Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo.
Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ.
Kppa 487/31-2. Kšt V 12/30/32.
V IMENU NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA! Višje deželno kot apela-cijsko sodišče v Ljubljani je pod predsedstvom sodnika apel. sodišča dr. Eberla Erika v navzočnosti s. a. s. Strasserja Vinka in dr. Mastnaka Lava kot sodnikov, zapisnikarja sodn. pripr. Poljanca Franceta, viš. drž. tožilca namestnika dr. Munde Avgusta v kazenski stvari zoper Jelena Adolfa radi prestopka po čl. 52 zak. o tisku vsled priziva obtoženčevega radi prekršitve zakona, odločbe o krivdi, kazni in materijelni odškodnini ter vsled priziva zas. tožilca Tumpeja Rudolfa radi odločbe o kazni in materijelni odškodnini zoper sodbo sodnika poedinca okrožnega sodišča v Mariboru z dne 7. 7. 1931 opr. št. Kšt 12/30-25, s katero je bil obtoženec Jelen Adolf spoznan krivim prestopka zoper čast po čl. 52 zak. o tisku ter bil obsojen po čl. 56 cit. zakona z upo-
rabo §§ 61 in 71 toč. 5 k. z. na 1200 Din denarne kazni po § 310 k. p. v povračilo stroškov kazenskega postopanja, z omejitvijo po § 314 kp., pri čemur so se stroški izrekli za izterljive, po čl. 62 zak. o tisku v plačilo materijelne odškodnine zas. tožilcu Tumpeju Rudolfu, in sicer v znesku 2400 Din, katera sodba se mora na obtoženčeve stroške v celoti natisniti v »Ujedinjenem Železničarju«, ko je zaslišalo viš. drž. tožilca, v seji odločilo: Obtoženčev priziv radi prekršitve zakona in radi odločbe o krivdi in kazni se zavrne. Ugodi pa se mu glede odločbe o materijelni odškodnini ter se izpodbijana sodba v tej točki predrugači tako, da se materijelna odškodnina v znesku 2400 Din zniža na 650 Din. Obtoženec trpi stroške prizivnega postopanja, kolikor jih je povzročil s svojim prizivom. Priziv zas. tožilca se zavrne ter trpi zasebni tožilec stroške svojega priziva.
vse skupaj ogromna izguba na ener-gijah in surovinaH
3.	Ko so produkti gotovi, jih' vrže podjetnik na trg. Videli pa smo, da se cene na trgu neprestano iz-preminjajo.
Ko je zavladalo po svetovni vojni veliko pomanjkanje blaga in lakota po njem, je dalo to povod, da so vsepovsod skušali dvigniti produkcijo surovin (poljedelstvo, premog, petrolej, rude). Ko je bil trg nasičen, je sledila kriza. Izkazalo se je, da so tudi v pridobivanje surovin vtaknili preveč kapitala, ki se ne amortizira več. Tudi tu je bila racionalizacija — tudi s kapitalističnega stališča! — napačna.
4.	Imamo na primer dve tovarni, ki producirata blago po enaki ceni. Prvo tovarno imenujmo A, drugo B! V dobi konjunkture je B racionaliziral svoj obrat, dočimi je A še nadalje izdeloval blago na stari način. Ko nastopi kriza, mora B spoznati, da producira dražje kakor A, ki je obdržal stari delovni način. Iz tega raz-vidimo zopet, kar smo že zgoraj poudarili: v dobi krize producira tehnično manj popolni obrat ceneje kakor pa tehnično popolni, ki ne more izrabiti docela dragih strojev. V nemški industriji trpe danes največ prav tehnično najpopolncjše tovarne.
Liberalna nacionalna ekonomija 18. i,u 19. stoletja je učila, da zma-'gujejo v svobodni konkurenci zmeraj tehnično popolnejši obrati, dočim morajo tehnično manj popolni polagoma propasti. Ta nauk je bil pravilen samo toliko časa, dokler so tvorili stalni stroški samo majhen del celotnih stroškov. Vendar pa se morejo v dobi prosperitete (gospodarskega blagostanja) uveljaviti tudi manjši obrati, ker velepodjetja ne morejo povsem zadostiti povpraševanju. V dobi krize pa se to celo iz-preobrne: tedaj so tehnično manj popolni obrati, ki delajo seveda prav zato ceneje, mnogo bolj zmožni konkurence kakor tehnično popolni. Iz tega pa sledi: tehnično manj popolni obrati se bodo v kapitalističnem sistemu zmeraj obdržali. Prav to pa pomenja silno uporabo delavskih energij. Saj imamo danes rs. pr. tovarne čevljev, ki v nekaterih producira en delavec na dan dva para, dočim v drugih 11 parov. Ali: pri nekaterih pečeh porabi delavec za produkcijo ene tone železa samo 1 uro 12 minut, dočim pri drugih celih 11 Ur.
Mehanizem dviga in pada, ohranja torej v kapitalistični družbi zmeraj tudi zaostale, tehnično slabo organizirane obrate. Taki zaostali obrati zaposlujejo mnogo delavstva, kar pomenja ogromno škodo na izgubi delovnih energij. Zveza ameriških in-žinerjev je izračunala, da se celo v U. S. A. izgubi letno radi obstoja zaostalih obratov delovnih sil
v čevljarski industriji za 75.000 delavcev,
v kovinski industriji za 250.000 delavcev,
v tekstilni industriji za 500.000 delavcev.
Taki manj organizirani obrati, ki jih ravno vzdržuje kapitalistični sistem:, pomenjajo torej ogromno izgubo.
5.	Res je: velepodjetniki skušajo zmeraj uničiti tehnično manj popolne obrate. Zlasti še skušajo koncerni take obrate pokupiti ter ustaviti v njih delo. Iz tega pa razvidimo, da tehnično manj popolni obrati ne propadajo v svobodni konkurenci, kakor trdi liberalna nacionalna ekonomija. Taka ustavitev tehnično manj popolnih obratov pa je danes tudi s
stališča kapitalističnega preračunavanja — napačna racionalizacija.
Koncerni kupujejo tehnično zaostale obrate i v dobi prosperitete i v dobi krize. V dobi krize že zato, da bi zaposlili in docela izrabili svoje stroje, ki bi sicer delali samo na pol.
Po vojni je zlasti nemška' železna industrija pokupila in nato ustavila vse nepopolne obrate. Posebni odbor, ki je v dobi krize preiskal posledice teh nakupitev, je izjavil, da pomenjajo za železno industrijo. pravi — polomi.
6. Cim bolj narašča v kapitalistični družbi produkcija, tem bolj tudi narašča število tistih, ki posredujejo med tovarno in konzumenti, t. j. trgovcev. Cimi več blaga je, tem raz-ličnejše mora biti, da ugaja posameznikom, izmed katerih ima vsak svoj okus, in tem silnejša mora biti tudi reklama. Treba se je spomniti samo na ogromne in drage reklame za raznovrstne avtomobile, radioaparate itd. Mnogo delavcev, ki so izgubili radi racionalizacije delo v tovarni, ga dobe sedaj v trgovini. Procent v trgovini zaposlenih ljudi začne tako v poslednji dobi prosperitete — torej tik pred krizo — silno naraščati.
Ko pride kriza, nastane v trgovskem svetu strašen boj: čim bolj pada radi krize konzum, tem večji so napori, da se obdrže posamezni trgovci na površju, tem hujši je konkurenčni boj. tem večja reklama. (Značilno je. da še nikoli niso tiskale tiskarne toliko reklamnih plakatov in letakov kakor prav dandanes!). V U. S. A. se uporabi sedaj na leto več kakor 1 milijardo dolarjev samo za reklamo in 600.000 ljudi — delavci papirne industrije, stavci, plakaten i, psihologi, pismonoše — živi samo na njen račun. Ce bi torej v U. S. A. danes vsa reklama prenehala, bi morale tiskarne odpustiti mnogo stavcev, poštna uprava mnogo pismonošev itd.
V dobi gospodarske krize pada število delavcev, ki producirajo blago, narašča pa število delavcev, katerih energije se uporabljajo za razpečavanje blaga. Ogromne energije se uporabljajo tako za neproduktivno delo, za konkurenčni boj.
Kapitalizem zapravlja v dveh ozirih delovno silo, in sicer: a) napravi jo neizrabljeno, b) zapravlja jo pri neproduktivnem delu. V to neproduktivno delo štejemo prav tako vse delo v tehnično zaostalih obratih, kjer uporabljajo človeške energije bolj kakor je potrebno, kakor tudi delo za konkurenčni boj.
Skupni vir vseh teh izgub in trošenj delovnih sil pa je anarhija, ki vlada v kapitalistični produkciji. Danes dela vsak, kar hoče, kar se mu zdi bolj dobičkanosno, nihče se pri tem ne ozira na celoto, na koristi družbe. Skratka: danes se ne dela po načrtu, ki bi ga napravila družba.
Teh ogromnih izgub ne more odpraviti nobeno preiskovanje konjunkture. Odpravila jih bo šele družba, ki bo uvedla gospodarstvo po načrtu (nem. Planwirtschaft). In medtem ko skuša racionalizacija odpraviti vse izgube delovnih sil in surovin, zadene na glavni vir izgube: na kapitalistični gospodarski sistem. Prava racionalizacija ne zahteva samo racionalizacije obratov itd., marveč tudi in predvsem racionalizacijo gospodarskega reda.
Delavci se danes pritožujejo nad racionalizacijo, ker povzroča ogromno brezposelnost, na drugi strani pa popolnoma izčrpa tiste, ki so zaposleni. Malomeščani se pritožujejo nad njo, češ, da jemlje delu dušo. Intelek-
Kapitalizem in socializem po svetovni
volni.
(Po Bauerjevem delu »Kapitalismus u. Sozialismus nach’ dem Weltkrieg« prireja Taipa.)
V zadnji številki smo dokazali, da ni bila samo tehnična racionalizacija delavnega postopka zgrešena. Končno spregovorimo še par besed o mejah racionalizacije.
Že večkrat omenjeni manifest racionalizacije »Waste in industry« iz
1.	1921. je opozoril industrijo na izgube, ki nastajajo v njej. Te izgube so zelo različne. Nekatere nastanejo na ta način, da delavec nima pripravljenega orodja za delo in da mora čakati na surovine: take izgube se dado odpraviti z izboljšanjem! in ureditvijo tehničnih pripomočkov. Druge izgube nastanejo tako, da izdelujejo tovarne preveč vrst istega blaga: take izgube se dado odpraviti s standardizacijo. So pa še druge izgube, ki izvirajo iz družabnega reda in ki se ne dado odpraviti, razen, če se družabni red izpremeni. Semkaj spadajo Izgube radi menjajoče se mode, radi bojev med delom' in kapitalom, radi omejitev produkcije, ki jih povzroče karteli itd. Mnoge izgube izvirajo tudi iz nestalnosti konjunkture: neprestano nastopajo dobe, ko so milijoni delavcev brezposelni in ko stotisoči strojev počivajo. Tudi te največje izgube so utemeljene v današnjem gospodarskem' sistemu lin jih ne more odpraviti niti ne posamezni podjetnik niti ne podjetniške organizacije.
Namen racionalizacije je, da skuša odpraviti vse izgube v produkciji. S tem pa, da smo označili, katere izgube izvirajo iz današnjega gospodarskega sistema, smo že pokazali meje racionalizacije v tem sistemu.
1. Videli smo, da je vladala v Nemčiji od 1. 1926.—1928. konjunktura racionalizacije, nakar je takoj sledila težka gospodarska kriza.
Podobni pojavi se dogajajo v kapitalistični družbi že celo stoletje. Zmeraj se je dogajalo, da so nekaj let izboljševali stroje, in ta leta so bila leta gospodarskega dviga, kajti v njih je bilo mnogo povpraševanja po gradbenem materijalu, strojih, železu itd. V takih dobah so zaposleni vsi delavci in zato lahko tudi kupujejo konzumno blago. Kakor hitro pa so stroji izpopolnjeni, nastopi gospodarska depresija. Najprej preneha povpraševanje po gradbenemi materijalu, strojih, železu — nato po konzumnem blagu. Tako imamo v kapitalističnem' gospodarstvu neprestano d Vi g in padec. Vzrok pa je v tem, da kapitalizem ne racionalizira po načrtu in polagoma, temveč koncentrira vso racionalizacijo na nekaj let.
Ker se je vršila po svetovni vojni tako intenzivna racionalizacija, kakor nikdar preje, zato ji je sledila tem hujša gospodarska kriza, ki prekaša vse dosedanje. Ta neprestani
ciklus dviga in padca ie obravnaval že maš največji teoretik K. Marx in ga je imenoval »materijelno podlago periodičnih kriz«.
Vsaka racionalizacija v kapitalističnem gospodarskem sistemu pa ima dvoje posledic, in sicer: a) v dobi konjunkture se izrabi vsa energija delavcev, da producirajo ogromno blaga, ki leži nato v sledeči dobi krize v skladiščih, b) v dobi krize ostanejo ogromne mase delavstva brezposelne, njih energije se ne izrabljajo.
2.	Podjetnik racionalizira le tedaj,
Ce so mu izplača več producirati'. Ti-
sto število kosov, ki jih najmanj mora producirati in pozneje seveda tudi prodati, da se mu racionalizacija izplača, se imenuje »kritično število kosov«. To kritično število kosov se da natančno izračunati. Oglejmo si en tak primer!
Neki podjetnik premišljuje, ali naj uvede v svoji tovarni nov način vlivanja z brizganjem (nem. Spritzgussverfahren). Po starem delovnem načinu so znašali stalni stroški na dan 3341 Din, proporcionalni stroški za kos pa 26-52 Din. Celotni stroški (te bomo zaznamovali s črko P) za x (= poljubno) število kosov so torej znašali
P = 3341 + 26-52 x
Če se uvede nov način dela, bodo narasli stalni stroški na dan na 5200 Din, proporcionalni stroški za en kos pa bodo padli na 5-33 Din. Celotni stroški po racionalizaciji bi torej znašali na dan j
P + Pi = 5200 + 5-33 x
Da se racionalizacija izplača, morajo biti slednji stroški manjši, kar pa se doseže, če se producira na dan vsaj 88 kosov, kakor razvidimo iz sledečega računa:
5200 + 5-33 x = 3341 + 26-52 x
5200 — 3341 = 26-52 x — 5-33 x 1859 = 21-19 x 21-19 x = 1859
x = 1859 : 21-19 = 87-7 (kosov).
Podjetnik torej natančno izračuna, pri kolikemi številu kosov se mu racionalizacija izplača. Kmalu pa pride gospodarska kriza in tedaj zdrkne produkcija pod »kritično število kosov«. Sedaj se nenadoma izkaže, da racionalizacija ni bila na mestu — tudi s kapitalističnega stališča ne.
Popolnejši stroj dela ceneje kakor zastareli stroj, seveda, dokler je popolnejši stroj docela izrabljen. Kakor hitro pa nastopi gospodarska kriza in se novi stroj popolnoma ne izrablja, tedaj pridejo na en kos izdelka previsoki stroški za obresti in amortizacijo stroja. Z drugimi besedami: v takih časih dela popolnejši stroj mnogo dražje kakor stari, tehnično zaostali stroj. V današnji gospodarski krizi toži zato mnogo podjetnikov, da je bila racionalizacija prehitra. V dobi konjunkture so do skrajne meje izrabljali delavčeve sile in surovine, da so izpopolnili stroje, sedaj pa se je izkazalo, da je bilo vse to neproduktivno, da je bila
STROKOVNI VESTNIK.
tualci, ki so navajeni svobodno delati, gledajo neprijazno na duševno delo v obratih, kjer je vse mehanizirano in navezano na določena pravila. Ko pa pride kriza, so z racionali zacijo nezadovoljni tudi podjetniki. Toda vse te tožbe so brezuspešne! Nihče ne mlore ustaviti tehničnega napredka! Vsi moramo danes hoditi po tej trnjevi poti, če hočemo, da bomo nekoč doživeli dobo, ko se bo delo v celotnem gospodarstvu vršilo po načrtu, ko bo treba vsakemu človeku delati na dan samo nekaj ur,
Že nova ustava je obljubila državljanu pravico združevanja in zborovanja v mejah zakona. Ta zakon je izšel dne 19..IX. 1931 ter smatramo za potrebno, da vse funkcionarje naših podružnic, kakor tudi vse člane obvestimo o najvažnejših določbah tega novega zakona, da se bodo vedeli pri svojem društvenem delovanju pravilno ravnati.
Zakon razlikuje politična in nepolitična društva ter predvideva za ene in za druge različne predpise in prepušča notranjemu ministrstvu, da odloča, katero društvo se smatra za politično ali ne.
Nepolitična društva.
Glede nepolitičnih društev (med katere spadajo seveda tudi naše strokovne organizacije) veljajo v splošnem isti predpisi, kakor so veljali doslej.
Novo društvo se ustanovi tako, da najmanj trije predlagatelji predlože banski upravi pravila nameravanega društva v 5 izvodih. Ako banska uprava v 6 tednih (doslej v enem mesecu) ustanovitve društva ne prepove, je novo društvo pravoveljavno ustanovljeno.
Kakor doslej, je treba člane noi-voizvoljenega odbora prijavljati političnemu oblastvu I. stopnje (to je sreskemu načelstvu oziroma policijski upravi).
Nova je pa določba, da mora tudi vsako nepolitično društvo voditi poseben spisek vseh svojih članov, ki ga mora politični oblasti na njeno zahtevo dati na vpogled.
Društvenih skupščin se smejo udeleževati samo društveni člani in imenoma povabljeni gostje. Odbor mora vsak društveni občni zbor ali shod prijaviti političnemu oblastvu I. stopnje najmanj 48 ur preje z navedbo kraja, časa in dnevnega reda. Politično oblastvo sme prepovedati društveno skupščino ali pa (kar je novo) samo posamezne točke dnevnega reda, če nasprotujejo društvenim' pravilom ali zakonu. Na vsako skupščino sme poslati svojega predstavnika. Tudi ima pravico zahtevati vpogled v zapisnike o društvenih skupščinah in odborovih sejah (Novo!). Novo je tudi, da sme oblastvo razveljaviti tudi posamezne sklepe društvenega odbora ali občnega zbora. Zoper vse odredbe političnega oblastva I. stopnje (to so srezka načelstva ali policijske uprave) je dopustna pritožba na Bansko upravo, ki pa nima odložilne moči. Odborovih sej ni treba prijavljati oblasti.
Politična društva in stranke.
Za ustanovitev političnega društva je potrebno dovoljenje notranjega ministrstva ter je nedopustno društvo, ki bi imelo verski, plemenski ali pokrajinski značaj, odnosno, ki bi bila naperjena proti narodnemu edinstvu ali sedanjemu državnemu in družabnemu redu.
Popolnoma nove pa so določbe
V SOBOTO, DNE 12. DECEMBRA T. L., bo priredila delavska kulturna in telovadna zveza »Svoboda« v VELIKI DVORANI HOTELA »UNION« v Ljubljani VI. DELAVSKI PROSVETNI VEČER, oziroma ko-mers. — V nedeljo, 13. decembra t. 1., se bo vršil namreč kongres »Svobode«, in ker bodo že v soboto zvečer delegati iz cele Slovenije in gosti iz drugih krajev Jugoslavije v Ljubljani, se bo ta VI. prosvetni večer vršil kot komers v veliki dvorani
da bo drug čas mogel uporabiti za lastno življenje, za lastni duševni napredek in razvoj. Naša naloga je zato: ne ovirati racionalizacije, marveč odstraniti je treba polagoma vse omejitve, ki jih ji nalaga kapitalizem.
(Konec.)
(Iz uredništva: To razpravo smo ponatisnili po mesečniku »Svoboda«, ki je gla-I silo delavske telovadne in kulturne zveze »Svoboda« v Ljubljani. Naročnina za to revijo znaša četrtletno le Din 10.— ter jo vsem našim članom najtopleje priporočamo. Naroča se pri: »Svoboda«, Ljubljana, poštni predal 290.)
glede ustanovitve političnih strank. Ža ustanovitev stranke more najmanj 100 predlagateljev predložiti notranjemu ministru stat in program stranke ter izda minister najpre-je predhodno dovoljenje za ustanovitev stranke. Šele nato smejo ustanovitelji pričeti z nabiranjem članov v posameznih srezih ter mora vsak član podpisati pristopno izjavo. V vsakem srezu morajo zbrati najmanj po 60 članov (skupno je 368 srezov) in ko imajo vse to zbrano, predlože tozadevna dokazila notranjemu ministru, ki nato tekom dveh mesecev izda končni odlok, se li dovoljuje ustanovitev nove stranke ali ne.
Določbe glede shodov in sestankov.
Po novem zakonu se smatra za shod vsak javen sestanek pod milimi nebom ali drugem javnem prostoru, kamor ima dostop vsakdo. Pod sestankom pa se razume le sestanke osebno povabljenih ljudi v zaprtih prostorih. Za shode kot za sestanke veljajo v glavnem isti predpisi. Vsak shod ali sestanek je treba najmanj 48 ur preje prijaviti pristojni politični oblasti I. stopnje (srezko načelstvo ali policijska uprava) z navedbo kraja, časa in dnevnega reda. če prijavitelj zahteva, mu mora oblast izdati potrdilo. Če oblast na prijavo nič ne odgovori, se sestanek ali shodi v zaprtem prostoru lahko vrši. če oblastvo najde, da shod ali sestanek ni v skladu z zakonom1, ali da je nevaren za javni red, za javno zdravje (nalezljive bolezni!) ali za bistvene državne interese, sme shod zabraniti, prepoved pa ima dostaviti vsaj 24 ur pred pričetkom nameravanega shoda ali sestanka.
Shodi pod milim nebom se smejo vršiti samo z izrecnim dovoljenjem pol. oblastva. Prijaviti jih je tudi vsaj 48 ur preje. Če se to dovoljenje ne izda vsaj 24 ur pred pričetkom shoda, se smatra, da shod ni dovoljen.
Tudi za shode ali sestanke, na katerih se razpravlja o političnih vprašanjih je potrebno, čeprav se vrše v zaprtem prostoru, izrecno dovoljenje pol. oblastva I. stopnje. Take sestanke je prijavljati vsaj 3 dni poprej. Če se dovoljenje ne izda vsaj 24 ur pred nameravanimi pričetkom, je smatrati, da sestanek ni dovoljen.
Politično oblastvo sme na vse shode in sestanke pošiljati svoje zastopnike. Za red na shodu ali sestanku je odgovoren predsedujoči, če pa tega ni, pa sklicatelj.
V cerkvah, šolah, sokolskih domovih in njihovih dvoriščih so politični shodi prepovedani.
Za kršitve zakona so predvidene policijske kazni do 5000 Din ali do 30 dni zapora. Za dejanja, kazniva po kazenskem zakonu ali po zakonu o zaščiti države, pa se krivci tudi sodno preganjajo.
❖
To so v glavnem določbe novega zakona ter opozarjamo vse podružnice, da se pri sklicevanju sestankov in shodov po teh ravnajo.
»Uniona«, in sicer pri pogrnjenih mizah.
Na komersu bo sodelovala delavska godba »Zarja« ter pevke in pevci-solisti, ki nastopajo na naših prosvetnih večerih, ter solisti na posamezna godala.
Komers bo izraz sodružništva in prijateljstva strokovno, kulturno in zadružno organiziranega delavstva cele Slovenije, zato se naj posebno v Ljubljani in okolici eventuelne prireditve ne prirejajo.
Tabela pokojnin delavcev in pro-fesionistov.
Objavljamo tabelo, iz katere lahko vsak delavec razvidi, koliko osnovne pokojnine mu pripada po posameznih članskih letih. Pravico na pokojnino zadobi delavec z 12 leti, za katere je plačal prispevke za penzijski fond. V slučaju nezgode v službi, vsled katere je postal nesposoben za službo, se prišteje delavcu k njegovim plačanim službenim letom še 10 let, ako pa še ni bil dve leti član penzijskega fonda, pa se mu odmeri penzija za 12 let članstva.
Pravico na rodbinsko pokojnino pa pridobi družina, če je mož bil najmanj 6 let član penzijskega fonda.
Osebna pokojnina znaša:
Za leta	kvalificirane	za delavce polkvalif.	nekvalif.
12	6.000.—	4.320.—	3.420.—
13	6.390,—	4.600.80	3.642.30
14	6.780,—	4.881.60	3.864.60
15	7.170.—	5.162.40	4.086.90
16	7.560.—	5.443.20	4.309.20
17	7.950,—	5.724,—	4.531.50
18	8.340.—	6.004.80	4.753.80
19	8.730,—	6.285.60	4.976.10
20	9.120.—	6.566.40	5.198.40
21	9.510.—	6.847.20	5.420.70
22	9.900,—	7.128.—	5.643.—
23	10.290.—	7.408.80	5.865.30
24	10.680.—	7:689.60	6.087.60
25	11.070,—	7.970.40	6.309.90
26	11.460.—	8.251.20	6.532.20
27	11.850.—	8.532,—	6.754.50
28	12.240.—	8.812.80	6.976.80
29	12.630.—	9.093.60	7.199.10
30	13.020.—	9.374.40	7.421.40
31	13.410,—	9.655.20	7.643.70
32	13.800,—	9.936,—	7.866.—
33	14.190.—	10.216.80	8.088.30
34	14.580.—	10.497.60	8.310.60
35	14.970.—	10.778.40	8.532.90
36	15.360.—	11.059.20	8.755.20
Rodbinska pokojnina pa znaša:
za 1 osebo 50%, za 2 osebi 65%, za 3 osebe 75%, za 4 ali več oseb pa 85% osebne penzije uslužbenca.
*
Kdaj imata oče in mati delavca pravico na penzijo?
Pravico na rodbinsko penzijo imata oče in mati člana fonda samo v slučaju, da je bil član fonda samec, da je očeta in mater vzdrževal, živel z njima v skupnem gospodinjstvu ter da nista sposobna za delo in nimata tolikšnega premoženja, ki bi jima donašalo več dohodkov kot bi znašala rodbinska penzija. Oče in mati dobita skupno kot rodbinsko pomoč 50% penzije, ki jo je vžival sin, odnosno bi jo vžival, če bi bil ob času smrti upokojen.
Sprejem v penzijski fond in odmera penzije onim delavcem, ki preje niso bili člani provizijskih zavodov.
Na teritoriju ljubljanske železniške direkcije je v staležu še večje število starih delavcev, ki so na železnici nekateri že po 30 in več let, ki pa preje iz katerihkoli razlogov niso bili člani obstoječih delavskih provizijskih fondov. Tudi ti delavci lahko postanejo na podlagi tolmačenja čl. 24 in 128 delavskega pravilnika pod štev. G. D. Br. 28.621 od 28. 5. 1931 člani sedaj obstoječega delavskega penzijskega fonda ter se jim vračuna v članstvo ves čas njihove železniške službe po odračuna-nju treh let in dovršenem 24. letu starosti. Seveda morajo na to za ves čas naenkrat ali v obrokih doplačati vpisnino in članarino. Vpisnina znaša za delavca Din 40.—, za polkva-lificiranega Din 50,— in za profesio-nista pa Din 70—, isto toliko znaša mesečno članarina. Delavec mora torej doplačati za vsako leto, kolikor se mu všteje v članstvo. Din 480.—, poikvalificirani Din 600.— in profe-sionisti pa Din 840.—.
Vhžno za vse te je, da morajo imeti ob času, ko se jim služba odpove, vplačano najmanj prispevke za 12 let, da imajo pravico na penzijo, ker se jim drugače le povrne že vplačane prispevke. Penzija se namreč
tem delavcem odmeri le za ono število let, za katero so imeli ob času odpovedi službe že vplačane prispevke in po upokojitvi ne morejo več doplačevati prispevkov za nazaj.
Važno za upokojence-nastavljence.
Dravska finančna direkcija v Ljubljani razglaša: Da se kontrolira pravica za prejemanje draginjskih doklad, morajo po čl. 113 pravilnika za delo odsekov za računovodstvo pri finančnih direkcijah predložiti vsi upokojenci odseku za računovodstvo vsako leto dvakrat, in sicer v aprilu in oktobru, predpisane prijave za prejemanje draginjske doklade. Za otroke, stare nad 16 let, ki se redno šolajo, se morajo priložiti prijavam tudi^ potrdila šole o rednem šolanju.
Zato se vsi v Ljubljani bivajoči upokojenci obveščajo, da dobe predpisane tiskovine za prijavo pri odseku za računovodstvo, referatu za civilne in vojaške mirovine, Krekov trg, pritličje, soba št. 6, v času do 10. novembra 1931, kjer naj se vsi upokojenci osebno, toda le v tem času, zglase.
Izven Ljubljane bivajočim upokojencem se bodo vposlale prijave po pošti. Upokojencem, ki so že predložili šolska potrdila za leto 1931-32, teh ni treba ponovno prilagati prijavam.
Pravilno izpolnjeno in. po dveh aktivnih ali upokojenih državnih uradnikih potrjene prijave se morajo takoj vrniti temu odseku.
Upokojencem;, ki se ne bodo odzvali temu pozivu, se bo ustavilo izplačevanje draginjske doklade. Pri tej priliki se vsi upokojenci ponovno opozarjajo, naj v bodoče javijo vsako spremembo bivališča najpozneje do 10. vsakega meseca, ker se po tem terminu že prično odpošiljati čekovne nakaznice podružnici Poštne hranilnice.
Kdaj gre lahko nastavljenec glasom določb novega zakona na lastno prošnjo v pokoj?
Doslej je bila po določbah starega zakona iz leta 1923 v navadi praksa, da je šel lahko vsak železničar v pokoj v smislu določbe § 127, zadnji odstavek, če je imel predpisano število let za polno pokojnino. Tu se je vračunala zraven eksekutivna služba ter vsa službena leta. ki jih je prebil na železnici kot delavec in če je imel skupno 30 let, ga je uprava na podlagi določbe zakona morala upokojiti.
Popolnoma drugače pa se postopa na podlagi navodil Generalne direkcije sedaj po 1. juliju 1931, odkar je stopil novi zakon v veljavo. Več uslužbencev je zaprosilo za upokojitev, ker so imeli 30 službenih let, pa so dobili odgovor, da se njih prošnji ne more ugoditi, ker se računa kot službena leta za pridobitev pravice. da gre uslužbenec lahko na lastno prošnjo v pokoj, le ona leta, odkar je bil vpoklican odnosno nastavljen.
Vsled tega more danes uslužbenec na podlagi določb §-a 117 iti na lastno prošnjo v pokoj le pod sledečimi pogoji:
1.	če je dovršil 60. leto starosti,
2.	če je dovršil 30 let nastavljene neeksekutivne službe.
3.	če je dovršil 25 let nastavljene eksekutivne službe.
Kot eksekutivna služba se smatra le služba strojevodje, kurjača, vlakovodje, prtljažnika in sprevodnika ter premikalna služba.
Kdaj imam pravico do proste vožnje radi obiska zdravnika?
Ker so se pripetili slučaji, da načelniki niso hoteli izstaviti zdravniškega kontrolnega listka uslužbencu odnosno rodbinskemu članu, ki je hotel iti k zdravniku-specialistu, opozarjamo vse na določbe § 7, tč. 2 pravilnika o voznih ugodnostih iz leta 1930. ki se glasi: »Člani bolniškega fonda, kakor tudi njih rodbinski člani, ki imajo pravico na zdravljenje v breme fonda, se vozijo brezplačno do kraja, kjer stanuje pristojni železniški zdravnik ali
Nov društveni zborovalni zakon.
zdravnik-specialist, odnosno do centralne ambulante ali do kraja bolnice, kakor tudi nazaj na podlagi zdravniškega kontrolnega lista bolniškega fonda ali posebne uputnice. Vožnja nazaj se mora začeti isti dan, kadar je bil bolnik pri zdravniku, odnosno, kadar je bil odpuščen iz bolnice. Na kontrolnem listu potrdi zdravnik tozadevno rubriko.«
Na podlagi tega §-a ima torej tako uslužbenec, kakor rodbinski član, pravico zahtevati za obisk pri specialistu (kirurgu, zobozdravniku itd.) zdravniški kontrolnii list ter ima pravico na brezplačno vožnjo.
Obvestilo skupščinarjem bolniškega fonda.
Na stavljene zahteve, da naj bi se vse okrožnice bolniškega fonda pošiljale tudi osebno vsem izvoljenim skupščinarjem, je upravni odbor bolniškega fonda v Ljubljani sprejel tozadevni sklep. Tega sklepa pa ne more izvršiti, ker je direkcija odklonila razpošiljanje okrožnic in razpisov na posamezne skupščinarje.
Namestitev zobozdravnika v Murski Soboti.
G. minister saobraćaja je odobril z odlokom štev. 1673/31 namestitev dr. Glančnika Josipa za pogodbenega zobozdravnika bolniškega fonda v Murski Soboti. G. Glančnik ordinira za člane in svojce bolniškega fonda vsak delavnik (nedelje in oblastno praznovani prazniki so izvzeti) mied običajnimi ordinacijskimi urami.
S to namestitvijo bo sigurno ustreženo vsem uslužbencem iz prog proti Hodošu in Ljutomeru, ki so imeli doslej v Ptuj alt Čakovec zelo slabe zveze.
Dobava premoga.
Direkcija je izdala okrožnico, glasom katere se bo počenši od 1. novembra t. 1. pa do preklica izdajal osobju kot personalni premog mesto trboveljskega kosovca — trboveljski kockovec po ceni Din 218.50 za tono.
Banska taksa za kockovec znaša Din 7,—'za tono. Velenjski premog
osobje še lahko nadalje naroča, in sicer stane ena tona Din 114.50.
Za zboljšanje položaja bivših činov-nikov 111/4.
Pri uvedbi novega zakona je bilo vsemu osobju, izvzemši pripravnike, z določbo § 248 zasigurano, da ob-drže najmanje svoje dosedanje plače in da vsled prevedbe na novi zakon ne izgube niti pare na prejemkih. § 248 sicer nikjer ne našteva točno posameznih kategorij uslužbencev, vendar se je postavila uprava na stališče, da prizna v slučaju, da bi bila nova plača manjša od prejšnje plače, razliko le vsem služiteljem, zvaničnikom I. in II. kategorije ter vsem činovnikom do inkl. 10. grupe, ne pripozna pa te razlike onim, ki so po novem zakonu bili prevedeni kot uradniški pripravniki. Na vsak način je to stališče krivično in naredboda-vec gotovo ni imel tega namena, da bi one, ki so kot zvaničniki hiteli polagat strokovne izpite ter so še privatno nadaljevali šolanje, da so si pridobili potrebno šolsko izobrazbo, zato kaznoval s tem, da bi jim dal manjše prejemke, kakor jih imajo oni, ki izpitov niso polagali. Prizadeti so v pretežni večini vlakovodje, sprevodniki-vlakovodje in strojevodje, ki so bili v času od 1. julija 1930 dalje preuvrščeni iz I. kategorije zvaničnikov v III. kategorijo činov-nikov. Pri preuvrstitvi se jih je uvrstilo v najnižjo položajno skupino, v kateri so ostali sedaj do prevedbe na novi zakon in so prišli tako iz uradniške kategorije v kategorijo uradniških pripravnikov.
Nepravilnost postopka uprave, ki jim ne prizna diference med prejšnjimi prejemki in nižjo novo plačo, je razvidna že iz sledečega konkretnega primera:
Vlakovodja K. je bil preje zva-ničnik I. kategorije, 3. grupe in 4. stopnje osnovne plače ter je bil avgusta 1930 uvrščen v III. kategorijo uradnikov in 4. grupo položajne plače. Kot tak je prejemal z rodbinskimi dokladami vred mesečno plačo Din 1997.—. Sedaj po novem zakonu pa je bil uvrščen za uradniškega
pripravnika ter prejema skupno mesečno le Din 1700.— in izgubi tako mesečno skoraj Dim 300.—. Če bi on ostal zvaničnik I. kategorije, bi prejemal po novem zakonu mesečno Din 1885.— ali Din 185.— več, kakor prejema danes kot uradnik. Že ta primier dokazuje veliko nelogičnost pri tolmačenju predpisov ter dokazuje upravičenost tega osobja vsaj do onih prejemkov, ki so jih imeli po starem zakonu. Najmanje, kar mora uprava ukreniti je, da naredi razliko med pravimi uradniškimi pripravniki (ki so kot taki nastopili železniško službo in imajo danes do največ pet let skupne železniške službe) in med onimi, ki so bili preje že po več let zvaničniki, ki imajo položene vse strokovne izpite in ki so prišli nato v III/4 le vsled preuvr-stitve v uradniško kategorijo. Ker imajo vsi ti že davno (nekateri že po 5 in več let) položene predpisane strokovne izpite in tudi vsi nad pet let železniške službe, zamore uprava popraviti krivico, ki jim je prizadeta vsled nejasnih določb prehodnih odredb, kjer se teh slučajev prekate-goriziranja sploh ni upoštevalo, s tem, da jih takoj uvrsti v 10. položajno grupo činovnikov.
Disciplinska kazen ne vpliva na pridobitev stalnosti.
Po starem zakonu je začasni uslužbenec po treh letih postal stalen, ako je položil predpisane izpite in bil ocenjen, da zasluži stalnost. Neki začasni uslužbenec pa je bil kaznovan z dveletno zaustavitvijo napredovanja ter se je Glavna kontrola pritožila na Državni svet, ker je bil prizadeti uslužbenec imenovan stalnim po preteku treh let službe ter je zahtevala, da se to rešenje razveljavi in da mora on čakati še nadaljni dve leti. Naš savez mu je izdelal na to tožbo odgovor in Državni svet je razsodil, da se tožba Glavne kontrole odkloni kot neutemeljena po zakonu in je utemeljil to razsodbo s sledečim:
Državni svet je ugotovil, da se
tožbi nc more ugoditi iz razloga, ker
je s čl. 43 in 53 zakona o drž. prom. osobju predvideno, da uslužbenec, ki je disciplinsko obsojen, izgubi dotični čas samo za napredovanje v stopnjah osnovne plače, odnosno za napredovanje po grupah. Ker gre v konkretnem slučaju le za pridobitev stalnosti in ni zakonskega predpisa, ki bi izrecno predvideval sličen ukrep tudi za slučaj stalnosti, v tem konkretnem slučaju ne obstoji kršitev zakona v korist imenovanega ter je vsled tega tožba neutemeljena.
Vojaška služba ni vračunljiva za napredovanje.
Tekom zadnjih dveh mesecev je precejšnje število uslužbencev, ki so v času od L julija 1930 dalje napredovali v osnovnih ali položajnih plačah z vračunanjem vojaških službenih let, odnosno vračunanjem delavske službe (kolikor se tiče napredovanja v položajnih plačah), dobilo tožbe Glavne kontrole, v katerih ta napredovanje osporava z utemeljitvijo, da se sme za napredovanje v višjo položajno skupino računati samo efektivno službeno dobo, kolikor je bil dotičnik nastavljen, ne pa tudi vojaške službe ali delavske službe. Enako osporava napredovanje v osnovni plači, ako se je vračunala za to napredovanje vojaška služba.
Državni svet je v več sličnih slučajih že izdal razsodbo, s katero je ugodil tožbi Glavne kontrole in razveljavil rešenja o napredovanju s pripombo, da se vračunanje vojaške službe ne sme priznati za napredovanje v skupinah, enako tudi ne priznane delavske službe, marveč samo ona služba, ki jo je prebil odi dneva vpoklica na železnico. Več prizadetih je sicer vložilo ugovore proti tem tožbam, vendar ni upati na ugodno rešitev, ker Državni svet sedaj vse te tožbe Glavne kontrole po enem vzorcu rešuje in bodo tako pomaknjeni nazaj, v kolikor gre za napredovanje v položajni skupini.
Pritožbe proti napredovanjem onih, ki so biH nastavljeni po 1. 9. 1923.
Marsikateri uslužbenci, ki so bili nastavljeni po 1. 9. 1923 v višje stop-
nje osnovne plače in so nato že ponovno napredovali v naslednjo višjo stopnjo po določbah zakona iz leta 192’3, so dobili sedaj tudi tožbe Glavne kontrole, in sicer proti njihovim napredovanjem, ki so se izvršila s L jan., odnosno L 7. 1930. Glavna kontrola se je pritožila, ker se jim je za napredovanje vračunalo vsa službena leta in ne samo ona leta od dneva nastavitve. Prizadeti so proti tem tožbam vložili ugovore, vendar doslej še ni prišla nobena razsodba, da bi zamogli prizadete obvestiti, ali bodo njih ugovori ugodno ali neugodno rešeni. Z ozirom na zaključek splošne seje Državnega sveta od 1. 6. 1929 grozi nevarnost, da bodo njih rešenja o napredovanju razveljavljena, vendar to ne bo imelo na njih novo plačo po sedanjem zakonu o drž. prometnem osobju nikakih slabih posledic, ker se po novem zakonu plača ne določa po višini njih osnovne plače, marveč se določi periodske povišice le po dolžini njih službe v položajni skupini. Vsled tega so torej te pritožbe zaenkrat več ali manj brezpomembne.
Za pravičen dopust delavcev v delavnicah.
Generalna direkcija državnih železnic je začetkom oktobra 1931 izdala odlok, da se sme delavcem v delavnicah za čas rednega letnega dopusta izplačevati dnevnico le po 7 ur za vsak dan dopusta z utemeljitvijo, da ne more nikdo za dopust dobiti večjo odškodnino, kakor bi zaslužil, če bi delal.
Ne vemo, kdo je pogruntal tako pametno okrožnico, odnosno tako pametno utemeljitev, ker je jasno, če utemeljitev drži, da bi morali delavci potem v slučaju, če se dela recimo po 10 ur na dan, za dopust tudi dobiti plačano poleg redne plače še za dve uri čezurno delo, odnosno za nedeljo in praznike pristoječe čezurno delo.
Kakor smo doznali, so volitve v bolniško blagajno samo za progovno sekcijo Ljubljana gorenjska - dolenjska proga razveljavljene in se bodo baje že dne 12. novembra vršile za to sekcijo nove volitve. Na ta način hočejo zvezarji doseči večino. Podčrtavamo le, da ne obstoji niti en predpis, naredba ali zakon, ki bi omogočala delno razveljavljenje volitev le za eno službeno edinico pri
V zadnji številki smo prinesli izvleček iz seje občinskega sveta ljubljanskega, kateri je razpravljal o Maloželezniški družbi ter smo z ozirom na dejstvo, da je bila ta seja tik pred občnim zborom; družbe, apelirali na zastopnike mestne občine v upravnem svetu te družbe, da se zavzamejo tudi za zboljšanje položaja uslužbencev ter za definitivno ureditev medsebojnega razmerja.
Občni zbor je minil, ni pa prinesel uslužbencem' niti stotinke onega, kar so oni predlagali. Temu rezultatu se seveda ni čuditi, ker je občni zbor pač smatral za najvažnejše, da razpravlja o rentabilnosti podjetja in ■raznih investicijah ter se seveda pri takih razpravah položaju in željam osobja ne more posvečati zadostne pažnje. Na drugi strani pa so tudi uslužbenci sami danes razcepljeni na več front in marsikateri le še pre-rad naseda lepim besedam raznih prerokov, katerih edini namen je razdvajati osobje, ker edino to je v interesu podjetja. Naj bo neuspeh letošnjega občnega zbora družbe, v kolikor se tiče pravic osobja, resno opozorilo vsem uslužbencem cestne železnice, da je le v slogi moč in da bodo zamogli cestni železničarji le v enotni strokovni organizaciji uspešno zastopati svoje stališče in si priboriti boljši položaj. Dokler pa bodo razcepljeni in omahljivi ter nasedali na eni strani lepim frazam, na drugi strani se pa bali neutemeljenih groženj, ne bodo želi pravih uspehov.
Zaupniški zbor je pravočasno pred občnim zborom predložil podjetju obširno spomenico radi spre-
Naša prava Kolinska cikorija.
Delavski zaupniki v posameznih železniških delavnicah so takoj vložili potom upravnika na Generalno direkcijo vlogo, v kateri prosijo, da se gornji odlok spremeni v toliko, da se delavcem ta čas dopusta izplačuje za osem ur dnevno. Svojo predstavko utemeljujejo z dejstvom, da so plačani letni dopusti garantirani na podlagi normalnega zaslužka, t. j., zaslužka po osem ur dnevno in da je ta določba delavskega pravilnika še vedno v veljavi, skrajšanje ali podaljšanje delovnega časa pa je le začasna odredba, ki na dopust ne more in ne sme imeti nikakih posledic.
Poleg tega utemeljujejo svoje predstavke tudi z dejstvom1, da bi bili oškodovani sedaj le oni delavci, ki bi izrabljali dopust za časa skrajšanja delovnega časa, medtem ko bi ostali dobili za dopust celo plačo.
Pričakujemo, da bo Generalna direkcija uvidela neutemeljenost svoje okrožnice in jo takoj preklicala.
bolniški blagajni, marveč se zamore volitve ali potrditi ali pa jih razveljaviti za celo območje dotične oblastne uprave. Prepričani smo, da bodo znali zavedni železničarji odgovoriti tudi na to intrigo, dolžnost železniške uprave pa je, da ščiti predpise in če že hoče volitve razveljaviti, jih razveljavi za celo območje ljubljanske direkcije.
membe obstoječe službene pragmatike. Enako je Savez železničarjev tako podjetju, kakor mestni občini ljubljanski predložil gotove predloge, da bi se odstranile razne nejasnosti v pragmatiki ter zasiguralo osobju avtomatično napredovanje in onemogočila vsaka protekcija ali izrabljanje. Predloge, ki jih je savez stavil, prinašamo danes v izvlečku:
Predlogi za spremembo pragmatike.
Radi napredovanja naj se uvede avtomatika in zasigura prehod na sledeči način:
Za voznike se nameščajo po vrstnem redu uslužbenci s proge in delavnice, če z uspehom prebijejo izpit, ki se predpiše s posebnim pravilnikom in če jih zdravnik spozna za sposobne za vozno službo. Nadalje napredujejo vozniki za sprevodnike, sprevodniki za preglednike po službenem vrstnem redu, izvzeti so le oni, ki so bili za kako izmed teh strok nesposobni, odnosno, ki bi se sami odpovedali uvrstitvi v višjo kategorijo.
V delavnici napredujejo rokodelci za namestnike mojstrov in nato za mojstre. Na progi pa za namestnike mojstra (preddelavci).
Pogodbeni uslužbenci so dotični, ki jih najame družba v slučaju nujne potrebe le za določeno dobo in določeno delo, zlasti sezijski delavci.
Pri čl. 7 naj se zasigura nastavitev vseh po 3 letih avtomatično ter naj se stalnost uvede s 1. jan., odnosno 1. jul., kakor je to uvedeno tudi pri državnih prometnih napravah in skoraj pri vseh ostalih podjetjih.
Pri čl. 9 naj se zniža procent mesečnega odtegljaja za povračilo škode ter določi, da se procent določi po zaslišanju prizadetega in obratnih zaupnikov.
Odredbe delovnega časa naj tvorijo sestaven del pragmatike, in sicer naj znaša normalni delovni čas 8 ur dnevno. Vsi stalni uslužbenci imajo pravico mesečno do treh prostih dni, za katere dobe polne prejemke. Vsi ostali dnevi se smatrajo, ne glede na nedelje in praznike, za delovne dni.
Ponoven razpis volitev v bolniško blagajno!
Cestni železničarji.
Lekarna Trnkoczy / Ljubljana / Mestni trg štev. 4
Poštni ček. račun 1G.755
=== Zdravila —
na recepte vseh bolniških blagajn.
Telefon štev. 2186
V	delavnicah se opravlja služba ob nedeljah in praznikih le v oni najnujnejši potrebni izmeri, ki je za vzdrževanje rednega prometa neobhodno potrebna, t. j. inspekcijska služba. V delavnicah in na progi delo v soboto popoldne pred Binkošti, Božičem, Veliko nočjo in na Novo leto počiva ter pripadajo kljub temu neprikrajšani prejemki. Delavci na progah ob nedeljah in praznikih ne delajo, razen čistilcev proge. Turnus voznega osobja se sestavlja sporazumno z obratnimi zaupniki in se ne sme deliti na manjše enote kot na 4 urne in ne na večje kot osemurne. Cezurno delo je načeloma zabranjeno ter se sme vršiti le izjemoma ob nujnih in za vzdrževanje prometa neizogibnih slučajih ter ne sme nikdar presegati dve čezuri in naj se določa sporazumno z zaupniki. Pri obračunavanju čezurnega dela se eventuelno čezurno delo, ki znaša manj kot 30 minut dnevno, ne upošteva kot čezurno delo, če pa znaša čezurno delo več kot 30 minut se zaračuna za celo uro. Kot podlaga za obračun čezurnega dela se vzame osnovno plačo in osebne doklade. Na 1. maja počiva vsako delo in ves promet. Enako se smatra kot državni praznik dne 1. december, na katerega se more vršiti le za promet neobhodno potrebna dela, ki se plačajo s čezurnim delom, delavci pa, ki ne delajo, dobe za ta dan normalno plačo.
Pri obračunavanju čezurnega dela naj se vračuna poleg osnovne plače še osebna doklada, in sicer podnevi s 50%, v nočnem času pa s 100%.
Cl. 13. Pri oceni naj se uvede več stopenj, kakor je to uvedeno tudi pri državnih prometnih napravah, in sicer naj bi bile ocene: odličen, vrlo dober, dober, slab.
Čl. 17 naj se spopolni v toliko, da imajo uslužbenci pravico posluževati se pri raznih intervencijah ter pritožbah delavskih zaupnikov ter priznanih in legalnih organizacij.
Službena doba vseh uslužbencev za dosego polne pokojnine naj traja 30 let in naj se določi napredovanje vsakega 1. I. in
1. VII.
Čl. 22. V pragmatike naj se vnese tudi pravilnik o prejemanju službene obleke po predlogih, ki so jih stavili delavski zaupniki.
Dopust prosimo, da se odmeri vsaj v isti višini, kot je predviden za zvaničnike pri državnih železnicah, in sicer do 5 let službe 8 dni, do 15 leit 13 dni, do 25 let službe 20 dni in preko 25 let 30 dni. Za iz službenih ozirov neizrabljeni dopust se plača odškodnina, in sicer za vsak neizrabljeni dan dopusta 1/30 decemberskih prejemkov. V nujnih slučajih in če je uslužbenec svoj dopust že izrabil, sme dovoljevati obratovodja tudi izredni dopust do pet dni. Izrabo dopusta odreja obratovodja po zaslišanju uslužbencev sporazumno z zaupni-škim zborom. V januarju, februarju, marcu ter novembru in decembru se pošlje uslužbence na redni dopust le z njihovim pristankom.
Pri plačah osobja naj se namesto dosedanjih 12 plačilnih stopenj uvede 11 plačilnih stopenj s temi, da se sedanja 5. plačilna stopnja popolnoma črta ter za prvo, drugo in tretjo stopnjo uvede napredovanje po dveh letih, za ostalih 8 stopenj pa po treh letih ter naj se uvede za vozno osobje še posebne vozne doklade, enako za ostalo osobje.
Pokojninski predpisi naj se spremene v toliko, da bi pripadalo uslužbencu po prvih 10 letih 50% od pokojninske osnove, za vsako nadaljnje leto pa po 2.5% tako, da zadobi po 30 letih celo pokojnino.
Predpisi o rodbinskih dokladah.
Čl. 33 naj se dopolni v_ toliko, da bi se smatralo kot rodbinske člane tudi adoptirane otroke in pastorke ter naj se prizna doklado tudi, če otrok redno nadaljuje šolanje na katerikoli šoli, ki ima pravico javnosti ali priznani zasebni šoli v državi, bilo v inozemstvu, ženi pa naj se odobri rodbinska doklada, če ne prejema vsaj Din 300.— in sicer stalnega dohodka.
Pokojninski fond daj upravlja poseben upravni odbor, v katerega izvolijo polovico odbornikov uslužbenci, ostalo polovico pa imenuje družba. Predsednik upravnega odbora je eno leto izmed imenovanih članov, drugo leto izmed izvoljenih članov.
Določi naj se, da se mora uslužbenca na njegovo prošnjo upokojiti, ako je že prekoračil 60. leto starosti.
»Disciplinska komisija« naj se spremeni v toliko, da bodi ta komisija paritetna in sicer sestavljena iz izvoljenih ter imenovanih članov. Za dobo treh let naj izvoli osobje s tajnim glasovanjem za vsako kategorijo uslužbencev po enega člana in enega namestnika. Enako število pa naj jih imenuje družba. Predsednik naj bo iz vrst sodnikov (aktivnih ali upokojenih).
Temu primerno naj se izpopolni tudi čl, 64 ter dostavi še, da disciplinska komisija svoj sklep takoj objavi obdolžencu. Nadalje naj ima obdolženec pravico imenovati svojega zastopnika poljubno in ne le uslužbenca.
V	pragmatike naj se doda še poseben člen, ki naj se glasi:
Uslužbenci imajo pravico združevanja na podlagi obstoječih zakonov in naredb ter pravico do redne izvolitve obratnih zaupnikov v smislu tozadevnih določb zakona o zaščiti delavcev.
Iz teh predlogov lahko razvidi vsak cestni železničar, da organizacija ni stavila niti enega predloga, katerega bi bilo nemogoče izvesti ter da je zlasti upoštevala tudi gospodarsko krizo in težek finančni položaj ter ni stavila skoraj nikakih zahtev, ki bi direktno obremenjevale budžet podjetja. Večina zahtev je stavljena v okviru onih pravic, ki jih že uživajo javni, odnosno državni nameščenci, ter bo vsled tega odločno nadaljevala akcijo, da se njeni predlogi čimpreje izvedejo. Na cestnih železničarjih pa je seveda, da akcijo organizacije podpro s tem, d'a se vsi organizirajo v Ujedinjeni savez.
Dopisi.
Ljubljana. Če stopiš psu na rep, zacvili, pravi pregovor. Resničnost tega pregovora zelo dokazuje prva številka skupnega zvezarskega lista, kjer hočejo zve-zarji svoje teroristične akcije, ki so jih izvajali na železničarjih zlasti pri zadnjih volitvah v bolniško blagajno in pritisk, ki ga vedno izvajajo nad onimi, ki nočejo trobiti v njihov rog, zakriti s tem, da bi nas obdolžili za teroriste in ne vem, kaj še vse. Ker je njihov članek najboljša slika njihovega značaja, njihovih namenov, in jasno dokazuje, kakšnih sredstev se poslužujejo, da bi preplašili uboge železničarje in jih s silo in grožnjami pritirali pod svojo komando, te prosim, sodrug urednik, da bi ta članek, kolikor se tiče Ljubljane in zve-zarskih groženj objavil v listu. Ta članek se glasi:
Še ena o rdečem terorju.
Da ne bi kdo trdil, da brez vzroka tožimo o rdečem terorju, ki se uganja po naših službenih edinicah, naj javno povemo še to. V kurilnici Ljubljana I je bil dejansko ponovno napaden naš dober in star tovariš delavec profesijonist in to med službenim poslom v delavnici. Iskati je moral zdravniške pomoči. Pribiti moramo, da je ta tovariš povsem mirnega značaja in je tudi tokrat hotel iti preko zadeve mirno posebno še, ker ve, da osamljen kakor je, ne
bi mogel klubovati terorju, ki vlada v tej edinici. Našemu tovarišu se je dalo zadoščenje in nad znanim teroristom so bile izvajane posledice. Dogodek jasno ilustrira razmere, kjer gospodarijo elementi, ki jih vzgaja in producira demagogija »Ujedinje-nega železničarja« in čudno se sliši, da ni varen niti v službi! v državnem podjetju človek, ki izpoveduje odkrito svoje nacionalno prepričanje. Zadeva izgleda precej čudno in treba bo energične roke in sredstev, da ne bodo naši ljudje in naši tovariši preganjani radi svojega patriotičnega in nacionalnega prepričanja.
Kot nacionalna organizacija se v bodoče ne moremo zadovoljiti samo s kaznijo, temveč bi bili prisiljeni zahtevati, da ljudje in elementi, ki se ne morejo in nočejo sprijazniti z našo nacionalno državno ideologijo, ne spadajo v državno službo, ampak jih je treba izločiti neoziraje se, ali je to gospodi okrog »Ujedinjenega železničarja« prav ali ne. Prav gotovo ta naša zahteva ne more iti v koncept internacionalcem okrog »Ujedinjenega železničarja«, a krivi so sami in ne zaslužijo nikakih obzirov. —
Na laži, ki so v prvem odstavku tega njihovega pamfleta, pač ni potrebno odgovarjati, ker sleherni delavec v naši kurilnici na glavnem kolodvoru ve, kje in kdo izvaja teror, ve, kdo stalno grozi, kako se bo savezarje (še rajši se rabi besedo rdeč-karje) pometalo na cesto in slično. Tipičen pa je drugi del njihovega članka, kjer izrecno zahtevajo, da bi se moralo ijudi, ki se nočejo sprijazniti z zvezarsko ideologijo, pometati na cesto. Uverjen sem, da bo po takem članku sleherni železničar, kateremu poštenost in čast nekaj pomenita, obrnil hrbet oni organizaciji, ki v današnjih težkih časih hoče izrabljati in zlorabljati gotova gesla, ki hoče, da se njej na ljubo meče ljudi na cesto in uničuje nedolžne družine. Takim pijavkam naj velja le naš prezir. Vsem železničarjem pa kličem, kot star delavec v kurilnici, da naj vztrajajo v vrstah našega saveza, da naj ne klonejo glav pred raznimi grožnjami. Zvezarji pa naj se zavedajo, da ni še vseh dni konec in da bo tudi za nje prišel obljubljeni dan plačila in polaganja računov.
Ptuj. Položaj nas delavcev je res od dneva do dneva težji. Že večkrat smo v našem listu pisali o neprestanih redukcijah, katerim smo izpostavljeni, danes pa imamo zopet eno pritožbo, ki dokazuje, da se nam od strani uprave res ne posveča primerna pažnja. Vsem železničarjem je znan način dobave premoga na železnici, katerega moramo plačati začetkom meseca v naprej, da ga enkrat koncem meseca sprejmemo. Tudi za letošnjo zimo smo naročili trboveljski premog že začetkom septembra, morali smo ga takoj plačati v gotovini in. vsakdo ve, kako je težko od naše borne plače še odtrgati po Din 400.— in da mora ta račun plačevati družina skozi dva meseca. Sedaj
je že konec oktobra in premoga le še nismo dobili. Ta primer jasno dokazuje upravičenost stališča našega saveza, ki je predlagal, da se za čas redukcij nabavlja od strani železnice premog na obroke, da se tako vsaj nekoliko pomaga železničarjem. Kako pride ubogi železničar do tega, da mora dati upravi kar dva meseca naprej denar in nato čakati na premog, odnosno sedaj v mrzlih dnevih zmrzovati, ko premoga ne dobi, dasi ga je plačal. Apeliramo na upravo, da napravi tu red.
Zidani most. Že pol leta je preteklo, odkar se je ukinil v Zidanem mostu za kret-niško osobje osemurni delavnik ter uvedel turnus 14/24, 16/24 in 18/24. Kretniško osobje je tako zgubilo pravico, ki jo je uživalo desetletja pod prejšnjo upravo južne železnice, pravico, ki jo je uživalo 10 let po preobratu. Ne samo da so zgubili kretniki osemurnik, zgubili so tudi proste dneve ter se je tako njih položaj občutno poslabšal. Mislimo, da ni potreba upravi dokazovati upravičenosti želje osobja, da se zopet povrne osemurnik in turnus 12/24, ker uprava dobro pozna službo v Zidanem mostu. Smatramo za potrebno, da opozorimo železniško upravo na težko nezgodo, ki se je pripetila v Rajhenburgu in po kateri je g. direktor inž. Knežević povodom smrtnih žrtev dejal, da so to žrtve ene sekunde! Apeliramo na železniško upravo, da sedaj pred zimo popravi napako, ki jo je naredila in da zopet povrne osobju, ki vrši težko in odgovorno službo, osemurnik.
Ne nasedajte agentom. Iz dveh krajev smo prejeli dopise, v katerih železničarji prosijo za informacije ter navodila, na kak način bi preklicali naročila obleke, odnosno perila, ki so ga naročili potom agentov od neke dunajske tvrdke perila. Ker je bila naročilnica označena s pripombo, da se smatra naročilo kot stalno, ki se ne more več preklicati, tem železničarjem nismo mogli pomagati ter so morali plačati srajce po Din 315.— za komad. Železničarji bodite oprezni! Ne naročajte blaga potom raznih naročilnic, zlasti ne od potnikov iz inozemstva, saj imate v domačih in lastnih zadrugah dovolj dobrega blaga na razpolago.
Maribor II.
Naši strojevodje in kurjači še v veliki meri stoje izven vrst našega saveza ter so bili ta mesec zelo razburjeni, ker so bili obveščeni, da morajo oni, ki so vozili s stroji
serije 60, plačati za čas od novembra 1930 do marca 1931 večje ali manjše vsote na račun premij nazaj. Zneski, ki jih morajo plačati, se gibljejo od Din 1.75 do Din 1978.— in ker so prizadeti večinoma mlajši strojevodje, ki so še zvaničniki I. in nekateri celo II. kategorije ter kurjači, ki so materijelno slabo situirani, jih ta udarec sedaj na zimo zelo zadene. Pri tem je prizadetih 120 uslužbencev. Ker ni bila krivda uslužbencev, da so baje prejeli previsoke zneske, apeliramo na upravo, da bi se ravnala po vzorih drugih železniških uprav, ki se postavijo na stališče, da to, kar je uslužbenec v dobri veri prejel, mu ne odvzema.
Žima se vedno hitreje približuje in mraz je vedno hujši, mi pa se moramo le zadovoljiti z gorkoto, ki jo daje dejstvo, da smo premog že 4. in 5. septembra naročili, pa ga do druge polovice oktobra še nismo prejeli. Plačati smo morali denar naprej, sedaj pa se grejemo pri misli, da je premog že na potu. Tudi tu apeliramo na železniško upravo, da naredi red, ki ga ona zahteva od uslužbencev, ter poskrbi, da dobimo premog, ki ga začetkom meseca plačamo vsaj še tekom dotičnega meseca.
Iz centralne uprave.
Železničarski koledar za leto 1932 dobe vse podružnice do 15. novembra 1931. Stane Din 10.— za izvod. V koledarju je poleg običajnih podatkov še sledeči strokovni materijah
Glavne določbe zakona o drž. prom. osobju, predpisi voznih ugodnosti, izvleček iz delavskega pravilnika, predpisi pokojninskega fonda za delavce, predpisi o bolniškem in nezgodnem zavarovanju, podatki o mednarodnem strokovnem pokretu, turnus tabele, tabele za rezanje ovojev, tabele o teži železa, železne žice in razni drugi strokovni materijal, ki bo zlasti dobro služil železniškim profesionistom v delavnicah in kurilnicah.
Vse podružnice pozivamo, da nam takoj javijo (v kolikor še niso javile), koliko izvodov koledarja žele, in vse železničarje opozarjamo na naš koledar, da ne bodo kupovali drugih manjvrednejših izdaj.
Odobravanje pravovarstva.
Izdatki za pravovarstvo so letos že prekoračili Din 20.000.— ter se pri prošnjah za pravovarstvo vedno bolj opaža, da prizadeti pridejo na centralo zadnji dan, večkrat celo na dan razprave same in zahtevajo zagovornika. Tako postopanje škoduje organizaciji, kalcor tudi prizadetim članom samim, ker je zadnji dan nemogoče dobro preštudirati vsega materijala, vsled česar trpi zagovor. Za bodoče opozarjamo vse člane, da morajo pri vseh zadevah, ki se tičejo pravovarstva, postopati po sledečem navodilu:
Čim se jim pripeti kak slučaj, za katerega mislijo, da bo imel za posledico disciplinsko postopanje, naj slučaj takoj javijo pri svoji podružnici, ki naj celo zadevo točno opiše in nujno sporoči centrali, da dobi dotičnik pravočasno informacije radi zagovora. Če pa le mogoče, naj pride prizadeti takoj osebno na centralo in prinese seboj poročilo podružnice.
čim je zaslišan, naj takoj sporoči potek zaslišanja in če dobi obtožnico, naj jo takoj pošlje na centralo, da se zamore zagovornik pripraviti in vse akte preštudirati.
Izrecno povdarjamo, da v bodoče ne bomo več dostavljali zagovornika, če se bo prizadeti s svojo zadevo javil šele na dan razprave in naj si potem to pripiše svoji malomarnosti.
Podeljevanje podpor.
Zadnje čase prihaja vedno več prošenj za podpore od članov, ki še niso člani saveza dve leti. Opozarjamo ponovno na določbe saveznega pravilnika, glasom katerega zadobi član pravico na podpore in posmrtnine po dveh letih članstva.
Vsako prošnjo za podporo morajo člani oddati potom svoje podružnice, ki mora vedno napisati svoje mnenje, odnosno priporočilo.
Grožnje prati članom saveza.
iz posameznih podružnic smo dobili obvestila, da nekateri predpostavljeni. kličejo naše člane v pisarno in jim svetujejo, naj odstopijo od saveza, ker bodo drugače preganjani, premeščeni ali celo odpuščeni iz službe. Zopet drugim pripovedujejo, da naj piistopijo k zvezi, ker drugače, če bodo pri savezu, ne bodo nastavljeni. In slično. Da bomo zamogli enkrat za vselej narediti remeduro in preskrbeti dotičnim, ki izrabljajo svoj položaj, zasluženo plačilo, pozivamo vse naše podružnice in vse člane, da nam vsak tak slučaj takoj javijo. Nobenemu se ni treba bati najmanjšega preganjanja ali zapostavljanja vsled tega. Savez bo vse svoje člane zaščitil in poskrbel na merodajnih mestih, da se pri nastavitvah, premestitvah itd. ne bo vodila politika.
Centralna uprava USŽJ.
Obleke In klobuke kemUno tisti, barva, pllslra In lika tovarna IOS. REICH.	-s-
Kultura.
v. DELAVSKI PROSVETNI VEČER V LJUBLJANI. »Svoboda« in »Zarja« priredita v dvorani Delavske zbornice v sredo, dne 18. n ovembra t. L, ob 8. uri zvečer V. delavski prosvetni večer z zelo bogatim sporedom. Igrala bo godba »Zarja«. Vrstili se bodo solospevi s solonastopi na piščal, klarinet, kla-vi!r, rog, itd., predavanje s slikami na modernem epidiaskopu bo zaključilo večer. Vstop prost. Ljubljansko in okoliško delavstvo opozarjamo na ta večer. Za ostalo delavstvo pa bomo poskrbeli prenos po radiu.
Knjige Cankarjeve družbe za leto 1931/32 so izšle in se že razpošiljajo. Zamude je bila kriva višja sila, ki nosi latinsko ime »vis major«.
Knjige so zares prav krasne. Za majhno članarino Din 20.— na leto bo dobil te dni vsak član 4 knjige, in sicer:
1.	Koledar Cankarjeve družbe 1932. Kakor je dosedaj Koledar C. D. vsako leto zbujal splošno pozornost, tako bo tudi za leto 1932 nadvse zanimiv in lep. Vseboval bo poleg mnogovrstnih slik potopise, poljudno znanstvene razprave, posebno o Afriki, o fašizmu, medicinske razprave o raku itd. Leposlovni del bo imel povesti raznih znamenitih proletarskih pisateljev. Že s koledarjem samim bo članu Cankarjeve družbe vrnjena njegova članarina.
2.	Angelo Cerkvenik: »Orači«. Napeta in zanimiva povest iz delavskega življenja,
3.	Znameniti vojni roman angleškega pisatelja Liam OTlahertiy-ja: »Zver se je prebudila«, je prvi roman te vrste v slovenskem prevodu.
4.	Andersen Nexö: »Po solnčni Španiji«. Lep potopis s krasnimi slikami.
Vsak naj pri prejemu knjig kar nakaže Din 20.— za prihodnjo leto.
Kdor pa še nima letošnjih knjig, naj takoj pošlje Din 20.—, da mu jih takoj pošljemo. Naklada je omejena in se lahko zgodi, da bodo v kratkem vse knjige razvzete.
Tiska: Ljudska tiskarna 'd. d. v Mariboru. Predstavnik: Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru. — Lastnik in Izdajatelj: Konzorcij »Ujedi'
nieni Železničar«. Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.