banka nudi devizne depozite vezane za 1, 3 in 6 mesecev po stimulativni obrestni meri
možnost neomejenega dviga deviz na vpo. g lednih deviznih računih
SKB BANKA D.D.
odkup in prodaja valute za občane in pravne osebe po ugodnem tečaju.
Prepričajte se in videli boste
Bančno storitev nudimo na Kocljevi
14 a v Murski Soboti in v enotah v Lendavi in G. Radgoni
S priznanjem Združenih držav Amerike se je Slovenija dokončno utrdila kot samostojna država na svetovnem zemljevidu. O tem kaj pomeni za Slovenijo priznanje ZDA, ni potrebno posebej razlagati, kajti ZDA so glavni arhitekt novega svetovnega političnega zemljevida in iz tega izhajata vpliv in moč v vseh mednarodnih inštitucijah. Skratka, o tem. kaj naši državi pomeni to priznanje navzven, ne kaže izgubljati besed. Zato se ozrimo na pomen priznanja navznoter.
S priznanjem ZDA je tako rekoč osamosvojitvene evforije konec. Če se seveda ozremo na gospodarstvo, je bilo tega konec že zdavnaj. Zato je ravno gospodarstvo eden od ti-
Namesto evforije treznost

Murska Sobota, 9. aprila 1992 • Leto XLIV • Št. 14 • Cena 45 tolarjev
stih ključnih dejavnikov, za katerega je priznanje še kako pomembno. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da to pomeni tudi konec sprenevedanja v slovenski politiki in pred njo postavlja konkretne zahteve. Resda je bila ta konkretnost v diplomaciji že doslej, čeprav so se v zunanji trgovini pojavljale vrzeli. Pot do OZN-a nam je s tem tako rekoč odprta. Ob tem so seveda bistvenega pomena odprte poti v mednarodne gospodarske in finančne organizacije, ki nam lahko zagotovijo normalno gospodarsko delovanje države. In ravno tu smo pri točki, ki nam potrjuje, da je skrajni čas. da se politični položaj v državi stabilizira. Hi politični dejavniki ali, če hočete, stranke se ne morejo v nedogled sprenevedati in kalkulirati. Preprosteje povedano, s sedanjim strankarskim fevdalizmom, ki povzroča notranjo nestabilnost ob neizdelani razvojni in gospodarski strategiji vlade, v lem trenutku niso sposobni izkoristiti prednosti, ki se nam odpirajo s priznanjem ZDA.
a m'ličnili\ . vfr' a' Gospod policist (ne več tova-1 Po*’cijske n. !narca 1992 poročal o delu sobo-1» sve.3* članom pristojnega Kak«r ^že. policija v pri, bo sap.,.”0 ■ a Poročar lokalni politiki, od-U1’ Poročevai ministru, zato najbrž po-f ^upSčine b° na današnji seJ' soboške ' 4 sv<ta je pripovedoval o doslej ^Jcniihnl'4 n.a skrunilce grobov v Selu, rekel ]tA'. vPrašajo . " 'J1,1 v tem’ da >>tu 'n tam“ kakšna krivca V* on> venclar doslej še niso na-lisJ^ralj Dril;1 rinunal narašča in »naše delo bo-Idn njihov/^1^'™110' i' povedal. Nova oko-Pride do m, m de L Je tu4>. da zdaj lahko vsajen' pa K to	M“nj nov°- vendar pogo-
Judje kazni za prekrške ne plaču-
deladpo7e7^Cia kr'r™nala je mnogo poli-t'”sPodom pnlj s zanega s šolo, zato so se izvršntki tli k kak° nai nekai časa pogovarjali o nav šolo, v uniformi btuj05’ njiboveoa i’ |c.rekek da uniformirana nav-t? 'SA*	vznem,rje"je in
te'n!?*1 so 0,11 m kriminalistična slu-letu 'rui;ue evidentirajo tudi zanje. v Sak. redbe orekL^ , ‘ °praviti hišno preiskavo Wi	s°dnika. Poslej naj te-
ahko odrt-H^^^ ne več počeli. Kako se državic 'P|crM policijski metodi, ki jo v Hajk« 8» dela i«4n, mi pravicami vsiljuje narava S,^ Jasno iz p0'c^° šele dela učinkovito, jim
P«t od n i Pa
^n/t^jskai ° lle moreš pričakovati, da ne bi ;e ‘ k*1 Pa upaš, da bo dobra in po-Ms d,;?on-| snre> a p<>rowvalec, bodo kmalu z re ^dov 'r 'n če p ” Policijski kodeks. Če bo ta ko-tala^njeZ,^10 držali. je vseeno, komu cdon. ^d h in' '0 svojem delu, saj so tako
■Jn,0čnejši	v drtavi ali morda
STEFAN SMEJ

J. VOTEK
e Poti vodijo
Stanovanjska reforma ministra Jazbinška propadla st
'lols aprila’92
»IC prila
Ni?
Popust
Švercanje« živine s Hrvaške i r radgonskem Mir-u postavilo |
puščina starega menedž-'nta v Mesni industriji Str. 4
Socialne stiske in položaj družine ali zakaj prihaja do ločitev
Ob koncu tedna bo precej jasno in nekoliko topleje
VREME
Pregovora
Slana v aprilu je bolj nevarna kot poletna toča in suša soparna. Sončen je april in suh, bo maj za lepo vreme gluh.
As°8or>
RENAULT
VESTNIKOV KOLEDAR
9. april, Četrtek, VALTRUDA 10. april, petek, APOLONIJ II. april, sobota, STANISLAV 12. april, nedelja, Cvetna nedelja
13.	april, ponedeljek, HERMENEGILD
14.	april, torek, LIDVINA
15.	april, sreda, ANASTAZIJA
POLJOOPSKRBA
• Trgovina MARIBOR, tel.: (062) 303-984
• Trgovina M. SOBOTA, tel.: (069) 21-048
• rezervni deti za trak, torje URSUS
• kosilnice BCS
• traktorske škropilni ce
aktualno
POLITIČNI BAROMETER
Spolzka pot SND^
Sovjetske zveze, kakršno smo poznali še do nedavnega, ni več. Ostaja pa težko breme podedovanih nasprotij. Kar 75 milijonov prebivalcev, od tega 24 milijonov Rusov, živi zunaj svojih etničnih meja. Na eni strani imamo opravka z večinskim slovan-skopravoslavnim življem ter dolgoletnima nasprotnikoma: Ukrajino in Rusijo, na drugi strani v Srednji Aziji pa životari še bolj reven 50-milijonski muslimanski svet z vso svojo nepredvidljivostjo. Vmes pa je nemirno Zakavkazje, kjer je ponovno začela teči kri.
Veliko je ugibanj, ali bo Jelcinova Rusija, ki je tudi sama polna konfliktov, poslej zmogla v novi skupnosti odvreči zgodovinske težnje po hegemoniji nad drugimi republikami. Kljub številnim nejasnostim in samo začasnim rešitvam, predvsem glede obrambne politike in nadzora nad jedrskim orožjem, seje z novo skupnostjo naposled ponudila priložnost za politično stabilizacijo, dolgoročno pa tudi za gospodarsko prenovo. Teoretiki se sicer strinjajo, da je nujen hiter in radikalen prehod na tržno gospodarstvo, toda kje in kako začeti, da bi se hkrati z reformo izognili grozečim izbruhom socialnega nezadovoljstva.
Vsekakor ni naključje, da so prav pri tem vprašanju v zadnjih letih kar po vrsti obupavali številni modri ljudje sovjetske ekonomije: od Rižkova, Šataiina, Javlinskega do mnogih drugih. Po navedbah ameriških strokovnjakov naj bi samo Rusija za preskrbo z najnujnejšimi dobrinami za utrditev nacionalne valute in za pre-ustroj gospodarstva potrebovala najmanj 17 milijard dolarjev. Namesto tega, da zdaj dobiva od Zahoda samo pakete usmiljenja. Kot kaže, se z nastankom skupnosti neodvisnih držav najtežje šele začenja.
Z vrnitvijo Ševardnadzeja v Gruzijo se je nemara res začel proces integracije te samosvoje republike v svet. Sevardnadze kot predsednik novega državnega svela, ki naj kot najvišji organ oblasti deluje do novih volitev, utegne z lastno uveljavitvijo resda v marsičem prispevali k preporodu Gruzije, toda sporočila s severozahoda Gruzije potrjujejo napovedi o težavnem obdobju tako nove oblasti kot Ševardnadzeja osebno. Okrog 1500 oboroženih privržencev strmoglavljenega predsednika Gamsahurdija je državnemu svetu žc zagrozilo s terorističnimi akcijami. Poleg tega ni rešeno vprašanje južnoosetijskega problema, ultrapacionalistični privrženci Gamsahurdije, ki je Gruzijo pripeljal na rob osamitve, pa ne nameravajo položiti orožja.
Ostaja pa dejstvo, da je Sevardnadze ne glede na priljubljenost in renome v svetovni politiki doslej že napravil nekaj napak. Ne glede na njegova domoljubna čustva in resne namene bo prav kmalu znan tudi izid njegove vrnitve v Gruzijo. S lem ko je nasledil vojaški svet, ki Gamsaburdije ni odstranil zakonito, je namreč v roke nasprotnikov potisnil dovolj tehtne argumente. Hkrati je tudi zaprosil predsednika Rusije Borisa Jelcina, naj iz republike ne umakne dela nekdanje sovjetske armade. Nič čudnega torej, da je strmoglavljeni predsednik Gamsahurdija,ki je Ševardnadzeja ožigosal za agenta Kremlja, pohitel z izjavo, da je moskovski emi-sar Eduard Sevardnadze brez armade nemočen
Medtem pa premieri Skupnosti neodvisnih držav proučujejo predlog sporazuma o organiziranju enotnega gospodarskega prostora na območju nekdanje Sovjetske zveze. Sprejema takšnega dogovora je pravzaprav nujen, saj pretrgane gospodarske vezi močno ogrožajo gospodarsko trdnost vseh držav skupnosti.
L	MILAN JERŠE/
Nov zemljevid BiH
Dvodnevni sestanek voditeljev treh nacionalnih strank Bosne in Hercegovine (SDA, SDS in HDZ) v Bruslju je končno privedel do skupnih stališč v zvezi z vrsto predlogov o prihodnji ureditvi te republike, ki v kratkem pričakuje tudi mednarodno priznanje. Posebnega pomena je v tem primeru poziv vsem prebivalcem BiH, naj se v prt hodnje vzdržijo nasilnih dejanj in drugih podobnih akcij, ki bi mogle ogroziti mirno rešitev težav, s katerimi se zdaj spopada republika. Dogovorili so se tudi, da bodo v bodočo ustavo vključili potrebne mehanizme za mednarodni nadzor, da bi človekove pravice vseh prebivalcev BiH čimbolj učinkovito zaščitili. Ti mehanizmi predvidevajo tudi sodišče za človekove pravice, mešano komisijo in opazovalno misijo. Hkrati so se dogovorili o eni najbolj zahtevnih stvari: posebna delovna skupina pod vodstvom predstavnika Evropske skupnosti bo namreč na novo definirala teritorij sestavnih enot te republike.
Nov francoski premier
Prekipevajoči bosanski Ione«
Razmere v Bosni in Hercegovini so nadvse kritične-“j, mrtvih v Kupresu. pomembni strateški točki na jugovzh«--1 ’ ke, približno 90 kilometrov od Sarajeva, kjer so se spopad*1) । ki hrvaških enot in srbske vojske, poročajo tudi svetovne nedeljo popoldne pa se je pred bosanskim parlamentom v zbralo več kot 20.000 ljudi, ki so zahtevali mir Akcija -h spontano in iz naselja Dobrinja so kljub barikadam krenile ^.. di, ki so zeleh preprečiti spopade, v katerih je bilo 7 mrtvi njenih. Razmere so sc zaostrile potem, ko je Alija Izetbego sil mobilizacijo. Zaskrbljenost zaradi spopadov izraža tud' sekretar OZN Butros Gali, ki je VS predlagal, naj kljub fin- . gatam ob obsežni mirovni akciji na ozemlju nekdanje Jug1 koj angažira modre baretke, saj bi »nadaljnje zavlačevanje . prihoda moglo resno ogroziti krhko januarsko premirje.« aj
Po nedavnih dogodkih v Bijeljini, Mostarju, Livna kljub mirovnim pobudam tudi poveljnika mirovnih sil ge* . -mS biarja težko predvideti nadaljnji tok dogodkov. Upanje vp^gJ ,, ljudi proli rušilni politiki nacionalnih strank in nacionam , žev. V republiški skupščini pa so prebivalci zahtevali ustan de narodne rešitve,
Odločilen premik’
Republike nekdanje Jugoslavije, ki so uvedle irpM gačne omejitve pri poslovanju z drugimi republikami, J”*"®? vile na vseh področjih s količinskimi kvotami in različni mi vred Prav tako nc bi smeli več preprečevati prostega p in dobrin čez republike.To sta poglavitna dosežka P^i,g^l danja predsednikov na konferenci o Jugoslaviji v Bruslju, kalo pod vodstvom lorda Carringtona. Po njegovem sreč le napreduje. Omenil je tudi slovenski prispevek v razpiav‘^ venska delegacija jasno sporočila ne samo svoje mnenje g ve trgovinskih in drugačnih omejitev, temveč je Milan K dujočemu poslal osebno pismo, v katerem mu razgrinj ,r praktična vprašanja v zvezi z nasledstvom, ki bi jih mo urediti.
Odstop Ramiza AliF
Albanski predsednik Ramiz Alia je že pred dal svoj odstop, potem ko je na volitvah zmagala ne* črta opozicija. Zadnjo besedo je izrekel parlament, oblikoval po novih volitvah in ima v njem Demokrat ^jj ka veliko večino sedežev. »Lani sem sprejel mesto pre v dobro naroda in za enotnost naroda in prav žaram ■ zdaj odstopil«, je dejal Alia.
globus
JOHANNESBURG - V političnih spopadih v črnskih predmestjih glavnega mesta Južnoafriške republike je padlo več ljudi Na ulicah so postavili barikade in kupe Kamenja. Mandelov ANC in zulujska stranka Inkata valita krivdo za nasilje drug na dru
gt^ASHINGTON
Na-
slednji, že peti krog dvostranskih bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj naj bi se začel 27. aprila (spet) v, glavnem mestu ZDA. Vse strani načelno pristajajo na ameriško povabilo, čeprav Izraelcem mesto ni všeč, Arabcem pa ni do selitve.
PEKING - Kitajski reformisti pod vodstvom Deng Xi-aopinga so izsilili bistvene spremembe v letnem poročilu premiera Li Penga parlamentu in ga prilagodili svojim reformnim načrtom.
DUNAJ — Tokrat med kanclerjem Vranitzkym in zunanjim ministrom Mockom ni razlik, saj skupaj čakata na »signal« ES za priznanje BiH in Makedonije. Avstrijska vlada je omenjeni republiki bivše Jugoslavije pripravljena priznali takoj, ko bodo to storili v Bruslju
MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je odstavil finančnega ministra J ego rja Gajdarja, 36-letni ekonomist pa bo še naprej pristojen za uresničevanje drznega programa reform Za novega finančnega ministra je Jelcin imenoval enega Gajdarjevih pomočnikov Vasilija Barču-Ka. Odstopil je tudi namestnik predsednika vlade Gena-dij Burbulis.
RIM - Podatek, da je vatikanski »zunanji minister« kardinal Jean-Louis Tauran sprejel libijskega veleposlanika v Italiji Abdurahmana Salgama, je sprožil ugibanja o možnosti, da bi Libija, čeprav nima diplomatskih odnosov s Svetim sedežem, zaprosila za posredovanje po protilibijski resoluciji varnostnega sveta OZN.
MOSKVA — Predsednik ruske federacije Boris Jelcin in ČSFR Vaclav Havel sta podpisala sporazum p prijateljstvu in sodelovanju med državama. S tem sta potegnila črto pod nesrečnim letom 1968, ko so sile varšavskega bloka vdrle v č eškoslovaško in zadušile proces demokratizacije.
Stran 2
Po štiridnevnih posvetih, ki so sledili dvema zaporednima porazoma vladajotih socialistov na francoskih lokalnih volitvah, je
Levi preklical odstop
Izraelski premier Jichak Šamir je sporočil, da je njegov zunanji minister David Levi v zadnjem trenutku preklical odstop. Nesporazume sta, kot je pojasnil, zgladila. Levi, ki je hkrati tudi namestnik ministrskega predsednika, je pred enim tednom namreč izjavil, da namerava odstopiti in ker se je besedna vojna stopnjevala, hkrati zagotovil, da se v nobenem primeru ne bo premislil.
Jelcin svari
Ce bi kdorkoli hotel nenadoma spremeniti status črnomorske flote, jo bo Ruska federacija prisiljena vzeti pod svojo jurisdikcijo in jo bo potem predala v sestavo strateških sil Skupnosti neodvisnih držav. To je bistveni del nepričakovano ostre izjave predsednika Ruske federacije Borisa Jelcina. Na ta način je zagrozil Ukrajini in tekmecu Kravčuku, hkrati pa je tudi sam izkoristil ruski nacionalizem in čedalje močnejši opoziciji pokazal, da zna najbolj energično varovali ruske interese.
Nemški nadzor hrvaškega zračnega prostora
Jugoslovanska vlada je uradno potrdila, da je nemška uprava za zračni promet v Miinchnu s soglasjem hrvaškega državnega vrha in v dogovoru z le-tem prevzela nadzor nad hrvaškim zračnim prostorom ter ga priključila k svojemu sistemu. Pristojni državni organi niso hoteli komentirali tega sporočila v Borbi, strokovnjaki za prometno pravo in zračno plovbo pa menijo, da gre za samovoljno razkosanje jugoslovanskega zračnega prostora in očitno kršitev mednarodnega prava. Titograd spet Podgorica
Na seji skupščine Črne gore so sklenili ukiniti petinštirideset let star zakon o preimenovanju Podgorice v Titograd. S tem se bo črnogorsko glavno mesto spet imenovalo Podgorica. V Žabjaku pa so spi-sah prvo delovno verzijo ustave Republike Jugoslavije, ki jo bosta sestavljali državi Črna gora in Srbija.
Bush za mirovne akcije
Predsednik ZDA je odobril 270 milijonov dolarjev za mirovne misije OZN v Jugoslaviji, Kambodži, Salvadorju in drugih državah. S temi sredstvi ZDA sodelujejo pri financiranju posebnih akcij mirovnih sil OZN. To sodelovanje pomeni 30 odstotkov skupne vsote.
PREBLISKI
Navzlic oficirskih pameti, ki je vajena dobivati in zapravljati denar, ki ga morajo zaslužili drugi, pa Miloševič ve tudi to. kakšna moč se skriva v upravljanju z nacionalno valuto.
Vreme. Beograd
Fes svet se je odločil kaznovali agresorja na Hrvaško z gospodarskimi ukrepi, zalo kršenje rega dogovora z gospodarskim sodelovanjem s Srbijo pomeni neposredno podporo krvavi vojni
proti nedolžnim civilistom.
HTV'. Zagreb
predsednik Francois Mitterrand za novega predsednika vlade imenoval 66-letnega Pierra Bere-govoya, ki je v kabinetu prejšnje premierke Edith Creson zasedal vse najpomembnejše gospodarske resorje. Dosedanja ministrska predsednica Edith Cresson, ki je brez uspeha skušala prepričati Mitterranda, da za uspesno vodenje socialistične vlade potrebuje manjšo in solidnejšo ministrsko ekipo, je predtem odstopila v pismu pa zatrdila, da ni imela jasne podpore v lastni stranki niti primernega vladnega kabineta za zaupano ji poslanstvo. Z . njenim odstopom pa francoski socialisti, katerih priljubljenost med volilci je na najnižji točki od leta 1971, ko se je na čelo stranke povzpel Miller-rand, začenjajo sklepne priprave na parlamentarne volitve, ki bodo prihodnjo pomlad.
Sankcije zoper
Pet mesecev potem, ko so ZDA, Velika Britanija tožile Libijo, da je kriva za eksplozijo letala ameriške leta 1988 in v letu 1989 letala francoske družbe UTA I#' di, je varnostni svet OZN sprejel nove ukrepe. Na Po®
sprejete že tani, ki zahteva od Libije popolno sodelov*'^jigl rodno preiskovalno komisijo o libijski udeležbi pri obe . so s tesnim izidom izglasovali sankcije za letalski pr0nu prodajo ali prenos orožja ter strogo omejitev števila m F, jj." skih diplomatov v tujini. Vse to se bo zgodilo, če Tripo'1 ‘ ne izroči osumljenih teroristov.
Libija grozi
Dogajanje v Tripolisu, ko so demonstranti napadi' ogenj v venezuelsko veleposlaništvo ter skušali napad1 v* šiva nekaterih drugih držav, je naletelo na ogorčen so na rusko zunanje ministrstvo poklicali začasne^ 1 pK* pravnika poslov in mu izročilf uradni protest Protestira1' nezuela in varnostni svet OZN Na vse pritožbe pa Libija grožnjami.
V ŽARIŠČU
»Nema Slovenija ulaza na more, ha, MJ
Obstaja neka hrvaška zbad- -Ijiva pesmica na račun Madžarov, ki med drugim pravi, da »nema Madžarska ulaza na more«. In iz siarih osnovnošolskih učbenikov za zemljepis in zgodovino se lahko prav tako Živo spominjamo, s kakšnim poudarkom je v njih o tej ali oni sosednji državt stalno zapisano, da nima izhoda na morje. Recimo o Avstriji. Vsaj to preprosto »morsko« okoliščino bi morala imeti v glavi slovenska zunanja politika: nekaj posluha za ljudsko blago v pregovorih in zbadljivkah ter spomin na osnovnošolsko učenost. Pa bi v hrvaško-slovenskem sponi za morje potegnila daljši konec.
Nič slabega torej o Hrvatih, ki sp nas še enkrat pretentali. Politika pač ni za mečkače, sa-mopomiljivce in kratkovidne-že. »Lahko vam zagotovim,« je rekel Bismarck, železni kane Jer, »politika ni znanost, ki bi se ie lahko naučili. Umetnost je in kdor je ni vešč, zanj je bolje, da se je ne loteva. V politiki nt nikoli mogoče dajali matematičnih dokazov.«
Naši vrli pogajalci za morje pa so nameravali mejo med slovenskim in hrvaškim morjem potegniti kar »matematično«. Z nekakšnimi geometrijskimi črtami sredi no zalivih. Pri tem pa so se sklicevali na neko drugo, vendar tokrat izključno demagošjco osnovnošolsko modrost. Ceš da bomo mejo določali v »smislu dobrososedskih odnosov in vzajemnega spoštovanja«.
Kakor se je pokazalo, so ti naši ubogi naivci tej prazni for-
mulaciji verjeli, ne vedoč, da sc z njo ne gre za pogajalsko mizo, ampak se jo natresa pred novinarji po pogajanjih. Zato da bi se zakrilo vse ono brcanje pod mizo in izsiljevanje med potekom pogajanj. In tako smo ostali brez »okna v svet« (spet osnovnošolska modrost!)
Novinarji pa igrajo v celi morski štoriji kar pomembno vlogo. »Ce bi namreč prebral knjigo dr. Davorina Rudolfa Mednarodno pravo morja iz leta 1985,« novinar Boris Šuligoj meče v brk novinarju Francu Juriju, »bi lahko našel kar nekaj zgledov, kako je mogoče iz ene in iste izhodiščne točke na kopnem različno vleči mejo na morju med dvema državama«.
Iz česar ne sledi samo to, da je hrvaški minister za morje dr. Rudolf prebral tudi nekaj temeljnih političnih tekstov, z Bismarckom vključno, ampak tudi to, da Šuligoj v polemiki z Jurijem nekaj spreglejuje. Na drugem mestu sc namreč sklicuje na fair-play v politiki, ki da so ga Hrvati debelo prekršili. Ko pa je vendar jasno, da v politiki n fair-playa kar Rudolfova formulacija kar najbolje dokazuje!
V politiki ni matematičnih dokazov niti geometričnih konstrukcij. V njej je umetnost izsiljevanja, zvitorepenja in sprenevedanja. In nekaj zgodovinskega spomina ter predvidevanja povrhu. Hrvatom je morje že od nekdaj v ponos, dandanes, ko izgubljajo ozemlje, na lako rekoč edina reč, ki jih lahko navdaja s ponosom. Samo zelo zelo zabiodela zunanja politika
-
države Slovenije je za tisto, kar je ‘"v'_,r'r-t dlani: Hrvati, ki vzhodnih mejah boo« p«,1 zagrizli na zahodnin-
pa na morskih. ■ jzl® S čimer pa scveda
čeno. da samo io' • Kdo ve. kaj nanterav^^ k riž jem in kdo ve, v IS minister Rupel ve, ških turističnih urad- aVtf'? jo knjigo, katere dr. Ljubo Bobait^ j (y|iJ' Hrvatske granice, '	'
uradih, poudaria”' pili
Kakorkoli bi
sednik vlade če n m noče zaicg^^ji i-’ plu, ki ie njegov ■« nent, slišan nič . zdaj moral ugotovit' pel vsaj tukaj v vprašanju slabo de * ^iti, J ko bo moral tudi op Rupe) lega neh*^^ Vedno doslej te 0 ?p|F P ličnih dosežkih 8° jpsdtjdt’ stem, kar »setn Jaz a*"1-1। so meni rekli«-..,'i. ni v Mariboru in Y. v du, ki ga je objav'1 začenja o zunanji P riti kot o »naši«
Nič hudega, v
dje motijo in	„3,
da potem tudi vedo, da se bodo spel lažje vrnili | coska premierka ‘ Lpo j nekdanji nemški 0 dje nister Sloitcnberg ,W » znala. Kdaj bodo peK< prišli naši Rup1’, drugi?
VESTNIK', S-
aktualno doma
£ASEDANJE radgonskega parlamenta
KOLUMNA
Štefan Smej
Proračun je
Gornja Radgon skupneEa nasedanja vseh treh zborov Skupščine občine 'Na. Nekai»ri ' S? Se nekoliko zapletle pri določanju dnevnega s» n>„ {7, tncl 50 na,Tlreč terjali, da se vanj vnese še več točk, ?es^epčnoti n " okral. obravnavati tudi nekaj vprašanj, ki jih zaradi ,ak®.	0P,l^a''i,' ie na prejšnji seji. »Če se bomo obna-
^'"kovitosl č» ,anko seje vsak teden, toda zelo bo vprašljiva naša 11,1 odločen 3r moromo izpeljati še tega, kar smo si sicer zadali,« je
»Pozori	skupščine ALOJZ VOGRINČIČ, lo
“'"^ih vprašuj'	uleglo, saj so potem prešli k obravnavi vse-
pod streho
^činsltn 23 radgonsko dal' b=sedo d^'n°’ 50 najprej * pobude in ' ga!°m za njiho-* aNDR£j vp>^2V Tako sc «vze| za7,HSINGER iz DPZ Ji skrbel a'Han?yilev s^ada. ki s^Stev1-^06’ kl so 0StaIe c" ]e M	^ak’
za . pred,08 RK in tAGORr	d no delo). JOŽE
MaM|	2b°r“ KS Pa
^‘»na jami6 Ptej uredi
ah. Ta« ™ \ K”njtšču pri *oz, vend^^č kopali gra
|CM P° končanem izko S" jame vt?”;rlala niso ure-^^Zni Odnartr' Se zdai nabira
škroZ kL od’agajo pa se p,Va> zato Je nevarnost
okužbe velika.
Zatem so brez večjih pripomb sprejeli predlog odloka o zaključnem računu občinskega proračuna za lansko leto. Več časa pa so se poslanci oz. delegati zadržali ob predlogu razvojne politike radgonske občine. DANILO T1RŠ (DPZ) je menil, da je program nadaljnjega razvoja občine premalo konkurenten, več pozornosti pa bi morali nameniti razvoju turizma in promociji mesta Gornja Radgona. Vprašal se je tudi, zakaj že doslej ni izkoriščen zemeljski plin v energetske namene. PETER FRIDAU (DPZ) se je zavzel za možnosti dolgoročnega načrtovanja zadružne in
stanovanjske gradnje v občini, VINKO MLINARIC (zbor KS) pa je opozoril na slabšanje kakovosti pitne vode, ziasti še v zajetjih v Segovcih in Podgradu, zadeve pa se ne premaknejo z mrtve točke. Poslanec zbora združenega dela MIHA VODENIK pa je bil precej kritičen glede odnosa izvršnega sveta do obrtne zbornice in malega gospodarstva, ker da ni dovolj upošteval njihovih pobud. Ob glasovanju za ta dokument je prišlo do zanimivega paradoksa: poslanci družbenopolitičnega zbora najprej niso soglašali z njegovo vsebinsko opredelitvijo, po ponovnem glasovanju pa so se premislili, medtem ko sta se oba druga zbora strinjala z začrtano razvojno politiko.
Po pričakovanju je sledila zelo živahna razprava o predlogu občinskega proračuna za letos. Pojavilo se je kar 10 dopolnil, zato si je moral izvršni svet vzeti čas za posvetovanje in usklajevanje različnih interesov. Tako je pred-
stavnik KS Radenci terjal več denarja za krajevne skupnosti, na Kapeli bi radi uredili pokopališče, v Apačah so iz občinske blagajne zahtevali 7 milijonov tolarjev za skupne razvojne naloge, za razširitev svojega vodovodnega omrežja, svoj lonček pa so hoteli primakniti tudi zaposleni v vzgojno-varstvenih organizacijah, zdravstvu pa kmetje, obrtni ki in še kdo, ki so pričakovali cekine iz javne porabe. Po drugi strani pa ni manjkalo kritičnih pripomb na račun občinske vlade, zakaj je povišala znesek za amortizacijo pri delovanju .občinskih organov, medtem ko je druge zanimalo, komu so namenjene subvencije v gospodarstvu.
Čeprav vseh teh dopolnil niso mogli upoštevati, saj je letošnji občinski proračun uokvirjen v nekaj čez 272,1 milijona tolarjev, so poslanci radgonske občinske skupščine domala soglasno sprejeli predloženi odlok.
MILAN JERŠE
OR. FRANZA GČTZA V MURSKI SOBOTI
»Nočemo igrati vloge razsodnika!«
v h
fo/BR»lneok».a*.8rskern Parlamentu in v»d)a socialdemokratske t^^i $°boti. S „'j’ dr’ ^ranz Got/, se je mudil na krajšem oMsku i ^•u2*k»jt kot pre“s,avn’ki soboške socialdemokratski in «ocialis(i-Hrr razč|enj| pomc,1,bna polilična osebnost v odboru i» kvropo po-u,»ral p f08 na razmere Prl Ker je pred ilubrnnl dese-litir^™?u,,sko Sobo/ njemu zglednemu partnerskemu smielovanju ti J' V» gospod	•ngolstadtom, je vsekakor dober prizMimlec po-
p ^biti Mstr Sklb ^Rajanj v Republiki Sloveniji, k) si prizadeva ■	wno mesto v mednarodnih inštitucijah.
dr Gotza v teh V	država
*^je gOSDod0^ ,Slran’' Si Podarske podpore.
X	nasv«ov, am
4^ hm doVroV^""0 S part’ N bi u ,amer,w C penili ma^t stori”.
smo h , '\n™ ,napa-Evrn^l bavareU edlh mi M '^am stkkega odbora za ■udi ^li 7h . z veC evrop
nSU/ej0 pJ nas k .N ntk^£^'jstva. Tako M * । iuhlU*?' dal P°bu-sZj| Pa ,e y Je * ' Budim-U?*’ s’ram „S ovetl|ja izginila CVeČ Poz2e?Šklh medijev, ''diod05’1 beoctv5’1-^ namenja ^eVroSk^Sn'h držav in sP°Padih « enja ,e °b vo-1 Je omenil dr
Ir ,n RePn-ilad’ m v"‘“ rnest>OSe^no mcd Vs. ^“rsko Sohma ,neo1 \------- ° Soboto, kar se
»Ustanavlja se Vzhodnoevropska banka, v kar je vključena tudi Evropska investicijska banka in celo ZDA, prav zdaj pa izdelujejo strokovno ekspertizo. Zanimivo je, da je Evropska skupnost doslej že vplačala za ta projekt dvakrat po 18 milijonov mark. Jasno pa je, da v Republiko Slovenijo ne do dotekal ta kapital vse dotlej,
centre v Nemčiji, kar bi lahko opravljalo tudi veleposlaništvo države. Nujna je ofenzivna politika in nenehno dokazovanje, da položaj v Republiki Sloveniji ni tako nestabilen, kot se prikazuje. Zato je ključnega pomena, da znate predstaviti svoje prednosti,« je poudaril dr. Franz Gotz.

navsezadnje kaže tudi v tesnejših stikih soboške Mure s firmo Au di in Pan-agre s podobnim partnerjem v Nemčiji. »Zdaj je v Nemčiji večji interes za gospodarsko sodelovanje z Madžarsko. Vsekakor pa ima Slovenija določeno prednost pred drugimi državami zaradi pravne stabilnosti in konkurenčnosti, kar bi morala vsekakor izrabiti. Ob sedanji politiki Evropske skupnosti, kjer se uveljavlja filozofija vodstvenih struktur, pa se mora Republika Slovenija dobro zavedali, da njen sprejem v mednarodne inštitucije ne bo potekal brez težav. Evropska skupnost želi prevzeti jamstvo za vzhodno Evropo. Zato bo komisija Evropske skupnosti izdelala letno poročilo o riziku, Evropska investicijska banka pa daje posojila le zanesljivim partnerjem. Mnenja so, da je v vzhodni Evropi zaenkrat zelo ležko najti zanesljivega partnerja, ker to področje še vedno velja za krizno zaradi vojaških spopa dov,« je nadaljeval znani bavarski poslanec. Dokler bo namreč na Hrvaškem še divjala vojna, bodo v Evropski skupnosti zelo zadržani za vlaganja na to območje.
?A kongresa
lij?; koiJ ^UČnik- kri|\ra2glašen za mrtvega. No, tu in tam mrtve-•Ml	svoi«,	Socialdemokratske stranke Slovenije, je
bin^Jo . 1 na državn 1'inke aPrda v Mariboru rekel takole: »Za ‘^a	oh/aVni ni vef’ na občinski ravni pa o lem lahko
d,,$avni ravijj ' odbori ..« Demos je torej razglašen za
da ga
° bi^ sj® sa" k pohu^e.n'okrali
i ^k/^^^jego.
Si^ni i,st*ne sebe koi
k ; Kot L.P,n,ar k Shk8* sPrcf*itant>v>‘el!
ernacionala.
Oprita 1982
DR. FRANZ GOTZ
dokler ne bo ustreznih zagotovil in ne bo prišlo do spremembe lastninskih odnosov. Ker pa ozračje za širitev Evropske skupnosti na nove države ni ravno ugodno, bo pot Slovenije dolgotrajna in mučna. Kljub temu pa Socialdemokratska stranka Nemčije meni, da bi prav Republika Slovenija lahko odigrala pomembno povezovalno vlogo med Bavarsko in jugovzhodno Evropo. V tem smislu potrebuje Slovenija močne informacijske
Govoril je tudi o političnih odnosih in dodal, da si nemški socialdemokrati prizadevajo navezati čim tesnejše stike tudi z drugimi strankami, kar je odvisno od njihovega programa. Ob velikih političnih spremembah pri nas so previdni do vseh levih strank, ki so se v zadnjem času pojavile na političnem prizorišču. »Ce izključimo osebna prijateljstva in poznanstva z ljudmi iz prejšnjega sistema, med katerimi so tudi dobri politiki, je skoraj nemogoče slediti vsem tem spremembam. Zato se naslanjamo na programske usmeritve posameznih strank, kajti ime nič ne pomeni.
Tako imamo, na primer, v Italiji boljše odnose s komunisti kot s socialdemokrati. Nikakor pa nočemo igrati vloge razsodnika, ker bi bilo to diplomatsko netaktno. Smo pa za ustanovitev močne leve ljudske stranke v Sloveniji, ki bi omogočala konkretnejše oblike medsebojnega sodelovanja,« je ob koncu obiska v Murski Soboti med drugim dejal bavarski poslanec in vodja socialdemokratske frakcije dr. Franz Gbtz.
MILAN JERŠE
»Ne nekdanji prijatelji iz Demosa, ampak prijatelji nekdanjega Demosa«
prav tako zaželjena mednarodna politična korporacija vseh po imenu levih slovenskih strank, je zelo občutljiva za vsako druženje rdečih s črnimi.
Pučnik je svojo stranko rehabilitiral v levo tudi tako, da je govoril o »nekaterih rečeh«, ki so »bile v starem režimu kljub temu boljše«.
Predefiniranje strankine pozi cije se mu je do neke mere posrečilo, kajti večina prvakov drugih »sredinskih in levosredinskih« političnih strank je prihajala za govorniški oder Kazinske dvorane SNG-ja v Mariboru s snuba-škimi pozdravi. Vendar samo do neke mere, kajti nemški in avstrijski socialdemokratski gostje sprejema v socialistično internacionalo niso niti omenjali V nji hovih pozdravih je bilo celo še vedno zaznati neko opozarjanje
pred zdrsom na desno.
Bavčar, predsednik Demokratske stranke, je govoril o »neiden tičnih, vendar kompatibilnih programih« Dr. Grujič, predsednik hrvaških socialdemokratov, je po hrvaški navadi, kjer v obračunavanju s preteklostjo ni razlike med levico in desnico, v za nemške in avstrijske socialdemokrate nemara nelevičarski maniri zatrjeval, da so bili časi, v katere se ne bomo več vračali. Vane Gošnik od zelenih je rekel »smo bolj levi kot desni«, čeprav na sredini, kar naj bi bil za socialdemokrate znak, da so za skupaj
Janez Drnovšek je tudi v pozdravnem nagovoru izdal, da je pred odločitvijo za liberalne demokrate mislil tudi na SDSS, ki je po vsej priliki ni izbral zgolj zato, ker je preslaba, saj jc sicer govoril o »svetlih tradicijah socialdemokracije«. Vsekakor značilen jezik in neznačilno hvaljenje za voditelja druge (nasprotne?) stranke. Viktor Žakelj (SSS) je skorajda razglasil združitev svoje in Pučnikove stranke In sploh je imel človek občutek, da posluša
pozdravne nagovore na kongresu nekakšnega levega Demosa, v katerega vstopajo tudi prenovitelji. Njihov predstavnik Borut Pahorje namreč socialdemokratom rekel »vi se odpirate proti levici, mi proti centru«, torej bomo sodelovali.
Zalo je dr. Toplak iz ljudske stranke lahko govoril samo o spominih na nekdanje dni, ko sla se s Pučnikom še skupaj borila proti komunizmu. Ven dar pa so se desničarski pozdravni govorci pokazali za manj izključujoče kakor levičarski, ki se od nasprotnega političnega krila distancirajo tako krčevito, da dobi človek mestoma ohču tek, kakor da želijo, naj tega krila sploh več ne bi bilo Dr Toplak je govoril o Mariboru, ki je po svoji proletarski naravi socialdemokratski, Anton Tomažič iz SOZ N DS pa je rekel, daje Demos sicer prclcklosi, niso pa minila prijateljstva iz njega dni Enako pravico do celotnega političnega spektra je zagovarjal tudi liberalec Golija, češ vsak je svoje našel, v skladu s politično vestjo. Krščanski demokrati pa nekdanjim političnim sobor cem sploh niso prišli v goste. Vest jim najbrt ni dala.
Stefan smfj
Občinsko občestvo občuje z zemljo
Fčas/A se administraciji kar posreči in v nasprotju z mnogimi, ki so prepričani o povsem nasprotnem, menim, da je ustanovitev novih občin dobra zadeva. Da bo stališče, ki ga zastopam zvenelo še bolj čudno, naj dodam, da štejem občine med pojave, kot so svetovni oziroma planetarni cikli, globalno politično soglasje o življenjsko najpomembnejših rečeh in ponovno uveljavljanje magičnih postopkov.
Naiprej torej k občinam. Odbor za lokalno samoupravo pri državni skupščini je na nedavni tiskovni konj ere nci predstavil mode! oblikovanja novih občin v Republiki Sloveniji. Po vsej slovenski državi naj bi jih bilo 249. Od tega v Prekmurju 15, medtem ko za Prlekijo njihova število po karti, ki jo imam pred sabo, ni razvidno, ker se ne ve. do kam Prlekija sega Recimo, da jih bo največ kakšnih sedem — če bodo Prleki želeli ohraniti nekakšno »etnično« samobitnost Ce bodo namreč vztrajali pri tem. da se bolj povežejo s slovenskogoriški-nu središči, bodo sicer živeli v neki številnejši administrativni skupnosti. ko jo bo kot tako zase registrirala država, ne bodo pa imeli svoje »prleške občinske-ohčestvene skupnosti«. Njihovi novi administrativni sodržavljani se vsekakor ne bodo »prlekizirali«. marveč bodo iz njih narediti navadne Štajerce. Vendar je to že druga etnogenetična zgodba.
F pisarniškem izdelku, ki bo mnoge zelo vznemiril, je nekaj srečnih okoliščin. Ljudje seveda z razlogom ne bodo verjeli eni od trditev v papirnatem izdelku odbora za samoupravo, ki pravi da bi moralo z razdelitvijo obstoječih občin na manjše priti do zmanjšanja birokratskega aparata. Tiči pa v občini neka nova, že pozabljena možnost za občevanje med ljudmi in naravo. Če pa postavimo občino, katere lepo slovensko ime je iste pomenske krvi kakor beseda »občevati«, »občestvo«. tja med prej omenjene pojave, se nam zadeva pokaže kot upanja polna.
Planetarni cikli, svetovni politični dogovor o ekoloških zadevah in ponovno doživljanje magičnega so tri upanja, so tri različna imena za nov pogled na svet. Tudi zmanjšanje občin implicira »novi pogled na svet«.
Najbolj vzhodnjaški med upajočimi so tisti, ki verjamejo, da je to. kako se z okoljem dogaja, odvisno od »kozmičnega reda. Ti ljudje so nekakšni nirvanisti. njihovo doživljanje ekološke stiske se je sprijaznilo z dolgim trajanjem uničevanja Zemlje. Zato imajo upanje, ki je sicer modro, vendar mogoče tudi prazno, da se bo človeštvu spreobrnilo recimo takrat, ko se bo končal potekajoči Neptunov cikel okrog Sonca. Ta pa traja 164 let in na dlani je, da do takrat morebiti ne bo več potrebno upati, ker bo vsega že konec.
Nekoliko realnejši so tisti, ki upajo na svetovnopolitični dogovor. Realnost njihovega upanja pa je izključno v predpostavki, da se bo zgodila neka velikanska ekološka nesreča. Seveda večja, kakor je bila tista v Černobilu, ona v Sevesu, tista r Bhopalu ali to. kar se tačas kuha v jedrski elektrarni >' Soznovskem Boru. Sele kaj zares grozovitega bi vodilne tega sveta spravilo skupaj Toda le kakšen bi bi! ta uspeh svetovne politične pameti, kr bi se. sicer po človeški volji, neodvisno od kozmičnega cikla prav tako zgodil post festum''
Od vseh treh upanj je še najrealnejše tisto, ki računa z vrnitvijo občutka za magično. To pa se ne more zgodili, če se ne formirajo skupnosti, ki jih proučuje sociologija in katerih številčni obseg, če ga prilagodimo našemu času, našim komunikacijskim zmožnostim, je kar najbolj blizu tistemu, ki se ga predvideva kot vzorčnega za prihodnje slovenske občine.
Soči log Pierre L. van den Berghe piše, da so se biologi dolgo mučili s problemom samožrtvovalnega obnašanja nekaterih živali v določenih okoliščinah Kako na primer to. da živali opozorilno vzklikajo svojim pripadnikom vrste in jih skušajo obvarovan pred pogubo ’ Človeški šoferji, če izberemo neki vsakdanji in bolj ali manj edini primer »samožrtvovalne pomoči«, ki z avtomobilskimi lučmi mežikajo drugim nasproti vozečim šoferjem, s čimer jih opozarjajo na policijsko in radarsko nevarnost, pa lega ne počno zaradi altruizma, marveč iz sovraštva do države oziroma policije. Ljudem, ki jih opozarjajo, pa seveda s tem ne pomagajo. Komaj pa boste naleteli na primer, ko bi vas vaš bližnji opozoril na ekološko nevarnost!
Socilog van den Berghe je naposled ugotovil, da F majhnih skupnostih deluje pravdo »Daj drugim toliko, kolikor so v sorodu s teboj«. Iz proučevanja rodovnih skupnosti pa vemo, da se sorodstvo lahko vzpostavi tudi na sorodnih zemeljskih prvinah, torej na posredni skupnosti krvi. Ne glede na dejansko skupnost krvi, ampak po načelu i v/ smo hranjeni iz prvin tega skupnega prostora. Vsi smo eno občinsko občestvo!
Zadeva s tem občinami bo torej morda ves čas na robu fašisto-idnosti. vendar nam po drugi sfram omogoča tudi elementarno »biologijo nepotizma«; živalsko bomo skrbeh za svoj teritorij'
POMURSKI SINDIKATI
Stavka je uspela
Splošna opozorilna stavka, ki je bila 18. marca, je kljub začetnim pomislekom uspela. To je rezultat širšega vključevanja članstva in pravih, temeljnih zahtev sindikata. Stavka ni bila politična, ampak je zaradi opredeljevanja nekaterih strank, kar jim je bolj Škodilo kot koristilo, dobila določen politični prizvok. Pokazalo pa se je, da je oh dobri organiziranosti svobodni sindikat sposoben uresničiti vsakršen cilj, saj je bit le dva dni po stavki ukinjen sporni zakon o plačah, kmalu zatem pa je republiški izvršni svet sprejel našo zahtevo po povišanju zajamčenega osebnega dohodka.
To so med drugim poudarili na seji sveta Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Pomurja v Murski Soboti. Na njej je bilo tudi rečeno, da se je na opozorilna stavko odzvalo 121 od 168 osnovnih organizacij sindikata, pri čemer je sodelovalo okrog 18 tisoč zaposlenih delavcev ah blizu 70 odstotkov vseh zaposlenih v Pomurju. Organiziranih je bilo 74 zborov delavcev, na katerih so podprli zahteve sindikata do vlade in parlamenta. V 14 pomurskih podjetjih so se odločili za podpisovanje peticije, solidarnostno podporo svobodnim sindikatom pa so izrekli tudi v LB — Pomurski banki. Pridružili so se jim tudi sindikat vzgoje in izobraževanja, policijski sindikat in drugi, pohvalili pa so tudi poročanje novinarjev.
Sicer pa so na seji pomurskega svobodnega sindikata sprejeli še finančni načrt za letos in obravnavali razpis za delovno mesto pravnika pri Območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov. Podprli so edinega kandidata Branka Lutariča, dipl, pravnika, sedaj sekretarja Krajevnega sveta ZSSS Gornja Radgona, ki naj bi novo funkcijo prevzel takoj, ko bo na njegovo sedanje delovno mesto prišel drug kandidat.
MILAN JERŠE
Stran 3
gospodarstvo
Kaj po Benku in Pomurki?
Junija letos bo minilo 70 let, ko je bila takratna Benkova klavnica v Murski Soboti registrirana tudi kot izvozna klavnica. Soboško mesarsko tradicijo nadaljuje danes Mesna industrija Pomurka, ki je s svojo ekspanzivno politiko daleč presegla lokalne in tudi slovenske okvire in si je s svojo blagovno znamko pridobila mesto tudi na zahtevnem svetovnem tržišču. Zal pa so se v zadnjih mesecih začele razmere v tej tovarni nepričakovano in nevarno zapletati, ob razmerah, kakršne zdaj so, pa se marsikomu upravičeno zagotavlja vprašanje usode tega več kot 1400-članskega delovnega kolektiva.
Ne bom ponavljal kronologije dogodkov, saj so bili že več krat objavljeni in predstavljeni, potrebno pa je zapisati, da velja za prelomnico 14. februar (?’), ko seje na delavskem svetu začelo rušenje dotedanjega vodstva Lesne industrije To je svoj prostovoljni odstop sicer zavrnilo, odločitev pa je padla na seji delavskega sveta, ki je pred koncem februarja odstavil staro vodstvo in mu odvzel vsa pooblastila. Za zunanje opazovalce in poznavalce gospodarskih razmer v Mesni industriji je bila takšna odločitev seveda presenetljiva, saj vodstvo ni padlo zaradi poslovnega rezultata, ki je bi) v dani situaciji razmeroma ugoden. To je potrdila tudi primopredajna bilanca, ki je bila opravljena 2. aprila, po stanju 29. februarja pa je premoženje Mesne industrije znašalo 1,5 milijarde tolarjev in obveznosti 1,4 milijarde tolarjev. Vzroke za odstranitev vodstva bo moč ugotoviti s temeljitejšo analizo, dejstvo pa je, da je padlo na obrobni problemih, ki bi jih z nekoliko preudarnejšim ravnanjem bilo moč premostiti.
Staro vodstvo je na tiskovni konferenci v začetku tega tedna javnost obvestilo, da svoje sodelovanje pri obravnavi problematike v Mesni industriji zaključuje in s tem ne prevzema več nobene odgovornosti za nadaljnji razvoj dogodkov. Če staro vodstvo lahko po vseh teh dogodkih ostaja brezbrižno, pa to vsekakor ne velja za mnoge druge, ki jim ne sme biti vseeno, kako se bodo dogovori razvijali, pričakovanja se namreč tudi po zamenjavi vodstva ne uresničujejo, tisto, kar so nasprotniki starega vodstva najbolj kritizirali, pa je, kot kaže, zdaj tudi zanje sprejemljivo. Obljube novega vršilca dolžnosti direktorja Dušana Šiftarja, da bodo vsi delavci naprej redno delali, so bile le prazne besede, v klavnici pa je vedno manj dela. Tudi prodaja ne teče tako, kot so si zamislili, zaradi nekaterih prenagljenih in nepremišljenih odločitev pa se trgajo prenekatere dolgoletne trdne in dobre poslovne vezi. Zlasti poslovanje s tujimi partnerji zahteva korektne odnose, zaradi napak v vodenju pa nekateri tuji partnerji že ostro protestirajo, kar bo lahko imelo daljnosežne neugodne posledice. V prvi vrsti za samo Mesno industrijo, posredno pa tudi za celotno pomursko go-vejorejo
Lahko bi trdili, da je prišlo do zamenjave vodstva v Mesni industriji v najbolj nepravem trenutku, sredi podjetniškega preoblikovanja podjetja, ki je ostalo na pol poti. Zato bi podjetje zdaj potrebovalo preizkušeno in usposobljeno vodilno ekipo, ki bi se znala odzivati na izzive časa in okolja. Prav pomanjkanje primernih kadrov pa je v tem trenutku največja težava. Vodenje je zdaj več ali manj omejeno na enega človeka, informacije o dogajanjih v podjetju pa le stežka prodrejo izza tovarniških zidov. Absurd je še toliko večji, ker blokado informacij delajo zdaj tisti, ki so se za časa starega vodstva najbolj zavzemali za to, da informacije pridejo v javnost. Kaže, da vse to delajo le za lastne interese.
LUDVIK KOVAČ
INTERVJU Z REPUBLIŠKIM MINISTROM ZA TRGOVINO JOŽEFOM JERAJEM
Zaloge preplavile slovenski trg
Čez dober mesec naj bi v slovenski skupščini sprejeli predlog zakona o trgovinah; njegova najpomembnejša novost bo popolna izenačitev zasebnih in družbenih trgovin ter možnost trgovanja na debelo brez do sedaj potrebnih dodatnih registracij. Vendar pa tačas tare slovenske trgovce drugi problem: ogromne zaloge so preplavile slovenski trg, kar je posledica prekinjenih poslovnih stikov z republikami bivše Jugoslavije; po drugi strani je konkurenca uvoženega blaga vse večja, tuji trgovci že odkupujejo posamezne trgovine, pa tudi velike poslovne zgradbe Pa kljub temu: čeprav je sodobna razvita trgovina pogoj za tržno gospodarstvo, pa bo država morala tu tn tam še vedno pri skočiti na pomoč. Vsega skupaj imamo v Sloveniji registriranih okrog 6 tisoč trgovin, polovica od teh jih je v zasebni lasti. Komu bo država pomagala9
Minister JOŽEF JERAJ, ki je nadomestil bivšega ministra Maksa Bastla, je odgovoril na nekaj vprašanj.
Kako lahko vaše ministrstvo vpliva na zaloge in cene?
Sorazmerno malo! Predlagali smo, da bi v ta namen v proračunu predvideli sredstva v višini 3 milijarde in pol, vendar smo dobili le sredstva, ki jih potrebujemo za tekoče vzdrževanje v okviru direkcije za rezerve. Tako za intervencije skorajda ni denarja, zato sem zaskrbljen . kako bo. ko bo odkup pšenice, sladkorne pese in drugih pridelkov. Nekaj možnosti je, da kupci najamejo posojila po regresirani obrestni meri, za kar je v proračunu v okviru ministrstva za kmetijstvo namenjenih 2,5 milijarde tolarjev. Mi bomo poskušali ta izpad nadomestiti tako, da bomo odprodali blagovne rezerve, ki niso nujne in na ta način intervenirali tam, kjer bo to potrebno «
Sta politika intervencijskih sredstveh in tržno gospodarstvo skupaj sploh sprejemljiva?
»Bom zelo jasen! Tržno go
spodarstvo pomeni, da mora bili čim bolj prost pretok blaga in močna konkurenca. Vendar pa se skuša vsaka država zavarovati na ta način - in hkrati stabilizirati svoje gospodarstvo - da vpliva na tiste cene, ki so kiju čnega pomena za neko državo: infrastruktura, energetika, živila. Temu Slovenci ne bomo mogli uiti, vendar se mi trudimo, da to ne bi vplivalo negativno, ampak štabi I i zi rajoče.«
Glede na sedanje razmere: je v bližnji prihodnosti smiselno raču-
Jožef Jeraj, slovenski minister za trgovino
nati na trg južnih republik ali na povečanje prodaje naših izdelkov v sosednjih državah?
»Povsod moramo širiti prostor za prodajo. Naša struktura prodaje je bila prej takšna: 24 odstotkov smo prodali v Jugoslaviji in 18 odstotkov v tujim. Zdaj se slika obrača: izgubljamo na jugu in pridobivamo na izvozu. Toda če hočemo imeti uspe šno gospodarstvo, bi morali doseči čez 50 odstotkov prodaje zunaj naših meja. To pa je precej velik zalogaj, ker vemo, da republike bivše Jugoslavije niso plačilno sposobne, poleg tega so poti še vedno ovirane, na zahodu pa nismo konkurenčni oziroma naša proizvodnja ni dovolj tehnološko razvita, In še nekaj je: ker nismo še člani EFTE niti EGS —a, ima naše gospodarstvo v tujim precej večje dajatve. Ko
smo na primer enemu od zainteresiranih trgovskih podjetij po vedali, da mi nismo za to, da se pri nas le prodaja, ampak želimo naše blago tudi izvažati, je izračunal (kajti proizvodne cene so zanj se kar interesantne), da je zanj ceneje kupovati v Nemčiji, saj je pri posameznih cenah tudi do 30 odstotkov razlike.«
Je kaj možnosti, da bodo ogromne zaloge na slovenskem trgu zmanjšali 96 ekonomi, ki skrbijo za oskrbo sil OZN na ozemlju Hrvaške in BiH - a?
»Ponudbe smo že poslali, tudi pogodbe, To je bolj v pristojnosti ministrstva za kmetijstvo, pogajanja pa koordinira ministrstvo za zunanje zadeve. Določeni ukrepi so že sprejeti. Tu gre za velike količine, iri če bo Slovenija postala dobavitelj, bo to lahko za naše gospodarstvo zelo uspešno. Lipam, da bo tako, no!«
Zaloge na slovenskem trgu se večajo, s tem pa se veča tudi možnost raznih špekulacij — predvsem pri prehrambenih izdelkih, kjer je rok trajanja omejen?
»Ne, ne! Tu pa smo zelo strogi. Če bo inšpekcija kje kaj take ga zasledila, bo pač morala ukre pati,Sedaj je intenzivno delala na kontroli sirov, ker smo posu mili, da so se v Sloveniji pojavili siri neslovenskega izvora in bi zanje morali plačati posebne dajatve. Predvidevali smo. da je tega precej več. kot pa smo dejan sko odkrili.«
Ali lahko nadzorujete tudi vseh tri tisoč zasebnih trgovcev?
»Glede trgovin je moje mnenje tako: konkurenca mora biti. Močna konkurenca pa pomeni, da slab odpade. Do sedaj smo bili navajeni, da je bila trgovina le razdeljevalec. Kar je snela, je pač prodala. Zdaj pa bodo tisti, ki bodo špekulirali in prodajali slabo blago, odpadli. Na žalost je takšen zakon trgovine. Vsak bo moral upoštevati kakovost, količino in racionalne transportne poti.«
Kakšne ukrepe bo vlada spreje-
la, da bi zaščitila vodnjo in trgovino prej f" poplavo tujega blaga?
»Vlada sedaj pripranp^J nodajo, s katero bo ureci-1^ ganje tujega kapitala prt'\ ji kapital naj bi se vlagal nosti, ki so kapitalsko tevne in so infrastrukiiif^PL mena. Tuji kapital J« i®1® jien pri gradnji cest, te''1 kacij, železnic... manj P' : Slovence interesantno, ■?,. kapital v veliki men pn*, govino ali bančništvo,*^ tem lahko izgubljali 'j Prav pa je, da je H nam daje vzor ter os 11 konkurenca. Toda najp d mo doseči, da se den4', varčevalcev vrne v naše kajti dokler ne bomo f zaupanja v naš stem, ga ne bodo ime1 . Prav tako je za tujce * odprto vprašanje pra’’* st i.«
Minister Jeraj, »i i zapuščino Maksa bilo že narejenega <n kon o trgovinah naj 6'' sprejet?	Jr'
»Lahko rečem, da sko zbornico dobro "^1 Tudi prej je ministrstvu’ ijl co dobro sodeloval , I večjih problemov ni- "\ihl4 usklajen tudi v skupš^jjfl lesih Nekatere mou, -VI 6. členu določeno, da strstvo možnost, da mb'„cT določenih primerih-čisto normalno, vs'■/r skuša preprečiti vdor tujih interesov n* močje. Jaz mislim, 4 poslanci razumeli 1,1 fll'|jt'l Lahko pa se o led1 '1^'1 poseben zakon. Nas« j,, kaj m le, da ščitim0 ampak tudi potroši««*. J« • sedaj še ni bdo potrošniki ne izkorn-' ja sti, ki bi jih lahko. '‘JaH nom jih torej žehmo 1 j ■ bolj pa v pripravili1* J o varstva im ročnik'1’ .ifi i
BERNARDABJ^
ELRAD
PODOBA LENDAVSKEGA GOSPODARSTVA
Dobra prodaja, vendar težave z likvidnostjo
Mesec dni po razburljivih dogodkih v radgonskem Elradu se položaj počasi umirja. Čeprav pravega hišnega reda še vedno ni, proizvodni proces teče normalno, prodajo so povečali, zmanjšali pa so tudi zaloge in dolgove. Tačas največja težava v sistemu je likvidnostna.
Po besedah v.d. direktorja Karla Sapača so v Elradu nekako uspeli vzpostaviti relativen mir in povečati delovno disciplino, kar se pozna tudi pri fizičnih kazalcih poslovanja. Čeprav si z njimi v sistemu ne mažejo oči, pa je potrebno zapisati, da so ti v mesecu marcu zelo dobri. Tako so uspelo povečati prodajo za 50 odstotkov ali od 80 milijonov SLT na 125 milijonov SLT, od tega je bilo čez 43 milijonov SLT konvertibilnega izvoza Za 5 odstotkov ali 12 milijonov SLT so zmanjšali zadolženost - odplačali so obrok tujega posojila — in za 10 odstotkov ali 28 milijonov SLT zaloge. Vendar je položaj boljši le navidezno. Plod sedanjih dobrih fizičnih rezultatov poslovanja bo namreč viden šele čez dva alt več mesecev, sedanje povečanje poslovanja od novembrskih 1,1 milijona mark na 2,5 milijona mark pa prinaša potrebo po večjih finančnih sredstvih, ki jih podjetje nima, drugi viri pa jih ne spremljajo dovolj kakovostno.
Posebno spodbuden je podatek, da je Elradu uspelo povečati iz,voz od novembrskih 400.000 DFM na 800.000 DEM v marcu. To pripisujejo predvsem agresivni prodajni mreži v tujim in kakovosti izdelkov, med katerimi so si mnogi že tudi prislužili mednarodne ateste. Večja je tudi prodaja v Sloveniji, počasi in previdno pa se vrača tudi izgubljeno jugotržišče. Čeprav zaenkrat v obliki naturalne menjave, pa je to vseeno pozitivno, saj zaradi popolne izgube jugotrga sistem Elrada v takšni obliki, kot je danes, ne bi mogel več obstati.
Tačas je v sistemu zaposlenih 860 delavcev, od tega redno 807. Čeprav med njimi ni dela za vse, jih po novem ne opredeljujejo več kot presežke, ampak so znotraj podjetja razpisali interna javna dela, ki jih ti delavci opravljajo po potrebi. Vodstvo podjetja je delavcem obljubilo plačo, kj naj bi jo dobili 24. aprila, dvignili jo bodo v skladu z rastjo življenjskih stroškov, še vedno pa bo v povprečju za 20 odstotkov zaostajala za izplačilo, ki je predvideno po kolektivni pogodbi.
V Elradu se je iztekel tudi razpis za generalnega direktorja. Prijavi sta dve. komu bo zaupan sistem, bo kmalu znano. Zelo kratek rok za sprejem pianov so si postavile tudi družbe sistema Čeprav bi to delo moralo biti opravljeno že lani, se ga v Elradu lotevajo šele sedaj. Vsi plani in tudi program, ki ga pripravljajo skupaj s svetovalnim podjetjem Edil ing, bodo naravnani tako, da bodo do konca leta posamezne družbe sistema Eirad lahko poslovale popolnoma samostojno. V vodstvu podjetja bodo opredelili tudi program dela za naslednjih 3 do 5 let, ki bo v glavnem usmerjen v kakovost tehnološke naložbe, informatiko in kadre.
RENATA FICKO
Številna podjetja v škripcih
Z rezultati gospodarjenja ne morejo biti zadovoljni tudi v lendavski občini. Že v prvem četrtletju lanskega leta so šla v stečaj tri podjetja, kar je bistveno vplivalo na povečanje števila brezposelnih, saj so stečajniki predstavljali celo 45 odstotkov vseh brezposelnih v občini. Pri tem vzbujajo posebno skrb fizični pokazatelji poslovanja, saj se je industrijska proizvodnja v primerjavi z letom poprej znižala za 4,7 odstotka. To je sicer manj, kot znaša republiško povprečje (12,4 odstotka), toda to ne more biti zadostno opravičilo. Posebno zato, ker je na relativno majhen padec industrijske proizvodnje v lendavski občini močno vplivala proizvodnja naftnih derivatov. Brez nje bi namreč beležiti 11,9-odstotni padec industrijske proizvodnje, poleg tega pa se je v kar 12 od skupno 16 panog zmanjšala proizvodnja. Največje nazadovanje je bilo v strojegradnji, predelavi kovin, proizvodnji žaganega lesa in plošč ter v proizvodnji gradbenega materiala in živilskih izdelkov.
Analiza, ki so jo opravili v sekretariatu za gospodarstvo in družbene dejavnosti, kaže, da se je v tem času poslabšala tudi oskrba lendavske industrije z domačimi in uvoženimi surovinami. S slednjimi je imelo konec lanskega leta težve kar polovica
industrijskih podjetij. Po drugi strani pa je bilo 70 odstotkov lendavskih podjetij nezadovol nih s finančnimi prilivi. Svetla točka je gotovo izvoz, saj se je leta v primerjavi z letom 1990 po večal za 45,7 odstotka, saj je lendavsko gospodarstvo izvozilo za
LENDAVSKA TELEFONIJA
Odkod vzeti 22 milijonov? r, meznega naročnik ' da bi morali	u'1;
22 milijonov gotovo najtežja ' odgovorne v len..^i & bi cim prej zagotu . telefonsko pobočjih« manj razvitih ,h^(;
V lendavski občini si veliko obetajo od gradnje kabelske telefonske povezave Lendava- Pince ki bo nedvomno pomembna naložba za nadaljnjo širitev telefonskega omrežja v krajevnih skupnostih Centiba. Gorice pri Lendavi in Orešje—Dolina. Gre za neuresničeno nalogo še iz ob činskega referendumskega programa 1986 1990, zato so tej naložbi v občinski skupščini prižgali zeleno luč. še posebej, ker imajo na voljo tudi ustrezen delež sredstev iz republiškega proračuna za pospeševanje razvoja demografsko ogroženih območij. Predračunska vrednost omenjene telefonske povezave med Len davo in Pincami je sprva znašala 23,7 milijona tolarjev. Od tega zneska naj bi iz republiškega proračuna zagotovili dobro polovico potrebnega denarja, in sicer 1 1,9 milijona SLT, naročniki naj bi prispevali 4,7 milijona SLT, iz
občinskega proračuna in krajevnega samoprispevka pa bi zbrali 7,1 milijona SLT
Ker pa jim s PTT podjetjem ni uspelo najti skupnega jezika, jc izvršni svet stopil v akcijo za pridobitev republiških sredstev in prek podjetja M IS varilne opreme nabavil kable po ceni, ki je bila na dan plačila za 25 odsio-tkov nižja kot v prodaji na veli ko. PTT podjetje je zahtevalo po leg 78 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev po naročniku še povratna sredstva v obliki posojila, ki se je nenehno povečevalo zaradi podražitev. Trenutno veljavni predračun za osnovni vod znaša po najnovejših izračunih že 40 milijonov SLT, za telefonsko omrežje po krajevnih skupnostih pa 24 milijonov, kar po meni skupno 64 milijonov tolar jev. Za zdaj je zagotovljenih 37 milijonov SLT, od tega 12 milijonov iz republiškega proračuna in
več kol 19.8 milijona ameriških dolarjev. Izstopa lendavska Nafta, ki je ustvarila kar 69,2 odstotka vsega izvoza. Vse pomemb nejše mesto zavzemajo tudi dodelavni posli, s pomočjo katerih so izvozne posle povečali za okrog 15 odstotkov. Lani je lendavsko gospodarstvo uvozilo za blizu 17,5 milijona dolarjev blaga, kar pomeni 32,1-odstotno po večanje. Tako znaša pokritost uvoza z izvozom 113,7 odstotka.
Sicer pa je zaključne račune za lansko leto predložilo 90 pravnih oseb iz gospodarstva: od tega 31 družbenih podjetij. 53 zasebnih in 6 mešanih podjetij. Zanimivo je. da je v teh podjetjih bilo skupno zapostneih 3.822 delavcev, kar jeza 13.7 odstotka manj kot leto poprej. Dodati je treba.
da so odhodki rash z jjjff sne točke hitreje ekonomičnost I1'1'' je v obravnavane!11 ^p- -slabšala za odswle'' jU no je, da so v pr^Stja /Lf 1990 lendavska po*JD menila za akutfU 7 več denarja Zal PJ |(|” poslovalo 14 po^Jiia delala nad 9.3 primanjkljaja. V' bilo zaposlenih 24 f 6,4 odstotka vseh ^rst’^ tamkajšnjem gosR j P? t družuje se se
(92,8) odpisanosti^; O davskega gospodatAji.fi j1 O zastarelosti
pa tudi o nekonKt*
tujih trgih.	alF1
25 milijonov od naročnikov. Potemtakem jim manjka še 27 milijonov tolarjev, kot kreditnih 'sredstev, ki bi jih P FF podjetje vrnilo v štirih letih. V lendavski občini pravijo, da bi ob velikih prizadevanjih lahko od naročnikov iztržili'k večjemu še 5 milijonov SLT, ali 16 tisoč od posa-
Dr. Pučnik v Prekm^J .. ...._	.< r^
J
DR. PUČNIK V PR UK M L RJI - D. marca je h".	‘
Nedeljska kuhinja pa Murskem valu predsednik Socu’«1 ..alr J Slovenije (SDSS) dr Jože Pučnik, kije v omenjeni oddaji jaB ^<1 nja voditelja in poslušalcev.	। eJ1'' ' 'i'V
Popoldne pa sta se dr Pučnik in soproga v družbi Pr ,.\neg'l.1,|i > članov predsedstva SDSS DO Murska Sobota ter člana drža ji J
stranke udeležila sveča nega kosila v gostilni Fartek v
1u pa je bilo še srečanje s člani in simpatizerji stranke, na	j+j'
z njemu lastno neposrednostjo in razumljivostjo predst^vl gospodarski položaj v državi, stališča m vlogo So<ialde^^* odgovoril na Številna vprašanja prisotnih, tako da se je src™ čera
0
VESTNIK, 9 !
Stran 4
gospodarstvo
^OMURCI ENOTNO O DELITVI 704 MILIJONOV ZA CESTE
Odličen izplen, toda
j- da se riba ujame na dobro pripravljeno vabo, ribic prej bo na v
jo mora znati tudi
S pzorafiunskimi marci nč n' dovolj, da so Po-ne t'“ P”1 'kotiti 704 milijo-P&VOkviru slovenske W	* '^-j
^embnej? T	VSe
sredstva mi j ’ d bodo ,a severov??^’ V resn'ci prišla v ^Z°d?Sloveni^o Pa tim Pt^Č,Jer'ak0’ da b0d0 SradbištjK T1 dela» na več Predjedmi - namenom so Murska Tu n'h SVCtOV ob’ G°rnja RLS°b°’a' Ljutomer, ^Pai s kolB°"a ,n Lendava m \Tlr/T°manom Cigutom s° se sestali L,ubliano Se prej IMGZi d > k domač'h tleh "Prioritetah? V .doEov<,rih o se>damr>rG ' kajtl zavedajo 1,3 M&t°v.V republiki (,ako WRe kol tud u Za Promc' ln vi za c. 1Jd' Republiški upra-°dločno v ^'OP'1! enotno in
UroraTSp.rDlncm bo na’ Porablja >5 rsk' denar spet bujske ceJ^ primorske ali do-koi i- ( ne pa Za Pornur-vano ' Prvotno načrto-amandmajev ?). s	O0 mar-
tunu za Ut ^a bilo v Prora-se*a obnovo "2določeno, da Analnih magistralne in re-J?'skora?7V Pomurju na-beljeni' Prvoi-■---nekaj čez 100
^®vina med Slovenijo in
:ii jL.Posanietj. jL°Tens.kt!8a gospodarstva je nujno usklajeno delovanje
b'*' sridoh'!,,S,rS<** 'n g°sP°darske zbornice. Njihov osnovni nem je težL«	na ozemlju nekdanje Jugoslavije, kajti v
Frj n	napovedati, kakšna bo usoda nekaterih podjetij.
Zb0rmci S|o-'leiPublikan?0'?1’^ z 0SIa|i-bi'Je odgnv Nekdanje Jug0. n Tram-ti«ti na la tržiMtm° * najboljših t,; ;°v najih tr prodab 35 od-in sk°-
tl Ji0 ^PiiLj ars'vo ne more h*«?*** h 7 L^^nega tržiš-S1 pT r'" ' Zdi 10 VaidaVhj’h m'^noi1h ZbOmJa “tiVa »e čim T Pnzade tilt) ‘ Nm pr^mPrej dogovorili < “spelo s h?«uz kar jim je P»n^ ?e]0	'n Make-
k^^tutfi sTK,nberl 'rgovski
tam nu,' Jt> (navkljub 'etisi^merei,!^^ otovanju) mo' ::sr '4' Il.,,	‘J, "ukup slo-
"'mamn s "Tu zal zaen-sogovornika, za-
daleč
SMO OD SLOVENSKE ŠVICE
P°^ hipoteko
'('J in rnsSnk0V',a.de'ovr,a ugoden in pomemben geostra-n '' svojn . države Slovenije so prednosti, na katerih bomo n^iri.it,1 ^*dhjj ^.^Pn^urslto politiko in načrtno politiko tujih vta-a ’n steč > '	' ^venske industrije ne bo preživel, saj je v
^It^L kapital Ze.sJdaj ogrožena tretjina delovnih mest. Pomemb-
o? 1,1 miajŠni 'V a^nc Prednosti pa so obremenjene s hipoteko
^dvsem temeT sP°'d’z'ranega gospodarskega razvoja, ki po-tržno, tehnološko in finančno obnovo.
Skn „
i^s7d Pika* Kenija no.
•n, sn» Zrm!evidn dobro'ražvh vS'% bo mogu pa se še
P>v m^it, zg0 . d	fluihmh
L bre? 'delnih Men IM ^i^eirov m '1 n?a J^Pathe « avanii n 32' mestu vivi ?podatkih
V? h m budi U, tal/niie i^sto v ' ka JO uvrš-Po ek„„e u p°men
-
^it. |f hiin m bm, S svo-pro«vo-
kot u v L'° ^891 J (Podatki v di?3- do 44.
Vador Kuiih’ držav,
4 h^izvod, P' družbe Slovel na P«* eni.t* ncknhko
1 ft	—
• aPrih ]gg?
spraviti na suho.
milijonov tolarjev, je prav gotovo velik uspeh pomurskih poslancev, zato jim čestitamo za odločnost in vztrajnost. Prav tako pa je to uspeh vseh prebivalcev severovzhodne Slovenite, še posebno naravovarstvenikov, ki s svojo opozorilno zaporo ceste ne bi uspeli brez podpore medijev. Občinske vlade so spoznale, da lahko dosežejo precej več, če nastopajo skupno, brez nevoščljivosti in zaplotništva, zato upamo, da jim bo to pomembno vodilo tudi v prihodnje.
Po prvotnem predlogu naj bi s 100 milijoni tolarjev obnovili naslednje odseke cest: Gederovci—Kuzma (za odsek skozi Sotino je izdana odločba o prepovedi prometa), Lendava (mesto), Lendava — Dolga vas, Videni— Senarska, Martijanci — Gornji Petrovci, ČrenŠovci (most) in Dobrovnik —Dolga vas. Upoštevajoč prvotna proračunska sredstva in dodatne kilometre in milijone, ki sojih izborili pomurski poslanci, je Vilo Gyorek s Cestnega podjetja pripravil predlog prednosti obnove in gradnje vseh odsekov magistralne in regionalnih cest, ki naj bi se jih lotili letos. Prednost imajo prav gotovo magistralna cesta in vsi tisti odseki, za katere je že izdelana ali naročena dokumentacija. Naj-
to se mora gospodarstvo prebijati, kakor ve in zna. Treba je povedati, da slovensko in srbsko gospodarstvo kljub vsem težavam še vedno sodelujeta, prek 50 odstotkov prometa pa opravijo trgovske organizacije «
Da bi Čim bolje in čim prej vzpostavili tesnejše poslovne stike, so v okviru gospodarske zbornice ustanovili posebno službo, v okviru katere strokovnjaki za posamezna področja in območja svetujejo podjetjem. Eden prvih uspehov je po mnenju Tramšaka ustanovitev slo-vensko-hrvaške zbornice, saj na sosednjo Hrvaško odpade Tz odstotkov celotne menjave. »Od te zbornice pričakujemo, da bo rešila vprašanje transveribilnosti (pretoka) denarja, saj poteka ta Čas celotna menjava med Slovenijo In Hrvaško v obliki čistih kom-
višje, in sicer zaseda 37. oziroma 38. mesto. Najvišje bruto proizvode na prebivalca imajo praviloma države s sorazmerno majh-
iirrs

kr n -

nim Številom prebivalstva, zato ni čudno, da ima najvišji družbe ni proizvod na prebivalca kneževina Monako s 27 tisoč prebivalci, ki se v glavnem ukvarjajo z
prej bo na vrsti gradnja I kilo
metra magistralne ceste skozi središče Gornje Radgone, kar bo zelo zahtevno, saj poteka magistrala skozi strogo mestno središče; z deli bo potrebno začeti čim prej, saj Gornjerad-gončani že obnavljajo kanalizacijo in drugo infrastrukturo ob cesti; potem bo na vrsti pol-kilometrski odsek magistrale od Radenec do mosta na reki Muri, kjer se bo cesta le preplastila, zato posebna dokumentacija ni potrebna. S skupščinskimi amandmaji je prišel v program tudi odsek ceste od magistrale do državne meje v Gornji Radgoni, za kar je že naročena dokumentacija. Vsi potrebni papirji pa so že izdelani za odseke magistrale, ki bodo prišli naslednji na vrsto: M — 10 Rakičan— Bratonci (5,5 km), M — 10 Bratonci —Beltinci (2,5 km), Beltinci —ČrenŠovci (odsek 321, 5,5 km), most v ČTenšovcih, odsek 369 v ČrenŠovci h, ČrenŠovci—Lendava (odsek 322.5 ki.., in Lendava — Dolga vas — mejni prehod. Za obnovo magistrale M 10 — 1 na območju gornie-radgonske, murskosoboške in lendavske občine naj bi bilo do-
dalno
namenjenih
409.500.0011,00 tolarjev.
Pričakovali smo zaplete pri dogovoru o prednostnih gradnjah regionalnih cest, vendar so se po začetnem nasprotovanju lendavskih in ljutomerskih
Hrvaško v senci politike
penzacijskih poslov, torej blago za blago, skratka naturalna menjava. Trgovina se bo lahko razvila edino na ta način, da se tistemu, ki se spozna na čevlje, ne bo treba ukvarjati s prodajo moke.
Aii
Branko Tramšek je v okviru GZS odgovoren za sodelovanje s sosednjimi državami.
bančništvom, igralništvom in nekaterimi visoko specializiranimi industrijami. Po omenjenih kazalcih je Slovenija majhna, sorazmerno dobro razvita država, ki pa bi lahko dosegla višje učinke, če bi uredila svoje gospodarstvo. V,prv> vrsti pa za to potrebuje finančno, tehnološko in tržno obnovo. Ocena tržnih razmer namreč kaže, da trna Slovenija, čeprav velja za sorazmerno dobro razvito državo, samo tretjino izdelkov na ravni konvertibilne konkurence.
MAJHNOST JE PREDNOST
Majhnost pa ni le državna prednost »Ladjica je okretnejša od tankerja,« je dejal nesojeni mandatar slovenske vlade Marko Voljč, ko je poskušal slovenskim gospodarstvenikom pojasniti prednosti majhnih in srednje velikih podjetij, ki so v vrsti držav postala hrbtenica gospodarstva in izvoza Po njegovem je nevarno graditi v majhni državi, kot je Slovenija, gospodarski raz voj na monopolih, na velikih in temu piimerno neokretnih podjetjih. Majhnost je velika prednost pri reševanju brezposelnosti, saj je strošek za odprtje delovnega mesta v drobnem gospodarstvu razmeroma majhen, v povprečju znaša manj kot 4 tisoč dolarjev, medlem ko v velikih podjetjih doseže tudi 60 tisoč do-
izvršnikov dogovorili, da so zaradi velikega zanemarjanja obnove v minulih letih tokrat na vrsti regionalne ceste v občinah Murska Sobota in Gornja Radgona. Res pa je, da bi morali v ljutomerski občini zaradi meje s Hrvšako in spremenjenih prometnih razmer zagotoviti vsaj minimalno varnost na cesti Lendava—Ljutomer—Ormož.
Med regionalnimi cestami naj bi se najprej lotili že nekaj let načrtovane obnove 6,5-kilometr-skega opdseka ceste Murska Sobota--Hodoš in kilometra ceste od Martinja do državne meje (če bodo letos končno le odprli mejni prehod), naslednji bodo na vrsti 4,1-kilometrski odsek ceste Gornja Rdgona — Trate, 2.1 kilometra odseka ceste Ljutomer —Stročja vsa ter 1,2 kilometra Kranjčeve ulice v Lendavi, za katero naj bi bila prav tako že izdelna dokumentacija, vendar bo gradnja zelo draga. V letošnji program obnove regionalnih cest, ki naj bi jih financirali s sredstvi repu bliškega proračuna, spadajo še odseki nu cestah Gederovci -Kuzma (I km), Martjanci —G. Petrovci (0,5 km), Videm -Senarsko, Podgrad —Scgovci (I km), Dobrovnik —Renkovci in Dobrovnik — Dolga vas.
Če bo tako, kot si zamišljajo pomurske vlade in poslanci, bo kmalu v Pomurju na cestah kar nekaj gradbišč, Cestno podjetje in gradbeniki s sverovzhod-ne Slovenije pa upajo, da bodo na dražbi za izvajanje del uspeli dobiti vsaj nekaj posla.
BERNARDA B. PEČEK
Nadaije se moramo dogovoriti tudi o vrednosti denarja, saj sami veste, da je sedanje razmerje 1:1 nemogoče, saj vemo, kakšna je menjava deviz na eni in drugi strani.«
Pri Gospodarski zbornici Slovenije pa opozarjajo, da bo potrebno čim prej poenostaviti prehajanje čez slovensko-hrvaško mejo. Meja, ki je šele pred kratkim postala državna, je težje prestopna kot stoletne meje med evropskimi državami. Tovornjaki potujejo na Hrvaško po tri in štiri dni, vzrok za počasnost pa so birokratske obveznosti — izpolnjevanje zapletenih obrazcev. S tem namenom so pri zbornici ustanovili tudi posebno komisijo, ki se bo ukvarjala s carinskimi vprašanji in plačilnim prometom.
Podobne sporazume bodo morali v čim krajšem času doseči tudi z Bosno in Hercegovino ter Makedonijo.
BERNARDA B. PEČEK
larjev. V nekaterih državah, na primer na Norveškem, ustvarijo podjetja, ki imajo manj kot 100
zaposlenih kar 85 odstotkov
družbenega proizvoda. V Sloveniji ni razvitega podjetniškega sloja, kar je prav tako hipoteka preteklosti, ko so bili podjetniki označeni kot pridobitniki. Odločilnega pomena za nadaljnji gospodarski razvoj Slovenije sta za podjetnike spodbudna gospodar ska in posojilna politika ter bančni sistem. V interesu narodnega gospodarstva bo moral biti vlad ni podjetniški rez zelo oster. Podjetniki predlagajo znižanje davkov, spodbujanje bank za dajanje ugodnejših posojil, zmanjšanje ekonomske moči monopolnim sistemom, ki majhnim ne dovolijo prav zaživeti.
Potem bo morda prišla tudi tuja pomoč. Samo tista prek Mednarodnega monetarnega sklada in Svetovne banke ne bo dovolj injekcije morajo biti neposredne
v obliki naložb tujcev v slovensko gosodarstvo, saj bi po mnenju nekaterih lahko le tako ohranili nekatere proizvodnje.
Kako daleč smo torej od slovenske Švice? Precej. Ko bomo znali vse svoje majhnosti obrniti v prednosti in se znebiti hipotek preteklosti, bo ta veliko bližje.
RENATA FICKO
STANOVANJSKI SKLAD BREZ DENARJA
Spodletela stanovanjska reforma
Lansko jesen so nekateri zaradi prodajanja nekdaj družbenih stanovanj imenovali kar čas razprodaje teh stanovanj torej, družbenega premoženja. Ministrstvo za urejanje prostora je namreč v stanovanjskem zakonu postavilo takšno formulo ukinjanja družbene lastnine, da je stanovalcem dalo ugodne popuste in stanovanja prodajalo pod ceno. Če se še spomnimo, je tak vzorec privatizacije takrat minister Jazbinšek ocenjeval kot uspešen, saj da bodo stanovalci potegnili iz nogavic svoje prihranke, ugodni popusti pa češ da morajo biti, ker so le tako lahko zavrteli kolo prodaje ali lastninjena. Ob tem pa je bil tudi prepričan, da se bo v njegov ali republiški stanovanjski sklad ob prodaji stanovanj steklo toliko denarja, da bo lahko na njem gra.dil novo nacionalno stanovanjsko politiko, in prav tu se je močno uštel. Res so stanovalci potegnili iz nogavic vse svoje prihranke, tudi deviz je bilo naenkrat na pretek, samo v stanovanjski sklad se ni nateklo toliko denarja, kolikor so napovedovali in pričakovali.
Po takratnih ocenah naj bi se že prvo leto po uveljavitvi stanovanjskega zakona v skladu zbralo 5 milijard 151 milijonov tolarjev, skoraj pet milijard od takojšnjega plačila kupnine, ostalo pa z obročnim odplačevanjem. S tem denarjem naj bi pomagali rešiti nekaj več kot sedem tisoč stanovanjskih vprašanj. Po enem letu poslovanja sklada pa naj bi ugodna posojila spet dobilo tisoč sto prosilcev, vsako naslednje leto pa še 12 odstotkov več ali tako v dvajsetih letih kar 86 tisoč prosilcev.
Od sprejetja stanovanjskega zakona je minilo dobrega pol lela, vendar se je v skladu nabrala le milijarda 600 milijonov tolarjev.
Takrat ko smo komentirali pripravo in sprejem stanovanjskega zakona, smo naslov Spodletela reforma opremili še z vprašajem, danes pa lahko v trdilni obliki zapišemo: stanovanjska reforma ministra Miha Jazbinška je spodletela. Prav zato, ker je razprodal družbeno premoženje, temelj bivanja ljudi, od tega pa ni potegnil toliko denarja, da bi z njim lahko začel novo stanovanjsko politiko in spodbujal gradnjo stanovanj. Stanovanjski sklad je bil namreč zamišljen kot temelj razvojnega cilja novega stanovanjskega zakona. Demografske raziskave so namreč pokazale, da bomo morali v Sloveniji zgraditi vsaj tri tisoč stanovanj na leto in jih obnoviti vsaj toliko.
Zakaj v sklad ni bilo nakazanega toliko denarja, kot so napovedovali? Odgovor je povsem pričakovan, denarja prodajalci stanovanj od kupnine niso pravočasno nakazovali, morda bolj redno občine kot podjetja, ki so zaradi majhnih >kazenskih< obresti denar raje še nekaj časa zadržala na svojem računu ali ga porabila v druge namene. Odgovorni na ministrstvu sedaj ugotavljajo, da so nadzor nad nakazovanjem denarja od kupnin izpustili iz rok. Nered ali nenadzorovanje (v stanovanjskem zakonu je namreč zapisano, kam se mora nakazovati 20 odstotkov od kupnine stanovanja ali ob obročnem odplačevanju prvi in sedmi obrok) so nekateri izkoristili, zato je tudi umestno vprašanje, ali ga bo ministrstvo sploh lahko kdaj izterjalo. (Podjetja seveda imajo svoj prav: stanovanjski zakon jih je prisilil, da so stanovanja morali prodajati pod ceno, potem pa še morajo prispevati v državni stanovanjskr sklad.) Ministrstvo je stopilo v akcijo, saj morajo upravni delavci v vseh občinah zbrati podatke, kako je s prodajo stanovanj po podjetjih in koliko denarja še morajo dobiti ter kdo je še njihov dolžnik.
Če na ministrstvu dvigujejo glas, ker se je denar od prodanih stanovanj nekam izgubil, pa so sedaj piko na i dodali sami. Denar, ki se je že zbral v stanovanjskem skladu, bodo razdelili tistim, ki so vzeli neugodna stanovanjska posojila pri bankah in jih sedaj težko odplačujejo. Taka odločitev je nepričakovana, čudna ali morda celo sumljiva, če se spomnimo razgovora ministra z bančniki pred sprejetjem zakona. Takrat je namreč odločno zavračal vsake razgovore o tem, da bi z denarjem stanovanjskega sklada subvencionirali visoke bančne obresti za stanovanjska posojila. S tem namreč delajo uslugo prav bankam, ki od marsikaterega posojilojemalca denarja ne bi mogle izterjati, pa tudi posojilojemalcem, čeprav tudi posojila s stanovanjskega sklada ne bodo tako poceni, saj bosta prav tako upoštevana veliki R in mali r, ki pa bo res samo 2-odstoten ali nižji od bančnega.
Preseneča tudi objava, da je del denarja stanovanjski sklad po dogovoru s slovensko banko pretopil v vrednostne papirje. Še se spominjamo besed ministra Jazbinška, da vrednostnih papirjev ali obveznic občanov ne bo sprejemal, češ da bi s tem izničil razvojni cilj novega stanovanjskega zakona, saj takega denarja takoj ne bi bilo mogoče obračati. Sedaj pa je sam del denarja imobiliziral.
Stanovanjska reforma je spodletela, ker je razprodano družbeno premoženje, denar pa se je porazgubil po pnstojnih (morda tudi nepristojnih) žepih.
MAJDA HORVAT
Za zobozdravstvo
Zastarela in izrabljena medicinska oprema v zdravstvenih hišah — nič novega. Zobozdravstveni aparati v soboškem zdravstvenem domu, ki so stari dvajset in več let, so stvarnost. Denarja za nakup nove opreme zdravstvo nima, saj še tekočih stroškov ne more plačevati. Dobavitelji se opravičujejo, češ da nimajo vsega, kar zdravstvo naroča, resnica je pa druga, naročenega ne pošiljaio z izgovorom, da nimajo, ker zdravstvo ne more plačati.
Zato je na videz še tako majhna aparatura v zdravstvu velika pridobitev. Soboška zavarovalnica Triglav je namreč soboškemu zobozdravstvu namenila okoli 200 tisočakov za ta denar pa so kupili štiri nastavke za odstranjevanje trdih in mehkih oblog z zobovja.
Morda pa bodo jutri lahko delali tudi zahtevnejšo zobno proteti-ko - delavce za to seveda imajo, ne pa tudi potrebne opreme, saj jim proteze izdelujejo zasebniki. In kdaj bo ta jutri?
MH BDS|
OBČINSKI ODBOR MURSKA SOBOTA, ALIJA KARDOŠA 2/2
Obveščamo vse svoje Člane, simpatizerje in vse tiste, ki »as zanimajo delo in cilji naše stranke, da nas lahko obiščejo ali pokličejo po telefonu (069) 21-247, VSAK DAN, in sicer:
v ponedeljek, sredo in četrtek od 12. do 16. ure, v torek in petek od 8. do 12. ure.
VABLJENI!
10 OO LDS Murska Sobota
Stran 5
Kam potovati?
o družini

Tačas verjetno le redkokateri Slovenec razmišlja o dopustu; nekako si ne upamo načrtovali nekaj mesecev vnaprej, kajti časi so nemimi in tudi tvegani, še posebej, če želimo čutiti svežino modrega morja in toploto bleščečega sonca ob Jadranskem morju.
Nemirno in negotovo je bilo počitnikovati Ob Jadranski obali že nekaj let; spomnimo se ostrih političnih sporov izpred nekaj let, grožnje, ki jih večina ni jemala resno, skrajneži pa so takoj na sedli zavajanju: pa potem leto 1990 in zapore cest, streljanje um čenje Plilvic, ustrahovanje tujih luristov... zgroženi turistični de lavci so tarnali, kako naj spet privabijo goste, in si mislili, da huje res ne more biti. Pa je bilo! Lansko leto je bilo v zgodovini hrvaškega m slovenskega turizma najbolj katastrofalno. Med vojno v Sloveniji so tujci iskali najkrajše poti do meje ali pa sojih hotelirji sami .tihotapili’ med cestni zaporami. Le redkokdo si je upal preživeti dopust ob morju, če pa že, seje odločili le za Istro ali slovensko obalo.
NEMCI PA KAR POTUJEJO?
Po drugi strani potekajo v Evropi prav nasprotni tokovi: sodoben evropski človek, zaposlen in z normalno plačo, ima vse več časa in volje do potovanja. Inštitut za raziskavo prostega časa iz Nemčije (B A T.) napoveduje za leto 1992 izjemno turistično sezono - Nemci želijo potovati, pri tem jih ne bo oviralo niti konjuk-turno slabljenje gospodarstva. Dovolj očiten je podatek, da so v letu 1981 izdali Nemci za potovanja 33 milijard mark, deset lei pozneje (1992. leta) pa kar 52 milijard mark Ta številka se bo letos še povečala, k precejšnjemu zvišanju pa bodo pripomogli tudi sveta željni vzhodni Nemci. Vse več Nemcev preživlja počitnice doma, posebno priljubljena cilju pa sta Bavarska in Severno morje. Najbolj priljubljeni turistični cilji zunaj nemških meja so bili Avstrija, Italija in Španija, saj samo na te tri države odpade skoraj polovica vseh izdatkov nemških turistov v tujini. Ni potrebno posebej poudarjali, daje nasprotno od naših sosedov največ izgubila Jugoslavija oziroma njene naslednice, kr se ukvarjajo s turizmom.
SLOVENCI NA HRVAŠKI OBALI TUJCI?
Iluzorno je pričakovati, da bodo letos tuji turisti trumoma drli na Jadransko obalo. Na Hrvaškem se streljajo; Slovenija pa je njena soseda. Pri tem na ne bodo pomagale turistične borze, ne diplomatsko zagotavljanje, kako je pri nas ,vse O.K.’. In če smo že pri uradni politiki: naše sosede nam pri prepričevanju turistov prav nič ne pomagajo - spomnimo se samo velikega navdušenja, ko nas je Nemčija pred meseci izzvela iz skupine rizičnih držav, nato pa razočaranje, ko smo se pred dnevi tudi Slovenijo našli na tem seznamu. Kaj hočemo, lo je njihova skrb za svoje državljane in za domači turizem.
Slovenska zdravilišča se bodo že znašla, z veseljem lahko ugotavljamo, da se njihovi' stalni tuji gostje počasi vračajo. Drugače pa bo verjetno z obmorskim turizmom, še posebej hrvaškim. Ne le. da so mu veliko škode naredile cestne zapore, v turističnih biserih kot so Dubrovnik, Zadar in Split, ampak so vojaki barbarsko porušili veliko kulturnozgodovinskih objektov. Nekaj več možnosti bi imeli kraji na severu ( Istra in kvarnerska obala z otoki), saj se tam niso streljali, toda tujcev prav gotovo ne bodo prepričali. Pomagali bi jim lahko le ,domači tujci , torej sosedje Slovenci, ki so že prej radi počitnikovali v teh bližjih krajih. Toda kaj, ko pa so Hrvatje naredili kar nekaj napak: odvzemanje slovenskega premo ženja v teh krajih, polnjenje turističnih sob z begunci, vse ostrejši spori med slovensko in hrvaško vladno politiko zaradi morske meje. najbolj pa je Slovence razjezila napoved, da bodo morali v teh letoviščih plačevati enako visoke cene kot Nemci, Avstrijci ali Italijani - zdaj smo namreč tudi Slovenci tujci.
Na srečo so hotelirji Istre, Kvarnerja in njegovih otokov, cri-kveniške in vinodolške riviere sprevideli, da iz te moke ne bo kruha, kajti tudi denarnica Slovencev je stanjšana. Zato bodo še letos poleti Slovenci za vse storitve na hrvaški obali plačevali enako ceno kot državljani Hrvaške: vse cene so oblikovane v nemških markah. gostje pa bodo račune plačali v hrvaških dinarjih po borznem tečaju na dan plačila.
Kdor si torej želi jadranskega morja m vročega sonca, si lahko že danes zagotovi počitnice z naročilom ali celo plačilom pri Kompasu ali Globtouru. Kaj pa bo še vse do junija, julija in avgusta, pa vam ne moremo napovedati: upamo le, da se ne bo ponovi-
lo poletje 91.
BERNARDA B.PEČEK
učitelje z s prou vet*«. trgonu in slontve M«ska Sobota aoo 69000 MURSKA SOBOTA. Baričeva t Tel 069/214/2
Kmetovalci!
Sedaj je še čas, da obnovite svoje stroje. To lahko storite že danes, ne čakajte, da vam stroj odpove na njivi.
PODJETJE KEP
OBNAVLJA
p red setve n ike klinaste brane mehanske sadilnike pnevmatske sadilnike žitne sejalnice medvrstne okopalnike
V podjetju KEP lahko kupite mehanizacijo po načelu staro za novo iz njegovega proizvodnega programa.
Pred setvijo vam pri vas doma pregledamo pnevmatske sadilnike za samo 1800 SLT
Na kranjskem sejmu od 9. do 20. aprila vam daje podjetje za vse svoje izdelke 20-odstotni popust
Ko se človek ločuje
Radi bi verjeli, da sploh ni vse tako črno, kot vidimo in z besedo slikamo, toda težko je najti tiste svetle točke, ki bi razblinile to črno podobo današnjega časa in probleme preživetja ljudi. Kamorkoli se ozremo, vidimo, da poka in se ruši po vseh šivih. In ker ne živimo tam nekje zunaj, ampak so problemi današnjega časa naši problemi, tudi ne preseneča oziranje v družino — da se nam ne poruši še ona!
Jo lahko spodnese vsakodnevni boj za preživetje, problemi, ki jih ob zaposlitvi ali nezaposlitvi mož in žena prinašata domov9 Ali pa ju prav ta skrb kali, zori za skupno življenje9 Ali lahko ti problemi pripeljejo do razpada družine. moža in ženo do ločitve9 Ali prav zaradi preživetja, zavedanja, da v današnjem času ni lahko začeti znova, zakonca dostikrat še naprej vztrajata v zakonu m živita drug ob drugem9
Prav gotovo dogajanja v družini ne moremo osvetljevati le z dogajanjem v našem okolju ni se mogoče zadovoljiti s tezo, da je samo zunanji svet povzročitelj pretresov, ki jih doživlja družina Tega vpliva pa tudi ob tem, ko se
LOČITEV, DOKONČNO DEJANJE UNIČENJA DRUŽINE?
Ločitev, dokončno dejanje uničenja družine? Dejanje, ki ga s stališča družbe in stremljenja po ohranjanju družine kot zibelke naroda lahko obravnavamo kot vznemirljiv družbeni problem?
Ločitev je res enkratno dejanje, dejanje sodne odločitve, vendar jo moremo razumeti kot proces, posledico dogajanj v družini ali med zakoncema že dosti pred tem
Običajno pa je tako, da so takrat, ko pride do odločitve za razvezo, medsebojni odnosi že tako uničeni, da tudi na svetovalnem
Domači imajo nanj veliki vpliv, pa vendar krivde le ne morem zvra-čati nanje, saj je mož vendar odrasel človek, in se mora odločati po lastni presoji
Njegovi pa so mu rekii. ko sem morala na pregled k zdravniku, kaj bi jo vozil, saj lahko gre z vlakom Pa saj sem vendar tudi jaz toliko prispevala, da si kdaj pa kdaj zaželim, da bi skupaj kam šla, če že drugam ne, da me vsaj pelje k zdravniku.
Hudo je to. veste. lahko rečem, da me je mož vrgel z ladje na odprtem morju, zdaj pa bodi sama, če znaš plavati, boš ostala na površju, če ne. pa se boš pač utopila. Ta človek, vam rečem, nima srca in ne čustev.
Zadnje leto je bilo pri nas grozno po tistem, ko je nekdo otroku telefoniral. da njegov oče cele dneve preživi tam pn drugi ženski. Oba otroka sta seveda poslušala, kaj so jima pravili po telefonu, tudi najgrše s tvari so jima pripovedovali sama pa sem jima potem rekla, otroka pustita lo meni, bom že sama uredila. Nič se ne vznemirjajta, saj vesta, da so ljudje hinavski, in se obnašajta kot do sedaj.
Mene pa je lo vseeno mučilo in sem se pozanimala še samo tudi meni so ljudje to vedeli povedati. Nič, sem si rekla, se bom prepričala še sama.
Takrat sem mislila, da ne bom preživela, mož me zapušča, otroke imam in sedaj še ta huda bolezen, kaj mi preostane7
Ni druge pomoči, kot da se sama borim in postavim na noge.
Tisti dan sem izvedela za svojo bolezen in tudi, da ima mož drugo žensko.
Prišla sem iz bolnišnice, kjer sem bila na obsevanju, in moža na kolenih prosila, da naj mi oprosti, če sem naredila napako. Pa mi je odgovorit, nikdar ti tega ne oprostim, niti na smrtni postelji ne Bila sem užaljena. ponižana, ne vem. kaj naj še rečem.
Vedno je imel čas za vse druge, samo zame in za otroke ne. nikdar ga ni bilo doma, vedno je govoril, da mora delati za nas ali kaj te briga, zase se brigaj. Jaz sem dala predlog za ločitev, saj mi je vsa leta govoril, pa daj ločitev, pa daj ločitev.
Bilo je nevzdržno, saj so mi ljudje stalno telefonirali, da je mož pri njej Dolgo sem oklevala, potem pa se odločila, da se sama prepričam o tem. Sla sem tja. Prišel je ven in me pred njo pretepel, tepel me je tudi doma. potem pa vzel stvari in odšel nazaj k njej. Nisem spala, rudi zaradi otroka ne, ki je doživel takšen stres, da sem mislila, da bom morala klicati zdravnika.
Zdaj pa je konec. Tudi otroci oh njem niso imeli nikdar prav Otroku je tudi vedno govoril, da od njega nima nobene koristi, da iz njega nikoli ne bo nič Takrat je otrok zasovražil svoiega očeta.
Ravno malo prej je spet prišel domov in postavil svoj avto v garažo, na veliki garaži, ki je prazna, pa je zamenjal ključavnico. Pa sem ga vprašala, zakaj je zamenjal ključavnico, pa mi je odgovoril, da zato, da svojega avtomobila več ne bom vozila vanjo. Hudo je to.
oziramo v družino, ne smemo spregledati: čeprav se nam ne kaže v neposredni povezavi pa je vendar tu, posredno vpleten v medčloveške odnose tudi v družini Kako močno bo prodrl vanje pa je lahko odvisno od bremena, ki je padel na družino, in osebnostnih potez družinskih članov In prav to, da družina rti in ne more biti zgolj odsev družbenih dogajanj, da teoretiki in strokovnjaki družinskega ozračja in medsebojnih stikov nikoli ne bodo povsem pojasnili, daje upanje tistim ki v družini vidijo izhod in možnost preobrata, tudi družbenega
razgovoru ni mogoče ničesar reševati. Po novem na centrih za socialno delo opravljajo svetovalne razgovore samo, ko gre za mladoletne otroke. Takrat se lahko pogovarjajo samo še o tem. kako se raziti, da bi bilo manj boleče Odnosi so skrhani do te mere, da poti nazaj skorajda ni več.
Dogajanja med zakoncema in v družim, ki so pripeljala do razveze, so zelo različna, če pa bi jim le poskušali dati skupni imenovalec, je to neizpolnjeno pričakovanje, ki sta ga imela zakonca drug o drugem. To potem nosita v sebi. ni več pogovora, vsak ima svo-
Število razvez v Pomurju ne narašča, morda bi za nekatere občine lahko ugotovili, da celo pada (upoštevati moramo tudi manj porok). V soboški občini je bilo v osemdesetih letih 64 razvez, deset let pozneje so imeli na Centru za socialno delo svetovalne razgovore ob 42 razvezah (razgovore so dolžni opraviti le, ko so v družini mladoletni otroci). V lanskem letu so opravili svetovalni razgovor ob 59 razvezah.
V Ljutomeru so imeli pred sedmimi leti 26 razvez, v lanskem letu pa so na Centru za socialno delo opravili H svetovalnih razgovorov, leto pred tem 12 (v lanskem let□ je bilo 67 porok, leto prej pa okrog sto).
Na lendavskem socialnem ceniru so imeli lani 12 svetovalnih razgovorov, odnose pa so urejali za 17 mladoletnih otrok, leta 1986 pa so imeli 23 razvez. Tudi pri njih je bila večina razvez s tožbo in zelo malo sporazumnih ločitev
V Gorn ji Radgoni jc bilo 11 pogovorov za ločitev, dodelili pa je bilo treba 16 mladoletnih otrok. Tudi pri njih ne ugotavljajo povečanja števila razvez, ampak opažajo, da je dosti izvenzakonskih skupnosti in v njih rojenih otrok.
je zamere, ki jih neguje m z njimi živi Ne živita drug z drugim, ampak drug poleg drugega Pretrga se vsak stik in možnost reševanja skupnih problemov Med najpogostejšimi vzroki za razvezo pa zakonca navajata alkoholizem, agresivnost, zanemarjanje družine, poredkeje tudi zunajzakonske zveze, ki pa so lahko že tudi posledica določenih odnosov v družini Predlog za razvezo pa dajo v skoraj osemdesetih odstotkih ženske
Vendar pa se ne gre slepi' * otroci razrahljanih družin^ nosov ne vidijo ali jih neoKff in morda je tudi za otrok* ločitev staršev rešitev iz^r sti, ki ne živi več.
Ob ločitvi pa imata dJ oba zakonca pred očn" '““L rist otroka, čeprav se ti niz1 bri nameni lahko kaj hitra sr žejo v nekaj povsem Otroci po ločitvi pogos«>w"J stanejo prava žrtev P’*1' r J njih se starša še pogo^"
*
H
J
S
h
I«
It k
k
4
V prvem in drugem letu zakona je zelo malo razvez, problemi pa izbijejo od četrtega do šestega leta skupnega življenja, manj razvez je potem tudi po desetem in petnajstem letu zakona. Tudi starost zakoncev, ki se odločijo za razvezo, je v povprečju petindvajset let.
Kot ugotavljajo strokovni delavci na centrih za socialno delo, ki opravljajo svetovalne razgovore, ima tudi socialna stiska svoj vpliv, vendar običajno pri razvezi
komunicirata, obtožujeta, žigosata, ^
in celo maščujeta 0' tudi močno orožje v sev, mati - v več^J^i? otroka dodelijo mater ' /I voljuje ali ovira st*1’ r
kom m očetom. ■ več noče plačevati K
da so prav pri tem pomembni, kar netn bljajo in celo izsiljujem J
Poročila sem se (skoraj zagotovo) iz ljubezni. Vsaj jat tem sem iz ljubezni kuhala, pekla in počela vse. kar čaka * njo po poroki (glede na delovne obveznosti celo pozno •' ki v življenju rada počne še kaj drugega, kat zgolj gospod^N^it1-^ je po naravi grob in nasilen, ob možu, ki ne prenese, da možu, kije bolestno ljubosumen, upi tz dneva v dan.	j
nutka v trenutek. In ko ugotoviš, da ti z len kopni tudi P^e y /id' j zraslo zgolj na tvojih plečih, m še mnogo hujše, ko ti je j cev. fizičnih in besednih, pa laganja ljudem, da si okrog "j ker ti je nekaj padlo na glavo m ker hi rad prizanese! pret,i‘A,o' ki v skrbi za mamo še spati ne morejo m se nekaj mesecev pL in v sanjah kričijo na pomoč, se odločiš.	. jij
Za kaj drugega kot za ločitev, čeprav veš, da te bo dajal nove, morda še hujše udarce, nastavljal zanke. le 'tapt^'ik (zdaj že vem. da je bilo hujše, kot sem ob odločitvi za m-" j la). Odločiš se za ločitev, čeprav jočeš že ob misli, da kamor potem hodiš leto in pol, največkrat sam. ker odzvati. Ko končno spoznaš, da sam ne boš zmogel, stop15fjMtdr ki lije pripravljen pomagati. In če imaš še najčudovitejšo P tem zmoreš. Z njeno pomočjo sem spet postala samozavet' J
In potem pride obdobje, ko si si sposoben dopovedo^,. J je življenje lahko še zanimivo, saj z otroki vsak dan sti. se dobro počutiš r službi in v družbi prijateljev. In to |( li nekoč že izgubljeno veselje, radost, srečo, čeprav si bi< jtr ! čatt, da tega v tvojem življenju ne bo nikoli več. Ne rečen to7 Pripravljen si pozabiti na zlo m začeti z novim živiN“ y
ni odločujoča Tam pa, kjer odnosi že od samega začetka niso dobri, stiska res lahko premakne jeziček na tehtnici odločitve. Lahko pa, da je za nekatere problem preživetja tudi zaviralni dejavnik pri odločanju za ločitev, čeprav se potem lahko vprašamo, kakšno je nadaljnje skupno življenje
ŽIVLJENJE PO TEM
Novo življenje je lahko zelo različno, za nekatere res povsem novo, drugim, ki so se z lahkoto odločili za zakon se zgodba lah ko ponovi Za nekatere je razveza tudi odrešitev še posebno takrat, ko so odnosi v družini toliko uničeni, da v njih ni več niti trohice človečnosti
In otroci9 Dostikrat so prav oni tisti, ki še držijo družino skupaj
KDO BI POMAOAR JS
Takrat ko so tako načeti, da prid*- ® jiifa težko spremeniti t^ 'r a1/] Pomagati Prej pa /1 nih centrih kjer zJrA tudi svetujejo. morda v zadnjem znanje večkrat Neobvezno je tudi P" svetovanje čeprav "L j ^no in poglobljeno. G, to Sedaj se v svetovanjem druž'’!' nobena državna A
otrokom, ki motaf f zo staršev, nihče morda tak'J večje težave in rnb
VESTNIK.
M N h ki S
5
ir
R

Rt
'j
S
Rj lil
H;
■i it u
", tt
ki
N
4
h *
E h
h
K
h h H
Stran 6
kronika
Ilegalen prevoz živine v MIR-u
■»Otoni i . ? s,*vUki Vestnika je bil na strani, ki jo namenjamo pi-w*'»ičuie s l	prispevek pod zanimivim naslovom Direktor
Cfucimo	lo nas je spodbudilo, da zadevo temeljiteje
K’mdl|,° • ?svet''mo z raznih zornih kotov. Najprej smo se se-'4iiu^ pri d pr.' naib<*'j prizadetih posameznikih, nato pa smo se ogla-prime	in urRal’ib. ki b' nam lahko pomagali pri raz-
bilsodeJma • , ri *e,n smo imeli srečno roko, saj nam nihče ni odklo-do določuj *>r ')?n!en'’ d’ smo se lahko z njihovo pomočjo dokopa-
i je dal”' ’ '(^(no« ^Vno mene od ,Ra[|gona t0	industriji
k na čknam^ih^1 Mesoizdel m (''nnma^no^1 Sem mu' starši niso uč , !”n da me T°’ kar M on d • loP°VŠČine.
”e bi na i^voh, je nesram P® ne trpi n ''».d« me še na ^'onil kPmsem nikoli f0!15011 polovil de a 1,1 sen’ vse’ P°lnjenimi nam Z ”ormalno iz
"ikntiTf Prav ,ak° m soferjev km Provara! m puntal 'Sni,:a sa) |?h.°n nav“ja T» "i ?.C PoirrfiK^ikalen dc ?'* rfo njih r!ksen odnos je 4 : c mu kdo ni bil J,ni fibčnJ JP?"" nanj m z ielPovo7i11^ap^una,■ Mene je kJzl)l nepm K|r deJal- dav Er Zal° s 'ake bara to jei? v'del da P°S’avd proti, tam Pol« gre za P°51e-t>ihvJersc,nv^tnavaJa- da '» oKmL'- ‘o^rnjuk. ni L0«’ bili^ J °Pazovalci l'ri; i “ob-noč-tk,,,.^'rriui j-^droft" -inm. I • ‘malh 1 d42 veni- kje »'.^'Preživi e °Iroke. k' Ph Podn a ces,n in n. daj pa m'' Je >fp0re Zdv- nimam nobene tn	Poživljati
tepripoved^’” Je vidno M do t,2i2 al STANKO Mb’V^ea Šofer v ■" Radgona, krajše
verjetno zato, ker so bile zadeve okrog ilegalnega prevoza živine organizirane. Za njega pa obstajajo le delovne knjižice in suspenz, če se mu upreš. Sprašujemo se, ali obstajajo organi, ki bodo stopili na prste nezakonitim poslom? Tako je bila opeharjena carina, pa tudi policija, ker smo naredili prekrške. Vozili smo namreč okrog 400 kilometrov naokrog prek Zidanega mosta, da smo se izognili kaznim. Peščica nas ne more uspeti proti večini! Zato naj med delavce pride republiška inšpekcija, vendar ne sme-
ki' se
' kl Pa i7 U 'f še nckaj S^1' biti im ' "Ivanja,
^ili c Vani Med !V«C° (Halec Je- d“ Ha ker i, P 1 čutil na
ko -- nam d m J0 Zagola-STho pri... JF vsc urejeno, s' 'Ja» J« bilo p0.
Sedelo' so Premesti-saJ »e K?pak 'e meso ^eki^rčajno rB ,ev Je bila, da )esi4u n’hče ^S^acjo V direl,	Tr> n'
do do^bn.a mrzm ’h de|a;_
S deU^' 8.1 Posta’ ta-‘N-f Miz.	HI hi
STANKO HALEC - »Nisem nikogar prevaral in puntal šoferjev. Ni problem voziti na Hrvaško, vendar po redni poti prek carine.«
jo biti prisotni delodajalci, saj bo takrat marsikateri delavec razkril skrivnost, kaj sc dogaja v našem kolektivu. Stanje postaja že nevz drzno!«
reorga-
mržnja
? ^r^nš^' Poleg te. J ar ri Prav dnevnice za X r'?”« Kot r^'' ’Udi P° >tni *"Pralec nava-$ ? j! lmri J a * vozil l Vse čnlj 'dnevmce X 'na.ki?, k Bral direk-
bV"" i* U,.
kot xS’ Stanko n?" Pn(OjH?n'ma
»o! Se|X •so ok.	g.,. Prožimo
k«pa Je,i in	direk Ja 'ma vso
. %	^'na' r' ^rektor
* ^esecM, ■
%	1^° zahiev Jr Pre,e
Parka ^(orrin-/ ' P°C°' Si?’ < K ^ohms^^' v ia, Pa . n S d miela
^0 > JO	mož"°
X » kate' W »i haj r Brozi!. P,.
-v
k9již? °n takoj ? i Pra ■


Ur, ■' Pub . kitilo pr“'
d,Jhju Poteh- ' Polici.;' ;sr«o pa ,o je bile,
tlril‘» 1992
prepričati, da niso odstopili od načrtovane vožnje Dejstvo je, da smo v lanski slovenski vojni izgubili 3 tovornjake, naslednji dan pa še četrtega zaradi zaspanosti šoferja. Medtem smo naba vili le en nov tovornjak, kar je pomenilo, da so trije šoferji ostali brez vozil. To zadevo smo poskušali reševati, vendar so trije šoferji postali tehnološki presežek To smo rešili lako, da je eden še na bolniškem, eden je prevzel stari tovornjak za prevoz krmil in je postal zasebni avtoprevoznik, Halec pa je šel na začasno čakanje. Ima odločbo za 3 mesece, to je do konca maja, ko bomo videli, če bomo za njega našli kako drugo možnost, sicer bo postal trajni tehnološki presežek.«
»Nikogar nismo silili v smrt!«
Na vprašanje glede obtožbe šoferjev, da so bili ogroženi ob. vožnji po Hrvaškem, pa Branko Križan odločno zatrjuje, da ti šoferji niso bili nikoli ogroženi, da sta bili Dubravka in Novi Marof, kjer so vozili, mirni območji. »Nikogar nismo silili v smrt! To je lahko izgovor le za nedelovnega človeka. Lahko bi rekli, da so bili mnogo bolj ogroženi vozniki hladilnikov, ki so vozili takoj drugi dan po začetku slovenske vojne, ko še niso vedeli, kje so jtadalc granate in kje vse je minirano. Ko pa je bila Hrvaška v vojni, so vozili tudi po Zagrebu, kjer jih je zalotil alarm pred zračno nevarnostjo, podobno pa je bilo tudi v Varaždinu. Zato je nepošteno in nerealno obrekovanje, da so bili naši šoferji prisiljeni iti na Hrvaško in s tem ogrože ni.«
Je posredi le carinski prekršek?
Ob'vsem izrečenem nas je zanimala tudi druga plat medalje.
»Halec je nergač in je nagovarjal šoferje«
In kaj na vse to pravi direktor Mesne industrije Radgona BRANKO KRIŽAN? »Dobil sem dodatne informacije o obrekovanju šoferja Halca, ki podtika določene stvari in v to vmešava druge šoferje Čeprav jih je pismo podpisalo šest, so bili delno nagovorjeni in so nepremišljeno podpisali Zadeva izhaja iz lanskega leta, takoj po nastanku meje s Hrvaško, ko smo tam ime !i čez tisoč lastnih prašičev in okrog 500 telet. Hrvaška jih je posredno in neuradno z odlokom o prepovedi prodaje v Slo venijo, lahko bi rekel, zaplenila. Za nas bi to bila precejšnja ško da, zato smo zadevo poskušali rešiti s pomočjo naše kooperacije, saj je šlo za dolgoročne prodajne interese. Zadevo smo rešili prek Kmetijske zadruge Dubra-vica, ki je na meji med državama in ima vzpostavljeno kooperacijo na obeh straneh. Tako smo na pol legalen način — tega so se posluževali tudi drugi uspeli na našo stran prepeljati vsa teleta in prašiče, razen 280 kosov. Kot dobri gospodarji smo ta posel tudi primerno vnovčili Res je, da se je šofer Halec že takrat zoperstavljal in je odklanjal prevoze na Hrvaško, češ da rabi dovoljenja slovenskega ministrstva. Imel pa je uradni nalog od vodje našega avtoparka, spričevalo o razkužilu in druge dokumente, potrebne na carini. Kol rečeno, smo vse to prepeljali na pol legalen način, pri čemer je šlo za posel celotne firme MIR Po »zaslugi« šoferja Halca smo 280 prašičev morali prodali na Hrvaškem, in to pred približno dvema mesecema. Ti prašiči še vedno niso plačani, ker so plačilni odnosi nekorektni, doma pa bi lah ko že dvakrat »obrnili« ta denar. S tem je nastala dodatna škoda, ki jo je povzročil Halec, zato ga več nismo pošiljali na Hrvaško. Kot nergač pa je nagovarjal druge šoferje, da ne peljejo čez mejo, kar mu je prvič delno uspelo, na ponovno intervenco m urgenco vodje nabave, kooperacije in avtoparka pa sem šoferje uspel
BRANKO KRIŽAN - »Naši Šoferji niso bili nikoli ogroženi, zato je nepošteno in nerealno obrekovanje, kar je lahko izgovor le za nedelovnega človeka.«
Najprej smo se oglasili na sede žu pomurskih inšpekcijskih služb Predstojnik VINKO MLINARIČ nam je zagotavljal, da o tem primeru ne ve ničesar, »Dokler policija ne prijavi primera, inšpektor dela nc more ukrepati«, nam je pojasnil. Vodja veterinarske inšpekcije pomurskih občin ADOLF MLAKAR pa je rekel: »Lahko izjavim, da se prevozi živali in živine na Hrvaško morajo opravljati preko določenih mejnih prehodov, kjer se odvija potniški in železniški promet. To je jasno opredeljeno z odredbo, objavljeno v Uradnem listu št. 11, pozneje pa še v Uradnem listu šl. 17. Med te prehode štejejo tudi Gibino, Pctišovce in Lendavo, ko je govor o meji s Hrvaško. Moram povedati, da veterinarska služba na obmejnem območju s Hrvaško še ni
povsem vzpostavljena, zato prihajajo inšpektorji tudi od drugod, npr. iz Šentilja. Po navodilih republiške veterinarske uprave se veterinarsko-sanitarni nadzor nad živili živalskega izvora med državama Slovenijo in Hrvaško opravlja po predpisih, ki veljajo za notranji promet. To pomeni, da morajo imeti pošiljke spričevalo o zdravstvenem stanju živali in potrdilo o vetarinarsko-sanitarnem pregledu, medtem ko je v klavnicah nameščena interna sanitarna inšpekcija. V našem primeru opravlja ta dela Vetari-narski zavod Murska Sobota, enota Gornja Radgona, ki ob prispetju pošiljke opravi obvezen veterinarski pregled Brez ustreznih dokumentov namreč ni možno prevzeti živine.«
Upravnik Carinarnice Gornja Radgona JANEZ SEVER pa zadevo pojasnjuje takole: »Če je bil prekršek narejen zunaj mejnega prehoda, je to stvar organov za notranje zadeve. Gre na mreč za kaznivo dejanje, ker so vozili mimo mejnih prehodov, zato obstaja utemeljen sum za storjeni prekršek. Vsekakor pa bom v firmo poslal našo kontrolo, ki bo pregledala carinsko poslovanje in skušala zaslišati prizadete. Šele takrat lahko uvedemo ustrezni postopek. Čudi pa me, da so se posluževali tega načina prevoza živine, saj carinske dajatve niso tako visoke, da bi se to posebej splačalo. Poleg tega je uvoženo blago iz Hrvaške možno cariniti tudi tedensko, kar lahko opravi njihova uprava in ni potrebno iti na carino. Nam je treba predložiti samo dokumente.«
Vključili sta se tudi policija in sindikat
Za mnenje smo zaprosili tudi vodjo urada kriminalistične službe Uprave za notranje zadeve v Murski Soboti DUŠANA MOHORKA Ta nam je povedal, da bodo vsekakor opravili preiskavo in preverili, kaj seje dejansko dogajalo. »Če je šlo za nezakonita dejanja, je to kaznivo, ki ga bo moralo obravnavati tožilstvo, v primeru lažjega prekrška pa bo zadeva predana carini. Na osnovi zbranih podatkov in pogovorov bomo skušali ugotoviti, za kakšen primer kaznivega dejanja gre, ali morda ni vmes zloraba pooblastil itd. O vsem tem bomo javnost pravočasno obvestili.«
In še beseda predsednika pomurskih Svobodnih sindikatov JANEZA KOVAČA: »Sindikat bo proučil nastalo zadevo in sprejel vrsto aktivnosti, pri čemer bomo primer prijavili tudi tržni in delovni inšpekciji, če se je res dogajalo to, kar navajajo prizadeti šoferji Mesne industrije Radgona. Sicer pa smo v sindikatih venomer obsojali take nepravilnosti in se obračali na sodišče združenega dela. Ko bo vsa zadeva pojasnjena, bomo videli, kako naprej.«
Toliko nam je uspelo doslej zvedeti o primeru ilegalnega prevoza živine s Hrvaške, česar so se posluževali v Mesni industriji Radgona. Sodu je izbil dno pri mer tako imenovanega tehnološkega presežka voznika tovornjaka, ki jc moral opravljati ta dela. Nezadovoljni pa so tudi nekateri drugi delavci, predvsem šoferji. Zato so z akcijo začeli vsi odgovorni dejavniki in lahko v kratkem pričakujemo rezultat natančnejše preiskave, ki bo pokazala, kaj se je resnično dogajalo.
MILAN JERŠE
MATIČNI URADI SO MURSKA SOBOTA — Ivan So-štarec, varilec iz Sebeborec, in Klaudija Temlin, šivilja iz Moščanec; Dušan Topič, delavec iz Murske Sobote, in Brigita Kar, sobarica iz Murske Sobote; Darko Hidič, konstruktorski konfekcijski tehnik iz Noršinec, in Nataša Lepoša, tekstilna konfekcijska tehnica iz Noršinec; Evgen Šarkezi, delavec iz Černelavec, in Biljana Baranja, gospodinja iz Ropoče; Darko Plej, mlekar iz Ivanec, in Alenka Gjergjek, ekonomska tehnica iz Murske Sobote.
ČESTITAMO!
Ukradli Marijin kip
V prejšnji številki smo poročali o kraji angela. Kaže, da so nepridipravi »vzeli na piko« lesene nabožne podobe, ki so v samotnih kapelah in na križih, saj so vse pogostejše kraje teh predmetov, ki imajo sicer določeno umetniško vrednost. Tokrat, natančneje 30. marca, ob 22.30 so Helmut G., Gernot B in Marjeta Ž. obiskali Orehovce, kjer so postali pozorni na Marijin kip v »osamljeni« kapelici in ga naposled ukradli. Seveda je bil namenjen v tujino. Pa ni šlo gladko, saj so mejni organi na prehodu v Radljah odkrili storilce, zanje pa je preiskovalni sodnik odredil pripor, saj domnevajo, da so »operirali« še na drugih območjih.
Kam so izginile bombe?
Zdaj, kot kaže, tudi plinske bombe oziroma jeklenke niso več varne pred tatovi. V noči s J. na 2. april je doslej neznani storilec preplezal žično ograjo skladišča plina v Mlinski ulici v Lendavi in ukradel sedem desetkilogramskih (napolnjenih) jeklenk, s čemer je kmetijski zadrugi Lendava povzročil za 37.000 tolarjev škode.
Ukraden osebni avto
Če izgine z osebnega avta, ki ga imamo parkiranega na dvorišču ali javnem parkirišču, luč ali kolo, izustimo kako krepko in prijavimo policiji Ker pa je malo možnosti, da bi se tat pokesal (prinesel ukradeno nazaj}, čimprej kupimo pogrešani del. Zgodi pa se, da izgine cel avto! Predzadnjo nedeljo seje to zgodilo M. P. iz Murske Sobote, saj mu je neznanec odpeljal avto, vreden 600.000 tolarjev.
Avtomobilist je izsiljeval
V soboto, 4. aprila, zjutraj se je 25-letni Branko Rajh iz Ivanjkovec zapeljal z avtomobilom neprevidno s parkirnega prostora pred podjetjem Tehnostroj v Ljutomeru na Prešernovo ulico. Z zavijanjem je izsilil prednost pred mopedistom Edvardu Kralju iz Veščice. Prišlo je do bočnega trčenja, v katerem se je Kralj hudo poškodoval, zato so ga prepeljali v soboško bolnišnico.
Usodna prehitra vožnja
Anton Semler od Grada seje v nedeljo peljal s preveliko hitrostjo iz Krašč proti Motovilcem. Prehitra vožnja z avtom se je maščevala, saj je vozilo zaneslo na levo stran ceste, da je zdrsnilo v obcestni jarek, nato pa v betonski prepust. Voznik seje hudo poškodoval, sopotnik Janez Vrečič iz Otovec pa je-dobit lažje poškodbe.
Prispevki za boj proti raku
Namesto cvetja na grob pokojnih so Pomurskemu društvu za boj proti raku prispevali:
Sindikat PTT podjetja M. Sobota za pok. mamo Jožeta NOVAKA iz M. Sobote 2000,- SLT; sindikat MLINOPEKA M. Sobota za pok, mamo sodelavca Štefana KRIŽANIČA, Lipovci, 3.500,— SLT: ABC Pomurka-Agromerkur M. Sobota za pok. očeta Vide KOŠALIN, M, Črnci, 1.000.— SLT; AK-SA-Tovarna pohištva in inženiring M. Sobota za pok. Ladislava ADAMA, Rakičan, 2.500.— SLT; ABC Pomurka-Agromerkur M. Sobota za pok, mamo sodelavke Rozike ROGAČ, Rakičan, 1.000.— SLT; LB-Pomurska banka, d.d,, M. Sobota za pok. mamo sodelavke Marije DOMANJKO, Radenci, 1.500,— SLT; LB-Pomurska banka, d.d., M. Sobota za pok. mamo sodelavca Ludvika FLISARJA, Černelavci, in za pok. očeta sodelavke Piroške HOBAR, Centiba, 3.000.— SLT; Štefan PETKOVIČ, M. Sobota, za pok. Mirka ČAČINOVIČA, Krog, 2.000.— SLT; Štefan SRES, Radenci, za pok. Milana ZEČEVIČA, M. Sobota, 1.000 - ter pok. Marijo KLAR-LE-GEN, Bratonci, 1.000,— SLT; ABC Pomurka-Agromerkur M. Sobota za pok, moža sodelavke Jožice LOVENJAK, M. Sobota, 1.000.— SLT; Sindikat osn. š. Prekmurske brigade M. Sobota za pok. očeta sodelavke Ludvika FARIČA, M. Sobota, 1.000,— SLT; Svobodni sindikat Uprave občine M. Sobota za pok. mamo sodelavca Draga ŽIŽKA 1,000,— SLT; družina CERVIČ iz Radencev za pok. Martina SREDENŠKA, Radenci, 500.— SLT; stanovalci Cvetlične ul. v Radencih za pok. soseda Martina SREDENŠKA 3.700.— SLT.
Vsem darovalcem iskrena hvala!
Prispevke nakazujte: 51900-678-48545, Pomursko društvo za boj proti raku M. Sobota
POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU
Vestnik informira in nagrajuje!
Zaokrožite številko predmeta, ki je po vašem mnenju na sliki, izrežite kupon in ga prilepljenega na dopisnico pošljite do petka, 17. aprila 1992, na naslov: Vestnik, 69000 Murska Sobota, Titova 29. Prejšnji teden smo žrebali dopisnice s številko 17. Žreb je nagrado — omarico za kopalnico dodelil Francu Zrimu s Kuzme 45, 69263 Kuzma. Nagrado lahko dvigne na naši upravi. Pravilna rešitev kupona številka 17 je- avtomobilski žaromet.
Naša nagradna igra je končana. Pred nami sta še dve tedenski žrebanji (prejsnjič in danes objavljenih kuponov), v nedeljo, 19. aprila, pa bomo na javni prireditvi v Radovcih na Goričkem izžrebali osebni avto Renault Campus, vreden skoraj milijon tolarjev. V žreb za glavno nagrado bomo dali vse vaše dopisnice, ki jih doslej Še nismo izžrebali. Morda pa se bo nasmehnila sreča prav na koncu ravno vam Privoščimo vam jo!
Stran 7
SREČANJE ROMOV SLOVENIJE
Rom je človek
Za njihov praznik sta v kinodvorani odmevali pesem in glasba, pobrana od tu in tam, prirejena in z navdihom romske duše, pa vendar njihova. Taka, ki jih vzdrami, poživi, razveseli in jih poveže, da ob njej vsaj za tisti čas pozabijo na svet zunaj.
Prišli so Romi iz Novega mesta, Črnomlja, Krškega, potem naši, prekmurski s soboške in lendavske občine, nekaj sto od sedem tisoč, kolikor jih po ocenah živi v Sloveniji, da bi proslavili osmi april, svetovni dan Romov. Zbrali so se ob tabornem ognju, a le odrskem, in kolesu, čeprav le ob simbolu na zastavi. Taborni ogenj in popotno kolo sta namreč del njihove nezapisane zgodovine, saj danes ne mislijo iti nikamor več. Slovenija je namreč tudi njihova država. In prav na desetem, jubilejnem srečanju Romov Slovenije so si lahko povedali, da je to postalo resnica z ustavo, kjer je zapisano, da obstajajo, da so tu in da jim gredo določene pravice, ki jih bo določil zakon. Romi so končno omenjeni tudi v ustavi, kar so si zelo želeli (čeprav na srečanju tokrat ni bilo prvih borcev za ustavno določilo za Rome)
Toda ustava niti zakon ne rešujeta zaenkrat še ničesar v njihovem življenju, še najmanj revščino in bedo, v kateri živijo.
Kaj je to revščina, je zbranim za okroglo mizo pripovedoval Ludvik Levačič iz Črenšovec. Majhna soba, neprimerna kuhinja, stanovanje za enajstčlansko družino, ki živi od socialnih pomoči. Obiskujejo jih socialne delavke, občinski ljudje morda enkrat na leto ali pa še to ne, krajevni pa takrat, ko jih za kaj potrebujejo ali ko je treba voliti. Dela m, saj je od 350 Romov, kolikor jih živi v lendavski občini, zaposlenih le 15. Zapor pa jim je bil zaradi tatvin dostikrat drugi dom.
Delali bi in sami nekaj naredili ztse. je še povedal Ludvik, če bi jim le našli delo.
Toda dela ni, je pa revščina, je povedal Rajko Šajnovtč z Novega mesta, stalna in zvesta spremljevalka njihovega življenja. Ubijte Roma in ubili boste revščino, je razmišljal in bil obsojal tudi večinski narod. Predlagal je, da bi tudi zanje morale veljati pravice, ki gredo drugima dvema manjšinama, da bi se ustanovila Zveza Romov Slovenije m da bi izvolili svoje predstavnike v parlament.
Romi so se pomerili tudi v malem nogometu in streljanju z zračno puško. V malem nogometu je sodelovalo pet ekip, najboljše so bile Ledava Cernelavci, Crenšovci in Evropa Pušča.
Najboljše ekipe v streljanju: Domajinci, Pušča I in Krško. Najboljši igralec turnirja v malem nogometu je bil Jani Šarkezi iz Čer-nelavec, pri strelcih z zračno puško pa Marjan Jauk iz Domajinec.
fm
Jože Livijen je opozoril na različnost Romov, ki živijo po Sloveniji, in se vprašal, kako potem zakon zanje z istimi merili za vse. Predlagal je, da bi se te razlike upoštevale, problemi pa reševali na lokalni ravni.
Franc Kokaš iz Vanče vasi je povedal, da želijo biti napredni in pretrgati s tradicijo in načinom življenja, ki so ga živeli njihovi starši. Ze tako nosijo težko breme dediščine, to je neizobraženost.
Želja po drugačnem, boljšem, človeka vrednem življenju pa jih dostikrat pelje v poslovenjanje ali asimilacijo. V tem, da se starši doma z otroki ne pogovarjajo v.maternem jeziku, vidijo možnost, da bodo otroci uspešnejši v šoli v življenju, saj bodo bolje znali večinski jezik.
Res je, neznanje slovenskega, za romske otroke tujega jezika, je velika ovira pri učenju, zato je treba nekaj spremeniti, je menila Jana Kolarič. Treba se je vprašati, kako se bodo šole, inštitucije prilagodile romskim otrokom, in kaj bodo naredili starši sami, da bi otrokom olajšali šolanje. Družba bo morala poiskati dobre učitelje, sčasoma tudi iz vrst Romov, starši pa bi morali spodbujati otroke k učenju in jih pošiljati v šolo.
Predvsem Romi sami bodo morali vrteti svoje kolo razvoja, so ugotavljali za okroglo mizo, družba pa jim mora pri tem pomagati, da se dvignejo in zaživijo človeka vredno življenje, so sklenili Romi in strokovni delavci za okroglo mizo in slednjih ni bilo malo. Prišlo jih je več kot na prejšnja srečanja, tudi z republiških inštitucij.
Slavnostni govornik na srečanju Romov v Murski Soboti je bil dr. Janez Dular, minister za narodnosti. Organizator letošnjega srečanja, Zveza Romov občine Murska Sobota, je ob jubilejnem desetem srečanju Romov Slovenije pripravil tudi glasilo Romano nevijpe ali Romske novice.
MAJDA HORVAT
Bilten, št. 1
Paraplegiki Pomurja so lanskoletno delo društva predstavili v prvi številki informativnega biltena. V njem lahko preberejo tudi zanje pomembna poglavja z nove zdravstvene zakonodaje.
Minulo leto je bilo za društvo zelo uspešno, saj so ob pomoči soboške občine dobili nove prostore v ulici Arhitekta Novaka 2/b v Murski Soboti, sami in s pomočjo svojcev pa so jih prijetno uredili in obnovili.
Za obnovo so seveda porabili tudi precej denarja, kljub temu pa so ga največji delež, ki so ga dobili od občin in slovenske zveze paraplegikov, namenili socialni pomoči članom ter za športno in rekreativno dejavnost ali za ohranjanje zdravja njihovih članov.
Tudi financiranje od pomurskih občin je bilo lani dosti boljše kot pretekla leta, upajo tudi, da bo tako v bodoče, saj vendar nji hovo društvo ni ljubiteljsko ampak humanitarno. Priznati pa je tudi treba, da s svojim delom dopolnjujejo, dostikrat tudi nadaljujejo tam, kjer so svoje delo končale socialno zdravstvene ustanove.
M H
sociala, šolstvo
Zaposlovalski zavod za tisoče ki odpro njihova vrata
Toliko ljudi, kot se je v lanskem letu obrnilo na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije (tudi na soboški enoti) se je le v malokateri instituciji. V lanskem letu so namreč delavci soboške enote evidentirali 7767 iskalcev zaposlitve ali 99 odstotkov več kot leto poprej, obravnavali so 4040 prijav po delavcih (povečanje za 21 odstotkov), veliko več pa je bilo treba delali pri urejanju pravic iz socialne varnosti ali za 4382 nezaposlenih (povečanje za 216 odstotkov). V lanskem letu je denarno pomoč prejemalo 1336 oseb ali 91 odstotkov več kot leto poprej, v pripravo na delo pa so vključili 399 oseh, kar je tudi 135-odstotno povečanje.
Ob tem pa so na Enoti zavoda za zaposlovanje Murska Sobota izvajali tudi vladne ukrepe aktivne politike zaposlovanja.
»Trudili smo se, da damo pov-darek individualnemu svetovanju posameznikom, vendar je bilo to dostikrat otežkočeno zaradi operativnih nalog, ki smo jih
imeli. Konec lanskega leta nas je bilo zaposlenih le 28 delavcev, tako da je na enega prišlo več kot 280 nezaposlenih oseb. Povprečje v Republiškem zavodu za zaposlovanje pa je ena proti ISO.
Naš cilj je, da dobimo nove strokovno izobražene delavce, da se sami dodatno izobražuje-
rno in da povečan obseg dela podpremo z dobrim informacijskim sistemom. Za zaposlene in stranke želimo izboljšati tudi pogoje dela, saj smo začeli z obnovo poslovnih prostorov, problem prostorov pa moramo rešili tudi v Gornji Radgoni.
Nasploh razmišljamo o decentralizaciji našega dela, torej da kadrovsko okrepimo izpostave in storitve približamo strankam, da izboljšamo informiranost nezaposlenih in izboljšamo kakovost našega dela,« je povedala direktorica Republiškega zavoda za zaposlovanje — Enota Murska Sobota, Cveta Mandič -Cahuk.
MH
Z rdečim križem veliko humanitarno delo
Soboški Rdeči križ oziroma aktivisti te humanitarne organizacije so v lanskem letu opravili veliko dela. Ne le, da so izvajali sprotne ali običajne naloge, pa še te v povečanem obsegu, ampak so skrbeli za vojne ujetnike; med vojno so imeli organizirano tudi celodnevno dežurstvo ( tu so jim pomagali socialni delavci s Centra za socialno delo), sprejemali begunce s Hrvaške ter zbirali pomoč za sosednjo državo.
Takoj po tem, ko so z zbirnih centrov po vojni odpustili zadnje vojne ujetnike, imeli so jih 350, julija pa so odpustili še zadnjih 144, so začeli prihajati begunci s Hrvaške. Na sedežu občinske or ganizacije so imeli prijavljenih 593 beguncev, sedaj jih je še 103, zaradi napetosti v Bosni in Hercegovini pa pričakujejo pribežni-ke tudi iz teh krajev.
Beguncem so v začetku pomagali z naročilnicami za hrano, izdali so jih za 52 tisočakov, pozneje pa so jim razdelili 246 paketov s hrano, ki jih je pripravil slovenski Rdeči križ, 302 paketa pa so prejeli od Mednarodnega komiteja. Družinam, ki so sprejele pribežnike — bilo jih je 23 -pa so razdelili za vsakega begun-
ca s statusom po tisoč tolarjev. Rdeči križ pa je v zvezi z pribež-niki moral plačati tudi vse stroške, ki so nastale ob nujnih življenjskih situacijah.
Za otroke s Hrvaške so pripravili tudi jelkovanje, darila zanje pa je v vrednosti osem tisoč šilingov prispevalo avstrijsko podjetje HOLD.
Za vse to in pa za organiziranje zdravstveno —vzgojnih predavanj po krajevnih organizacijah, zbiranje krvodajalcev, za opravljanje tečajev prve pomoči ter socialno in solidarnostno delo jim je na skupščini izrekla zahvalo podpredsednica soboškega izvršnega sveta Brigita Bavčar ter Stefan Sinko, kot član predsed-
stva slovenskega Rdečega križa ter v imenu regijske organizacije.
Za humano delo in zbiranje pomoči Hrvaški pa so zahvalno listino podelili evangeličanski cerkvi, Karitasu in humanitarni organizaciji ADRA, Zdravniškemu društvu Pomurja in Hrvaškemu obiteljskemu preporodu ler Janezu Borsetu, Jeleni Smajgert, Darinku Tadiču in Anni Taub-mann iz Koblenza. Občinsko priznanje je prejela tudi dolgoletna aktivistka Lina Smodiš iz Dan-kovec, za častna člana Rdečega križa pa so imenovali Teodora Ratkaia in Angelo Žižek. Jože Ošlaj iz Puconec in Franc Fartek iz Murske Sobote pa sta prejela knjižno nagrado za stokratno darovanje krvi.
Na skupščini so izvolili tudi predsednika občinske organizacije Rdečega križa, in sicer so to funkcijo zaupali Filipu Matku.
MH
SVOBODNI SINDIKATI OPOZARJAJO
Problem niso najvišje, ampak najnižje plače
V svobodnih sindikatih že nekaj časa menijo, da zakon o soodločanju. ki prav zdaj prihaja v skupščinski postopek, premalo natančno določa področja, na katerih imajo delavci pravico do soodločanja. Po njihovem bi zakon d soodločanju moral natančno opredeliti pobudo delavcev kot obliko sodelovanja. Predlagajo, naj zakon uvede ne le svet in zbor delavcev, ampak tudi pravico posameznega delavca do izražanja pobud. Kar zadeva stališče do najvišjih plač, o čemer je tekla polemika tudi v parlamen tu, pa v svobodnih sindikatih menijo, da problem niso najvišje, ampak najnižje plače, Ce bi bile
najnižje plače dostojne tudi naj-visjim, ne bi nasprotovali. Zato svobodni sindikati nasprotujejo predlogu, da bi najvišje plače urejali z zakonom.
V pričakovanju, da bo zakonodajalec upošteval in sprejel njihove predloge, pripominjajo, da delavci danes nimajo skorajda nobenega vpliva na upravljanje v podjetjih. Zato predlagajo, da bi delavci imeli svojega predstavnika v upravnem odboru. Prizadevajo si, da bi v omenjenem zakonu natančno določili merila za tako imenovanega kadrovskega direktorja, kot ga poznajo v Nemčiji, ter omogočili ustanovi-
tev svetov delavcev v kapitalsko povezanih družbah. Ta naj bi veljalo tudi za odbore v vsakem delu podjetja, ki predstavlja tehnološko ali poslovno zaključeno celoto.
Sicer pa svobodnih sindikatih predlagajo, da bi bile plače vodilnih delavcev sestavljene iz dveh delov: mesečne fiksne plače in gibljivega dela, ki temeljil pri dobičku firme. Ugodnosti pri delu, kot so dodatna zavarovanja, odškodnine in podobno, ki jih uživajo vodstveni delavci, naj bi veljale tudi za vse druge zaposlene.
MILAN JERŽE
Učitelji preložili stavko
V osnovnih, glasbenih in srednjih šolah ter v dijaških domovih ni in ni socialnega miru. Delavci v šolstvu namreč ugotavljajo, da so v neugodnejšem položaju kot drugi v negospodarskih dejavnostih (občinske in druge upravne službe, zdravstvo itd.). Ne le da jih večina ne more napredovati na delovnem mestu, ampak niso nagrajeni niti za osebno (individualno) delovno uspešnost. Sodu pa izbijajo dno predvsem nizke plače za prve tri tarifne razrede, ki jim izhodiščna (zajamčena) plača ne zagotavlja niti preživetja, kaj šele da bi jim omogočala normalno življenje. Tako je bila na primer bruto plača za 1. tarifni razred 14.411,00 tolarjev, kar je za 1.409 SLT manj, kot znaša zajamčena plača ali samo okrog 52 odstotkov povprečno izplačane plače v gospodarstvu Republike Slovenije.
Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije nadalje ugotavlja, da slovenska vlada ne uresničuje kolektivne pogodbe, da se Ministrstvo za šolstvo in šport po 5 mesecih ni odzvalo na pobudo o zagotavljanju ustreznih razmer za delovanje sindikatov v javnih šolskih zavodih, kar vključuje ludi pravice sindikalnih zaupnikov, prav tako pa šolsko ministrstvo še ni predložilo
pravilnika o strokovnem izobraževanju in napredovanju pedagoških ter drugih delavcev v vzgoji in izobraževanju {v nazive). Se vedno tudi ni rešeno vprašanje glede diferencirane učne obveznosti ali pa vsaj to, da bi učitelji dobili plačana dodatna m nanovo uvedena dela (mature, zaključni izpiti, eksterna preverjanja znanja učencev v OS idr.), za nadomeščanje v primerih bolezni, odsotnosti zaradi izobraževanja učiteljev idr.____
Številni protesti in opozarjanja so bili doslej skoraj zaman. Kako vendarle do svoje pravice (nič več!)? Koi zadnjo možnost vidijo v stavki Od 324 osnovnih tn glasbenih šol, kjer deluje SVIZ, se je zanjo odločilo 245 šol ali Čez 8680 zaposlenih; od 128 srednjih šol in domov za učence pa je pripravljeno sodelovati v stavki 58 šol ali skoraj 2.200 zaposlenih. S tem je izpolnjen pogoj stavkovnih pravil (dve tretjini zavodov), da se lahko razglasi splošna stavka, Le-to so napovedali za 13. april, ko naj bi učenci ostali doma (tega bi bili celo veselil.
Izvršilni odbor SVIZ a Slovenije zavrača vse očitke, da ima stavka politične cilje Prav tako ocenjuje kol nesprejemljive grožnje vlade m Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije, da bodo disciplinsko ukrepali (na podlagi nekdanjega zveznega zakona o stavki) proti stavkajočim. C udno, da se kaj takega sploh govori
Ko smo pisanje tega sestavka že končali, pa je prišlo iz Ljubljane spo-
robilo, da je šolska stavka pogojno odložena ?a en mesec, ker je vlada zaostajanje plač v marcu zmanjšala na okoli 14 odstotkov in si prizadeva, da jih izenači 2 drugimi družbenimi dejavnostmi, in ker že pripravljajo tudi pravilnik o napredovanju učiteljev. Delovanje sindikalnih zaupnikov na šolah bo prav tako v kratkem urejeno m določene bodo tudi učiteljeve delovne obveznosti za mesečno plačo
Ker je vse to v glavnem še, >bo-do oziroma naj bi<, stavkovne zahteve učiteljev ostajajo v veljavi do njihove uresničitve.
JOŽE GRAJ
ČRENŠOVCI
Starši« boljšo šolo Za osemletko /C rejS(jl lahko rekli, da si v zač J precej prizadeva stop1" , -prečja, iz običajnih vzgojno - izobraževa nrf ■. Tako so sledili tudi novostim, kot so trio«'1,; obdobja (trimestni. 1 pouk v L razredu, iaj ščina) v 4. razredu, p pouk v 3. razredu. raz|S dejavnost in prejel' r učencev idr. Poleg ' . oblik sodelovanja s J uvedli tudi še ''J	■ '
oblike. Omeniti velja p okrogle mize - naza^ ir., pripravili na terni -otroci in Droge rned odprte dneve šole zas ške veselice in plesne P ., učencev po vaseh pr^^jr domom za dograditev ■■
Prav tako si je posebej prizadevalo, novili Klub staršev zv fl, lo m ta je pred kratki P . prvo srečanje. Starši Ijem ugotavljali. Franceta Prešerna t-četo gibanje za PoU ustvarjalno šolo. z-d‘ priznanje in podpor0 ji mu kolektivu. Oben«m
li več novih pobud
P
Jarši p^^d
Tako so starsi j».j; bi kazalo vprašati ttk‘ kaj oni mislijo o šoli.1'. skujejo, kako jo dozi^Gfl jo radi obiskujejo. O ,£L JiM izvedli anketo med idrt^l bi le —ti napisali ano11' J se. Nadalje bi kazalo P -rt staršev poskrbeti za s*1 bud. idej, zamisli. P GB Starši bi prav tako r^ kaj učitelii pričakujej® ** Predlagali so tudi sir^V* v začetku junija u *l"*2 JB tikih in tisku za ugotavljali, da je ■».
večji problem.
Naslednja srečanj3 ' Kluba staršev za bolj’3 bodo namenili čas otrok, Preobren^ utrujenost otrok ter čim bolj vcepiti v lovanju želijo pritegj še m učitelje i/ okolišev. Le takon^P^fS
Novo vod Dl Radg°r
Aktiv Društva gona, ki vključuje pripravil letni občo jf; terem so ocenjev3 t l dogovarjali o rtal°Bj voljstvom so Ž lastne prostore P1" gu. bife) na Maistrovef^^i lahko sestajajo «" j ।,■ svoje zadeve. Za |jjij sednika aktiva so ’■
Fekonjo.
L
SincW* Neodvis^
vw Člane. da *
regije organizira I' n 'J ,■ nje m pomoč v P1'S*1 f Neodvisnost v sta ' g
občine Murska 4“^' vhod. H. nadstroP^l# doša. in sicer v P0^ o’ do 15. ure in v st"
I6. ure.

Za zobozdravs^
P'
Zastarela in izrabljena medicinska oprema v y - nič novega. Zobozdravstveni aparati v sobošketn^ , domu, ki so stari dvajset in več let - stvarnost. nove opreme zdravstvo nima, saj še tekočih računov / ti. Dobavitelji se opravičujejo, Češ da nimajo vsega, * , ( naročajo, resnica je pa druga: naročenega ne pošiljaJ‘ da nimajo, ker zdravstvo ne more plačati računa. ,
Zato je na videz še tako mala aparatura v zdravst** ^jt1 bilev. Soboška zavarovalnica Triglav je namreč zobož"^ škega zdravstvenega doma namenila okoli 2(10 tisočak® j pa so kupili štiri nastavke za odstranjevanje trdih	jS
zobovja.	. fjr
Morda pa bodo jutri lahko delali tudi zahtevnejšo m — delavce za to seveda imajo, ne pa tudi potrebne 'I proteze izdelujejo zasebniki. In kdaj bo ta jutri?
VESTNIK, 9-^
tl' It, Rt
^tran 8
kmetijska, panorama
rejska zveza SVETLOLISASTE PASME ZA POMURJE
Poudarek kakovosti in strokovnosti
^kaierih^V^-0 dela pri vzreji goveda lisaste pasme na mo nCin	Pomurja že sto let nazaj, se je organizirano rej-
Kfoalj*” dobrimi 60 leti. Zlasti » Prekmurju so se rejci U V p^Ska društva z namenom, da izmenjajo izkušnje in do-jn । rezultate pri vzreji goveda te pasme, 1 radicijo rej-
•^vrina/i e*c'b»kcga dela na lem področju nadaljuje Živinorejsko tudi i j-] *' zavod za Pomurje, pomembno vlogo pri tem pa imajo
cev j/zV^T rej letuL 0 ?PC’ v lanskem občinah lvM k; „ Podružnic rejskih društva ta na zdnj?,e v zvezo za Sd^Uajo rejsko 'dnem obdohiUrje V tem cno žc upravičile^11 reJske Potrdili tudiSV0J obstoj, kar so ki so jih na Občnih zborih, r°m Reich,. 01 ’ z občnim zbo «o pasmo zTpe Za sye,lol>sa-tedna PzmUrje konec
*« ’hoko1,n^J,, Popravila svoje	°8'e'
toveje	dve razstavi
BlincihT (v Turnišču in Scveda izri,?"0*”’ ci,j Pa je '^oejše sod ^zevanje rejcev in 5lužba " °^nje s urokov
pre-Pa * Pri scmT0 rejci L's š,evilmm^dciu kujejo m'- "a kate r dru8imi težava odcpK5^ na občn'b zbo-a’«isoP^^J opozarjali Se ^"'kovitL Mmaii za večjo « uvedb e‘er,narske
111 domu na “'"»dnjcvania ________ vt^l območjih.
največ pikrih pa je letelo na račun odnosa politike do kmetij stva in povezano s tem do govedoreje, pa tudi na račun zavarovalništva, ki da je predrago, zato je vedno več rejcev, ki se ne odločajo za zavarovanje svojih živali Rejci in zavarovalnica bodo morali v prihodnje na tem področju najti do-
govor, ki bo v obojestransko zadovoljstvo, saj so se na nekaterih območjih že začele pojavljati nove oblike zavarovanja, kf temeljijo na vzajemnosti posameznih rejcev.
Kljub razmišljanjem o rajo-nizaciji slovenskega kmetijstva bo razvoj kmetijstva v Pomurju moral temeljiti na naravnih danostih, te pa govorijo tudi v prid govedoreje. Na nekaterih območjih je še veliko neizkoriščenega travnatega sveta in la je dobra osnova za nadaljnji razvoj govedoreje. Pomurski kmet je ml vedno navezan na govedo, saj mu je predstavljalo najpomembnejši vir dohodka in
V lanskem letu so v dveh podružnicah rejskih zvez že pripravili razstavo goveje živine, s podobnimi predstavitvami pa bodo nadaljevali tudi v prihodnje.
Dobrote s pomurskih kmetij
Foto: L. KOVAČ
Menedžerjev nočejo
odločitev se popoh
strinjamo z IS SO M. Sobota.
Bivše vodstvo POMURKE
če as bo to Jesen to ponovilo, bi bilo boljše, da krompirja sploh no hi sadila-
POMURKO sodelovati tudi vnaprej Murska Sahma 06. 04. 1992
turistične kmetije. Najboljše so prejele priznanja, kol kaže, pa bomo te dobrote že kmalu lahko na naših kmetijah tudi kupili. Za tiste, ki si razstave niso ogledali, naj govorijo fotografije.
organiziranem posegu v zaposlenost (notranji razlog) in drugačnih polili, čnih interesih ter provincialni nevoščljivosti posameznikov (zunanji razlogi). Ti razlogi so se povezali in preko spretno tansiranih polinformacij in tudi laži postali ugodni medij za izpeljavo »operacije«
Zaradi predvidevanja težke poslovne situacije smo se notranje organizirali tako, da delavski svet in sindikat prevzameta tudi svoj del odgovornosti pri reševanju problemov zaposlenosti. Čeprav smo seveda verjeli, da stvari ne bodo šle tako daleč (nismo pa jih izključevali kol možni scenarij!) smatramo, da so odločitve in postopki teh organov legalni in legitimni z dopolnilom, da take odločitve nosijo za seboj tudi posledice. O legalnosti
Rta ° n^Jra£*'f,*j^l> kmečkih dobrot je v stekleni dvora * s Turhtirn.nsj,a Popravila kmetijska svetovalna služba v sode-•*<le krneča '	.s,vom Radenci. Z domačimi dobrotami so se
žene iz različnih krajev Pomurja, s pogrinjki pa tudi
<1 y%Kl z- ln
'aključui komentar Inskega ii>duvu POVHU ^!sni i«»0Vra,ck vtl-6jcj. Za pravilno razumevanje1 sedanjosti jc po* ■ ' POflaL lr'dus[rila pm5?!Jo'''no; 8re za °bjekl> ■ dejstva.
t''<s t '	■ v„|., 0MURKA je pn izgradim novega obrata na Ujedi
' iončn« 3 mcs"J industrija Zaradi trga ker takrat m mrla d 0 -.-ii im bf°vvode je potrehova . In«, da je dosegla izkori.
I IPekako dr> i 'V0!>,k Takrat je bila najcenejša vendar ludi tu i u^hiztl ™ir*ščati, l k” je veljal sistem administrativnih pro mj. k) ;?tvPllvani. kratkoročni krediti za otuauui sredstva, ki so bil,
Skratka, operacija kruha in iger je napol končana. Končane so igre {vsaj kar se nas tiče!), kaj pa bo z bodočnostjo kolekliva pa bodo povedali listi, ki so se kolektivu ponudili (ali ki bodo ponujeni v bodoče) kot boljše vodstvo od našega Možnost demokratičnega izbora smo sprejeli, trenuten poraz v tem izboru pa smo vzeli na svoj konto. Trenuten poraz zato, ker smo prepričani, da bo čas spremenil sedanjo sliko
Ob koncu pa še nekaj o upnikih. J. Votek je zapisal v svojem članku Menedžerjev ne koljejo, da se POMURKA lahko sesuje zaradi »cagavosti« upnikov Tudi mi se strinjamo, da imajo upniki škarje in platno v rokah če bodo dolgo čakali bodo izgubili denar, če bodo deblokirali žiro račun, oh tem načinu in kompetentnosti vodenja, se jim ludi ne piše najbolje Najboljši način bi bil, da sposojena sredstva spremenijo v trajna sredstva, postanejo solastniki POMURKE m ekipirajo vodsivo tako, da bodo poslovni rezultati optimalni Nekaj časa pj se bodo morali odpovedati takemu zaslužku kot so ga imeli dosedai. Za POMURKO je zunanje lastništvo v kom hinaciji bankc-zadruge zavarovalnice-delavei lahko odrešilno V 10 smo globoko prepričani! Cč se to ne bo zgodilo ho nekdo tretji prišel do poceni nakupa podjetja.
Š lem kol bivše vodsivo končujemo javno pisanje o primeru POMUR KA Dodaiamo pa, da nismo užaljeni tn da smo pogodbeno pripravljeni s
1 nas Tk Plovno politiko podjetja. Takšen ekonomski ti RAPArT'r!.l*no dan- K dal naskdnn rezultat KORIŠCE ’ VlcnL FT + ADMINISTRATIVNI- PRODAJNE f I
UKA ZADOLŽENOST, fo je kruto ekonomsko
šospod" U. !L’ deloval do takrat, ko drnai m i ,1 tilggo Čini tudi ars*' sistem priznavati ceno denarja je bilo potrebno ohnim/10' *' n' 'zhajal:i IZ tekočega poslovanja IOMUR Z vls“lš|mi obrestmi U letu Viti eca 320 mili «nunt . u " °^resti jc seveda potrebna ustrezna donosiioil. ■ ",„j'' ' ' 11 • uh im i (v >MURh A d<>-,-c z nepopu ‘Vlili, . . [‘"'■-ti inm-. irnaml m t l»k«liwm icilrpr «Wni.
fa T ^^shieri '' '	11 ^L‘ r<lzPad .u ■ JoiJliikrU« up. Liimoi
>«ali e!;,konec leki 1991 pj še ome ite« iniN< m zahod Pod lei in c vendar ne nerešljiva «ilvaciu v življenju le predvideli (seveda ne v saHi niansuh!) in žc . .	? oklepali v snien prilagodi w in preoblikovanja
*&tx , Jub j Un^s. v.	KkL Ibkuii ru ‘ razvoja4 smo pre
J1'« naj edano neugodni situacij« nikakor nismo bdi z g.* '^n j,- ’ H U JC bilo. Takrat so p * kilc drugačne okohiči v bodoče. Prepričam smo tudi.
111 n,zlog nase razrešitve. Glavni razlogi ležijo v
SMO
temu se ne bo mogel odpovedali tudi v prihodnje. Žal pa ugotavljajo, da se stalež osnovne plemenske črede v zad njem času v Pomurju zmanjšuje in če je bilo še leta 1985 pri pomurskih rejcih 32 tisoč krav, jih je zdaj le še nekaj Čez 25 tisoč. Ce želijo stalež povečati, bo potrebna tudi večja pomoč države, prav odnos slednje do govedoreje pa ni ravno najboljši.
Glas pomurskih govedorejcev se bo moral v prihodnje še bolj slišati in upoštevati, saj so na področju lisaste pasme strokovnjaki s tega območja naredili največ in imajo največ zaslug za razvoj te pasme. V tej pasmi predstavljajo pomurski rejci 25 odstotkov vsen slovenskih rejcev, takšen pa je tudi delež živali v slovenski čredi lisastega goveda.
Tudi na govorice o preselitvi selekcijskega centra iz Pomurja so rejci ostro reagirali in seveda takšnih odločitev ne bodo dovolili. Odločilno besedo pri tem ho morala vsekakor odigrati prav rejska zveza, ki ne bo dovolila, da bi se nekatere službe centralizirale v Ljubljani. Na občnem zboru so zato tudi predlagali, da naj bo sedež slovenske zveze rejcev govedi lisa ste pasme, ki je prav zdaj v ustanavljanju, v Mariboru.
Ludvik Kovač
XXWrtWSiViiWSAiWWaXXXXXXX)OOOGaM
Vama uporaba sredstev za varstvo rastlin
Začela so se letošnja škropljenja, zato je prav, da se seznanimo s pravilno uporabo sredstev za varstvo rastlin.
Prvo in najvažnejše pri uporabi sredstev za varstvo rastlin je pre-čitati priloženo navodilo ter se po njem ravnati. Navodilo je priloženo vsaki embalaži (zaklopnici, škatli, plastenki) Kratki napotki, ki se včasih nahajajo na embalaži, nikakor ne zadoščajo. Pa začnimo kar pri nakupu sredstva. Preden hočemo kupici neko sredstvo, moramo biti dobro seznanjeni z njegovimi lastnostmi. Danes imamo v prodaji ogromno sredstev za varstvo rastlin in vsako leto prihajajo na trg nova. Se strokovnjak je včasih v zadregi glede tega ali onega. Obvestila, napotki, članki v časopisju mnogo pripomorejo, da jih bolje spoznamo vsaj v glavnem, če smo novinci, se bomo posvetovali s kmetijskim strokovnjakom. Če že nekaj vemo o tem, bomo sami čitali prospekte, brožure ali drugo literaturo o sredstvih za varstvo rastlin.
Prvo, kar moramo pri izbiri sredstva upoštevati, je njegova nevarnost za človeka in živali. Če imamo proti istim škodljivcem ali boleznim enako učinkovita sredstva, ki pa so različno strupena, ena manj druga bolj, se bomo vsekakor odločili za manj strupena To velja zlasti za vrtičkarje, pa tudi sadjarji, vinogradniki, poljedelci bodo gotovo rajši rabili sredstva, ki niso tako zelo strupena. Sredstva kupujemo sami Nikdar ne pošiljamo otrok ali oseb, ki o sredstvih nič ne vedo. Ko kupujemo sredstvo, pazimo najprej, v kakšnem stanju je embalaža. Če je ta poškodovana, odprta, sredstvo zavrnimo. Če je embalaža (za-klopnice, škatle, steklenice, vrečke, plastenke ipd.) neoporečna, pogledamo na datum proizvodnje sredstva in rok trajanja, kar mora biti vedno naznačeno Če lega ni. ali je sredstvu že potekel rok uporabe, sredstva prav tako ne bomo kupili. Ko bomo sredstvo prinesli domov, ga moramo pravilno shraniti, kolikor ga ne bomo takoj uporabili. Na navodilu sredstva za varstvo rastlin piše med drugim, da ga moramo shranjevati v originalno zaprti embalaži, v suhem, hladnem in zaklenjenem prostoru, kjer ni živil in ne krmil, in kamor otroci in neodgovorne osebe nimajo dostopa. Do koliko zastrupitev je že prišlo, ko je bilo sredstvo shranjeno med pijačami, živili ali so bili ostanki tekočega sredstva celo v steklenicah za pivo. Paziti moramo tudi, da sredstva ne zmrznejo. Posebno paziti na vnetljiva sredstva!
Dobro bi bilo, če bi imeli sredstva sortirana mogoče v štiri skupine: v zelo strupena, srednje strupena, manj strupena in škodljiva. Ce že nimamo za shrambo sredstev za varstvo rastlin na razpolago posebnega prostora, moramo imeti vsaj posebno omaro ali omarico, ki jo lahko zaklenemo. Kakor smo v začetku omenili, je najvažnejše pred uporabo točno prečitati priloženo navodilo ter se po njem ravnati.
Pa si oglejmo navodilo za uporabo sredstva Antracol. To je fungicid — sredstvo za zatiranje rastlinskih bolezni, ki je v prodaji v obliki prahu-koncentrata za suspenzijo. To pomeni, da moramo ta prah razdeliti, recimo po domače, raztopiti v vodi, da ga lahko uporabljamo za škropljenje.
Antracol spada med malo strupena sredstva (skupina 4). Uporablja se za zatiranje bolezni, sledijo imena rastlinskih bolezni v slovenskem in latinskem jeziku Sedaj pride važna stvar: navedena je koncentracija uporabe, in sicer je v tem primeru koncentracija 0,2%. V oklepaju piše, da je to 200 gramov na 100 litrov vode. Navadno navajamo količino sredstva na 100 litrov vode. Če bomo potrebovali manj škropiva, recimo samo 10 litrov, bomo temu ustrezno zmanjšali količino sredstva desetkrat, dali bomo torej samo 20 gramov na 10 litrov vode Drugače je pri uporabi herbicidov, sredstev za uničevanje plevela.
Pri teh je navedena količina sredstva na hektar. Vzemimo, da bomo uporabili na hektar 4 kg Atrapin 50. To je sredstvo za uničevanje plevela v koruzi, ki je gotovo dobro znano. Te 4 kilograme moramo s škropilnico enakomerno razdeliti na I hektar z malo ali dosti vode Vse je odvisno od škropilnice. Vedeti moramo, koliko vode porabi naša škropilnica na hektar. Če porabi 300 litrov vode, bomo 4 kilograme sredstva raztopili v 300 litrih vode, če samo 200, potem pa v 200 litrih vode. Lahko škropimo oziroma dodamo Atrapin večji količini vode, s katero bomo škropili cel hektar. Važno je, da pride 4 kilograme sredstva enakomerno razdeljeno na površino tj. na en hektar
Sedaj pa o nevarnostih in varnostnih ukrepih, katere moramo upoštevati pri uporabi sredstev. Sredstvo za varstvo rastlin — v obliki škropiva ali koncentrata lahko pride v telo skozi usta (čc ga spijemo ali pojemo), skozi dihalne organe (če hlapi, ali nastanejo fine kapljice pri škropljenju) ali skozi nezavarovano kožo Pri vročini se po veča nevarnost vsrkavanja sredstva skozi kožo zaradi znojenja ali skozi nos zaradi hlapenja. Zato bomo zlasti s strupenimi sredstvi v toplem vremenu silno previdni oziroma jih pri vročini sploh ne bomo rabili.
Varnostni ukrepi veljajo seveda že pri pripravi sredstva ne samo pri škropljenju. Torej moramo posebej pri pripravljanju škropiva nosili obleko, katero bomo imeli prt škropljenju. To naj bo delovna obleka po možnosti iz plastične mase, gumijasti škornji in gumijaste rokavice ter pokrivalo za glavo. Včasih bodo potrebna tudi zaščitna očala in zaščita za dihalne organe
Ko pripravljamo sredslvo oziroma škropivo, moramo ločno stehtati in od merili potrebno količino sredstva, ki ga najprej razdelimo v malo vode, nato pa vlijemo v tank škropilnice, ki je poprej do polovice nalit s čisto vodo. Najprej pripravimo praškasto škropivo, nato dodamo rekoče pripravke Za pripravljanje škropiva moramo imeti na razpolago posodo, ki je ne rabimo za nič drugo. Škropivo ne pripravljamo v zaprtih prostorih, temveč na prostem Ko začnemo škropiti, se driimo vsega tistega, kar piše v navodilu, tj. med delom ne smemo jesti ne piti in ne kaditi Ne škropimo v vetrovnem vremenu Pazimo, da ne pri de do zanašanja na sosedne kulture ali v vode. Med delom se včasih odpočije mo Vsekakor pa takoj prenehamo z delom, če nam ni dobro, nas začne boleti glava in podobno.
Ko smo končali s škropljenjem, slecimo umazano delovno obleko, jo očistimo ter se dobro umijmo z milom in po možnosti toplo vodo Prav tako očistimo ves uporabljeni pribor Zlasti moramo biti previdni, če škropimo na primer spomladi v vinogradu s hrbtno škropilnico s sredstvom za uničevanje plevela. Škropilnica moramo dobro oprati s toplo vodo, v katero smo dah sodo ali pralni prašek Pozneje pa še večkrat splakniti s hladno vodo. Šele potem jo lahko rabimo za škropljenje s fungicidi
Ce bi po nesreči prišla do zastrupitve, morama kal rečeno takoj prenehati z delom in nudimo ponesrečencu prvo pomoč: slečemo mu umazano delovno obleko, umijemo sredstvo s kože ter obraza in povzročimo bruhanje, če je sredslvo prišlo v želodec To napravimo z mehaničnimi draženjem žrela (prst v usta) ali damo zastrupljenemu piti mlačno slano vodo. Ce je bolniku hladno, ga pokrijemo. Ponesrečenca spravimo čimprej k zdravniku.
. Zdravniku damo navodilo sredstva, s katerim seje delavec ponesrečil oziroma zastrupil Na navodilu je vedno navedeno, kalem sredstvo se daje proti zastrupitvi, sicer pa piše, da bo zdravnik zdravil zastrupljenca po znakih zastrupitve
Se nekaj besed o uničevanju neuporabne embalaže in ostankov škropiva. Kolikor jc mogoče, prazno embalažo sežgemo ali jo zmečkamo. Mnogokrat vidimo ostanke embalaže razmetane po tleh, okrog njiv, sadovnjakov m vinogradov To raznaša veter ali se otroci z njimi igrajo. Nič čudnega ni, če v takem pri meru pride do zastrupitve.
Včasih v prazno embalažo (steklenice, škatle) vlivajo ali dajejo druga za šCitna sredstva. Na primer, zgodilo se je že, da so v steklenice insekticida Meta syMox vlili hormonske herbicide, sredstva za škropljenje žitaric proti plevelu (Deherban. Anilen). Tisti, ki je pozneje sredstvo rabil, je videl samo etiketo Me-tasyslox, škropil je z vsebino steklenice ter poškodoval npr. vinograd.
Ostanke škropiva shranjujemo v skladišču za potrebe naslednjega leta. Ce je sredstvu potekel rok trajanja, ga pošljemo v tovarno, da mu se ta podaljša. Sicer se posvetujemo s strokovnjaki tovarne, kako jih ničili. To bo sicer redko, ker so sredstva pri pravilnem skladiščenju dolgo uporabna
Stran S
odsev mladosti
Naj se ve
Tokrat se oglašamo taki, ki nam pisanje ne gre najbolj od rok in se uspešneje uveljavljamo na drugih področjih. Eno od njih je šport. Vemo, da boste sedaj rekli; »Ja, saj imamo tudi stran, ki je posebej namenjena športu, zato tole ne spada sem...« Pa vendar mislimo, da si zaslužimo nekaj vrstic tudi v tej rubriki.
Smo mladi judoisti z OŠ II v M. Soboti in se lahko pohvalimo z odličnimi rezultati z letošnjega državnega prvenstva, in sicer:
-	v kategoriji do 42 kg je Dejan Erniša iz 6 b osvojil bronasto medaljo,
-	v kategoriji do 34 kg je bil Boštjan Lesjak iz 4. a peti,
—	v kategoriji nad 67 kg pa je bi! Sašo Kovač iz 6 ,a prav tako peti
Kaj pravite na to? Super, kaj? (Seveda!) Pa ne mislite, daje to vse. Našo šolo obiskujejo še mnogi mladi športni talenti, kot sta kanuist Darjan Borovič (7. b) in ritmična gimnastičarka Špela Marič (4. a). Dobri smo tudi v igrah z žogo in atletiki. Radi imamo športno vzgojo. Za nekatere od nas je bilo težje vse to prenesli na papič kol priti do odlične športne uvrstitve.
Toliko zaenkrat. Mogoče se bomo še kdaj oglasili.
ŠPORTNIKI OŠ II
Murska Sobota
Sejala sem kumarice
V lonček sem nasula zemljo in vanjo posejala kumarično seme. Nato sem zemljo malo polila z vodo in dala lonček na okensko polico. Potem sem čakala, da seme vzklije. Po osmih dneh je vzklilo 5 semen, nato pa še dve. Sedaj so kumarice že lepo zrasle Nekatere poganjajo že tretji listek.
LEA MIHOLiČ. 2. c.
OŠ Beltinci
Če bi
Če na samotnem otoku bi bila, kokosove orehe bi jedla banane, ananas in kivi še bolj slastni bi bili.
Če žejna bi bila, kavo ali vodo bi pila. Vendar to ne gre kar tako, saj mamico bi pogrešala zelo.
Moj jezik, to sem jaz
Na svetu je več tisoč jezikov. Ljudje z njimi izražajo SVOFjj se med seboj obveščajo. Vsa ta množica jezikov je nastala nekateri prej, nekateri pozneje	. NaSt. '
Slovenski jezik se je začel razvijati pred tisoč leti. । skupnega jezika starih Slovanov, Ves ta čas se je razvijal 1 toda slovenski narod ga ni smel vedno svobodno uporablja^ krat je bil prepovedan. V šolah so se morali slovenski otroč jih jezikih in v njih so tiskali tudi svoje knjige. V uradihsej«» ( , v jezikih naših sovražnikov, ki so hoteli iztrebiti slovenski) njim narod.	.	.. , ।
Toda slovenski narod je vzdržal. Ohranil je svoj jeziš. s .. danes svobodno uporabljamo. Mi mlajši si niti mislili ne ko hudo bi bilo, če se ne smeli v njem prosto pogovarjati. “^7 ramo ohranjati in ga tudi bogatiti z lepimi slovenskimi 0« ‘ gibati se moramo raznim tujim izrazom, saj z njimi ne k,0*1 ]T<i jemu maternemu jeziku.	PETJA &
r
n
Čudovita nedelja
Neko nedeljo sem preživela na Kobilju Bil je čudovit dan. Sijalo je sonce Podila sem se po travnikih, nato sem šla pospravljat k stari hiši. Iz vej sem naredila šopke in jih dala v sobe. Ko sem vse postorila, sem opazovala okolico. Bita sem v naravi, vdihovala sem čist zrak in uživala ob pogledu na lepo urejene hiše ter ljudi, ki so pometali, pospravljali, krmili kokoši... Bila sem v svojem najlepšem kraju.
TJAŠA KOROŠEC, OŠ lil. M,Sobota
Moja prva ljubezen
Prvič sem se zaljubila, ko sem hodila v malo šolo. V vrtec prej nisem hodila in tudi toliko prijateljev in prijateljic nisem imela še nikoli prej.
In komaj sem se privadila v vrtcu tovarišicam in otrokom, jih bolj podrobno spoznala, je že prišla ena majhna, kako bi že rekli, težavica.
Spoznala sem fanta svojih sanj. Prosim, oprostite mi, ampak imena vam ne bom povedala. Zame je bil kol iz škallice vzet. Vse, kar je bilo na njem, je bilo lepo. Najbolj so me privlačile modre oči. ki so kar sijale sredi nasmejanega obraza. Imel je krasno postrižene svetle lase.
Ko sem nekaj časa tako zaljubljena in srečna hodila v vrtec in se igrala, je prišlo nekaj hudega. Na lepem sem spoznala, da me on več nima rad Joj. kakšna katastrofa! Čisto sem izgubila voljo do vrtca in sploh do vsega.
Vedno so se mi ponavljala ista vprašanja: »Zakaj me več ne pogleda? Kaj sem mu storila?« Čez nekaj časa sem se s tem sprijaznila in ga pozabila.
Včasih sem celo pomislila: »Kaj sem sploh videla na njem!« Nisem več našla zanj lepe besede Vem. da sem bila nesramna, a kaj. ko me je zapustil Pa saj smo vsi taki, ko nas kdo razočara. Le priznajmo.
Aleksandra PUCKO, 6. r„ OŠ Stročja vas
Če tudi čoln imela bi. odšla pogledal bi. kaj se drugod godi in kaj se tam dobi.
BARBARA POCAK. 4 r. Dvojezična OŠ Prosenjakovci
Ri
žt vi
m b


Vr
Pomlad
Ko se pusta zima poslovi, vsa narava oživi, ptičje petje nas budi, prvim zvončkom se na plan mudi, muckom na toplem soncu dobro se godi, v mojem srcu pa vse drhti
LJUBKA S LATA U. 5. a OŠ lil. M. Sobota
Pomlad je. kadar toplo sonce sije, in ves dan oblake prekrije, ko štorklje priletijo nazaj ker tu zanje je pravi raj.
Tudi medved prileze iz brloga in postane prava nadloga.
Še hujši so komarji iz špranje, otroci, zdaj ni čas za branje.'
K LA VDIJA ZVER. 6. a OŠ Velika Polana
Pomladni samointervju
—	Kako vpliva pomlad na tvoje razpoloženje?
»V redovalnici so astronomsko nizke ocene, ker mislim le na svojega fanta. Čisto nič se mi ne da delati, najrajši bi sedela kje v naravi in sanjarila.«
-	Kako občutiš pomlad v učilnici?
»Nikoli nismo z mislimi pri snovi. Vsi pogledi zro skozi okno, učiteljice razlagajo same sebi, vaza je prazna ali pa polna že suhih zvončkov.«
—	Kaj najraje ješ v tem času?
»Pico v obliki srca...«
-	Kakšno rešitev predlagaš v kombinaciji šola - pomlad?
»Pusti ljubezen, te velike igre, raje se drži debele knjige.«
-	Kako si lajšaš spomladansko bolezen - ljubezen?
»Vležem se na mokro travo. Če je ljubezen lepa, sanjarim, če pa žalostna, zajočem.«
—	Kako dolgo naj (raja pomlad’’
»Vsak naj ima pomlad tako dolgo, dokler želi. Pol leta bi bilo zadosti zame »	JASNA KLEMENČIČ, 8 b,
OŠ Bakovci
Ali veste?
Ker smo vam precej pomagali (s kratico imena in priimka nekdanjega urednika te rubrike), seje pokazalo, da niste imeli kakšnih posebnih težav pri iskanju pravilnega odgovora na 51 vprašanje. Anton Benko iz Precetinec nam je poslal kar 11 kuponov s pravilno rešitvijo in trud se mu je poplačal. Anita Kovačič iz Ve-ščice pa je pripisala, da je MANKO GOLAR leta 1979 objavi) v Vestniku tudi pesmi Tako se vse konča in Zastri oči.
Kupon št. 53
Ali veste, kam je lani vozil Vestnikov vlak? Tudi tokrat izžrebanca čaka nagrada Knjigarne m papirnice DOBRA KNJIGA iz M Sobote
Stran 10
Delovni dan moje mame
Moji mami je ime Helena. Rada se smeje in je dobrega srca. Nikjer ni zaposlena, ampak je gospodinja. Vsak dan, ko vstane, skuha zajtrk, potem pa nam pripravi še kosilo in večerjo. Vmes pospravlja po sobah, pere, lika . Včasih ji tudi jaz kaj pomagam Skrbi tudi za domače živali Redi svinjo in zajce, imamo tudi vrt, kjer jo čaka prav tako precej dela. Sedaj, ko je lepo vreme, pripravlja zemljo za setev. Pozneje okopava, pleve in opravlja še vsa druga dela
MARTINA HORVAT, 5. b, OŠ Grad
Obisk pri.
Nekega dne smo se pn naravoslovnem krožku dogovorili, da bomo šli v Lucovo m obiskali znanega lovca, ki tudi preparira živali. Rečeno — storjeno.
Ko smo prišli do njegove hiše, sta se v nas zapodila velika psa. Gospodar je zavpil nanju in brž sta se umaknila. Sli smo v lovsko sobo. Bila je lepo okrašena z raznimi živalmi. Lovec nam je pripovedoval o sovah, fazanih, goseh in drugih pticah Pokazal
Vlak
Stari vlak sem. potepuh.
zlobneži mi pravijo še črnuh.
Pipe pa resda ne kadim.
čeprav vali se od mene dim.
Ko prisopiham v vašo vas.
v pozdrav zapiskam na ves glas
. EDITA BABČl. 6 a. OŠ Križevci pri Ljutomeru
Srečanje s čebelico
S sestro Matejo sva se odpeljali na travnik. Nabirali sva zvončke. Naenkrat je priletela čebelica. Ojoj, sedla je na mojo roko! Zelo sem se ustrašila. Mateja je rekla, da moram biti čisto na miru in čebelica me ne bo pičila. Čez nekaj časa je res odletela na zvončkov cvet. Veselo je brenčala, saj ji je bilo tam lepše kot na moji roki.
MOJCA JERIČ, 2. b, Podruž. OŠ Dokležovje
Moja mama
Moji mami je ime Marija.
Je
lepa. Skuha dobro kosilo. Delala je v Varstroju v Lendavi. Včasih sem jo šla iskal. Zdaj je doma in ima tudi več časa zame. Če je treba, mt pomaga pri domačih nalogah. Tudi jaz rada pomagam njej.
LIDIJA SMEJ.4. a, OŠ Odranci
nam je tudi nekaj sesalcev. Nazadnje nam je še povedal, da je malo prej ustrelil vrabca in da nam bo pokazal, kako ga bo prepariral. Rekel je, da je to delo zelo grdo in nevarno. Malo smo mu"pomagali Ko smo končali s prepariranjem, smo si ogledali še pava in jastreba. Gospodinja pa nam je razdelila pavja peresa. Nato smo se poslovili. Videli in zvedeli smo marsikaj zanimivega-
ALEKSANDRA ŠEBJANIČ, 6. b, OŠ Gor Petrovci
Idilika pomladi
Bila je pomlad. Vijolice so cvetele na obronkih tale v zlatem siju sonca. Z brega so tu in tam kukale z»P decembrskega snega. Gora je drhtela v vsem svojem sijaj^ J
je v poživljajočem soncu, trava je mežikala na strmem ^,4 drevo je jelo zeleniti. Veverica je veselo glodala shranjen r , so še ostali od ozimnice Vrabec je užival v soncu in * '' tja nastavljeno za ptice. Krmilnik je bil naenkrat poln Kuharica je začela kljuvati svoj obed, slavček se mu Je žil. Iz hiše ob vznožju brega sta vesela začela tekati otro*^ s sladko radostjo pomladi. Bel oblak nad njima seje p ..»r Otroka sta se presenečeno zazrla v lužo pred seboj, kaplje dežja Ozrla sta se in dežje pričel padati po vse gpOli*) Hitro sta stekla v hišo. V domačem zavetju jima je mam plo odejo in vroč čaj. Cvetlice ob gori in na bregu so se ^0^ nile proti dežju, kot da bi prosile, še, še več vode! ^P^ut^S vale v sveži prhi pod milim pomladanskim nebom. obšla groza, videč nepregledno meglo, ki se jim je P*,nrJ je sonce rešilo strahotne megle. Hitro je poslalo žarke strahote, ki bi prerada napadla to radostno vzdušje.
Žarki so hitro uničili belino in pokrajina se je >Pj JiLi Otroka sta vnovič stekla po zelenici in Čofotala v bla v bližnjem jezeru se je na valovih zibala bela labodja $ ,lt, vladal red. Račja družina je nasproti njih vstopala * Jey | pluli mimo labodov, je račka, nenadoma mirno P0^1?8 jjerj bi hotela reči: Dobro jutro, kako ste, in glej čudo, la®0;^ in P ko pokimala, da bi odzdravila. Otroka sta prišla k metali kamenčke. Marsikatera je butnila ob dno nix»e8 sta porabila vse kamenčke, sta pričela opazovati pp-* Naposled sta se odpravila proti hiši in za njima sej« dO sapica. Cvetlice so se sklanjale in veverica je pobegni -fpji sonce je zasijalo in prepodilo hladno sapo iz doline	1
zemlji se je prikazal zeleneč zvonček. Čisto majhen m abjcn | majhno dete, ko se rodi. A sonce ga je vzelo v materi*®" । kov.
Čez teden je na travniku zraslo na tisoče zvončk®*’' sijaju sonca napolnili deželo, in travnik je bil ena sami J belina, ki me še sedaj navdaja z močjo svoje lepote,
OS Drago
Dani«1 Dop!s"’ [Z
Lug3fS/
»Živijo! Sem učenka 8. razreda OŠ Stefana Kovača v Turniš- .
Moje (naše) korenine y
ču. Tudi mene je zanimalo, kako daleč in kam segajo moje korenine Odkrila sem rojstne podatke za vse moje prednike do pradedkov in prababic ter tudi zvedela, kaj so bili po poklicu. Mogoče boste objavili tudi moj rodovnik,« nam je med drugim napisala LEA ČIČEK iz Turnišča. Priložila je velik list s številnimi podatki in svojo fotografijo.
»OČE se je rodil leta 1951. Ime mu je Alojz. Po poklicu je čevljarski tehnik in dela v tovarni Planika v Turnišču. V prostem času se ukvarja z rekreacijo in bere časopise. Marsikaj postori tudi doma.
MAMA Antonija je leto dni mlajša. Po poklicu je trgovka in dela v Planikini trgovini v Turnišču. Rada dela na vrtu, pozimi pa plete puloverje.
DEDEK (po očetu) Štefan Či-Ček je živel v letih 1921	991,
Bil je delavec in spominjam se, da je bil dobrega srca. Tudi dedek po mami je žal že umrl. Pisal se je Ludvik Horvat, bil je kmetovalec in je živel v letih 1917- 1983.
BABICA ( očetova mama) pa še živi in je stara 67 let. Ime ji je Ana, pred poroko pa se je pisala Litrop. Druga babica (mamina mama) se je rodila leta 1926. je gospodinja, ime ji je Ana, sedaj se piše Horvat, njen dekliški priimek pa je bil Haubar.
PRABABICI po očetu sta bili Julijana Čičck (1898 -1990) in Barbara Litrop (1901 - 1983), po mami pa Klara Horvat
(1880—1969 in Barbara Haubar (1900- 1978). Vse so bile kmetice.
PRADEDKA po očetu sta bila Franc ČiČek (1897 - 1970) in Štefan Litrop (1898 - 1983), po mami pa Jože Horvat (1878- 1947) in Jože Haubar (1899-1968). Vsi so bili kmetovalci.
Rada bi na »r* n® -| še BRAT A Sim®"*',) f .1 leta 1974. Sw obiskuje vojaško g' bljani. Ukvarja se ( M letalskih model®*’ bere knjige. Pise programe...«
bi st os ti Sl
So
Po
ta sk iti Pi m to
JE. »E
lk "J Pil
'e li te
»a 4. se Ul
st'
žn ta Pi
'n
1899-1966
štefsn Litrop 1896-1983
l-kAi<l»x
Jože Horvat 1878-19*7 tHADtURK
sli m '» pi
Sr, tu Pl P< <k
^,js«rt»rs	Horvat
V 1900-1978	L j 1880^1969
A	PRABABICA	| PRABABICA
tli til Sk Pl A oi or
le tu 'a
h ar
An« Horvat I _ ILudvik Horvvt 1917-1983 OUDCK
rh»r« litro1^|y|"
1901-1985
PRABABICA
liu ČiieZ
r. 1925 VASICA
^**lu*lp Clil
r. 26.3. 1952)
Aloje Ci-1
6.6. 1951
OČK
VESTNlM^
kulturna obzorja
ZALOŽNIŠTVO
Forum kulturnega foruma
»Ce sem v položaju, v kakršnem je bi! Levstik
«
Dr. A. Pavel
počaščen!
^toiško lic 1	med literaturo »tipa Konsalik« in slovensko ve-
skem damJan1*^0’ s’ n'smo prišli na jasno. Je domačijskosl na sloven-raini žanr če * ?samo na deželi ali pa je tudi tukaj tovrsten lite-*ljen’ ’ nal bil ustrezno zvest življenju, urbaniziran in posveto-
J* uaancivlU n i^er' Lainšček ^anc in r? Za ?bo Franc-»h^Urskih ” r^edul.i izdajun-r klovni n??0 ''" Prvi je po srednješ<Hsk^l7Kkl deiavnosti druaj i. Profesor slovenšči-ko od^atelF Ko,’ko je '“eraturo in med večerniško enoznačna □ ,insabk<,vščino« ^ložhe Z v r4®”* us'anovi-"Je'n koli? ;?u lurnisko deja-W ko Pom? ?,i,a odgovorna, “,0iba <FZ> ? s svojimtir1?1’ na kniižni ^l1 položaji	prišla v
'e * ten, c b , Pa Je morda PZ ,,c;
>-■ midva svi < P. 10 n' od Kakor ? ?kaj še|e 2 me-tl^ZnisoV	zarad' na’
blW« ne vem kako zaskr-
CFeri U): »Po 1 ‘ * po S L PZ dobro lee'i ima n'_h P°'«ah. k> |ih KStraie8ijo « jem cel° lzdela-Fe’ir| mislite?
u^f^e^enila ie nro 7°	X iztazti« ir-
svo£ d , K v težavah, iškega vi?^ « h^iavllanie? « ,“Plujeta rC^ari saJ.J S '"nega vidi? e' ”» trta ; " MMu tl f?’ Oprede?Md- morale ni Pul 0 "aPosled c« ‘naprej. "?aL *	**°jo »moralo« že
* f®hci j .
' / •leŠ*?djitu,’rN bom s tu J džbah le Z H, 2 sloven ^'■Je domačen d!je.časa odtt-U	tirnega le-
‘Oin^a svuse?^"' izje? ?“sava zaru f prodvsem v ^ u^ega stiljsc? IOomel' >aniu 7 a ~ pn svo-kot bralec (?1Ur0 sem c dojel n)eno ka-
rizmatičnost. Pozneje, skozi lite-rarno-zgodovinsko ukvarjanje in preko druženja z ustvarjalci, mi je bilo dano spoznati njene prozaične razsežnosti. Ta literarni krog nadaljujem s spoznavanjem njene najbolj grobe plati: trde železne logike trga.«
Feri L: »Prvo dejstvo je, da se nastajajoča država niti sama se-
pn svojih urah slovenščine najbrž težko našel ljubeznive besede. Je tudi ta iitaratura karizmatična, nosi v sebi katarzične učinke?
Franci J : »Kar zadeva medije: se je mogoče izogniti manipulaciji bralca in medija samega?
Ker pa vprašanje samo sugerira literarno manjvrednost večer-niški literaturi, kar pa ni nujno, naj nadaljujem v smislu klasične delitva na množično in elitno kulturo. Kulturni čas, ki ga živimo in ki se je poimenoval post-
Ali pa je v vajinem projektu več tistega, kar naj vzpostavi iiterar-no-zgodovinsko kontinuiteto med Časom »pred in po novem štetju«, s čimer mislim na obdobje komunizma, ko večerniška literatura, ki je vezana na krščansko izročilo, zaradi ideoloških blokad ni bila mogoča? Obenem pa je seveda dejstvo, da je odsotnost večerniške proze zareza v bralni kulturi množic. Če te literature ni, ljudje pač berejo še manj.
Franci J.; »Glede na zdaj že splošno znano izjavo o svetovni
be ne zaveda. Kako naj se potem zaveda vloge kulture? Vsa kulturna ponudba se je zdaj pod diktatom razmer znašla na trgu. Torej tudi knjiga. V tem ne vidim nič slabega, ker sem se tržno obnašal že kot avtor. Že vseskozi mi je bilo jasno, da bo država slej ko prej, ne glede na družbene okoliščine, del literarne produkcije vzela za svojo nacionalno nalogo. Vse drugo pa se bo moralo znajti samo.
Midva sva s svojo založbo odprla prostor za literaturo, ki je z vidika nacionalne pomembnosti nepomembna. To je bistveno. Kar pa se literarnega poslanstva tiče, se mi zdi, da je za bralno kulturo literatura, ki jo izdajava, nemara celo pomembnejša kot elitna literatura.«
Če na vajino podjetje gledamo kot na kulturniški podvig, kot kaj se vidva tukaj vidita? Kot tista, ki na svoj način sodelujeta pri siceršnjem medijskem poneumljanju (časopisi, radio, televizija) ali pa se temu upirata tako, da hočeta navajati na branje literature in pri tem uporabljata vsa sredstva, tudi večemiško literaturo?
Za to literaturo bo prof. Just
modernističen, se usmerja v afirmacijo in ponovni premislek nekaterih zapostavljenih žanrov. Žanr kmečke povesti, ki ga prinašajo Murske večernice, moramo ponovno premisliti.«
Isto vprašanje za gospoda pisatelja.
Feri L,: »Žal je tako, da prostor v katerem so se murske večernice pojavile, nekega pojava ,ni sposoben reflektirati drugače, kakor v njegovi čisti pojavni obliki To se je potrjevalo že v prejšnjih kulturnih projektih. Ljudje to novo podjetje reflekii-rajo samo skozi ta trenutek in skozi to knjigo. V projektu murskih večernic pa gre pravzaprav
za laboratorij, ki razen trivialnosti predvideva kaj.«
Ali se vama ne zdi, murskih večernic izziva
te instant še marši-
da pojav povezova-
nje s takoimenovano demosovsko kulturo? V skladu s komentarji, ki so se po porazu nesojenega mandatarja M. Voljča pojavili v časopisih, češ, ruralci so ostali, urbarialci so odšli. S tem se je vladajočo oblast okvalificiralo kot ruralno, neuspeh opozicije pa kot zlom mesta.
vasi, se mi zdi, da je delitev na ruralno in ubrano že rahlo preživeta. Če pa se iz tega kozmopoli-tizma obrnem na naše razmere, si moram priklicati v spomin, da tuji kapital, ki je prišel v naše gospodarstvo, že določa nekatere bistvene razsežnosti našega življenja. Tako sem slišal, da so na zadnjem sestanku UO Slavističnega društva Slovenije govorili o tem, da firma Zlatorog — Hen-kel tudi v Sloveniji s slovenskimi partnerji komunicira v nemščini Če sem v položaju, v kakršnem je bil Levstik, potem sem na njegovi strani, tudi s slovenskimi večernicami
Feri L.: Demos je v to deželo vsekakor prinesel svobodo. Bil sem zraven, bil sem med privrženci te ideje — tudi zato, da pisateljev več ne bi preganjali.
Kar pa ne pomeni, da bo ta nova politika z mano zdaj lahko manipulirala. Kvečjemu si bom prizadeval, da bom manipulira! z njo. In v tej vlogi, kot podjetnik, bi bil neumen, če vseh teh priložnosti ne bi izkoristil.«
Oba Franca napovedujeta svojo novo priložnost. Tokrat s knjigo Karoline Kolmanič Klanec viničarke Ane. ŠTEFAN SMEJ
»Opiši spomin nanj in se ne obotavljaj povedati, kar misliš z njim v zvezi,« mi je s pospešeno hitrostjo dejal znanec.
»Po pravici povej, kar misliš ti in drugi sovaščani ob postavitvi njegovega doprsnega kipa in v ozadje potisnjeno kulturno slavje s pomembnim ceremonialom!«
»Da,« sem odkimal. Res je bilo tudi to s kulturno-zgodovin-skih vidikov silno pomembno!
Nasmejal sem se malo, saj kot navadni razpravljalec o naši lokalni kulturi nimam iluzornih pogledov! Ne bom ničesar napisal! Če pa še hočete, razodenem samo to,« kar cinično šepetajo tisti mali, starejši in navadni vsevedni kmetje v zbiralnici mleka! Tu domuje ljudski glas s pravico >guča<!«
Otvoritev je bila uradna. Navzoče je vidno presenetil govorec, kije analiziral po mnogih letih le njegovo vrednost. Ta ni bila prikazana samo z doprsnim Pavlovim kipom, temveč kot sončna minljivost, kar se ne da istovetiti s pokojnim mračnim časom v snujočem mladostnem intelektu. Ta duh se ne upodablja ne v kamnu in ne v urejenem muzejskem kotičku.
Bledo-rožnate besede so bile lepo zbrane za up morebitne nove naše posmrtne slave in časti. Te naj bi bile v fantastično razgibanem obmurskem svetu neki sveži ponos in odkritje!
Danes se ne »pograšajo« več božje sinteze v nobeni prenovljeni človeški zdravi pameti! V slogu starih tovarišev se to razodeva drugače, ker dr. Pavlu nikoli ni bila v srcu jugosrbska ekipa — niti »harašo«!
Osebno ne morem zbrati sile, da bi na široko odprl kritiko, razpravo. Resen prikaz dr. Pavla so njegova dela, strokovna razgledanost, opevano hrepenenje po Goričkem . .
Zato trdim, da bi praznino izpadlega časa lahko zbrisal z značilnostjo samo njegov generacijski steber Slov, krajine slavist — še dobro držeči se univ. prof. dr. VILKO NOVAK!
No. končno je posvetilo dobil. Osebno sem dobro poznal Pavla in sva si celo dopisovala! Zato mi je živa njegova tragična epopeja ideologije. S silo njegovega demoničnega vulkana je ohranil svoj duh do konca.
Zdaj je časovno pomaknjen z razstavo. Ob njem bi morali še zasaditi umetniški cvet slikarja Lajčija VREČIČA!
DINI TITAN
RECENZIJI
Enciklopedija slovenskega jezika
Pri Cankarjevi založbi je izšla za Slovence izjemno pomembna knjižna novost Enciklopedija slovenskega jezika. Enciklopedija. katere avtorje priznani, a tudi velikokrat »osporavan« strokovnjak Jože Toporišič, je ob slovarju slovenskega jezika temeljno delo našega izrazoslovja. Za razliko od slovarja slovenskega jezika je v Toporišičev! Enciklopediji zbrano pretežno strokovno izrazje, obogateno s pojmi splošne jezikovne kulture. Delo obsega okoli pet tisoč enot, ki vsebujejo izčrpne, jasne in pregledne ter znan-stveno-relevantne razlage posameznih izrazov. Teoretične (trditve) in definicije so ponazarjeni s številnimi primeri iz slovenskega jezika, oziroma iz slovenskih, predvsem literarnih besedil. Ta Enciklopedija, namenjena vsem, ki jih zanima slovenski jezik, je hkrati start nove zbirke leksikonov Cankarjeve založbe, ki sojo, po ox-fordskem zgledu, poimenovali Sopotnik. Leksikoni v novi zbirki bodo večji in obsežnejši od leksikonov, ki so izhajali v znani zbirki
Mali leksikoni.
D. Š.
Turistične in kulturne perspektive v
Sih ? sta • , • .
***’• ui?risticn0 /j ",l! fe,n' Pugled dela dve dejavni društvi v Bel-,J^T' sl?11’ ?ostn|julU,,"rno “metniško. Skupni cilji obeh: prizadeva-। ^eniu nakl'*č oma^' Kraj s pestro kulturno in domačo po-tbo razprav Jučnemu ali nepovezanemu obiskovalcu.
ul	občnih
^r0 cin« da s« l^ti Zidata	društvi
s° “dele-Nu 'Obojim i Pr°blemati.
0 ur'je-^UFne ^!tUrno-zeo-
1 «eg| ' Parkov v Sl d-Sria?	bSa-
^Vt|’,noStl ki kJ!*. duhovne
& b^±,b"a 'a h k o tr g" "d ? >4^ ?'Va (folklo-
sejmarje-Je |et^ &eitineP 0 “reditvi j^tičn,? tudi okollce. Sih h 'n (ne n dnja akcija ' ‘ud Al,d|e'°Vnib k, , to „ ebfrnega Sii Lbi* Xnčni
d'Vk0m »lepo
^v°fani)ne,rn zaprtem % 1111 Ra^^dhve i' š’<vtlne Pr ?’ t>keS klJlh ie v Posf?’ b edilv? ,	Pa
č .^orai, ’ odprtem S|0r lti več .Snovne 'h°dnje ’n 1 man, ' i. k Pa?0 ’a v sn? ‘i101 Pr°-'■ i ^1'v ok,j^U Wchi-??'?
M"'ttev ,"'h“dhr. ni? n d^^di-na 'ni, da '9bko kul. 'r ali , dnten, n, „b' Parki-
''d^.cerk?^^". de 0Z'h v Z??™ vrati -«nad,0.
aPri)a |ggz
rišča ... Po drugi plati pa je v skoraj ožjem središču kraja kar nekaj praznih, neurejenih povr-
skupnostjo: slednje pa je dokaj otežkočeno, saj je povezano s še-vilnimi komunalnimi deli, ki bodo v Beltincih potekala še lep čas. S propagandno dejavnostjo pa so vplivali na krajane, da se je podoba kraja vsaj malo polepšala.
šin. ki bi vsaj začasno lahko služile za parkirišča. Kar pa se tiče dolgoletnega sna kulturniških Belli nčanov — kulturnega doma, je bilo iz županovih ust na zboru slišati, da tečejo dokaj resne pri prave, da bi se omenjeni objekt dogradil ob gradu, ki ga končno obnavljajo ob znatni finančni podpori iz državnih sredstev za urejanje kulturno zgodovinskih Spomenikov.
Sicer pa je beltinsko turistično društvo v letu dni (ponovnega) delovanja že zabeležilo nekaj rezultatov: po celi vrsti formalnosti ob registraciji (!) vojni, ki je veliko akcij ustavila ali preložila, so napravili poskus z oživljanjem Markovega senja (25. aprila), ki ga bodo letos organizirali v še širšem merilu, izdali dve razgled niči, izdelali zemljevid onsnaže-nosti Behinec in ožje okolice in vplivali na akcije urejevanja kraja v sodelovanju s krajevno
Kullurniki so v minulem teiu kljub vojni, ki je domala povsem omrtvila njihove akcije v poletnem času, izpeljali zaradi tega nekoliko okrnjeno folklorno prireditev, tamburaši, pevci. folkloristi in Marko-banda pa so nastopili nad 50-krat na različnih prt. reditvah, tudi celovečernih, svojo dejavnost pa v nezinaijjšanem obsegu želijo opravljati še naprej, čeprav bodo potrebni nekoliko drugačni pristopi k zbiranju najnuinejših sredstev za opravljanje dejavnosti Na razne dotacije iz kulturnih logov namreč ni več mogoče resno računali, vstopnino pa obiskovalci raje plačujejo na vseh drugih pri redi Ivah, kakor pa na kulturnih Dogovorili so se še za nekoliko samostojnejše operativno delo po sekcijah, posebej pa bo potrebno uredili status m vlogo krajevne knjižnice, ki je očitno potrebna, pa vendarle po stuje neredno (kadrovski m materialni problemi) Na občnem zboru KUD Beltinci. za katerega velja, da je najdejavnejše tovrstno drušivo v soboški občini, sicer ni bilo nikogar iz vrst občinske kulturne »nadstavbe«, so pa bili toliko bolj vzpodbujeni »turisti«, saj se je njihovega zbora poteg števil.
Beltincih
ni h predstavnikov in simpatizerjev iz domačega kraja udeležil g Dravec iz Pomurske turistične zveze, ki je izrazil zadovoljstvo nad ponovnim prebujenjem društva v Beltincih, nakazal pa je tudi celo vrsto možnosti za sodelovanje in podporo, tudi s konkre-mirni primeri, kakor je sodelovanje Marko-hande in pozvačina na predstavitvi Pomurja na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani minuli konec ledna, kar pomeni svojevrstno priznanje tudi kulturnemu delovanju v Beltincih.
Pomembno je omenili še to, da je v vrstah obeh društev opaziti večje število mladih, novih ljudi, kar je bilo v preteklosti problem, zdaj pa vliva določeno upanje, da dejavnost ne bo zamrla. Posebno opazne pa so »osvežitve« v novo izvoljenem upravnem odboru kulturno umetniškega društva, ki se bo konstituiral na prvi svoji seji te dni m med drugim sprejel tudi programske naloge za tekoče leto, med katerimi ponovno izstopa folklorni festival, združen s Prazničnimi dnevi slovenske folklore, predviden konec
juliju
MZ-
Razstave
Ceste zelenega planeta
NOVA KNJIGA
Vsi, ki živite na tej in oni strani Mure, to je onkraj vseh cestnih povezav, v gluhi prekmursko-prleški loži, se pripravite! To, kar boste zdajle prebrali, je iz nedavno izšle knjige z naslovom Načrt za zeleni planet, avtorjev Johna Seymorsa in Herberta Girar-deta, Knjiga je izšla pri Državni založbi Slovenije, prevedla jo je Irena Polanc-Kristanova.
Takole pišeta avtorja knjige pod vmesnim naslovom ZAKAJ NE POTREBUJEMO VEC CEST: »Pri gradnji cest velja tale zakonitost: vseeno koliko zemlje prekrijemo s katranom, da bi odpravili zastoje v prometu, vedno se bo našlo dovolj avtomobilov, da bodo zatrpali cesto«.
Ne odločite se prehitro in ne zaklinjajte se. da knjige, ki je polna ekoloških nasvetov ne boste brali. Avtorja mislita na nove ceste. Knjiga je v svojem ekološkem svarjenju prej ko ne zmerna. Opozori vas sicer na neumno slo po hitrosti, vendar vas ne pusti užaloščene, ponižane in razžaljene, če se vam je svoboda, ki vam jo daje avtomobil, postala enakovredna s svobodo, ki je v spoznanju nujnosti. Skorajda na vsaki strani knjige je priporočilo. Za avtomobilsko svobodo se priporoča skrbno izbiranje vozila, preveritev svojega načina vožnje, pravilno vzdrževanje avtomobila, odsvetujejo vam, da bi menjavali avtomobil iz navade (!), in šele na zadnjem mestu vam polagajo na srce: avto naj ostane doma! Pa vi z njim, če je le mogoče s knjigo v rokah, kakšno takšno, kot je ta-
le!
Stefan smej
kulturni koledar # kulturni koledar
MURSKA SOBOTA: V Pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava.
LENDAVA: V galeriji lendavskega gradu je razstava akademskega slikarja Zoltana Sznyija iz Zaleegerszega
LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka je razstava akademskega slikarja Darka Birse Zemeljske podobe duhovnega zavetja. Odprta bo do 19 aprila.
RADENCI: V salonu hotela Radin je razstava slik Aliče Jauš-nik iz Celja.
MURSKA SOBOTA: V galeriji Kulturnega centra Miška Kranjca pripravljajo retrospektivno razstavo, slik slikarja Nikolaja Beera. Razstava bo predvidoma v drugi polovici aprila.
Prireditve
GORNJA RADGONA: V petek bo v avti osnovne šole občinsko srečanje otroških pevskih zborov.
RADENCI: V petek bo v cerkvi svetega Cirila in Metoda nastopil ansambel ZAGREBŠKI SOLISTI
GORNJA RADGONA: V sredo, 15. aprila, bo v kulturnem domu gostovalo SLG iz Celja.
MURSKA SOBOTA: V torek, 14. aprila, ob 18 uri bo v dvorani kina Park gledališka predstava za najstnike in starše. Slovensko ljudsko gledališče iz Celja bo uprizorilo delo Sue Tovnsend Skriti dnevnik Jadrana Krta.
Knjižnice
MURSKA SOBOTA: Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice so odprti vsak dan od 8.00 do 18.00, ob sobotah pa od 8.00 do 12.00
GORNJA RADGONA: Matična knjižnica je odprta vsak dan razen torka od 8.00 do 18.00.
LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 15.00 do 18.00, Čitalnica pa v ponedeljek, sredo in petek od 7.00 do 18.00 V torek in četrtek od 7,00 do 15.00, v soboto pa od 8.00 do 12.00
LJUTOMER:
Knjižnica
odprta v ponedeljek, sredo i trtek od 8.00 do 17.00, ob tc
j«
in če-
torkih
in petkih pa od 8.00 do 15.00. Vsak ponedeljek ob 16.00 so pravljične ure za otroke.
Uspešnice
V knjiearni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo Hermina Klun: Nosečnost in porod, Državna založba Slovenije: Ma-rv Clark: Počivaj v miru, lepotička, Mladinska knjiga: Svetopisemske osnove; Državna založba Slovenije.
Stran II
ne zgodi se vsak dan
Prometna gneča po kitajsko
HUMORESKA
3»
Sindikalno osveščanje
V prazničnih dneh niso zastoji v velemestnem prometu nič nenavadnega, nekoliko drugačen pa je pristop z ene glavnih pekinških ulic. Tu veljajo pač posebna prometna pravila, ali bolje povedano: Znajdi se, kakor znaš in moreš.
Kulturno društvo ljubiteljev malih živali, nogometni klub, rokometni klub, košarkarski, verjeli ali ne, celo borčevska organizacija, ki ima po sedeminštiride-seith letih končane vojne še ved no dovolj članov, je imela občni zbor, samo njegov Svobodni sin dikat nič.
Tako je premišljeval pomožni delavec Geza in se napotil k sosedu Pepiju, ki je bil v teh stvareh bolj doma, da ga povpraša, če morda sindikata v podjetju niso razpustili. Nikoli se ne ve, samo poglejte naše politične stranke. Nove se ustanavljajo, stare se cepijo v več strank, spreminjajo imenu, da človek več ne ve, s kom ima opravka, nazadnje pa še izve, da so bili vsi prvaki teh strank nekoč skupaj v eni. tako dolgo opevani komunistični partiji.
»Dober dan, Pepi! Cuj, ali te lahko nekaj vprašam?«
»Dan Geza, kaj pa si tako zamišljen, pa ne da te je tvoja Barica spodila od hiše.«
»Ni tako nevarno. Veš kaj, premišljujem ti jaz in premišljujem, pa pridem do zaključka, da so že vse organizacije, društva, klubi in kaj ti jaz vem kdo vse še ne imeli občni zbor, samo naš Svobodni sindikat ne. Pa ne, da so ga razpustili?«
»Geza, Geza, li si mi pa res tepček. Misliš, da naš Svobodni sindikat ni imel občnega zbora? Ha, ha, celo pomislil si, da so ga razpustili, nisi opazil, da so li tudi za ta mesec odtegnili članarino?«
»Opazil, opazil, pa tudi izračuna! sem, da bi s tem denarjem lahko moji Bariči enkrat na leto kupil pri zlatarju lep zlat prstan, nazadnje sem ji prstan kupil pred 20 leti, ko sva se poročila, pa še tisti je po enem letu čisto počrnel«
»Ti bi kupoval zlate prstane,
Sončna uprava
Tam na robu mesta, kjer se ustavijo tokovi velikega poslovnega sveta, ima Marjan svojo fotografsko delavnico. Včasih smo temu pravili atelje. K njemu zahajajo ljudje, ki bi se radi fotografirali za mesečne, osebne, potne liste in vse ostalo. Mamice pripeljejo dojenčke na ovekovečenje. Pogosto pridejo razni umetniki in >umetnikt<, ki bi radi imeli foto dokumente svojih umetnin Zelo pogosto pa je fotografija »umetnine« več vredna kot umetnina sama.
Velikokrat pa pndejo v atelje tudi svobodni misleci vseh vrst. Ker je svoboda zelo draga reč, večina teh nima veliko pod palcem, zato pa zvrhan koš velikih idej.
Dostikrat pridejo tudi alkosi, navadni pijančki, kot jim rečejo sosedje. Večina je polna trikov Triki so v bistvu dobri, žal pa izrabljeni. Marjan jih že vse pozna na pamet.
Pijanček ponudi naprodaj kakšen predmet pridobljen na smetišču ali pa na >svobodnem tržišču«. Marjan takoj ugotovi izvor in namembnost predmeta. Da bi se izognil pogovorom, da osebku za deci ali dva, predmet neznanega izvora in pogosto neznane namembnosti, ponavadi knjižne vrednosti nič, pa najpogosteje konča v smeteh. Pijanček odide zadovoljen, dobil je za svoj deci, Marjan je zadovoljen, ker se je znebil nadloge, gostinci pa bodo le kasirali svoj delež, kljub črnogledim napovedim gospodarstvenikov.
Seveda nastopijo tudi bolj zapletene situacije. V atelje vstopi ljubiteljica dobre kapljice in prične razlagati O bolni materi v Ajdovščini ali umrli teti v Metliki. Seveda je lahko nesrečni sorodnik tudi iz Naklega ali Murske Sobote.
Drug takšen, a še bolj zapleten primer nastopi, ko se primaje pi-
janec in prinese star črviv okvir, z katerega trdi, da je drag družinski spomin, da ga on prodaja samo zato, ker je v veliki stiski. Toda Marjan obvlada vse takšne napade. Ponavadi jih odbije z manjšo vsotico.
Pred dnevi pa je vstopil moži-ček, ki se je skoraj zvrnil, ko je poskušal zapreti vrata. »Tako
ne?«
»Moji Bariči bi!«
»Pozabil pa si na to, da si sindikalni ceni kupil sladkor mošt, jabolka, pralni prašek, ti še naprej ne naštevam.«
»Sindikalni da, vendar
po za da
na
sem žalosten, tako sten,« je tarnal.
»Poznam človeka, bil žalosten, ker je
zelo žalo-
ki je tudi v gostilni
koncu dražji kot v zasebni trgovini, tako da moja Barica dva meseca z mano sploh ni spregovorila«
»Prav imaš, vendar pa ne pozabi, da te sindikat tudi ščiti v tvojih pravicah, na delovnem mestu.«
»Ne mi reči! Praviš, da me Ščiti? Nemogoče!«
»Vidiš, pa je mogoče, ti si dal našemu predsedniku glas in s tem zaupal, on pa te ščiti.«
zmanjkalo merlota,« sem mu rekel nič kaj prijazno.
»O, ne, jaz sem zelo zelo žalosten !«
»Zakaj ste tako žalostni?« ga je vpraša) Marjan.
»Jaz sem klošar, že ves čas ne počnem nič drugega, kot da ljudi žicam za denar. To je pa grdo, mar ne?«
»Vidite, tega ne prenesem več,« je rekel, ko je videl, da nisva odgovorila na njegove, lamen-tacije.
»Vi ste vendar svoboden človek,« sem mu rekel, »Svoboda pa je največje bogatstvo. Jaz bi bil srečen, če bi bil svoboden.«
» Ne. jaz pa ne.« je trmoglavi) mali. »Naveličal sem se lega večnega žica-nja, to me spravlja v obupa«
Marjan pa dobro pozna, kako se da pregnali obup. Dva deci je najboljše zdravilo. Posegel je v denarnico in malemu dal stotaka. Menit sem, da bo obup počasi pojenjal, pa ni bilo tako Kar naprej je tarnal, da je žalosten. da lega ne prenese več, pa konec.
»To je dosti preprosto,«« sem mu rekel. »Spremenile način življenja, nič žicanja, nič vina, nič klošarjenja. začnite delam«
Očitno ga je minila žalost, rekli bi, da seje v trenutku streznil. Gledal naju je nezaupljivo, še nekaj zamrmral o žalosti in se na hitro poslovil
»imaš pa srečo,« je rekel Marjan, »pijanci se vedno lepijo nate.«
Mogoče se v tem trenutku niti nisem popolnoma zavedal svoje sreče, zato sem reke!' »Pojdiva na kavo.«
Borivoj Repe
Težave z nožšcami
Izgubljeni
»Pepi, kaj so se tebi skisali možgani? Da m- sindikat ščiti? Veš, že 25 let delam v podjetju, in ravno la sindikat oziroma njegov predsednik, ki je moj delovodja, me je lansko leto dal na spisek za presežek delovne sile. In ti rečeš, da me sindikat ščiti!«
»Mogoče pa še vedno velja parola iz povojnih let, da je, za razvoj, potrebno nekaj tudi žrtvovati in ta žrtev bi, lansko lelo, bil skoraj tudi ti.«
»Pepi, če boš še malo govoril lake stvari, mi bo pritisk narasel na dvesto. Veš, raje mi povej, kaj je bilo z občnim zborom.«
»Vidiš, Geza, občni zbor je bil, samo temu, kar je bilo pod lem imenom organizirano, ne moremo reči občni zbor.«
»Ne?«
»Ne. Temu ne moremo reči občni zbor iz naslednjega razloga. Občni, to je nekaj velikega, vsesplošnega, kot je na primer v vojnem času vsesplošna nevarnost. Vidiš, tu mora biti masa ljudi, skoraj vsi člani. Mi pa nismo bili vsi. Bilo jih je kvečjemu za en nogometni klub, skupaj z rezervami. Torej bi temu lahko rekli klub. Če spremljaš zdajšnjo politiko, se je ta beseda vsidrala tudi v njo, klub poslancev. Pri nas pa na tvojem občnem zboru niso bili poslanci, temveč povabljenci. Torej bi se občni zbor v našem podjetju moral imenovati klub povabljencev.«
»Zakaj pa je to dobro, da je na tem klubu prisotnih lako malo sindikalistov?«
»Geza, trde glave si bil v mla dih letih, sedaj pa si še bolj. Povej mi, kaj smo pred leti delali mi na občnem zboru?«
»Kaj smo delali? Ja, kritizirali, jedli, pili, na koncu pa se nekoliko ogreti skoraj stepli.«
»Vidiš, sedaj seje vodstvo sindikata temu vsemu izognilo. Kritizirati ni imel kdo, ker so povabili take, ki z njimi zajemajo iz istega krožnika, pojedino pa so si lahko privoščili celo v hotelu.«
»Kako pa bom potem jaz izvedel, kam je odšla moja članarina?«
»To boš lahko vprašal blagajničarko, ki tudi ni bila vabljena, verjetno so morali malo preurediti njeno poročilo, ki ti ga bodo objavili v glasilu podjetja. Oni pa se bodo lahko še naprej po štirje vozili na sestanke po drugih podjetjih, po naši prestolnici in v tujino, pa ne misli da štirje zaradi tega, ker bi sicer avto preveč premetavalo po teh naših cestah.«
»Zakaj pa?«
»Zato, Geza, da so lahko vsi štirje poleg plače dobili še dnevnico. Vidiš, Geza, zato pa ti pravim, da bo siromak ostal vedno siromak, bogati pa bodo kradli še vedno, kol so prej in celo več, ker je v socializmu ostalo nekaj tudi za nas, sedaj pa nam ne ostane nič. Moj Geza, sedaj razumeš, kaj je imel gospod Marx v mislih, ko je v svojih debelih knjigah hvalil socializem in pisal o gnilem kapitalizmu. Mi pa še la kapitalizem s plačevanjem članarine podpiramo.«
-MARlSKA-
zaklad

Delovna skupin« j visnih izvedencev m -stvenikov naj bi na P bremenskega senata gala iskati s?vJetA*^e ne zaklade, izgublj« drugo svetovno vojn ■ buda za m Prl '' S narja na temo Kje so kulturne dobrine iz izginule med drugo vno vojno? SemtnaO udeležili mendaro^ znani evropski strok , in je bil prvi te vrste v čiii. Po podatkih J« vojni zmedi po £ ocenah ukradenih -bljenih 290.000 Doslej se jih je vrn'la \ žavo 90.000. Številke sv kakor sporne.
Pri pogrešanih •	<1
gre za muzejske in 1 -predmete, pa mete iz carskih Pa mostanov. Med nj> l i mogoče, od gla^J? (ln’ štrumentov do sil* evropskih ikon. Njihova vre skoraj neprecenljiva
NajstareP
fosili
V Cengijangu J , rt skem so znanstveni। njih šestih letih na redno starih celičarjev, ki so z'' dobju kambrija pr’ 5>n milijoni let* '	;
Strokovna javnost vedela, dokler ni jH lanskega leta 'za °frts3 S teh fosilih izpod Pe .^>>1 kitajskih in znanstvenikov. ".;|ovg| da je poročilo za i>" zanimanje, saj g „c| rejse mnogoceWafJ , tu, poleg tega pa mi tudi nekatera P oiti vadna bitja,	I
slej povsem nežna
Izumrli kan,bg&i svet poznamo P^gj#«! zaslugi fosilov z Burgess Shale v.br‘l .jh? J nadi, kjer so fosili ta 1909. Vse doslej za najstarejše fOj celičarjev.
4
Ir
h
Včasih se je angleška kraljevska družina zalagala s komičnimi klobuki. Potem je bilo zanimivo opravljati Dianine toalete. Zdaj že nekaj časa skrbi za zabavo rdečelasa Fergie s svojimi kar naprej »problematičnimi« stegenci. Nalašč? Po naključju?
ii a
OVEN
DVOJČEK
Ona: Tvegana napoved U lahko prinese prenekateri zaplet, ki pa bo bolj komične narave in le ne bo kaj prida prizadel, vsi skupaj se boste predvsem zabavali. Nekaj bo prišlo z zamudo, a bo vendrle prišlo.
On: Ne verjemi prijateljem, ki te poskušajo odvrniti od sedanjega načina življenja in le imeti samo zase. Je že res, da s tem ne mislijo nič slabega, vendar pa imaš ludi ti pravico do svojega zsebnega življenja v dvoje.
Ona: Nikar ne zamudi priložnosti, ki se ti bo ponudila Partner ti ho predlagal zanimiv izlet. ki se lahko konča še veliko bolj prijetno, kot pa si to zamišljaš sama. Počasi bo potrebno narediti listi odločilni korak v tvojih večernih ljubezenskih igricah ...
On. Ko boš blizu zmagi, se je boš skoraj uslrašil. Nikar ne omahuj — vse to si si zaslužil. in 10 več kol pošleno. Tako boš imel sedaj več časa zase in svoje načne, ki so vse prej kol pa skromni...
Ona: Nekdo, ki mu sicer brezmejno zaupaš, te bo razočaral in li pokazal, da zna biti prav presenetljivo podel. Še najbolje bo, da stisneš zobe in mu ne pokažeš svoje zadrege, predvsem pa pomisli na maščevanje . .
On: Pogled v prihodnost sicer ni ravno razveseljiv, lahko pa ga v marsičem polepšaš, če boš znal v pravem trenutku pokazati pravo mero odločnsoti. Glede partnerja pa si nikar ne delaj nepotrebnih skrbi, saj je vse v najlepšem redu.
Ona: če ne boš vsaj malce pohitela, te bo prehitel nekdo, ki si mu te dalj časa trn v peti. Prijatelji te bodo sicer popolnoma podpirali, vendar pa to mogoče ne bo dovolj. Konec tedna lahko pričakuješ obisk.
On: Vse predolgo si bil prepričan, da si popolnoma neobčutljiv na ljubezenske namige določene osebe, sedaj pa se je izkazalo ravno nasprotno. Toda vseeno raje malo počakaj, saj si boš morebiti še premistil.
DEVICA
TEHTNICA
Škorpijon
Ona: Dolgo si varovala svojo skrivnost, sedaj pa je prišlo na dan ludi tislo. na kar si že zdavnaj pozabila. Le stežka ti bo uspelo prikriti tvoja čustva, kar pa se lahko izkaže kot izredno tvegana zadeva.
On: Na noben način ne boš privolil v kompromis, saj si prepričan, da je tvoja pot edina pravilna. In finančni učinki tvoje ideje bodo to tudi obilno dokazali, zalo nikar ne popuščaj, ampak vztrajaj.
Ona: Neka zadeva ti bo najprej sicer spodletela, ko pa boš poskusila znova, boš dosegla prav neverjeten uspeh. Presenetljiv uspeh te bo spravil v odlično razpoloženje, neuspeh iz preteklosti pa bo v hipu pozabljen.
On: Prišel bo čas, ko se bo končno pokazala tvoja resnična sposobnost v poslovnem svetu. Toda nikar se preveč ne povzdigni, ampak ostani takšen, kot si bil do sedaj Spremembe bodo prišle kar same
Ona: Se vedno si nisi uspela razjasnili, kako ti je sploh uspelo naredili nekaj tako sijajnega. Nikar se preveč ne razburjaj z nastalim položajem, ampak ga raje dobro izkoristi Obetajo se ti problemi s partnerjem.
On: Zaradi splošnega nezaupanja v tvojo sicer posrečeno pogruntavščino boš porabil ogromno energije, preden se bodo za podoben korak odločili tudi oslali. Nikar prehitro ne obupaj, ampak poskušaj vztrajali do konca.
Ona: Ce ne boš nacedila ničesar za svoje dobro, tudi ne moreš pričakovali karkoli prijetnega. Potrudi se in bodi predvsem odkritosrčna, saj se ti sprenevedanje doslej ni kdo ve kako obrestovalo. In nikar ne čakaj!
On: Nekdo, o katerem nimaš ravno najboljšega mnenja, se bo izkazal za izvrstnega prijatelja. Ko se boš zmotil, naj ti ne bo nerodno priznati, saj boš zaradi spodrsljaja še bližji. Ne nozabi na važen sestanek'
Ona Ne kaži tako očitnega zanimanja za delavca, saj mu lahko to še stopi v glavo. L'8°u podvojile m prav z lahkoto ii bo uspelo tudi U*0, nameravala	kr1'1'^^
On Nikar se ne jezi na liste, ki niso prav mv cer dokaj neprijeten položaj. Raje najprej	I
u run rr plugom Konec tedna se li obeta prav prijetna a 31KLI EL boj dQ|g0 spominjal	J
Ona Potovanje ti ho prineslo obilo prijetmp tako pa si boš pridobila moči za nove naloge-’ voj dogodkov bo odvisen predvsem od tebe ssn1 se ti bo zgodilo, da se boš resnično zaljubila- ^nil K
On: Vedno znova si obljubljaš, da se boš j/ šal popolnoma drugače, vendar pa konkretnih ^(ti-l KOZOROG n' To se ti lahko kaj hitro maščuje, tako na p0*1 povsem osebnem področju.
Ona Spoznala boš nekoga, ki sploh ne bo moškega, a bo imel vse preveč mamljiv nasmej uspela upreti Tako ne boš nili opazila, kdaj se ko, ki si jo pripravila nekomu povsem drug«171 ,r sf'1^
On: Potrebno bo pogledali realnsoti v oči ,n -VODNAR n4slll*0 anarhijo, ki je zavladala v tvojem p° ' Je te res. da m nikoli prepozno, loda samo b< kdo ve kaj pomagale.
Ona: Trenuten razplet dogodkov ti ne bo kakšnega mešetarjenja s srčnimi zadevami I1
Stran 12
VESTNIK,
On: Nenadna novica ti bo dodobra spren7^ tek življenja, poleg tega pa u bo nakopala š trebno se bo obrniti na koga pametnejšega drugače li bo še trda predla
za vsakogar nekaj
' MURSKI VAL • MURSKI VAL
TUJIH sklad»
' E« IL1 ™e svn c° 1 Wth' K* -1838“^-1 0 D1E0
Tina Turner
, ^'MAN^tn ru r,ME — Michael Jackson
j	č*’ b'e
VALU s KncARpDNGZABA^E GLASBE NA MURSKEM ' RtBL’fA iS^01^’ HEBRON PA Z MARELOI
* K»0 ž ln2? LA ~ Ans Lojzeta Slaka
V f’O«S 5° Ans Spenijo
A rLaN1I(a AD VRAČAM — Alpski kvintet
e ^Ricjl -V"5 ^a8e|j
J- OHcft V I u^* 11 Oplotnice
71 r’IEJO?|V^«^UAN, “ Ans Marela
(p [ AVENIJA — Slovenski muzikantp
S	ZADONI - Ans. Iranca I lereta
Na$A	~ Jantje treh dohn
^»ien l AC JA ' ’ Štirje kovači
^tski va| tK?'*’Peljite do četrtka. Ib. aprilu 1992, na __
LEStvi ' 'a	Murska Sobota, za glasbene lestvice.
E GLASBE
’ SANT/Omaoe'Cna Blagne
, ALl	'A DELLA MONTAGNA Irena Vrčkovnik
J Tl IN IaS Don Juan
/ TEBI p ~ Be Radio
$ Za TOi toP ^esign
ZB0G0LAR-DVA - Bacardi
PrEDLqq[ rDGOM — Zoran Cilenšek
^DAJMn SE — Karli Gradišnik
"'NhS?S|ROKE- Popdes.gn
Nank rock
*uPon: n___________________ skladbu(
^ntača _ _
" "^nozab ___ ” Pomet n . naslov:____________________
* Se »godi
11 i'1unmhiJivta
^krtl TV KRIŽANKA
p ?* ^slov^Tv Z vP*sano rešitvijo in svojim naslovom pošljite v modri ali beti pisemski V f’ $rH»an!B l, Slovenija, p.p. 380, 61001 Ljubljana. Na pisemsko ovojnica pripišite: KriŽ-upoštevali rešitve, ki jih bomo prejeli do srede, 22. aprila 1992.
'^žrebaliJ -11 KoŽkraž, ki bo na sporedu v soboto, 9. maja 1992, bomo med pravilnimi
Sevale' T na8ra<te v vrednosti 50.000, 30.000 tn 20.000 tolarjev.
pravilno rešili križanko iz februarske oddaje, so bili za nagrade izžreba- c«rk|ilz?sn ar'^ Gradec 2> 63270 Laško (37.000 SI T), Žiga JANEŽ, Kurirska pot "■rešitev ) ,. w^LT) in Janez TOMŠIČ, Slomškova 6, 61000 Ljubljana (15.000 SLT). iz marčevske oddaje:
L ,NC |R * I’ PIŠČAL, TOBA, ASTORIA, IS AR, LAIBACH, GODINA, RANER, ’ KA, TAIS, IME, CITRE, CEGNAR, NAUK, ADRIJA
DOWN ON ME - G«wKr Mi
J1uslov
MODA
Shorts!
Šifra: Noč
Guns n'Koses
AND GONE TO HEAVEN - Brya«
1 i
3
ki vas bo s svojim vozilom pripravljen potegniti do najbližjega mehanika. Seveda ga lahko pri-tlakujete že pripravljeni. Zato se najprej prepričajte, kje je na vašem vozilu nastavek za vlečno vrv ali vlečni drog, in to pripravo tja namestite, še predno vam bo
Letos bo v modi spet shorls ali povedano v lepem domačem jeziku kratke hlače. Shorts seveda ima pridih Pariza in mode. Kam jih boste oblekle, saj je namenjen predvsem mladenkam. Kamorkoli, namesto krila k blazerju. Če ste holj sramežljivi, jih boste nosili pod krilo, tako »preklano«, da se bo shorts ob koraku izzivalno videl. Lahko tudi pod prozornim krilom. Shorts je tako rekoč zapoved, te pa moramo spoštovati, kajti ludi v modi mora biti red.
kdo priskočil na pomoč. Vlečna vrv ni posebno velik izdatek, malo več pa stane vlečni drog, ta je pa bolj priporočljiv za tiste, ki se vozijo več v tujini. Ponekod je uporaba vrvi namreč prepovedana in je vleka dovoljena le z vlečnim drogom.
SKRIVNOSTI VAŠIH DLANI
I.	Duhovne in moralne lastnosti po sameznika
Ste elegantni in zaljubljeni vase. Lahko bi bili še bolj očarljivi, če ne bi bili lako nergavi, počasni pred vsem zahtevni. Redko kdaj ste zadovoljni sami s sabo in s svojo usodo, zalo s svojo muhavostjo kalite sebi in drugim življenje Sle zahtevni in ne koliko nedisciplinirani. Imate izrazito umei n iška nagnjenja,
2.	Zdravje
Težave, ki se nakazujejo, niso hujše narave. Ali bo šlo za vid, bilje srca ah žolč in jetra. Slednji dve kot posledica vašega tarnanja in p re pogostega pesimizma Tudi glava je lahko vir in povzročitelj, mogoče celo resnejših težav. •
3.	Ljubezen, zveze, zakon, otroci
Moški vam niti ne zamerijo, če ste direktni, saj vaša ženskost zgladi vse. Najraje bi živeli v varnem zavetju bogatega zakonskega partnerja, ob dobrih zvezah ali ob velikodušnem mecenu Veliko ljubezenskih dogodivščin je bilo in še bo Mogoče se niti ne hoslc poročili, če bo do poroke kljub temu prišlo, bo la na silo prekinjena. 4. Kariera, življenjsko delo in poklicna uspešnost
Imaie veliko talentov in lahko hi zelo uspeli Tudi spretni ste Vpliv staršev je vsaj v začetku bil precejšnji, bilo pa je tudi nekaj resnejših težav. Pri dvajsetih sla bili vaš interes in delo usmerjena na dve področji. Danes sle prvotno službo že opustili Ponuja se vam še tretja priložnost, ki pa ni tako izrazila in močna Z iznajdljivostjo in prilagodljivostjo bi lahko uspeli še kje drugje Možne ovire jemljite kot izziv. Ker sle v svoji duši umetnik, se ne spuščajte v poslovne vode 5. Posebnosti
Ličile se odkritosti m ravnajte v skladu z lastno odgovornostjo. Več volje Znebi ti hi se bilo treba nekaj svojih muh.
6-	Nasvet
Vaše ljubezensko življenje je zelo razgibano m spremenljivo. Ugotoviti^ morale, ah se želite resneje vezali ali celo poročili ali ne,
Šifra: Oven
Ko mi 78 letna gospa pošlje odtis svoje dlani, sč vedno znava vprašam, kaj naj iej osebi povem ali rta kaj naj jo opozorim. Tudi če bi to hotela, jo moj odgovor ne bi zadovoljil, saj mi je poslala svojo levo dlan, iz katere lahko samo predvidevamo, kaj vse hi se ji lahko zgodilo. Ker pa človek želi bili krojač svoji' usode, se lahko izogne mnogim nevšečnostim, jih ublaži alt spremeni. Končno oceno boste da
ti vi. Če pa bosie holeli. da vam pogledam še desno dlan, bom ro storiJa z veseljem
I.	Duhovne in moralne lasi nosi i posameznika
Vse, kar ho napisano, bo torej pod vprašajem. V vas vidim zelo verno osebo, ki rada hodi v cerkev in veruje v boga. Dostikrat sc vas loii melanholija za dobrimi starimi čusj. ki so nepreklicno minili, a se ohranili v vaših sanjah Z novimi Časi so prišle nove skrbi in težave in vi ste občasno izgubljali ravnotežje. A seje vse spel uredilo,
2.	Zdravje
Dano vam je bilo nekaj desetletij dobrega zdravja in počutja. Pri štiridesetih se je stanje spremenilo na slabše, moči so vam začele očitno pešali in nikoli več naj ne bi bili popolnoma zdrava.
3.	Ljubezen, zveze, zakon, otroci
Ni vam bila dana ali sojena poroka, le ena M rasi na zveza pri 30 lelih. Prepričana sem, da bi bili sposobna resnične in velikel juhezni Plod te ljubezni pa bi prav gotovo bili otroci.
Kuhajte z nami
Zapečen krompir na vojvodinski način
Kulinarika pozna vrsto receptov za pripravo zaCenega krompirja. Ljubitelji tako pripravljenega krompirja trdijo, da je med vsemi načini najboljši vojvodski. Prileže se h katerikoli mesni jedi, tako k pečenkam kot k mesu na žaru, zrezkom in zarebrnicam vseh vrst.
Za 6 oseb potrebujemo; I jušno žlico masla ali druge maščobe, I kg olupljenega moknatega krompiija, 2 del sladke smetane, 2 del mleka, sol, sveže mleti poper, 1 strok strtega in sesekljanega česna, 6 dag sveže nastrganega emenlalca ali grojerja. Z maščobo namažemo manjši plitev pekač.
Olupljen krompir narežemo na približno 3 mm debele ploščice. V večji kozci segrejemo: mleko, smetano, krompirjeve rezine, sol, poper in česen, da vse skupaj zavre na zmernem ognju. Krompirjevo mešanico vlijemo v pekač, rezine krompirja zgoraj poravnamo. Po vrhu potresemo naribani sir.
Krompir pečemo v pečici pri 225J C 45 minut oziroma toliko časa, da je površina zlato rjavo zapečena in se dviguje v mehurčkih, krompir pa mora bili mehak, ko ga prebodemo z vilico. Nato krompir postavimo v pečici na zgornjo rešetko, pečico ugasnemo, zapremo in počakamo še 10 minut, da počiva in se sokovi v njem umirijo nakar ga ponudimo.
SESTAVIL MMKO NAPAST	hrvačka IGRALKA, H0MO RISTKA	ZAUPNA SODELAVKA POLICIJE	DOMAČA PERNATA ŽIVAL	JAPONSKI DROBIŽ	POLITIČNO PRIBEŽALIŠČE	DESETERO- BOJ	KOZA, KI JE DOJIA ZEVSA NA KRETI
POSEBNO 'plačilo							
SEBIČNOST							
DIVJA. NE CEPLJENA JABLANA							
ČETRTI RIUSKI KRALJ				IN0USKI DNŽAVNK Rastri TULU			
LETNI POSEK GOZDA					NETOANJI SOVEhSK! TEDNIK GLINA		
RDEČI KRIZ			PESNIK KLOPČIČ ?^rogr5 FILOZOF				
POLDRAG KAMEN, NAVADNO ZELEN				GOVEJA MAŠČOBA TETOVA D NO ORODJI			
avtomo 8ILSKA OZNAKA ITALUE		SVETNIŠKA PODOBA HONDURAS					
NERODEN, OKOREN ČLOVEK					IGRALEC HUNTER	EDEN OD BANTUJSKIH JEZIKOV	PRINC V EPU hMAHAB NARATA.
MESTO V VZHODNI snem							
PODTALNO DELOVANJE							
DUDO ŽEREC							
KtMItV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Dominko, Alabama, vidomer, Ivi, ata, Desa, Wroclaw, han, Ela, E, sel, aršin, t, turbina, Odoaker, nitrati.
Mogoče pa ste na lem področju le srečali pravega in ljubečega človeka zase
4 Kariera, življenjsko delo in pokli ena uspešnost
Najverjetneje ste življenje preživeli v prijetnem vaškem okolju in se preži vljali z delom na zemlji Trdo delo, ki ste se ga sicer navadili, vasje po dru gi strani tudi osrečevalo, saj ste radi v naravi, na svoji njivi, v gozdu, med živalmi in preprostimi ljudmi
5.	Posebnosti
Skoraj osem desetletij je že za vami. Ostali so lepi m manj lepi spomini Ker sle po naravi optimist, ste premagali marsikatero težavo m s polno vere v ljudi in življenje vedno znova zrli v svetlejšo prihodnost. Nekaj Te volucionarnega duha vam je pri tem prav gotovo pomagalo.
6.	Nasvet
Želim vam še veliko zadovoljnih let. In ker boste prav kmalu praznovali svoj 78. rojstni dan. si privoščite vse. kar je v vaših močeh in kar je ostalo še neuresničeno. 7a to imate še prav vse pogoje.
Stran 13
Franc
Kuzmič
MURSKA
REPUBLIKA
Izrazil je še željo, verjetno če bi bil napad rdeče armade iz Madžarske, da bi jugoslovanske ali antantne sile vkorakale v Prekmurje pri Lendavi in Radgoni. Z jugoslovanske strani je prišel odgovor šele 31. maja 1919. Jugoslovanski komandant je zagotovil, da bodo jugoslovanske enote ostale nevtralne, a glede orožja ne more nič pomagati. Z enako prošnjo se je Tkalec obrnil tudi v Avstrijo. V Gradcu se je tudi pogovarjal s predstavniki Avstrije in Jugoslavije, in da so — po Tkalčevem poročanju na seji sovjeta Slovenske krajine 29. maja 1919 — oboji sprejeli razglasitev Murske republike in da bosta državi ostali nevtralni. Tkalec je bil prisiljen dobiti orožje. Uspelo mu je kupiti nekaj orožja, s katerim je nameraval oborožiti prebivalstvo Goričkega
Komandni kader za prevrat je dobil Tkalec v vojaških enotah, saj je bilo vojaštvo na tem območju, kot smo že videli, na njegovi strani. Prejšnji major Karel Gyory, stotnik Pernetzky, poročnik Rath, brata Pleszkatz, Ren-geo iz Noršinec in zastavnik Horvat so se kot oficirji pridružili Tkalčevemu komandnemu kadru
Razglasitev Murske republike *
S pridobitvijo precejšnega števila prebivalstva in vojske na eni strani in nevtralnostjo Jugoslavije in Avstrije na drugi, si je Tka-
Juš
Večja ponudba tehničnega blaga
Makovec
Živeti z zemljo ----------.
1935
Pšenica 207 križev — 82 dre-venk, rž 130 križev (lepa, čeprav jo je 2. 3. in 4. maja prizadela slana) — 37 drevenk. oves 49. ječmen 10. graholka 5. proso 5. ajda 56 drevenk (od tega 6 drev, sice ajde) Koruze je bilo 9 voz.
Prodaj 4 praseta, od 35 do 40 kg, po 150 din. Prodal svinjsko kožo po 6 dm za kg, bika, 670 kg po 3,65 din, 180 kg pšenice po 1,70 din. Kerinu na Kranjsko prodal za 1700 din žrebički Findo in Fisto.
Kupil blago za obleko, meter po 50 din, krojaču plača! za šivanje 75 din, za plašč micheline za kolo 58 din Dal za 105 cm dolgo in 2,5 kg težko železo za vzmet pri bagrlu 28 din, za modro galico v križ. Zadrugi po 5,10 din za kg, plašč sempertt za kolo 58 din, emajlirano rajnglo (kozico) pri Vilarju 20 din, za lete 12 din Dal za čevlje v Soboti 115 din; čevljarju Svatini za šivanje treh parov čevljev 20 din. Za izdelajo njivske brane plačal Andreju Ostrcu v Verž. 40 din, za en opien 18 dm, dal za dežnik 36 din, za kovinski petlitrski pisker 60 din, za razno blago pri Senčarju v Ljut. Plačal 622 din Dal za 2 kosi za slamoreznico 32 din
Leta 1935 klali 4 svinje — 525 kilogramov.
1936
Lepe špenice 176 križev — 56 drevenk. rž HO križev — 30 drevenk.ječmen 10, oves 34. graholka 5. proso (slabo) 8 in ajde 40 drevenk
Prodal 300 kg pšenice po 1.60 din, tele, 61 kg. po 4.50 din.
Dal za sinovo suknjo in perilo pri Seršenu 349,50 din. sedlarju Topolovcu za izdelavo konjskega sedla (delal 2 dni). 36 din, za termometer pri Virtu v Ljut. 28 din. čevljarju Svatini 145 din. Dal za počlne 40 din. pri Šinigoju za 8 kvadratov usnja za sinove škornje (kvadrat po 13 din) in Stajnku za delo 40 din.
Leia 1936 klali 8 svinj — 852 kilogramov.
Čeprav se je število prebivalcev od leta 1778 do 1843 povečalo. število porok pa zmanjšalo, je videti vzrok za ro tudi v zdravstvenih razmerah osemnajstega stoletja. Odgovor na to vprašanje se nam ponuja, če upoštevamo tudi naslednje podatke: v dvajsetletnem obdobju 1759- 78 je sklenilo zakonsko zvezo 145 vdov. 160 vdovcev, v 54 sklenjenih zakonih pa sta bila vdovca tako moški kot ženska. V obdob-
lec ustvaril razmere za proglasitev Murske republike.
29. maja 1919 je sklical sejo sovjeta Slovenske krajine, ki se je je udeležilo 12 članov. Na seji je Tkalec najprej poročal o svoji misiji, posebno še v Gradcu, nato so sprejeli sklep o odcepitvi Prekmurja od Madžarske sovjetske republike in sklep o ustanovitvi Murske republike Ta naj bi združila prekmurske Slovence v eni pokrajini. Za predsednika so izvolili Vilmoša Tkalca, za poveljnika oboroženih sil pa kapetana Pernetzkyja. Nato so sprejeli še odlok, da bo 29. maj narodni praznik rojstva nove republike.
Soglasno so sprejeli še sklep, da o ustanovitvi Murske republi ke sporočijo direktoriju Železne županije in ljudskemu poverjeništvu za zunanje zadeve v Budimpešto. Sporočilo se je glasilo: »Madžarska sovjetska republika, ljudsko poverjeništvo Murska Sobota za zunanje zadeve 414 115 31 12, Čast mi je, sporočiti vam, da smo na izrecno željo prebivalcev Slovenske krajine sovjeti delavcev, vojakov in kmetov Slovenske krajine 29. t. m. razglasili Mursko republiko, ki obsega področja Žalske in Železne županije, na katerem živijo Slovenci. Razglasitev Murske republike temelji na pravici narodov do samoodločbe- Na podlagi programov internacionalne socialne demokracije za izgraditev našega socialističnega družbene
ju 1843—62 se je poročilo samo 42 vdov, 77 vdovcev, v 15-tih sklenjenih zakonskih zvezah pa sta bila vdovca oba poročenca. V 18. stoletju prevladuje vdovstvo med mlajšo populacijo, še sposobno za reprodukcijo Po navedenih podatkih bi torej smeli večje število porok povezovati z večjo umrljivostjo. V tem nam potrjujeta tudi naslednji dejstvi: prvič, poročilo seje več vdovcev, torej moških, in drugič: mrliške knjige za ta čas pri mnogih mlajših osebah ženskega spola navajajo kot vzrok smrti zastrupitev ali izkrvavitev, oboje pa je povezano s porodom. Sicer pa je bila v 18. stoletju navada, da so se mladi, ovdoveli, že cez mesec, dva ali tri spet poročili. Bolj »izbirčni« so bili le tisti v letih, ki so vdovstvo »prenašali« tudi po nekaj let,
H kakšnim ugotovitvam, za ključkom in vprašanjem nas pripeljejo te primerjave? Prvič: odselitev z Murskega polja je bila v 18. stoletju močno prevladujoča
65 nega 35 % se je i livu: i
1 % poročencev je šlo iz far-domicila, priselilo pa se je poročencev. V 19. stoletju odliv močneje približal pri-odšio 55 %, prišlo 45 %, ro-
rej še vedno 10% več izseljenih. Drugič: ta »tiha« notranja migracija m imigracija dokazuje prebivalstveno prenapolnjenost Murskega polja in bi utegnila med drugim nekoliko zavreti drobljenje posesti na polju, čeprav je bil ta proces vse huje prisoten. Kot navaja B, Belec: leta 1825 je bilo 34 , zemlje v lasti posestnikov z manj kot 1,5 ha velikim posestvom, do leta 1952 pa se je ta odstotek povzpel že na 62 "-I Tretjič: bi lahko tukaj neupoštevane oblike odseljevanja in priseljevanja (prodaje in nakupi posesti) to razmerje, oslonjeno zgolj na poroke, hudo narušile?
Značilnost vsega tega »preseljevanja«, in tu je poudarek — odhajali so z zemlje in se v novem okolju spet vračali k njej.
Da je Mursko polje preživljali latentno prenaseljenost tudi v zadnji tretjini prejšnjega sl ol e tja bi našli dokaze v matičnih knjigah in arhivih Bosne in Hercegovine. Ko je leta 1878 to ozemlje Avstro- Ogrska anektirala m uvajala civilno upravo, se je za tja odločilo tudi veliko Mursko-poljcev. To so bili moški z odsluženim vojaškim rokom in na vsak način toliko pismeni, da so lahko opravljali dela nižjih uradnikov. financerjev. žandarjev.
ga življenja prosimo za podporo Madžarsko sovjetsko republiko, s katero želimo živeti v najbolj prijateljskih sosedskih odnosih. V primeru, če bi Madžarska sovjetska republika z orožjem napadla Mursko republiko, mora-
Vilmoš Tkalec
Rojen 8. januarja 1894 v Turnišču. Med leti 1912 — 1914 učitelj in kantor v Črenšovcih, nato vojaški prostovoljec, kjer si je pridobil čin honvedskega nadporočnika in odlikovanje. Leta 1917 se vrne iz ruskega ujetništva in postane oficir v rezervi. Poveljuje posebnemu oddelku obmejne čete v Prekmurju, ki brutalno zaduši kmečka upora v Medžimurju in na Dolinskem.
V razpravah o avtonomiji Slovenske krajine se zavzema za Obalov načrt avtonomije. Po razglasitvi Madžarske republike svetov postane Tkalec najprej namestnik ljudskega komisarja, nato pa politični pooblaščenec za Slovensko krajino. Krajino proglasi za samostojno ozemlje in jo poskuša kot tako izenačiti z županijami. V' svojih rokah združi vodstvo oddelkov za politične, upravne in kadrovske zadeve ter oddelka za tisk in propagando. Zaradi spora s centralno vlado in uradne preiskave zlorab se nasloni na emigrirano
odločilo pa se je za Bosno tudi nekaj šolanih, ki so potem sčasoma zasedli vidne upravne funkcije (17). Še danes vam lahko kaj povedo ali pa pokažajo sliko nekega nepoznanega pra-strica ali pra-ujeca, ki je odšel v Bosno, pri mnogih kmečkih hišah in v vsaki vasi na Murskem polju. Praviloma so ti ljudje v BiH pognali korenine in se niso vračali pa (udi sorodstvene vezi so se z generacijami popolnoma zrahljale in zaradi medsebojnega nepoznavanja do kraja zbledele. Odhajanje na jug je trajalo vse do začetka prve svetovne vojne. Primerni pa so bili naši ljudje za službe tam doli zato, ker so se kot Slovenci z domačini lažje sporazumevali kot na primer nemško govoreči Avstrijci. Najbolj intenziven je bil odliv Mur-skopolicev v BiH v zadnjih de setleljin prejšnjega stoletja. Niso odhajali iz nekakšnih vetrnjaških nagibov, temveč zaradi kruha, potem ko so se naučili živeti z zemljo, ki pa je doma ni bilo dovolj za vse.
Živeti z zemljo in v duhu slovenske pokrajinske jezikovne tradicije. To je človeka ohranjalo. čeprav, žal, pogostokrat s preveliko mero konservativnosti, ki pa ni bila to, če so na primer letu 1809 odgovorni za učečo se mla-Niino morali nekoliko resignirano ugotovili, da večina ljudi v kri-ževskem šolskem okolišu ni vneta za šolo. »Ko pa se učenci učijo pretežno le nemškega branja in pisanja, čeprav nemško ne govorijo in ne razumejo,« kot je Slekovcc povzel po nekem zapisniku iz tistih časov. Ne bi smeli pri tem zanemariti tudi dejstva, da je bilo treba za vsakega šolarja mesečno plačati po 11 krajcarjev Šestdeset krajcarjev pa je bil takrat že goldinar.
Ugotovitev iz proučevanja zakonskih razmerij je tudi ta. da so jih sklepali ljudje izključno slovenskega porekla. Tosmemo trditi po priimkih in po domicilih. Še za tiste 3 zakonske zveze, ki se v letih 1759—78 nanašajo na radgonsko (avstrijsko) župnijo, bi smeli trdili enako, saj so bili zakonci iz krajev s slovensko govorico, kot so Potrna. Žetinci in Gorica.
(Nadaljevanje)
OPOMBE
17 — Alojz Slekovec iz lljaševec je bil višji vludni uradnik v Sarajevu, Maliju Vaupotič iz Lokmee. računski nudsvemik. prav lak« \ Sarajevu. Franc Slavič iz Bučečove c pa profesor t Travniku
mo izjaviti, da bomo po potrebi sprejeli pomoč sosednjih imperialističnih dežel, do česar pa bo prišlo te v skrajnem primeru. Zahtevamo, naj enote Madžarske sovjetske republike nemudoma zapustijo ozemlje Murske re-
plemstvo v Avstriji in z njihovo pomočjo organizira upor. 29. maja 1919 s svojimi sodelavci proglasi Mursko republiko, vendar se mora že 4, junija 1919 pred madžarsko vojsko umakniti v Avstrijo, Avgusta ga za kratek čas aretira jugoslovanska vojska. Iz lendavskega zapora pobegne na Madžarsko, kjer v poznejših letih ponovno službuje kot učitelj.
-	—	। |> i^1
Tehnično blago (pralno tehniko, štedilnike, video tehniko in televizorje) so lendavš*1 tudi doslej ponujali potrošnikom, le izbira je bila bolj skromna, predvsem pa so ponuja11 ■ domače proizvode. Pred kratkim pa je začela delati tudi zasebna prodajalna Umtehna, ki : ponuja tuje izdelke, predvsem Boshove in izdelke znane tovarne Blaupunkt. Moto nov« ’ . . ponuditi kupcu najboljše, čeprav malo dražje. Vse izdelke je moč dobiti za tolarje, dajej0 možnost za obročno odplačevanje. Z novo trgovino je tako obogatena ponudba tovrstnega jp
ki so ga doslej lahko kupci kupili le v drugih mestih.
Feri Maučec
Almanah pomurskega rokometa
Rokometašice Poleta prvič v republiški W
Pomurski rokomet je kakovostno napredoval, o čemer priča dejstvo, da so v tekmovalni sezoni 1970/71 že peto leto tekmovale rokometašice Poleta, prvič v republiško ligo pa so se uvrstili rokometaši Poleta, ki so postali prvak v štajerski ligi. V štajerski ligi pa so tekmovale tudi ekipe Radgone, Kroga, Ljutomera in Velike Nedelje Moška ekipa Poleta iz Murske Sobote je dobro štarta-la v republiški ligi in že na začetku dosegli dve zmagi, vendar pa je v nadaljevanju igrala slabo in po jesenskem delu prvenstva s 4 točkami zasedla predzadnje mesto. V nadaljevanju so sicer igrali boljše in skupno osvojili 11 točk, kar pa je bilo premalo, saj so zasedli predzadnje mesto in izpadli iz lige Ženska ekipa Poleta pa je v republiški ligi s 15 točkami tekmovali Radgončani, saj so s 36 točkami osvojili prvo mesto in se uvrstili v republiško ligo. Solidni so bili tudi rokometaši
Močo Radulovič trener.
13 točkami deveta. * z tri ski ligi so tekmo*8 Zmagala je Radgof8 mi. pred Dravo 6 1° deljo 5 točk. V E/ rokometni ligi Sg osvojili Radenci ž'1H 8'^ pred Mladincem -- -o-a* no B 22 točk. V P0^|a \(f ski ligi pa K1*, Grada z 10 točkan’1^-ro B 8 m Muro A ■
Rokometašice poleta 1969. Stojijo od leve: Horvat, Petek, Merica, Novak, Klemenčič. Cepijo: Klopčič, Nemec, Vrdoljak, Kuhar in Panker.
publike.
Izvršni odbor Murske republike.«
Po končani seji so ob 11,30 z balkona hotela Dobrai (danes Zvezda) v Murski Soboti razglasili Mursko republiko.
Nova oblast je hotela čimprej zasesti celotno prevzeto ozemlje nove republike. Poveljnik oboroženih sil je že naslednji dan, to je 30. maja, izdal povelje s prerazporeditvijo vojaških enot.
Zanimiva je številčna sestava oboroženih sil na dan proglasitve republike oziroma prevzema oblasti:
I Pernetzkyjeva skupina 7 oficirjev in 285 vojakov
2.	nacionalna straža 14 oficirjev m 295 vojakov
3,	topniška enota 2 oficirja in 10 vojakov 4. rdeča straža 2 oficirja in 25 vojakov 5. mejna straža 6 oficirjev in 104 vojaki
6.	nacionalna straža 5 oficirjev in 175 vojakov
Skupna vojaška moč Murske republike je štela 1194 vojakov in 36 oficirjev.
Glede oborožitve bodi rečeno, da je imela večina vojakov puške, imeli pa so še 26 strojnic, 3 minometalce in 2 topa.
Komandant Pernetzky je ukazal za obrambo mej nove republike premestitve, in sicer so po 20 vojakov premestili v Trdkovo, Rogašovce, Prosenjakovce, 20 vojakov z eno dodeljeno strojnico v Gornje Petrovče, 20 vojakov so premestili iz Sodišinec v Dobrovnik in 20 vojakov iz Gedero-
vec v Turnišče; iz teh ' mejnih enot z Avstrijo p ■ ker so Avstrijci obljubili. -61 nastale zadeve ne bodo li
Tudi meje ob reki Muri0 varoval, saj se je ustne obljube, ki jih je slovansko vojaško p0"". Tkalcu. Pisno zagotovilo ■ goslovani namreč posla* man,
To je bilo z ene stram (k saj je lahko več moči pri® I na meje, od koder je bi1-' 'I kovati intervencijo ; Ui tudi zgodilo, a kljub im11 'f premalo vojske.
Komandirji so bili polnjevati le tiste ukJ-'f bosta podpisala Tkalec. Vsaka četa J« * imeti še kurirja s kolesca' 1, bo prostovoljec. Zato rali kurirji prostovoljno F"' maja ob 9, uri pred lorija, ki je bila v Lam^J (pozneje Valyjeva tam otroški vrtec v utic ' | Kovača).	. d
Posle garnizijske	T j
vljala 2. četa, kije bda , in bi obenem varovaB M‘' I železniško postajo.
Zanimiv je še obseg " Murske republike, mala ves soboški r okraj, medtem ko je •- r Ije z narodnostno me--1' r_. bivalstvom zunaj nim1'^ To je bilo Porabje z m Lendava z okolico.
Ljutomera, ki so prvič sodelovali v tej konkurenci in z 18 točkami zasedli sedmo mesto Krog je bil s 16 točkami osmi, Velika Nedelja pa s 15 točkami deveta. V pomurski moški rokometni ligi je zmagal Ormož s 20 točkami, pred Radenci 27 in Crenšovci 19 točk. V pomurski ženski rokometni ligi je bila najboljša ekipa Svita, ki je z 31 točkami osvojila prvo mesto pred ŠCBP 27 in Enotnostjo 27 točk.
točkami pnsU^rau' i/' mestu lestvice-	_
kanja kakovosti" up ji nančmh težav pa(
odbor RK $ )el3 i-ženska ^ipa p0 ei* republiške bge^jef5ti^ tekmovanja v- ' .rJ ■ je moška prvo mesto s 3’ trfm Jonovno uv^i* jj t* Hgo- Krog J* b11
Radgona v republiški, Polet v štajerski ligi
Rokometaši Radgone so kot novinec odlično štartali v republiški ligi, saj so po jesenskem delu tekmovanja pristali na odličnem četrtem mestu s 13 točkami, na koncu pa so zbrali 19 točk in zasedli osmo mesto, šesto leto tekmovanja pa so rokometašice Poleta doživljale krizo, saj so po jesenskem delu prvenstva v republiški ligi z 2
_ do'
Stran 14
VESTNIK, M
pisma, mnenja, stališča
5
J r|
*
n ;
n p
H ■ ■■ j
r* L
11
8
f
F
I !
■
I J i
I
F
Kdo si nabira točke?
•B^ji Lužici
bojev noh^.'ilS Vse komisijo za raziskavo povojnih po NOR Liulom? ?rd"^C’ Posameznike in posebej OO ZZB Sem sin ' er"JSnčga predsednika Franja Stebih-a
OOOF Iji. 1,11 "Ortanč-a Slavka, člana takratnega sem veliko delal na področju je NOH t„i ., ’rFJ koordinacijskega odbora za trudni Delal sm™ii ' t)kviru Wsi< SZDL Slovenije
'kat m nriu^i i ° ld^' na Področju zgodovinskih razi-Edinosti oTkJ.'0' d*l‘ Pr' odkrivanju številnih ne-'erodniU /c7; *T ponosen, da so mi bili starši in Slovenije, ž il ' °dP®rniškegu partizanskega gibanja OF fn izdaji di1™?«?!*'°' bratranec Klenar Karel, član OF *Vdky '^dSč Dahe' "’ are’aa’1 nl mkoh ^h'1 'z slovem?!?'! K h,|o med II svetovno vojno od cev.	izdajalcev, plačancev in kuhurbundov-
J? Milani0!';'1 ^kretaria OF. okraja Strigove, Franc ^rg&gieKkA|tJwa poslal na Pokrajinski ' wmona i»m'-l ro^jdno. da je bilo to število plačan-^'l oh nriSaj m?fJu- ogromno. Koliko ljudi je že le-Rušilno izseljenih ' ^“Puloria bilo po zaslugi izdajalcev j^asnjrii m . Izgnanih iz svojih ognjišč, tudi v ta-'j 'odoljuFj ,	smr’' so umirali številni sloven-
: 1.1 drag, j:’" 0 Otroci in celome družine. Ali vam je J1?1'ln opravilTh^.1"' Fr?ld nd m'scl '^T'1- da bi orga-v ^ičerern mi “°l°slu*,W maso na ptuiskem mosiu.
P kar "a mestnem trgu, kjer je partij-.. r?1n,'n ublt vas takratni mladi cvet mla-• V|to Ulvariin sa NaJ vas sPomnim. kakšno gro-iz retei.,, ^reo smrtjo morali pretrpeti triie ujeti J*- hm 2^ ^aJc T,> S 15/a. partizani. Viktor Kr , ^'MHiLlJ111	। iz Hrastnika Po izdaji
*°hlite s krvi? pS° 4,h lašisti gnali, zvezane v verigah, torturi 4 a J? n,or'<d| prehodili do Čakovca m Z.” jih na kra«, na gestapovsko zasliševanje.
J" mostu. Tu ze na Po1 tnrive. postrelili na ptuj-i^ ' Ponos jn jrii,,^ ugisnila mlada življenja. ki so imela >0 v 7ar’’ev in kar J c 11110 mučenju niso izdali gibanja, di. ‘ 'tovino ki. . Se Posebej pomembno s krvjo in veG 4	lim bn !n!J° so kovali svojo mladost in ži
.	" /I' i .	' ".i1
L* S^orj, j Jutomer njim pusta vite spomenik! O /^‘kier j, k-| । leL Vzdrževali spominske plošče v
<is|n,S7vnostno odnri’,"O i;nef‘ vzrcl<a. ker je ploščo la-» . ''It skupaj 7 . P moJ °če'.’ Ravno na tej postaji so i« Je io res da ^c'om omenjeni trije partizanski kurir-kri|e 10 ' prvi ^^r^^ute zanemariti spominska obe
M. s*tupnnM d ' s5amOla za borčevsko organizacijo, N0^<eh°še kdA	tud' Zd občino Ljutomer
•thiUA Poskušat nmfj ‘ '':i1 Ja na| izdajalca »Žcpeka-
Radi - g asiU 2a mučenika in žrtev povoj-lj|’ riin ^^dn.h InA'" "Jemu podobnih je trpelo veh-hravi',0 končali n. 1 n P°^meznikov. kr so s svojo ! '^odba. Lihi & smrtio- Po vojni ga je doielela hiZJ' ^P«ka iuJ^^biSele njega in posebej podčrta-'«3» *Ja madž ird moj °ee Izdajalec je deloval iornAr ‘n,n,K da nri . 7 ^opucijč' Gospoda Štebih-a bi 'em tJ1 lrtwno\ai	imen članov OK OF Lju
Ma, ',an' Vsen- «u ' ■ $'v«čih članov Sicer pa ne n« noznat*011^ daje Prav>«0 etiketiranja ljudi, Ch. "lov 1' n:" r,° razumeti m se obr -čaie na ».J?.1* OQ
't tove*--1-^^^' včbko pomembnejše naloge: f't štfj.^tike ter |j ''|'(jpre,irane ta številne vojne sik' teutL 1 n’ (akn '?^n,dnjo porušene domovine. Go- ^^ročiih । K v dosedanjih razpravah e'mah^e rii*iskuv zgodovine NOB, sv- smatra d- 41 $Pri,v\slrokn zgodovinarji. V Priiaieh/ ^OvoH informiran, naj se obrne ,J. ' ,'^ren,,'	.“/"'•'m.j.i ljutomerskega sekre-
Dn j'da so ek,,/, Pudrejen Stelanu Tempi Ta f^vlki^^hiki ali cl|e ln Pstalf vrste uvedbe pregona 'atne J^Posebne sl^KPI"llm, 2 "^“livno preteklostjo Wr', Gbe.	m organi oboroženih cnoi la
S 'tiik.................
' itOsir.nl niJ Hudsivu ni h;'i d	kaznivih dejanj.
''1','} *• na v?' b °aovolJ časa za širšo sodbo Nčaij /ahth rešitev^?!?0 n' b‘ld najboljša in korektna
' ... 7 i:,i na ak' Cd ' ,0 bita vojna! Nedolžni so .'Nt iLlmaKovakIhn^rl'?eh ,a’"»P’ T« '»di vsem, i. "'doli ■?an''> n >c,. ? d ,JS‘zmom. ki je takrat zajela ž!1'111 ar?1^ 'jadi \ena0TT,"vlrl0 Slovenijo. Osebno mi je '■ Slu.?’v°b k; n ?ddr 10 "Ti razišče stroka na osnovi ali tmr«M£°V7 obM°illjo na bivšem ( K , -	mh arhivov ministrstva za notra-
Aih primerov kaznivih dejan l
posameznikov, kateri iskreno
■iihi'rRe ^“ntemiriJ c" dd spoznati zadevo 'tviSe' P^Pitzniko^in 'elulc|n 'um. da v bodoče ne v 1 l° aini । n«? ne Pul'tiziraitc v korist volil-1| »c ^st i?7' v°ine °Prav<” Z zgodovino m dej-d*?	ou Mrku Prelog-u in skupšči
It "^kin^^leinir ,7*. ** oe®Id oh visokem življenj. Ur. " ' Zli Liu» 'i101"”'1' s čestitko in voščilom.
'nc L'uiOiile 'mer a*1'<0 samo posnemate mo-
. ‘n	11,1 organizacija še naprej
sprožil ' borl' ddl objavili določene do-1 Postopek proti posa meznikom
1 nm.,1 HORVATU'
.	™ JM OIU IM
GORNJA
pobuda
Ci (Nikiis^jc hn1 obrilvna''‘>
hmkipšedstaJ^^^r skapen razgovor med ? S? ^Un/^atiki inlk’Krajevne skupnosti Raden ? °b^?riei?v ?' Kadendrep'‘,jnlu odprtih vprašanj v i »ena "^e n^torih ks » FVorje bl' organiziran so I1"’ oJ?Osanteznik Kadenci, v sejni sobi. V le?*' hav^’1 Ks R ,b ''P.r“ianj je predsednik JS g.
'^^H^ned5ami ' "J™'"1 predsl;lvnikdm' „ m"l	KS Radenci.
O4 hok"2aun.')e’ a ah je za samostoj-
Prisotmu tnC' m da se ’ KS Radenci £e s “•
I1*111 I ; g ten.°I>a:.!BVedenK so bdi še izrečeni k? 't Jn ^i 0 Krajevno . uOm našlovljenim na preda? '*? CrMi Sobi. kuP|’os, koi celoto je Ulova n?1” j« bil???!41'0 delo v velikosti l i '1 k'*4 'j o 4.1"" heknn?d?rJe"'' h st|am pobratene
Rad.8„TrnP«iiaue"i m 'I?!'0'" "čdaniu s slrtini oh 1e Ha nasiad ' b' rdzS’>vor prekinjen ^dnj^ hravnaVa| jpdl’J1 ?eJ' obravnaval očitke I, .	)e Potek razgovora in pri tem
' .............................................
• te. 'k r,,	‘ I*1|,	' "> iskan,, ustreznih m
™nJui,r..i ( • i.iln-r,,, možnostmi vse
J® razgovor zamudil za do-
2.	Predstavniki KS niso dali nobenega povoda niti ne spodbude za takšno obnašanje predsednika IS g. Trope-nauerja.
3.	Svet KS Radenci je ogorčen nad takšnimi očitki in nad obnašanjem predsednika IS. Obnašanje predsednika IS je bilo nestrpno, površno in krivično do prisotnih in do Krajevne skupnosti kot celote
Obnašanje predsedniku IS na sami seji ni sprejemljivo, saj žali prisotne in KS KS Radenci je s svojim delom dokazala in pokazala svojo politično zrelost, o zaupanju, krajanov v to KS. Pokazala je tudi zaupanje do IS, do organov oblasti le občine, vendar je s takšnim obnašanje in žalitvijo to zaupanje postavil pod vprašaj. Obnašanje g. predsednika postaja ovira za skupno sodelovanje in delo ter razvoj KS Radenci Njegovo mnenje »da se z nami nima kaj za pogovarjati dokler se ne izjasnimo do samostojne Slovenije« in še drugi očitki, ki so že bili navedeni po-slajajo ovira za tvorno sodelovanje. Funkcionarji KS so vseskozi, kar je razvidna iz delegatskih vprašanj, ki so bi la postavljena tvorno sodelovali pri oblikovanju doku menlov Zato očitki niso sprejemljivi in žalijo krajane KS.
4.	Svet KS je ob obravnavi tega vprašanja zavzel stališče, daje vprašanje Titove slike v sejni sobi, vprašanje kulturnega odnosa do slike, in ne do Fotografije Josipa Broza Tita. V KS je vrsta drugih resnejših in večjih problemov, v katere moramo vložili vrsto naporov, da jih bomo razrešili, kar velja ludi za predsednika IS, ne pa da glavno vprašanje in postavlja vprašanje Tiiove slike oz. kol je sam predsednik izjavil »malikovanje« te slike.
5.	Svel KS sestavljajo zreli in odgovorni ljudje, ki se odgovorno zavzemajo za izboljšanje ureditve kraja, izboljšanje bivalnih pogojev naših občanov Zato očitek o »politični nezrelosti« je skrajno žaljiv. Poleg tega je Svel KS sestavljen iz predstavnikov vseh slrank, razen v svetu ni predstavnikov stranke demokratične prenove, zato je ta očitek še toliko bolj žaljiv.
6	To pobudo za obravnavo dajemo zato, da se prepreči samovolja funkcionarjev, etikeliranje vseh in vsakogar, in Se posebej, da imenovani funkcionar IS, ki prihaja na sejo KS in kaže znake vinjenosti, se neprimerno obnaša odgovarja za svoja dejanja oz., da skupščina ali predsedstvo obravnava primernost za funkcijo, ki jo opravlja Vse to kaže namreč na nizko stopnjo tolerance ter kulturo demokratičnega dialoga, proti čemer v svetu KS Radenci odločno protestiramo.	KRAJEVNA SKUPNOST
RADENCI
Ali se nam bo reka Mura oddolžila?
Z raznimi (ne)človeškimi ravnanji in posegi na reki Muri in ob njej, eni glavnih arterij, usodnih za naravo ter celotno življenjsko okolje in vsa življenja ob njej in širše, je skorajda do konca uničena ekoveriga, ki že dalj časa kliče na pomoč
Ta Murin klic jc prišel do ušes vodstva pomurske ribi-ke zveze, ki je leta I9H7 organiziralo posvet v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih. Udeležili so se ga predstavniki ribiških družin Pomurja, skupščin občin, zelenih, ekologov, vodnega gospodarstva ter strokovnjaki mariborske in ljubljanske univerze. Koordinacija in vodenje tega zelo dobro organiziranega posveta sta bila zaupana mag. Andreju Jancu
Ker so bili na tem posvetu dani konkretni strokovni odgovori o možnih alternativnih rešitvah za vspostavitev ekoverige. nihče ni sumil, da bo ta posvet doletela usoda vseh prejšnjih.
Ni namen imenovati tiste, ki so ali naj bi bili nosilci fi-nalizacije rezultatov tega posveta V tem času je pomembno, daje bilo potrebno tako malo truda in volje za motiviranje vseh, ki v organizacijskem, načrtovalnem, finančnem. ekološkem, biološkem in operativnem pogledu začnejo z realizacijo. Z voljo in vso poklicno resnostjo so se odzvali, na priprave za izvedbo te zahtevne in za življenje ob reki Muri pomembne naloge: mag Andrej Janc, ribiška zveza in gospodarska zbornica M. Sohola; mag. Smiljan Juvan, projektivni biro VGP Maribor. Stefan Far-lek. ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora R. Slovenije — izpostava za vodno območje Mura dipl, ing Žižek Vili, poslanec v skupšč. repub. Slovenije - Zeleni gr. tehnik Slanko Rilonja, VGP Mura M Sobota, in Niko Belamarič. ribiška družina M. Sobota. Po informaciji, ki je bila s lem v zvezi posredovana, predsedniku IS SO Murska Sobota Ivanu Obalu. je le ta sprejel pobudo, v katero je vključil za lo ustrezen organ SO.
Na lem koordinacijskem dogovoru 4. .1. 1992 v domu ribičev RD v Murski Soboti so se dogovorili o metodologiji in strokovno načrtovanem posegu, postopnosti, upo šlevajoč vse ekobiološke zakonitosti, in finančnem kritju za tako zahteven projekt.
Ta »popularna« finančna plat kol prvi pogoj za realizacijo projekta je poleg drugega zaupana Viliju Žižku.
Preveč prostora bi uporabil za opisovanju nalog in obvez, ki so jih udeleženci prevzeli Toda zaradi bralcev bom na kratko zapisal, za kaj pravzaprav gre
Po ocenah in opozorilih strokovnjakov na omenjenem posvetu v Radencih je prekinjena celotna bioekološke veriga v reki Muri, v njenem okolju Pomurju in širše. Poenostavljeno povedano, ko so pred desetletji začeli z regulacijo reke Mure ter gradnjo življenjsko potrebnega nasipa, so istočasno zaprli marine rokave struge, mrtvice in druge vodotoke Zaprli so tudi tisti, ki niso povzročati poplav, predvsem listi znotraj varnostnega nasipa. In ravno s tem in v tem času začne pokanje bioekološke verige, o kateri je beseda.
Generacije prebivalcev ob Muri, predvsem ribiči, se spominjajo kolon in ton rib. npr podusti, ki so se prihajale iz Donave drstil naravnost v Murine rokave — struge, da pri (cm ne omenjamo vseh drugih rib: klenov, mren, androg, ploščičeov, hčrkov, ščuk, menkovccv itd. Tega v zdaj zaprtih rokavih slrugdh in reki Muri ni več! Poleg tega so bili rokavi oz. sl roge zimsko zatočišče ler ob visoki in deroči vodi zaklonišče za ribe in druge vodne živali. Bili so naravno gojišče mladic ribjega in drugega zarodka. žab. vodnih ptic, vodnih rastlin Spomnimo se sedaj razdrtih štorkljinih gnezd. Leta in leta ni videti v leh nekdaj živečih rokavih in strugah, kako za divjo raco plavajo mlade račke. Kaj pa voda podtalnica, ki jo pijemo ljudje in s katero napajamo živino'!
V medicinskem jeziku bi rekli, da so rokavi, struge in drugi vodotoki kapilare reke Mure in njenega okolja. Ce kri voda skoznje ne cirkulira, sc pač dogaja, da listo, kar nc funkcionira, izumira Verjamemo, da bodo udele žene tega dogovora to ustavili ter postopno vzpostavili btoekološko verigo, kolikor se bo dalo
Kaj pa reka Mura, ali se nam bo oddolžila? »Nič, kar je človek zmožen narediti, ni niti približno toliko učinkovito kol tisto, kar narava lahko naredi zase in za nas,« so rekli oceanologi’	N. BELAMARK.'
Sobota—
Murska Sobota
VKSTNIK, 5. MARCA 92 (ALI <1. CENARJL)
Celih 22 dni sem potreboval za odgovor mnenju g. Če-narja. polnemu »argumentov« toliko v opravičilo (v dopolnilo pa. da sem ga spregledal in so me nanj opozorili šele 26. istega meseca)-
Strinjam se. da lahko vsak pove svoje mnenje, nc strinjam pa se. če nc ločuje čustev in stroke Čustveno lahko vsak (podobno kot eden od članov komisije za preimenovanje). pove, da mu je nekaj pač lepše, ljubše, bolj estetsko .. .. pa tudi če je to ime Murska Sobota v sedanji obliki; nerodno pa j c. Če vse skupaj zameša
I predargumeni g Cenarja: »1'reif meseci se je noiela
akcija za preimenovanje mesta ...« Ne drži: Nobene akcije ni. le težaško delo komisije, ki ji je parlament naložil, naj se »pozabava« s poimenovanjem in preimenovanjem ulic v občini, obenem pa resno, lo je strokovno in argumentirano, prouči ime mesta Sobota in pove, ali je dovolj argumentov, ki opravičujejo spremembo imena. Tudi prispevka v reviji Separatio (avtor — ali škrat — je zapisal Separacija) sta bila zapisana s tem namenom in vsaj za svojega trdim, daje v vseh 9 točkah argumentiran, le zadnja, 10., je seveda težko dokazljiva.
I argument g. Čenarja: »...običajna raba pozna le Soboto m Sobočancc . . ali ni tako pri vseh mestih, katerih ime ic sestavljeno iz dveh ali več besed'.' pa zalo ne režejo imen la Ne drži: Stroka pač loči ti. pomensko razločevanje. Pri Soboti lo ni potrebno, ker je na Slovenskem ena sama, zato je Murska v govoru navlaka Radgona ali Bistrica je nekaj drugega, tako se res uporablja na ožjem območju, kjer ni možnosti zamenjave, sicer pa v polni obliki Gornja Radgona za razliko od Radgone (ta je avstrijska), Slovenska Bistrica za razliko od Ilirske Bistrice in tako naprej. Sobote ne morete zamenjali za nobeno drugo Soboto, ker je m. To ni rezanje imen, ampak je edina rešitev, saj se v Ljubljani in drugod bere ime od začetka, ker pa ni možnosti zamenjave z drugo Soboto, ostaja samo en det. Murska (Dokaz je Rogaška, dokaz je včasih teletekst slovenske televizije.)
2.	argument g. Čenarja: »Ignoranca drugih nam ne bi smela povzročati travm.« Ne drži: Ne gre za ignoranco drugih Tako govori več kot 90 odstotkov domačinov, ko začnejo govoriti knjižno, samo da bi bili bolj podobni veliki gospodi, če sodi to po vašem v socialno-psihološko razpravo, prav, kar se mene tiče je sociolingvistika že zdavnaj pokazala, kaj se dogaja in sam samo opozarjam na lo, ne da bi se štel za velikega izumitelja. Ce je vam ljubša samo Murska, vam je lahko, znanost je pač dokazala. da se bo to zgodilo Kar se tiče mene, se mi zdi prav opozoriti na to zdaj, ko je zadnja možnost za spremembo, ki praktično ne bo nič stala. Če se vi zavzemate za Mur-skarje, se pač dajte, meni niso všeč osebno, pa tudi stroka dokazuje, da to ni ne lepo ne polteno.
4.	argument g Čenarja: ».. tudi Soboto izgovarjajo kot Soboto.« Ne drži. Izgovarjajo jo tako kot jo zdaj, razlike ni, če je kaj spredaj In če jim tega ni zdaj nihče preprečil s Četrtkom, jim tega ne bo s Petkom, kot pravite. Neresno (dodajam jaz)!
5.	argument »Mura je reka, ki je odločilno zaznamovala Prekmurje, zakaj ne bi še njegovega središča?« Ne drži: Pridevnik Murska je iz razločevalnega (tista Sobota, ki ie ob Muri — le katera je tista, ki ni ob Muri, če druge ni J prešel v novo kategorijo, tako da zdaj nima tega pomena. Tako stroka!
6.	argument g. Cenarja ».. . ime so bojda ... našim prednikom ... vsilili Madžari. Trditev se mi sicer zdi možna. ne pa tudi dokazana « Ne drži: Kako? Osnovni arug-ment je vendar ta, da so Madžari Soboto (o njej pa govorijo dokumenti) preimenovali v Mursko zato, da bi jo ločili od drugih (Magyarszombath ..), naši »prevajalci« pa so to samo prevedli. To ni noben poskus v nekoliko evforičnem vzdušju pomesti z delom zgodovine, kot pravile, to je samo prikaz dejstev. (Vse skupaj pa seje začelo že pod »starim režimom«, evforično vzdušje izkoriščajo nekateri drugi!)
7.	argument: »Soočaiye z dejstvom, da so bili meščani... tujerodni. . nam ne bi smelo biti tako neprijetno.« Ne drži: Nikomur ni tako neprijetno. Kažemo samo na stvari, ki so bile, na argumente, ki naj bi (pač po našem, zagotovo ne najvišjem možnem, pa zato strokovno poštenem mnenju) držali in bili vredni, da mesto preimenujemo. To ni spreminjanje zgodovine, to je strokovno tehtanje na današnji dan.
8.	argument: »Ime mesta predstavlja tudi njegovo stal n ost, tradicijo, zgodovinski spomin .kol Murska Sobota Muraszombat je prišlo v pisano zgodovino .. zato smo ga dolžni ohraniti..« Ne drži. Zgodovina ni samo pisana. ampak še kakšna. Oh Soboti se to vidi. In poglejte vendar v to pisano zgodovino, pa boste videli, kolikokrat je zapisano samo Sobota Poglejte vsaj v versko literaturo, upam, dajo prištevale med »pisano zgodovino«, ludi tam veliko piše. Zato je veliko, veliko vprašanje, ali smo ime Murska Sobota res dolžni ohranili, kol pravite vi Lahko ga ohranite, a nikoli ne pozabite, da bosie ohranili samo Mursko. Sobota bo izginila. Ne solim vam pameii, samo opozarjam na slvari. ki so že dokazane Odločite se.
Marjan Maučec,
Cernelavci
Odprto pismo
IZVRŠNEMU SVETU REPUBLIKE SLOVENIJE in IZVRŠNEMU SVETU SO Ml RSKA SOBOTA
ZADEVA: TUDI PRI NAS BO ZAZVONIL TELEFON?!
Da, ludi pri nas bo zazvonil telefon. Upajmo, da do tega trenutka ni več daleč. Prbblemi v zvezi z izgradnjo telefonije so ponavadi povsod, nekje jih je več, drugje manj. S tem javnim pismom želimo odgovorene ljudi in širšo skupnost seznanili, kako se »tudi« pride do telefonskega priključka v naši »Sloveniji«.
Krajevna skupnost Cankova leži v zahodnem delu Prekmurja lik ob avstrijski meji. Velikost te je okrog 31 km , delno je ravninska, večji del pa leži na gričevnatem svetu imenovanem Goričko. Od osmih vasi, kolikor jih je v naši KS, imajo tri delno izgrajeno telefonsko omrežje Na 100 previcalcev imamo .1,6 telefonskega priključka. Ne ravno hvale vreden podatek za obmejno krajevno skupnost, ki vsakodnevno kontaklira z Evropo.
Potreba in želja po boljši povezavi s svetom preko žice Ije obslajala med našimi ljudmi že dolgo. Večkrat se je z izgradnjo poskušalo, vendar prav organizirano smo se tega lotili z mesecu juniju leta 1989 Z našimi željami na PTT nismo naleteli na vspodbuden odziv. Kapaciteta krajevne telefonske centrale širitve ni dovoljevala, potrebno hi bilo izgradili prenosni sistem in kompletno razvodno omrežje Po razgovorih na PTT naj bi pridobili vsaj 300 naročnikov. To nam nikakor ni uspelo, zaradi socialnega statusa krajanov Zbrali smo le 174 interesentov Ponujen nam je bil tak način izgradnje, kot je to bilo običajno v Pomurju. To pomeni, da občani izgradijo kompletno omrežje, sofinancirajo KATC (centralo), pošla pa poskrbi za ostalo. Ce smo hoteli prit: do telefonskega priključka, smo morali sprejeti ponujeni način. Stroški izgradnje so bili previsoki, da bi jih lahko plačali v kratkem roku, zalo smo se odločili za etapno gradnjo. Prva eiapa je vključevala nakup vseh kablov in položitev glavnih vodov do po sarneznih vasi. V drugi etapi je bilo predvideno sofinanciranje centrale in v tretji fazi je bila predvidena izgradnja razvodnih omrežij po posameznih naseljih S tem načinom izgradnje smo dosegli dokajšnjo solidarnost med posameznimi vasmi
Na osnovi izdelanih specifikacij /PTT/ smo sami kupovali potrebne kable vodnike/. Tu moramo omeniti, da nikakor nismo smeli kupovati kablov lakih dimenzij, ki bi pokrivali število naročnikov, pač pa kable, na kaier.se bodo priključili naročniki, ki že imajo telefon in še rezervo za bodoče interesente Seveda tudi tehnično ni izvedljivo, da bi se kupih kabli za točno znano število naročnikov. Pri nakupu kablov smo iskali zmeraj najugodnejšo varianto, tako da smo do tega materiala prišli relativno poceni Vsak posameznik je plačal po 12.615,- ATS. Ta znesek smo zbrali v 7 obrokih. Ker smo ta dela opravljali v času velike inflacije, smo ob vsakem pobiranju prispevke preračunali v trdnejšo valuto
Po informacijah na PTT. da znašajo stroški kablov nekje blizu polovice stroškov kompletnega omrežja, smo računali. da bo* naš telefon tako drag, kot drugi na našem področju Vendar je predračun za dokončanje del kom
pletnega omrežja pokazal drugačno sliko. Vsak naročnik bi moral dodatno prispevati po 24.670,— ATS, razen tega pa nabava centrale in prenosnega sistema do konca leta 1990 ni bila možna, torej tudi višina sofinanciranja centrale takrat še ni bila znana. Znašli smo se pred dilemo — kako naprej' Vložili smo že mnogo sredstev, nadaljevati pod temi pogoji pa tudi nismo mogli. Z aktivnostmi smo za kak mesec popustili.
V decembru leta 1990 smo bili s strani PTT obveščeni, da moramo sofinancirati centralo. Vsak posameznik bi moral plačan prispevek v višini 5 500 — ATS. Rok za plačilo je bil zelo kratek. Po dogovoru s predsednikom Izvršnega sveta SO Murska Sobota in z direktorjem PTT podjetja je bilo dogovorjeno, da omenjeni znesek poravnamo v dveh obrokih in to v razmahu treh tednov. Takrat smo na občini upali na konkretno pomoč, vendar razen obljube. da bo za našo zadevo vložena vloga za sofinanciranje razvoja demografsko ogroženih območij, nismo dobili ničesar. Tu moramo omeniti, da je bila takrat s PTT podjetjem sklenjena pogodba o razširitvi telefonskih kapacitet v KATC Cankova. Po tej pogodbi bi dela morala biti končana do 30. novmbra 1991.
Medtem se je število naročnikov v naši KS povečalo, tako, da se je gradnje omrežja lotilo 199 interesentov. Dela na omrežju so se začela v maju leta 1991. Da bi direktne stroške čim bolj zmanjšali, smo določena dela opravili sami, predvsem zasipanje in planiranje rovov. S strani PTT podjetja so ta dela ovrednotena na 287.500.— ATS Naši naročniki so prispevali tudi 270 telefonskih drogov. Prostor, v nakterem je nameščena telefonska centrala, smo morali naročniki v celoti pripraviti. Po končanih obračunih o izvršenih delih je vsak naročnik povprečno plačal 34.535,— ATS, opravil dela v vrednosti 1.440.— ATS in prispeval povprečno 1,35 telefonskega droga.
Ob vsem naštetem še zmeraj niso opravljena vsa plačila. Po informacijah odgovorne službe na PTT nam je rečeno. da bo vsak naročnik s prvo položnico moral plačati prispevek v višini 4.030.— SLT. Na prošnjo, da bi bili oproščeni vsak tega prispevka, smo dobili negativen odgovor
Morda se bo kdo vprašal, kako smo zmogli tolikšna plačila? Zmogli smo predvsem zato, ker smo denar zbirali v manjših obrokih, zmogli zato, ker smo se bili pripravljeni odreči marsičemu in zato, ker poti nazaj ni bilo.
Želeli bi, da se bo kdo od odgovornih vendarle vprašal, zakaj smo morali (oliko plačati, zakaj je naš telefon tako drag?
Gradnja je končana, vendar telefona še zmeraj nimamo. In kaj želimo? Najprej (o, da se telefoni takoj priklopijo, saj so pogodbeni roki za dokončanje del že mimo Želeli smo, da ima v skladu s Pravilnikom o določanju vrstnega reda telefonskih priključkov naša KS pravico 5 let dajati soglasje za priključitev na proste kapacitete. Na ta način bi tistim »občanon«. ki računajo na cenejši telefon to čakanje podaljšali na 5 let. Na to prošnjo smo dobili negativen odgovor Glede na to, da PTT Murska Sobota zdaj nudi telefonski priljuček za 78.000,— SLT nepovratnih sredstev ostali prispevki občanov pa se smatrajo kol kredit. Želimo, da uidi mi dobimo sorazmerni delež v vrednostnih papirjih. Ce smo v osnovno sredstvo PTT Murska Sobota vložili preko 7.000.000,- ATS. smemo to zahtevati in to toliko prej, ker se je na izgrajene omrežne kapacitete priključilo preko 85 starih lastnikov telefona.
In zakaj smo naše pismo naslovili na tako visoke našlo ve? Želimo seznanili ljudi, ki nas vodijo, ljudi, ki odločajo o načinih in postopkih, morda ludi to, kako se modernizira telefonija. Od obeh naslovljencev želimo odgovor. Ali smo in moramo biti prepuščeni samemu sebi in v milost in nemilost monopolistu? Ali res ni mogoče, da bi naši ljudje dobili določen del sredstev povrnjenih? Ali ni sramotno tudi za našo oblast, da se smejo dogajali taksne stvari? Ali bi morali mirovati in zadovoljni čakati s tem kar smo imeli?
Gradbeni odbor za telefonijo pri KS CANKOVA
V vednost:
— Ministrstvo za promet in zveze. Ljubljana, Parmova 33
P S: Dopis z gornjo vsebino smo poslali na omenjene naslove pred desetimi dnevi. Med tem smo od PTT M Sobota ludi zahtevali, da pismeno obvestijo vse naše naročnike, kdaj bodo vključeni v telefonski promet. Po 13. dneh še zmeraj nismo dobili nobenega odgovora.
Ugotovili smo, da je bil 23. 3. 1992 razgovor o problematiki telefonije v KS Fokovci Prosenjakovci. Na razgovoru so sodelovali direktor pošte M. Sobota, predsednik IS občine M. Sobota in republiški minister za promer in zveze. Smatramo, da bi bilo prav, da bi v razgovore o tej problematiki bili vključeni (udi mi, saj smo prepričani, da tovrstna problematika na področju telefonije v naši KS ni nič manjša.
Sprašujemo se, v čigavem interesu nismo dobili od nikogar nobenega odgovora, morda pa nam bo na to javno pismo odgovorila PTT M. Sobota, in sicer kdaj bomo vključeni v telefonski promel in koliko odškodnine je PTT pripravljena vrniti našim naročnikom, ker centrala in prenosni sistem nista bila dokončana do 30. II. 1991 kot je zapisano v pogodbi.
Cankova, 30. 3. 92
Gradbeni odbor za telefonijo pri KS CANKOVA
K moralni in pirovi zmagi
K prispevku g. Stefana Kuharja bi rad dodal nekaj dopolnil. Dopisnik primerja volitve v našem slovenskem parlamentu s parlamentarnimi volitvami v Jugoslaviji, ki so bile 5. maja 1935 leta. To je ob koncu 6. — januarske diktature in smrti kralja Aleksandra.
Takrat je Jeftič dobi! 1.746 892 glasov, opozicija pod Mačkom pa 1.076 346 glasov. To se pravi ne 80, pač pa dobrih 64 % glasov za J NS. Povsem drugačno stanje pa je bilo na Hrvaškem in v Sloveniji. Na Hrvaškem Maček 797.197, Jeftič pa 520.144. V Sloveniji, kjer je SLS razglasil bojkot volitev, je dobil Jeftič in JNS 47 % glasov Kot vemo, so takrat sestavljale Jugoslavijo tri narodnosti — uradno: Srbi, Hrvati in Slovenci.
To je bilo nekaj povsem drugega kol danes, ko imamo suvereno slovensko državo. Zato je primerjava neprimerna. kol ludi opletanje z »mrtvimi dušami«. Očitno g. Kuhar pozna marsikaj, ne pozna pa mene za pravičnost in politično strpnost
Preseneča me v sestavku nestrinjanje z novo slovensko ustavo. Pa namig na večno vladanje. To je pa res že smešno. da ne rečem žalostno. Že lani v poletju so nekateri trdili. da bomo v septembru 1991 leta jedli travo, jaz oseb no imam rajši regrat.
Sc hujše pa je iz sestavka vidno sovraštvo. Da, sovra Sivo' Enkrat sem se že oglasil v Vestniku in dal primer, kako smo med vojno znali sodelovati ljudje različnih prepričanj. Vsaj na Štajerskem je bilo tako Takrat sem tudi napisal, da sem siar in se ne bom več oglašal, sedaj pa sem moral to obljubo prekršiti. Ponovno prosim vse ljudi Slovence, bodimo složni in strpni. Počakajmo, naj narod pokončoih slovenskih ljudi odloči na prihodnjih volitvah o tem, kdo bo naš sluga, nc pa vladar. Kajti vladati hi moralo pomenili služiti koristim Slovencev. Siti smo že. vsaj jaz, tega večnega natezanja z raznimi mandatarji.
Odločijo naj svobodne in poštene volitve vseh slovenskih državljanov, ne pa parlamentarne igrice, mimo volil-cev.
Maks Peršak
1992
Stran 15
šport
ROKOMETNA
St PERLIGA
Sodnika
ROKOMET SUPERLIGA
oškodovala Pomurko
V osemnajstem kolu pnenstva v slovenski moški rokometni su-perligi je Pomurka iz Bakovec gostovala pn zadnjem Intesu Riku v Ribnici in nepričakovano izgubila z 17; 18. Tekma je bila izenačena, [ rezultat pa ves čas tesen. Gostitelji so pri rezultatu 17:17 dosegli regularen zadetek, ki pa ga pristranska sodnika Kern in Strel iz Kopra nista priznala in tako oškodovala Bakovčane. Najboljša v ekipi Pomurke sta bila tokrat Okreša in Anton Lovenjak. Strelci za Pomurku: Okreša 6, Š. Lovenjak 4. igra Pomurka v soboto v Murski Soboti z Velenjem.
Pivovarna Kolinska 0 Rudar Jadran Velenje POMURKA Duh N oprema Presad ■ Drava Inles Riku Preddvor
1!
18
18
18
18
18
18
18
18
18
18
18
15 3
12 0
9 4
9 3
8 4
9
7
7
6
5
2
3
2
2
2
3
5
3
SRL - MOŠKI
0
6
5
6
477:327
395:336
394371
398:400
33
24
22
21
« 410387 23
8
9
9
10
10
12
398392 405 415 393:430 385397 416:443 347420
381 465
19
16
16
14
13
9
9
BRANE KLUN - TEHNIČNI SEKRETAR MARATONA TREH SRC
Mednarodni tekaški maraton
bo enkratna prireditev
STRELCI POMURKE
94 golov: Radovan Petek, 68 golov: Darko Okreša, 62 golov: Srečko Meolic, 58 golov: Stefan Lovenjak, 51 golov: Anton Lovenjak, 35 golov: Jože Žugelj, 24 golov: Jože Buzeti, 3 gole: Branko Bedekovič, 2 gola: Peter Škraba«, I gol: Tomaž Kolmanič.
Anton Lovenjak (Pomurka) — peti najboljši strelec v ekipi
Celje Dobova
Šešir Krško
Grosuplje Novo line Ormož
KROG Kamnik Radeče
V. Nedelja Emens Cul Izola Matere
19
20
20
20
19
20
20
20
20
20
20
15
14
15
12
11
8
8
1
2
0
2
2
4 4
2
3 457:381
31
4
5
8
6
476:394 30
437 396 30
411 364 26
448 302 24
8 461447 20
8 420 430 20
10 391 394
8 2 10 393409
7 3 10 408.450
6 2 12 380:416
20 6 2 12 415448
20 5 0
20 2
15 381481
2 16 378465
19
18
17
14
14
10
6
SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA
Nepričakovan poraz Kroga
V dvajsetem kolu prvenstva slovenske rokometne lige za moške je Krog gostoval v Hrastniku in nepričakovano izgubil z visokim rezultatom 19:27. Krožani so bili v prvem polčasu enakovreden tekmec, v nadaljevanju pa so popustili. K rezultatu pa sta svoj delež prispevala tudi pristranska sodnika Pajič in Štern. Strelci za Krog: Komanko 4. Prem 4. A. Titan 3, Meolic 6, Šernek 1 in D. Titan I. V prihodnjem kolu igra Krog z Grosupljem v soboto ob 17. uri v Murski Soboti.
SLOVENSKA ODBOJKARSKA LIGA
V soboto pomurski derbi
I.	SOL - MOŠKI
Brezovica Šempeter VIGBOS Bled Žiruvmca EMONACOMMERCE
Topolšica Črnuče
Mislinja Celje Izola
II.	SOL — ženske
20
20
20
20
20
20
20
20
20
20
20
20
16
14
14
13
12
10
5
3
3
4 53:21
5 5029
6 4L35
7 45:32
8 46:33
36
34
34
33
32
9 41:39 31
9 39 38 31
10 37 41 30
12 3542 27
15 23:47
17 29:52
17 1654
25
23
23
V dvajsetem kolu prvenstva v slovenski moški rokometni ligi je Emonacommerce v Ljutomera s težavo premagal Izolo s 3:2. (15:10, 15:17, 11:15, 15:8, 15:12). Ljutomerčani tokrat niso prikazali pričakovane igre, tako da so se naposled morali zelo potruditi. da so zmagali. Najboljša v ekipi sta bila Grut in Rajnar. Posta-
Pred sobotnim derbijem med odbojkarji Vigrosa iz Murske Sobote in Etnonacommercem iz Ljutomera, ki bo v Ljutomeru, sta se sestali vodstvi obeh klubov z namenom, da se dogovorita o športnem sodelovanju. To naj bi se pokazalo že na derbiju, zato vodstvi obeh klubov prosita ljubitelje odbojke, da s Športnim navijanjem prispevajo k športnemu vzdušju, zmaga pa naj odbojka, ki si pridobiva vedno več pristašev.
va Emonacommercea: Drvarič, Rajnar, Krajcar, Belec, Grut, Onišak, Šumak, Zidar in Škro-bar. Odbojkarji Vigrosa iz Murske Sobote pa so gostovali pri vodeči Brezovici in izgubili z 1:3. Sobočani so tekmo dobro začeli, saj so povedli z 1:0. Žal pa so v nadaljevanju zaigrali slabše, tako da je bil poraz neizbežen. Postava Vigrosa: Ratkai, Žalik, Gobec, Horvat, Munih, Novak, Vnuk, Janža, D. Poredoš, R Poredoš in Klement. V predzadnjem kolu se v soboto igra v Ljutomeru pomurski derbi med Vi-grosom in Emonacommerceom. Za srečanje je veliko zanimanja, zato tudi pričakujejo dober obisk tekme. Iz Murske Sobote bo odpeljal poseben avtobus takoj po končani tekmi druge slovenske lige vzhod med Pomurjem in Ptujem izpred srednješolskega centra.
Ljutomer premagal Pomurje
V tekmovanju druge slovenske ženske odbojkarske lige je Ljuto-mer nepričakovano premagal Pomurje s 3:0. Ostali izidi: Puconci— Ruše 1:3, Cven -Črna 3:1 in Mladost —Celje H. 3:2.
KEGLJANJE
Lendavska Nafta šesta
V zadnjem kolu prvenstva v varaždinski kegljaški zvezi je Centropromet iz Varaždina premagal lendavsko Nafto s 4.896:4.708 podrtimi keglji Nafta jes 15 točkami zasedla 6. do 7.
Tradicionalni tekaški maraton TREH SRC v Radencih se je že doslej uveljavil kot zgledna športno-rekreacijska prireditev v Sloveniji in širše. Organizatorji si vsako leto prizadevajo vključiti kaj novega in privlačnega. Tako so se letos odločili, da bo maraton, na katerem so že doslej sodelovali tudi tekmovalci iz drugih držav, dobi! še naziv mednarodna prireditev. Več o prireditvi, ki bo 30. maja [992, smo se pogovarjali s tehničnim sekretarjem maratona Branetom Klunom.
— Letošnji tekaški maraton TREH SRC bo potekal prvič na ozemlju dveh držav. Od kod motiv za takšno organizacijo?
»S predstavniki Alpe-Jadrana smo se na lanskem tekaškem maratonu TREH SRC v Radencih dogovorili, da naj bi tekli skozi večja mesta ob meji. S predstav niki avstrijske Radgone smo se dogovorili, da bi 12. tekaški ma raton povezal dve deželi Naši sosedje so ponudbo z veseljem sprejeli in se vključili v prireditev tudi kot organizatorji Tako kot od vsega začetka tudi tokrat vodi (kot predsednik) organizacijski odbor Martin Sreš, za nje govega podpredsednika pa smo izbrali Petra Merlinija iz avstrijske Radgone. Tako bo letos proga tekaškega maratona TREH SRC potekala skozi mesta Gornja Radgona —avstrijska Radgona—Murska Sobota.«
— Kako pa potekajo priprave na to veliko mednarodno Športnorekreacijsko prireditev?
»S pripravami smo začeli zelo zgodaj. Doslej smo imeli že tudi
dve tiskovni konferenci v Radencih in na sejmu Alpe-Jadran v Ljubljani, na katerih smo novinarje seznanili s potekom priprav in jim predstavili tudi tekmovalne proge. Letos smo na-
mreč morali izmerit: dolžino novih tekmovalnih prog za mali m veliki maraton. Pri tem sta nam veliko pomagala predstavnik AK Pomurje iz Murske Sobote Mirko Šeruga in prometni policijski inšpektor Marjan Horvat. Ob ponovnem pregledu proge pa bosta navzoča še predstavnik AZS Franc Mikec in republiški prometni inšpektor.«
— Kakšen pa naj bi bil prispevek Avstrijcev pri organizaciji tekaškega maratona IREH SRC?
»Avstrijci bodo prevzeli organizacijo prireditve na njihovi strani, to je od radgonskega mosta čez reko Muro skozi avstrijsko Radgono do mejnega preho
da v Gederovcih. Pred prehodom v Gederovcih N * prva okrepčevalna postaja,' j si bodo lahko udeleženci m-na postregli z napitki. A"’ turistični in športni delartjgS tudi poskrbeli za pokro*"*^ številne udeležence t^as1-! maratona. Dogovorili sm<' di. da bo skupna delegacij* skala tekaški maraton n. ju, kjer bo predstavila cem 12. mednarodni tetu-A" raton TREH SRC v Rade"*
— Kakšno udeležb P’ kujete na tej mednarodn'
»Atletska zveza sklenila, da bo letošnjitF' raton v Radencih stel 3J stvo Slovenije, nameM" 'L , njega malega maraton* ™ pomeni, da bodo na P, ,^1 sodelovali vsi najboljši^" „ tekači na dolge ptdŠ'. stne tekače pa pričakuj'%, iz Avstrije, Madžarske n ške. Poleg kakovostnih^; valcev pa organizatorji mo posebno skrb tudi sti prireditve, zato um' jemo številčno ude6-.’il skem teku na 10
hodu na Kapelo ter cibanov in pionirjev- 1 ■ smo tudi prvič vključil* ' vanje paraplegike z meje Pričakujem, da
l KEH bKC V	ll r
na najvišji organizacij* Zato bo poskrbelo ‘J kušenih športnih, 1 b drugih delavcev iz s Avstrije.« ferI
mesto.
M. Z.
ŠPORTNI OBRAZI
Daniel Brežic —
kadetski reprezentant
Lendavčani zmagali na
Madžarskem
Na Madžarskem je bilo tradicionalno mednarodno kegljaško srečanje med moškima in ženskima ekipama podjetij Nafte iz Lendave in KTV iz Lovaszija. V obeh konkurencah so zmagali Lendavčani. Rezultata - moški: Nafta-KTV 983:877 (Horvat 174, Levačič in Radakovič po
Dobili novo letalo
Novo turistično letalo na letališču v Rakičanu. Ob letalu Maks Vaupotič (upravnik) in Drago Žižek (predsednik kluba).
Foto: F. Maučec
AERO KLUB MURS^ SOBOTA
Peste*"
program
letalske
Soboški aeroklub	>j
pester in zanimiv proA^1 u” novih kadrov. 4 vrTeh1
no letenje nacrtujej0 lanje treh kandida*^^ ft in enega za zlato zrd M demh imajo 1,1 ' r"l 9.000 kilometrov. V p« ciji so predvideli oS^ # treh kandidatov in , .r padalstva, skupno <1 720 skokov. V *" ,111^ d imaj’o v programu j Pj kandidatov za tu”'*’' tl)|jd" I
Že večkrat smo ugotavljali, da imamo v Pomurju dovolj nogometnih talentov, ki bi se lahko ob načrtnem in strokovnem delu razvili v dobre nogometaše. Med te prav gotovo sodi tudi šestnajsletni Danijel Brežic, učenec drugega razreda soboške gimnazije, sicer član Nogometnega kluba Mura iz Murske Sobore. Nogomet ga je pritegnil že v rani mladosti, saj seje že kot prvošolec vključi! v pionirsko nogometno šolo pri soboški Muri. Prvi njegov nogometni učitelj je bil Žoran Cirkvenčič, sedaj pa vadi pod strokovnim vodstvom mladinskega trenerja Mure Željka Kranjca. Svojo nogometno znanje je izkazal že kot pionir, zato so ga najprej uvrstili v pomursko, nato pa v slovensko pionirsko reprezentanco. Za pionirsko reprezentanco Pomurja je odigral sedem tekem, za slovensko pa štiri (tri na turnirju republik in pokrajin in eno proti Italiji). Za kadetsko reprezentanco Pomurja je odigral osem tekem in dosegel pet golov, za slovensko kadetsko reprezentanco pa je odigral tri tekme. Že drugo leto nastopa za mladinsko moštvo Mure, ki se bori za naslov prvaka v drugi slovenski mladinski ligi vzhod. V letošnji sezoni je dosegel tri gole. Na soboški prvi
osnovni šoli se je nekaj časa tudi ukvarjal z modelarstvom ter v razredu A-l postal občinski, republiški in državni prvak. V zadnjem Času se je poleg šok posvetil le nogometu. Zaradi popoldanskega pouka pa trna težave z vadbo, saj mora dopoldne večkrat trenirati kar sam. Rad tudi posluša glasbo. Njegova želja je, da bi bil letos uspešen v pomurski in slovenski kadetski reprezentanci ter nadaljeval med mladinci. Želi si tudi, da bi mladinsko moštvo Mure zasedlo prvo mesto v drugi slovenski ligi in se uvrstilo v prvo slovensko ligo. Prav tako si želi, da bi uspešno končal šolanje na gimnaziji in fakulteti, ohranil status slovenskega reprezentanta tudi v starejših kategorijah in morda končal nogometno kariero v katerem italijanskem prvoligašu. Želimo, da bi se mu njegovi načrti uresničili. F. MAUČEC J
170);
739:541 Sekereš
ŠAH
ženske:	Nafta—KTV
(Gulcl 155. Varga 151 124).
in

Zmagal Igor Kos
V Rakovcih je bil peti šahovski turnir. Sodelovalo je 53 tekmovalcev in tekmovalk. Zmagal je Igor Kos z 9 fo-Čkami pred Harijem. 7, Lukičem, Bol Čičem in Gaborjem, po 6,5, ter Kele-menom in Režonjo, po 6 ločk Pri nc-kategornikih je bil najboljši Lukič s 6,5 točke pred Smodišem, Glavačem in Brubnčičem, po 6, pri mladincih Peter Kelemen s 5,5, pn Ženskah pa Kaika Marič s 4,5 točke Naslednji turnir bo na Grlavi
Aeroklub Murska Sobota je te dni dobil novo 5-sede žno turistično letalo Maule MX-7/180, ki so ga kupili v Texasu v ZDA kot nadome stilo za letalo, ki se je lani ponesrečilo pri Nišu v Srbiji. Gre za najsodobnejše letalo, ki je opremljeno s satelitsko radionavigacijsko opremo (GPS IDO). Letalo sodt v kategorijo STOL, kar pomeni, da se lahko uporablja na kratkih vzletnopristajalnih stezah. Za nakup novega letala so se odločili zaradi potreb v pomurskem prostoru. Letalo bodo uporabljali za komercialno šolanje in po-
slov no letenje. Tačas že imajo dva kandidata za komercialno šolanje. Povezali so se tudi s Turistično zvezo Pomurja in predstavili razvoj dejavnosti in možnosti turističnega letenja. Letalo je pretekli teden registriral republiški inšpektor za zračni promet pod oznako SL — DAD, tako da že lahko leti.
F. MAUČEC
Slovenije. V okviru । Murska Sobota tud' dela modelarska oj a posebno mlati"*1. žj cem, ki tudi dosegaj*’ ’jjikfy tate. Poleg tega bob0 1 zirali izpite za sekcije, za katere Ir™*, sUr ./ k umen taci jo za *PI’ t I register. Tačas im4“ > jev.	~ J
Odbojkarice Pomurja iz Murske Sobote. Stojijo od leve proti desni: Mesarič (trener), Forjan, T. Cipot, Kuhar, Flisar, Vršič, Gruškovnjak (teh, vodja); čepijo: Skerlak. M. Cipot, Posavec, Časar in Šbmen.
Foto: .1. Zautteker
KEGLJANJE
Robi Smodiš 1 državni prvak .
Na kegljišču Maksa Perca v Ljubljeni „11^ »no mladinsko kegljaška prvenstvo. Med 5® ’ ^1 je kot edini predstavnik iz Pomurja sod*। j Smodiš, član KK Radenska, in dosegel lep % !**> je 1710 {842, 8B8) kegljev, osvojil prvo me«*® ,i državnega mladinskega prvaka. Robi že več odličnih rezultatov in uvrstitev, ki jih j/ raznih tekmovanjih. Leta 1989 je na ropubj*• dinskem prvenstvu med posamezniki zasede^p j sto. Enako uvrstitev je ponovil tudi	P^l
hkrati pa v dvojicah zasedel drugo mesto. republiškem mladinskem prvenstvu mec{ P in dvojicah četrti. Poleg tega je lani in letos mladinski prvak mariborske regije. Je ^^j.i.i mladinske kegljaške reprezentance, za Rdt* JKB stopil že štirikrat. Dvajsetletni Robi, ki je * ga letnika tehniške univerze v Gradcu, kje* hitekturo, si predvsem želi, da bi ostal v prezentanci in se uvrstil na svetovno m stvo, ki bo prihodnje leto v Budimpešti.
Stran 16
šport
ge. ““sklh ekip Pomurja iz


Murske Sobote in Puconec v tekmovanju druge slovenske li-
Foto: J. Zauneker
"^^ElSTVo_____________ ^Markoja
Podprvak v genije k'' '^ovan^ je bil° republi-L*"0 Puško '2a V7| s,re'janju z lCP uspeh Za zlato Puščico.
;i'" Sn b?S®e! Rot" Mar . . Sobota sai , mu^a Ml Mur-kr°8' za‘
S|n«„ ' ln P°*'al ixjd strelov 'K S°delovalo je
-	F- Matko
Rekord
----DRUGA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA------------
Neodločena izida Gidosa inBeltransa
V šestnajstem kolu prvenstva v drugi slovenski nogometni ligi vzhod sta pomurska Ugaša dosegla polovičen uspeh. Gidos iz Turnišča je na vročih tleh v Slovenskih Konjicah z Dravinjo igral neodločeno 0:0. Beltrans pa je z vodečim mariborskim Železničarjem v Veržeju igral neodločeno 3:3. Gole za Beltrans so dosegli; Kutoš, Osterc in Sobočan V prihodnjem kolu gostuje Gidos v Račah, Beltrans pa v Slovenski Bistrici.
9$l.MS
^ck'PaOšk?US^h J' d°‘ C Murske v?" Sumenja-r,>. Karo' ?b°'e
8ip P°murka J,S’Cer !ek^je "J emu' : S ' 544 kriv
^,'•^03	''»'d. S-\„-
^ojed82 kroEiPr'al drzavn' r>»	11 h |f?f' Domni Ren-
tni k*° Pa z e«??',retJ'' Dav0‘ ponirka?-lrS 'Zld°m Ce-
"dla^šina) sig?^0® Fie‘
Vjsoka ~ "
SreV^tnagau1" M Murske z ^o-
f23) Z, ’L Brezi.
^‘>v* 5 (' ^ova 39
^^vv ”
hr»Lnanle
^•hk*
K'"Ske rJS ^ednarod-& -O * >%ii.‘ Za hoj* ^Ju.je k sPreje,, na lravi
Sfe—
MOTOKROS - EVROPSKO PRVENSTVO
Boštjan Kampuš petindvajseti v Italiji
V Varezzu v Italiji je bila prva dirka za evropsko prvenstvo v motokrosu. Med 106 tekmovalci » razredu 125 kubičnih centimetrov iz 20 držav je kot edini slovenski predstavnik sodeloval Boštjan Kampuš iz Spodnje Ščavnice, član Mototouring kluba Radenci, in se dokaj dobro odrezal. Najprej so se tekmovalci pomerili v dveh kvalifikacijskih skupinah. V svoji skupini je Boštjan dosegel deveti čas in se uvrstil med 40 najboljših, ki so sodelovali v finalnem delu tekmovanja. Žal v prvi vožnji finala ui imel sreče, saj mu je v tretjem krogu odpovedal stroj in je moral odstopiti. Kljub Icmu pa si je z drugo in tretjo vožnjo zagotovil skupno 25. mesto, kar je več kot razveseljivo. Dejstvo je namreč, da je večina tekmovalcev, ki sodelujejo na evropskem prvenstvu, končala motošolc. Pa še to: Organizatorji dirke so se znašli v zadregi, saj niso imeti slovenske zastave, pod katero bi lahko Boštjan tekmo- ‘ val, temveč le jugoslovansko. Rešili pa so jih njegovi zvesti spremljevalci in jim odstopili slovensko zastavo. Tekmovanje na evropskem prvenstvu Boštjanu omogočajo njegovi zvesti pokrovitelji, katerim je zelo hvaležen in pričakuje, da ga bodo podpirali tudi v prihodnje, zlasti še, ker si to s svojimi rezultati tudi zasluži.
---K A R ATE------------------------------
Drugo mesto Sobočank
V Trbovljah je bilo finale državnega prvenstva v karateju — katah in borbah za člane in članice. Sodelovalo je 56 tekmovalcev in tekmovalk iz 22 klubov. Med njimi so bili tudi tekmovalci in tekmovalke iz Murske Sobote in dosegli lep uspeh. V ekipni konkurenci so članice zasedle drugo mesto. Pri posameznicah je bila Ternarjeva deseta. Bočkajeva pa enajsta, pri članih pa Jakovljevič trinajsti, medtem ko Baranja zaradi poškodbe ni nastopil.
V Rušah pa je bilo kvalifikacijsko tekmovanje za državno prvenstvo v stilnem tekmovanju za člane in članice. Sodelovalo je 72 tekmovalcev in tekmovalk iz 8 klubov. V katah — kategorija B barvni pas je zmagal Jakovljevič. Horvat pa je bil drugi. Pri ženskah je bila Ternarjeva druga. Žagarjeva pa tretja. V borbah, kjer je sodelovalo 42 tekmovalcev, je v kategoriji barvni pas Jakovljevič zasedel peto, Ivanov pa osmo mesto. Med A-mojslri je bil Baranja deveti. V ekipni konkurenci so Sobočanke zasedle prvo mesto. Sobočani so se uvrstili v finale, ki bo 17. maja v Mariboru.	D. Škandali
---IGRA Z ZVENEČO ŽOGO--------------------
Sobočani drugi
V Murski Soboti je bilo odigrano četno kolo tekmovanja slepih in slabovidnih Slovenije v igri z zvenečo žogo Zmagala je Ljubljana pred Mursko Soboto in Celjem. Po četrtem kolu vodi Ljubljana s 30 točkami pred Mursko Soboto, 22, Celjem. 18, Gaberjem 8, Koprom. 4, in Kranjem, brez točke. Med strelci vodi Vinkler (Ljubljana) z 19 goli, Korošak (MS) pa je z 18 goli drugi Izbrana je bila selekcija Slovenije, ki bo sodelovala na mednarodnih tekmovanjih.-V slovenski reprezentanci sta tudi pomurska tekmovalca Korošak in Potočnik.
T. Kos
13	10	3	0	26:8	23
13	9	2	2	37:10	20
13	6	6	1	31:20	18
13	5	4	4	18:17	14
13	4	5	4	25:23	13
13	4	5	4	18:18	13
13	5	3	5	20:31	13
13	3	6	4	20:19	12
13	4	1	8	18:29	9
13	1	5	7	20:25	7
13	1	5	7	17:32	7
13	3	1	9	14:32	7
*Sene«l
■<d‘‘Tu 'i -'i' vai r : "ClJah. m ' 1 pravico Jt ^U^Pravifl/^ Pr«-<^č|£ Pl°nir >0>t Hor-;"Alv'0vd' je * tretje h,‘-it "ih ; lč (pJ drz«vni 'an - i 7 ^e „ *rjej p0
^9*1, 10 tn M p'n'
-cev. - uvrstil med VSr»?-	M u.
Udeleženci seminarja za nogometne inštruktorje v Lendavi, ki sta jih vodila Feri Horvat in Zoran Cirkvenčič.	Foto: F. Bobovec
II. ONL Lendava
Mostje: Žitkovci 2 0
Lakoš : Zvezda 1:2
Mostje Lakoš Žitkovci Zverda Petišovci
9 7 D 2 218 14
9 6 12 25.9 13
9 4 1 4 1821 9
9 3 0 0 13:24 6
8 1 0 7 10 24 2
SNL
Maribor B.	25	19	4	3	60:21	42
Olimpija	26	18	5	3	60:14	41
B Izola	27	14	10	3	38:14	38
Živila Naklo	27	13	10	5	37:26	34
Koper	27	13	7	7	28:19	33
Gorica	27	10	12	5	49:27	32
Publikum	26	10	18	6	32:35	30
MURA	27	12	5	10	43 36	29
Steklar	27	10	8	9	40:45	26
E. Ljubljana	26	10	7	9	3129	27
Slnvan M.	26	8	10	8	31:20	26
Rudar (V)	27	9	8	10	3943	26
L. M. Svoboda	26	8	8	18	33 39	24
E. Zagorje	27	9	5	13	35:32	23
Primorje	27	7	9	11	2842	23
POTROŠNIK	27	8	7	12	36:51	23
NADA	27	7	0	14	32:50	20
0 Rudai	27	7	5	15	3547	10
Medvode L.	27	6	4	17	19:56	16
Domžale L	25	4	6	16	18:40	14
Jadran Lama	27	3	6	18	16 54	12
II. SNL	MB	VZHOD
Železničar	16	10 5 1 23:8 25
Dravograd	1«	9 5 2 27:12 23
GIDOS m	16	7 5 4 34:24 10
Dravinja	16	7 5 4 25:14 19
Hmezad	16	6 6 4 19:17 18
Korotan	16	7 3 6 19:18 17
Pohorje	16	5 5 6 19:22 15
Impol	16	6 3 7 21 25 15
Kovinar	16	5 5 6 17:24 15
BELTRANS	16	3 8 5 18:20 14
Pekre	16	4 5 7 18:21 13
Rače	16	4 5 7 17:20 13
Partizan	16	3 6 7 2L24 12
Središče	16	2 2 12 14:43 6
--SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA------------------
Skromna bera točk v dveh kolih
Odigrano je bilo 27. in 28. kolo v slovenski nogometni ligi, ki pa za pomurske ligaše ni bilo preveč uspešno, saj so osvojili vsega tri točke. V 27. kolu je Potrošnik v Beltincih Remiziral s Primorjem iz Ajdo-viščine 1:1. Bekinčani so zamudili priložnost, da osvojijo obe točki. Gole ža Potrošnik je dosegel Baranja. POTROŠNIK: Irgolič 7, Tratnjek 6, Čontala 6, Zrim 7, Kosi 7, Godina 6 (Celec —), Voroš 7, Baranja 7, Hartman 6, Škaper 7, Zver 6 (Jona 5). Gorica je premagala Muro s 3:0. Sobočani niso imeli tako podrejene vloge kot kaže rezultat. MURA: Černjavič 5, Cener 7, Vori 6, Berendijaš 7, Posavac 6, Kokaš 7, Baranja 5, Kovačič 6 (Šarkezi 5), Kranjčič 6 (Vukman —), Kukič 6, Belec 6. Maribor Branik pa je premagal Nafto s 4:0. NAFTA: Košek 5, Mundjar 5, Graj 5, Djurdjevič 6, Bubek 5, (Balantič 5), Drvarič 6, Šabjan 5, Ferletič 5, Car 5 (Cjurkač —), Hranilovič 6, Ratajce 5.
V 27. kolu je soboška Mura igrala s Koprom 0:0. Sobočani so imeli več od igre, vendar pa priložnosti niso izkoristili. MURA: Černjavič 7, Cener 6, Vori 6, Berendijaš 6, Posavac 7, Kokaš 7, Zetič 5 (Baranja —Kovačič 5, (Šarkezi —), Prekazi 5, Kukič 5, Belec 5, Lendavska Nafta je s Slovanom Mavrico igrala 1:1. Gol za Nafto je dosege! Bubek. Lendavčani so bili blizu zmage, saj so dve minuti pred koncem tekme prejeli izenačujoči zdetek. NAFTA: Kusek 8, Mundjar 7, Baša 6, (Ferletič —Balantič 6, Djurdjevič 7, Drvarič 7, Graj 6, Hranilovič 7, Bubek 8, Šabjan 6, (Gjurkač 6), Rob 8. Izola je premagala Potrošnik iz Beltinec z 1:0. Beitinčani so igrali dobro in bi lahko tudi iztržili točko POTROŠNIK: Manč 6, Tratnjek 6, Jona 5, Zrim 5, Celec 6, Kosi 6, Mertuk 5, Voroš 6, Baranja 6, Hartman 5, Škaper 6, (Zver —), Godina 5. V prihodnjem kolu igra Potrošnik v Beltincih z Olimpijo, Mura gostuje pri Ljubljani, Nafta pa je prosta.
PNL
Ljutomer Črenšovci 9 0
Bakovci Rakičan O D
Lipa: Odranci 1:1
Ižakovci ■ Polana 5:2
Tišina: Dobrina 0:1
Bistrica: Dobrovnik 2:2
Ljutomer	13	8	2	3	25:14	18
Bakovci	13	7	3	3	32:17	17
Ižakovci	13	B	1	4	30:18	17
Dobrina	13	7	3	3	23:16	17
Tišina	13	5	4	4	18:18	14
Črenšovci	13	6	1	6	25 25	13
Odranci	13	4	4	5	15:23	12
Bistrica	13	4	2	7	23:28	10
Lipa	13	3	4	6	15:24	10
Dobrovnik	13	3	4	6	14:25	10
Polana	13	4	1	8	23:24	9
Rakičan	13	3	3	7	12:23	9
STRELCISNL
14 golov; Milan Kukič (Mura),
10 golov: Roben Šabjan (Nafta),
8 golov: Štefan Škaper (Potrošnik), Dušan Vickovič (Mura),
7 golov: Mario Zver (Potrošnik), Emin Prekazi (Mura), Damir Rob (Nafta),
5 golov: Peter Voroš (Potrošnik),
4 gole: Jože Hanman (Potrošnik), Miroslav Graj (Nafta),
3 gole: Marinko Šarkezi (Mura), Robert Kovačič (Mura), Jože Kokaš (Mura),
2 gola; Miljenko Dovečer (Nafta), Mario Ružič (Nafta), Borči Forjan (Potrošnik).
Štefan Černjavič (Mura) — tokrat mreža nedotaknjena.
I. MNL MS
Cankova: Šalovci 1:1
Hodoš: Filovci 3 2
Bretonci: Puconci 2:0
Čarda: Grad 2 0
Genomi: Tromejnik 1 1
Dokležovje: Serdica 3 0
Carda Dokležovje Gančaoi Serdica Cankova Bratonci Šalovci Grad Hodoš Puconci Tromejnik Filovci
Športna napoved
V športni napovedi št. 6 so reševalce zopet presenetili nekateri presenetljivi izidi. Pravilnih 8 tipov pa je zapisal na športno napoved Marjan Sedonja iz Mačkovec, 40/a, 69202 Mačkovci, ki prejme nagrado Vestnika. Nagrado lahko dvigne na upravi Podjetja za informiranje v Murski Soboti, Titova 29/1.
Rešitev športne napovedi št. 6.
PARI
REZULTATI TIP
II. MNL MS
11 plavib: Apače 1:2
Romet: Vrelec 4:2
Prosenjak : Bogojina 2:2
Pušča : Križevci 1:1
Tešanovci Romah 3:3
Apače	10	8	0	2	35:13	16
Remet	10	7	2	1	23:8	16
Romah	10	6	3	1	33:19	15
Tešanovci	10	5	2	3	30:25	12
Vrelec	10	5	0	5	21:22	10
Prosenjak	10	3	3	4	20:18	9
Bogojina	10	3	2	5	15:22	8
Križevci	10	3	1	6	23:30	7
11 plavih	10	3	0	7	18:32	6
Pušča	10 0 1 9 9:38 1
I. ONL
Lendava
REZULTATI -10. KOLO
Mladost: Hotiza 2:3
Panonija Olimpija 1:2
Nedelica Nafta B 40
Kapca: Kobilje 21
RENKDVCI PROSTI
Nedelica	10	5	2	2	25.10	14
Kobilje	10	5	4	1	24 9	14
Hotiza	10	6	2	2	2115	14
Ronkovci	9	4	5	0	17:8	13
Kapca	18	5	1	4	19:21	11
Nafta B	10	3	4	3	18 22	10
Olimpija	10	5	0	5	14:19	10
Panonija	10	1	2	7	9 21	4
Graničat	9	0	0	9	6:43	0
Mura — Koper Nafta —Slovan Izola— Potrošnik Beltrans — Železničar Dravinja —Gidos Lipa— Odranci Tišina —Dobrina Bistrica — Dobrovnik Bratonci — Puconci Kapca— Kobilje
0:0	0
1:1	0
1:0	1
3:3	0
0:0	0
1:1	0
0:1	2
2:2	0
2:0	1
2:1	1
V športni napovedi št. 7 je naš gost velik ljubitelj nogometa in član UO NK Ljutomer Jože Leb.ar. Prognoziral je takole:
PAR!	TIP
POTROŠNIK-Olimpija	2,0
Ljubljan-MURA	0,1
Impol-BELTRANS	1
Rače-Gl DOS	2
Dobrovnik —Tišina	I
Dobrina— Ižakovci	2
Polana —Lipa	0
Odranci- Bakovci	0.2
Tromejnik—Carda	1
Renkovci —Hotiza		1,2
ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 7
TIP
l.	POTROŠNIK-Olimpija
2.	Ljubljana —MURA
3.	Impol-BELTRANS
4.	Rače—GIDOS
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Dobrovnik—Tišina Dobrina —Ižakovci Polana —Lipa Odranci- Bakovci Tromejnik—Carda Renkovci — Hotiza
Športno napoved je potrebno poslati na uredništvo Vestnika najpozneje do sobote, II. aprila 1992. Naslov: Vestnik, Murska Sobota, Titova 29/1, Med pravilnimi reševalci bodo izžrebali tri nagrajence.
Priimek in ime ter naslov
Stran 17
utrip življenja
Slovenec Jože Svetec na braniku hrvaške suverenosti
Med tistimi, ki so se odločili za aktivno sodelovanje pri obrambi Hrvaške, je ludi več Slovencev. Med profesionalnimi vojaki je od začetka novembra tud: Jožef Svetec iz Kroga pri Murski Soboti.
Jože je pripadnik 55-LAD protizračne obrambe v Sunji v občini Sisak. Doslej ni veliko sodeloval v borbah, ker je v protizračni obrambi. Sicer so sestrelili večje število letal največ migov 21. Svetec je strelec na tricevnem 20-milimetrskem protiletalskem topu Za sodelovanje v vojski se je odločil, ker ga je prizadelo, da pripadniki JA napadajo nemočne civiliste. Se posebej ga je prizadelo. daje med žrtvami agresije veliko otrok. Kljub svojemu vztrajanju na fronti pa je priznal, da je v času borb vsakega borca strah Zimo so preživeli po vaških hišicah. Tudi tačas so provokacije vsak dan. še nekaj ur pred odhodom na dopust so položaje hrva ške garde oziroma položaje Hrvatov v Sunji obstreljevali od 18.30 do 22. ure. JA jih v glavnem obstreljuje z večcevnimi minometalci, havbicami velikih kalibrov in breztrzajnimi (mirujočimi) pešadij-
Slovenec, ki se bori za svobodo Hrvaške. Jože Svetec iz Kroga pri Murski Soboti (v sredini posnetka).
skimi topovi Hrana je zadovoljiva za vojne razmere Vsak dan dobijo vojaki še škatlico cigaret in vsak drugi dan lOdkg kave. Pijačo si kupujejo sami, pivo stane 45 dinarjev. Mesečno navadni vojak zasluži (Svetec mi je pokazal plačilno listo) nekaj manj od 15.000 dinarjev. Za Slovence je problem prav plačilo v dinarjih.
Morala med hrvaškimi vojaki je na visoki stopnji, saj vedo, zakaj se borijo. Zdaj so tudi dobro oboroženi s sodobnim orožjem. Prav slaba oborožitev na začetku vojne jim je delala največ preglavic. Jože ocenjuje, da so tačas celo bolje oboroženi od JA. »Pozimi je bilo na položajih res hudo, sicer pa smo bili dobro oskrbovani s kurivom. Dokler bodo naše enote v Sunji, Sunja ne bo padla. V naši enoti so hrvaški borci, ki so kot prostovoljci prišli tudi iz Kanade, Avstralije in drugih držav, kjer živijo hrvaški izseljenci. Žal pa mi je, da so mnogi vojaški obvezniki iz Hrvaške pobegnili, čeprav razumem, da vsak človek ni za borbo.« Na vprašanje, kdaj je Svetcu b'lo najtežje, je povedal, da ga je najbolj prizadela smrt »soseda« na položaju, ki jim je vsak večer igral na kitaro.
Največ živcev pa vojaki gubijo ob napovedi napada - »uz-buni«. Svetec pravi, da gaje najbolj strah, ko je v hiši. »Na prostem imaš od izstrelitve iz havbice pa do eksplozije izstrelka okoli 50 sekund časa, da se skriješ v zaklon. Med vojaki iz Slovenije jih je nekaj tudi padlo, točnega števila ne vem, bilo pa je tudi veliko ranjenih.
Ko bo vojne na Hrvaškem konec, se bom javil v obrambne enote, ki bodo pred JA branile prebivalce BiH.
Kot vojak se lahko vključim v 6-mesečno šolo — tečaj za oficirje in ostanem v vojaški službi. Prizadene me, da imam težave ob vra Čanju v Slovenijo na hrvaško-slovenski meji. Boris Hegeduš
V društvu 34 članov
Čebelarsko društvo Beltinci, ki deluje že od leta 1954, ima 34 članov. Ti razpolagajo s 1 150 panji Devet članov ima vozila, na katerih prevažajo panje s čebelami na pašo na Pohorje, prej pa so jih vozili tudi na Hrvaško Cebelarji pa se v zadnjem času srečujejo z nekaterimi težavami, kol so bolezni, pomanjkanje zdravil, pomanjkanje ajde, ki je na lem območju ne pridelujejo veliko, uporaba pesticidov in drugo. Zadovoljni pa so, da je dovolj akacije. Društvo tudi skrbi za izobraževanje članstva in vzgojo matic, nabavo sladkorja in prireja srečanja. Tako srečanje je bilo pred nedavnim tudi pod Lipo.
J. Ž.
Prvo tekmovanje v lastnem ribniku
Drago Grah iz Petanjec, član RD Gornja Radgona, TE Tišina, je v svoji mladosti z očetom preživel veliko lepih trenutkov ob ribarjenju. Zelo si je želel, da bi imel lastni ribnik. Ta želja se mu je izpolnila in na njem je pripravil prvo ribiško tekmovanje. Sodelovalo je 53 ribičev, ki so ulovili 123 kg krapov. Na tekmovanju je zmagal Peter Dolančič pred Dragom Mesom, oba iz Gornje Radgone, in Dragom Božičem iz Bako-vec.	frku
Kinološko društvo Romah jc pripravilo razstavo in tekmovanje nemških ovčarjev. Sodelovalo je 91 psov iz Maribora, Celja. Ljubljane, Trojan. Avstrije. Nemčije in domačini.
frku
KAKO SO GRADILI CESTO M-10-1 PRED 30 LETI
Brigadirji severne magistrale
Celotna dolžina ceste M 10—1 na obmučju Pomurja je 80 kilometrov. Kar 51 kilometrov magistralke je bilo nazadnje obnovljeno pred 18 leti, 7,5 kilometra pred 17 leti in le 11 kilometrov ceste je starih do šest let. 1986. leta so preplastili 2 kilometra ceste skozi Loma noše, 1987, leta pa 6,7 kilometra magistralke od Petanjec do Murske Sobote in l kilometer od Crenšovec do Hotize.
Zdaj je na vrsti odsek Perčič—Ihova — kdaj bo obnovljena in razširjena celolna magistralka od Maribora do Lendave?
>Ko so pomurski mladinci in mladinke prišli na severno magistralo, so mislili zares. Zavihali so rokave, da bi olepšali življenje skupnosti in tudi sebi . . .< Tako se začne članek Bojana Šinka z naslovom Priznanje za najboljše, objavljen v 28. številki Vestnika 1960. leta (14. julij). Avtorje obiskal udarno pomursko mladinsko brigado Štefana Kuharja, ki je na gradbišču severne magistrale v naselju Jožeta Lacka pri Benediktu v prvi dekadi prejela prehodno zastavico sekcijskega štaba.
Komandant te uspešne brigade je bil Franc Horvat, bivši generalni direktor Radenske in potem zvezni minister za ekonomske odnose s tujino, zdaj pa predsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
>Na deloviščih ob cesti, ki pelje iz Radgone skozi Podgrad proti Spodnji Ščavnici, slišite že v zgodnjih jutranjih urah ropot,
klice, brnenje tovornjakov, okrog kotlov za »kuhanje« asfalta pa se ves dan neusmiljeno kadi. Vzdolž ceste proti Spodnji Ščavnici je nekaj ruševin, ki so nastale ob izravnavanju cestišča. Več sto prebivalcev okoliških krajev je že vse leto zaposlenih na cestišču . . .« Tako pa se začne prispevek ob občinskem prazniku v Gornji Radgoni z naslovom Iz majhnega raste veliko (VESTNIK. št. 30, 11. avgust 1960, avtor: jm). Pod fotografijo z delovišča je avtor še zapisal: Predsednica občinskega odbora Socialistične zveze Marija Levarjeva in predsednik občine Branko Zadravec se pogosto srečujeta z ljudmi na gradbiščih in lokalnih delovnih akcijah. Ta kratek pomenek pomeni včasih več kot zbor volil cev.
Med najbolj zanimivimi pa je prav gotovo prispevek Bj. Š. v 29. številki Vestnika (21. J1MIJ 1960), kjer že v naslovu napove-
duje: Že letos ASFALTNO CESTIŠČE OD LENARTA DO GORNJE RADGONE, Prihodnje leto: Dela na cesti Rakičan Lendava. Takole piše:
»Nova trasa Lenart —Benedikt, ki jo gradijo mladinske delovne brigade, bo za več kilome-

trov krajša od stare ceste-je le ena njena je. da stara cesta ni bila s hkrati pa so bili zanj0 zrn ulmski pojavi, nep krivine, dva zelo ve iM itd. Vrh vsega je imela s IM le 5 m cestišča s 6 m P , To pa sodobnemu prom““
kakor ne odgovarja.
Pri upravi za ceste 1 gradbišču Benedikt najO Smrekar povedal, d’ ’ .gg nova cesta 6 m široko ■ j 8-meterski planum, ., je bilo 14%, rta novi P«u ; simalm vzpon 6 % C« £ -jek ti ran a za brzino »u 11	.
Vse kaže, da bo noV* ^nar1 Lenarta do Benedikta a
Projektant inž. pripravil čez zimo proje sto Rakičan- Lendava 'J do hrvatske meje. S k	‘
te omenil v razgovoru	j-
korekture ceste skoz'	,
več mestih bo tekla C® veni izven vasi - • ■*
PRIPRAVILA:
Pavel PONGRAC (Gst"0
jeije M. Sobota):	|<l»
»Tudi jaz sem bil 1 (z brigadir na odseku	tIp’
nart — Benedikt. Tam	..pir
ves mesec, in sicer smo
so, ravnali gramoz, F® nedograjenem zadruznvjjjr
d.* črtali 03
v Benediktu, spah Pa
nji osnovni šoli. Gra<n gradbišču vozili z € .••d" mokolnicami in kon)s Komandant naše brig Feri Horvat, če se do ^ir
nim, pa nas je lan Kučan, ki je h dinski funkcionar.
Vestnik mu Je olajšal bolečino!
Zapozneli sneg ie prejšnji petek toplo sonce poti na Goričkem so bile razmočene, blatne, ponekod s* kir zne. Pri Vestniku smo se odločili, da obiščemo srečni ’ nuli (eden izžreban v okviru nase nagradne igre. Gid£fJi
Nagrado, omarico za kopalnico, smo peljali Petru 2.1'h točo številka 71. Da bi ga hitreje našli smo po njem mčarja Bagolo v Lovskem domu na C ankovi. Obraz se . kel v nasmeh in de|al je: »Ta pa je celo moj sorodnik -;
In že smo besedovali, kje je potrebno zaviti	'j
Vmes nas je prekinil gost, meneč, da se zaradi blata d° U priti. In še smo modrovali, dokler se nam ni pridružil S zena Ivanka, ki se je pravkar vrnita iz cankovske |n ta®; Glej ga, zlomka! Tam je govorila z našim nagrajencem. gd < lefomrala v trgovino, da or sporočila Peeru veselo novtc^.j ze odšla k zdravniku. In (udi pri dr. Peričevi ga ni b<l0^e5(jiU zobozdravnici Tereziji Radič In lahko zapišem, da je < olajšal bolečino. Trenutek za tem, ko ga je doseglo	h 1,1
sporočilo, mu je namreč zobozdravnica izpulila zob. bi! Peter med parni v gostilni in na rano v ustih
Prešerno je pripovedoval, da je prvič sodeloval v m1 da je čud L da bo nekaj dobil. Vestnik imajo p n hiši štin - iaLJ ja rja očetovo ime. Domači družinski tednik radi pr^ir J da jim ho prišla prav, saj je nagrajenec, 26-let ni od lanskega novembra. Delal je pri Blisku in ie postal L sežek. Zdaj pomaga očetu Jožetu na kmetiji. Povedal Je’ ' p da za dekleti, vendar prave se ni srečal.	e^d
Med naročnike vestnika smo razde!ih že veliko/1^ 5A bomo nadaljevali. Veseli nas namreč, Če lahko kaj dobr naše zveste naročnike. In naslednje dni bo vsa Vest m* । |i, modrovala, kdo bo srečnež, ki bo dobi! v Radovcih, । '	.ji1
kov avtomobil.	^>4'z
Fra^ S
Vestnikov nagrajenec Peter Gider iz Pertoče z darilom in gostilničarka Lovskega doma Cankova Ivanka Bagola s hčerko. Foto: Jure Zauneker
O zborovanju SKZ-LS, ki se je preimenovala v SLS, smo se pogovarjali s kmetom Jožetom Obalom iz Murske Sobote.
Kaj menite o Slovenski ljudski stranki, ki je predvideva vključiti vse sloje prebivalcev?
Jože Obal: Osebno menim, da bomo s širjenjem programa in zastopanjem širšega kroga prebivalcev tudi kmetje lažje uveljavili svoje stanovske in politične interese. Predstavljam si, da bomo v Ljudski stranki pokazali razumevanje za težave delavcev, študentov, upokojencev in drugih občanov. Predstavljam si da jih bomo podprli pri reševanju njihovih težav. Zato sem prepričan, da bodo vsi omenjeni tudi nas kmete podprli, tako da bomo lažje uveljavili svoje stanovske in dmge interese.
Kaj bi rekli o tem, da bo stranka pri delovanju izhajala iz krščanskega etosa?
Jože Obal: Prav s slednjo opredelitvijo sem posebej zadovoljen, saj sem tudi sam veren -krščan, krščansko misleča pa je tudi večina kmetov.
Ali vas moti, da bodo v stranki tudi drugače misleči in ateisti?
Jože Obal Nikakor nimam nič
K
Svoj prostor vidim v ljudski stranki y
vendar bi bilo za
proti temu, da so v stranki tudi ateisti ali od nas krščanov v verskem smislu drugače misleči. Vsak dan se srečujem in delam z ljudmi, med katerimi vsi niso krščani. Pomembno je, da dobro sodelujemo in se razumemo. Isto velja za delo in sodelovanje v stranki.
Tačas je Kmečka oz. Ljudska stranka ena najmočnejših v Sloveniji. Kako ste zadovoljni s tem, da kmetstvo zopet dobiva veljavo?
Jože Obal: Vsekakor se lepo sliši, da kmetje spet dobivamo na veljavi, kot nam gre, in da imamo eno najmočnejših (številnejših) strank na Slovenskem. Želel bi si le, da bi se ob doseženih uspehih, kot je osamosvajanje Slovenije, pri čemer je Kmečka stranka veliko prispevala, uspehi pokazali tudi pri čim hitrejšem izvajanju zakona o denacionalizaciji in na področju lastninjenja. Cimprej pa si želim, da bi bil sprejet zakon o zadrugah, veterini, lovstvu, gozdarstvu in drugem
Kaj bi vi predlagali, da Slovenska ljudska stranka in še posebej znotraj nje Kmečka stranka, čim-prej stori?
Jože Obal: Želel bi, da se zav-
zame za čimprejšnjo carinsko zaščito ključne kmetijske pridelave, ki bi bila primernejša, kot je zdaj veljavna začasna uredba, saj bi zagotavljala trajno zaščito pred uvozom hrane po dumpin-ških cenah, in da se poslanci stranke, ki jih je zdaj, kot vem, še nekaj več, v parlamentu zavzamejo za ustreznejšo rešitev kmečkih pokojnin. Tega, kar bi bilo potrebno narediti, je še veliko,
velik uspeh. Naj	r
govorim o zaS£ltnLn|f uvozu »hrane«, seI,Lj lojalni konkurenci, ima presežke hran«, plf ra Ono spodbuja. v / sem za visoke ceh® j/ kar hi prizadelo «'	r I
valcev Cene naj -.(it1;-, ustreznejšo	I
IT
L
(
n
-Draga Jugos/a^ka, /e zaia/ j/ eirrapo razh/fo poJoao za
Stran 18
VESTNIK, 0-
utrip življenja
Ali so ženske res enakopravne moškim?
razPrav“ pred n"Jt po T ' tn matere drugi ki SLhwaobarili in wPele nr r?' 2arad’ P«levltve Vdajah n-L^rlanlent' P0^’ S 'in’ ‘ |r" blizu (le žene' Pa J n" ,,r'nPjo njihove dletih, ženskah "eka| besed 0 •«Pskah in materah
prazni 8'asno' ali so ^&V^edanžena* 8. kaRri tovrpj pb PPskuŠajo ne dela oz n h"0’"' po ""‘--m "^atermsk u ma‘Xrinski a,i ^nska Je prejšnje ohl«“ ' ” nc’,n *e 7 prinesli tnsk< PO demPkracijo, da ne '''N kako aT nekater|h. ni sl°'než L pdoher Politik, po-'n°'Ženske ha p°šteno moti-^ne h bl * b”do zelo ^JU aposoh rm drs'k a’erem P°-Sl bi te * od moških. dr«žba moral /?Skei sP°sobnosti L h' n'- sik-., 7' Ce'li'' 'n b'
’* ^ti dri1^« Torej, e. nas zenske veh
Negova—Ihova ( — Trot kova
i, la 0Va/hraX^0T/, Negova poteka tačas velika akcija zbiranja de-'jatu^Pprav Ce	Negova- Ihova v dolžini 2.1 kilometra. Dela
r,,, Sohola	J* 'iH'erJtlt opravljajo delavci Cestnega podje-
Mtii. ' ^'iona ud ?,enm *° sklenili pogodbo že lansko leto r vred-fredstev	'eKu so dobili 5 90 miljona tolarjev iz re-
Ua- 1 Ugotovili i- '^ 'nogra/vko ogrožena območja. Ostanek bodo ^an" s sainn	Najvetji dele: bodo morali prispevati
,'rejena > prispevkom. Cesta Negova Ihova na; bi bila po po-konca maja
■>h t ^Hdvengj S,! ' ‘Notne KS Negova, ki zajema vasi Negova. Ku-'ŽR*.' P“ 'i ‘eč^1 Ivanje! ter dela Rodmošč ni Ivanpevec hi Pok"’' kakih	Prevleko tudi na cesti Negova -pokopa-
'“tU; "'“na i kam, me,">v Ta cesta je bila pred dobrimi tridesetimi inje le-k'"n'	kamnoloma na Kmetušakti. Prav
'ubil,." ttsfaltifgi",r~eva,t : gramozom. Že večkrat so načrtovali -K0| ? 8r°>n<>zirun.'J l, ‘ denar :a komunalne potrebe v KS so po-‘i^i J' ”ur^skih . i- .• Nekateri krajani so Irdili. daje že bil "‘‘kl, branja 't....l 1,1,1 1 druge namene. (J teni in o
“egora Shn l ^“'ev »Wti se pogovarjali v predsednikom skupičt-1,1,1 l-onvaričem. ki je med drugim povedal
i'n P“ "Z 'j'','7'1'	Negova pokopališče m bil nikoli
da i" 'udi tok "“er'"vah da bi tudi ta del ceste asjaltira-^^‘^ 'jrthij cev; r“! ■" resno pristopili k akciji. Moram papoveda-''sozuli krain^1' “^"“vl/etui. če m- v akciji zbiranja prispevkov " sai prav n;ihov delež pogoj za izvajanje del
' h,i'u do Trmi “shdt potegnili do meje v kra;evno skupnostjo 'a^u niai/,. "'j. ,	1,1 potrebovali 4 milijone dinarjev, kar
'	''a,° P'il<>~n	te Negova. Vendar pa moram povedan
^rbnakn//"1'' Xa^ cl's/a koristna za vse Zato naj bi vsa-^“tcini , Jsbko ,”1 prispevek Če bomo uspeli zbrati dovolj de-'‘srat nv l ', P^sodnbliena do kom a junija. Prepričan sem, da ” -antudili priložnosti «
Ludvik KftAMblžRCKK
2y^EvA IZ RAČKEGA VRHA PRAZNUJETA 50-LETNICO
S.2-’, "“K.
Mr,’ on n.. 1 ^ntje • a 01
>	M<>J>-' mlade
niuiu, i-V*Z:7'uvzdr/U, n. v Potoka je št!' Sh\-A ”^'0? <; ”7 dvorum 1	1 ”0 s7 '}adi?0
k °dnikirer ud”lcžili er ^odstavni.
« 1992
kokrut prekašajo, le da se tega bojimo ali pa nočemo priznati. Tudi v politiki bi prišla prav kakšna ženska (tudi v parlamentu se kar nekam izgubljajo) in potem jih razni poslanci nebi tako lahko jemali kot jih
Pa pustimo politiko ob strani, saj ko začnemo govorili o njej, nam lasje stojijo pokonci, sploh še, če se ozremo na trenutno Stranje pri nas v Sloveniji.
Kar pa se žensk oz. mater tiče in njihovega dela nasploh, predvsem doma, hi se lahko v nedogled pogovarjali o neenakopravnosti med žensko in moškim Kar na prste bi lahko prešteli tiste, ki so do žena doma obzirni zaradi njihovega gospodinjskega dela. Dela v družini oz. zakonu je veliko in veliko od lega ga postori prav ženska. Ni zaman pregovor, da ženska podpira tri hišne vogale, mož pa četrtega. Kar poglejmo sami od sebe, premislimo stvari in ugotovili bomo dejansko stanje. Roko na srce, tudi izjeme so ali smo. in upam, da bo leh kmalu vedno več. Bojim
Po poroki je moral mož na fronto
ki skupščine občine. Slovesno poroko je opravil matičar i v renc, nagovor pa je slavljencema pripravil sam župan občine Gornja Radgona Lojze Vogrinčič, ki jima je ob lej priložnosti podaril zluloporočno listino in izročil tudi darilo skupščine občine. Kol je v nagovoru povedal, sla bita zakonca vseskozi dobra delavca Vinogradniškega gospodarstva Kapela. Žena te delala le priložnostno in sezonsko, mož pa je bil redno zaposlen kar 36 let kol vinogradniški delavec in delovod-
Pred kratkim smo zlatoporo-čenca obiskali na njunem domu
pa se. da tisti, ki so doma vse. drugi pa delajo zanje, prav na veliko glasno razmišljajo o enakopravnosti med moškim in žensko. V veliko družinah so ženske od skrbi za otroke prave služkinje svojih partnerjev (nič drugače ni verjetno tam, kjer je več otrok ali pa jih sploh ni). Od vsakodnevnih postrežb pri mizi, kuhanju in pranju, likanju ter čiščenju najdemo može, ki ne znajo kaj dosti skrbeti zase, kaj šele za ženo in otroke v družini In kako hudo je potem, če mora ženska za dalj časa od doma. Kakšno je stanje v nekaterih družinah, ko se ženska ponovno vrne, si lahko samo mislimo. Ali sle že velikokrat doslej videli moškega, ki obeša perilo, sesa prah ali (lomiva posodo in še bi lahko našte val. Poredko, kajne, a se tudi to dogaja. Na koncu koncev smo tudi moški ljudje, ki znamo ceniti žensko delo. Tega se navadimo tudi na delovnem mestu, kjer recimo prevladujejo ženske Moram priznati, da so ženske delovne kolegice mnogo boljše kot moški. O lem. kako sc kdo poču-
Pred dnevi sta praznovala zlato poroko 82-ieloi Štefan Hozj'an in njegova BO-letna žena Katarina, rojena Jeneš iz Odranec. Stefan ima za seboj pisano zgodovino. Izuči! se je za čevljarja in ta poklic opravljal predvsem v zimskem času. Bil je »mašinister« ob mlačvi z mlatilnico »Ma-ganjarom«. V mladostnih letih pa je s svojim ansamblom igral po gostijah. Najraje je vzel v roke kitaro. L ženo sta vzgojila dva otroka, sedaj
pa imata sedem vnukov in enega pravnuka.
Tekst in foto: .1. Ž.
Baška čaka otroke
Otroški dom v Baški na otoku Krku je v preteklosti omogočil letovanje okrog 2.500 pomurskim otrokom lemo Zaradi vojnih razmer lani v domu ni bilo mogoče letovati. Letos pa bo dom zopet na voljo pomurskim otrokom. Med vojno na Hrvaškem je bil dom nedotaknjen, saj v njem ni bilo beguncev. Kmalu bodo sklicali upravni odbor do
na Račkem Vrhu Mnogi bi jima zavidali lepoto njunega doma sredi goric, ki so bile njima in njuni družini kruh
Karolina (rojena Vrbančič) se je rodila IX. aprila 1923. leta v bližnjem Murščaku. mož Friderik pa 20. 6. 1921. leta na Kapelskem Vrlfu. Kot smo že povedali, sta se poročila 9. IH. 1942. leta. Imela sta težko viničarsko življenje in številno družino tri sinove in dve hčerki. Vsi so že pri svojem kruhu in so si tudi ustvarili lastne družine. Tako imata I I vnukov in 8 pravnukov. Velikokrat je hiša polna veselih obra zov. ki jima napravijo veliko veselja.
Kljub letom pa ne mirujeta. Friderik, ki ima vstavljene umetne kolke, še vedno rad kaj ustvarja Že kol mladenič je hodil v dvomesečni tečaj pletenja iz šibja. Najrtijši plete stekleno embalažo. Kol smo lahko videli, izdela imenitni pleteni izdelek-. Opletcl je tudi več kol peldesel večjih steklenic za VG Kapela. Je pa tudi mojster za prave prleške klopotce Pri tem skrbno pazi. da so ti izdelani iz pravega lesa. in to brez, enega samega vijaka ali žeblja. Doslej je izdelal kakih 200 klopotcev. Ti pa naznanjajo pesem slovenskih goric v daljni Avstraliji, Ameriki in Kanadi, da o bližnjih evropskih deželah sploh ne govorimo. 1 udi li
ti v kateri službi (moški ali ženski), pa bi se lahko tudi pogovarjali. Samo še besedo ali dve o materinstvu. Včasih se moški radi pohvalimo, da smo veliko storili v življenju, ker smo dali skozenj vojaščino, ženskam pa potem ostaja naloga, da rojevajo. Kakšna kruta primerjava, se vam ne zdi?’ Seveda pa so tudi matere različne Prevladujejo dobre, najdemo pa tudi k rute primere, o katerih toktat ne bi razpravljal. Kolikokrat »slab« matere, če jim tako sploh lahko rečemo, pustijo svoje otroke v breme družbi, kar pa je tudi napaka naše trenutne oblasti, ki cilja na visoko nataliteto. Že misel za konec: Lahko je imeti otroke, vprašanje je samo, kdo jih bo »redil« in vzgajal.
Sedaj pa prosim, da vsakdo, ki rad [vezi o enakopravnosti med Žensko in moškim, med ženskami in materami ipd. dobro razmisli. preden karkoli reče. Priznajmo si. moški, da do žensk še vedno nimamo takšnega odnosa, kot si ga v resnici zaslužijo.
Bojan Macuh
ma in se dogovorili o letovanju otrok. Direktor Centra za socialno delo Murska Sobota Janez Sreš in upravnik doma Bojan Nemec, ki .sla le dni obiskala Baško. pravita, da je že čutiti priprave na letoviško sezono, saj si želijo čim več gostov. Vselej pa so radi sprejeli tudi pomurske otroke
F. KLEMENČIČ
sti klopotec 7. več kot štirimeter-skirni veternicami na sejmišču v Gornji Radgoni je njegovo delo. Les, ki mora biti dober, mu dajo pri njegovem podjetju, kjer je bil skoraj vso delovno delo zaposlen. Tega je zelo vesel, saj mu lako pomagajo, da si prisluži kak dinar k svoji borni pokojnini, ki ni zadostna, da bi lahko dostojno preživela Žena Karolina ima le dvanajst let delovne dobe, ki si jo je »nabrala« s sezonskim delom v Radenski in v goricah. Zdi se ji krivično, da ne dobi pokojnine za ta leta, saj je v tem času plačevala vse dajatve za pokoj-' ninsko zavarovanje. Sicer pa je Karolina dobra gospodinja in zna obrnili vsak tolar. Kot sama pravi, je bilo viničarsko življenje še težje, kot je danes. Upa pa, tudi mož se ji pridružuje, da bo vendar kmalu boljše.
Mož Friderik pa se jezi, da od Nemcev ne dobi nobene pokojnine. čeprav je na fronti preživel kar tri leta. Poleg,tega je bil tam tudi ranjen Pravzaprav ga je to rešilo fronte, saj je prebil nekaj časa po bolnišnicah in se na koncu na zvil način rešil iz nemškega vojnega prekletstva.
V imenu uredništva čestitamo zlaloporočencema ob njunem jubileju in jima želimo, da bi še dolgo uživala v skupnem življenju.
Ludvik KRAMBERGER
Obnova gradu
Grad v mestnem parku v Murski Soboti dobiva novo podobo. Počasi a vztrajno potekajo dela pri obnovi tega edinstvenega kul-turno-zgodovinskega objekta v mestu. Z obnovo gradu so začeli že pred dvema letoma, ko so preuredili dvorano za kulturne prireditve, stopnišče ter grajsko kapelico. Leto zatem so obnovili
Materinski dan v Apačah
Slovenski krščanski demokrati G. Radgone so v Apačah pripravili slavnostni večer, s katerim so proslavili materinski dan (25. marec). Vsi nastopajoči pod vodstvom gospe Marije Cepin in njene hčerke Marije so materam in mnogim udeležencem pripravili bogat kulturni program.
Slavnostni govornik je bil gospod profesor Nace Polajnar iz Ljubljane.
Vse matere so bile že pri vhodu v dvorano prijetno presenečene, ko so jih člani SKD obdarili s šopki iz anemon in frežij ter s čestitkami in posvetilom iz Cankarjevih Podobe iz sanj.
Gospod Nace Polajnar je spregovoril o pomenu materinstva in Starševstva. Skrbeti moramo za zdrave družine, ki bodo varno zavetje otrok. Družba mora pripraviti socialne programe, ki bodo podpirali materinstvo. Žene naj se odločajo za materinstvo iz ljubezni do otrok Veliko lepih misli smo slišali iz nagovora.
Po končanem kulturnem programu smo zaprosili g. Polajnarja, da nam je spregovoril še o delu v parlamentu in političnih razmerah pri nas.
Vsi smo se razšli kulturno obogateni in s prijetnimi spomini.
A. Novak
Petdesetletnico skupnega življenja sta le dni praznovala zakonca Anton in Rozalija iz Zbigovec. Rodila sta se pred 70 leti in leta 1942 poročila v avstrijski Radgoni. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok, imata pa 19 vnukov in dva pravnuka. Anton je bil zaposlen trideset let kot konjar pri KK Radgona, do upokojitve pa je dela! kol vinogradniški delavec. Žena Rozalija pa je ves čas gospodinjila. Zlaloporočencema je k jubileju če-slilal in v imenu SO izročil spominsko lislino in darilo župan Alojz Vogrinčič.
'	Ludvik Kramberger
Predan gasilstvu
Kdor se je vsaj malo zanimal za gasilstvo v lendavski občini in tudi t Pomurju, mu je prav gotovo znano ime DANIJELA KRESLINA iz Dolnje Bistrice. Do pred kratkim je bil najstarejši aktivni član Občinske gasilske zveze Lendava. A letu so tu za
podstrešje, namestili nove žlebove in strelovod. Od lanskega oktobra pa urejajo fasado. V prvi ciklus sodi tudi obnova dveh grajskih stolpov. Zamenjali bodo tudi vsa okna. Vrednost naložbe je okrog 1,5 milijona SLT. Sredstva so zagotovili iz občinskega proračuna.
G. G.
Danijelom jih je že 80 - in morda ne bo mogel več obleči gasilske uniforme. Bolezen ga je namreč prikovala na posteljo. Pred kratkim so ga obiskali predstavniki Občinske gasilske zveze Lendava in mu podelili kipec častnega poveljnika Zveze. V njej je delal 30 let, 3 leta pa je bil tudi na okrajni Zvezi V tem času je obiskal tako rekoč vsako gasilsko društvo na terenu in si prizadeval. da bi povsod dosegli kar največji napredek pri opremljanju in usposabljanju novih kadrov. Vozil se je s kolesom ali mopedom. Bil je tudi sodnik na številnih tekmovanjih, celo na zveznem. Po svojih močeh se je aktivno vključeval tudi v delo domačega društva. Tako je zbral tudi žensko desetino in z njo na republiškem tekmovanju v Kr škem osvojil I. mesto.
Zdaj ga povsod pogrešajo Upajmo, da bo kljub vsemu okreval m da ga bomo še videli v gasilski uniformi.
J. G.
Stran 19
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n □	□
“	□
□ □
20% popust za vgrajene g rezervne dele g
6 mesečna garancija g - možnost obročnega □
odplačevanja g □
servisna enota v: g
MURSKI SOBOTI g Staneta Romana hi □
® 069/22 532 □
□
□ □
Ponujamo vam
PETERNELI HELIODOR
STEYR - SERVICE-ERSATZTEILE LAAFELD 52,A-8490 BAD RADKERSBURG
telefon: 03476/2418
- avtomobile (OPEL, VW, FORD . ..)
- traktorje (MASSEY, FERGUSON, STEYR)
- kombajne (FAHR, EPPLE, CLAAS)
VSE VRSTE REZERVNIH DELOV ZA STROJE
O Obiščite nas v a
MATERINSKI
Don
7 L podjetje za poslovno informat1 Murska Sobota obvešča, da ponedeljka, 13. aprila, naprej posluj* Titovi 13 (prvo nadstropje) v pros^ri j stare zavarovalnice, telefon 2I-3--'
NOVE MESEČNE OBRESTNE MERE
OBRESTNE MERE VELJAJO OD 01.4.1992
VLOGE, NA VPOGLED
HRANILNE VLOGE	6,91 %
TEKOČI RAČUNI OBČANOV	6,91 %
ŽIRO RAČUNI OBČANOV	6,91 %
VARČEVALNA KNJIŽICA	11,49 %
VLOGE, VEZANE DO 1 MESEC	
vloge, vezane od 10 do 19 dni	11,78 %
vloge, vezane od 20 do 29 dni	11,85 %
VLOGE, VEZANE NAD 1 MESEC	
od 2.000 do 10.000	11,85 %
od 10.000 do 50.000	11,94 %
nad 50.000	12,03 %
VLOGE, VEZANE NAD 3 MESECE	
od 2.000 do 10.000	11,94%
od 10.000 do 50.000	12,03 %
nad 50.000	12,13 %
DOVOLJENA PREKORAČITEV NA TEKOČEM RAČUNU 13,18 %
z
2
3 a
| ABANKA, BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH LJUDI!
Q
PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM!
Prispevke lahko nakažete na Žiro račun ZPMS.
Miklošičeval 6, Ljubljana, štev 50101-678-45223 s pripisom "za materinski dom' Hvala!
Odbor za materinski dom pri reviji Otrok in družina, Miklošičeva 16, Ljubljana, Tel.: (061) 311-658
Pokrovitelji: Janez Hacin. Državna založba Slovenije d.d., Cankarjev dom, Simotisk-Papirus m vsi, ki se nam boste še pridružili!
PROIZVODNJA — STORITVE -LJUTOMER, tel.: (069) 82-455
SALON POHIŠTVA
Trgovina K EGI Mladinska 60 69000 Murska telefon: (069) 31-321
Oglašujte v Vestniku
Beltinci, Ravenska 17, tel.: 42-151
• obleke za birmo
• gorska kolesa
PONUJAMO VAM:
• železnino 9 toplovodni in
terial 9 galanterija 9 uvožene tep0* 1 jr 94 SLT) 9 mali gospodinjski aparati tehnika 9 akustika in zabavna elak^
Možen nakup na več obrokov* Delovni čas: od 7.00 do 19.00 j
CANKARJEVA ZALOZBA p V
ZALOŽNIŠKO IN TRGOVSKO PODJETJE
Vabi k sodelovanju honorarne — za prodaja knjižnega programa — za zbiranje prednaročil Atlasa * zgodovine (najboljši zastopniki dodatno
Izkoristite Vaše zastopniške sposOt) pri nas!
Prijave in informacije: CANKARJEVA ZALOŽBA.
Kopitarjeva 2, 61000 Ljubljana, telefon: (061) 323-362.
BLACK& DECKER
LJUBLJANA, MAGISTROM 1, TEL* (Mf) 19M&
Od 15. aprila naprej PRODAJA IN SERVISIRANJE NAŠIH IZDELK^
v TEHNIČNI TRGOVINI IN SERVISU
KAREL ŠINKO, Cankarjeva 23, MURSKA SOBOTA.
Telefon: (069) 25-463, telefax: (069) 21-971.
9 Odprto od 7.00 do 17.00, ob sobotah od 7. do 12. ure.
Stran 20
Radijski in televizijski spored od 10. do 16. aprila
petek
SOBOTA
NEDELJA
PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
Radio MV
Murski val
UKW
540 Prebujajte se z nami — jutranje kramljanje s podatki o vremenu, cestah, časopisih, pe smijo tedna, horoskopom, ob ustili . 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7 15 Zatenjamo nov dan . .730 In-foimacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 8.00 Poroči la. 8.10 Dopoldne na MV. 8.15 Mali oglasi 9.00 Borzni utrip 9.15 Mariborsko zvočno pismo. ^30 NSTSNMV - lestvica tu Jih skladb. 10.00 Poročila. 1030 Konec tedenske prireditve (kul twa, spon, turizem ...). H 30 Kabaret 12.00 Poročila (BBC) D.JO Novica dneva, 133)0 Slo-vo m vključitev Radia Sloveni ji- 16.00 Popoldne na MV. 1635 Obvestila. 1630 Poročila
5.40 Prebujajte se z nami (udi v soboto je lahko to prijei-no, če imale dobro družbo in ste na tekočem z vsemi dogodki. 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan . . . 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 7 40 Sobota je pravi dan za nakupe, tudi na tržnici. 8.00 Poročilu. 8.10 Dopoldne na M V 830 Dunajsko zvočno pismo. 9.00 Predstavljamo vam 10.00 Poročila. 11)30 Potepajte se z nami. 11.00 Sobotni gost 12.00 Poročila (BBC). 12.30 Novica dneva. 13,00 Slovo in vključitev Radia Slovenija. 16.00 Popoldne M V. 16.25 Obvestila. 16.30 Poročila. t7.00 Mali oglasi- 18,00 Najboljše želje s čestitkami in pozdravi. 18.30 Poročila (HBC). 19.00 Vključujemo Radio Slovenija.
8.00 Začenjamo nov dan . . 8.30 Horoskop. 8.45 Vilmos Tkalec 9.10 Misel in čas. 930 Srečanje na Murskem valu z lestvicami najpopularnejših domačih zabavnih, tujih in narodnozabavnih skladb 1030 Nedeljska kuhinja. 12.00 Poročila. 12.15 Nedeljsko postno premišljevanje 1230 Minute za kmetovalce 13.00 Najlepše želje s čeMilkami m pozdravi 18.00 Panonski odmevi oddaja za porabske Slovence in vse dru ge. 18.30 Poročila (BBC). 19.00 Vključujemo Radio Slovenija.
J
TV SLOVENIJA 1
MHz (Dopoldne tudi SV 648 kHz)
9.59 Legende sveta. 10 25 Je-Wek 10,55 Po sledeh nap«ed U D.00 Potočila. 14 20 Ume ^iški večer, 16.20 Made in Slo x«nija. D.OO Dnevnik. D30 tok, kontaktna oddaja za ^lade 19,10 Risanka 1930 Sevnik. 2000 Forum 2030 Kcrtimjevi, nemška nadaljevan-‘ 2125 Oči kritike, 22 15 Umnik. 2245 Sova Pri Hux ^^ih^amer. nanizanka; Poi
nanizanka . Drugačna J^tnska zgodba, argentinski hlm
program
15.40 Sova, ponovitev nani“ ** um Studio Maribor
W Jazz in blues. 1930 Dnev *" 2DF 20.00 Koncert simfonikov RTV Slovenija. 2040 Po-
21.30 Slovenski magazin «00 Dobrodošli. 2230 Studio ' ‘b- 23 30 Yuu|.
TV SLOVENIJA 1
Srn’ 9,^WGbsba’ fr ..'l^wm
"'-S
8.40 Angleščina. 9 00 Radovedni Taček. 9.15 Klub Klobuk 11.10 Zgodbe iz školjke. 12.00 Poročila 12.05 Tok tok 14 00 Pogovor 16 00 Tedmk 17.00 Dnevnik. 17 10 Zajček Dolgou hec, ameriški risani film 18.25 Alf 18 55 Risanka 19.15 Žre banje 3 x 3. 1930 »Dnevnik 2000 Utrip. 2030 Križkcaž. 21 35 Glavni osumljenec, angl, nadaljevanka. 22.25 Dnevnik. 22 55 Sova: Murphy Brown, amer, nanizanka: Poirot, angl, nanizanka; Kanibalska usoda, francoski film; Nočne ure, amer, varietejski program.
Drugi program
16.00 Sova. 1730 Ihisluhnj mo tišini. 17.45 Angleščina v poslovnih stikih- 18 00 Poglej in zadeni. IX 30 Ansambel Braneta Klavžarja. I9.00 Kremenčko-vi I9.30 Dnevnik RTV Srbija. 20.15 Klasika. 20.30 Filmske uspešnice: Zbogom, ljuba moja, ameriški film. 22.00 tračari-je. 23.00 Yuiel
9.40 Živ žav. I0 3& Superba-biča. I I 00 Za spomin 1130 Obzorja duha 12.00 Poročila. 12.HI Kmetijska oddaja. 12.40 Ansambel Braneta Klavžarja. 14.05 Priča, angleški film. 16.00 Kapilan James Cook. angl, na d a I jevan k a. 17.00 Dne v n i k. 17.10 Piiulmini podvigi, amen ški film. I8.55 Risanka. 1920 Slovenski loto I9 30 Dnevnik. 20.00 Zrcalo ledna 20 30 Zdra vo. 2L35 Festivali Daljnega vzhoda. 22.25 Dnevnik. 22.55 Sova: Ko se vname star panj, angl nanizanka; Anno Domini, amer nadaljevanka.
Drugi program
14.40 Sova 16.00 Nedeljsko športno popoldne. 17.10 Naša pesem 92. sklepna slovesnost. 19 30 Dnevnik HTV 20.00 Vi-deogodba. 20 30 Galaktična odiseja, japonska serija. 21.20 Dekalog, poljska nanizanka. 22,10 Športni pregled. 2230 Prava stanovitnosl. 0.20 Yutcl
5.40 Prebujajte se z nami da bo začetek delovnega tedna veder. M V vam da vse informacije za dober začetek. 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slo vemja. 7.15 Začenjamo nov dan . . 730 Informacije v slovenščini, nemščini in madžar ščini 8.00 Poročila. 8.10 Dopoldne na M V. 8.15 Mali ogla si. 9.00 Zgodilo se je 10.00 Po ročila. 1030 šport. 12 00 Poročila (BBC). 1230 Novica dne va. J3.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija 16.00 Popoldne na M V 16.25 Obvestila 16 30 Poročila. 17.00 šport. 18.00 S kranšččakon, cekron pa z mare lof lestvica narodnozabavne glasbe 18.30 Poročila (BBC). 18.40 Bilo je nekoč 19.00 Vključujemo Radio Slovenija.
5.40 Prebujaj le se z nami, slišali boste vremenske podatke, vse o cestah, zanimivosti, horoskop, izbirali pesem tedna . .
7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan. 730 informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 8.00 Poročila. 8.10 Dopoldne na M V — kost oziroma gosi dneva, ljubljansko zvočno pismo, mali oglasi, glasba tako m drugače (ob 10 00 poroči la). 12.00 Poročila (BBC).
12.30 Novica dneva 13.00 Slo vo m vključitev Radia Slovenija 1600 Popoldne na MV. 16.25 Obvestila. 1630 Poročila. 17.00 Srebrne niti 17.30 Vilmoš Tkalec (ponovitev). 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 1830 Poročila (BBC).
19 00 Vključujemo Radio Slovenija.
HTV 1
HTV 1
X; 7. l'»n por„?Iuž,."sko H . ,8 «» S»J°^Clla ’8 10
। RdrbBra-
d“l° N 45 n*',	I -..
'h	n
H«i ^^i -v /'‘■•tik.i	| *■ in
''Mili n? i7(X» '».Oo 7 10
^<1 ? <\s	। s;ih.„
J ‘S Zn 15 Nere. 'k' 20 ™
N).	7rž'1'' XY
Srn^SkeRa ž -marena. r‘*H 1 R Ji, ^°Spod ? ds v Miki.
8 7(j Poročila, Glasba, Horo skop 9,00 Ameriška kronika. 9 30 Domovina, tuja serija. 10.00 Poročila 10.05 Šolski , program. H .05 Predstava za oiroke 12.00 Poročila, 12.05 Resna glasba. 13 05 Predstava za otroke. 12.00 Poročila 12.05 Resna glasba I 3.05 Slika na sliko. 14.00 Poročila. 14.10 Prezrli ste, poglejte 16.00 Poročila. 16 35 Risana serija. 17.011 Istr ske leme. 17 10 Usode 18.00 Poročila. 18.20 V registra! uri I9J0 Dnevnik. 20.00 Meje kdo iskal? 2130 Dnevnik 22.00 Nogometno nrvčnslvo Hrvaške. 2.3.00 Tv icdmk. 2330 Glasba, Horoskop 23-55 Poročila
8 30 Poročila, Glasba, Moro skop. 9.00 Ameriška kronika. 9.20 Domovin j 10,00 Poročila. 10.05 Nedeljsko dopoldne za otroke 12.00 Poročila. 12.05 Kmetijska oddaja. 13.00 Mir in dobrota. 1330 Tv-iednik. 14.00 Poročila. 14.15 Mikser M 14.45 Zgodbe o lisici, risana serija. 15.(10 Podvigi in usode 1531) V nedeljo. 17 30 Cvetna nedelja, prenos iz reške katedrale. 18.5O
9.15 Užaljeni medvedek, predstava za oiroke 10.15 Ber linije vi, nemška nadaljevanka. 11.00 Mernik. Forum, Utrip. 12.00 Poročila. 15.45 Klavirski koncert. 16 20 Dobrodošli. 17.00 Dnevnik. 17.10 Radoved ni Taček. 17.25 Jelenček. 18.10 Obzorja duhu. 18 45 Boj za obstanek. 19. H) Risanka. 1930 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Državnik novega kova, angl, nanizanka. 21.05 Dosje. 21.45 Glas, drama. 22,45 Dnevnik 23.20 Sova: Anno Domini, amer.p nadaljevanka; Zvezdne sleze, amer, nanizanka.
Drugi program
15.25 Oči kritike. 16,15 Sova, 17.30 Športni dogodek. 18.00 Slovenska kronika, 18 10 Festivali Daljnega vzhoda. 19.00 Vi-deošport. 19.30 Dnevnik TV Koper. 20.00 Filmska serija. 20.30 Gospodarska oddaja. 21.00 Športna oddaja. 21.30 Številka 17, angleški film (čb). 2230 Talk Show 23.00 Yutel.
TV SLOVENIJA 1
5 40 Prebujajte se z nami — poslušajte, kaj je novega v časopisih, na cestah, pri vremenoslovcih, kaj pravi brat DžoužL kakšno je današnje nagradno vprašanje . . 7 00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.i5 Začenjamo nov dan. 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 8.00 Poro čiia. 8.10 Dopoldne na M V 8 15 Mali oglasi 900 Kličemo banko 1000 Poročila 1030 Iščemo za vas — in tudi najdemo odgovor 12.00 Poročila (BBC). 1230 Novica dneva. 13.00 Slo v<i in vključitev Radia Sloveni ja. 16.00 Popoldne na MV. 16.25 Obvestila 1630 Poročila 17,00 Mali oglasi. 1730 Poslušamo vas. 18.00 Narodnozabavna glasba. 1830 Poročila (BBC). 19.00 Vključujemo Ra dio Slovenija.
5 40 Prebujajte se z nami — danes po domače in z obilico klepeta, ob drugih podatkih tudi z. mislijo iz šolske beležnice pa še čim. 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7 15 Začenjamo nov dan. 730 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 800 Poročila. 8 10 Dopoldne na MV — ob drugem boste slišali lestvico do mačih zabavnih skladb Sedem veličastnih, zagrebške zvočno pismo, obirali kost oziroma gosta dneva (ob 10.00 Bodo poročila) . , 12.00 Poročila (BBC). 12.30 Novica dneva 13 00 Slovo in vključitev Radia Slovenija 16.00 Popoldne na MV. 16.25 Obvestila. 1630 Poročria. 17.00 To sem jaz. 18.00 Najkp-še zelje s čestitkami in pozdra vi. <8 30 poročila (BBC). 19.00 Vključujemo Radio Slovenija.
TV SLOVENIJA J TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1
8.55 Zgodbe iz školjke. 9.55 Šolska iv. 11.00 Sedma steza 1130 Prisluhnimo tišini. 11.45 Angleščina v poslovnih stikih 12.00 Poročila. 15.50 Številka 17, angl film (ČB|. 17 00 Dnevnik 17 HI Alf 17.35 Peklenski načrt, mladinski film 18.40 Al pe Donava —Jadran 19.10 Ri sanka. 19.30 Dnevnik 20.00 Ža rišče 20 30 Osmi d»n 21.35 Nenavadno poletje, angl, nada Ijevanka. 22,25 Dnevnik. 23.10 Sova: Chelmsford leta 123, angl, nanizanka; Anno Domini, amer nadaljevanka; Glasbeni utrinek
Drugi program
1430 Dosje. 15 10 Sova. 16.50 Svet poroča. 17.30 Slovenci v zamejstvu. 18.00 Sludio Koper 19.00 Orion. 1930 Dnevnik TV Sarajevo. 20 00 Filmska serija 20.3U Maja vam predstavlja 2130 Omizje, 23 30 Svet poroča. 0.10 Yutel.
8.25 Geniji in genijalci 930 Prava stanovitnost. 11.10 Nena vadno poletje, angl, nadalje vanka, 12 00 Poročila. 16.05 Galaktična odiseja, ja pon serija 17,00 Dnevnik 17.10 Klub Klobuk 19.10 Risanka, 1930 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 2030 Film tedna. Ujetnika dolgoča sja, ameriški Hlm 22.00 Dnevnik, 22.25 Kronika, kanad serija. 23.00 Sova: Krila, amer, nanizanka; Anno Domini, amer, nadaljevanka: Ves svet je oder, angl, oddaja.
Drugi program
15.45 Osmi dan 16.35
18.00 Studio Maribor.
Sova.
19.00
ORF.
20.30
Psiho 1930 Dnevnik 20,00 Filmska serija .........
Športna sreda. 22.30 Violinski
koncert 22.55 Yulel.
HTV I
HTV I
HTV 1
TV AVSTRUA 1
Dokumentarni film Dnevnik 20.05 Sedma 21.35 Sestre, tv-film
1930 noč.
2235
Dnevnik 23.00 Šport 23 15 Za prijel no razpoloženje. 0.00 Potočila
15.15 čarobne minule. 15.20 Lem in dan. 15 30 Jaz in ti. otroški spored 15.35 Risanka. 16 00 Spored po željah. 17 IX) Mini Čas v sliki 17 10 Lassie 17 30 Risanka. 17.35 Nadalje vanja m. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Skrivnost Sahare. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Razvedrilna oddaja 11.00 Gala prireditev ob otvoritvi evropskega Disncylanda. 23.00 Vroče strani. 23.10 Poli cijska zgodba 0,40 Prekletstvo črnega rubina, kriminalni film
13.00 C as v sliki 13.10 Inšpektor Hoopcrman 1335 Hrošč na rallyu Mopte Carl o. 15 15 Pustolovščine živalskega sveta: Panda 15.30 Kviz. 15 55 Pregled tedenskega sporeda. 16.10 Dekle iz mesta. 17 00 Mini Čas v sliki 17 10 Velikih deset; po pevke. 18.00 Čas v shki 18.05 X-Largc. 1830 Skrivnost Šaha re 1930 Cas v sliki 20.00 Zadnji kitajski cesar, zadnji del filma 21.00 Mednarodna nemška cirkuška nagrada, prenos, iz Hannovra 22.50 Spori hokej 1.00 Cas v sliki
8.30 Poročila. Glasba Horoskop. 9.00 Ameriška kronika 9.25 Domovina. 1000 Poročila. 10.05 Šolski program 11 05 Jaz, lutkar 1130 Deček Slok, otroška serija I I 35 Dragi John, amer, nanizanka. 12.00 Poročila 12.05 Kino, serijski film 13 00 Prezrli sle, poglejte 16.00 Poročila. 16.15 Tv razstava. 1630 Družinsko popoldne 18 00 Poročila. 18 10 Dokum. oddaja. 18.40 Santa Barbara. 1930 Dnevnik 2005 Svet spor ta. 20.50 Hrvaška v svetu 21 30 Zunanja politika. 21.55 Dnev nik 22 20 Morana, opera. 23-00 Slika na sliko, Horoskop 0.00 Poročila.
TV AVSTRIJA I
8.30 Poročila, Glasba, Horoskop 9 00 Španska armada, serija 10 00 Poročila 10 05 Šolski program. 11.05 Majhen svet, otroška oddaja. 11.35 Dragi John, amer, nanizanka. 12.00 Poročila. 12.05 Deset zapovedi, serijski film 13.00 Slika na sliko. 14 Oti Poročila. 14 05 Gabrijelov ogenj, serijski film 14,55 Risanke. 15.10 Mladenič, serijski film. 16.00 Poročila 16 15 Malavizija. 16.45 Gremo dalje 18.00 Poročila 18.05 Strah pred boleznijo, izobr. oddaja. 18.40 Santa Barbara, serijski Film 1930 Dnevnik. 20 05 Poslovni klub. 21,05 Vox. 2135 Dnevnik 22-00 Dokumentarni film. 23,00 Slika na sliko. Horoskop. 0.00 Poročila
830 Poročila, Glasba, Horoskop. 9 00 Dokumentarni film 10.00 Poročila. 10.05 Šolski program. I I 05 Olroški program. 1135 Dragi Hohn, amer nanizanka. 12.00 Poročila. 12.05 De sel zapovedi, serijski film. 13.00 Slika na sliko. 14.00 Poročila. 14.05 Zgodbe o fotografu, serijski film. 14 55 Risan ke. 15.10 Mladenič, serijski film 16.00 Poročila. 16 30 Gremo dalje. 18.00 Poročila. 18.05 Sejemski dan, potopis. 18 40 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 20,05 V osred ju. 21.35 Glasbena oddaja. 22.00 Dnevnik 22.25 O obnovi Hrvaške. 23 00 Slika na sliko. Horoskop 0<X) Poročila.
’ AVSTRUA 1

TV MADŽARSKA
■■
k'" Sw,>‘>po1-” W^r,3rm" 'Khs-de-
'7 45^2
DU0 Olimf, 1 z' .......
j,
' (i
14.30 Videoklipi. 15.00 Politični show. 16.05 Koreografija. 17,05 Dan poezije. 17.55 Zsv otroke. 18.25 Stanovanjska kultura. 19.(H) Jolly Joker, nemška serija. 20.00 I3nevnilc, šport 20.35 Roler H., L del amer, filma. 22.45 Pokal Savana. 23,21) The Producers, amer, film H. pro gram: 835 Računalniški tečaj. 9.05 Neskončno potovanje. 10.05 Prizma 1030 Ne k zelenjava. 11.00 Za otroke. 1.3.00 Cudoviie Živah. 13.15 Tckuni-ce, otroška serija. 13,40 Avto-magazin. 14.05 Žandar iz S. Tropera, franc, film. 15.45 Poe zija. 16.35 V spomin. 17 05 Za otroke. 17.35 Knight Ridcr, amer, serija. 18.28 Honved-Fc' renevaros, nogomet. 20.20 V čast mi je 21.08 Lel a I išče, nem ška serija. 22.00 Večerni saldo. 22.35 Ruž za ustnice, amer, film. 0.05 Telešport.
6.45 Vaška Iv. 7.30 Za oiroke
7.55 Biblijsko sporočilo. 8,00 Kava s smetano 830 Nedeljski magazin 10 55 Rokomet. 12.15 Za boljši jezik. 12.25 Fxpo ’96 13.00 Financial times. 13.25 »Pivske« pesmi 14 05 Varstvo človekovih pravic 14 35 O levičarjih. 15.20 Felc video. 15.25 Zdravje. I6.1HI Kviz. 16.40 Za reformalc. 17 DO Disneyjevi filmi 18.45 Grumi, nogomet. 19.30 Teden, dnevnik, telešport. 20.35 Boter II . 2. d^l amer filma 21.55 Spomin na Snagovo.
22 30 Sci-fi magazin. H. pro-gram; 9.(8) Za otroke 10 09 Svet žuželk t0.48 Narodopisje 10 55 Alpe Jadran H. 15 Dijaški video. 11 45 Vera in kultura. 12.25 Hrvaški begunci 12 55 Nogomet. 13 15 Zlati klas. 13.45 Usode 14.35 Dixie ladja. 15.05 < irkus 15.55 Emil Ven, portret 16.20 Menih iz Monze, ital, film (Tolo). 18 05 Glasba 1835 Delta. 19,05 Familia DD, serija. 19.40 Superskupina, kri mmalka. 20 30 Šport. 2135 Koncert. 22.50 Filozofija Teo.
14 05 S telesom m dušo I 4.50 V kraljestvu narave. 15 00 Otroški spored 15.05 Risanka 15.30 Ani dam des. 1605 Otroci z Bulkrbuja 16.55 Telesiik. 17.00 Mini Cas v shki 17 10 Spored po željah. 18.00 Cas v sliki 18.05 Mi 18.30 Skrivnost Sahare 19 30 Cas v sliki 201K) Spon. 20.15 Športna arena 21 15 Pogledi s strani. 21.25 Miami Vice. 22.10 Apropos film 2240 Casablanca, igram film. 11.20 Cas v shki
TV AVSTRIJA 1
17.00 Mini Čas v sliki 17.10 Spored po željah IH.00 Čas v sliki 18 05 Mi 1830 Skrivnostmi Sahara 19.30 Čas v sliki, 20.00 Špon 20.15 Univcrzum Igre življenja 21.07 Pogledi s strani 21.15 Tiranic, film 22 50 Tristiana. film 0.25 FBI Moj-sterski vohun, kriminalna nanizanka, 1.10 Čas v sliki.
14,05 S telesom in dušo. 14.50 Moda uglednih. 15 00 Otroški spored 15.05 Risanka. 1530 Lutke 15.55 Otroški prometni klub 16.05 Lippelovc sanje 16.30 Heureka. 16.55 Telesiik 17 00 Mini Čas v sliki 17.10 Spored po željah IR.00 Čas v sliki 18.05 Mi 1830 Skrivnosti Sahare. 19.30 Čas v sliki 20.00 Spori 20.1 5 Nora gospa, pustolovski Rim. 21.55 Pogledi s sira ni 22 05 Lepotica in vohljač (Delo na črno), razvedrilna nanizanka. 22.55 Mladi Torleš, film po literarnem delu. 0.20 FBI Nevarno prijateljstvo. ,
RTL
ARSKA
TV MADŽARIH
“j, i. 7.-^1	.	' 'mi
‘sr« u
n., h,.	f&4ri I
RTL
6.00 Risanke. 6.15 Pravljice / vsega sveta. 8.00 Mladinske od daje 9.20 Klack 10.30 Peter Pan lino Različne mladinske oddaje 12.35 Michcl Vallr.mt. 1330 Ameriški ghidialorii •4 35 Adam 12 15.05 I kipa A 17 ,00 Vroča nagrada 18.45 Po-
■oiil.i
James B,tnd
19.10 I tHI Mouse. 20 15
iV7' * ।	’ hi "J H I •
*!«,'■.....i"":.’;-
RllM| sažm
Z ljube/mjo iz
angleški film 2335 Ma salon, nemški erotični
blm o js Deviška Čarovni, angleška grozljivka.
•Prt!* 1992
6 00 I hnstonc Kids. 7.10 Ra /lične mladinske oddaje 9.10 Januš Hond Z ljubezni jo i/ Rusije, angleški film, ponovitev. 1 I 15 Ta leden 1230 Major Dad 13 00 Mladinske oddaje. 14.30 Policijsko poročilo. 14.50 llarry in Hendcrsonovi, ameri ska nadaljevanka I5.2O 1 menit na čarovnica v leteči postelji, ameriški Inn. 17.45 Primarij dt. Wtstphal 18.45 Poročila 20.15 Poročni šou 21.45 Spiegla v tv
magazin.
9 45 Pedenjžep. 10.25 Šolska tv I 130 Slovenci v zamejstvu, 12.00 Poročila. 14.50 Športna sreda, ponovitev. 17.00 Dne vi k 17.10 Uršine ljubezni, miadin ski film 17 40 Živ žav. 18.35 Izobraževalna oddaja. 19.05 Ri sanka 1930 Dnevnik. 20.00 Ža rišče 2030 K os ni kov a gostilna 21 35 Tednik. 22.25 Dnevnik 23.00 Plesni nokturno. 23.35 Sova: Razrednik, amer nanizanka; Anno Domini, amer na daljevanka: Šingen, japonska nadaljevanka.
Drugi program
15.50 Sova. 18.00 Sludio Ko per. 19.00 Videolestvica. 1930 Dnevnik RAL 20.00 Filmska serija. 2030 Znanost in resnica 21.30 Umetniški večer: Šalamon iz Babilona. 22.30 Yuid
HTV I
830 Poročila, Glasba, Horoskop. 9 00 Sladka voda, grenko morje, tuji dokum. film. 10.00 Poročila 10.05 Šolski program. 1105 Smogovci, otroška serija, H35 Dragi Johm, amer, nanizanka. 12 00 Poročila. 12.05 Deset zapovedi, serijski film. 13 00 Slika na sliko 14,00 Poročila. 14 05 Prezrli sle, poglejte, 16.00 Poročila. 16.30 Gremo dalje. 18 00 Poročila. 18 05 Znanost in mi. 1840 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik. 20.05 3-2-1, kviz, 21 05 Spekter 22.05 Dnevnik. 22.30 Jazz time. 23 00 Slika na sliko, Horoskop 0,00 Poročila.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki 9 05 Inšpektor H oo perma n. 9.30 Dežela in ljudje 10.00 Mi 1030 Titanic, ponovitev filma 12.05 Vevey, podoba mesta. 12.15 Klub za starejše. 13 00 Čas v sliki 13.10 Rosa in Rosalinda. 13-55 Porcelanaste cvetice 14.00 Hišnica, začetek nadaljevanke 14.45 Pol odrešitve. 15.00 Otroški spored. 15 05 Risanka 1530 Uspešnice in napotki 16.55 Telesiik 17.00 Mini Čas v sliki. 1730 Spored po željah 18.00 Čas v sliki. 18 05 Mi. 1830 S telesom in dušo. 1930 Čas v sliki. 20-05 Šport. 20.15 Doneča Avstrija, glasbeni potep 21.50 Pogledi s strani. 22.00 Smrtni angel film
12 15 Serijski Gl m 16 00 Popol danski saldo, 16 10 Kako prenašamo leh X ur? 16.35 Zajtrk plus, pon. 17 00 Vesperas, 1735 Draga Celine, franc, serija 17.50 Katoliška kronika 18.00 Prehod, magazin. 18.40 Svet denarja. 18.50 Videoklipi. 19.00 Igra 19.15 Za otroke. 20.00 Dnevnik, šport. 20.35 Večer s T. Vi(rayjem 22-45 Moj leden 23.05 Mcdiamixt magazin 11. program; 9.00 Počitniška mati neja J 5 00 Prenos iz Parlamenta. 17.05 Naš ekran 17.45 Regionalni dnevniki 18.00 Dnev ni k, vreme 18.20 Za otroke 18.42 Kviz 19.00 Bela Varga, portret, 3. del 20.05 Calyp-shou/ 2030 Telešport. 21.00 Studio '92. 22 00 Večerni saldo, vreme 22 25 Pred koncem dneva. 22 50 Veliki preobrat, fran coska serija
15.05 Serijski film. 16.00 Pupol danski saldo. 16 10 Drehschei-be Lumpa. 16.45 Sokol, kratki film, 17.10 Tele video, 17.15 Križpot. 1735 Draga Celibnc,
franc. 18.25 na rja. Igra.
serija 18.00 Kultura.
Za Žide. 18.40 Svet de-
18.50 Videoklipi. 19.00
19 15 Za oiroke, 20.00
Dnevnik, šport. 20 35 Twin Pe-aks, 18 del amer serije. 2130 Dok film. 22.15 Mesečni saldo. 23.00 Ha L nogomet. H. pro gram. 9.00 Počitniška matineja. 16.00 Danes popoldne, magazin, vmes ob l6 3tf,Naš ekran.
17.45 Regionalni dnevniki. 18.00 Dnevnik, vreme 18.20 7^ otroke. 18.40 Telešport. 19.05 Ohrani sanje, serija. 20.00 Prosta ura 20.55 Košarka. 22 00 Večerni saldot vreme. 22.25 Pred koncem dneva. 22.50 Izdaja, dfikumerHarm film.
5 45 Dobro jutro, Madžar- I skal 8.35 Počitniška matineja. 11.00 Za upokojence. 16 00 Popoldanski saldo. 16.10 Madžari v Ameriki, 2. del. 16.40 Koncert. 17.10 Kalvarija 17.35 Draga Celine, franc, serija. 18.00 Koledar 1992. 18 40 Svet denar ja 18 50 Videoklipi 19.00 Za otroke. 20.00 Dnevnik, šport, 2035 Ustavite g. Arturja, lv-jgra. 2230 Na pon po Franciji II program 9.00 Počitniška matineja 15.55 Danes popoldne, magazin, vmes ob 16.30 Naš ekran. 17 45 Regionalni dnevniki. 18.00 Dnevnik, vreme. 18 20 Za otroke. 18.45 Zelena točka, rekreacijski šport. 18.08 Genialni dedek, francoski film 20 40 Moj kino, Sander Friderikusž. 2130 Avanturisti izključeni; iskanje družice, druga 22.00 Večerni saldo, vreme. 22.25 Po-, nujam, GyOrgy Pomezanszki.
TV MADZA
5.45 Dobro jutro, Madžarska? 835 Ijjjna. 9.05 Počitniška matineja. 16.00 Popoldanski saldo 16.10 Koncert 17.00 Veliki četrtek, dok. film 18,00 Za menedžerje 18.45 Svet denarja. 19 00 Iz Košič, Marijina smrt. 19.15 Za otroke. 20 00 Dnevnik, šport. 20.35 Sosedje, 130 poglavje Iv-romana 21.05 Fnderi-kusz show. 22 30 Aktualno 22.55 Vihar, HI m studia B Ba lazs. II program 9.00 Počitniška matineja. 15.55 D^nes popoldne, magazin, vmes ob 1630 Naš ekran 17.45 Regionalni dnevniki 18.00 Dnevnik, vre me. 18 20 Za otroke. 18.35 Tele-Špori- 19.00 Z dušo in telesom, nemška serija. 20.00 Regionalni program iz studiev Budimpešta, Pecs in Szeged. 21.00 Debatni forum. 22 00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva, vreme. 22 25 Košarka.
22 30 Playboyev no
23 55 Dvorec
čui propram-Poinpun Rouge. 0-25 Kanal 4.
6 00 Dobro jutro in poročila. 9.00 Kot se dogaja v življenju, nadaljevanka. 9.50 Ponovitev raz I i Č111 h n ada I jc va n k 11 < K) Dragi sine Bill j 2 30 ()(Hddan ski magazin. 13 (KI Grozljivo prijema družina. 13.30 Kahfor
k km 14 211 Springfield ska zgodba 15.05 J)allas. 16.40 Tvegano. 17 10 Vroča nagrada. 18.00 I-najsi 99 18.45 Poročila. 19.15 F.kipa A. 20.15 Umor |e njen konjiček 21 15 Maigielov največji primer, avsirijskodran-eoska kriminalka. 22-55 Dčnci pred enajsKK 24 (K) Služba v Vietnamu. 0 50 Buj zoper m a liju .
6.00 Dobro jutru in poročila. 9 00 Ponovitev različnih nadaljevank I I 00 Dragi stric Bill H 30 Tic Tac Tol- I? 30 Opol danski magazin. 13 00 (Srozlji u» prijetna družina. 1330 Kalifornijski klan 14.20 Spnngfi
eldska 15.50
17 10
L naj rt
zgodba 15.05 Dallas ( hips. 16.40 Tvegano
Vroča nagrada 18.00
99 18.45 Poročila 19 15
Knight Ridcr. 20.15 Columbii. Umor med vlomom, ameriška kriminalka. 21.40 Eksplozivno, 24 00 Airwolf 0.50 Boj zoper m a bjo
6.00 1 Johni jutro, tv ropa. 9 00 Ponovitev različnih nadaljevank. H .30 Tic Tac Toe. 12-30 Opoldanski magazin. I3 00 Grozljivo prijetna druži na 13 30 Kalifornijski klan. 14 20 Springfieldska zgodba 15 05 Dallas. 15 55 Chips 16-45 Tvegano. 17,10 Vroča nagrada. 18 00 I najst 99 18 45 Poročila 19 15 Nazaj v preteklost. 20 15 Narodnozabavna glasba. 21.15 Gonschalkov šou 22.15 Ster nov iv magazin 23.30 Benny Hill. 24 (HI Airuolf. 0.50 Boj zoper mafijo.
6 00 Dobro jutro m poročila.
9.00 Ponovitev različnih nadaljevank. 1130 Tic Tac Tuc. 12 30 Opoldanski magazin 13 00 Grozljivo prijetna družina 1330 Kalifornijski klan 14.20 Springfieldska zgodba.
15 05 Dallas 15 50 Chips 16 45 Tvegano. 17.10 Vroča nagrada 18 00 Enajst 99, 18 45 Poročila 19.15 21, Jump Street 20 15 Su-perpnvržcnec. 21.15 Klic v sili. 22.15 Nemška zvezna liga.
23.15 Pod pritiskom, ameriški film.
Stran 21

AvtoRajh
.55*
Cene rabljenih avtomobilov
Na nedeljskem sejmu rabljenih avtomobilov je bilo naprodaj 36 jeklenih konjičkov. Lastnike so zamenjali trije avtomobili. Za alfo romeo, letnik 1988 s prevoženimi 32.000 kilometri, je bilo treba odšteti 13.000 DEM, za golfa JGL, letnik 1982 s prevoženimi 84.000 kilometri, 4.200 DEM in za zastavo 126 P, letnik 1987 s prevoženimi 41.000 kilometri, 2.100 DEM.
Cene sadja in zelenjave
LJUTOMER
UGODEN NAKUP:
— rezervnih delov
— dodatne opreme
— avtokozmetike
— avtoplaščev — motornega olja
POSEBNA PONUDBA TEDNA Z DODATNIM POPUSTOM:
• vse fasadne in zidne barve
Obiščite nas in izberite ali nas pokličite po telefonu: 81-560
Znamka avtomobila	letnik	prevoz, km	cena	
Zastava 128	1991	14.000	7.000	DEM
Zastava 126 P	1987	33.000	3.000	DEM
Zastava 126 P	1987	53.0(30	1 10.000	SLT
Zastava 126 P	1984	80.000	1.700	DEM
Zastava 750 LE	1985	58.000	2.000	DEM
Jugo 45 A	1987	40.000	3.600	DEM
BMW	1977	130.000	4.800	DEM
BMW 318	1984	82.000	10.000	DEM
Visa Oltcid	1991	3.100	6.000	DEM
Opel Kadett 1.6 i	1989	27.000	13.500	DEM
Opel Ascona	1976	95.000	140.000	SLT
R 18 TLJ	1984	95.000	4.500	DEM
R 4 GTL	1988	40.000	4.500	DEM
Lada Samara 1.3	1990	1 1.000	9.000	DEM
Lada Riva	1988	23.000	40.000	ATS
Mercedes 190 E 2.3	1986	57.000	38.000	DEM
V SOBOTO, I I. aprila, ob 20. uri v telovadnici OŠ Kuzma
Nastopili bodo: ans. Prerod in Mira Klinca, Royal Flash, Zneilan-der kvintet iz Avstrije, Jaka Šraufciger in ljudski godci.
Žrebanje vstopnic in družabne igre z nagradami.
ZAVESE • ZAVESE • ZAVESI • ZAVEM • ZAVEM —
JEKST1L
Gekok
M. BORZA «2311 KOCE,
Star« c»»t» 42
Telefon; (062) 611 062
Predprodaja vstopnic v trgovini Potrošnika v Kuzmi.
Glavni pokrovitelj Picerija Denko iz Murske Sobote.
Voditelj Geza Farkaš.
— velika izbira uvoženih čipk za zave-
se
— izdelava po naročilu
— konkurenčne cene in ugodni plačilni pogo/i
Pričakujemo vaš obisk m prepričali se boste o kakovosti naših izdelkov
ZAVESE • ZAVESE • ZAVESE • ZAVESE • ZAVESE—
GRADBENA IN INSTALACIJSKA DEJAVNOST, OBRT TER STORITVE LENDAVA, p. o.
SEDEŽ: LENDAVA, PARTIZANSKA 93
Smo podjetje za opravljanje, končnih gradbenih obrtniških in instalacijskih del, ki jih uspešno izvajamo doma in v tujini.
Ponujamo možnost zaposlitve na delovnih mestih:
— keramičar — kamnosek — elektroinštalater — mizar
— inštalater centralne kurjave, vodovoda — zidar, tesar	.
Na vsakem področju je možnost zaposlitve za več delavcev K sodelovanju vabimo tudi mlade, kreativne in delovoljne kadre z višješolsko izobrazbo gradbene in lesarske stroke.
Za vsa dela je v skladu z dogovorom možnost zaposlitve doma ali v tujini, kar zagotavlja primeren osebni dohodek (Madžarska Nemčija).
Interesenti naj oddajo vloge ali se osebno oglasijo v podjetju na naslov: Gidos Lendava, Partizanska 93, v 15 dneh od objave.
VESTNIK
VRSTA	TRŽNICA	POMURKA ZEUMJAVA
jabolka	BO.OG	TOG 00
hruške	140.00	140 00
slive	4bQ.au	— 1
grozdje	—	430 00
pomaranče	ga.do	100 00
grenivke	—	120.00
Imorr	120.00	120 OG
banane	120 00	120.00
solata	100,00-	120.00-
zelje	160.00 60,00	150.00 60.00
cvelačd	200.00	130 00
čebula	80 00	60 00
česan	400.00	320.00
korenje	100.00	50.00
peteršilj	300.00	270.00
paradižnik	250.00	340.00
kumarica hren	120,00— 100.00 150.00	'30.00 150.00
lizol	150,00	100.00
krompir	—	10.00
kislo zelje	50.00	60.00
kisla repa	50.00	40 00
orehova jedrca	70DUO	170.00
jajca	ia,ao	10.M- 12 00
Prodajte ob pomoči matih oglasov
ZZVOD M EKONOMIKO
STANETA ROZMANA 5
1. Gradi in prodaja
V PRIZIDKU UPRAVNE ZGRADBE IN TRGOVINE PRI BOLNICI V RAKIČANU
MANJŠE LOKALE
Na voljo so še lokali: okrepčevalnica (pijača, kava, fast food) s slaščičarno, prodaja galanterijskih in oblačilnih oddelkov, frizerstvo ali kozmetika — pedikura oz. tem podobne dejavnosti
Gradnja se začenja v aprilu, lokali pa bodo končani do sklepne faze (brez opreme) v treh mesecih. Cena in način financiranja sta konkurenčna.
2. Zbira interesente za:
TRGOVSKE OBJEKTE
v MURSKI SOBOTI ob GORIČKI VPADNICI (Lendavski ulici) na POLIGONU AV-TOŠOLE
Objekt je pritličen s površino pribl. l700mJ in velikim parkiriščem: predviden začetek gradnje v avgustu 1992
Interesenti dobijo informacije na Zavodu za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota (osebno oz. po telefonu (069) 25-380. 21-266) vsak dan od 7. do 15. ure.
F Radio ~ /VM/V
Murski val UKV 94,6 MHz k	'	a
VESTNIK — Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik). Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Renata Bakan-Ficko, Bernarda Balažič-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Fen Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Johnov (fotografija), Nevenka Emri (lektorica).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 25-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za L trimesečje 1992 je 500,00 SLT, za podjetja 1.000,00 SLT, za naročnike v tujini 80 DEM letno.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tisk: GZP Mariborski lisk, Maribor. Vestnik je po zakonu o prometnem davku obdavčen s petimi odstotki davka od prometa proizvodov.
MU
TEL. 069/25-380
FAX: 069/25-312
• Izolacija vlažnih zidov s strojnim rezanjem.
• Izolacija kletnih prostorov, ki jih zaliva voda.
•	Izolacija ravnih streh.
•	Izvajamo hidroizoiacijska dela pri novogradnjah od začetka do konca gradnje.
ZA VSA DELA DAJEMO GARANCIJO! GRADBENE HIDROIZOLACIJE HACK, DOBROVNIK 244, telefon: (069) 79-166
i MOTORNA | VOZILA
. IjiH UT 50 S, prodam. SebeboK' ' 201	w, d
J IGO 55 ČOHAL, letnik 1^ vezenih 28.000 km, prod«1-
strica 96. M 271
DVA BI-jz. registrirana,^111 prodam Krajna 48. M-2	-
FORD ESCORT XR 3',	j,
in FORD ESCORT 1,6 prodam. Žujs. Ženavlj« 3 J VISO Ol.TCIT 91/1" ® 24 727. M-276	.^1
DVE ZASTAVI 101 GTL n,, m RENAULT A 1»^ TORNO KOLO CTX 80, (era ugodna. Vinko Sk*
Lesane M-280
Rad imam Prav takšno p«** „ piceriji O»mica , bogato obložen® sirom in gobica^1' »no začinjeno, • p,, meno zapečeno- j, sim jo lahko v , UP pa odnesem škatli. Pico za ko naročim P° številka 76-00®’ Če vzamem Pe’ pic, dobim d ari* ' vinko kokakole
TIGOP
Gančani $7
Ugodno:
, noj (d '
• cement, vreča -t •	,
•	maltit, vreča 347
•	ihermopuc, vrečah
, I
•	salonitne plošče
495 SL I komad • ’
6« .-m za kg
3.60 m, 247,50 SLI ’ •J i 5.60 m, 288 SLI do 6.40 m, 357 SL meter.
Id
Cene so z davkom 42-I01
TAM K-80. kipet, WgisM" J (egorijo, prodam	‘ J
MOPED APN 6S, lr|n' ne barve, dobro	J
® 46-534 M 284	j, V1
ZASTAVO 101 P®’ vjn»rJ| VO 750 ter 3501 bel«* , ni tem, prodam. ' Rožički vrh 84. M 2 j^rid3! LADO 120(1 STO. ‘ . • zno. prodani za 40 0 d t. M-291
gospooihj^1
ma
Ca vam zamrzoval™
*k ledeni.
IZOLACIJSKI SER*15
F. HAJDINJAK- -ra
Gornji Slaveči 6.
tel 55 071
Popnaalo z domu
» 1^7 C( trden GS M,-,. r om. s pok opom, gumami ter	^u- c t
2.500 DEM Ogl«d i1^^ J tomehamka Fras. « ® 40-079. M -288	-
Škodo tos. reg'’’1 1993. ugodno pr«"3 302	.
BT 50 N, letnik p* , ql 1600 km, regisin^^p.-■ dam Prešernova N t ' jr. MAZDA KOMBIJ I ‘/J julij, registriran d® rancijo. prodam-j* — IADA16O0 stri rano, spredaj pt no. prodam za W	h
Zuman IN-3630 ^eflr) * ZASTAVO 1990 6. 20,(XI0 k^’	A
njam za 5- do
IN 362! „,nik' ,11 ZASTAVO 101.	S
mh 30 001» km	f
® 32-344. M OP	<
IOVORNI	f
SON. nosilnost ' - R d S 06? 646 '36d J ]3g«J f LADO SAMARO prodam "S o5- v ZASTAV A 750.
vlieno, prodam 5c , (stara šola) M-GR ^jA, f VVARTBLRG T"’m, ' st n ran do 5 oM S ,x 2-096 IN - 363'

VESTNIK, 9« *
Stran 22
re8'strirano
3|GlnrlnnK?MSL£R4,OR,ZO^^
*»^3I. IN^J^*15'3 ’2< Pr°da'n
J*TUSKA
ohra-
Okolico in-«29 ŽIVINE
s.r.
Slo® S
Tk«TORl^ 9. M-295
>690 davnih360 s koso in ka‘ ^Osterc/Pr?dam Trg KoMBanj	M 297
^csovtm MERČATOR z l s»moh«a»° š,r,na kose {""“nih	' 'nttdni obiralnik
l^fllatno hali l1*?!”" s lahmo in
*uAto, Dolj^V1, "«»eljo. Stan, .lav M-303 Bistrica 83, Črensovci ^SILNICO krc
Trd|J£\prodam Jo™11
Za sadilnik
Priki0pa Pfod dn'' Panonijm, brez Sever. Bo
Živinsko prikolico prodam Stara ulica JO. M. Sobota, £ 21-414. M-311
KOSILNICO GORENJE MUTA, skoraj novo, prodam. Križevci 114 v Prekmurju M-313
STROJ ZA LUŠČENJE SONČNIC IN BUČNEGA SEMENA prodam Cena po dogovoru, Gustav Podlesek. Noriinci 33. M-315
TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA, rabljen, kupim. Divjak, Vučja vas 13. IN-3627
TRAKTOR STEVR, žaba, s priključki ali brez njih in gabrova drva, 6 m', in 12 arov gozda prodam £45-061, M-319
TRAKTOR STEVR IH KS. 4-vrstno sejalnico za koruzo in žitni kombajn Bautz ugodno prodam. Marjan Prša, Mala Polana 27, 69225 Velika Polana M-323
POSEST
OPTIMISTI
S01*”0
drXČ'an ,e Vdlke
■ ' 1 sPoznavni? R^fbno usodo ' v soboto l^bno sreča h ,a?nla- 0(1 20 ^Ul Soboh h°’C,a Zv«dav ^vcli?5' "^žani. samski in
<k, |, '00-842 'vsako po telefonu
I! Ure »sako sredo od 16.
PARCELO ZA POČITNIŠKO HIŠICO v Sebeborcih, elektrika, voda pri parceli, gradbeno območje. prodam Sebeborci 12, £48-176 M-266 TRAVNIK, 48 arov, ko. Bakovci Muzge. prodam. £26-056. M-268 HIŠO dam v najem dobremu človeku, ki zna opravljati zidarska dela Brezovci 40. M-282
HIŠO ob asfaltni cesti, starejšo, z zemljo, za lokal, v Križevcih v Prekmurju dam v najem. Kosilnico in drobilnik, prodam Informacije: Puconci 98. b. M-283
KMETIJO, manjšo, voda, elektrika, na lepi južni sončni legi, zaradi bolezni lastnika m osamljenosti prodam. Drugo po dogovoru. Gerltnci 128. Jože Gjureč M 290
HIŠO, takoj vseljivo, z gospodarskim poslopjem. 5,50 ha zemlje, na prometnem kraju v okolici M. Sobote prodam Inlormacije S 21 390. M-294 STANOVANJSKO HIŠO, medela žno, ncvseljcno, novo, v Murski Soboti. ulica Proletarskih brigad 9, pro damo, informacije £ 24-792. M 298 STAREJŠA HIŠA z vrtom v Borečih pri Križevcih pri Ljutomeru naprodaj £ 81 947 in 82-197 IN 3635
GOZD 85 arov, na VaneCi in njivo 44 arov, na Gorici prodam £ 45-373.
HIŠO, novejšo, prodam £ 32-401, po 19. uri M
»VAM
KRAVO, staro 4 leta, dobro mlekarico. kontrola A. prodam. Ignac, Vel. Polana I 16. Le-4654
ZAHVALA
29. marca je po težki bolezni v 90. letu starosti prenehalo biti srce dragega moža, očeta, tastu, dedka in brata
Evgena Kozica
iz Peskovec
stah Se,,skreno zahvaljujemo vsem, k: u> mu ob ''ovci^"1« v R	posebno osebju kirurškega oddel-
Ijetn ,	G.-. ,i Klča ?u 'n osebju zdravstvenega d"ma G. Pe
PšVre ^Oce-n ' vsei?1 sorodnikom, sinedom, prijate-^^Oa' 7a ^pete ž | hovn'ku Balažiču za pogrebni obred, ’•	, al., neM -. 'ink« tn Ernestu za odigrani' liri"
^bre C. pe.anp.m sodelavcem ZlP-ja Mz tib"r in kole-OVCI Hvala za darovano cvetje in izrečeno

x sožalje.
e enkrat — hvala vsem!
Andre«"- ' "	- Matu / možmi 'i-n ..........
J* m Anita ter sestra Zlatka z ilružinn
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega
^eksandra Lazarja
'»jša^ito ....	iz S“linec
1» t1' O^aliuL.
bo/eip® vsenL ki ste mu v življenju pomagali, bt|j‘a"ju izumom Or»«? r bogove boleznijo. Prisrčna hva-Up, ■ p0s, kao* stali ?j, Ja,e'jem in sorodnikom. ki ste nam v čir, «4(5	<i, s*ran' m nam ustno in pisno izrekli so-
nik, ?o na.| a bolnih 'r§ncrju in zdravniškemu osebju m
^rčin, ?njencKi Jce.* Rakičanu za zdravniško skrb in arJ° za ganp, LSem dr- Horvatu. Hvala g. duhov-bve besede slovesa in pevcem za čutno odPeie žalostinke.
No
I
* ler
*' ste
v takoC!arov;1'! cvetje, darovali v dobrodelne Pern številu pospremili na njegovi žadttji poti.
DVE KRAVI, ena stara 7 let, breja 9 mesecev, druga stara 9 let. breja 6 mesecev, prodam. Ravenska 22, Odranci. M 269
NESN1CE, MLADE JARČICE PASME HISEX. rjave, stare 4 mesece, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni Akcijska prodaja. Vsak, ki kupi 10 jarčic. dobi eno zastonj. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Tibija Horvata Nemčavci, £ 24-393. ali pri Dragici Bokan. Grad, ® 53 086, ali v gostilni Železen, Beznovci £49-025. M-MPP NESNICE, MLADE JARČICE. PASME HiSEX, rjave, stare 4 mesece, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni. Akcijska prodaja Vsak, ki kupi tO jarčic. dobi eno zastonj. Naročila sprejemjo in dajejo vse informacije v gostilni Anice Benčec, Bakovci, £43-070. M-MPP
PEUGEOT - SERVISIRAMO VSE TIPE, po 15 4, 92 tudi z garancijo. Avtomehaničarstvo, Janez Makoter. Ljutomer. £81-213. IN-3632 OPRAVLJAMO VSA SERVISNA DELA ZA CREtNO. Mota 30, Ljutomer £ 82-267. 1N-3626
RAZNO
POSTEIJNINO ALG MEDICAL z žimnico prodam na dva obroka Gan-čani 41. M-262
ROČNI DVOREDNI PLETILNI STROJ skoraj nov Brother, za debelo in moher volno, s karticami, prodam Panonska ulica 33, Beltinci. £ 42 035. M-263
STISKALNICO (na »prešpran«) za rabo ali muzej, prodani G. Slaveči 66 M 264
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Poklicne gostinske šole v Radencih, izdanega leta 1982. Simon Kocbek. Sp Ščavnica 12 M-267 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega v Agroživilski šoli v Mariboru, Vodovodaa 28, izdanega leta 1984. Milan Cnr, Budilci 63. M-277
LOVSKO PUŠKO Homeries 16 T6, osebni avto ZASTAVA 750 LE. vozno. motor generalno popravljen, letnik 1981, prodam Inlormacije: Far-lelj, Bokrači 27 M-278
250 I domačega klintona in 800 kg semenskega krompirja 2. letnik, prodamo £ '0-243. M-OP
POTREBUJETE DENAR? NOVOST PRI NAS. Postanite član mednarodnega sistema za vzajemno pomoč Informacije po tet. 47-168. Andrej. M-279
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OŠ Rogašovci, izdanega leta 1991. Renata Recek. Jurij 69. M 281
STROPNE NOSILCE, opečne »tre garje«, raznih dolžin, cena 300 SLT m. prodam. Vidonci 125, ob asfaltu, tel. 51-489. M-285
VINO, mešano, cepljeno. 65 SLT. in slivovico, .300 SLT, prodam. Ivanovci .39 a. pri cerkvi. M-289
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na Gostinski šoli v Radencih leta 1985 86. Andrej Sa-pač, Topolovci 10. M-296
LADIJSKI POD. 7 cm. dolžina 4 m. smrekov, z dostavo, 250 SLT, prodam £ (063) 333-43. M-299
PEČ za centralno ogrevanje s pečico, 22.000 kal., prodam Marta Verban, Pečarovci 40 a M-300
SPALNICO prodam £ 23-658. M-301
SENO v balah prodam. Panonska .37, Bakovci. M-308
TELEVIZOR, črno-beli, star 3 ieta, in mlin za koruzo v zrnju zelo ugodno prodam £41-397 M-309 REGAL za dnevno sobo in kotno se dežno garnituro prodam. £22-411. zvečer M-312
TOVORNO PRIKOLICO, tovarniško novo, za osebni avto, prodam Hack, Dobrovnik 244. S 79-166. M-316
SEMENSKI KROMPIR prodam. Križna 13, Tropovci. M-317
PEČ za centralno ogrevanje T1RO-LIA PLAMEN za kuhinjo in obračalnik Panonija prodam. Cena po dogovoru. £41-545 M-320
Preklicujem veljavnost INDEKSA Pedagoške fakultete - Mariboru, št. 61067253. Vera VrbanSč. IN-3638 SEMENSKI KROMPIR desiree m cenebek lauski, uvoz iz Holandije, prodam Banuta 10, tel. 75-411. Le-4645
Iščemo gospodinjo za starejšo žensko. Hrana in stanovanje v hiši. S 42-083, po 16. uri. M-265 DEKLE ZA STREŽBO išče BIFE CARLI Ljutomer, Stari trg 10, Ljutomer. IN-3628 PICERIJA V LJUTOMERU zaposli kuharja in prikupno dekle za strežbo S 82-590. IN-3633 ■
Minilo žalostno je leto, zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi.
V SPOMIN
Boleč in žalosten je spomin na IL april, odkar ni več med nami ljubega moža in očeta
Ivana Špilaka
iz Turnišča
Tiho, žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar polpo lepih spominov in dobrot, kar so nam dali tvoje srce in pridne roke. Hvala vsem, ki se z dobro mislijo v srcu ustavite ob njegovem grobu.
VSI TVOJI NEUTOLAŽLJIVI
ZAHVALA V 86. letu starosti je preminila naša najdražja
Emilija Obal
roj. Horvat iz Murske Sobote, Cankarjeva 57
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, izrekli ustno in pisno sožalje ter darovali vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo dobrim sosedom, vsem zdravnikom in drugemu osebju internega in kirurškega oddelka bolnišnice v Murski Soboti, patronažnim sestram Zdravstvenega doma Murska Sobota, osebju Doma oskrbovancev v Rakičanu za nesebično pomoč med boleznijo ter za njihov trud in skrbno pozornost. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke, prav tako hvala vsem, ki so darovali za svete maše.
Še iskrena hvala vsem, ki ste našo najdražjo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku na soboškem pokopališču. Vsem še enkrat — iskrena hvala!
VSI NJENI
Težko je izgubiti človeka, ki ga ljubiš.
še težje ga Je izgubiti za veilno.
A najtežje se je naučiti živeti brez njega . ..
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
Milana Kolbla
iz Babinec 11 a
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem. znancem in vaščanom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, ga pospremiti v tako lepem številu na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in za sv. maše. Posebej hvala njegovim sodelavcem Tončiju. Iveku, Jožeku in Milanu, ki so nam stali ob strani, trgovskemu podjetju Vesna Ljutomer in Komunali Murska Sobota Iskrena hvala gospodu dekanu za pogrebni obred, govornikoma za poslovilne besede, pevcem. društvu upokojencev iz Ljutomera in s Cvena za odpete žalostinke ter godbeniku za odigrano Tišino.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Alenka, sin Milan in hčerka Ksenija
Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela Je prerano, v grobu mirno boš spala, a v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
31. marca 1992 nas je v 32. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, hčerka, sestra in snaha
Alenka Miloševič
roj. Kuzma s Cankove 44 a
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem tistim, ki ste jo f>ospremili na zadnji poli, nam stali ob strani in ji darovali pre-epo cvetje, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje in sočustvovali z nami. Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, njenim sodelavcem iz VVO M. Sobota, SO M.
Sobota, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ler govornikoma Marjeti Obal in Petru Obalu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala’ Cankova, 2. 4 1992
Žalujoči: mož Ncšo, sinova Miloš in Niko, mama Tonča, bral Bojan, tast Bora, tašča Zora in vsi, ki so jo imeli radi
Skrb, delo in trpljenje tvoje Je bilo življenje, bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal.
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, tast, dedek, pradedek in brat
Alojz Santavec
iz Murske Sobote
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, za svete maše ter ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej hvala zdravnici Ireni Sedenja, podjetju Blisk Montaža, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku g. Štefanu Merklinu za poslovilne besede
Vsem še enkrat — iskrena hvala! Murska Sobota, 24. 3. 1992
Žalujoči: VSI NJEGOVI
Zaspala drama mama si. zaprla trudne si oči, bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala.
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je tiho in mirno zapustila naša draga mama, tašča, stara mama, prababica in sestra
Verona Recek
iz Gomilice 32
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, botrini in znancem ter vsem, ki sle nam stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, za svete maše ter jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala dr. Magdiču za pomoč in trud pri zdravljenju Posebna hvala g. prodekanu, župniku in vsem duhovnikom za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: VSI NJENI NAJDRAŽJI
Stran 23
Čeprav so primorski poslanci i republiški skupščini glasovali proti denarju za cesle na severovzhodu, so naši obmorski ribiči na prošnjo poslanca Starmana osnovali manjšo »svetovalno« skupino za pomoč primorskim v siorensko-hrvaški ribiški vojni.
Prekmurski veterani so se pri botrskem brodu že večkrat sprli s hrvaškimi
Ker so »kržakarji« M Kota pregnali medžimurske. ki so »kržakali« na naši strani Mure. ki jo imajo Hrvati za svojo, pričakujemo, da bo tudi na območju, spodnje Mure prišlo do novega kriznega žarišča v vpraša njih slo vensko-h rvaške-ga ribolova.
Poleni ko smo izgubili širino morja in imamo samo še nekaj slane vode, ni več razloga, da bi tri valovite črte v slovenskem grbu predstavljale morje
Predlagamo, da tri val ovni-ce sprejmemo za prleško-prek-murski simbol.
Predstavljajo naj tri odseke magistralne ceste - pogled od strani
Duševno stanje odstavljenega vodstva Mesne industrije na tiskovni konferenci oziroma zadnji večerji v soboški Zvezdi: paša luški sindrom je prešel k sindrom žrtvenega janjea.
Najprej so mislili, da bo njihov nekdanji pa šalu k brez njih takoj propadel Zato so rekli, da je njihova odstavitev politični puc z desne. Potem ko jim tudi s pomočjo vseh lakajev ni uspelo skonstruirati politične zarote, so ugotovili, da so bili odstranjeni zaradi psiholoških napakic.
»Janjei bleja makaze zveke-ču, »je začel svoj govor na zadevni tiskovni konferenci
Sapač-Pučist (s pučem je u bo/u za vodstvo Kmečke zveze
Ljudske stranke izigral Franca Horvata- Prvoborca).
Gospod Sapač je z rackov-sko formuliranim vprašanjem hotel zvedeti, koliko denarja je grupa »13 M« spravila v južnoslovanske hleve.
Juda Iškarijot iz grupe »13 M« tokrat še ni spregovoril. Ivan Obal si bo moral najti boljšega provokatorja.
Drnovšek je v zadnjem televizijskem intervjuju po trikrat . za desetinko sekunde pogledal v kamero. Kdor je pozorno poslušal, je lahka slišal, da mu je Školč izza kamere ves čas pritajeno vzklikal: Janez, glavo pokonci'
Pučnika so najeli, da ga bo učd nasmehniti se.
Zunanji minister Rupel si je oddahnil Na okrogli mizi v Mariboru so ga naposled razglasili za politika evropskega formata — z jajci. Jajce ga je zadelo v rumeni telovnik
Beltinski nogometni navijači jellon »arriors so tako pod vplivom rumenega madeža na rumenem Ruplovem telovniku, da so začeli z ipredvuzenskim) zbiranjem gnilih jajc. Sprejeli bodo tudi Toporišičevo priporočilo m poslovenili svoje ime. Imenovali se bodo »žlučakovi soldaki«. Posredovala je tudi Toportšičeva pionirka gospa Osterčeva — Materinščina, moja ljubezen.
Soboški gringosi so si že kupili dežnike. Preimenovali se bodo v kalimere.
7. april — svetovni dan zdravja
Srčni utrip - ritem zdravja
Dr Hiroshija Nakajime, generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije, je v svoji poslanici ob svetovnem dnevu zdravja zapisal, da so bolezni srca in ožilja vsako leto krive za četrtino vseh smrti, kar je po ocenah letno 12 milijonov življenj. Te bolezni ubijajo po vsem svetu več ljudi kot ka terakoli druga bolezen in povzročijo invalidnost milijonov.
Ljudje zaradi njih umirajo mlajši od 65 let.
Tudi v Sloveniji so bolezni srca in ožilja med prvimi vzroki umrljivosti, kar jo uvršča blizu povprečja dežel evropske regije, Vendar je za severne m zahodne evropske dežele značilno, da tam umrljivost zaradi teh bolezni upada, v Sloveniji pa tega še ne ugotavljajo. V razvitem delu Evrope si namreč zelo prizadevajo za pre-
prečevanje obolevanja, predvsem z drugačnim načinom življenja.
Bolezni srca in ožilja pomenijo tudi veliko ekonomsko izgubo tako zaradi stroškov zdra-
vljenja kot izgube ljudi, saj prizadenejo veliko tistih, ki bi lahko bili še ustvarjalni. V letu 1989 je bilo zaradi odsotnosti z dela izgubljeno 0,75 dneva na aktivnega zavarovanca, leta 1990 pa je bilo povprečno trajanje odsotnosti z dela 1,1 dneva.
Pričakovano trajanje življenja v Sloveniji je bilo v letih 1987 — 88 za moške 67,61, za ženske pa 76,79 leta. Število iz gubljenih let življenja zaradi bolezni srca in ožilja pri ljudeh, mlajših od 65 let, je bilo v enem letu 14168, kar je 7,08 le ta na tisoč prebivalcev. S tem so bolezni srca in ožilja kot vzrok umrljivosti na tretjem mestu, pred njimi so poškodbe in rak.
Ugotavljajo tudi razlike med slovenskimi regijami. Najslabše je v naši regiji, kjer 240 ljudi od sto tisoč umre zaradi bolezni srca in ožilja, sledi ji mariborska in celjska regija.
Bolezni srca in ožilja so in bodo eden najpomebnejših zdravstvenih in družbenih problemov razvitih dežel, ki pa ga ne bodo mogli rešiti le v zdravstvenih ustanovah.
M H
Predvelikonočno
čiščenje J
učno čiščenie v hiši in okroe nie je nekaj .4-
Predvelikonočno čiščenje v hiši in okrog nje je n"',J CjJ J ga: toplo vreme nas kar sili, da na stežaj odpremo vrata in ■'	.
Ijamo blazine in obesimo sveže zavese.
oopremo viui-.
Tudi čiščenje okoWP tunsK
vsem pobiranje smeti (pa najsi je to organiziralo krajevno
društvo ali šola) nam je že prešlo v navado.	, j
Kljub temu pa vedno znova ugotavljamo, da za širše o I kratne akcije niso dovolj. Čeprav odstranimo divja odlagaj po navadi naredi sosed sosedu), se čez nekaj časa pojavi)0 obcestnih jarkih se spet naberejo smeti, koši za smeti pa polni že Čez nekaj dni in taki ostanejo do konca leta. Tun*1 ■
Toliko zanimivih stvari se dogaja okrog nas. mi pa zanje sploh ne vemo. In veste. zakaj ne? Ker se za najbolj zanimive stvari izve v gostilnah, če mislile, da boste novice izvedeli iz televizijskih poročil, se molite. Kaj ste na primer zanimivega izvedeli zadnje dni iz televizijskega dnevnika? Da se na jugu še vedno streljajo, da je imela ta in ona stranka sestanek, da je delavstvo čedalje nezadovoljnejše . . . To že vemo: poleg lega ti sli tam na tele viziji mislijo, da smo tako neumni, da ne vemo, da nam vrtijo vedno is le televizijske pos-
Radgonski mehurčki
netke. Rečem vam. najzanimivejše m sveže novice boste izvedeli v gostilni!
Zdaj pa vas vprašam: kdaj ste biti nazadnje v kakšni dobri gostilni ? Jaz na žalost že dolgo nisem videl dobre gostilne ne od zunaj in ne znotraj Spominjam se še časov, ko smo s prijatelji radi posedeli za gostilniško miza. natakar nas je ie poznal, nam prinese! pijačo, čeprav je nismo naročili, ker je vedel, kaj pijemo. Pa se nismo nalivali, kje pa Enostavno smo radi sedeli tam. se pogovarjali, opazovali druge v gostilni, včasih vrgli karte. si povedali novice, svoje probleme. Ne. tega ni več. Še posebno pa nam manjka dobrih gostiln v Radgoni, če verjamete ali ne. V kraju, ki slovi po dobrih vinih. nimamo prave gostilne niti pivnice, kjer bi lahko laka domači kat drugi, ki se mimogrede ustavijo v tem mestu, okušali dobra kapljico.
Zadnjič me je premagala skušnjava in sem rekel prijatelju, ki sem ga po dolgih letih srečal: daj. greva kaj popit. Kant? In veste, da se nisem mogel spomniti. kam bi povabil prijatelja, da bi malo posedeta Ze imena lokalov so tako tuja, da te kar odbija: Kompas pri meji je predaleč. Roma mi zveni preveč tuje, prav tako Nabucco Zato sva stopila kar v Grozd. Saj ne vem, če je to hotel ah gostilna glede na cene je hotel, drugače pa je slabši kot navadna gostilna Vstopiva torej in še preden sedeva, je že pri nama natakarica in sprašuje, kaj bova. Jezen sem. ker je tako neučakana, čeprav je i' prostoru le nekaj ljudi: pravzaprav nas je bilo pet Naročim dva deci Čistega, prijatelj pa pivo. Komaj nama naročeno postavi na mizo, že hoče plačilo Na vprašanje, kako to. saj še nisva spila, osorno odvrne, da je pijača zdaj že tako draga da najraje kar takoj izterja denar t Lahko si mislile, da sem izgubil voljo do tiste pijače in do tega, da bi še kdaj šel v kakšno gostilno Tudi drugi gostje so se verjetno počutili podobno kot midva. Kje sla nekdanja domačnost in prijaznost, kje so dobra radgonska vina? k Radgoni res nimamo prave gostilne, na katero bi bili ponosni in kjer bi se zbirali domačini. Sami bifeji m ban. ki jih odpirajo tujci. Povem vam — najbolje bo. da greste kar i1 upokojenski bife! Tam je poceni, pa še kaj zanimivega boste izvedeli.
Strokovna vzgoja
V pretcklAn leiu so gasilci radgonske občine kljub ležavnim razmeram opravili pomembne naloge na področju požarnega varstva. To so ugotovili na letnem občnem zboru občinske gasilske organizacije na Stari Gori, ko so ocenjevali svoje delo in se dogovarjali o nalogah. Zaradi nejasnosti okrog organiziranja gasilstva v prihodnje in priporočila GZ Slovenije niso organizirali tečaja za nižje gasilske častnike in častnike. Opravili pa so tečaje za izprašane gasilce po društvih, pri čemer pa je izostalo nekaj društev. To vrzel bodo popravili le los, saj samo usposobljeni gasilci lahko uspešno opravljajo svoje naloge. Kar 12 gasilcev iz radgonske občine pa je uspešno opravilo tečaj za strojnike v Murski Soboti, tako da ima sedaj vsako društvo po dva ali iri strojnike. Pomembna pri dobilev za gasilce iz radgonske občine je bil nakup UKV postaj za vsa gasilska vozila in enodnevni tečaj za operaterje, ki se ga je udeležilo kar 70 gasilcev .Prav ti so odigrali pomembno vlogo med agresijo na Slovenijo pri obveščanju, saj so imeli brezhibne zveze. Poleg izobraževanja pa so gasilci opravili ludi Šle vdne aktivnosti: letni pregledi društev, sektorske vaje in različna tekmovanja Pregledana in ocenjena so bila vsa društva v občini, pri čemer so sodelovale vse strukture gasilcev od pionirjev do članov Pregledali so ludi opremo, orodišča in vozila ter ugotovili, da jih večina društev primerno vzdržuje. Sodelovali so tudi na meddruštvenih, občinskih in regijskem tekmovanju ler dosegli dobre uspehe, saj so se na republiško tekmovanje, ki bo letos na Ptuju in Velenju, uvrstile tri ekipe Zaradi agresije pa lani niso organizirali tradicionalnega pionir skega taborjenja pri Negovi. Zelo aktivni so bili gasilci ludi med agresijo, kar še posebej velja za gasilce iz Radgone. Melov, Šratovec, Hraslja-Moie, Lutvetec in Apač. Številne aktivnosti pa so bile tudi v mesecu požarnega varstva.
Na občnem zboru so sprejeli program dela za letos, v katerem dajejo poseben poudarek strokovni vzgoji članstva, zlast* pionirjev, mladine in članic Skupaj s civilno zaščito bodo izvajali razne strokovne oblike vzgoje in dopolnilnega izobraževanja Sicer pa bodo posamezne aktivnosti usmerjale razne komisije, ki so se doslej pokazale kot zelo koristne. Vsaka komisija skrbi namreč za uresni-čilev svojega programa, o čemer seznanja predsedstvo OGZ. V razpravi so gasilci ludi opozorili na nekatere težave, s katerimi se sprečujejo pri delu.
F MAUČEC
Cene zaščitnih sredstev
KZ
Agioosk'«	Senenama IjutMiei KZ Gornja KZ
Agirlehtiia PoM(iš«ik Ljubljana Kniera Radgnu Lndava Panonka
piineitaa	1174.01	1010,00	1253,10	1016.70	1132,01	1108,00	1108,00
ciatial	939.40	751.70	—	020.011	—	—	7(2.00
tadaan	967.00	771,80	0(1,60	944,60	904,00	714,00	771.80
travo radarin	—	624 60	—	066.(0	—	—	624.60
Kamnov	1989,00	—	—	—	—	—	—
aniteo	1372,00	1254.00	1222,50	1254.00	—	1250.00	1254 40
deherhsii	J—	—	634,90	569.00		590,00	—
dithaoe M-45	1110,00	1076.40	1040,60	1076.40	1098,00	1076 00	1076,40
antiacM	—	1064.40	—	1064.40	—	1020,00	1064,00
katalhane (0.5 kg)	—	797.30	1129,10	504.00	797,00	620.80	622,30
topas C	—	-	-	724.00	—	—	1564,90
dnevi izredno ugodnega nakupa
V VSEH VEČJIH PRODAJALNAH
■MTirKIKm^ v M.SOBOTI IN NA PODEŽELJU
od /3. do /8. a p rita ‘92 pralni prašek mehčalec
čistila
šamponi
ž.in m. kozmetika
po tovarniško znižanih cenah
e i l aTKIHrastnik
To zmore le
> Radgončan'
t
ta* S
Slovenije seje odločila, da bo poskušala letos nekoliko ti je treba >pri glavi«, so si dejali, m napovedali tseslove1- _ valno akcijo, v katero ne bodo vključeni le turistični zan šolarji, temveč predvsem tisti, ki bi morali skrbeli za č'
svoji službeni dolžnosti. Povsem konkreten dogovor na) i;rj'| ponedeljek na Ministrstvu za varslvo okolja in urejanja t Ljubljani (istega dne sta sklicala sestanek ministrstvo JI zveza, vendar so na srečo lo pravočasno ugotovili in sest ( M li). Jazbinškov kabinet bo prevzel odgovornost nad u predvsem komunalnih in vodnogospodarskih podjetij, jnUr" Ijev mladine Slovenija bo skrbela za urejanje otroških ^(1 objektov za mladino, Republiški zavod za zaposlovanje možnost urejanja okolja s pomočjo javnih del, svoj Prn8; loge pa so predstavili ladi Združenje črne in barvne mc nos in Surovina.	L,.
Prav je, da se dogovorijo o ičiščenju« Slovenije, <0°J ^^rl tudi to zgolj enkratna akcija, vse dokler ne bo sprejet na gram za varstvo okolja, ki ho imel zagotovljena proraču’ Naloga turističnih organizacij ni pobiranje smeri, ampJ kakovosti storitev, ki jih pričakujejo turisti.	. n f?
BERNARD*- J
VRI KUPLJENI KOLIČINI NAD 7 TOM,MM
-PKZPLA&O DOSTAVIMO HA DOI^
Umetna gnojila IMA KUTINA
VIU PRODAJM CINA-11TNA fKAH 11^51 iti MPK 1^0-12	Str
, UPK 45 15 15 mOO str
MALOPft-^l
Cr»A50v‘. u
711 iLT ■
855 5ft
990 5lt
1030 sir
/M BOLCAR AGROAVTOMETAL zVlI, SPUBUA 53, 62250 PTUJ
9MmrTBNEUL| TEL. 062 776-515, FAX 062 776-208

I r
Objava menjalniškega tečaja z dne 7. aprila I992 od H. ure dalje do spremembe.
Država	Enota	Banka Slovenija	NakuP^
Avstrija	I00	720,6657	Tja« 5.300,^ 5.520,00
Nemčija	100	5.071,5388	
Italija Švica	100 100	6,7173 5.530,5131	
ZDA	1	82,3618	82,20
Obrtniki, podjetniki!
NATEČAJ ZA PRIDOBITEV SREDSTEV ZA J \ .i':' RAZVOJA DEMOGRAFSKO OGROŽENIH O* PUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO I992
■ daiaiLi^
LB - Pomurska banka, d.d., bo zainteresiranim w vno mnenje o gospodarski upravičenosti naložb P°
... .rž
Interesenti, ki želijo konkurirati, morajo izpolni6*3 ^il^ ’ bili objavljeni JI. marca I992 v Uradnem listu ReP1*
je št. 16
Informacije dobite pri LB - Pomurski banki v po telefonu 32-710, int. 342.	d
rti«
Strokovno pomoč pri izdelavi naložbenega progf^J naše podjetje Feniks v ulici Stefana Kovača 12