l vt/Liil D©i Poštnina plačana v gotovini. Leto XI., št. 102 a L]ubl]ana, nedelja 4* maja 1930 v LJUBIMI f§ -4.-V.-1930 krat>--prilog. Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123, 3124, 3123 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarlfu. Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. — Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrov« cesta št 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica _ št. 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št 105.241. Znatna redukcija banovinskift proračunov Dalekosežna odredba ministrskega predsednika — črtanje dispozicijsklh in reprezentacijskih fondov ter vseh drugih pogrešljivih proračunskih postavk Beogirad, 3. maja. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Živkovič je odredili, da se izvrše štednie v banovinskih proračunih. V odobrenih banovinskiih proračunih, ki veljajo od 1. aprila 1930 do 31. marca 1931, so predvideni tudli mnogi taki izdatki, Uči jih je mogoče popolnoma opustiti, ne da bi zaradi tega nastala kaka škoda. Prav tako so predvideni tudi taki izdatki, ki iih je brez vsakega strahu mogoče reducirati na manjše vsote. Med temi izdatki v banovinskih proračunih so na prvem mestu oni, ki so predvideni za reprezentacijo in zaupne potrebe. Interes službe popolnoma dovoljuje, da se ti izdatki docela opuste. V isto vrsto pridlejo tudi oni izdatki, katerih potrebe bi se mogle po- ravnati v znatno manjših vsotah: za podpore uradnikom in služiteljem, za službena potovanja, za honorarje in nagrade za prekomerno in izredno službo, izredne posle, osebni izdatki Itd. Sem spadajo tudi izdatki za nepredvidene hi izredne potrebe. Predsednik ministrskega sveta iti minister notranjih zadev general Peter Živkovič je zato izdali nalog, da se 1. odobreni izdatki za reprezentacije in zaupne posle, razne podpore, nagrade in honorarje iz banovinskih pro. računov ne izvrše, 2. ostali odobreni visok} izdatki naknadno in ponovno vzamejo v pretres in zmanjšajo na najmanjšo vsoto, ki ustreza stvarnim potrebam. In vse to v najkrajšem roku. Boljševiki pripravljajo revolucijo v Indiji Komunistična propaganda med indijskimi pariji - Vo ditelji indijskih nacijonalistov zapuščajo Moskvo fbav. 3. maia d. Kliub termi, da ni V acrnrnn rew>lwiin r t> Bombay, 3. maja d. Kljub temu, da ni v fndiii izrazito komunistične stranke, je vendar opažati intenzivno delovanje indijskih komunistov, ki so organizirani v posameznih manjših skupinah, ki pa so zastopane v indijskem nacionalnem kongresu. Ti komunisti imajo s pomočjo pomožne organizacije Kominterne »Lige proti imperializmu« stike z odločilnimi krogi Vse-indiiskega nacionalnega kongresa. V posebno ozkih stikih stoji z njimi generalni tajnik nacionalnega kongresa in voditelj republikanske stranke Javahar Lal Mehru, katerega oče nazvan »starejši Nehru« je eden glavnih voditeljev pokreta za neodvisnost Indije. Ta je tudi obiskal Moskvo ob priliki lO-ktmice boljševiške revolucije. Vendar pa ne delajo indijski komunisti in nacionalisti tako direktno po navodilih Moskve, kakor pred časom kitajski. Moskovski voditelji so sicer že ponovno poskušal; pridobiti radikalnejše voditelje indijskega nacionalnega pokreta za to, da bi se zbrali kot posebna levičarska skupina racionalnega kongresa. Nato pa ti voditelji niso pristali, ker so ostalj zvesti resolucijam, ki so bile sprejete pod vplivom Gandijeve teze o nekrvavi borbi za osvoboditev Indije. Zaradi te£a ie posvetilo vodstvo Kominterne posebno pozornost gibanju parijev v njihovi borba proti izkoriščevaniu, tako s strani Angležev, kakor tudi indijskih kapitalistov, ki sicer podpirajo z vsemi silami Gandijev nacionalistični pokret. Po vnainžn. Kominterne se bo posrečilo s pomočjo parijev zanetiti morda še pred izbruhom indijske nacionalistične — prole-tarsko indijsko revolucijo, ki bo imela ne samo nacionalistično, temveč tudi socialno revolucionarno obeležje. V smislu tega »aziranja je bila spreieta na 6. svetovnem kongresu tretje internacionale resolucija, ki pravi, da je glavna naloga indijskih komunistov borba proti angleškemu impe-rijalizmn in pa borba za odstranitev vseh ostankov indijskega fevdalizma ter za agrarno revolucijo z geslom, da je potreba osnovati v Indiji diktaturo delavstva in poljedelcev v obliki sovjetske republike. S to politiko pa niso zadovoljni oficijelni voditelji indijskih komunistov ter je baš zaradi tega izstopil voditelj indijskih komunistov Monabendrah Rath Roy iz Kominterne. kakor tudi večje število njegovih političnih prijateljev. Po mnenju poznavalcev indijskih prilik pa bodo ostali vsi napori Kominterne za izvedbo boljševiške revolucije v Indiii brezuspešni. London, 3. maja. AA, Angleški podkralj v Indiji lord Irwdn je izjavi', da namerava napram Gandiju Izvajati -politiko čvrste roke. Položaj v Indiji pred angleško zbornico London, 3. maja. AA. Snoči je govoril podtajnik za Indijo Earl Russell o položaju v Indiji. Govornik je v svojih izvajanjih na-glasil, da je Gaodhi v početku svojega gibanja izjavil, da je njegova agitacija za Iržav-Ijansko neposlušnost mirnega značaja in da je odlično proti vsakemu nasilju. Kljub temu je Gandhijeva propaganda po velikem delu povzročila zadnje nemire. Gandhi je nato izjavil, da so bili ti nemiri naravna posledica njegov? agitacije. Če pa se je to zgodilo, ni ostalo indijski vladi drugega, kakor da je odredila vse potrebno, da se nemiri vdušijo. Zelo nesrečen slučaj je hotel, da so izbruhnili nemiri v trenutku, ko je hotela angleška vlada, ki odkritosrčno simpatižira z indijskim narodom, sklicati konferenco, na kateri bi Indije' labiko odkrito stopili na dan e svojimi zahtevami. Rus6ell je dodal: »Menim, da bodo vsi priznali, da je Indijski podkralj pokazal skrajno velikodušnost. Kljub vsem dogodkom bo angleška vlada še nadalje ostala naklonjena pravični rešitvi indijskega vprašanja in se ne bo pustila odvrniti od svoje namere, da mirnim potom reši indijski problem od onih, ki žele nasprotno.« Krvavi spopadi v Argentini in Braziliji Poulična bitka z oboroženimi peki - Junaška borba četice braziljskih upornikov z vladnimi četami Buenos Arres, 3. maja, d. V mestu San Martin v provinci Buenos Aires je prišlo do ogorčenih cestnih pobojev pri proslavi 1. maja, v katerih sta bili dve osefod ubiti. 15 pa težko ranjenih. Spopad so izzvali člani pekovske strokovne zveze, ki so poskušali onemogočiti cestni promet. Ko je proti tej njihovi nameri nastopil neiki policijski stražnik, so tega Oboroženi peki napadli ter ga ustrelili. Po tem incidentu je priteklo ca mesto spopada večje število policijskih sitražnikov, katere pa so demonstranti sprejeli s saivo strelov iz revolverjev. Pri tem j« bil neki stražnik ubit, več pa težko ranjenih. Peki so pričeli graditi barikade po uticah, ki so jšh morali nafto zavzeti z orožjem v roki vojaki m policisti, ki so prihiteli na pomoč. 40 pekov je bio aretiranih, med njimi tudi vsi povzročitelji tega pokolja. Rio de Janefro, 3. maja, d. V zvezni državi Parahvba je prišlo do krvavega spopada med četami zveznega vojaštva in skupino upornikov, katere vodi Jase Hereira. Zvezne čete, ki so bile v veliki premoči, so napadle v bližina mesta Princesa t*pomlke ter jih pričele obstreljevati. KJjnb temu, da je bito opornikov samo 70, so se ti tako junaško branffi, da se jam je posrečijo od- biti vse naskoke zveznih čet ter končno še zanetiti njihovo skladišče strelji-va, pri čemer je bilo 14 zveznih vojakov ubitih. Skupno je padlo nad 50 zveznih vojakov, doSirn so utrpeli uporniki, ki so se srečno umaknili izgubo 34 mrtvih. Vlada je odredila večjemn številu čet. naj zasledujejo drzne upornike. Republikanske demonstracije v Španiji Madrid. 3. maja d. Ob priliki oovratka voditelia španskih republikancev in pesnika dr. Unamuna Miguela ie prišlo na madridskih ulicah do burnih izgredov. Izgnanega voditelja ie pričakovala na kolodvoru ti-sočglava množica, ki ga ie oduševljeno pozdravljala. Posebno številno je bila zastopana mladina, ki vidi v Unamum svoi vzor. Ker so jeli klicati manifestanti tudi proti režimu in kraliu. ie policija navalila do trikratnem opozrilu z golimi sablami na množico. Borba se ie odigrala v bližini Unamu-ne, ki se ni mogel preriniti do avtomobila m je bil zaradi te«a zdo vznemirjen. Ko Je policija razamala demonstrante, so se pričeli ti zbirati v sosednjih ulicah ter so hoteli korakati pred kraljevsko palačo. Policija na je pravočasno doznala za ndihovo namero ter preprečila njihov pohod pred dvor. SCHOBROV OBISK V LONDONU Avdijenca pri kralja in kraljici — Pomembne Schobrove izjave angleškemu tisku - Kancelarjev odhod iz Londona London, 3. maja, as. Angleški kralj je sprejel davi v gradu Windsor avstrijskega zveznega kanceiarja doktor Schobra ter se z njim razgovarjal dalje časa. Po razgovoru je predstavil avstrijskega državnika tudi krateči, ki je ostala z dr. Schobrom in avstrijskim poslanikom Framkensteinom v daljšem razgovoru. Prisrčen sprejem je napravil na zveznega kancei&ria zelo globok vtis. Kancelar dr. Schober je imel včeraj z ministrskim predsednikom Macdonal-dom in zunanjim ministrom Henderso-nom daljše razgovore o notranje-poli-tičnem položaju Avstrije ter ga obvestil o namerah, ki jih ima avstrijska vlada za popolno notranje pomirjen je in sanacijo avsttrijskega gospodarstva. Vsa amgfešSoi listi obširno komentirajo izjavo kancelarja dr. Schobra, ki jo je podal angleškemu tisku in v kateri je opozoril na staro tradicionalno prijateljstvo med Vel. Britanijo in Avstrijo, ki bo po tem posetu še bolj okrepljena. S pomočjo, ki jo je nudnfia An-gfcja Avstriji v Haagu, se je posrečilo tej pridobiti zopet finančno neodvisnost ter postati neodvisna država. O zunanji politiki Avstrije je naglasi! kanoelar, da bo sledila starim smernicam, da pa jo bo vlada skušala čim bolj spraviti v skilad z gospodarskimi interesi. S sklenitvijo prijateljske pogodbe z Italijo so bili odstranjeni glavni vzroki za latentne spore in nesporazume med Dunajem in Rimom. To rimsko potovanje se je v evropskem flrsfku obširno komentirajo, vendar pa je avstrijska viada prepričana, da je današnji evropski položaj tak, da si ne morejo države 'privoščiti iuksusa političnih zvez in protizvez. Pač pa je potrebno, da store vse države kar največ za to, da bi se posrečilo skupno gospodarsko sodelovanje vseh evropskih držav. Popoldne oh 14. je dr. Schoher odpotoval na Dunaj. Ob slovesu so se zibradi na kofodvoru zunanji minister Henderson, dalje kot zastopnik ministrskega predsednika Macdonalda njegov kabinetni šef Monck, stalni državni podtajnik zunanjega ministrstva Robert VansSttart in avstrijski poslanik Framkenstein s, celokupnim osebjem avstrijskega poslaništva. Osmi dan beograjskega procesa Zasliševanje nadaljnih obtožencev — Vsi vztrajajo pri zanikanj« svojih prejšnjih izpovedi in priznavajo le namen demonstracij Beograd. 3. maja p. Današnja razprava proti zagrebškim teroristom ie potekla dokaj monotono in ni prinesla nikakih novih momentov. Na zatožni klopi sede Bernar-dič. Hadžiia. Franekič, Kremzir, Matekovid, Paver in Ban. ki so bili doslej zaslišani in tekom današnje razprave ponovno konfron-tirani. Vsi se poslužujejo taktike, označene v pismu. ki so ga našli v zaporu pri Had-žiji: zanikajo vsako krivdo, oporekajo vse svoje prejšnje izjave in priznanja ter pri-znavaio samo to, česar spričo liepobitnih dokazov ne morejo tajiti. Dočim so v preiskavi dru? drugega obremenjevali m se medsebojno izdaiali. se skušajo sedal razbremeniti in prikazati vse atentate kot nedolžno demonstracijo, ki nd imela nlkakega drugega namena kakor da da duška njihovemu razpoloženju. Večinoma se nočejo sedaj med seboi niti poznati, svoje sestanke pa slikajo kot slučajne prijateljske sestanke po gostilnah m kavarnah. Političnega ozadja, ki i e tvorilo v začetku pocesa prav za prav glavno iedro. se sedaj vsi obtoženci skrbno izogibajo tn razen Bermardiča in Hadžije vsi zatrjujejo, da se za politiko sploh niso nikdar brigali. Zanimanje, ki ie vladalo sprva za proces v vsej javnosti, se ie zaradi tega še znatno poleglo in tudi listi ne prinašalo več tako obširnih Poročil kakor v začetku. — Na današnji razpravi se ie nadaljevalo zaslišanje trgovskega pomočnika Ivana Bana Zagovarja ga odvetnik dr. HSfer. ki je imel pred pričetkom zasliševanja s pristankom predsednika krajši razgovor z obtožencem. Ban tudi danes odločno zanika, da bi bil kdaj sodeloval pri ©mladinskih demonstracijah v Zagrebu. Tudi oporeka, da je dobil od Bernardiča ob neki priliki 300 Din. Zagovornik dr. Hofer končno predlaga. nai se zaslišita kot priči zagrebška gostilničarja m kavarnaria Martin Bednjavec in Ivo Pavelič. ki bosta dokazala, da bi bil Paver. če bi sploh bil imel ta namen, neštetokrat lahko izvršil atentat na policijskega šefa dr. Bedekoviča. ki ie cesto zahajal v njune lokale. Dalje naj bi pričala. _ da Je Ban izredno mirnega in blagega značaja, ki nima niti poguma, da bi mogel ubiti človeka. O isti stvari nai bi se zaslišali tudi vsi dosedanji Banovi delodajalci. Državni tožilec dr. Ucovid se izjavlja proti zasliševanju novih prič. češ, da ie krivda obtožencev dovoli iasno dokazana. O Banu zatrjuje Paver. da ga je Bernar-dič določil skupno s Franekičem in Krem-zirjem. da izvrše atentate na vodilne predstavnike državnih oblasti. Ban to odločno oporeka, zaradi česar ie predsednik odredil. da so se prečitali zapisniki o njegovem zaslišanju pri preiskovalnem sodniku v Zagrebu. Tam ie Ban vse priznal. Na današnji razpravi je vse svoje takratne izpovedi zanikal. Tudi pri soočenja z Matekovičetn h? Pa-verjem vztraja Ban pri svojih današnjih izjavah in preklicuie vse. kar je prej izpovedal. Kot drogi ie bil na današnji razpravi zaslišan mesarski pomočnik Ivan Štrtak Štrtak je lepo raesvit in močan mladenič, na videz preced naiven. Predsednik: Ali se smatrate krivega? Štrtak: Ne. nikakor. Predsednik: AH ste bili član teroristične organizacije? Štrtak: Nisem mogel biti ker take organizacije sploh m bilo. Predsednik: Povejte, kaj veste o celi stvari. štrtak: Če Je kaj bilo in kaj Je bilo, tega sploh ne vem. Meni ie znano samo to. da ie nekoč prišel k meni Hadžiia in me prosil. nai mu nabavim eksploziva, ki da Jih bo Potreboval za demonstracije 1. decembra in za demonstracije odhoda poklonitve-ne deputaciie. Predsednik: io y\ ste hm eksploziva nabavili? Štrtak: Da. DoM sem jii v kameaoiem »Kioc, Predsednik: Komu ste iih izročili? Štrtak: Franekiču. Nisem se dalie brigal, kai bo s tem delal. Vem le toliko, da so hoteli demonstrirati ob odhodu poklomtve-ne deputacije. Predsednik: A za 1. december? Štrtak: Takrat so izdelali neke pločevinaste škatle, da bi ljudi malo preplašili. Predsednik: Kaj pa ste nameravali napraviti ob odhodu poklonitvene deputacije? Štrtak: Hoteli so postaviti tako škatlo, da bi eksplodirala, da bi na ta način odvrnili ljudi od udeležbe. Za ljudi pa ni bilo nobene nevarnosti. Predsednik: Ali so vam tako opisali celo stvar? Štrtak: Da. tako so govorili. Predsednik: No. kai pa mislite vi. af! Je bila nevarnost in ali bi tista škatla lahko napravila kako škodo ali povzročila nesrečo? Štrtak: Jaz se na take stvari dobro razumem in mislim, da se ne bi moglo nič zgoditi. Bil sem 1. 1923. kornita in sem imel opravka z bombami in drugimi takimi zadevami zato vem. da to vse skupaj ni bilo nič. V škatli je bil navaden črn smodnik, ne pa kako močnejše eksplozfvo. Titanit pa so primešali samo zato, da bi bila detonacija malo večja. Predsednik: Kdaj bi morak) priti do eksplozije? Štrtak: Pred odhodom vlaka s poklonit-veno deputaciio. Predsednik: Ali mislite, da bi bili potniki slišali detonacijo, štrtak: Tega ne vem. Predsednik: Koliko ste plačali za smodnik in titanit? Štrtak: za poldrug kilogram črnega smodnika sem dal 150 Din. za kilogram titanita pa 220 Din. Predsednik: Kdo vam je dal denar? Štrtak: Prpič. Predsednik: AH ste ga vprašali, odkod ga ima? Štrtak: Kaj bom izpraševal; dal mi ga je, pa je. Sodnik dr. Koščec: Komu pe ste vi dali svoj revolver? Štrtak: Dal sem ga Paver ju. Dr. Koščec: Ali ste mu dali toefi nmni-eijo? ŠtrtaJc: Menda tri naboje. Koščec (Paverju): No, Paver, aB je res? Paver: Res, res, toda bilo je 7 do 8 nabojev. Dr. Koščec (Paverju): Zakaj ste vzeli revolver? Paver: Potreboval sem ga, ker sem hodil zvečer iokasirat denar. Predsednik je nato začel zasliševati Štrtak a o revolverjih, ki jih je nabavil skupno z Bernardičem ter razdelil med člane organizacije. Štrtak to oporeka. Pravi, da je imel 6amo en revolver, ki ga je dal pozneje Paverju. Tega pa ni nabavil sedaj, marveč ga ima že osem let. Predsednik: Če ste ga imeK že tako dolgo, zakaj ste ga potem dali Paverju? Štrtak: Mislil sem, da mi ga bo wnil, pa sem se prevaril, ker ste nas preje zaprli. Po četrturnem odmoru je predsednik ugotovil, da je štrtak v preiskavi priznal, da je vedel za vse podrobnosti, ter je izpovedal, da ga je Bernardič obvestil celo o besu Košatima m Krnjeviča v inozemstvo. Štrtak to oporeka in zanika tudi svoje prejšnje izpovedi, da ga je Bemardič nagovarjal, naj ubije generala Belimarkoviča in Tomiča. Sodnik dr. Kavčič: Ali so imeli naboji za revolver običajne krogle ali dum - dum? Štrtak: Kak dum - dum? Cisto navadne krogle! Sledilo je črtanje zapisnikov o Štrtakovem zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom, kjer je bremenil Štefanca. Danes izjavlja, da so vse te obdolžitve neresnične. Obremenil je njeea, ker je mislil, da mu ne more itak nič škoditi. V preiskavi je tudi izipovedal. da ga je Hadžija opeoval, ker ni pravočasno nabavil eksplozivov. Dr. Jankovič: Bermrdič je bil pri vas na stanovanju? Štrtak: Bil, b«. Dr. Jankovič: Al! v« Je bite nnfi. da ga je aaaiedovaia policija? Štrtak: Seveda eem vedel, saj mi je sam povedal. Bomardiču je bilo delno priznanje Strta-ka oeividno zelo neprijetno, zaradi česar mu je ponovno segal v besedo. Zaradi tega £a je predsednik pozval k redu in mu zagrozil, - nardič pri vas? Štrtak: Kak mesec, morda še delj. Predsednik: Pa vam je kaj ulačalt Štrtak: Nič. . Predsednik: Torej ste ga skrivati kot jega prijatelja? Štrtak: Tako nekako. „ s tem je bila današnja razprava zaključena. Nadaljevala se bo v ponedeljek. Zaslišana bodo Veli mir Mocnaj, Gjuro Veselic In Albin Gasparac. Priv. družba za izvoz kmetijskih pridelkov Beograd, 3. maja. AA. Pod predsedstvom dr. Jurija Tomšiča, šefa zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, je bil danes sestanek pooblaščencev zadružnih zvez in izvozniških organizacij. Na sestanku so bile dovršene priprave za osnovanje »Privilegirane delniške družbe za izvoz poljskih pridelkov kraljevine Jugoslavije«. Re-digiran je bil končni načrt statuta ter odrejen vpis in vplačilo delnic od 6. do 9. maja. Na kraju vplačevanja, to je v Drž. hipotekami banki in Priv. agrarni banki v Beogradu je treba ob vpisu delnic plačati 60 odst. podpisane vrednosti delnic, to je 600 Din na delnico, ostanek pa po sklepu upravnega odbora. Konstituirajoča glavna skupščina delničarjev bo 12. maia ob 16. v dvorani Glavnega zadružnega saveza. Mednarodni učiteljski kongres v Pragi Beograd, 3. aprila, p. Davi se je vrnila iz Prage delegacija jo-goslovenskih učiteljev, W s« je pod vodstivoin .predsednika UJU Vlade Petroviča udeležila med narod nega učiteljskega kongresa v Pra.g-i. V razgovoru z novinarji je 2. Pe-irov.fč na kratko orisal rezultat kongresa, na katerem je tudi jugosloveBska delegacija zelo uspešno sodelovala. Medmarodno učiteljsko »druženje šteje okroz 600 tisoč članov. Kongres se je vnšil v dneh od 22. do 30. aprila v Pragi. Zastopanih je bilo 15 evropskih držav z nad 100 delegati. Praški učite!® so priredili inozemskem delegatom lep sprejem. Sprejeti so bili tudi v avdijend pri prezident u Masarykiu. Kongres je o tvoril predsednik češkoslovaškega učkeršskega udruženj-a, narodni poslanec Vojteh Beneš, Pozdravila sta •udeležence tuidi prosvetni minister in praški župan. Kon-gres je razpravljal o raznih sodobnih problemih na šolskem polju in je izdelal smernice za reformo šolskega pouka v tem smislu, d-a se mora v večji meri upoštevati psihološki moment pouka. Prihodnji kongres se bo vršil r Stookihoknu. Pred angleško ratifikacijo Youngovega načrta Pariz, 3. maja. s. Kakor poročajo je angleška vlada sporočila, da Anglija po ureditvi vprašanja vzhodnih reparacij ne bo imela nobenih pomislekov proti ratifikaciji haaških pogodb in s tem tudi proti uveljav-ljenju Youngovega reparacijskega načrta. Treba je samo še počakati na odločitev italijanske vlade, pri kateri so bili že storjeni potrebni koraki. Otvoritev belgijske jubilejne rastave. Brusel}, 3. maja, d. Ob navzočnosti ogromne množice ljudi je belgijski kralj Albert v spremstvu svoje rodbine danes popoldne ob 16. otvoril jubilejno razstavo v Liegeu. Razstava je prirejena v prosla» stoletnice neodvisnosti Belgije. 20 leten šahovski prvak Praga, 3. maja, g. Šahovsko prvenstvo! Prage si je osvojal 20 letni šahist Flohr. ki ga označuje strokovna kritika za veliko upanje bodočnosti. Aljehin sam je izjavi, da ima Flohr najlepše izglede, da bo postal nekoč svetovni šahovski prvak. Grob Aleksandra Velikega London, 3. maja. AA. Egiptovska vlada je odredila, naj posebna komisija preišče kraj in iz-kopije grob, kier leži Aleksander VeffifcL češkoslovaški sfro ]evo9]e v Beogradu Jugoslovensld tovariši so Jim priredili izredno svečan sprejem — Danes ostanejo še v Beogradu, jafri pa odpotujejo v Sarajevo Beograd, i. mata p. Davi 90 prispeli s svofim posebnim vlakom v Beograd češko-slovaški strojevodje, ki $0 napravili ekskurzijo po naši državi. V Beogradu jim je bH prirejen svečan sprejem. Na kolodvoru ie bil postavljen veiik slavolok, okrašen z našimi in češkoslovaškimi državnimi zastavami, ves kolodvor pa je bil v zelenju n zastavicah. Kljub razmeroma neugodnemu času, — vlak ie prispel v Beograd ob T.56 — se Je zbralo na kolodvoru poleg ugoslovenskih strojevodij, železniških ■tradnikov in nameščencev, zastopnikov prometnega ministrstva in češkoslovaške-poslaništva veliko število občinstva, ki ?e goste navdušeno pozdravljalo. Ob prihodu vlaka je zasvirala vojaška godba češkoslovaško in jugoslovensko državno himno, nakar je goste pozdravil v imenu Udruženja iugoslovenskih strojevodij njt» gov predsednik g. Sima Stankovič. V fme-nti češkoslovaškega poslaništva je pozdravni svoje rojake odpravnik poslov dr. Vo-kač, ki je v svojem nagovoru naglašal, da bodo češkoslovaški rojaki počutili v Ju- fosJaviJj kakor doma. Za Jngostoveasko- čežkoslovaško Kgo »c pozdravil roste aje« talnik dr. Milan Glavinič. Za lep sprejem in pozdrave se je zahvalil predsednik federacije češkoslovaških strojevodij g. Fran Stuchly, kj je naglašal, da so bili presenečeni nad gostoljubnostjo Jugoslovenov, ki so jih pozdravili že na meji in jim prirejali povsod, koder so doslej potovali, nepričakovano lepe sprejeme. V restavraciji je bil nato gostom seTviran zaiutrk, nakar so se s svojim vlakom odpeljali na Topči-der, kjer so ostali do poldneva. Opoldne jim je bilo prirejeno kosilo v topčiderski restavraciji, nato pa so se v spremstvu domačinov vrnili v mesto in si tekom popoldneva ogledali zanimivosti Beograda. Jugoslovenski strojevodje jim prirede zvečer banket prj »Srpskem kraliu*. Jutri bodo ostali še v Beogradu, da si ogledajo še razne prometne naprave ter da položijo venec na grob Neznanega junaka, nato pa bodo odpotovati v Sarajevo in dalje po določenem programu. Francoske svečanosti v Zagrebu Visoko francosko odlikovanje župana Srkulja — Obiski poslanika Darda — Svečanost na univerzi Zagreb, 3. maja n. Francoski poslanik g. Dard je danes posetil v Zagrebu francoskega generalnega konzula. Ob tej priliki se je vršil cercle, na katerem je bila zbrana vsa francoska kolonija v Zagrebu. Nato ie g. Dard posetil bana savske banovine dr. Siloviča ter mu izročil ob tej priliki red oficirske legije časti, s katerim je bana odlikoval predsednik francoske republike. Zatem ie posetil g. Dard še nadškofa dr. Baneria, armiiskega komandanta generala Matica in mestnega načelnika dr. Srkulja, kateremu je izročil komande rski križ častne legije. Ob 12. je prišel francoski poslanik v spremstvu konzula in rektorja dr. Beiobr-ka na zagrebško univerzo. Tu so biii že 7brani profesorji in v velikem številu akademska omladina. Poslanika ie pozdravil rektor dr. Belobrk, poudaTjajr>5 tesne s*i-ke Jugoslavije s plemenito Francih. Govoril ie še zastopnik študentov, nakar \t povzel besedo minister Dard ter poudarial v svojem odgovoru hvaležnost Francije za lepo uspele francoske dneve, kj so bili prirejeni v Jugoslaviji v korist francoskim poplavljencem Omenjal je tudi pomen Napoleonove Ilirije ter ngotovil, da je Francozom dobro znano kako so hrvatski učenjaki vedno spoštovali in goiili francosko kulturo. Po tej svečanosti na univerzi Je Sel g. Dard v jugoslovensko akademijo znanosti in umetnosti, kjer ga je pozdravil predsednik akademije prof. Manojlovid. Francoski poslanik se je toplo zahvalil za sprejem in pozdrave. V hotelu »Esplanade« se ie vršil nato intimen obed. Jogoslovensfei nspeh v borbi za Davisov pobi Naa teniški igralci so letos prvič zmagali y L kolu velikih svetovnih teniških tekem Beograd, 3. maja. L Tekmovanje v tenisu, ki se vrši od včeraj v Beogradu med Švedsko in Jugoslavijo, spremlja občinstvo z vedno večjim zanimanjem in izredno napetostjo. Po včerajšnji zmagi Friedricha nad Rambergom v razmerju 3 : 2 in po prekinitvi igre Schaffer : Sederstrom pri stanju 2 : 1 je bil interes publike danes razumljivo še večji. Navdušenje odličnega občinstva je doseglo vrhunec, ko so danes naši igrači izvojevali od petih možnih točk tretjo točko in si tako zagotovili končno-veljavno zmago nad švedskimi reprezentaa-ti. To je prvič, da bo Jugoslavija igrala tudi v drugem kolu za Davisov pokal. V nadaljevanju včeraj prekinjene igre Schaffer : Sederstrom je danes popoldne ostal Schaffer zmagovalec s 6 : 0 ter zvišal skupni rezultat na 2 : 0. Po odmoru se je igrala double partija Rambcrg-Seder-strom proti Radovič-Schaffer. Oba naša igrača sta bila mnogo boljša od nasprotnikov. V razmerju 6 : 3, 6 : 1, 5 : 7, 6 : 2 sta priborila za Jugoslavijo odločilno tretio točko. V drugem kohi bodo naSi igrači igrali proti zmagovalcu iz srečanja Španija : Belgija. To tekmovanje se bo najbrže vršilo v Zagrebu. Kapetan švedske reprezentance g. Osborn je po danainjili tekmah izjavil, da je zmaga Jugoslavije zaslužena. Schaffer je najboljši jugoslovenski igrač. On igra najlepše m ima pred seboj še lepo teniško bodočnost. Postal bo gotovo odličen mednarodni igrač. Radovic je boljši tehnik nego Friedrich. Zadnji igra sigurne je in ima večjo rutino Ko smo videli vaše igrače, je končal g. Osborn. smo takoj vedeli, da bomo premagani. Našim je manjkala rutina. Japonska zmagala nad Madžarsko Budimpešta, 3. maja. g. Danes 8® je vršila double igra v boju za Davisov pokal med Japonsko in Madžarsko. Japonski par Ha-rada-Abe je zmagal nad madžarskim parom Kehrling-Aschler 6 : 2, 6 : 2, 4 : 6, 6 : 3 S to zmago vodi Japonska s 3 : 0 in >0 je smatrati kot gotovega zmagovalca. Obe ostali igri bosta odigrani tekom jutrišnjega dneva. Poljska : Rumunija 1:1 Varšava, 3. maja. AA. »Pat« poroča: Prvi da« mednarodnih tekem za Davisov pokal med Boitsiko h Rimi um$0 je konča! neodločno 1:1. V prvem singta fe potolkel Rumon Mishu Poljak* Mate a Stola rova s 6:3. 4:6. 6:4, 6:1. V drifgem sifl-srlni je Poljak BI a ženski premagal Rvrrrana Puljeta s 6:3, 7:5 hi 6:4. Obvestilo. Vljndno sporočam« t eresentom, da se jt p. a. ta- Proklamacija predstavnikov jugosloven-skega nogometa Skupna konferenca zastopnikov vseh podsavezov s predstavniki JNS — Odhod ljubljanskih športnikov ▼ Beograd Angleški kralj pride na Bled? Dunaj, 3. maja, d. Povodom bivanja lorda Davvsoina, osebnega zdravnika angleškega kralja, v Jugoslavija beleži današnja »N. Fr. Presse« vesti da bo angleški kralj Jurij paleti pcnsetM Jugoslavijo in ostal par tednov na Bledu kot gost jugoslovanske kraljevske rodbine. List pristavlja, da te vesti še niso potrjene. , Nastopna avdijenca egiptskega poslanika Beograd. 3. maja. p. Danes je bil sprejet na Dcdinju v nastopni avdijenci pri Nj. Vel. kralju novoimenovani egiptski poslanik na našem dvoru g. Sidarus beg, ki je pri tej priliki izročil Nj. Vel. kralju svoja akreditivna pisma. Avdijenca je trajala nad pol ure. Po avdijenci je egiptski poslanik spreiel ne-vinarje ter jim dal daljšo izjavo, v kateri izraža svoje zadovoljstvo, da mu je bila poverjena čast zastopati svojo državo v Jugoslaviji. O priliki svoje avdijen-ce je sporočil Nj. Vel. kralju pozdrave egiptskega kralja Fuada, ki je osebno znan z našim vladarjem. Nadalje govori v svoji izjavi o potrebi poglobitve medsebojnih odnošajev. Trgovinska pogajanja z Avstrijo Beograd. 3. maja. p. V svrho nadaljevanja b zaključka že svoječasno započetih pogajanj za dopolnitev trgovinske pogodbe" z Avstrijo, so včeraj odpotovali na Dunaj zastopniki ~iaše države. Delegacijo sestavljajo gg. Milan Todorovič, dr. Veljko Stojko-vid, dr. Milan Lazarevič in dr. Radomir Bujdič. V poučenih krogih zatrjujejo, da hodo pogajanja v kratkem uspešno zaključena Mednarodna razstava gasilskih potrebščin Beograd. 3. maja. AA. Mrnistrstrvo za trgovino in industrijo je obvestilo vse zbornice m druge gospodarske organizacije, da bo v Rotter-damu od 25. julija do 10. avgusta mednarodna razstava gasilskih potrebščin, strojev in predmetov, ki spadajo v to sirotko. Razstavi n-ačefcfjjje predsednik nizozemske vlade, ki je pozval vse produceitte gasilskih potrebščin in priprav v Jugoslaviji, naj razstavijo svoje proč®vode na tej mednarodni razstavi. Poset bivših češkoslovaških mornarjev v Dalmaciji SpBt, 3. maja. n. »Jadranska Srr*ža< je predela dan« k Prag« obvesttlo, da bo potovalo 8. »ko«' Spi,it okrog 30 bivšib češkoslovaških revolucionarnih mornarjev, ki gredo v Bo-ko, da poselijo tamkajšnje grobove naših in če-škoskn-ašikiJi mornarjev, kš »o plačali svojo revolucionarnost ob koncu Avstrije s svojim življenjem. Češkoslovaškim delegatom prjprartja Split svečan sprejem. OdvetniG idr. Jc sip tfašfee naznanja, da je otvoril odvetniško pisarno v Ljubljani in jo pridružil pisarni dr. Danila Ma-farona, Miklošičeva H8. Voldemaras pripravlja državni udar Varšava, 3. maja. M. Listi poročajo n Kovna, da se pripravljajo na Litovskem veliki dogodki. Bivši diktator Voldemaras namerava izvesti državni udar in ee zopet pro-klamirati za diktatorja. Vladi je stavil ulti-matum, v katerem zahteva takojšnjo izročitev vse državne oblasti, v nasprotnem primeru pa grozd z revolucijo. Njegovo stanovanje je izpremenjeno v glavni stan. Tam ee neprestano zbirajo oficirji, ki pripravljajo akcijski načrt Pred njegovim stanovanjem je stalna straža, ki piušea k njemu samo strogo zaupne ljudi. Na njegovi strani eo tudi litovski nacijonalisti, glavno oporo pa ima ▼ armadi. anocxoDcxr]DDooDoooonnDnaonno □ B □ Pod pokroviteljstvom bana g. ta«. □ Serneca priredi ljubljanska treznost-na mladina RIIIIUBIIII akademijo a plesom 10. t. m. v Delavski zbornici BDODDDDncximaxoxEDEXixoxfi Zastoj na sovjetskih železnicah Moskva, 3. maja. AA. Prometni komisar Rusutak je objavil poročilo o poslabšanju stanja sovjetskih železnic. V poročilu ugotavlja, da za časa velikonočnih praznikov delavci niso prišli na delo in da so zato vse postaje natrpane z vozovi. Delavci so stalno odtegujejo delu in izpraznjujejo vozove z blagom. Prometni komisar Rusutak je zato pozval železničarje naj se ponovno vrnejo na delo in omogočijo reden promet. Tajfun nad Sahalinom Tokio, 3. maja. AA. Nad južnim delom otoka Sahalina nad otokom Hokkaido je divjal silen tajfun, ki je nabrže povzročil smrt številnih ribičev. Morje je vrglo na suho več trupel. Manjka na stotine ribičev. Materijalno škodo cenijo na 5 milijonov ienov. Rockefellerjevo darilo Pariz, 3. maja. AA. RookefeHer je pokAcmi učihški četirti v Pariz n novo darilo v zneska poldrugega mHijona dolariev. Denar j« namenjen siplošmim iadatkoem. Zagonetna smrt Lady Haldon Brighton, 3. maja. AA. T« so n*«H mr>»« ženo. Oblasitrva so ugotovila, da gre za Lak>-w. Dosedanji državni tajnik v. Scbnbert, ki je opravljal to mesito od leta 1924, bo postal najbrže naslednik nemškega poslanika v Londonu Sthamerja. Hmeljski trg Zatec, 3. maja. h. (Tedensko poročilo.) V preteklem tednu ie bila tendenca na trgu uaodmedša, ker je b;lo povpraševanje po prvovrstnem hmelju zek) živahno. Cene so ostaie neiztpremienjeme od 600 do 650 Kč. Partija prvovrstnega hmelja je dosegla 660 Kč. Do petka je bik) v Zaitc* javno žigosanih 1 SI.500 stotov žoteške-ga hmelja lanske žetve. Dela v himeltrskili nasadiih napredujejo zete ugodno. Sedaj napeljujejo žice. Rastline uspevajo zaradi ugodne zime zelo dobro. Zal ps so dobro prestale z-umo Mi razne žuželke, ki se jih hmeljarji želo Bojijo po-leg raznih drugih bolezni. Beograd, 3. maja, P. Povodom ve-lilkih športa ah manifestacij, kti se vrše danes in jtrtri v Beograd«, so ianedi predstavntilki Juigoslovenskega nogometnega saveza konferenco z zastopniki vseh nogometnih podsavezov. Ljubljanski nogometni podsavez je zastopal na konferenci g. Miloš Rybar. Na konfe-renoi je btiila soglasno sprejela naslednja resolucija: Podpisani predstavniki juigosfloven sikega nogoaneitnega športa na prvem mestu z radostjo in zadovoljstvom ugotavfeK>, da vlada v vseh vprašanjih, kn so se razpravljata na tej konferenci, bratsiko soglasje. Ta konferenca se je vršila na dan 2. maja, ko so imeli podpisani predstavniki jugoslo-venskega nogometnega športa čast biti sprejeti v avdijenci pni Nj. Vel. kra§u Aleksandru I., visokem pokrovjteftju ju-goslovenskega nogometnega športa ter je prva skupna konferenca, rta kateri so se sestali vsi predsedniki podsavezov JNS s predstavniki JNS. Zeleč, da ta enoitrai sestanek predstavništva našega nogometnega športa dobi tudi vidno obeležje, sporočajo podpisani vsem ČBanom JNS: Športniki, organiziTand v JNS, imajo pred seboj velilko nalogo, da z vsemi svojimi močmi sodelujejo pri fizični vzgoji naše mladine v duhu našega integralnega edirnstva, za katero so se športniki, organizirani v JNS, od prvega dine z navdušenjem m ljubeznijo borili. Da bi doseg® ta cilj in da bi se raand ci^i športa ostvariid, obstoja samo ena pot, to je, da v naših vrstah borcev za zmago športne ideje vlada širom vse naše vefoke in divine domovine samo bratska ljubezen in sloga in da nas mora v vseh akcijah voditi izključno samo vzvišena naloga športa in interes? športa. Ugotavljajoč, da je ju-gosilovensfci nogometni šport zadnje mesece prebrodil nepotrebno krizo, za-bvainrjoč dobri vodji, športni zavesta in odločnosti ogromne večine članov JNS in 'preprečil tudi težke posledice te kri-ae, sporočajo podpisana predstavniki jugoslovenskega nogometnega športa s te svoje skupščine, da s« Izročajo nezaželjeni dogodki z zadnje skupščine JNS pozabljen ju. Dolžnost vseh članov JNS ie, da se zberejo okrog svojega najvišjega foruma v Beogradu, da bi se mogde ustvariti velike naloge tako, kakor to narekuje Interes našega nogometnega športa. Dan, ko so imeli predstavniki jtrgo-sk> ven sikega nogometnega siporta čast, da izrazijo svojemu visokemu pokrovitelju, Nj. Vel. krafju Aieksamku I. v imenu vsega članstva JNS svojo globoko vdanost in zvestobo, da se mu za-hvaiijo za njegovo visoko pozornost m da m« spor oče svoje prošnje m potrebe, ki jih je blagovolilo Nj. Ved. kralj btegohotno sprejeti, ta dan naj bo t analih jugoslovenskega nogometnega športa obeležen kot dan, ko je prenehalo vsako nesoglasje hi ko je napočila v našem nogometnem športu nova doba, t kateri naj naše športne ideje končno zmagajo za dobro in srečo našega naroda in naše domovine. Konferenca športnikov s člam* vlade Beograd, 3. maja č. Zastopniki Saveza športnih savezov »o dines dopoldne pose-tflj vrhovBe državne funkcionarje ter »tai rarfožfli svoje želje. Predsednik ministrskega sveta reneral Peter Zlvkorit )e sprejel deputaciio ob M), dopoldne ter »e z t»io nadvse ljubeznivo razgovarja! m ?i obljubil najenergičnejšo pomoč pri pospeševan« koristnega dela Saveza športnih savezov. Nato so bili športniki spreieti pri ministru prosvet« g. Boži Maksimoviču, s katerim so razpravljali o sodelovanja športa fn šole. Za tem ifh ie sprejel minister prometa inž. Radivijevič. ki jim !e obljubi!, da bo dala! vozne ugodnosti športnikom preko Saveza športnih savezov. Sledi! je sprejem zastopnikov ftigoslovenskega špor- ta pri pomočnike ministra notranflh pe- slov dr. Iliriji Perovičn, ki je man aktivni športnik in prijatelj športnih pokretov. Jutri bo delegacija obiskala tudi ministra socialne politike rn narodnega zdravja g. dr. Mate Drinkoviča, ▼ katerega resor spada telesna vzgoja rti šport Slovenski športniki na potn ▼ Beograd Ljubljana, 3. maja. S posebnim vlakom ob 20.10 se je nocoj odpeljalo v Beograd nad 600 ljubljanskih športnikov, ki se bodo jutri udeležili športnih manifestacij Nj.Vel. kralju Aleksandru. Vlak, ki je bil sestavljen iz udobnih vagonov, je bil zelo dobro zaseden. V Zidanem mostu so se pri-tružili Ljubljančanom športniki iz Maribora in Celja. Razpoloženje navdušene mladine je bilo. izborno. Naši tekači in nekateri funkcijonarji so odpotovali v Beograd že v petek zvečer. Za našo reprezentančno štafeto, ki velja pri teku Avala-Dvor za fatorita, vlada v Beogradu veliko zanimanje. Poleg reprezentančne štafete bosta startali pri teku 5e po ena štafeta Ilirije m Primorja, tako da bo naša lahka atletika najmočnejše zastopana pri poklonitveni štafeti. Zagrebški športniki v Beogradu Beograd, 3. mkja £. h Zagreba je do- potovala danes druga skupina športnikov k manifestacijam N.i. Vel. kralju. V tej drugi skupini so težki atleti, Iahkoatleti ter sabljači. Športniki so bilj v Beogradu svečano spreieti in so priredili zlasti živahne ovacije polkovniku Stevalm Kneževiču, ki je organiziral bivanje športnikov v Beograda. Sobotni nogomet Dom), 3. maja. g. Današnji izid prvenstveni! tekem I. profesijonatoe lige so utrdil vodilno pozicijo Admire, ki je .sedaj na prvem mestu in vodi z 1 točko pred Rapidom. Spor tik hib je doživel nepričakovan poraz proti Nicholsonn. Podrobni rezultati so bili naslednji: Admiira : Ao-strija 4:1 (0:0); WAC : Hertha 3:2 (2:1); Ni-choteoit : SportikTab 2:1 (2:0). Budimpešta, 3. rtHrfa. f. Ne^vzeM : PeMi 4r0 <1:0). Službene objave Sevniška hazenska družina SK Sava po snoči dospeli brzojavki ne more odpotovati, tako da se današnja hazenska tekma mladino SK Ilirije ne bo vršila. podružnica »Radio Ljubljana" v Maribora preselila iz Gosposke uHce it. 27 na Aleksandrovo c. 44 Sporočamo ob enem, da sta se zadrugi »Radio Maribor" in podružnica »Radio Ljubljana14 združili ▼ enotno podjetje, ki ima svoj novi lokal v Mariboru, Aleksandrova cesta 44. Vljudno prosimo vse eenj. Interesente, da se odslej obračajo v vseh zadevah na nage novo podjetje r Aleksandrovi cesti 44. RADIO MARIBOR RADIO LJUBLJANA Železničarji svojemu direktorju ZeleMi-ičarska sodba »Slosa« je sinodi jurir«-dila pred železniško stanovanjsko hišo aa Res-Vjevi cesti podoiknico železnriškermi diiretoterjn dr. Jakobu Borka, ki obhaja danes svoj aod. Pod-oknica je privabila ogromro število občinstva, ki je z zajiinran^em m veseljem posfašaia tthor-no odsviraae komade. Delno znižanje občinske trošarine v Ljubljani Hova ljubljanska občinska troSariM ie, kakor zma^o, izevala, odkar se pobira, meri prebivalstvom precej nevolje in nepritS;. Poeebno trgovci, ki prodajajo svoje blago v večji meri okoližanskemu prebivalstvu, M prihaja v mesto nakupovat, vidijo v pobiranju trošarine na predmete, ki jih prodajajo konsumentom izven mesta, poslabšanje njihove konkurenčne zmožnosti napram trgovcem izve® troiarinske meje. Njihove pritožbe ee naslanjajo na določbo noveKraneg-i trošarinskesra zakona (51 79 ), po kateri sm»-jo občine pobirati občinsko trošarino samo na predmete, potrošene na ozemlju občine. Ravnateljstvo mestnega dohodarstven. o rada je samo uvidelo, da morejo previsoke trošarine kvarno vplivati aa razvoj trgovine in prometa ▼ mestu in je že naročila vsem linijskim uradom, da do definitivne ureditve, ki se bo izvedla, čim bo viden finančni efekt nove tarife, pobirajo večje Število trošarin ▼ znižani izaneri. Med drugim se miza trošarina na izdelka iz medenine, bakra, jekla, einka itd. od 0.50 na 0.25 par pri kg; na britvice od 2 na 1 Din pri ducatu: na izdeTke iz aluminija od 3 na 2 Din pri kg; na eanajlirano io pocinkano posodo od 10na 8 par pri kg; na elektrotehniški materijal od 1 na 0.40 Din; na električna svetila, stikala itd. od 2 na 0.41 Din; na elekrične motorje od 0.50 na 0.40 Din pri kg; na trake za pisalne stroje od 2 na 1 Din pri komadu; na gumaste pete in podplate od S na 0.25 Din pri kg (nova postavka); na galoše od 3 Din pri paru na 3 Dfn pri kg; na navadni pisalni in risalni papir, ki se troSarini sedaj kaikor tiskarski in zavpjni papir z 0.03 Din pri kg; na blago iz linoleja od 0.60 na 025 Din (se pre-nes" v postavko 55 b); na pliš in navadno perilo, ki ee trošarini sedaj po 0.25 Din pri kg (po post. K b) namesto 3 Din; na kosti in parklje od 3 na 1 paro pri kg; na tinta, tuše, svinčnike, ravnila od 0.60 na 0.25 Din (se prenese t znižano postavko 80); na gttmbe iz pločevine, lesa in porcelana od 5 na 0.25 Din, na ščetarsko blago od 0.50 na 0.25 Din, na toaletne zobne krtaSke, T>ast» in praške za zobe od 5 Din na 0.535 Din (se prenese ▼ postavko 80): na umetna gnojila od 0.02 na 0.01 Din pri kg; na suho robo, Škafe, sitarsko in pleteno blago od 0.50 na 0.25 Din pri kg; na gradbeni materijal od 1 na 0.60 Din pri 100 kg; na vrvar^ke izdelke od 0.50 na 0.25 Din pri kg; na galanterijske izdelke od 1 — 0.25 Din ter na steklenice »Termoec od 5 na 3 Din pri kg. Beračica — milijonarka Valeiicla, 3. maja. g. V stanovanji! neke umrts beraSice so našli denar m vrednostne papiiie v vrednosti 2 mil (Kupite si novo Goto sedaj po **e le lomne mimfeih cenah Mamo pri 6383 dd pp^Sehniše {fosip