Poštnina plačan« ▼ gotovini.
Leto XXII., št. 209
LJubljana, sobota 6. septembra 1941-XIX
Cena cent« 7®
Upravništvo: LJubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24.
Inseratni oddelek: LJubljana, Puccinijeva ul. 5. - Telefon 31-25, 31-26.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št- 17.749.
VKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije ln inozemstva ima
Unione Pubblicitš ftaliana S.A-, MDlano
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—, za inozemstvo pa L. 20.—
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica št_ 5, telefon 31-22. 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenienza Itallana ed estera:
Unione Pnbblicitš ftaliana S. A., Milano
©^k®lie¥anie Leningrada
Finska vojska v efenzivi proti Leningradu — Nezadržno prodiranje nemške vojske z juga — odbiti sovjetski protinapadi pri Lugi
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 5. sept. Nemško vrhovno vojno poveljništvo je ob-jaxrilo danes naslednje poročilo:
Na vzhodni fronti uspešne bojne operacije. Obkoljevanje Leningrada se nadaljuje. Mesto samo je že pod ognjem nemškega težkega topništva. Estonska je očiščena sovražnika.
Na morju ob Angliji so potopila bojna letala v pretekli noči en stražni čoln in tovorno ladjo s 3000 br. reg. tonami, dočim je bila neka nadaljnja trgovska ladja močno poškodovana. Nada'jnji nočni napadi letalskega orožja so bili* usmerjeni proti pristaniškim napravam ob škotski in angleški vzhodni obali.
Angleško letalstvo je doživelo včeraj na področju Rokavskega preliva hude izgube. Lovska letala in protiletalski topovi so sestrelili 25 sovražnih letal.
Pri nizkem napadu nemških bojnih letal na. ladje v Sueškem zalivu v noči na 4. septembra je bil potopljen trgovinski parnih s 8.300 br. reg. tonami, velik tovorni paraik pa zažgan.
Poizkusi nekaterih sovjetskih letal, da bi v pretekli noči napadli severno-vzhodno Nemčijo in Berlin, so ostali brez učinka. Protiletalsko topništvo je sestrelilo en bombnik.
+
Bern, 5. sept. u. Dopisnik »Stampe« poroča:
Dočim zagotavljajo v Berlinu, da se operacije na ruski fronti razvijajo normalno, zatrjuje sovjetsko uradno poročilo, da se borbe nadaljujejo na vsej črti od Severnega ledenega do črnega morja. Kakor se doznava iz angleško-sovjetskih virov, je položaj pri Leningradu tak, da bodo Rusi najbrže prisiljeni po zavzetju Viborga umakniti se kakih 50 km proti jugu, morda celo do Bjerkeja, ter bodo po vsem videzu svoje nove postojanke zgradili nekako v ravni črti od omenjenega mesta do Ladoškega jezera. Zdi se, da so Finci v ugodnejšem položaju, nego zatrjujejo an-gleško-ruska poročila, kajti prodrli so proti jugovzgodu tako daleč, da je Leningrad od njihovih prednjih črt oddaljen le še dobrih 50 km. Ta razdalja velja morda za srednji odsek finske bojne črte, v ostalem pa je napredovanje finskih sil istočasno na vsej fronti popolnoma nemogoče zaradi močvirnih tal in najbrže tudi Rusom ne bo mogoče potegniti nove bojne črte povsem sporedno nasproti finskim položajem.
Na jugozhodu Leningrada so tudi Nemci potisnili naprej svoj klin, čigar ost je prav tako oddaljena od bivše rusko prestolnice okoli 50 km, v Moskvi pa so prepričani, da se bo Leningrad lahko branil in dolgo upiral, ker ima na razpolago mnogo čet, ogromno množico topništva in odlične utrdbe. Na drugi strani v Berlinu ne iz-ključujej nujnosti, da bo treba pred odločilnim napadom dobiti zvezo s finskimi četami, ki nastopajo msd Ladoškim in Oneškim jezerom, d asi tudi Nemci smatrajo, da je usoda Leningrada skoraj odločena. V ostalem ni mogoče presoditi, v koliko je ta hipoteza utemeljena. Nemci zagotavljajo, da bi se samo z zvezo s finskimi četami dala doseči popolna obkoli-tev mesta
Glede bojev na osrednjem bojišču se tako poročila švicarskih dopisnikov iz Berlina, kakor vesti, ki prihajajo iz Moskve, strinjajo v tem, da so v teku važne operacije. Nemško vrhovno poveljništvo si pridržuje kakor običajno pravijo, da sporoča javnosti o dogodkih na fronti šele takrat, ko so doseženi končni uspehi. Med tem Rusi ponavljajo svoje protinapade, da bi onemogočili izvršitev nemškega načrta.
Na fronti južno od Kijeva se opažajo neprestani ruski poskusi za prehod Dnje-pra in za osvojitev važnih točk na za-padnem bregu reke. Po vsej priliki pa je fronta na jugu Kijeva zelo oživljena.
V političnem pogledu so sedaj v teku živalmi razgovori za konferenco treh sil v Moskvi. Neki švedski list je pred par dnevi javil, da bo ta sestanek sicer odgoden, vendar pa za zelo kratek čas, politični krogi pa priznavajo, da so se začeli pojavljati dvomi ali bi bila Moskva primeren kraj za sestanek. Te pomisleke so končno opustili, ker bi na javnost silno slabo vplivalo, ako bi bila konferenca od-godena ali pa določena za kak drug kraj.
Letalski strokovnjak »Daily Heralda« poroča, da bi se na konferenci predvsem moralo rešiti vprašanje glede dobav letalskega materiala Rusiji. List ugotavlja, da ima Rusija predvsem veliko potrebo po vojnih letalih. Sedanjih ruskih letalskih izgub sovjetska industrija ne more v polni meri nadomestiti, zato pričakujejo v Moskvi učinkovite pomoči britanske in ameriške letalske industrije. Ce se to bo zgodilo bo Rusija pozimi glede na stanje svojega letalstva v istem položaju, kakor je bila v začetku vojne.
Finske čete prešle sovjetsko mejo
Stockholm, 5. sept. d. Kakor poroča dopisnik lista »Stockholm Tidningen« iz Helsinkov, so finske čete na vseh točkah prekoračile bivšo finsko-rusko mejo na Karelski ožini ter pričele aktivno sodelovati v ofenzivi proti Leningradu. Po teh informacijah ima sovjetska vojefca pred Leningradom še zmerom vrsto dobro utrjenih obrambnih črt, na katerih je bilo zbranih za obrambo po navedenih švedskih informacijah 35 sovjetsko-ruskih divizij. K tej aktivni vojski je treba prišteti še milico, ki je bila na brzo organizirana, zlasti lz vrst industrijskega delavstva v Leningradu.
Razen velikih uspehov, ki so jih t^ji zadnje dni dosegli na Karelski ožini, pa se njih prodiranje pospešeno nadaljuje tudi med Ladoškim in Oneškim jezerom Finske vojaške sile napredujejo na tej ožini v dveh skupinah in sicer prodira ena skupina vzdolž jugovzhodne obale Ladoškega jezera proti mestu Olonecu, ki je približno 40 km pred reko Svir in železniško progo Leningrad—Murmansk, severna finska skupina pa razbija sedaj sovjetski odpor pri Petrozavodsku. Z juga prodirajo nemške čete navzlic zelo slabim vremenskim okoliščinam, ki jih je krivo neprestano deževje, nezadržno v severni in vzhodni smeri proti Leningradu. Pri Lugi so poizkušale sovjetske čete s protinapadi ustaviti nemško prodiranje, toda vsi ti poizkusi so bili odbiti s hudimi izgubami za rdeče čete. Med vsemi prometnimi zvezami, ki vodijo v Leningradu, drže sovjetske čete s silnimi žrtvami samo še obe železniški progi, ki tečeta v vzhodni smeri.
Na osrednjem bojišču se bi;ejo nezmanjšano srdite borbe na področju Gomela, kjer se sovjetske čete prav tako z lokalnimi protinapadi skušajo osvoboditi silovitega nemškega pritiska.
V Ukrajini so bili odbiti vsi poizkusi sovjetske vojske, da se utrdi na zapadnem bregu Dnjepra.
Leningrad proglašen za vojno področje
Bern, 5. sept. s. Poročila iz Moskve pravijo, da je bil Leningrad proglašen za operacijsko področje in razdeljen v 24 odsekov, ki so bili poverjeni vojaškemu poveljništvu. Prebivalstvo je prejelo ročne granate, ki se jih bo posluževalo v primeru, ako bi se nemškim četam posrečilo prebiti utrdbeni obroč. Delavci znanih železarn Putilova so prekinili delo in so bili vpisani v delavsko milico, ki je bila poslana v prve bojne črte. Le majhno število delavcev še dela v nekaterih tovarnah za municijo.
Uspehi finskega letalstva
Helsinki, 5. sept. d. O uspehih finskega letalstva na vzhodnem bojišču je finski glavni stan objavil snoči naslednje poročilo:
Naše letalske sile so v vzhodni Kareliji bombardirale neko rusko letališče ter so finske bombe zadele sredi med sovražna letala. Nadalje so finska letala obstreljevala sovražnikova tovorna vozila, neko vojaško taborišče ter z bombami obsipala sovražne čete. Nad Valkeas Sariemom je prišlo do borbe z devetimi sovražnikovimi lovskimi letali, izmed katerih jih je bilo sedem sestreljenih, eno pa poškodovano. Nad An-nusom so se razvile štiri bitke v zraku in je bilo tu sestreljenih osem sovražnih letal. Finsko protiletalsko topništvo je na Karelski ožini ter v vzhodni Kareliji sestrelilo sedem sovražnih lovskih letal, tako, da je sovražnik izgubil v celoti 22 letal. Finsko letalstvo je izgubilo le dve letali, katerih posadka pa se je rešila.
Nemško odlikovanje maršala Mannerheima
Helsinki, 5. sept. d. Po naročilu nemškega vodje in vrhovnega poveljnika nemških oboroženih sil je šef vodilnega štaba v vrhovnem poveljništvu nemških oboroženih sil topniški general Jodl v četrtek izročil viteški križec k železnemu križu vrhovnemu poveljniku finske vojske maršalu Mannerheimu. Svečana izročitev odlikovanja je bila v glavnem stanu maršala Mannerheima in ji je prisostvoval tudi finski vojni minister skupaj z visokimi zastopniki fnskih oboroženih sil.
člani finske vlade na bojišču
Berlin, 5. sept. d. Kakor poročajo iz Helsinkov, je finski min. predsednik Rangelle v spremstvu notranjega ministra Korellija, finskega guvernerja laponske pokrajine ter drugih vodilnih finskih osebnosti obiskal vojno področje pri Salli. Ob tej priliki je imel finski min. predsednik govor, v katerem je zlasti podčrtal tesno solidarnost med finskimi in nemškimi armadami v skupni borbi proti boljševizmu. Finski min. pred-
sednik je položil tudi venec na grobove nemških vojakov, ki so pa.Hi na tem odseku vzhodnega bojišča.
Boji ob Dnjepru
Berlin, 5. sept. d. Dne 3. septembra ob zori so skušale sovjetske čete v napadu prekoračiti Dnjepr ter doseči zapadrn rečni breg. Kakor pripominjajo s pristojne nemške vojaške strani, so tega dne posamezne sovjetSKe edinice v zaščiti teme in slabe vidljivosti prekoračile Dnjepr, bile pa so na zapadnem bregu takoj obkoljene ter uničene. Ostale sovjetske edinice, ki so sodelovale v tem napadu, so bile še sredi reke, ko jih je zajel ogenj nemške pehote in topništva. Te čete so bile uničene, še preden jim je uspelo doseči nasprotni breg Dnjepra. Vsi sovražnikovi poizkusi prekoračiti Dnjepr so se končali s huiimi izgubami za boljše-vike.
Uspehi romunskega letalstva
Bukarešta, 5. sept. s. V včerajšnjem dnevnem ukazu rumunski vojski je bila pohvaljena 2. flotilja rumunskih lovskih aparatov, ki je sestrelila 58 sovjetskih letal, in neka protiletalska baterija, ki je sestrelila 21 sovražnih letal.
Velike izgube sovjetskega letalstva
Berlin, 5. sept. d. Oddelek nemških rušilnih letal je od pričetka vojne navzholupa do 20. avgusta uničil nad 630 sovjetsko-ruskih letal, razvrščenih na tleh. Kakor javljajo s pristojnega mesta v Berlinu, predstavlja to število nad 10 sovjetsko-ruskih letalskih eskadril. K temu je treba še pripomniti, da je navedeno število uničenih sovjetsko-ruskih letal rajše prenizko, kakor pa previsoko ocenjeno. Ponovno se je namreč po naknadnih podatkih izvid-niške službe, po izjavah ruskih ujetnikov, kakor tudi po ugotovitvah na samih letališčih po zasedbi dognalo, da je bilo na njih uničeno število sovjetsko-ruskih letal večje, kakor pa so ga letalci prvotno najavili v svojih poročilih.
Zavrnjen letalski napad na Berlin
Berlin, 5. sept. d. Preteklo noč je nekaj sovjetskih bombnikov skušalo napasti nemško prestolnico, vendar pa so bila zavrnjeni, preden so mogli doseči cilj. Protiletalska obramba je sestrelila dva sovjetska bombnika. Sovražna letala niso odvrgla nobene bombe.
Prve ameriške pošUjatve v Vladivostoku
Washington, 5. sept. u. Državno tajništvo za zunanje zadeve je objavilo, da je prispela v Vladivostok prva ameriška tovorna ladja s 95.000 sodi letalskega bencina. Druge petrolejske ladje, ki so na poti, bodo prispele v Vladivostok v nedeljo ali v ponedeljek.
Medtem je Roosevelt izjavil, da je izdal dovoljenje za dobavo pušk, strojnic, topov, motornih vozil in drugih potrebščin za poljsko legijo, ki se pripravlja v Kanadi. Te dobave bodo izvršene na račun kreditov, določenih po zakonu o posojilih in dobavah. Roosevelt je izjavil, da je »odpor sil« poljske vlade življenjskega pomena za obrambo Zedinjenih držav. Na ta način je hotel utemeljiti razširjenje zakona v prilog poljske vlade v Londonu. Dejal je še, da dokazuje ta odločitev ameriški namen, da se gmotno podpro vsi, ki se upirajo napadu.
Prihod sovjetske misije v Ameriko
New York, 5. sept. d. Kakor poročajo iz Seattlea, je tamkaj pristal eden izmed sovjetskih hidroavionov, s katerimi potuje sov-jetsko-ruska vojaška misija preko Sibirije in Berinškega morja v Washington. Drugo letalo mora semkaj prispeti vsak čas.
Japonska za zaščito Afganistana
Japonska ne more ostati nezainteresirana pri usodi afganistanskega prebivalstva, ki spada v azijski življenjski
prostor
Tokio, 5. sept u. List »Hoči« poroča, da so se sedaj Angleži v svoji grabežljivosti pričeli s podporo Američani obračati proti Afganistanu. Pri tem se sklicujejo pre-tvezno na nemške intrige v tej deželi. List opozarja že na prejšnje angleške in ameriške roparske pohode in naglaša, da pripadajo Afganci azijski rasi in da spadajo zaradi tega v sfero bodoče vzhodne Azije. Zato je treba strogo nadzorovati vse manevre Angležev na tem področju.
Tokio, 5. sept. d. Tukajšnji list »Hoči šimbun« se v daljšem članku bavi s položajem na Srednjem vzhodu ter piše, da kažejo vsi znaki, kakor da mora Afganistan postati prva nadaljnja žrtev angleških intrig in britanske politike nasilja. Komaj je Anglija zasedla Iran, je že pričela s politično agitacijo proti Afganistanu. Tudi v tem primeru se britanska propaganda poslužuje smešne pretveze nevarnosti nemške invazije, z namenom seveda, da bi prikrita svoje prave namene s to deželo. Sploh si Anglija prizadeva, da spravi pod svojo oblast vsa področja med Indija in Sredozemskim morjem, končno
bi pa hotela v svoji požrešnosti položiti roko tudi na centralno Azijo. Tudi v sedanji angleški akciji proti Afganistanu se kaže, kakor da obstoja med Anglijo in Ameriko nekak sporazum. Na ta način vleče Roosevelt, kot »rešitelj demokracije in borec proti hitlerizmu« svojo zemljo v vedno večje imperialistične pustolovščine. Afganistan je dežela, ki je v sošeščini z velikoazijskim življenjskim prostorom. Usoda azijskega prebivalstvo te dežele zaradi tega ne more ostati za Japonsko brez interesa, zlasti ne v trenutku, ko se Anglija trudi miroljubno ekspanzivnost Japonske proti jugu ožigosati kot japonsko imperialistično politiko.
Miron Taylor se vrača v Rim
New York, 5. sept. s. Miron Taylor je včeraj odpotoval z letalom v Lizbono, od koder bo takoj potoval dalje v Rim. Z njim potuje tudi njegova soproga. Taylor bo spet prevzel posle Rooseveltovega zastopnika pri Vatikanu. Svojo službo je pred nekaj meseci prekinil zaradi bolezni,
Velike letalsKe bitke nad Malte
24 sovražnikovih letal sestreljenih, več pa poškodovanih Odbit sovražni napad na tobruški fronti — Bombardiranje
Marsa Matrucha
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 5. septembra naslednje vojno poročilo štev. 458:
Oddelki letalstva, poslani nad Malto in nad morsko ožino, so včeraj z znanim junaštvom in odvažnostjo prisilili k težkim zaporednim letalskim bojem znatne sile sovražnih lovcev in so pri tem sestrelili 22 sovražnih letal, mnogo drugih pa so uspešno obstreljevali s strojnicami in poškodovali. Tri naša letala se niso vrnila na svoja izhodišča; mn^go drugih se je vrnilo s poškodbami in z ranjenci na krovu. V teb akcijah so se posebno odlikovali oddelki pod poveljstvom častnikov pilotov podpolkovnika Carla Romagnolfja, ki je junaško vodil svojo skupino in se ni vrnil iz boja. majorja Francesca Beccari-ja ter kapetanov Valentina Festa in Franca Luccbinija.
Preteklo noč so naši bombn'ki zopet napadli letalsko oporišče Mikabo na Malti, dočim so sovražni letalci izvršili polete nad Katanijo. štirje bombn:ki pa nad Cro-tone. Povzročena je bia manjša škoda Protiletalska obramba v Crotoneju je sestrelila dve letali vrste Bristol-Blenheim. Eno izmed njih se je zrušilo v luki. Tri člane posadke so našli mrtve med razbitinami.
V	Severni Afriki so na tobruški fronti naše čete s pomočjo bojnih voz in topniškega ognja v samem početku zatrle napad britanskih čet. Letalstvo osi je bombardiralo naprave v Marsa Matruhu ter sovražne avtomobilske kolone pri Džara-bubu.
V	Vzhodni Afriki so sovražna letalska podjetja proti Uokefitu povzročila le nekoliko izgub med domačini.
Naši oddelki v odseku Kulkvaberta so presenetili in razpršili z velikimi izgubami sovražne skupine, ki so pustile v rokah naših čet orožje in živino ,natovorjeno z živili.
Zmagovito italijansko letalstvo
Z operativnega področja, 5. sept. s. Posebni poročevalec agencije Štefani javlja:
Nad Sidi el Baranijem je britansko letalstvo včeraj dobilo eno izmed najtrših lekcij, ki mu jo je prizadelo italijansko letalstvo. Toliko opevana sila Hurricanov in
Curtissov je resno ogrožena v borbi, ki so jo naši odlični letalci sprejeli s ponosnim zaletom in s čudovito veščino ne glede na številčno premoč sovražnika tako glede letal kakor strojnic. Skupina 27 naših lovcev je obstreljevala sovražna mehanizirana sredstva m letala na zemlji, ko se je pojavilo kakih 50 angleških letal tipa Hurrica-ne in Curtiss, nedvomno zanašajočih se na svojo premoč, ter se je vrgla v napad, utvarjajoč si, da ima ugodnost iznenadenja.
Iznenadenje pa se je kmalu razblinilo, kajti z nepričakovanim manevrom je skupina naših lovcev prešla v protinapad, odbila sovažno formacija ter jo prisilila k težki obrambi, že v prvem spopadu so se zrušili štirje Hurricani v plamenu, dočim je nadaljnjih 9 letal, med njimi letala tipa Crtiss in Hurricane, zadela ista usoda v teku fantastičnega in smrtonosnega zračnega vrtiljaka. Drugih 5 letal je bilo videti, kako padajo v plamenih. Skupno je sovražnik izgubil 18 letal, toda k uspehu našega letalstva je treba prišteti še nekaj točno ugotovljenih zadetkov, zgorelo je namreč 8 tovornih avtomobilov, 10 avtocictern, poškodovanih pa je bilo nič manj kakor 40 na i al jn jih avtomobilov in 20 letal zaradi obstreljevanja s strojnicami. Vrhovni poveljnik Oboroženih Sil v severni Afriki, ar-mijski general Ettore Bastico, je podelil na bojišču srebrno svetinjo za hrabrost poveljniku zmagovite letalske skupine, podpolkovniku Bonzanu.
V Sueškem prekoru potopljena angleška Sadja
Berlin, 5. sept. d. V noči na četrtek so nemška letala napadla sovražnikove trgovske ladje v Sueškem zalivu. Pri teh napadih je bila potopljena 8000tonska angleška trgovska ladja »City of Oakland«, ki so jo nemška letala napadla iz nizke višine. Bombe so zadele britanski parnik v srednji ael ter na krmo. Ladja se je v kratkem času potopila. Od bombnih zadetkov je bila razen tega hudo poškodovana še neka nadaljnja britanska 3000-tonska trgovska ladja. Na ladji je bil opažen močan požar. Končno so nemška letala na omenjenem področju uspešno napadla še tretjo angleško trgovsko ladjo s 5000 do 6000 tonami.
Letalski boji na zapadr
Berlin, 5. sept d. Kakor je bilo davi objavljeno s pristojnega mesta v Berlinu, so izgube britanskega letalstva v okviru letalskih akcij nad Rokavskim prelivom in francoskimi obalami v četrtek narasle na 25 letal. Nemška lovska letala so sestrelila v zraku 21 britanskih lovcev in eno bombno letalo, dočim je protiletalsko topništvo sestrelilo eno britansko lovsko letalo in dva bombnika. Na nemški strani ni bilo izgub.
Nemški notranji minister v Bratislavi
Bratislava, 5. sept. d. O priliki obiska nemškega notranjega ministra dr. Fricka v slovaški prestolnici je slovaški notranji minister Mach priredil recepcijo, ki se je je udeležil tudi hrvatski trgovinski minister Simič. Na recepciji so bili nadalje člani slovaške vlade, nemški poslanik ter vodja nemške narodne manjšine na Slovaškem. Dr. Frick je v svojem govoru ob tej priliki izrazil svoje zadovoljstvo, ker je Slovaška na poti k novi Evropi našla tudi oblike za ohranitev idej« svobode posameznih narodnosti ter omogočila mirno konstruktivno sožitje posameznih narodnostnih skupin.
Ukinitev francoskih konzulatov v Nizozemski Indiji
Batavia, 5. sept. u. Fr.mcoski generalni konzul je izjavil, da bodo v kratkem zaprta vsa francoska konzularna zastopstva v Nizozemski Vzhodni Indiji ter oba nizozemska konzulata v Hanoiu in Saigonu. Za sedaj še ni znano, katera država bo prevzela zastopstvo francoskih interesov v Nizozemski Indiji, kjer živi sedaj v ostalem le še 25 francoskih državljanov.
Poslanik nankinške vlade v Berlinu
Sanghaj, 5. sep. d. Kitajski centralni svet je v četrtek sklenil imenovati sedanjega kitajskega prosvetnega ministra Liheng-vuja za novega kitajskega poslanika v Berlinu. Novi poslanik nankiške vlade v Berlinu je že prej zavzemal mnoga odlična mesta v javnem življenju Kitajske in je bil med drugim načelnik splošnega odseka v kitajskem zunanjem ministrstvu, kjer je to važno funkcijo opravljal do decembra 1, 1935.
Viharna seja
parlamenta
Buenos Aires, 5. sept. s. V sredo je bila v argentinskem parlamentu viharna seja, ko so razpravljali o raznih vprašanjih zunanje politike. Poslanec Vionant je zavrnil posebno zaščitnike panameriške konference, izjavljajoč, da taka pobuda ne bi mogla rešiti nobenega nacionalnega problema. Govornik je nadalje izjavil, da mora Argentina vztrajati v popolni nevtralnosti. Radikalni poslanec Araya je vzbudil veliko pozornost, ko je trdil, da Argentina noče nič vedeti o demokratskih teorijah in je pozval državljane Zedinjenih držav, ki prebivajo v Argentini, naj vztrajajo pri prihodnjih argentinskih volitvah, da demokracija ne bo več prišla do .veljave.
Bolgarija veruje v zmago osi
Sofija, 5. sept. u. Snoči je bil objavljen službeni komunike, da se je tudi včeraj parlamentarna večina sobranja sestala ter da sta ministrski predsednik Filov in notranji minister Gabrovski podala nekaj pojasnil na razna vprašanja posameznih poslancev. Ob koncu je parlamentarna večina soglasno odobrila delo vlade ter v svojem sklepu podčrtala, da bo Bolgarija ostala ob strani osi, ker popolnoma zaupa v njeno končno zmago. Notranji minister Gabrovski je poročal o načrtu za spremembe zakona o zaščiti države, nakar je bil ta zakonski predlog odobren.
Atentat na francoskega poslanca Gittona
Pariz, 5. sept. d. Snoči je v Parizu postal žrtev atentata bivši francoski komunistični poslanec seinskega departementa Marcel Gitton, ki je po sklenitvi premirja pristopil k francoski ljudski stranki pod vodstvom Doriota. Atentator, ki se je pripeljal na kolesu, je na Gittona oddal več revolverskih strelov. Gitton je bil nevarno ranjen in prepeljan v bolnišnico. Kirurg, la je Gittona operiral, ni mogel dati nobene zanesljive izjave glede njegovega stanja Atentatorju je uspelo pobegniti.
Odpoklic ameriških misijonarjev iz Japonske
New York, 5. sept s. Glede na najnovejši razvoj položaja na Daljnem vzhodu so bili vsi severnoameriški misijonarji, ki so doslej delovali na Japonskem, pozvani, naj zapuste deželo.
Kitajska misija v Rangoonu
Tokio, 5. sept s. Izvedelo se je, da je prispela v Rangoon, glavno mesto Bir-manije posebna misija iz Čunkinga, ki jo vodi eden izmed najbližjih sotrudnikov Cangkajška. Njena naloga je, pogajati se z zastopniki angleških oboroženih sil in predvsem z generalnim guvernerjem Bir-manije sirom Archibaldom Cocharanom o vojaških dobavah Kitajski po cesti skozi Birmanijo ter o drugih vojaških vprašanjih, ki se nanašajo na položaj na meji med pokrajino Junan in Birmanijo. Kakor zatrjujejo, je imela Kitajska misija že važne razgovore z angleškimi zastopniki.
Verdijeva proslava v čilu
Santiago de Chile, 5. sept. s. V občinskem glelališču je bila svečana proslava obletnice smrti Giuseppeja Verdija. Gledališče je napolnilo italijansko in čilsko občinstvo. Senator Errazueriz je govoril o življenju in delu velikega italijanskega skladatelja. Orkester je zaigral nato simfonijo in finale »Moči usode« te odlomke najlepših Verdijevih oper. Predstave so se udeležili najodličnejši predstavniki javnosti ter italijanski, nemški, japonski in španski poslanik.
Inseiirajte v »Jutru"!
»JUTRO« St 200
=3obot& fi. DL UMU
Posvet! in konference v Tokiji
Pesimistična presoja razgovorov japonskega poslanika v Washingtonu z ameriško vlado
Tokio, 5. sept. u. Tukajšnji politični krogi napovedujejo odločitve, ki bodo največjega pomena za zgodovino japonskega imperija. Zunanji minister Tojoda je bil včeraj v avdienci pri mikadu in mu je dve uri poročal o problemu, ki se tičejo njegovega resora. Minister brez portfelja general Jinagava, ki ima zelo velik političen vpliv, je imel važno konferenco z min. predsednikom knezom Konojem. Agencija Domei poroča, da so se sestali tudi drugi člani vlade in visoki funkcionarji ter razpravljali o vprašanjih, o katerih »krožijo govorice in vesti, ki bi lahko vznemirile javno mnenje«.
»Mijako« objavlja, da je neutemeljen sleherni optimizem glede razgovorov, ki jih je imel japonski poslanik admiral No-mursa v VVashingtonu. Japonska mora nasprotno budno paziti na sleherno potezo Zedinjenih držav. Če Washington ne bo spremenil svojega stališča, ne bo mogoče doseči harmoničnih odnošajev med obema državama. Zastopnik vojske in mornarice pa je objavil novinarjem v šanghaju, da so včeraj zjutraj japonske sile pričele iz-praznjevati Fučov, važno luko v južnem delu pokrajine Fukien, kar so dovršile svojo nalogo in onemogočile, da bi se preko te luke pošiljale kakršnekoli vojne potrebščine v čungklng. Japonske sile bodo poslane na drugo točko, o kateri pa ni bilo mogoče ničesar zvedeti.
Iz Simle poročajo, da sta se Anglija in Japonska sporazumeli glede povratka svojih državljanov iz ene ali druge države. Japonska je dovolila angleškim ladjam, da pristanejo v japonskih lukah in odpe-
ljejo Angleže, ki bodo lahko svobodno pustili japonska tla.
Izjave zastopnika japonske vlade
Tokio, 5. sept. (Domej). Na današnji tiskovni konferenci je namestnik zastopnika japonskega tiskovnega urada Kiski deman-tiral, da bi se bile japonske čete umaknile iz kitajskega mesta Fučova iz kakršnega koli razloga diplomatske narave, marveč je naglasil, da je bila to strogo vojaška akcija. Nadalje je Kiski naglasil, da tudi preudarki strateškega značaja niso bili vzrok tej operaciji. Naglasil je, da se japonsko stališče ni izpremenilo in da Japonska ni pripravljena pristati na posredovanje kake tuje sile za ureditev spora s Kitajsko. Nato je omenil izjavo, ki jo je podal 18. avgusta min. predsednik Konoje, da si Japonska pridržuje možnost pogajanj z vlado v čungkingu. Kiski je poudaril, da je ta izjava še vedno v veljavi.
Na vprašanja v koliko so utemeljene vesti, da smatra Japonska sedanji čas primeren za intervencijo med vladama v Nan-kingu in čungkingu za sprejemljivo ureditev njunih odnošajev, je japonski vladni zastopnik odgovoril, da se to tiče samo obeh prizadetih vlad, pripomnil pa je, da se boji, da odgovor na to vprašanje presega njegova pooblastila. Kar se tiče govoric o nekem poizkusu posredovanja neke tretje sile, je japonski vladni zastopnik odvrnil: To so nesmiselne govorice, ki se nas ne tičejo.
Ostra kritika Rooseveltove politike
Kje je demokracija najbolj potrebna
New York, 5. sept. s. »New York Daily News« zavrača Rooseveltove trditve, ki jih je izrekel v svojem zadnjem govoru na delavstvo in piše, da se Zedinjenih držav ne tiče naloga, vzpostaviti na svetu demokracijo. četudi bi bila taka misija resnično potrebna, bi bilo naravno, da se jo prične z uveljavljenjem demokratskih načel v indijskih angleških dominionih, v vseh afriških kolonijah in v neki državi, ki zatrjuje, da posebno ščiti delavstvo, to je v Stalinovi Rusiji. Poskus razširiti take teorije na totalitarne države bi zapletel Zedinjene države v konflikt, ki bi bil gotovo pogubonosen List pripominja nadalje, da bi moral Roo-sevelt predvsem zatreti svobodo tiska in odgoditi do novembra leta 1942 volitve v parlament, da bi dosegel vstop Amerike v v vojno. Tudi »Chicago Tribune« napada predsednikovo politiko in kritizira pošiljanje dobav iz Amerike Sovjetom. To je zveza z barbarstvom, pravi list, ki degradira ustavna načela in izdaja zgodovinske ideale Zedinjenih držav.
Neprestani angleški ponvi na pomoč
New York, 5. sept. u. Angleški ministrski predsednik Churchill in predsednik kanadske vlade Mackenzie King sta včeraj govorila v Londonu na banketu, ki ga je priredil londonski župan. V svojem govoru je Churchill ponovno pozval Zedinjene in druge države, ki še niso o-borožene, naj na vse načine podpro Veliko Britanijo. Nadalje je izjavil, da se morajo »vsi svobodni možje« solidarizirati in se boriti, da bi človeštva ne zadela »najhujša, najtemnejša in največja tragedija, ki bi lahko dove-dla do nekaj takega, kakor bi bil svetovni kaos.«
Še pred njim je govoril Mackenzie King ki se je prav dotaknil vprašanja »mnogo
večje pomoči za zmago v tej vojni, ki naj dovede do svobode sveta«. Izrazil je željo, da bi Zedinjene države odgovorile na Churchillovo obljubo angleške pomoči Ameriki, če bi nastale težave na Daljnem
Nezadovoljstvo Južne Amerike
Washington, 5. sept. s. Po nalbgu čilske vlade je prispel v Washington čilski senator Errazuiriz, znani gospodarstvenik, ki ima nalogo, da obrazloži Beli hiši velike težave, ki so nastale za čile zaradi objave znanega Rooseveltovega črnega seznama. Errazuiriz je v razgovoru z novinarji izrazil veliko nezadovoljstvo, ki vlada v čilu spričo neoportune Rooseveltove pobude, in je naglasil, da bo zaradi nje gospodarstvo vseh južnoameriških držav vse preveč trpelo. V trgovskih krogih v Južni Ameriki bo nastala nevarnost, da si nakoplje obče sovraštvo Južne Amerike, čilski senator je opozoril, da je Rooseveltova politika vse preveč ostra in da niti Velika Britanija ni izdala tako hudih represivnih ukrepov.
Aretacije nemških državljanov v Argentini
Buenos Aires, 5. sept. d. Argentinske oblastvi so v četrtek popoldne izpustile na svobodo še poslednjih 19 nemških državljanov, ki so bili nedavno aretirani kot osumljenci, da so se udejstvovali v akcijah proti Argentini.
_ Leipziški velesejem zaključen
Leipzig, 5. sept. d. Po petih dnevih živahnega vrvenja je bil včeraj zaključen leipziški jesenski velesejem, ki je bil po veliki udeležbi inozemstva največja jesenska sejemska prireditev od ustanovitve vele-sejmov v Leipzigu. Nad 100.000 gospodarskih predstavnikov iz vse evropske celine je posetilo sejem, ki je v polni meri izpolnil svojo glavno misijo gospodarske orijen-tacije vseh tistih krogov, ki so zainteresirani pri evropskem gospodarstvu.
Obvezno prijavljanje rojstev
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, glede na svoji naredbi z dne 12. av-vzhodu, na ta način, da bi dale Veliki gusta 1941-XIX, št. 84 in z dne 15. avgu-
Britaniji podobno zagotovilo za primer, če bi Nemčija napadla angleške otoke. Angleški minister za informacije je pozval ameriške senatorje in poslance, naj obiščejo Anglijo in se sami prepričajo o vojnem naporu Angležev in o uporabi vojnih potrebščin in drugih dobav iz Amerike.
Odstavljen ameriški delavski voditelj
New York, 5. sept. u. »New York Times« poroča, da so v Cambtenu v New Jerseyu odstavili nekega delavskega voditelja, ker se je postavil proti boljševizmu. V stvari gre za generalnega tajnika delavske konfederacije Carreya, ki je bil odstavljen kot predsednik zveze elektrotehnikov in radiotehnikov. Carrey, ki je bil v ostalem Rooseveltov pristaš, je na nekem zborovanju predlagal resolucijo, ki je obsojala ne le narodni socializem in fašizem, temveč tudi v enaki meri komunizem. S tem svojim predlogom pa je nastopil proti nameram predsednika Roo-sevelta, zaradi česar je padeL
Ezprememba nevtralnostnega zakona v Ameriki?
VVashington, 5. sept. d. Kakor poroča wa-
shingtonski dopisnik »New York Timesa«, je visoka ameriška vladna osebnost izjavila, da bo vlada v teku prihodnjih treh mesecev najbrže zahtevala od kongresa iz-prcmembo nevtralnostnega zakona v tem smislu, da bi mogle v bodoče ameriške trgovinske ladje pluti direktno v luke vo-jujočih se držav.
Zapletljaji v Iranu
Bern, 5. sept. u. Tukajšnji listi poročajo iz Teherana, da so tam baje odkrili zaroto, ki nj bila naperjena samo proti šahu, marveč je imela tudi namen povzročiti splošen upor v deželi. Baje so bili dosedanji vojni minister in še drugi funkcionarji odstavljeni in odvedeni v zapore.
Kolikor je znano, je b l;t iranska vojska proti temu, da bi se opustile sovražnosti proti Angležem in Rusom. Zaradi tega ni izključeno, da gre za navidezno zaroto, s katero naj bi si Angleži omogočili zasedbo iranske prestolnice.
Ankara, 5. sept. u. V Turčiji zasledujejo z veliko skrbjo dogodke v Iranu. Zvedelo se je, da so boljševiki v zasedenih krajih ustanovili krajevne sovjete. Pri tem so se predvsem poslužili ruskih emigrantov. Na ta način se je že pričela boljševizacija dežele. Ruske čete so baje zavzele že vse severno ozemlje Irana, kar je v Turčiji povzročilo pravo konsternacijo.
Iranska vlada je medtem zastopnikom Anglije in Sovjetske zveze odgovorila na njihove pogoje za premirje. Znano je, da je bil glavni pogoj'ta, da se Iran vključi v angleški imperij, da bi se na ta način podala jamstva za njegovo svobodo.
Ameriški petrolej za Španijo
VVashington, 5. sept. u. Zvedelo se je, da so Zedinjene države dovolile Španiji uvoz velikih množin ameriškega petroleja, za kar pa so kot protikoncesijo zahtevale, naj se ne približa še bolj državam osi. Od 25. avgusta do 2. septembra je pet španskih petrolejskih ladij natovorilo v Pori Arthuru v Texasu 290.000 sodov nafte in derivatnih izdelkov. Prepeljale jih bodo v Bilbao, Malago in Barcelono. Španija je s svoje strani zagotovila, da ne bo nobenega dela teh potrebščin izvozila v državi
Letalska nesreča v Franciji
Bern, 5. sept. u. Iz Vichyja poročajo, da se je pripetila v teku enega samega tedna že druga letalska nesreča. Transportno letalo, na katerem so bili štirje ljudje, je treščilo na tla v bližini Nimesa. Kakor kaže, so se vsi štirje potniki ubili.
Justifikacije v Sinju
Dubrovnik, 5. sept. u. Pred državnim sodiSčem neodvisne hrvatske države, ki je zasedalo v Sinju, je bil končan proces proti 35 komunistom, ki so bili obtoženi sabo-itažnih dejanj in odpora proti javni oblasti z oboroženo silo. 24 obtožencev je bilo obsojenih na smrt, ostalih 11 pa je bilo oproščenih zaradi pomanjkanja dokazov. Obsodbe so bile takoj izvršene in so bili ob-
sojenci ustreljeni. Ostali so bili pridržani v zaporu in so bili podvzeti proti njim ukrepi v skladu z javno varnostjo.
Ustreljeni so bili: Anton Cerinič, Anton Katic iz Solina, Sima Stojanac iz Dičma, Josip Krstulovič, Davor Urlič, Branko Du-plančič, Dušan Fruja, Mirko Dujmič, Josip Petrič, Vjekoslav Ozreti-:, Nebojša Boro-zan, Peter Jelaska, Bruno Borovčič-Kurir, Alfred Santini, Anton Zelič, Anton Popo-vič, Josip Markotič in Tadej Skrpljanac iz Splita, Josip Radetič iz Sinja, Karel Ro-gulj iz Madrinca, Ivan Markovič in Marinko Matkovič iz Kučina, Anton Torkar in Ivan Antonini iz Makarske.
Oproščeni so bili Juraj Ladoš, Elija Stojanac, Natal Serbo, Luka Stojanac, Mirko Denič, Mirko Radoš, Elija Marko Stojanac, in Ivan Stolica iz Dičma, Jeronim Cerina iz Solina, Martin Gabričevič iz Splita in Nikolaj Matkovič iz Kučina. Med sinj-skimi obsojenci so bili po večini elementi, ki so bili pod vplivom lažne propagande in so bili prepričani, da so Rusi že zelo blizu.
sta 1941-XIX, št. 87. ki se nanašata na uvedbo in voditev registra prebivalstva v občinah Ljubljanske pokrajine in na statistiko o gibanju prebivalstva, in smatrajoč za potrebno, da se preprečijo zakasnitve v prijavljanju rojstev, odreja:
Člen 1. Dolžnost novorojenčevih staršev je, da prijavijo njegovo rojstvo pristojnim civilnim cerkvenim oblastvom. ki opravljajo posle vodje civilne matice, najkasneje v desetih dneh po rojstvu, in to ne glede na dan, ko morda nameravajo prirediti krst Prijaviti morajo tudi mrtvorojene
Prav tako sta dolžna napraviti prijavo iz prednjega odstavka tudi zdravnik ali babica, ki sta prisostvovala porodu.
Člen 2. Kršitelji te naredbe, ki stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino, se kaznujejo v smislu člena 27. naredbe z dne 12. avgusta 1941-XIX, št 84. Ljubljana, dne 26. avgusta 1941-XIX
Visoki Komisar Emilio Grazioli.
Novi vozni red na dolenjski železnici
Opolnoči med 9. in 10. septembrom t 1. stopi na vseh dolenjskih progah v veljavo novi vozni red. Od tega časa dalje odhajajo potniški vlaki
iz Ljubljane proti Karlovcu ob 5.35, 7.51, 12.15, 17.25 in 21.15, ter prihajajo
v Ljubljano iz smeri Karlovec ob 6.42, 9.54, 15.44, 18.10 in 21.00;
iz Ljubljane v Kočevje odhajajo ob 5.20, 10.02, 14.35 in 19.33;
Iz Kočevja v Ljubljano pa prihajajo ob 7.44, 13.30, 16.38 in 20.18.
Iz Trebnjega na Dol. proti Tržišču odhajajo ob 5.27, 9.50, 14.15 in 19.30;
iz Tržišča v Trebnje na Dol. pa prihajajo ob 7, 13.50, 19.00 in 21.00;
iz Novega mesta v Stražo-Toplice odhajajo ob 6.39, 10.20, 14.40, 17.44 in 19.50;
iz Straže-Toplice v Novo mesto pa prihajajo ob 7.25, 13.18, 15.45, 18.30 in 20.40.
Natančnejši podatki so razvidni iz stenskih voznih redov na postajah.
Prepoved predelave avtomobilov v manjša vozila
Ljubljana, 5. septembra Ker se je ugotovilo, da nekateri lastniki avtomobilskih vozil predelujejo v vozila majhne nosilnosti, da bi jih še nadalje uporabljali za prevoz oseb, ter na' tak način izigravajo omejitvene naredbe glede vozil, se z najnovejšo naredbo prepove iuje dopuščati h kolavdaciji avtovozila predelana, kakor zgoraj povedano.
Ustanovitev in imenovanje Pokrajinskega odbora za protiletalsko zaščito
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, upoštevajoč potrebo, da se uredi in vzporedi na ozemlju pokrajine delovanje, ki se nanaša na protiletalsko zaščito, in smatrajoč za umestno, da se imenuje pokrajinski odbor za protiletalsko zaščito in da se določijo naloge skladno s temeljnimi predpisi, ki veljajo v tem pogledu v Kraljevini, odloča:
Člen 1. Ustanavlja se Pokrajinski odbor za protiletalsko zaščito, ki je sestavljen kakor sledi:
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, predsednik, podprefekt namestnik, podpredsednik, zvezni podpoveljnik podpornih središč, član,
ljubljanski župan, član, en predstavnik mestnega poveljništva, član,
poveljnik mestnih gasilcev, član, inž. De Job Emanuel, vodja delavnic drž. železnic, član,
inž. Sonč Franc, ravnatelj mestne elektrarne, član,
dr. Kodre Anton, predsednik Gasilske zveze, član, predsednik Pokrajinskega Rdečega križa, dr. Ogrinc Franc, izvedenec, član, g. Praprotnik Avgust, predstavnik Zveze industrij cev, član,
g. Frolich Ivan, predstavnik hišnih posestnikov, član.
Odbor sme kdaj pa kdaj zahtevati, da se njegovih sestankov udeleže izvedenci in predstavniki drugih ustanov.
Posle tajnika odbora opravlja tajnik kabineta Visokega komisariata.
Člen 2. Naloge odbora za protiletalsko, zaščito obsegajo:
a)	organizacijske priprave: zatemnitev, alarm, kamuflaža, zaklonišča;
b)	odredbe za izurjen je dodeljenega osebja, pomožnih oddelkov in prebivalstva;
c)	odredbe za zaščito umetnostne in znanstvene imovine;
d)	odobravanje načrtov za protiletalsko zaščito, ki jih morajo pripraviti javne in zasebne ustanove v zvezi z državnimi interesi; nadzorstvo nad njihovim izvajanjem;
e)	neposredni ukrepi proti učinku letalskih napadov za zdravstveno in protiplin-sko zaščito in zaščito proti požarom.
Člen 3. Predpise za ureditev protiletalske zaščite v pokrajini izda z naredbo Visoki Komisar, predsednik Pokrajinskega odbora za protiletalsko zaščito.
Ti predpisi bodo obvezni za vsakogar, ki je na ozemlju pokrajine.
Člen 4. Ta odločba je izvršna takoj in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 26. avgusta 1941-XIX.
Visoki Komisar Emilio Grazioli.
Emisija 5% zakladnik bonov
Novi 91etni 5odstotni zakladni boni na premije, ki so bili s tekočo naredbo sklenjeni ter je bila določena njihova ureditev in emisija, bodo razdeljeni v serije vsaka po 1 milijardo lir. Boni bodo predstavljali enotne zneske po lir 500 in večkratne zneske po lir 1000, 2000, 5000, 10.000, 20,000 50.000 in 100.000 nominalne glavnice.
Olajšave, prednost! in značilnosti. Novi boni so deležni vseh olajšav in prednosti 91etnih bonov, ki so sedaj v prometu. Zato se nanje raztegujejo zlasti določbe glede: njih sprejemanja vselej, kjer se na temelju zakonov ali naredb zahtevajo začasne ali dokončne varščine in sploh jamstveni pologi ali investicije kapitalov v obveznicah javnega dolga za račun društev ali oseb, glede njih prenosa na ime z vinikulacijo ali brez nje, glede predujma od strani Banca d'Italia.
Devetletni boni 1950 nosijo na leto 5od-stotne obresti, ki so plačljive v dveh naknadnih obrokih 15. marca in 15. septembra vsakega leta.
Omenjene obresti so oproščene vsakega sedanjega in bodočega davka in po tem takem tudi rednega davka na dediščine po novih določilih. Razen tega ima vsaka serija bonov letno pravico do istih premij, ki so določene za flletne zakisHn<» bone z za-padlosjo 35. februarja 1950. Pri vsakem polletnem žrebanju bodo za vsako serijo izžrebane nasledne premije:
1 premija po 1,000.000 lir = 1,000.000 lir, 1 premija po 500.000 lir = 500.000 lir; dve premiji po 100 000 lir = 200.000 lir: štiri premije po 50.000 lir = 500.000 lir; skupaj
58 premij odnosno 2,400.000 lir. Izžrebane premije so plačljive od 15. marca in 15. septembra dalje vsako leto in so takisto oproščene vsake sedanje in prihodnje davščine.
Začetek in trajanje subskribcije. Sub-
skribcija se bo začela 15. septembra in bo razpisana vse do 30. istega meseca.
Pogoji emisije. Emisijska cena je računsko določena na lir 97.50 za vsakih 100 lir nominalne glavnice, razen 5% obresti, ki se bodo natekle od 15. septembra do dneva vplačila. Efektivna rendita je zato sama po sebi viš;a kakor 5%, ne glede na premije, ki bodo izplačane na izžrebane bone.
Subskribcije se izvršujejo naenkrat. Glede na emisijsko ceno in obresti morajo vpisniki pri samem vpisu vplačati: a) znesek lir 487.50 za vsak vpisan 91etni 5 odstotni zakladni bon za 500 lin nominala; b) znesek 5% obresti od nominalne glavnice vpisanih bonov, računano od 15. septembra do dneva vplačila.
Kot vplačilo se bodo sprejemali: 1) kuponi, izplačljivi 15. decembra 1941, 15. februarja in 1. marca 1942 91etnih zakladnih bonov, glasečih se na prinosca različnih zapadlosti (1943, 1944. 1949 in 1950), b) kuponi izplačljivi 1. januarja 1942 od vrednostnih papirjev, glasečib se na prinosca, nadalje 3.5% rente (1902 in 1906), 3.50% posojila (1934), 5% rente (1935) in 5% posojila 1936).
Bone bo javnosti ponudil na vpis kon-sorzij pod predsedstvom Zavoda Banca d'I-talia; v konsorciju pa sodelujejo tudi drugi denarni zavodi.
Letošnja pšenična letina v Evropi
Rimski mednarodni poljedelski urad je sredi avgusta objavil cenitev letošnje pše-nične letine na severni poluti, in sicer v višini 980 milijonov meterskih stotov nasproti 968, 1035, 1074, 917 in 829 milijonov meterskih stotov v prejšnjih petih letih. Povečanje svetovne produkcije je predvsem posledica ugodnejše letine v Evropi, medtem ko bo pridelek pšenice v Ameriki in Aziji manjši.
Pšenični pridelek Evrope je znašal v štiriletnem razdobju 1930-33 nekaj nad 400 milijonov meterskih stotov, v štiriletnem razdobju 1934-37 pa okrog 420 milijonov meterskih stotov. Leta 1938. je Evropa dosegla rekordno letino 500 milijonov meterskih stotov in v naslednjem letu 461 milijonov meterskih stotov. Lani je bila evropska letina izredno slabo in je dala le 370 milijonov meterskih stotov, kar je znatno pod povprečjem vseh prejšnjih let Letos pa se je pridelek zopet dvignil na 430 milijonov meterskih stotov in je torej za 60 milijonov meterskih stotov ali za 16.2% večji nego v lanskem letu.
Kakor se zdi, se predhodna cenitev evropskega pšeničnega pridelka, ki jo je sestavil Mednarodni poljedelski urad v Rimu, ne bo spremenila na slabše. Po najnovejših podatkih je imela zlasti Francija prav dobro pšenično letino in je po uradni statistiki letošnji francoski pšenični pridelek za 20% nad povprečjem normalnih let Znatno povečanje francoskega pšeničnega pridelka je deloma pripisati okolnosti, da se področje Maginotove linije zopet kmetijsko izkorišča. Odpadla je tudi bojazen, da zaradi vojnih dogodkov ne bo mogoče spraviti razmeroma ugodne rumunske pšenične letine. Tudi v Besa-rabiji je pridelek v glavnem spravljen, pri čemer je v znatnem obsegu sodelovala rumunska vojska.
Velika bodočnost Donava v evropskem prometu
že vrsto let gradi Nemčija prekop, ki bo vezal Ren preko Maine z Dunavom. Pretežni del tega prekopa je že dograjen. V jeseni 1939 pa je pričela Nemčija graditi drug velik prekop, ki bo vezal Odro preko češko-moravskega protektorata z Dunavom. čim bosta dograjena ta dva prekopa bo vodna pot Dunava znatno pridobila na pomenu, saj bo šla preko Dunava neposreina vodna zveza po prekopu Ren—Main—Dunav skozi industrijsko področje zapadne Nemčije do Nizozemske, preko prekopa Odra—Dunav pa bo ustvarjena vodna zveza s sistemom vodnih cest, ki so priključene na tok reke Odre, zlasti pa z industrijskim področjem šlezije kakor tudi z Baltiškim morjem.
Sedaj poročajo iz Berlina, da je na prizadevanje interesentov odredil nemški državni minister dr. Dorpmiiller, da se takoj prične graditi tudi zvezni prekop z reko Labo. Ta prehod se bo pri Prerovu odcepil od prekopa Odra—Dunav in bo speljan preko Pardubic do reke Labe. Z dograditvijo tega prekopa bo ustvarjena še neposredno plovna zveza med Dunavom in Labo do Hamburga, kakor tudi z omrežjem prekopov v srednji Nemčiji. Glede na veliko olajšavo, ki jo bodo tuii v nemškem blagovnem prometu nudili vsi trije prekopi, se je nemška vlada odločila, da se ta dela ne smejo ustaviti tudi v sedanjem vojnem času.
Velikih možnosti, ki se bodo odprle v prometnem pogledu z dograditvijo omenjenih treh prekopov, se zlasti zaveda Madžarska ki pričakuje izredno povečanje prometa na Dunavu. Madžarska je v letu 1938. že zgradila veliko dunavsko svobodno luko v Csepelu pri Budimpešti, kjer je znašal prvo leto promet 1 milijon ton, drugo leto pa že 9.3 milijona ton. Sedaj je Madžarska pričela z nadaljnjimi deli za povečanje te luke. Spričo pričakovanega znatnega povečanja prometa na Dunavu, pa se madžarska vlada trenotno peča tudi z vprašanjem druge velike dunavske luke in sicer v Novem Sadu.
Gospodarske vesti
= Razpis gradbenih del pri zatvornici na Ljubljanici. Za izvršitev druge etape gradbenih del pri zatvornici na Ljubljanici razpisuje Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino za 15. september drugo javno pismeno ponudbeno licitacijo. Vsota odobrenega proračuna znaša 704 tisoč 015 lir.
— Spremembe pri Hrvatski banki v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo, da je občni zbor delničarjev Hrvatske banke, pri kateri ima večino glavnice Banca Coramer-
ciale Italiana, izvolil v upravni odbor g. Hamleta Gia iz Zagreba, nadalje g. Alberta d'Agostina iz Milana in tajnika zagrebške borze dr. Iva Belina, bivšega vicegu-vernerja Narodne banke. Izstopil pa je dr. Juraj Tomičič iz Beograda. Pri glavnici 20 milijonov din in rezervah v višini 6.8 milijona din je imela lani Hrvatska banka 0.35 milijona din čistega dobička, skupaj s prenosom dobička iz prejšnjih let pa 2.8 milijona din. V teku lanskega leta so hranilne vloge in "debitorji narasli
= Pridobivanje niklja iz italijanskih rud. Iz Rima poročajo, da proučujejo na mero-dajnih mestih možnosti pridobivanja niklja iz italijanskih rud. Italija ima razmeroma obsežna ležišča rud, ki vsebujejo nikelj in kobalt, zlasti na področju sevenoitalijan-skih jezer, v Piemontu in Liguriji, kakor tudi na Elbi in Sardiniji. Po sodbi rudarskih strokovnjakov je dana možnost racionalnega izkoriščanja teh rud v obsegu letnih 30.000 ton, pri čemer bi se pridobilo 300 ton niklja in kobalta.
= Produkcija umetnega gumija v Italiji.
V kratkem bo pričela v Italiji obratovati prva velika tvornica za izdelovanje in predelavo umetnega gumija, ki bo krila predvsem potrebo italijanske vojne industrije. Po vzpostavitvi obrata v tej novi tvornici bo Italija lahko krila polovico normalne potrebe v gumiju z lastno produkcijo. Predvidena je tudi že ustanovitev druge take tvornice.
= Zopetna priključitev Besarabije in Bukovine. Rumunski namestnik predsednika vlade prof. Antonescu je te dni izjavil novinarjem, da bo rumunska vlada v prihodnjih dneh izdala važne zakone, s katerimi bo urejen pravni in gospodarski položaj Besarabije in Bukovine. Besa-rabija in Bukovina bosta tvorili dve pokrajini, ki bosta ločeni od ostale Rumu-nije in bosta imeli lastno upravo. Na čelu uprave bo guverner, ki bo odgovoren neposredno državnemu voditelju. Tudi izgraditev uprave v obeh pokrajinah se bo bistveno razlikovala od uprave v ostali Rumuniji in bo izgrajena po nemškem vzori u.
= Obnova Srbije, Novoimenovani srbski ministrski predsednik Nedič je imel te dni v radiu nagovor na srbski narod. Prečital je najprej proklamacijo vlade glede delovnega programa za bližnjo bodočnost, ki predvideva uvedbo prostovoljne delovne službe in uvedbo vojske. Pet mesecev po nesrečni vojni je Srbija dobila svojo vlado, ki ima nalogo, da prepreči gospodarski propad in omogoči obnovo iz lastne moči. Prva skrb vlade bo, zaiamčiti prehrano in kurjavo za bližnjo zimo. Z ostrimi besedami je grajal delo komunističnih saboterjev. Pozval je narod, naj zbere svoje moči proti anarhiji in gospodarskemu propadu ter za obnovo dežele
= Hrvatska trgovinska pogajanja s Švico in Madžarsko. Dne 30. avgusta so se v Zagrebu pričela trgovinska pogajanja med Hrvatsko in Švico. V dveh podkomisijah razpravljajo o ureditvi plačilnega prometa in blagovnega prometa. Pričakovati je, da bodo pogajanja v kratkem uspešno zaključena. — Druga delegacija se pogaja z madžarsko delegacijo glede nove ureditve trgovinskega prometa. Sedanji trgovinski sporazum velja do 30. septembra Hrvatska izvaža že sedaj v Madžarsko les in železno rudo, potrebuje pa madžarsko pšenico, platno, melaso in mast. Hrvatska ima dovolj mesnih svinj, nima pa dovolj pitanih svinj. Zato je predvideno, da bo Hrvatska tudi v bodoče izvažala v Madžarsko mesne svinje za pitanje, uvažala pa bo iz Madžarske pitane svinje.
= Med Madžarsko in Grčijo bo uveden tovorni promet s kamioni. Nedavno je Madžarska sklenila z Grčijo trgovinsko pogodbo, na podlagi katere bo Grčija dobavila Madžarski zlasti določene količine bakra in niklja. Izvajanje tega sporazuma pa so doslej ovirale prometne težkoče. Zato je te dni prišlo med Madžarsko in Grčijo do sporazuma, po katerem bo Madžarska uvedla z Grčijo tovorni promet z lastnimi tovornimi avtomobilu
= Ponovno povečanje maksimalnega obtoka bankovcev v Angliji. Ob izbruhu sedanje vojne je angleška vlada povečala kontingent bankovcev, ki jih sme izdati Angleška banka, na 580 milijonov funtov. Od tedaj je bil ta kontingent dvakrat povišan, in sicer vsakokrat za 50 milijonov funtov. Te dni pa je angleška vlada znova povišala kontingent ki znaša sedaj 730 milijonov funtov. Zopetno povišanje kontingenta je postalo neobhodno potrebno, ker je obtok bankovcev nedavno narasel na 668 milijonov funtov do dosedanje meje, ki je znašala 680 milijonov
»JUTRO« 5L 209 —■
: Sobote «. DL &a-xrx ;
K nooi uladl u Srbiji
Ostra obsodba generala Dušana Slmovtča
BeograJ, 5. septembra Večer pred govorom generala Nediča je ▼ londonskem radiu govoril general Simo-vič, ki je ozmerjal novo srbsko vlado z generalom Nedičem na čelu, očitajoč sled njemu, da je korupcionist. Imenoval je njegov kabinet vlado tujih plačančev in izdajalcev. Generalu Simoviču je odgovorilo »Novo Vreme«, očitajoč mu, da je on tuj plačanec. »Novo Vreme« pravi, da je general Simovič odnesel državno zlato in državni denar v Anglijo. Ko je doživel polom, hoče z razkrojevalno propagando spraviti narod v še večjo nesrečo. List očita generalu Simoviču, da je s 27 najmodernejšimi !etali, s svojo družino in s kuharico pobegnil na varno, med tem ko se je njegova vojska borila brez protiletalske obrambe proti močnejšemu sovražniku. »Novo Vreme« slednjič sporoča beguncem v Londonu, da bo v Beogradu ustanovljeno posebno
Angleži so za atentate
Beograd, 5. septembra »Donauzeitung« obravnava v posebnem članku morilske nakane Angležev ln Izvaja: Doslej je bilo vprašanje dostojnosti, prezirati politični umor kot borbeno sredstvo, ga preprečevati ali ga vsaj zamolčati. Revolucionarni prelom s starimi tradicijami britanske moralne hlimbe je v tem, da se Anglija zdaj brez pridržka priznava k političnemu umoru. Atentat na Lavala in Dšata v Parizu je britanskim vojnim hujskačem razvezal jezik. Niso atentata tajili, marveč so se z njim celo pohvalili.
Toda s tem de niso zadovoljni in napovedujejo celo vrsto novih umorov. Kakor Laval in Deat — je grozil londonski radio — bodo deležni enake usode vsi evropsKl politiki, ki se bodo drznili sodelovati z Nemčijo in Italijo. Najnovejša tarča njihovih neprikritih morilskih nakan je srbski ministrski predsednik general Milan Nedič, ki mu v Londonu že danes želijo enako usodo, kakršna je zadela Lavala ln Dčata. To je edinstven primer v zgodovini diplomatskih odnošajev med narodi tako imenovanega dostojnega sveta, pravi »Donauzeitung*.
Silna toča v Vipavski dolini
Vinorodna Brda so bila tokrat obvarovana
Gorica, 4. septembra. Trije biseri goriške dežele — Vipavska
.___ _______ dolina, Brda in Soška dolina — razodeva-
lljudsko sodišče, katerega naloga bo pre- jo v septembru pestre pokrajinske obrise :skati krivdo tistih, ki so državo spravili v ■ eQ " Knini rv-iiotn; rasti raxlivaio od nesrečo. Sodišče bo tudi izreklo svojo so J bo.
Madžari pozdravljajo generala Milana Nedisa
Budimpešta, 5. septembra Budimpeštanski politični krogi vidijo v novi srbski vladi generala Nediča nov dokaz, da se kljub motnjam nadaljuje po-mirjenjs na jugovzhodu. Pričakujejo, da bo Nedičeva vlada storila vse, da ustvari v Srbiji mir in red in s tem pogoje "-a razvoj, ki bo v skladu z evropskimi razmerami ter s stiki do sosednih držav.
»Pesti Hirlap« piše, da je nagovor ministrskega predsednika Nediča po radiu neprikrito pojasnil usodepolno žaloigro, katere žrtev je postal srbski narod. Z bolj dramatičnimi besedami se po sodbi tega lista ni še noben predsednik vlade obrnil na narod svoje države. Madžari, pravi list, so z iskrenim sočustvovanjem sprejeli govor novega ministrskega predsednika in nimajo nobenih drugih misli, kakor potrebo po prijateljskih stikih s Srbi.
»Magyarszag« piše: Z generalom Nedičem je bila sestava vlade poverjena čvrstemu vojščaku, ki je dobil prosto roko, da p>omiri življenje srbskega naroda.
Nova ulica se odpira
Ljubljana, 4. septembra šubičeva ulica, ki bo povsem izpreme-rtila najožje mestno središče, se zmerom bolj izoblikuje. Cesta bo široka in ravna. Utrjevanje cestišča bo kmalu končano. Ob nunskem vrtu gradijo visok, okolici primeren zid, do nove stavbe uršulinske gimnazije. Gradnja slednje tudi naglo nap re-
ki se v bujni poletni rasti razlivajo od Krmina in Ločnika do vznožja Cavna in Nanosa, od Tržaško komenskega Krasa do ponosnega Krna in Matajurja.
Te dni pa so se nad prvim teh treh biserov, nad Vipavsko dolino, skopičili temni oblaki. Ploha se je vlila kakor iz škafa, vmes je grmelo in treskalo, usipala se je na bližnje vinograde in njive toča, kakršne najstarejši Vipavci ne pomnijo. To so bili kosi ledu. težki 6 do 7 dkg, ki se uničevali vinograde in razbijali kar stekla na oknih prijaznih kmečkih domačij. Najhuje je bil prizadet rihemberški okoliš, predvsem vinogradniki prelepih vipavskih naselbin Preserje, Vrh, Cvetrož, Pedrovo, Birsi, Britof in Buje. Domačini pravijo, da je ponekod pobila do 60 odst. in še več grozdnega pridelka. Ob tem težkem udarcu imajo vipavski vinogradniki še edino upa-
nje, da bo pripekajoče sonce v septembru dalo vsaj bolj zoreti tistim trsnim nasadom, ki je neurje šlo mimo njih
Pred težko gospodarsko preizkušnjo, ki je doletela pridne in marljive vipavske gospodarje, pa so bila to pot obvarovana valovita vinorodna Brda. O, saj jih je letos v juniju in juliju trikrat obiskala toča, ki je oklestila vinograde zlasti okoli Kojskega in Podsabotina Drugod v Brdih pa toče k sreči letos ni bilo, tako da kažejo letos vinogradi zelo dobro. To velja predvsem za tiste gorice, katerih lastniki so bili pravočasno preskrbljeni z modro galico.
Vzorno marljivo goriško kmetsko ljudstvo pa je kljub raznim vremenskim nezgodam prepričano, da bodo napori leta z letino vsal zadovoljivo poplačani. Ce bosta september in oktober topla, se bo še marsikaj popravilo, kar velja predvsem za turščico, ki ponekod naravnost izvrstno kaže.
Komunistične laži
Zagreb, 5. septembra Poglavnikova pisarna je izdala sporočilo o komunističnih izgredih na Hrvatskem Med drugim navaja sporočilo, da so se prejšnji teden pojavili v okolici Doboja v Bosni oboroženi banditi in komunisti. S strelja' njem so vznemirjali prebivalstvo in tako poškodovali železniško progo, da je bil za nekaj časa ustavljen železniški promet. Oborožene tolpe so izvršile tudi več nasilij proti prebivalstvu in privatni lastnini. Oja čeni odielki hrvatske vojske, ki so bili poslani v te kraje, so napadalce razpršili in vzpostavili red in mir.
Kmetje iz okoliških vasi se javljajo zdaj pri vojaških poveljstvih in pripovedujejo, da so jih oboroženi komunisti s silo odvedli v gozdove. Pripovedovali so jim, da so boljševiki na bojišču že zmagali, da so njihove čete že na Savi in da bodo v najkrajšem času zasedle vso državo. Oblastva so dobila naročilo, da morajo z vsemi sredstvi iztrebiti komunistično nadlogo, ki se zbira v gorah.
duje in so sedaj dospeli do m. nadstropja. Na oglu šelenburgove ulice in podaljška šubičeve so začasno uredili nizko enonad-stropno hišo, a bo v bližnji prihodnosti porušena in na njenem mestu bo zrasla nova večnadstropna palača. S podaljškom šubičeve ulice bo mnogo pridobil tudi prijazni Muzejski trg, ki doslej, potisnjen nekako v kot, nI imel pravega izhoda. Ko bodo dela na novi cesti zaključena, bodo mogli primerno urediti tudi park na imenovanem trgu. Svoje končno lice bo dobila tudi Beethovnova ulica, ob kateri stojijo same večnadstropne palače in je bila doslej slepa ulica. Zid, ki je zapiral spodnji konec Beethovnove ulice, je večidel že padel, prav tako pa so začeli podirati zid bivše hiše v šelenburgovi ulici, kjer bo nova šubičeva ulica v ravni črti zvezana z Zvezdo. Na tem koncu so tudi v teku manjša vodovodna dela.
Ajdova paša po Dolenjskem
Kakor smo že poročali, je začela letos prva ajda cvesti kakih 10 dni pozneje kakor običajno. Čebele so jo začele obletavati še-le 20. avgusta. Proti koncu meseca so nabrale dnevno povprečno po 1 kg. Ako bi bilo stalno lepo vreme, bi to že nekaj pomenilo! žal sta bila med tem časom dva močno deževna dneva, ki sta izprala ajdovo cvetje. Zaradi hladnega ozračja je ostalo mnogo čebel zunaj panjev. Ajda, sejana po pšenici, je začela dobro cvesti še-le proti koncu avgusta. Jernejev teden, ki je po mnenju čebelarjev najboljši in odločilen, se je letos premaknil na tekoči teden. Ako bo toplo vreme ves teden in ne bodo noči premrzle, bo ajda medila. Čebele utegnejo nabrati vsaj zimsko zalogo. Na sladkor ne smemo mnogo upati. Pod Krimom je začela mediti hoja. Zaradi hudih nalivov pa je medenje v veliko škodo čebelarjev prenehalo, čebele okrog Iga so letos razmeroma še dobro odrezale.
LAČEN GOST
Odličen pisatelj je bil povabljen k neki gospe, ki je bila znana po svoji skoposti, vendar se je rada bahala s povabili. Tudi tokrat je bil obed jako pičel Po obedu je gospa vprašala hudomušnega pisatelja: »Kdaj bi spet želeli obedovati pri meni, dragi gospod?«
Pisatelj se je odrezal: »NajtajSi takoj!«
Kmalu nato je zbolel. Ko je okreval. ga je gospa spet povabila. Toda pisatelj je rekel služabniku, ki mu je prinesel povabilo: »Recite, da se dragi gospe prisrčno zahvalim. Ne morem priti. Zdaj mi gre namreč že bolje in smem že spet jesti«.
Boj navijalcem cen
Ljubljana, 5. septembra
Pretekli torek smo obširneje poročali o številnih razpravah proti navijalcem cen, ki so se pregrešili proti maksimalnemu ceniku. Razprave se vrste na sodišču druga za drugo.'
Pred dnevi so Številni navijale! In je bila med drugimi izrečena tudi Izredno važna sodba prtetv-nega sodišča. Neka trgovka z zelenjavo je letoSnjega maja prodajala v svoji trgovini fižolico, s fižolom lz Tetovega pomešano, po mnogo višji ceni, kakor pa je bila uradno določena. Za prestopek jo je okrožno sodišče obsodilo na 7 dni zapora in 114 lir denarne kazni, pogojno za eno leto. Obto-ženka pa ni bila s sodbo zadovoljna ln je vložila prizlv; obenem pa je vložil priziv tudi državni tožilec, ker je bil mnenja, da za tak prestopek ni umestna pogojna kazen. Prizivno sodišče je ugodilo zahtevi državnega tožilca in je pogojno sodbo za eno leto črtalo ter jo spremenilo v nepogojno. Prizivno sodišče utemeljuje sodbo takole: Ni važno, zakaj je obtoženka prodajala življenjske potrebščine preko uradno določene cene, njena dolžnost je bila, kupiti živila po taki ceni. da bi jih lahko potem po predpisani ceni tudi prodajala. Ce pa se ji je zdelo to nemogoče, bi takih življenjskih potrebščin, ki jih ni mogla deri za določeno ceno, ne smela prodajati. Prekomerni dobiček je dovoljen samo za tiste življenjske potrebščine, ki niso upoštevane v uradnem ceniku, življenjske potrebščine pa. ki imajo določeno ceno, se morajo prodajati tako. kakor je uradno dovoljeno in ni za nasprotno ravnanje ni-kakega zakonitega opravičila. Povsem razumljivo je, da popustljivost pri tem vprašanju ni umestna, zakaj potem bi brez dvoma cene naraščale do neverjetne višine. Zato je prizivno sodišče mnenja, da je ono sodišče postopalo popolnoma pravilno, ker ni upoštevalo zagovora obtožen-ke in dokaza, da je prodajala blago dražje samo zaradi tega. da si je zaračunala dobiček, ki ji po zakonu pripada. Zato je bilo v polni meri ugodeno zahtevi državnega tožilca. Obenem smatra, da bi ne ollo primerno biti preveč širokogrudni z izrekanjem pogojnih sodb, temveč da je pri tem vprašanju povsem umestna strogost. Poleg te sodbe je prizivno sodišče znatno zvišalo še eno od okrožnega sodišča izrečeno kazen za neko prodajalko zelenjave, ki je aprila meseca prodajala na trgu povrtnlno znatno dražje, kakor je bilo uradno določeno. Sodba prlzivnega sodišča se je glasila: 15 dni zapora in 1000 lir denarne kazni brezpogojno.
Ta teden se bodo vršile še številne razprave proti navijalcem cen, o katerih bomo še poročali.
S P O R T
Okrog novega reda
Zaupnik CONI-a g. Buratti o obrisih nove športne organizacije v naši pokrajini
V vrsti notranjih priprav za preureditev športnega življenja v naši pokrajini je tukajšnji zaupnik CONIa g. Buratti predvčerajšnjim govoril najprej z zastopniki športnega tiska v Ljubljani ter jim obrazložil glavne obrise nove športne organizacije in jih seznanil z načrti glede medsebojnega sodelovanja športnih oblastev, športnikov in tiska.
G. Buratti je ugotovil predvsem, da bo šport v ljubljanski pokrajini organiziran nekoliko drugače kakor v estalih pokrajinah Kraljevine. CONI (italijanski nacionalni olimpijski odbor) bo zastopan tukaj po zaupniku, ki ga bo predstavljal pred Visokim komisarjem in vsemi krajevnimi športnimi organizacijami. Preko njega se bodo razvijali vsi organizacijski in disciplinarni posli z osrednjim olimpijskm odborom in nacionalnimi federacijami.
Najvišji krajevni športni organ bo za njim pokrajinski odbor CONIa (Comitato Provinciale del Coni) imenovan iz odbora del Coni) imenovan v kratkem iz odbora sedanje Slovenske športne zveze in imel nalogo urediti delovanje športnih društev v pokrajini. Razen tega odbora bodo poslovali še posebni odsekovni odbori (Comitato di zona), in sicer za one športne panoge, ki so najbolj razširjene, torej za nogomet, lahko atletiko, kolesarstvo in zimske športe (vključno drsanja in ho-ckeja na ledu). Za vse ostale športne panoge, ki imajo svoje članstvo samo v enem klubu, bodo imenovani samo posebni komisarji. Odsekovni odbori in komisarji bodo morali urejevati tehnično delovanje dodeljenih društev glede česar bodo navezani na navodila nacionalnih federacij. Vsi ti odbori bodo začeli poslovati takoj po imenovanju, do tedaj pa bodo vršile funkcije slovenske federacije pod nadzorstvom zaupnika CONIa. V bodoče bo treba za vse športne prireditve prositi za odobritev Kr. kvesturo s posredovanjem pokrajinskega odbora. V ostalem bodo do sestave teh odborov imenovani še posebni pomožni zaupniki CONIa pri vsakem Civilnem komisariatu v pokrajini, ki bodo najprej zbrali vse podatke o tamkaj ob-
stoječih društvih in športnih prostorih, ki dozdaj sploh niso bili nikjer v evidenci, nato pa nadzirali vse športno delovanje v teh manjših središčih.
Važna je napoved, da je Eksc. Visoki Komisar zaradi tega, da slovenski šport ne bo izgubil svojih najboljših predstavnikov, odredil, da do nadaljnjega noben atlet iz nobene discipline ne bo moge] zapustiti svojega matičnega društva. Za poživljenje športnega udejstvovanja bo poskrbljeno s tem, da bodo naši športniki v bližnji bodočnosti sodelovali na večjih športnih prireditvah v Kraljevini. (Na teniški turnir v Salsomaggiore in Varese sta že odpotovala Boris Smerdu in ga. inž. Maire-Sernec, sledila pa jima bosta še oba juniorja Per-les in Luckmann. Dalje je v načrtu nastop inž. Stepišnika, Koširja in Milanovima na velikem mitingu v Milanu, razen tega pa se bavi g. Buratti tudi z mislijo, da bi plavalno ekipo Ilirije spravil na prireditve v zimskih bazenih v Milanu in Genovi.)
Nov je tudi ukrep, da se v bodoče ne bodo smela ustanavljati nova športna društva brez odobritve pokrajinskega odbora, kolikor to ne bi bilo opravičeno iz krajevnih razlogov. G. Buratti je dalje mislil na izpopolnitev organizacije časomerilcev, ki imajo v Kraljevini svoje posebno društvo in kakršnega naj bi v manjšem obsegu po možnosti dobili tudi pri nas. 2e te dni bodo zastopniki tega društva prispeli v Ljubljano, da proučijo razmere in poskusijo položiti temelje za takšno organizacijo. V ostalem bo zaupnik CONIa tudi s svoje strani v prihodnjih dnevih pregledal vse vrste naših športnikov — pri tem bodo vzeti v poštev tudi lovci in planinci, ki so v Kraljevini prav tako pod nadzor stvom CONIa — ter nato kar se da pospešil zaključitev organizacijskega dela za športno delovanje po novem v Ljubljanski pokrajini.
H kraju je g. Buratti priznal nujno potrebo tesnega sodelovanja med športnim tiskom ter športnimi oblastvi in izrazil željo, da se bo to sodelovanje obojestransko razvijalo v korist športnega življenja v naši pokrajini.
To so ie same napovedi
...za prvenstvo Ljubljanske pokrajina ▼ atletiki
Za atletski miting, ki bo jutri in v ponedeljek na stadionu ob Tyrševi cesti za prvenstvo ljubljanske pokrajine, smo včeraj objavili nekatere napovedi glede zmagovalcev raznih disciplin v tekih. Danes bi te prognoze še radi izpopolnili s podobnimi za skoke in mete!
V	skokih v višino Ilirijan Milanovifi, ki je letos prišel na 180 cm, najbrže ne bo imel hudega nasprotnika, tembolj ker Hermežana Bratovž in Slanina bržkone ne bosta nastopila. V skoku ob palici bosta v odsotnosti Bratovža najvidnejša kandidata za zmago Pribošek (I) in Janež (Pl.) ter morda še Sega, od katerih sta oba zadnja v zadnjem času prav lepo napredovala. V troskoku je Nabernik I. (Pl.) dosedaj nai najboljši skakalec, toda tudi Smolej in Kraner iz istega kluba bi se mu lahko močne približala. V daljino bo zmaga odločena med »Planinci« Bratožem. Naberni-kom I. in Lončaričem, med katerimi so moči precej izenačene.
V	metih omenjamo najprej kroglo, kjer bo prvo mesto gotovo pripadlo Zupančiču, za ostala pa se bosta dajala Malič (I) in Mera'a (Pl). V kopju bomo seveda pogrešali Mausarja — on je med tem že odšel 'drugam kjer ni več dosegljiv za nas — tako. da bosta prišla v poštev za zmago Rigler in Kraner. oba iz Planine V meto kladiva je seveda ing. Stepišnik d) brez konkurence roda tudi naslednja mesta bodo zasedli samj Tlirijani, med njima naj-bo1j«a Zupane"? in Skaza. če ne bo presenečenj. V disku bi bil Kajfež iz Hermesa siguren zmagovalec, tako na bo prišel do smage bodisi prof. Dobovšek ali pa Slami? ki bosta oba startala za Ilirijo.
Toliko na kratko še o drugi seriji kandidatov za prve naslove prvakov Ljubljanske pokrajine v lahki atletiki V orta-'em bo v «saki disciplini kljub odsotnosti Hermesa nastopila cela vrsta atletov, ker to tekmovanje združuje dve prvenstvi in sicer za posameznike in za moštva. Kolikor je to v korist udeležbe po številu, toliko je skoraj obenem v škodo športni višini. saj je baš združitev obeh prvenstev imela za posledico, da so Hermesovi atleti ndoovedali ude'e?bo.
Tekmovanje bo iutrj od 17., pojutrišnjem pa od 16.30 dalje.
Trije dnevi plavanja
Od 10. do vključno 13. t. m. pokrajinsko prvenstvo v plavanju v kopališču Ilirije
Sredi prihodnjega tedna, v dnevih 10., 11. in 12. t. m. bomo imeli — če bo vreme le količkaj naklonjeno — v kopališču Ilirije še eno plavalno prireditev, in sicer za pokrajinsko prvenstvo v plavanju. Marsikdo se bo začudil, zakaj bo trajal kar tri dni. Veliko število prog, v katerih bo moral nastopiti vsak tekmovalec, zahteva od tekmovalcev toliko napora, da bi ga v enem dnevu ne zmogli. Razen tega ima ta razdelitev, tudi to dobro stran, da bodo vse točke zasedene polnoštevilno. Ze sedaj se vidi po prijavah, da bo na 1500 m startalo kar 13 tekmovalcev, na 400 m 12 itd.
Ker je ta prireditev zadnja v sezoni, se bodo tekmovalci potrudili, da sebi in publiki v zadovoljstvo pokažejo sadove letošnjega dela. Kljub temu, da letos niso imeli nobenih tekmovalnih nastopov, je večina plavalcev v prav dobri formi. Pri treningih so nekateri dosegli tako dobre čase, da bi jih zanje gotovo zavidali tudi plavalci velikega slovesa.
Žižek, Pelhan, Močan, Wernerjeva in Finčeva, ki tvorijo elito ilirijanske plavalne ekipe, bodo v teh dneh najbolj zaposleni, kajti v njihovo medsebojno borbo bodo sigurno posegli tudi že mlajši, katerih je letos v plavalni sekciji mnogo, ker je bil trening predvsem usmerjen na vzgojo naraščaja.
Ker so zdaj večeri že hladni, bodo vse te tekme že v popoldanskih urah; 'vstopnina za vsak dan bo propagandna.
44 ur na vožnji iz Sarajeva do Ljubljane
Potovanje je vedno neprijetno, vsaj za človeka, ki nima polnega žepa, da bi si mogel privoščiti različne udobnosti. V vojnem času pa tudi petičen človek ne more potovati beg ve kako prijetno, revež je pa prepuščen svoj; iznajdljivosti in višjim silam, ki prav rade spremene potovanje v eno samo nevšečnost. Pot iz Sarajeva v Ljubljano je eden takih primerov.
Preden se podaš na pot iz ene države v drugo, si meraš marsikaj oskrbeti. Prošnjiku je za prestop meje potrebna slika, osehni popis in še marsikaj drugega. Potov in dre-zanja je cbilo, preden dobiš v roke listino, ki odpre mejo, da moreš v kraj, kamor želiš. Ko imaš lijitine v redu, pa nastopi nova zapreka: vlaki ne voz:jo. Vsak dan sem dobili isti odgovor: mogoče danes, prav gotovo pa jutri. Tisti »jutri« je po enem tednu res prišel in boječ se, da bi mogla z od-La ,eanjem nastopiti kaka nova zapreka, sem se odpeljal z drugim vlakom.
Preden prideš na Hrvatskem na vflak, se moraš izkazati s poFcijskim dovoljenjem, da smeš potovati. Ko prideš srečno skozi kontrolo, se začne skrb za prostor. Razumljivo: po enem tednu zopet vlak, zato množica popotnikov. Srečno sme s>e razmestili v vagonu, ki na bosanskih ozkotirnih železnicah ni pcsebno prostoren. Med sopotnik4, se kmalu razvije pogovor. Vprašanja lete m steani,	kam	= aOa
kamor bo Bog dali.« Bal sem se. da se bomo morali vrniti, kakor se je pred tednom morali prijatelj. Danes je zopet v vlaku, ponovno poskuša srečo, če mu bo naklonjena.
Vlak je drdral skozi postaje, prostor se je praznil in zopet polnil. V naši neposredni bližini je sedel vojak, ki se je sitalno popravljal na sedežu. Nekomu je vojakovo presedanje šlo na živce in »privoščil« si ga je. Pa je dobil svoje! Ranjenec je potoval v Zagreb, da mu iz trebušne votline poberejo drobce bombe. Mož se je udeležil bojev s komunisti pri Stolcu. Vozil se je s tovariši v avtomobilu. Bombe so začele padati in bilo je 17 mrtvih in precej ranjenih. Njega je rešila soproga hrvatskega podpolkovnika. Nič se ji ni zgodilo pri njenem samartanskem delu. Oglasili se je so-besednik, češ da je treba vse komuniste in četnike pobiti in razrezati, potem bo mir pred njimi. Pa mu je zabrusil ranjenec: »Zakaj nisr tam?! Z jezikom pobijati je lahko!«
Med takimi zanimivimi razgovori smo se Mižali Zavidovičem. Daljši postanek. Dob'1 sem znanca, ki mi je povedal: nekaj sto metrov boste morali pešačiti, ker se je zgodila železniška nesreča in razvaline najbrž še niso odstranjene. Skrb je legla na nas: ali bomo srečno prišli skoai? — Maglaj. Zopet daljši postanek. Skoraj vsi potniki
gaia v okolici. Različne vesti niso obetale nič dobrega. Še za eno postajo srno se potegnili naprej. V vlaku tema, nobene luči nikjer, ljudje nestrpm, vse navdaja skrb in strah pred dogodki. Na postaji so odklopili stroj, ki se je odpravil na poizvedovanje. Telefonske zveze med postajama ni. Slišijo se streli iz pušk, strojnice so se oglašale... Kaj bo? Ali bomo šli naprej? Nazaj bi se ne vrnil4- radi in prijateljeva ugotovitev: »Danes teden je bilo prav tako«, ni bila tola žilna...
Stroj se je vračali — toda po tiru mimo vlaka. Vedeli simo, kaj to pomeni: nazaj! Kmalu smo se znašli zopet v Maglaju. V tem je pri vozi I brzovlak. ki je odšel pet- ur za nami iz Sarajeva. V njem se je vozil minister.
Patrulje so prihajale in odhajale, nestrpnost je rasla, strah pred povratkom se je večali. Naenkrat povelje: vstopiti I Lokomotiva je zopet oddrdrala na čelo viakiL Premaknemo se. zopet smo na postaji, s katere srno se prej vrnili. Pa še naprej! Potniki so sključena čepeli in iz teme strmefli v temo, pričakujoč dogodkov. Junaki jezika so čepeli na tleh ... Srečno srno prevozil4 kamnolom, šlo je naprej, vlak je že bolj korajžno vozil, popotniki smo se oddahnili, jezik se je zopet razvezal.
Doboj. Vojaštvo na postaji, dan se je delal, dobra volja se je vračala v nas. Nevarnost je minila, le zamuda se je večala. Sicer pa to danes ni važno, glavno je, da
Bosanski Bred. Konec naše vožnje po Bosni. Zanimiva je bila, le nevarna in vese-
li smo bili, da je e konec. Ker most preko Save še ni bil oonovijen, smo šli na obrežje, da bi se prepeijsld s parnkrm v Slavonijo. Mimo parnika je priplavajo človeško truplc brez glave. za njim Je eno... Menda je to vsakdanji pojav, ker se radi tega nihče m razburil; le nekdo je pripomnil: Ajdi tanvo napred k s/vojim prijateljem! — Isti dan sem videl v »Hrvatskem Narodu« sliko prav takega kadavra, pod njim pa besedilo: ustaš-mus/liman, ki so ga mas&krirali četniki in vrgli v Savo. — Kdo so t4 ljudje? Bog ve! So brez glave in počasi plavajo po Savi: nihče ne skuša ugotoviti njihove identitete.
Slavonski Brod. Običajna vožnja, dolgočasna v dnevni vročini. Ce ne bi v Sun ji srečali nemškega cklopnega vlaka in vide-H transporta, ki je imel na vagonu napis: »Athen—Beograd—Wien—?«, ne bi bilo kaj omeniti.
Zagreb. Noč, pa kljub temu smo si hitel5 ogledati prestolnico Hrvatske. Takoj pred kolodvorom so me zbodli v oči veliki lepaki, ki so oznanjali, da je bil ustrefljen ta ;n ta, komunist, četnik ali Žid.
Opolnoči smo se odpeljali proti Karlov-cu, tam smo se ukrcali v zadnji vlak, ki nas je po daljši odsotnosti pripeljal zopet — na domačo zemljo.
Sarajevo—Ljubljana. Ni tako daleč, toda kljub vsemu nc;zmerno mnogo doživii na
Nekaj drobiža
žrtev letalske nesreče na poti iz Severne Amerike v Anglijo je postal predsednik mednarodnega olimpijskega odbora grof Baiilet-Latour. V letalu, ki se je zadelo v hrib in potem razbilo, je bilo 10 potnikov, ki so se vsi ubili. Tragična smrt belgijskega grofa Baillet-Latoura, ki je bil od leta 1925. za grofom Coubertinom 16 let na čemu vrhovne športne organizacije na svetu, je izzvala v mednarodnem športnem svetu globoko Obžalovanje. Pokojni, ki je žrtvoval ogromno za razširjenje športne misli med celinami, je vidno sodeloval s svojega visokega položaja pri vseh treh zadnjih olimpiadah, in sicer leta 1928. v Amsterdamu, leta 1932 v Los Angelesu, posebno pa pri zadnji leta 1936. v Berlinu.
V Beogradu so se minulo nedeljo začele prvenstvena srečanja v srbski ligi. Vse tekme so močno trpele zaradi slabega vremena in še slabšega terena, tako da je bilo treba nekatere celo odpovedati. Jugoslavija je z muko s 3:2 zmagala nad Mitičein, medtem ko je BSK imel lahek posel s Cu-karičkim, ki ga je premagal s 5:1. V Pan-čevu je beograjska Sloga dobila dve točki proti domačemu PAK s 6:4.
Jutri bosta v Bratislavi nastopili v državni nogometni reprezentanci Slovaške m Hrvatske. Za sodnika so vzeli Dunajčana Alojza Beraneka.
Madžarski plavalec Tatos Je na mednarodnem mitingu v Nordkdpingu na švedskem dosegel nov evropski rekord na 400 m prosto s časom 4:46.4. Ta rekord je 10 let za 4 desetinke sekunde branil Francoz Taris. Zanimivo je, da je enak čas že pred dvema letoma dosegel tudi Branko 2ižek, ki plava zdaj v Iliriji, vendar mu takrat ni bil priznan kot rekord.
Izpopolnjujemo! Po neznani krivdi smo obširno poročilo o poteku prvih dveh tekem v novomeškem turnirju za nogometno prvenstvo Dolenjske, ki je minil že preteklo nedeljo in v katerem so si naslov prvaka Dolenjske priborili Elanovci iz Novega mesta, prejeli šele zdaj, tako da so številne zanimive podrobnosti iz poteka sobotnih tekem bolj ali manj zastarele. Po nedeljskih parih so čitatelji lahko sami uganili, da sta bila sobotna zmagovalca SK Bela Krajina, ki je dobila igro proti SK Kočevju v podaljšku s 3:2, in pa SK Elan, ki je »naklestil« Ribničane z nič , manj kakor 5:0 (4& Toliko samo, da bo*
I oq s tatafisnl
Rastlina - mati žuželk
Na straži
Vsi vemo, da je večji del cvetlic navezan na obiske raznih žuželk, drugače ne morejo pripraviti semena. Žuželke prenašajo cvetni prah z enega cveta na pestiče drugih cvetov in jih s tem oplode. Sicer so te žuželke s svojo telesno zgradbo za ta namen večinoma zelo umno prilagodene zgradbi cvetov in narobe, toda vse te prilagoditve, tudi najbolj dovršene, so nam lahko umljive in preproste.
Drugače pa je pri srednjeameriški juki, palmovi liliji, ki jo pogostoma gojijo tudi v naših vrtovih. Iz debla, ki je pri starejših rastlinah često debelo kakor moška roka, molijo dolgi, togi listi, ki se končujejo v ostre bodice in odganjajo s tem večje živali. Na vrhu se dviga mogočno cvetišče z rumenkasto belimi cveti, ki se razvijejo samo za eno noč. Te cvete obiskuje in oprašuje majhen metulj oziroma molj, ki ga znanost imenuje »Pronuba yuccasella«.
Samica tega molja izpolnjuje vestno to svojo nalogo, ne da bi kdaj zamudila pravo uro, ko so cveti dozoreli. Časovni nagon nepojmljive točnosti jo pozove iz skrivališča k cvetom. Najprvo zleti na cvete, kjer jo zanimajo edino prašniki. Tu nabere in zgnete vsak molj pelod s posebnimi tipalkami, kakršne nima nobena druga izmed tisočev vrst metuljev, v kroglico, ki je trikrat večja od njegove glave in odleti ž njo do drugega cveta, na katerem je pravkar dozorel pestič. Na ta pestič prilepi kakor botanik, ki pozna vse posebnosti, kroglico cvetnega prahu, in sicer točno na pravo mesto. To je vse kaj drugega nego običajno opraševanje, ki ga vršijo druge žuželke popolnoma pasivno. Samica pa zleze nato, kakor da se zaveda, kaj dela in da je bilo prejšnje njeno delo samo potrebni pogoj za končni smoter, v cvet natančno do plodišča. V njegovo notranjost, kjer se bo razvilo okrog 200 semenskih zrnec in do katere se prebode, položi tri ali štiri jajčeca, nič več, a tudi nič manj. Kajti to je nad vse važno. Vsaka ličinka, ki se razvije iz jajčeca, bo pojedla pozneje namreč kvečjemu dvajset semen, če bi bilo skupno manj semen ali pa več ličink, bi nastala nevarnost, da rastlina izumre in ž njo bi moral izumreti tudi molj, ki mu rastlina v prvi dobi življenja daje hrano in zavetje. Obe bitji sta tedaj v najtesnejši odvisnosti drugo od drugega in sta se do skrajnosti prilagodili drugo na drugo. Naše današnje biološko znanje še ne more odgovoriti na vprašanje, na kakšen način se je stvorila ta medsebojna odvisnost in prilagodenost. Skoraj si ne moremo misliti, da bi bil molj le počasi, v dolgih dobah prešel na opraše-vanje juk. Njegovo ravnanje je takšno, kakor bi ga mogli pričakovati od dobro poučenega botanika in »mislečega bitja«. Seveda pa ne moremo govoriti o mislih, vse je le točno določen instinkt.
V rastlinskem svetu se nam pojavljajo še drugi čudeži te vrste. Vzemimo za primer znane šiške. Rastlina očituje ž njimi naravnost »materinske nagone« za jajčeca žuželk. Za ta jajčeca, ki so jih položile v njeno listno tkivo ose, muhe ali druge žuželke, oziroma za ličinke, ki se razvijejo iz njih, ustvari rastlina primeren stan, varno zavetje in shrambo z živežem, šiške opazujemo na drevesih pogostoma v ogromnem številu. Po obliki so zelo različne, najočit-nejše so na hrastovih listih. Okrog jajčeca, ki ga je položila žuželka v list, prične listno tkivo rasti tako, da jajčeca pokrije. To se pa ne dogaja brez vsakega reda in samovoljno. Rastlina gradi šiško kakor umen
gradbenik in kakor da mora lastnemu otroku zagotoviti zibelko in rast.
Zunanja stena šiške je nad vse trda, tako da ji grizala polža, gosenice ali druge majhne živali ne morejo do živega. 2e iz neke razdalje pa opozarja šiška morebitne škodljivce in jih svari z živo, večinoma rdečo ali rumeno strašilno barvo. Če bi barva in trdna stena ne zalegli, je na razpolago še vedno grenka snov v steni, čreslova kislina, ki mora odpoditi vsako požrešno žrelo.
šiške pa imajo še druge čudovite posebnosti. V njihovi notranjosti je natančno toliko prostorčkov za zalego, kolikor je žuželka odložila jajčec — kakor da bi znala rastlina šteti. Nad vse zanimiva je tudi ugotovitev, da more ista vrsta listov za različne vrste žuželk ustvariti tudi šiške različnih gradbenih tipov. Tako nastajajo n. pr. na bukovih listih za določeno vrsto žuželk oziroma njihove ličinke šiške kijaste oblike z eno steno, za drugo vrsto pa okrogle šiške z dvojno steno. Ni dvoma, da reagira rastlina tu na raznovrstne dražljaje snovi, ki jih izločujejo jajčeca ali pa ličinke. To mnenje je izrazil že pred tri sto leti Marcello Malpighi, a ga doslej ni bilo mogoče niti z vso gotovostjo dokazati, niti zavrniti. A to ni važno. Tudi če bi ga dokazali, še vedno ne bi imeli odgovora na vprašanje, kako je mogoče, da odgovarja rastlina baš tako in nič drugače na ta in ta dražljaj in pred vsem da odgovarja z nad vse umno zgradbo šiške, ki ustreza posebnim zahtevam žuželk.
Naj si bo zgradba po velikosti in obliki različna, v enem se zlagajo vse vrste šišk: v njihovi notranjosti leži pod trdo steno plast tkiva, ki daje ličinkam hrano in je ž njimi v dotiki. To redilno tkivo vsebuje
v odmerjenih količinah vse snovi, ki Jih potrebuje živalica za svoj razvoj: škrob, sladkor, tolščo, olje in beljakovino. Redilne snovi se tvorijo na listu s šiškami ali pa jih rastlina dovaja iz drugih svojih listov. V ta namen polaga pogosto posebne dovodne cevi. Značilno je tudi, da dovaja redivo v istem tempu, kakor ga ličinka porablja. Zmanjka ga nikoli, dokler je rastlina živa. Malpighi je dejal prav dobro, da nadomešča rastlina svojim varovankam v šiškah maternico in doječa prsa.
Ko ličinka odrase, zapusti rastlino, da se zabubi. Tudi za ta trenutek je rastlina poskrbela vse potrebno. 2e ob nastajanju šiške je pustila v njej majhno odprtinico, skozi katero lahko ličinka zapusti svoje stanovanje, ali pa jo napravi še pravočasno pozneje, ne da bi ličinka pri tem, kolikor vemo, sama sodelovala. Odprtine v šiškah so baš tolikšne, da more Učinka izlesti. Pogosto se stvori nekakšen pokrovček, ki se sam odpre, tako da more živalica udobno ven. To opažamo n. pr. na hrastovih šiškah. Višek pa je okrogla šiška neke južnoameriške pistacije, na kateri se stvori mičen zamašek z robom, ki moli iz tvorbe. Ce izvlečemo zamašek, opazimo pod njim okroglo luknjo, ki vodi naravnost v bival-nico ličinke.
šiške, ki smo jih smatrali dolgo samo za nakaze in bolezen listov, se nam kažejo tedaj kot eno največjih čudes življenja, kajti rastlina izvaja ž njimi, skoraj bi rekli na smotrn in vesten način, negovanje zaroda, in sicer ne svojega in niti ne rastlinskega, temveč povsem tujega, živalskega. Skoraj ne moremo drugače, nego da ji priznamo vsaj neko mero podzavestnega, in-stiktivnega življenja kakor živalim, če že ne višjih duševnih sposobnosti.
Koruzna slama
Koruzna silama gre običajno kot malo-vredna stvar v najboljšem primeru na kompostni kup. Nit" kot stdljo v hlevih je ne uporabljajo, ker jo je za ta namen mogoče uporabiti le na kratko zrezano in z izločitvijo vsaj najdebelejših s>tebel. To delo prav gotovo ni vredno truda. V manjših količinah izkoristimo koruzno slamo lahko1 kot krmo za kunce, ki jo imajo radi. Biti pa mora v tem primeru ile dcdatna krma, ker potrebujejo kunci, kakor znano, čim bolj raznolike hrane. V večjih množinah se da koruzna slama v sesekljani ob-
laki uporabiti kot živinska krma. n. pr. za koze. Preden jo sesekljamo, moramo odstraniti najspodnejše dele stebel, ki so zamazani od zemlje, ostanek zrežemo na okroglo 2 cm dolge koščke in pomešamo s senom ter deteljo To sesekljano maso stlačimo, najbolje v kakšni posodi, da postane trda, nato jo polijemo s slanico. Ko se je z njo dobro prepojila, jo polijemo z vročo vodo. Posodo pokrijemo končno tesmo s pokrovom iz desč;c, ki jo obtežimo s kamnu Po 24 urah je krma. ki jo posujemo z otrobi, pripravljena za živino.
Radio — geolog
V Bellviewu v Oh;u so si geologi že več nego petdeset let belili lase z vprašanjem, kod neki se sprehaja reka, ki izginja v okolici tega mesa v podzemlje in se pojavlja po petih kilometrih spet na površju. Teh pet skrivnostnih kilometrov je mnogo tudi za ameriško reko in geollog;. so si vtepli v glavo, da morajo na vsak način točno ugotoviti njih podzemeljski potek. Doslej je bil njihov trud zaman.
Toda nekega lepega dne se je pojavil v mestu mlad radiotehnik, ki je zvedel za skrbi tamkajšnjih geologov in je zanje zgradil majhen aparat, s katerim je staro uganko rešil v nekoliko urah. Ta mali aparat je bil preprost radijski oddajnik, zelo podoben tistim, ki jih uporabljajo za
Da se zagotovi nadaljnje prodiranje

Nemške delovne čete gradijo s pomočjo ladij most čez široko reko
meteorološke svrhe pod imenom »stratosferskih grezil«. Tehnik ga je vdelal v gumasto žogo s premerom 20 cm. To žogo je prepustil rečnemu to«ku in je nato s primernim sprejemnikom, ko je izginila pod zemljo, lovil znake, ki jih je oddajala v rednih presledkih priprava v njej do trenutka, ko se je spet pojavila na dan. Ti znaki so izdajali globine in smeri, v katerih je plavala žoga. Na ta preprosti način je mogoče odslej ugotov;ti točno lego vsakega podzemeljskega toka.
Ameriški Landru
V New Yorku so aretirali nekega 30 letnega Javisa Roosevelta Catoeja, ki je izpovedal, da je umoril sedm žensk, šest v Washingtonu in eno v New Yorku. Te zločine je izvršil v dvajsetih mesecih.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Letoviščar je iskal sončno sobo. Ogledoval si jo je z izbirčnim obrazom. Potem je milostno pokimal:
»če ne najdem nič boljšega, pa jo vzamem.«
Gospodar je tudi pokimal:
»In če ne pride kaj boljšega, jo tudi dobite!«
Cirkuški lastnik je besnel:
»O ti artisti, ti artisti!«
»Raj se je zgodilo?« so ga vprašali.
»Pravkar je eden izmed siamskih dvojčkov prelomil pogodbo in mi zbežal!«
Profesor: »Kaj bi storili, gospod kandidat, če bi vam prinesli zmrznjenega človeka?«
»Predvsem bi ga pošteno odrgnil s snegom ...«
»Pravilno. A kaj bi napravili, če bi bilo to v vročem poletju, ko ni snega?«
Ameriški vlomilec je moral pred sodnika. Sprva je skušal vse utajiti, toda sodnik mu je dopovedal, da ima vse dokaze v rokah. Opisal mu je podrobno, kako se je izvršil vlom; ko je končal, je dejal tatu: »Ali ni res, da ste tako napravili?«
Vlomilec je odgovoril zamišljeno: »Ne povsem tako, toda vaša metoda je boljša. Uporabim jo prihodnjič!«
italijanskega brzega motornega broda, ki križar! po Sredozemskem morju
Magnezij iz dolomita
Dolomit, ki je sestavni del tudi mnogih naših gorovij, je kakor znano dvojni karbonat kalcija in magnezija. Spoznamo ga po njegovi živi. skoraj blesteči se belini in sladkornati strukturi, ki pa je včasih tudi kompaktna. Cisti dolomit je sestavljen iz 5435 odstotkov kalcijevega karbonata in 45.65 odstotka magnezijevega karbonata. Industrija pridobiva iz njega že davno obe kovinski sestavini, kalcij in magnezij.
To pridobivanje se vrši običajno na ta način, da se karbonati spremenijo v oski-de s postopkom, ki ga poznamo pod imenom kalcinacije, to je, da te karbonate žgemo. Kompliciranejši je pri tem proces redukcije magnezijevega oksida, ker je treba uporabljati zelo visoke temperature. Za redukcijo magnezijevega oksida uporabljajo v industriji običajno aluminij, kalcijev karbid, premog, železov silikat in v najnovejšem času, kakor poroča »II Regi-me Fascista«, tudi neki kovinski reduktor, ki so ga odkrili in ga pridelujejo v Italiji ter je dal. izvrstne uspehe.
Z ozirom na sedanje mednarodne razmere, piše omenjeni list. je seveda nemogoče dati natančnejše podatke o tem novem reduktorju in postopku njegove uporabe, ki si ga je izmislil kemik dr. Luigi Amati, lahko pa je reči. da more mlada italijanska industrija magnezija s tem postopkom uspešno tekmovati z ameriško, angleško, francosko, japonsko in celo nemško industrijo.
Dolomit se kalcinira v posebnih pečeh na plin, ki jih kurijo z lignitom domače proizvodnja Kalcijeve in magnezijeve okside, ki jih na ta način dobe, skrbno zmeljejo in premešajo z novim kovinskim reduktorjem, nato jih aglomerirajo in napolnijo v posebne kovinske cevaste retor-te, ki se segrevajo z elektriko. Baterija takšnih retort proizvaja na dan do 500 kg čiste kovine. Magnezij v mešanici se pod vplivom vročine in reduktorja sprosti v obliki pare in kondenzira v obliki krista-lastih kompaktnih mas. Spravijo se po mehaničnem potu stran, ne da bi se pri tem procedura ustavila in ne da bi se pod vplivom zračnega kisika na novo stvoril magnezijev okis. Cisti kovinski magnezij, ki so ga tako dobili, se stali v električnih pečeh in vlije v palice.
Pred vsemi dosedanjimi načini pridobivanja ima novi način to prednost, da daje izredno čisto magnezijevo kovino. Odstotek drugih primesi znaša komaj 0.0104 do 0.035. Pred vsem ne vsebuje kovina praktično nobenih kloridov, ki so najškodljivej-ša primes. Na ta način nadaljnji postopki čiščenja niso potrebni, kakor je bilo to pri dosedanjih načinih pridobivanja. Nadaljnji prednosti pa sta ti-le, da se celotni postopek od začetka do konca lahko izvede z domačim materialom in da so lahke zlitine s tako čistim magnezijem boljše nego zlitine tujega izvora. Takšne zlitine pa imajo v današnjih časih, zlasti za letalsko industrijo, nad vse velik pomen.
Najmlajše babice
V zanimivem tekmovanju za naslov najmlajše italijanske »stare matere« so se javile štiri nove kandidatke, izmed katerih bo ena skoraj gotovo obveljala kot prvakinja brez konkurence. Gospa Marija Ardo-li iz Cergnana v provinci Paviji šteje danes 41 let, lahko pa dokaže, da je dobila vnučka, ko ji je bilo 35 let. Gospa Ardolije-va je mati dvanajstih sinov, ki so nekateri mlajši od njihovega nečaka!
Gospa Silvija Bagli iz Ballarie pri Rimi-niju je postala babica v svojem 34. letu. Zanimivo je v njenem primeru to, da ima nje vnuk strica — ki se sploh še ni rodil. Rodil se bo šele čez dva meseca. Morda bo tudi teta, ne stric.
Zanimiv je tudi primer ge. Adelajde Bertolanijeve iz San Possidonia pri Mode-ni, ki se je rodila 4. nov. 1905., postala, mati 22. oktobra 1922 in babica 5. julija 1939. Toda prvakinja je ga. Pia Nadijeva
iz Livergnana v bolongski provinci. Danes šteje 33 let, nje vnuček pa jih bo imel prihodnji oktober 3. Je tedaj babica s 30 leti. Omeniti je, da je imela navzlic svoji mladosti devet otrok, od katerih jih šest živi.
Duhovniki padalci
■ Iz Berlina poročajo sedaj, da sta med akcijami na Kreti padla tudi dva katoliška kaplana padalca, ki sta skočila s tremi drugimi tovariši iz letala, da bi pomagala vojaškim zdravnikom pri negi ranjencev. V zvezi s tem poročajo, da so vsi kaplani in sploh duhovniki v sestavu nemške vojske pokazali veliko hrabrost med vojno z Grčijo in Jugoslavijo, kakor to delajo tudi danes v borbi proti boljše-viški Rusiji. Med njimi jih je že 27 odlikovanih z vojnim križcem drugega reda, štirje pa so prejeli vojni križec prvega reda. V teku vojne je bilo odlikovanih skupaj 350 nemških katoliških duhovnikov. Sodijo, da je kaplanov v nemški vojski okrog tisoč.
ANEKDOTA
Ko se je slovitemu zdravniku Hufelandu bližala smrt, je dejal prijateljem, ki so ga obdajali:
»Ko umrem, zapustim tri pomembne zdravnike.«
Vsak izmed navzočih zdravnikov je menil, da ga Hufeland prišteva med te odlične medicince. Umirajoč' pa je dodal:
»Ti trije so: voda, dieta in telovadba!«
VSAK DAN ENA
On: »S čim hočeš dokazati, da sem pil?«
J. Esteven
48
SKRIVNOSTNA KRČMA
Nenadoma je sprožil svoje koščeno telo, prijel za vrv, ki mi je vezala zapestja, ter me brez vidnega napora postavil na noge in prislonil k zidu. Tam mg je držal s prosto roko, med tem ko je cigareta, ki mu je visela v kotičku ust, nihala sem ter tja.
»Polomili ste ga, gospodična Ana. Lahko bi me bili ubili, pa me niste. Škoda! Zdaj je prepozno. Nocoj je slepčeva noč.«
Junaštva v meni ni mnogo. Da sem mogla spravi.: besedico iz sebe, bi ga bila prosila, naj pri-zanees meni in materi in naj nama pusti življenje. Toda iz mojih ust ga ni bilo glasu.
»Počakaj,« je tisti mah rekla gospa Bodeyeva. »Najprej hoče mgovoriti zmaterjo. Tega sem si zdavnaj želela, Jake. Redkokdaj nanese tako, da more človek združiti delo in veselje. Zdi se mi, da si jo premočno udaril.«
Stopila je k materi in me pustila samo, z Gillo-vimi nečloveškimi očmi pred seboj.
»Bodalo?« jo je vprašal.
»Ne, tvoje roke bodo zadostovale.«
Opazoval me je z nekašno brezstrastno radovednostjo. Cigareta mu je še vedno poskakovala v kotičku ust.
»Niste zelo zgovorni, gospodična Ana. Tudi družabni ne Bog si ga vedi kako. Vse svoje čare ste i~Tubili. To je res velika škoda, res velika škoda. Vaša iastiia mati bd sat komaj spoznala.« Pejje
njegovega glasu je bilo podobno drsanju goselnega loka, ki mi je pililo v možgane. »Neverjetno je, koliko sitnosti pripravi človeku takšnole preprosto dekletce. Kamor koli si stopil, ti je bila gospodična Ana pod nogami. Od prvega večera pa do zdaj smo se venomer spotikali ob vas. Pravijo, da ima mačka devet življenj. Nu, ali se hočete prepričati? Tole vaše življenje je deveto.« Njegova roka me je neusmiljeno pritisnila k zidu. »Prijazna noč je nocoj; obiskati moram tudi prijatelja Claveringa. Sporočim mu vaš pozdrav.«
Glasen vzkrik za njegovim hrbtom je prekinil to odurno čenčanaje in mi vzel še tisto bore sape, ki je bila v meni. Bil je krik, ki je klical na pomoč.
»Izvrstno, mamica,« se je spačil Gill. »Izvrstno.«
V tem pa se je začul drugačen glas, kakor bi nekdo z nogami cepetal po tlaku.
»Na pomoč!«
Kaj je bilo, nisem mogla videti, ker sem imela Gilla pred seboj. S prejšnjim reža jem na obrazu se je obrnil, da bi pogledal. Tisti mah sta prijem in pritisk njegove roke odnehala. Zarjovel je in me pustil ob zidu. Tedaj sem zagledala najbolj nezaslišani prizor v svojem življenju.
Tista, ki je klicala na pomoč, ni bila moja mati, temveč gospa Bodeyeva. Materi, ki ni bila več zvezana, ampak pokonci, je bilo uspelo, da se je polastila ženskega bodala; zdaj sta se obupno borili med seboj, in Bodeyka se je oklepala materinega pasu, da je ta ne bi mogla zabosti. Vse to je storilo, da mi je kri znova planila v možgane. Očitno K j« bila maš	ks si nihče pazil sanjo,
rešila vezi; vendar se je delala nezavestno vse do trenutka, ko se je Bodeyka sklonila nad njo.
»Z menoj bi radi govorili, a?« je rjovela mati in divje stresala Bodeyko. »Na dan z besedo, poslušam vas.«
Jaz sem med tem z zobmi trgala vrvi na svojih zapestjih. Pogled na borečo se mater me je bil kar prerodil. Z levo roko je čvrsto držala Bodeyko za črne lase in ji potiskala glavo nazaj, med tem ko je starka skušala odriniti materino desnico, ki je vihtila bodalo.
»Pomagajte!«
Borili sta se in se vrtili na mestu. Gill je bil nameril samokres, toda sprožiti se ni upal, da ne bi ustrelil matere. Polglasno je preklinjal in mahal z desno roko, ki jo je bil vzel iz obveze. Tedajci pa se je odločil: obrnil je samokres, da bi rabil kopito kakor kladivo, in stopil k ženama.
»Mamica, pazi se!« sem zavpila.
Materi je uspelo, da se je s krepkim sunkom otresla čarovnice Bodeyke; ko je videla, da je čarovnica odletela in padla po tleh, je s čudovito srčnostjo in močjo naskočila Gilla. Z eno roko ga tik pod samokresom ujela za zapest. Ko ga je z bodalom operasnila po čelu, je Gill glasno zakričal. Nato jo je zgrabil s prosto roko za drugo zapestje, in tako sta se vzajemno držala, da ni mogel nobeden ganiti.
Še enkrat sem trznila z zobmi in si potegnila vrvico z rok, mislim, da tudi nekaj kože. Potem sem se z zobmi in kremplji, kakor divja mačka, zapodila naprej.
»Utrni luč!« mi je zaklicala mati, hladnokrvna še v svoji togoti. »Hitro, Ana!«
To je bilo za naju edina pot rešitve. Naj je bila mati še tako močna, Gillu se ni mogla upirati dalj kakor nekaj sekund. V temi vsaj streljati ne bi videl. Stekla sem k električnemu stikalu, ki je bilo nameščeno ob vratih, in zadnji pogled na prizor, ki sem ga ujela, se mi je za vse življenje vtisnil v spomin: Bodeyka, ki je vsa razmršena in omotična vstajala s tal ,mat iin Gill, ki sta si stala nasproti in oberoč držala drug drugega za roke (Gill ves marogast od krvi, ki mu je iz rane na čelu curljala po obrazu), pa truplo Branda Ger-vaisa, ki je negibno ležalo na tleh.
Potem nas je zagrnila tema.
Toda v istem trenutku sem se zdrznila. Slišati je bilo topot korakov, ki so se v diru bližali po hodniku, in spomnila sem se, da je bil Gill nekaj omenil o parniku, ki bo čakal na reki. Tudi gospa Bodeyeva je bila začula hrup. Njen vreščeči glas se je razlegel v temo.
»Semkaj, fantje! Semkaj! Ne dajte deklini, da bi ušla!«
Bliščeči svetlobni žarki so planili iz več električnih svetilk, za katerimi so se nerazločno pokazale človeške postave. Nič drugega nisem mogla kakor stisniti se v kot za vrati. Nekaj mož je planilo mimo mene in sosredilo pramen svojih žarnic na skupino sredi prostora.
aZgrabtie deklei« je Krifcnita gospa Bode%m&
»JUTRO« št. 209
5
^Sdbota DL 1941-XIX
Kronika
*	Ducejeva nagrada za dvojčke. Tržaški Prefekt je iz zaklada, ki ga je določil Duce, podelil zakoncema Massarin iz Tržiča nagrado 800 lir za rojstvo dvojčkov; 700 lir nagrade pa sta prejela za dvojčke zakonca Portelli s Turjaka.
*	Odlikovan letalec. Riega Dobrila, letalski podporočnik iz Kopra, je bil odlikovan z vojnim križcem za vojaške vrline, ker se je še posebno izkazal lansko leto poleti nad Balearskimi otoki.
*	Pregled ženskega fašija. Včeraj je pokrajinska poverjenica ženskega fašija pregledovala fašije v Bukovju, v Kačji vasi, Postojni in Studenem.
*	Cetvorčke je rodila. V občini Lica ta v bližini Paierma je žena stražnika Josipa Cuntarella rodila četvorčke, ki so bili krščeni na ime Vittorio Emanuele, Benito, Umberto in Bruno. Srečna mati in novorojenčki so vsi zdravi. Vodstvo stranke se je takoj pozanimalo za redek slučaj in je kot prvo pomoč nakazalo 3000 lir, d očim bo dekliški fašjo poskrbel vse, da bodo imeli četvorčki, ki so si na las podobni, vse, kar potrebujejo.
*	Prekop iz Milana v Cremono. V Cre-moni je bilo oni dan posvetovanje za ureditev poslednjih podrobnosti glede gradnje novega prekopa, ki bo omogočil plovbo iz Milana do Cremone in reke Pada. Po dolgih letih temeljitega proučevanja in sestavljanja potrebnih načrtov za to veliko in važno delo bodo začeli s kopanjem prekopa po ukazu Duce j a takoj po doseženi zmagi. Na sestanku, kateremu je predsedoval senator Francesco Rossi, je bil sprejet načrt, ki bo v vsem ustrezal zahtevam moderne plovbe. Važnost novega prekopa za Cremono ni treba posebej poudarjati. Na koncu sestanka je konzorcij za gradnjo prekopa poslal zahvalno brzojavko in čestitke državnemu ministru Farinacciu.
*	Pripravljalni pomorski tečaji za vse-učiliščnike. Začelo se je vpisovanje v šesti pripravljalni pomorski tečaj, ki bo v Livor-nu na Kr. pomorski akademiji za izpopolnitev oficirskega staleža pri kraljevi mornarici.
*	Vpisovanje v trgovsko učilišče »Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15 za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti, se vrši dnevno dopoldne !n popoldne. Informacije in nove ilustrirane prospekte daje ravnateljstvo osebno ali pismeno. Telefon 43-82. (—)
*	»Boheme v Tirani. Znano potujoče gledališča Bas so di Tespi je pred dnevi gostovalo v glavnem mestu Albanije. Gledališče je za vojake predvajalo opero »Bohšme«. Mnogoštevilno občinstvo je bilo z igro silno zadovoljno in je igralce nagradilo z burnim odobravanjem. Uspela gledališka predstava je bila začeta in zaključena s pozdravom Duceja in igranjem državne himne. Igralci in vojaki pa so za zaključek zapeli še »Giovinezzo«.
*	Gibanje prebivalstva. Dne 3. septembra je bilo v milanski občini: 68 rojenih, 25 mrtvih, 34 porok; v videmski občini: 2 rojena, 3 mrtvi, ena poroka; v goriški občini: 4 rojeni, noben mrtev, ena poroka. V krminski občini je bilo v drugi polovici avgusta: 12 rojenih. Umrli so: Egidij Dajta, star 20 let, Josipina Mavrencig, stara 66 let. Franc Marin, star 74 let, Ivan Battista, star 61 let, akademski slikar in Beatrice Trašt, stara 76 let. V tem času sta bili sklenjeni dve poroki. V koprivski občini se je v avgustu rodilo 5 ljudi; umrl ni nobeden; štirje pari pa so stopili pred oltar.
*	Rojstva, smrti in poroke v Trstu. 4. t. m. so se rodili v Trstu 4 novorojenčki, 4 so umrli, sklenjenih pa je bilo 10 porok.
*	Zanimiva arheološka najdba. Delavci, ki so zaposleni pri popravilu neke ceste v Draču, so izkopali tri glinaste posode. Ko so posode odprli, so ugotovili, da so napolnjene s kovanci iz rimskih časov. Zanimiva najdba je bila izročena pristojnim oblastem.
*	Opozarjamo naročnike na dr. Gradov Italijanski tečaj za SJovence, da dvignejo izišle zvezke. Dosedaj je izšlo pet zvezkov in se dobe v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. (—)
*	Izšla je uredba o potrošnji svinjskega mesa. »Gazzeta Ufficiale- objavlja ministrsko naredbo, ki predpisuje potrošnjo svinjskega mesa, masti in izdelkov iz mesa za Oboroženo Silo in za civilno prebivalstvo.
*	Urugvajski Hrvati za Paveliča. Kakor poroča »Hrvatska Obnova«, so imeli meseca junija urugvajski Hrvati sestanek, na katerem so sprejeli spomenico, s katero pozdravljajo ustanovitev neodvisne hrvatske države, izražajo svojo vdanost in zvestobo poglavniku ter svojo zahvalo zavezniškim vojakom Italijanom in Nemcem. V spomenici ostro obsojajo delovanje srbskih agentov, ki delajo na vzpostavitvi bivše Jugoslavije. Z navdušenjem se urugvajski Hrvati pridružujejo križarski vojni proti Sov-jetom.
*	Strela povzročila požar. Med hudo nevihto, ki je divjala pred dnevi nad Bor-gosecio, je udarila strela v senik kmeta Josipa Mogliette in ga vžgala. Požar je uničil 500 stotov sena, 35 stotov žita in del poslopja, škoda znaša okrog 50.000 lir.
*	Zdravstvena avtokolona na Turjaku.
Zdravstvena avtokolona je v ponedeljek 1. septembra obiskala naš kraj. Zdravniki spe-cia.listi so vršili dopoldne pregled v želim-ljah, popoldne pa so preiskavah in zlravili pri nas. Do večera je bilo pregledanih 398 otrok in odraslih. Skupno je bilo ves dan pregledanih 1372 ljudi. Ljudstvo si šteje v prijetno dolžnost izreči toplo zahvalo Eksc. Visokemu Komisarju, g. Petragnaniju, šefu italijanskega zdravstva in vodji sanitarne avtokolone g. dr. Duceju, ki je obiskal naš kraj. Srčna hvala tudi gg. zdravnikom in sestram, ki so s svojo človekoljubno požrtvovalnostjo pokazali zanimanje za naše ljudstvo.
*	Smrt znanega režiserja. Oni dan je podlegel hudi bolezni komaj 381etni kinematografske režiser Konrad D' Errico. Pokojnik, ki je bil tudi odličen pisatelj in novinar, je režiral nekaj najboljših italijanskih filmov. Svojo kariero je začel 1929 kot pomočnik režiserja Maria Camerinija v filmu »Kif-Tebbi« Med abesinsko vojno je D' Errico sodeloval v Afriki kot poročevalec kinožur-nala Luce. Nevajen neugodnega tropskega poinebja, je hudo zbolel. Toda kljub temu je bil še vedno eden najbolj aktivnih so-
trudnikov žurnala Luce. Po svojih tehničnih sposobnostih in visoki kulturi je veljal za enega najboljših italijanskih režiserjev.
*	Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (telefon 2986). Vpisovanje se vrši vsak dan. Informacije in prospekte daje' ravnateljstvo. (—)
*	Na ognjišču je zgorela. 741etna vdova Clara Torti, stanujoča v ulici Lagrande št. 7 v Turinu, si je hotela na ognjišču pogreti malo prigrizka, ko se ji je nenadoma vnela obleka. Starka je bila takoj v plamenih. Na njene obupne krike je prihitelo nekaj sosed, ki so skušale zadušiti ogenj ,nakaj je bila prepeljana v bolnico, kjer je nekaj ur potem podlegla poškodbam.
*	Kovčeg s krznom je izgubila. Gospodična Gema Palloni iz Gina pri Firenci. lastnica krojačnice, je dopotovala z vlakom v Milan. Pri povratku se je na kolodvoru spomnila, da je pozabila v avtotaksi-ju kovčeg s krznenim ogrinjalom, vrednim 14.000 lir. Palloni je prijavila izgubo policijskemu komisariatu na kolodvoru, vendar pa doslej krzna še niso našli.
iz ljubljane
Dr. Leon Blinc f
Po kratki bolezni je včeraj zjutraj umrl dr. Leon Blinc, šef znane trgovine s porcelanom Franc Kollmann. Pred dnevi je pokojnik zbolel in nihče ni mogel misliti, da njegova krepka narava ne bo premagala bolezni.
Dr. Leon Blinc je končal pravne nauke na ljubljanskem vseučilišču. Kmalu po promociji je umrl njegov stric Robert Kollmann in usoda je namenila nečaku, da je prevzel Kollmannovo trgovino. S svojim vzornim vodstvom je še povečal ugled podjetja. Med svojimi stanovskimi tovariši je dr. Blinc užival velik ugled, še prav posebno pa je bil priljubljen med nameščenci svoje tvrdke, ki bodo le težko pogrešili svojega najboljšega šefa.
Novica o prerani smrti dr. Leona Blinca je pretresla številne njegove znance in prijatelje. še prav posebno pa je potrla njegovo soprogo Julijo, sinčka Roberta, mater Marijo, sestro pokojnega Roberta Kollman-na, pokojnikovo sestro prof. dr Marto in ostalo sorodstvo. Pogreb pokojnika bo v nedeljo ob 16. iz hiše žalosti, Večna pot 23, na pokopališče k Sv. Križu.
Blagemu pokojniku bomo ohranili časten spomin, njegovim svojcem pa izrekamo naše najiskrenejše sožalje.
u— Ljubljansko gledališče v novi sezoni.
V	operi in drami so priprave za prihodnjo sezono že v polnem teku. Vodstveno osebje je z igralci, režiserji, pevci in dirigenti že delj časa pridno na delu. Tako opera kakor drama sta za bodočo sezono pridobili nekaj novih moči. V operi sta na novo angažirani altistki Franja Golobova in Bogdana Stritarjeva, med pevci pa bas-bariton prof. Mirko Pugelj in tenorist Ana-tol Manoševski. Kot stalni gostje bodo tudi v letošnji sezoni peli Julij Betetto, Elza Karlovčeva in Zlata Gjungjenčeva. Zbo-rista Ladislav Rakovec in Anton Sladoljev bosta nastopala v samostojnih pevskih vlogah. Operni zbor in orkester sta bila znatno pomnožena. Zbor bo štel 44 pevcev, v orkestru pa bo stalno igralo 45 godbenikov. V drami bosta po daljšem odmoru spet nastopila Savka Se ver jeva in Bojan Stupica, ki sta oba angažirana za tekočo sezono.
Samo v nedeljo 7. septembra ob 16. (4) POPOLDANSKA PREDSTAVA
V	»VESELEM TEATRU«
u— Neupravičene živilske nakaznice. Ljubljanski mestni preskrbovalni urad je ugotovil, da nekateri družinski glavarji ne vrnejo živilskih nakaznic onih svojih družinskih članov ali podnajemnikov, ki so iz kakršnega koli razloga odšli iz družine ali jih pa sploh ni več v družini, n. pr. da so umrli, se preselili, odšli v bolnišnico, v jetnišnico, da so v ujetništvu, na počitnicah ali dopustu, na svojem službenem mestu itd. ter zato neupravičeno nabavljajo živila na te njim nepripadajoče karte. Zato mestni preskrbovalni urad opominja vse one, ki so v taki neupravičeni posesti živilskih nakaznic, naj jih takoj vrnejo svojemu trgovcu, da jih ta izroči preskrbo-valnemu uradu, ali naj jih pa sami prineso v preskrbovalni urad, da se tako ognejo kazenskim posledicam zaradi protizakonitega neupravičenega prisvajanja živilskih nakaznic. Posebno pa opozarjamo na novo, da je nakaznica popolnoma neprenosna in sme nanjo dobivati živila samo tisti, ki je na njej napisano njegovo ime. Sicer pa mora vsak družinski glavar sproti naznaniti preskrbovalnemu uradu vsako spremembo v staležu svoje družine.
u— Sladkor in maščobe bo mestni preskrbovalni urad trgovcem razdeljeval v soboto 6. septembra od 8. do 12. ure po naslednjem redu: trgovcem z začetnico A—J od 8. do 9. ure, od K—H od 9. do
10. ure, od N—R od 10. do 11. ure, od S—ž od 11. do 12. ure. Milo bo razdeljeno pozneje. Trgovce in občinstvo opozarjamo, da bo mogoče mast dobiti samo na odrez-ke za mast, t. j. na vsako nakaznico po 200 g. Na odrezke za slanino se bo pojneje dobilo po 100 gr. presnega masla, zato naj trgovci teh odrezkov ne prevzemajo od strank in naj jih ne režejo od kart. Kdaj bo razdeljeno milo in presno maslo, bo objavljeno o pravem času.
u— Seznami davčnih osnov za peke, izdelovalce testenin, književnike, zasebne učitelje, glasbenike, godce, babice, akademske slikarje in kiparje, potujoče agente, trgovske potnike, senzale, mešetarje, so poleg že prej objavljenih razgrnjeni na mestnem poglavarstvu ter naj si jih interesenti ogledajo v vratarjevi sobi v pritličju leve hiše mestnega magistrata do 17. t. m.
u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Ulica 29. oktobra št. 7, telefon št. 41-52. Od ponedeljka od 8. ure zjutraj do torka do 8. ure zjutraj pa mestni višji zdravstveni svetnik dr. Mis Fran ta, Poljanska cesta 15/11., telefon št. 32-84.
u— Šolski Izlet v Benetke, Učenke stro-kovno-nadaljevalne šole pri sv. Jakobu v Ljubljani, ki so se prijavile za Izlet v Benetke, naj se gotovo zglase dne 6. sept. ob 1. popoldne v šoli. — Vodstvo Izleta. ■
u— Danes se je začel na šoU Glasbene
Matice redni pouk v vseh oddelkih in razredih. Opozarjamo pa starše, da je vpis aa glasbeno šolo še vedno mogoč. Prijave sprejema pisarna v Vegovi ulici št. 7 in vpisani gojenec začne takoj z rednim poukom. (—)
u— Modni salon Katalan Grozdana, Tyr-ševa cesta 15/H (nad kavarno »Evropa«), prične z rednim delom 9. septembra. (—) u— Dr. V. Stacul zopet redno ordinira. u— Tri nesreče. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 251etno ženo železostrugarja iz Ljubljane Ano Samarin. Pri skladanju drv se je precej visoka skladovnica zrušila nanjo in ji prizadela precej hude poškodbe na rokah in nogah. Pri opravku z drvmi se je ponesrečil tudi 121etni sin služitelja iz Ljubljane Anton Gradišek. S sekiro se je nevarno usekal v desno nogo. 201etna služkinja Terezija Udovč iz Ljubljane se je s srpom hudo vrezala v levico.
u— Smrtna nesreča starke. Včeraj smo poročali, da je povozil tramvaj pred škofijo neko starko, ki se vse do smrti ni zavedla. Pozneje so ugotovili, da je bila starka 801etna Katarina Kovičeva, žena upokojenega železniškega strojevodje, stanujoča na Gradu, ženica najbrž ni slišala zvonje-nja, pa jo je tramvaj pograbil in podrl na tla.
u— Zgubil sem pred kavarno Emono zlat pečatni prstan z monogramom I. G. Pošten najditelj naj ga izroči upravi Jutra pr.ti nagradi. (—)
u— Stare brzojavne drogove odstranjujejo. V Ljubljani je še precejšnje število cest s starimi lesenimi drogovi za brzojavne in telefonske žice in električno napeljavo. Taki drogovi stojijo še na tistih cestah, ki še niso povsem zazidane. Sem spadajo Tržaška Dolenjska, Ižanska in druge ceste. Drogovi mestu seveda niso v okras, zato so jih začeli zadnje dni odstranjevati. Z deli so začeli na Tržaški cesti in sicer tako. da prestavljajo žice na kovinske drogove tramvajske proge.
Iz Novega mesta
n— Izreden nebesni pojav. Po močnih nalivih se je v nedeljo proti poldnevu zjasnilo in je sonce prodrlo skozi oblake. Ob 11.50 uri pa se je pojavila na nebu v ogromnem krogu okoli sonca krasna mavrica. Mavrica je okoli 15 minut obkrože-vala sonce v popolnoma pravilnem Krogu in je vzbujala ogromno zanimanje meščanov. ki so si po svoje tolmačili ta izredni nebesni pojav, katerega se tudi najstarejši ljudje ne spominjajo.
n— Brivnice ob ponedeljkih zaprte. Brivsko - frizerski odsek novomeškega skupnega združenja obrtnikov je te dni sklenil s svojim osebjem kolektivno pogodbo, po kateri bodo odslej vsi brivsko-frizerski lokali ob ponedeljkih ves dan zaprti. V primeru pa, da pade na torek kak zapovedan cerkveni ali državni praznik, bodo brivnice v ponedeljek odprte, zaprte pa naslednji dan po prazniku. Ta sklep velja za vso Ljubljansko pokrajino z izjemo Ljubljane same in se na to opozarjajo vse stranke.
n— Uradni dan za kontrolo sodov. Na podlagi § 4 Zakona o ureditvi službe kontroliranja meril pri občih upravnih oblasteh se bo vršil 15. in 16. septembra v Novem mestu uradni dan pri postaji za kontrolo sodov, na kar se opozarjajo vsi gostilničarji, vinski trgovci in ostali lastniki sodov.
n— Zegnanje na Trški gori. Kakor vsako leto bo tudi letos na Mali Šmaren že tradicionalno žegnanje na Trški gori, katerega se vsako leto udeležuje ogromno število novomeškega prebivalstva. Letos se bo vršil na Trški gori tudi shod dolenjskega delavstva, cerkvena opravila pa bodo dopoldne ob 7. in 11. uri, popoldne pa ob 4. uri.
Iz Hrvatske
Pogreb gospe Kvaternikove. Soproga maršala Kvaternika je, kakor smo poročali, umrla nenadne smrti: na družinskem posestvu v Petrinji jo je zadela kap. Svečani pogreb je bil na zagrebškem Mirogo-ju in so se ga udeležili poleg družinskih članov vsi ministri in člani vodstva usta-škega pokreta, nemški poslanik Kasche z generalom Horstenauom, italijanski poslanik Casertano in ostali diplomatski zbor, Igrala je nemška vojaška godba. Obrede je opravil nadškof dr. Stepinac, ob grobu pa se je poslovil državni tajnik v domobranskem ministrstvu general Begič. — Adolf Hitler je poslal maršalu Kvaterniku sožalno brzojavko.
Motorizirani ustaški oddelki. V okviru ustaške milice bodo ustvarjeni motorizirani oddelki. V ta namen so v Zagrebu ustanovili posebno motorno šolo ustaške milice. — Kakor poroča časopis »Hrvatska krila«, pravkar organizirajo tudi osem šol za jadralno letalstvo na Hrvatskem. Gojenci bodo izbrani iz 15 šol za jadralno modelarstvo.
Hrvatsko-italijanska kulturna zveza. Društvo prijateljev italijanske književnosti v Zagrebu se bo, kakor beležijo zagrebški listi, spremenilo v Hrvatsko-italijansko kulturno zvezo, katere naloga bo poglabljanje stikov med Hrvatsko in Italijo na vseh področjih prosvetnega in gospodarskega življenja.
Najnižje mezde za gozdne delavce. Minister za korporacije je izdal posebno naredbo, s katero se zakon o najnižjih mezdah razširja tudi na hrvatske gozdne delavce. Tako bo najmanj 30.000 delavcem zagotovljen najnižji dnevni zaslužek 6 ah 7 kun. Sedem kun dnine prejmejo delavci v krajih nad 5.000 prebivalcev, po 6 kun pa v vseh ostalih krajih hrvatske države.
Trgovinski minister Simič si je ogledal velesejem v Lipskem kakor tudi na Dunaju. Nato se je vrnil z letalom v Zagreb. Na Dunaju se je od njega poslovil gospodarski minister Medrick^, s katerim so bili zastopniki oblastev in vojske.
Poveljstvo nemške milice. Vodja nemške narodnostne skupine na Hrvatskem Altga-yer je imenoval za poveljnika nemške milice stotnika Vilibalda Hellerja. Ko je neka družba vpadla v dobojski okraj, se je obrambe udeležilo tudi 40 nemških miličnikov iz Tesliča. Miličnik Draxler je padel četnlkom v roke in je bil umorjen. Pokopali so ga z veliko svečanostjo.
šola za strežnike. V Zagrebu se je že doslej obnesla šola za negovalke. Zdaj bodo temu poklicu posvečali še večjo pozornost. Zagrebški listi poročajo, da bodo letošnjo jesen odprli na zagrebški vseučili-ški kliniki razširjeno strokovno šolo za bolniške strežnike in strežnice.
Nemška srednja šola v Zagrebu dobi svojo- palačo, za katero je stavbišče izbrano ob cesti, ki drži proti savskemu mo-
stu. Dela se bodo pričela te dni ln bo šote.
gotova do konca šolskega leta.
Za obnovo vojašnic na Hrvatskem je vlada odobrila kredit 40 milijonov kun. Ravnateljstvo za gospodarsko obnovo
je ustanovilo svojo podružnice v Sarajevu. V področje sarajevske podružnice spadajo vsa obnovitvena dela v Bosni in Hercegovini.
Zagrebška oddajna postaja bo povečala svojo oddajno silo od 2 na 10 kilovatov. No va aparatura bo dobavljena iz Nemčije in prispe v kratkem. Povečanje zagrebške oddajne postaje na 120 kilovatov pa ostane še nadalje v načrtu.
Poletni čas bo na Hrvatskem ostal tudi pozimi v veljavi. Prav tako na Madžarskem.
Iz
Nov potres« v Beogradu je zabeležil po-tresomer v ponedeljek ob 16. uri 10 minut in 18 sekund. Sunki so si sledili v presledku po devet sekund in so se vrstili v času 10 minut. Epicenter je bil 635 km od Beograda, najmočnejši sunek je iznašal 70 mikronov.
Nove gimnazije v Srbiji. Občinska uprava Vrnjačke Banje je sklenila zaprositi ini-n;strstvo prosvete za dovoljenje, da se ustanovi tam samoupravna gimnazija, ki bi to vzdrževala občina iz svojih sredstev. Pri poizkusnem vpisovanju se je prijavilo nad 150 učencev. Ministrstvo je predlogu ob-č-ne naklonjeno in bo zadevo v najkrai-šem času rešilo. Tudi v Velikem Gradištu je v teku akcija za ustanovitev popolne gimnazije aH pa učiteljišča Tam je že nižja gimnazija najstarejša v Srbij;. Do ieta 1929 ie bila šestrazredna. 1. 1930 pa so ukinili peti in naslednje leto še šesti razred.
Nov nebotičnik v Beogradu Znani indu-strialec g. Vlada Teokarovč bo na oglu Masarykove in Kralja Milana ulice zgradil novo 12nadstropno palačo. To bo največja palača v Beogradu, slična doslej največji palači »Albanije« ki ima 11 nadstropij.
Nov moderni občinski dom * Beograda
bodo zgnuHi na Gledališkem trgu.
60 za enega. Iz Beograda poročajo uradno z dne 3. t. m.: Danes opoldne je Ml neki nemški vojak na javni cesti v Beogradu ustreljen od nekega komunističnega bandita. Za maščevanje tega zavratnega umora je bilo takoj ustreljenih 50 komunističnih banditov.
Iz Spodnje štajerske
Matere potrebujejo obleko. Zdravstvena odposlanstva nadalje preiskujejo otroke v posameznih krajih po Spodnjem štajerskem. V šmartnem in pri Sv. Kcnguti v mariborskem okrožju so pregledali 335 otrok. Zdravstveno stanje je zadovoljivo, nekaj otrok pa so poslali v bolnišnico. Nekatere matere niso prinesle otrok, češ da nimajo oblek zanje. To so družine, ki jih doslej še niso obiskale sestre pomočnice. Zdaj jim bo treba preskrbeti obleko.
Nase gledališče
DRAMA
Začetek ob pol 20. uri. Sobota, 6. septembra: Nenavaden človek.
Izven. Znižane cene. Neielja, 7. septembra: zaprto.
»Nenavaden človek« je tragikomedija Gena Senečiča, v kateri je predstavil dramatik gledalcem resničnega poštenjaka v nasprotju s sumljivo in zlagano dobrodelnostjo, ki koristi sama sebi, pokazal je značaj dobrodušnega, zaupljivega poštenjaka starega kova v okolju sodobnih ljudi, ki jih je pokvarilo današnje nemoralno gledanje na svet. Aktualna zgodba bo našla zadovoljno občinstvo, ki ljubi gladek in hiter potek dejanja, zanimive preobrate in z življenjsko vernostjo poiane prizore. Delo je poslovenil in zrežiral J. Kovič, ki bo igral tudi glavno moško vlogo.

Contro le egemonie metalliche
L'alluminio e metallo italianis-simo dato dalla bauxite del no-stro suolo e dal carbone bian-co delle nostre montagne. Le grandi tappe segnate dalla produzione annuale — nelFera fascista — sono la piu fulgida prova delle possibilita tecniche e delle vaste applicazioni di questo metallo tutto nostro.
Per ogni uso una lega adatta
Proti hegemoniji kovin
Aluminij je pristna italijanska kovina, ki jo daje bauksit naših tal in beli premog naših gora. Velike etape, ki jih — v dobi fašizma — zaznamuje letna proizvodnja, so najsijaj-nejši dokaz tehniških možnosti in obsežnih načinov uporabe te čisto naše kovine.
Za vsako potrebo primerna spojina
Mminia/lluminIJ
"METALLO DEL^OMINIO^OOSPODUJOC^COTrRA^
E' CDMPLETAMENTEITALMNO-JE POPOLNOMA ITALIJANSKA
»JUTRO« št 209
-Sobota 6. DL 1941-XIX,
NALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Kdor iSče službe, plača za vsako besedo L. —.30, takse L. —.60, za dajanje naslova ali za Šifro L. L—. Najmanjši znesek je L. 7.—. Za ženltve in dopisovanja se računa vsaka beseda po L. 1.—, taksa L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je L. 20.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda L. —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši
znesek je L. 10.—.
Sluzbo.dobi
Šoferja
k toTomemu avtomobilu in traktorju sprejmem. Hrana na razpolago. Ponudijo naj se samo tisti, ki imajo vo ljo do dela na sobo 111, hotel Metropol. 15378-1
Knjigovodja
▼sestransko porabljiv, dobi službo. Na razpolago je tudi lepo manjše stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposoben«.
15358-1
Sprejmem
več pleskarskih ter dva slikarska pomočnika. A. Jel-čič, Ljubljana VII., Gale-tova 11, tel. 38-60.
15339-1
Samostojno
služkinjo
ki kuha, pere, šiva, vrtna ri, iščem k dvema osebama. Pismene ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Dobra«.	15276-1
Mlado dekle
Službe išče
Beseda L —.30, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 1.—.
Vzgojiteljica
z večletno prakso želi služ be k otrokom. Ostalo po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15370-2
Bivši narednik
samski, star 23 let, brez ro diteljev in doma, prosi kakršne koli zaposlitve. Vajen sem tudi pisarniškemu delu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez roditeljev«.
15345-2
Prodam
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Izložbene omare
pripravne za vzidavo ali vežo proda C. J. Hamann, Ljubljana, Mestni trg 8.
15335-6
Neveste!
30 m še pravega bombažnega platna za rjuhe in 20 m najfinejšega »Maco«
(začetnico) iz dežele, vzamem za v pomoč v gospodinjstvu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	I prodam. Naslov v vseh po
15391-1 slovalnicah Jutra. 15366-6
vseh j sifona za blazine, ugodno
MOSTRk NAZIONALE DELLA RADIO
NACIONALNA
RADIJSKA
RAZSTAVA

6.40

MIL ANO
Palazzo deirEsposizione Permanente Via Principe Umberto 32
Hladilna omarica
praktična za malo gospo dinjstvo naprodaj. — Ivo Štembal, Vegova 8, priti.
15350-6
Beseda l —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Klavirsko
harmoniko
po uspešni metodi poučuje gospa. Pride tudi na dom. Sprejmem otroke tudi v skupinah. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15363-4
Saxofon, violino
poučujem. Posebna metoda za one, ki se učijo za svojo zabavo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15344-4
Avto, moto
Beseda L —.60, taksa —.60, z? dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Adler-Junior
skoro nov, spec. močna guma, prodam. Pojasnila: Au-to-šola Gabršček, Hotel Mi-klič, Ljubljana. 15319-10
Drva zamenjani
za motor 100—200 ccm. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Drva«. 15342-10
Ford limuzina
skoraj nova, z novimi gumami, naprodaj. Ogledati: Toraačevo 72, Ljubljana.
15383-10
Tiha želja vsakogar je
lepa preproga
ki daje stanovanju udobnost, domačnost in toploto:
Predposteljniki, pliš, od ....	L. 27.— dalje
Garniture, pliš 3 kosi, skupaj od	L. 209.— dalje Velike preproge, cca. 200X300,
pliš, perzijski vzorci, od . .	L. 595.— dalje
Na zalogi: manufaktura
F. KS. SOUVAN
Mestni trg 24.
Pohištvo
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 2.—.
Spalnico
temno, solidno izdelano, proda Krže, pohištvo Vrhnika. Ogleda se na skladišču v Ljubljani: Prečna ul. nasproti mestnega kopa
6. lišča.
15237-12
Spalnico
(češnja), dobro ohranjeno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15388-12
Stanovanja
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro l 2.—.
Poltovorni avto
nosilnost do 1200 kg, v brezhibnem stanju, z malo voženimi gumami, naprodaj. Na ogled v garaži Dolenc, BIeiweisova c. 52.
15357-10
Generatorje
(pogon z ogljem) za tovorne, osebne avtomobile in stabilne motorje, različne velikosti po znižani ceni na zalogi. — Generator delavnica, Tyrševa 13 (Fi-govec, levo dvorišče).
15387-10
komfortno dvosobno stanovanje
vsemi pritiklinami, išče mirna stranka brez otrok za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«.
15360-21a
Eno- ali dvosobno stanovanje
išče mirna stranka dveh oseb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mati in sin«.
15349-21a
Živali
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali šifro L 2.—.
Tristanovanjsko hišo
pod Rožnikom, novejšo, s kopalnico, parket, linolej vrt, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15348-20
		
la	1!33L	m
Beseda L —.60, taksa —.60,
za daianje naslova ali za šifro L 2.—.
Opremljeno sobo
lepo, sončno, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice v I. nadstropju v vili na Vrtači oddam s 15. septembrom solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15359-23
Lepo opremljeno sobo
oddam mirni, boljši gospodični, ki je ves dan odsotna. Ogled od 2. do 3. popoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15389-23 |
Beseda L —.60, taksa —.60, za datanie naslova ali za šifro L 2.—.
Boljši gospod
išče opremljeno sobo s posebnim vhodom iz stopnišča. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Dr.«. 15372-23a
Boljši gospod
išče opremlieno sobo s posebnim vhodom i2 stopnišča. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Boljši«.
15309-23."
Glasbila
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianje naslova ali za šifro L 2.—.
Klavir
dolg, dunajske znamke, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Ljubljana, Pod Je žami 5.	15236 26
Izgubljeno
Beseda L —.60, taksa —.60,
za dajanje naslov- ali za šifro L 2.—.
Zapestnico
z rdečimi koralami sem izgubila v sredo dopoldne od Marijinega trga do obrtne šole. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi na ogl. odd. Jutra.	15365-28
Pismo brez kuverte
v nemščini, 4 listi, izgubljeno od Cigaletove, Tavčarjeve ulice mimo Evrope do Kersnikove. Najditelj naj ga odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra.	15347-28
Pridelki
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za
šifro L 2.—.
Pristno oranžado
v originalnih steklenicah in mineralna voda na debelo »e dobi v glavni zalogi. Ko lodvorska ul. 8. M. Ge-rovac.	14889-30
E NO IN VEČBARVNE
JUGOGBAFIKA
23
PHILIPS
Uoipade elettridiB (t totti i tipi e per qualsian applicaaone. prodotte nei gran dio® štabi limenti di Alpignano (Torino), dotsti di macchinario modernissimo e di laboratori »parimentali perfetti.
Mani «U>'
rHILIFS S.A.I.
MLAK - VIA S MARTINO. 20

LAMPADE T\ vt
Inserati v Jutru" imafo • velik uspeh •
Vsakovrstne električne Žarnice, za različne uporabe, proizvod znanih, velikih tvornic v Alpignano (Torino), opremljenih i najmodernejšimi stroji in z dovršenimi eksperimentalnimi laboratoriji.
PHILIPS S. A.I.
MILANU . via S. MARTINO. 20
Posodim klavir
kratki, prvovrstni instrument. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15344-26
Srednjeveliki zajci
in kletka naprodaj. — Ru-tarjeva 5.	15312-27
EIAR RADIO LJUBLJANA išče odličnega
PREVAJALCA
iz italijanščine v slovenščino, prvovrstnega italijansko-slovenskega
NAPOVEDOVALCA
in slovensko STENO-STROJEPISKO z znanjem italijanščine. — Predstavijo naj se samo moči z izrednimi sposobnostmi. — EIAR, Cesta 3 .maja 4. mezzanin od 10. do 12 in od 16. do 18. ure.
Rdeči križ poroča
Ljubljana, 5. septembra
Pošto naj dvignejo:
Andrič M. Sreten (prej na Brezovici pri Ljubljani), Avšin Jerica. Cesta 3. maja 7. Bergelj Ivan, Glinška c., Blaha Olga, Slomškova 14, Božič Viktor, Vič, Cervan Peter, Vič, černač Franja, Dežman Peter, Vič-Glince, Fabiani Anica, Poljanska cesta, Frohlich Oto, Hroševec Franc, Hojs Konrad, gostilničar v šiški, Grilj Viktor, orga-nist v Črnučah, Groznik Franc, polic, pod-narednik, Jagodic Jože, škof. kancler, Jerin Franc. Kokalj Franc, Kollmann Drag., Ko-šenina Franc, Kren Mici, Cesta v Rožno dolino 16, Krošelj I., banski svetnik, Le-nassi Marjan, Vič-Glince, Lešnik Metka, Linhartova 33. Lovrenčič Augusto, Machie-da, pravnik, Majdič Joško iz Celja, Malovrh Marija, Ločniškarjeva 14, Miklavčič Franc, strojevodja, Beethovnova 5, Modic Ludovik, Vič 164, Moderndorfer Vinko, uradnik Vis. Komisarijata, Mojškerc Pavla, Nachtigall Ivan, fma. »Saturnus«, Nagode Josip, Peglezen, Novak Ivan, Ižanska c., Oblak Frančiška, železničarske hiše, Pahor Minka. učiteljica, Drenikova 22, Pav-lovič Branislav (preje žel. postaja Brezovica), Pfeiffer Jože, upravni svetnik KID, Dukičev blok, Po.ie Malka, Frančiškanska ul., Prebor Matija, Rabar Katarina, Rode Alenka, Tobačna 14, Rupert Marija, Rutar Ivan Langusova 17, Rutar Marija, Vič 60, Sacher Jožefa, Vrtna 23, špetič Marija, poštna uradnica, Smerkolj Pavel, Vič 24, Smerkolj Slavica, Schwarzer Ivanka, Tržaška 8, S tarč, obitelj, Dvorakova 12, To-
mašič Juro iz Celja, Toplak Romana, šolska sestra, šiška, Turk Danilo, torbarski pomočnik. Del. dom, Turk Emica, šelen-burgova 6, Volčič Mila, Verdijeva 13, Ver-linšek Julči, uradnica OUZD, Zajec dr. Marjan, odvetnik, Zupančič ing. Ivan. referent za vinarstvo, Beljaška c., Zupančič Silva, Tyrševa c., »žena in dom«, Uprava, živ-kovič Ciro.
Pošto, ki je bila namenjena naslovljen-cem v Hrvatsko in Srbijo, pa so se msd tem vrnili, odnosno niso mogli najti na naslovu, naj dvignejo:
Bertoncelj Valentin, župnik iz Železnikov, Cirman Ivan, žel. tehn. uradnik, Do-dič Ivan, učitelj, Faust Terezija, Filipič Marija, Golmajer Metod, Hartman Josip, Julij Amalija, Krajnc Josip, Klemenčič Franc, Medved Janez, bogslovec, Meršolj, župnik v pok., Pavlovič Jelena, Planinšek Josip, Pire Jernej, Resman Franc, Robič Franc, Rosemvirth Stanko, Rozman Janko, Supin Karel, špendal Ivan, svečenik, žkr-bec Matija, dekan, škerbinek ing. Vinko, Tušek Kati, Valenčič Leopold.
Obvestilo o pogrešanem Babšku Ivanu naj dvigne ga. Babšek Marjeta.
Stepančič Dušan se kot vojni ujetnik nahaja v Nemčiji in je zaposlen pri delu na kmetih.
Devetletna Cečka Zavašnikova z Viča je izročila Rdečemu križu L 20.—, nabranih med otroki pri domači igri. Mali darovalki iskrena hvala.
Obnovite naročnino!
. r-\»	■ i-n* ■■ iV
*< \ v. V
i -sat^; ft V-'J.. •» »« . T 5	.
'4 3.	. v ->
A- V - Z
JfŠM :
H	-v
K'. j. •„■ iJ.-^-V
m
[r ■ -i' 't ~ ^ ■ ■ ".-. i V ' —'V-
«■ v »i C »sSjV •
A^tfH -.i', -i' - >'?"
-i?' iž^fSSži

'r • ' - *
J ■	...- frt
j V-	.
i V	'■'}:
; 1 - .i v :.	■ • i'-
: -"V-v ' Vf f^^f-vH
. c V. *	•
Bloboko užaloščeni sporočamo i/sem soroflnikom, priiateljem in znancem tužno uest, da nas je za uečno zapustil naš srčno ljubljeni soprog, dobri atefc, sin, brat, bratranec in suak, gospod
dr.-BLINC LEO
TRSOUEC
Pogreb nepozabnega pokojnika bo u nedeljo dne 7. t. m ob 4. uri popoldne iz Zal, kapela su. Nikolaja na pokopališče k 5u. Križu.
Ljubljana, 5. septembra 1941.
Bloboko žalujoči:
lULDR, soproga; ROBERT, sin; fDRRDR BLIHC, mati; mRRTR dr. BL1HC, sestra;
rodbine BLIHC, BELRK, dr. BU5BRCH.
V ».-.*. >V J

Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.