▼ Združenih drianli
Vi^amltlo • . . S6.00
I Z« pol lete.....$3 .00 S
Za Nm York cslo leto • $7.00
GLAS NARODA st
IM:slo^iMlBhidi?eery Amer&L
TELETOM: OHalMt S—3878
HO. 186. — ftTEV. 186.
Entarad m Second Class Matter Septamber 21, 1901 s* ths Post Offies aft Msw York. H. Y. todir Aet of Ooiifrsss of lUroh 3, 1870
TELEFON: OHilm 8—3878
NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 10, 1934. — PETEK, 10. AVGUSTA 1934
VOLUME XT JI. — LETNIK ZLIL
AMERIŠKA VLADA JE NACUONAIJZIRALA SREBRO
Skrajšanje delovnika—edina rešitev
IZ OZEMLJA, KI GA UNIČUJE STRAŠNA SUŠA
Vetrovi so odnesli zemljo in žito. — Reke so posušene. — Vročina znaša nad 100 stopinj.
Minneapolis, Minn.. «». avgusta. V nekaterih oz brili jt» jsm< rozapad littwgo bolj prraadet	suše kot
pa jugozapakl. Mnoge reke, potoki in jezera .so posašena. Polja m travniki ko ipopaljeni.
Štifta .se je že zgodaj pričela. Pomladanski vetrovi so minili zemljo rn posejano žito. Vetrovi ko odnesli zemljo v obliki pralni pro-'
ti ruzfaodu hi ne»ke«ra dne je celo . | New York dobi odejo te«ra ]>ra-
hu.
Pašniki ko uničeni in živine ne bo mogoče zdržati čez zimo. ako v kratkem <'ax>ii ne pri<le dež in zraste nekoliko trave.
T zmed v.seh držav .sta najbolj prizadeti obe Da kot i. lc i i mart a 2,500,000 av goveje žiirme. vode in krm^ pa je komaj za* 1 mi-lijon glav. V severni Dak«rti .so že pok'Iali «00.000 «rlj»v živine in meso spravili v konKerve; 30,000 glaro pa {»OKtrelili in zakopali, ker njih meso ni bi!o več porab-no.
Pred suho je bilo -v južni Paketi 956.000 ;Hav živine; 3*5.000 iih je bilo zaklanih. 34.000 pa postreljenih in miičenih.
Chicago, 111., 9. argunta. — I>r-žarva kAva Mxlaj naj vre trpi vviled vročine. V Ot-tinmva. Iowa je ka-j zal toplomer 115 stopinj. V dru-l frih nuvrtilk je bila »vročina naslednja: Quincy. III.. 110stopinj, Hannibal. Mo.. 107, 4'nlttnibia. Mo., j lOfi. Kansas Ckv. Kan*.. Lincoln, Neb. in 4'arbondale. 111. 105 in v St. Louutu. Mo. i:i(> stopinje. | Hew Brunswick, N. J., 9. avgusta. — Na paznike New Jensevai bo v krartk«-ni r. zapada prignanih 100.000 glav živine, Živina bo pričela prihajati proti koncu avgusta. To žirvino je pokupila snežna ivlada in jo bo postala* na pašnika. da se nekoliko i»oredi, jeseni pa bo zaikJana.
Fairmerji, ki so dali svoje travnike na razpolagi), bodo dobivali Ka vsako povedo po $1.50 na mesec.
Pol ep tega bo poslati ih v drža»-vo '>few Jersey 500,000 ovac. ki • bodo .poslane jeseni \x newyorske klarvvrice. Meso bo vlada* pozimi readeljetvala med brezposelne.
AMERKANCI INDUSTRIJA MORA POTOM
DEPORTIRANI IDAVKOV SKRBETI za NEZAPOSLENE
MRS. ANTONIO I USMRČENA
Governer je ni hotel po-milosti ti. — Znjo vred 1 sta bila usmrčena tudi morilca, ki ju je najela.
Sinoči malo po etrajjsti uri je bila usmrčena v električnem stolu <v državni kaznilnici Sing Sing
dc vet indniajset let na Mrs. Anna	1
Airtonio. ki je najelai Samuela Fer-	1
racija in Vincenla Saetto. da sta	I
umorila njenega moža. Hotela se	'
j-' polastiti par tisoč dolarjev za-	* varovalnine.
(fovorner Lelttniaii je dvakrat	1
oMl<r<Nlil nsmrčenje.	^
Tudi sinoči so do zaulnjega tre-	'
nutka čakali vesti v/. Albany, da	\
j«» «t«»verner izpn-menil «in.r*-no ob-	*
s<wfbo k- d<^ninno ječo. Toda rd-	' kali no zaiman.
Xjena dva tovariša sta sii preti	'
smrtjo privr/čila obilno večerjo.	1
dočim Mrs. Antonio ni hotela ni-	3 česar zavžrti.
Pred xmrtjo se j«» poslovila <wl
Hvojeijrai triletnejra sinčka družili	■
dveh otirok pa niso ijwisti'i k nji.	'
V sinrt je šla «e precej pokoj-	' no. K električnemu stolu
jo je	1
spremil katoliški diihovnik.
Mrs. Antonio ju* r*za> leta lf*27	j
prva ženska, ki jo umrla na elek-	^
trn'nein stolu v Sin« Sin^u.	1
Iietia 1927 je bila usmrčena
Mrs. Snvder. ki je s svojim Iju-	1
brm(vm C, ray p in usmrtila svojega	*
moža-.	J'
PRIZADEVANJA HABSBURZAN0V
Oton se bo posvetoval z Mussolini jem o avstrijskem prestolu. — Mogoče bo tudi snubil princeso Marijo.
Rim, Italija, 9. avgusta. — Nadvojvoda Oton je« z avtomobi-Nsn na) potu v Italijo in bo ob' iskal nvojo imater. 'bivšo cesarico Žito v Viajreggio, kjer ima j^vojo vilo.
Njegovo ]H>tov»nje v tem času je dalo povod «za mnoga dotninevau nja. Javnost posebno Taapravlja
0	dlveh možnost ih. Oton mogoče imiali. da je sedaj jwise-l čas. da se obnovi avstrijsko cesarstvo in da se hoče glede tega posvetovati z Mussolini jem, in ga prositi za'pod-
j poro. Drugo domnevam je pa se tiče Oton o ve nattmere zasnubiti hčer italijanskega kralja princeso Marijo.
Italijanska javnost ni posebno naklonjena Otonovemu obisku rdmo sedaj, ko je oda Evropa raodburjecia »rradi n azijske vstaje v Avstriji. Italijani se hočejo izogniti vsakwmu »immičenju. da bi Ttalija podpirala Habsburžane, da pridejo na avstrijski prestol.
Do sedaj nadvojmodai Oton Stussoln^jrt lie ni prosil za sestav nek in je tudi dvomljivo, ako bi rtaiijasnki diktator v to pršvoHI.
Položaj v osrednji Evropi je tako zamotan ,da Italija nikakor ne sme potkaaa/tf, kot bi hotela postat-
1	viti Oto«na na avstrijski cesarski j prestol.
' Posebno tej točki je MiaQ« an-taovta zelo občutljiva in ye i-zj a vila). da obnojvitdv ajvs1|rijf?ke mo-iutrhije pomeni dvojno.
Bsrttn, H«mSaj&, 9. avgustaL — Fnurw yon Papen, ki oanuerste
Nekdanji vojni minister je bil aretiran. — Telefonska družba je poslovanje prepustila državi.
Havana, Kuba, 9. avgusta. — Trije Amerikaoic , Frederick H. WiMcox, Basil A. Xecdhaun in polkovnik Arthur W Jloffman, ki so bili v soboto zafrakli revolucij*>-liamega delovanja aretirani. lx>-do brez -vsakega zaslišanja deportirani. < >bdolženi so. da so kubanska revolucij on a rje zalagali z o-rožjcon. <V*udi zatrjujejo, dai so prišli na Kubo po )>o|>olnoma dni-gih jioslrh. Po mneiju ameriškega poslaništva je bil Xce*lham. ki je prišel na Kub*>. da nakupi vef-jo množino sla<lkf»rja. p^miotoffna aretiran.
Antonio G uit eras, ki je bil vojni minister pod predsednikom Ra-anan (Jr&u Sa»n Martin, je bil pod dramatičnimi okolšičinanii aretiran. Ivo so vojaki šiloma prinli v nje«rovo hišo, j« skočil skozi okno svojega stanovanja v dntgein nadstropju. Njegovo hišf> jc obkolilo vojaštvo s strojnimi puškami. Pod mfH-no vojaško stražo je bil (J uit was prf'tpeljan v vojaško bolnišnico.
OuiterHK je bil osumljen, da je snoval upor proti sedanji »vladi in poveljnik kubanske vojske oberst Piilfj^ncio Batista j'- odredil njegovo aretacijo.
'Kubanska telefonska družba, ki je izročila poslovanje Mad i. ker je vlada zahtevala, dai družba zopet
Kap<v«Ii 2Z6 stavkujočih dela»veev.
ITij»rava družbe se vlaJrlnr zahtevi ni ivtklonila ter je izročila svoje i]M>d jet je*. Iki jc predstvlja vrednost tr>8,000.(KX), vladi, da vzdržuje obrat. Država jamči <za ipo-<ljetjc ter bo povrnila vsako škodo. ki bi jo mogoče nemiri povzročili.
I	--—
ATLANTIC CITY, N. J., 9. avgusta. — Dane* je govoril pred Atlantic City Kiwanis klubom Matthew Woll, podpredsednik Ameriške Delavske Federacije, ter rekel, da je skrčenje delovnega Časa edina rešitev iz sedanjih zadreg.
NAZIJIBEŽE V JUGOSLAVIJO
Jugoslovanska straža razorožil je nazi je in jih pošilja v taborišča. — Interniranih je 3000 beguncev.
Beograd, Jugoslavija, 9. arvgu-»ta. — Beg nazijskih npornrkoiv« čez anejo iv Jugoslavijo se nadaljuje. V sredo so jugoslovanske obmejne straže blizu Maribora prijele 84 beguncev in so jib poslale koncentracijsko taborišče v Varaždin, kjer so se pridružili več sto svoj Fin tovarišem, ki so po obufpnem boju na Koroškem in južnem Staje rs k-^n |»ribežaJi čez mejo.
'Novi begunci so povedali, da se še vedno skrijva v gorah na Koroškem in Štajerskem okoli 300 na-zijev. ki samo čakajo na priložnost, da pobegnejo čez mejo.
Število avstrijskih beguncev v Jugoslaviji znaša se<laj že nad 3000. Internirani so v ratzmih taboriščih. največ pa jih je v Va-ražd inu.
JuS"osiI«\Tanska -vlada je v veliki zadregi, kaj narj bi napra\ila s temi nepovabljenimi gosti, ki so državni blatgajni v veliko hreni**. V Avstrijo se ne morejo vrniti. ra7Jun če jim avstrijska <vlada podeli amws.ti.jo. Nemčija tijdi ni posebno pri ivolji, da bi avstrijsko kurijo v Nemčiji poqinnozila še za 3000 mož. Prve dni je nemški konzulat v Zagrnil in Ljubljani skrbel jsa te begunce, toda« iz Berlina je prišla prepove*! za naclaljtio podi>oro avstrijskim »nazijem.
Italijansko časoipLsje ostro napada jugoslovansko vlado ter jim očita, da je v izvezi z nazi.iskri vstajo v Avstriji. Ttalijamski listi namreč trdijo, da je bilai vsthia organizirana Jugoslaviji s popolno vednostjo jugoslovanskih c blast i.
Ce se to ne zgodi, je treba na-ložti na industrijo poseben da vele in s te*n dalvkoan naj bi se skrbelo za nezaposlene.
AVoll je rekel, da delavstvo sim-pa t i žira z >»TRA ter da bodo mora>-li prinedpi, na katerih je bila NRA ustanovljena* veljati tudi potem, ko bo imeseva junijas prihodnjega leta izgubil RecoK-ery Act svojo veljavo.
— Kaj se bo zgodilo po mesecu juniju prihodnjega leta? Vsi prai-vilniki bodo postali nepostamii in tisti, ki se jih bodo držali, bodo krrvi k rim in ad ne zarote. Naravnost nepojmljivo je, kako bi mogla spraviti vlada industrijo in trgovino v takšen položaj. Principi NIRA bodo moraJi ostati se nadalje v (veJjarvi.
Olede Evrope je izjavil: — Kar se danes dogaja onkraj morja, bč prav lailiko jutri zgodi pri nas, kajti narodi so odvisni drug od drugega. Fašizem, nazijzem in komunizem se skušajo razviti t-udi v naši deželi.
USODA RUSKEGA OBERSTA
Sofija, Bolgarska, 8. avgusta. Ruski oberst Ivan P. . (nj<<govo polno iiue ni objan-ljeno) se bo po 17 letih zopet združil s »v o jo ženo in dvema otrokoma. Njegova dmužina živi v Harbinu in ka-da prkle ober>rt Iv«n v Harbin, bo zopet dobil 50.000 zlatih rub-ljev. katere je naložil, predno je sel v vojno. «v afeijski banki. 1 'ObeTNt Ivan je bil rojen v Har-ko«\i» kot sin bogatih starij^ev. I«na sina in eno hčer. Tekom svetovne . vojne je poveljeval kavalerijske-mu polku na romunski fronti. Predno >e» šel v vojno, je v ruski azijski banki naložil 50.000 zlatib ripbljev.
j Nato je prišla revolucija. Njegova žena in otroci so izginili in . pozneje ni več slišal o njih. Boril se je pod generalom Wrainglom. Leta 1922 je prišel v Bolgarijo in je postal bolgarski državljan. Med tem časom je bil vratar, sluga dn nanadni delavec. Pogosto ni imel ničesar jesti.
Pred nekaj dnevi pa je prejel pisni o, katero mu je pisala njegova žena) in ki je aJo okoli sveta. Žena mu je sporočita, da se ji go- , d i dobro in da živi v Harbinu pri svojih stariših. -Njegov sin je in-| žinir, hči pa je dobro poročena. Naznanila mu je tudi, da ga na azijski banki eaka -50.000 zlatih (ruibljev, katere pa -more le sam.
.dvigniti. ......
I Mnogi prijatelji mu hočejo po-
I sod it i denar za železnico, toda oberst Ivan pravi, da bo ostal pri svojem delu in bo na kak naŠin (teposloval. da bo njeiruva žena mogla dvigniti denar in mu ga poslati zai pot.
I JAPONSKI IZDATKI ' " IK MORNARICO
Tokio, Japondm« 9. vgusta. — Japonska (mornarica v svojem proračfulnu zabiti**. #214,416,000. Od te vsote bo maroariUko po-- veljstTo izdaJo n bojne hdj« [ #64,800,000, m aeroplane pm $16,450,000, •■ , -7- ■	1 ii
t,
DO BYRDA NI MOGOČE DOSPETI
OPOJNA PUACA
PRINAŠA DOBIČEK
Washington, D. 0., 9. »vgustaJ Zakladniški department nazna-' nja. da je zvezna) v4ada ne davkih na žganje, u-ino in pivo v prvih' sedmih mesecih, odkar je opojna I pijača gapet postavno dovoljena,' v 29 državah prejelai $184,923.535.1 T*z poročila zakladniškega depart-' ment« je r&avidno, da je zniafial daivek na pivo $108,915,651, na Žganje in vino pa $81,007,884.
Naj več datvka je plačala Pennsylvania in sicer $69,433.184. zai rijo pride NeKv York $28,082,660 in Illinois $21,648,937.
AMERIKA POSREDUJE
Washington, D. 0., 9. avgusta. Vlad« Združenih drža se je ponudila ,da posreduje v sporu med iOhUe In Paragvajem.
Little Amerim, 9. avgusta. —
Ekspedtcij«.. ki se je odpravila, da! n traktorji doape do bi|va^»ča admirala Byrda, 123 milj od glavnega« taborišča, se je morala vrniti, ker se je traktor pokvarH. Tat-koj naslednji dan pa je ekflpedi-cija zopet odšlai ta drugim traktorjem.
priihodnji teden odpotovati na Dunaj 'kot posebno poslanik Hitlerja, je rekel, da je bila listina, s kartoro je bU imenoman «a poslanika na Dimtju, zadnja, katero je podpisal (predsednik Hindenft>urg.
(Prvo Papenovo ddo kot poslanik na Dunaju bo, d* repo® 1 nje pri avstrijski vladi amnestijo tza okoli 40,000 afvfctrijskih nwijAih beguncev, ki so po najtjAi vstaji prihfisiii t Itadijo,
GROZODEJSTVA _ V ALŽIRU
Podivjani Arabci so ženam in otrokom razparali trebuhe in rezali vratove. — Mnogim so bile glave s palicami razbite.
Oonstatine, Alžir, 9. aiugusta. — Le polagoma, ko sestavljajo uradno poročMo tridnevnega morjenja Židov, prihajajo na dan grozote tega nečlovetkegai divjanja. Od fanatizma) gnana druihal jei podivjala m ni več poenala meje svoje jeze.
Med drlgimi so našli tri dekleta v starosti 4, 8 in 10 let, katerim so pobesneli Arabci z dolgimi noži prerezali vratove. Najdenih je bifo tudi 13 nrrličev, med njimi več ienat, katerim so Arabci razparali trebuhe, ali pa prerezali vratov«. Mnogim pa so s palicami razbili glave.
•Uradno je naznanjenih 27 mrtvih, toda Anrbci so mnogo svojih žrtev odnesli s s«ft»j in jih sedaj skrireurjo. Vojaštvo patmlira po ulicah. Pokop žrtev je brl predložen za en dan, da irlads odredi rv«e potrebno trn varnost prebivafl-rtvs.
I	The largest Mutm** n Dsfly Is
I	tke Umtod States.
I
|	75,000 RmiUI.
DRUGE DRŽAVE BODO MORALE NEHOTE SLEDITI ZDR. DRŽAVAM
TER UVELJAVITI SUČNE ODREDBE
Srebro mora biti izročeno v teku devetdesetih dni. Zagovorniki inflacije triumfirajo. — Po mnenju senatorja Thomasa, je napočila nova doba pro-speritete. — Predsednik Roosevelt je rekel, da je narod zopet dobil zaupanje v svoje voditelje.
WASHINGTON, D. C.f 9. avgusta. — Zvezna vlada je šla danes v svojem valutnem programu korak dalje. Pred enim letom je nacijonalizirala vse zlato v deželi, danes je pa izdala slično odredbo glede srebra. Vse srebro je treba v teku devetdesetih dni izročiti. Izvzeti so le srebrni predmeti, to je predelano srebro, naprimer srebrne verižice, srebrna posoda, nakit in okraski.
Za unčo srebra bo dala vlada petdset in eno sto tinko centa. Pred enim letom je veljala unča srebra 25 centov, pred par tedni pa že 42 centov. Dobički bodo vsledtega znatni.
Ta najnovejša odredba, ki jo je danes opoldne državni zakladničar Harry MorgenthaU, bo za tako-zvanega 'malega človeka** malenkostnega pomena. Srebrnega denarja ne bo treba izročiti. Izročiti bo treba le zaloge srebra.
Oklahomski senator Thomas, znani zagovornik j inflacije, je rekel: — S tem se je začelo novo raz-j dobje prosperitete. Ta odredba pomeni, da se boj najmočnejša in najbogatejša dežela poslužila v več-i ji meri srebra kot denarja. Druge države bodo morale hote ali nehote isto storiti.	j Zaenkrat še ni zneno, kako velike zaloge srebra namerava prevzeti državna zakladnica. Cenijo, da | bo izročenega od petdeset do dvesto milijonov unč srebra. Unčo srebra, ki ga bodo od sedaj zanaprej. nakopali, bo plačevala državna zakladnica po 64 in pol centa. Nekateri prerokujejo, da bo srebro sčasoma dražje.
V	velikih središčih srebra po deželi, posebno na Zapadu vlada veliko veselje. Zapuščene srebrne majne bodo zopet odprli, kajti zadnja leta se ni izplačalo obratovati jih, ker je bilo srebro poceni.
GREEN BAY, Wis., 9. avgusta. — Na svojem povratnem potovanju v Washington, je imel danes tukaj predsednik Roosevelt zelo značilen govor, v katerem je rekel, da "new deal" napreduje na vsej črti. Zahteve naroda po uspehih se izpolnujejo, da-si končni cilj še ni dosežen. Narod je zopet zadobil1 zaupanje v svoje voditelje in v bodočnost dežele.
Nad deset tisoč ljudi se je bilo zbralo v Green Bay parku, da poslušajo govor, ki ga je imel predsednik ob tristoletnici prihoda prvega belega moža v to državo — Jeana Nicoleta.
V	začetku je govoril predsednik o ciljih, željah, upanjih in prizadevanjih prvih pijonirjev.
—	Oni se niso bali vlade, — je rekel, — vedoč, da je vlada v novem svetu njihova lastna. Mi delamo le v pijonirskem duhu naših prednikov, če se poslužujemo pijonirskih metod za boljše izrabljanje naše dežele.
Nato je omenil predsednik "naroefno vstajo", ki je po dolgih letih spravila demokratsko stranko na
krmilo.
—	Leta 1932 je dosegla ta vscaja svoj višek. — Ljudje so zavrgli stare politične tradicije in zahre-peneli po boljših časih. Ugledali so zoro novega dne.
V	vseh ljudeh se je utrdilo zaupanje. Utrdilo se je tudi v onih, ki jim doslej ni bilo mogoče dobiti dela« pa jim vsled vladne podpore ni bilo treba stradati.
Nadalje je omenil predsednik, da sta dve vrsti ljudi, ki ovirajo napredek.
V	prvo vfsto spadajo tisti napredno misleci, ki imajo resne namene, pa se branijo delovati roko v roki. V drugi vrsti so pa tisti, ki pravijo, da je v Združenih državah vse v najlepšem redu in da manjka edinole zaupanja.
"Glas Naroda*- j ~
^ ,inia» af tf ttoooipocation and addreaaes of above officer«: mg^^^-n-< Martatf, Kern Ymk CUj. N. I
- — ^ "OLA 8 NABODA" ' T 1 ' (Tain «f On Ftafb)
» "	-- ; -!> - -t. • ^ _------*----i—L
» t	"	Pax Kxcept Sanday and Holidays
lljMto iiti n^t aa Aawrlko la	Za New fork u celo leto......$7.60
.................. 99.00	Bt pol leta ................... $3.50
la pol Seta ....................$3.00	Za lnosematro sa celo leto ...... $T.00
la	lata...................<LW	Za pot leU...................^$3.00
__Subscription Yearly $6.00	"
' 1. -—-----
-. ... - -______ Advertisement on
AfKmcnt
. ^Olfa UemOm." lAaJa eaaki dan tm—M nedelj «a pramlkor._
JjJJ^J*"	ne prloMujejo. Denar naj ae blagoToll t
pollllaa po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae
— tudi ptejinje bivalUCe nasnanl, da hitreje najdemo naslornlka.
"GLAS NARODA", 21« W. lMk 64reei. New Ysrk. M. £ __________Tuliphini: CHelsea MT7«__^
POLITIČNI BOS , '
S '' A * - ^
Pred par dnevi je umrl William 8. Yare, nekdanji politični vladar Philadelpluje.	-
Iz trgovskega pomočnika se je Lil razvil v uglednega trgovca.	^
Milijonar je pa postal šele tedaj, ko so mu politične zveze dovolile, da je pr&el kot kontraktor k javnemu koritu. Nikdar prej -ni bilo nobenega krajevnega bosa demo-katske aU republikanske stranke, ki bi bil na povsem postaven način tako globoko posegel v javno blagajno, ko: «0 posegli William S. Vare in njegovi bratje. N<j>beno mesto ni imelo v zadnjih desetletjih takšnih občinskih škandalov kakor Phladelphia. Neoziraje se na to, se je pa dal Vare izvoliti za zveznega senatorja. Strmoglavili so ga šele proračunske zadrege sedanje krize in javne vstaje dav-koplaeeval cev.
Svojega političnega padca ni Vare dolgo preživel. Pokojni je bil značilen produkt svoje »dobe in prava slika političnega bosa. £ •
* ZVEZNI POSREDOVALCI
' - Zvezni posredovalci s precejšnjim pridom uravnavaj* tpore med delom in kapitalom, čijih posledica so štrajki.
Prej ali slej bo dosežen sporazum v Minneapolis. In čimprej bo dosežen, tembolje bo za sta v kujoče šoferje, za odporne bose »ter za meščane v splošnem, ki so se naveličali izgredov in prelivanja krvi, ki je v zvezi z Obsednim ptanjem.
V San Franciscu je bil sklenjen mir in istotako v ei. kaskih veleklavnicah, ker sp je v obeh slučajih zdela delodajalcem in delavcem uravnava bolj dobičkanosiia kot pa brezciljni boj.
Delavec ne bo kar tjavendan pust:l ulela. Treba je že skrajnega
poguma, da postavi na koeko sredstva za življenje, od katerih sta odvisna on in njegova družina.
Strajka ni mogore tako zlepa končati. Delodajalci se 1 odločno upirajo, misleč, da. so njihove postavne praviee o-grožene. ftfrajkarji, priti»njeni k steni, se istotako trpko. pore sa svoje ekonomsko življenje.
Uravnava je mogoča šele, ko jo izsili izguba dobičkov, izguba mezd in javno mnenje. To se je zgodilo v Cliicagu in v Sau Franciscu.
Zvezni posredovalci so izbrani zastopniki javnega mnenja, da uravnajo spore, ki jih ni mogoče uravnati z bajoneti in krepelci.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
Z® & U9	DAn.
9 J^^BS	ftfin.
$ 7 JO .......... Din. 100
fISJS .......... Din. 900
.......... Din. 1000
VITAUJO
Za S >JI ....................Ur 10«
9I8.S0 ....................Ur 009
944.99 ....................Ur 909
............Mr 109«
»17«— ....................lir 200«
———••■ ■ '--
BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OOfil AtJ DČtl
feriipla tmrn nljlh SDaator k<* včeraj navedeno .Mdlal t **-rrfth
T l ga I III nil 0 9. —ii piditl..........$9M
«#— " " ..........$19 J5
" " ...... ... 919.—
•40.—	- ..........ttua
r— " "	|tLM -
PreJratotkOoM v stsma krm ju ispMio ▼ dMaiftii. -1Nh Hhadh IsiiBsJn po QMt Letter sa »i1X«JMs» 91.—.
H 9L0VENIC. rUBUSHDKa €OMCSHY . "tam* Mat«!«"
BOJNE FRONTE V AZIJI
•WgW YORK. TRTOAY. APOPBT 10. 1B34 . -__.-. .____TU uwm (LOTMB DAXLT t* V. 9 *.
V »vedskem dnevnFku "Svetiska Dagblat" je iašla vrsfca člankov, ki jih je napisal £n&iu Raziskovalec srednje A^ije Swen Hedin o svojeim Mthijem potovanju po kitajskem Turkmtanti. ('lanki mi vzbudili veliko pozornost in so bili ponatisnjeni od ivncIi ^nnanliiifj šili časopisov	Vr ttnslediijein
objavljamo nokraj (jxtsnetkov:
Ko j© Swen Hedinova kairjuv«-11» prišla iz ruskega v kitajski Tunkestan, je naletela ravno iia oborožen u-por TurkoNtasicev proti kit«jsiki vladi. S^va ji» ia^l«'-daJo, da jo bodo uporniki |w. najkrajšem potu poslali v večnost. k njihove lonorne avtomobila ko koofiscirali <za pre\tw živeža in btDjnejra materijala. Tfwla Swen Heflin je imel veliko wiW-o, <1» ravno ttfkrat kitajske vladne re-te izvojevalc nekaj UHpc4iov ter "akorakake proti uporniškim utrtoam, nad katerimi so tiuli že krožila njihova lolala iu obmetavala taborišča iiijMtrnikov ./. l>onib;j<-mi. Uporniki nLa» vcileli, kaj m* bo zgodilo. Te oni postrrb- Švede! in na[Kvsletl »vendar lo zmaga ki-i .ta.jfJkia admada. ki je Svodom dala dovoljenje, da potujejo v Tu.r-kestan. se lx> upornikom jrodilo še •slabše. (V jih j>a ipuste pri življenju. boilo uioi-da, Svetli zanje «r»»-•vorilr v premeru poraza. Kako primitivci je tore<j «on samooh-raoifbe, ki fra opažamo tudi v po-litčnem življenju kulturnih n«rodov. kjer kulturni ljudje včasih dol^ro eincajo nuvl <Jvein.-». jMtliti"-nima .stoloma. dokler ne vedo. fcjer bo zmaira. adi -}»olitično roiV. no. kje bo korito. In tako se ima SKven Tfe^lin temu »jKraktičncnu eiBtvu zahvalili, da je sploh osfal pri življenju in mogel nadaljevati svojo znanstveno potovanje "v osrčje Turkestana.
Kdf» se prav za prav bojuje v1 teh izaptuščenih pokrajin;;8i, kjt-r sk<»roda nikjer ne najdeš človeških ma&>i!bin. Najmoflenjeji«' o-rožje, 1opf»vi, mali tanki, metalei min. razstrelilne lwunbe, nse to je prodrlo v te kraje, kot da bi bili tropov i in lnUiiieija ij^redhodniki feapadne kulture! Vw«> to >.tan<- denar. In kdo daje denar. Ali je n-s, kar pripovedujejo t.i dkji pastirji. da je potegnila Rusija ob vsej kita/.ski meji tno<*tio vojaško fir onto. ki se za«*enja na Daljnem i-alio-du. kjer stoji y.*> par let pripravljen .da udari na .laponee. s«Krjef. skr general Bluelier. in ki teče
skozi v»i Sibirijo .--«m <|«t| tur-kestan^ke^ra «<»r«»vjH. Ali bo rt«N da "T'trablj» sovjetska vo jaka mm-I le kitajske narodičo ^ot svojo predstražo in jih dnwr^ga za drugim in dru?e<ra proti <1 ru^enru pošilja v lK»j. da s tem "iprrizkuša teren" iu polagoma dr<4»i odporno IIMN- 'Kitajeev. <'*e je to res. j>«»-jtem imajo tr -borbe 'Pnrke.staTn-'-v in T nn srn zor. med katerimi ^o n;i-lr»ia tudi zelo vHikn b">»ih trardi-jstov. ravno tolik pomen k«4 ne-preKtani obmejni boji -na ofbla I jeni mandžartfki front.i.
Cletieml	nxklja ifpnmiktnr v
TurkeMtaiiu. iki je W\ven tlledina aretiral, sleilnjič ni bil >]K>po|-noma prenmgan od 'vladnih čet in se je obdržžal v jtižnozapadnem delu Turkestana. kjer je ob*lržaJ rv svojih lokali glavno mesto Kaš-gar. 'Kako mu imora biti sedaj žal, da je feaBiiMdil priliko in ni pc«4re-lii Švedov, njihove avtojnobi'le pa <Vbdr/al! General Mas [»ostaja na-rodni voditelj Tungazov in nn>h-ji-ni"«lan»-ev. Kjeg<»v {leneralštabni Kvetovalee je rodom i? t^kadra in se (piše Kent al Kava ter ima za* seboj franeoske šole. Kdo ga podpira, kdo ga zalaga z munieijo in z denarj«mi. MLsterrj, tajne, ki jim v teh brezmejnih pir ^-anskih pokrajinah ni odjrovora. na ka.tere odgovarjajo samo slulnje.
V Tokiju obstoja sloviti vvt-islamski otlbor, ki razvija velilcan-. sko delamiost med islamom. V To-' kijti se na'liaja tinli yeki turški pobejrli priiK% ki jr.ji daponei sikrb-j no čuvajo in ne^uj^jo. ker «ja na-1 mera-vajo nekoč |»o.s!afi v Turke-' istan. da postane tam vladar neod-ivlsnega sultana, na Lsti način, kot je lNi-yi prišel do mandžirrskepra prestola. Jatixui^k:! bi r::sla z«lro-jbila kitajsko državo tudi na zapadli. I*ri tem se opira na svoj vseislam.ski odbor, in ne nezadovoljno^ zapadiutkitajskih pokrajin, ki .so site odvisnosti od Kitaj-slf. r>va mrlijonai in pol prebi-: \-aljH»v šteje Turkestan, t Ki teh je jK>h»viea arabsko <rovoreč*h Tuk-menov, 1."» orl.stotkov je mohame-tlansk;h Kita jeov. odst«rtkov ruskih Kol'-aikov. o--ta!i pa. s<> Tun-iruzi Hi Mongoli. V lf. stoletju je molianH*lanski r|« l Turkestana na-jHhedal "sveto vojno" Kifajeem; <»be stranki stri se borili z največjo okrts;iio-'tjo na 'bojišču, a tudi jz zabr!-t riiirnt Inwlidi. z .st ru:j>om in j z vešali. "Svefa voj"na'' je ta>krat mohamerlanee skoraj izitrebila. tako stra-šno je bilo maščevanje kitajskih čet, ko so mpor zadmšrle.
A boirba traja dalje, nejirestano, br if, prenehanja.. Le »včasih izbruhne ji 1 o večjih obsegov, ko se Kačrtajo bojne fronte, |>otem pa i /opet zleze jiazaj v seniljo in ska-1 lovje, kjer d:'Litjejo noži, strupi in ve-ala. In general Mas je že od n-tkaj neizvoljeni vodja te borbe proii Kitaje^-m. Do leta 15»32 je' pripadal Augbnzein prijat&niin moli »metlaneeiin in je sprejemal tiwlii od Aiiigleev tvso potrebno T^miH*. I Pre<l ilrvenia letoma .so .se mfu An-J gleži zamerili in on j« prestopil k prijtute!j«tn Japonske iti je tu«li z' njeno [nmn^jo \Tpr3zorH strašen 1 in krvav upor iv okraju Ker in, pri' katerejn so vo<|e|ovali celo jaj|w>n-l s-ki ofieirji. ki so jih sovjetske' preilstr;t»že ujeje in pni;>eljale \\ Moskvo. Taikrat mi prišle na <lan ' lifili 1'auimivt* list itn- o japonskem |n*o<rra»imi, ki bi'jra naj i/»vede| jre- I n«+na.l Mas v tej točki. V Turke-stanu naj ** utvari veliko neod visno eesarstvo, ki l»i se z man-džiirskim *visa r«f vom in .s «-«sa;r-stverni šf luvKsvobojetie notranje-
SKUPINA HEIMWEHROVCEV
Nasi jok o vutajo v Aivatriji je zatrla fašistična vojaška ongmiaa-
cija Heimwelir. Na. sliki vidite pet fašistov, ki so s strojno ptriko saistražUI cesto t Inebrooko. n» Tirotekem.
T«)«HOJ
sistem, dekleta!
ZARES, k« ženska Meje svaje otroke, pni MORA vključiti ovajeca me-ia. Kajti možje so ha* tako brezbrižni glede hrane kakor otroci. Stvari. Id M Jih morali imeti, zanemarjajo ter hrepene ro brexpo-trehnih stvareh.
VKlrdtees postavim Hi* mleka pred moža* istotako kal prod svoja dva otroka. Vem. da mora biti sposoben in vem. da mu da mleko sko-ro vse vrste hraniva, ki jih potrebuje v življenju.
Rada bi nekot učelovaJa "šoli, kjer sp ure možje jesti". MoJe geslo bi bilor — PIJTE VBt MLEKA—JE UOBM ZA VAS!
I M onj^^Hje z vezali o v 55vezo azijskih naPodtr\-. kameri bi se pridružili še orrtaiietk Kitajske in japim-Iski inn'perij. Veliko zaunWI, ki jo ! pojijo kot d vet in jo v cesarskem Tokiju. Toda kevimtški upor ni hhjh'1. Bilo je »preveč kandklatov za; turkeNtan^ki preestoT, bilo je preveč ipodkupo>vanja od angleške in «mI ru»ke strani. Keriani^ki o-kraj. ki spaxla m«*d najbolj te in najbolj kulturne vsega- Turkestana. se je. spremenil v puoe«a» vo. (»enera.1 Mas ni postal cewar. obdržati je del Turkestana, kjer se »znova* (zalaga z munieijo. da znova udari po poveljih Japonske.
Zaiparlno fxl Miafcove revoluei-jonarne e<uie leži Afganistan. .Japonska ima tam stalnega pcwlan-ka in ja pons k i ofieirji vežbajo af-jjan.siko vojsko. Kako daleč je že <W;. ko Anglija sauna gospodarila «v Alfg»nistaim. ali ko srta se Anglija in 'Kivrija borili' za premo«'. Danes se je vrnila .laijx»n-tfka. Tmla Anglia in Rusija segata >j>o obrambnih srerfl«tvih. Tudi Anglija, tudi 'Rusijo; sta »po japonskem ivzgledu ustanovili A-seiNlaaii-«ke odbore, Anglija v Indijr. kji-r hočei združiti vse mobatnedance v skupno eesamtvo. Rusija iv T-<-jt^kent.u. kjer pripravlja skupno I cesarst vo vseh mohaniedan-eev (v Alzivji. Tn zato so borbe Tirrke-sta.nii tako Idrvave, ker jib iv imenu ,i«'pon»kega,* angleškega in ru-skejra \-seislaTn^k^a f>dbora nie<l seboj hijejo pristaši Jd"-*"*ev. j Angležem in Riirov
J Vse to je videl Swen Iledin. ko j je vstopil v notranjo Azijo, da * |rinenu kitajske vlade študira 7110Ž-no»ti za zgradbo velik«- avtomo-, bilNke ee.ste. ki naj <bi mezala Kin-kijan s pravo Kitajvko. -Oosedaj j je na iraz]»olago le čiisto navadna (in is I ah a karavanska cesta, ki pelje iz Pekinga «v TruinJii. glavno mesto Siukijaiia. da se izogne veli-. ki <pH»čavi Gobi. Potovanje traja*
na tej cesti dva do itri UK-neee. Av-[ to bi vozH le 14 dni. če bi -bHa enkrat cesta dograjena. \"a ta način bi rada kitajska M aid a v \an-kin^u povedala nase to mkldjm'» pokrajino. ^V se kitajski načrt iv>-s reč i. pot eni bost a K rt<a->tk m iu An-srli-ja. ki po podpira, ko na<la4je uaVizorovali. vsaj v političnem in gospod a n«k<«m ipogrWlu. tolikanj o«porovani Tirrke^tan. In v tem primeru 'bi so tiwli sovjetska rdeča vojska- rabWremenila in bi mo-glfli * vso težo nahmiiiti na man-džur?dte meje. Ratčim. ki se izgubljajo v meglenih ra<fe»lja4i Azije in v somraku časa ...
R O M A N
TR0KLETSTV0 LJUBEZNI'
j« tako lep in pretresljiv, da ga boste čitali z največ, jim zanimanjem.
. n.so
(2 KNJIGI)
V	zalogi ga ima
KNJIGARNA GLAS NARODA
216 West 18th Street New York, N. Y.
MENDEL BElLtS
V	tX«u- Yilku j»- irinrl raski /.i«l Mendel Beilis. k i .se je moral n*--koj let pred izbruhom svetovne vojne »pred »kijevsko iporoto zago-viurjati 'zarauli ritualnega umora.
Do procesa je prišlo zaradi u-mora dečka Andreja Ji-sčiuskega. Po^p/HŠevala' ga je ruska "Orna ht-otina", posebno *šc arhiunandrit : Ambrož.
Obranava se je začela na podla*-gi o'bduk'cije umorjenega »Jitčiti-t>kega. 'Xa dečkovi obleki so namreč našli išteivilne sledove krvi.
Tudi truplo je imelo več ran. Toda že nadaljnji preiskava je po-kazahii. da .so bili prvotni rezultati nekoliko pretirani. Kimahi nato no se javile priče, ki no baje videle, da je odvedel rlečka mož s črno brado. Ta mož jo bil Mendel Beri is.
1'im je prišel Beilis policiji v roke .s« je začel boj, ki je jki svoji »vnanji sliki sjMnninj«H'l na znano Drevfulssovo afero v Franciji. Proti obtožbi se je dvignil mogočen zlbor ruskih učenjakov in in-i tehiktualcev. Tudi v zaipadnoev-jn»p-kih mestiih s»' je začela kampa Jnja proti justičnini met odam. Ži-. dje .so .seveda naipeli rv«e s-trune za I svojega človeka. Vrgli so v svet vest. da lwH*e ruska v bid a s teni prooosoni rwlvrniti wetovno pozornost od notranjib težav v <lr-ža vi.
Kljub temu je bila prebkaiva z»-l«» dolgotrajna-. ."». sept»nnbra lf>ll se je končno le začela raz-tprava ipn'd kijevskim sotliščem.
I Tej razpravi .seo prisf»>tivovali tudi mnogi teologi, med drugimi na I pr. Trojih i j. Kokovcev in Tibo-jliraniov. lleiiis je od vsegai začetka «rti jfval, d« je nedolžen. Ruski teologi .«<» «rai vb-kli iz krivde rn poMniki no imeli na koncu »hI-gnvoriti .vhiih na dve vprašanji. i M ločil i s<» v »prid obtoženca in
jlVili* je bil oprnsr^.
Menib-l Beilis se jf* kma^u ]>o svoji opro«titvi> izselil rv. Rudije. V začetku ^e je na.-^lil v Palestini. Tam je rt^al do konca vojne, poleni pa se je preselil v Ameriko, mislec, da bo n-a6el tam drugo do-movioo. Ttwla njejrovi žitloivski ro-jaiki .so ga piiN-tili nai cediln in -zdaj .ie temrl v največji rovščini in bedi.
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od taiki je *potrebno, dm je pen cen v vseh stvareh. V tied nate dolgoletne »kuinje Vam aumoremo dati najboljša poj**nila in tndi vee potrebno preskrbeti, da je potovanje ndobno m ^ hitro. Zato we saupno obrnite na nas sa vsa pojasnit*.
Mi preskrbimo vse, bodth proinje mm povratna dovoljenja, potne liste, viseje in sploh nse, kar je sa potovanje po-. trebno v najhitrejšem času, in kar je alavno. ta najmanjše , st roške.
Nedriavljini naj nt odlaša j a do tadnjega trenutka, ker : predne se dobi ie Waskingtona povratno dovoljenje^ BE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en meeee.
Pišite torej takoj ta brezplačna navodila m tmaotovlj*-mo Vam, da boste poceni in ndobno potoval..
SLOVCNIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU 2 J 6 West 1 flth Street Ne* Yo A, N. Y.
Peter Zgaga
MO VI ROMAN IN 0 ROMANIH V SPLOŠNEM.
Včeraj je začel izhajati ma- zadnji strani nov roman, ki bo, kakor -vsi dosedanji, posebno čitate-Ijicam ugajaj.
^•itateljiee ljubijo roman. Kair naprej .bi ga črtale in «e od dne do dne pritožujejo, <la g<a damo
4) r<*ni»nih imajo pa tudi svoje, posobno mnenje. Znan mi je na-primer slučaj rojakinje. >l^i je takole razpredlai ."ivoje jnneiije o ro-marnu :
V vsakem romanu morata biti on in ona. XajtepV je. če je 011 žlathtnega rodu.
—	tKakišen grof ali k at j podobnega — ona pa činto navadna sirota. VV-asi j»» pa tudi nairobe. namreč. da je ona grof in ja ali kako drugače žlaJitivtgai rodu, on je pa« revež. Potem se začne roman zapletati.
To se praivi. zapletati se začne tedaj, ko se prvič srečati a. < >n .se kar tire»s\ njo nekaj prijetno in čudno pri srcu pošegeta.
Takrat sta pai že bulnenat. oziroma zaljubljena, kot se n*«"e bolj po^lumače. Toda svojo ljui>ezen znaita »pretno .skrivati. Ona Zflihn-, je po .^voje. on <|>a jv> svoje. C*i tfia skupaj, večino o drugih stvareh čenčata, le o tistem ne, kar [jima iiH srcu leži. | V-t"a%>i — to je ponavadi že .sredi iromana — se pripeti, da sta [sama. pai začne on mencati, prave jbrnede pa ne more spra»viti tk> j dani. iker se mu po ustih velik kne-del vali.
I Ona zdihuje "ah" in "oh", pri J tem si pa (misli: — Nro. aili ho že |kaj.' Prekleti einear. z besedo na •dan! Hvaj j»a misliš, da .se ti boni j ponu ja-la?
j On v budili 'bolezenskih krefli I še -enkrat slino pogoltne in praivi: — 'tfiNpodiena. gospodična...
—	Aha. zdaj bo — si misli ona in v zvezde pogleda, če je noč. fV je dan, pa v kakšno drugo reč: — A hal. zdaj bo . ..
Zdi se ji, da bo. pa ni Misli, da bo ljubezen, pa je figula.
Ka^ti v tistem 'trenutku začutita <v daljavi korake ali kaj drugega in skočita vsaksebi. Ona -začni* govorrtai, kaj 'bo jutri kuhaJa, on sit pd samo poti in si pot briše z ros n r ga čela.
Takšni tpr i zor i so v romanu najlepši. in ve je romati b-p, una dosti takih prizorov.
Potom
nora biti v romanu tudi kakšna stara teta. ki ima dosti denarja, pa ne prmyV-j fanta svoji nečakinji, aiinpak ga sama lovi v svo.p' mreže. Baba starat, sram naj jo bo!
Kant se pa /a njena vabila nič. ne zmeni, oziroma m- reče. ne tako in ne tako. ker -ve. da je najbolje molčati m biti okrajno previden, ker .se .stara koklj:« prav labko pr»-mt*»-|i in «vrs denar kak^nfimi kloštru zašafa.
Tako se roman kar naprej vleče. dokler ne izbruhne nojska ali kaj p«>d<Vbncga.
Kanta vzamejo v soida4e. trna p*
začne k solzami za/l i vali rožmarin »li (kakšno drugo praprol. ki poganja pred njenim oknom.
>Po treh mesecih pride * fronte ornoobrobljeno pe^-mo. <la je fant padel. Kes j-o padel, mrlov [>a ni bil. kur so ga pozneje v ^»rtaJu oživeli.
Ko
ona odpre čmoobrobljeno jiisnko hi prečita ža>ln«tne vmt»ee. bi najraje pat^lai v <neaan-<ist. če bi se ne ženiralal lepega lajtna-nta. ki je .bil
ipri njih ajnkvartiran, odkar je.NOvražnik me^o zavzel.
—	-Ah, »daj j<?» pa. na^.a^lnje ž«? vseeno — si misli in ne ipade v ne-zatwist. paičpa raje lajtnan-tu v naročje.
Temu se praivi višek romana
Konec roman« je pa tak. da se on osem mesecev zatem vrne< nepoškodovan iz vojne in da je par tednov nato poroka.
Ženitovanje tiraja tri dni in tri noči, ireventi pa- že prvi dan nekoliko slabo ptvftflme m jo morajo odi|»eljart.i v posteljo.
Tretjega dne» zjutraj, ko se quri-pravljajo wirtje na odhod, .pa ato-pi med nje «rečni ženin žarečoga obraza in naznani z gromkim glasom :
—	<Xikamor ne boste Sli! (Kar ostanite in posedite! Prad trami dnevi ie 'bila poroka«, jutri bo ptf kret: ^estita-m. k-fr sem povtifl oče zdravega in krepileg» fanta
To je pa fcoaeo romana. - '
Ja, <kaftco hitro mine <čaa...
LAS tltODl'
NBWYOMC, TODAY, AWODBT 10, 1934
__TD LAEOEBT BLOYEEE DAILY HV.tl«
If KRATKA DNEVNA ZGODBaIIj
EN HI BARBVSSE:
Bifo je let a 1827, prvi dan lecenibra. Priscilla Hawkin-ova ««* je vračala zvečer k uio-u, kakor je bila sj>oročila. Po-rkala je iihmI rird ranjeni ko-ije, vračajoče s«» v mesto, lužkinja ji je odprla kakor po iava<li, ne ila bi spregovorila. )<l«la je |K) stopnicah v pn><l-obo, tilio je odprla vrata salo-la in obstala na pragu.
So<lnik je ponosno dvignil ivolaso glavo. Po ovcstilu jo e pričakoval tako nestrfHio in lervoano, da jo moral napeti s«* silo, da skrije svoje prese-ečenje, ko jo je končno zagle-ial.
—	Vi sto?
Jecljal je nekaj tiho i>o<lisi >«l pretuwcenja ali pa zato, da »i ne prestrašil mlade zone, ki e še vodno stala na pragu, akor da se ne more odločiti, »i li vstopila ali ne. Vstal je n zadovoljnega obraza ji je topil naproti. Hegla sta si v rok*« in so pozdravila z obira j-limi besedami, toda neka in svc-•ano in plaho.
Ozrla se je po sobi. Od nje-lega odhoda pred šestimi liie-<eei so ni bilo nič izpremenilo. stari gentleman je uredil vse ako, da hi so izpremenil po-ratek nezveste žeue v zelo nemo, toda običajno prigodo, v lekak večerni obred; da hi v ijem ne l»ilo niti sence radosti, liti besedice odpuščanja, da hi ieiiin jKivratek samo nadaljevanje prekinjenih ur.
Sedla je v naslanjač. Imela je klobuk s sinjimi trakovi iz inočne svilo in ohloko barve o-rumenelega listja s številnimi ■živo zelenimi volani, močno podobno oni, katero jo nosila na dan odhoda. Imela je svoja večno rdeča liea, okrog katerih so so ji tf li bu jni kodri.
Nasmehnila so jo. Tu<li on so jo nasmehnil, da bi jo posnemal. Oba sta se s*iJila, da hi so no poznalo, da mislita na ono zadevo. Sodnik je bil nervozen. Začel j«' stavek, pa mu l>esede niso šlo z jezika. Končno so je (slkašljal in vprašal:
—	Hočete oliedovati, draga moja ?
I
PLES KONGA
SODNIK
Odložila je klobuk in ga izročila stari slttžkinji, rekoč:
—	Dober dan, Bettv!
Starka so niti zganila ni, kakor da ni slišala pozdrava. — Držala so je točno gospodovih navodil.
Oliedovala sta. Gentleman jo pripovedoval anekdote z lova na lisice. Poslušala ga jo in se vljudno smehljala, kakor v go s teh. Tu pa tam se je potrudila in zamrinrala: — Oh, Oh!
Po oljedu sta si sedela nasproti. Govorila sta še nekaj časa, iH>tom so pa postale be-sedo redko in zavladala je tišina, katero nista mogla pregnati. In tedaj sta našla končno oba v sebi toliko poguma, da sta spoznala in priznala, da njuno življenje nikoli več ne zadostuje priti skopaj, da bi tudi bila skupaj in da se preteklost ne da izbrisati. Zatopljena vedno bolj v to misel, nista mogla več slepomišiti. Za-tisnil jo oči, da hi mogel razmišljati. ona si jo pa otrla solzo.
Ko so jo molk mod njima šo zavlekel in poledenel, je/ dvignil on glavo, rekoč:
—	Ničesar se ne smete obžalovati.
Odgovorila mu je s krčevitim Hitenjem, zakrila si jo o-braz z rokami in solze so ji pritekle po licu.
Ko so jo nekoliko pomirila, ji je očetovsko svetoval, naj gre počivat. Vstala je kakor mala deklica. V hipu, ko je hotela reči "lahko noč" ji je zaprlo sapo in molče je odšla iz salona.
Dokler je liodila po sobi in dokler se je slišal ropot njenih korakov, je dobri gentleman poslušal... Ko je pa zojiet vse utihnilo, si je podprl brado z dlanjo, kakor v sodni dvorani.
Ko je ostal sam, je postal sodnik, razmišljajoč, čemu verjeti in kaj storiti. Vprašal se jo, obujal spomine in poslušal, če so v sobi nad salonom še razlegajo koraki.
Z LETALOM NA WALL STREET
! Kaj je bila Priseilla? Pre-krascna vizija, katero je bil priklical, poosebljena nežnost in brhkost. In kaj še? Nič drugega, samo to. Ni torej zaslužila, da bi ji storil kaj zaloga, pa naj bo usoda kakršna že.
Poročila so je z njim nedolžna, z vso svojo nežnostjo in pomanjkanjem energije. Poznal jo jo žc kot dete. Ko je bila večja, v starosti nebeških krilateev, jo je zasnubil in roditelji so privolili. Ni pokazala svojo volje, nihče je ni vprašal, kakšne so njene želje.
Izbral si jo je liil kakor rožo. Osem let je cvetela njena lepota oh možu sivih las in vse jo krasila. Potom je postala o-tožna in pogosto je plakala. Spočetka njeno melanholijo ni opazil, potem je ni mogel, končno pa ni hotel razumeti. Ni si prizadeval zvedeti ime drugega. In odšla je v začetku pomladi, odšla je navzlic svojim solzam in ko jo prišla zima, se je vrnila obupana navzlic, smehljajem, s katerimi je hotela prikriti svoj obup.
Sodnik jo iskal v vsem tem nekaj, kar bi bilo pregrešno, pa "ni mogel najti ničesar. In znova jo razmišljal, dolgo, dolgo, dokler ni prišel do zaključka, da mora on prositi Priscillo odpuščanja.
Noč je minula v težkih mislili. Jutranja zarja jo zlatila okna, ko je prišel sodnik sključen k njeni spalnici. Zrl je na vrata, ki so delila njegovo od njeno spalnico, ne da bi so jih dotaknil. Videti jo spečo? Ni hotel, ne morda da bi so bal izknsnjave, temveč zato, ker ga jo bilo groza misli, da bi jo prebudil.
Oblekel so jo in odšel na delo. Takoj je f>ozahil na vse dru-go, zanimali so ga samo običajni prizori. Trg je imel snežno odejo in gosta megla je ležala nad njim. Zavil so je v plašč in nadaljeval svojo pot.
Sreča val jo gentlemene, ki so delali po snegu dolgo korake. Hodnik je zavil v sodno palačo, skozi veliko predsobo je prišel v lepo dvorano, kjer jo sedel za mizo, ]>oino aktov. Takoj j«' lotil dela in si izbil iz glavo vse domačo skrbi. Bil je zopet samo sodnik, zatopljen v svoje delo, energičen, vesten, strog in pravičen.
Prva jo bila na vrsti neka Phoebe Faukesova, obtožena prešuštva. Lahkomiselna žena in ]>ošton, toda zapuščen mož.
Znova je pročital vso akte in se informiral o podrobnostih. Žena jo grešila prostovoljno, torej ni nobenega opravičila.
Njegovo uradno prepričanje se je utrdilo in sklenil je, da mora biti nezvesta žena zelo strogo kaznovana.
Iz Londona in Pariza poročajo, da je ohseckd tiste, ki stikajo za modniuui plesi, nov ples z imenom "konga". Ta ples je doma< na Kubi, kjer so ga do nedavno plesali satrruo neikoraženi ljudje. Pri tem plesu je zelo važna sfwemljaira, ki smtoji iz nepopisnega) hrupa »pihal.
Kmalu pa so priznali novi ples tudi boljši plesale i, vse k ako z glasbenimi modifikacijami ter so ga predvajali Evmopejcem v k niti virani obliki. Evopejci so s|>o-fcnali ir mjem neko inačrco fokstra ta, ki pa: ima pred dosedanjimi fi glinami tega plesa prednost, rta je zolo orijarmalen in mičen. Na nekem zborovanju plesnih strokovnjakov so ugotovili, da. je konga nežen, a vendar M mast en rn je vsekakor vreden, <bi se uvede tudi v Ewnorj'i. Ker ko «ra začeli uvajati že zdaj, ni <iwma, da bo obvlathill vso prihodnjo plesno sezono.
Iz Slovenije.
RAS1UNE DUHAJO
Že večkrat so razni raziskovalci domneviali. rtu imajo tudi rastline neko »vrsto voha. .torta te domneve doslej niso mogli <loka»a-ti. To jc storil sedaj vsaj mi neke rastline neki ameri^kr botanik. T'porabil- je za .svoje cks|>erimetite znano "mesojedo" rastlino rosiko. Nekoliko oddaljeno od nje je o-besil "košček svežejrai nics<a. Rastlina je potem ]>ok>azala raodočno o-bračanje proti mesu. dokler ga ni dosegla. Seveda pa je bilo to obračanje silno počasno in se ni dalo ugotoviti s prostim očf«o«m. temveč na ta način, da je filmski a»pa-ra«t v presledkih po 40 minut na-prwivil ipo en posnetek. Pri projekciji se je pot p ni vsa« procedura skrajšala na nekoliko sekund.
iKer rastlinavz mesom ni bila v nobeni dotiki, ga ji-i mogla dozna-ti edino run ta način, kakor mi du-hanio kakšne snovi.
Advertise in 'Glas Naroda"
Smrtna kosa.
V	Mariboru je umrla 84-leitna nad učiteljeva »vdova Ana "Cizelj, •v Smart nemi pri Litiji pai je ugrabila smrt Simona lierliča, uradnega slugo.
Tragična smrt mladeniča.
V	zgodnjih jutranjih urah se je po Vidmu in Krškem raznewia vest, da je bilo na železniškem tiru ob 35 km najdeno razmesarjeno moško truplo, v katereia »o spoznali P odjeda. Sprtva je £»pJo-šno prevladovalo mnenje, da gre Ea nesrečo priljibbljenega poštnega. upravitelja Karla Podjeda z Vidma in zato ni črnino, da jc ljudstvo 'V najzgodnejših urah hi-toto na; V id can.
Izkazalo pai se je, da jrrc za sa momor mladega mesarskega pomočnika Podjeda. Kaj ie mladeniča gnalo v smrt. bo ostala skrivnost.
Egidij Šetina umrl.
Po kratki, mučni bolezni jc v Ljubljani nenadno umiri Šetina Ejridij. Navidezno čvrst in krepak je zadnja leta »v skrbeh povpraševal po ^n a kili sladkorne bolezni. Zadnji miese« se je povrgel operaciji. -ki jo jei srečno prestal, a potem jc breziipno čakal na o-zdra vi j en je. Ponovno je iskal zdravniške pomoči doma in v mr-stu. Pri »polni zavesti se je poslovil od >*voje družine ter ji naročil. naj sporoči pozdrave vsem prijateljem in znaincem. Za njim plakajo -tri hčer-.*-, koma*j leto star sinček. sopro«ra. maiti. bratje.
Setina Egidij je dopolnil ravno 53 let. Po rodu je bil iz Črnomlja. Bil je sin veleuglednga nadučite-lja. Franca Šetinc, ki je bil po vsej j Dolenjski* znan kot najjačji po-j borni k za narodni, politični in ;»«>-j*l>odarxki napredek Rek-) Krajine. V tem duhu vzgojen je Egidij dovršil nižjo <rimnazijo in s loveč o Malirovo trgovsko "Šolo. ter nastopil službo najprej v Ilirski Ilistri-ci, potem v Celju pri Majdičn,
|odkoder je prišel kot knjig«vodj» k velikemu mlinskenvu podjetju Franca Majdiča v Jaršah. Tod je posloval kot ravnatelj splošno znane (tvornice "Industrije platnenih izdelkov Jarše".
Jubilej zglednega narodnjaka.
'Na Vrliniki slavi svojo fioletnico posestnik in gostilničar Nace Kunstelj. Slavi jen ee jc »vrhniški rojak. Svojemu narodu je bil zvest tiwli "V iwikdanjrli letih:, ko je bil v avstirijski orožniški službi. Na lastno odgovornost in v »veliki nevarnosti je za^Tača^l razen podle ovadbo ter tako mnogim rojakom rešil življenje, ali ipal jih je obvaroval pred krutim preganjanjem. Ko je šel "v ipokoj, si je postavil s svojo življenjsko družico, pristno Kraševko iz Oreluka, splošno znano in čislano -pod iiiK-nomi Nace-t-oira mama. prijeten doni. čigar gostoljubnost jo splošno znana.
Nečloveški oče.
Orožnjška patrijjja iz Z.uvrča je na svojem službenem oltlir»du na? (Tor<»njsk<iii vrhu <v Halozah dognala, da drž^ posestnik F. M. iz Gorenjskega vrha r/aprtega svojega 4-let'iic}ra sina Alojza. Patrulja se je iptwla'la im dom tjr res našla otroka zaprtejra zatohli i si smrdljivi sobi na slattni sedečega, ki je bil napol nag in v samie cu«-nje zavit.	sestr«*lan in zane-
marjen. ponisKan s človeškim blatom in ves opikan od uši in bolh. P>it je tudi twko plah. da je skril ob vstopu orožnikov -v sobo glavo med »kolero« in se ni upal pogledati orožnikov. Videti je bil kot pravcati mirčenik in bi se -moral vsakemu smilitii in dno duše. Po zaslišanju je M. izjavil orožnikom, da je tako reven, da nima otroku kaj jesti dati. .samo ženo pa da i m m y.f* nad leto rtni v bolnici xa-rarll čoi. 'K-er j<» T-> 11 f»trrrfc-že sk<*ra'j iznemop"!. so mu «ra( sinora/umno z občino odvzeli ter ga <lali v o-Fikrbno posestnici Mariji Prodnja-kovi. -ki hf> zrla j lepo ivzg-ojila o-troka. Zadevo ima1 v rokah sodišče.
Poziv!
Ixdajan je lista je ▼ zrezl
s velikimi itroiki. Mne go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprositi, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim Je mogočo, poravnajo naročnino točno.
Uprava "O. II *
ANEKDOTA
Francoski skladatelj Jiizet je j napisal poleg opere "Carmen" tu-'di opero ""Hiibiči biserov". Pri premieri j« hotel sedeti iued občinstvom, <la bi »videl z lastnimi očmi. kakšen učinek naipraui stvar na poslušale*'. Po-leg skla<latelja se je i vse del mlad moški, >k i se je e.elo čudil svojemu sosedu, da ne ploska izvajalcem.
i — Kaj vani opera morda ni (všeč.' — je poizvedovat, f llizet je veselo odvrnil: — Če bavljati in devati lastno delo v nič. ]ne uiraija.
Pot-om je Eačel na vso moč zabavljati in devati lastno elo »v nič. Sfised je pridno vlekel na idio vsakf) besedo.
| Drugi dan je čakalo Bizeta siU .no presene«'enje. Ko je vstal in si (da! predložiti r-a.^ojyi'.c s krhika-mi. je naleti"! tiulj na li^t. ki je objavil poročilo z naslovom: "Bizet o svoji novi o|>eri'\ V poročilu je stalo dobesedno "«vsc. kar je hi! prejšnji večer "zaupal" snojemu sosedu, ki je bil — česar Bizet nI mogel vedeti — novinar.
Na al Hrt rišite finančni del meata N «mr Yorka. Ob vznožju W*ll .
Hiroets m TMko jutro wUnrljajo CeWU, t katerih m vozijo na df-
t. - .. ^
GLAS NARODA"!
zopet' pbuljuno v domovino« Kdor ga hoče naročiti za Svoje sorodnike aH |>rijate]jey lb lahko s^L N^o&dna z« »tari kraj sta»e V Italijo Hitu ne po-
V tem seznamu : t :
Poučnih Knjig
boste našli knjigo, ki bo vas zanimala
Angleško slovensko berilo..........$2.—
Amerika in Amerikanci (Trunk)----5.—
Angeljska služba ali nauk kako se naj
streže k sv. maši...............10
Boj nalezljivim boleznim .............75
Cerkniško jezero................... 1.20
Domači zdravnik po Kaajpu:
vezano .... $1.50 broširano 1.25
Domači vrt........................ 1.20
Govedoreja........................ 1.50
Hitri računar ......................75
Gospodinjstvo ....... ............. 1.20
Jugoslavija (Melik) 1. zvezek......1.50
2. zvezek, 1—2 snopič............ 1.80
Kletarstvo (Skalieky) .............2.—
Kratka srbska gramatika.............30
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov _
in Srbov ....................30
Kako m postane državljan Z. D. in naj. novejši naseljenisld zakoni v angi. jezika .35
Knjiga o dostojnem vedenju........ .50
Kubična Računica..................75
liberalizem----v.................. M
Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka _____ .75
.Mladeničem, 1. zvezek ..............50
2. zvezek ............ .50
.(Oba skupaj samo 90 centov)
Mlekarstvo ...................... i._
Nemško - angleški tolmač ............1.40
Nasveti za hišo in dom...............1.—
Najboljša slov. Kuharica, 668 str.
(Kalinšek)t lepo vez.............6.—
Največji s^isovnik ljubavnih in drugih pi««m ..........................75
Ojačenbeton .......................50
Obrtno knjigovodstvo............... 2.50
Praktični računar...................75
Perotninarstvo, broširano........... 1.50
Pravila za oliko ....................65
- Psihične motnje na alkoholski podlagi .75
• Prehodniki in idejni utemeljitelji ruskega idealizma .. 1............. 1.50
Radio, osnovni pojmi iz radio tehnike,
vezano----2.—..broširano____1.75
Ročni slov. nemški slovar............90
Slovenska narodna mladina,
(obsega 452 tfrrani)........ 1.50
Sveto Pismo stare in nove zaveze,
lepo trdo vezano............... 3.—
Sadno vino.........................40
Sadje v gospodinjstvu...............75
Učna knjiga in berilo laškega jezika.. .60 Učna knjiga in berilo italijanskega je.
zika...........................1,—
Učbenik angleškega jezika:
trdo vez____1.50 broširano____1.25
Uvod v filozofijo (Vdber) .......... 1.50
Veliki slovenski spisovnik:
Zbirke pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce .1............ 1.25
Veliki vsevedež.....................80
Zbirka domačih zdravil.............60
Zdravilna zelišča .................. .40
Zgodovina umetnosti pri Slovencih,
Hrvatih in Srbih .............. 1.90
Zdravje mladine................... 1.25
Zdravje in bolezen v domači hiši,
2 ZVEZKA .."................. 1.20
Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. (Melik)
H. zvezek .................80
Te in mnogo drugih knjig, lahko dobite pri
KNJIGARNI GLAS NARODA"
216 West 18th Street New York, N. Y.
1 I	I Kill ^111 ■ in — ii	__
.jutoikf '..xtJ&Kk*
-----* * ,AiOPr	Y0BK^ pXDAYt AUGUST 10, 1934 ^	____' m LAKOMT »LOTTO	to U. 1. g.
IZGNANCI
ROMAN ir ŽIVLJENJA
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: L H.
—	Gotovo, milostljiva gospa, in revi moram, da je to uajzani-
froHp«, ki «em jo kdag sreča'« iv svojem živijenin.
Njene ustnic« «e zategnejo v nenavaden smeh.
"— Da, Dantela. to-je brezpogojno zelo zanimiva gospa. Xjeno življenje
ima dovolj anovi za rotnan. Toda najprej morate 'vedeti, d* mi je g'lwpa Lrfutikoff danes «pororila, da vas hoče vzeti za spremljevalko na (potovanju, ako imate za «to veselje.
Daniel a se »presenečena dvigne. Njen fmi obraz c~Mje lahna rdečiea.
—	Oo i j >• Leiilikcrffova nw* hoče vzeti v službo?
—	Dmniela. Sporočila sem j-i. da	primorana va« odpu-atkl kajti te moji prrjoteljiei mi ni treba ničesar prikriva*i. Pi-ala aem ji. da mi je ze4o hudo. ko vas moram piKtiti iti v negotovo W-doeno«t. In kar ini je pkala. b«*te sami brali. Tukaj je njeno pi^mo — prosmi, berite od tukaj daJje.
Daniel i pokaže k pistom mesto in Daniela bere:
—	Kako rada bi Ti pomagala, moja draga Majrda. veš. toda tudi jaz vem. da si prv|Kmnsna. d* bi mi dovolila pomagati Ti. Odvza-mriD Ti
p« saj wkrb zaradi Tvoje mlanle družabniee. Razumem. da Ti je težko ločili se od nje. Saj sem imela priložnost opazovati jo. kako zHo je ljubezniva in izobražena ; kako Ti \-se Tvoje želje bere iz oči. Tedaaj *e je zelo skirbno brigada tudi za mene. Tn sedaj Ti morena tudi povedati, da sem Te zaradi nje zavidala, ker si imela tako dnržabuico. Ve*, da sem «"merna. in da .se mi je težko na koga narraditi. Za to potujem vedno s stojo staro služkinjo X^a^o. četu- j di bi
nn-adh rada imela poleg ,«^»be 4vakega izobraženejra človeka. Si- i cer bi »I a Nataša za mene skoki ogenj. toda njeno obzorje je zelo | omejeno in jaz m mum na svojem neprestanem potovanju govoriti ■ a marsikat
erim človek<wn. pri čemur mi Nataša* ne more prav nič pomagati. ker zna govoriti *am-o rusko. Kako prav bi mi bila izobražena družabniea, ki govori, kot Daniela Falkner, več jezikov in mi je tako všeč. kot malokdo drugi. Vsega tega Ti ne bi povedala, ako mi ne bi brla sporočita, da se moraš oil nje na vsak način ločiti. Tn sedaj Te prosim, da< jo vprašaš, ako bi kot družabniea in .spremljevalka na potovanjih hotela vtopiti v mojo shižbo.
Sedaj <em »v Parizu, vmein se pa >v dveh tednih, da Te zopet vidim. £*edaj pa bom brezpogojno stanovala v 'hotelu, ker vesm. da fie nahajaš ub ntopadu svojih življenjskih navad in Te na noben način nočem nadlegovati. Toda tudi tako bova kar največ skupaj. Vpam, da Te najdem zdravo in če se morem na kaj veseliti, bo svidenje s Teboj.
Ako g<»*podi."na Faikner .-*prejme pri meni službo, me more spremljati, kadar zopet odpotujem. Za sedaj prepustim Tebi, da se ž njo dogovoriš.	I
Dovoljujem Ti. da ji t<diko poveš o moji usodi, kolikor mora vedeti, da bo razumela mojo razdraženo naraivo. Vedeti mora. zakaj nu* včasih prime obilp. da bo to razumela. Boljše je, da izve ml Tefce. kajti sama' še ne Tm-ceni govoriti o svoji nesreči. Da. moja ! 'Iraga 3Tagda. Se vedno blodim brez miru in v obupu po svetu, kot bi i*4caJa. kar sem izgubila. In še vedno se <vsakikrat tresem. kadar vidim mlade. n Uoko tzreiVene može. ki so mojemu nepozabnemu sinu le količkaj podobni. ?5ree. to neumno aree. mi'tedaj bije do grla. dokler ne pridem zopet do žalustne zavesti, da je moj Dimitrij mrtev. Mrtev! Še vedno ne morem razumeti, še vedno imann občutek, kot bi ga morala -Se »vedno brez pokoja iska.ti kjerkoli na svetu. In vendar 'vem. da je njegova kri pomoeila< snežene poljane Sibirije. V obupu .se csopet in zopet i2?i>ra«ujp«n, ako mu je kaka u-imiljena roka izkopala grob — a4i — ne misliti, ne misliti na to — drugače zblaznim —
Tukaj Daniela prestrašena izpusti pismo. Plaho p^«?leda svojo gospodinjo.
—	Ta lel pisma pač ni namenjen meni. milostljiva gospa.
Oow[>a ji \tza.me pismo.
■— Nič ne škodi, ako to berete, Daniela. ker vama hočem pojasniti žalostno usodo Katarine Lc^itrkoffove in vam moram tudi povedati njeno pravo ime.
—	Njeno pravo ime? Ali se ne piše Lentikoff ?
Gospa se nasmeje.
—	Piše nc I.entikoff. Toda. predno vam kaj več povem, mi prej povejte, ako hočete nprejeti pri njej službo.
Daniela vzdihne in .si potisne rrlaito-rjavet Ia<e s čela.
—	Ako sprejmem! Smatram za veliko srečo, da sem tako naglo xiaiLa novo službo.
—	Najprej anorate biti na jasnem fflede te službe. Go^pa Len-žikoffova je zelo dobra žena. toda vsled bridkih udarcev usotLe je potrta in žalostna. Včasih boste inwl pri njej zelo težko stališče. Včaaih *e razburi za kriku malenkost. Toda pozneje ji je vedno žal, ako je koga žalila in *kuša v>e popraviti.
—>A ko vem. da jo samo newret-a in boleeina razburi, potem bom lahiko prenesla.
Goapa ji prikima.
—	I* pa m. da bo<te za to dovolj rdzumni. Pri tem pa morate tudi pomisliti, da pri njej ne bo-te imeli mirnega življenja. Njena nerraznotft jo danes pelje v Pariz, jutri v B«rlin. in naslednjega dnei t Rim in Madrid. Živi zelo vUoko. toda vedno potuje. Toda vi ste mladi in pri tem bo«te videli mnogo sveta in v prijetnih, brezskrbnih okoliščinah. Kajti gospa IjentiJtoffava je zelo. z^lo bogata/. Torej — premislite vse to.
—	Tukaj nimam nivesair premišljevati, milostljiva gospa. Ako ■»e morem pri vas ostati, rada 'namero to službo.
—	Tn n« bo vam žal. da ste »prejeli. Pa navzlic temu b«rte Smeli življenje brez 'vseikega veselja. Kajtr.i-četudi potuje if* kraja v kraj in vedno živi v odličnih krajih, se zdržuje vsakega razvese-Ijevanja.
—	To morr«n razumeti, ker je tie.srečna. Ne da bi poznala njeno žalostno us4*io, se mi je ajnilila* kadar sem pogledala -v njene žalostne oči.
Gospa prikima io vzdihne.
—	In te oči nimajo niti solz, da bi ji utešile bolest. Torej — ako sprejmete službo, vam bom iz njenega življenja povedala, kar laorate vedeti, ker bonte vsaik dan v njeni bližini. Toda Ta to bova 6e počakali, da nama "KVistina prinese eaj. Kmalu bo eas (za to.
Daniela vstane in pripravi mizo za čaj.
Takoj nato pride stara kuharica. Na osiveli glavi nosi belo čepico in bel predpasnik čez sivo volneno obleko. Kristina prav goto- j ▼t> ni bila dal«« od iestdowtih 4et, toda je bHa še -vedno tako močna |n gikčns, kot bi bila ie
popolnoma, mlada.	!
.(Dalje prihodnjih) • .. __,
■H Ht .	' :il «	'	*
19 in PO USTREUm —! OPROŠČEN j
i
Od 1. julija 1933 obstoji v Pa^ rizu izredno sodišče, ki iiua nalogo, da revidira razsodbe vojnih Kodšič. Nag navedemo samo nekaj primerov, ki kažejo .vso strahoto vojne tudi v pravnem področju, i Peaeio Laurent, ki je služil pri polku 247, je bil ranj -n na bojišču pri Souainu «v roko. Njegov j stotnik ga je poslal na obvezova-, linšče. otltfxl je tKlš<'l v bolnišnico! v 1'haJoius. To ga je pregledal prvi zdravnik dr. Buy. Ugotovil je. "da se je I^aurent sam ranil v. namenom. da bi «ra< poslali z hoji-Vložil je ovadbo rn Laurent je prišel pred vojno sodišč, ter je bil na podlagi izpričevala dr. Bu>a. ki je nastopit kot edina priča1, obsojen na smrt. I>r. Buy je i še živ. in je bil klk-a n pred i-zred-j tli sodišče v Parizu. Izjavil je. da je vse ranjence na rokah, gl/sle'
katerih ni prejel od poveljujoče-'
gK častnika poročila, da so res bili ranjeni, imel »vedno za 'bojaz-Ijrvee. ki so se sami ranili. Na podlagi tega svojega, mnenja je izdajal tihIi zdravniška izpričevala. Laurentov stotnik ni vedel, da J je dr. Buy uvede! «v siroje I vanje tko usodno prakso in ni «a j Ijanirentom poslal zadevnega p<»-iročila. Laiirenta je z^laj izredno sodišče iv Parizu oprostilo, toda Laurent leži že 15» let ;mw1 Kemijo.
V	drugih vojnih okrožjih je bilo -bolje, ker je bilo malo takšnih zdravnikov, kakor dr. Buy. Kljub temu so i vojna sodišča prizadela mnogo krivic vojakom. Tako je bil pe'ee Vincent obsojen na desef let ječe. češ. da je zbežal v. bojišča. Teh deset let je tudi presedel. Tudi njega .so zdaj oprostili. Da si je lak rat sploh reši! življenje. .se mora eaibvaliti domačemu župniku, ki ga je branil ex-offo. /e takrat je žnpnik astra krili/i-ral ravnanje vojnih sodišč. Pri
116 procesih je on nastopil kot ^lini branilec, ne da bi mu bili da!i priložnost, da z obtoženci sploh govori.	J
I
| Strašna tragedija 2<Metnega kmiot.s-kepra fanta Oabriellija. Kol ne je v njegovi bližini razpočila . granat?1 je znorel. Napol živ in ' 'napol! u . lev je dkjal kakor no-' 1 re-c od postojanke do postojanke. ^ končno je našel »zatočišče v neki ,votlini. kjer se je sknvjtf tri dni. j Vojno sodišče ga je obsodilo na smrt .Vpivjv je branilec predlagal, naj bi obtoženca pre iskal du-šeslovee. Straš<Mi je bil prizor, ko KO oltsojenea usmrtili. Kričal je in divjal ter jokal, oklepal se je! duhovnika ter klical svojo mater.) Z<laj je sod «-e v Palrizu ugotovi- j lo. da je Gabriel I i v resnici znor in da je bil o krivici ustreljen.
Življenja, tem nesrečnikom sr>-dišče ne more vče vrniti. Vsaj pra»\ni zavesti, ki je pri FVaneoru zelo ni(H*na, je s tem dano zadoščenje.
Samomor travniške lepotice.
V	Travniku je kom"-a1'a živ-1 jen je 17letna lepotna ZiJja Ben-lič. Popila je večjo količino oeto-ive kisline in i»r«p<'Ijali scr jo v bolnico, kjer je umrla. V smrt jo je baje pognala nesrečna ljubezen.
NESREČA NA HIMALAJI I
____I
, i
Iz Sinile v Indiji poročajo, da je zadela mmfiko cksjtedivijo na Hima!ajo huda ne.sreča. Trije najboljši čklni odprave Merkl. \Vie-laird in Welzenbach so izginili v silnem siiežiHun metežu, ko so se ravno brli pripravili. d» naskočijo 'Xan<ra P.nrbat. Istočasno so iz-tri»lili tudi trije nosači-domačini.
/e pred tedni so brzojavne vesti napovedovale naskok nemške cksj>edieiie v Himalaji na Nanga Parlwt. Takrait so bili razisiko-val-ci doKegli višino .'i'sOO m nad morjem iu so taborili na» najvišji točki ledenika Rakiot.
Naskok na Nanga Parbat, ki ga «1<Kslej še niliiT-e ni premagal iu tudi ne okušal! preiiiairat!. se je im«»I izvršiti v dveli skiipinaih. Hribo-lazci so se bili razdelili tako. da sta bila »v ]>rvi skupini ^lerkl in Wclzioubach. v flrugi pa Wieland. Zdi se. da st?r skopini. ki sta tnls'i na pot v slabem »vremenu. podle«r!i vremenski katastrofi.
V nemški ekspedi:-iji na Hitna'a-jo so .se že dalj časa pojavljale tež.Ive. ki so ovirale uspešno napredovanje. Po zadnjih dop€»]nil-nih -kahloprramih sta- že 7. juli ja ( obolela dtva nosača ekspedietje za višinsko boleznijo. Neki član od-[sravv ki >ta ga spremljala na ]»o-fu. je sam z največjo težavo pro->)»el v taborišče, kjer je alarmiral ( moštvo.'ki je š!o in pobralo kuli-;a. da nista umrla v večnem sne- [ L'u in ledu.
Taborišče št. S je bilo zadnje j lni v višini 7<>(M) m. Dva. člana ek- j špedicije pa sta s." dvignila še in 'Višje, odkoder pa sta r»e zopet vrnila v šotore. Tam doživeli liribol;ii.-i strašne ure. Burja je 1-ako divjala in rezala. da> jim je liotelo Oilnesti šotore. Olani ek>.jM»-lieij i so morali z vso .-sild držati • 5otorovino. da se ni pretrirala na krvse. ("e l»i se bilo to zgodilo, bi bili raziskovalci ob streho.
S. julija so okušali trije člani [»kspedieije ]>rinesti živež iz nižje ležečih taborišč >v višja. T--la' «>b-l:'a!i so v pr-ir-u pred im talm-riščom. Vrrme .se je poiK>či spremenilo na .»labše. iz vetra je na-^ta' ofk.nn in nosač—m. ki so si bili <»p!-tali tovore, je burja odtrgala zavoje z ramen.
Tudi 0. julija se je orkan nada- ( Ijeval. 1(1. julija je nastopilo spre-' meniji vo i vreme z o-nini mrazom.! Tega dne so se vrnili štirje kuliji 1 z "Ra.kiot-Peaka z rnrzluni rokami j in nogami <v taborišče št. 4 in so!
poročali, da je burja lini^Ha ta-j —— j
Cena
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNI2ANA
Angleško-slovensko Berilo
KNGLISn SLOVENE READER STAXE SAMO
$2
Naročite ga prt —
KNJIGARNI GLAS NARODA'
216 WEST 18th STREET NEW YORK CITY
i ČE STE NAMENJENI V
£ JUGOSLAVIJO
0 potujte popolnonpa udobno pre-0 ko Havre na oerannih French
0	Line ekspresnih pmrnikih
1	"P A RIS"
0.	11. AVGUSTA
^P 30. AVGUSTA—19. SEPTEMBRA
\ "Ile de France"
2	18. AUGUSTA—8. SEPTEMBRA ^	Hitra vožnja. Izborna postrežba.
K	Krasne k.ilmw v Tretjem raxr»-
iP	«ln za »Ive in šliri »Hvhc. Svetuj*-
m noHlavn« frutcuska Kuhinja, —
J	ltrt*|»Iaf-twi vin»» z nhwli.
2 vaša im;tija«;a ihiti jk z
2	VAMI l«i CILJA
p	na«laJjr.:i itav<xlil» iu karto
^ SLOVEKIC PUBLISHING co.
0	Travel Bureau
4 216 W. 18th St., New York City
1	LEO ZAKRAJSEK
0	General Travel Service. Inc.
4 K. 72nd St.. New York City
A SreaeK «Ane
borisče št. "> in (i. Sel«- 11. julija .se je vreme zja.stiil^ in umirilo. Ta dan >o prišli m-kaleri nošami do .smrti izčrpani v twborL«<'e št. 4. O Merkliu Weilandu hi Wel-zeiibaehu pa i:i no-b^iih i. Ce-jirav veljajo ti trije za najin hI j uz-kušeiie neiiLŠke alpiniste, se je ba-to. da mi postali žrtve svojih alpi-nrstičuih ambicij.
OPERACIJA NA PARNIKU
Slavni angleški kirurg: Herbert Barker je l»il namenjen v Ameriko. Xa dan pred odhodom ji' moral sprejeti neko bolnim, ki je t o/.ila o neznosnih bolečinah v hrbtenici. Kirurg je ugotovil ]n> ]»re«rledu. da jf treba takoj napraviti operacijo. Priporočil je holuiei drug:f strokovnjake, svoje kolego. A bolnica ni marala zaupati svo j«> življenje nikomur razen II Barkerju. Kirurur, ki jo moral odpotovati, je pristal na njeni mile prošnjo. Zmenila sta se. ds bo operirana med vožnjo. Bol niča si jo takoj rezervirala pro stor na parniku, kjer je bila prihodnji dan operirana v ki rurgrični dvorani. Po operaciji je ostala na parniku, na da bi izstopila v Ameriki. Vožnja sem in tja je izvrstno nadomestila predpisan počitek po o peraeiji. Bolnica se je vrnila domov v najboljšem zdravstvo nem stanju.
Hijena v človeški podobi.
V vasi llubanj blizu Dolnjega T^apra je bil storjen te dni grozen z I«»e i u. še o Rožiču je skočila v vodnjak .Tela Pav«»«ič, ki si je -ba* je končala življenje zaranli prepirov z ni oženi. Oče jo je imel ze-lo rad in i>okopal jo je z zlatim dukaitom na vratu. Te fTni je pa
1	»rišia hi.i^-iia v <Mo»ve5rki q*odobi otlikopala <rrob in vzela ^lipkfcft (»rob j«> (uslal < hI kopam, da .so jxsi rar^Kii-ali kost i pokojne Jele.
1 SLOVENIC PUBLISHING CO.
I	, TRAVEL BUREAU
I Slfl WIST IfUl STREET NEW IOBK, M. I.	JiMl
I PlAlTB NAM ZA CENE VOZNIH LJETOV, RE- pSP^^i
I ZERVACXJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-	^mj^/f^S^ I .TC VANJE
ODPLUTJE PARNIKOV ZA MESEC
AVGUST 1934
11. avgusta:
Katuntia v Trnt l^evialhan v Havre f*aris v Havre Kurouu v bremen
14.	avguata:
St»tendam v Uuulogn«
15.	avgusta:
Manhattan v Havre Hamburg v Haiuburf
16.	avgusta:
Majestic v Cherbourg
18. avgusta:
Hex v CJenoa
He ile France v Havre
BereriKaria v (Jlierluiurg
20. avgusta:
{v'i» Y'>rk v Hamburg
24.	avgusta: Roma v Conoa
25.	avgusta:
Ivtfayetle v Havre Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen
29.	avgusta: Olympic v Cherl«nurg Albert liallin v Hamburg Washington v Havre
30.	avgusta:
Paris ^ II.Lvre
31.	avguata:
Eurnjia v Bremen I I.eviathan v Havre
kretanje parnikov za mesfc SEPTEMBER. 1934
I.	septembra:
CY»nte •)i Savuia v Havre
3.	septembra:
Clia inula in v Havre
4.	septembra:
Stateridani v Jtoulogiie sur Mer
5.	septembra:
Majestic v Cherbourg Dcutschland v Hamburg
7. septembra:
!'<->■ u i:i rut v Havre
B?rengaiia v Cherbourg
B. septembra:
Vnllendam v I^iiilogne sur U r
Ite de France v Havre
II.	septembra: Bremen v Bremen
12. septembra:
Aquitania v Cherbourg Manhattan v lla\re Ha ml>ui £ v Hamburg
14.	septembra:
• »I> mi«i»* v Clierb»>urK
15.	sfptemb.a:
I.aravette v Havre Milw:luk»-e v llaniliurc Rex v Ceima
Vendatn v Boulogne »ur M«r
18.	septembra:
I'arts v Havre
v Bremen
tO. septembra:
I'ariw v Havre £ui«|ta v Bremen
19.	septembra:
I'rfP. Roosevelt v llnrr* New York v Hamburg
20.	septembra:
Majestic v <"berbonrg
22. septembra:
f'bamplain v Havre Berengaria v I'iierbourg Satlirni.'i v Trst
2>. septembra:
Statfndam v Boulogne sur Mer
26. septembra:
Mauritania v r*ijer!"Otirg Washington v Havre Albert Ballin v Hamburg
29. septembra:
C»»nie #li ,-ia.vi• >a v Oeno® lie de France v Havre I Bremen v Bremen
Ta GLOBUS
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pil ?okah svet vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN	TRPE2N0 IZDELAN
Mg*.	^	:
V premeru meri globus 0 ln če v. — visok Je 10 lntev.
MODERN VZOREC
KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDN08TI ZA VSAK DOM
CENA S POŠTNINO VRED
0NIt KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA —	J 75
"GLAS NARODA"
BOJI MED STAVKARJI IN POLICIJO
ko bili tfirom .stavke ip^uslanLSStih -delavcev v Seattle, Wash., na dn evnein redu. fStrajk je bH »led
l	njic uravnan, dasi gtawkarj* niso vsega dosegli, kar so zahtevali.