cena 110 dinarjev številka 50 (854)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenie, 18. decembra 1986
Miran Arzenšek, predsednik IS Sob Velenje
OB DNEVU OBOROŽENIH SIL SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM VKLJUČENIM V SLO IN DS.
Svet za SLO in DS Skupščine občine Velenje Občinski štab za Teritorialno obrambo Velenje Upravni organ za ljudsko obrambo SO Velenje Občinski komite za SLO in DS Velenje Občinska konferenca ZRVS Slovenije Velenie Koordinacijski odbor za SLO in DS pri OK SZDL Velenje
OB DNEVU OBOROŽENIH SIL — Pripadniki oboroženih si! bodo v ponedeljek slavili svoj praznik. Slavili ga bodo z vnovičnim trdnim in neomajnim zagotovilom. da so v vsakem trenutku pripravljeni in sposobni braniti našo domovino, revolucionarni razvoj in vse dosežke pri graditvi in krepitvi samoupravne socialistične ureditve.
Tudi delovni ljudje in občani gradijo splošno ljudsko obrambo in razvijajo družbeno samozaščito , kot svojo nedotakljivo in neodtujljivo pravico in dolžnost. Vsi skupaj na podlagi izkušenj predvojne- I ga delavskega gibanja, narodnoosvobodilnega boja in revolucije varujejo in branijo te neprecenljive vrednote. Zato veljajo \sem pripadnikom oboroženih sil in splošnega ljudskega odbora ob 22. decembru iskrene čestitke!
-JT.T.-.
Ob resoluciji za prihodnje leto

v leto 1987 stopamo z ne preveč lepimi obeti, če gledamo skozi predvidene ukrepe ZIS za stabilizacijo celotnega jugoslovanskega gospodarstva. To se že odraža skozi prve usmeritve, ki pomenijo še nadalnje omejevanje porabe, spremembe davčne politike, spremenjene, a še vedno nedograjene ekonomske politike izvoza in podobno. Dolgovi iz preteklosti, ki jih moramo vrniti v letu 1987 prav gotovo pogojujejo takšne usmeritve. Zato so delo, dobro gospodarjenje in izvoz naloge, ki so v vsakem primeru prednostne. Vse to se odraža, prav gotovo, tudi skozi republiško resolucijo, pa tudi skozi naše usmeritve v letu 1987.
Zato predlagamo, da moramo doseči realen porast družbenega proizvoda za 4 odstotke, zaposlenost za 1 odstotek (v gospodarstvu za 0,9, v samostojnem obrtnem delu za 12 odstotkov, v negospodarstvu pa naj zaposlenosti ne bi povečevali), storilnost za 3 odstotke, izvoz za 6, konvertibilnega pa celo za 6,5 odstotka ob predpostavki, da mora biti pokritost uvoza z izvozom še boljša kot v letošnjem letu. Obseg gradbene dejavnosti in trgovine mora biti večji za 2 odstotka, kmetijska proizvodnja za 3, naložbe pa morajo biti usmerjene predvsem v večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo.
Tako zastavljene naloge je možno realno tudi uresničiti. Potrditev teh usmeritev so plani organizacij združenega dela in dobri proizvodni rezultati, vsaj večine gospodarstva v letošnjem letu.
Seveda pa si moramo, za uspešno izvedbo teh nalog v naslednjem letu, kakor tudi v naslednjih letih, zagotoviti ustrezen življenjski standard. To pa so nova stanovanja, normalni pogoji v šolstvu, predvsem v osnovnem šolstvu, ustreznejši pogoji dela v zdravstvu,, priliv kvalitetnih kadrov iz usmerjenega izobražev-naja, ob tem pa ne pozabimo na kulturo. Zato predlagamo v resoluciji za naslednje leto pričetek izvajanja nekaterih nalog in del, ki smo jih sprejeli že s srednjeročnim družbenim planom.
To so g,radnja 7. osnovne šole, za katero pa v celoti še nimamo vseh sredstev, pričetek gradnje prizidka Zdravstvenega centra v izmeri. nekaj nad 5000 kvadratnih metirov, ureditev stavbnih zemljišč z,a bodočo stanovanjsko gradnjo iter nadaljevanje zelo okrnjene stanovanjske gradnje. To je le niekaj nalog, so pa lahko rečemo, tuidi najpomembnejše.
V delitwi ustvarjenega družbenega proizzvoda bodo sredstva za skupno ini splošno porabo predvidoma zaostajala za rastjo dohodka. Zai realizacijo vseh nalog bi morali zapisati, da ne bodo zaostajala za dohodkom. Predlaga-opredielitev nam narekujejo titve stabilizacije, in to mo-
ramo spoštovati. Gledano skozi potrebni dinar bi morali predlagati celo obratno, torej bi morala rasti skupna poraba celo hitreje od dohodka. Je še druga pot, ki je po mnenju izvršnega sveta tudi edina pravilna, z večjim dohodkom celotne občine je na razpolago tudi več sredstev za naše potrebe v skupni porabi. Zato tudi ne povečujemo prispevnih stopenj v letu 1987.
Naj se povrnem na predlagane materialne okvire razvoja naše občine v naslednjem letu, torej na družbeni proizvod, izvoz, industrijsko proizvodnjo in tako naprej. Vse to zagotavlja dohodek občine iz tega pa v glavnem izhajajo tudi sredstva za skupno porabo.
Na podlagi pogojev in možnosti razvoja občine v naslednjem letu smo opredelili 4 odstotno realno rast družbenega proizvoda, kar je na videz visoka rast, lahko pa bi bila še večja, če pomemben delež našega gospodarstva ne bi izkazoval negativnega finančnega rezultata. Iz izkušenj izhajajoč, lahko trdimo, da v letu 1987 energetika ne bo v celoti razrešena, torej bodo negativne posledice še prisotne. Ob takšni predpostavki, bi za zadovoljevanje skupnih potreb morala biti realna rast družbenega proizvoda celo štirikrat večja, kot je predlagana. To pa je realno nemogoče doseči. Zato za izračun materialnih okvirov razvoja občine v letu 1987 izgubo v energetiki v letošnjem letu nismo upoštevali. Ali preprosto povedano, izgube v letu 1986 ne bo, naj bi je ne bilo tudi v letu 1987. Seveda pa je takšno planiranje že na precej trhlih nogah, tako planiranje možnega dohodka, še bolj pa planiranje možne porabe.
Res, da smo se s takimi problemi srečevali že pri pripravi resolucije za leto 1986, a so bila prisotna trdna zagotovila, da bo v letošnjem letu izdelan program postopne sanacije energetike. Leto se končuje, tako kot lansko, z Zakonom o pokrivanju izgub, ki ga predlaga republiški izvršni svet.
Na osnovi vseh teh predpostavk, resolucija nudi ravnovesje, vsaj minimalno med možnim ustvarjenim in potrebno porabo v naslednjem letu. Nerazrešen dohodkovni položaj energetike pa to ravnovesje v precejšnji meri poruši. To je tudi glavni razlog, da je izvršni svet preimenoval osnutek resolucije v delovno gradivo za osnutek resolucije v letu 1987. Sam osnutek naj bi obravnavali na zadnji letošnji skupščini.
V tem obdobju moramo preko ustreznih republiških organov in IS dobiti potrditev našega razmišljanja in planiranja, torej planiranja brez izgub v energetiki.
(mz)
Proslave po krajevnih skupnostih
Občinska konferenca ZRVS in koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL Velenje, sta se dogovorila, da letošnji praznik JLA obeležita nekoliko drugače kot doslej. In sicer tako, da bi praznovanje potekalo po krajevnih organizacijah ZRVS, v eni od teh pa bi bila proslava občinskega pomena. S tem bi pomembnost praznika JLA še bolj približali vsem občanom, zlasti pa mladim, ki bodo tako najbolje spoznali kakšno vlogo in pomen je imela ljudska armada v vojni in kakšno ima danes v miru.
Krajevni organizaciji ZRVS Center — levi in desni breg bosta praznovanje pripravili skupno na osnovni šoli Gustava Siliha in sicer v petek, 19. decembra, ob 17. uri. Kulturni program bodo pripravili učenci osnovnih šol Antona Aškerca, Gustava Šiliha
in Mihe Pintarja-Toleda. Uro kasneje, ob 18. uri, bo proslava v prostorih osnovne šole Bratov Mravljakov. Pripravljata jo krajevni organizaciji Šalek in Gorica. Ob tej priliki so tamkajšnji učenci, ki bodo pripravili tudi kulturni program, na temo JLA
pisali spise, risali risbe in pripravili razstavo, pomerili pa se bodo tudi v streljanju z zračno puško. Najboljši bodo na proslavi prejeli knjižne nagrade. Podelili bodo tudi zvezna, republiška in občinska priznanja. Ob 17. uri istega dne bodo praznik JLA proslavili tudi na Konovem v tamkajšnjem domu krajanov. V soboto, 20. decembra, bodo proslavo pripravili starešine Podkraja in Kavč v domu krajanov v Kavčah, krajevna organizacija ZRVS Staro Velenje pa bo ta pomemben praznik proslavila v torek, 23. decembra, v prostorih krajevne skupnosti Sta-
ro Velenje. Na vseh omenjenih slovesnostih bodo podelili tudi priznanja rezervnim vojaškim starešinam.
Proslava občinskega pomena, kot so jo letos poimenovali, in bo poslej vsako leto v drugem kraju, bo na praznični dan, 22. decembra, ob 17. uri v kulturnem domu v Šoštanju. Poleg kulturnega programa, izvedli ga bodo godba Zarja in učenci osnovne šole Karla Destovnika-Kajuha, bodo podelili tudi odlikovanja, plakete, znake in priznanja. Na vse te proslave ste seveda vabljeni.	B. M.
Mladinska politična šola
Dvodnevna mladinska politična šola je po mnenju udeležencev in organizatorja, občinske konference ZSMS Velenje, dosegla svoj namen — mladi so se med sabo spoznali, pogovorili o svojem delu, težavah, izmenjali izkušnje ter se dogovorili o medsebojnih oblikah dela. To pa je za drugačno, precej bolj marljivo delo osnovnih organizacij tako v združenem delu kot v krajevnih skupnostih nujno potrebno.
Na občinski konferenci pravijo, da jim je s to mladinsko politično šolo po dolgem času uspelo doseči kakovost kot tudi množičnost. Udeležilo se je je namreč okrog 150 mladih. Poleg tega jih je presenetil tudi odziv vabljenih in sodelovanje v razpravah na te-
mo konfliktne situacije, šolska samouprava in osnovna organizacija ZSMS v krajevni skupnosti da ali ne. Da so bile teme za udeležence te šole pravilno in dobro izbrane pove podatek, da so o vprašanjih za okroglimi mizami razpravljali precej čez dogovorjeno uro. Ničmanj zbranosti pa niso pokazali tudi naslednji dan, ko so se pogovarjali o bolj »domačih«! temah — organiziranost ZSMS, vloga in položaj osnovnih mladinskih organizacij ter priprava in vodenje sestankov. Prav na teh okroglih mizah so udeleženci sprejeli sklep, da se spomladi znova takole dobijo in spregovorijo širše prav o slednjem. Vsepovsod so bile razprave žive, namenjene pa so bile
bolj izmenjavi izkušenj kot pa dorečenim rešitvam vprašanj, s katerimi se mladi v vsakdanjem življenju srečujejo. Iz tega pa naj bi izhajale tudi naloge za delo osnovnih organizacij ZSMS kot občinske konference same v prihodnjem letu.
Ob obravnavi aktualnega družbenoekonomskega trenutka naše republike, predstavil ga je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bule, so udeleženci mladinske politične šole opozorili na vrsto težav, katerih reševanje predstavlja za našo občino velik zalogaj.
Ob koncu so mladi namenili nekaj besed še pokongresnim usmeritvam, vlogi slovenske mladine v jugoslovanskem prostoru,
Komunalce (ni) presenetil sneg
Sneg sredi decembra pač ne more biti nobeno presenečenje. Kljub temu so se v ponedeljek zjutraj, ko je zapadlo kar nekaj centimetrov snega nekateri občani močno razburjali na komunalce češ, da niso opravili svojega dela in da so s pluženjem pričeli prepozno. Nekateri so poklicali tudi naše uredništvo in trdili enako. Ker nismo mogli natančno ugotoviti za katere ceste in ulice gre, kajti mestne ulice in pločnike čisti Vekos, ostale in regionalne pa celjsko cestno podjetje, smo najprej poklicali Vekosovo zimsko službo, vodja službe Juli-jan Slemenšek pa je povedal naslednje: »V nedeljo zvečer okoli 22. ure smo pričeli mestne ulice preventivno posipati s soljo, da se sneg ne bi preveč sprijel s ceo stiščem, v ponedeljek zjutraj ob tretji uri smo pričeli najprej plu-žiti tiste ceste, po katerih se odvija avtobusni promet. Z ostalo razpoložljivo mehanizacijo smo odšli na ceste ob štirih zjutraj.
Takoj po pluženju na Gorici pa se nam je žal pokvaril unimog in tako s tem vozilom, ki je namenjeno za ozke ulice nismo mogli nadaljevati. Kljub temu menim, da se občani, ki niso zadovoljni z
našim delom, niso obrnili na pravi naslov. Številka telefona zimske službe je še vedno 854-321.« Mi pa dodajmo še to, da so pre-nekateri ponedeljkov zastoj zagrešili tudi vozniki, ki svojih že-
leznih konjičkov niso pravočasno opremili za zimo in so tako z vozili ostali sredi ceste in s tem onemogočili nemoteno čiščenje snega. Cestnega podjetja pa kljub večkratnemu klicu nismo
svoje dvodnevno zasedanje pa so končali v zadnjem času sploh aktualno temo, z štafeto mladosti. Kot vemo, naj bi letos ta krenila na svojo dolgo pot iz Slovenije. Med kandidati je tudi naše mlado rudarsko mesto.
Občinska konferenca ZSM Velenje se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem gostom, osebju hotela Vesna v Topolšici, ki so pripomogli k uspešnemu delu mladinske politične šole. Da bodo enodnevni seminarji postali ena od rednih oblik izobraževanja mladih, je organizatorja slednje »spodbudilo« zadovoljstvo vseh, ki so se je udeležili, in obljube, da bodo sedaj ti v svojem okolju precej bolje delali.
moderno je iz elkroja je
uspeli dobiti, zato njihove izjave ne objavljamo.	b m
ž. stran » nas cas
OD TU IN TAM
titovo velenje -k 18. decembra 1986
Delovanje zveze komunistov v SZDL
Ne zaradi ponovnega preverjanja, ampak zaradi slabosti
Predsedstvo Občinskega komiteja Zveze komunistov Slovenije Velenje je prejšnjo sredo pripravilo razpravo na temo »Delovanje ZK v SZDL«, ki so se ga udeležili člani zveze komunistov, ki delujejo v predsedstvu OK ZKS Velenje in OK SZDL Velenje. Podlaga za razpravo je bilo gradivo objavljeno v posebni prilogi glasila Komunist konec oktobra letos.
Ne razprava zaradi ponovnega preverjanja, temveč zaradi slabosti — razkoraka med sprejetimi usmeritvami in vsakodnevno prakso, so dejali v uvodu. Odgovoriti bi bilo treba na vrsto vprašanj: so družbenopolitične organizacije odsev svojega članstva — imajo svoje članstvo ali so le forumske, kako komunisti delujemo v družbenih organizacijah in društvih, kako je upoštevan glas delegata, smo pri svojem ravnanju ozki, smo v akciji prvi, smo pripravljeni sprejeti tudi argumente tistih, ki mislijo drugače, se pojavljajo in če se, zakaj se
pojavljajo neformalna gibanja, ali dovolj krepimo samoupravljanje in ne nazadnje — vse napake v družbi pripisujemo komunistom — po pravici ali krivici? Tako nekako so bila postavljena vprašanja, na katere bo treba odgovoriti.
REKLI SO:
Anica Kristan: »Vse prevečkrat razmišljamo, da se v osmih urah konča naša aktivnost, da če smo člani osnovne organizacije v OZD, potem nas v krajevni skupnosti ni treba. Vemo pa, da je tam mesto na katerem bi se morali poenotiti o vseh težavah.«
Franjo Korun: »Ponovno je treba vzeti v roke Smeri razvoja in te stvari začeti ponovno študirati! Ne izpolnjujemo resničnega pluralizma samoupravnih interesov. In pa uvesti konkretne oblike dela. To pa je, da se začnemo konkretno pogovarjati o problemih, ki tarejo sredino v kateri živimo in delamo.«
Tone Šeliga: »Toliko govorimo o nadzorni vlogi SZDL. Ta se uresničuje samo skozi družbenopolitični zbor, kjer je SZDL zadolžena, da skliče družbenopolitične organizacije, skozi ka-
drovske postopke, skozi direktno sodelovanje na skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in skozi obravnavo gradiv za skupščino občinske skupščine.«
Nada Zavolovšek-Hudarin— »Skrbeti moramo zlasti za to, da bomo krepili delegatski sistem. To bi morala biti prva naloga.
Če tu izgubimo bitko, potem jo povsod.«
Seveda je bilo v razpravi poudarjenih še veliko drugih problemov, ki se jih kot kaže, ne zavedamo dovolj. Tako recimo — izobraževanje članov zveze komunistov. Kaj naredimo za nove komuniste? Nudimo jim zelo malo, od njih pa zahtevamo aktivnost na vseh področjih. O uresničevanju sklepov. Kot je bilo ugotovljeno: tretjina sprejetih sklepov se ne uresničuje, tretjina se jih drugače, le tretjino pa jih uresničimo. Zato bi bilo bolje sprejemati manj sklepov, pa vztrajati pri njih vse do uresničitve.
Predlog stališč, ki so jih izoblikovali na tej seji bodo skupaj s stališči drugih javnih razprav uskladili v organih Občinskega komiteja ZKS Velenje in jih posredovali na Centralni komite Zveze komunistov Slovenije.
(mkp)
Seja koordinacijskega odbora za SLO in DS
Danes se bo v prostorih Občinske konference SZDL Velenje sestal odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito pri Predsedstvu OK SZDL Velenje.
Na dnevnem redu imajo poročilo o rezultatih raziskave z naslovom: Odnos slovenske mladine do vojaškega poklica, dopolnili bodo plan aktivnosti koordinacijskega odbora za SLO in DS na področju usmerjanja mladih v vojaške poklice. Pogovarjali pa se bodo tudi o morebitni izvedbi okrogle mize na temo vojaških poklicev in študiju obramboslov-ja v velenjski občini. (B. M.)
Občinska raziskovalna skupnost
V sejni dvorani skupščine obline Velenje bo danes, 18. decembra, ob 12. uri seja skupščine občinske raziskovalne skupnosti. Delegati bodo obravnavali in sprejemali samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti ter o svobodni menjavi dela med skupščinami sis in delovno skupnostjo skupne strokovne službe sis družbenih dejavnosti občine Velenje. Obravnavali bodo med drugim še okvirni delovni program skupščine za leto 1987 ter realizacijo programa in finančnega načrta za deset mesecev letošnjega leta.
Gornjesavinjski drobir
Slovesno za 22. december
Osrednjo slovesnost ob letošnjem prazniku oboroženih sil bodo v mozirski občini pripravili v soboto ob 17. uri v dvorani zadružnega doma v Bočni. Po slavnostnem in kulturnem programu bodo podelili odlikovanja in priznanja ter prebrali napredovanja. V nedeljo ob 8. uri se bo na strelišču v Šmartnem ob Dreti pričelo vsakoletno množično strelsko tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Na praznični dan, v ponedeljek 22. decembra bodo predstavniki občinske skupščine, njenih družbenopolitičnih in drugih organizacij ter domačini obiskali vojake v obmejnih postojankah v Logarski dolini in v Podolševi, se udeležili tamkajšnjih slovesnosti in vojakom ob meji čestitali ob njihovem prazniku. Povedati velja še to, da bodo predstavniki občinskega štaba teritorialne obrambe obiskali osnovne šole, učencem predvajali filme in se z njimi pogovarjali na temo oboroženih sil.
Idejno politično izobraževanje
V ponedeljek, 22. decembra popoldne, bo v nazarskem delavskem domu seja občinskega komiteja ZK Mozirje. Člani komiteja bodo najprej obravnavali poročilo o idejno-političnem izobraževanju v prejšnji izobraževalni sezoni, razpravljali pa bodo tudi o načrtu izobraževanja v zvezi komunistov za izobraževalno sezono 1986—1987. Razpravljali bodo še o oceni gospodarjenja v občini Mozirje in se na koncu pogovorili o načinu pristopa k prenovi v zvezi komunistov.
Decembra pa sneg!?
Je pa res čudno to vreme. Sredi decembra nam navrže sneg, mi pa v jok. Ne sicer otroci in smučarji, pač pa skoraj vsi drugi. Kot da na vsem svetu ni nobenega pluga, ali kakšne lopate. Znova torej presenečenje, tudi v Gornji Savinjski dolini.
Kako je s pločniki in najrazličnejšimi parkirišči v občini Mozirje vsako zimo vemo. Vsekakor ni dobro in tudi letos ne bo. Krajevne ceste so v »pristojnosti« krajevnih skupnosti in te so še najbolje splužene in urejene, večji problem so glavne ceste. V ponedeljek cesta v Zadrečko dolino še v poznih jutranjih urah niti slučajno niso splužili, cesta po Savinjski dolini pa je plug »dočakala« sicer že zelo zgodaj, vendar najbolj temeljit tudi ni bil. In tako naprej, od zime do zime.
Pločnik končno urejen
Vsi v Nazarjah, zlasti pa starši in otroci, so še kako veseli.novega pločnika od avtobusne postaje do šole in vrtca. Pločnik je dolg kakšnih 300 metrov, bo pa vsekakor bistveno izboljšal varnost pešcev in zlasti najmlajših. Sicer v tej krajevni skupnosti pridno zbirajo papirje za gradnjo vežice in novega pokopališča, še vedno pa niso uspeli rešiti problema nekdanjega graščinskega gospodarskega poslopja med delavskim in gasilskim domom.
•1.......~7K
y - / i	'v\
	«-•/—j
	-

Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje
Gibanje »Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje« bo v šolskem letu 1986/87 potekalo že četrtič.	.
Če pogledamo rezultate delovanja v vseh letih, lahko zaključimo, da so bile aktivnosti v okviru gibanja uspešne. Rezultat marljivega in prizadevnega dela avtor-
VABILO
za vključitev v sekcije za vzgojo mladih raziskovalcev v okviru gibanja »Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje«.
SEKCIJE
1.	Slovenski jezik in književnost
2.	Fizika
3.	Kemija
4.	Biologija
5.	Geografija
6.	Etnologija
7.	Zgodovina in sociologija
8.	Strojništvo
9.	Procesna elektronika in krmiljenje 10. Računalništvo.
ČLANSTVO V SEKCIJE, OBLIKE IN METODE DELA
V sekcije se lahko vključijo učenci osnovnih šol od 7. razreda dalje, učenci srednjih šol in študentje. Organizacijsko so vse sekcije vezane na Center srednjih šol in se bodo po potrebi delile na skupine po nivojih zahtevnosti in ožjih interesnih področjih. Namen dela v sekcijah je vpeljevanje mladih v metodologijo razvojno raziskovalnega dela ter usmerjanje in pomoč pri izdelavi raziskovalnih nalog.
PRIJAVE
Prijave sprejema Center srednjih šol, Trg mladosti 3, 63320 Titovo Velenje do 16. 1. 1987 (osebno ali pisno).
INFORMACIJE
Center srednjih šol, tov. Irena Pilih, tel. 853-181
jev in njihovih mentorjev je vrsta raziskovalnih nalog. Skupaj je bilo izdelanih 74 raziskovalnih nalog iz različnih tematskih področij.
Pri izdelavi je sodelovalo 139 avtorjev. To so bili učenci osnovnih in srednjih šol, študentje višjih, in visokih šol, ter delavci iz organizacij združenega dela.
Pri delu so jim pomagali men-torji-učitelji iz osnovnih šol in Centra srednjih šol, delavci v združenem delu oziroma družbenih dejavnostih. Vsa leta so učenci srednjih šol sodelovali s svojimi nalogami tudi na republiških srečanjih mladih raziskovalcev v okviru gibanja »Znanost mladini«. Tudi tu smo dosegali lepe rezultate. Naše naloge so bile solidno uvrščene, osem raziskovalnih nalog pa je zastopalo Slovenijo na zveznih srečanjih »Nauku mladima«, kar je priznanje in vzpodbuda celotnemu našemu gibanju. "
V preteklem šolskem letu 1985/86 so kandidati na razpis prijavili 35 raziskovalnih nalog, izdelali in oddali pa so jih 19. Pri izdelavi je sodelovalo 48 avtorjev — 15 učencev iz osnovnih šol, 29 učencev iz srednjih šol, 3 študentje in 1 delavec. Pri delu jim je pomagalo 13 mentorjev — osem učiteljev iz Centra srednjih šol, 3 učitelji iz osnovnih šol in 3 men-
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST VELENJE OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST VELENJE
To prijavnico pošljite na naslov: Center srednjih šol Trg mladosti 3 63320 Titovo Velenje do 16. 1. 1987
RAZPIS »MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ OBČINE
VELENJE«
PRIJAVNICA
___Dat. roj__2-
Ime in primek. Poklic_
. Sola-razred oz. OZD.
Naslov bivališča.
A. Predlagam naslednjo temo.
B. Zanimam se za raziskovalno nalogo iz izbora tem, ki jih predlagajo OZD.
Ime, priimek in naslov mentorja, če ga kandidat že ima:
Datum:
Podpis :
torji iz združenega dela oziroma družbenih dejavnosti.
Avtorji so javno predstavili svoje naloge 19. in 20. maja 1986 v sejni dvorani Zdravstvenega centra Velenje. Odbor za ocenjevanje raziskovalnih nalog je na predlog ocenjevalnih komisij nagradil 9 raziskovalnih nalog. Avtorji nagrajenih nalog so prejeli hkrati s priznanjem tudi finančne nagrade.
Nagrade in priznanja smo podelili v Gorenju in tako z njihovim sodelovanjem dali gibanju in sami zaključni slovesnosti posebno obeležje.
Odbor za ocenjevanje raziskovalnih nalog je med drugim ugotovil, da je bilo v primerjavi s preteklimi leti izdelanih sicer manj nalog, vendar pa so te naloge dosegle višji kvalitativni nivo in uporabnost. Več je bilo nalog s področja naravoslovja, tehnike in tehnologije, manj pa s področja družboslovja.
Pred vami je torej četrti razpis gibanja »Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje, ki ga objavljata Občinska raziskovalna skupnost Velenje in Občinska izobraževalna skupnost Velenje.
V šolskem letu 1986/87 bo delo potekalo na dveh področjih:
1.	v sekcijah za uvajanje mladih v metodologijo raziskovalnega dela,
2.	izdelava raziskovalnih nalog.
Vse aktivnosti v okviru gibanja »Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje« bodo vezane na Center srednjih šol.
TEMATSKA PODROČJA
Tematska področja niso uokvirjena v klasične šolske predmete (npr. fizika, kemija, zgodovina, sociologija), temveč so zasnovana interdisciplinarno in usmerjena v življenjsko in tehnološko problematiko.
OSNOVNE VSEBINSKE USMERITVE SO NASLEDNJE:
1.	Tehnološke izboljšave in inovacije
2.	Regulacija in krmiljenje z elektroniko, hidravliko in pneuma-
- tiko
3.	Računalnik kot orodje v informatiki, tehnologiji in izobraževanju
4.	Racionalizacija v rabi energije
5.	Urejanje in varstvo naravnega okolja
6.	Človek in družbeno okolje (sociologija)
7.	Kulturna dediščina (etnologija)
8.	Predvojno delavsko gibanje, NOB in povojno obdobje socialistične izgradnje v Šaleški dolini
9.	Druga tematika
V sekcije vabimo tudi vse tiste učence osnovnih in srednjih šol, ki letos ne bodo izdelovali raziskovalnih nalog, želeli pa bi se izobraževati oziroma pripravljati za raziskovalno delo.
Razpis raziskovalnih nalog obsega tematska področja, v oleviru katerih lahko kandidati prijavijo teme oziroma naslove raziskovalnih nalog sami ali po dogovoru z mentorjem.
V kolikor bodo kandidati želeli naslove raziskovalnih nalog, ki jih predlagajo organizacije združenega dela, jim jih bomo posredovali v Centru srednjih šol.
Vabimo vse mlade, ki jih zanima razvojno raziskovalno delo, da se s svojimi idejami in delom v tem šolskem letu pridružijo gibanju.
Občinska raziskovalna skupnost in Občinska izobraževalna skupnost Velenje objavljata
RAZPIS
»Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje«
NAMEN
Spodbujati učence osnovnih in srednjih šol, študente višjih in visokih šol ter ostalo mladino k ustvarjanju inovacijskih dosežkov in k raziskovalnemu delu.
NALOGE
A.	Tehnične in druge inovacije, referati, seminarske, diplomske in raziskovalne naloge, ki jih predloži udeleženec razpisa po lastni presoji iz tematskih področij, ki so navedene v razpisnem gradivu, izjemoma pa tudi iz drugih področij.
B.	Izdelava nalog, ki jih predlagajo OZD in druge institucije občine Velenje.
PRAVICA PRIJAVE
Za naloge pod A: Učenci in študentje osnovnih, srednjih, višjih in visokih šol ter ostali mladi, ki imajo stalno bivališče v občini Velenje. Za naloge pod B: Vsi občani SFRJ, ki še niso dopolnili 27 let starosti in imajo možnost za izdelavo raziskovalne naloge v skladu z zahtevami predlagatelja ter niso registrirani raziskovalci. Prijavijo se lahko posamezniki ali skupine.
IZDELKI
—	Inovacijski predlogi morajo biti opremljeni z načrtom, opisom postopka ali s predstavitvijo izdelka.
—	Raziskovalne naloge morajo biti izdelane v skladu z navodili, kakršna veljajo za izdelavo nalog v okviru republiškega gibanja »Znanost mladini«. Kandidati dobijo ta navodila v Centru srednjih šol po oddaji prijavnice.
NAGRADE
Najboljši inovacijski predlogi in raziskovalne naloge bodo nagrajene z denarnimi nagradami ali z zagotovitvijo možnosti za študijsko izpopolnjevanje v ustrezni znanstveni instituciji. Nagrajene in druge predložene naloge pod A (po lastni presoji avtorjev) so last predlagateljev in jih lahko ponudijo v odkup OZD ali drugim interesentom. Pri nalogah pod B (ki jih predlagajo OZD), velja za avtorske pravice pisni dogovor ki ga ob začetku izvajanja naloge skleneta OZD in izvajalec naloge. Če dogovora ni, so avtorske pravice last izvajalca. Po en izvod vsake izdelane naloge se hrani v knjižnici CSŠ.
KRITERIJI
Naloge ocenjuje posebna komisija, ki deluje po pravilniku. Pri ocenjevanju naloge se upošteva predvsem:
1.	Izvirnost
2.	Uporabnost
3.	Pogoji nastajanja
ROKI
—	Rok za prijavo na razpis je 16. 1. 1987
—	Rok za oddajo naloge je 10. 4. 1987 (pri obsežnejši nalogi delni rezultati).
PRIJAVE
Prijave na priloženem obrazcu sprejema
Center srednjih šol, Trg mladosti 3, 63320 Titovo Velenje
Pri skupinskih prijavah izpolni prijavnico samo vodja skupine in priloži
seznam članov skupine.
OPOMBA:
Obrazce za prijavo, podatke o možnih mentorjih in vse ostale informacije dobite v Centru srednjih šol, tov. Irena Pilih tel. 853-181.

18. decembra 1986 * titovo velenje
v središču pozornosti
★ stran 3
Pogovor z Aleksandrom Samoborjem, direktorjem Tovarne usnja Šoštanj
Delovni uspehi so korak pod planom
V tovarni usnja Šoštanj so si za letošnje leto zastavili dokaj zahtevne usmeritve, ki pa jih v celoti ne bodo uspeli uresničiti. Neugodni pogoji poslovanja so predvsem vplivali na izvozna prizadevanja, slabša od načrtovane pa je tudi rentabilnost poslovanja.
Prav rezultati poslovanja ter ekološka vprašanja pa so bile tema pogovora z direktorjem te temeljne organizacije Aleksandrom Samoborom.
N. Č.: Za letošnje leto je značilna visoka stopnja inflacije, manjši izvoz in naglo naraščanje splošne, skupne in osebne porabe. Kako pa tem kazalcem, ki so značilni tudi za vašo temeljno organizacijo sledi proizvodnja?
Aleksander Samobor: Kakšnih posebno kakovostnih preobratov v proizvodnji v letošnjem letu nismo dosegli, zato smo seveda lahko zadovoljni, da bomo predvideni letni načrt fizične proizvodnje verjetno uresničilo. Žal pa ta naša prizadevanja ne prinašajo ustreznih finančnih potrditev. Rentabilnost poslovanja torej ne bo takšna, kot smo predvidevali, manjši od načrtovanega pa bo tudi izvoz.
N. Č. So ta odstopanja od plana tako velika, da predstavljajo že večji problem?
Aleksander Samobor: Fizični obseg proizvodnje dosegamo, finančni učinki pa nekoliko zaostajajo
A. Samobor: Ne, to še niso problematični kazalci, saj smo imeli plan postavljen dokaj smelo, manjši izvoz pa smo v glavnem nadoknadili na domačem trgu, kjer pravzaprav dosegamo celo boljše finančne rezultate. Seveda pa devize nujno potrebujemo za nakup osnovne surovine in repromaterialov.
N. Č. Prejšnja leta ste imeli precej težav prav z zagotavljanjem svinjskih in govejih kož.
A. Samobor: Ze dve leti tu ni večjih težav. Zaloge imamo za tri do štiri mesece, kar je glede na trenutno stanje na tem trgu povsem dovolj. Manjkajoči del govejih kož pa nadomestimo iz uvoza.
Zaradi uvoza je postala realnejša tudi cena domačih kož, predvsem svinjskih. V letošnjem letu smo celoten namok povečali, v primerjavi s preteklim letom, za okoli 17 odstotkov.
Iz vsega tega bi lahko pričakovali tudi ustrezen finančni rezultat. Vendar pa čisti dohodek v celoti ne bo dosegel načrtovanega. Precej nas namreč pestijo krediti.
N. Č.: Kaj pa vaša velika naloga — posodobitev proizvodnje?
A. Samobor: Zelo se nam pozna, da smo tehnološki proces v preteklih letih precej zanemarjali. Sedaj je velik del opreme moralno in fizično zastarel. Zamujeno pa ne moremo popraviti naenkrat. Ker je naš cilj večja fina-lizacija, sedaj opremljamo predvsem te oddelke, seveda pa nas v celoti čaka še veliko dela.
N. Č.: Prejšnja obdobja ste imeli precejšnje težave s fluktuacijo in zagotavljanjem kadrov. Vam to še vedno povzroča glavobole?
A. Samobor: Trenutno imamo 575 delavcev, od tega 45 s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Kadrovsko smo torej še vedno šibki, čeprav so bili storjeni premiki na bolje. Predvsem pa ni več takšne fiuktuacije, posebno tistih bolj prizadevnih in bolj izobraženih kadrov ne. Veliko sta k temu pripomogla uspešnejše poslovanje zadnjih let in nekoliko višji osebni dohodki.
N. Č.: Kaj pa sodelovanje z delovno organizacijo?
A. Samobor: Mislim, da smo izoblikovali ustrezne temelje in da so vprašanja skupnega dela, zagotavljanja surovin ter večina pomembnejših medsebojnih odnosov urejena.
N. Č.: Sodite med največje onesnaževalce v dolini. Kako se lotevate ekoloških vprašanj?
A. Samobor: Tu pa smo v zadnjem času naredili kar precej. V zaključni fazi izgradnje je naša čistilna naprava, ki bo počasi začela poskusno obratovati. Odpadke, ki smo jih prej odlagali v Ležnju sedaj odvažamo v kafilerijo v Zalog. Zmanjšati skušamo tudi količino ostalih odpadkov. Pred nami pa je še ena zahtevna naloga s tega področja. To je onesnaževanja zraka. Kljub velikim stroškom bomo to nalogo skušali urediti še v tem srednjeročnem obdobju.	g 2.
REK ESO — Razvojni sektor
Smeli načrti
Rekova delovna organizacija Elektrostrojna oprema raznolikost svoje proizvodnje in dejavnosti iz leta v leto bolj širi. V zadnjih letih pa so poleg že obstoječih strojev in opreme, predvsem za rudarjenje, razvili še vrsto novih izdelkov, ki uspešno obratu-
Slobodan Petrovič: »Predvsem nam manjka strokovnih kadrov
jejo v velenjskem in drugih jugoslovanskih rudnikih. Primarna dejavnost te delovne organizacije je oprema za potrebe rudarstva, zlasti za podzemni izkop premoga. Druga področja, na katerih je Eso tudi močno prisoten, so predelava premoga, transport le-tega in drugih rudnin, oprema klasirnic in drobilnic, luški tran-
sport in podobno, delajo pa tudi na drugih sorodnih objektih. Vseh elektro in elektrostrojnih inštalacij ob tem ni treba posebej naštevati.
Glede na raznoliko in zahtevno proizvodnjo je delo razvojnega sektorja, enega od petih v Esu, vse prej kot lahko. Tudi zato, ker pri večini izdelkov je proizvodnja meloserijska, veliko pa-delajo tudi po naročilu. Razvojni sektor pokriva vsa prej omenjena področja in je organiziran tako, da ima več oddelkov in sicer za samohodno hidravlično podpor-je, za rudarske transportne naprave, za projektiranje in izdelavo dokumentacije, za strojne inštalacije in projektiranje teh ter za elektro področje in energetiko. V sektorju je zaposlenih 40 delavcev. Na videz je to veliko, glede na zahtevno dejavnost delovne organizacije, pa malo.
O tem vprašanju je Slobodan Petrovič, vodja razvojnega sektorja, takole razmišljal: »Kljub tretjemu zaporednemu razpisu nismo dobili ustreznih strokovnih delavcev. Najtežje je dobiti diplomirane strojne inženirje, ki bi bili pripravljeni sesti za risalno mizo in strokovno ter kreativno ustvarjati. Sedaj namreč, ko se število in zahtevnost izdelkov nenehno veča, s sedanjim kadrom že komaj gremo v korak s pogodbenimi obveznostmi in potrebami naročnikov. S tem, ko smo v oktobru zgradili nadgradnjo na naši poslovni stavbi in si z njo pridobili ustreznejše delovne prostore, lahko zaposlimo še dvajset delavcev.«

Z nadgradnjo je razvojni sektor pridobil dobre delovne pogoje
Leto se počasi izteka. Kakšni so načrti za naprej?
»Še naprej bo pretežni del našega dela namenjen potrebam podzemnega izkopa premoga, zlasti za velenjski rudnik. Tu gre predvsem za posodobitev izkopa. Letos smo že zaključili nekaj takšnih posodobitev, še ta mesec pa bomo predali nekaj najnovejših prototipov. V naslednjem letu nas čaka dokončanje te opreme kot celote, poleg tega pa bomo posodobili nekaj naših »starih« izdelkov, predvsem težkih odkopnih transporterjev, s ciljem večje sigurnosti. So seveda še druge potrebe, zlasti pri ozkih grlih v jami. Skupaj z rudarskim inštitutom iz Ljubljane, ki je tudi investitor, in s strokovnjaki velenjskega rudnika, preizkušamo tudi nova podporja pred vgradnjo. To je tudi eden od prvih korakov, da lahko preidemo na samostojno konstruiranje in razvoj raznih tipov podporja, v prvi vrsti za potrebe Rudnika lignita
Velenje in za druge rudnike ši-rom Jugoslavije. Praktično smo z našo opremo prisotni v vseh rudnikih, nekje več, nekje manj, z nekaterimi pa se pogovarjamo za nadaljnjo izdelavo opreme. Seveda smo z našo bogato ponudbo prisotni tudi na drugih objektih, ki so blizu našemu strokovnegiu delu. Mednje sodijo tudi luslci terminali.
Poleg tega ne smemo pozabiti nadaljnjega razvoja proizvodnje elektro naprav za potrebe strojnih postrojenj. Poleg že razvitih stikal, komandnih plošč in drugega, so se po svetu pokazale še potrebe po razvoju mikroprocesorskih enot za nadzor posameznih funkcij. Tu gre predvsem za velike računalniške sisteme, ki jih izdelujejo specializirane tovarne. Za nas so zanimivi mikroprocesorski nadzorni avtomati za varno obratovanje strojev. Če bi jih uspeli osvojiti, bi bil naš program sklenjen.«
Socialno varstvo
Le sklepi ne bodo dovolj
Na petkovi seji so delegati skupščine občinske skupnosti socialnega varstva namenili največ pozornosti delovnemu načrtu za naslednje leto.
V temeljnih usmeritvah je med drugim zapisano, da si bo skupnost prizadevala skupaj z drugimi uresničevati osnovno načelo: delavci v združenem delu si morajo zagotavljati socialno varnost z lastnim delom. Še vedno so aktualni sklepi, ki so jih sprejeli delegati vseh treh zborov občinske skupščine leta 1983 pri obravnavi problematike invalidov, saj je namreč od vseh aktivnosti ostalo še vedno pri sklepih. Svoje bo gotovo zahtevalo zagotavljanje socialne varnosti borcem, vojaškim invalidom in civilnim invalidom vojne, dosledno izvajanje določil samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic in dodeljevanje socialnovarstvenih pomoči posameznikom in družinam ter naloge, ki jih bo tej skupnosti naložila skupnost socialnega varstva Slovenije. Med temeljnimi usmeritvami je zapisano tudi to, da bo skupnost socialnega varstva Velenje skupaj s Centrom za socialno delo in Domom za varstvo odraslih Titovo Velenje sodelovala pri nalogah za izgradnjo drugega doma za ostarele ter pri razvoju in širjenju celovite družbene skrbi za starejše občane (nega na domu, univerza za tretje življenjsko obdobje,..,).
Čeprav bo poročilo o uresničevanju socialne politike v občini
odslej sestavni del majske in jesenske analize, so delegati skupščine skupnosti socialnega varstva menili, da bi kljub vsemu morali o tej problematiki celoviti spregovoriti vsaj enkrat na leto. Vsega namreč analizi ne bosta mogli »zajeti«.
Ničkaj spodbudna in razveseljiva pa ni bila novica o tem, da izgradnja drugega doma za varstvo odraslih v naši občini ne bo tako »lahka« naloga kot smo si jo v občini zamišljali. Čeprav je njegova izgradnja zapisana v srednjeročnih načrtih republiške skupnosti socialnega skrbstva so nova določila na tem področju stvari nekoliko obrnila. Po novem naj bi vsaka občina v Sloveniji imela en dom za varstvo odraslih. Ker tega v občini že imamo, tako nismo upravičeni do odstotka iz pokojnin, ki ga skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja namenja za stanovanjsko izgradnjo za upokojence. Brez tega denarja pa v občini o izgradnji doma za varstvo odraslih ne moremo razmišljati. ^e tokrat izpademo iz naložb republiške skupnosti socialnega skrbstva, se nam kaj slabo piše tudi za naslednje srednjeročno obdobje, saj namerava skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za stanovanjsko izgradnjo ukiniti. Sicer pa zadeve še niso dorečene. Kako in koliko smo bili uspešni v svojih prizadevanjih, pri prikazovanju potreb po domskem varstvu skupaj z razvitimi oblikami oskrbe za starejše krajane izven tega, bo »pokazala« skupščina skupnosti socialnega skrbstva ■Slovenije prihodnji teden.
Industrijska pekarna
Nove vrste pakiranih kruhov
Zaposleni v merksovi Industrijski pekarni v Titovem Velenju ocenjujejo, da so z oziram na branžo in na obveznosti do naložbe v Celju, v letošnjih devetih mesecih dobro gospodarili. V tem obdobju so proizvedli 5689 ton pekovskih izdelkov, kar jim je »prineslo« 920 milijonov dinarjev celotnega prihodka, dohodek je znašal 256 milijonov, čisti dohodek 147 milijonov, ostanek čistega dohodka pa je bil 22 milijonov dinarjev.
Največ so v letošnjih devetih mesecih napekli posebnih vrst kruhov, in sicer 4528 ton, precej manj (694 tön) osnovnega polbe-lega, pekovskega peciva 419 ton, drobtin pa 48 ton. Da nam še ne gre tako slabo kot radi tarnamo, kažejo podatki, da smo potrošniki najpogosteje od posebnih vrst kruhov kupili 0,80 kg belega istrskega pa primorskega polbelega, primorskega belega, dobro pa so šli v prodajo še rženi mešani, maščobni kruh, toast in tudi kruh s sirotko. Od pekovskega peciva izdelajo zaposleni v Industrijski pekarni v Titovem Velnju največ polbelih štručk — predvsem za potrebe družbene prehrane, rogljičkov, makovk, hot-dogov, malih in velikih big, širok izbor pekovskega peciva pa dopolnjujejo še pecivo 5, cicibani, polnjeni .cicibani in dvojčki. Osebni dohodki že lep čas burijo duhove, so predmet vsake razprave, sestavni del tega ali onega
Turizem Gornje Savinjske doline
Kmečki turizem še vedno perjanica
Konec leta je priložnost za pogled nazaj, za ocene, preglede in vse kar zraven sodi, pa tudi za pogled naprej. To najbrž velja tudi za turistično ponudbo Gornje Savinjske doline, toliko opevano po njeni lepoti in skoraj prav toliko obtoževano zaradi njene nedorečene turistične ponudbe. Nedorečena je tudi razprava o tem, čeprav se zadnje čase le obliikujejo razvojni načrti, predvsemi za njen gornji del. Vseeno morda ne bo odveč bežni pregled oblik turistične ponudbe.
Te oblilke so tri in sicer izletniški, kmečlki in zimski turizem. Izletniški ptredvsem velja za Logarsko dolinto, za mnoge eno najlepših v Evrcopi, ki je tudi zaščitena kot krajiniski park. Žal je turisti-
čno v veliki meri neizkoriščena, kar velja tudi za sosednji in prav tako lepi dolini Robanov in Ma-tkov kot. Kmečki turizem je prav gotovo najbolj kakovostna oblika turistične ponudbe. S pomočjo zadružne pospeševalne službe in drugih je v svoji zvrsti ta turizem trenutno vodilni v Sloveniji.
Kljub temu pa ugotavljajo nekaj pomanjkljivosti. Prva je to, da so nosilci večinoma najmočnejši kmetje s sodobno opremljenimi kmetijami. Zato v veliki meri odpade mik pravega kmečkega dela in pod kmečkim turizmom torej prodajajo dobro hrano, vaški in planinski svet ter čisti zrak, kar pa je nekoliko premalo. Druga slabost je, da kmetje sprejemajo goste kadar imajo čas in ne vedo, ko bi lahko svoje zmogljivosti
prodali. Tako sta v celoti zasedena le dva poletna meseca.
Zimski turizem in smučanje sta tretji osnovni vidik ponudbe, predvsem pa neizkoriščenih možnosti. Nosilec te dejavnosti je RTC Golte, ki pa je seveda še nedograjen in ima premalo zmogljivosti. Seveda je za razvoj zimskega turizma izredno zanimiva Logarska dolina, kjer že deluje vlečnica, prav neomejene in izredne pa so možnosti za smučarski tek, žal tudi neizkoriščene. Še kako utemeljeni so načrti za razvoj zimskega turizma v Lučah.
Letos so uredili čudovite smučarske terene v neposredni bližini vasi, žal pa se je zataknilo pri vlečnici. Ob vsem je najbolj zanimiva in obetavna zamisel o Lu-
čah kot »vasi hotelu«. Ob sedanjih in novih zmogljivostih, ki jih že gradijo in jih še bodo, bi takšno obliko ponudbe lahko upra-bili tudi poleti.
Zelo pomembna je tudi sekundarna turistična ponudba, kamor uvrščamo prenočitvene in restavracijske zmogljivosti. Restavracijskih sedežev je skupno 4.500, od tega pri zasebnikih 2.300, v kmečkem turizmu pa 400. Sem niso všteti planinski domovi s kakšnimi 400 sedeži. Ležišč je največ v kmečkem turizmu. Po uradnih podatkih je v Gornji Savinjski dolini 35 turističnih kmetij s približno 450 posteljami, dejansko pa goste sprejema največ 25 kmetij s kakšnimi 350 posteljami.
Povedati pa velja, da so te postelje izredno kakovostne, kar
velja tudi za dva zasebna objekta s 50 posteljami, ostala ležišča pa po kakovosti zaostajajo in so namenjena prehodnim gostom.
Omenimo le še hotel na Golteh, ki ima po letošnji posodobitvi 60 ležišč in po novem B kategorijo, zelo uspešno pa svoje zmogljivosti prodaja kamp Menina in to predvsem tujim gostom.
Na področju izvenpenzionske ponudbe so tu Savinjski gaj, zakladnica v Radmirju, kjer bo nujno treba urediti čas ogleda in vodstvo, tu sta lov in ribolov, vendar premalo izkoriščena, tu je Savinja z izrednimi možnostmi za kajak in kanu na divjih vodah, prav tako neizkoriščenimi, o planinarjenju seveda ni treba zgubljati besed, tudi večino turističnih prireditev poznamo, vemo pa tudi, da nekatere napredujejo, manjši del pa si tega imena že ne zasluži več. Možnosti je seveda ogromno in prav sedaj jih razvojno opredeljujejo, ob vsem pa bo treba poskrbeti tudi za boljšo povezavo in organiziranost.
poročila. Tudi tokrat nismo mogli mimo njih.
Če so ti v preteklih letih v tem kolektivu, poleg narave dela, povzročali veliko fluktuacijo, temu sedaj ni tako. Poprečni osebni dohodek z dodatki za nočno in nadurno delo je v letošnjih devetih mesecih znašal 103.000 dinarjev. Žal, pa stvari niso mogli povsem »urediti« pri zamenjavi
V predprazničnih dneh niso imeli polne roke dela le trgovci, ampak tudi delavci Industrijske pekarne v Titovem Velenju. Stroji namreč niso poznali počitka. Samo dan pred dnevom republike so napekli več kot 58 ton kruha in 1720 kilogramov pekovskega peciva. Kljub vsemu so nekateri potrošniki ostali čez praznike brez tega osnovnega živila. Kot so nam povedali zaposleni, takšne predpraznične proizvodnje že zelo dolgo niso imeli.
iztrošene opreme. »Industrijska pekarna obratuje že 11 let. Da se je v tem času stroj iztrošil, nekateri pa so tudi zastareli, ni treba posebej poudarjati. Pri posodobitvi in obnavljanju pa imamo v tem času največ težav. Čakalna doba za nove stroje in nove dele za staro opremo je namreč precej dolga. Samo za material za obnovo peči bomo morali čakati okoli pet mesecev,« pravi vodja obrata Milena Vrečar.
Tako kot v drugih organizacijah združenega dela, so tudi v tem misli delavcev usmerjene k načrtom za prihodnje leto. Upajo, da jim bodo vsaj tako ugodne rezultate gospodarjenja kot so letošnji, »prinesle« nove vrste pakiranih kruhov, ki jih sedaj razvijajo. V pekarni Pod gradom bi radi povečali proizvodnjo slaščičarskih izdelkov. Z otvoritvijo nove industrijske pekarne v Celju, svojemu namenu naj bi jo predali januarja prihodnje leto, se bodo v obeh velenjskih pekarnah sprostile zmogljivosti in tako bomo potrošniki na prodajnih policah imeli na voljo še kakšno vrsto kruha več.
4. stran *
j titovo veienje *
naših
Univerza za tretje življenjsko obdobje
»Človek se uči vse življenje«
Univerza za tretje življenjsko obdobje v razvitem svetu že dolgo ni nič novega. Pri nas pa si počasi utira pot med drugimi oblikami izobraževanja in koristnega preživljanja prostega časa. Tudi v naši občini so »ugriznili v kislo jabolko« na tem področju člani velenjske podružnice andragoškega društva Slovenije. Za kar najbolj koristno preživljanje jeseni življenja so za starejše občane skrbno izdelali program, ki nadvse uspešno prestaja prvo preizkušnjo.
Nad vsemi oblikami izobraževalnih dejavnosti (krožek pletenja, pogovorne angleščine, gospodinjski, zgo-dovinsko-etnološki krožek in plesna srečanja) je približno 70 udeležencev nadvse zadovoljnih. Da je to »super« stvar, nas je navdušeno prepričevalo tudi devet udeleženk krožka pogovorne angleščine. »Odlično. Zamisel o univerzi za tretje življenjsko obdobje je enkratna in hvaležne smo organizatorju vseh teh dejavnosti v naši občini. Veliko nas je takih, ki v prejšnjih letih nismo imeli možnosti niti časa za dodatno izobraževanje. Sedaj imamo oboje. Človek pa se tako ali tako uči vse življenje.«
Udeleženke krožka pogovorne angleščine ne druži samo želja po znanju tujega jezika, ampak tudi družba. Mnoge, če ne že kar vse, so si zaželele v svojem enoličnem življenju nekaj novega, drugačnega. Da so spremembe vedno dobrodošle, tudi sami najbolje vemo. Kar vse »učenke« so postale prave prijateljice med sabo. Ne »zadovoljujejo« se le z obiskovanjem enega krožka, ampak se mnoge vključujejo še v dve, tri izobraževalne oblike. Sicer pa so o univerzi za tretje življenjsko obdobje, o krožku pogovorne angleščine, izjave nekaterih udeleženk dovolj zgovorne.
Marija Brglez ob našem obisku ni mogla skriti navdušenja. Na naša vprašanja je hotela odgovarjati kar po an-
gleško. »Vsak teden .pridno prihajamo k uram. Nekaj malega sem jezika znala že prej, vendar sem kar precej pozabila. Resda sem nekoliko že v letih, toda še upam, da bom angleščino rabila tudi v praksi.«
Marico Hojan je v krožek poleg želje po znanju tujega jezika privabila družba. Njena velika mladostna želja, da bi znala še kakšen drug jezik, se ji je na jesen življenja uresničila. »Kdor čaka, dočaka, pravi pregovor. Doma, ob štedilniku in drugih vsakdanjih gospodinjskih opravilih sem se počutila vedno bolj osamljeno. Zato nisem posebej razmišljala o tem, ali bi se pridružila udeležencem univerze za tretje življenjsko obdobje ali ne. Danes mi ni žal. Opažam le, da so moški mnogo manj aktivni od nas.«
»Zakaj sem se odločila za krožek pogovorne angleščine? Zato, da še malo »treniram« možgane,« nam je odgovorila Vali Žohar: »Upam, da bom sedaj, ko sem upokojena, našla čas za potovanje v tujino. Angleščina pa mi bo
prišla prav pri osnovnem komuniciranju.«
V pogovor se je vključila tudi Eia Rebernik, ki je prav tako kot druge pohvalila pobudo o ustanovitvi univerze za tretje življenjsko obdobje v velenjski občini. »Ne samo, da preganjam osamljenost, tudi nadvse koristno preživljam prosti čas. Že od nekdaj sem imela veselje za učenje jezikov. Zelo rada bi se naučila še nemško in morda tudi francosko.«
Krožek pogovorne angleščine vodi Martina de Costa:
»Nič ni lepšega kot učiti ljudi, ki se nečesa hočejo sami naučiti. Uspeh je precej večji. Takole se naj bi vsako sredo dobivale do konca šolskega-
leta. Krožek obiskuje poprečno devet upokojenk in pohvaliti jih moram, saj so zelo pridne.«
Torej, kritika pri taki organizaciji in odlični zamisli po mnenju naših sogovornic, nima mesta. Pa vendarle smo jih ob koncu našega obiska vprašali, kaj bi si morda še bilo dobro organizirati? »Nabiranje in uporabo zdravilnih zelišč. V letih smo že, tablete pa tudi niso vse. Korist bi bila obojestranska — poleg prijetne družbe bi spoznavali še zdravilne rastline, njih uporabo, pa tudi gibanje na svežem zraku bi bilo dovolj.«
(tp-)
Še tečaja nemščine in slikarstva
Zaradi velikega zanimanja veliko tudi za krožek slikarstva, bodo danes ob 17. uri pričeli na Delavski univerzi v Titovem Velenju tudi z njim, že včeraj ob 16.30 pa so začeli krožek pogovorne nemščine. Seveda se lahko v omenjene izobraževalne oblike starejši občani še vključite, vse informacije pa dobite nà Delavski univerzi v Titovem Velenju. Vse izobraževalne oblike Univerze za tretje življenjsko obdobje so brezplačne, (mz)
■■•r^ù-.m, - «i-:-
Poleg želje po znanju tujega jezika jih je pritegnila družba (vos)
Prispevki mladih dopisnikov
Bili smo v Makedoniji
Srečanja pionirjev v Titovem Velesu, ki ga pripravijo vsako leto v počastitev največjemu makedonskemu pesniku Koči Racinu se je udeležilo šest pionirjev naše šole: dva s pisnimi prispevki, dva učenca za likovno dejavnost in dva tabornika za orientacijo. Spremljala nas je tovarišica Ljudmila Gržina.
V četrtek, 6. novembra, nas je pred šolo čakal kombi in nas odpeljal na Brnik. Od tam smo z letalom poleteli do Splita, nato preko Beograda v Skopje. Vožnja je bila res dolga, a zaradi lepega vremena in razgleda iz letala zanimiva.
Skopje. Prispeli smo! Z letališča smo se peljali v Titov Veles. V pionirskem domu »GORE OR-GANDŽIJEV« so nas sprejeli naši gostitelji-pionirji in nas odpeljali na svoje domove. Postali smo pravi prijatelji. Ob 17. uri smo se zbrali v pionirskem domu in prisluhnili krajšemu kulturnemu programu. Racinovih dnevov se je udeležilo devetdeset pionirjev iz petnajstih mest Jugoslavije.
Naslednji dan so nas čakale naloge: sprejem pri predsednici občine, obisk spomenika, likovnika sta odšla v tovarno porcelana in keramike »Boris Kidrič«, kjer so risali na ploščice in krožnike, tabornika pa sta se udeležila orientacijskega pohoda. Naloge smo uspešno opravili. Jaz sem
dobila knjižno nagrado za spis na temo: PRIJATELJ DO PRIJATELJA - PRIJATELJSKO KOLO.
V prostem času smo si z gostitelji ogledali mesto Titov Veles. Zvečer smo bili na razstavi likovnih del in gledališki predstavL ki so jo pripravili pionirji OS v Titovem Velesu.
Prišla je tudi sobota, čas slovesa. Podali smo si roke in se poslovili. Ni nam bilo lahko pri srcu. Hitro ... prehitro so minili trije dnevi. Spomini še dolgo ne bodo zbledeli-...
Želimo si še takih srečanj. Morda tudi v Titovem Velenju?
Saša Turnšek, 8. b OŠ Miha Pintar-Toledo Titovo Velenje
Pravo prijateljstvo
Biti prijatelj, pomeni imeti rad ljudi, jim pomagati v stiski, jih spodbujati, biti ponosen nanje. Brez prijatelja se človek počuti osamljenega. Ni dovolj, da si to-variški le do znancev, ki jih vsakodnevno srečuješ, pomagati je treba vsem ljudem v stiski, bodisi v šoli, bodisi v mestu ali kjerkoli, kjer se srečujemo in spoznavamo.
Spominjam se dogodka s tem-nopoltiijn Samuelom iz Etiopije. Z bratojm sva ga srečala na poti iz Avstrije, ko je na mejnem prehodu Šentilj iskal rešitev iz težav zaradi potnega lista. Med nami je stekel pogovor in poizkusila sva mu pomagati. Povabila sva ga domov v Titovo Velenje. Pri nas je prenočil in si nabral moči za pot v Zagreb. Z bratom sva ga pospremila na avtobusno postajo. Pred odhodom smo si izmenjali naslove in še danes si redno dopisujemo.
Mislim, da bi v vseh podobnih pri-
merih ravnal enako, ker nikoli ne vem, kdaj lahko tudi sam zaidem v težave.
Letos sem imel enkratno priložnost spoznati prijateljstvo v pravem pomenu besede. Udeležil sem se namreč tretjega srečanja pionirjev Titovih mest na Zlatiboru, kamor so prišli sovrstniki iz vseh republik Jugoslavije.
Prijateljstvo med narodi smo širili v vsakdanjem življenju, s pesmijo, z zabavnimi večeri, plesi, izleti... Tu sem spoznal navade in običaje bratskih narodov, se naučil veliko novih pesmi in se seznanil z novimi prijatelji, s katerimi si sedaj dopisujem.
Sklenjen krog, topel stisk rok, to je bilo prijateljsko kolo, ki smo ga plesali na srečanju pionirjev Titovih mest.
Želim si, da bi to trdno sklenjeno kolo ostalo v naših srcih, v naših mislih, v našem življenju. Želim si, da bi to kolo, tako prisrčno in nepozabno, zaplesali enkrat tudi na podobnem srečanju v Titovem Velenju.
Tomaž Mramor, 8. b OŠ Miha Pintar-Toledo Titovo Velenje
Prijatelj do prijatelja — prijateljsko kolo
Vsakdo ima človeka, ki mu zaupa, ga spoštuje in mu pomaga. Morda tudi ljubi . . . Morda. Komur je to dano, naj vrača. A naj ne vrača le z besedo in dejanjem, ampak tudi s srccm in dušo!
Prijateljstvo pomeni ne izdati in ne zatajiti. Pomeni pomagati in služiti. In že se sedaj zamislim nad stavkom: »Vsakdo ima človeka — prijatelja,« ugotovim, da to hi vsakdo, temveč je malo ljudi, ki zaupajo, spoštujejo in pri-
jatepstvo tudi negujejo. Le majo je pravih prijateljev. A so! So ljudje, ki vedo, kaj je prijatelj in jim prijateljstvo veliko/pomeni. Pa četudi je to prijateljstvo po dolgi poti, morda v pijmu ... Mogoče je taka vez še trpnejša in trajnejša, vsekakor pa drugačna od tiste vsakodnevne.
V pismih se plete prijateljska vez med otroki in odraslimi vsega sveta. Da, tudi med tistimi, ki trpe lakoto. Iz pisem in src veje ena sama želja: SVOBODA,
MIR, PRIJATELJSTVO! Ljudje, prisluhnite željam otrok sveta, željam, ki bi vam odkrile resnico in vam dokazale, da je življenje v miru in prijateljskem sožitju med narodi nekaj najlepšega.
Ohranjajmo, negujmo in razvi-jajmo prijateljstvo in svet bo postal še bogatejši.
Saša Turnšek, 8. b OŠ Miha Pintar-Toledo Titovo Velenje
Z novir hitrejše
prednosti telefona, s katei bliže dolini, pa tudi med si bolje povezani in želja po dobni komunikacijski nap v tem kraju vse več. Potre bi še približno dvakrat številk kot jih imajo.
pitna voda za krajane
Pa še eno pomembno velja omeniti. Pred nedavni zaključili z izgradnjo novel zervoarja in celotnega vod[ nega sistema, na katerega! ključenih 41 gospodinste( kar vsa gospodinstva v sn kraja.
največji prob krajevne ceste
Čeprav namenjajo Cirio) vsa leta veliko skrbi kraj cestam, imajo jih kar oki kilometrov, so te še vedno slabem stanju in jim m povzročajo skrbi. Večina mreč leži na hribovitem pf ju in po vsakem nalivu jih jo posipavati, saj voda ; spere gramoz. Ceste vzdij krajani sami, nekateri tuK cel kilometer, ki vodi do nj domačije.
Zaradi vseh teh težav, odločili, da bodo skuš; največ odsekov krajevnil asfaltirati. Lani jim je usi faltirati odcep Brilej — Ri v letošnjem letu pa so asfi dva odseka krajevnih cest,) približno 700 metrov in sil sto od šole do Novinška ii proti Aubrehtu. Pri izgradi dveh odcepov krajevnih d opravili krajani preko udarniških ur, od tega oki strojnih. Poleg tega pa so£ ni sami prispevali v ta nai 580 tisoč dinarjev ter n; za to nalogo tudi vsa sredstva samoprispevka ii ga sredstva krajevne sku|
telefon jih povezuje
Z novo cesto pa se je razvoj v Cirkovcah še hitreje razmahnil. Takoj za tem so namreč zgradili telefonsko omrežje na katerega je priključenih dvajset gospo-dinstev, imajo pa tudi telefonsko govorilnico. Spoznali so
Konec letošnjih delovnih proslavili s krajev nim p
Cirkovce so idilična hribovska vasica z nekaj več kot 200 prebivalci in seveda kopico nerazrešenih komunalnih vprašanj, ki jih peščica krajanov na sorazmerno velikem prostoru le stežka razrešuje. Tu živi nekaj kmečkega prebivalstva, še več pa je takšnih, ki imajo zemlje za preživljanje premalo, zato je nujno, da hodi vsaj en član družine na delo v dolino. Prav zato je dobra povezava v dolino, s Titovim Velenjem, še kako pomembna. Ta povezava je bila eden največjih dosežkov v zadnjem času, poleg tega pa so zabeležili še številne druge in ravno ti so bili rdeča nit našega razgovora s predstavniki te krajevne skupnosti.
Naši sogovorniki so bili Ivan Dvorjak, predsednik sveta krajevne skupnosti, Cveto Sušeč, predsednik krajevne konference SZDL Cirkovce, Franc Aubreht, član sveta krajevne skupnosti in Franc Novinšek, član predsedstva krajevne konference SZDL.
v	zadnjih desetih letih beležijo velik napredek
Še pred desetimi leti so bile Cirkovce vasica, kamor napredek, ki smo ga drugje že čutili, še ni uspel prodreti. Še posebej v zimskem času so bili povsem odrezani od sveta. Z dolino so bili povezani le z gazjo, ki so jo naredili v sneg vsi tisti, ki so morali V mrzlih zimskih jutrih gaziti globok sneg, da so prišli pravočasno na svoje delovno mesto. Cesta je bila slabo prevozna celo poleti, v zimskem času pa za promet skoraj povsem neuporabna.
Zdaj pa že dolgo ni več tako.
V	letih 1979 in 1980 so pristopili Cirkovčani, seveda ob pomoči, širše družbene skupnosti, k posodobitvi ceste od Hrastovca do Cirkovc, dolge dobra dva kilometra. Seveda je bilo potrebnega veliko odrekanja in udarniškega dela. Cesto je bilo treba razširiti, posekati drevje, ki je rastlo ob stari cesti....
Veselje, ko je dobila njihova cesta še asfaltno »preobleko« je bilo nepopisno in sé večje, ko je začel v Cirkovce, prav do središča kraja voziti še avtobus. Sedaj odpelje delavce vsak dan trikrat na delo, prav tako pa je redna tudi avtobusna šolska proga.
Včasih se sicer še zatakne. Pozimi njihova cesta včasih ni splužena pravočasno in morajo delavci do Hrastovca peš. Zato so se seveda Cirkovčani znova obrnili na cestno skupnost in upajo, da bo v prihodnje bolje, da bo cesta tudi v zimskem času primerna za promet že v ranih jutranjih urah.
Ivan Dvorjak, Cveto Sušeč, Franc
Aubreht, Franc Novinšek,
ovnimi akcijami do apredka
[
pa še ni bilo dovolj. Potreb-e bila tudi pomoč širše druž-e skupnosti in sicer so jim Icočili na pomoč Cestna pnost, Gozdno gospodarstvo »rje, tozd Šoštanj, Era TOK etijstvo Šoštanj, nekaj denar-■ so dobili tudi od SLO. Še sbej pa so veseli tudi pomoči anov Konovega, ki so jim brili za izgradnjo teh dveh Bkov krajevnih cest 1,3 mili-i dinarjev brezobrestnega lita. Naši sogovorniki pa darjajo tudi, da sta jim pri iničitvi njihovih nalog v zelo to pomoč tudi Alojz Ramin Vlado Videmšek z občin-skupščine, za to se jima tudi skreneje zahvaljujejo.
LJA
Se veliko
elja, ki bi jih radi v Cirkov-uresničili je še veliko. V pro-nu za obdobje do konca tega stletja imajo razširitev tele-ikega omrežja za približno lo 40 novih telefonskih naro-;ov. Veliko pozornosti bodo v bodoče namenili ureditvi evnih cest. Nekaj odsekov bi »di asfaltirali, poudarjajo pa , da bodo pomagali tistim lolj oddaljenim krajanom, ki lorajo pogosto sami zagota-t normalno prevozno cesto ivoje domačije. Stroški vzdr-tnja in posodabljanja pa so tiovito visoki in jasno je, da posamezniki sami ne zmore-Mruženi bodo težave lažje in r gotovo tudi uspešneje pre-;ali in se seveda med sabo še
e povezali, p
oleg tega pa bo še v tem injeročnem obdobju potreb-»ristopiti tudi k rekonstrukci-iste Hrastovec Cirkovce, ki 6 v slabem stanju. To cesto v upravljanju Cestno podje-zato upajo, da bodo oni ivili to nalogo.
krajane še bolj povezati
Pred nedavnim so imeli v Cir-kovcah programsko konferenco krajevne konference SZDL, na kateri so opozorili na nekatera nerazrešena vprašanja, predvsem s področja delovanja delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Z njihovim delovanjem nikakor ne morejo biti zadovoljni, saj se nekateri njihovi delegati v prejšnjem mandatnem obdobju sej skupščin sploh niso udeleževali in torej interesi krajanov Cirkovc niso bili zastopani. Prav zaradi tega bodo morali narediti vse, da delo delegacij vendarle oživijo (aktivno dela le delegacija za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Velenje). Zavedajo se namreč, da bodo svoje probleme lahko razreševali le s sodelovanjem družbeno politične skupnosti, ob pomoči sredstev samoupravnih interesnih skupnosti. Teh pa ne bodo mogli dobiti, če ne bodo spregovorili o svojih tažavah na ustreznih mestih.
Ob tem poudarjajo tudi, da je treba krajane Cirkovc bolj povezati. Le združeni in enotni bodo namreč kos nalogam, ki so pred njimi. Doslej so se Cirkovčani sicer aktivno udeleževali različnih udarniških akcij, ki so jih organizirali v kraju, manj odziva pa je na sestankih, kjer sprejemajo usmeritve za nadaljnje aktivnosti. Pa vendar je tudi tovrstna aktivnost prav tako zelo pomembna, saj bodo lahko le tako načrtovali zares tisto, kar si ljudje želijo in potrebujejo.
Mira Zakošek Stane Vovk
knjižni kotiček
»Takšne gneče kot smo jo imele prejšnji mesec, pa še ne,« so tožile knjižničarke pionirke knjižnice pretekli četrtek. Svojo trditev so podkrepile z naslednjimi podatki: ta oddelek knjižnice Ivana Napotnika je meseca novembra obiskalo 2767 mladih bralcev, na novo se jih je vpisalo kar 85, kar je največ novih »knjižnih« moljev v celem letošnjem letu. Vzrok — drage knjige, vse več pa je tudi tistih staršev predšolskih otrok, ki žele, da bi postala knjiga njihovim malčkom čimprej prava prijateljica. Med najmlajšimi bralci je vse več tudi otrok staršev iz drugih republik. Knjig so si izposodili 5513, od tega je bilo 451 poučnih. Domače branje in bralna značka sta obiskovalcem pionirskega oddelka vzela tokrat toliko časa, da druga knjižna dela ne pridejo na vrsto.
Za prihodnji mesec knjižničarke pionirske knjižnice obljubljajo nekaj novih knjig. Opozorile pa so nas tudi na ure pravljic, ki so zelo dobro obiskane. Za tiste predšolske otroke, ki zanje še ne vedo, naj povemo, da so te za skupino od 4.
do 7. leta starosti vsako sredo ob 16. uri, nekoliko starejši pa jim lahko prisluhnejo uro kasneje.
Teden dni pred novim letom bodo ure pravljic še posebej zanimive. V ponedeljek, 22. in v torek, 23. decembra bo mariborska gledališka igralka Breda Pugelj predstavila pravljici Zavržena knjiga in Zlata ptica. Mačka Murija mnogi otroci dobro poznajo. V četrtek, 23. decembra, ga bodo lahko »videli v živo«.
Nič drugače se v mesecu novembru ni godilo knjižničarkam oddelka za odrasle. Le redkokatere knjige so toliko mesecev tako uspešne kot dela Victorie Holt, Maria Simmela, Kirstove. Znova so bile namreč med najbolj iskanimi. Poleg teh so si odrasli bralci pridno izposojali še delo Rodivina Muškat, Zimzelen, Čipke in Izgubljeno hči Jeffrey Archer. Sicer pa so knjižničarke oddelka za odrasle v dnevnik zabeležile 1825 obiskovalcev, od tega odraslih 821 ter 1004 mladih. Na novo se jih je vpisalo 68. Izposodili pa so si 4439 knjig, največ seveda leposlovnih
(3242) in nekaj več kot 1100 poučnih.
Tudi tokrat so nam pripravile obsežen seznam del, ki jih bralcem posebej priporočajo: med tujimi omenimo Simone de Blauvois Najlepša leta — literarno napisani spomini znane francoske pisateljice; Simone Signoret — Zbogom, Volo-dje — v romanu sta upodobljeni judovski družini, ki sta prišli po končani 1. svetovni vojni v Francijo; Ladislav Fuks Miši Natalije Mooshaberjeve je nenavadna knjiga, katere zgodba se odvija med znanstveno fantastiko in kriminalko. Je podoba nevsiljivega vsakdanjika in zato uničujočega sožitja. Fuks je veliko ime sodobne češke in svetovne literature. Kdor raje posega po delih domačih avtorjev, bo gotovo poiskal knjigo Hermana Potočnika Problem vožnje po vesolju — vi-zionarna knjiga napoveduje dogodke, ki jih vesoljska tehnika še ni uresničila, načrti zanjo pa niso daleč od njegovih že preko pol stoletja starih napovedi; za druge bo morda bolj zanimiv roman Nade Gaboro-vič Odvzemanje, zopet za tretje delo Poldeta Bibiča — Igralec,
v kateri se avtor spominja lepe, bogate in uspešne igralske kariere; v srbohrvaščini pa je izšlo delo Budimirja Boboriča Interpol — informativna in zanimiva knjiga o zgodovini ter sedanjosti te mednarodne policijske organizacije.
mladinska knjiga
Po delu Karen Blixer Spomini na Afriko je bil posnet film, ki je dobil kar sedem Oskarjev Zato je povsem razumljivo, da je šla ta knjiga v Mladinski knjigi v Titovem Velenju dobro v prodajo. Prav tako Diamantna Dinastija avtorice Sidney Sheldon za 6800 dinarjev.
Da je knjiga lepo novoletno darilo, gotovo ni treba posebej omenjati. Kaj boste na obloženih policah Mladinske knjige izbrali, sami najbolje veste. Morda se boste odločili za naslednje novosti: priročnik Dr. Oetkerja ABC kuhinja, dobite jo za 7500 1 dinarjev, Velika knjiga o peki stane 8900 dinarjev. Ce ste pripravljeni seči globlje v žep, pa izberite Veliki svetovni atlas v angleščini (30.000 dinarjev).
Šmartno ob Paki
Vesel večer z vrsto jubilejev
Člani kulturnega društva iz Šmartnega ob Paki se letos imajo česa veseliti. Praznujejo namreč 80-letnico bogate in pestre kulturne dejavnosti v kraju, prav toliko je menda »star« moški pevski zbor, v tej druščini pa sta še dva jubilanta — Gledališče pod kozolcem in folklorna skupina Oljka, ki praznujeta 10-letni-co uspešnega dela. Zato ni nič čudnega, če so in še bodo vse jubileje obeležili z vrsto kulturnih prireditev. V soboto in nedeljo so krajane poskušali razvedriti, mislimo, da so jih, z dolgo pogrešanim
Veselim večerom, katerega avtorji so člani gledališke skupine z Jožetom Krajncem na čelu.
Za uvod v ta veseli večer so zapeli nekaj pesmi člani moškega pevskega zbora, nato pa je podpredsednik zveze kulturnih organizacij občine Velenje Boris Vrhkar podelil jubilejne Linhartove značke vsem tistim šmarškim gleda-, liščnikom, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo več kot 10 let. Prejeli so jih : Franc Rudnik, Pavla Letonje, Adi Ho--fer, Slavica Pečnik, dolgole-
Dolgoletnim kulturnim »sopotnikom« — priznanja
ten sodelavec in režiser predstav Bogomir Veras, Lija Modrijan, Zvonka Peršič, Franc Fužir, Jože Robida, Jože Krajnc, Alenka Podgoršek, Ana Glamočak, Mirko Modrijan, Nevenka Hofer in Mi-ja Žerjav. Predsednik občinske kulturne skupnosti pa je nato podelil še jubilejne Ga-lusove značke za 5, 10 in večletno prepevanje. Te pa so dobili: Franc Klančnik, Vinko Likeb, Zdravko Vreš, Anton Likeb, Anton Fajdiga, Ivan Bizjak, Anton Ažman, Vinko Klinar, Ivan Kolar, Stanko Vodovnik, Milan Rogelj, Alojz Podvratnik, Leopold Pečnik, Marjan Kolenc in Martin Hrastnik.
Vesel večer je gotovo navdušil krajane, ki so znova napolnili dvorano kulturnega doma do zadnjega kotička in-s tem pokazali, da na jubileje niso ponosni le kulturniki, ampak da se jih ničmanj ne vesele tudi sami. Kulturno življenje je dalo svojstven pečat kraju, ki je zanj živel in še danes živi. Rezultat dolgoletnih skupnih prizadevanj niso le uspele predstave, ki so ime Šmartnega ob Paki ponesle po domovini in izven njegovih meja. Tu je tudi obnov-len kulturni dom, ki postaja resnično središče dela in življenja v kraju.
(tp, vos)
PRIREDITVE
razstava gasparijevih razglednic
Jutri, 19. decembra, ob 18.00, bodo v razstavnih prostorih knjižnice v Titovem Velenju odprli novoletno razstavo: GASPARIJEVE RAZGLEDNICE. Uvodoma bo govoril dr. Niko Kuret, razstavo pa bo odprl dr. Bratko Kreft, podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Gre za največjo znano zbirko znamenitih Gasparijevih razglednic, ki so obletele vse kraje, kjer živijo Slovenci. Prvič bo razstavljenih 370 različnih, razglednic in voščilnic.
Ob otvoritvi bo svojo zbirko slovenskih citer predstavil Rado KOKALJ iz Kranja. Pomagale mu bodo pletilje, predice in pevke iz Titovega Velenja. V soboto 20. decembra ob 10.00 bo po razstavi vodil njen avtor Marjan Marinšek.
novoletne ure pravljic
V	ponedeljek in torek, 22. in 23. decembra, vsakokrat ob 16.00 in 17.00, bodo v knjižnici Kulturnega centra URE PRAVLJIC, na katerih bo kot gostja nastopila mariborska gledališka igralka Breda PUGELJ. Ura pravljic ob 16.00 bo primerna za otroke v starosti od 4 do 7 let, ob 17.00 pa za otroke od 7 do 10 let.
Vsako sredo ob 16.00 in 17.00 so redne ure pravljic, ki jih prirejajo knjižničarke Kulturnega centra.
prednovoletni koncert
V	torek, 23. decembra, ob 19.30 bo v domu kulture v Titovem Velenju koncert Rudarske godbe, ki bo za predno-voletno razpoloženje poskrbela s programom VEDRE MELODIJE. Dirigiral bo Ivan Marin. Na sporedu bodo popularna dela Leharja, Straussa, Simoni-tija in Gregorca. Vstop prost!
ljudje
18. decembra 1986 * titovo velenje H3S C3S * stran 5
li s priložnostno slovesnostjo. V. prihodnje pa bodo delovne dosežke i bodo predvidoma praznovali junija prihodnje leto.
STARE BOŽIČNE PESMI
V sredo, 24. decembra, ob 18.00 bo v Cankarjevem domu v Ljubljani koncert sakralne glasbe \ izvedbi Zbora Consor-tium musicum in Ljubljanskega komornega orkestra. Dirigiral bo dr. Mirko Cuderman. Orgle bo igral Maks Strmčnik.
Odhod avtobusa ob 15.00 izpred Rdeče dvorane. Takoj po prihodu v Ljubljano bo možnost ogleda razstave .JOŽE PLEČNIK (doplačilo 600 din) in novoletnega sejma. Povratek skozi Šmartno ob Paki in Šoštanj.
Cen;: aranžmaja 3.000 din. Prijave sprejemajo na telefon 854-747.
Gledali&niki so nasmejali gledalce do solz
6. stran ★ H8S C35
od tu in tam
titovo velenje -k 18. decembra 1986
Natečaj za vpis kandidatov na srednje vojaške šole v letu 1987
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje
S prvim januarjem za 9 odstotkov višje pokojnine
Srednje vojaške šole delimo na:
—	splošne srednje vojaške šole;
—	srednje vojaške šole rodov in služb;
—	šole za strokovne delavce v vojaških poklicih.
Splošne srednje vojaške šole so:
1.	Splošna srednja vojaška šola »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani je edina vojaška šola v Sloveniji. Na to šolo se vpisujejo učenci, ki žele po končani šoli nadaljevati šolanje na Vojaški akademiji kopenske vojske. Šolanje traja praviloma štiri leta, možen pa je tudi prehod iz srednjega usmerjenega izobraževanja v 2. in 3. razred te šole. Spada med najsodobneje opremljene vojaške šole.
2.	Splošna srednja vojaška šola »Ivo Lola-Ribar« v Zagrebu;
3.	Splošna srednja vojaška šola »Bratstvo i jedinstvo« v Beogradu ;
4.	Letalska splošna srednja vojaška šola »Maršal Tito« v Mo-starju.
LSSVŠ pripravlja učence za študij na vojaški letalski akademiji. Kandidati za vpis na to šolo morajo uspešno opraviti psihofizične teste in zdravstvene preglede, ki so za poklicno področje vojnega letalstva zahtevnejši od drugih poklicnih področij v armadi.
V naštete šole je možen vpis v L, 2. in 3. razred. Srednje vojaške šole rodov in služb so:
1.	Srednja vojaška šola rodov kopenske vojske v Sarajevu. Gojenci si prvi dve leti šolanja pridobivajo splošna znanja in veščine, v tretjem in četrtem letu šolanja pa posebno, in sicer:
—	pehotne smeri v Centru vojaških šol kopenske vojske v Sarajevu;
—	ariiljerijske smeri v artilerijskem šolskem centru v Zadru;
—	smeri za oklepno-mehanizi-rane enote v Banju Luki;
—	inženirske smeri v inženirskem šolskem centru v Karlov-cu;
—	smeri za zveze v šolskem centru zvez v Beogradu;
—	smeri za AB K obrambo v šolskem centru ABKO v Krušev-cu.
Po končanem šolanju postanejo gojenci te šole nižji oficirji.
2.	Tehniška srednja vojaška šola kopenske vojske v Zagrebu, usposablja vojaške tehnike — nižje oficirje na naslednjih usmeritvah:
—	strojna;
—	elektrotehniška;
—	prometna
3.	Letalska tehniška srednja vojaška šola v Rajlovcu pri Sarajevu. Gojenci se usposobijo za opravljanje enega od poklicev vojaškega letalskega tehnika. Na šoli so naslednje usmeritve:
—	letalsko-tehniška;
—	protizračna obramba;
—	letalstvo;
—	zračno opazovanje in javljanje;
—	elektronsko izvidovanje in protielektronsko dejstvovanje.
4.	Mornariška tehniška srednja vojaška šola v Splitu ima smeri:
—	pomorstvo in
—	mornariško-tehniška služba.
Gojenci postanejo nižji oficirji in se zaposlijo na plovilih vojne mornarice (raketnih ali torped-nih čolnih, patruljnih ladjah, podmornicah, rušilcih, minolov-cih, oskrbovalnih ladjah ...).
5.	Intendantska srednja vojaška šola v Sarajevu ima dve smeri:
—	splošno in
—	kuharsko.
Gojenci postanejo nižji inten-dantski oficirji in so komandirji intendantske enote ali kuharji— tehniki.
6.	Sanitetna srednja vojaška šola v Novem Sadu obsega dve smeri:
—	medicinsko in
—	farmacevtsko.
Šolanje traja štiri leta na medicinski usmeritvi in dve leti na farmacevtski usmeritvi, kjer kandidate sprejemajo samo v tretji razred. Po šolanju se zaposlijo kot referenti sanitetne službe v vojaških ambulantah in vojaških bolnišnicah.
7. Glasbena srednja vojaška šola v Beogradu.
Gojenci se zaposlijo v vojaških orkestrih v JLA.
Na te šole vpisujejo v 1. in 3. razred.
Med šole za strokovne delavce v vojaških poklicih spadajo :
1.	Tehniška šola vojaških usmeritev v Zagrebu, kjer se učenci usposobijo za specialiste:
—	pehotne oborožitve;
—	vozil in goseničarjev;
—	elektronsko-protioklepnih in zemeljskih artiljerijsko-rake-tnih sistemov;
—	radarskih naprav v sistemu protizračne obrambe;
—	artiljerijskih oborožitev;
—	radarskih naprav v enotah kopenske vojske;
—	računalnikov v bojnih sistemih;
—	radio-relejnih naprav z nosečimi frekvencami;
—	telefonsko-telegrafskih naprav in opreme;
—	električnih inštalacij in naprav na motornih vozilih;
—	streliva in minsko-eksplo-zivnih sredstev.
2.	Vojaška šola za strokovne delavce vojnega letalstva in protizračne obrambe v Rajlovcu usposobi učence za naslednje poklice:
—	letalski elektrotehnik;
—	letalski mehanik za instrumente;
—	radiomehanik za zemeljske radio-navigacijske naprave;
—	mehanik za raketne sisteme;
—	gumar-plastičar;
—	mehanik za vzdrževanje letalske opreme;
—	letalski tapetnik;
—	letalski radarski mehanik;
—	mehanik za obdelavo nekovin;
—	optik in
—	laborant za pogonska goriva.
V navedeni šoli vpisujejo samo v 3. razred. POGOJI RAZPISA:
Kandidirajo lahko kandidati moškega spola, državljani SFRJ. Izpolnjevati morajo splošne in posebne pogoje razpisa. Dekleta lahko kandidirajo na Vojaški šoli za strokovne delavce vojnega letalstva in protizračne obrambe v Rajlovcu, če izpolnjujejo splošne in posebne pogoje razpisa.
SPLOŠNI POGOJI razpisa so naslednji:
I.	da so zdravi in sposobni; to ugotavlja pristojna vojaška zdravstvena komisija; za Tehniško šolo vojaških usmeritev v Zagrebu in Vojaško šolo za strokovne delavce vojnega letalstva in protizračne obrambe v Rajlovcu pa zdravstveno sposobnost ugotavlja pristojna civilna zdravstvena ustanova;
II.	da niso bili sodno kaznovani in da proti njim ne teče kazenski postopek;
III.	da imajo soglasje staršev — skrbnikov.
POSEBNI POGOJI razpisa so:
I.	kandidati za 1. razred:
—	da so rojeni leta 1971 ali kasneje ;
—	učenci, ki obiskujejo 8. razred osnovne šole, so morali 7. razred končati najmanj z dobrim uspehom, tisti pa, ki so osnovno šolo že končali, so morali 8. razred končati z najmanj dobrim uspehom;
II.	kandidati za 2. razred:
—	da so rojeni leta 1970 ali kasneje;
—	8. razred osnovne Šole so morali končati z najmanj dobrim uspehom.
III.	kandidati za 3. razred:
—	da so rojeni leta 1969 ali kasneje;
—	kandidat je moral 1. razred
i srednjega usmerjenega izobraže-! vanja končati z najmanj dobrim uspehom;
—	če je kandidat končal že 2. razred srednjega usmerjenega izobraževanja, je moral v tem razredu doseči najmanj dober uspeh.
IV. kandidati morajo imeti tudi najmanj dobro oceno iz naslednjih predmetov: fizike, kemije in matematike.
Kandidati za Glasbeno srednjo vojaško šolo morajo imeti naslednje sposobnosti: glasbeni posluh, spomin in smisel za ritem.
ŠOLANJE, PRAVICE IN OBVEZNOSTI UČENCEV IN GOJENCEV
Šolanje se začne 1. septembra 1987 in traja štiri, tri ali dve leti. Učenci in gojenci stanujejo med šolanjem v internatu in imajo na stroške Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo pravico do: stanovanja, hrane, oblačil, obutve, šolskeg pribora, učbenikov, zdravstvenega varstva, denarnega nadomestila za prevoz do doma in nazaj ob polletnih in letnih šolskih počitnicah ter do mesečnih denarnih prejemkov.
Učenci Letalske splošne srednje vojaške šole »Maršal Tito« so med šolanjem poleg obvladovanja rednega programa dolžni, po predhodnem padalskem treningu s skoki, leteti z jadralnimi in motornimi letali z dvojnimi komandami po programu jadranja — letenja, po končani šoli pa nadaljujejo šolanje na Letalski vojaški akademiji.
Učenci šole za strokovne delavce v vojaških poklicih in Šole vojaških usmeritev odidejo po končanem šolanju na služenje vojaškega roka, za tem pa so sprejeti v službo v enote — ustanove, za katere so se šolali; pri tem dobe:
—	naziv strokovnega delavca IV. stopnje za določeno specialnost;
—	status civilne osebe v službi v JLA ter vse pravice in obveznosti, ki iz tega izhajajo.
Učenci oziroma gojenci so dolžni po končanem šolanju ostati v službi v JLA toliko časa, kolikor določa Zakon o službovanju v oboroženih silah.
Medsebojne obveznosti kandidatov, sprejetih na šolanje in ZSLO bodo urejene s pogodbo. Če kandidat prekine šolanje, mora plačati vse stroške šolanja razen, če je za nadaljnje šolanje zdravstveno nesposoben ipd.
O rešitvi prošenj bodo komisije za izbiro učencev in gojencev obvestile kandidate v prvi polovici junija 1987. Razpis je odprt do konca marca 1987. Razpis za šolo za strokovne delavce v voja-ško-tehniških poklicih v Zagrebu je odprt do 1. junija 1987. KAKO SE PRIJAVITE?
Kandidati, ki bi se želeli prijaviti na razpis, naj se oglasijo na občini — na Občinskem oddelku za ljudsko obrambo, kjer imajo stalno bivališče.
KJE DOBITE INFORMACIJE?
Vsa obvestila v zvezi z natečajem lahko dobijo kandidati na:
—	Splošni srednji vojaški šoli »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani ;
—	Upravi vojaškega okrožja;
—	Občinskem oddelku za ljudsko obrambo — v Domu SLO, Kopališka 3 v Titovem Velenju, telefon 855-246 ali 855-675;
—	Skupnosti za zaposlovanje, Šaleška 19, telefon 855-421.
V občini Velenje bomo organizirali tudi okroglo mizo »O vojaških in obrambnih šolah in poklicih«, ki jo bo organiziral Koordinacijski odbor za usmerjanje mladih v vojaške in obrambne poklice pri OK SZDL. Strokovno pomoč bo nudil OOLO — Občinski oddelek za ljudsko obrambo. Na okroglo mizo bomo skušali povabiti aktivne oficirje v JLA in učence oziroma gojence v vojaških srednjih šolah in akademijah. Občinski oddelek za ljudsko obrambo
Prejšnji teden so se v sejni dvorani skupščine občine Velenje na seji sešli delegati velenjske enote skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Obravnavali so več pomembnih vprašanj, največ časa pa so, kot je bilo ob sedanjem gmotnem položaju upokojencev pričakovati, namenili akontati-vni uskladitvi pokojnin in drugih denarnih nadomestil s 1. januarjem.
Isto vprašanje so imeli na dnevnem redu tudi delegati republiške skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja na seji, ki je bila 12. decembra v Ljubljani. Sprejeli so naslednje.
Akontativna uskladitev pokojnin bo s 1.Januarjem za 9 odstotkov. Dokončna uskladitev pokojnin mora namreč znašati toliko, za kolikor so se v letošnjem letu zvišali povprečni osebni dohodki v naši republiki. Ker bo ta podatek znan šele februarja, so se glede na
Iiredvideno rast osebnih dohodkov etos odločili za akontativno povečanje pokojnin. Devetodstotno povišanje je tudi pri najnižjih pokojninah s polno pokojninsko dobo, ki znaša 71.520 dinarjev, najvišja pokojnina s polno pokojninsko dobo bo s tem povečanjem 338.975 dinarjev, kmečka pokojnina pa bo po veljavnosti prejšnjega zakona o starostnem zavarovanju kmetov od januarja naprej 35.760 dinarjev.
Pokojnine pri katerih je bil upoštevan za izračun pokojninske osnove letošnji osebni dohodek se bodo povečale za 51 odstotkov. Tisti, ki prejemajo pokojnine vnaprej, bodo usklajeno pokojnino prejeli za januar, upokojenci, ki prejemajo pokojnino za nazaj, pa bodo usklajeno dobili za december. Razlika za nazaj za vse letošnje leto, bo upokojencem izplačana s posebnim nakazilom do 15. januarja.
Na seji skupščine so delegati velenjske enote med drugim spregovorili tudi o delovnem programu skupščine za prihodnje leto. O tem je predsednik zbora delegatov Tone Močilnik dejal: »V prihodnjem letu so predvidene štiri seje skupščine SPIZ-a in sicer marca, junija, oktobra in decembra. Marčevska seja bo pretežno namenjena obravnavi in potrditvi zaključnega računa, rezultatov poslovanja in dokončni uskladitvi pokojnin in drugih denarnih cfodatkov. Decembra bomo največ obravnavali finančni načrt za leto 1988 in kot običajno spregovorili o gmotnem položaju upokojencev. Obravnavali bomo tudi druga vprašanja, kot so invalidsko varstvo skladi za gradnjo domov za upokojence, del ovanje izvršilnih organov in podobno. Seveda pričakujemo, aa bodo naš delovni načrt za prihodnje leto dopolnili s predlogi v vseh okoljih, v katerih upokojenci živijo, se aktivno udeistvuiejo in drugače delujejo.
Vsekakor pa je za našo enoto zelo pomemono, da v prihodnjem letu uresničimo vse dogo-
vorjene naloge iz letošnjega. Predvsem gre za drugačno organiziranost strokovne službe izpostave v Titovem Velenju. Na zadnji seji zbora delegatov smo se pogovarjali tudi o uspešnem pogovoru s predstavniki strokovne službe na Ravnah, da se z novim letom prenese na izpostavo v Titovem Velenju celotni invalidski postopek, vključno z izdajo sklepov o pravici tudi v primerih 1. kategorije invalidnosti. Nada: lie odločanje o pravici in odmeri dodatka za pomoč in postrežbo ter o denarnem nadomestilu za telesno okvaro. Na izpostavi v Titovem Velenju naj bi se opravljalo celotno delo s področja kratkoročnih invalidskih potreb za celotno občino Velenje. Z novim letom bi odprli še pravno pomoč in informacije o pokojninskem zavarovanju. Tu bi lahko upokojenci dobili vse potrebne napotke in reševali vsa tista vprašanja, za katera so morali doslej iskati odgovore v veliko bolj oddaljenih krajih. Pravna pomoč bo najverjetneje organizirana v prostorih društva upokojencev Titovo Velenje.« B. M.
- i»
Rešujemo gmotni položaj upokojencev dovolj hitro?
Občinska ZPM Velenje — Odbor za novoletno praznovanje otrok
Kulturne prireditve z obiskom dedka Mraza
KULTURNE PRIREDITVE Z OBISKOM DEDKA MRAZA NOVO LETO 1087
DATUM	URA	KRAJEVNA SKUPNOST	PROSTOR	PROGRAM	IZVAJALCI
19.12.	15.00	LOKOVICA	DOM KRAJANOV	GODCI Z VESELEGA	VVZ VELENJE
21.12.	15.00	LOKOVICA	DOM KRAJANOV	RISANKE	
19.12.	17.00	PESJE	DOM KRAJANOV	GODCI Z VESELEGA	VVZ VELENJE
21.12.	17.00	PESJE	DOM KRAJANOV	RISANKE	
19.12.	15.00	SKORNO - FLORJAN	DOB KRAJANOV	MEDVEDKOVE DOGODIVŠČINE	VVZ ŠOŠTANJ
21.12/	11.00	SKORNO - FLORJAN	DOM KRAJANOV	RISANKE	
19.12.	17.00	TOPOLŠICA	DOM KRAJANOV	MEDVEDKOVE DOGODIVŠČINE	VVZ ŠOŠTANJ
21.12.	' . 1	TOPOLŠICA	DOM KRAJANOV	IIISANKE	
20.12.	15.00	ŠENTILJ	DOM KRAJANOV	GODCI Z*VESELEGA	VVZ VELENJE
18.12.	15.00	ŠENTILJ	V SOLI	RISANKE	
20 .1 2.	17.00	KONOVO	DOM KRAJANOV	GOncl Z VESELEGA	VVZ VELENJE
18.12.	17.00	K0N0V0	DOM KRAJANOV	RISANKE	
20.12.	14.00	PLEŠIVEC	V ŠOLI	MEDVEDKOVE DOGODIVŠČINE	VVZ ŠOŠTANJ
22.12.	14.1)0	PLKSIVKO	V SOLI	RISANKE	
20.12.	16.00	CIRKOVCE	V ŠOLI	MEDVEDKOVE DOGODIVŠČINE	VVZ ŠOŠTANJ
22.12.	16.00	CIRKOVCE	V SOLI	RISANKE	
21,12.	9.30	BELE VODE	V ŠOLI	GODCI Z VESELEGA	VVZ VELENJE
19.12.	11.00	BELE VODE	V SOLI	RISANKE	
21.12.	14.00	PAKA	V ŠOLI	GODCI Z VESELEGA	VVZ VELENJE
19.12.	14.00	PAKA	V SOLI	RISANKE	
21.12.	10.00 •	ZAVODNJE	V ŠOLI	MEDVEDKOVE DOGODIVŠČINE	VVZ ŠOŠTANJ
23.12.	11.00	ZAVODNJE	V SOLI	RISANKE	
21.12.	14.00	GABERKE	DOM KRAJANOV	MEDVEDKOVE DOGODIVŠČINE	WZ ŠOŠTANJ
20.12.	16,00	GABERKE	DOM KRAJANOV	RISANKE	
21.12.	16.00	ŠKALE	V ŠOLI	GODCI Z VESELEGA	VVZ VELENJE
23.12.	16.00	SKALE	V SOLI	RISANKE	
22.12.	15.00	GORENJE in ŠMARTNO OB PAKI	KULTURNI DOM	MEDVEDKOVE DOGODIVŠČINE	VVZ ŠOŠTANJ
24.12.	9.30	GORENJE in ŠMARTNO OB PAKI	V VRTCU	RISANKE	
22.12.	17.00	GORENJE in ŠMARTNO OB PAKI	KULTURNI DOM	MEDVEDKOVE DOGODIVŠČINE	VVZ ŠOŠTANJ
22.12.	15.00	ŠOŠTANJ	KULTURNI DOM	GODCI Z VESELEGA	VVZ VELENJE
22.12	17.00	ŠOŠTANJ	KULTURNI DOM	GODCI Z VESELEGA	VVZ VELENJE
23.12.	15.00	RAVNE	V ŠOLI	MEDVEDKOVE DOGODIVŠČINE	VVZ ŠOŠTANJ
20.12.	14.00	RAVNE	V SOLI	RISANKE	
24.12.	16.00	PODKRAJ - KAVČE in	RDEČA DVORANA	GRAD, GRADIČEK	GLASBENA ŠOLA
		DESNI BREG			
24.12.	17.36	S. KARDELJ in	RDEČA DVORANA	GRAD, GRADIČEK	GLASBENA ŠOLA
		DESNI BREG			
25.12.	16.00	E. KARDELJ	RDEČA DVORANA	GRAD, GRADIČEK «	GLASBENA ŠOLA
25.12.	17.30	LEVI BREG in	RDEČA DVORANA	GRAD, GRADIČEK	_r — — GLASBENA ŠOLA
		BEVČE			
26.12.	16,00	GORICA in	RDEČA DVORANA	GRAD, GRADIČEK	GLASBENA ŠOLA
		SA LEK			
26.12;	17.30	GORICA, STARO VELENJE,	RDEČA DVORANA	GRAD, GRADIČEK	GLASBENA ŠOLA
		STARA VAS, ŠMARTNO			
22.12.	16.00		V KNJIŽNICI KULTURNEGA	ZAVRZENA KNJIGA	KULTURNI CENTER
	17.00		CENTRA TITOVO VELENJE	URA PRAVLJIC /Breda Pugelj/	
			"	ZLATA PTICA	KULTURNI CENTER
				URA PRAVLJIC /BredaPugelj/	
25.12.	16.00		V KNJIŽNICI KULTURNEGA	MAČEK MURI	NECA FALK IN DRUGI
			CENTRA		
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center ia informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega uredni-
ka), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Ples-nik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451,
854-761, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 110 dinarjev. Mesečna naročnina 410 dinarjev, letna naročnina za individualne naročnike je
4.920 dinarjev, za tujino 9.100 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica
Titovo Velenje, številka
52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture,
tisk in odprema: ČGP Večer
Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
18. decembra 1986 * titovo velenje
naš obveščevalec
nas cas ★ stran 7
koledar
ČETRTEK, 18. decembra -RADOSLAV
PETEK, 19. decembra - URBAN
SOBOTA, 20. decembra - EV-GEN
NEDELJA, 21. decembra - PETER
PONEDELJEK, 22. decembra - DAN JLA
TOREK, 23. decembra - VIKTORIJA
SREDA, 24. decembra - EVA
M ALi OGLASI
POMIVALNI STROJ ISKRA,
dobro ohranjen ugodno prodam. Gams, Ljubljanska 42, Titovo Velenje, telefon 855-703. KUPIM ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK (pajka, hojco), telefon 856-067.
PRODAM ČRNOBEL TV GORENJE, star 2 leti. Telefon 853-124.
NAJAMEM SOBO V TITOVEM Velenju ali bližnji okolici. Zvonko Sever, Kersnikova 13/317 Titovo Velenje. PRODAM STROJ ZA POMIVANJE POSODE (30 SM). Telefon 856-391, od 6. do 14. ure. PRODAM HARMONIKO ROYAL STANDARD, tip Capela, 72 basna 3 registri, cena 12 SM. Telefon 858-616, popoldne. PRODAM PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE EMO -Central 23, radiatorje in ostali material za centralno ogrevanje. Telefon 854-640. UGODNO PRODAM GOLF DIZEL, letnik 1982, informacije po telefonu 853-853, popoldne. PRODAM RABLJENO SPALNICO, orehov furnir, raztegljivo mizo s šestimi stoli za jedilnico in otroško posteljico z vložkom. Telefon 855-764, popoldan.
ANDREJA MOLAN, Koroška 18 a, Šoštanj. Izjavljam, da nisem plačnik dolgov bivšega moža Boruta Molana. ZAKONSKI PAR BREZ OTROK išče sobo v Titovem Velenju ali okolici. Hakija Ribič, Kidričeva 57, Titovo Velenje. MOŠKO KOLO MARATON PRODAM. Telefon 857-915. PRODAM KUHINJSKE ELEMENTE, spalnico, otroško sobo, kiperbush Derbi, plinsko peč, električni štedilnik Gorenje. Telefon 857-682.
UNIVERZALNI MLIN STANDARD PRODAM. (Obla, žaga, vrta, brusi .. .) Telefon 882-824. PRODAM SEDEŽNO GARNITURO Z MIZO. Cena 10 SM. Telefon 854-394. PRODAM DOBRO OHRANJEN KRZNEN PLAŠČ, (francoski zajec), številka 40. Telefon 858-072.
V	NAJEM VZAMEM GARAŽO
V	TITOVEM VELENJU. Dušan Kukovec, Veljka Vlahoviča 42, telefon 857-315.
PRODAM KRAVO, dva meseca starega bika, 500 kosov strešne opeke (kikinda) in škropilnico za kosilnico BCS. Vlado Usar, Vinska gora 8, telefon 858-226. SMUČI CR (175 cm) z vezmi Look N57 prodam. Telefon 858-881.
DELO ZA REDNO DELOVNO RAZMERJE v industrijski šivalnici Mozirje nudim več delavkam z znanjem šivanja. Kvalifikacija ni pogoj. Osebni dohodek po dogovoru. Telefon 831-662.
PRODAM SEDEŽNO GARNITURO, (kavč in dva fotelja). Telefon 856-651 popoldan. PRODAM KARAMBOLIRA-NO ZASTAVO 101, komplet za rezervne dele, cena ugodna. Osman Mehmedovič, Kersnikova 17/32 Titovo Velenje.
Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Velenje
RAZPISUJE dela in naloge
I. POKLICNEGA GASILCA, ki bo opravljal dela in naloge v gasilskem domu društva Titovo Velenje.
POGOJI:
—	kandidat mora imeti poklicno šolo kovinarske ali elektro stroke
—	kandidat mora imeti izpit gasilca, opravljenega v kateremkoli gasilskem društvu
—	kandidat mora imeti vozniški izpit B in C kategorije
—	kandidat mora imeti odslužen vojaški rok
—	kandidat mora opraviti v roku dveh let šolo za poklicne gasilce
Osebni dohodek po dogovoru in po določilih pravilnika, ki veljajo v poklicnih gasilskih enotah. Stanovanja ni na razpolago.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave s potrebnimi dokazili v roku 15 dni po objavi tega razpisa na naslov: SIS za varstvo pred požarom občine Velenje, Žarova 2, Titovo Velenje.
PRODAM GARDEROBNO OMARO, lamelne zavese, in motor Tori. Telefon 854-970. VIDEOREKORDER SANYO VTC 5000, beta sistem s kasetami prodam. Telefon 063-857-530 od 17. ure dalie.
UROŠ ČOVIČ iz Zidanškove 6 v
Titovem Velenju izjavljam, da nisem plačnik dolgov svoje žene Cvete Čovič.
UGODNO PRODAM MANJŠO HIŠO s centralno kurjavo in gospodarskim poslopjem. Franc Ažman, Gorenje 25, 63327 ŠMARTNO OB PAKI.
dežurstva
Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje:
20. in 21. decembra 1986 — dr. Majda Budna, Tomšičeva 29, Titovo Velenje;
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj:
od 19. do 26. decembra 1986 — Franc Blatnik, dipl. vet., Prešernova 22 e, telefon 857-223.
I |K| I INI O I I m
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 18. 12. ob 18. in 20. uri DOLINA SMRTI - ameriški. V gl. vi.: Richard Cox.
Petek, 19. 12. ob 18. in 20. uri OTOK SMRTI — ameriški, grozljivka.
Petek, 19. 12. ob 10. uri
Sobota in nedelja, 20., 21. 12. ob 18. in 20 uri PEST VELIKEGA ZMAJA — hongkonški, kung-fu. V gl. vi.: Bruce Lee.
Ponedeljek, 22. 12. ob 10., 18. in'20. uri LJUBEZEN - domači. V Gl. vi.: Rok Bogataj. Režija: Rajko Ranfl.
Torek in sreda ob 18. in 20. uri in sreda, 24. 12. ob 10. uri GREMLINI — ameriški, znanstveno-fantastični, grozljivka. V. gl. vi.: Zach Calligan. Režija: Joe Dante. Producent: Steven Spielberg. KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek, 18. 12. ob 20. uri OTOK SMRTI — ameriški, grozljivka. Ponedeljek, 22. 12. ob 20. uri GREMLINI — ameriški, grozljivka.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 20. 12. ob 18. uri DOLINA SMRTI — ameriški. Nedelja, 21. 12. ob 17.30 in 19.30 uri OTOK SMRTI - ameriški, grozljivka.
Ponedeljek, 22. 12. ob 19.30 uri PEST VELIKEGA ZMAJA -hong-konški, kung-fu.
Sreda, 24. 12. ob 19.30 uri LJUBEZEN - domači.
-m
Koliko nas je počistilo sneg pred svojim blokom
občinska skupnost za zaposlovanje velenje
DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC IZ ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE	DI	NČ DČ	ROK P	OD
DO INŽENIRING	dip. ing. strojništva	— vodja projekta prodaje in izvedbe ZT	5	nč	8	220.000
DO INŽENIRING	dipl. ing. elektrotehnike	— odgovorni elektroprojektant	3	nč	8	210.000
GIP VEGRAD	voznik tovornjaka	— voznik tovornjaka od 3 do 8 ton	2	nč	8	130.000
EMONA TOZD TRŽNICA	prodajalec	— prodajalec blaga	X	nč	8	99.000
IZLETNIK TOZD GOSTINSTVO	natakar	— natakar v bifeju AP	6m	dč	8	84.240
DINOS	pripravljalec surovin	— skladiščni delavec	1 dč + nč		8	133.000
POPRAVEK
LJUBLJANSKA BANKA
ekonomski tehnik
referent likvidnosti
PRAVILNI OSEBNI DOHODEK 155.000
LEGENDA: DI = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK ? = rok prijave, OD število delavcev
Upali smo, a zaman tiho navznoter. Bolezen je bila neizprosna in nam je vzela mnogo prerano, komaj 61 let starega moža, očeta, tasta, starega ata, brata in strica.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Staneta Liparja
sie iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem za izrečeno sožalje, za podarjeno cvetje iin spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala velja družini Kolar za pomoč v najtežjih trenutkih in sosedom Tomšičeve 53. Najlepša hvala Feliksovim sodelavcem RLV — tozd Izobraževanje, Rudarski godbi, govorniku in duhovniku za opravljen pogrebni obred.
VSI NJEGOVI!
S*OOR ggf*
osebni dohodek, ŠT. DEL. =
Gibanje prebivalstva
Matični urad Velenje Smrti:
Josipina Korun, gospodinja, Šalek 43, roj. 1910, Rozalija Grah, upokojenka, Titovo Velenje, Kosovelova 20, roj. 1898, Borislav Kondič, upokojenec iz Titovega Velenja, Jenkova 12, roj. 1933.
Matični urad Šoštanj Smrti:
Janez Hren, Kravjek 10, roj. 1919, Adolf Goršek, Ravne 117, roj. 1902, Anton Sovine, Ratan-ska vas 15, roj. 1915, Pavlina Pe-ček, Loče pri Poljčanah 41, roj. 1916, Ana Korošec, Šoštanj, Trg Jožeta Lampreta 2, roj. 1943, Rudolf Huš, Kale 2, roj. 1919.

BLAGOVNICA GORICA -TITOVO VELENJE VAM PRIPOROČA IN NUDI NAKUP
—	motornih koles TOUOS na B, 9 in 12 mesečni odplačilni rok
—	šivalnih strojev Bagat na 10-mesečni odplačilni rok
V mesecu decembru vam bomo v prijazni pomoči trgovcev našli primerno darilo za svojce, prijatelje ali vaše najmlajše.
MIEKX
POTROŠNIK
gorenje i
GORENJE DO GOSPODINJSKI APARATI, DO MALI GOSPODINJSKI APARATI, DO NOTRANJA OPREMA, DO ELEKTRONIKA ŠIROKE POTROŠNJE
Na osnovi sklepa DS omenjenih DO in TOZD v sestavi teh DO se na
JAVNI LICITACIJI
odprodajo naslednja osnovna sredstva
I. DO GOSPODINJSKI APARATI:
1.	Naprava za razrez
prof. Körting	kom 1
2.	Stiskalnica
hidravlična Körting kom 1
3.	Stiskalnica
pnevmatska Körting kom 1
4.	Patenoster 150 šalic kom 5
5.	Patenoster 150 šalic kom 11
6.	Patenoster 150 šalic kom 29
7.	Reduktor SST, tip SBV-Z2
kom 1
izklicna cena 20.000,—
izklicna cena 700.000,—
izklicna cena 20.000,— izklicna cena 280.000,— izklicna cena 220.000,— izklicna cena 180.000,—
izklicna cena 200.000,—
8. Ventilator na bencinski pogon HÖLTING		kom	1	izklicna cena 151.000,—	
9.	Ventilator EM	kom	1	izklicna cena	10.000,-
1p. Gorilec mazutni klekner		kom	1	izklicna cena	34.000,-
11.	Element kuhinjski stoječi Gorenje	kom	1	izklicna cena	2.000,-
12.	Hladilnik H 710	kom	1	izklicna cena	800,-
13.	Gorilec mazutni Weisthaup	kom	2	izklicna cena	34.000,-
14.	Rezervoar 400 I	kom	1	izklicna cena	2.240,-
15.	Ventilator na bencinski pogon HÖLTING	kom	1	izklicna cena 151.020,—	
16.	Ventilator EM	kom	1	izklicna cena	10.308,—
17.	Ventilator EM	kom	1	izklicna cena	13.616,-
18.	Ventilator centrifugalni KLIMA	kom	2	izklicna cena	16.453,-
19.	Kalorifer GEA	kom	1	izklicna cena	41.408,-
20.	Vlečno vozilo DK-20	kom	1	izklicna cena 125.000,—	
21.	Črpalka VC 40/2	kom	4	izklicna cena	72.600,-
22.	Stroj za kuhanje
kave ROWENTA kom 1
23.	Kotel el. 150 I	kom 1
izklicna cena 100.000,— izklicna cena 10.000,—
II. DO MALI GOSPODINJSKI APARATI
1.	Tlačna posoda 1500 I 1kom izklicna cena 56.093,—
2.	Rezervoar 2000 I kom 2 izklicna cena 43.955,—
III. DO ELEKTRONIKA ŠIROKE POTROŠNJE
1.	Stroj za lotanje	kom 1 izklicna cena 770.000,—
2.	Stroj za lotanje	kom 1
3.	Prevozni ločilni transformator	kom 1
izklicna cena 900.000,— izklicna cena 100.000,—
IV. DO NOTRANJA OPREMA
1. Cisterna za kurilno
olje 50.000 I	kom 1
izklicna cena 1.000.000,—
Licitacija bo 17. 1. 1987 v skladišču osnovnih sredstev DO Gospodinjski aparati Partizanska 12, s pričetkom ob 9. uri.
Ogled je možen eno uro pred pričetkom licitacije. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije plačati 10 % polog od izklicne cene osnovnega sredstva. V ceni ni vračunan prometni davek. Vsa plačila bomo vršili preko DO Commerce TOZD Maloprodaja-
Na licitaciji lahko sodelujejo tako uporabniki družbenih sredstev kot tudi delovni ljudje in občani.
Pred pričetkom licitacije morajo pravne osebe za varščino predložiti barirani ček.
Uspel tek s palicami
Delegatsko vprašanje na republiški skupščini
Ponovno o odlagališču
jedrskih odpadkov
Na včerajšnjem zasedanju zbora združenega delo so delegati velenjske občine in občine Slovenj Gradec ponovno zastavili vprašanje o proučevanju lokacije za odlagališče jedrskih odpadkov na meji med omenjenima občinama.
Takšno vprašanje so naši delegati že postavili 18. junija in dobili 2. julija odgovor. Gido Rozman, namestnik predsednika republiškega komiteja za energetiko, je pojasnil, da je Skupnost jugoslovanskega elektrogospodarstva naročila študijo, s katero je določenih v Jugoslaviji 13 makrolokacij za jedrsko odlagališče, med drugim tudi lokacija na meji občin Velenje in Slovenj Gradec. V svojem odgovoru je tudi poudaril, da gre za študijsko raziskovalno, neterensko raziskovanje, na osnovi katerega bo opravljen prvi širši izbor, o katerem bodo pristojni organi izbranih občin pravočasno obveščeni ter da je vznemirjanje občanov preuranjeno in brez dejanske osnove.
Delegati naših dveh družbeno političnih skupnosti so na včerajšnjem zasedanju vprašali »ali je prvi širši izbor že opravljen in v kolikor je, zakaj pristojni organi občin, katerih lokacije bodo ostale v ožjem izboru, niso bili o tem pravočasno obveščeni.«
Takšno sprašanje zastavljajo naši delegati zaradi tega, ker je iz sporazuma o financiranju in izvajanju predhodnih del za skladiščenje radioaktivnih odpadkov nizke in srednje aktivnosti, katerega podpisniki so Nuklearna elektrarna Krško, Elektroprivre-da Hrvatske in sozd EGS (sklenjen je bil 26. novembra letos), razvidno, da bo začasno skladišče za radioaktivne odpadke nizke in srednje aktivnosti v Nuklearni elektrarni Krško napolnjeno čez dobro leto. Vse kaže tudi, da »predhodna« dela niso samo študijsko raziskovalna, ampak tudi terenska, vse do izdelave investicijskega programa. Nuklearna elektrarna Krško mora med drugim mesec dni po podpisu omenjenega sporazuma ustanoviti posebno strokovno službo za pripravo predhodnih del, ki so v sporazumu natančno opisana. Po 9. členu tega sporazuma lahko pristopijo k njemu tudi drugi uporabniki jedrskih materialov, iz česar je mogoče sklepati, da bo predvideno skladišče postalo vsesplošno odlagališče jedrskih odpadkov za potrebe celotne Jugoslavije.
Zaradi vsega tega, sta skupini delegatov za republiško skupščino velenjske in slovenjgraške ob-
čine menili, da odgovor, ki so ga dobili julija, ni bil dovolj konkreten in morda delno celo neresničen. Ocenjujejo namreč, da z omenjenim sporazumom predvidena predhodna dela niso samo stvar skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva, ampak konkretno Nuklearke Krško, ki mora v dobrem letu zagotoviti odlagališče za radioaktivne odpadke nizke in srednje aktivnosti. Ob tem delegti ne morejo mimo dejstva, da je bil dogovor o začetnih aktivnostih za to izgradnjo sklenjen že marca letos.
Zaradi tega sta skupini delegatov zahtevali od pristojnih republiških organov, da se področje na meji med našo in slovenjgraško občino izvzame oziroma se ne proučuje kot možna lokacija za odlagališče radioaktivnih odpadkov nizke in srednje aktivnosti.
Pa poglejmo še, s čim so naši delegati utemeljili to zahtevo. Obravnavano področje predstavlja poseljeno območje z intenzivno tržno usmerjeno kmetijsko proizvodnjo. Tu so pomembni viri pitne vode za okoli 100 tisoč prebivalcev Mežiške, Mislinjske in Šaleške doline. V občinah Velenje, Slovenj Gradec in Ravne so prav v zadnjem obdobju zastavljene močne aktivnosti za sanacijo nadpoprečno ekološke ogroženosti okolja. Skladišče radioaktivnih odpadkov bi prizadelo turistično gospodarstvo in onemogočilo vsa prizadevanja za nadaljnji razvoj na tem področju. Vsekakor pa je treba omeniti tudi, da je v sosednji Avstriji močno prisotna težnja po podobnem skladišču ob Jugoslovanski meji. Lokacija tako blizu avstrijske meje z naše strani bi zagovornikom takšnega ravnanja v Avstriji dala v roke močne argumente za povračilne ukrepe, kar bi posledično še dodatno ekološko obremenilo prav področje naših občin.
»Zavedamo se«, so dejali naši delegati, »da je za odpadne radioaktivne snovi potrebno poiskati ustrezno odlagališče, prepričani pa smo, da je v Sloveniji, zlasti pa v Jugoslaviji možno najti veliko primernejših lokacij. Zato menimo, da je ob vseh naštetih argumentih naša zahteva upravičena. To zahtevo smo dolžni posredovati pristojnim organom in širši javnosti pred ožjim izborom možne lokacije, ker ocenjujemo, da je ekološka osveščenost tukajšnjega prebivalstva tolikšna, da bi tudi po morebitnem strokovnem izboru lokacije na meji naših občin, z vsemi sredstvi preprečili postavitev odlagališča radioaktivnih odpadkov.«
(mz)
MILIČNIKI SO ZAPISALI
Športnik leta 1986
Sklepna prireditev jutri
Občinska telesno-kultur-na skupnost in zveza telesno-kulturnih organizacij občine Velenje bosta sklepno prireditev ob proglasitvi športnika leta 1986 pripravili v petek, 19. decembra, ob 18. uri v kulturnem domu v Šmartnem ob Paki. Pripravljajo tudi skupni prevoz ob 17. uri izpred Rdeče dvorane in ob 17.20 z avtobusne postaje v Šoštanju.
Najboljše šolsko športno društvo je letos ŠOLSKO-ŠPORTNO DRUŠTVO BRATOV MRAVLJAKOV VELENJE, najboljša krajevna skupnost so ŠKALE, najboljša ekipa MLADINCI SMUČARSKO SKAKALNEGA KLUBA VELENJE, najboljša športnica DENIS BOLA in najboljši športnik ROMEO ŽIVKO.
pogoste kraje koles z avtomobilov
Zadnji teden so velenjski miličniki ponovno zabeležili več kraj koles z osebnih avtomobilov. Tako je 8. decembra neznanec ukradel kolo z avtomobila Yugo Jožeta K. Avtomobil je bil parkiran pred hotelom Vesna v Topolšici. 12. decembra pa je neznanec ukradel obe prednji kolesi z avtomobila Draga B., parkiranega na Jenkovi cesti. Istega dne v večernih urah je neznanec poškodoval vse štiri gume na avtomobilu Rajka M. parkiranem pred Rdečo dvorano v Titovem Velenju.
V	petek, 12. decembra, je neznani storilec okrog 15. ure odnesel iz nezaklenjenega osebnega avtomobila, parkiranega za Tržnico Ere na Kidričevi cesti, dva zvočnika.
ukradel avtomobil
Neznanec je 13. decembra letos okoli 15. ure ukradel osebni avtomobil Jožeta R., parkiran na parkirišču na ulici Veljka Vlahoviča. Avtomobil so našli naslednji dan na Lopatniku.
številni vlomi v avtomobile na kardeljevem trgu
V	noči na 14. december so neznani storilci vlomih kar v 12 osebnih avtomobilov parkiranih na pokritih parkiriščih stano-
vanjskih stolpnic Kardeljev trg 1—3. Na vseh vozilih so neznanci razbili okna in skušali demontirati avtoradijske aparate, vendar večjih tatvin ni bilo, na avtomobilih pa je nastala precejšnja materialna škoda. Seveda bodo naredili miličniki vse, da storilce odkrijejo.
odnesel televizor in pletilni stroj
V	noči na 9. december je neznani storilec vlomil v stanovanje Romane L. na Kidričevi cesti v Titovem Velenju. Odnesel je barvni televizijski sprejemnik in pletilni stroj.
kradel rezervne dele
10. decembra so v Gorenju utemeljeno osumili Stanislava M., da je ukradel rezervne dele za pralne stroje in male gospodinjske aparate. Osumljen je za krajo materiala vrednega okoli 350 tisoč dinarjev.
ukradel elektromotor
V	peskokopu velenjskega rudnika v Paki je 10. decembra neznanec ukradel elektromotor.
vlom v prodajalno
Malo pred 23. uro 11. decembra letos je neznanec razbil izložbeno okno Kovinotehne v Šoštanju. Iz izložbe je odnesel dva ra-diokasetofona vredna okoli 200 tisoč dinarjev.
Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov iz Titovega Velenja je v petek v sodelovanju z delavsko univerzo, republiškim inšpektorjem, Vegradovo varnostno službo, ravensko Železarno in drugimi, organiziralo nadvse zanimiv posvet o novostih na po-
številne kršitve javnega reda in miru ob izplačilnih dnevih
Okoli 15. v mesecu, ko ima največ naših kolektivov izplačilne dneve, beležijo velenjski miličniki še posebej veliko kršitev javnega reda in miru in tako je bilo tudi konec preteklega tedna. Posredovati so morali pri številnih razgrajanjih tako v zasebnih stanovanjih kot v lokalih. Težko bi bilo našteti vse kršitve, zato omenimo le tri.
Že dopoldne ob 11. uri, 13. decembra sta v hotelu Paka razgrajala dva vinjena neznanca. Pred prihodom miličnikov sta odšla proti Delavskemu klubu, ki pa
dročju varnostne zakonodaje. Ob tej priliki so prikazali in predstavili delovanje merilnih instrumentov za opravljanje ekoloških meritev. Vsi so bili enotnega mnenja, da so takšna in podobna strokovna srečanja več kot koristna.	(b. m.)
ga seve'da nista obšla. S kršitvami sta nadaljevala tudi v tem lokalu, kjer so miličniki odkrili, da sta to Mirsad M. in Ivan K. Odpeljali so ju na Postajo milice, kjer so ju pridržali do istreznitve. Kmalu za tem, malo po drugi uri, so morali miličniki posredovati že pri pretepu v bifeju Tržnice na Kidričevi cesti. Stepla sta se vinjena Zaim M. in Rizah H. Tega je med pretepom Zaim udaril s steklenico po glavi in ga poškodoval.
V nedeljo, 14. decembra nekaj po 22. uri pa so v Hotelu Paka razgrajali Ratko J., Jovan G. in Mirko J. Zadnji je bil najbolj agresiven, zato so ga miličniki prepeljali na Postajo milice, kjer so ga pridržali.
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje je 13. decembra 1986 priredila tretji tek na velenjski grad. Posebnost teka so smučarske palice, proga pa je bila za mlajše pionirje dolga 1000 m, za starejše pionirje 1500 metrov in za člane 2000 m. Štart je bil na zahodni strani gradu, v središču Starega trga. Tekmovalci so morali premagati vzpetino, na vrhu pa opraviti še krog, dva ali tri okoli parka in se nato spustiti na vzhodni strani do vznožja skakalnic.
Pohvale vredna je udeležba učencev osnovne šole Gustava Šiliha, ki gojijo tudi smučarske teke v Šentilju pri Titovem Velenju, ter članov tekaške sekcije Gorenje.
Rezultati: Mlajše pionirke: 1. Jasna Tamše 5,58, 2. Barbara
Hudej 6,04, 3. Mirjana Bokur 6,19, 4. Tanja Matavž 6,31, 5. Špela Türk (6,35)..., mlajši pionirji: 1. Amir Jakič 4,57, 2. Matjaž Barborič 4,58, 3. Belim Pljava 5,10, 5. Božo Glinšek 5,17..., starejše pionirke: I. Bojana Pustinek 8,00, 2. Lilijana Komanič 8,14, starejši pionirji; 1. Milan Glinšek 6,18, 2. Mirko Vranjek 6,36, 3. Robi Podpečan 6,57, 4. Robi Šeliga 6,58, 5. Darko Kuhar 5,59 ..., članice: 1. Edita Jerčič 11,19, 2. Slavka Mijoč 13,00, (obe tekaška sekcija Gorenje), člani: 1. Obrad Lazič (ESO Titovo Velenje), 7,20, 2. Tomaž Kolar 7,21, 3. Martin Lah 7,47, 4. Hinko Jerčič 8,39 (vsi tekaška sekcija Gorenje).
Fotografija in besedilo Hinko Jerčič
Mali nogomet
Zimska občinska liga
Sestanek predstavnikov ekip za zimsko ligo v malem nogometu bo v torek, 23. decembra ob 18. uri v prostorih krajevne skupnosti Center — levi breg, poleg sedeža ZTKO Velenje. Prijavnina za posamezne ekipe je 15.000 dinarjev in jo je treba obvezno plačati do sestanka na žiro račun ZTKO Velenje 52800-678-56117 z imenom vpla-čnika in imenom ekipe. Za dokazilo velja peti del naloga. Na sestanku se bodo pogovorili o nadaljnjem poteku lige, poznejših prijav pa ne bodo upoštevali.
Kegljanje
Sezono začeli s porazom
Pričelo se je tekmovanje v 1. medobčinski kegljaški ligi, v kateri nastopajo tudi šoštanjski kegljači. V upravi kluba trdijo, da so na prvenstvo dobro pripravljeni, da se bodo borili za vrh lestvice in s tem za uvrstitev v drugo republiško ligo. Da so na tekmovanje res dobro pripravljeni so dokazali, čeprav s porazom, že v prvem kolu. Gostovali so v Preboldu in z domačini, ki so lani še-tekmovali v 2. republiški ligi, tesno izgubili, le 9 kegljev je bila namreč razlika. Povedati je treba, da zaradi bolezni niso nastopili Križovnik, Komljenovič in Raj-šter, v klub pa se je vrnil Jovanovič. V drugem kolu se bodo doma pomerili s celjskim Izletnikom. Tekma bo danes, v četrtek, ob 18. uri na kegljišču v Šoštanju.
Rokomet
Mladinke republiške prvakinje
Mladinke ŽRK Velenje so prejšnji teden v polfinalu mladinskega republiškega prvenstva, v nedeljo pa so nastopile na sklepnem turnirju odprtega klubskega republiškega prvenstva v Kranju. Po dokaj slabih uspehih v drugi zvezni ligi so v nedeljo prikazale odlično igro ter prepričljivo osvojile naslov republiških prvakinj. Največ zadetkov, 17, je dosegla Selima Misaljevič, Klavdija Petek in Sonja Zidar pa sta bili razglašeni za najboljšo vratarko, oziroma igralko prvenstva. Velenjski klub bo kandidiral za organizacijo sklepnega dela državnega prvenstva za mladinke, ki bo od 6. do 8. februarja 1987. Še rezultati iz Kranja: Velenje: Kranj 10:7 (6:2), Velenje:Iskra 17:8 (9:4), Velenje: Mlinotest 19:5 (11:2).
Varnostni inženirji in tehniki
Koristen posvet
Strelski šport
Legner zmagal v Kranju
Na drugem republiškem kontrolnem tekmovanju v streljanju s standardnim zračnim orožjem se je med velenjskimi strelci najbolj izkazal Legner, ki je zmagal s pištolo med mladinci. Drugi mesti sta s pištolo osvojila še Štuhec pri članih in Boia pri mladinkah, v streljanju s puško pa med^ članicami Močivnikova in pri Mladinkah Šafari-čeva. Pri mladincih je bil Klančnik še tretji, pri članih pa sta Trstenjak in Trinkaus osvojila 5 In 6. mesto. Nastop na drugem zveznem tekmovanju si je zagotovilo kar sedem velenjskih strelcev.
V 3. kolu tekmovanja v 1. slovenski ligi v streljanju s pištolo sta se pomerili prva in druga ekipa Mroža. Zmagala je prva ekipa z rezultatom 1.675:1.657. V drugi ekipi je Legner nastreljal 567 krogov, kar je izenačen republiški rekord, izid pa je kar za tri kroge boljši od državnega rekorda.	F. Ž.
Odbojka
Trikrat 2:3 v gosteh
brezovica :topolšica 2:3
Odbojkarji Topolšice so gostovali v Brezovici in z boljšo igro na mreži in v polju premagali gostitelje s 3:2 (8, 7, —12, —10, 10). Z osvojitvijo pomembnih točk so si Topolščani popravili položaj na lestvici. V soboto bodo doma igrali z zadnjeuvrščeno Turbino, srečanje v Topolšici pa se bo pričelo ob 18. uri.
gorje:topolšica—kajuh 2:3
V zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva v 1. slovenski ligi so topolške odbojkarice gostovale v Radovljici in v dramatični igri uspele premagati igralke Gorij. Domačinke so gladko povedle z 2:0 v nizih, nato pa so se gostje le uspele zbrati in izenačiti rezultat. V odločilnem nizu so odbojkarice Topolšice le prikazale svojo pravo igro in domačinkam niso dovolile niti ene same točke. S to zmago so si »ka-juhovke« utrdile tretje mesto na lestvici. Rezultat je torej bil 3:2 (—8, -6, 12, 9,0)
partizan črnuče rljubno 2:3
Tudi igralke Ljubnega so na gostovanju v Črnučah slavile pomembno zmago v petih nizih. Zmagale so s 3:2 (—7, —12, 5, 8, 4) Domačinke so tudi na tem srečanju povedle z 2:0, nato pa zaigrale manj zavzeto, kar so gostje z Ljubnega izkoristile v odločilnem petem nizu, ko so povsem nadigrale domačinke. Po jesenskem delu so na četrtem mestu z enakim številom točk kot drugouvrščeni Krim.
Lestvica
Petek, 12. decembra, na Radiu Velenje
naslov	Izvajalec
1.	SWEETS FOR MY SWEET - Chris
2.	COME VA - Chico
3.	.LADY OF ICE - Fancy
4.	LOVE REALLY HURTS WITHOUT YOU - Billy Ocean
5.	I WANNA HEARE YOUR HEARTBEAT - Bad Boys Blue
6.	I FEEL GOOD - Saphir
7.	GAMES PEOPLE PLAY - Glen P. Stone
Naš predlog za vstop na lestvico
1.	WHY - Styloo
2.	STEP RIGHT UP - Jaki Graham
Moj predlog Moj naslov ..