L V. 1111 k'
CENA 200 SIT / POŠTNINAPLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA-ISOLA
JAVNE PLAČE V JAVNIH ZAVODIH str. 4
TEŽKI ČASI ZA LADJEDELNICO str. 4-5
SIROTA |E DOBROTA

(Mef) Slovenski glasbeniki bodo nocoj v izolskem kulturnem domu spet nastopili na dobrodelni prireditvi. Tokrad bodo zbrani denar od vstopnine namenili skladu za pomoč pri šolanju otrok prezgodaj umrlega Luciana Kleve.
Pravzaprav nič posebnega, saj smo tovrstnih prireditev že vajeni. Glasbeniki nastopajo za rdeči križ in karitas, za bolnice in igrišča, za brezdomce in za čisto naravo. Skratka, nastopajo povsod tam, kjer se ekonomska računica ne izide in kjer navadno odpovejo sponzorji, predvsem pa odpove država. Včasih je seveda država skrbela za to, da revščine in težav posameznikov ali določenega sloja prebivalstva ni bilo videti navzven, danes takšnih moralnih zadržkov nima. S sponzorji pa je prav tako, saj je jasno, da je za promocijo nekega imena ali izdelka treba uporabiti uspešneže, ne pa nekakšne luzerje.
In tako na koncu ostanejo tisti, ki bi morda še sami potrebovali kakšno pomoč. Kar prelistajte imena nastopajočih na koncertu.
Videli boste, da med njimi ni nikogar, ki bi lahko iz denarnice kar tako potegnil 50 tisočakov in jih daroval za dober namen. Koncertna scena v Sloveniji je že zdavnaj propadla, plošče se prodajajo v nakladah do 1.000 izvodov, SAZAS pa skrbi le za plače svojih zaposlenih, avtorjem pa deli drobiž. In vendar jim ni težko nastopiti za dober namen, kot je ta, nocojšnji.
Ob tem nikakor ne morem spregledati dejstva, da med sponzorji ali vsaj pokrovitelji prireditve ni kluba študentov in dijakov občine Izola. Denar je namreč namenjen študiju in šolanju dveh njihovih članov, ki sta prezgodaj ostala brez očeta in brez denarja za normalno šolanje. Izolski mladinci so imeli izvrstno priložnost, da naredijo res nekaj konkretnega in koristnega, a so jo spregledali. In če so jo že prezrli je k sreči še dovolj časa, daje vsaj ne zamudijo.
I\/I 0X0 l\/lVOOOC
tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola
f< Banka Koper
4. marec 2004
n
v ■ r
šifra
OBALA V MALEM
nepremičnine
immobili
BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA
080 18 33
www.sifra-nepremicnine-sp.si
Zakoni narave so včasih delovali, poleti smo se kuhali, pozimi zmrzovali Potem se je zgodilo, razpadla je država in mi ne vemo več, kje je rit in kje je glava.
Zdaj že tu v mediteranu živimo v alpski klimi, še slovensko pomlad smo imeli pozimi Morda pa nas nalašč v tem mrazu držijo, ker se ljudje v vročini lažje razjezijo.
Če bi bila pomlad, bi mnogi šli na cesto, tako pa še za pusta je prazno naše mesto.
Če bi verjeli časopisom so tukaj že turisti pa smo na žalost, v glavnem, domači penzionisti Če pa že pride kakšen in poreče: Ma je luki frišn' mu le odgovorimo: Seveda, ker smo prižgali er kondišn.
SEEI=IT (g/jEREBZ
IZOLA, tel.: 616 80 00
Izdelki
za zdravo življenje
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča) NOVI URNIK
ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30 -17.00 sobota: 8.30 -12.00
PTT s \OT DEAD
To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti.
JE ANKETA PONUDILA PRAVE ODGOVORE?
VPRAŠLJIV PRISTOP K RAZISKAVI JAVNEGA MNENJA O VZROKIH STATISTIČNEGA OSIPA ITALIJANSKE MANJŠINE
Dne 22.1.2004 so bili v izolskem časopisu Mandrač objavljeni rezultati ankete, ki jo je lokalna italijanska skupnost opravila med svojimi člani v zvezi z vzroki nedavnega statističnega osipa, katerim so vprašani pripisali sledečo težo:
-izjavljanje za pripadnika narodnostne manjšine postaja škodljivo (penalizzante)	14,2%
-pomanjkanje ustrezne zakonodaje oz.odsotnost njenega doslednega izvajanja	19,7%
-premajhna razpoložljiva finančna sredstva in odsotnost ekonomske osnove manjšine	25,2%
-	zatajili so namišljeni Italijani (italiani fasulli)	30,7%
-	ostali vzroki	10,2%
Sam pozdravljam ta poskus, vendar imam v zvezi s pristopom k anketi več pomislekov. Najprej sem se vprašal, zakaj niso njeni avtorji povprašali intervjuvance tudi o tem, v kakšni meri vplivajo na osip vse pogostejši mešani zakoni pripadnikov italijanske manjšine (prek 70%), ki jih stroka prišteva med glavne vzroke asimilacije oz. osipa. Tudi prof. Nelida Milani s Pedagoške fakultete v Pulju je npr. v svoji študiji (La Battana, 147/2003) zapisala, »da ustvarja krizno stanje identitete pri (italijanski) manjšini vse bolj pogost pojav mešanih zakonov.« Izločitev tako pomembnega vzroka osipa iz seznama vprašanj namreč resno načenja kredibilnost ankete.
Drugič opažam, da kar tri	od štirih postavljenih vprašanj
tendenciozno napeljujejo vprašane na to, da bi pripisali vzrok za osip predvsem državi in družbenemu okolju, s čemer bi se tako dalo potrditi vprašljivo tezo vodstva (Ul), ki krivi za osip predvsem državo in večinski narod.
Kot tretje, visok odstotek odgovorov (30,7%), ki vidijo krivce za osip v »namišljenih Italijanih« oz. tistih, ki so vstopali v (Ul) iz materialnih interesov, odpira neprijetno vprašanje, da bi lahko bili problematični bolj rezultati popisa 1991. leta, kot pa zdajšnji. Pri prvem vprašanju pogrešam tudi navedbo vzroka, zakaj naj bi bilo škodljivo izjavljati se za Italijana, ker ostajajo brez tega odgovori dvoumni.
Raziskava, ki jo je opravil ZRS Koper v letih 2ool-2oo2 za področje treh obalnih občin, namreč kaže na strpnost in naklonjenost prebivalstva do vseh, tukaj živečih narodnostnih skupnosti, kar so večkrat potrdili tudi predstavniki italijanske manjšine. Če so tako Italijani v obalnem okolju lepo sprejeti, potem bi lahko bil za njihovo nelagodje tudi kak drug vzrok. Recimo, slabo počutje ob revoltu, ki so ga v javnosti povzročili polstoletna demonizacija vzhodnih sosedov, izsiljevanja Italije ter njeni surovi pritiski na istrski prostor ob razpadu Jugoslavije, ki se jim je občasno pridružilo tudi vodstvo UL V manjšinskem tisku in knjižnih delih je bilo namreč mogoče zaslediti zelo nelagodno počutje ob tem dogajanju in od nelagodja do zatajitve lastne identitete je lahko zelo majhen korak, zlasti pri ljudeh, ki se ne želijo izpostavljati.
In na koncu, Sloveniji, z nadevropskimi standardi zaščite manjšin in njenim dokaj vzornim izvajanjem v praksi, ne bo mogoče očitati pomanjkljive zakonodaje. Pa tudi, če bi bilo tako, ne vidim prave zveze med tako zakonodajo in izjavljanjem za Italijana. Kajti, po tej logiki bi morali Slovenci v Italiji že davno izumreti, ko pa so morali čakati na svojo rahitično zaščitno zakonodajo pol stoletja, in ko so jo dobili, jim jo lokalne in državne oblasti že tretje leto ne samo ne izvajajo, ampak celo sesuvajo.
Milan Gregorič
ZENSKE - ŽRTVE TRANZICIJSKEGA OBDOBJA IN VSTOPANJA V EVROPSKO ZVEZO
Ob praznovanju tradicionalnega paznika žena imamo spet priložnost, da si tako posameznik kot družba iskreno zastavimo vprašanje, katero zadovoljstvo je še ostalo ženskam ob tem praznovanju po tem, ko so jim bile odvzete iluzije o enakih možnostih. Kot predstavnik moškega spola si, čeprav morda ni pametno, pogumno jemljem pravico spregovoriti o ženski neenakosti in upam lahko, da pisanje o ženskih enakih (ne)možnostih, ne bo izpadlo kot moja največja pustolovšina doslej.
Ivan Cankar je nekoč dejal, da kolikor lepše in predrznejše so sanje, tembolj umazana je resnica. Prav gotovo nisem daleč od resnice, če trdim, da so z ekonomsko - socialnega vidika ženske največje žrtve tranzicijskega obdobja in vstopanja v EZ. Za ta družbeni projekt bodo (oziroma so že) plačale najvišjo ceno prav ženske. Do te trditve sem se dokopal na podlagi analize »Položaj žensk na trgu delovne sile v obdobju 1993 - 2002«, kjer je moč prebrati*
(*Vir: Urad za enake možnosti):
V zadnjih desetih letih se tradicionalen vzorec zaposlovanja, ki odraža neenak položaj, ni spremenil. Zanj je značilna koncentracija v določenih panogah in poklicih. Ženske so zaposlene predvsem v storitvenih dejavnostih, zlasti na tistih področjih, ki so povezana s tradicionalnim dojemanjem ženske vloge, kot sta nega in izobraževanje. Prevladujejo v poklicnih skupinah, kot so uradnice, poklici za storitve in strokovnjakinje. Po drugi strani pa je v najbolj pomembni poklicni skupini (zakonodajalci, visoki uradniki in menedžerji) njihov delež izredno nizek, in to kljub temu, da ima več žensk kot moških visoko izobrazbo. To lepo pokaže, da človeški viri niso v polni meri izkoriščeni in da imajo ženske očitno neenake možnosti dostopa do najvišjih poklicnih skupin. V potrditev tej tezi so tudi podatki o največjih družbah in poslovnih sistemih v Sloveniji, po revidiranih in konsolidiranih bilancah za leto 2000, kjer ni med predsedniki uprave nobene ženske, med člani jih je le 12,8%, med predscdniki/cami nadzornih svetov 2,4%, med člani in članicami pa 18,0%.
Kje pa so vzroki za takšno neenakost?
Če izpustimo posledice tranzicije in gospodarskega zastoja, so vzroki za neenakost v miselnosti naše družbe in kulturi. Guy de Maupassant je nekoč dejal, da je ustvarjena žena prišla na svet samo zaradi dveh stvari, ki moreta edini razviti njene resnične, velike in odlične vrednosti, to sta ljubezen in otrok. V teh lepih besedah se zrcali miselnost družbe poznega 19. stoletja, ki žensko reducira na materinstvo in družinsko družbenost. Ob vstopanju v EZ smo morali spremeniti celoten ustroj naše družbe in življenja in se mu prilagoditi. In kako tam gledajo na žensko? Kapitalistični način organizacije življenja vključuje patriarhalnost in diskriminacijo žensk. V sodobnih kapitalističnih družbah je še vedno zakoreninjena praksa, ki temelji na postavki, da so ženske vzdrževane, torej odvisne od moža. Neenakopravnost žensk je za kapitalizem koristna tako z ekonomskega vidika (cenejša, sekundama delovna sila), kot tudi s političnega. Zaposlovanje žensk, ki zajema predvsem ženske iz najnižjih dohodkovnih plasti, torej tiste, ki morajo delati zaradi lastne ali družinske eksistence, se potem tretira kot nekaj patološkega, nenormalnega in začasnega. V teh družbah in tej kulturi se priznava ženskam določene lastnosti in posebnosti, kot so ženska inferiornost in moška superiornost. Dvojna morala.	Ob vse večji ekonomski, socialni in politični
ozaveščenosti žensk se bodo morali tudi tu ustvariti pogoji, ki bodo razbili začarani krog, ki je še zelo zaprt in omejuje žensko kot neenakopravno in odvisno, družinsko bitje. Prihajamo torej v družbo in kulturo, ki ni naklonjena enakopravnosti žensk ne glede na razne resolucije in zakone.
Pri odpravljanju ideoloških predstav, ki vplivajo na neenakopravne možnosti za poklicno in širše družbeno uveljavljanje žensk, ne bodo zadostovale le občasne politične akcije, resolucije, pozivi, vladne službe, ampak pridobitev neke vrste krovne organizacije, ki se bo ukvarjala izključno z »ženskimi« projekti in ki bo uspela pritegniti v svoje okrilje večino ženske populacije. Ta organizacija naj bi dajala možnost za nehierarhično, sproščeno povezovanje posameznic in skupin. Organizacija bi morala biti dovolj široka in odprta, da bi v njej delovale vse skupine neodvisno in samostojno. Njihov skupni program pa bi se moral identificirati s cilji krovne organizacije (enake možnosti). Dosedanja praksa nam žal dokazuje, da so vsi dosedanji poskusi na tem področju ustvarjali »enake možnosti« le za članice vladajočih političnih strank. Vnaprej izgubljena igra.
Ob mednarodnem dnevu žena, osmem marcu si lahko le zaželimo in upamo, da se ženske v Sloveniji, po tranziciji in vstopu v EZ, po velikih žrtvah potrebnih za to, ne bodo pustile dokončno potlačiti! Upajmo, da se bo kmalu zbralo dovolj pogumnih žena, ozaveščenih v spoznanju, da ni dobro, če v njihovem imenu govorijo drugi, in bodo našle možnost, da o sebi in svojih ciljih spregovorijo same. Pomembno je, da nekdanji vzorec, ki je bil edina možnost žensk »a priori«, nadomestijo različne možnosti, ki pa ne bodo vnaprej temeljile na spolni dihotomiji, temveč na individualnih nagnjenjih zunaj dihotomnih prisil.
mag. Janez Jug
Regionalizacija na razpotju
DRŽAVA $ FIGO V ŽEPU SPREMINJA REGIJE
V uredništvo smo konec prejšnjega tedna dobili javni poziv dveh obalnih županj in župana občine Hrpelje, naslovljeno predsedniku vlade in ministrici za regionalni razvoj v katerem podpisani kritizirajo ravnanje države oziroma ministrice, ki menda sodeluje pri oblikovanju drugačne regije od tiste, ki je v glavnem že dogovorjena na območju t.i. južne Primorske. Gre za obalno kraško regijo, ki družuje tri istrske občine, kraške občine Hrpelje, Divača, Sežana in Komen ter občino Ilirska Bistrica. Omenjene občine se o oblikovanju regije že nekaj časa dogovarjajo, imajo pa tudi nekaj skupnih projektov (voda, odpadki). Zadnje čase pa je vse bolj glasna pobuda o ustanovitvi notranjsko kraške regije, katere prednost naj bi bila nižja stopnja razvitosti, ki omogoča večji odstotek financiranja iz državnih in evropskih skladov. To pa je za manj razvite občine načrtovane obalno kraške regije seveda pomembno, zato se ponekod že odločajo o tem, za katero regijo bi se opredelili. Več bomo o tej problematiki zapisali v naslednjem Mandraču.
POVRAČILO VLOŽENIH SREDSTEV V TELEFONIJO
Ihdi v Izoli smo pristopili k razčiščevanju vprašanj v zvezi s to tematiko in čeprav bi morali sprejeti dokončno besedilo odloka dva meseca po uveljavitvi zakona, je manjkalo kar nekaj podzakonskih aktov, predvsem pa ni bilo jasno, kako bomo sploh pripravili seznam upravičencev do vračila, o katerem govori zakon.
Jasno je, da je naloga občine predvsem zbiranje zahtevkov tistih upravičencev do vračila, ki so imeli sklenjeno pogodbo o sofinanciranju izgradnje telefonskega omrežja s krajevno skupnostjo (pri nas so to krajevne skupnosti Korte, Livade in jagodje -Dobrava) in nato vložitev zahtevka za vse te upravičence skupaj v imenu občine, ki je pravna naslednica teh krajevnih skupnosti. Seveda pa se ne bomo izogibali tudi dajanju pojasnil in svetovanju tistim upravičencem, ki so sklenili pogodbo o sovlaganju neposredno s Samoupravno interesno skupnostjo za poštni, telegrafski in telefonski promet ali s takratnim javnim podjetjem PTT.
Naj na kratko pojasnimo, kako bo potekalo zbiranje podatkov za sestavo seznama upravičencev - tistih, ki so imeli sklenjene pogodbe s krajevnimi skupnostmi. Z javnim pozivom, ki ga bomo objavili v našem občinskem glasilu Bobnič - La Crida, v Mandraču in v Primorskih novicah, bomo povabili vse tiste, ki ste v letih od leta 1982 dalje sodelovali pri financiranju izgradnje telefonske napeljave na podeželju in imate podpisano pogodbo o sofinanciranju izgradnje te infrastrukture s katero od prej naštetih krajevnih skupnosti, da se boste oglasili na svoji krajevni skupnosti ali na občini, kjer boste izpolnili obrazec z zahtevkom za vračilo, priložili pa boste tudi pogodbo in /ali dokazila o plačanih prispevkih.
Kdaj boste torej dobili svoj denar in koliko bo tega denarja?
Glede na zapletenost postopka in spoštovanje vseh rokov lahko rečemo, da bo občina zahtevala nakazilo sredstev sklada nekje med 10. septembrom in 10. oktobrom letos, medtem ko bomo dobili nakazana sredstva takrat,ko bo šel Telekom v prodajo.
Vsekakor se bodo začele te stvari kar hitro premikati. Med 15. in 25. marcem bomo začeli zbirati vso dokumentacijo, določeni bodo dnevi in ure za prevzem obrazcev in predajo dokumentacije z zahtevki in seveda tudi dana možnost za dajanje pojasnil in razčiščevanje dilem. Vabimo vas, da se takoj po objavi poziva oglasite na enem od mest, ki bodo objavljena.
______________________________________________Županja Breda Pečan
Letos so se člani skupine Zvezdice, ki deluje v sklopu izolskega Društva prijateljev mladine, za spremembo odpravili na počitnice že kar pozimi. Skupaj z veslaškim klubom Argo iz Izole in ob pomoči izolske Komunale, ki jim je posodila kombi za prevoz do Pohorja in nazaj, je na smučanje odšlo kar 17 zvezdic s spremljevalci. Na čudovitem smučišču Kope na Pohorju, so 6 dni uživali v snegu, sankanju, smučanju in bordanju. Preživeli so čudovite počitnice, ki so se na žalost končale dosti prehitro.
PREKLETA ANKET^^^	*
ODLOČAMO EN KAVOLO!
Rezultati tokratne ankete povedo vse. Glasovalci (tokrat jih je bilo še posebej veliko) so jasno povedali, da o pomembnih posegih v prostor ne odločajo prav nič, ozirioma imajo občutek, da nič ne odločajo. Da bi bistveno odločali pa jih menilo zelo malo, morda le tisti, ki sedijo v občmskem svetu ali v strokovnih službah. Seveda se zaradi tega spoznanja nič ne bo spremenilo, morda pa bo služilo popravljalcem gradiv, da javne obravnave in razgrnitve projektov pripravijo bolje kot doslej.
REZULTATI ANKETE
Kako ocenjujete možnosti navadnega občana pri odločanju o velikih projektih v našem okolju?
Lahko bistveno odločam (2%)
Odločam le formalno (20%)
Ne odločam o ničemer (77%)
Anketa odraža mnenja uporabnikov spletne strani www.maiidrac.com in ni namenjena raziskavi javnega mnenja.
V današnji številki predstavljamo projekt urejanja obale od Kopra do Pirana, ki predvideva izrabo tega prostora za javne funkcije (plaža, rekreacija, kolesarske poti itd.) Seveda pa je čutiti tudi ineteres gradbincev, ki bi prostor radi izkosristili za svoje gradbene projekte. O gradivu bomo v kratkem odločali tudi Izolani, zato Vas sprašujemo: Kaj si na tem območju želite vi: plažo in sprehajališče ali hotele in druge turistične objekte? glasujete seveda na naši spletni strani www.mandrac.com lahko pa nam tudi pišete na naslov: Mandrač, Veliki trg 1, Izola
Spletna stran Mandraču nastaja v sodelovanju z
www.izolanka.com
r
Izola - Sončno nabrežje 4, tel. 05/ 640 39 35
Menjalnica
ODPRTO VSAK DAN od 8.00-19.00 SOBOTA od 8.00-12.00
L.) 1
v ■ X
šifra
BREZPLAČNA
TELEFONSKA
ŠTEVILKA
080 18 33
■N
OBALA V M A L E M _ w
nepremičnine
immoliili
NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL
IMAMO LICENCO IN 12 LETDELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
Izola ■ Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 640 11 11
www.sifra-nepremicnine-sp.si

Javne plače javnih delavcev
IZOLANI BREZ PLAČNIH REKORDERJEV
Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) je sredi prejšnjega tedna objavila podatke o izplačanih decembrskih plačah vodilnih v javnem sektorju. Podatki so seveda vzbudili veliko zanimanje javnosti, ki je, še enkrat več izvedela, da nekateri zaposleni v javnih ustanovah, ki pridobivajo sredstva iz državnega ali občinskih proračunov, zaslužijo na mesec več kot je povprečna mesečna plača v Sloveniji. Absolutni rekorder in s tem najbolje plačani delavec v javnem sektorju je s 3.194.134 tolarjev bruto plače postal direktor koprskega Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Sime Kopilovič, ki je decembra dobil višjo plačo kot predsednika države in vlade skupaj.
V Izoli smo glede plač v javnem sektorju dokaj vzdržni, še največ pozornosti pa je zbudilo dejstvo, da ima direktorica občinske uprave višjo plačo od županje. Direktorica je januarja prejela 658.085 tolarjev bruto plače, županja pa 589.917 tolarjev bruto plače (obe brez dodatkov na delovno dobo). Seveda je izplačilo v skladu z zakonodajo, saj ima direktorica pravico do različnih dodatkov (uspešnost, pogoji dela itd.), ki županji pač ne pripadajo.
Če so med prejemniki višjih plač povsod direktorji Zdravstvenih domov to v Izoli ne velja, kar je tudi razumljivo, saj direktor prejema plačo le za 83% delovnega časa, kar znaša 632.114 tolarjev brutto. Seveda pa direktor opravlja tudi zasebno ortodontsko prakso, kjer si lahko popravi svoje mesečne prejemke.
Zanimiv je še podatek o najvišjih izplačanih plačah v osnovnih polah, saj so v OŠ Dante Alighieri izplačali 677.523 tolarjev oziroma skoraj 90 tisoč tolarjev več kot v OS Vojke Šmuc (591,227 Sit). Neuradno smo izvedeli še, da plača direktorja Centra za kulturo šport in prireditve znaša približno 270 tisočakov neto, vse plače pa so izplačane v skladu z zakonodajo in kolektivnimi pogodbami. (DM)
Društvo upokojencev Izola vabi na letni občni zbor, ki bo 13. marca 2004 ob 16.00 uri v prostorih Hotela Delfin v Izoli.
Rezervacije za večerjo, ki bo ob 18.30 uri sprejemajo v pisarni društva ob ponedeljkih (9.00 - 11.00) in sredah (15.00 - 17.00)
VIZ VRTEC MAVRICA IZOLA
OF 15, 6310 IZOLA
OBVESTILO
OBVEŠČAMO STARŠE, DA BO V ČASU OD 8.3.2004 DO 13.3.2004
POTEKAL VPIS OTROK V VRTEC ZA ŠOLSKO LETO 2004/2005.
OTROKE LAHKO VPIŠETE VENOTAH LIVADE (OF 15) IN ŠKOLJKA (OKTOBRSKE REVOLUCIJE 11 A):
OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9.00 DO 12.00 URE IN V SOBOTO OD 10.00 DO 13.00 URE, KO BO TUDI ______DAN ODPRTIH VRAT VRTCA MAVRICA IZOLA._
OBALNO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU
V A B I na redni letni občni zbor društva, ki bo v
PETEK, 05.03.2004 ob 17,00
v sejni dvorani OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE KOPER, Staničev trg 1. SLEDILA BO OKROGLA MIZA NA TEMO
»ZDRAVO ŽIVLJENJE - MANJ RAKA«
FRIZERSKI SALON
URNIK • ORARIO
PON • TOR • PET
13.00-20.00
SRE • ČET
8.00-	14.00
SOB
7.00-	13.00
Neda Antončič s p.
10 Izola, Smrekarjeva ul. 27 tel. 05/641-95-87
Izgube v izolski ladjedelnici
BO ODPUŠČANJE DELAVCEV ZADOŠČALO?
Izolska ladjedelnica je lani pridelala blizu 600 milijonov izgube, to pa pomeni, da bo ob službo tudi večina tam zaposlenih delavcev. Gre seveda za zaposlene v Ladjedelnici, ne pa za tiste, ki so zaposleni v dveh vzporednih podjetjih, ki so jih ustanovili lani, prav zato, da bi omogočili ohranitev tistih dejavnosti, ki so trenutno bolj donosne od popravljanja starih ladij. Da bi omogočili bodoče poslovanje, ki bo družbo rešilo rdečih številk in lastnikom omogočilo dobiček, zaposlenim pa redno prejemanje osebnega dohodka za opravljeno delo, je novi predsednik uprave, Tomaž Jeločnik, predvidel številne ukrepe, ki sta jih preostala člana, številčno skromnega nadzornega sveta, Vilijem Orel in Marjan Jovanovič, očitno sprejela, začela pa seje tudi njihova realizacija.
26 PRESEŽNIH DELAVCEV
Poleg negativnih poslovnih rezultatov so poseben problem seveda zaostanki plač, ki jih dolgujejo zaposlenim v matični družbi. Zato je 13 zaposlenih v Ladjedelnici Izola v ponedeljek dalo odpoved po 112. členu zakona o delu, torej na osnovi krivde delodajalca, saj jim ta dolguje izplačilo letošnjih plač in tudi eno plačo za minulo leto ter del lanskega regresa. Vest o odpovedi 13 zaposlenih je potrdil tudi predsednik Sindikata pomorščakov Slovenije Karl Filipčič, ki zastopa člane tega sindikata v izolski ladjedelnici. Hkrati pa je novinarje obvestil tudi o presežnih delavcih v Ladjedelnici. Teh presežnih delavcev je 26, zaposleni pa so v upravi in na doku.
DOKA BO ŠE OSTAL V IZOLI
Velikokrat smo v zadnjih desetih letih govorili o tem, da ladjedelnica ne sodi v turistično mesto kot je Izola. Toda vedno smo o tem govorili zgolj kot o ekološkem problemu, ko pa to postane tudi socialni problem, ko gre za zaposlitev tolikšnega števila naših sokrajanov moramo biti manj pragmatični. Dejstvo je, da je ladjedelnica vrsto let dajala kruh velikemu številu Izolanov in delavcem od drugod, bila je eno uspešnejših podjetij v Izoli, ki je ustvarjalo skoraj sto odstotkov deviznega priliva takrat, ko je deviz najbolj primanjkovalo. Toda potem so prišla sušna leta kadjedelništva, okoljska zavest se je utrdila in podjetje je z lastninjenjem prišlo v roke domačih lastnikov. Stečajni direktor Alojz Zorko, ki je z uvajanjem discipline skušal podjetju vrniti nekdanji ugled je moral oditi, namesto njega je prišel Roman Krejačič, ki je štafetno palico podjetja z vedno več rdečimi številkami predal Dimitriju Živcu. Tega je, po neuspeli sanaciji, v začetku tega leta zamenjal Tomaž Jeločnik, kije bil pred tem že član Nadzornega sveta ladjedelnice.
Ladjedelnica Izola	v	v v
UPRAVA $E ZANAŠA NA ODPUŠČANJE IN BANKE
OBVESTILO JAVNOSTI
Ladjedelnica Izola d.d. je, vsled objektivnih težav, ki so posledica že dalj časa trajajočih negativnih trendov v ladjedelništvu, ki so predvsem upad obsega remonta večjih ladij, kar je povezano z neugodnim gibanjem tečaja USD napram EUR, selitev te dejavnosti na področje cenejše delovne sile v azijskem delu sveta, še posebej pa za naše razmere dumping ponudbe hrvaških ladjedelnic, ob podpori države, ki jim to omogoča s subvencijami in poroštvi pričela že pred leti pospešene aktivnosti za prestrukturiranje svoje dejavnosti na področje popravil in izdelave manjših delovnih plovil in večjih jaht.
Omenjeni procesi so zahtevali prestrukturiranje Ladjedelnice, med katerimi so tudi določene aktivnosti na področju presežne delovne sile, ki pomeni v teh razmerah strošek, ki ga ne more pokrivati obstoječa dejavnost. V prejšnjem letu je v Ladjedelnici prav na tem področju prišlo do največjega zaostajanja aktivnosti v okviru prestrukturiranja. V prejšnjem letu so bili neposredni proizvodni delavci v okviru prestrukturiranja premeščeni v podjetja, ki niso obremenjena z nepotrebnimi kadri in intenzivno delujejo v maritimnem grozdu v okviru Ladjedelnice in je za tovrstno dejavnost dovolj dela. Zataknilo se je na področju skupnih služb, kjer je prestrukturiranje naletelo na težave, saj se ni odvijalo po planu. Tudi s tem v zvezi je prišlo do spremembe v upravi.
Nova uprava se je pred časom sestala tako z delavci, kot tudi s predstavniki sindikata in pojasnila razmere v sami ladjedelnici ter zaprosila za razumevanje. Napovedala je tudi ugotavljanje presežnih delavcev, saj je v režiji, glede na obseg predvidenega dela, zaposlenih preveč delavcev.
Dejstvo je, da je prišlo pri izplačilu plač delavcem družbe Ladjedelnica Izola d.d. do časovnega zamika. Žal je to posledica tega, da ustvarjeni prihodki v zadnjih mesecih niso omogočali izplačila plač delavcem, ki so pretežno režijski delavci. Za zagotovitev nemotenega procesa proizvodnje, so bile zagotovljene predvsem plače za delavce, ki delajo v neposredni proizvodnji.
Prav z namenom preseganja težkega socialnega stanja delavcev družbe, se je uprava odločila, da bo pripravila program razreševanja presežnih delavcev. To je bilo konec prejšnjega tedna sporočeno tako predstavnikom sindikata v družbi, kot tudi sindikatom. Po tem dogodku je trinajst delavcev skupnih služb podalo odpoved po krivdi delodajalca, s katero so »grozili že v lanskem letu« in s tem olajšali proces prestrukturiranja in olajšali razmere za tiste delavce, za katere je zaenkrat dovolj dela (neposredna proizvodnja).
Uprava družbe se bo še v tem tednu sestala s predstavniki sindikatov in skupaj z njimi pripravila program reševanja presežnih delavcev.
______________________Predsednik uprave: Tomaž Jeločnik
' NOVO
Energijski znak King
Odpravlja negativno energijo in aktivira vitalne energijske točke v stanovanju.
Pridobite si harmonijo in dobro počutje. Energijski znak King tudi na majčkah - zaščita in nova energija!
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
REMONT SE SELI NA JUG IN DALJNI VZHOD
V obdobju od leta 2001 število in obseg remontov ladij upada. Glede na to, da je samo ladjedelništvo vezano na ameriški dolar, je jasno, da to dejansko vpliva na zniževanje cen oz. prihodka na »EURO« območju. To dodatno prispeva k selitvi tovrstne dejavnosti na Daljni vzhod, kjer gre za številčno populacijo cenene delovne sile. Poleg tega se tovrstna dejavnost zaradi ekoloških zahtev in zaostritev na tem področju seli iz Evrope. Prav tako lahko med pomembne razloge za upad obsega remontne dejavnosti štejemo (za naše razmere) dumping ponudbe hrvaških ladjedelnic, še posebej ladjedelnice Viktor Lenac iz Rijeke, catera je naši ladjedelnici neposredna konkurenca. To jim omogoča država s subvencijami in poroštvi. Zaradi najedenih razlogov, so se Ladjedelnici Izola d.d. letni poslovni prihodki v letu 2003 znižali za več kot 48%.
VEČ KOT 1,6 MILIJARDE OBVEZNOSTI
To se je odrazilo tudi na poslovanju družbe v letu 2002, v katerem so realizirali izgubo v višini 178,3 milijonov tolarjev. Poslovni rezultati za leto 2003 še niso dokončni, vendar bo končni rezultat spričo zgoraj navedenih razlogov prav tako negativen. Ocenjujejo, da bo izguba v letu 2003 blizu 600 milijonov tolarjev. Trenutno stanje obveznosti Ladjedelnice Izola znaša cca 1,642 milijarde tolarjev, od tega znašajo skupne kreditne obveznosti 905 milijonov sit, obveznosti do delavcev brez odpravnin 52,3 milijonov ter obveznosti do poslovnega okolja 684,7 milijonov. V to v večji meri niso vštete zamudne obresti, ki jih upniki, seveda, zaračunavajo.
MY ALI PROGRAM VELIKIH JAHT
Takšna preusmeritev dejavnosti Ladjedelnice Izola od remontne dejavnosti trgovskih ladij na področje izgradnje, rekonstrukcij in hrambe MY pomeni, da se približujejo zahtevam neposrednega okolja po vključevanju teh dejavnosti v turistično dejavnost občine Izola. Odločitev o programskem prestrukturiranju je bila sprejeta že od leta 2001, vendar pa je, po njihovi oceni, zastala prav zaradi tega ker v okolju ni bilo konsenza po ugotavljanju presežnih delavcev in posledično temu tudi zaradi pomanjkanja ustrezne volje zaposlenih v družbi, ki so se bali nujnih in potrebnih sprememb. Ob upoštevanju, da zgoraj navedenih težav ni, bi programsko prestrukturiranje opravili v treh zaporednih fazah. Prva faza se je končala leta 2003, druga faza, katera naj bi se začela leta 2004 in bi bila končana leta 2007, tretjo fazo pa bi končali leta 2010.
VEČ STROKOVNOSTI IN KOOPERANTOV
Ladjedelnica Izola d.d. zaposluje danes 42 delavcev, dočim je v njenih dveh sestrskih družbah Ladijske storitve d.o.o. in Splošno vzdrževanje zaposlenih še skupaj 51 delavcev. Večina od skupno 93 delavcev ima nižjo strokovno izobrazbo in po svoji strokovnosti ne odgovarja zahtevam novega programa. Ladjedelnica v organizacijskem smislu v prihodnje ne potrebuje velikega števila zaposlenih, saj se bo pri izvajanju posameznih del, kot že doslej, opirala predvsem na zunanje sodelavce oz. kooperante, (povzetek gradiva uprave Ladjedelnice d.d.)
Trenutno je v okviru ladjedelniške dejavnosti Ladjedelnice Izola d.d. zaposlenih 97 delavcev, razporejenih v treh sestrskih družbah
Ladjedelnica Izola d.d., Ladijske storitve d.o.o. in Splošno vzdrževanje d.o.o.. Kapital družbe je 2.891.170.000 tolarjev, kapital pa je razdeljen na289.117 delnic po 10.000 tolarjev.
Lasniška struktura je naslednja: Marina Izola d.o.o.: 18,60 %, Galeb Gradbeništvo d.o.o., Izola: 17,00 %, Orel Viljem: 14,67 %, Jovanovič Marjan: 12,88 %, Marketing Galeb d.o.o., Izola: 8,37 %, Ingal d.o.o., Izola: 6,63 %, Adriatic d.d., Koper: 5,12 %, Čačič Mile: 3,24%, Grom Bojan: 3,24%, Flajs Valter: 3,24%, Stopar Irena: 1,95%, Bavčar Vojko: 1,95%, Rižanski vodovod d.o.o., Koper: 1,71 %, Ostale fizične osebe (16 oseb): 1,4 %
Zelo javna razprava
ARGOLINA JE NAREDILA PRECE| KAZINA
Projekt Argolina je dobro razgibal predpomladansko Izolo. Mnenja so različna, od pozitivnih in vzpodbudnih do povsem zavračujočih in kritičnih, vsekakor pa jih je veliko. Mnogo jih je v galeriji Alga, kjer je projekt predstavljen, precej smo jih dobili tudi v uredništvo. Tokrat smo jim namenili celo stran, v bodoče pa bomo objavljali le tista, ki bodo prinašala res nekaj novega v to razpravo.
ARGOLINA BREZ USTVARJALNE FANTAZIJE
Ob ogledu razstave naše bodoče Argoline kar ne moreni verjeti, da premorejo naši arhitekti tako malo fantazije: ali pa jim jo dušijo naročniki z zahtevo, da čim ceneje sem ter tja prelagajo kvadre.
Sem se motil, ko sem mladim pri likovni vzgoji poizkušal dopovedati, da je tudi arhitektura umetnost, da ima ravno tako svoj zgodovinski razvoj kot vse druge umetnosti, današnji graditelji pa nas vedno znova prepričujejo, da je stavbarstvo le industrija. Izola (enako tudi Koper) si je že uničila svoj videz z obupno zgrešenimi gradnjami v bližnji preteklosti: štirje kvadrasti bloki ob ulici Prekomorskih brigad, novi del Gostinsko turistične šole, še trije podobni bloki v Jagodju, apartmajsko naselje pred Simonovim zalivom, socrealistična sivina »Sparovega marketa« in za njim nastajajočih apartmajev, zdaj naj bi to nadaljevala še Argolina. Ta dragoceni prostor naj bi na gosto posejali s približno enako visokimi kvadri, ki se ne razlikujejo dosti od prej navedenih. Še sreča, da je bil del stare tovarne spomeniško zaščiten in ta vhod v celotnem kompleksu še ohranja malo identitete. Nekaj igrivosti opažam še v načrtovanih arkadnih hodnikih ob Dantejevi ulici in še nekaj lokov, balkonskih vedut, ki na razstavljeni risbi (na naslovnici zadnjega Mandrača) še kar prikupno izžarevajo svoj čar, ki pa se na razstavljeni maketi in ostalih predlogah popolnoma izgubi. Da bi pričakoval kakšno postopno naraščanje: nižje stavbe ob morju in višje v ozadju, kar bi lahko nudilo lep pogled z morja in s Sončnega nabrežja.
Bodo edine svetle točke izolske povojne arhitekture še naprej ostale le stavba na Sončnem nabrežju (trgovina Carmen), ki ji je avtor na fasadi vdihnil nekaj stilizirane beneške gotike in severno pročelje hotela Delfin, v katerem se skriva nekaj romansko renesančnih značilnosti.
Koni Steinbacher
PREDSEDNIKU MOJE KS HALIAETUM
Moj dragi predsednik KS Haliaetum, g.Lucio Gobbo. Na eni izmed zadnjih sej sveta naše KS (še v lanskem letu) sem podal pobudo za ustrezno osvetlitev prehodov za pešce v Izoli. V obrazložitvi te ustno podane pobude sem navedel, da so ti prehodi v Izoli v nočnem času in ob deževnem vremenu prava past, tako za pešce kakor za voznike. Prehodi za pešce so v Izoli namreč povsem neustrezno osvetljeni in so zato velika nevarnost za udeležence v prometu. Da so ti prehodi s tako osvetljavo resnična past, sem se prepričal tudi sam ko sem v deževni noči povsem spregledal pešca na enem od takih prehodov. Najbolj kritični so prehodi v Cankarjevi ulici in v drevoredu 1 .maja.
V obrazložitvi moje pobude sem tudi navedel, da je velika verjetnost, da bo slej ko prej na kakšnem od teh prehodov prišlo do tragične nesreče. Res je prišlo. Samo nekoliko kasneje je prišlo do nesreče s tragičnim izidom in že kakšno leto prej je na tem istem prehodu tudi prišlo do nesreče s smrtnim izidom. Zaradi te zadnje tragične nesreče in v izogib podobnim nesrečam v prihodnje, vas sprašujem, kaj ste do sedaj ukrenili s to pobudo in v kakšni fazi reševanja ta pobuda je?
Še posebno me čudi, da do sedaj ni opaziti in zaslediti nobenih aktivnosti o reševanju tega problema. Ker je baje prav firma v kateri ste vi zaposleni, v zadnjem času obnovila javno razsvetljavo v Izoli in ker pri tem poslu ni bilo zapletov z razpisom (baje razpisa sploh ni bilo) pričakujem, da jih tudi pri tem poslu ne bi smelo biti in, da bi morali biti prehodi za pešce osvetljeni v kar najkrajšem možnem času. Kaj menite? Ali bomo kar čakali do naslednje tragične nesreče?
Gospod Lucio Gobbo, predsednik KS HALIAETUM, na volitvah so nam naši krajani zaupali mandat v svetu naše KS z upanjem, da bomo prisluhnili njihovim predlogom in uspešno zastopali njihove interese .Kako, se vprašam, ko pa nismo v stanju zagotoviti njihove in naše najbolj elementarne pravice? Pravice do varnega in zdravega življenja. To pa zato ker je neka odgovorna oseba zaradi birokratizacije postopkov ali pa zaradi enostavno podcenjenega problema ni ukrepala pravočasno. To je očitek vam gospod predsednik. V primeru,da ste to vprašanje že pričeli ustrezno reševati in ste sprejeli vse ustrezne ukrepe, prejšnji očitek umikam.
Istočasno, gospod predsednik, vas pozivam, da nas obvestite, kdaj in kaj bo ukrenil svet KS Haliaetum ob predlaganem projektu ARGOLINE? Mnenja krajanov so vam gotovo poznana ?
Ivan Bizjak
SKRITA PREVARA Z GABARITI?
Predstavljeni projekt kaže na nespoštljiv odnos do mediteranske ureditve prostora in na podcenjujoč odnos kupcev zemljišča bivše tovarne Arrigoni do občanov Izole. Po predstavljeni maketi in načrtih smatrajo, da imajo na kupljenem zemljišču absolutno pravico postaviti kar želijo, pa četudi Eiffelov stolp ali kaj podobnega.
Pri omenjeni predstavitvi si nisem na jasnem ali so lastniki tako naivni, da so predstavili idejo s katero testirajo razpoloženje (ki jo ne podpira noben razmišljujoč Izolan), ali pa se čutijo tako močne, češ mi bomo to idejo speljali pa naj stane kolikor hoče, pa magari čez trupla. Domačinom pa vrgli kakšno kost, poglejte koliko novih delavnih mest vam prinašamo na pladnju.
Ignoranca lastnikov do skladne izrabe prostora se kaže po nespoštovanju veljavnega zazidalnega načrta »Marina« v Izoli, kjer se omenjeno področje nahaja pod črko »G« in je opredeljeno kot poslovno trgovski in uslužnostno servisni center na območju sedanje dejavnosti DO Argo. Omenjeni zazidalni načrt na tem delu ne predvideva nobene stanovanjske pozidave. Lastniki zemljišča pa v projektu veselo »nasujejo« 239 stanovanj s kvadraturo 21.870 m2. Iz omenjenih podatkov dobimo, daje povprečna kvadratura stanovanja 91,50 m2.
Maksimalni gabariti objektov veljavnega zazidalnega načrta »Marina« so predstavljeni v grafičnem delu načrta in znašajo: od P (pritličje) ob morski strani, do P+2 in maximalno P+3 ob Dantejevi ulici.
Predstavljeni projekt pa najprej postavi plato +-0,00 na koto cca 6,00m nadmorske višine (to je kota ob vhodu v tovarno Arrigoni); to se pravi da izravna padajoči obstoječi teren, ki ima ob morski strani koto cca +2,00 nadmorske višine in na tako izravnan teren postavi strukturo P+4 in P+5, pod koto +-0,00 pa garažo. To je eklatanten primer nespoštovanja obstoječega zazidalnega načrta.
Primer kaj pomeni P+5: od terena do kote venca je stavba visoka cca 17 m s streho pa nanese še cca 2 m, celotna višina znaša cca 19 m .Zaradi lažjega razumevanja strokovnega jezika bom poskusil povedati bolj domače: če se postavite ob ohranjen vhod v tovarno Arrigoni je stavba P+5 višja od najvišje točke vhoda (ki je na cca 10 m) za 9 m, kar predstavlja tri normalne etaže; stavba P+4 pa je višja od vhoda za 6m. Takega kitajskega zida si res ne želimo.
Menim da je skrajno neokusno »nametati« 239 stanovanj tako zgoščeno na tako majhnem prostoru in tako visokih gabaritov. 239 stanovanj pomeni od 700 do 1000 novih prebivalcev. To število presega število prebivalcev vseh blokov v Ulici oktobrske revolucije in blokov v Jagodju. Predstavljajmo si jutranji tok 574 osebnih avtomobilov, ostalih dostavnih vozil, ki se iz garažne hiše začne valiti po popolnoma neustrezni navezavi na Dantejevo ulico ob stanovanjski hiši št. 14 proti mestnemu središču.
Težnja po stanovanjskem programu in taki gostoti, kaže na »modni trend« mobitel podjetnikov, saj le tako od poprej pobranega denarja (ali to imenujemo sofinanciranje ali kako drugače) financirajo in zgradijo tako strukturo.
Ob tej priložnosti bi opozoril lokalno politiko, naj bo pozorna pri morebitnih spremembah plana in naj jo ne premami žvenket denarcev (plačilo komunalnega prispevka), za trajno zgrešeno zazidavo na tem tako dragocenem in sedaj središčnem prostoru mesta.
Končal bom s prvim stavkom s katerim so predstavili projekt. Rekli so, da so naredili »mesto v mestu«. Katastrofalna napaka saj ravno mesta v mestu nočemo, temveč strukturo, po meri človeka in mediterana, ki bo mesto dopolnjevala in obogatila, ne pa bila samozadostna. Samo še ograjo naj napravijo, pa stražarje in rampe pa bo »mesto v mestu« varovano mesto južnoafriških mestnih predelov, ki jih varujejo belci pred zamorci (oziroma kjer varujejo kupce lastniških stanovanj pred domačini).
Mladen Baša, univ.dipl.inž.arh.
MI-Tandcm d.o.o. Portorož računovodske in druge storitve
Opravljamo:
RAČUNOVODSKE STORITVE DELOVNA DOVOLJENJA STORITVE FOTOKOPIRANJA
Ugodno, priporočamo se, obiščite nas na Liminjanski 96 v Luciji, pritličje, pisarna št.5 ali nas pokličete na: 05 6777 370
VALOBRAN BO ZAŠČITIL VILIZAN
Potem ko so Koprčani opravili javno razpravo in končujejo razgrnitev strokovnih podlag za spremembe inj dopolnitve sestavin planskih dokumentov za obalno območje med Koprom in Izolo, bomo sredi marca te dokumente dobili na ogled in v razpravo tudi Izolani.
O urejanju tega območja so sicer že razpravljali in odločali občinski svetniki Izole in Kopra, ki so pred leti sklenili, da se to območje, ob umiku ceste v tunel, nameni javnim programom, v prvi vrsti kopališkim programom, objektom za rekreacijo, sprehajalnim potem in podobno. Strokovne podlage, ki so jih pripravili v izolskem Studiu Mediterana sledijo tem napotkom pa tudi usmeritvam urbanističnih delavnic, ki so bile v prejšnjih letih v Izoli in v Kopru. Seveda to še ne pomeni, da je prav vse zapisano in narisano v teh strokovnih podlagah idealno in ustrezno, vendar pa v tem obdobju pohotnega obnašanja gradneih investitorjev velja obvarovati idejo o ohranitvi tega prostora, ne le za nas ampak tudi za generacije, ki prihajajo.
Iz Studia Mediterana so nas opozorili, da je gradivo, ki smo ga predstavili v prejšnjem Mandraču doživelo nekaj dopolnitev in sprememb in ker bo v kratkem razgrnjeno in dano v javno obravnavo tudi Izolanom smo naredili nekaj kratkih povzetkov.
OBALNA PROMENADA
Obalna promenada predstavlja samostojno območje urejanja. Menimo, da jo je treba načrtovati z enotnim idejnim in lokacijskim načrtom (seveda v vsaki občini voditi svoj postopek, vendar usklajeno), saj bodo tako ustvarjene največje možnosti, da bo tudi izvedena kot enotna, celovita poteza v prostoru. Zavedamo pa se, da možnosti za izvedbo v enem koraku verjetno ne bo. Vendar je tudi idejni in lokacijski načrt mogoče načrtovati v fazah.
Obalno promenado bodo sestavljali peš pot, kolesarska pot, pot za rolkarje in intervencijski dovoz, ki bo v sezoni predstavljal tudi traso turističnega javnega prometa (turistični vlakec, minibus in podobno). Pomemben del obalne promenade bo potekal tudi po morju in se obale fizično dotaknil na pomolih - pristajališčih javnega pomorskega prometa Promenada se bo na eni strani nadaljevala skozi marino in po Semedelski cesti proti Kopru, na drugi strani pa se bo pripenjala na Izolo.
Večino ureditev obalne promenade bo seveda mogoče izpeljati šele, ko bo cesta speljana v predor. Do takrat bo mogoče urediti pešpot po trasi opuščene železnice in urediti pomole kot pristane za potniški pomorski javni promet.
RT REX
Potencial tega območja je še posebej velik zaradi grape, ki jo je izdolbel hudournik v pobočje klifa. Iztek kotanje (hudournika) v morje ponuja krajinsko najprimernejšo lokacijo za umestitev daljšega pomola, sama kotanja pa, skrita očem, ponuja veliko primernega prostora za različne ureditve, povezane s plažo __ in ostalimi športno - rekreativnimi dejavnostmi.
Tudi omejitve v prostoru so velike. Do rta Rex sega varovano območje pozejdonke Varuje se trasa ozkotirne opuščene železnice, morje predstavlja potencialno arheološko najdišče. Tu je tudi območje potopljene ladje Rex kot potencialno zanimive kulturne točke.
Ureditev sega do Rta Rex, kjer se zaščiteno območje konča. Tu so možne ostale ureditve obale. Predlagamo izgradnjo pomola za manjša plovila in javne pomorske linije ter ureditev objekta na kolih ob pomolu. V njem predlagamo ureditev muzeja (Rex, Parenzane, arheoloških najdišč, itd.).
Ureditev same obale je tu možna z raznimi ploščadmi na skalometu Ureditve, povezane z obalo, predvidevamo v hudourniški grapi ob rtu Rex. Predvidevamo ureditev prostora za piknike, skupaj z	vso potrebno
infrastrukturo: vodo, kanalizacijo, elektriko, sanitarnimi prostori, ter urejenimi športnimi površinami, kot so igrišča za odbojko na mivki, otroška igrišča, mali bazenčki in podobno. Možna je tudi ureditev teniških igrišč. Skozi grapo teče pot, ki poveže obalno črto z območjem bolnišnice Izola na klifii. Rt Rex je mogoče prezentirati kot drugi del podmorskega arheološkega parka, muzej ali prikazati z infonnativno tablo (muzej naj bi prikazoval Parenzano, najdišča na Viližanu in v Žustemi ter kot zanimivost rt Rex).
OBMOČJE POD KUPOM
Največjo prostorsko omejitev v območju pod klifom predstavlja skalomet, ki naj se ne bi širil v morje. Na drugi strani današnje ceste sta zaščiteni drevored pinij in klif. Klif je v določenem delu možno očistiti rastlinja.
Na skalometu je mogoče urediti plažne površine Alternativne plažne površine je mogoče urediti tudi na pomolih, pontonih in ploščadih v akvatoriju. V pasu, vsaj osemdeset metrov oddaljenem od obale, je mgoče urediti sidrišča s plavajočimi kopališkimi ploščadmi za obiskovalce s čolni in na ta način še dodatno razbremeniti obalo. Dodatne zazelenjene plažne površine je mogoče urediti na obalni promenadi med pinijami in na prvi terasi klifa nad opornim zidom, ki naj bi se očistil zarasti.
RT VILIŽAN
Območje rta Viližan predstavlja izjemen prostorski potencial. Na rtu je mogoče zaključiti urbano potezo mesta Izole. Na rtu je mogoče zgraditi objekt v morju - VALOBRAN. Žal so tudi tu prisotne številne omejitve, ki pa jih je mogoče pretvoriti v prednosti. Na območju Rude in Viližana je obsežno arheološko najdišče, ki sega tudi v akvatorij. Območje zaliva je žal izjemno degradirano, vendar ravno to omogoča manjšo razširitev obale z nasipanjem in ureditev plažnih površin.
Ob rtu Viližan predvidevamo izvedbo objekta v morju - valobrana, ki naj bi izpolnjeval več funkcij. Kot valobran naj bi zaščitil območje akvatorija zaliva Uporaben naj bi bil tudi za razširitev zelenih površin športnorekreacijskih in turističnih programov. Površine za pristajanje manjših plovil in javnega pomorskega prometa je mogoče urediti na severni strani načrtovanjega objekta. Valobran naj ne bi segal do kopnega zaradi zaščite obrežnega pasu in neoviranega tokovanja ob obrežju. S kopnim naj bi bil povezan s pomolom kot odcepom obalne promenade (peš pot, pot za rolkarje, kolesarska pot, intervencijski dovoz). Ob obali proti Izoli naj bi bila urejena plaža.
Pri rtu Viližan imamo možnost ureditve tretjega dela podmorskega arheološkega parka ali vsaj informativne table. Možno bi ga bilo povezati z objektom valobrana.
OBMOČJE JADRANKA
Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega in Družbenega plana Občine Izola za obdobje 1986-1990-2000 v letu 2000 spreminja namensko rabo območja Avtokampa Jadranka (plansko območje TC 2/7) iz zelenih površin v območje zelenih in športnorekreacijskih dejavnosti, oskrbnih in storitvenih dejavnosti in turizma. Zazidalni načrt »2. oktober« iz leta 1998 posega tudi v plansko območje TC 2/7 in predvideva zazelenitev sedanjih površin avtokampa ter ureditev športno-rekreacijskih površin (rekreacijsko - turistične površine, manjše turistično nastanitvene kapacitete, npr. za športni turizem) do nove vzhodne mestne vpadnice. Območje se ureja tudi s PUPom Mesto - vzhod, sprejetim z odlokom julija 2000.
Vsekakor priporočamo ohranitev sedanje namenske rabe območja (območje zelenih in športnorekreacijskih dejavnosti, oskrbnih in storitvenih dejavnosti in turizma) in razširitev te rabe do načrtovane nove vzhodne vpadnice.
Preko območja bo potekala trasa obalne promenade - tik ob morja Nujno bi bilo potrebno urediti plažo, ki jo je mogoče razširiti v morje, tudi z nasipavanjem, saj bo načrtovani objekt valobrana v morju ob rtu Viližan zaščitil akvatorij zaliva. Pri ureditvah obale je potrebno upoštevati izlive hudournikov ter nujno ohraniti varovani nasip opuščene železnice - dostop do plaže je potrebno urediti s stopnicami in klančinami. Obalo v območju predlaganega valobrana Viližan, obale ob Rudi in obale v avtokampu Jadranka je potrebno obravnavati celovito, (povzel D.M.)
Strokovne podlage za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih dokumentov za obalno območje med Koprom in Izolo je po naročilu mestne občine Koper in občine Izola pripravil Studio Mediterana iz Izole, avtorji pa so: Marko Apollonio, Andrej Mlakarin mag. Manca Plazar Mlakar. Sodelovali so še: Gašper Blejec, Boštjan Bugarič, Leon Gosar, Slavko Mezek,	Iztok Škerlič, Gregor Vreš, in Igor Žerjal.
Konsultanti so: Prof. Peter Gabrijelčič, mag. Miran Gajšekin Franc Plazar.
Nogomet-2. SNL ZAČETEK PRESTAVUEN ZA TEDEN DNI
Zaradi obilnih snežnih padavin ter nizkih temperatur je Nogometna zveza Slovenije za teden dni prestavila začetek pomladanskega dela prvenstva. Gre pravzaprav za prenos 19. kola, ki bi ga morali odigrati v nedeljo, na kasnejši termin. Start drugega dela bo tako v nedeljo 14. marca, naša enajsterica pa bo prvo tekmo igrala doma s sežansko ekipoTallOr.
Pokalno tekmo z NK Dekani so zaradi slabega vremena prestavili.
Mlajše selekcije bodo s tekmovanji začele 20. marca.
Sicer pa so Izolani v zadnjem času odigrali še dve prijateljski srečanji in sicer z drugoligašemBelO krallHO 11:11 ter s prvoligaškim moštvom Publikuma iz Celja.
Izola: CMC Publikum 0:4 (0:31
Na umetni travi v Kopru so bili Celjani v deževnem in neprijetno hladnem vremenu ves čas boljši nasprotnik, premoč pa so potrdili že v deseti minuti, ko je vratarja
Paola ugnal Zoran Baldovallev
Celjani so sicer zatem po prekršku nad	Plaznikom	v kazenskem
prostoru Izole izvajali še
enalstmetrovko, toda Paal je bil -tokrat uspešnejši od Baldovalieva.
Zato pa se je nova celjska	desetica
maščevala že nekaj minut kasneje, ko se je Zoki po odlični podaji BmlCa znašel sam pred vrati. Za tretji gol je zatem poskrbel še Brulc s prelepim plasiranim strelom po podaji Vršiča, končni rezultat pa je v drugem polčasu postavil AndrOl Kvas. Izolani so si priigrali nekaj priložnosi, ki pa jih žal niso izkoristili. S prikazano igro izolske ekipe so v vodstvu moštva lahko zadovoljni.
Strelci: 0:1 Baldovaliev 11', 0:2 Baldovaliev 26', 0:3 Brulc 29’, 0:4 Kvas 74'
Izola: Paal, Vučkovič, Božič, Franetič, Šabič, Maletlč, Nadal, Čauševič, Rastoder, Apollonlo, Mallkovlč
Igrali so še: Kalčlč, Bučar, Zupančič, Bošnlakovlč, Valenčič, Čavar, Ulenek, Hanc
CMC Publikum: Šeliga, Plaznik, A. Pečnik, Šnofl, Brumen, Sešlar, Lungu, Baldovaliev, Vršič, Brulc, Kvas
Igrali so še: Fornezzi, Plastovski, Križnik, Urbanč, Kelhar, Bojovič, N. Pečnik
KAPUČINO

Odbojka 2. DOL-ženske:
SNEG PRESTAVIL TEKMO
Broline e - SŠ Kamnik : Interval A Izola - neodigrano Sobotna snežna nevihta je bila razlog, da naše odbojkarice tokrat niso odigrale tekme s Kamnikom, saj je bila cesta neprevozna. Odločitev o novem datumu srečanja je zdaj v rokah Odbojkarske zveze Slovenije. Sicer pa se naša predvidevanja in
12:30am
Rokomet
1.	DRL-ženske
Gramiz: Izola Dori 36:33 (17:151
RIBNICA - Športna dvorana, gledalcev 100, sodnika Nikolič in Romih (oba Krško).
Izola Bori: Čulina, Stubelj 1, Hmjič 16 (8), Mitruševka 5, Cumurdžič, Zejnič, Dujc, Poljšak 2, Kaltak 4, Čubrilo 4, Čič 1, Karajkovič, Benulič, Činkl. Trener: Boris Čuk.
Kočevke ostajajo v ligi, gostje iz Izole pa bodo nazadovale na nižjo raven tekmovanja.
V	izjemno napetem obračunu so si gostje že priigrale vodstvo s 27:23, nato pa so jih gostiteljice v pičlih štirih minutah ujele in izenačile izid.
V	končnici je na sceno stopila rekonvalcscentka Mira Dragičevič in s petimi zaporednimi goli odločila zmagovalke.
2.	DRL-moški
RD IZ0LA:RD ALPLES ŽEUZNIKI 29:24
napovedi bolj ali manj uresničujejo, v zadnjem kolu so Jeseničanke pripravile presenečenje Solkanu
na njihovem domačem terenu, saj so jim odvzele dva niza in s tem tudi točko. S tem se zaenkrat stanje na lestvici ni spremenilo, vendar se je položaj Izole zdaj nekoliko spremenil:	v primeru
odigrane tekme in zmage bi se s tremi točkami znova povzpeli na drugo mesto.
Tako lestvica ne kaže sprememb: vodi Evi VitaL (47 točk), ki je gladko premagal Tabor, s katerim se bodo izolske odbojkarice v soboto ob 20. uri pomerile v telovadnici v Livadah. Na drugem mestu je Solkan (40), na tretjem pa ekipa IZOlO (38), vendar s tekmo manj.
_________ Tudi napoved, da bo prvenstvo še
zanimivo, se kot kaže uresničuje, saj bo tudi naslednje kolo lahko postreglo s zanimivimi razpleti: medtem, ko naša dekleta ne bi smela imeti težav z MaHbOrČankamL pa bo zelo napeto v Šempetru, kjer bo gostoval Solkan. Tamkajšnja domača ekipa igra namreč vse bolje in lahko Solkanu pripravi nepričakovano presenečenje. Lahko se torej zgodi, da bo vrstni red vodilne trojke po tem kolu spremenjen.
Kegljanje
Rudar:lzola8:0 (3112:28201
Izolanke so izgubile že šestnajsto srečanje prvoligaškega tekmovanja in so, brez osvojene točke, zanesljivo na poti v LB kegljaško ligo. V naslednjem krogu jih čaka še lokalni derbi z Adrio, ki trenutno zaseda tretje mesto na lestvici.
Šah
V Izoli je bil prvi petnajstminutni turnir iz ciklusa Obalni pokal 2004. Sodelovalo je 26 pahistov, zmagal pa je koprčan Vlado Kodrič.
/
POGLED S STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Šporrt
5

Prava zima, veliko snega in ledu, izolanom je celo v dvorani spodrsnilo. Gorenjci so kljub zamudi domačinom do konca tekme dihali za ovratnik. Problem, zakaj vedno igrati »podrejeno« vlogo? Če odmislim kvaliteto (ta je
prisotna), čemu torej pobudo in »vajeti« prepustiti drugim. Biti tepen na domačem igrišču ni bila izolska navada. Res je, da so tu tudi sodniki, toda na njih se žal ne gre zanašati. Igralci se izgovarjajo na direktive uprave,, trenerji pa nimajo prave grinte. Mogoče je resnica nekje vmes, vendar je gledalcem le potrebno prihraniti nekaj »zdravja« tudi za normalno življenje. Tudi ekipa iz Železnikov je poskušala z receptom »mož na moža« in le dobrim obrambam Keviča gredo zasluge za zmago. Težko bo v tej ligi zmagovati z lepim rokometom, preveč ekip tekmuje le iz »lastnih užitkov«. Poraz proti Dobovi šele sedaj dobiva prave razsežnosti, trener je ob vsem po tekmi izjavil, da ima »polno glavo« vsega. Koliko je resnice v tem bo pokazal čas. Ekipa kadetov je za spremembo zopet gostovala pri koprčanih. Zmagali so, normalno, vendar se duha pretepa iz
prejšnjih srečanj, vsaj sodniki ne morejo otresti. Celo sam sem nekajkrat glasno komentiral sojenje, upravičeno.
Izolskim dekletom tudi zadnje priložnosti ni uspelo obrniti sebi v prid. Dobro so igrale, večji del tekme vodile, vendar jim tudi tokrat ni uspel »veliki met«. Žal, pa vendar je kvaliteta in volja tudi, manjka samo en člen (ne najšibkejši). Ogledal sem si derbi na Škofijah, Burja:Piran.
Kaj bi drugi brez nas, sano Ana in Jelena sta sami skoraj premagali Škofjotke. Res, Boris lahko samo vzdihuje, v soboto pa upam, da bodo naše le odpravile Buijo. Zmaga res ne bo bistveno spremenila položaja, lep občutek, ta pa velja še največ.
www.goldenindex.coin
Rokomet-KADETI RK KOPER:RD IZOLA 23:29 (11:141
Kadeti izolskega društva so v letošnjem zadnjem obalnem derbiju prepričljivo ugnali gostitelje, ki jim letos ni uspelo premagati belo-modrih. Izolani niso začeli najbolj prepričljivo kar se je poznalo na rezultatu. Domači so vidili 4:2, nakar so se gostje prebudili ter povedli že 5:7. Do konca polčasa so gostje vseskozi vodili, a so najvišjo razliko imeli prav po koncu 30 minut.
V drugem polčasu je približno nekaj več kot 100 gledalcev gledalo podobno sliko. Domači so se približali na gol razlike, a so Izolani dokazali, da so boljši nasprotnik ter v 50.minuti vodili že 18:25. Koprčani so na koncu poizkisili tudi s tesnim pokrivanjem, a so bili naši fantje dovolj iznajdljivi in tekmo zanesljivo pripeljali do konca. Kadeti to soboto gostijo Slovan.
Za Izolo so igrali: Uroš Čuk, David Ivančič 1, Igor Čuk, Matej Kleva 5, Uroš Srabotič 4, Rok Gomezelj 2, Miran Kaligarič, Rok Jurman 6, Marko Cvetkovič, Matej Srabotič 6, Amel Redžič 5, Primož Blatnik, Jasmin Dedič
STAREJŠI DEČKI A
RK CIMOS KOPER :RD IZOLA 26:21 (13:131
Naši so igrali najboljšo tekmo DP in skoraj bi naredili veliko presenečanje ampak na koncu je zmanjkalo malo moči in sreče. Igrali so zelo dobro in izkoristili krizo Koprčanov. Vodili so skoraj celo tekmo do 40. minute (20:18) nato se je zečela kriza naših rokometašev. Naredili so nekaj napak in Koprčani so z delnim izidom 8:0 vodili že za 6 golov (26:20). Izolani niso dali gola kar 10 minut in tako je zmaga ostala v Kopru.
Za Izolo so igrali: J. Radojkovič 2, I. Markovič 8, M. Lukežič 5, L. Žaro , M. Fičur 3, A. Radolovič 1, M. Mamilovič 1, Z. Dordevski, R. Nadj, M. Žaro, A. Tomič, M. Matkovič, T. Čeligo, M. Kljun 1.
Jadranje
Kondicijske priprave Olimpijcev
Slovenska olimpijska jadralna reprezentanca je včeraj končala skupne zimske priprave v Zrečah, kjer so se pod vodstvom Igorja Žerjala, Sretana Stanišiča in Maura Braide pripravljali na naporno olimpijsko sezono. V Zreče je že prejšnji četrtek odšlo vseh sedem olimpijcev, kondicijski trenerji ter Predsednik strokovnega sveta, v torek in sredo pa so se jim pridružili še osebni trenerji, Sekretar odbora za vrhunski šport na OKS, Jani Dvoršak in predsednik JZS, Janko Kosmina.
RIBARI SO LETEll DALEČ
Izolski	Ribari so tudi	letos odšli na tradicionalni izlet v	Planico.	V
nedeljo	so si ogledali	ekipno tekmo v smučarskih poletih.	Bilo jih	je
za poln avtobus, Ribarom pa se je pridružila tudi ekipa starih uživačev Planice: Branko, Silva, Vili, Zoran in še nekateri, ki so navijači navijaške skupine Ribari. Stalni člani Ribarov, ki so sodelovali na lanskem Ribiškem prazniku so izlet v Planico dobili za nagrado, ostali pa so prispevali za avtobus in vstopnico, deležni pa so bili dobre zabave, lepega športnega dogodka, dovolj dobrega vremena in dobrot, ki so jih prispevali sponzorji:	Frigomar, Delmar, SGTŠ in
Droga.	Posebnost je	bila seveda jedilna miza s termo	posodo	iz
katere	so, na veliko	presenečenje obiskovalcev planiških	skokov	iz
tujine, postregli z osliči, piščanci in zrezki. Poskrbeli so tudi za športni dogodek s kepanjem, bili smo priče poskusu odvzema nasprotnikove zastave, končalo pa se je prijateljsko s požirkom in željo, da se drugo leto spet srečajo.
INŠPEKTOR ZAHTEVA RUŠENjE NA SVETILNIKU
‘rejšnji teden so na Upravni enoti Izola prejeli Odločbo inšpektorja za gradnje v zvezi z objektoma, ki sta lani jeseni zrasla na plaži pri svetilniku. Gre za lesena objekta v katerih so toaletni prostori in najemniški lokali.
nšpektor se je za gradnje na svetilniku zanimal že jeseni, saj je znano, da za to območje ni veljavnega zazidalnega načrta, omenjena dela pa so, po mnenju inšpektorja, bistveno presegla tisti obseg del, d jih je mogoče izvajati zgolj z lokacijsko informacijo. Slednjo je občina, kot lastnica prostora in kot investitor sicer izdala Komunali cot upravitelju tega območja in glavnemu izvajalcu del, vendar uredba ministra točno določa, kaj je mogoče graditi zgolj s tem dokumentov. Po mnenju inšpektorja bi za tako velik poseg kot je postavitev dveh lesenih objektov na betonskih temeljih investitor obvezno moral imeti gradbeno dovoljenje, ki pa ga, brez veljavnega zazidalnega načrta, ne more pridobiti. Zanimivo je, zadrži odločbe o odstranitvi objektov, poleg tega pa občino čaka še kazen zaradi uzurpacije in degradacije prostora.
Verjetno podobna usoda čaka tudi najnovejšo investicijo ob vhodu na območje svetilnika, kjer Komunala prav zdaj ureja prvi botanični vrt v Izoli in na Obali.
JiM
da pritožba ne
(COL __________________
ČE BOM SREČSf ŠREČO
ČE BI JAZ IMEL OGROMNO DENARJA, BI SI KUPIL ENO VELIKO HIŠO Z VELIKIM
VRTOM	IN	VELIKIM	’
BALKONOM. TA HIŠA BI BILA V	*
IZOLI, KER SEM TUKAJ ŽE NAVATFN
IMEL BI PISARNO BOLJ NA
VISOKEM, DA BI, KO BI KAJ	■
RAZMIŠLJAL GLEDAL STREHE	*
HIŠ IN DIMNIKE IN MORJE IN KAKŠNO JADRNICO, KI BI VČASIH PRIJADRALA MIMO.	6
DNEVNA SOBA BI BILA VELIKA, IMELA BI KAVČ, TELEVIZIJO, OMARO S KNJIGAMI IN SVETLO MODRE STENE Z VKLESANIMI VZORČKI. IZ DNEVNE SOBE BI SE VIDELO HRIBE. POTEM BI IMEL VELIKO GARAŽO IN BELEGA MERCEDESA. IMEL BI ŠE NEMŠKEGA OVČARJA, ZLATEGA PRINAŠALCA, LABRADORCA IN DALMATINCA.
VERJETNO NE BI HODIL V SLUŽBO, ČE BI BIL TAKO BOGAT. HODIL PA BI V HRIBE IN ŠE DRUGAM V NARAVO, DA BI SE SPROSTIL. VSE ŠTIRI PSE BI VZEL S SABO. ČE BOM JAZ ZMAGAL NA LOTU, BOM IMEL OGROMNO DENARJA, ČE PA NE BOM, BOM SREČAL SREČO KJE DRUGJE. (SANDI)
Žlico Brodeta urejajo varovanci izolske enote Varstveno delovnega centra Koper._
ŠPORTNO DRUŠTVO
t/ifal'3
w " V fitnessstudio
IZOLA/Ljubljanska 51/tel. 6418-042


>■*
____________URNIK
pon-pet od 17.00 do 22.00 sobote in nedelje od 18.00 do 21.00
NAJUGODNEJŠE CENE NA OBALI
Obiščite nas na LJUBLJANSKI 51 v Izoli / telefon 641 80 42
Diplomatska regata 2004
NEDIPLOMATSKI SPOR O REGATI DIPLOMATOV
Lanskoletna, prvič izpeljana Diplomatska regata je bil eden odmevnejših športno rekreativnih dogodkov v našem mestu, saj je na regati sodelovalo več kot 900 udeležencev, od tega okoli 300 oseb iz diplomatskega zbora ter znanih politikov in gospodarstvenikov, prireditev pa je poleg treh radijskih in ene TV ekipe spremljalo tudi 28 akreditiranih novinarjev. Organizatorji prve diplomatske regate so bili člani jadralnega kluba MIPC, ki ga pravzaprav sestavljajo lastniki plovil privezanih na C pomolu izolske marine. Od tod tudi ime kluba: Marina Izola Pomol C.
Že ob organizaciji lanskoletne regate je bilo slišati, da gre pri tej regati, ki sicer ima družabno rekreativni značaj, tudi za zelo dobro poslovno potezo organizatorjev, ki so si zagotovili sodelovanje protokolarne službe Ministrstva za zunanje zadeve, s tem pa tudi nekaj zelo iskanih sponzorjev. Glede na uspešno izvedbo lanske diplomatske regate in očitno tudi njen finančni uspeh pa se je začelo zapletati ob organizaciji letošnje, zdaj že tradicionalne, 2. diplomatske regate.
Na Jadralno zvezo Slovenije sta namreč prišli kar dve prijavnici za omenjeno regato, ki bo letos 11. septembra. Regato je prijavil lanskoletni organizator, jadralni klub MIPC, prijavil pa jo je tudi novoustanovljeni jadralni klub Veter, ki ga vodi bivši predsednik MIPC, Branko Auguštin, ki je že lani skrbel za povezave z Zunanjim ministrstvom, prijavi za organizacijo letošnje regate pa je dodal tudi dopis v katerem piše, da je bil na sestanku organizacijskega odbora v ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije gospod Branko Auguštin zaradi uspešne izvedbe diplomatske regate 2003 in izraženega interesa članov diplomatskega zbora v Republiki Sloveniji zadolžen za rezervacijo termina in organizacijo diplomatske regate 2004 v okviru jadralnega kluba Veter".
SPREGLEDANO JAVNO NAROČILO
Izolska občina ima novo spletno stran s katero se pridružuje vsem tistim slovenskim občinam, ki že obvladajo elektronsko poslovanje, kar pomeni, da informacije, napotke in formularje posredujejo tudi po medmrežju. Resnici na ljubo je treba povedati, da je Izola na tem področju zelo zaostajala, do nedavnega pa so obiskovalci stare spletne strani lahko prebirali le gradivo za seje sveta v prejšnjem mandatnem obdobju.
Uvedba elektronske uprave z možnostjo uporabnikov interneta, da kar po tej poti dobijo vse potrebne informacije in morebitne obrazce za različne vloge, ki jih rešujejo na ravni občine je v večini slovenski občin že stvarnost. Razpis občine Izola za izvedbo te naloge pa je večina domačih strokovnjakov za izvedbo spletnih strani spregledala in delo je bilo zaupano podjetjem ComLand iz Ljubljane in Creativ iz Murske Sobote Podjetji imata gotovo dovolj izkušenj in znanja za takšno nalogo, vendar je izdelek, ki ga je moč že najti na strani www.izola.si dokaj neprijazen in predvsem neuporaben. Eden od izolskih izdelovalcev spletnih strani, ki je spregledal omenjeni javni razpis, niti ni bil o njem drugače obveščen, je trenutni izgled in funkcionalnost občinske spletne strani ocenil tako-le:
Po uvodni animaciji ob vstopu na spletno stran izolske občine je začutiti, da bi spletna stran rada predstavila Izolo tudi nekomu, ki o Izoli ne ve prav veliko. Osnovni meni, ki nam ponuja razdelitev vsebine spletne strani morda ni najbolj posrečen, veliko lažje izvemo, kaj nam stran ponuja preko »načrta spletnega mesta«.
Podatki o zgodovini in razvoju mesta Izole so zbrani pod skupnim naslovom »osebna izkaznica«. To je nekakšen skupek informacij iz različnih zgodovinskih obdobij, ki deluje malce kaotično, a ponuja po drugi strani precej zajeten vir zanimivih informacij. Največ podatkov najdemo o članih in delovanju občinskega sveta in občinske uprave. Morda so prav te strani malce preskope s slikovnim materialom, saj bi npr. fotografija ob članu občinskega sveta dodala strani precej več živahnosti in naredila suhoparne podatke bolj zanimive.

3SP~
&
'm
A
Takšna je bila, še skupinska fotografija organizatorjev, po lanski, uspešno izpeljani regati
Člani MIPC takšnega dogovora seveda nimajo, zato trdijo, da jim je Auguštin ukradel idejo in projekt, pri tem pa imajo svoje pomisleke tudi na ravnanje Ministrstva za zunanje zadeve. Na Ministrstvu pravijo, da se v takšne spore ne nameravajo vmešavati, ker si želijo predvsem uspešne organizacije diplomatske regate, res pa je, da so že novembra lani dogovorili organiziranje naslednje regate z JK Veter, ki ga vodi Branko Auguštin.
Podobno kot Ministrstvo so odgovorili tudi v Jadralni zvezi Slovenije, ko so sprejemali koledar regat za leto 2004. Glede na to, da sta dva organizatorja prijavila za isti dan isto regato so odločitev o tem, kdo jo bo organiziral prepustili kluboma, so pa rezervirali datum za izvedbo te regate. Ob tem pa ne gre spregledati, da imajo v JZS kar nekaj težav z organiziranjem regat za športne jadrnice, saj so stroški organizacije kar precejšnji, sponzorjev, tudi za najodmevnejše regate olimpijskih razredov, pa je manj kot prstov na eni roki. To, da je za organizacijo diplomatske regate takšen interes seveda marsikaj pove o pravem namenu te prireditve. (DM)
Na podstrani občinske uprave je na voljo precej obrazcev za razne vloge, ki pa ob našem obisku strani (še) niso bili dostopni.
Pomanjkanje ključnih informacij velja za »koledar dogodkov«, saj naključnemu obiskovalcu ni dovolj, da izve da so bo dogajal npr. »Rodinov memorial«, če sploh ni označeno za kakšen tip dogodka gre.
Pregled novic iz Izole, o katerih so mediji poročali, je kar malo skrit pod menijem »sporočila za javnost«, deluje pa precej togo, saj so kopije objav težko berljive (neustrezen format).
Edina napredna storitev, ki jo stran zaenkrat ponuja, je naročanje uporabnikov na obvestila, kjer pa ni zaslediti, za kakšen tip obvestil sploh gre. Omenimo lahko še »vprašanja in pobude občanov«, kjer pa še ni jasno, v kakšni oblih bodo objavljena. Za to bi bil po našem mnenju najprimernejši forum, na katerem bi uporabniki lahko izražali svoje poglede in pobude.
Nekateri nedokončane stvari (večjezičnost strani) dajejo slutiti, da je stran še vedno v fazi obdelave in morda nas bo v prihodnje presenetila še kakšna dodana rubrika ali storitev.
Končna ocena spletne strani je tako morda malce prenagljena, dejstvo pa je, da stran v vsakem primeru ponuja kar nekaj več od predhodnje, ki je zelo zaostajala za informacijskim vsakdanom drugih slovenskih mest. Po drugi strani pa bi morda lahko pričakovali kaj več, predvsem na področju slikovnega in multimedijskega materiala.
Morda ostane vtis, da je spletna stran premalo usmerjena k uporabniku, kateremu pa je konec koncev namenjena."
Dodajmo še, da bo treba, komaj pripravljeno stran, posodobiti in jo uskladiti z novo uredbo o katalogu informacij javnega značaja, ki je začela veljati decembra leta 2003. Že pripravljene dokumente pa bo treba prilagoditi tudi novemu odloku o organizaciji občinske uprave
Koliko je za izdelavo strani občina plačala v lanskem letu bomo še izvedeli, za pripravo in oblikovanje spletnih strani pa je v tem letu namenjenih še 4.3 milijone tolarjev. Upoštevani so le stroški računalniških in prevajalskih storitev ter delo študentov.
Nasilje je med nami
14 LET ZAPORA ZA SPOLNO ZLORABLJANJE OTROK
Na koprskem okrožnem sodišču so prejšnji četrtek 26-letnega Izolana, obtoženega več spolnih napadov na otroke, obsodili na polnih štirinajst let zapora, kar je ena najvišjih kazni, doslej izrečenih za takšna oziroma podobna kazniva dejanja.
Dogodki, ki so privedli do prijetja storilca teh dejanj so se začeli odvijati pred nekaj več kot letom dni, ko je eden od treh zlorabljenih dečkov o dogodkih pripovedoval materi, ta pa je obvestila psihologinjo centra za socialno delo. Od tam je obvestilo prišlo do kriminalistov, ki so začeli temeljito preiskavo o nenavadnih druženjih D. F. z veliko mlajšimi dečki.
Kriminalisti so okrožno državno tožilko obvestili o tem, da je šestindvajsetletnik zlorabil tri mladoletne dečke, vse mlajše od 15 let. V preiskavi pa je dobila le izpoved enega samega dečka, saj sta se druga dva prestrašila. Tako je tožilka lahko vložila obtožbo samo za en primer, med sojenjem pa se je izvedenka svetovalnega centra za mladostnike in starše iz Ljubljane še enkrat pogovorila z zlorabljenim dečkom, ki je povedal, da ga je obtoženi skoraj vsakodnevno zlorabljal in mu ob tem grozil s pištolo in elektrošokerjem.
Izvedenka je govorila tudi o odnosu, ki ga je D. F. vzpostavil do veliko mlajših dečkov. Z njimi je imel poseben odnos, v glavnem so bili zlorabljeni dečki, ki so bili v družbi sovrstnikov zapostavljeni, dajal jim je denar, se na igrišču z njimi igral nogomet, vabil jih je v svoje najeto stanovanje, da bi skupaj igrali računalniške igrice, nato pa jih je tam surovo zlorabil. Otroci v svojem spolnem odraščanju in iskanju niso znali oceniti, kaj je prav in kaj ne, zato so se vračali .Malo pred koncem sojenja pa so kriminalisti prišli tudi do druge žrtve. Deček je o tem govoril s prijateljem, ki je bil prav tako žrtev istega storilca in tokrat sta bila pripravljena pričati oba. Kriminalisti sicer verjamejo, da je bil žrtev še en deček, vendar ta ne želi pričati pred sodiščem..
OTROŠKI PARLAMENT NAPOLNIL SONČNO DVORANO
V	torek dopoldne se je v izolski Sončni dvorani zgodil občinski otroški parlament, ki je tokrat bil namenjen zelo zahtevni temi: HUMANI MEDOSEBNI ODNOSI IN ZDRAVA SPOLNOST.
Na otroškem parlamentu je sodelovalo okrog 60 otrok iz vseh treh izolskihu osnovnih šol, ki so predstavili svoje poglede in razmišljanja o prijateljstvu, odnosih v družini in šoli ter o spolnosti. Vse njihove prispevke bodo prikazali na razstavi, ki se bo selila po vseh treh šolah, najprej pa bo postavljena v ponedeljek na osnovni šoli Vojke Šmuc.
Že med samim parlamentom pa je bilo čutiti, da izbor teme in sama izvedba parlamenta nista najbolj dorečena, kar na nek način potrjuje tudi dopis mentoric vseh treh šol. Takole so zapisale:
NAŠ POGLED NA OBČINSKI OTROŠKI PARLAMENT
V	torek, 2. marca 2004, je bil v Sončni dvorani v Izoli Občinski
otroški parlament, organiziran pod vodstvom Društva prijateljev mladine Izola. Ker se zavedamo se, da je občinski otroški parlament pomembna oblika aktivnosti za naše učence, posredujemo svoja razmišljanja s ciljem izboljšati način same izvedbe parlamenta. Organizirano je bilo tako, da so otroci na različne kreativne načine prikazali rezultate dela, do katerih so prišli po predhodnem delu na svojih šolah. Menimo, da je takšen način dela v redu, vendar pomanjkljiv, ker ne da možnosti, da bi otroci ob tej priliki -občinskega otroškega parlamenta - naprej razvijali svoja razmišljanja o izbrani temi in morebiti prišli do novih skupnih spoznanj. Prepričani smo, da je za nemoten potek dela pomembna tudi predhodna pripravljenost prostora in posvečena primerna pozornost sprejemu otrok in njihovim spremljevalcem. Želimo, da v bodoče na občinskem otroškem parlamentu sodeluje oziroma je povabljen nekdo, ki je na temo pripravljen, ki bi znal otroke miselno in čustveno izzvati, da bi lahko izrazili svoje poglede o aktualni obravnavani vsebini.	t
Vanja Lukežič mentorica otroškega parlamenta OS Vojke Smuč Izola Olivera Pajovič mentorica otroškega parlamenta in Nerina Bonassin Battelli z OŠ Dante Alighieri Izola
Storilec je svoje žrtve najprej omamil z marihuano, jim predvajal pomo kasete in jih na koncu zlorabil. Ponujal jim je marihuano, nato jim je predvajal pornografske kasete, nazadnje pa jih je zlorabil. Na sodišču se je izgovarjal, da je bil tudi sam žrtev spolnega nasilja, napade na dečke pa je skušal naprtiti drugim. Senat njegovim poskusom obrambe ni verjel in ugotovil, da je storilec od junija do novembra 2002 večkrat zlorabil 15-letnika, poleti istega leta pa naj bi najmanj šestkrat spolno zlorabil drugega mladostnika, prav tako mlajšega od 15 let, istega leta pa naj bi spolno zlorabil še tretjega dečka, ki pa se mu je uprl pri poskusu, da bi z njim analno občeval. Za nadaljevano kaznivo dejanje spolnega napada na prvega dečka mu je senat prisodil pet let zapora, za napad na drugega dečka tri leta, za tretjega pa leto in pol zapora.
Senat je dodal še kaznivo dejanje prikazovanja pornografskega materiala osebi, mlajši od 14 let, kaznivo dejanje omogočanje uživanja mamil in še dve kazni zaradi tatvine in lahke telesne poškodbe, ki ju še ni odslužil. Vsega skupaj je tako dobil 14 let zaporne kazni, poleg tega pa bo moral zlorabljenim dečkom plačati še skupaj deset milijonov tolarjev odškodnine.
Sodba še ni pravnomočna, saj se lahko D.F. še lahko pritoži na višje sodišče.
I,
f :
> , - v.
*■?
)
sobota 06. 03.2004
justINeDusk
suisound (obala)
justinc dusk igrajo nekaj, kar bi lahko bil crossover, toda v zelo širokem smislu, najbolj spominjajo na nekakšno mešanico med tool in deftones. suisond prihajajo iz obale in igrajo moderen jazz/metal.
sobota 13.03.2004
3ii3 pupedan (pivka)
kaj lahko povemo o skupini, ki že več kot deset let igra povsod, ampak res povsod, odgovor: nič. vse že veste, pričakujemo lahko večer poln rocknVolla, reaggeja, punka, bossanove, gospela, etna, hip hopa... vsega!!!!
napovediUemo dogodek za sladokusce: ponedeljek 15. 03. 2004
william elliott vrhltmore (usa>
William Whitmore je country Tom Waits. Prihaja iz doline Mississipija in ta južni melos in melanhonija se zelo lepo slišita v njegovih sicer zelo angažiranih skladbah. Pred enim letom smo ga imeli možnost slišati v Ilirsko Bistriškem MKNŽ-ju kot predskupino Ameriškim Ten Grand, s katerimi je že dolgo sodeloval. Po smrti frontmana le teh se je odločil posneti to, kar je trenutno njegov zadnji album, Hymns for The Hopeless. Izvrsten izdelek, kjer se samo z banjom, orglicami in njegovim hripavim glasom izpoveduje v temačnih in žalostnih baladah.
Četrtek, 4. marca ob 20.00
KULTURNI DOM IZOLA
khti A čSArfffS
M fotVeAh
Vlado Batista, Alferija Bržan, Rudi Bučar, Calicanto, Tuljo Furlanič, Lado Jakša, Klarisa M.Jovanovič, Katice, Tinkara Kovač, Lazonta, Dario Marušič, Terra Folk, Tolovaj Mataj,
Volk Folk, Mef&NOB, Vruja
Prireditev bosta povezovala Irena Urbič in Franco Juri..
Vstopnice (enotna cena 2.000 SIT) bodo v prodaji dve uri pred koncertom na blagajni Kulturnega doma.
Kulturno društvo Korte
V petek 05.03.2004 vabimo vse Kortežanke, in tudi Kortežane
ob 18.30 uri v Zadružni dom na
prireditev ob 8. maracu
Nastopili bodo naši otroci Mladinskega pevskega zbora, ki ga vodi Elena Zajec, Plesno-folkloma skupina Usakošcat z mentorico Katarino Haramija in pa Dramska skupina iz Gradišča s Savrinskimi slikami.
Zadružni dom je obnovljen in ogrevan.
Petek, 5. marca ob 20.00 KULTURNI DOM IZOLA Tone Partljič
KRIVICA BOLI
komedija / Režija :Vinko Mdderndorfer Igrajo : Iztok Valič, Jernej Kuntner, Zvezdana Mlakar ali Urška Hlebec in Mojca Partljič Vstopnina: v predprodaji 2.200 SIT; upokojenci, študentje 2.000 SIT; na dan predstave 2.500 SIT; upokojenci, študentje 2.200 SIT
Sobota, 6. marca ob 19.00 KULTURNI DOM IZOLA
Revija plesa
Plesni klub Fredi Izola se predstavlja !
Vstopnina: 500 SIT otroci, 1.000 SIT odrasli	_
KULTURNI CENTER IZOLA in Krožek “Svet v dlaneh” (MKI)
Vas prisrčno vabita na
potopisno predavanje ob diapozitivih
v četrtek, 11. marca ob 19.30, v klubskem prostoru Kulturnega doma.
Gost tega večera bo gospodGrcgor Fodranspcrg Fedr, avtor potopisne knjige
KILOMETRI SREDOZEMLJA
Predstavil nam bo svoje popotovanje s kolesom okoli SREDOZEMLJA Veselimo se srečanja z vami! / Vstopnine ni!
GALERIJA HERMAN PEČARIČ PIRAN KOCOV STRIP ALI LAŽJE GA JE GLEDATI KOT RAZUMETI
Avtor: MATEJ KOCJAN - KOČO
Otvoritev: sobota, 6. marec 2004 ob 19. uri
V	piranski Galeriji Herman Pečarič bo v soboto, 6. 3. ob 19. uri otvoritev tretje
samostojne razstave mladega koprskega ustvarjalca Mateja Kocjana Kocota. Rojen je bil 1978, končal je Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in tu nadaljeval študij na Pedagoški fakulteti, kjer je 23. februarja letošnjega leta diplomiral pri prof. Črtomirju Frelihu. Od leta 1989 Intenzivno ustvarja v stripu in objavlja v Stripburgerju. Sodeloval je na skupinskih razstavah Stnpburgerja v Ljubljani, Atenah, Stockholmu, Bergnu, Berlinu, Pulju, Beogradu in Parizu ter na drugih skupinskih predstavitvah v MKC Koper, KD Rov Železniki, na f^dagosi fakulteti v Ljubljani. Leta 2000 je izdal mini album v sitotisku DELlKAlLSSbiN, naslednje leto pa je objavil strip “A tale from the face” v sitotiskani manufakturi DROZOPHILE. Je avtor (ideja, režija, izdelava montaža) risanke “Možgani na begu” (glasba: Rok Oberč, efekti: Žiga Aljaž, Rok Oberč), dela diplomske naloge in ki je bila prvič predvajana decembra 2003 na novoletni enimateki v ljubljanski Kinoteki in tudi predstavljena na razstavi. Prvo osebno razstavo je imel leta 2002 v MKC v Kopru in drugo pa v KUD France Prešeren v Ljubljani. Bil je član glasbene skupine DUO NE BLODI RAJE HODI. Od leta 1998 je član uredništva Stripburgerja, je član umetniške skupine KAM? in recenzent stripov na Radio Študent. Od letos živi in dela v Povirju.	..............
V	piranskem razstavišču Obalnih galerij bo predstavil stripe, ilustracije m risanko,
na otvoritvi bo sodeloval še glasbenik Dani Kavaš.______
Obvestilo vsem obiskovalcem izolske knjižnice
Obveščamo Vas, da bo knjižnica do 14.3.2004 zaprta za vse obiskovalce.
V tem času ne bo pravljičnih ur za otroke. Vse izposojeno gradivo bo avtomatično podaljšano, otvoritev razstave fotografij
PODOBE SLOVENSKIH MEST
Manziolijeva palača Izola, petek S.marca ob 19.00
Razstavljajo: Jure čeh, Mojca Gazič, Jaka Jeraša, Luciano Kleva, Matej Mljač, Ljubo Radovac, Slobodan Simič Sime,
Ž3T6 Veselič
Avtorje in njihovo delo bo predstavil dr. Salvator Žitko, ravnatelj Pokrajinskega muzeja Koper.
Otvoritveno slovestnost bo obogatila glasbena skupina Vruja.
Območna izpostava JSKD Izola vabi na razstavo likovnih del članov Društva likovnih umetnikov
ulica Girodana
LIK Izola
V izolski Sončni dvorani (ul. Giordana Bruna 6) Vljudno vabljeni.
JSKD
Razstava bo na ogled do 5. marca 2004 ob ponedeljkih, sredah in petkih med 17. in 19. uro.
galerija
INSULA
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03
BETI BRICELJ
»OPTICAL«
galerija ALGA
Predstavitev projekta ))ARGOLINAlI
Projekt bo na ogled do 5. marca_______________________________________
KINO ODEON - Art kino
4.03.01118.30 ČLOVEŠKI MADEŽ - THE IONIH STIHI Redla: Roben Benton 4.3.00 20.30; 5.3. OB 20.40:6.3. ob 18.30 CIN E M AN IJ A lotili Angela Chrlstlieb, Stephen Kilak 5.03.0b 18.30; 6. In 7.3. Oh 20.30 PLAČILO -PAICHCK B0il|a:l0linlll(00
7.-9.3.ob 18.30 ŠKRAT-EU Benia.ionfavieau
& In 9.3. ob 20.30 10. in n 3. ob 18.30 Ciklus novega slovenskogifllma
DERGI IN ROZA V KRALJEVSTVU SVIZCA
Oetlia: lorls Jurlaševlč / Scenarij: lanla Vidmar, Andrel Rozman, Marko Oerganc / GL vloge: Marko Derganc,
Andrel Rozman, Bolan Emeršič, Jeroel Šugman, lanoz Škof, Zvezdana Mlakar, Naša Derganc, Fon Toens, Milena
Muhič, Zvone Hribar, Natlai lavšnik, Primož Ekan Demetei Bitenc, Nataša Natlašec. Uroš Fnrst 01 ah 20.30
boli lilm predstavili: režiser, Boris luriaševič, Marki Derganc - Dergi in Andrej Rezman - Roza Vabljeni I
10. m 113. Ob 20.30 12.3.0021.00 13. in 14.3.0b 18.30 Pred-lilm: (A)TORZIJA RežijaStetanArsenijevic
producent lurij Košak / GL vloge: Davor lanilč, Amir Glamočak, Emina Nuftič, Mirjana Salinovič, Elmedln Leleta, Brane Grubar / Portorož 2002, Festival slovenskega Ulma, nagrada za nalbolišl kratki Ulm: Berlin 2003, Zlati medved: Nominacija za Oscaria 2004 za kratki lilm
0020.45 KAR NA ENKRAT .BežijaBIOBOlerman______________________________
\mm
... mamila, metadon, alkohol, emargmacija
Izhod iz tunela je predlog življenja:
»SKUPNOST SREČANJE«
za pogovor, pisarna Portorož: tel. 05 674 67 OO el.pošta: zupnija.portoroz@siol.net
“Perche ci sono poche gite?”
Nei numeri 206, 207 e 209 del nostro foglio abbiamo pubblicato i risultati deli 'indagine conoscitiva fra i nostri lettori con la quale abbiamo cercato di trovare delle risposte o, meglio ancora, delle indicazioni su alcune guestioni che inleressano da vidno la nostra Comunitd. Complessivamente sono stati inviati 260 questionari ad altrettante famiglie di connazionali. Abbiamo ricevuto ben J38 risposte - due delle quali ci sono pervenute dopo l 'analisi delle singole risposte. Giustamente, qualcuno si e chiesto perche nelle buste non abbiamo inviato piii questionari, visto che non pochi nuclei familiari sono composti da diverse persone che non necessariamente la pensano allo stesso modo. Normalmente le indagini demoscopiche dei vari istituti di ricerca si basano su campioni che spesso non raggiungono l’uno per centa della popolazione e il loro risultati contano, e come.
La nostra piccola ricerca abbraccia un campione che tradotto in percentuali significa quasi il 21 % delVintera popolazione dichiaratasi italiana. Inoltre, il numero delle risposte ha superato ogni nostra previsione, visto che il 53 % dei nostri lettori ha ritenuto opportuno dedicare qualche minuto delproprio tempo per rispondere alle domande che sono State poste. Il 76,5 % dei nostri intervistati ritiene che il “Mandracchio ” riesca nel suo intento di informare gli appartenenti alla Comunitd sugli avvenimenti piii importanti che la riguardano. Opinioni divise, invece, sul fatto se il “Mandracchio ” riesca a informare e sensibilizzare suiproblemi della nostra Comunitd anche il res to deli 'opinione pubblica isolana. Nel secondo gruppo di domande abbiamo chiesto che cosa ne pensano deli 'esistenza a Isola di due comunitd degli Italiani. Ebbene, il 74,3 % degli intervistato, ritiene che cio non sia un bene, men tre addirittura il 91,7 per cento vedrebbe con favore il ricongiungimento delle due Comunitd. Per il 68,7% lapresenzu di due comunitd non rappresenta un arricchimento culturale della Comunitd Nazionale Italiana di Isola anche perche comporta un dispendio delle gid magre risorse finanziarie. Il 62,6 % degli intervistati ritiene che la nostra comunitd nazionale non sia sufficientemente tutelata da parte dello stato sloveno. Per il 30,7% degli intervistati, tra i fattori che hanno contribuito al calo numerico della nostra comunitd ali 'ultimo censimento della popolazione risultano i cosiddetti “italianifasulli” - cioe coloro che nelprecedente censimento si erano dichiarati italiani ma non lo sono effettivamente.
Un 'analisidel tutto sua la meriterebberoprobabilmente le risposte alla domanda No. 16: Dopo aver risposto a queste domande, ne avrebbe Lei qualcuna da rivolgere a noi o a chicchessia ? Eccone alcune:
“11 Mandracchio dovrebbe dare notizie riguardanti strettamente la nostra comunita: decessi, nascite, matrimoni, diplomi, lauree, nozze d’oro, meriti che riguardano la sfera del lavoro.” “E una vergogna tramare fra italiani e poi vi lamentate del censimento.” “A časa mia mi sento forestiero! ” “Domanda al la dirigenza: fin dove ci portera la vostra testardaggine e la mancanza di dialogo? Suggerimento: dimettetevi edatespazioai giovani di menti aperteesenzapregiudizi!” “Prego chi di dovere di riunire prima possibile il nostro gruppo nazionale in una sola comunita per non essere ridicoli d i fronte a tutti, cancellando le due presidenze e formandone una nuova.” “Perche si e permesso che le due comunita diventino monopolio di alcuni?” “Perche ci sono poche gite?”
Come gid rilevato la valenza delle risposte merita un dibattito approfondito tra i nostri connazionali, per cui la redazione si e impegnata adorganizzare, non appena sardpossibile, un dibattito pubblico alquale ver ran no invitati tutti coloro che erano destinatari del questionario. Sard possibile, quindi, trattare e discutere dei singoli argomenti oggetto deli'indagine e, sempre a livello di proposta, arrivare non soltanto aduna sintesi che indichi l 'attuale situazione della nostra Comunitd, ma ancheprospettare un eventuale indirizzo futuro di attivitd e di propulsione minoritaria.^
Andrea Sumenjak
Bilancio comunale 2004 approvato
Non dovrebbe essere penalizzante per le istituzioni del gruppo nazionale italiano di Isola il bilancio di previsione del nostro Comune per 1’anno 2004. Se lo fosse, allora si dovrebbero cercare nelfincapacita delle nostre istituzioni le cause. Infatti, tutto il richiesto e successivamente armonizzato nel Consiglio della comunita autogestita della nostra nazionalita, negli organi di gestione delle nostre istituzioni e negli organismi del Consiglio del Comune di Isola e stato considerat^senza alcuna obbiezione dal Consiglio comunale isolano. Cosa che e stata approvata nel corso della seconda seduta straordinaria della massima assise del nostro comune il giorno 19. febbraio 2004. Ora si attende una sollecita applicazione pratica del documento in capitolo per consentire ai fruitori del contenuto dello stesso una normale e possibilmente serena realizzazione dei loro progetti per 1’anno in corso.
Gianfranco Siljan
Luciano - amici in concerto
Il Comitato promotore del concerto di beneficenza a favore dei figli di Luciano Kleva, tragicamente scomparso due mesi fa, ha presentato venerdi scorso il progetto. Dopo averpercorso lefasi salienti della vita del defunto presidente della CAN di Isola, il “gruppo di amici” si e soffermato sulla sua attivita artistica, quella fotografka e della pittura, ma soprattutto quella musicale. E stato sottolineato il suo apporto alla fondazione dei vari progetti multimediali improntati alla ricerca delle tradizioni istro-veneteeallacostituzionedigruppifolkquali 1’Istranova e il Vruja, in cui continua a suonare suo figlio Rok. La manifestazione in programma giovedi 4 maržo alle ore 20, alla Časa di Cultura di Isola, vuole essere un omaggio, un momento di incontro tra amici musicisti di carattere intimo e spontaneo. Lo spettacolo vedra la presenzadinumerosi noti personaggi del la scena folk e pop slovena e istriana - Tinkara Kovač, Vlado Kreslin,Terra Folk, Katice,TuljoFurlanič, Mef-Nob, Rudi Bučar, Vruja, Dario Marušič, Calicanto, Lado Jakša, Klarisa Jovanovič, Alferija Bržan, Ljoba Jenče, Lazonta, Tolovaj Mataj', Volk folk, Istranova - e šara condotto da Franco Juri e Irena Urbič. Patrocinatori i tre Comuni costieri e la Comunita autogestita della nazionalita italiana di Isola, con il concorsodi numerosi sponsorche hanno permesso 1’iniziativa.
Testo e foto: Claudio Chicco
m
Imparare una lingua con amore
Quale šara la posizione della lingua italiana in Slovenia aH'indomani della sua entrata neirUnione Europea? E un interrogativo che dovrebbe far riflettere gli italiani che vivono nella fascia costiera. II futuro della nostra etnia dipendera, a mio modesto parere, anche dal valore che II territorio saprš o vorra assegnare alla lingua italiana come uno del tanti idiomi della Comunitž allargata. A prescindere dalle disposizione dl legge, la lingua di Dante deve imporsi come strumento dl comunicazione che porta ricchezza materiale e spirituale, che viene accettato da tutti senza alcuna remora o sospetto di mire colonialistiche o snazionalizzatrici. Di cio, prima che 1’intero ambiente sociale, devono essere convinti gli appartenenti alla nazionalita italiana tutta. Si dovra, per esempio. rafforzare la presenza di valide e interessanti iniziative culturali, ma non andra certamente dimenticato un piii efficace apprendimento linguistico. Seguendo senz’altro guelle che sono le tendenze europee. Abbiamo gia scritto su gueste pagine come i maggiori esperti europei di lingua abbiano convenuto che il futuro di tutte le lingue europee sta nello studio di almeno un’altra lingua europea da parte di tutti i cittadini europei. In guesto contesto e sorto il progetto Socrates-Lingua che prevede tra 1’altro Tinsegnamento precoce della lingua straniera nelle scuole materne. Una delle iniziativa e il progetto Le avventure di Hocus e Lotus, lanciato daH’Universita di Roma “La Sapienza”. A capo di guesto progetto sta la professoressa Traute Taeschner che 6 stata ospite recentemente a Portorose degli operatori delle scuole materne di lingua italiana che da un anno seguono la formazione per poter impiegare nel proprio lavoro le strategie e i materiali prodotti in tutta Europa per Tinsegnamento di otto lingue. La docente ha esposto, raccontando le proprie esperienze umane e professionali, come e arrivata alla conclusione che apprendere una lingua straniera significa innanzitutto superare resistenze “psicologiche” legate alfutilizzo di forme comunicative che, inizialmente, sembrano impedire e ostacolare proprio gli scambi sociali.
II format narrativo Hocus e Lotus parte dal presupposto che il bambino impara a parlare la lingua che 1'adulto gli propone perche gli vuole bene e che nel percepire una figura calda, disponibile e aperta, non distoglie
10	sguardo, ma a sua volta guarda, il suo sguardo si intensifica e si apre alla ricerca delfaltro.
11	progetto, che ha prešo tra 1’altro forma di cartone animato, trasmesso da Rai 3 nelfambito del programma Melevisione, ha entusiasmato le nostre insegnanti che durante la giornata dedicata al primo anniversario delle esperienze hanno esposto i risultati delle sperimentazioni. Hocus e Lotus e stato adottato pure dalle scuole materne slovene, mentre nella prima classe della scuola elementare Dante Alighieri si sta sperimentando per 1’apprendimento precoce della lingua inglese. Un passo in avanti guindi verso 1’Europa degli individui plurilingui e pluriculturali.
Marino Maurel
Lin puhhlico non mol tofolto a ca us a delle avverse condizioni meteorologich e ha assistito sabuto scorso atlo spettacolo offerto dalla Compagnia Teatra incontro. II gruppo armatoriale, presieduto dal noto regista triestino Spiro dalla Porta Xidias, ha presentato Una serenissima giornata d’autunno di Sandro Rossit, che ha curato pure la regia. Gelosie, diabolici piani di vendetta e colpi di scena con apparizioni dalPaldild sono gli ingredienti de! lavoro, presentati in modo platealmente drammatico e grottesco. Buona la recitazione, curata soprattutto nella gestualitd e nei movimenti di scena. La serafa e stata organizzata dalla Cl BesenghL
Testo: M. M.	Foto: C.C.
Non c'e piu religione
Anni addietro ci eravamo complimentati con tutti coloro che avevano avuto 1’idea di risoivere il problema dei locali “fantasma" isotani dandoli in affitto per un solo tallero agli artisti. Oggi, passeggiando per il centro storico di Isola, notiamo nuovi e sempre piu numerosi vani abbandonati che, certamente, non offrono un bel guadro d’assleme della nostra cittadina. A guesto punto veniamo preši da un dilemma: o a Isola non ci sono piu artisti bisognosi di ambienti per le toro attivita, o gli stessi sono ridotti, economicamente padando, a non avere nemmeno il popolarissimo tallero per pagare l’affitto. Gia che ci slamo. Dobbiamo esprimere il nostro stupore in seguito al visionamento della risposta ufficiale data a un nostro concittadino che aveva proposto un buon affitto per avere in esercizio uno dei locali attualmente abbandonati. Bene, guella risposta prevedeva un contratto d'affitto perun periodo di soli sel mesi. “Roba de ciodi".
Gianfranco Siljan
Si dice e non si dice
Soffermiamoci sulFaggettivo “inerente”. Vi diciamo subito che č modo non corretto: Le disposizioni inerenti la quiete pubblica. Correttamente si dirž: Disposizioni inerenti alla guiete pubblica. “Inerire”, infatti, che e verbo disusato, significa comungue: aderire, attaccarsi. Percib e chiara la necessitž delfuso della preposizione “a”.
G.S.
attivitA comunitaria
BIBLIOTECAESALADI
LETTURA
Da lunedi a venerdi, dalle ore 16.30 alle 19.30, Palazzo Besenghi
MANIFESTAZIONI
CULTURALI
Giovedi 4 maržo, ore 20, Časa di Cultura di Isola LUCIANO - AMICI IN CONCERTO
(Luciano Kleva 1954-2003) CONCERTO Dl BENEFICENZA con la partecipazione di Vlado Batista, Alferija Bržan, Rudi Bučar, Calicanto, Tullio Furlanič, Lado Jakša, Klarisa Jovanovič, Katice, Tinkara Kovač, Lazonta, Dario Marušič, Mef, Terra Folk, Tolovaj Mataj, Volk Folk, Vruja II ricavato della manifestazione verra devoluto ai figli di Luciano, Jan e Rok Kleva, guale contributo agli studi.
Ingresso: 2.000 SIT. Vendita biglietti al botteghino del teatro due ore prima dello spettacolo.
Patrocinatori:
Comune di Isola, Comune Cittči di Capodistria, Comune di Pira no, Comunita Autogestita della Nazionalitš Italiana d Isola, Comunitš Autogestita Costiera della Nazionalita Italiana, Centro Regionale RTV Koper-Capodistria, Lix Audio, Lix Stage, Centro per la Cultura lo Šport e le Manifestazioni di Isola, Trattoria Istra-lstria di Isola, Tiskarna Pigraf, Jaka Jeraša, S.l. HisTer, Davorin Marc.
Venerdi 5 maržo, ore 19, Palazzo Manzioli di Isola Inaugurazione della mostra LE CITTA DELLA COSTA SLOVENA
ATTRAVERSO L’OBIETTIVO DEI FOTOGRAFI DEL LITORALE
Partecipera alla manifestazione iT complesso musicale »Vruja«. L’eposizione rimarra aperta fino al 26 maržo 2004. Organizzazione:	Comunita
Autogestita della Nazionalita Italiana di Isola in collaborazione con il Museo Regionale di Capodistria. Patrocinio del Comune di Isola.
AVVISO
La Comunita degli Italiani »P. Besenghi degli Ughi« di Isola organizza un
CORSO Dl CERAMICA ARTISTICA
per ragazzi delle scuole elementari e medie
II corso šara diretto da Zvonko Bizjak, e si terrš presso il laboratorio del noto ceramista da aprile a giugno e da ottobre a dicembre 2004. Quota di partecipazione: 1.500 sit. Informazioni e iscrizioni: segrete ha della Comunita, ogni lunedi dalle ore 17.30 alle 19.00 o al numero 040/880490.
tlMandracchio, fogliodellaComunita italiana di Isola Redattore responsabilc:
Andrea Šumcnjak
Reitazione: C. Chicco, M. Maurel.
C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Šumcnjak
Indirizzo: via S. Gregorčič 76,
6310 Isola, Slovenia
tel., fax: (+386 5)641 50 31,641 58 53
www can-is.si
can.isoIa@can-is.si
KRIMINALIJE
NEVAREN SIN
Izolan je sporočil, da mu je prijateljica zaupala, kako je začel njen sin izvajati nasilje nad njo. Sin je psihično bolan in je bil že večkrat hospitaliziran. Prevzeli so ga reševalci in ga odpeljali v psihiatrično bolnišnico v Idriji.
NEVAREN MOŽ
Izolanka je policiste obvestila, da ji mož ogroža življenje in telo. Nekaj časa ni vedela kako naj se odloči, končno pa je proti njemu le vložila kazensko ovadbo.
ŽEJEN MOŽ
Izolanka je sporočila, da je mož prišel pijan domov in ji grozil, ker mu je pač zmanjkalo denarja za popivanje. Morda pa mu ga bo dal sodnik za prekrške?
ŽUR JE ŽUR
Ženska je prišla na žur v gostilno, na pult odložila torbico in malo pozabila nanjo. Pa je torbica dobila noge in skupaj z njo še dokumenti ter kakšnih 6 tisočakov.
BETONSKI ODLITKI
Občan je sporočil, da je od občine dobil dovoljenje za betoniranje dovoza, kar je tudi opravil. Sosedu pa to očitno ni bilo všeč, saj zdaj vozi po svežem betonu in nanj meče deske. Spor bosta morala reševati na občini ali na sodišču.
ZBIRATELJSTVO PA TAKO
V	družbi Mchano d.o.o. Izola je neznanec v zadnjih 2 ^ mesecih iz skladišča ukradel 57 kosov lokomotiv različnih modelov. Škode je za 425.000 tolarjev.
MEHANIKI POSEBNE VRSTE
V	enem izmed izolskih gostinskih lokalov je pred štirinajstimi dnevi 45-letni Pirančan svoje vozilo Citroen AX, bele barve, reg. št. KPJ3-410 zaupal v popravilo neznancu, ki si ga je očitno prisvojil, saj mu ga do danes še ni vrnil. Prijavitelj ocenjuje, da ga je neznanec oškodoval za nekaj manj kot 300 000,00 sit, kolikor je vozilo pač vredno. Vse, ki bi o vozilu kaj vedeli policisti prosijo, da jih obvestijo na tel. št. 113 oz. na anonimni telefon 080-1200.
MALO SO SE SELILI
Izolanka je obvestila policiste, da je bila nekaj dni od doma, v tem času pa je njen bivši partner v kuhinjo nanosil nekaj pohištva, ki ga je ona pred tem od tam odstranila. V prisotnosti policistov sta se dogovorila, da pohištvo spet zapusti kuhinjo, dokončno rešitev pa pričakujeta z delitvijo premoženja.
SE BOLJ ČUDNA SELITEV
Druga IZolanka pa je sporočila, da se je njen mož najavil, da bo prišel po svoja oblačila, saj živita ločeno. Res je prišel in to v času njene odsotnosti. Vzel si je še toliko časa, da je razrezal vsa njena oblačila in čevlje. Seveda ga bo tožila za takšno pozornost.
ZAPIRAJTE PRITLIČNA OKNA
Izolski policisti poizvedujejo za neznancem, ki si je drznil v sobotnem jutru iz enega od pritličnih stanovanj odnesti televizijski sprejemnik Samsung velikosti 72 cm z daljincem. Kot vse kaže je nepridiprav izkoristil priprto sobno okno in televizor odnesel v neznano. Lastnici je povzročil za 100.000 SIT.
PASJA LJUBEZEN BREZ MEJA
Na policijsko postajo sc je v večernih urah zatekla občanka, ki je v naročju držala svojo psičko, obe pa je naskakoval večji pes, ki je očitno hotel do psice. Pomagal si je tudi z zobni a ni povzročil vidnih poškodb. Policisti so ljubimca zadržali, Izolanka in Julija pa sta odšli domov. Psa so kasnej predali članu Društva prijateljev živali. To seveda ni edini pes, ki se prosto klati naokrog in ogroža svojo okolico. Po mnenju policistov šintarja sicer rabimo a pravijo, da ga ne bo, ker občina ni plačala njegovega dela, ko so odstranjevali klateške pse in mačke. Tako bo pač najbolje, da lastniki psov damo pse na povodce in nagobčnike na gobce, če so psi veliki ali popadljivi, saj še pomnimo lanski primer, ko je pes v prisotnosti lastnika ugriznil otroka v obraz in mu povzročil telesne poškodbe.
RUTINA
Mlajši moški je v pijanosti kršil red in mir pred gostinskim lokalom in se seveda lotil tudi varnostnika. Policisti so ga seveda pridržali do iztreznitve in ga poslali k sodniku za prekrške.
MALI IZOLSKI OGLASI
Stanovanja, poslovni prostori
-Mlada štiričlanska družina išče tri ali štirisobno opremljeno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Ponudbe na tel.: 040 895 304
-	Prodamo kmetijsko zemljišče velikosti 3.370 m2 s pomožnim objektom na območju Izola - Dobrava - Strunjan. Tel.: 64 142 52
-	V zelo mirnem delu industrijske cone V iZOli prodamo Štirisobno Stanovanje velikosti 121 m2, v drugem nadstropju z galerijo (duplex), teraso, pokrito verando, 2x WC, 2x kopalnico, kuhinjo, tremi spalnicami in veliko dnevno sobo s pogledom na morje. Stanovanje ima talno in centralno ogrevanje na plin, kabelsko TV, telefon, ISDN in parkirišče. Cena po dogovoru. Tel.: 041 312 940.
-	Prodam zelo lepo obnovljeno in opremljeno (varovalna vrata, klima, el. centralna kurjava, oprema po naročilu) enOSObnO Stanovanje z atrijem v mirnem delu Izole z lastnim parkiriščem (dOnfKIOm2). Inf. 031 672 851 vsak dan med 19.00 in 20.00.
-	PRODAM GARSONIERO V PIRANU, III. nadstropje, 40m2, obnovljena, svetla, zračna, z vsemi priključki. Cena: 13,5 mio (info 041 68 70 68)
-	Zakonski par petdesetih let išče stanovanje v Izoli ali bližnji okolici za določen čas. Ponudbe na tel.: 041417187
-	Zaposlena Izolanka s hčerko in sinom išče manjše stanovanje za daljše obdobje v Izoli ali okolici tel 040 888 623
-	Staro hlŠO ali Stanovanje v Izoli ali okolici kupi štiričlanska družina, tel 041 608 765 -Oddam nov. Opremljen kozmetični salon,v športnem centru Portorož, info: 040 749 530
-	Kupim manjšo garsonjero v Izoli, tel 05 753 03 87
-V starem mestnem jedru Izole Oddamo popolnoma Opremljen bar. Tel.: 031 353 270
-Kupim manjše stanovanje vizoii tel 031 500368
Motoma vozila
-	Prodam Skuter SFERA 50 ugodni, tel 041 672250
-	Prodam Hvndai 1.3, letnik 90 tel 6418 764
-	Prodam freZO Goldoni 6,5 KW, benzinsko. Cena po dogovoru. Tel.: 041 234 591
-	Prodam Fiat Punto 55 S, letnik 1999, prevoženih 50.000 km, metalno sive barve, prvi lastnik. Cena po dogovoru. Tel.: 041 482 356
-	Prodam dobro ohranjen DIESEl MOTOR Z3 Čoln s komandno ploščo in propelerjem -Lombardini 9 KS z vodnim hlajenjem. Informacije: 041 627 576 (Edo)
Delo
-	25 letna diplomirana Vzgojiteljica nudi VarStVO OtTOk. Tel.: 041 345 626
■	Inštruiram angleščino za osnovno in srednjo šolo in za začetnike ter italijanščino za osnovno šolo. tel 041 315 966
-	Nudim UČNO POMOČ OSNOVNOŠOLCEM (angleščina, matematika). Tel.: 041 866 774
-	Poštena upokojenka nudi pomoč dobrim ljudem 2 - 3 ure dnevno, tel 041 338 419
-	Inštruiram angleščino in nemščinoza srednjo in osnovno šolo. Tel.: 031 506 573
-	Če potrebujete pomoč V gospodinjstvu ali pri likanju, pokličite. 031 316 949. (Zarja)
-	V IZOli nudimo pomoč pri gospodinjskih delih (likanje, varstvo otrok...) 3 do 4 ure dnevno, tel 031 210 858
-NUDIM POMOČ in varstvo starejšim osebam klicati na 041 856 855
-BELJENJE sten, barvanje oken, vrat, postavljanje parketa, tlaka in druga zaključna delaJel.: 031 862 579
Razno
■	Prodamo malvazijo po ugodni ceni. Tel.:05 642 04 13 ali 05 642 05 54
-	Prodam fotokopirni stroj Konica 1216, A4 - A3, zelo ugodno (60.000 sit). An Foto, Tei.: 6403977.
-	Prodam 4 GSM teleione: Nokia, Sagem in 2 Erricsonas priključki Po zelo ugodni ceni. Tel.: 041 738 990
-	Prodam nov raztegljiv kavč na črko L, kopalniški umivalnik, žensko gorsko kolo, rabčjen kombinirani hladilnik Gorenje.. tel.: 641 35 34 ali 041 908 046

je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
Tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 200 SIT.
Založnik / elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010
elektr,naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo(a)mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522
RIBARI SO LETELI DALEČ
Izolski Ribari so žurači posebne vrste. So nepredvidljivi a hkrati tudi tradicionalisti. In tako so tudi letos tradicionalno odšli v Planico na svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Pridružili so se jim tudi nekateri stari izolski žurerji in ne ve sem kdo je bil "hujši".
DRAGAČEVO PRI IZOLI
% •» k' % V
_ -
^4.	—
Dragačevo je glavno mesto takoimenovanih "duvačev", pihalnih skupin, ki igrajo tipično južnosrbsko, cigansko ali makedonsko ljudsko glasbo. Ansambel N. Ajdinoviča je ena boljših skupin te vrste, prejšnji petek pa so nažigali v izolskem kulturnem domu in navdušili polno dvorano zadovoljnih poslušalcev.
NASTAjA BOTANIČNI PARK
Ob vhodu na plažo pri svetilniku nastaja prvi izolski botanični vrt. Pod strokovnim vodstvom izkušenega botanika bodo na tem območju zasadili celo vrsto tipičnih mediteranskih rastlin, od cvetja do grmovnic in začimb. Posebnost botaničnega vrta bo tudi mini fontana za katero so temelje in inštalacijo že postavili, vrt pa bo kombinacija parka P. Coppo in parka pred hotelom Marina.
VALOBRAN ZA VIŽILAN?
V tokratnem Mandraču predstavljamo zadnje, korigirane predloge urejanja obale med Koprom in Izolo. Ob ponovnem uvajanju medmestne železnice in urejanju podvodnih muzejev je zanimiv tudi predlog gradnje valobrana s katerim bi zaliv Viližan zaščitili pred burjo in tako omogočili ureditev športnih površin na območju sedanjega avtokampa Jadranka.
I SAVNA MASAŽA
SOLARIJ ležeči in turbo
uporaba solarija možna tudi izven delovnega časa
URNIK:
ODPRTO VSAK DAN od 14.00 do 31.00 SOBOTA od 14.00 do 33.00 ob ponedeljkih uprto
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
Tel.: 641 40 33, 641 31 06
pr® ®Tirp
Imanahi
I rošure
asopisi
f
ormularji
£Ti -i
lasna
ubilejne tiskovine
zkaznice
ologramske tiskovine
uverte
( ) gledni kartoni
osilne vrečke
amokopirni bloki
tevilčene tiskovine
rdo vezane knjige
čbeniki
Z1 gibanke
in vse ostale vaše / ) elje
BIROGRAFIKA TISKARNA IN KOPIRNICA IZOLA, Industrijska cesta 4 b,
| 6310 Izola, Telefon: 05/663 54 24, Faks: 05/663 54 20, trni	I E-mail: tiskarna.izola@birografikabori.si, www.birografikabori.si