(9^1  195  Jfce)
Trstenjak, ravnatelj više djev. učione u Karlove u. I. Sv. 8°. Str. 78. — Naš rojak ni bil sicer povsem srečen s svojimi črticami »Rane i melem«, katere je letos izdala »Matica Hrvatska«, ali »Ptice« so knjižica, katere bode vsakdo vesel. V njej opisuje največ domače ptice, a delo bode nadaljeval. Posebno zanimiv je uvod, v katerem opisuje ptičje življenje v obče. Sam priznava, da se je mnogo učil od neumrlega Erjavca, veleč: »Fr. Erjavec posta mojim učiteljem, uzorom i nema čovjeka, kojega bih ja u mladosti svojoj toliko ljubio i štovao, kao njega i. t. d.« — Ptice je opisal pisec vrlo zabavno, jezik mu je izboren.
Vodnikovo pismo. V podstrešju župnijske hiše v Krizah pri Tržiču je našel tamošnji g. kapelan Alojzij Žužek med drugimi papirji lastnoročno pismo Val. Vodnika, katero do pičice natančno brez opazek priobčimo. Tako-le slove:
Freiind!
Hiermit erhalten Sie die Zeitung Nr. 5; ich errinerte wohl den Verleger, allein er muC ge-irret haben. —
Secundum Kumerdei kann y nicht fur das lange i gebrauchet vverden; 1) weil y im grie-chifchen abfolute kurz ift; 2) auch im deutfchen ; wo es zugleich fur einheimifehen Gebrauch aus-gemuftert ift, 3) Dalmater brauchen es anftatt jota 4) ift es littera aliena, i. e. graeca, 5) flavifche Alphabethe haben es nur als ifhiza pro graecis vocibus feribendis. 6) alle Slavifchen Schreib-arten haben fimpliciter das h, und S das ift isehe tur alle ausdriicklichen i. — Daher find wir einverftanden, dem y Urlaub zu geben, und nur 5 einfache Vocales zu ftatuiren; ubrigens pro libris grammaticis, und in času Amphibo-logia3 die accente zu Hilfe zu nehmen.
Das deiitfche k. k. — und fo auch einige Ethiket Worte miiffen fich die Leiite abbreviert zu empfangen gewohnen — folglich z. k. id eft k. k. — zu lefen  wiffen —¦ usus plura do-
cebit.-------Mein lieber! wiirden Sie Glagolizam,
und Gyrillicam lesen, da fanden Sie abbrevia-turen, welche mir zwar leflich, und doch einem Z. Kummerdei, Linhart etc: unleflich waren, und find — Coram plura! —
Per zefarfkimo dvoru ift wirklich ein Druk-fehler, und mufi fein: per zefarfkim dvoru, oder auch dvori. — Ich bitte mich bei Ihrer Anher-kunft darauf zu erinneren, und mir die Zeile im Zeitungs-Blatte, wo diefer Fehler fteckt, zu zeigen; vt exhaurire queamus rem in guaaftione positam.
In Betref des f und s in der Mitte der Worte, miifften Sie nur kein gebohrner Slave fein, wenn Sie felbe nicht unterfcheiden. Klingt nicht verfchieden posneti verfpatten, von posnfm, ich verfpatte mich, undpofneti, abraumen, von pofnamem; und fo weiter.
Das groffe ,S, und S, mufi diftinguirt werden; nur Buchdrukker find oft unachtfam, und Correc-
IV. Četrta knjiga je navadna: „Danica", koledar i Ijetopis društva sv. jeronimskoga za g. 1889. 8°. Str. 192. — Danica je tiskana v 29.000 iztisih in je jedina knjiga, katera se med narodom lepo širi. Zabavna in poučna priloga je tudi letos dokaj zanimiva in obsega tudi jedno večjo povest ruskega pisca S. Sjemenova: »Dva brata«, katera je zaradi svoje zabavno-poučne vsebine dobro došla.
Sv. jeronimsko društvo je štelo konec 1887. 1. 7853 členov, za 453 več od 1886. 1. Prihodnje leto si bode zidalo tudi društveno hišo in na-djamo se, da se bode skoraj lepo povzdignilo na blagor in prosveto svojega naroda.
tores auch; das heiffet, auch ich vergeffe oft; allein kiinftig will ich behutsamer fein; obwohl dariiber noch kein Endurtheil gefaffet ift.
Nie werden Sie mich mit Kritik beleidigen, und ich bitte Sie hiermit, nicht mehr dariiber Beforgnifi zu aiiffern; sondern kommen Sie, und kommen Sie nur reeht oft mit Briefen, und perfonlich; zugleich jederzeit mit litterarifchen Einwurfen. Sie find bereits ein al ter Litterator, und qua tališ find Sie mir gewifi jederzeit will-kommen. Wir find uralte Bekannte; wir kennen uns; und fo furehten Sie ja nicht, dafi Sie bei mir unrecht ankommen.
Jetzt noch was neiies; Kehl ift mit Kapitu-lation an uns ubergangen; aus Italien hofen wir bald gliickliche Eraiigniffe. Kiinftigen Mittwoch wird hier Pinhek als Pfarrer inftallirt; deiitfcher Domprediger wird Zhadesh, oder Kagnus. — Der Freimann  ift vorgeftern hier geftorben. —
Ich erwarte Sie mit Freiiden am 25ten oder den Tag, als Sie kommen konnen. Ich bieibe hiermit in Eile
Ihr Vodnik, m. p.
20. Janer 1797.
Dunajska umetnijska razstava povodom cesarjeve štiridesetletnice se je obnesla vsestransko ugodno. Nameravali smo sicer več o njej poročati, a prostor ni dopuščal in zavirala je težava, katero ima popisovanje slik brez illustracij. Opomnimo naj tu, da so se razstave vdeležile: Nemčija, Italija, Španija, Hollandija, Belgija, Sve-dija in Norvegija in Anglija. Bila je pod pokroviteljstvom nadvojvode Karola Ludovika, ki jo je otvoril dne 3. marca in dne 2. junija umetnikom razstavljalcem razdelil darila: 20 zlatih, 30 srebrnih svetinj, tri pa svetinje Karola Ludovika.
Pisalnica. Američani so izumili stroj, ki vam napiše vsak list v razločnih, čistih in lepih črkah. Piše se brez truda in prihrani mnogo časa, ker je moči 10—16 enakih pisem naenkrat napisati. Rabi se lahko v vseh jezikih. ¦— Poskusimo ga opisati! — Mislite si mostiček ali male sani. Za ograjo tega mostička sta dva železna, zobčasta droga. Med tema drogoma leži na beli podlagi ves »abc« in številke in ločila. Pod mostičem je skrinjica, v kateri je počrnjeni papir.
Raznoterosti.
i@S^   196  Ke)
Ta papir pridi pri pisanju med mostiček, črke in številke, iri med papir pripravljen za pisanje. Vse to je premakljivo in gibljivo. Mostiček ima ročaj s potrebnim tipkom za pritiskanje črk in za ravnanje papirja. Vse to je priprosto in trdno izdelano. Velja okrog 40 gold.                 J. J.
,,Kranjske muhe so pa hude!" S tako strašno novico so 1. 1528 Turki iz Kranjskega domu v Bosno prihlačali. To grozno vest so širili po širnem turškem cesarstvu, in kmalu je vedela vsa Turčija od Save do Grškega morja, da so bosniški Turki pred kranjskimi muhami bežali.
Poletu 1. 1528 je prišla četa Turkov čez Kolpo na Dolenjsko. Razdelili so se na več čet, katere so se na vse strani razlile. Jedna teh je ropala okrog Turjaka. Ko je todi vse opustošila, obrne se čez Dobrepolje in Struge proti  Krki.
Ljudstvo je bežalo v tabore in gradove, kamor je odvedlo tudi svoje imetje. Struški kmetje so se zaprli v majhen, a dobro utrjen gradič pod Tabrom. Spravili so v grad vse, kar so mogli. Neki kmetic je pripeljal tudi svoje čebele v grad, ker se je bal, da bi mu Turki panjev ne sežgali. Zamašili so panje in so je zložili v skla-dalnico za grajskim obzidjem.
Turki more in požigaje privihrajo v Struge. Urno poropajo, kar so bili Stružanci še pustili po hišah, vasi pa požgo. Nato jamejo oblegati grad.
Hrabro so odbijali struški kmetje vse napade, saj so branili sebe, svoje žene in otroke in imetje. Vendar bi se bili morali prej ali slej podati, kajti Turkov bilo je le preveč.
Peti dan je že trajalo obleganje. Turki poskušajo poslednji napad, kajti morali so hiteti, da bi ne prišli Dobrepoljci Stružancem na pomoč.
Stružanci se bore s poslednjimi močmi. Metali so debelo kamenje in hlode čez obzidje, a ko jim je tega zmanjkalo, prišle so na vrsto če-
bele. Panje so pometali čez obzidje v najgostejše gruče Turkov.
Vspeh je bil sijajen in nepričakovan. Panji so se ob trdih turških bučah razbili, in sedaj so se čebele razdražene vsipale Turkom v obraz ter so je grozno pikale.
Turki se novega sovražnika niso mogli ubraniti z mečem, niti s čim drugim. Zaradi tega obrnejo hrbet in popustivši ves plen, spuste se v beg, rešeni Stružanci pa za njimi. Tem so se pridružili Dobrepoljci in združeni so podili Turke skozi Hinje proti Krki. Tako so premagale male čebelice Turke ter rešile Stružance.
Turki so se še dolgo pozneje spominjali hudih kranjskih muh.                  Priobčil Fr. Jaklič.
Narodni pregovori. Vsako selo ima svojo šego, vsaka hiša svojo čud. — Kakov panj, takova mladika. — Pod kupljenikom (mernikom) ni moč plesati. — Zrelih hrušek ni treba otresati.
—   Lahko je z drugo roko kače loviti. — Ki kupi, ta lupi. — Kdor hoče psa tepsti, lahko mu je palico dobiti.  —  Sem   sam kakor   lilek.
—  Hiša je jama, če še toliko notri vržeš, nikdar ni zadosti. — Kdor trn na potu pobere, ima en greh manj. — Dok kolo teče, repa raste. — Kdor ne da sitemu,   i   ne   bo dal potrebnemu.
—  Kar je rano, to je zdravo. — Ki se ima u kaj, se brzo preobleče. — Mal pir, velika usta.
—  Žaba ni za lešnike.
V Adlešičih nabral Iv. Sašelj. Popravek. Sotrudnik naš, g. Janko L e b a n, učitelj v Avberu, prosi nas, da bi popravili sledeče: V pesmi »V bolezni« v 10. listu »Dom in Svet«-a čitaj drugi stik četrte kitice: »Rešenja (ne rešenje). V pesmi »Pri mrtvaškem odru brata Avgusta« čitaj bltlga (ne draga).
Temu listii smo prideli četrt pole priloge, naslov in kazalo, zavitek, in ,, Vabilo na naročbo".
5KŽ*" Ker je vabilo na naročbo tiskano posebej, ni nam treba tukaj reči nič druzega, nego: Srčna hvala vsem pisateljem in naročnikom! ^Nfa svidanje v novem letu!
Za bodoče leto je uredništvo dovolj preskrbljeno, da ne bode treba nejevoljnim biti citateljem. List bode pisan poljudno; ni pa namenjea otrokom, ampak odrasli učeči se mladini, ki spoznava življenje in hrepeni po omiki.
Kaj lepo prosimo one naročnike, ki niso še plačali naročnine, naj se nas spomnijo. Tako tudi prosimo dosedanje naročnike, da bi blagovolili kmalu naročiti se tudi za bodoče leto, ker je treba o pravem času določiti število iztisov, kakor tudi napraviti natančen zapisnik in oskrbeti naslove. Prosimo, da bi nam natančno naznanili naročniki zadnjo pošto, ker sicer nam prizadenejo mnogo truda in tudi nered pri pošiljanju. Skrbeli bomo, da bo vladala v razpošiljavanju točnost in rednost. Prosimo, da bi se naročniki, kadar ne dobijo lista pravočasno, poprej na pošto obrnili, potem na upravništvo, ki bode vsak nedostatek poravnalo.
Štev. 1. in 2. sta se poslali mnogim na ogled, nekateri so tudi po dva izvoda jedne
številke dobili:   prosimo prav lepo,   da  bi   nam   dotične 'preostale   številke, zlasti pa 2. štev. vrnili. Ako nam kdo odstopi 2. štev. 1. 1., radi jo kupimo.
Posebnih platnic za vezanje nismo dali napraviti, ker je letnik predroben, pač pa bomo to oskrbeli prihodnje leto. *S2L
Uredništvo in upravništvo.
Cena: Za celo leto 1 gld. dO kr.; za pol leta 80 kr.  Uredništvo in upravništvo
je v Marijaniščn.
Izdajatelj, lastnik in urednik dr. France Lampe.       Tiskala »Katoliška Tiskarna« v Ljubljani.