Izhaja 10. in 25. vsakega meseca. Leto III. Štev. 19. Narodni Gospodar GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE. Člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno. A Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne Cena listu za nečlane po 6thi krone na leto; za pol leta dve kroni; w vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit-vrste, za za četrt leta eno krono; posanme številke po 20 h. * večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 143. V Ljubljani, 10. oktobra 1902. Poštno-hran. št. 849.872 Kmetijstvo. Poljedelstvo. Vrednost zboljšanja zemljišč. Koliko da je vredno raznovrstno zboljšavanje zemlje, ton aj-boljše dokazujejo vspehi. Tehnična pisarna deželnega kulturnega sveta za kraljestvo češko navaja v svojem poročila za leto 1901 sledeče podatke, ki v polni meri zaslužijo našo pozornot. Na gospodstvu Sedlec pri Kutni gori so izboljšavah v letih 1891—93 zemljo, melijoraeija je stala za vsak hektar (10.000 m2) okoli 250 K. Vsled tega se je zemlja toliko zboljšala, da je poskočila najemščina ravno za polovico. Drenaža ali odpeljava vode (osuševanje) na gospodstvu Hermanove mestice ima za posledico, da je mogoče drenovano parcelo spomladi bolj zgodaj obdelovati in da se veliko lažje orje. Pridelek je znašal pred osuše-njem 270 kvintalov sladkorne pese in 7 mandljev žita, po osušenji pa pridelajo v dobrih letinah 320—340 mq pese in 10 mandljev žita na hekarji. Melijoracijski stroški znašajo 316 kron za ha. Tudi na suhih parcelah ima drenovanje dober vspeh in dobre posledice, ker pre- zračenje tal pospešuje rastlinsko rast. Na gospodstvu Libohoviee so drenovali pri Hotješovu S'GS ha in v Klapskem ribniku 14'39 ha s stroški 315—320 kron za ha. Dohodki dveh mokrih letin, v katerih so vladale za časa rasti enake vremenske prikazni, nam omogočujejo prav dobro primer- janje. pšenice ječmena detelje pese Pridelek Ž O o S > o > na ¥ m "3} "vi hektaru g « g % ti S S E E g E pred drenažo (leta 1882/83) 43 129 28 151 IGO 13 3 po drenaži 1. 1897/98 58 234 45 22-2 32 3 315 pridelek se je povi- 35 81 GO 4G 100 136 šal v °/o za Tudi dobrota pese se je bistveno zboljšala. Na gospodstvu Hoeen so zboljšali, namreč osušili, zemljišča s stroški 482 kron za ha. Naturalni dohodki so bili na ha v dveh enakih navadnih letinah: pred drenažo pšenice ječmena ovsa pese krmske mešanice hektolitrov met. stotov. Leta 1891 146 27-4 17'2 188 9-9 Leta 1897 m 18 10 144 57 Po drenaži Leta 1898 20 28-4 18 380 15 Leta 1901 24-3 35-6 20-1 350 19 2 Mlatilnice z motorjem. (Piše Fr. P.) Neprimerno je, si bo modra kdo mislil, pisati pri naših malenkostnih razmerah, kjer še v večini slučajev poje cepec svojo pesem, o parnih in drugačnih mlatilnicah z elementarnim gonilom. Jaz pa mislim: Česar eden ne premore, to je igrača petdesetim in v dveh, treh vaseh je pač več kot petdeset gospodarjev. Znane so mi vasi po Moravskem, kjer najmanjšemu kmetiču ne pride več na misel, ubijati se z mučnim cepcem po cele tedne, ampak vse omlatijo skupno s parno ali drugo silo. Lansko leto, če se prav spominjam, sem tudi čital, da se je ustanovila mlatilna zadruga v Zabnici in po Francoskem je veliko podobnih zadrug za skupno mlačev. (V eni prihodnjih številk hočemo kaj več spregovoriti o njih.) Iz tega stališča opisujem danes mlatilnice na motor, da dobite gospodarji, ki Vam bo stvar še po večini neznana (v ljubljanski okolici je ljudstvo nekoliko seznanil s tako mlatilnico g. bar. Codelli) vsaj površen vpogled v ta stroj, njegovo delo itd. Morda se vendarle s časoma tudi v tem oziru kmetje kaj ganemo in si tako saj nekoliko olajšamo težko breme Adamovih otrok, ki nas o mlačvi močno prijema. pri čemer 1 kg premoga spremeni 6—7 kg vode v paro. Za 1 HP in uro se potrebuje 2^2—3—4 kg premoga ali 12 kg slame in 15 do 25 I vode; za mlačev 100 pšeničnih snopov je treba pokuriti kakih 10—12 snopov slame. Manjše lokomobile do 4 HP imajo večkrat po konci stoječ ci-lindrčni kotel z nekaterimi jpočez stoječimi vrelnimi cevmi (Galloway-jev sestav). Ležeči parni stroj je z ležišči za ločecevo vreteno pritrjen (za-nitan) na kotlovem plašču. Obstoji pa: tilnice s 125—150—165 cm širokim bobncm 6 — 8—10 jffP, šro-tovniki potrebujejo 1—4, slamoreznice 1—2, reporeznice */2—1, ena žarnica za 16 normalnih sveč potrebuje '/2 efektivne konjske sile. Poprečno je pri lokomobilih efektivno delo pri 4—5 atmosferah prve napetosti in pri P4 m betove brzine na sekundo enako dvakratni nominelni konjski sili. Gonila na petrolej ali bencin (glej sliko) obstoje iz ležečega ali stoječega cilindra, na eni strani odprtega, v katerem se v 4 Kadar ne zadostuje več ne človeška, ne živalska sila za pogon kmetijskih strojev, posebno pa sestavljenih mlatilnic, tedaj posežemo po drugih silovitih močeh, kakor so: prevozni parni stroj (lokomobile), petrolejevi, bencinovi, špiritovi motor, da moremo pov-sodi, na polji ali na dvorišči, mlatiti in druga dela opravljati, ali pa rabimo stalne (štacijonerne), parne, plinove, električne, vodne (vodna kolesa, turbine itd.) in ve-terne motorje, h katerim pride še električni prenos sil. Parni stroj, ki ima za naše kmetijske namene 21/2—8—20 no-minelnih konjskih močij {HP) obstoji iz parnega kotla, parnega stroja in iz voza za prevažanje (prednja in zadnja kolesa s štango vred). Kotel sam zopet obstoji: 1. iz notranje in vnanje ognjene pušice z ražnjem, iz pepelnega zaboja in ognjenih vratec, 2. iz večinoma ležečega cilindričnega kotla, v katerem je vdelanih po 30—40 vrelnih cevij iz kovanega železa, 3. iz dimove pušice z dimnikom v jemalcem za iskre in vgaševal-ccm isker in 4) iz raznih armatur (sem spadajo vodokazna stekla, preskusni petelinci, manometer, ki kaže, kakšno napetost da ima para, varnostni zaklopci (ventili), parna piščalka in petelin za spuščanje vode. Za napajanje kotla služi neprestano delujoča parna sesalka in večinoma še ročna sesalka ali in-jektor. Kmetijski lokomobili so uravnani večinoma za premog, pa tudi za rjavi premog, šoto, les, oblanje, slamo, turščina stebla, trsje itd. in v zadnjih slučajih imajo zvečano ražnjevo ploskev in poseben aparat za vkladanje, da se more zložno vlagati in razprostreti slamo v ognjeni puščici. Kurilna ploskev znaša za efektivno konjsko moč 1'5—2, m1 kar da na uro 15—25 kg pare, 1. iz enega cilindra, ki ga večinoma še obdaja parni plašč (parni dom) — pri kompaund-lo-komobilih imamo 2 cilindra z različnim premerom —; v ta cilinder se spušča po enostavnem ploščnatem premikovalcu para, 2. iz parnega beta, ki je v zvezi z betov im drogom, ki je po križni glavici spojen z vodilnim drogom, ki zopet z ločecom goni, 3. vreteno z zamašnjakom, ki služi ob enem kot šajba za jermen. Enostavne mlatilnice potrebujejo pri bobničevi širini 62 do 94 in do 125 cm poldrugo do 3 ali 4 konjskih močij, sestavljene mla- betovih pregibih (,,čveterotakt“) zgodi sledeče: 1. prvi betovi pregib vsesa zmes enega dela plina in 25 delov zraka, 2. ko gre bet prvikrat naprej tedaj se ta zmes najpopreje stisne in zgosti, ko pride bet do mrtve točke, se vname s pomočjo žarečega razplinjevalca ali pa še pri-pravnejše z električno iskro in plinova zmes se vsled tega razpoči ali eksplodira vsled tega, 3. mora iti bet v drugo nazaj dočim 4. se s tem, da gre bet v drugo naprej, iztisnejo sežgani plinovi skozi poseben zaklopec. Moč da gonilo samo mej drugim in tretjim tekom, takrat se namreč prenese sila eksplodiranega plina na bet, betov drog itd., slednjič na težki zamašnjak, ki s svojo vstrajnostjo pomaga čez ostale tri takte. Za ohlajevanje cilindra služi vedno sta ivoda, ki se na poseben način vedno z nova oblaja. Petrolejska gonila z 8—12 konjskimi silami potrebujejo kadar se izrablja njihova moč samo na pol 0,5—1, kadar se izrabljajo popolnoma 04—06, manjša gonila z 2—4 konjskimi močmi pa potrebujejo 07—1, oziroma 05 do 0-6 litrov svetilnega petroleja za uro in konjsko silo; hladilne vode je treba 20 litrov na konjsko silo in 10 ur. Ta gonila na petrolej ne po-trebuiejo ne dovažanja vode, ne goriva, ker se ju tako malo potrebuje, za nje ni predpisanih revizij ali pregledovanja kotla po oblastniji, ravnanje ž njimi je kaj priprosto, toda če olje ni pripravno, se ta gonila rada pokvarijo, zato imajo pri stoječih napravah prednost snažnejša, če tudi nevarnejša gonila na bencin ali špirit. S pomočjo elektromatizma pretvorimo lahko mehanično ali gibalno energijo (silo), ki smo jo dobili s kakeršno koli močjo, živalsko, vodno, parno, v električno energijo v prvotnem (primernem) dinamostroju. To električno energijo izkoristimo lahko s pomočjo bakrene žice v primeru O17—5'7 mm bodi si za razsvetljavo, ali pa jo v drugem enako uravnanem sekun-dernem dinamostroju, ki mu pravimo elektromotor, pretvorimo zopet v mehanično energijo, katero sedaj lahko oddamo delavnim strojem (mlatilnicam, slamoreznicam, mlinom itd.) Elektromotorje rabimo za go-nitev slamoreznic, sesalk, centrifug itd. stalne, sicer pa prevozne. V zadnjem slučaju je pritrjen elektromotor neposredno na mlatilnem stroju in v direktni zvezi z bob-novim vretenom, ali pa je elektromotor montiran (postavljen) v bližini mlatilnice ter goni vreteno s pomočjo jermena. Prvi način rabijo pri mlačvi na prostem polji, drugi pa, kadar se mlati doma na dvorišču, ker se lahko v tem slučaju goni z elektromotorjem vsak drugi stroj, ventilatorji za hleve, dvigala za žito, razsvetljuje lahko dvor in hišo itd. Sila elektromotorjeva odvisi od razlike napetosti (Volt) obeh vijakov. ki električni tok do-, ozir. odvajata pomnožene s tokovo močjo (Amper). Volt x Amper se imenuje Watt. Ena konjska sila znaša ali je teoretično toliko kot 736 Wattov, HP en Watt tedaj = n. pr. 184 Voltov x 4 Amperje je 736 Watov ali 1 HP. V resnici pa se dobi v vporabo v prvotnem dinamo le 90—92 °/o HP t. j. 663—677 VVattov in od tega pride v prid v elektromotorju zopet samo 65—80 °/o,t. j. 430 do 541 VVattov ali 0'58 do 0'74 konjske moči. Vsega uvaževanja vreden in za kmetijsko bodočnost velevažen obeta biti električni prenos sil, ta obstoji iz stalnega vrelca sile (na pr. vodna moč, bencinovo gonilo, de Lavalova parna turbina v zvezi z dinamo) in iz napeljave v daljavo. Za enaki tok do napetosti 500 Voltov, ki zadostuje za okoli poldrugi hm daljave, je potreba dveh, za izmenjalni ali vrtilni tok za 5000 Voltov in večjo napetost, ki zadostuje za 15 hm daljave, je potreba 3 napeljav. V zadnjem slučaju je treba visoko napetost v napeljavi s pomočjo transformatorjev na sekun-derni postaji pretvoriti v nenevarno nizko napetost. Bakrene žice se pritrdijo na 30—40 m, žice iz silicijevega bronca pa na 60—70 m mej seboj oddaljenih drogovih ali jarho- lah na porcelanastih izolatorjih, ki so 6'S m od tal in kakoršne vidiš ob večjih cestah s telegrafično napeljavo. Vem, da mnogemu naših čitatelj e v marsikaj zgorej povedanega ne bo jasno, posebno takim ne, ki niso imeli prilike od bližje ogledati si električne naprave, morda tudi ne bencinovega ali petrolejskega gonila, morda celo parnega stroja niso vtegnili nikoli ogledati. Takim bi težko ustregel tudi z dobrimi slikami, kakoršnih žal imamo vsaki trenutek pri roki, da bi vse umevali, pa to nič ne de. Predno napišem nekaj stavkov o moderno sestavljeni mlatilnic sami, sem čutil potrebo spregovoriti nekoliko o njihovem bistvenem predpogoju, o pripravnih gonilih. Ko pridemo do mlatilnih in drugih zadrug, ki bodo uporabljale razna gonila doslej mrtvih sil, tedaj bo tudi ta članek lahko umljiv vsakemu, ki bo imel s stroji kaj opraviti ali si jih vsaj natančneje ogledal. (Konec sledi) Živinoreja. Živin or ejčeva domača lekarna. Od prastarih časov je bila navada, da je poskušal hišni gospodar zdraviti bolezni svoje živine kakor tudi svojih domačih z domačimi zdravili; zlasti še so imele v prejšnjih časih ženske nalogo, priskočiti na pomoč v prvi sili, kakor so še zdaj na glasu skoro v vsakem kraju take ženske, zlasti konjederke. Pač je samo ob sebi umevno, da iščemo pri prvem bolezenskem pojavu takoj primernih sredstev, in tu moramo priznati, da so imeli to stvar naši pradedje mnogo bolje uravnano, nego Jjo imamo njihovi potomci, ker so znali kaj pametno rabiti mnogoštevilna zdravila iz polja, gozda in vrta. Kakor se je izvršil v zdravilstvu velikansk preobrat z ozirom na rabo sredstev in se je zaupanje na stare, pri nas rastoče zdravilne rastline polagoma močno zrušilo ter so na njihovo mesto stopila druga sredstva, tako se je zgodilo tudi po naših domačijah — pa ne v naš prid. Vzrok, zakaj da smo izgubili zdravila, ki se dado dobiti na vrtu v najboljši kakovosti in skoro zastonj in ki jih lahko sami pripravimo in pravi čas rabimo, je v kratkem tale: Sredi preteklega stoletja so iznašli umetnost pridobivati iz rastlin zdravilne snovi s špiritu-voznim izvlečkom in iz njih nare-jati tako imenovane esence ali tinkture. Na ta način se da učinek sredstva doseči z veliko manjšo množino in človek je v stanu, učinek zdravila veliko natančneje določiti, nego je bilo mogoče po-preje. Pri tem je pogrešena samo ena reč: da je namreč v izvlečku samo en del učinkujočega rastlinskega zdravila, in da večji del ne preide v esenco ali v tinkturo. Pozneje so se naučili spoznavati v teh esencah in tinkturah še posebno učinkujočo snov, velikokrat kot določeno kemično spojino, tako zvane alkaloide in na ta način so iznašli skrajno močna važna zdravila, ki v čisto majčkenih množinah podana dosežejo glavni učinek sredstva. Kot zgled lahko navedemo: Kinovo skorjo, rabljeno v letih 1830—1850, kina-tinkturo, rabljeno 1850—1870, kinin, ki se rabi v novejšem času, podobno je bilo s hrastovo skorjo, ki se je spočetka rabila, za njo galusova tinktura in sedaj rabimo tanin itd. Zraven tega je prišla vsled visokega napredka kemije še velika množica vplivnih snovij, ki so bile vse v preiskavi z ozirom na svojo zdravilno moč. Lahko rečemo, da od stotin, od tisočev novih kemijskih spojin, ki vsako leto pridejo na dan, ne ostane niti jedna ne-preskušena z ozirom na to, da-li se ne bi dala porabiti kot zdra- vilno sredstvo pri človeških in živalskih boleznih. Ne samo najčistejše kemične spojine, ampak tudi vsi odpadki, ki se v tovarnah ne dado na noben način več uporabiti, morajo še prestati skušnjo, če se ne bi dalo iz njih napraviti še kako zdravilo. Pri nebroju zdravil, ki nastajajo na ta način, je lahko umevno, da so zdravniki stara, priprosta domača zdravila potisnili na stran, da je pa to storilo tudi prebivalstvo na kmetih, posebno živinorejci, to se nam zdi vsega obžalovanja vredno in čisto napačno. Kaj pomagajo živinorejcu vsa ta izvenredno zdravilna sredstva, ki so v močnejši obliki deloma pravi pravcati stropovi, ako jih more dobiti šele po velikih okoliših in ako jih ne more in ne sme rabiti kar naravnost, kakor hitro jih potrebuje! Preobrat se je pokazal na ta način, da se je naselila po hišah, kjer so popreje sami pridelovali, nabirali in prirejali dobra domača zdravila, da se je na takih posestvih naselila homeopatična lekarna. Mnogi trdijo, da utegne homeopatija imeti učinek samo pri človeku, pri katerem se da mnogo doseči z domišlijo in pregovorje-njem, da pa niso homeopatična zdravila pri živini čisto nič vredna, naj pravijo zdravniki in lekarnarji to ali ono, svojim očem moram vendar bolj verjeti in ako vem iz skušnje, da je bilo ozdravljenih na stotine prešičev s home-opatičnimi zdravili (arsenik) mi vendar nikdo ne bo hotel utepsti v glavo, da je igrala pri tem kako tudi najmanjšo ulogo bujna domi-šlija pujskov, ki niso znani kot posebni fantasti. S tem pa še ni rečeno, da bodi živinorejec homeopat z dušo in telom, ker mora biti pravi gospodar odločen nasprotnik vsake stvari, kadar se pričenja izrojevati v vraže in bi se mu potem lahko vrglo v obraz ono Prešernovo očitanje: „Zdaj si življenja tat če si namreč slab homeopat.* Dajmo vsaki reči čast, ki ji gre in nikoli ne bomo uhajali čez ojnice. Zato se nam zdi zelo pametno, ako se povrnemo kmetovalci zopet nazaj k starim lepim šegam in pridelujemo sami vsaj nekatera rastlinska zdravila, da jih nabiramo o pravem času in jih skrbno pripravljamo, kakor so bili vajeni naši očetje. Kot rastline, oziroma rastlinske dele, ki so posebno zdravilni, in ki jih priporočamo gojiti, imenujemo sledeče: Svedrec ali encijan, pelin, kol-mež, gjumber (ingver), kumna, konjska meta, brinjeve jagode, že-nof ali gorčica, tobak, orehovo listje, hrastova skorja, komike, dalje sledeče snovi: Kuhinjska sol, Glauberjeva sol, grenka sol, soda, galun, katran, lizol, slivno olje, kis in vinski cvet. Te snovi se hranijo v omari, ki ima predale, in ki se da zapreti, torej v popolnoma pravilni domači lekarni, najbolje jih vsako leto prenoviti. Poleg imenovanih stvari je primerno, ako imaš za posebne slučaje še te-le stvari pri roki: Platnene in volnene obveze, zavoj obvezilne bate, steklenico za vlivanje, požiralnikovo cev in tro-kar; druge potrebne stvari za hlajenje, prtovi, pokrivače, vrvi in pod. so tako ali tako v vsaki domačiji. Prof. Hofmann v „nemški kmet. živinoreji.11 Koliko stane izreja teleta? Povodom kmetijskega izleta letošnje binkošti sem obiskal z več tovariši tudi štajersko deželno vzorno posest na Oberhofn pri St-Galnu, ki je vzgledno oskrbuje g. dr. Schuppli. Na našo prošnjo nam je g. doktor pri skupni ve- čerji podal glavne poteze svojih izkušenj iz živinoreje posebno primerjajoč izrejo mlade plemenske živine z napajanjem in sesanjem ter nam predložil tudi zanimive račune, ki kažejo stroške izreje mlade živine na štajerskem deželnem posestvu Oberhof. Glavne misli njegovega večernega govora hočem podati našim ljubljenim bralcem. Ako smo se odločili izrejati plemenska teleta z napajanjem, je treba po namenu reje razločevati množino podanega mleka, t. j. drugačne množine dobiva žival namenjena za razna opravila, drugačne ona, od katere zahtevamo in pričakujemo samo obilno mleka. S tem ni rečeno, da bi morali v enem slučaju rediti preobilno, v drugem preskromno, ampak v vsakem slučaju je treba dati živalim toliko mleka, kolikor je poprečno primerno njihovi naravi. Ako pregleduješ, dragi gospodar, sledeče tabele, ki ti kažejo množine mleka, ki naj se podajajo, najdeš, da tiči razlika mlečne množine bolj v dnevni množini nego v trajanju podajanja mleka. Za vsako leto je tudi povedano, koliko in kako dolgo da je podajati teletom sveže mleko, dalje pa tudi poseben vzorec, namenjen onim, ki bi radi polno mleko nadomestili deloma s posnetim. Pred vsem moram pa omeniti da se da to delno izrejevanje s posnetim mlekom izpeljati le ondi, kjer je pri roki mlečni posnemal-nik (bodisi lasten pri hiši ali pa pri mlekarski zadrugi skupen); kajti le tu je mogoče dobiti sladko ne zastano ter dobro posneto mleko. Posneto mleko iz latvic se ne da rabiti za mlada teleta za pleme, Polno mleko se sme nadomeščati s posnetim le prav polagoma in samo posneto mleko se sme pokla-dati še le zadnji čas izreje in krmljenja z mlekom. Iz proračuna stroškov bomo pozneje razvideli, da s krmljenjem posnetega mleka ne nameravamo v prvi vrsti izreje napraviti cenejše, ampak glavni namen pri tem je le, da posneto mleko kolikor moč dobro izkoristimo. Za razne namene priporoča g. dr. Schuppli sledeče mlečne količine: 1. Mlečna mera za junčka za razne namene. Junček dobiva skozi litrov dnij svežega mleka litrov 21 po 6 skupaj 125 126 „ 10 n 1260 14 „ 9 n 126 14 „ 8 n 112 14 „ 7 n 98 14 „ 6 n 84 14 „ 5 n 70 14 „ 4 n 56 14 „ 3 n 42 14 „ 2 n 28 7 „ 1 n 7 266 skupaj 2009 2. Mlečna mera za junčka v razne i aamenc, pri čemur : sc pa polno mleko deloma nadomestuje s posnetim. m 1 e k a mleko polnega posnetega sveže posneto dnij litrov litrov 21 po 6 — = 126 — 63 „ 10 — = 630 — 63 „ 8 2 = 504 126 14 „ 7 2 = 98 28 14 „ 5 4 = 70 56 14 „ 3 5 = 42 70 14 „ 2 6 = 28 84 14 „ 1 6 = 14 84 14 „ — 6 == — 84 14 „ — 5 = — 70 14 „ — 4 = — 56 7 „ — 2 = — 14 260 skupaj = 1512 672 3. : Mlečna mera za junčka v gospodarstvih na mleko. dnij svežega mleka litrov litrov 21 a 6 = 126 112 a 8 = 896 42 a 7 = 294 14 a 6 = 84 14 a 5 = 70 14 k 4 — 56 14 a 3 = 42 14 a 2 = 28 7 k 1 = 7 252 skupaj = 1603 4. Mlečna mera za junčka v gospodarstvih na mleko, ako se sveže mleko deloma nadomestuje s posnetim. mleko mleko sveže posneto sveže posneto dnij litrov litrov 21 po 6 - = 126 — 56 „ 8 - 448 — 56 „ 6 2 = 336 112 42 „ 5 3 = 210 126 H „ 4 3 = 56 42 14 „ 3 3 HZ 42 42 14 „ 2 3 = 28 42 H „ 1 4 = 14 56 14 „ — 4 = — 56 7 „ — 2 = — 14 252 skupaj = 1260 490 5. Mlečna mera za teličico v razne namene. dnij svežega mleka litrov litrov 14 po 5 = 70 70 „ 8 — 560 14 „ 7 = 98 14 „ 6 = 84 14 „ 5 = 70 14 „ 4 = 56 14 n 3 = 42 7 „ 2 = 14 7 „ 1 — 7 168 skupaj = 1001 6. Mlečna mera za teličico v razne namene pri delnem nadome- ščanji polnega s posnetim mlekom. dnij mleka sveže posneto litrov mleko sveže posneto litrov 14 po 5 — = 70 — 35 „ 8 — = 280 — 35 „ 6 2 = 210 70 14 „ 5 3 = 70 42 14 „ 4 3 = 56 42 14 „ 3 3 = 42 42 14 „ 2 3 = 28 42 14 „ „— 6 = — 84 7 „ — 4 = — 28 7 „ — 2 = — 14 168 skupaj = 756 364 7. Mlečna mera za telico, iz koje ima postati dobra molzna krava. Dobiva naj skozi ilnij svežega mleka litrov litrov 14 po 5 = 70 70 „ 6 = 420 14 „ 5 =: 70 14 „ 4 = 56 14 „ 3 = 42 14 „ 2 = 28 U „ 1 =___14 154 skupaj = 700 8. Mlečna mera za telico, ki jo redimo na mleko pri delni nadomestitvi polnega s posnetim mlekom. Žival naj dobiva mleka mleko polnega posnetega sveže posneto dmj litrov litrov 14 po 5 — = 70 — 35 „ G — = 210 — 35 „ 4 3 = 140 105 14 „ 3 3 = 42 42 14 „ 2 3 = 28 42 14 „ 1 3 = 14 42 14 „ — 4 = — 56 14 „ — 2 = — 28 154 skupaj — 504 315 Nataneneji vpogled v stroške, ki jih provzroča taka izreja, podamo prihodnjič, vpoštevaje tudi razne druge stroške. Čebelarstvo. Proč z dvojnimi stenami pri panjih. Ko so vpeljali premakljivo satovje, so si prizadevali čebelarji tudi, da bi dali čebelam kolikor moč toplo stanovanje; to so hoteli doseči s tem, da so dajali panjem, dvojne stranske stene, med katere so devali v prazni prostor žagaje, lesno moko, šotno meljavo in podobne slabe prevodnike toplote. Posebno ranjki baron Berlepš si je veliko prizadeval, da bi razširil dvojne stene pri panjih, tako da je bilo v kratkem času v trgovini dobiti skoro same panje z dvojno steno. V teoriji je stvar tudi čisto dobra in lepa : kajti med dvojnimi stenami sedijo čebele na toplem, kakor v Abrahamovem naročju in potrebujejo jako malo hrane, ker jim ni potreba proizvajati mnogo gorkote. V praksi pa se je pokazalo, da dvojne stene napram priprostim nimajo ravno velike prednosti, ne samo da so priprosti panji veliko cenejši, imajo dvojne stene tudi znatne pomanjkljivosti, kakor se je vže marsi-kak čebebelar večkrat sam prepričal. En tak slučaj pripoveduje tudi sloviti čebelar, p. Celestin Sahin- ger v ,,praktičnem kmetovalcu11. On pravi: „Vže več let imam v svojem čebelnjaku mej drugim tudi panj z dvojnimi stranskimi stenami, ki sem ga dobil prilikom nekega društvenega zborovanja po srečki. Polk, ki je gostoval v tem panji, kar ni mogel in mogel naprej, tudi se mi je čudno zdelo, da so se okrog njega pogostoma izpre-hajali mravljinci, ki jih pri drugih panjih ni bilo. Nič ni pomagalo, niti hvaljeni lesni pepel, ne petrolej, ne kajenje s praškom zoper golazen. Zdelo se je, kakor da bi mrčes kar rastel iz zemlje in ako sem strl jedno mravljo, je stopilo na njeno mesto takoj deset druzih. Slednjič vendar najdem čisto slučajno njihov brlog in skrivališče: Sredi dvojne stene med obla-njem, s kojim je bil napolnjen vmesni prostor, je bilo nastanjenih pač stotisoč majčkenih mravelj, ki so imele ondi svoja obsežna va-lišča. Skozi majhne pokline notranje stene so lezle v panj in si znašale od ondot sladke hrane. To opazivši, sem šel ubogemu trpinu — panju takoj na pomoč, odtrgal sem vnanjo steno proč in celo notranjost nekaj metrov proč v travi sežgal. Mravljincev je bilo toliko, da je imel celo dim duh po mravljinji kislini. Vse to pri enojni steni ni mogoče. Pa tudi s hvaljeno toploto panjev z dvojnimi stenami ni tako sijajno, kot se zdi. Materijal, ki napolnuje medprostor, se namreč navzame čez zimo iz panja vlage, ki jo obdrži še dolgo spomladi, vsled česar je tako stanovanje celo mrzlejše od priprostih panjev, ki se vže pri prvem solnčnem svitu in pomladanskem vetriču osušijo. Ravno tako nisem pri tehtanji v jeseni in po izzimovanji mogel opaziti, da bi bile čebele v panjih z dvojno steno kaj menj medu porabile nego v priprostih panjih. Po navadi so bili obojni panji enako težki, dasi tudi bi morali biti panji z dvojno steno precej težji vsled navzete vlage. Pač pa se vselej, kadar pride pri tehtanji na vrsto panj z dvojno steno, bojim, ker vem vže naprej, da je vsak tak panj vsled svoje lastne teže za 5 kg težji, kot njegovi sosedje s priprostimi stenami.11 Sadjarstvo. Obiranje sadja. Način, kako se dobiva sadje iz sadnega drevja, je še v premnogih krajih zelo pomanjkljiv. Mnogokrat zlezejo ljudje na drevo in otresajo sadje s tako bursko močjo, da se potrga velika množina kratkega sadnega lesa, ki je skladišče in zaloga rodovitnosti, lesa, na kojem se tvorijo vedno novi sadni popiki, tako da je velikokrat pod tako otresenim dvevesom vse polno takih majhnih mladik. Kar noče pasti na tla s tresenjem to se stepe z drogovi, kar je še bolj nespametno. Škodljivost takega ravnanja se kaže jako očitno o letinah, ki se ne morejo pohvaliti z množino sadja, kakor je n. pr. letos v mo-ravškem kraju. V takih letih sc namreč vsakdo boji za svoje malo sadja in hiti, da ga čim preje otrese. Pa ravno v takih letinah je najbolj priporočati, da bi se sadje kolikor se da dolgo pustilo na drevji, zlasti jesensko in zimsko sadje, ker se sadje, ki naj vstraja v shrambi dolgo časa, še le na drevju do dobra dozori in izpopolni. Zimsko sadje naj bi se obiralo šele pričenši z 10.—15. ali 20. vinotokom. Seveda imamo tu v mislih srednje letine, kadar je leto zelo toplo, se obira popreje in padanje posameznih dobrozrelih in zdravih sadov raz drevje pri nevetrovnem vremenu nam najbolje kaže pravi čas, kedaj je treba obirati sadje in sicer brez najmanjše škode, ker v tem času zadostuje čisto na lahko potresti, da pade sadje na tla. 295 - Zelo bi bilo želeti, da bi pov-sodi, kjer zdaj prezgodaj tresejo sadje, obirali vsaj za en teden do štirinajst dni pozneje, sadno drevje bi tako prizanašanje jako bogato povraćalo z boljšo in obilnejšo žetvijo. Poreče mi kdo: da s tem izgubimo preveč sadja z odpadavci, na kar mu odgovarjamo, da je ta zguba dozdevna in navidezna, ki se več nego izravna s tem, da sadje, ki ostane do popolne zrelosti na drevji, vsled tega postane toliko popolnejše in sočnejše. Sicer je pa itak edino prava, da vsako jutro poberemo odpadlo sadje; to najlažje storijo otroci. Odpadlo sadje prav lahko porabimo za sadno vino, kis in v kuhinji za razne namene. Da se da odpadlo in otreseno sadje le malo časa ohraniti, to si lahko razlagamo ; najboljše se to zgodi v neprevelikih kupih kalna prostem t. j. na travi. Od sto otresenih sadov jih ostane komaj tretjina nepoškodovana. Za to je treba tako sadje kmalo porabiti. A ko je sadje na drevji dovolj dozorelo, potem dobimo prav zelo dobro sadno vino, ki odgovarja kakovosti sadne vrste iz katere je iztisnjeno, drugače je pa sadni mošt malo vreden, vsaj dosti menj kot bi bil, ako bi bilo sadje dozorelo. Da je treba zimsko sadje za mizo kakor tudi za kuhinjo z roko obtrgavati, je samoumevno; žal, da k temu pogostokrat primanjkuje potrebnega časa, Ako podložimo pod drevje slamnate pogr-njače, smemo otresti tudi trdo zimsko sadje, treba pa je skrbno odbrati poškodovano in pegasto ter od toče pobito sadje od onega brez vsakega pogreška. Pametno je tako ravnati tudi pri gospodarskem sadji, zlasti ako se ima predelati v dobro posušeno sadje ali krhlje, ali celo kake finejše izdelke, kompote, zolzne in podobne oblizke. Splošno. Važnost in pomen bakterij v naravi. (Konec) Te snovi zaznamujemo s skupnim imenom „enzime“. Takih en-zimov napravljati pa niso v stanu samo bakterije, ampak tudi živalske in rastlinske stanice. Enzimi, ki jih imenujemo tudi neorganizovane kvase ali fermente, imajo to čudno lastnost, da morejo tudi v zelo majhni količini skoro neomejene množine drugih snovij spreminjati. K takim enzimom spada n. pr. sir išče, ki se nahaja v telečjem želodcu (ki se pa sicer nahaja tudi pri drugih sesavcih). Ravno tako spada semkaj diastaza, ki se nahaja v sladi in ki spreminja škrob v maltozo. Tudi mikroorganizmom višje vrste, na pr. kipelnim glivicam služi nek enzim, da spreminja organske snovi. Tako ne provzro-čajo vrenja vinskega cveta drožne stanice same, ampak nek enzim, ki ga izločujejo. Ta enzim lahko dobimo, ako drožne stanice zmečkamo in ta sok precedimo ter ta precedek pridenemo kaki sladkorni raztopini, ki je zmožna vrenja. V kratkem dobimo alkoholsko vrenje. Enizmi sami se pri tem nič ne spremene. Delujejo tedaj s samo dotiko z dotičnimi snovmi. V obče uničimo in ugonobimo enzime, ako jih segrejemo nad 70° C, kakor bakterije; nasprotno jih pa ne umore nekatere snovi, ki so za bakterije smrtni strup, na pr. kloroform, eter, bencol itd. Razven teh kemijskih sprememb morejo provzročiti bakterije tudi marsikake za oko vidne prikazni; imamo na pr. bakterije, ki izločujejo rdeča, rumena, modra, vijolčna in florescentna barvila, tudi morsko fosforeseenco in lastnost gnijočih rib, da se v temi svetijo, provzročajo mikroorganizmi. Pri mnogih obrtih, kakor tudi v kmetijstvu, mlekarstvu itd. izko- riščamo vedoma ali nevedoma delovanje mikroorganizmov. Alkoholsko vrenje, ki je pri napravi piva, vinskega cveta, vina tolikega pomena, je delo mikroorganizmov, ki jih imenujemo drožne glivice; tako imenovane gnjilobne glivice razdevajo gnoj in omogo-čujejo, da morejo rastline porabiti njegove redilne snovi; še druge bakterije, namreč gomoljaste bakterije na koreninah stročnic vspo-sabljajo mnoge rastline, da morejo izkoriščati v svojo hrano prosti dušik iz zraka. Naprava kruha, kisa, tobaka za kajenje, mnogih barvil, skisane krme, susilaže, strojenje itd., da samo te zglede navedemo, so sama delovanja, ki so mogoča le po sodelovanji mikroorganizmov. Pri mlekarstvu provzročajo ti organizmi kisanje smetane, dajo presnemu maslu njegov aroma in provzročijo zorenje sira. Iz tega razvidimo, da imamo dovolj vzroka, da smo z delovanjem mikroorganizmov popolnoma zadovoljni. Ker sedaj poznamo velikanski pomen njihov za kmetijo in obrtnijo, zato je čisto naravno, da si prizadevamo, kolikor se da podpirati njihovo delo, da gre proces, ki ga imajo izvršiti toliko lažje izpod rok. Največ vspeha v tem oziru so dosegli v pivarstvu, kjer rabijo iz večine za potrebno kipenje čiste nasade znanih, dobrih drož, s tem se more vže naprej z gotovostjo računati na dobroto proizvoda in potem uravnati svoje postopanje. Za istim smotrom težijo tudi v drugih strokah; zlasti si v mlekarstvu veliko prizadevajo in dandanes so prišli do tega, da rabijo za kisanje smetane čiste nasade mlečnokislih bakterij, vsled česar je proces kisanja enakomeren in siguren. Zelo važno bi bilo tudi pospeševanje sirarstva, s čistimi zarodi, ki bi morali biti za različne sirove vrste seveda različni, če tudi se stavijo raziskovateljem na tem polji velike težave na pot, vendar smemo upati, da se bodo dale slednjič tudi te premagati. Živi jenski pogoji in skrivnostno delovanje bakterij. Veš mar, na kakšen način se preživljajo naše rastline od ubogega plevela na zapuščeni njivi do orjaškeka mamutovega drevesa v Kaliforniji, ki ti navda srce s čudapolnim strahom impozantnega velikana, ako stopiš v njegovo večnomračno senco? Gotovo si že čul o listnem zelenilu ali klorofilu, to je barvilo, s kojim je tako očem prijetno pobarvana vsa zelena rastlinska narava. In glej, ravno to zelenilo bi smel nekako primerjati živalskemu želodcu (seveda ne kravjemu, ki ima štiri), kajti kakor ta pretvarja seno in oves in zobanje v snovi primerne živalskemu telesu, ravno tako zamore rastlina le s pomočjo listnega zelenila, ki se nahaja mnogokrat tudi v drugih delih rastline, spreminjati enostavne sestavine iz zemlje in zraka, zlasti ogljikovo kislino COa v sestavljene organske snovi, kakor so ogljenčevi vodani (v obliki ČILO), beljakovine itd., ki tvorijo bistveni del rasline in ki služijo pozneje živalim v hrano. Mi pa govorimo sedaj o bakterijah in njihovih življenjskih navadah. Imajo li bakterije tudi listno zelenilo v sebi. Rekli smo že preje enkrat v naših bakterijo-slovnih razpravicah, da bakterije nimajo klorofila. Vsled tega tudi nimajo zmožnosti, da bi iz enostavnih snovij tvorile bolj sestavljene za svoje telo. Ker pa hočejo in morajo živeti, pomagajo si zvite ptice na drug način. Posnemajo namreč znano skokonogo prebivalko nečesanih otročjih glavic, ki umeva dobro človeško krvco izkoriščati in pasti ž njo svojo nepriljubljeno osebo. Bakterij torej ne moremo prištevati k onim činiteljem v naravi, ki zidajo, ampak spadajo mej one temne sile, ki podirajo in razkrajajo kakor kak prostozidar človeško družbo. Bakterije jemljo snovi, katerih potrebujejo za svoj obstanek, deloma iz živih bitij, na kojih prebivajo in se množijo, deloma pa iz zamrle organske tvarine, torej iz malih živali j in odmrlih rastlin oziroma tudi iz živalskih in rastlinskih odpadkov. Bakterije, ki živijo na živih bitjih, nazivljamo zajedavke ali parazite (primeri preje omenjeno malo slavnoznano uš in bolho), onim pa, ki se preživljajo z mrtvo snovjo, pravimo saprofitje. Te bi zopet lahko delili v bakterije, ki pro-vzročajo gnjitje, ki je vselej spremlja zopern duh in v one, ki so vzrok razpadanja organskih bitij, ki so na svetu silno potrebne. Poleg tega ima zopet bakterije, ki živijo lahko na en ali na drug način. K zajedavkam spadajo bakterije, ki provzročajo pri ljudeh in živalih nalezljive, dostikrat strašne bolečine, pravimo jim patogenne bakterije (patos = trpljenje, ge-nao = provzročati). V vrsto saprofitov pa spadajo vse one bakterije, ki provzročajo vrenje in kipenje in ki v kmetijstvu, v mlekarstvu in v mnogih obrtih prav dobro služijo; te bakterije imenujemo tudi cimogenne ali kipelne bakterije. Vse bakterije, naj bodo potem zajedavke ali pa gnjilobne bakterije, potrebujejo za svojo prehra-nitev organskih snovij in sicer pred vsem dušičnatih, ki so zopet najbolje v obliki beljakovin. Dušik v katerikoli obliki je potreben za vsako stanico, ker je namreč ravno on, dušik, bistveni obstojni del prasnovi staničine. Nekatere bakterije vendar bolj potrebujejo za svoj obstanek ogljikovih vodanov nego beljakovin; dalje so pa tudi soli, posebno alkalije ve soli vsem bakterijam potrebne. Sicer imajo različne bakterije prav različne življenjske potrebe i kar se tiče kakovosti, kakor tudi množine teh snovij; ravno tako so tudi produkti, to je proizvodi, ki nastajajo iz redilnih snovij po delovanju bakterij, kaj različne pri raznih vrstah bakterij. Poleg pripravne hrane potrebujejo bakterije tudi vlage, kakor vsa druga živa bitja. Brez vlažnosti ni življenja za bakterije; vzemimo makari veliko naselbino bakterij na kaki stekleni plošči in v najbolj jim ugajajočem substratu ali tleh, pa posušimo to kolonijo, takoj preneha vsa rast in vsako znamenje življenja, ker se prasnov ali plasma po odtegujenju vode strdi; v takem slučaju so vendar trosi mnogo manj občutljivi nego takozvane vegetativne oblike. Potreben činitelj za življenje bakterij je dalje kisik. Brez kisika ni organskega bivanja, kajti on je nujno potreben za presnavljanje redilnih snovij ali za njihovo gorenje. Že davno, precej ko so začeli s tem pečati se, so našli prirodoslovci, da se različne bakterije nasproti kisiku različno obnašajo in razločujejo v tem oziru tri glavne skupine. Imamo aerobne bakterije, ki potrebujejo prostega kisika za življenje, to je zraka (aer), potem imamo anaerobne bakterije, katerim je prosti kisik smrtni strup, in slednjič take, ki prenašajo oboje prisotnost in odsotnost zraka. Aerobne bakterije dobivajo svojo življenjsko moč z okisava-njem ali oksidacijo, to je s sež-ganjem snovi, na kateri prebivajo, dočim anaerobne bakterije dobivajo svoje potrebščine s tem, da cepijo organske snovi. V obeh slučajih pa je konečna posledica ta, da nastanejo slednjič snovi priprostejše sestave. Ti trije pogoji: primerna hrana, vlaga in kisik so neobhodno potrebni za življenje bakterij ; k njim pristopi še četrti, ne malo važen pogoj, namreč primerna toplina. Bakterije so živa bitja in kot taka podvržena toplinskomu vplivu. Poglejmo najprvo, kaj poreko bakterije k nizki temperaturi. Tu najdemo, da večina bakterjj poišče pri 0° C. svoje zimsko bivališče in ne da od sebe najmanjšega znamenja življenja, kakor jazbec v božičnem brlogu. Da pri tej temperaturi bakterije tudi ne morejo imeti mladih, da se torej ne plode, ni težko umljivo. Življenje v njih, rekel bi, okameni. Ne smemo pa misliti, da bakterije pri nizki toplini zamrjo, četudi zapadejo nekemu smrti podobnemu spancu; ne, bakterije so ravno proti mrazu zelo trpežne. To velja skoro o vseh bakterijah, posebno pa o njihovih trosih. Nek učenjak je dokazal, da celo izvanredno nizka temperatura — 200° C. (ki se dobi s tekočim zrakom) ostane brez učinka na življensko silo bakterij. Ako se toplina zopet zviša do one stopinje, ki jim prija, tedaj zopet ožive in se meni nič, tebi nič množe naprej. Imamo tedaj pri bakterijah podobne prikazni, kakor pri nekaterih rastlinskih semenih, ki so jih preskušali na kaljivost, potem ko so jih popreje izpostavili zelo nizkim temperaturam. Poglejmo še, kako se kaj obnašajo bakterije pri visokih temperaturah. Že pri 60° C. poginejo mnoge bakterije, dočim druge zopet prcneso več ur trajajoče kuhanje, ne da bi izgubile kaljivost. Ta velika razlika bakterij ozir. prenašanja vročine ima svoj vzrok v okolnosti, da morejo nekatere bakterije napravljati trose, druge pa ne. Našli so namreč, da bakterijske stanice same poginejo že pri 70° C., dočim bakterije s trosi preneso mnogo višjo temperaturo ravno vsled svojih trosov, ki ob-drže popolno življenjsko moč, še potem, ko so materne stanice že davno v deželi, kjer ni muh. Suha gorkota ima veliko manjšo moč nego vlažna. Ako hočemo kako vrsto bakterij z razgrcvanjcm zamoriti, mo- ramo najpopreje s poskusom določiti v ta namen primerno vročino. Ta moreča temperatura je pri raznih vrstah bakterij zelo različna. In sicer je mnogo višja pri bacilih vrančnega prisada, ki dela trose, nego pri difterijskih bacilih, ki trosov nimajo. Da uničimo prve, treba jih je le okoli 12 minut segrevati z vodno paro pri 100° C., da pa uničimo poslednje, treba je le gorkote 60° C, ki naj traja nekaj trenotkov. Mej obema mejama, najvišio, ki se imenuje maksimum in najnižjo toplino, ki ji pravimo minimum, je neka temperatura, v kateri se bakterije najbolje počutijo. Imenujemo jo optimum dotične bakterije. Optima raznih bakterij so zelo različna ; spreminjajo se • v obče med 5° do 45° C. Gnjilobne bakterije vspevajo v obče pri nekoliko nižji, zajedavke pri nekoliko višji temperaturi. Imamo pa tudi tako imenovane termofilne ali toploljubne bakterije, ki najbolje vspevajo mej 50 do 70° C., n. pr. one, ki žive v gorkih vrelcih, dočim so nasprotno zopet našli zemeljske in vodne bakterije, ki se morejo ploditi celo pri 0° C. Seveda so to le izjeme. Navadna mlečnokisla bakterija ima svoj toplotni minimum pri 10° C., maksimum približno pri 42° C. in optimum pri 35° C. H koncu se nekoliko zanimivih primerov, ki kažejo požrešnost bakterij, koji ne dobiš z lepa para. Bakterije zamorejo v razmerji s svojo težo izvanredno veliko množino snovij pretvarjati, katere napadejo. Mnoge prenarede na dan več nego stokratno lastno težo, dočim drožje alkohola preosnuje samo trikratno težo sladkorja. Nek črni plesnjivec zamore v enem dnevu eno šestinko svoje telesne teže sladkorja pretvoriti. Ako se ozremo v višji živalski svet, nahajamo tamkaj vse drugačne razmere, tako n. pr. pretvori golob na dan 1/i 4 svoje telesne teže, pes samo 1/25. Človek pretvori le 1jbo. Bakterije so tedaj sposobne kljub svoji maličkosti vendar le preosnovati velikanske množine redilnih snovi; še bolj očividno je to razmerje, ako vpoštevamo hitrost, s katero se bakterije pomnožujejo. Vzemimo kak zgled. V ugodnih okoliščinah se zamore bacil kolere razdeliti z dve novi stanici tekom dvajsetih minut; ako bi šlo po-množevanje v tej meri brez na-potja naprej, potem bi rodila ena sama stanica v enem dnevu celih 1600 trilijonov kolernih bacilov. Po sreči pa se to plojenje ne godi s to ogromno brzostjo; kajti v kratkem se prične tekmovanje med različnimi individuvi vsled tega, ker za vse ni dovolj hrane in lastni izločki so bakterijam velik napotek za pomnože-vanje. Vendar pa na podlagi doslej povedanega lahko razumimo, zakaj kak človek že malo ur potem, ko ga je napala nalezljiva bolezen, silno oslabi vsled bolezni, ki so jo provzročile bakterije. Vojaška dobava. Tekom meseca oktobra letos nakupila bo c. kr. vojaška oskrbo-valnica v Ljubljani 350 meterskih stotov rži in 372 meterskih stotov ovsa od kmetijskih korporacij in proizvajalcev potom ročnega kupa proti takojšni izročitvi tudi v manjših količinah in proti takojšni plači. Ta naravnostni kup kratkim potom je posebno v interesu malih in srednjih posestnikov ali njihovih zadrug, radi česar opozarjamo na to naznanilo. Književnost. Slovenska kuharica ali navod, okusno kuhati navadna in imenitna jedila. Spisala in na s vitlo dala Magdalena Pleivveis. Peti pomnoženi natis. 1902. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Cena: Nevezana knjiga 3 K, - 298 — vezana 3 K 60 v., po posti 20 v. več. Vže v Slovencih nenavadno visoko število natisov te knjige kaže, kako priljubljena je, pa tudi kako potrebna. Skrbna in vestna gospodinja bode veliko skrb polagala na kuhinjo, da podaje, sicer ne z razkošnostjo, pač pa z raznolikostjo jedil in njih okusno prireditvijo rodbini krepila po napornem delu. S tem pa bode tudi moža in sinove bolj priklenila na dom, ter jih odvračala od obiska gostiln. Vse pa, kar je treba v kuhinji vedeti, najde gospodinja v naznanjeni knjigi. Izkušena kuharica popisuje v nji uksno pripravljanje tako najpriprostejših, kakor najfinejših jedil. V pristavku pa je v poljudni besedi popisano, kakšna bodi kuhinja. Priporočamo knjigo, katera ima lično vnanjost in nizko ceno, kar najtopleje. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 50.: A. H. v G. P. Ker sem namenjen saditi nekaj sadnih drevesc in sem čital v 6. številki le-tožnjega „Narodnega Gospodarja* na str. 84. o virginskem rožniku, da je to vrsta jabolk, ki zaslužijo občega po-množevanja; tedaj prosim slavno ravnateljstvo „Gosp. Zveze" nasveta, kje bi dobil 40 dreves gotovo zanesljivo te vrste. Rad bi sadil zdaj v jeseni, če je to priporočljivo. Rad bi pa tudi vsadil 30 hrušek prav dobre vrste, ki so za prodaj in za mošt; teh je slobodno več vrst z različnimi imeni. Odgovor 50: Kar ste čitali v 6. št. let, „Nar. Gospodarja* o virginskem rožniku, češ da zasluži „občnega po-množenja" bi Vam iz lastne izkušnje ne potrdili prav do pičice. Stvar je ta, ako stanujete blizu kakega mesta in ima zgodnje sadje dobro ceno, tako je n. pr. v Ljubljani, dalje ako ste poskusili svet, je-li prija temu drevesu in reči smemo, da je virginski rožnik zelo skromen in tudi za bolj ostre lege, dalje če morete saditi svojih 40 dreves na tak kraj, ki bo varen pred dolgimi prsti objestnih radojedežev prvega sadja, tedaj sadite slobodno virginski rožnik I Drugače pa Vam ga ne bi svetovali, zlasti ne za ob javnih potih in cestah, ker je zreli sad ob novini veliko preveč mikaven. Ako hočete drevesa takoj saditi dobite zelo lepo drevje pri Viljem Kle-nertu v Gradcu (Korosisstrasse 58—60) Cene so: visokodebelno drevje, višina debla ca 1'80 m komad po L50 do V80 K, 10 komadov a 14 do 17 K, kakor je drevje bolj ali menj lepo. Polvisoka debla, višina 130 cm pa pridejo na 11 do 13 K 10 kosov. Želite imeti tudi več vrst dobrih gospodarskih in zimskih hrušeh. Veliko vrst Vam ne svetujemo. Kot prav dobre preizkušene vrste pa Vam priporočamo: za mošt Weilerjevo mošt-nico in veliko mačjo glavo, ako ne ljubite domačih tepk in črnevk, če pa hočete tudi kaj finejšega za delikatni oblizek, pa nasadite po nekoliko: Die-love maslenke z zelo debelim sadjem, toda sadite jo v kako zatišje; dobra je tudi Siegelnova maslenka, Harden-pontovka, Napoleonovka, Kolomanova maslenka, Hardisovka, zimska dehan-tovka, postrvenka, Lojza avranska, vojvodinja angulemska itd. itd. Vse to dobite pri Klenertu, če se Vam mudi saditi. Sicer pa prosimo cenjene naročnike, da nam naznani, ako ima kedo kaj takega drevja na prodaj, koliko in po kaki ceni ? Ni pa nujno potrebno, da sadite zdaj v jeseni. Jaz bolj cenim pomladansko saditev, za katero pa vedno pripravim dovolj velike jame na jesen, da se zemlja čez zimo zrahlja in prezebe. Vprašanje 51.: J. H. v T. pri Ormožu. Ktere vrste trt dajejo najboljše in najmočnejše belo vino? Imam z ameriško trto zasajen vinograd, kterega nameravam prihodnje leto na zeleno precepiti in sicer s troje vrst najboljših trt, ki tudi enakomerno dozore in ki so boleznim najmanj podvržene. Odgovor 51.: Najmočnejše belo vino dajejo one trte, kojih grozdje je najslajše, in to so navadno one vrste, ki ne napravljajo velikih, marveč le bolj majhne grozde. To so: Burgundec, rizling, traminec, rulandec in silvanec. če reflektujete le na kvaliteto in ne tudi na kvantiteto, potem Vam priporočamo pocepiti belega burgun-deca, traminca in silvanca. Rulandec rad gnjije, rizling je pa nekoliko poznejši. Burgundec in silvanec rodita mnogo bolje kot traminec ter imata še to prednost, da njihovo vino ne pordeči, kar se pri tramincu in rulan-decu, ki imata jagode bakrene barve, že pripeti, če ostaneta pri gorkem vremenu le nekaj ur na tropinah. Grozdje belega burgundca in silvanca je majhno in gosto. Jagode so črno pikaste. Rašča srednja. Obe vrsti sta vedno rodovitni. Vprašanje 52.: J. H. v T. Kje dobim 1000 komadov lepe riparije portalis in 200 komadov rupestris montikole ? Koliko velja 100 komadov ? Odgovor 52.: Lepo in čisto portalis ali kratko velikolisto riparijo, kar je vsejedno ter rupestris montikolo, dobite dandanes že pri vsakem boljšem posestniku. V Vaši bližini jih ima g. dr. Geršak, potem šola v Mariboru, Vibmer v Ptuju. Po čem da jih dobite, Vam sicer ne moremo povedati, a dandanes se že dobe ključi po 12 do 18 kron 1000 komadov. Od dežele ali države jih dobite še ceneje. Sejmi. Na Kranjskem: 11. oktob. v Senožečah, in Radečah. 13. „ pri sv. Roku pri Mokronogu (Krški kant.), v Št. Vidu pri Zatičini in Kranjski gori. 15. „ v Kamniku in Idriji. 16. „ v Kočevju. 18. „ v Lukovcu, Postojni, Rado- hovi vasi, Sorici in Bohinjski Bistrici (za živino). 19. „ v Trnovem na Notranjskem. 21. „ v Novem mestu, Dolskem, Cerkljah, Lescah, Žubni, Jagnenci, Kranju (kozijski), , v Žireh. 24. „ v Dolu, Dolenjem Logatcu. 27. „ v Premu, sv. Križu in Ra- kitni. 28. „ v Vipavi, Ložu, Mokronogu, Poljanah, Radovljici (za živino), na Skaručni, Žužemberku in Češnjicah. 30. „ v Zalogu. 2. novem, na Jesenicah, Mirni in Cirk- nici. 3. „ v Zagorju ob Savi. 4. „ v Črnomlju, Preski pri Med- vodah in Višnjigori. 6. „ v Kropi, Velkih Laščah, Mengšu in Vrhniki. 8. „ v Št. Vidu pri Zatičini. 10. „ v Št. Jerneju (Kostanj, kant.) Na Štajerskem: 15. oktob. v Planini. 16. „ pri sv. Filipu v Veračah. 18. „ Mozirju, Podsredi, Trbovljah in Vojniku. 20. „ v Vidmu. 21. „ v Sevnici pri sv. Petru pod Himsbergom na Teharjih in Celju. 22. „ v Dramlji pri Mar.Magdaleni. 24. „ v Velenju. 25. „ v Lembergu. 28. „ v Št. Jurju ob juž. železnici, Bistrici, Strasi in Gornjem Gradu. 3. novem, v Lešični pod Pilštanjem. 6. „ v Brežicah, Rečici Sv. Le- nardu, Slov. Gori, Novi Cerkvi (na Dravi) pri sv. Vidu (blizu Ptuja). 10. „ v Ponikvi. 8. „ v Slov. Gradcu. Na Koroškem: 13. oktob. v Ošberku in Coberčah. 16. „ v Pontafelnu in Trebižu, Doberli Vasi. 18. „ v Gutstanji, sv. Hemi in Milštatu. 20. „ v Blatogradu in Gmintu. 21. „ v Kutarčah in Crni pri Pli- berku. 27. „ v Celovcu. 28. „ v Frižah, Koplji, Št. Lenardu, Št. Mohorju in Saksenberzi, 8. novem, v Malborgetu. 10. „ v Starem Dvoru, Oberdrav- berzi in Paterjonu. Na Primorskem: 13. oktob. v Štanjelu, Kviškem in Brezovici. 15. „ v Ajdovščini (za živino) in Trevizi (5 dni). 20. „ pri sv. Antonu poleg Kopra. 22. „ v Osapu (Vid. d.) 3 dni. 25. „ v Gradiški in v Borštu (Kopr. k.) za blago. 27. „ v Tolminu in Nabrežini. 2. novem, v Ospu (Kopr. okr.), Trstu, Drencini, Glemoni, Sežani. 4. „ v Cerknem. 6. „ v Št. Lenardu pod Altono (Vid. del.) 9. „ v Kokvi in Gubani. 10. „ v Kanalu, Cevdatu in Ko- menu. Prinnrn/ia eo ■ Vzajemna zavavoval-rl ijlUl UUd. oo . 11ica proti požarnim škodam in poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Mcdjatova hiša. Kmetijsko društvo v Gorjah pri Bledu na Gorenjskem ima na prodaj železne izdelke kakor: sekire, krampe, capine, .lopate, živinske zvonce prav lične in dr. Oglas iz Istre! kupovanju vina. Opozorujejo se na to trgovci z vinom. Društveni urad je v hiši predsednika dr. Kurcliča. Hranilnica in posojilnica v Marezigah pri Kopru ima mnogo pristnega črnega vina liter od 15 do 20 kr. in Refoška liter od 20 do 28 kr., prosto postaja Trst ter vabi konsuinente za nakup. Colama ogrske V70 gld., 'domače iz OalalllO šUnkna 120 gld. domaće 1 gld., dunajske 80 kr. Šunka brez kosti (Roll-schinke) 90 kr. in 1T0 gld., suho meso 70 kr., suha slanina 70 kr., glavina brez kosti 40 kr. kilo, velike kranjske klobase po 18 kr. in drugo pošilja od 5 kil naprej po povzetju in sicer le dobro blago Janko Ev. Sire v Kranju. (150) 12—7 Hranilnica in posojilnica v Zagradcu ITSJ štovala vloge po 4l,/o. Zagradec, 24. avgusta 1902. Načelstvo In nadzorstvo. Vedno le „pristno66. Ne malokdaj izraža kdo pri nakupovanju željo, da bi dobil samo „pristno11 blago. Kaj pa je pravzaprav „pristno11? S tem označujemo „prvotno11, „prvo11 blago, ki je izdelano tako, kakor ga je hotel izumitelj. V današnjih dneh pa kaj radi „posnemajo11 novo, dobro stvar, ki ima kaj uspeha, ter prodajajo posnemek kot „prav tako dobrega11, časih celo kot „boljšega11. To se godi zlasti pri živilih, najsi je prav tu najbolj važno, da se odjemalec ogiblje „nepristnim11 izdelkom. Ko se je pred več nego deset leti Krathreinerjeva Kneippova sladna kava spričo nenavadnih svojih prednosti čudovito hitro udomačila v rodbinah, so se takoj pojavili posnemalci, da bi navadne pražene izdelke, ki so bili le po zunanjosti podobni pristnemu blagu, prodajali kot „enako dobre11 in tako kupčevali v svoj prid. Seveda ni trajalo slepljenje nikoli dolgo, zakaj naše gospodinje, ki so se dale enkrat ali dvakrat pregovoriti, da so poizkusile posnemek, so kaj hitro opazile preveliko razliko v okusu, Ali če eden neha, začne zopet drugi, zato ravna vsaka gospodinja pametno, če ob nakupu sladne kave vselej pristavi: „Pa le pristno Kathreinerjevo11, v znanih Karhreinerjevih zavojih. Zakaj samo ta ima priljubljeni, prijetni okus, ki se močno bliža okusu zrnate kave, in samo ta izboljšuje kavo, ki je že prišla v vsakdanjo navado. Tudi je „pristna Kathrei-nerjeva kava11 priznano najboljši nadomestek za zrnato kavo, kjer je ta zdaj pač najboljši, pristni izdelek, še danes nedosežen v svojih vrlinah. Zanjo res velja toli izpričano geslo: „Pravo je zdravo11. Trgovina in obrt. Trgovina. Nekaj o trgovskih potnikih. (Nadaljevanje.) 2. Legitimacija trgovski! potnikov. Te legitimacije izdaja obrtna gosposka prve in-štanee, magistrat ali okrajno glavarstvo, in sicer na ustno ali pismeno, nekolekovano prošnjo ime-jitelja obrti, kateri hoče imeti potnika. Legitimacija se kolekuje s kolkom za 2 kroni ter velja za vso Avstrijo in sicer samo za tisto leto, za katero je izdana. Kolek za 2 K za legitimacijo treba že priložiti prošnji, kateri treba nadalje priložiti še od občine izdano spričevalo o zadržanju, rojstnem letu in kraju in pristojnosti potnika, zdravniško spričevalo (državnega ali občinskega zdravnika), da potnik nima nalezljive bolezni, fotografijo potnika (dolga 10 in pol in široka 6 m pol centimetra.) Občinsko in zdravniško spričevalo ne smeta biti starejša kot 14 dnu. _______ Obrt. Nekaj iz zgodovine oljke in izdelovanja olivnega olja. V prostoru, kjer se nahaja jarin in stiskalnica, se ne sme kuriti s smolnatim lesom, ker sicer dobi olje le prerado okus po dimu. Poznavalci olja pridejo taki proizvajalni hibi takoj na sled in vzporejajo potem tudi blago. Zato se tudi cene olja ene in iste kategorije ali vrste mej seboj dostikrat močno razločujejo. Oljčno olje bi se dalo vse bolj dolgo ohraniti nego doslej, ako bi prišli proizvajalci do tega, da bi pred stiskanjem vselej odstranili jedro in meso samo stiskali. Jedro ima namreč v sebi neko kislino, ki četudi v jako majhni množini vendar olje lahko pokvari. V ta namen so iznašli stroj za izluščevanje jeder in poskusi z njim so izpali ugodno, so pa, žal, olje tako podražili, da so morali opustiti ta nepraktični način. Vže enkrat omenjeno ,,olje vierge“ se imenuje običajno boljše, iz zrelih in svežih oliv iztisnjeno olje, ki se dobi pri prvem stiskanji in brez vsakega pridevka vode. Olive, ki se potem rabijo, so zopet še zelene ali pa zrele; vedno pa jih je treba z drevja klatiti in prestreči tako, da ne pridejo s tlom v dotiko. Temu primerno dobimo „olje vierge“ zelenkaste ali rumenkaste barve. To so seveda olja posebne, ekstra dobrote, kakor so: „vierge paillerine“, „vierge blanelie“ (belo olje iz zrelih sliv). Kar posamezne dobrote olja posebno izločuje, to je stopinja zrelosti oliv, dalje čas izdelovanja. Tako n. pr. pobirajo v mesecih listopada in grudna odpadle in črvive olive v grofiji nizzanski iz tal in delajo iz njih gorivno olje, zvano „lampante sans odeur“, ali svetilno olje brez vonja. Ako so taka olja še vžitna, jih prodajajo pod imenom „Mi-fine11. Meseca prosinca in svečana odpade vsled vetra in dežja precej sadov, ki dajo olje imenovano „fine jaune“. Meseca sušca, ko so olive še le na pol zrele, se nekaterim posestnikom že zelo mudi za denar in ti se spravijo nad oljčno drevje, ki ga tresejo in otepajo. Take olive dado potem, kakor so bolj ali manj dozorele, kvalitete „superfine11 in „ekstra superfine11. Meseca mali in veliki traven dasta najboljšo kvaliteto olivnega olja. Sadovi, ki so še ostali na drevju, so dosegli popolno zrelost, ki je najbolj primerna. Olive se pri otepavanji prestrezajo v velike rjuhe in iz njih se z največjo skrbnostjo napravljajo najtinejše prima vrste, ki se imenujejo: „vierge paillerine11, „vierge blanche“ in „ekstra vierge blanche“. Kadar je olje narejeno, gaod-dajejo fabrikantje ozir. najemniki mlinov dan za dnevom in na račun lastnikov velikim trgovcem, katerim ga prodajajo. Trgovci vzemo od vsakega olja skrbno poskušnjo, ločijo blago po razni kakovosti in ga izlivajo v velike, kletem podobne in z emajlovanimi ploščami pokrite vodnjake, ki jim pravijo „piles“, katerih sleherni drži po 5 — 20.000 lig olja. Ko preteče nekoliko dni, prično olje čistiti s filtrovanjem. V ta namen izlcčejo s sesalkami olje iz preje omenjenih vodnjakov v podolgovate kositerne omare, katerih dno je obloženo z močno stisnjenim bombažem. Olje mora iti skozi to bomba-žasto ležišče in curlja prav pola- goma in solnčno čisto skozi preluknjano dno omarino. Po posebnih žlebovih teče potem v druge prazne shrambe, kjer ostane ohranjeno skozi celo leto, dokler se ne odpošlje. Dobro in čisto oljčno olje se da brez vsake spremembe ohraniti 2 do 3 leta. V deželah, kjer nimajo teh vodnjakov, rabijo za shrambo olja velike, prstene glazirane vrče ali pa omare z dvojnimi kositernimi stenami. Olje se pa prav dobro drži tudi v sodovih, posebno ako so ti shranjeni v dobri, hladni kleti, iz katere se lahko vsakikrat, kadar je treba, odjema olje. Po naših krajih, kjer olje večkrat zmrzne, se priporoča odprte posode spraviti v prostor, ki ima kakih 15 — 20° topline, kjer se olje počasi otaja in očisti. To je veliko boljše nego počenjanje prodajalcev, ki zmrznjeno olje postavijo prav blizu peči, vsled česar se delikatni okus le prerad izgubi. Ker je obrtnikom, ki imajo posla z olivnim oljem, treba, da poznajo njega lastnosti in pridobivanje, zato smo priobčili to razpravico. ZADRUGA Uredim zadrug za prodajo jajc. (Nadaljevanje.) Seveda se pa na nabiralnici ne branijo tudi majhnih jajec; ako bi te izključili, bi bila celotna količina znatno manjša, ker bi zamogli posestniki kokošij, ki zležejo mnogo, pa drobnih jajec, le malo oddati na nabiralnico, ako bi le-ta sprejemala samo debela jajca. Tudi bi prišlo lahko do neljubih razprtij, ako bi se sprejemala jajca po številu, ker vendar vsak lahko spozna, da morajo debelejša jajca imeti boljšo ceno od drobnejših. Sploh bi pri tem načinu celo zadružno prodajanje ne imelo nobenega trdnega obstanka ali pa bi ljudje nosili skupaj samo najdrobnejša jajca. Ako 14 ali 16 jajec tehta Ut/, imeti potem morajo tudi tisto ceno, kar je samo ob sebi umevno, kakor 20 ali 24 jajec, ki tudi tehtajo 1 kg- Jajca se nabirajo na ta način, da mora nabiralec vsaki dan tedna, ravun nedelje, obvoziti neko določeno pot, ki obsega kakih 24 do 32 km daljave. V vsaki vasi je v hiši enega izmed udov, katera naj leži, če le mogoče, ob cesti, tako zvana nabiralnica, kamor prinašajo društveni udje, to je dodava-telji jajec dotičnega kraja, jajca v košnjah takoj, ko dobijo znamenje. To znamenje pa da gori omenjeni voznik, ki malo pred vasjo zatrobi v rog in sicer skoro vsaki dan ob istem času. Tukaj v nabiralnici se jajca vsakega zadružnika stehtajo in njihova teža zapiše na nabiralno polo. Opomniti moram še, da ima vsak ud prinesti svoja jajca zaznamovana s posebnim znamenjem. Da ima tudi zadružnik, kako dokazilo v rokah, vpise nabiralec težo jajec tudi v posebno knjižico, ki jo ima vsak ud od društva in ki nosi isto številko kakor jajca, tako da je kaka zmešnjava težko mogoča. Ker so vsa jajca zaznamovana, pozneje ni težko priti na to, od koga da je kako jajce. Razun tega vpiše nabiralec tudi v svojo knjižico društveno številko vsakega dodavatelja in težo njegovih jajc. Manjša teža kot ’/4 % se spl°h ne sprejema. Na to se zlože jajca v zaboje, ki drže kakih 600 jajec, katere ima nabiralec vedno seboj in ki so tako široki, da gresta dva vštric na voz, ki ima streho in počiva na peresih. Spravljanje v teh nabiralnih zabojih, ki so v zadostnem številu v zalogi, ker se zamorejo zvečer oddani z jajci napolnjeni zaboji še-le drugi dan izprazniti, — pokanje v teh zabojih, pravim, se je prav izvrstno obneslo, tako, da mnogokrat ni niti enega jajca počenega, da ne rečem strtega; počezno število počenih jajec je znašalo tekom enega meseca 200 jajec, a nabralo se je v tem času 150.000 (!) jajec, gotovo majhno število poškodb pri tolikem številu zdrobljivega blaga. Taka napdkana jajca, ki se prodajajo za znižano ceno (vedno za 10 vin. ceneje % kot druga jajca) ljudje doma radi in hitro pokupijo. Ta način pokanja je pri svoji porabljivosti, to se pravi, ker se zelo malo blaga zdrobi — popolnoma ubitih jajec tu sploh ni — tudi zelo praktičen, priprost in snažen ter ličen. Reznica in podobna roba se pri tem pokanji sploh ne rabi, ampak edino le nekoliko debelejših, mehkih kosov suknja, ki so pripeti na notranje stene zaboja in ki se polože med posamezne jajčne plasti. V plasteh se dotika jajce jajca, v vsako plast se naloži toliko jajec, kolikor jih le gre notri. Na vsakem takem zaboju je z razločno številko povedana lastna teža s suknom vred. Kadar nabiralec jajca, ki jih je mej dnevom nabral, zvečer pri poslovodji zadruge odda, se stehtajo vsi zaboji, v kojih so jajca. Čista teža (netto-teža) jajec se da potem zlahka določiti, ker je ravno lastna teža (tara) nabiralnih zabojev povsodi zaznamovana; treba je le od brutto- ali kosmate teže (zaboj + jajca) odšteti taro, da se dobi netto teža. Na to sešteje poslovodja vse teže jajec posameznih udov iz na-biralčeve knjižice in iz tega takoj vidi, je-li se vjerna teža vpisanih in resnično pripeljanih jajec. Da nima nabiralec nikdar grešne priložnosti, zaiti v nepoštenost, je treba to kontrolo sleherni dan izvesti z vso natančnostjo. Doslej ni v tem pogledu še nikoli prišlo do večje in resnobne diference ali goljufije. Da nabiralec ne vpiše v svojo knjižico premajhne teže jajec, zato skrbi vže vsak dodavatelj sam z vso natančno doslednostjo. Ko je zvečer nabiralec oddal napolnjene nabiralne zaboje, se preskrbi s svežimi zaboji, ki so se tekom dneva izpraznili, da prične drugi dan na drugi progi svoj manever. Okoli 80 vasij z več nego 500 dodavatelji obišče na ta način nabiralec jajec v šestih dneh. Ta nabiralec dobi za vsaki dan, torej za vsako turo, 8 kron 40 vin. in mora za konje in voz sam skrbeti Jajca, ki pridejo zvečer na glavno postajo, in ki nosijo do zadnjega številko svojih bivših gospodarjev, romajo drugi dan v nek temni prostor, kjer jih s posebno svetilko preiščejo, zapokajo in razpošljejo, takoj, da pridejo vsa jajca dobra in sveža brzo v roke meščanskih konsumentov. Zato pa te jajca po svetu tudi zelo obrajtajo in imajo tako visoko ceno, da zadružni članovi dobijo po odbitku vseh stroškov še vedno prav dobro plačano blago. Doslej se ni še noben odjema-telj pritožil nad pokvarjenimi ali zdrobljenimi jajci, da si tudi izjavlja zadruga, da povrne vsako pokvarjeno blago. Zalibog pa so se našli, kakor povsodi, tako tudi tukaj brezvestni trgovci, kateri zaznamujejo ogerska in drugotna jajca s številkami in jih potem prodajajo kot taka, ki izvirajo iz zadruge; vsled tega je kupujoče občinstvo za nekoliko časa zgubilo v nekoliko zaupanje v zadružna jajca. Da se odpomore tudi temu zlu, si je poskrbela zadruga varstveno znamko (šucmarko) v obliki peščene ure za svoja jajca in ta znamka se sedaj pritisne na vsako jajce, ki se pošlje iz ondotne zadruge. Za razpošiljanje po železnici služijo zaboji s predalčki, vsak drži 600 komadov. Ti razpošiljalni zaboji z drugo napravo vred res enkrat za dolgo časa precej stanejo, ker stane vsak zaboj s predalčki iz trdega popirja po 6 K in v zadrugi, ki jo opisujemo, potrebujejo pri velikanskem številu jajec sedaj 220 zabojev, če tudi gre večina blaga v bližnje svetovno trgovsko mesto Hamburg, od koder pridejo prazni zaboji vsakokrat urno nazaj. Zaboji so se dobro izkazali in bodo trpeli leta in leta. (Konec prih.) Denarni promet hranilnic in posojilnic. V mesecu juliju: Hranilnica in posojilnica v Rovtah: Prejemki 11938 K 39 h, izdatki 9716 K 80 h. denarni promet 21655 K 19 h, prejete hranilne vloge 7608 K 94 h, izplačane hranilne vloge 1219 K 18 h, dana posojila 3680 K— h. vrncna pososojila 3780 K — h. Hranil, in posojilnica v Polh. Gradca: Prejemki 4516 K 85 h, izdatki 3864 K 99 h, denarni promet 8381 K 84 h, prejete hranilne vloge 1539 K — h, izplačane hranilne vloge 145 K 69 h, dana posojila 3706 K 96 h, vrnena posojila 170 K — h. Hranilnica in posojilnica v Robu: Prejemki 8083 K 76 h, izdatki 7068 K 10 h, denarni promet 15151 K 86 h, prejete hranilne vloge 4830 K, — h, izplačane hranilne , vloge 1043 K 10 h, dana posojila 1520 K —h, vrnena posojila 1150 K — h. Hranilnica in posojilnica v Trebelnem: Prejemki 4535 K 03 h, izdatki 1738 K 32 h, denarni promet 6273 K 35 h. prejete hranilne vloge 2056 K — h, izplačane hranilne vloge 100 K — h, dana posojila 1630 K, vrnena posojila 120 K — h. Hranilnica in posojilnica t Leskovici: Pejemki 622 K 22 h, izdatki 352 K 25 h, denarni promet U74 K 47 h, prejete hranilne vloge 400 K — h, izplačane hranilne vloge 98 K 85 h, dana posojila — K — h, vrnena posojila 100 K — h. Hranilnica in posojil, v Poljanah nad Škofjo Loko: Prejemki 22344 K 71 h, izdatki 17150 K 18 h, denarni promet 39494 X 89 h, prejete hranilne vloge 5803 K 48 h, izplačane hranilne vloge 15186 K 03 h, dana posojila 1200 K — h, vrnena posojila 2718 K. Hranilnica in posojilnica v Senožečah: Prejemki 12269 K 53 h, izdatki 12217 K 44 h, denarni promet 24486 K 97 h, prejete hranilne vloge — K —-h, izplačane hranilne vloge 9400 K — h, dana posojila 2040 K, vrnena posojila 1490 K. Hran. in posojilnica v Buzetu, Istra: Prejemki, 10010 K 56 h, izdatki 7510 K 75 h, denarni promet 17521 K 31 h, prejete hranilne vloge 3726 K 51 h, izplačane hranilne vloge 600 K — h, dana posojila 816 K — h, vrnena posojila 1488 K 91 h. R I D' Viljem Schveilzer naznanja, da je otvoril dne i. oktobra 1902 svojo odvetniško pisarno v Ljubljani, na kongresnem trgu |teu. 19 poleg iiimske cerkve in „Vzajemnega podpornega društva11, (ir,s) 4-1 jg5^>@j3Qa3oaQ(33C)aoo333(^g^)a55c)(3'a3aioiaii C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne mt blagajne -m® prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlerslliigel založnik Raiffeisnovih posojilnic Dunaj, L, Franz Joseptis-Quai št. 13. Nj. svetost papež Leon XIII, sporočili so po svojem zdravniku prof. dr Laponiju gospodu lekarnarju Gabr. Piccoliju v Ljubljani prisrčno za hvalo za doposlane Jim stekleničice / tinkture za želodec in imenovali „Dvor. založnikom N. svetosti1. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bolehavim G. Piccolijevo želodono tiiilvtui*o katera krepča želodec, pospešuje slast, pospešuje prebav-144 24—14 Ijanje in telesno odprtje. Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G Piccoli, lekarnar „pri angelu1 v Ljubljani, na Dunajski cesti. Tinkturo za želodec pošilja izdelovatelj v škatljah po 12 in več stekleničic. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik. A Im CD nnnoč Pri vsakcm izpumpanji HKU ae IlUUCb gnojnice jeziti, tedaj si kupi (142) 12-9 Klementovo -‘ggffBijl aa verige, katera prekosi po svoji čudovito veliki izvršitvi in trajnosti vse druge pumpe. Ta ne obstoji niti iz dil ali zaklopk, niti iz usnjatih cevij. Nemogoče je sploh, da bi se zamašila, zamrznila ali polomila; veliko posestnikov ne izda pri SOletni uporabi niti vinarja za popravo. Nad 3000 jih je v rabi; več sto pohval o njih nam je došlo. Razpošiljam to pumpo na 6tedenski poskus; ako bi bila pa ta nerabljiva, vzamem jo brez „| vsake odkšodnine nazaj. tTeeip Klenaenkt, tovarna strojev v Hrobcih-Roudnici ob/L. Vse tu naznanjeno predmete preskrbi tudi »Gosp. Zveza« po orig. cenah. Posebnost: Turbine na par, naprave mlekarn, 303 @ • s • © • @ © Kdor rabi za spomlad dober plug, naj si ogledu naše jeklene pluge, katerih ni potreba nič držati, — za orati so veliko ložji in tr-pežneji kakor navadni plugi. Vsakdo dobi plug na poskušnjo in ga lahko vrne, če mu ne ugaja. Znano dobra in lahko tekoča vratila, mlatilnice, slamoreznice, čistilnice, mlini za žito s kameni, mlini in stiskalnice za sadje in grozdje, vse vrste trombe in cevi za vodovode itd. v veliki izbiri v zalogi. game blago prue ur^te. Traverze, železniške šine in vse potrebščine za stavbe dobi se po jako nizki ceni in točni postrežbi pri Karol Kav seka nasl. Schneider & Verovšek trgovina z železnino na debelo in drobno in zaloga poljedeljskih strojev Ljubljana, Dunajska cesta št. 16. (135) —19_______________ £MT* Nepresežni so sedaj posnemalnlkl 'US „/I? © fe © sa i a,** Skrajno posnemanje Zelo lahek in miren tek. Najpriprosteji in najtrdneji. Posname: 50 -500 litrov v eni uri. — Cene od 150 kron naprej. Več tisoč v rabi! Več sto priznanj! Na leto se izdela po 10.000 posnemalnikov. (140) x—14 Povsod se iščojo zastopniki, — Ceniki brezplačno. »Markische Maschinenbau-Anstalt »Teutonia« G. m. b. H. Frankfurt a. Oder. Največja in posebna tovarna za posneinalnike na kolesa na Nemškem. „Iriimph 111“ je na Avstrijskem najboljši stroj za sejati. 9 Posebna tovarna i 3©$ip Friedlaender 145 15-14 Dunaj, XX., Dresdnerstr. 42. 5pretni zastopnici 50 pctf^od sprejme! Svetovnoznani !!! Nad 300.000 v rabi. Nad 500 prvih odlik.!!! ALF A-L A V AL-Separ ator-j i so najboljši posnemavci smetane je dobiti v 14 različnih velikostih, posnamejo od 40—2000 litrov v eni uri. Popolne oprave za dobivanje sirotke (155) 12—4 na roko in par pa tudi druge stroje za mlekarstvo izdeluje in pošilja Meljska družliii ALFA-Separator, Diai. Zaloga za južne dežele v Gradcu, Annenstrasse 26. Podružnice: Budimpešta. Praga. i^ellgL iifeggr pP * lu,... Ceniki, podučne brožure, proračuni in načrti za mlekarne na razpolago. Svet se daje v vseh zadevah mlekarstva. Zahteva naj se naš strokovni list „Alfa-Mittheilungen" brezplačno. T! O on CD cr ca o CZ! C/3 cr> fcSJ $=o *^3 S. «2. CĐ ero. 1=3 B 1W Vse tu naznanjene predmete preskrbi tudi »Gosp. Zveza« po orig. cenah. mleka brez 5troji za priprava l^rme! ■73 ro^aninn na patent, valjčkih z mazljivimi tečaji £.a I uZalllVU |ahko za goniti, kar prihrani 40°/o moči. Stroji za mlatiti, viteli, jekleni plugi, va-larji in brane Najboljši stroji za sejati „AGRICOLA“ (zistem z premakljivim kolesom) jako priročni, brez spremenjalnih koles za vsako seme, za v goro in dolino. Samotvorne patentovane briz-galnice za pokončavanje gren-kulje, drevesnih škodljivcev in peronospore. Vse te stroje izdšiuje po najnovejši odlikovani napravi na roko. stoječe in za prevažanje. Pil« MAYFARTH CO« tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in fužine na par (ir,7) 8—i Ustanovljene 1S72. DUNAJ, II./1. Taborstrasse Št. 71. .S,>0 delavcev. Stroji Beznica za repo in krompir, Mlini za drobljenje in mečkanje, Parnica za živinsko klajo, Prenosljive štedilne peči liranimi ali neemajliranimi vloženimi kotli, stoječe ali za prevožnjo, za kuhanje in parjenje živinske klaje, krompirja za različno poljedeljsko in domačo porabo itd. potem Stroj za koruzo roškati, Mlini za čiščenje žita, Čistilni stroji trijerji Stiskalnice za seno in slamo, Odlikovane s čren 450 zlatimi, srebrnimi in bronastimi Svetinami. Obširni leatalogi brezplačno. — Zastopniki in prodajalci se radi sprejmo. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. PPP j • • e • • • e e e e • • e e • • Centrala za nakup in prodajo! ■ =2^38®3še33e=- Sospodarska Sveza »»»»»-»»»>»>»»»ž>e y Ljubljani i*«««««««««««««« posreduje svojim elonom nakup vsakovrstnih kmetijskih potrebščin, kakor umetnih gnojil, modre galice, žvepla; raznih poljedelskih strojev, vsakovrstnih semen; koruze, moke, otrobov itd. po najnižjih cenah; prOClajO vse vrste kmetijskih pridelkov itd. ter ima v zalogi vse tiskovine za raiffeisenske hranilnice in posojilnioe, katerim preskrbi po znižani ceni tudi železne blagajne, varne proti požaru in vlomu. PF" Zaloga Barthel-ovega klajnega apna, oddaja se od 5 h) naprej. -PF Posredovalnica za Zvezine trgovce! • • • • • • • • e • • • e • • • • e Izdajatelj: tioapodaraka zveza v Ljubljani. Odeeveral ciedmlk dri Viljem Bekweitzer, odbornik tiozpodare&e zveze v Ljebljaul. — Tiaek Zadružne tiskarne v Ljebljanl.