cilj, ki je pred nami dovolj velik in svetal.
7. oktober bo gotovo
... in krajevna skupnost Šoštanj
Šoštanjčani so vajeni trdega dela in nanj mislijo tudi takrat, ko praznujejo. Znajo pa se seveda tudi poveseliti ob delovnih dosežkih, ki tudi v času zaostrene ekonomske krize niso izostali. Svoj krajevni praznik, 8. oktober ohranjajo, saj menijo, da je legendarni partizanski napad na Šoštanj vreden zgodovinske ohranitve. In letošnje praznovanje, že petdeseto, bo še posebej slovesno.
Za uresničitev vsega kar so želeli in tudi zapisali v svoje programe, jim je po besedah predsednika sveta krajevne skupnosti Matjaža Natka, zmanjkalo denarja. Se zlasti ker obljubljene pomoči občinske skupščine in rudnika še niso v celoti dobili. Prav tako pa ostajajo tudi mnoge trgovske in gostinske organizaciji zgolj pri svojih obljubah. Marsikdaj pa gredo za bodoči razvoj kraja odločilna vprašanja mimo krajanov, mimo sveta krajevne skupnosti. Tako so prav te dni ogor-
čeni, ker so izvedeli, da zapira Gostinstvo Paka v Šoštanju dva pomembna lokala, med drugim Kajuhov dom.
Z obnovo svojega mesta, kmalu bodo praznovali de-vetstoletnico, niso povsem zadovoljni, saj se le ta uresničuje prepočasi. Pa vendar napredujejo. Stare hiše dobivajo novo podobo, s tem pa se spreminja tudi celotno mesto, ki vse bolj dobiva svojo integriteto. Vedno bolj postaja takšno, kot ga poznamo iz zgodovine.
Tudi v časih zaostrene ekonomske krize, ko je v krajevno skupnost res težko dobiti kakšen dinar, se lahko Šoštanjčani postavijo z mnogimi delovnimi uspehi. Mednje vsekakor sodi toplifikacija Metleč pa nekaj odsekov asfaltiranih krajevnih cest.
V teh dneh se bo zvrstilo v Šoštanju, v počastitev praznika, kar nekaj prireditev. Ta ponedeljek bo ob 18. uri slavnostna seja krajevne skupnosti na katero vabijo vse
V ponedeljek, ta teden, so se delavke šoštanjskega Elkroja zbrale skupaj s predstavniki matične firme iz Nazarij na zboru delavcev. Osrednja tema tega je bila preoblikovanje firme v delniško družbo.
Nič ne bi bilo narobe, če ne bi delavke mislile, da gre pri na tako hitro sklicanem zboru zgolj za informacijo o preoblikovanju podjetja, ne pa tudi za odločanje o tako pomembni zadevi. Gradivo za sejo so namreč prejele v petek prejšnji teden, v soboto niso bile na svojih delovnih mestih, v ponedeljek dopoldan pa vsega pisnega materiala — pa čeprav so bili bolj ali manj le izvlečki niso utegnile »predelati«. Kljub temu so na gradivo
krajane. Spregovorili bodo o dosedanjem delu in nadaljnjih hotenjih.
Že v nedeljo bodo pripravili šahovski turnir, v ponedeljek ob 19. uri pa bo akademija športnega društva Partizan.
Ob prazniku pa bodo v kraju bogatejši tudi za razširjene prostore vzgojno varstvene ustanove.
In kako vidijo Šoštanjčani svojo prihodnost?
Veliko dela jih čaka. Predvsem bi radi kar najhitreje dogradili kulturni dom (iz sredstev samoprispevka) in obnovili stavbo krajevne skupnosti. V kulturnem domu bi radi pridobili nujno potrebne prostore za glasbeno šolo in godbo za pihala. Urediti želijo še kabelsko televizijo in zapreti za promet Glavni trg. Tu pa potrebujejo pomoč širše skupnosti in Tovarne usnja, ki bi morala odstopiti del zemljišča v zadnjem delu tovarne za industrijsko cono.
Večji razvoj pričakujejo v Šoštanju v bodoči organiziranosti krajevne uprave sicer pa ostajajo skromni: svojemu mestu želijo ohraniti zgolj njegovo zgodovinsko podobo.	(bz)
1& tk %
KITAJSKA RESTAVRACIJA "ŠANGHAJ" HREN & YANG
Cesta pod parkom 2, Velenje ® 063/855-734 vas vabi vsak dan od 12. do 16. in od 18. do 24. ure!
podale kopico pripomb. Po njihovem mnenju je gradivo nedodelano, stvari, sploh okrog delnic, nerazčiščene, prav tako pa manjka v »celofan« zavitemu paketu še elaborat o ekonomski upravičenosti ter pozitivno mnenje posebne slovenske agencije za tovrstne zadeve. Sploh pa so se spraševale o smiselnosti ponovnega vnašanja nezadovoljstva in nadaljevanje zaostrovanja s preoblikovanjem podjetja, saj teče na sodišču združenega dela postopek o razdružitvi. Ne glede na vse tehtne in utemeljene pripombe, med katerimi je tudi vprašanje zakaj vse pq tako hitrem postopku, je v Nazarjah v torek zjutraj okrog preoblikovanja podjetja odločal delavski svet firme. Igrica slepih in gluhih se torej nadaljuje in presega vse razumne meje. Se bo našel čimprej nekdo in presekal gordijski vozel?
Tik pred zaključkom redakcije (v torek popoldan) smo izvedeli, da je delavski svet o preoblikovanju matične firme le razprav-jal, dokončno odločitev pa naj bi sprejel včeraj. Delegate iz šoštanjske enote, ki so se seje delavskega sveta udeležili, pa je njihov zbor delavcev pooblastil: če pride do sprejemanja kakršnih koli sklepov v zvezi s preoblikovanjem, da morajo vztrajati pri čakanju na sprejem zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij v republiški skupščini.
Naredite H» TO »EZELO zofET SR.&SKO i
VSEM OBČANOM OBČINE VELENJE
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE VELENJE IN OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE, NJENI ORGANI IN ORGANIZACIJE
NOTRANJIH RAZPRTIJ ŠE NI KONEC
Vse kaže da se odnosi med matično firmo v Elkroju v Nazarjih in njeno šo-štanjsko enoto še zdaleč niso ublažili. Nasprotno. Z vsakim dnem so ostrej-
ŠK	stran 4
TEDEN OTROKA
od 7. do 14. oktobra je teden otroka. V občini se bo zvrstilo cel kup zanimivih prireditev, višek pa so sobotni Pikin dan
stran 10
številka 38, cena 30 dinarjev velenje, 3. oktobra 1991
objekti tehnologije
oprema
jo ioMl 'pina f el#i>5
ostal zapisan v slovenski zrti v prihodnost, ki bo za-zgodovini kot velik dan. gotovo lepša. Torej, SRE-Dnčakajmo ga strpno, za- CNO NA POT, NAŠA
SAMOSTOJNA SLOVENIJA! Srečno pa tudi vsem Velenjčanom ob občinskem prazniku.
Praznični dnevi so pred nami. Dnevi polni pričakovanj, četudi so prežeti s kopico vsakodnevnih problemov, ki jih povzroča vse splošna gospodarska, ekonomska in politična kriza. Tudi nas v občini Velenje niso obšli. Pa vendar, dokaj smelo in uspešno premagujemo ovire in še naprej, čeprav smo občina številnih nacionalnosti, živimo v slogi in prijateljstvu.
Naše praznovanje sovpada s prelomnico v slovenski zgodovini. Končno bomo krenili na samostojno pot, na pot o kateri so sanjali že mnogi rodovi naših dedov.
Zdaj se želja po Samostojni, Neodvisni Sloveniji uresničuje. Res je pot do nje trnova, polna preprek, zaradi katerih marsikdo tudi obupuje. Zadnji dogodki v Jugoslaviji pa najbolj zgovorno dokazujejo, da nam pod skupno streho ni mesta. Dasiravno se bomo morali prvi trenutek odpovedati že navajenemu udobju, saj se jih bo gotovo našlo veliko, ki bodo skušali ukrotiti našo neomajno odločenost, je
PRAZNIČNI KLEPET Z VELENJSKIM ŽUPANOM
Vmesna vloga izvršnega sveta nepotrebna
stran 3
Zadnja vest iz šoštanjskega Elkroja
-rs i
OBER—MESEC POŽARNE VARNOSTI

Neomejen odkup deviz
Z mesecem oktobrom so začeli v Ljubljanski banki Splošni banki Velenje odkupovati devize z deviznih hranilnih knjižic v neomejeni višini (kot vemo je doslej veljala omejitev v višini 500 DEM). Odkupujejo jih po veljavnem dnevnem tečaju ljubljanske borze.
(mz)
Mozirje — Osnovne šole zavodi
Na podlagi zakona o zavodih so se vse štiri osnovne šole v občini Mozirje preoblikovale v samostojne zavode, vse to seveda velja za osemletke v Lučah, na Ljubnem ob Savinji, v Gornjem gradu in Mozirju. Obenem se je osnovna šola Ljubno odrekla imenu Šlandrove brigade in je poslej Osnovna šola Ljubno. Obenem se je v zavod preimenovala tudi dosedanja vzgojno varstvena organizacija občine Mozirje.
(jP)
ma||||wm
Karitas Šaleške dekanije
Od srede julija letos je začela svoje delo KARITAS, prostore ima na Smarški 1 (neposredno pri cerkvi Sv.
' Martina). Do sedaj se je nabralo veliko dobrin. Na voljo je predvsem veliko obleke, obutve nekaj hrane. Vse ljudi .dobre volje prosimo, ki bi še lahko razdelili svoje kose kruha, morda darovali kakšen kg nepokvarljive hrane, da to darujejo na sami Karitas.
.
Dragi starši, mogoče vam denarnica ne dopušča, da bi svojemu otroku, ki hitro odrašča, kupili novo obleko. Tu se dobijo zares lepe stvari za zimo in poletje. Dobwj vemo vsi, da je lažje dajati kot (s)prejemati. Toda, če sila trka na vrata, vas vabi Karitas. Možna je tudi zamenjava oblačil. Uradne ure so ob TORKIH od 7. do 9. ure, ob PETKIH od 15.30 do 17.30.
HHHHHV	^HnlHHMHBiHHMHMt	' "'^BM
Vekos so pokopali odpadki
V Celju so se v petek zbrali delavci slovenskih komunalnih podjetij ter se pomerili v delovnih in športnih panogah.
Delavci velenjskega Vekosa so nastopili v vseh disciplinah in bi se gotovo v skupnem seštevku uvrstili zelo visoko, če ne bi imeli smole v merjenju moči pri odvozu odpadkov. V tej disciplini so namreč bili diskvalificirani.
Velenjčani so se najbolje izkazali v športnih disciplinah: v streljanju so zmagali, v kegljanju so bili peti, v nogometu deveti in v šahu trinajsti. V prikazovanju veščin pri vodovodnih delih so bili člani Vekosa dvajseti (v tej panogi so se sicer zastopniki komunalnih podjetij s Celjskega od vseh disciplin najbolje izkazali: Celjani so bili drugi, Laščani peti, Šentjur-čani osmi, ekipa iz Rogaške Slatine trinajsta, Žalčani triindvajseti). Pri kanalizacijskih delih so bili Vekosovci devetnajsti (4. Žalec, 11. Celje, 12. Laško), pri odvozu odpadkov pa so bili diskvalificirani (1. Komunala Celje, 15. Laško, 20. Rogaška Slatina).
Tako v športnem kot tudi delovnem delu tekmovanja so bili najboljši domačini, to je člani Komunale iz Celja. Ti so bili tudi skupni zmagovalci,
Ob tem srečanju so v Celju pripravili tudi obsežno razstavo komunalne mehanizacije in tudi računalniške opreme za sodobno delo na tem področju. Bilo pa je tudi nekaj posve-to,v.
(k)

Med poznavalci slovenskega parlamentarnega življenja se še niso povsem polegle polemike, ali so zgolj kadilci bili tisti, ki so v tem posvečenem prostoru onesnaževali okolje. Zdaj, ko je v veljavi ta primeren ekološki odlok, je zrak sicer bolj čist, o politiki pa bi lahko razpravljali! Je pa zato čedalje več poslancev na hodnikih namesto v dvorani. To še posebej velja za družbenopolitični zbor, kjer je zadnje čase opoziciji prišlo že nekako v navado, da se njeni poslanci radi sprehajajo bolj ven kot noter. Isti zbor ima v glavnem predsedujočega samo še zato, da preverja sklepčnost, poslanci pa so v nevarnosti, da bi se od neprestanega pritiskanja na gumbe prehudo utrudili. In bi glasovali za čudne zakone, kar večkrat počnejo tudi zdaj, a še vedno vedo, kaj delajo! Če ne vedo, pa pogledujejo k sosedom in bi lahko rekli, da so dobro uglašeni orkester.
Sedmi
V vladi je sicer navidezen mir, so pa vsi rahlo živčni, ker se ve, da je v pripravi nov zakon o vladi, ki bo rahlo zdesetkal sedanja ministrstva — in ministre. Kar pomeni, da bo znova treba loviti ravnotežje med pozicijskimi strankami, predsednik pa se bo na tak način elegantno rešil tudi tistih ministrov, s katerimi ni v najboljših odnosih. In potem ne bo mogoče reči, da je vlada v krizi, ker bo vše-ga kriv zakon. Vse pa kaže , da nihče ne zna prav povedati, kaj bo po sedmem oktobru, ko bo potekel znameniti moratorij na našo osamosvojitev. Finančni minister Šešok je doslej edini, ki si je upal javno reči, da bo po sedmem prišel osmi oktober. S čimer je dokazal, da se na koledarje zelo dobro spozna in da tudi originalen ni preveč! Nekaj podobnega je pred 26. junijem izrekel bivši podpredsednik vlade Mencinger in vemo, kako je končal.
Če se še spomnite Milke Planine, potem veste, da jo
dan
je ljudstvo zasovražilo, ker je v naše potrošne navadt vnesla bone in so njeni vladi zato rekli bonska vlada.
Kaže, da se bo na to prakso treba znova pripraviti, kar naj bi od nas terjala osamosvojitev. In bomo staro zgodbo požrli ne da bi vlado sovražili, ker so se časi pač spremenili. Dobili bomo tudi svoje meje in bodo tujci, vključno s Hrvati, k nam lahko potovali samo s potnimi listi. Vsaj v enem primeru pa že lahko trdimo, da smo Slovenci v Evropi in da imamo svojo državnost. V Beograd že nekaj časa potujemo s potnimi listi in lahko trdimo, da so Srbi edini, ki nas spoštujejo. Če namreč hočete v teh časih v naše bivše glavno mesto, lahko to storite samo z letalom. To pa leti samo iz Celovca, vsak slovenski potnik pa mora trikrat pokazati potni list: prvič ob vstopu v Avstrijo, drugič ob izstopu iz nje in tretjič na beograjskem letališču. Po sedmem oktobru bomo te blagodati Srbom izdatno vrnili. Če si bo kdo
sploh še želel v Slovenijo, bo to moral storiti s potnim listom, naši cariniki pa ga bodo lahko tudi lepo ocari-nili. Kaj hočemo, čez sedem let vse prav pride.
Ali pa še čez več! Del srbskega naroda se namreč hudo navdušuje nad bivšo kraljevino in njenimi potomci. Če bodo svoje sanje uresničili, potem bodo od Slovenije zahtevali vračilo vseh nepremičnin na našem ozemlju. Gre za lepo število bivših Karadjordjevičevih rezidenc, posestev, gozdov itn. Vse to naj bi tako ali drugače ob delitveni bilanci Srbom — ne glede na usodo kraljevih — potomcev vrnili, pravijo v njihovi vladi—v naturi ali pa v dolarjih, kar pomeni, da našemu prihodnjemu denarju — kakorkoli že se bo imenoval — ne zaupajo preveč. Še vedno je bolje, da ta izdatek požremo, kot pa da bi se v Srbiji kdo spomnil na parolo, da je Srbija povsod tam, kamor je kdajkoli stopila srbska noga. Za nekaj časa jih zagotovo imamo dovolj.
CZe.0sftg oßmaeja
Iz Vepra v Evropo
Iz Slovenskih Konjic že nekaj časa prihaja najsodobnejša in okolju prijazna embalaža, kakršno zahteva zahtevno evropsko tržišče. Izdelujejo jo v mešani firmi Vepro, ki so jo ustanovili velenjski Veplas, zreški Comet, konjiški IMP ter zasebnik Borut Kulovec. Čeprav proizvodnja poteka že nekaj časa, so uradni začetek proizvodnje zabeležili v petek, te slovesnosti pa se je udeležil tudi slovenski minister za varstvo okolja in urejanje prostora Miha Jazbinšek.
Ta nova embalaža je pomembna z^to, ker po letu 1992 v Evropo ne bo več mogoče izvažati izdelkov v embalaži iz PVC, ampak le v taki, ki bo narejena iz polistiro-la. Prednost take embalaže je
v tem, da jo je mogoče po uporabi ponovno predelati, pa tudi če jo uničimo s sežiganjem se pri tem ne sproščajo strupene snovi (klor), ampak se proščata le ogljikov dioksid in voda. Vepro je zazdaj edini proizvajalec take okolju prijazne embalaže pri nas.
Zazdaj njihove proizvode uporabljajo le v pekarski industriji (prvi so to embalažo pričeli uporabljati v konjiški Pekarni in slaščičarni Rogla, v mariborskem In-tesu in nekateri zasebniki), načrtujejo pa seveda tudi razširitev proizvodnje. Tako naj bi iz tega centra v Slovenskih Konjicah oskrbovali slovenski in hrvaški trg in tudi del Avstrije. Pri proizvodnji em-
balaže uporabljajo surovino (folijo), ki jo dobivajo iz dunajske firme Polyfol, ki je ta čas edini evropski proizvaja-, lec take folije.
Pri Vepru pa razmišljajo tudi o postopku recikliranja teh odpadkov. Menijo, da bi bilo mogoče v obratih kake konjiške organizacije urediti obrat za predelavo tovrstnih odpadkovjn izdelavo nekaterih proizvodov (cvetlični lončki, posode za vzgojo sadik in podobno). Miho Jaz-binška pa so ob predstavitvi te proizvodnje tudi pozvali, naj kaj pokrene, da bi carine toliko ne dražile končnega izdelka. Kot je dejal direktor Borut Kulovec, v svetu taki ekološki polizdelki ali surovi-
ne niso obremenjeni s carino, pri nas pa je carina skoraj 40 odstotna. Pri tem pa taka nova embalaža ni pomembna le zaradi ekologije, ampak ima tudi velik ekonomski pomen. Naši izdelki namreč često izgubljajo ceno prav zaradi slabe in neprimerne embalaže.
Minister Jazbinšek je to novost seveda pozdravil in poudaril, daje pri nas res treba vso pozornost posvetiti neoporečnim proizvodom ter reciklaži odpadkov, saj za deponije odpadkov v Sloveniji ni prostora. Spregovoril je tudi o zakonu o varstvu okolja, ki je v skupščinski proceduri, in ki bo tudi stimuliral neoporečno proizvodnjo.
[ krfT*	Scwitys/^g	—	šalešfigL	nasveta i	
Vsaj nekaj lepega
Mislil sem, da bom tokrat lahko spet zapisal, da je velenjski ženski svet res med najlepšimi r Sloveniji — tudi uradno, mislim — pa so se na vzhodnem koncu celjske regije odločili drugače. Ne vem, ali zaradi tega, da ne bi bilo kakih očitkov o resnični slovenskosti prve najlepše v svobodni Sloveniji, ali zaradi tega, ker je prav, da pač prvi naslov ob tako pomembnem dogodku gre v sam državni center — res je, da je naslov mišice popotoval v Ljubljano. Seveda se ob tem zastavlja vprašanje, če smo že res toliko uradno samostojni, da se bo lahko naša najlepša udeležila tudi londonskega tekmovanja za najlepšo na svetu. Za našo vključitev v Evropo in svet bi seveda bilo to zelo
pomembno. Saj iz izkušenj vemo, da lahko lepa dekleta prinesejo marsikaj tudi poslovno koristnega. Ni jih malo, ki so znali posle sklepati prav v družbi in ob pomoči takih pripomočkov.
Nekaj lepega nam je te dni pripravil tudi del našega domačega Veplasa. O delu govorim zalo, ker je Veplas le eden od družabnikov sicer konjiške firme, od koder je že začela prihajati lepa in prijazna embalaža. Če za človeka govorimo, da ga naredi obleka, je tudi res, da pogosto izdelek naredi embalaža. Tujci so tudi v zvezi z našimi izdelki to že spoznali, pa zato na nekaterih nočejo napisa made in Jugoslavija; pravijo, da je ta napis zelo slaba embalaža. Taka, ki zbija ceno. Veliko raje imajo,
da pri nas poceni kupijo ne-embalirane izdelke, jih temu primerno nizko plačajo, potem pa položijo v svojo embalažo in že kar s tem nekajkrat zvečajo ceno. Kajti mnogi naši proizvodi sami po sebi sploh niso slabi. Le prepogosto so v »slabi družbi«, ali v slabi obleki. No, ta nova embalaža pa je tudi taka, da bi jo lahko brez škode kurili celo v šoštanjski termoelektrarni in pri tem niti Zeleni ne bi skočili pokonci.
Pa še ena vest, kije lahko lepa ali pa ne; vsaj pri nečem bomo po novem le malo bolj pri koritu. Pravijo, da je zagotovo, da nove slovenske dinarje le tiskajo v celjskem Cetisu. To pa je kar blizu naše doline. Razen tega pa je treba upoštevati še prijazno dejstvo, da so cestne poveza-
ve med Celjem in Ljubljano še vedno slabe in tako ves denar ne bo mogel kar hitro zdrsniti v Ljubljano. Če pa bo ta denar — pa naj bo natiskan v Celju ali ne — res pomenil za nas vse skupaj kaj lepega ali ne, bomo pa kaj kmalu videli. Ampak ob dobroti tistih z vzhoda, ki nas hočejo kar zasuti z nanovo natisnjenimi jugodinarji, nam druga rešitev niti ne ostane. Razen če račun ne bi pokazal, da se nam tak dotok jugodinarjev splača, ker vendarle pri nas potrebujemo veliko starega papirja. Večje vrednosti ti bankovci tako in tako kaj kmalu ne bodo več imeli.
Morda se je zadnje dni zgodilo še kaj lepega. Ampak lepo nam bo, ko česa lepega. ne bo treba iskati —^ker bo vse lepo.
K faL
t. ■
8. oktobra praznuje občina Velenje svoj praznik. Praznuje ga v spomin na pomemben dogodek, dogodek, ki ima svoj pečat tudi v evropski zgodovini. Napad skupine partizanov 8. oktobra leta 1941 na mesto Šoštanj, simbolizira tudi dolgoletno borbo slovenstva za svobodo. Bilo je to dejanje, na katerega smo upravičeno ponosni, in ki je zaenkrat previharil tudi naše najnovejše obdobje, ki je doživelo številne pretrese tudi ob tehtanju občinskih praznovanj.
Letos mineva od legendarnega 8. oktobra natanko pol stoletja. Praznujemo torej ponosni, še zlasti, ker tudi v teh težkih časih dokaj smelo in uspešno premagujemo vse ovire in ostajamo zvesti zastavljenim ciljem in tistemu, kar smo si Slovenci v svoji novi državi zastavili zadnje mesece.
O prazniku, aktualnem družbenem trenutku, delu in načrtih naše občine smo se pogovarjali z velenjskim županom Pankracem Semečnikom.
•	Od zadnjega praznika nas je doletelo marsikaj. Prizadete so nas poplave, poglablja se gospodarska in ekonomska kriza, zgodila se je vojna. Kako vse to preživlja občina Velenje?
Pankrac Semečnik: »Lahko bi dejal, še kar normalno. Tudi v doslej najtežjih trenutkih smo ohranili mirno kri in tako pripomogli., da ni bilo večjih težav. Pa to verjjetno vedno ni lahko. V občini V/elenje živi kar 28 različnih narodlnosti. Med njimi tisti, ki so postalli v jugoslovanskem prostoru me:d sabo hudo sovražni. Pri nas p«a le ostajamo prijatelji. Poistovetili smo se z Velenjem, mestom, ki nam daje še vedno sorazmerno dober standard. Ljudje čutijo, da so tu doma, kar dokazujejo tudi s pridobivanjem slovenskega državljanstva.
To enotnost dosegamo četudi posamezne ankete kažejo drugače. Po moje pa v njih ne gre toliko za mnenje, da se občani ne istovetijo z mesti, ampak za dejstvo, da bi pač raje živeli na podeželju. Ta trend je vse bolj prisoten tudi v svetu.«
•	Ob praznikih smo se v preteklosti radi hvalili z delovnimi zmagami.
Pankrac Semečnik: »Takšnih iz obdobja socializma znanih delovnih zmag je sicer manj, a Velenjčani smo tudi v preteklem letu veliko naredili. Po krajevnih skupnostih so opravili cel kup komunalnih del. Med drugim so asfaltirali cesto Šoštanj —Ravne, pa dogradili vročevod in daljinsko ogrevanje v Metlečah. Končno so tudi krajani Šmartnega ob Paki prišli do nove telefonske centrale, podobne uspehe pa so beležili tudi po drugih krajevnih skupnostih, kjer so širili telefonska omrežja, gradili vodovode, obnavljali mestna središča ...
Obnavljal/ smo tudi zgodovinske spomenike (velenjski grad in zaščitili nadaljnjega propada Šaleškega). No, ravno ob prazniku bomo predali namenu razširjene in posodobljene prostore šo-štanjskega vrtca. Pa še marsikaj bi lahko naštel, kar dokazuje, da smo bili uspešni. Seveda pa postavljam na prvo mesto mnoge aktivnosti, ki smo jih tudi Velenjčani, izpeljali na poti k osamosvojitvi Slovenije.«
• Občinska samouprava in uprava doživljata korenito preobrazbo. Kako vidite vi bodočo vlogo občin ? Mar ni bojazni, da prehajamo na preveč centralističen sistem vodenja?
Pankrac Semečnik: »Že večkrat sem javno zagovarjal določen centralizem in mnogi so mi že očitali, da hočem občino prodati. Mislim namreč, da je povsem nesprejemljivo, da imamo znotraj dvomilijonskega naroda 65 malih državic z vsemi institucijami državnosti (zdravstvo, šolstvo, občinska uprava, pravosodje, policija . . . celo vojska). To je drago in predvsem neučinkovito. Po moje se mora oblast združiti v nekem centru.«
• Pa ne pomeni to bojazni, da se bodo finance kopičile predvsem v republiškem središču, kjer jih bodo »finančni mogotci« delili po svoje?
Pankrac Semečnik: »V tejle prehodni fazi morda res, potem pa se bo denar stekal tja, kjer bo za to interes, saj bodo morali vladati povsod tržni pogoji.
Seveda pa je Slovenija v tem trenutku zelo različno razvita, tudi Štajerska stopica za razvitimi področji. Tu pa bodo morali svojo vlogo odigrati lokalni oblastniki in narediti vse, da stopimo v
korak z razvitejšimi. Tu mislim tudi na cestne povezave.
•	Ravno te so na našem območju silno slabe.
Pankrac Semečnik: Res je. Veliko dela nas čaka na tem področju. Razčistiti bomo morali, kaj je z avto cesto Arja vas—Ločica, saj ni res, da bi bili za njeno neizgradnjo krivi Zalčani kot trdijo v republiki. Ob tem pa moramo na celjskem poskrbeti tudi za druge povezave. Tu mislim na cesto iz Dramelj proti Kozjanskemu, na našem območju pa moramo predvsem izboljšati povezavo z Arjo vasjo in s Koroško.«
•	Kako pa vidite bodočo organiziranost občine?
Pankrac Semečnik: »V občini smo prepotentno ustanovili komisijo za regijsko usklajevanje in bili za to deležni očitkov, da hočemo imeti svojo regijo. Velenje pa regija nikakor ne more biti, lahko pa ima mnoge regijske institucije, ki so se tu že uveljavile (zavod za zaposlovanje, center srednjih šol, geodetska uprava,
bodoče invalidsko in zdravstveno zavarovanje . . .)
Kar pa se samih regij tiče, zagovarjam zgodovino. Oblikujmo jih po njenem modelu!«
9 Delovanje občinske skupščine je v tem prehodnem obdobju močno spremenjeno, prav tako pa tudi sama vloga župana.
Pankrac Semečnik: »Menim, da skupščina svojo vlogo dobro odigrava, čeprav nekateri, mislim, da sta v skupščini dva, moje vodenje sej ocenjujejo zelo negativno (novinarji, ki imajo radi senzacije, pa njihove izjave hitro povzamejo).
Sicer pa je vloga župana v teh časih zelo čudna. Ima namreč vso zakonodajno oblast, izvršne pa prav nobene. In tudi pri izvrševanju občinskega proračuna, kjer bi lahko dali več oblasti županu, smo mu jo vzeli, s tem, ko smo naložili izvršnemu svetu pravico spreminjanja celo namena in višine sredstev med letom.
Tudi sicer menim, da je neka vmesna vloga, ki jo ima v tem trenutku izvršni svet, nepotrebna. Upravni organi naj bodo direktno odgovorni republiki, župan pa skupščini.
V novi lokalni samoupravi (to je treba ostro ločiti od državne uprave) bo imel župan bolj neposredno vlogo in tudi izvršno funkcijo. Ta njegova vloga je vsekakor bolj sprejemljiva. Danes pa je to bolj protokolarna naloga.«
• Pa se dotaknimo še nekaterih perečih vprašanj lastnega okolja. na primer ekologije.
Pankrac Semečnik: »Tudi na tem področju smo v zadnjem času precej naredili, vendar ne zelo velikih stvari. Vztrajali smo pri uresničevanju sklepov skupščine prejšnjega sklica po zmanjšanju emisij iz šoštanjskih termoelektrarn v primerjavi z letom 1980
za 90 odstotkov najkasneje do začetka leta 1993. Sodelovali smo z republiško vlado in dobili od nje tudi zagotovilo, da poteka ekološka sanacija šoštanjskih termoelektrarn po programu. Vzporedno s tem pa je bilo narejenega še veliko, med drugim čistilna naprava v šoštanjski tovarni usnja in pa centralna čistilna naprava komunalnih odpadkov (delno).«
•	Prej ste omeniti, da smo veliko postorili tudi na področju osamosvajanja Slovenije.
Pankrac Semečnik: »Seveda. Osebno nikoli nisem dvomil, da na tej poti ne bi uspeli in tudi danes mislim tako. Seveda pa je treba vedeti, da bo na tej naši poti še težko. Standard nam bo verjetno še padel. Ljudje doslej ostajajo mirni in strpni. Takšni moramo tudi ostati. Osebno upam, da bo naš trezen odnos do dogajanj pripomogel, da bomo v notranjem miru ohranili izborje-no in odločno krenili po 7. oktobru po zastavljeni poti. Cilj samostojne Slovenije je tako dolgo zgodovinsko pričakovan, da je vreden tudi kakšne osebne žrtve.
Pozivam občane, ne zato, da se solidarizirajo z vladajočo strukturo, da nekatera ravnanja podredijo temu našemu skupnemu cilju, da storijo po svojih močeh vse, da samostojno suvereno državo Slovenijo, dosežemo.«
•	Praznik je pred nami. Vaše
želje ?
Pankrac Semečnik: »Miru želim vsem. Miru in sreče. Pa lepih medsebojnih odnosov. To so glavni poroki, da bomo ustvarili lepši in srečnejši jutri v svojem ožjem okolju in v svoji domovif ni. Srečno vsem!«
Ob 50-letnici napada štajerskih partizanov na Šoštanj
V začetku oktobra 1941 je prišlo na šaleškem območju, če upoštevamo, do pomembnih dogodkov. Na hribu Grmada nad Plešivcem so se združile Pohorska, Savinjska in Revirska partizanska četa v Štajerski partizanski bataljon. Do te združitve na Grmadi je prišlo zaradi načrta o napadu na Šoštanj. Prihod partizanskih enot na šaleško območje in njihova združitev sta potekala brez motenj, kar je bil za tedanji čas velik uspeh. K temu uspehu je dosti pripomogla terenska organizacija osvobodilnega gibanja oziroma ljudje, ki so bili v to gibanje vključeni. Že pred oblikovanjem Štajerskega bataljona in po njem so sode-lavcii narodnoosvobodilnega! boja in njegovi orga-nizattorji zbrali podatke, ki so biili potrebni za načrtovanje napada na Šoštanj, hkraiti pa so oskrbovali partiizane s hrano. Načrt o napaidu na Šoštanj je bil dokončno zasnovan po
koncentraciji partizanskih čet na Grmadi.
Kljub temu da okupator ni pričakoval napada na Šoštanj, je imel zaradi partizanskih akcij pripravljen tudi alarmni načrt za Šoštanj. Ni mogoče ugotoviti, kakšne podatke so dobili partizani o okupatorjevih silah v Šoštanju. Vemo pa, da je bila v Šoštanju orožniška postaja in da sta bila tam dva šturma vermanšaf-ta, ki sta po spisku vključevala nekaj nad 400 vermanov. Oba šturma sta imela dve posebni skupini, ki sta šteli po 15 mož. Sovražnikove sile, ki so jih morali partizani predvsem upoštevati, so torej predstavljali orožniki, posebni skupini vermanskih štur-mov in nekateri oboroženi Nemci, ki so pripadali okupatorjevemu političnemu in upravnemu aparatu ter so imeli orožje. Partizani'so morali upoštevati še okupatorjeve sile v bližnjih postojankah in še zlasti orožnike, posebno skupino vermanov, ki je štela 12 mož ter obratne stražnike v Velenju oziroma pri velenjskem premogovniku. Posebna skupina vermanskega šturma, ki je bila v Topolšici, je štela 10 mož. Računati je bilo treba tudi na verma-ne, ki so ponoči opravljali patruljno in stražarsko službo. Navedene sile pa bi okupator lahko zbral le, če bi se vse odvijalo po pripravljenem alarmnem načrtu. Partizani so morali računati tudi na intervencijo nemških sil iz Ce-
lja, Šmartnega ob Paki in iz drugih bližnjih postojank. To intervencijo naj bi zavrnile partizanske zasede v Družmirju in Pen-ku. Zaseda v Penku je z miniranjem mostu dala znak za začetek napada. Nekaj partizanov je bilo v zasedi tudi pred kolonijo uslužbencev šoštanjske tovarne usnja.
Okupatorjev alarmni načrt je predvideval, da se bodo vermani posebne skupine šturma Šoštanj I ponoči lahko zbrali v 40 minutah, in to v središču mesta. Člani posebnih skupin vermanov se niso zbrali po predvidevanem načrtu. Dosti se jih je poskrilo. Tako tudi oboroženi Nemci.
Potek napada na Šoštanj je bil dovolj natančno rekonstruiran in opisan. Če povzamemo, je napad potekal takole: v noči na 6. oktober so partizani zapustili Grma-'do in se podali v gozd Ležen, od tam pa naslednjega dne zvečer na Gorice. Z Goric so v noči na 8. oktober odšli v napad. V skladu z načrtom akcije so se partizani, ki jih je bilo okoli 46, razdelili na 7 skupin. Skupine, ki so odšle v mesto, so med drugim blokirale orožniško postajo, a je niso napadli in zavzeli, kar bi lahko storili, ker so bili orožniki povsem demoralizirani. Partizani so s streljanjem, glasnim poveljevanjem in tudi s petjem ustvarili vtis, da jih je zelo veliko. Okupator ni uspel organizirati odpora. Kljub temu da se je streljanje v
Šoštanju dobro slišalo v Velenje, okupatorjevi oboroženci od tam niso krenili na pomoč. Tudi od drugod v času napada niso posredovali. Partizani so Šoštanj obvladovali dobri 2 uri. Ko je udarilo plat zvona pri cerkvi Sv. Mihaela v Družmirju - to je bil dogovorjeni znak za umik — so se umaknili iz Šoštanja. Skupine so se zbrale na Goricah, kjer so se partizani prešteli. Nihče ni manjkal.
Okupatorjeve sile so se zganile šele 8. oktobra zjutraj in so s precejšnjimi silami ebkolile območje v okolici Šoštanja, na katerem naj bi se po njihovem predvidevanju zadrževali partizani. Obkoljeno območje so temeljito preiskali. Akcija se je končala brez uspeha. Okupatorjeve enote niso mogle naleteti na partizane, ker so se pri akciji omejile le na šoštanjsko okolico.
Napad na Šoštanj je bila dobro pripravljena in uspešna partizanska akcija. Partizani so okupatorju s to akcijo prizadeli znatno materialno škodo, ki jo je okupator po napadu natančno ocenil. Tedaj — v letu 1941 — materialna škoda, ki jo je utrpel okupator, ni bila tako pomembna kot odmev, ki gaje imela drzna uporniška akcija. Predvsem je napad na Šoštanj okrepil samozavest in narodno zavest zaradi ostrih ponemčevalnih ukrepov ponižanih in razžaljenih Slovencev v Šaleški dolini in na širšem
območju. Novica o napadu na Šoštanj se je razširila po vsej okupirani Štajerski in še dalje. Vest o partizanski zmagi v Šoštanju je prišla celo do slovenskih izgnancev v Srbiji. O šoštanjski partizanski akciji je poročal Slovenski poročevalec z dne 24. oktobra 1941, ko je objavil komunike glavnega poveljstva slovenskih narodnoosvobodilnih partizanskih čet. Tako se je vest o partizanskem napadu na Šoštanj razširila po Sloveniji. Napad na Šoštanj je močno preplašil nacistične oblastnike in ponemčeval-ce slovenske Štajerske.
Ne gre za pretiravanje, če povemo, daje bil napad na Šoštanj ena najpomembnejših uporniških akcij na Slovenskem v letu 1941 čeprav ni šlo za osvoboditev Šoštanja, kot lahko marsikje preberemo.
V skladu s pomenom partizanskega napada na Šoštanj je bila reakcija nacističnega okupatorja. O napadu na Šoštanj so 10. oktobra razpravljali na štabnem razgovoru nacističnih oblastnikov na Spodnjem Štajerskem. Istega dne so nacisti v Šoštanju ustrelili deset sodelavcev NOG in zajetih partizanov. Usmrtitev v Šoštanju ni bila posledica tega, da je bil pri napadu na Šoštanj smrtno ranjen eden od okupatorjevih sodelavcev, ki je bil v noči napada kot verman v patruljni službi in je hitel na orožniško postajo. Leta je namreč umrl v celjski bolnišnici šele na dan usmrtitve v
Šoštanju. Nacisti so hoteli predvsem zmanjšati vpliv odmevne partizanske akcije in preplašiti Slovence. V svojem poročilu z dne 4. decembra 1941 je nemškega zunanjega ministra Joachima von Ribbentropa o partizanskem napadu na Šoštanj obvestil šef varnostne policije in varnostne službe SS-Obergruppenführer Reinhard Heydrich. V času, ko je nastalo to poročilo, je imel okupator že bolj točne podatke o številu napadalcev. Heydrich je navedel, da jih je bilo šestdeset. Velja omeniti, da Heydrichova poročila Ribbentropu vsebujejo opis protidržavne in sabotažne dejavnosti v vseh po Nemčiji okupiranih deželah v Evropi in na območju nemškega rajha.
Ko s časovne razdalje petdesetih let ocenjujemo to, kar se je zgodilo v noči na 8. oktober 1941 v Šoštanju, bi rekli, da je bil napad na Šoštanj pomembno narodnoosvobodilno dejanje, ki je bilo v skladu z razpoloženjem zavednih Slovencev vseh nazorskih opredelitev v okupirani slovenski Štajerski, ki naj bi po zamislih nacistov v izredno kratkem času postala povsem nemška dežela. Partizanski napad na Šoštanj je pomenil tudi udarec nacističnim ponemčevalnim prizadevanjem.
Dr. Milan Ževart
__ Skozi teden
....................................................... ............................. 11 ^
Gorenje
Poslovodna šola nadaljuje delo
Z namenom, da pomagajo mladim sposobnim strokovnjakom pri poglabljanju vseh tistih znanj, sposobnosti in lastnosti, ki so ključnega pomena za menedžment, so se v koncernu Gorenje odločili za oblikovanje lastne poslovodne šole. Podjetja Gorenja so zanjo prijavila skoraj 50 slušateljev, ki se bodo tako seznanili s poslovnimi običaji in organizacijo delovnih procesov, preučevali pa bodo tudi primere iz poslovne prakse.
V prvi skupini Poslovodne šole Gorenja je 17 slušateljev, njihovo delo pa je razdeljeno na tri module. Prvi modul, junija, je bil namenjen obravnavi strateškega koncepta Gorenja in nekaterih vprašanj ekonomske narave. V drugem modulu, potekal.je od 19. do 21. septembra, so govorili o korporacijski, podjetniški kulturi, razvoju človeških potencialov, motivaciji in uspešnem vodenju, kreativnosti in ino-vativnosti, načelih in praksi sodobne organiziranosti ter uspešnemu komuniciranju. Dva slušatelja (iz Gorenja Gospodinjski aparati in Gorenja Mali gospodinjski aparati) pa sta predstavila tudi primere iz prakse.
Tretji modul bo potekal predvidoma sredi oktobra, namenjen pa bo obravnavi načel in prakse sodobne organizacije ter organiziranosti lastnega dela menedžerjev, govorili pa bodo tudi o celovitem obvladovanju kakovosti v podjetju.
(an)
Koliko železarjev je res preveč?
O tem vprašanju — koliko delavcev štorske železarne je res tako imenovani tehnološki višek — ta čas precej razpravljajo. Ne zato, ker bi zdaj naenkrat hoteli (morali) odpustiti vse te presežne delavce, ampak zato ker se pojavljajo različne številke. Tiste, ki so jih dobili za svoje delo poslanci celjske občinske skupščine, so namreč kar stoodstotkov višje od tistih, ki jih prikazujejo v železarni. V materialu je namreč bilo zapisano, da je presežek delavcev 1400, ko razpravljajo o tej problematiki nekateri navajajo podatek »več kot tisoč«, v železarni pa pravijo, da je po njihovih podatkih preveč 750 delavcev.
Sicer pa so v tem največjem štorskem kolektivu od 3360 zaposlenih, kolikor jih je bilo v začetku lanskega leta, »sta-lež« znižali na 2811. Nekateri delavci so se upokojili, precej jih je dobilo tudi odpravnine, nekateri so se zaposlili drugod.
(k)
Sejmišče v Mozirju
Prodaja konj in žrebic
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga in njena pospeševalna služba bosta po uspešno izvedenem sejmu in razstavi plemenske živine pripravili še prodajni sejem plemenskih konj in žrebic haflinške, noriške in drugih pasem. Obenem pripravljajo tudi odkup klavnih žrebet in konj. Na sejmišču ob Savinji v Mozirju se bo oboje pričelo danes, v četrtek, 3. oktobra, ob 9. uri. (jp)
KS Podkraj-Kavče
Tradicionalno srečanje krajanov
V krajevni skupnosti Podkraj — Kavče so tudi letos, in sicer 25. in 26. julija, načrtovali srečanje krajanov, vendar je zaradi znanih takratnih razmer v Sloveniji odpadlo. Kljub vsemu se mu niso odrekli in so ga organizirali v petek in soboto. V petek je bilo v Podkraju balinanje, v soboto dopoldne pa tekmovanje koscev na Repnikovem travniku. Prav tako v soboto je bilo popoldne pred domom krajanov v Kavčah tradicionalno srečanje krajanov. Izvedli so med drugim nekaj družabnih iger, za zabavo pa so poskrbeli Podkrajski fantje.
(bm)
Kmetijska zadruga »GORIŠKA BRDA«
p.o. DOBROVO
razpisuje prosto delovno mesto
—	TRGOVSKI POTNIK (za celjsko področje)
Poleg z zakonom določenih pogojev zahtevamo za to delovno mesto še naslednje pogoje:
—	srednjo strokovno izobrazbo (V. stop.) ekonomsko-komercialne smeri
—	2 leti delovnih izkušenj na*podobnih delih in nalogah
Poskusno delo 3 mesece.
Kandidati morajo imeti tudi osebni avto in izpit »B« kategorije.
Prednost pri izbiri bodo imeli dinamični kandidati, mlajši od 35 let.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave, na naslov: KZ »GORIŠKA BRDA« Dobrovo — kadrovska služba.
Sklep o izbiri bomo kandidatom poslali v 8 dneh po sprejetju sklepa.
V Elkroju še vedno vroče
Se spletke in igrice nadaljujejo?
Dogodki v šoštanjskem Elkroju konec maja in v začetku junija letos so bili najbrž tako zgovorni sami po sebi, da ob pisanju o njihovem razpletu zadeve ni treba posebej pogrevati. Morda le na kratko: aktivnosti okrog osamosvojitve so ostale na pol poti zaradi sedemdnevne stavke. Povzročil pa jo je sklep direktorice nazarskega Elkroja Marije Vrtačnik o premestitvi vodje šoštanjske poslovne enote na dela in naloge v matično firmo v Nazarje. Kot vemo je agonijo okrog tega rešil družbeni pravobranilec samoupravljanja občin Velenje in Mozirje, ki je zadržal sklep o sporni premestitvi.
SODIŠČE: Odločitev o tem, kdo je imel v zadevi prav in kdo ne, je pred dnevi prinesel sklep sodišča združenega dela iz Celja, kjer je bila v začetku septembra obravnava. Ta je razsodil, dà so imele prav delavke šoštanjskega Elkroja, in da je sklep o premestitvi Preskarja protizakonit. Trmasto vztrajanje direktorice Marije Vrtačnik pri svojem pa nima za posledico le zgoraj zapisanega sklepa sodišča, ampak tudi ugotavljanje njenega legitimnega imenovanja na mesto direktorice matične lirme. Ta postopek na celjskem sodišču združenega dela menda že teče. (Seveda prizadeti napovedujejo pritožbo.)
ŠKODA: Bolj kot nepravilnosti je v tem trenutku pomembnejši njihov vpliv na gospodarjenje. Posledice sedemdnevne stavke delavk Elkroja Šoštanj seveda niso majhne. Materialna škoda naj bi dosegla okrog 100 tisoč nemških mark, neovrednotena pa ostaja senca notranjih razprtij pri tujih partnerjih. Pri ugledu prav gotovo niso dobili, glede na razmere ob vojni agresiji na slovenskem ozemlju pa bo kaj težko sklepati pogodbe o že utečenih, kaj šele o novih izvoznih poslih. Po besedah Martina Preskarja so si zapravljen ugled sicer nekoliko popravili, saj so zamujeno proizvodnjo že v celoti nadomestili. kar pa je za povrnitev zaupanja še mnogo premalo.
LOČITEV: Novega o ločitvi oziroma o samostojni poti šoštanjskega Elkroja ni veliko. Morda le to, da je sodišče združenega dela iz Celja z obrazložitvijo, da ni pristojno za reševanje tega vprašanja, vrnilo nazaj v obravnavo delavskemu svetu matične firme. Na to seveda delavke v Šoštanju ne pristajajo, ker so stališča tega organa bila že
doslej jasno izražena in vpliva na drugačno odločitev niso imele. Zato so zadevo s pozitivnim soglasjem delavskega sveta matične firme iz letošnjega januarja, mnenjem velenjskega izvršnega sveta, gospodarske zbornice Slovenije, z izvoznimi rezultati ter glavnim argumentom, da jih trg želi samega predale republiškemu sodišču združenega dela. Izid je težko napovedati. »Sedanje vodstvo matične firme nas poskuša očrniti kolikor se le da. Njihovo trditev o naši neuspešnosti in slabi kakovosti gladko zavračamo z argumenti. Ce nekdo na zahtevno zahodnoevropsko tržišče proda kar 95 odstotkov proizvodnje, o slabi kakovosti ne moremo govoriti. Vzrok za prikazano neuspešno poslova-
V letošnjem poslovnem letu se v Modni konfekciji uspehi prepletajo s težavami vseh vrst. Dejstvo je, da so s sanacijo pričeli v začetku letošnjega leta, saj so lansko leto sklenili s 43 milijoni dinarjev izgube. Poleg tega je bilo podjetje med najbolj poplavljenimi v mozirski občini in so z odpravljanjem posledic poplav nadaljevali še med tritedenskim kolektivnim dopustom.
Načrtovane ukrepe intenzivno uresničujejo, saj povečujejo izvoz za 8 odstotkov, navkljub izpadu pogodbene firme Elkroj Alibunar, konsolidirajo zadolževanje, razmerje z režijo so zmanjšali z 1:2,1 na 1:4, določili so natančen program proizvodnje in domači trg prilagodili novim razmeram, zaradi .nezasedeno stj so ukinili obrat v Lučah in dvignili produktivnost za 6 odstotkov. Njihov cilj je v največji možni meri izkoristiti dane zmogljivosti in iz razpoložljivih možnosti oblikovati. : fleksibilno in • i ekonomsko donosno podjetje.
Delno jim to uspeva, saj so poletje sklenili z nulo, zelo pa jih skrbi kaj bo s politično situacijo v Jugoslaviji, saj so s kar 80 odstotki vezani na tuji trg. Negotovost zelo slabo vpliva na poslovne partnerje in bojijo se, da bo riziko za tuje delodajalce preve-
nje pa tiči v izračunih izvoznega priliva. Naše izvozne rezultate so v Elkroju Nazarje obračunali po tečaju 13 din za nemško marko, samt pa so prodali izdelke po borzni vrednosti omenjene valute.«
IGRICE: Kot protiutež njihovim očitkom se delavke v Šoštanju sprašujejo po svoje. Med drugim kako lahko v Nazarjah govorijo o rešitvi kadrovskih in še kakšnih drugih težav, ko pa ima direktorica Marija Vrtačnik ob sebi dva močna zunanja sodelavca (Alfreda Božiča — predsednika mozirskega izvršnega sveta in Toneta Vrhovnika — direktorja ZK.Z Mozirje), plačeval pa naj bi jih Elkroj. Prekinitev poslovno tehničnega sodelova-
iik. Borba za trg je danes prevelika in pretrda, da bi vzdržali te hude pritiske, pri čemer pa si lahko pomagajo le s stalnimi stiki in dobrim informiranjem tujih partnerjev. S poslovnimi stiki želijo popraviti in izboljšati ugled firme, zelo negativno pa na vse skupaj vpliva spor s proizvodno enoto v Šoštanju.
»Razne dezinformacije, ki jih daje v javnost vodja proizvodne enote Martin Presker, so nepreverjene in netočne in imajo cilj doseči razdor med delavci ter odhod iz matičnega podjetja brez obveznosti. Trditev, da smo predragi, ne drži, saj PE Šoštanj opravlja samo del proizvodne funkcije krojenja in šivanja, vse ostalo pa dela matično podjetje v Nazarjah. Čeprav enota nima pooblastila za samostojno pravno nastopanje, saj tudi nima'zi-ro računa, pa ob obračunih izračunamo tudi uspešnost Šoštanja. Zato lahko trdim, daje za skupne službe v obračunu upoštevan le strošek v višini 7,2 odstotka od vseh stroškov. Likanje hlač, ki je po trditvah g. Preskerja 2 do 3 odstotke dražje, stane na enoto 1,61 DEM, v tujini pa 1,5 DEM. Sicer sem 24. maja, na prvi dan stavke ugotovila, da ima Šoštanj zgrajeno likalnico, brez naše ved-
nja z Odžakom, Alibunarjem in nekaterimi kooperanti po Jugoslaviji ima za posledico zmanjšanje prodaje in proizvodnje za skoraj polovico v primerjavi z lanskim letom v celotnem Elkroju, torej tudi njegovem šoštanjskem delu. In potemtakem jim ni jasno, od kod denar za pokritje prikazanih 43 milijonov dinarjev izgube ob koncu lanskega leta. Ugibanj o tem, ali so k temu pripomogla nepovratna sredstva iz naslova poplav ne manjka.
Je ob vsem zapisanem odveč vprašanje o nadaljevanju igric in spletk iz letošnjega maja? Najbrž ne in velika škoda je, da bodo notranje razprtije »vzele« posel, za katerega bi se v teh časih drugi
>>s,ePn<<-	T. Podgoršek
nosti in sodelovanja in če bi bilo to delo tako enostavno, bi ne bila do danes še neuporabljen«a,« meni direktorica Modne konfekcije Elkroj in nadaljuje takole:
»Tako kot se mora direktor z ekipo truditi za poslovnost in uspeh firme, bi se moral tudi vodja PE Šoštanj bolj brigati za delo, saj je izkoristek te proizvodne enote le 77 odstotkov, v Nazarjah pa kljub novim zaposlitvam 96 odstotkov. Spor glede izločitve PE Šoštanj je na prvi stopnji dobilo pozitivno matično podjetje, medtem ko sodišče na drugi stopnji še ni odločalo. Spor o veljavnosti sklepa o premestitvi g. Preskerja v proizvodno enoto Nazarje je na prvi stopnji dobil g. Presker in tako je stanje neodločeno. Dokončno besedo bo imelo sodišče, saj imamo sprožen tudi spor o legitimnosti stavke v Šoštanju.
Časi so hudi in borimo se za preživetje, zato je naš cilj, da to čim manj prizadene delavca. Naše podjetje spada med delovno intenzivne panoge, kar pomeni, da imamo zelo pridne delavce, ki znajo ločiti zrno od plev. Zato naj tudi pri poslovnosti prevlada resnica.« meni Marija Vrtačnik.
(jp)
Marija Vrtačnik : »V poslovnosti naj odloča resnica!«
Priznanje za celovito preobrazbo Gorenja Gospodinjski aparati
Jože Stanič — »Manager leta«
Prejšnji teden je bilo v Portorožu drugo strokovno srečanje Društva poslovodnih delavcev Manager, ki združuje zdaj že okrog 1.000 članov. Na srečanju so prvikrat podelili tudi priznanja »Manager leta«. Med tremi prejemniki tega pomembnega priznanja je bil tudi Jože Stanič, generalni direktor Gorenja Gospodinjski aparati.
Jože Stanič sodi med generacijo poslovodnih delavcev Gorenja, ki se je junija 1983. leta spopadla s sanacijo tega poslovnega sistema. Skupaj s sodelavci je skrbel za najzahtevnejši del — finančno sanacijo. Za krajši čas je Jože Stanič zapustil Gorenje, dve leti je bil glavni direktor laškega Tirna, da bi 19Ä5. leta prevzel vodenje Gorenje Commerce. Ob organizacijskem preoblikovanju Gorenja pa je postal Jože Stanič generalni direktor danes največjega slovenskega podjetja Gorenje Gospodinjski aparati.
»Skupaj s sodelavci je v okviru razvojne politike in strategije, izoblikovane na ravni koncema Gorenje, temeljito preoblikoval in preobrazil nekdanje proizvodno podjetje. Nastal je sodoben, celovito komplementiran, moderno organiziran in kadrovsko prenovljen poslovni sistem. Seveda po vseh teh prizadevanjih niso mogli izostati tudi sorazmerno dobri poslovni rezultati, čeprav zunanje okoliščine in pogoji poslovanja še nikdar niso bili tako neugodni za podjetje, kot so zdaj,« je v predlogu za podelitev priznanja »Manager leta« zapisala podružnica Društva poslovodnih delavcev za savinjsko-ša-leško območje.
Rezultati, ki jih dosega to največje podjetje poslovnega sistema Gorenje kažejo, da je bilo vseskozi prisotno nenehno inovi-ranje in vrhunski lastni razvoj, saj Gorenje Gospodinjski aparati nima niti ene same tuje licence. Seveda pa je bila prisotna tudi skrb za sodobni design, ekonomiko, organizacijo ter računalniško podprto proizvodno in poslovno informatiko. Najpomembnejše pa je, da je znal Jože Stanič, upoštevaje sodobne koncepte, postaviti prave ljudi na prava mesta in jih motivirati za doseganje zastavljenih ciljev. V primerja Jožeta Staniča torej ne gre za klasičnega direktorja, ki bi
Res je, v Velenju zopet pluje življenje z vso silo.
Odprta so vrata Centra in v njem se izobražuje nad dva tisoč tri sto učencev.
Posebne pozornosti je gotovo vredna nova usmeritev za drobno gospodarstvo. Zanjo se je prijavilo kar devetdeset kandidatov, sprejeli pa so jih lahko le šestdeset.
Gre za imeniten profil, bi lahko zapisali. Letos so v Centru vpisali le šestdeset deklet, naslednje leto pa bodo verjetno tudi fante. Cesa
vsega ne zajema nova usmeritev, ki sojo odprli le v Velenju in Zagorju?
Ekonomika, šivanje, dva tuja jezika, strojepisje, ekologija in turizem, pa še kaj poleg obveznih predmetov, ki jih poznajo tudi drugi predmetniki.
Ta eksperimentalna oddelka bosta poleg teoretičnih predmetov skrbela tudi za prakso. To imajo tudi že zagotovljeno.
Sedaj je nova šola le poklicna in traja tri leta, pozneje
se le preimenoval v managerja, pač pa resnično za človeka, ki je voljan in sposoben do temeljev spreminjati sebe, sodelavce in s tem tudi podjetje, med drugim poudarja podružnica Društva Manager za savinjsko-šaleško območje.
V Gorenju vlada prepričanje, da je priznanje »Manager leta«, s katerim je bil nagrajen Jože Stanič, prišlo resnično v prave roke, posebej še ob upoštevanju njegovega prispevka za celovito preobrazbo Gorenja Gospodinjski aparati v sodoben evropski poslovni sistem. '
(vš)
pa bodo v Centru poskrbeli tudi za peto stopnjo.
Iz šole bodo izšle vsestransko podkovane učenke. Zaposlitev takih profilov je vsestranska. Kuhinje, šiviljstva, varstvo otrok, gospodinjstva, delavnice in pisarne, bodo lahko sprejele tako profllira-no dekle, ki bo znalo marsikaj.
Prepričani smo, da bodo že prvi uspehi nove šole v Velenju in na Slovenskem zadovoljivi in v prihodnosti privlačni za marsikoga. yg
Mladost v Velenju
Šola za dekleta na CSŠ
Odprto pismo sindikatov osnovnih šol občine Velenje

Ureditev osebnih dohodkov učiteljev in materialnih pogojev dela na osnovnih šolah v občini Velenje.
Ugotavljamo, da se usklajujejo pokojnine, socialna pomoč, štipendije z rastjo osebnih dohodkov v Sloveniji, zvišujejo se cene stanarin in drugih storitev, hrane in obleke, le osebni dohodki učiteljev osnovnih šol, posebej v naši občini, ostajajo na nesprejemljivi višini preteklih mesecev, kar nas učitelje zaradi naraščanja cen življenjskih stroškov potiska v vse večjo revščino.
Če naraščajo osebni dohodki v gospodarstvu, naraščajo pri enakem procentu tudi dajatve iz osebnega dohodka za vse družbene dejavnosti. Kam se preliva ta denar, ki ga zaposleni dajejo za osnovno izobraževanje? Zakaj morajo samo učitelji občutiti breme gospodarske krize, kar jih navaja na miselnost, da se v naši občini namerno ignorirajo njihovi problemi in pravice.
Izpad sredstev za materialne stroške v šolah ne prizadene samo učitelje, ki zaradi tega ne morejo slediti novim smerem pedagogik in didaktike, niti ne morejo realizirati obveznega programa predmetnika (interesne dejavnosti, premalo dodatnega in dopolnilnega pouka ...), temveč prizadenejo otroke in posredno tudi njihove starše zaradi manj kvalitetnega pouka ob pomanjkanju učil in učnih pripomočkov, ki so nujni pri sodobnem pouku (obvezni množični poskusi, skupinsko delo itd.) za kvalitetno učiteljevo delo.
Ignoriranje zahtev sindikatov učiteljev v naši občini, nas peha
v resnično revščino. Reven človek pa svoj prosti čas porabi za dejavnosti, da bi to revščino zmanjšal. Če mora učitelj početi stvari za zmanjšanje svoje revščine, pomeni, da svoj prosti čas ne more več nameniti za dodatno izobraževnaje, za razmišljanje o vzgojnih problemih, za sprostitev in počitek (samo sproščen in zadovoljen človek se lahko posveti tujim problemom — problemom otrok). Le učitelj ve, kako mu utrujenost zmanjša vzgojni ali izobraževalni učinek pri otrocih.
Nihče od staršev pa ne bo zadovoljen z osnovno šolo, kjer bo njihov otrok le objekt vzgojno izobraževalnega dela. Učitelja in učenca veže neskončno odtenkov njunega medsebojnega odnosa, ki oblikujejo otrokovo
osebnost v dobrem ali slabem. Kvaliteta teh odnosov ni izmerljiva, zato ne more biti podlaga konkurence za delovno mesto. Tudi še več let ne bo možno dvigovati kvalitete učiteljevega dela samo z grožnjo brezposelnosti, ker je višek učiteljev zaradi povečanja študijskih let zanemarljiv. Zato državi preostane za ohranitev kvalitete osnovnošolskega izobraževanja samo oblikovanje zadovoljivih delovnih pogojev za učitelje, seveda, če se zaveda pomembnosti kvalitetne izobrazbe svojih bodočih aktivnih državljanov.
Država, ki sili učitelje, da samo s stavko dosežejo zadovoljive pogoje za svoje delo, prevzema odgovornost tudi do vzgoje otrok. Stavke delavcev, ki ustavi-
kr.A6.vjo 1 najprej bodo Strajkau učireLji, roren HI ŽARAM P«NATRrAME&A PROGRAMA , PA £0 ŠOLSKO LE TO MIMO !
jo svoj stroj, so brez posledic za državo. Stavka učiteljev pa vpliva na oblikovanje odnosa mladega človeka do države. Tako bo mlad človek videl v državi svojega bodočega sovražnika, ki mu krati pravice in jih priznava le, če jih delavec izsili. Učiteljice in učitelji to vemo, zato se v vseh 45 letih nismo odločili za stavko, čeprav nam je kdaj pa kdaj že takrat država rezala prav tanek kos kruha. Toda tako tanek, kot je sedaj, pa vendarle ni bil. (Osnovna neto učiteljeva plača je 9270 din, snažilkina pa 4086 din).
Zato preklicujemo moratorij za svoje zahteve (izrekli smo ga zaradi vojnih razmer v Sloveniji) in vas še enkrat opozorimo na vaše obveznosti do nas učiteljev in delavcev ter otrok v osnovnih šolah ter še enkrat ponavljamo svoje zahteve:
—	naravnanje našega osebnega dohodka na indeks 119 glede na gospodarstvo, kot je dogovorjen v republiki, s poračunom od 1. 1. 1991 (naš indeks je le 107),
—	ter izboljšanje materilanega položaja šol za nemoteno vzgojno izobraževalno delo.
Rok za izpolnitev obveznosti občine Velenje do njenega osnovnega šolstva in njihovih delavcev je do 15. 10. 1991.
Kolikor ne bodo izpolnjene te obveznosti do tega roka, jih bomo prisiljeni izsiliti s stavko, ki se bo začela 17. 10. in trajala do izpolnitve obveznosti.
Stavkovni odbor sindikatov osnovnih šol občine Velenje:
Socialne razlike tudi pri malicah?
O pomenu prehrane za zdravo življetnje, otrokom pa med drugim šte za razvoj, čivkajo že vrabci na : strehi. Tej temi so namenjeni tuddi prvi roditeljski sestanki v šolahj, ki pa jih bodo (ali so jih že) organizatorji sk/eni/i nekoliko drugače kot mnoga prejšnja leta. Drugače zaradi novih dejstev, ki postajajo del našega vsakdana in pred katerimi si ne smemo zatiskati oči. V mislih imamo plačevanje obrokov malic in kosil.
Namreč na velenjski vzgojnoi-zobraževalni organizaciji znajo povedati, da so doseženi uspehi pri prehrani otrok v šoli v velenjski občini (bili so pri vrhu v slovenskem prostoru) imeli kar veliko oporo v starših učencev, ki so svoje obveznosti v zvezi s tem redno plačevali. Tu in tam so se sicer našle »cvetke«, ki so prej odpovedale otroku prehrano v šoli kot pa da bi se odrekle kakšni razvadi. Tako vse do dobro začetega novega šolskega leta in v kolikortoliko normalnih razmerah.
Letošnji pa ni več »normalen« in objektivnih vzrokov za odlog plačila za prehrano imajo starši (vse več jih je) kar nekaj.
To spravlja šolo kot ekonomskega partnerja v velike vse težje premostljive težave. Ker položnice, izdane okrog 15. v mesecu, niso pravočasno poravnane, šolam dobavitelji živil, iz katerih pripravljajo malice, navijejo ob ceni za blago že visoke zamudne obresti. Zaradi tega so višji stroški poslovanja kuhinj, to potegne za sabo ceno obroka in razkorak med možnostjo ter rokom plačila se tako še poveča. »V začetku tega šolskega leta smo se bali, da bo kriza naredila svoje ne samo pri številu prejemnikov kosil, ampak tudi malic. Povratnih informacij zaenkrat res še nimamo, toda vse kaže, da so bile naše napovedi preveč črnoglede. 99,26 odstotkov učencev od nekaj več kot 5240 v okviru Viza Velenje prejema malico v šoli,« poudarja v. d. direktorja Dušan Dolinar in nadaljuje: »K razveseljivim dejstvom pri tem gotovo prispeva to, da starši pri ceni za malico (15 din) plačajo le stroške živil, režijske stroške pa v celoti krijemo iz občinskega proračuna. Bojimo pa se, da glede na razmere nekateri starši ne bodo zmogli niti tega bremena. Kaj to pomeni?
Nič dobrega za nikogar. Ob nerednem plačevanju položnic
šole ne bodo zmogle plačati svojega dolga dobaviteljem, ti pa bodo ukrepali spet po svoje.«
Začaran krog bodo poskušali po šolah prekiniti na neljub način — z različnimi kontrolami o poravnanih obveznostih. In tisti otroci, ki »kontrolorjem« ne bodo podali v roke potrdila o plačilu, ne bodo upravičeni do malice. Socialne razlike »vdirajo« torej tudi na tista področja, kjer so najmanj zaželene, da o zdravstvenih posledic tega ne izgubljamo besed.
Kosila so poglavje zase. Od 5244 učencev, vključenih v VIZ Velenje (brez osnovne šole Šalek) jih v tem šolskem letu kosi v šolskih kuhinjah le še 30 odstotkov.
Da bi ta podatek dobil na teži, je treba povedati, da je minulo šolsko leto bil ta za 10 odstotkov višji, leta 1987 je presegal 57 odstotkov, sedem let nazaj, ko časi prav tako niso bili rožnati, pa celo 61 odstotkov.
Upad števila abonentov za kosila je toliko bolj zaskrbljujoč, ker v tem obdobju se v družinah ali družbi ni dogodilo nič takega,
kar bi izboljšalo kakovost življenja ali kako drugače nadomestilo vrednost šolskega kosila. Pot za rešitev tega vozla na velenjskem Vizu vidijo v zmanjšanju cene za režijske stroške (okrog 20 odstotkov predstavljajo ti v 35 dinarjih za kosilo učencev od 1. do 4. razreda, od 5. do 8. razreda znaša obrok 45 din). Nadomestili pa naj bi jih s sredstvi iz občinskega socialnega programa. Po izračunih naj bi plačilo živil tudi za kosila obremenilo tega za 12 bruto osebnih dohodkov.
Je komentar ob tem potreben?
Je, ker se vse bolj in bolj potrjuje skrb družbe za otroka v besedah in vedno manj v dejanjih. Pred nami je teden otroka, ko bodo nekaterih spet polna usta o tem, kako je otrok naše osnovno bogastvo. Koliko je vredno pa bodo, žal najbolj občutili prav tisti, katerim je omenjeni teden namenjen.
T. Podgoršek
Srečanje teritorialcev v Lajšah
Klepet ob volu na žaru
Območni štab teritorialne obrambe Velenje je v soboto na letališču v Lajšah pripravil prijateljsko srečanje pripadnikov teritorialne obrambe, njihovih družinskih članov in ostalih vabljenih občanov iz občine Velenje in Mozirje. Kot je povedal pomočnik poveljnika območnega štaba TO, zadolžen za organizacijo tega srečanja, Slavko Korenič, so v zadnji julijski vojni mnogi občani pripadnikom TO izkazali vsestransko pomoč in jih v njihovem in našem skupnem boju podprli. Nek občan je pripadnikom celo podaril vola, prav zato se je organizator odločiil, da ga na sobotnem srečanju tudi speče.
Sicer je bilo srečanje v Lajšah priložnost, da so se pri-
padniki TO ob slastnem zalogaju pečenega vola in ob ko-
Teritorialci in njihovi družinski člani so obujali spomine na nedavno vojno.
zarcu vina pogovorili o tem, kako je bilo v času vojne, kako je danes in kako bo jutri. Vsi so si bili enotni v želji, da se vojno gorje na Slovenskem ne bi nikoli ponovilo.
Na svoj račun so prišli tudi vsi tisti, ki so si s ptičje perspektive želeli ogledati Šaleško dolino, saj so kar tri letala popeljala proti nebu vsakega, ki je to želel. Teh to soboto ni bilo malo. Za razvedrilo je igral ansambel Šu-mah.
Čeprav vreme udeležencem ni bilo preveč naklonjeno, zato je prišlo tudi manj ljudi kot so pričakovali, je bilo srečanje veselo in sproščeno, kot se za takšne prireditve tudi spodobi. B. Mugerle

PO FLUDRU DOL (IN GOR)
Bom pa jamski medved
Prav mi je, zakaj sem pa (pre)malo nor. Rad namreč brskam po podzemlju, se pravi po raznoraznih jamah in podobnih čudesih, ki jih večina navadnih smrtnikov ne zna ali noče, niti spoznati, niti priznati kot enkratno naravno zanimivost, dragocenost in posebnost. Slednje predvsem zaradi tega, ker sem s svojimi sob(n)orci odkril skoraj nekaj neverjetnega — namreč na približno 1.500 metrov nadmorske višine dober kilometer dolgo prečudovito kraško jamo v nedrjih mogočne Raduhe. Kaj takega vsaj na Slovenskem ni, in prav tej Sloveniji in deželam okrog nje bi jo bilo treba predstaviti, ponuditi, da ne rečem zraven še kaj zaslužiti. Za blagajno mojega društva in za blagor Zgornje Savinjske doline.
Turistični blagor seveda, z enotno ponudbo vseh naravnih in drugih blagodati, ki nudijo neizmerne možnosti.
Tako pač pravijo in jaz (še kar) verjamem. Zato sem s svojimi podaniki garal celih deset let. Raziskal jamo in v njej našel same enkratnosti, oprèmil sem jo, da bi bila varna za vsakovrstne (predvsem ta prave) ljubitelje narave in njenih lepot, nad in pod zemljo. Delali smo kot malo prismuknjeni in marsikaj tudi naredili, se tudi malo kregali.
Gostujemo namreč na področju mozirske občine, nič krivi in še manj dolžni, v vsakem primeru pa pri svojih naporih kolikor toliko osamljeni. Res nas upoštevajo v raznih prospektih (mi tudi njih), res hvalijo lepote in enkratnosti jame, pa se od tega ne da živeti.
Skupna ponudba, skupen nastop in skupne koristi so lepe besede. Zaenkrat žal samo to, čeprav se nekaj vendarle premika. Samo jaz sem z mojo jamo tako daleč in tako visoko, da sem skora j že predaleč. Predvsem sem preveč oddaljen od tistih, ki o vsem skupaj odločajo in usmerjajo. To sklepam tudi po tem, da se na vabilo na skromno slovesnost ob 10-letnici odkritja jame, ki niti ni bila sama sebi namen, ni odzval nihče iz mozirske občine, razen neke malenkosti, ki bi menda rada nekaj zapisala o vsem tem. Res so imeli nekateri nujno opravke, gotovo ne vsi in zato se mi je bilo malce nelagodno zahvaliti za »podporo in pomoč«, razen prisotnim iz drugih krajev seveda.
Naj bo tako ali drugače, to dolino in posebej jamo, imam še vedno rad. Celo tako zelo, da se bom nemara naselil (in skril) v skrajni del jame k jamski medvedki in skupaj z njo v temačni krasoti podzemeljskega sveta zasanjal sanje o lepši skupni prihodnosti in čakal na razsvetljenje. Ali bom nemara še kar naprej nor in se ukvarjal s sedanjostjo ?
-		
		
		Ifv | j y - f ■ it^Sl®
SINDIKA'
pišete v šolah, podjetjih in na sedežu sindikata pri čemer
i nŽ°t StC Č,PB tCga Sindikata-S.tem boste dokazali, "o končanem podpisovanju lio narejena analiza in podani rezultati.
\ - &	r ' %	v w .*- - * --. * -	-■< -	t>- •*"
DEKLARACIJA ZA MIR IMA NASLEDNJO VSEBINO:
\
: : :::
Narodi in republike so se odločili za samostojnost in suverenost. SFRJ je razpadla. Divja vojna, ki ji po nesmiselnosti in brutalnosti ni primere.
Ta
vojna je pogubna /a narode in narodnosti — za vse ljudi. Ta vojna je zločinsko dejanje vpletenih politikov, ponorelih generalov in vseh tistih, ki je ne preprečijo.
Protestiramo proti vojni, zlu in nasilju. Od vseh, ki jo povzročajo, spodbujajo in vodijo, zahtevamo, da takoj prenehajo vse sovražnosti.
Za
mrtvimi žalujmo, ranjenim zaželimo okrevanje. Družinam vrnimo domove, otrokom starše, vernikom svetišča in delavcem tovarne. Kličemo k razumu, zahtevamo pogovore, strpnost in medsebojno spoštovanje. Zahtevamo mir, neodvisnost, suverenost in človeka vredno življenje. Vsaka oblast, ki kaj da nase, mora to upoštevati!
Vsak zase in vsi skupaj se obvezujemo, da bomo prispevali k miru in mirnemu reševanju vseh sporov med narodi in različno mislečimi ljudmi.
KAR
HOČEM MIR, DELO IN SVOBODO -
POTRJUJEM TUDI S SVOJIM PODPISOM.
... : :" ........ .
Kaj bo
po Z oktobru t
Verjetno je res, da bo 8. oktober, še bolj pa to, da je to dan, ko se izteče znani Brionski moratorij na osamosvojitvene akte Republike Slovenije. Če opazujemo izjave evropskih veljakov in tudi ostalega sveta, kaže, da bo naša pot do samostojnosti in priznanja še težka, saj kljub naši že končani vojni in še vedno trajajoči na vsem ozemlju Hrvatske ne kaže, da bi se svet sporazumel in nas podprl. Mnogi se tudi bojijo ponovne agresije na Slovenijo, saj v naši bivši državi res ne veš več, kaj se še lahko zgodi. Kaj pa pravijo Velenjčani?
«(■■■
JOŽE BLAGOTINŠEK — Po
tem dnevu se bomo pričeli osamosvajat in če bodo sprejeti pravi akti, ki bodo življenjski za večino delavskega ljudstva, bi moralo biti življenje v novi državi vsaj znosno. Če pa se bo zgodilo, da ljudje z novimi zakoni in akti ne bodo mogli zaživeti, si bo ljudstvo moralo izboriti svoje boljše življenje. Mislim, daje ponovna agresija še možna. Svet nas bo priznal postopoma, še naprej pa bomo morali dokazovati, da smo tega vredni.
Zgornja Savinjska dolina
Upravljanje s cestami Ze, kaj pa denar?
JANI VODOŠEK — Z dnem, ko se izteče moratorij, bomo zaživeli na novo. Izpeljati moramo še veliko stvari, vendar mislim, da bo počasi šlo. Ponovne agresije na Slovenijo se ne bojim, mislim da do nje ne more priti. Svet nas bo pričel priznavat proti koncu leta, počasi in sigurno. Kriza v naši državi pa bo še kar nekaj časa trajala. Ker trenutno še imam službo in dokaj dober dohodek, se še ne pritožujem.
ZOFIJA ZAJC — Takoj po tem datumu še ne bo življenje pri nas nič boljše, postopoma pa se bo pričelo izboljševati. Priznam, da me je kar strah ponovne agresije na Slovenijo. Svet nas bo, vsaj upam, priznal v kratkem in to skupaj s sosednjo Hrvatsko. Če bo življenje v Sloveniji po osamosvojitvi vsak dan težje, mislim, da ljudstvo tega ne bo dolgo tiho prenašalo.
MILENKO BUJDO - Zgodilo se ne bo nič bistvenega. Ker je vojska večino našega ozemlja že zapustila mislim, da do ponovne agresije ne bo prišlo. Večjih težav do popolne osamosvojitve ne bomo imeli. Priznanje naše države in tudi Hrvaške pričakujem kmalu po izteku moratorija. Kriza pa bo še nekaj časa trajala, mislim, da vsaj leto dni.
(bš) foto: (bm)
V začetku letošnjega leta je skupščina občine Mozirje sprejela odlok o organiziranju javnega podjetja Komunala in od takrat do danes to podjetje že dobiva pristojnosti in naloge, zaradi katerih je bilo ustanovljeno. Skladno z nameni so namreč med drugim že opredelili občinsko politiko glede vzdrževanja in nadaljnjega upravljanja s cestami občinskega pomena. Med nje sodijo tudi lokalne ceste, ki so glede na gospodarski in družbeni pomen opredeljene v najnižjo kategorijo javnih cest.
Lokalnih cest je v mozirski občini 140 kilometrov, od tega jih je 88 kilometrov asfaltiranih. Povedati velja, da so med lokaine ceste v zadnjih letih uvrstili tudi nekatere gozdne prometnice, ki so širšega pomena za občino, vendar jih Gozdno gospodarstvo
Nazarje še naprej vodi kot svoje osnovno sredstvo.
Doslej je lokalne ceste v mozirski občini vzdrževalo in z njimi upravljalo celjsko Cestno podjetje, ki je svoje naloge opravljalo pač v skladu z razpoložljivimi sredstvi, teh pa razumljivo nikoli ni bilo dovolj. Pravzaprav so zadostovale le za vzdrževanje slabe polovice vseh cest in le manjši del namenskih sredstev so lahko namenili za zimsko vzdrževanje. Jasno je torej, da so ceste večinoma v zelo slabem stanju, svoje pa je k vsemu prispevala še novembrska ujma.
Pomembno je, da sta konec maja Cestno podjetje Celje in Javno podjetje Komunala Mozirje sklenila dogovor, da Komunala prevzame v upravljanje in vzdrževanje lokalne ceste v mozirski
občini. Najprej so opravili popis stanja cest in pri tem ugotovili, da je za najnujnejša dela in ureditev cest potrebno vsaj 35 milijonov dinarjev, pri čemer nekaj pomembnih odsekov, ki so bili ob poplavah povsem uničeni, niti niso upoštevali.
Komunala je vzdrževanje uradno prevzela s prvim julijem, seveda pa v tem obdobju pospešeno iščejo finančne in ostale rešitve za nemoteno in uspešno delo. Sem sodi tudi primopredaja vseh objektov in naprav, urejanje signalizacije, nabava prepo-trebnih strojev in mehanizacije ter podobno. Upajmo, da bo Komunala z nujno širšo družbeno pomočjo zares kos temu velikemu zalogaju.
(jp)
Sporočilo bralcem Našega časa
S 1. oktobrom 1991 prehajamo na nov način obveščanja javnosti s podatki o onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom za pretekli teden, ki jih zbira in posreduje ekološki informacijski sistem TEŠ.
Glavni vzrok spremembe je uskladitev informiranja javnosti v Sloveniji, ki temelji na Odloku o mejnih in kritičnih koncentracijah škodljivih snovi v zraku (Ur. list RS 30/90).
Najvažnejša sprememba je uvedba manjših, bolj preciznih enot, v katerih merimo koncentracije škodljivih snovi v zraku. Tako moramo namesto mili gramov škodljivih snovi na kubični meter zraka upoštevati mikro grame na kubični meter. (1 mili gram = 1000 mikro gramov.) Poleg tega novi odlok opušča meritve polurnih koncentracij in uvaja urne. Temu sledi tudi nižanje gornje dovoljene meje SOi v zraku. (Stara norma 0,75 mili gramov na kubični meter zraka v času pol ure, nova norma 350 mikro gramov na kubični meter zraka v času ene ure.)
Merilni sistem EIS TEŠ pa še naprej zbira polurne podatke koncentracij, kar je zaradi gostote podatkov ugodneje. Zato smo se odločili, da bomo za in-
formiranje javnosti še naprej uporabljali polurne podatke, medtem ko jih za primere ukrepanja proti onesnaževalcem preračunavamo v urne. Pripominjamo, da so ekstremno visoke imisijske koncentracije relativno kratke (do 2 uri), zato je za realnejšo podobo obremenitve okolja s škodljivimi imisijami SOi v zraku pomembnejši podatek povprečnih 24-urnih koncentracij. (Gornja meja dovoljene 24 urne koncentracije je 125 mikro gramov SOi/m' zraka za urbana okolja in 100 mikro gramov SOj/m' zraka za rekreacijska območja.) Zato bomo odslej še posebej navajali kje in katere dneve je bila prekoračena dovoljena 24 urna koncentracija SOz v zraku.
Druga bistvena sprememba je, da informacijo namesto v numeričnih podatkih podajamo grafično. Menimo da bo za bralce ta način obveščanja bolj privlačen in plastičen, saj se tako ni potrebno prebijati skozi množico številk in ugotavljati stanje, ampak iz grafa takoj vidimo stanje za posamezne postaje in dneve.
ODSEK ZA VARSTVO OKOLJA
Navodila za zaščito prebivalcev
Naš sovražnik SO
V jesenskem in zimskem času se pogosteje pojavljajo povišane koncentracije škodljivih snovi v zraku. Med škodljive snovi v zraku sodi tudi žveplov dioksid (SO2) in dušikovi oksidi (NOx). Na posameznih območjih naše občine se pojavlja predvsem SO2 v zraku v koncentracijah, ki so občasno tudi nekajkrat višje od dovoljenih. Zato v primerih, ko bodo na določenem območju prisotne kritične koncentracije škodljivih primesi v zraku, na kar bodo prebivalci in obiskovalci opozorjeni preko sredstev javnega obveščanja, svetujemo vsem prebivalcem ogroženega območja in tistim, ki se na tem območju nahajajo, da se zaščitijo na sledeči način:
— ljudje naj se ne zbirajo in ne gibajo na prostem
—	pljučni in srčni bolniki, ostareli ljudje in otroci naj se brez potrebe ne zadržujejo na odprtih prostorih, saj je v zaprtih prostorih lahko koncentracija SO2 nekajkrat nižja kot zunaj
—	začasno je potrebno prenehati zračiti bivalne prostore
Ob tem je potrebno omejiti oziroma zmanjšati:
—	uporabo motornih vozil
—	porabo trdnih in tekočih goriv v kuriščih na način, da se uporabi čistejše gorivo oziroma se začasno ogreva le eden prostor.
S tem se bo zmanjšal delež lokalnega onesnaževanja.
Obvestilo o višini koncentracij škodljivih primesi v zraku, o potrebi pa podvzetih ukrepih ter prognoza HMZ RS glede možnosti nadaljevanja oziroma pre-
eu
izpo»tlvlt»no>!i
■A««:'M ;'. '
nehanja kritičnih koncentracij v naslednjih 24-urah, bo podano v programu Radia Slovenija.
ŽVEPLOV DIOKSID -karakteristike
Žveplov dioksid je brezbarven in negorljiv plin. Je težji od zra-Ka in ima v večjih koncentracijah zelo oster vonj. Nastaja pri izgorevanju fosilnih goriv, ki zaradi organskega izvora vsebujejo žveplo in pri raznih industrijskih kemičnih procesih. V zraku se z vlago hitro spreminja v žveplasto in žvepleno kislino.
VPLIV SO2 NA ČLOVEKA
Žveplov dioksid spada v skupino snovi, ki dražijo dihalni aparat (dihala). Ta skupina plinov pri visoki koncentraciji povzroča akutne vplive, pri dolgotrajni nizki koncentraciji pa kronična obolenja dihal.
Nevarnost žveplovega dioksida je v tem, da vstopa v dihalne organe in v njih poškoduje številne majhne migetalke bronhialne sluznice, katerih naloga je izločanje prašnih delcev, ki so prišli v bronhije. SO: tako povzroča, da prašni delci in saje, ki smo jih vdihali, ostanejo v pljučih, kjer nadaljujejo svoje škodljivo delovanje.
VPLIV VJE
5.0 >0.0 konctntracij« SOx(ppm)
SO2 NA ZDRA-
sum na škodljive vplive na zdravje vpliva pojavi škodljivega (močnejšega) vpliva na zdravje
pojavi smrtnih primerov nad pričakovanimi
VIR: Publikacija WHO, št. 1/1976 PODATKI: Republiška služba za varstvo zraka, 1986
'ES
[23
Občina Velenje
Poostreni kriteriji za status begunca
Republiški štab za civilno zaščito Slovenije je prejšnji petek poslal vsem občinskim organizacijam Rdečega križa nova navodila v zvezi s pridobitvijo statusa begunca v Sloveniji. Po novem do tega niso upravičeni tisti državljani Hrvatske, ki niso iz kriznih področij (Zagreb, Varaždin, Čakovec, vsi, ki imajo stalno prebivališče južno od Splita). Prav tako moški, stari od 20. do 60. let ter ženske do 60. let. To pa seveda ne velja za matere z otroki, starimi do 10. let ter mladoletne osebe do 18. leta starosti. Z izgubitvijo statusa begunca pribegli iz Hrvatske niso upravičeni več do brezplačnega zdravljenja in oprostitve plačila participacije. Po nepopolnih podatkih je v velenjski občini trenutno takih okrog 40 oseb.
Sicer pa so do torka tega tedna pri občinski organizaciji Rdečega križa Velenje zapisali v poseben seznam že 264. ubežnika iz Hrvatske.
Tudi čebelarji pomagajo
Med tistimi, ki so se vključili v akcijo zbiranja pomoči za ubežnike iz Hrvatske so tudi člani velenjske čebelarske zveze. V sodelovanju z občinsko organizacijo Rdečega križa Velenje bodo v teh dneh namreč začeli akcijo zbiranja medu za begunce.
Kmetijski nasveti
Setev ozimne pšenice
Pred mesecem dni sem pridelovalcem ozimnih žit napisala, katere sorte so najprimernejše za naše področje. Sedaj si je velika večina pridelovalcev žit seme že kupila in danes bi omenila nekaj dejavnikov, ki poleg kvalitetnega semena vplivajo na dober pridelek žit.
—- Priprava zemlje za setev —
na dober vznik in večjo odpornost rastlin na pozebo ugodno vpliva, če zemljo preorjemo štirinajst dni pred setvijo, da se zemlja sesede. Orjemo 20 —25 cm globoko, branamo pa plitvo, do 10 cm globoko.
—	Gnojenje — dve tretjini gnojila NPK zaorjemo, tretjino dodamo na brazdo pred brana-njem. Pri izbiri NPK gnojil za jesensko gnojenje» se odločimo za gnojilo, ki vsebuje manj dušika in več fosforja in kalija. Če imamo analizo zemlje, vidimo ali so tla dobro ali slabo založena s fosforjem in kalijem in odmerke prilagodimo potrebam. Za boljše zemlje uporabimo 400 kg NPK 8-26-26 ali 500 kg NPK 6-18-18, za slabše pa 500 kg 8-26-26 in 600 kg NPK 6-18-18. Če analize nimamo, uporabimo 80—120 kg fosforja in 100— 150 kg kalija (čista hranila). Dušika jeseni pšenica potrebuje le malo (30—40 kg) in tega je dovolj v NPK gnojilih.
—	Setev — za setev uporabimo potrjeno, sortirano in razkuženo seme. Pri nakupu si oglejmo podatke o njegovi kvaliteti, čistoči, kalivosti, absolutni teži. Na.podlagi teh podatkov lahko
točno izračunamo, koliko semena moramo posejati.
Količina ozimne pšenice za setev je 270—320 kg/ha oziroma 600-700 zrn/m!. V višjih legah sejemo konec septembra, drugje pa v prvi polovici oktobra.
Ozimni ječmen sejemo teden dni pred pšenico. Rabimo 180 — 250 kg semena/ha oziroma 400 — 500 zrn/ m2.
Pri setvi z žitno sejalnico sejemo na medvrstno razdaljo 12—15 cm v globino 2—4 cm. Pred setvijo je potrebno sejalnico preizkusiti!!
— Jesensko zatiranje plevelov
— če opazimo, da je njiva že jeseni precej zapleveljena in je ugodno vreme, je prav da škropimo že jeseni, saj imamo pomladi večkrat težave zaradi neugodnega vremena (prenizke nočne temperature, dež).
QUARTZ SUPER - 3,5 l/ha pred vznikom in 2,5 l/ha po vzniku. Zatira travne in enoletne širokolistne plevele, vendar ne zatira smolenca.
DICURAN FORTE - 2 kg
pred vznikom in 1,5 kg po njem. Dobro zatira enoletne trave (sra-koperce) in tudi smolence. Ta pripravek so naši kmetje že preizkusili in dosegli željene rezultate.
Kmetijska svetovalna služba Anica Ugovšek
ONESNAŽENOST ZRAKA
1
V tednu od 23. 9. do 29. 9. 1991 so povprečne 24-urne koncentracije SO2 prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo:
125 mikro gramov za urbana in industrijska območja oz.
100 mikro gramov za neindustrijska, zaščitena in rekreacijska območja
v naslednjih dneh:
26.	9. v Šoštanju 220 mikro g/m'
27.	9. v Šoštanju 270 mikro g/m1 29. 9. v Šoštanju 270 mikro g/m'
ODSEK ZA VARSTVO OKOLJA
DNEVNE KONCENTRACIJE
od 23.9.do 29.9.1991
konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka)
SOS.	TOP.	V.V. ZAV.	VEL. G.G.
		MERILNE POSTAJE	
M 23.9.		24.9. CD 25.9.	H 26.9.
ISlil 27.9.	□	28.9. B 29.9.	
odsek za varstvo okolja
vod	Ini!	k ]	po
opremi
Gastrema
Celovška 1 49, Ljubljana
telefon 061 554 781
3. oktober 1991
OBČINA VELENJE PRAZNUJE
stran 7
Trgovsko podjetje p. o.
"Savinjski magazin Žatee"
Šlandrov trg 35 - 63310 Žalec
v
s®
v
iMjjflDo
Vsako soboto vas na prijeten večer ob glasbi in domači hrani vabijo v restavracijo Blagovnice Polzela, Savinjskega magazina Žalec. Dokazali vam bodo, da ni večje ljubezni, kot je ljubezen do dobre hrane.
^afeEJj® g® G® £©(t)©G© ^7®<5@(7O
W®V0	- W(DV® W®V®
Kreditne polena nakup v prodajalnah Savinjskega magazina Žalec lahko odslej dobite tudi na uredništvu Našega časa.
W(DV® W®V(D	k!®V® W®V(D
U Komunalno podjetje Velenje p. o.
Telefon: 063/854 - 321 Telefax: 063/855 - 796
30 let
Praznujemo 30. letnico delovanja, smo v preoblikovanju in postavljamo si pomembne cilje, med katere štejemo predvsem:
racionalno poslovanje in zaposlovanje, kakovost storitev,
delovanje po željah in naročilih uporabnikov
Hočemo postati uspešno podjetje pri uresničevanju nalog na področju:
toplovoda,
vodovoda,
kanalizacije,
pokopališča,
odlagališča in
tržnih dejavnosti
Vabimo vas k sodelovanju in koriščenju storitev našega podjetja!
is'ks&Ho čisrirrjmo ovči^^m
- 8. OUfTCXBUUU 1991!
ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Z VALUTNO KLAVZULO
ZANESLJIVA NALOŽBA
Visoka inflacija je v preteklih letih močno vplivala na življenjska zavarovanja in razvrednotila zavarovalne vsote in tudi premije. Našim zavarovalnicam ni bila omogočena uporaba valutne klavzule, kar so izkoristile tuje zavarovalnice, ki so zavarovanja sklepale v nasprotju z veljavnimi zakoni in vse tveganje pri uveljavljanju zavarovalnih pravic prenesle na zavarovance.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV je z uvedbo življenjskega zavarovanja z dodatnim nezgodnim zavarovanjem z valutno klavzulo temu zavarovanju vrnila trdnost, gotovost in varnost. Prav to pa je poglavitni namen zavarovanja.
Zavarujete se lahko v različnih trdnih valutah (DEM, ATS, USD in ITL). Vsi zneski na zavarovalni polici so navedeni v izbrani valuti in plačljivi v dinarjih- po srednjem tečaju 8 dni pred zapadlostjo.
Različne oblike plačevanja premij prinašajo različne ugodnosti. Premijo lahko plačujete mesečno, lahko pa tudi četrtletno, polletno ali letno, pri čemer si zagotovite 2 %, 4% oziroma 6 % popust.
Po dogovorjenih letih trajanja zavarovanja se zavaroval-na pogodba izteče, obveznost zavarovalnice pa lahko nastopi pred iztekom dobe - denimo ob smrti zavarovanca med trajanjem zavarovanja. Upravičenec se lahko odloči za izplačilo celoltne zavarovalne vsote ali pia si s to vsoto zagotovi
rentno zavarovanje. Z življenjskim zavarovanjem lahko sklenete tudi dodatno nezgodno zavarovanje za primer:
-	nezgodne smrti
-	trajne invalidnosti
dnevne odškodnine (prispevek do 200 dni za čas zdravljenja)
V primeru ugotovljene 100 % invalidnosti se zavarovalna vsota za invalidnost podvoji. Z dnevno odškodnino si zagotovite dogovorjeni znesek za vsak dan, če boste zaradi poškodbe ali nezgode nesposobni za delo.
KAJ PA DOBIČEK?
Zavarovancem bo po izteku prvega leta trajanja zavarovanja razdeljeno vsako leto v obliki povečanih zavarovalnih vsot najmanj 90% vsega dobička, ustvarjenega s temi zavarovanji. Ob sedanjih obrestnih merah bi lahko po 12 letih trajanja zavarovanja izplačali iz dobička še do 50 % osnovne zavarovalne vsote.
PPEDNOSTI ZAVAROVANJA PRI ZA VAROVALNICI TRIGLAV
Zavarovalnica TRIGLAV za primer smrti izplača celotno dogovorjeno vsoto, medtem, ko tuje zavarovalnice navadno izplačujejo samo do tedaj zbrana sredstva ali
pa je izplačilo pogojeno s potekom dogovorjene dobe;
-	Pri Zavarovalnici TRIGLAV je zelo razširjena VZAJEMNA oblika zavarovanja, kjer se z minimalnim doplačilom hkrati zavarujeta dve osebi-doplačilo v starostnem razredu do 32 let je le 2 %.
-Če imata starša sklenjeno vzajemno zavarovanje ali sta zavarovana vsak s svojo polico, bo Zavarovalnica Triglav izplačala dodatno zavarovalno vsoto za opremo otroka, ki znaša 10 % zavarovalne vsote življenjskega zavarovanja staršev. Zavarovalna vsota se izplača enkrat med trajanjem zavarovanja za prvega otroka, ki se rodi po prvem letu trajanja zavarovanja;
-	Pri Zavarovalnici TRIGLAV se lahko z minimlanim doplačilom dogovorite za zavarovanje, pri katerem bodo upravičenci v primeru 4
smrti dobili izplačano takoj dvojno zavarovalno vsoto.
PREPRIČANI SMO, DA NA UGODNEJŠE POGOJE ZAVAROVANJA ŠE NISTE NALETELI. ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Z VALUTNO KLAVZULO IMA POLEG ZAGOTAVLJAN- * JA EKONOMSKE VARNOSTI	TUDI VARČEVALNO VLOGO. JE PESTREJŠE IN VSEBINSKO BOGATEJŠE!
==/zavarovalna skupnost triglav
IŠ
Ker živlienie potrebu/e varnosi
IE"
VELENJI
GIP Vegrad že 30 let gradi po Evropi in Bližnjem vzhodu. Zaupanje naših naročnikov doma in na tujem narašča, kar se kaže v vse bolj zahtevnih projektih, ki nam jih zaupajo v projektiranje, graditev, opremljanje in financiranje.
Vegradovi cilji so kakovost objektov in storitev ter zadovoljstvo naročnikov.
Vsem občanom, podjetjem in ustanovam v občini Velenje iskreno čestitamo ob prazniku občine in jim želimo srečno življenje in uspešno gospodarjenje v prihodnosti.
Trgovina z gradbenim materialom
Rdeča dvorana, Šaleška. 3, Velenje telefon: 063/855 - 646
ém
čestita občanom Velenja
in predstavlja najnovejši program:
PLINSKE INSTALACIJE
za individualne hiše, poslovne in proizvodne objekte
•	dobava opreme
•	vsa dokumentacija
•	kompletna montaža
•	preizkus po najstrožjih merilih
•	možen najem rezervoarja
izjemno ugodna ponudba
informacije: prodaja PC Montaža tel.: 856 - 288
•	kreditiramo izgradnjo ali predelavo sistema ogrevanja
•	najugodnejša dobava plina (tudi v rezervoarjih)
Od 1. oktobra tudi izredno ugodni kreditni pogoji, možnost nakupa na 5 mesecev (1+4)!
VSAK KUPEC bo ob nakupu nad 1.000 din prejel nagradni kupon za veliko novoletno nagradno žrebanje trgovine LIR.
gs m mmm
PODJETJA!
Iščete *morda servis za čiščenje vaših poslovnih prostorov?
Pravi naslov za rešitev problema je Servis
za čiščenje vseh vrst površin - ŠALAMON
Prevzeli smo že vrsto pod|etlj, kjer že več kot leto dni v obojestransko zadovoljstvo uspešno čistimo.
POSPMITi WŠ PÀRTNER TUDI ¥11
Pokličite nas do 8. ure zjutraj na telefonsko številko 856 603. Polskall bomo skupno pot.
Oi puufMiAtc tfeùtc t/eUnjc (&totata> iciUt&maf

TASKI
3t fflž ^ vseh

ifcil^Liilk 'v$ cbcbCQQ
EKONOMSKA ENOTA POTNIŠKI PROMET
mestni, primestni, medkrajevni, linijski in prosti prevozi ter radio taksi
EKONOMSKA ENOTA TURISTIČNA AGENCIJA
potovanja, izleti, strokovni sejmi... EKONOMSKA ENOTA GOSTINSTVO CELEIA
hotel Celeia, Celjska koča in bifeji na avtobusnih postajah
v
Čestitamo oŠ 8. oktobru, prazniku oßcine VeCenje.
M' KOZME-
r tični €b občinskem prazniku - s. oktobra čestitamo fmsON in w priporočamo za obisk v našem salonu!
Cesta 1/8, Velenje Telefon: 063/856-837
Mladim nikoli ne zmanjka želja, toda kako jih uresničiti? Brez varčevanja gotovo ne. Da pa bi bila pot do uresničitve teh želja vsaj nekoliko krajša, je Ljubljanska banka pripravila za mlade posebno obliko namensìcèga varčevanja.
Varčevalec, ki se odloči za varčevanje za določen namen, sklene v banki posebno pogodbo. S tem se obveže, da bo vsaj tri mesece zapored na posebno mladinsko knjižico polagal svoje prihranke, banka pa mu bo pologe obrestovala po obrestni
meri, ki velja za nenamenske vloge, vezane nad eno leto.
Pogodbo o namenskem varčevanju lahko sklene mladoletni varčevalec - imetnik mladinske bančne kartice, polnoleten dijak ali študent ali pa starši oz. drugi zakoniti zastopniki na ime svojih otrok. Pogodba o namenskem varčevanju se lahko sklene za najmanj tri mesece in največ dvanajst mesecev.
Najnižji znesek mesečnega pologa je protivrednost desetih nemških mark. Mesečni pologi so lahko različni, lahko jih je
tudi več v mesecu.
Namensko varčevanje, ki ga Ljubljanska banka namenja mladim pa ima še eno prednost - možnost najetja kredita po
najugodnejših pogojih!
Najkasneje 30 dni po izteku pogodbe o namenskem varčevanju lahko varčevalec banki predloži zahtevek za kredit. Podpisnik pogodbe o kreditu so lahko starši, skrbniki ali druge osebe, ki lahko jamčijo za redno odplačevanje.
Odobreni znesek kredita prenese banka na običajno hranilno knjižico varčevalca, višina zneska pa ne sme presegati višine privarčevanih sredstev m obresti. Najnižji možni znesek kredita je protivrednost 100 nemških mark, najvišji pa v protivrednosti 2000 nemških mark, tudi če privarčevana sredstva presegajo ta znesek. Rok za poplačilo kredita je
največ eno leto.
/O ljubljanska banka
Ob občinskem prazniku - 8. oktobru čestitamo!
§ ■ ■ ■ ■
Nudimo vam veliko izbiro vseh vrst svežega mesa in mesnih iz-delkov po konkurenčnih cenah!
v
Čestitamo 06 prazniku oßcine VeCenje - 8. oktoùni.
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje •
MESARSTVO PREKORŠEK
gÄf® Kardeljev trg 11, Velenje g^rf®
(vT	• (vT
O&XcMO,
im
Jože Jakopec, Kosovelova 16, Velenje
- O 71
Maribor je bil minulo nedeljo prizorišče večtisočgla-ve množice, ki se je zbrala, da bi počastila spomin na prvega mariborskega škofa, šolnika in pedagoga, rodoljuba, pesnika in pisatelja, ... skratka enega najpomembnejših Slovencev Antona Martina Slomška. Z odkritjem spomenika, delo akademskega kiparja Marjana Dreva iz Šmartnega ob Paki, naj bi bil poravnan dolgo terjani dolg. Slavnostni govornik ob tej priložnosti je bil predsednik slovenske države Milan Kučan, ki je spomenik tudi odkril.
(foto.
L. Ojsteršek)
Šmartno ob Paki
Vesela podoknica za Marjeto Malus
Ta petek se bo v središču šmartnega ob Paki dogajalo spet nekaj veselega. V goste prihaja namreč Nedeljčeva »podoknica«, organizator te pa bodo vrli člani šmarškega kulturnega društva.
Prizorišče veselega popoldneva bo prostor pri gasilskem domu, podokfiico pa so tokrat organizatorji namenili svoji obetavni mladi članici Marjeti Malus. Po »lojtri« bo plezal in jo klical podokničar Franc Pestotnik, za vedro razpoloženje vseh pa bodo poleg njega poskrbeli še člani Gledališča pod kozolcem, domači folcloristi, pevci ter ansambel Slovenija., Prireditev bodo začeli ob 18. uri.
m mmm seienie
Zgodilo se je
• • •
3. (OKTOBRA
LETTA 1953
V Savinjskem vestniku smo zopet izbrskali dve novici iz Šaleške doline. Prva ima naslov »Kmetijsko izobraževalno delo na šolah v okraju Šoštanja«:
»V pretekli sezoni je bilo po vaseh našega okraja več kme-tijsko-nadaljevalnih tečajev, tako n.pr. v Velenju, Šoštanju, Ljubnem, Lučah in Gornjem Gradu. Udeležba ni bila povsod tako kot bi želeli. Drugod tečajev ni bilo, kar je brez dvoma velika škoda. V tem nedvomno grešijo tudi kmetijske zadruge, ki ponekod kažejo premalo zanimanja za propagando in udeležbo. Težnja vseh naprednih kmetovalcev je, da bi se pričelo s poukom kmetijstva že v osnovnih šolah in seveda tudi na učiteljiščih, posebno tu, kajti le takrat lahko pričakujemo, da bo pouk kmetijstva v osnovnih šolah uspešen. Tečaji, ki se sedaj prirejajo za učiteljstvo, ne nudijo onega, kar je za ta pouk nujno potrebno.
Ljudske univerze v okraju skrbe, da so na dnevnem redu predavanja iz kmetijstva, katere ljudje zelo radi povečajo. Letos so delovale ljudske univerze v Šoštanju, Velenju, Šmartnem ob Paki in Mozirju, medtem ko se v Ljubnem in Gornjem Gradu niso obnesle. Da se kmetijsko šolstvo v okraju ni moglo v zadnji dobi razmahniti tako, kakor bi želeli, je brez dvoma vzrok tudi ta, ker je zadnja leta primanjkovalo učitejjstva na vseh koncih in krajih. V tempogledu bo v bodočnosti vsekakor bolje. V letošnjem letu se je stanje vidno izboljšalo. V okraj je prišlo kar lepo število novih učiteljev, ki so sedaj zasedli mesta, kjer so bili najbolj potrebni. Zato zatrdno upamo, da se bo to poznalo tudi pri kmetijskem izobraževalnem delu na našem področju.
Na eno pa ne pozabimo! Ves čas po osvoboditvi je bilo v okraju veliko pomanjkanje učiteljstva. Da pa se je ta nedosta-tek nekako omilil, gre zasluga učiteljstvu, ki se je kljub temu, da je imelo že potrebna leta službe, rade volje odzvalo in ponovno sprejelo nelahko delo na naših šolah. To učiteljstvo zasluži vso priznanje in zahvalo!«
Učitelj je bil v preteklosti cenjen poklic, danes pa . . .!?
Kratka novica z naslovom »Veletrgovino prevzame Koloniale« pa je iz Šmartnega ob Paki:
» »Tukajšnjo >Veletrgovino<, ki je poslednja leta zalagala z vsem potrebnim naš okraj prevzame sedaj v svoje upravljanje >Koloniale< iz Celja.«
LETA 1961
Novica z naslovom »Slabo zanimanje za tuje jezike v Velenju« je bila objavljena v mariborskem Večeru:
»Delavska univerza v Velenju je v tej sezoni razpisala več tečajev. Preseneča dejstvo, da ni pravega zanimanja za tuje jezike. Za vpis v knjigovodski tečaj, ki bo letos v Velenju prvikrat, pa je izredno veliko zanimanje. S tečajem bodo skoraj pričeli. Doslej se je prijavilo že nad 30 slušateljev.«
Za resnično »pot v Evropo« bo potrebno znanje čimveč tujih jezikov in vsi skupaj bomo verjetno potrebovali veliko podobnih tečajev.
LETA 1969
Tudi zadnja današnja novica je bila objavljena v mariborskem Večeru. Novica, ki ima naslov »Konec prostovoljne akcije v Hrastovcu« govori o prostovoljnem delu pri ureditvi ceste v Hrastovec in Škale:
»1. oktobra so v Hrastovcu pri Velenju končali prostovoljno delo pri modernizaciji cestnih odsekov Velenje —Škale in Velenje —Hrastovec. Vsa zemeljska dela so opravljena. Treba je le še asfaltirati. To delo bo opravilo Komunalno obrtno podljetje Velenje. V prostovoljni akciji so se zlasti izkazali delavci Gorenja in Rudnika lignita. Opravili so več tisoč prostovoljnih delovnih ur.«
DAMIJAN KLJAJIČ
7. do 14. oktobra — teden otroka
Prosti čas otrok in mladine
Prihodnji teden bo teden otroka, ki poteka letos pri nas pod geslom Prosti čas otrok in mladine. Občinska zveza društev prijateljev mladine Velenje organizira v tem času kup prireditev. V ponedeljek, 7. oktobra bodo pripravili dobrodošlico vsem prvošplcem. Prireditve bodo v Domu kulture (ob 9., 10. in 16. uri). V torek, 8. oktobra bodo otroci poslikavali Namine izložbe na temo »Ostržek«, 9. oktobra bo na isto temo ob 16. uri v velenjski Knjižnici Ura pravljic, ob 17. uri pa bodo tednu otroka namenili tudi slavnostno sejo občinske zveze društev prijateljev mladine Velenje. V četrtek, 10. oktobra bo ob 17. iiri v domu kulture Kviz o Ostržku, v petek pa bo ob 17. uri v Domu kulture v Velenju predstavitev nove izdaje knjige o Piki Nogavički, za malo večje otroke pa bo tega dne v telovadnici osnovne šole Šalek koncert skupine Chateau in Zeus.
Najbolj veselo bo v Velenju prihodnjo soboto, ko se bo Titov trg spet spremenil v Pikin trg, na njem pa bo potekala že poznana prireditev Pikin dan.
V prihodnjem tednu se bo zvrstilo še veliko prireditev. Mnoge bodo organizirala društva prijateljev mladine po krajevnih skupnostih, veliko jih bo tudi v šolah in vrtcih. Med drugim bodo pripravili v vrtcu Lučka razstavo igrač, v avli Doma kulture razstavo likovnih del, v knjižnici pa razstavo knjig na temo Ostržek.
Ostržek - 110 let med otroki sveta
Carlo Collodi je napisal zgodbo o Ostržku leta 1880, potem ko je propadel z izdajanjem raznih časopisov in humoresk in živel v revščini. Z Ostržkom pa mu je uspelo.
Ko je zgodba o leseni lutki izhajala v Otroškem dnevniku, od leta 1881 do 1883, so navdušeni otroci nestrpno čakali vsako nadaljevanje in se kar trgali za list. Potem je Ostržek izšel še v knjigi. Ta je bila na mah razgrabljena in danes poznajo Ostržka otroci po vsem svetu. Prevedli so ga v številne jezike in po statističnih podatkih spada Ostržek v deseterico najbolj priljubljenih in najbolj branih mladinskih knjig na svetu.
V čem tiči skrivnost Ostržka, ki ga po 110 letih kar naprej po-natiskujejo v milijonskih nakladah?
Dotlej so v Italiji izhajale za mladino skoraj same pravljice, ki so se začenjale: »Nekoč je živel kralj. . .« V Ostržku pa se zgodba začenja drugače: »Nekoč je bil kos lesa . . .« In potem so v zgodbi zbrane vse dobre in slabe otrokove lastnosti, ki jih je Collodi dobro poznal. Po srcu je
Ob razstavi : Prispevki k arhitekturi Velenja
Ostržek sicer dober, vendar len, nagajiv in nabrit, v sili rad laže, najraje pa se potepa in igra ter sanjari o šoli brez učiteljev, v kateri počitnice trajajo vse leto. Resnično življenje pa ne pozna sanjarjenja in tako ubogi Ostržek zaide med svojimi pustolovščinami iz skušnjave v skušnjavo, iz nesreče v nesrečo.
Skuša se sicer poboljšati, vendar ga spet zanese na kriva pota, dokler ga življenje ne ostruži, da zmagajo njegove dobre lastnosti in postane iz muhaste lutke pravi človek. V tem je vzgojno jedro Ostržka.
Ob branju Collodijeve knjige so se v neki šoli v Italiji otroci tako navdušili, da so razglasili 'Ostržka za svojega junaka in začeli zbirati denar za spomenik. Kmalu so po vseh šolah v Italiji zbirali denar za svojega Pinocc-hia, kot se Ostržek imenuje v originalu. V kratkem so zbrali več milijonov lir in leta 1955 res postavili Ostržku spomenik. Od tedaj dalje proslavljajo v italijanskih osnovnih šolah vsako obletnico Ostržkovega rojstva (7. julij) in na ta dan romajo otroci v Firence k svojemu junaku.
Marjan Marinšek
Področje umetnosti je široko. V njenem objemu je močno prisotna tudi arhitektura. Njen izraz je zajet v oblikovanju in urejanju prostorskih organizmov. Pomembni sestavini stavbarstva sta arhitekturni prostor, ki je vsebinsko določen z namembnostjo, in arhitekturno telo, ki v širšem urbanem prostoru s konstruktivno oblikovanim sestavom uresničuje ta prostor. Arhitektura v širšem pomenu zajema tudi načrtovanje mest in krajin, pri vsem tem p.a ne smemo spregledati, da je arhitektura vselej odvisna od družbenih zahtev in sposobnosti arhitektov.
Nande Korpnik je svoje delo zastavil kritično, vendar z utemeljitvami. Vsakega projekta se je lotil z vso odgovornostjo in težnjo po ohranitvi obstoječe zasnove.
Ohranitev obstoječe modernistične arhitekture, predvsem vitalnih objektov v centru Velenja, je predstavil skupaj s kolegom Edijem Vučino v urbanističnem načrtu centralnega predela mesta Velenja in nadaljuje osnovo iz leta 1954. Načrt pa je podkrepil tudi s kritičnimi članki v lokalnem časopisu. Vsi ti prispevki so doprinesli k vse bolj sistemskim razvojnim rešitvam drugega ali morda celo prvega »modernega« mesta v Sloveniji. To, kar je bilo pozitivnega in pridobljenega v času izgradnje Velenja, poskušajmo ohraniti, da bomo ohranili identiteto mesta?, ki je gotovo odraz časa, v katerem je nastajalo in v katerem je veliko pozitivnega. Če bomo uspeli zadržati izvirnost tega mesta, bomo s tem največ doprinesli k varstvu naše arhitekturne in s tem tudi kulturne dediščine, kajti leta izgradnje so zdaj že zgodovina, četudi še
zelo mlade. Vključevanje galerije v ta razvojni projekt razgrinja našim obiskovalcem vpogled tudi na to aktualno področje.
S to razstavo Korpnik razgrinja tri poglavitne projekte, ki uresničujejo njegova prizadevanja, da bi ohranil Velenje — »mesto v zelenju«, kot so ga nekoč imenovali. Prvi je gotovo urbanistični načrt, ki nadaljuje koncept prvega urbanističnega načrta, arh. Janeza Trenza; ta je v celoti upošteval stoletno rural-no tradicijo poglavitnih vedut in med njimi postavil pomembne ambiente.
Drugi projekt predstavlja nadzidavo Gimnazije Velenje, kjer daje arhitekturi novo vsebino in hkrati ne posega v obstoječo arhitekturo Otona Gasparija. S tem projektom se predstavlja kot avtor arhitekturnega telesa po konceptu hiše na hiši.
Tretji projekt je obnova Skupščine občine, kjer se avtor predstavlja tudi z notranjo ureditvijo, ki ne negira obstoječe arhitekture arhitekta Janeza Trenza, marveč jo le prilagaja današnjim potrebam.
Realizirana dela arhitekta Nandeta Korpnika in njegovih vrstnikov v Velenju kažejo, da jih ne moremo in ne smemo prezreti. Z optimizmom lahko gledamo na rezultate njihovega dela. Podpreti je potrebno predvsem timske rešitve, ki prinašajo najbolj optimalne rezultate. Prepričana sem, da bodo s takšno vnemo, kot so začeli, tudi nadaljevali, če jim bomo dali možnost.
Ta razstava naj bo vzpodbuda in podpora vsem, ki tako kot avtor te razstave hočejo ohraniti identiteto našega mesta.
Milena Koren Božiček


li imiiUtJMj
ji : ■
irr.

JV Fasada, M 1:100, Arhitekturna obnova (nadzidava) Gimnazije Velenje. September 91.
Kako je nastala Pika Nogavička
ASTRID LINDGREN prejema res veliko pošte od mladih bralcev po vsem svetu. Čeprav je vesela vsakega pisma, ji ne smete zameriti, če ne boste dobili odgovora. Če bi odgovorila vsakemu otroku posebej, ji ne bi ostalo prav nič časa za pisanje knjig. Zato sem jo namesto vas, dragi otroci, jaz vprašal nekaj tistega, kar vas zanima: Kako je nastala zgodba o Piki Nogavički in kaj je bil vzrok, da je začela pisati.
Na podobna vprašanja je zagotovo odgovorila že milijon-krat, a za nas je poskusila še enkrat.
Leta 1941 je njena sedemletna hči Karin zbolela za pljučnico. Vsak večer si je zaželela slišati kakšno zgodbo. Astrid Lindgren jo je nekoč utrujena vprašala, kaj bi želela slišati in Karin je odgovorila brez razmišljanja: »Povej mi zgodbo o Piki Nogavički!« Ime Pika Nogavička si je izmislila v tistem trenutku, vendar je mama ni vprašala, kdo je Pika Nogavička; kar pripovedovati je začela zgodbo o deklici z najbolj bedastim imenom na svetu. Poslej hčerka ni hotela poslušati nobene druge zgodbe več razen zgodbe o Piki Nogavički, in tudi za njene prijatelje iz šole, ki so prihajali na obisk, je morala Astrid zgodbo zmeraj znova pripovedovati.
Neki večer v marcu leta 1944, ko je v svetu še divjala druga sve-
tovna vojna, se je Astrid Lindgren sprehajala po centru Stock-holma. Stopila je na plast spolzkega ledu pod svežim snegom, padla in si izpahnila gleženj. Kar nekaj časa je trajalo, preden se je pozdravila in da bi ji ta čas hitreje minil, si je zgodbe o Piki, ki jih je dotlej samo pripovedovala, tudi zapisala.
V maju 1944 je lepo izpisane zgodbe poklonila Karin kot darilo za njen deseti rojstni dan. En izvod je poslala še nekemu založniku, če bi ga hotel natisniti, vendar v to ni verjela. Celo tijej se je zdela Pika dokaj vznemirljiv značaj. Založniku je pripisala: »V upanju, da ne boste upoštevali otroških vzgojnih smotrov!« Saj razumete, dragi otroci, Astrid je imela dva svoja otroka'in ni ji bilo vseeno, če bi se ljudje čudili, kakšna mati je, da piše takšne zgodbe . ..
Rokopis je bil odklonjen, toda med tem časom je nastala nova zgodba o Britt-Mari, ki naj bi jo brale deklice. Astrid Lindgren je ugotovila, da ji je pisanje v zabavo. Rokopis je poslala v založniško hišo Raben & Sjögren in dobila drugo nagrado. Naslednje leto, v letu 1945, je založnik razpisal nov natečaj za otroško knjigo. Astrid je poslala nekoliko predelano Piko Nogavičko in — zmagala.
Marjan Marinšek
Rečica ob Savinji
Snežna jama v nedrjih Raduhe
Lepi dosežki ob prazniku Obiska še nikomur ni bilo žal
Glede na to, da v mozirski občini občinskega praznika ne slavijo več, je skupščina priporočila krajevnim skupnostim, da svoja praznovanja pripravijo same v skladu s svojimi željami in prepričanjem. Tako so praznik krajevne skupnosti na Rečici ob Savinji, 6. oktobra je to, združili s sobotno otvoritvijo brvi na Trnovcu in temeljito prenovljenega mesta v Spodnji Rečici. Posebne slovesnosti ob prazničnem dnevu ne bo, bodo pa prazniku namenili vključitev 120 novih naročnikov v telefonsko omrežje in ga tudi sicer delovno slavili.
Letos so veliko postorili in še bodo. Ob že omenjenih delih velja omeniti nadaljnje posodabljanje cest, zelo pomembna zadeva pa je nov vodovod. Pitna voda v sedanjem krajevnem zajetju in omrežju je bila velikokrat oporečna, zato so se odločili za nov vod, ki bo vodovodno omrežje priključil na sistem Letošč, ki sicer oskrbuje z zdravo vodo pretežni spodnji del Zadrečke in Savinjske doline z industrijo vred. Izgradnja voda do zajetij nad Rečico je prav te dni v teku, z omrežjem pa bo poslej upravljala mozirska Komunala.
(jp)
Krajevna organizacija RK Ravne
Uspelo srečanje
Prejšnjo soboto je bilo pri šoli v Ravnah pri šoštanju nadvse živahno. Tamkajšnja krajevna organizacija Rdečega križa je namreč pripravila že drugo srečanje s človekoljubi Zavodenj. V letošnjem delovnem programu tega srečanja niso načrtovali, saj bi morali biti organizatorji srečanja s pobrateno človekoljubno organizacijo Petrijanec pri Varaždinu. Zaradi vojnih dogodkov so tako tega preložili za nedoločen čas.
Okrog 65 krvodajalcev Zavodenj in Raven se je zbralo na tokratnem srečanju. Sest med njimi je bilo takih, ki soKlarova-li kri več kot 25-krat, eden pa je klicu na pomoč prisluhnil celo več kot 50-krat. Tem seje na skromen način za njihovo humanost zahvalila s priznanjem občinska organizacija RK Velenje.
Najbrž ne po naključju so se udeleženci na slavnostni seji ob tej priložnosti dogovorili tudi o nadaljnjem sodelovanju. Število krvodajalcev (sploh mladih) na število krajanov, uspela skupaj organizirana krvodajalska akcija v tem letu k temu prav spodbujajo, da ne omenjamo posebej nalog iz delovnega programa. Pri nudenju pomoči sočloveku v stiski so se oboji že večkrat izkazali in po svojih močeh bodo poskušali pomagati tam, kjer je treba, tudi v prihodnje.
Priložnost za pregled opravljenega dela in snovanje novih načrtov pa bodo imeli čez leto dni, ko bodo organizirali že tretje srečanje. Tokrat bodo organizatorji človekoljubi Zavodenj.
»Črni galebi« iz Prebolda so se v soboto skromno oddolžili sebi in svojim naporom ter vsem, ki so jim pomagali. Skromno in delovno, kakor edino znajo, so namreč obeležili deset let raziskovanja in opremljanje (žal še premalo) znamenite Snežne jame v osrčju Raduhe. Desetletje je torej minilo odkar so več ali manj po naključju odkrili ta biser podzemnega sveta. Veliko so v jami postorili za varnost obiskovalcev, najnovejše so nove kovinske stopnice, ki bistveno olajšajo vstop v notranjost jame po strmem in dolgem večnem ledu.
Pred vhodom v jamo so se brez vzvišenih besed, a toliko bolj iskreno zahvalili vsem, ki so pomagali. Tu so Zavarovalnica Triglav in Ljubljanska banka, pa še kdo. Povabljenim so zatem razkazali bogastvo Snežne jame in vse po vrsti navdušili, pravzaprav so bili gostje.ob vseh lepotah skoraj brez besed. Žal med povabljenimi ni bilo nikogar iz mozirske občine, niti ne iz Luč, pa čeprav naj bi temkajšnji planinci z jamo upravljali. Kakorkoli že, pre-
Janez Mirnik, direktor Zavarovalnice Triglav: »Zdaj sem povsem prepričan, da smt^pomagali >ta pravim«<
Skrbne priprave pred zahtevnim vstopom
boldski jamarji zagotavljajo, da doslej še nikomur ni bilo žal obiska in ogleda jame, prav nasprotno. Res je, vsak, ki jo vidi, je navdušen nad lepotami, ki jim daleč naokrog
ni para. Nemogoče in nesmiselno jih je naštevati in opisovati, enostavno si jih je treba ogledati in uživati, pa pri tem združiti še obisk bližnje planinske postojanke na Loki (odslej le ob sobotah in nedeljah), da o lepotah prostranih pobočij Raduhe niti ne razglabljamo.
Seveda so tudi težave. Sem
sodi (še vedno) razdrobljenost turistične ponudbe mozirske občine, razmeroma dolga pot po gozdni cesti, katere največji problem je gotovo redno vzdrževanje, pa še kaj bi lahko omenili, vendar jamarji vseeno vabijo.
(jP)
■
Upravni organi občine Mozirje
Nov delovni čas
Izvršni svet skupščine občine Mozirje je na zadnji seji med drugim sprejel odredbo o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Mozirje. Poslej bo to ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 7. do 15. ure, sredah od 7. do 16. in ob petkih od 7. do 14. ure. Uradne ure za neposredno delo s strankami so odslej ob ponedeljkih od 7. do 15. ure, sredah od 7. do 16. in ob petkih od 7. do 14. ure.
(jp)
Odprli bomo vrata vrtcev
ZAKAJ: — ker imajo otroci pravico do veselega otroštva,
—	ker moramo skupaj z otroki pozabiti na vsakodnevne težave,
—	ker želimo, da starši spoznate otrokove prijatelje in vzgojiteljice,
—	ker bi vam radi pokazali kaj počnemo v vrtcu,
—	ker želimo z vami sodelovati,
. - KER IMAMO RADI OTROKE !
KDAJ s — ob tednu otroka od 7. do 11. oktobra.
KJE:
—	razstava igrač v vrtcu LUČKA (Kardeljev trg) — ves teden
—	odprta vrata:
LUČKA, LUKEC - ponedeljek, 7. 10. TINKARA, KEKEC, ROŽLE - torek, 8. 10. CICIBAN, CICIBAN - blok, NAJDIHOJCA, MOJCA, ČEBELICA, VRTILJAK, POLONCA, JAKEC - četrtek, 10. 10.
Od nekdaj lepe so Slovenke slovele ...
V	petek zvečer je potekala v Kristalni dvorani zdravilišča v Rogaški Slatini, gala prireditev, izbor mis Slovenije, tednik Kaj, ki je bil organizator že predhodnih izborov, polfinalna sta bila v Velenju in Portorožu, je tudi osrednjo prireditev, izbor najlepše Slovenke, izvedel brezhibno, tako v organizacijskem kot tudi programskem smislu.
Za naslov najlepše Slovenke se je potegovalo dvanajst lepotic, Mozirčanka Marina Bezjak pa je žal ostala kot »nesrečna 13« kar v novinarski loži.
Izbor najlepše Slovenke
je potekal z visoko mero okusa in nacionalnim ponosom, saj je bilo vse slovensko in evropsko. Menda tudi pe-tični gostje, ki so imeli dovolj pod palcem, da so lahko prišli v razprodano dvorano.
V	strokovni žiriji, ki je bila sestavljena iz naključnih predstavnikov slovenske družbe, je sodelovala tudi dosedanja najlepša Slovenka, Velenjčanka VESNA MUS1Č. Povdala nam je, da je v enem letu doživela veliko lepega, da pa je tako laskav naslov tudi velik napor. Po svoje si bo od vsega končno le oddahnila. In si je zares, šele okrog polnoči, ko je žirija razglasila novo slovensko princesko, 19. letno dijakinjo, manekenko in plesalko, TEJO SKARZA-TEJČI. Musičeva ji je nadela dia-dem, krono najlepše Slovenke. Po mnenju žirije in po besedah Vesne, si je med zares lepimi dekleti ta laskav naziv Teja Skarza prislužila eno-
glasno. Ob boku so stale še prva spremljevalka mis Slovenije, Maruša Rebernik iz Rakeka in druga spremljevalka, še ena Ljubljančanka, Irena Jama.
Po podelitvi krone in bogatih nagrad pokroviteljev, je Helena Blagne, graciozna prva dama slovenske glasbene estrade, zapela tolažilno pesem za ostale, žalostne deklice, ki bodo morale poizkušati srečo še kdaj pozneje. Prvi, pravi slovenski šov biznis je lepo uspel, Slovenija pa je v svet poslala še eno atraktivno vest. Izbrala je prvo povojno lepotico, ki se bo potegovala za suvereno Slovenijo na tekmovanjih po svetu. Vsaj za eno leto pa bo lahko ponosno nosila krono simbol lepote, erotike in mladosti.
Jože Miklavc
in so bili
OPTO -
Konec divjim odlagališčem
Velenjski minister za varstvo okolja se že veseli očiščenja doline. Tole je iz Šmartnega ob Paki (od tam pa tudi minister).
Kljub krmežljavemu vremenu so se prebivalci Trnovca in Spodnje Rečice v soboto popoldne veselili. Najprej so na Trnov-cu namenu izročili novo brv, ki bo (znova) bistveno skrajšala pot šolarjem, delavcem, gospodinjam in še komu s Trnovca in Po-brežij do Rečice. Res »samo« brv, pomembna pa veliko bolj, kot kaže njeno »ime«. Vredna je 2,5 milijoni dinarjev in skupaj z dohodom na obeh straneh dolga preko sto metrov.
nja novega voda za pitno vodo. Z njim se bodo priključili na sistem Letošč in odpravili velike težave z oporečnostjo pitne vode, s čemer so se doslej pogosto srečevali. Osta-
lih »malenkosti«, s katerimi se vsakodnevno srečujejo in odpravljajo težave, niti ni treba naštevati.
(jp)
Slabo uro kasneje so bili zadovoljni v Spodnji Rečici. Pridobili so temeljito obnovljen in razširjen most. Obnova je bila nujna zaradi poškodb ob lanski ujmi, širitev pa prav tako, saj so s pločnikom za pešce in kolesarje v veliki meri odpravili zagate ob konicah, ko se preko mosta vozijo delavci nazarske lesne industrije in še kdo. Most je dobil tudi nov videz, lepši seveda, vse skupaj pa je
veljalo 1,2 milijona dinarjev. Izvajalec del na obeh objektih je bilo Javno podjetje Komunala Mozirje.
Z obema slovesnostima in z zaključkom na Pobrežjih so v krajevni skupnosti Rečica obeležili tudi praznik svoje krajevne skupnosti, 6. oktober. V teh dneh bodo praznovanje dopolnili s 120 novimi telefonskimi priključki, pridno obnavljajo krajevne ceste, še pomembnejša pa je grad-
Rešitev prometnih zagat, lepši \idez in še kaj
iMI MED SEBOJ
Je dobrota res sirota?
Vsak pameten vzgojitelj dobro ve, kako napak ravna mati, ki svojemu otroku »iz dobrote« nobene stvari ne odreče in da »iz dobrote« opravi zanj in namesto njega vsa težja dela. Trenutno otroku to res dobro dé. a nekoč bo v življenju nesrečen, ker ne bo znal prenesti nobene izgube in mu bo vsako delo odveč.
Najdejo se ljudje, za katere velja načelo, da so »sirote zaradi dobrote«. Tem ljudem manjka modrosti, saj dajejo preko svojih zmožnosti, nazadnje pa obtiče na ramenih svojcev ali države.
Poznamo tudi ljudi, ki vrše dobra dela, da bi pritegnili pozornost svoje okolice in javnih medijev. V zameno pričakujejo človeško hvalo. Redno se zgodi, da se jim zaradi poveličevanja njihovih dobrih del zmanjšajo zasluge. Kdor resnično dobro dela, bo tudi brez tega zapažen in tako je tudi prav! Naj bo drugim za vzgled. Vsako duhovno gibanje, vsaka ideologija, vsaka vera brez dobrih in vidnih del je mrtva stvar in že vnaprej obsojena na propad.
Nekaterim ljudem se zaradi različnih vzrokov ne da delati dobro, to svojo slabost pa skrivajo s tem, da dobra dela ukazujejo drugim. Pri tem je ponavadi v ozadju sa-moljublje in ne moremo govoriti o njihovih zaslugah; toda tudi kadar jih vodijo čistejši nagibi, so uspehi dvomljivi. Ne poznam človeka, ki bi dobra dela rad dela! na povelje, kakor hitro jih namreč spremlja nejevolja, se zasluga hitro zmanjša. Iz tega lahko napravimo zaključek, da največji namen in učinek doseže dobro dejanje takrat, ko se zanj odločimo po lastnem nagibu in ko sami odkrijemo človeka, morda našega bližnjega, kije naše pomoči potreben.
Ljudje radi kujemo načrte, kako bomo nekoč delali velika dobra dejanja . . . Največji Slovenec med Indijanci F. Baraga je nekoč rekel: — Posebno se moramo prizadevati, da smo dobri do ljudi v majhnih stvareh! Nič ne pomagajo visokoleteči načrti, če zatajimo v malem - '
Za to imamo vsak dan veliko prilik in če jih znamo izkoristiti, kmalu spoznamo, kako je dobrota tudi nalezljiva. Potegne kot močan magnet.
Pomagajmo vendar le, kadar je treba! Če ni treba pa ne! S svojim vsiljivim pomaganjem često kažemo pomanjkanje takta, če ne celo brezobzirnost, in včasih napravimo več škode kot koris ti, dostikrat pa tudi žalimo ali smo celo nadležni.
Vam je že kdaj potožil kakšen starejši človek, kot se mv je oni dan ostarela soseda: Vse bi bilo dobro, samo de Jati mi več ne puste. To je najhuje. Pa bi mogla še to in on>o!
Vidimo, da delati dobro ni vedno lahko. Veliko mo-driosti vam želim pri vašem trudu.
vaš JAKA CUK
Velenjski avtomobilski sejem
Če je zabojnik, ni rečeno, da je za vse
Komunalno podjetje Velenje ima med drugim zabojnik za odpadke (na fotografiji) tudi na pokopališču v Podkraju.
Običajno je takoj, ko ga izpraznijo, spet takoj poln. To ni nič nenavadnega, če vemo, daje namenjen zgolj za odpadke s pokopališča, ki se jih dnevno nabere veliko. Da pa je zabojnik tako hitro zvrhano poln, je vzrok povsem drugje, saj ga namreč z najrazličnejšimi odpadki napolnijo bližnji krajani. To počenjajo že dalj časa, kot da ne bi vedeli, da je rezerviran za tamkajšnje pokopališče. Zato je razumljivo, da se svojci umrlih jezijo nad tem neodgovornim početjem nekaterih krajanov. Kako dolgo se bo to še nadaljevalo se ne ve, vseeno pa bi kazalo kdaj pa kdaj popaziti na zabojnik in ugotoviti kdo vse to počenja. Sicer pa bi si morali vsi tisti, ki neupravičeno odlagajo odpadke v ta zabojnik, potrkati na svojo zavest. Se strinjate?
Velika izbira in večja prodaja
Tokratna lepa nedelja je tudi tokrat privabila na avtomobilski sejem pred Rdečo dvorano veliko lastnikov železnih konjičkov; po oceni organizatorja še več, kot prejšnjo nedeljo. Seveda tudi to nedeljo ni manjkalo tistih, ki avta ne prodajajo, niti ga kupujejo, redno pa spremljajo kako rastejo, padajo itak nikoli, cene rabljenih avtomobilov domače in tuje proizvodnje. Značilno je tudi to, da je bila prodaja večja kot v prejšnjih nedeljah. Koliko avtomobilov je zamenjalo lastnika je težko reči, saj se kupoprodajne pogodbe ponavadi sklepajo zunaj sejma. Še nekaj smo opazili na velenjskem sejmu, poleg mariborskih tudi ljubljansko registracijo. Verjetno zato, ker je ljubljanski sejem trenutno zaprt.
In cene? Zastava 101, 1985, 3.600 DEM (vse nadaljnje cene so tudi v DEM), Zastava 101, 1988, 5.500, Zastava 126 P 1991, 6.200, Zastava 126 P, 1988, 3.400, Jugo 45 AX, 1987, 3.000, Jugo 55, 1988, 4.300, Jugo 55, 1991, 7.000, Golf diesel, 1988, 15.500, Golf bencin, 1982, 5.400, BMW, 1985, 14.000, BMW 316, 1986, 16.000, Lada samara, 1990, 10.500, Lada samara, 1987, 5.400, Renault 5 TD diesel, 1987, 13.000, Mazda 626 GLX, 1990, 33.000, Renault 4, 1981, 1.700, Renault 18 GTS, 1980, 4.600, Opel kadett, 1981, 6.500, Jetta, 1981, 5.300, Škoda 105 L, 1988, 4.200 itd. (bm)
Čeprav se raznorazne inšpekcije že leta borijo proti divjim odlagališčem odpadkov, je teh po naši občini še vedno ogromno. Velenjska vlada pa se je odlomila, da napravi temu konec. Komunalna inšpekcija si je temeljito ogledala celotno območje krajevnih skupnosti Bele vode, Škale, Konovo, Ravne. Cirkovce, Plešivec, Gaberke. Topolšica, Šmartno ob Paki in Skorno — Florjan. Pa ne le ogledala, pripravila je tudi predlog razrešitve nastalega stanja oziroma očiščenja terena. Njihove pobude je vlada potrdila, seveda pa bo treba za to zagotoviti tudi finančna sredstva.
Postreži si sam (vsaj na pol)
Ko se poletje prevesi v jesen in se pričnejo hladnejši dnevi, gostinci pričnejo pospravljati poletne vrtove. Včasih se tudi ušte-jejo in jih pospravijo prezgodaj, saj je marsikateri zimski dan vse do začetka novembra sončen in topel. Vsekakor dovolj, da lahko posedimo na prostem in spijemo priljubljeno pijačo. Dogaja pa se nekaj drugega, meni nerazumljivega. Že nekaj dni na pokritem vrtu pred Delavskim klubom pogrnejo nekaj vrst miz, s tem pa zavajajo goste, ki potrpežljivo sedijo in čakajo »kelnerja«. Tega pa ni in ni. Ko vas bo minila potrpežljivost, boste za šankm dobili odgovor, da zunaj ne strežejo. Nimajo pa nič proti, če si pijačo ven odneseš sam. Čudno, le zakaj potem pogrinjajo mize in ne odpeljejo miz in stolov v skladišče '.'
Uboga družba
Lepo je biti kmet. Še zlasti r mozirski občini, ko si lahko tudi zaposlen. Res malo več delaš, bofj popoldne kot dopoldne, je pa kar prijetno iz zlasti koristno. Še bolj »zanimivo« je dejstvo, da je kljub napovedanim ukrepom na šilitu še veliko (pol)kmetov, na cesti pa veliko delavcev brez zemlje in drugih dodatnih ugodnosti. Navsezadnje — zakaj pa ne bi šli pomagat omenjenim zaposlenim delavcem '.' Bi bil volk sit in koza cela?
Saj ne pridem več !
Pentatlon (peteroboj) je nova vzdržljivostna disciplina, v Evropi in svetu že uvel javljena, pri nas pa smo jo prvič predstavili v nedeljo v Zgornji Savinjski dolini. Pa so vsi skupaj potrebovali še dodatne vzdržljivostne napore, duševne in telesne. In je kar prav tako. Na obupno tarnanje mozirskeobčine o obupnem in nemogočem stanju ceste Ljubno—Luče se v Ljubljani nekateri mogoče že posmehujejo, je pač kaj drugega bolj pomembno. V nedeljo je bila pomembna cesta. In še kako. Za vsakim ovinkom zastoji. Redni avtobusi, nedeljski gostje, udeleženci peteroboja, njihovi spremljevalci, firbci in še kdo, seveda tudi dirka s kolesi. Marsikdo je gotovo rekel — ne pridem več in bo to oznanil »svetovni« javnosti. Pa naj. Tudi taka »reklama« lahko koga zdrami iz nevednosti in nepoznavanja.
S turizmom v Evropo
Zasebni gostinci v mozirski občini se očitno nadpovprečno trudijo pri vsakdanjem delu. Ob 36 nosilcih gostinske obrti je zaposlenih celih 42 delavcev. AH drugačen skok v Evropo. Kmečki turizmi v mozirski občini so imeli letos poleti enake cene kot hotel A kategorije v Umagu, denimo. Pustimo vojno, tudi po njej v sicer povsem mirno Zgornjo Savinjsko dolino ni bilo gostov, še najmanj na krtu 'ke turizme. Ugibajte kje je razlog ?
(Ne)rdeči stebri
lz virov blizu Starega trga smo zvedeli, da bodo obcestne stebre na Penis streetu menda kmalu prebarvali: vendar ne rdeče. Zanesljivo ne po severni strani.
Fantje razočarali dekletom le točka
Po poletnem premoru je v soboto steklo tudi slovensko prvenstvo v rokometu za ženske in moške, torej v obeh super ligah. Velenjske rokometašice in rokome-taši so v uvodni tekmi dosegli polovičen izkopiček. Dekleta so gostile Kranj in po slabi igri zmagale, fantje pa so morali prepustiti točki sosedom — igralcem Slovenj Gradca.
Ker je bilo to prvo prvenstveno kolo, sta verjetno vodstvi obeh klubov pričakovali nekaj več gledalcev kot se jih običajno zbere v Rdeči dvorani. Pa so se ušteli. Žal, se je na ženski tekmi zbralo le kakšnih 150 ljubiteljev rokometa, na drugi — moški kakšnih 100 več, pa še med njimi jih je bilo verjetno približno polovica iz Slovenj Gradca. To je seveda malo za otvoritev sezone, in malo za sosedski derbi.
V domači vrsti tokrat ni bilo lanske kapetanke in lani najboljše igralke ter strelke Sonje Zidar, je pa znova zaigrala Slava Golič, ki je pred letom dni že dala slovo rokometu. V klubu upajo, da bo njena izkušenost pripomogla k čim višji uvrstitvi. Ali bo, bodo seveda pokazale tekme, kajti nekateri tudi menijo, da bi bilo bolje, če bi trener pridobivanje izkušenosti z igranjem omogočil kakšni veliko mlajši igralki.
Kakorkoli že v sobolo je bila v igri opazna odsotnost Zidarjeve, ki je v sporu s klubom. Po končanem minulem prvenstvu je namreč sklenila, da bo rokometno pot nadaljevala v Zagrebu pri tamkajšnji Modei. V klubu temu menda niso nasprotovali, zanjo pa so zahtevali menda zelo visoko odškodnino, Zidarjeva pa je pred začetkom novega prvenstva zahtevata od kluba naj jih izpolni, kar se ji sredi predprejšnje sezone obljubili. Šlo je za denar, ki bi ga morala dobiti v štirih letih. Med tem so se spremenile, kot pravijo v klubu,
Bo trener velenjskih deklet Brane Dobnik še imel možnost dajati podobna navodila med tekmo Zidarjevi (vos)
V SOBOTO ZNOVA DOMA «
v drugem kolu bosta velenjski ekipi znova gostiteljici v Rdeči dvorani:
ob 17.30 ŽRK Velenje:Burja Centrocoop ob 19.30 ŠRK Velenje:Ajdovščina
ŠRK VELENJE:SLOVENJ GRADEC 22:23 (9:11)
ŠRK Velenje: Matovič, Čater 2, Krejan 6 (3), German. Ojsteršek 2, Plaskan 6 (3), Rozman 3, Seško, Vogler 3, Vajdl, Cvetko, Matovič.
Sedemmetrovke: SRK Velenje 9 (6), Slovenj Gradec 4 (4); izključitve: ŠRK Velenje 4, Slovenj Gradec 2 minuti.
ŽRK VELENJE:KRANJ 25:24 (13:14)
Velenje: Lakič, Misaljevič 5, Huda-rin, Golič 4. Topič 2, Katič, Oder 3, Fale, Hudej 10 (3), Ikič, Memič I, Hrast.
Sedemmetrovke: Velenje 4 (3), Kranj 7 (7); izključitve Velenje 10. Kranj 10.
DOMŽALE LEK-RUDAR 1:1 (1:1)
RUDAR: Magrič, Javornik, Skrbinek, Muslimovič, Kostanjšek, Polovšak, Smajlovic, Pranjič, Oblak, Cvikl, Goršek.
(Ne)pricakovana točka
Pred gostovanjem v Domžalah so se »rudarji« nekoliko bali, da ne bi gostitelji prav proti njim prekinili črne serije in v 10. kolu prvič sploh zmagali. Na vso srečo se to ni zgodilo in Velenjčani so se domov vrnili s točko. Z zadetkom Gorška so v 24. minuti celo povedli, po veliki napaki Kostanjška pa so domači sedem minut kasneje izenačili. Tudi v nadaljevanju je bila igra izenačena. V 69. minuti so imeli veliko priložnost domačini v 90. pa Cvikl za goste, vendar sta se obakrat izkazala vratarja. Rudar je sedaj v sredini lestvice, sedem točk za prvim in prav toliko pred zadnjim, v prihodnjem kolu pa bo v Velenju derbi med domačini in vse boljšim Ingrad Kladivarjem, začetek ob 15.0(1.
Atletika — ponovna uveljavitev mladih
okoliščine, saj bivše slovenske li-gašice igrajo v slovenski ligi, la dogovor pa naj bi bil veljal samo za igranje v II. ligi in da zanjo sedaj veljajo enaki pogoji kol za druge igralke. Zidarjeva se s tem ni sprijaznila in je treninge v prejšnjem tednu spremljala le od daleč, posledica lega Indi je ni bilo v ekipi. Dejstvo je. da bo takoj, ko se bodo razmere uredile odšla v Zagreb, saj je menda že podpisala predpogodbo: v klubu zato menijo, da je ne bodo pripravljali za drugo ekipo. Trenira pa lahko če bo ludi do tedaj igrala v velenjski ekipi. Zidarjevi nihče ne očita, da je dobra igralka nasprotno zaradi lega je bila menda deležna veliko več »pozornosti« kot marsikatera druga igralka. Kakorkoli že njeno ne-igranje ne koristi niti klubu niti ne njej sami.
Kljub vsemu pa je domača ekipa, resda po slabi igri, zmagala in osvojila prvi točki že na samem začetku, kar je spodbuda za naprej. Velenjčanke so dobro igrale le v prvih petnajstih minutah, ko so po zaslugi strelsko zelo razpoložene Hudejeve povedle kar z 8:4, žal so v nadaljevanju popustile. No, pred koncem so znova »stisnile« in zmagale.
Moška tekma je pokazala, da ekipa ŠRK Velenje že dolgo ni bila tako slaba kot je letos; to je ra?umljivo, saj je trener Miro Požun ostal brez nekaj odličnih igralcev (Šerbca, Požuna, Vrečarja in Ramšaka). Vseeno pa so se gostje, ki só ostali brez odličnega Kontreca, morali za zmago zelo potruditi. Kot večina tekem teh dveh tekmecev je bila Uldi sobotna razburljiva v zadnjih trenutkih. Velenjčani so imeli možnost za izenačitev, vendar je bil junak zlasti zadnjih minut gostujoči vratar Rozman, ki je zapored ubranil sedemmetrovki Plaskanu in Krejanu. (vos)
Zadnje septembrske dni je bilo na stadionu ob Jezeru zelo živahno. Zlasti med mladimi atleti je bilo čutiti nestrpnost, ki je značilna za čas pred pomembnimi tekmovanji. Posamezniki so se letos že izkazali na posameznih mitingih in na absolutnem slovenskem prvenstvu, v svoji starostni kategoriji mlajših mladink in mladincev pa niso tekmovali. Prav v tej kategoriji mladi slovenski atleti ne zaostajajo za dosežki mladih iz sosednjih držav. To so že večkrat potrdili na srečanjih, Alpe-Jadran, na katerih sodeluje 12 ekip iz 6 držav.
Nekaj let nazaj je bila usmeritev velenjskega kluba predvsem v teke na srednje in dolge proge in Velenjčani so v teh disciplinah dosegali vidne uspehe. Ponovna usmeritev v širšo paleto atletskih disciplin v tem obdobju že daje rezultate na tekmovanjih in pri vključevanju mladih v teke. skoke in mete. Šest osvojenih me-
dalj in veliko finalnih nastopov na dvodnevnem merjenju moči v Ljubljani so lep dokaz za to.
Jolanda Steblovnikova je zmagala na 1.000 in 600 metrov, kjer je tudi izboljšala slovenski pionirski rekord. Pri fantih je bil najuspešnejši Sergej Šalamon s tremi srebrnimi medaljami, fantovski štafeti na 4 x 100 in 4 x 300 metrov sta morali obakrat priznati premoč samo ljubljanski IBL Olimpiji. Rezultat 44.80 na 4 x 100 je vsekakor spoštovanja vreden. Dekleta so v štafetah osvojila 4. in 5. mesto, Robi Kožarje bil tretji na 1.500 metrov z ovirami. Marko Štor je bil najhitrejši v kvalifikacijah na 100 metrov, v finalu pa mu jc zmanjkalo moči, zato le 4. mesto. Tik za najboljšimi so se uvrstili še Štrancar in Meh na 300, pionirka Koča v metih, Brajer na 1.000 metrov in Šaiajeva v troskoku.
B. Š.
Elektra dobro pripravljena
• V soboto, 5. oktobra, se bo pričelo tudi slovensko prvenstvo v košarki in na to se košarkarji Elektre vneto pripravljajo. Prejšnji teden so na gostovanju na Polzeli visoko premagali domačo ekipo s 122:90, v soboto pa so se udeležili še močnega turnirja v Slovenskih Konjicah, na katerem so poleg njih nastopili še domaci ( omet. Mineral Slovan in Maribor 87. V prvi tekmi so košarkarji Elektre premagali ekipo Mineral Slovana po podaljšku in potem, ko so nadoknadili visoko vodstvo nasprotnikov. Rezultat je bil 98:92. Največ zaslug za zmago ima Pipan, ki je dosegel 43 košev, od tega je kar sedemkrat zadel za tri V tekmi za prvo mesto sta se srečali ekipi Cometa in Elektre. Čeprav so košarkarji Elektre nastopili brez Pipana, oslabljeni so bili sicer tudi domačini, so slavili visoko zmago — 106:81. Najboljši je bil Tomic z 31 koši.
To so bile zadnje tekme Elektre pred pričetkom prvenstva v katerem Elektra v prvih dveh kolih gostuje. V soboto pri mladi ekipi Smelt Olimpije in prav s tega gostovanja si obetajo presenečenje, ki bi jim vlilo novih moči v boju za čimvisjo uvrstitev in s tem za uvrstitev v kakovostnejši razred v prihodnjem prvenstvu. Povedati velja še, da bodo lahko privrženci košarke tekme noslei spremljali v dvorani OŠ Šalek.
M. L.
P. Pejkunovič znova odličen
Na Dunaju je bil evropski »fudo-can« karate turnir »Cup Avstrija 91«, na katerem so sodelovali takmovalci iz Poljske, Češke, Švice, Nemčije, Jugoslavije, Romunije, Italije, Zimbab-veja, Avstrije in Slovenije. V ekipi Slovenije so bili kar štirje velenjski karateisti — P. Pejkunovič, M. Pejkunovič, Dominkovič in Cehaič. Oba odlična z nedavnega svetovnega prvenstva v Mehiki sta znova potrdila svojo kakovost. P. Pejkunovič je bil drugi za Poljakom in pred Nemcem, Cehaič pa je osvojil peto mesto. Naslednji turnir bo v Italiji.
Z. H.
Balinanje
Športna zveza Velenje bo 10. in II. oktobra, obakrat s pričetkom ob 15.30, pripravila občinsko prvenstvo za moške in ženske ekipe. Prvenstvo na baliniščih pod bazenom je namenjeno vsem, ki jim balinanje pomeni predvsem druženje in razvedrilo. Ekipe štejejo 4 člane in 2 rezervi, prijaviti se je treba do 9. oktobra na športni zvezi kjer bo istega dne ob 17. uri tudi sestanek vodij ekip. Prijavnino 300 dinarjev je treba plačati na žiro račun športne zveze, če bo na dan tekmovanja deževalo, bo prvenstvo na vrsti prvi naslednjih lep dan.
Veselo popoldne v Skalah
Prejšnja nedelja je hila za krajane Škal nadvse prijetna in zabavna. Namenu so namreč predali dolgo pričakovano nogometno igrišče Gmajna. V lepem popoldnevu so se na tej gozdni jasi zbrali skoraj vsi krajani. V nogometu so se pomerile različne skupine: veterani, klub Zlatorog, poročeni in neporočeni, ženske in moški. Zabavna je bila igra vlečenja vrvi med starimi ati in starimi mamami, razume se, da so zmagale stare mame. Vrhunec je bilo streljanje na gol najstarejših udeležencev Hudournika (83 let) in Feknerja (81 ), katerima bi gibčnost lahko zavidal marsikateri mlajši. Za popestritev so poskrbeli muzikanti, šaljivi napovedovalec, organizatorji pa so obljubili, da se kmalu spet srečamo, morda že ob kostanjevem pikniku in družabnih igricah za mlado in malo manj mlado.
E. Kumer
Namizni tenis
Namiznoteniški klub TEMPO je gostil najboljše pionirje mariborske regije. Pionirji so tekmovali v štirih kakovostnih razredih, dekleta pa v dveh. Tudi tokrat so domači tekmovalci dokazali, da zadnji rezultati niso zgolj slučajnost, temveč rezultat načrtnega dela.
V I. skupini fantov je tretje mesto zasedel Jure Slatinšek, v 2. skupini drugo mesto njegov mlajši brat Uroš, le mesto za njim pa vse boljši Bogdan Simončič. V odsotnosti Tanje Ževart je tokrat čast deklet rešila najmlajša Karmen Steblovnik s tretjim mestom v drugi tekmovalni skupini.
VA
Dviganje uteži
Na ekipnem turnirju v Domažalah, na katerem je nastopilo 12 ekip. so premočno zmagali velenjski dvigalci, ki po štirih tekmah visoko vodijo. Do konca tekmovanja bodo še dvakrat nastopili na domačem terenu in bodo skoraj zanesljivo ubranili lansko prvo mesto. Tudi zato, ker bo na obeh tekmah nastopil tudi trenutno poškodovani Mitja Cvetkovič. V svojih kategorijah so zmagali Zep. Vuzem, Jutri-ša in Redžič, Kranjc pa je bil drugi.
P. S.
Rally Velenje 91
Znova po enoletnem premoru
Po enoletnem premoru so se člani AMTK Velenje ob pomoči pokroviteljev (Marlboro, Renault) ponovno lotili organizacije avtomobilskega rally-ja. Sprva je bila predvidena tudi mednarodna udeležba, a so se organizatorji zaradi situacije v Jugodfeviji tujim voznikom zahvalili za pripravljenost za nastop na naših tleh. Tako bomo v soboto, 5. oktobra, lahko občudovali vožnje najboljših voznikov ral-lyja predvsem iz Slovenije, čeprav tekmovanje šteje tudi za prvenstvo Jugoslavije. S tem seveda prireditev na privlačnosti ne bo preveč izgubila, saj so slovenski vozniki na mnogih tekmovnajih doma in v tujini dokazali, da se lahko enakovredno kosajo s tujci.
Prijavljenih je 52 posadk, od katerih pričakujejo zagrizen boj za vsako sekundo. Najostrejši boj bo vsekakor med največjima letošnjima favoritoma za naslov prvaka Branetom Küz-mičem z Renaultom elio 16 V in Sil-vanoni Lulikom s fordom sierra cos-worth 4x4. Seveda ne gre spregledati tudi Slavka Komela, Romana Jernejca, Aleša Črnivca in šp jeatere-ga, ki lahko pošteno zmeša račune glavnima favoritoma. Za poznavalce ne bo odveč podatek, da bo na startu vse znamke avtomobilov, ki danes kaj pomenijo v rallyju, razen toyote. Tako bodo lahko primerjali Renaultov elio, »petko« in 11 turbo s Fordom sierra cosvvorth 4x4, Lancio delta integrale, Mazdo 323 turbo, Peugeot 205 in 309, pa kadette in golfe. Naj-holi priljubljeni so danes vsekakor
Suzuki svvifti, medtem, ko se Jugo počasi poslavlja od tega športa.
Start rallyja bo v soboto ob 7. uri pred hotelom Vesna v Topolšici. V prvem delu ho potrebno po trikrat prevoziti hitrostne preizkušnje na makadamskih cestah Velunja-Razbor Podgorje pri Slovenj Gradcu, Šmi-klavž —Završe —Dolič in Huda luknja Cirkovce Konovo. Popoldanski del bo od 14.30 dalje potekal po asfaltnih cestah Šentflorjan-Skorno -Gorenje. Šmartno ob Paki —Hudi potok Veliki vrh in znana hitrostna preizkušnja Vinska Gora—Lip-je -Bevče. Tudi popoldanske preizkušnje se vozijo po trikrat. Malo po devetnajsti uri pričakujejo prve tekmovalce na cilju v Topolšici.
Vsi, ki bi želeli od blizu videti vsa vozila in tekmovalce, bodo to lahko storili na parkirišču pred Rdečo dvorano, kjer bodo morale posadke prevoziti prehodno kontrolo okoli 11.20. Ceste, na katerih bodo hitrostne preizkušnje, bodo v času tekmovanja zaprte za ves promet; na dopoldanskem delu od 6. do 12. ure, na popoldanskem pa od 13.30 do 19. ure.
i
Še opozorita direktorja tega in vseh prejšnjih rallyjev Julijana Slemenška : »Vse obiskovalce opozarjam, da je rally nevaren šport, zato si je treba za-ogled izbrati primeren prostor, najbolje na vzpetini nad cesto. Nikar ne stojte na zunanji strani ovinka! Tam je najbolj nevarno. Gotovo si vsi želimo videti lepo, razburljivo, predvsem pa varno športno prireditev.«
Tudi tek v naravi je svojstven izziv
Danes je čas, ko se mora vse več ljudi na najrazličnejše načine ukvarjati z gibalno dejavnostjo in marsikdo si je izbral tek v naravi za svojo prednostno športno panogo.	—
Ker pa je v skupinah delo veliko prijetnejše, še bolj vzpodbudno, se je v nekaj zadnjih letih v Šaleški dolini uveljavila Tekaška sekcija Gorenje. V njej okoli 50 članov načrtno goji tek v naravi, posebnost pa je tudi v tem, da imajo redne skupne treninge vsak torek okoli velenjskega jezera, vsak petek pa se zberejo v Topolšici in teku dodajo še kopanje v termalnem bazenu ali savnanje.
Člani tekaške sekcije Gorenje pa niso le aktivni udeleženci rekreativnih tekmovanj, temveč so tudi sami uspešni organizatorji dveh velikih preizkušenj: letos II. malega maratona za pokal Gorenja 12. oktobra in hkrati že 7. novoletnega teka 26. decembra v Topolšici.
M31i maraton v Topolšici bo privabil veliko število ljubiteljev teka iz Slovenije in zamejstva.
V Topolšici pričakujejo množi--co ljubiteljev teka tudi zaradi nagradnega žrebanja štartnih številk in med nagradami bodo hla-dilno-zamrzovalni aparat Gorenja Gospodinjski aparati, dvojni radiokasetnik Gorenja Elektronika, kolo CITY BIKE ERA, Velenje, dvakrat po dva vikend paketa in kosila v Termah v Topolšici, nagrade pa so že prispevali in še bodo posamezna podjetja Gorenja in številni drugi, ki so tudi. že doslej podpirali šport in tekaško dejavnost.
Trinajstega oktobra v Topolšici pričakujemo tudi številne gledalce, za katere pa bodo tamkajšnji turistični delavci pripravili bogato izbiro najrazličnejših dobrot in drugega okrepčila.
H. J.
Šah — turnir v Šoštanju
Šoštanjska sekcija šaleškega šahovskega društva bo v nedeljo, 6. oktobra, pripravila nagradni hitropotezni turnir za posameznike. Turnir se bo pričel v hotelu Kajuh ob 9. uri, predvidoma bodo igrali 13 kol po švicarskem sistemu, prijavnina je 100 dinarjev, šahisti pa naj s sabo prinesejo šahovske ure.
Športna zveza Velenje
Uspesni na	TT ,, ,	v. ,. .
»Rudarski svetilki« Hop klub za razgibano življenje
Na tekmovanju za »Rudarsko svetilko« v počastitev dneva rudarjev so se z vidnimi uvrstitvami izkazali člani domačega »Rudarja«.
Rezultati — pionirke C: 6. Teja Te-pež, 8. Urška Sever: pionirke B: 6. Vesna Fece, 8. Petra Marinič, 9. Jerneja Prostor; pionirji B: 2. Denis Fili-povič; pionirke A: 6. Špela Žibret; mlajše mladinke: 2. Mateja Podrzav-nik, 3. Ines Vidovič; mladinke: I. Tja-ša Praznik, 2. Katja Čater, 3. Tina Vi-zovišek, 4. Bernarda Šlehta; članice: I. Alenka Oven. 2. Mojca Novak.
V klubu so hvaležni vsem, ki so darovali izdelke in prispevke, da so lahko izvedli srečelov in si tako zagotovili nekaj nujno potrebnih sredstev za izvedbo tekmovanja. To so: Ljubljanska banka Velenje, Ljubljanska Nama Velenje, Instor, Vep|as, Avto Celje, ESO, Rudnik Lignita, Letališče Lajše, Elkroj Šoštanj, Mladinska knjiga in Tržnica Košaki ter obrtniki Štefka Polak, Beno Štrozak, Ivan Lahov-nik, Franc Skaza, Štefan Dolejši, Mesarija Sušeč in Viktor Živkovič.
Športna zveza Velenje s svojitn HOP rekreativnim klubom tudi letos ponuja vrsto športnih in rekreativnih programov, ki so ukrojeni za vsakogar in jih vodijo usposobljeni strokovnjaki. Aktivno ukvarjanje z rekreacijo izboljšuje splošno počutje, zdravstveno stanje organizma in delovne sposobnosti, dodatno krepi tudi telesne sposobnosti.
Poleg organiziranih oblik rekreacije vam HOP klub nudi še sprotno spremljanje sprememb delovanja organizma, preverjanje telesnih sposobnosti, organiziranje strokovnih predavanj o pomenu telesnih aktivnosti za organizem in o zdravi športni prehrani, možnost zdravniških pregledov, organiziranje seminarjev in izpitov za animatorje in vaditelje in možnost specialističnih seminarjev s področja športa.
V ponudbo sodijo športno izobraževalni programi, vadba za matere z otroki, vadba aerobike, vadba za starejše občanke upokojenke, vadba za starejše občane, vadba za občanke, zdravstveno nadzorovan shujševalni program, na teku se dobimo in občinske lige in prvenstva.
Podrobnejše podatke dobite vsak dan od 7. do 14. ure, ob sredah od 7. do 16., na Športni zvezi Velenje na l oitovi 2. telefon 854-824, kjer se lahko tudi prijavite.
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
REZERVNI DEI>AVTOMOBlL> SERVISI
•AVTO CELJI!

OBČINA VELENJE PRAZNUJE
naòòasstran 13
DELOVNA ORGANIZACIJA P.O.
RTC GOLTIš
63330 MOZIRJE, Žekovec Telefon: 831-867. 831 111 uprava 831-383 hotel Golte
Zvesti obiskovalci turističnega centra GOLTE !
-	do 5. oktobra 50 %
-	do 5. novembra 25 %
-	do 5. decembra 25 %
Z NAKUPOM POHITITE, PREDPRODAJA TRAJA DO 5. OKTOBRA, ŠTEVILO OBVEZNIC JE OMEJENO !
Čestitamo ob prazniku občine Velenje In vas vabimo I
CENIK KART :	
obveznice Golte otroci	3.200,00 din
obveznice Golte odrasli	4.600,00 din
sezonska karta otroci	7.000,00 din
sezonska karta odrasli	10.000,00 din
Informacije in prodaja : RTC Golte, Žekovec, Mozirje, telefon 831 111,831 867
DOBRODOŠLI V UŽIVANJU NARAVE !
Ponujamo vam ugoden nakup smučarskih vozovnic, v obliki obveznic Golte.
Na obveznici je 20 kuponov, ki jih lahko v predprodaji do 5. oktobra kupite tudi na obroke:	'
3. oktober 1991
DO TO6CVINA UIELUNÀ
Z vami na poti
Trnovlje 215
6 prazniku občine Velenje čestitamo vsem preßivcäcem Šaleške dodne!
Srečno vožnjo vam želimo!
KLUB MERCATOR
Proizvajamo kromovo strojeno usnje iz svinjskih kož, kot oblačilni in obutveni vel ur. tapetniške nape ter podloge in cepljence raznih vrst. Izdelujemo tudi usnjeno konfekcijo in zaščitna sredstva.

Me rea to r -
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga | Mozirje n. sub. 0.
Radi bi vam predstavili sodelovanje s klubom Mercator, ki prinaša članom številne prednosti in ugodnosti:
PROIZVODNA ENOTA ŠOŠTANJ
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA
06- òièbtàAem ftMyU&ti, - o/ko^uc, (JbieHo> čestitamo!
POSLOVNI SISTEM MERCATOR. D.D. LJUBLJANA. TITOVA 137 61113, 061 / 182 282
BREZGOTOVINSKO POSLOVANJE S KARTICO MERCATOR JE ZA VAS POT DO NAJUGODNEJŠEGA NAKUPA - VARČEVANJA
Oš oür&indzEtn fixazniLu. - S. o/&o£xu, ekiliiamo!
-	s kartico Mercator lahko kupujete v 1600 prodajalnah Mercatorja, med drugim tudi v vseh poslovalnicah M-ZKZ Mozirje in Restavraciji GAJ
-	s kartico Mercator kupujete blago in plačujete storitve brezgotovinsko z odlogom plačila do 30 dni in brez obračuna obresti za navedeno obdobje
-	s kartico Mercator varčujete po visoki obrestni stopnji
-	s kartico Mercator dvigujete gotovino na izdajnih mestih - blagajnah M-ZKZ Mozirje
-	s kartico Mercator se lahko seznanite podrobneje na naših izdajnih mestih v Mozirju, Gornjem Gradu, Ljubnem in Lučah
14. stran nad óas
OBČINA VELENJE PRAZNUJE
3. oktober 1991
TERME TOPOLŠICA, HOTEL VESNA VAMPONUJA:
JESENI PONOVNO NAŠI ZELO USPEŠNI:
-	BEAUTY PROGRAMI (popusti za skupine)
-	masaže (podvodne, ročne, vibracijske)
-	kopeli
-	celutron
-	pedikura
-	aerobika
-	bazen, savna
VSE POD STROKOVNIM VODSTVOM!
-	FIZIOTERAPIJA NA DOMU
-	NEDELJSKA KOSILA (ob kosilu vam nudimo še SO % popusta ob nakupu vstopnic za bazen)
-	VSAKO SOBOTO PLES! (vstopnine ni)
PREŽIVITE PROSTE TRENUTKE V PRIJETNEM, MIRNEM OKOLJU NAŠEGA ZDRAVILIŠČA - VABLJENI!
Ä^^SSft^ÄSS?SSSftflSflSSSSSSSS^^ »BäsisS^

I
«fc
Foitova 4, Velenje . . Telefon : 063/853-520, 853-366 d.U. Telefax: 063/855-542
GXfè/TL KRT
VdÄgdDWM EdDdDJpOTSldjsi
MaifldDpdDdlsijsi ram
06 prazniku oSčine Veknje isfceno čestitamo!
OW,
CD®Sir®(ÉIIlDSftV(D)
UßSR\
V	HOTELU PAKA
vabi k vpisu v tečaje za ODRASLE:
ZAČETNI - petek, 4. 10. 91 ob 20.30 uri
NADALJEVALNI - sreda, 9. 10. 91 ob 20.30 uri
AEROBIKA - vsak četrtek ob 20.30 uri
JAZZ — sreda ob 16. uri
V	celoletno šolo za otroke vpisujemo otroke od 5. do 14. leta.
Informacije in vpis vsak dan od 17. do 19. ure. Tel.
853 351
Vsem, ki sle pomagali premagovati prve negotove korake trgovine HRAST v Hrastovcu, se ob prvi obletnici najlepše zahvaljujemo in vas še naprej vabimo k prijetnemu nakupu.
TRGOVINA HRAST
Stanka Zupan telefon 893 760
TENIS
AS INŽENIRING vpisuje nove člane, stare 6 do 14 let v jesensko-zimsko šolo tenisa. Vpis in informacije v trgovini SPORT AS na Kardeljevem trgu 3 v petek, 4. oktobra od 15.—19. ure in v soboto, 5. oktobra od 9,—13. ure.
Vabljeni!
NAGRAJENCI TRGOVINE IN BISTROJA CIGLER IZ RAVEN PRI ŠOŠTANJU:
I. nagrado: 3 vreče krompirja in buteljko prejme: JOŽICA KOTNIK, Ravne 137 Šoštanj, 2. nagrado: 2 vreči krompirja in buteljko prejme: MARTINA PERGOV-NIK, Topolšica 60, Topolšica, 3. nagrado: vrečo krompirja in buteljko prejme: IVAN TAJNIK, Ravne 126 Šoštanj.
Po nagrade pridite v trgovino CIGLER!
TA TEDEN ZA VAS		
v		
VELEBLAGOVNICI		
_	Inamal	
KOŠARICA UGODNEGA NAKUPA v		sa-
mopostrežni prodajalni:		
• kava 200 gr. - MILKA	kg/din	264,00
• sardine v olju	kom/din	27,90
• sok oranža 0,751	kom/din	23,80
• rum 1/1	kom/din	120,60
• Merlot 1/1 Brda	kom/din	48,80
• namizno belo vino 1/1	kom/din	32,80
• kompot jagoda	kom/din	65,10
• sirup malina 1/1	kom/din	60,00
• sirup črni ribez 1/1	kom/din	61,80
S^SSfiSSSSSSSSS^SSSS®
'Kemična čistilnica TO:
Koroška 44, Velenje, telefon: 856
POSKRBELI BOMO ZA VAŠO GARDEROBO!
Hitro in kvalitetno vam bomo očistili vse vrste oblačil, odej, zaves, pregrinjal...
Priporočamo se za obisk!
Ob prazniku občine Velenje - 8. oktobru, iskreno čestitamo!
MESNICA
TRGOVINA
POZNIČ
IZ PESJA
VAS VABI NA OTVORITEV, KI BO V PETEK DNE 4. 10. 1991 OB 16,00 URI.
PRI NAS LAHKO POLEG IZBRANEGA MESA, MESNIH IN MLEČNIH IZDELKOV, DOBITE VSE, KAR VSAKODNEVNO POTREBUJETE.
NAŠLI NAS BOSTE NA PARTIZANSKI CESTI 54 PRI OSNOVNI ŠOLI PESJE.
DELOVNI CAS: OB NEDELJAH
&,00- 12,00 9,00- 11,00
14,30 - 19,30
Republika Slovenija Ministrstvo za delo
Republiški zavod za zaposlovanje Območna enota Velenje
ORGANIZIRA
različne oblike izobraževanja in usposabljanja za zaposlitve na Zavodu prijavljenih iskalcev zaposlitve
priučeni lesar (I. stopnja)
pomožna gostinsko-turistična dela (I—II.
stopnjae)
kovinar za serijska dela (II. stopnja)
skladiščni delavec (II stopnja)
pomočnik rudarja (II stopnja)
rudar (IV. stopnja)
osnove varjenja
osnove računalništva
začetni tečaj strojepisja in stenografije
nadaljevalni tečaj strojepisja in stenografije
1.11 osnove angleškega jezika
1.12.	osnove nemškega jezika
1.13.	osnove šivanja
1.14.	osnove pletenja
2.	Iskalci zaposlitve s končano poklicno oz. srednjo tehnično šolo se lahko vključijo v naslednje oblike dopolnilnega izobraževanja:
2 1. 60 urni tečaj osnove CNC tehnologije 2.2 50 urni nadaljevalni tečaj »CNC« tehnologije 2.3. 50 urni tečaj Uvod v pnevmatiko 2 4 60 urni tečaj Načrtovanje pnevmatskih verzij
2.5. 90 urni Nadaljevalni tečaj varjenja
3.	Iskalci zaposlitve s končano srednjo, višjo oz. visoko šolo se lahko vključijo v naslednje oblike dopolnilnega izobraževanja.
3.1. usposabljanje za poslovne sekretarke 3.2 osnove računovodstva in knjigovodstva v podjetju
3.3. vodenje poslovnih knjig v podjetjih (obrti) 3.4 osnove računalništva
3.5.	nadaljevalno računalniško usposabljanje
3.6.	program za akviziterje, trgovske potnike in zastopnike
3.7.	začetni tečaj strojepisja in stenografije
3.8.	nadaljevalni tečaj strojepisja in stenografije
3.9.	osnove angleškega jezika
3.10.	osnove nemškega jezika
3.11.	30 urni osvežitveni tečaj angleškega jezika 3.12 30 urni osvežitveni tečaj nemškega jezika
3.13.	osnovna poslovna komunikacija v angleškem jeziku
3.14.	osnovna poslovna komunikacija v nemškem jeziku
3.15.	intenzivni tečaj za komercialiste
3.16.	trening za natakarje
Nobena od uspešno končanih oblik usposabljanja ne zagotavlja zaposlitve, daje pa možnost za večjo konkurenčnost pri njenem iskanju.
Rok prijave: do 10. 10. 1991 pri svetovalcu zaposlitve na sedežu Zavoda, Šaleška 19, Velenje
Ognjeni zastor
OVEN od 21. marca do 21. aprila
Pred vami je teden, ki si ga boste še dolgo zapomnili. Toliko se boste prepirali, da boste popolnoma izčrpani. Tako bo doma in na delovnem mestu, kjer bo sodelavcu uspelo, da vas bo popolnoma vrgel iz tira. Če-prav to ni v vaši naravi je zelo možno, da boste v navalu jeze nekoga udarili. Vsaj nekaj pa ne bo tako črno. Finančno si boste opomogli, pomenilo pa vam bo bolj malo.
BIK od 21. aprila do 20. maja
Preganjala vas bo preteklost, predvsem pa neka napaka, ki ste jo storili že pred leti. Na vsak način si jo boste prizadevali popraviti, pa vas bodo hitro spregledali. Bodite zelo pazljivi, saj lahko s svojimi dejanji povzročite, da se vam bodo smejali za hrbtom. Služba vam bo vedno bolj le nujno zlo, nikakor se ne boste znali več vživeti. Tisti, ki imate otroke, boste ta teden veliko časa z njimi in všeč vam bo! DVOJČKA od 21. maja do 21. junija
Odločili ste se za sicer pametno in premišljeno investicijo, čas pa ni najbolj ugoden. Zato raje še malo počakajte. Opazujte rajši vašo okolico, saj se bo v njej spletla ljubezenska zveza, ki vam prav nič ne bo ugajala. Ne ukrepajte prehitro, saj si lahko nakopljete dodatne težave. Ko se bo ogenj vsaj malo ohladil, pa ne okrevajte. Pazite, kako se oblačite, saj boste v naslednjih dneh verjetno zboleli. RAK od 22. junija do 22. julija
Ne boste privolili v ponujen kompromis, saj ste prepričani, da imate prav. Daje to res, se bo kaj kmalu pokazalo. Pa tudi to. da vas je nekdo, ki-ste mu brezmejno zaupali pustil na cedilu. Sedaj se mu boste le smejali, kmalu pa boste dobili možnost za maščevanje, ki jo boste znali izkoristiti. Dnevi vam bodo zaradi obilice dela še vedno prekratki, vendar boste imeli voljo do dela. Tudi zaradi krepke finančne injekcije. LEV od 23. julija do 23. avgusta
Vtem tednu boste uspešni predvsem na poslovnem področju, na čustvenem pa manj. Predvsem boste veliko sanjarili, kar bo povzročilo nedolžno srečanje z neko neznano osebo. Veliko časa boste posvetili iskanju njenega nasmeha, tako na ulici, kot v lokalih. Ker to zadnje čase ni ravno vaša navada, vas bo nekdo spregledal. Ne obupajte, prihodnost bo vsekakor vaša. Pazite le na cesti, tu bo ta teden vsaj enkrat šlo trdo. DIEVICA od 24. avgusta do 30. septembra
Zdelo se vam bo, da je prišel čas, ko boste lahko na dellovnem mestu dokazali, koliko znate in zmorete. Ta-koi zagnali se boste v delo, da sploh ne boste videli, kako zapostavljate partnerja. Zato se nikar ne čudite, če boste konec tedna dobili informacijo, ki vas bo močno presenetila. Vsekakor si boste morali vzeti čas tudi za partnerja, sicer vam bo ušel. Na delovnem mestu vam tako ne bo uspelo.
TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra
Vaši nasprotniki bodo ob vaših uspehih popolnoma obupani in zgubljeni, saj so upali, da se vam bo tokrat zalomilo. Vse zasluge za uspeh sicer niso vaše, veliko pa jih je. To vam bo dalo neverjetno energijo in voljo do življenja. Po dolgem času boste imeli miren spanec in več časa za domače. Ti vam bodo zato zelo hvaležni, kar vam bodo znali tudi pokazati. Pazite le, da ne boste izgubili borbenosti.
ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra
Zopet se bodo začeli težki dnevi, saj se s partnerjem nikakor ne bosta uspela sporazumeti in najti skupne rešitve. Ne more se sprijazniti z novim načinom življenja, vi pa ste po dolgem času precej zadovoljni. Izogibajte se vmešavanja v stvari, ki se vas sploh ne tičejo, saj boste povzročili več slabega kot dobrega. To svojo slabo navado boste morali opustiti. Denarja bo sicer več, pa tudi potrebe po njem bodo večje.
STRELEC od 23. novembra do 21. decembra
Spet vam bo uspelo dokazati, kako vsestransko ustvarjalna oseba ste. To vam bo pomenilo več, kot denar za narejeno reč, ki ga bo tako manj, kot ste pričakovali. V teh dneh boste tudi dokazali, kako nebogljeni ste včasih, čeprav hočete dajati vtis samostojne in samozavestne osebe. Imate srečo, da vas partner že pozna in ve, kdaj mora vskočiti. Spet se boste morali odpraviti k zobozdravniku, sicer boste slabo spali. KOZOROG od 22. decembra do 22. januarja
Veliko vas bo zeblo, morda zato, ker ste rojeni pozimi. Morda bo tudi to povzročilo, da se boste želeli pogreti v dvoje, priložnost pa bo tako mikavna in očem skrita, da se boste zelo težko uprli. Ne boste se preveč trudili, saj potrebujete spremembo, pa četudi le za eno noč. Zaradi trme boste sicer povzročili kratek stik doma, pa ne bo hujšega. Znali si boste izboriti, kar ste si zamislili. Pazite na cesti!
VODNAR od 21. januarja do 18. februarja
Na spremembo, precej pomembno v vašem življenju se boste le počasi navadili, saj še vedno žalujete za preteklostjo. Vzemite se v roke, vsa okolica vas že malo postrani gleda, tako »zjamrani« ste postali. S partnerjem se boste sprli zaradi povsem nedolžne stvari, prepir pa ne bo tako nedolžen. Popustite, sicer boste veliko jokali. Nekdo vam hoče povedati nekaj prijetnega, vi pa ga sploh ne spustite blizu.
RIBI od 19. februarja do 20. marca
Veliko preveč razmišljate o v preteklosti zavoženi st'vari, prihodnosti pa ne upoštevate. Precej zmedeno in btrezvoljno boste delovali. Morda vas bo to pripeljalo dco tega, da boste preizkušali partnerjeve živce in se spu-stiili v avanturo z novim, zanimivim znancem. Raje pre-miislite, partner vam vseh vaših muh ne more oprostiti. Dienarja bo več kot ste pričakovali, nek nepričakovan iztdatek pa vas bo zelo presenetil.
Ob pricetku gledališke sezone v Velenju
Kulturni center Ivan Na-potnik iz Velenja je prejšnji petek odprl vrata gledališča z nadvse prikupnim nastopom madžarskih operetnih umetnikov iz Budimpešte in Pec-sa. Z odlomki iz znanih operet so maloštevilnim gledalcem pričarali prelep, zabaven večer. Še veliko podobnih pa obetajo organizatorji abonmajskih prireditev že od sredine oktobra dalje.
Te dni vpisujejo v abonmaje in bodo še do 15. oktobra, vsak dan od 9. do 15. ure ter ob sobotah od 9. do 11.
Cene šestih predstav gledališkega abonmaja so zaenkrat precej visoke, vendar je ob divjanju inflacije to še vedno v normalnih mejah. Možnost plačila je celo na obroke.
Obiskovalci lahko izbirajo med glasbenim, mladinskim, lutkovnim ter gledališkim abonmajem, torej je za vse poskrbljeno. Menda tudi za pestrost izbire posameznih odrskih del. Zastor bodo odgrnili najprej za »Ljubezen« Slovenskega gledališča iz Cel ja, nato pa bodo sledile predstave »Svetniški vrelec«, »Pahljača«, »Leticija in Lu-
Prizor s prve letošnje predstave madžarskih umetnikov (Slika: Peter Marinšek)
štrek«, Cankarjevo »Pohujšanje v dolini Šentflorjan-ski«, da bi sezono sklenili s »Hamletom« ali »Dogodkom v mestu Gogi«.
Ljubitelji odrske umetnosti
bodo gotovo namenili tej edinstveni ponudbi še zadnji dinar. Brez kulturne in duhovne sprostitve ni kulturnega življenja.
Jože Miklavc
Šmartno ob Paki — druge kmečke igre
Smeh, zabava in
Turistično društvo iz Šmartnega ob Paki je prejšnjo nedeljo pripravilo druge kmečke igre. Tako kot prejšnje so tudi letošnje privabile ob prostor pri rokometnem igrišču pri šmarški osnovni šoli precej krajanov.
Tokrat je na njih sodelovalo šest ekip iz prav toliko vaških odborov. Svoje spretnosti in iznajdljivosti pa so preizkušali v igrah: štafeta s ple-tarji, napeljevanje hmeljske vrvice, polnjenje in vezanje mrež sena ter v sajenju rož. Kot rdeča nit igre pa je bilo »uničenje« 50 metrske volne bodisi s kvačkanjem ali pletenjem.
Ob koncu vseh preizkušenj so se najbolj veselili tekmovalci in tekmovalke iz Podgo-re, ki so zbrale 32 točk. Štiri manj je zbrala ekipa Šmartnega ob Paki, tretje in četrto
• • •
mesto pa so si delili tekmovalci in tekmovalke Rečice in Paške vasi.
Smeha in zabave je bilo tudi tokrat kar obilo. Se več pa bi bilo obojega, če ne bi tekmovalci in tekmovalci vzeli vsega zelo zares. Zaradi premalo natančno izdelanih ali tudi nerazumevanja pravil iger je bila namreč vmes tudi
slaba volja. No, bo pa pri- ob koncu obljubil organiza-hodnje leto bolje, vsaj tako je tor.
Oktober — mesec varčevanja
V obdobju velikih gospodarskih, političnih in ekonomskih pretresov, se je pri nas zaupanje v banke v veliki meri ohromilo. Na Ljubljanski banki Splošni banki v Velenju se tega še kako zavedajo, zato je njihova osnovna skrb v mesecu varčevanja usmerjena k varčevalcem. Spet želijo pridobiti njihovo zaupanje.
Z oktobrom uvajajo vrsto novosti. Širijo ponudbo potrošniških kreditov. Med njimi velja še posebej omeniti namensko mladinsko varčevanje, ki ga obrestujejo po najvišji obrestni meri. odobrene kredite pa po benificirani. Dijaki in študentje si
lahko z njimi kupujejo šolske potrebščine, umetniška dela, glasbene inštrumente, pa tudi rabljene avtomobile. Razveseljivo je seveda tudi to, da so s tem mesecem sprostili devizne vloge. Izplačujejo jih sicer še vedno v dinarjih, vendar pa neomejeno in bo po borzni vrednosti.
Za varčevalce pa pripravljajo še mnogo akcij s katerimi želijo spodbuditi varčevanje, med drugim pripravljajo priložnostna darilca še zlasti za najmlajše varčevalce, svečanejši pa bodo v teh dneh tudi njihovi prostori.
Dijaki(nje) in študenti(ke)
SPOROČILO - SPOROČILO - SPOROČILO
MLADINSKI SERVIS VELENJE poskuša doseči, da bi študentska oz. dijaška populacija iz naše občine čim lažje prebrodila obdobje šolanja in si zagotovila čim boljšo eksistenco med študijem. V ta namen je servis poslal obrtnikom in podjetnikom iz občine Velenje anketo, s katero želi opozoriti na delovanju Mladinskega servisa in ugodnosti tako za podjetnike kot za študente, ki iz tega izhajajo (efektivnost, hitrost, strokovnost, neobdavčenost). Tako bomo prejeli koristne informacije, ki bodo zelo koristne pri posredovanju del.
Vsi študentje in dijaki, ki bodo opravljali občasna dela preko Mladinskega servisa Velenje, bodo poleg takojšnjega izplačila nagrade, uživali tudi druge ugodnosti.
Vsak mesec bo servis pripravil različne ugodnosti za študente, ki bodo svoje občasno delo opravljali preko Mladinskega servisa. Tako bodo v mesecu oktobru študentje in dijaki na sedežu servisa lahko zastonj fotokopirali svoje študijske materiale.
Poleg tega je Mladinski servis Velenje odprl razdelje-valnico napotnic v Domžalah, (Ljubljanska 70, tel 061/711-790), kjer lahko študentje, ki študirajo v Ljubljani dobijo napotnico za opravljanje dela v Ljubljani. Po dogovoru s podružnico v Mariboru ptujskega študentskega servisa (Formica, Slovenska 21, tel. 062/20-687) imajo študentje iz Velenja v mesecu oktobru možnost opravljanja del v Mariboru.
Še naš naslov: Mladinski servis Velenje, Prešernova 1 (stavba sodišča, 3. nadstropje, soba 50), tel-fax 854-831.
Za boljši standard šolajoče se populacije!
ADEG MARKT KRAIT E^T' SUPERDISKONT PL1BERK
Občina Velenje
Prireditve ob prazniku
Sobota, 5. 10. 1991 ob 15.00 uri
Nedelja, 6. 10. 1991 ob 9.00 uri
Ponedeljek, 7. 10. 1991
ob 18.00 uri
Sreda, 9. 10. 1991 ob 12.30 uri
Petek, 11. 10. 1991 ob 15.00 uri ob 16.00
odprto tekmovanje za najtežjo ribo Ribiška družina Velenje pri škalskem jezeru
Tekmovanje lovcev pri lovski koči v Lokah
Lovska družina Velenje
Promenadni koncert pred Kulturnim domom Šoštanj, godba Zarja Šoštanj, svečana seja sveta Krajevne skupnosti Šoštanj ob 50-letnici osvoboditve Šoštanja
Proslava ob 15-letnici Doma za varstvo odraslih, Dom za varstvo odraslih Velenje, Kidričeva 1/c
Svečana seja Skupščine občine Velenje v sejni dvorani skupščine Otvoritev umetne stene za prosto plezanje v Rdeči dvorani Velenje Šaleški alpinistični odsek
Pikin teden	Kulturni center Velenje
od 7. do 12. 10. 1991 Zveza prijateljev mladine Velenje sobota, 12. 10. 1991 Pikin dan na Titovem trgu v Ve-ob 9.00	lenju
Kulturni center Velenje in Zveza prijateljev mladine Velenje
Nedelja, 20. 10. 199.1 Tekmovanje gasilcev veterank in ob 13.00 uri	veteranov Slovenije v Šaleku
Gasilsko društvo Salek
Umazane igre za čisto okolje
Okolje v naši dolini je uničeno do te mere, da ne prenese nobene nove obremenitve več. In vsaj nekatere rešitve se zdijo enostavne: treba bi bilo recimo napraviti čistilne naprave za kanalizacijo iz naselja Gorica, ki se steka naravnost v potok Trebušnico, ta pa teče v Pako. Ali pa bi organizirali plačano čiščenje bregov Pake in drugih delov velenjske okolice in uvedli mogoče posebno službo, ki bi ekološko poučevala in prosvetljevala ljudi. Ali pa bi zaščitili tiste dele doline, ki jih še ni prizadejal uničevalski bes preteklih desetletij. In da so glavni krivci za uničeno dolino Rudnik, Termoelektrarna in Gorenje, čivka tudi že vsak vrabec na strehi. Da o odnosu do prostora, ki je bil vse doslej katastrofalen ne govorimo. Ogromne industrijske in druge objekte smo gradili najraje sredi polj in travnikov, kot da je Slovenija dana le nam in jo lahko po mili volji uničimo (vzemimo za primer lokacijo poslopja Elektrogospodarstva pri Pesju). Vendar je vse bolj očitno, da konkretnih in neposrednih ukrepov občinskih oblasti še dolgo ni mogoče pričakovati. Oblastniki se raje lotevajo projektov, ki jih prinašajo politični imidž, jačajo njihove zveze, javnosti, ki misli, »da se nekaj vendarle dela« (tako kot drago in v sedanjem času prav nič potrebno prenavljanje občinske zgradbe), pa mečejo pesek v oči.
Prav gotovo bo zvenelo že nekoliko iztrošeno, če trdim, da je tako ravnanje in reagiranje tudi posledica petinštiridesetletne enopartijske oblasti in predvsem posledica revolucionarnega spreminjanja družbe. Človeku (katerega smo pisali z veliko začetnico) je bilo v odnosu do narave vse dovoljeno. Ta Človek je po-metel ne le s kapitalizmom ampak tudi z vso kulturno dediščino dveh tisočletij, kar pomeni, da smo se rebarbarizirali. In če k temu prištejemo še balkanizacijo našega ljudstva razumemo, zakaj je Slovenija ekološko mnoge bolj prizadeta kot naprimer Avstrija, kljub temu, da je slednja industrijsko precej razvitejša od nas. Tisti, ki so obiskali mesta kot so Krakov, Dresden ali recimo Brno, se bodo spomnili s kako brezobzirnim pomanjkanjem okusa so tamkajšnji komunistični oblastniki postavljali ogromne industrijske gigante v neposredno bližino teh starih mest ali celo v njihovo središče. Kar sama se spet ponuja primerjava z Velenjem, kjer so nam brezosebne škatlaste stolpnice dolga desetletja »prodajali« za višek moderne arhitekture, to tipično (in v tistih časih vsaj še čisto) rudarsko naselje pa proglašali za najlepše mesto v Jugoslaviji. To je bil tipičen primer logike obračanja dejstev na glavo. Treba je bilo prekiniti z vsem, kar je spominjalo na prejšnje čase, še z okusom, ki je rasel v stoletjih nastajanja evropske civilizacije.
Spomnimo se na brezuspešen boj Vaneta Gošnika zoper velenjsko mafijo, ki je hotela postaviti in je potem tudi postavila neokusni mastodont, ki se mu reče skakalnica, tik poleg velenjskega gradu. Velenjski grad pa je edino, kar imamo iz preteklosti in edino kar v vsesplošni modernistični kakofoniji deluje kot tujek iz nekega drugega sveta. Obiskovalcu, ki pride v Velenje se mora zdeti pogled na mesto kot ponesrečena fotomontaža.
Pri vsem tem se ne moremo izogniti vprašanju, kaj so delali vsi dobro plačani strokovnjaki za urejanje prostora. O tem, da ima urejanje prostora in prostor sam tudi svojo estetsko plat očitno še nikoli niso nič slišali (ob tem postane očitna tudi jalovost pogostega izgovarjanja na stroko, češ da je najbolje vse prepustiti njej, saj vemo, da se »stroka« navadno prodaja najboljšemu ponudniku).
Vendar, stvari gredo svojo pot in tisti, ki smo mislili, da se bo dalo karkoli na hitro spremeniti, smo se zmotili. Boljševistična re-barbarizacija je prizadela predvsem človeka in ta človek, vzgajan v duhu, ki je pridigal uničevanje vseh preteklih vrednot, se sedaj ne more kar tako vrniti k tem istim vrednotam.
Tako v zadnji številki sobotne priloge Dela neka Alenka Biz-
jak-Aplenc tarna nad obsedenostjo z gradnjo igrišč za golf in tenis. Delajo jih povsod po Sloveniji, ne da bi razmišljali o ekološki ali civilizacijsko-estetski plati takega poseganja v naravo.
l ako naj bi uredili igrišče za golf celo v arboretumu Volčji potok, na Brdu pri Kranju, pri gradu Bistra, v Kostanjevici, na Ljubljanskem barju in drugje. V Lipici so zaradi igrišča za golf posekali nekaj 300 let starih hrastov.
Seveda ni moč biti proti turizmu in proti služenju potrebnih deviz, vendar — vsaka stvar ima svojo ceno in ni je cene zaradi katere bi se lahko odpovedali svoji identiteti, lepoti svoje pokrajine, skladnosti naravnega in civilizacijskega okolja in tako naprej (govori pa se, da bomo tudi v Velenju tfobili pokrito teniško igrišče in prisegel bi, da ga bodo postavili nekje sredi tistih nekaj travnikov ali polj, ki so nam še ostala).
Problem je torej v ljudeh. Né le v tistih, ki svinjajo pokrajino, ampak tudi v tistih, ki naj bi slednjim stopili na prste.
Toda povrnimo se v Šaleško dolino, kjer bo občinska oblast — namesto da bi kar takoj začela reševati najnujnejše ekološke probleme — ustanovila Zavod za varstvo okolja (ki bo imel tudi angleško ime — da bo tudi po tej plati vse zelo »high«). V vsem tem na prvi pogled ne bi bilo nič slabega. Že sedaj smo imeli namreč v dolini cel kup ekoloških strokovnjakov, kateri okolju te doline niso niti koristili niti škodili. In sedaj nam bodo z elaborati in analizami dokazovali, da je recimo Paka od^oštanja naprej zasvinjana čez vse mere in da je šoštanjski zrak poln žveple-nih spojin. Ali pa kaj drugega.
Kot kaže jih bosta financirala rudnik in elektrarna, kar je seveda najboljše zagotovilo, da ne bodo storili ničesar, kar bi ogrozilo interese obeh industrijskih gigantov. In tudi občinski vrh, ki pospešeno vzpostavlja prijateljske odnose z vodilnimi v velikih podjetjih naše doline, se tem ne bo poskušal zameriti.
Šaleški dolini se torej ni treba bati, da bi bila kmalu spet čista.
7WSWCA
Borut Korun
Le enotni bomo uspeli
Hitro se bliža čas, 7. oktober, ko se izteče moratorij.
Kaj vse nam bo prinesel čas do tega usodnega datuma?
Poslušamo televizijske dialoge vodilnih politikov in novinarjev. Težko čakamo novic, ki bi potrdile priznanje slovenski neodvisnosti. Prvo, tako, nam je že dala nova in neodvisna baltska država. Vsi se zavedamo, da bomo le notranje enotni, lahko dosegli cilj: popolno politično in gospodarsko neodvisnost. S plebiscitom smo potrdili našo odločno voljo, da po tisoč letih zaživimo popolnoma samostojno.
Seveda moramo biti za tako pot in tak cilj pripravljeni. Res je, da nam ne bo nihče nič podaril. Sami bomo morali z našo pametjo in našimi pridnimi rokami uresničevati vse cilje.
Z našo odločitvijo smo že seznanili vso Evropo, ves svet. Taka popolna neodvisnost nam bo tudi v prihodnje omogočala gospodarske in kulturne zveze z južnimi republikami. Prav ob tem moramo povedati, da smo za prijateljstvo z njimi, in zato želimo, da bi se krvava vojna čimprej ustavila in omogočala normalno življenje vseh.
Ne moremo pa, in ne smemo v trenutkih pred zdajci oklevati, netiti notranjih prepirov, prepogosto trkati na preteklost in metati polen drug drugemu pod noge .. .
V kriznem obdobju bo treba še zategniti pasove. Radi jih bomo, da bi le ohranili mir in skupno uresničevali cilje, ki kažejo Slovenijo kot pomemben subjekt v mednarodnem življenju. Radi bi se že dokončno otresli bolečih ran iz preteklosti in začeli graditi sebi in drugim lepše dneve.
Želimo, da bi tudi strankarsko življenje postalo bolj strpno, želimo, da bi rdeči živeli složno s črnimi in zelenimi, želimo, da bi tudi na tem področju bili bolj enotni, ter vsi iskali najboljše po-
ti v našem nadaljnjem gospodarskem razvoju.
-Viš-
Družina na robu obupa
Hotela ali ne, sprejeti sem morala resnico. Resnico se boste vprašali!? Da, resnico in ta resnica je, da je moja družina z dvema otrokoma na cesti. Da, na cesti. Prav ste prebrali.
Kruta usoda mi ne daje ne življenja, ne sreče. Tako sva si z možem pred 22 meseci iskala stanovanje. Z enim otrokom, sva vzela v najem garsonjero 24 m2. Lastnik ni iskal nikakršno izko-riščevalsko plačilo, tako da sva plačevala le stroške stanarine in elektriko. Pred štirinajstimi dnevi, pa so se začeli problemi. Obravnava na sodišču je lastniku vzela stanovanje, saj ga ni koristil in je stanoval v hiši. To je zasluga mojih »dobrih« sosedov, ki jih raje ne bi omenjala. In kaj bo z nami? Na cesto so odgovorile uradne osebe in rok izselitve naj bi bil 15 dni. V meni se je vse spreobrnilo. Na robu obupa sem začela trkati na vrata. Ne morete verjeti, kaj vse doleti žensko (domačinko) ob trkanju na vrata.
Na socialni so mi dali kratek in jasen odgovor: »Pomagamo Vam lahko samo s tem, da Vam otroke vzamemo v »rejništvo«. Da, prav je napisano »rejništvo«. Vi se pa znajdite kakor veste in znate. In to naj bi bila socialna? V podjetju mi stanovanjskega vprašanja ne morejo rešiti v tako kratkem času, v katerem naj bi se izselila. Obrnila sem se na stanovanjsko skupnost, za solidarnostno stanovanje, kjer so moj problem razumeli in me lepo sprejeli. Oddala sem prošnjo, toda kaj sedaj? Čakam!? Potrpi si mislim. Pa ne gre. Grem naprej. Odidem do zdravniškega osebja, kjer so me napotili na prave osebe. Kako priti do priporočila za stanovanje. Tudi tukaj čakam. Kaj sedaj? Čas se izteka! Pomislim na mojo življenjsko usodo in se vprašam. Ali sploh še ima kdo dobro besedo zame, ali imajo vsi ti ljudje otroke, družino, dom. Sploh pa ali imajo srce?! Vem, preskrbljeni so, zato jih ne boli glava, a vprašam se, kako bi jim bilo na mojem mestu, v moji koži.
Ne vprašajo kako mi je pri srcu, ne zanima jih kaj bo z mojo družino, otroci. Težko verjamem, da je vse to res, kot da se prebujam iz sna. Zima bo, ali res ni ene same prazne sobe v Velenju za mojo družino?
Oba starša sta preko dve desetletji združevala svoj delež od minulega dela za stanovanjsko skupnost.
Spoštovani bralci in bralke, ne želim izsiljevanja, podplačeva-nja, da bo moja družina pod streho, ampak kje je humanost, poštenost vseh teh ljudi?
Toda še nisem obupala, saj nekje morajo biti prava vrata, pa naj bo to konec mojega življenja in trpljenja.
L. N.
Neutemeljene kritike
Oglašam se kot zvesta bralka vašega časopisa. Zelo sem ogorčena, ker se preko medijev pogosto napada našega spoštovanega župana Pankraca Semečnika, namesto, da bi mu dali vse priznanje in pohvalo, ker se edini zavzema za nas, občane.
Sporno je to, da je tov. Vane Gošnik dejal, da bo moral tov., Semečnik iti na zagovor na sodišče RS v Ljubljano. Menim, da bi morai iti na zagovor tisti odgovorni, ki sprejemajo take enostranske podražitve komunalnih storitev, elektrike, vode, toplotne energije itd.
Nihče od kritikov tov. Semečnika pa se ne vpraša, kako bomo zmogli občani z tako nizkimi prejemki vse te podražitve poravnati, posebno še upokojenci z nizkimi pokojninami in ravno ta-
ko delavci, ki so v istem položaju.
Sprašujem se, kaj misli vlada storiti, da bomo lahko občani živeli človeka dostojno življenje, kot smo ga nekoč. Ali vlade ne peče vest in boli srce, ker nekateri potem, ko plačajo položnice, nimajo več sredstev, da bi kupili še kaj za v lonec.
Zato sem odločno proti vsem kritikom tov. Semečnika in ga pri njegovem dosedanjem delu močno podpiram.
Stanka Mali
100-letnica železnice
Celje—Velenje — zamujena priložnost filatelistov
Medtem ko so v Kamniku uporabili vožnjo muzejskega vlaka ob stoletnici železniške proge Ljubljana —Kamnik v začetku septembra za priložnostni poštni žig, je vozil poštni vagon na progi Celje—Velenje zastonj. — Odgovorimo si na vprašanje: zakaj?!
Medobčinski odbor, ki je vodil priprave za to slovesnost, ni dokončno sklepal o tej problematiki; predstavniki iz Velenja so se zanašali na Celjane in Žalčane in končno ni nihče ukrepal in dal predloga PTT skupnosti. Iniciativo bi moral dati Klub zbiralcev značk, znamk in starega denarja, ki pa ni član Filatelistične zveze Slovenije — poleg tega pa v zadnjem času ni aktiven.
Ali lahko še rešimo situacijo? Glede na to, da je prvi vlak na savinjski progi pripeljal po virih ŽG 28. decembra 1891, je odgovor — da. Za dovoljenje pošte, izdelavo osnutka žiga in tudi izdelavo žiga samega imamo še dovolj časa. Priložnostni žig naj bi uporabljala Pošta Velenje na označeni dan v decembru. Velenjski filatelisti bi lahko zaznamovali ta dogodek odn. pravo stoletnico železniške proge tudi filatelistično in sicer z razstavo znamk s tematiko železnic in premogovništva v Velenju, na RLV in občinski skupščini.
Velenjski del medobčinskega odbora za pripravo te proslave bi lahko naknadno uredil še ta postopek.
V. Demšar
Polno obljub, rešitve pa nobene
(Odmev)
Če je kdo od nas za mirno pot reševanja navedenega problema, pritekanje vode iz Salona »S« v obratovalne prostore gospodov Petriča in Kukavice, sem prav gotovo jaz.
Ko me je gospod Petrič opozoril na zamakanje v njegovi obratovalnici, sem bila prav jaz tista, ki sem poklicala ustrezne službe, kljub temu, da v našem lokalu ni bilo videti, daje z odtoki karkoli narobe. Moram pojasniti, da nisem edina obrtnica nad to obratovalnico.
Čudi me, zakaj lastnika spodnjih prostorov nista imela interesa da bi sama obvestila za to pristojne službe (Vekos). Zanima me urejenost komunalnih soglasij teh dveh gospodov (vodovod, toplovod, kanalizacija, odvoz smeti). Obratovalnica, ki jo omenjata je skupni prostor stanovalcev in lastnikov lokalov (kolesarnica). Za najem tega prostora bi moral imeti razen soglasja stanovalcev tudi soglasje vseh lastnikov lokalov v zgradbi Šalek 90, ki pa na žalost nimamo predstavnika v hišnem svetu.
Nehote se mi vrine misel, da navedena obrtnička, kot se imenujeta sama, moti vse kaj drugega, kot pa voda in nemir, ki ga omenjata, (delovni čas imamo od 9.00 do 22.00)
V članku namreč navajata, da nimamo ustreznih dovoijenj za
obratovanje, kar lahko zanikam in dokazujem z ustreznimi dovoljenji in soglasji — razen enega WC-a ki je že pol leta pripravljen za priklop, ki pa ga ta dva gospoda ne dovolita. Delavca Vekosa sta namreč napodila iz prostora kolesarnice, po novem njihove obratovalnice.
Dne 26. 6. 1991 nam je nekdo, ki ima ključ in to je lahko samo stanovalec bloka, kar sta tudi gospoda, zaprl mrzlo in toplo vodo in je bilo obratovanje nemogoče od 9.00 do 13.00 ure, pa se nismo hodili nikamor pritoževati in to je tudi dokaz, kdo je za mirno pot reševanja problemov. Brez vode bi lahko bili še ne vem koliko časa, če ne bi poklicali dežurnega Vekosa, ki je ugotovil vzrok in odprl vodo, tako da smo lahko pričeli obratovati.-
Na osnovi njihovih nenehnih pritoževanj, smo dne 20. 8. 1991 poklicali dežurno službo Vekosa, ki je ugotovila, da deluje vse brezhibno in tudi opravila ogled obratovalnice omenjenih gospodov, ter izdala delovni nalog, katerega smo dostavili ustreznim službam na občini Velenje.
Za prisvojitev hodnika navkljub nasprotovanju stanovalcev, kar navajata omenjena gospoda imamo soglasje hišnega sveta z dne 22. 2. 1990 in soglasje Skupščine občine Velenje, komite za PGVO z dne 12. 6. 1990 za nakup omenjenega prostora.
Kolikor mi je znano, je hišni svet sestavljen iz članov stanovalcev. Predolgo bi trajalo, da bi navajala vsa potrebna dovoljenja in soglasja, katera sem morala pridobiti in verjemite mi, da jih odgovorni na občini Velenje in Vekosu ne dajajo na lepe oči, na kar namigujeta prizadeta gospoda.
Nadalje naj pojasnim, da mi od omenjenih dveh gospodov nobeden osebno ni omenil, da jih moti posoda za smeti na mestu kjer stoji, vem pa, da jih je strašno motilo, dokler te posode nisem kupila, saj sta tudi onadva kot stanovalca tega bloka to zahtevala. Vsi obrtniki v zgradbi Šalek 90, bi morali imeti svoje posode za smeti. Izmed sedmih obrtnikov sva posodo kupila samo dva obrtnika, ostali pa še vedno odnašajo smeti v posode stanovalcev, pa ta dva gospoda nič več ne moti, da ostali obrtniki, med katerimi sta tudi onadva, še vedno odlagajo smeti v posode stanovalcev.
Nikomur se ne smejimo v brk, kot omenjata gospoda in pozdravljam vse tiste, ki so se borili za boljši jutri vseh nas in si kot Slovenka želim le to, da bi bilo mnogo hrabrih pa manj nevoščljivih ljudi, pa sem prepričana, da bomo imeli vsi mirno spanje in mnogo, mnogo lepši jutri.
SALON »S« Milena Previšič
Zahvala krajevni skupnosti Topolšica
Twin peaks Caffé
Se vam je že kdaj zgodilo, da ste si rekli: »Tole sem pa že enkrat nekje videl, doživel.«
S tem ne mislim na »deja-vu«.
Meni se to marsikdaj zgodi in vedno najdem s pojavi iz svojega življenja določeno primerjavo iz knjig, filmov ali časopisov.
Pred kratkim se je v predmestju Velenja, na lokalni cesti med Šoštanjem in centrom Šaleške doline Velenjem, odprl novi lokal. Kafič nosi ime po enem od 12 Znakov zodiaka. Med tednom je v našem mestu dolgočasno, zato sem se s svojo družbo (dve dekleti in dva fanta) odpravil v raziskovanje novega. Pot nas je zanesla v že omenjeni lokal. Dekleti, ki sta bili v družbi z mano, sta doživeli šok ob vstopu v lokal.
Gostje so bilo lokalni fantje in možje in zaradi tega so bile vse oči uprte v edini gostji kot, da sta nadčloveški kreaturi. Široka paleta gostov pa je takšna, da bi si David Lynch ali Federico Fellini lahko poiskala glavne vloge za svoje nove projekte. Ne jemljite si tega k srcu. To je samo primerjava, ki ni slabonamerna. Sam lokal je zelo lepo opremljen; bele stene so okrašene s temnim lesom in zrcali. Ves čas se vrti MTV, kar še bolj ukazuje na našo evropsko usmerjenost. Tudi postrežba ni slaba. Res pa je, da v ponudbo lokala niso vštete višnjeve pite in črna kava.
Med razgledovanjem lokala in ob razgovoru, mi je prijateljica šepnila na uho: »Ali te vse to ne spominja na Twin Peaks?«
DAVID DELANO
Podpisana Antonija Verdev, sem bila v poplavi meseca novembra 1990 zelo prizadeta. Ker sama ne bi mogla odstraniti posledic poplave mi je na pomoč priskočila krajevna skupnost Topolšica, ki mi je sanirala plaz. Čutim se dolžno, da se prizadevnim članom krajevne skupnosti najlepše zahvalim za vsestransko pomoč.
Antonija Verdev, Topolšica 188 a
Bili
so iskreni
Tudi letos so na vseslovenskem II Taboru Slovenskih krščanskih demokratov nastopili vodilni ljudje sorodnih strank sosednjih dežel, pa tudi mednarodnih organizacij. Ni jim bilo predaleč priti v našo Novo Gorico. Še posebej je izstopala predsednica Evropske krščanske konfederacije žena s svojo navdušu-jočo neposrednostjo. Prišla je iz Nemčije in povedala . .. »Včeraj mi je predsednik Peterle na konferenci v Parizu rekel, da če želim videti veliko žena na kakšnem zborovanju, potem naj pridem k vam v Novo Gorico, na letno srečanje tako drage nam stranke. Vzhičena ugotavljam, nezmotljivost vašega predsednika in to pot prinašam prisrčne pozdrave iz Nemčije kakor tudi celotne Evropske krščanske konfederacije žena.«
Član predsedstva Republike Slovenije in predsednik Kmečke zveze, ljudske stranke gospod Ivan Oman je že prihajajoč na oder doživel spontan aplavz.
Iskren je bil v oceni stičnih točk med strankama. Med drugim je rekel. .. »Lepo geslo ste si izbrali za svoje srečanje, namreč, >Zemlja slovenska, to je tvoja pomladi Ta pomlad pa še kar traja, in bo še trajala. Marsikaj bo medtem še treba postoriti, med drugim tudi za slovenskega kmeta,« je zaključil gospod Oman.
Govorniki iz Italije, Avstrije, Madžarske in mednarodnih organizacij so gibanje ocenjevali z prepričljivim navdušenjem. Poanta njihovih izvajanj je bila, da primerjaje z drugimi ideologijami program stranke iskreno stremi k polnosti človekovega osre-čevanja, pri čemer tudi ne zanemarja materialne sfere našega bivanja. Bili so enotni v oceni, da noben drug program k človeku ne pristopa s tolikim posluhom za svobodo njegove osebnosti, pristopa mu kot osebku Velike družine človeštva.
Pozabili tudi niso naglasiti: »Vaš Peterle je na vseh pomembnejših evropskih konferencah, simpozijih, kakor tudi drugih državniških srečanjih tako kot aktivni udeleženec z referati, predavanji kot tudi državnik sirom Evrope cenjen kot najuglednejši državnik Slovenije.«
Med delegati so bili tudi delegati v osebi ministrov raznih re-sorjev, zato so naglašali privrženost našim osamosvojitvenim prizadevanjem. Obljubljali so vso pomoč v parlamentih svojih dežel. Iz dnevnih poročil dogodkov smo v dneh po tistem mogli ugotavljati, da se iskreno trudijo za tisto, kar so bili obljubljali. Njih prizadevanje pa otežujeta predvsem dva faktorja. Krščanska demokracija je na oblasti le v polovici dežel evropske dvanaj-sterice, in drugi bolj zapleten, da so interesi v dvanajsterici marsikdaj nasprotujoči.
Hrvaško odposlanstvo zaradi vojne doma ni moglo priti. Je pa bilo ganljivo iskreno v svoji prošnji, posredovani po pooblaščen-ki iz Ptuja, namreč, da naj slovenska pomoč Hrvatski ne bo tako obotavljivo počasna, kakor je bila pomoč Hrvatske v preteklih junijskih dneh.
Topli sprejemi hrvatskih beguncev pri nas tudi dokazujejo, da je prošnja padla na plodna tla, in da pri nas še ni zamrl čut za stisko sočloveka. Njihovi hvaležni pogledi naj nam bodo zahvala, saj so sami ubežali, rešujoč si golo življenje. Mnogim so porušili dom, stanovanje, ubili so jim najdražje. Imejmo čut za njihovo stisko.
Anton Tajnšek
ČETRTEK 3. oktober
PETEK 4. oktober
SOBOTA 5. oktober
NEDELJA 6. oktober
PONEDELJEK 7. oktober
TOREK 8. oktober
TV SLOVENIJA 1 |TV SLOVENIJA 1 |TV SLOVENIJA « BTV SLOVENIJA 1 HTV SLOVENIJA 1 |TV SLOVENIJA 1
9.00 Mozaik, ponovitev; Indijanske legende, kanadska nanizanka, 6/12. 9.30 Mozaik, Šolska TV, ponovitev. 9.30 Velikani svetovne književnosti: Montaigne. 10.00 Nekoč je bilo ... življenje: Kri (5/26). 10.25 Mozaik, ponovitev. 10.25 Mostovi. 1055 M.J. Bird: Vrtinec, angleška nadaljevanka (4/6). 13.00 Poročila (do 13.10). 15.10 Video strani. 15.20 Sova, ponovitev: Ognjena polja, avstralska nadaljevanka, 7/8. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Mozaik, ponovitev: Alternativni viri energije, znan. oddaja 3/6. 17.35 V četrtek ob 17.30. 18.40 Spored za otroke in mlade: Nevarni zaliv, kanadska nanizanka, 16/20. 19.10 Risanka. 19.20 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 R. Simpson: Nancy Wake, av-stralsko-angleška nadaljevanka (2/4). 21.00 Tednik. 22.00 Dnevnik 3. 22.25 Sova: Gremo na zabavo, angleika hum. nad. 4/6; Ognjena polja, avstralska nadaljevanka, 8/8, Jazz, blu-
TV SLOVENIJA 2
17.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik RAI. 20.00 Žarišče. 20.30 V kaj drvimo skupaj z Zemljo?, angleška poljudnoznanstvena serija, 5/6. 21.00 Mali koncert nagrajencev XX. tekmovartja učencev in študentov glasbe Slovenije; Jana Čadež, flavta. 21.05 Večerni gost — Peter Zobec. 21.50 Retrospektiva: Iz Slovenske dramatike; Bratko Kreft: Velika puntarija, uprizoritev SLG Samorastniki Senprimož v Podjuni. 23.50 Yutel.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski programi: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar: Izobraževalni program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Poljudnoznanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Spekter — zunanjepolitični magazin. 21.05 Kviskoteka. 22.20 Dnevnik 2. 22.40 Glasbena scena.-23.40 Poročila.
SAT 1
RTL PLUS
TELE 5
PRO 7
9.00 Mozaik, ponovitev. 9.00 Tisoč idej za naravoslovce: Potoki. 9.20 Klub Klobuk. 10.30 R. Simpson: Nancy Wake, avstral.-angl. nad. (1/4). 11.20 Video strani. 13.00 Poročila. 15.30 Sova, ponovitev; Gremo na zabavo, angleška humoristična nadaljevanka, 4/6; Ognjena polja, avstralska nadaljevanka, 8/8, jazz blues ... 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1.17.05 Mozaik, ponovitev; Tednik. 18.05 Video strani. 18.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike. 19.00 Risanka. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Forum. 20.20 Festival sveta, 12., zadnji del nizozemske dokumentarne serije. 21.15 Nikoli več, angleška nadaljevanka (2/3). 22.05 Dnevnik 3. 22.25 Video strani. 22.30 Sova: Pri Huxta-blovih, 10. epizoda ameriške nanizanke; Proces, fr.-nem.-it. film; Dra-žljivo, 9. del fr. erot. programa. 1.15 Video strani.
TV SLOVENIJA 2
17.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio Maribor: Tele M. 19.00 Čez tri gore: kvartet Savski val in harmonikar Lojze Travnik, ponovitev. 19.30 Dnevnik ZDF. 20.00 Žarišče. 20.30 Oči kritike. 21.10 Mozart na turneji, 5/13. 22.00 Videonoč. 1.00 Yutel.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski programi: Staro za novo. 16.35 Poročila. 16.40 TV koledar: Izobraževalni program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Dokumentarna oddaja. 18.45 Humoristična serija. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Igrani film. 21.35 Talk — show. 22.25 Dnevnik 2. 22.45 Kulturna oddaja. 0.15 Poročila.
HTV 2
9 10 "Test. 9.25 Pregled programa 9.30 K. Čiapek : Razbojniška bajka. 10.00 Šolski program. 16.45 Test. 17.00 Pregled programa. 17.05 Video strani. 17.155 K. Čapek: Razbojniška bajka. 17.455 Poirot, serijski film, repriza. 18.35 Niti dinarja več niti dinarja manj, serijski film, repriza. 19.20 Risani film. 19.28 Pregled programa. 20.00 Pregled sporeda. 20.05 Risanka. 20.15 Ta čudovita hišna bitja (11/17). 20.40 Šefe. humoristična serija (1/5). 21.00 Kontaktni program. 0.00 Niti dinarja več niti dinarja manj, serijski film (4/4). 0.50 Videostrani.
SATELITSKA TV
HTV 2
9.10 Test. 9.25 Pregled programa. 9.30 Zdrav duh v zdravem telesu, dokumentarna serija za otroke (3/8). 10.00 Šolski program. 15.55 Test. 16.10 Pregled programa. 16.15 Video strani. 16.25 Zdrav duh v zdravem telesu, dokumentarna serija za otroke, 3/8. 16.55 Ta čudovita hišna bitja, repriza. 17.20 Šefe, humoristična serija, repriza. 18.35 Niti dinarja več niti dinarja manj, serijski film, repriza. 19.20 Risani film. 19.28 Pregled programa. 20.00 Pregled sporeda. 20.05 Risanka. 20.15 Igrani film. 21.50 Nepričakovani uspehi, humoristična serija (10/19). 22.15 Celi svet je gledališki oder, dokumentarna serija (13/13).
SATELITSKA TV
SAT 1
7.30 Dekleta in fantje. 7.55 Thunder-cats, Policijska akademija, Sosedje. 9.10 Bolnišnica. 10.00 Vsi ljudje bodo bratje, nemški film, 1973. 12.05 Kolo sreče. 12.45 Bingo. 13.10 Thunder-cats, Bolnišnica, Sosedje. 14.45 Tenis, turnir v Sydneyu. 15.50 Rio Bravo, vestern, 1959 (John Wayne, Dean Martin). 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vremenske novice. 20.15 Mike Krüger Show. 21.10 Poročila. 21.15 Zaigraj mi pesem smrti, prvi del vestema, 1968 (Henry Fonda, Charles Bronson, Claudia Cardinale), vmes ob 22.40 Poročila. 22.50 Drugi del filma. 0.15 Ime Carmen, francoski, 1983
RTL PLUS
6.00 Risanke, otroški spored. 8.10 Jet-sonsi. 8.30 Cantervillski duh, komedija, 1944. 9.50 Stan in Olio, komedija, 1943. 11.00 Risanka. 11.10 Kim, pustolovski, 1950 (Dean Stockwell). 13.00 Moj oče zunajzemljan, Munsterjevi. 13.55 Tarzan, opičji človek, pustolovski, 1959 (Dennis Miller). 15.20 Festival uspešnic. 16.50 Umor je njen hobby. 17.45 Petrova glasbena revija. 18.45 Poročila. 19.10 Narodna glasba. 20.15 Mini Playback Show. 21.15 Vrnitev v prihodnost. 22.25 Nežni sestri-čni, erotični.
TELE 5
13.00 Wildcat, brazilska serija. 13.25 Bim. barn, bino: Saber Rider, She Ra, Starcom, Smrkci, She Ra. 18.05 Hulk. 18.30 Poročila. 18.35 Hulk. 19.00 Bliskovito, kviz. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Kovček (Kari Dali). 21.05 Sreča prebiva na Havajih, zabavni, 1978 (June Allyson, Loni Anderson). 22.45 Poročila.
6.35 Bret Maverick, Trick 7. 8.55 Mož, ki je ustrelil Liberty Valancea, vestern, 19611. 10.55 Bret Maverick, Agentka s srceim. 12.35 Pet proti Casablanci, vojni. 11967 (Ken Clark). 14.05 Morilčev dnewnik, grozljivka, 1962 (Vincent Priče). 15.45 Starskv in Hutch. 16.35 Proti vsakemu nasilju, kriminalka, 1955 (Jaclk Palance). 18.30 Poročila. 18.45 Kačjia jama, grozljivka, 1967 (Lex Barker Karin Dor). 20.15 Nerazdružljiva, akcijjski, 1973 (Terence Hill, Bud Spencer).. 22.20 Hawk. 23.15 Trupla na njegovi poti, vestern, 1968 (Klaus Kinski). 1.10 Spenser.
PRO 7
8.10 Video strani. 8.20 Angleščina-Follow me, 20. lekcija. 8.45 Radovedni Taček: Glasbilo. 9.00 Lonček kuhaj — ocvrti zrezki iz leče. 9.15 Alf 48. epizoda ameriške nanizanke. 9.40 Zgodbe iz školjske. 10.40 Ex librls: Filmski obzornik, Zrcalo časa. 11.35 Večerni gost, Peter Zobec. 12.20 Oči kritike. 13.00 Poročila. 13.10 Mozaik, ponovitev. 13.10 Mozart na turneji 5/13.14.00 Forum. 14.15 Video strani. 15.50 Marlboro music show, ponovitev. 16.20 Sova, ponovitev: Pri Huxta-blovih, 10. epizoda ameriške nanizanke. 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 V deželi igrač, ameriški film. 18.35 Video strani. 18.40 V kaj drvimo skupaj z zemljo?, angleška poljudnoznanstvena serija, 4/6. 19.10 Risanka. 19.20 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3x3. 20.35 Variete. 21.35 Sova: Na zdravje, 32. del ameriške nanizanke. 22.00 Dnevnik 3. 22.20 Video strani. 22.25 Sova, nadaljevanje; Brotherhood of the rose, ameriška nadaljevanka, 1/4; Po kanalu do zlata, ameriški film. 0.55 Video strani.
8.20 Otroška matineja: Živ žav. 9.10 Otroška matineja: Nevarni zaliv, avstralska nanizanka (16/20). 9.40 Umetnost za vsak dan, francoska dokumentarna serija, ponovitev (1/5). 10.35 Garfiled in prijatelji, ponovitev. 11.05 Videomeh, 55. oddaja. 11.35 Obzorja duha. 11.55 Video strani. 12.00 Murphy Brown, 10. epizoda ameriške nanizanke. 12.30 Poročila. 12.40 Zelena ura, ponovitev. 13.40 Ona in on, ponovitev. 14.40 W.Jedrie-wicz: Za težave Bednarski, poljska nadaljevanka (1/7). 15.30 Sova, ponovitev: Na zdravje!, 32. del ameriške nanizanke; Brotherhood of the rose, ameriška nadaljevanka, 1/4. 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne Informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Jutro velikega dne, ameriški film. 18.35 Slovenija — Umetnostni vodnik. 18.45 Risanka. 19.00 TV mernik. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2.19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Ferenc Deak: Maja, TV NS 1/2. 21.20 Zdravo. 22.40 Dnevnik 3. 23.00 Video strani. 23.05 Sova: Polna hiša, ameriška nanizanka, 16/22; Brotherhood of the Rose, amer. nadalj, 2/4. 1.10 Video strani.
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Dekleta in fantje. 9.45 Poročila. 9.50 Rio Bravo, ponovitev vestema. 12.05 Kolo sreče 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Dino, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Tenis, Sydney. 16.45 Cannon (William Conrad). 17.45 Dekleta in fantje. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vremenske novice. 20.15 Superman. znanstveno-fantastični, 1978 (Christopher Reeve, Margot Kidder). 22.40 Poročila. 22.50 Za prgišče dolarjev, vestern, 1964 (Clint Eastwood). 0.25 Poročila. 0.30 Gospodinjin raport IV, erotični, 1973.
TV SLOVENIJA 2 ■ TV SLOVENIJA 2
19.00 Garfield in prijatelji. 19.30 Dnevnik Beograd. 20.15 Filmske uspešnice Plava laguna, ameriški film. 23.00 Yutel.
HTV I
8.15 Poročila. 8.20 TV koledar. 8.30 Vesela sobota. 10.00 Izbor iz šolskega programa. 11.30 Znanstvena serija. 12.00 Izbrali smo za vas. 13.45 Mladinski film. 15.15 Mikser »M«. 16.00 Dokumentarni film. 16.15 Narodna glasba. 16.45 Sedmi čut. 16.55 Poročila. 17.30 TV teden. 17.45 TV razstava. 18.00 Serijski film. 18.55 Risana serija. 19.30 Dnevnik 1. 20.15 Igrani film. 21.50 Dokumentarni program. 22.20 Dnevnik 2. 22.40 Športna sobota . . . 23.00 Zabavnoglasbena oddaja. 23.45 Poročila.
14.00 Športno popoldne. 19.00 Da ne bi bolelo. 19.30 Dnevnik HTV. 20.00 V orlovi deželi, angl. poljudnoznanstvena serija, 2/8. 20.30 Film. 21.20 Izbor filmov režiserja M. Pialata: Ne bova se skupaj postarala, francosko-italijanski film. 23.00 Yutel.
HTV 1
9.45 Poročila. 9.50 TV koledar. 10.00 Nedeljsko dopoldne. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 13.05 Serijski film. 13.55 Družinski magazin. 14.25 Nedeljsko popoldne. 18.45 Risana serija. 19.10 TV sreča. 19.30 Dnevnik. 20.00 Dramski program. 21.35 Inozemska znanstv.-popularna serija. 22.25 Dnevnik. 22.45 Športni pregled. 23.30 Glasbena oddaja. 0.30 Poročila.
HTV 2
HTV 2
11.50 Pregled programa. 11.55 Video strani. 12.05 Izbor iz šolskega programa. 13.35 Igrani film, ponovitev. 15.05 Vesela sobota. 16.05 Ameriški igrani film za mlade. 17.45 En avtor, en film. 18.00 Nepričakovani uspehi, humoristična serija, ponovitev. 18.25'Ljudska glasba in običaji. 18.55 TV izložba: Josip Vaišta. 19.05 Evoksi, risanka. 19.28 Pregled programa. 20.05 Risanka. 20.15 afriški lev, ameriški igrani film. Serijski maraton.
10.30 Test. 13.20 Pregled programa. 13.25 Video strani. 13.35 Dobro jutro — za otroke. 14.35 Pancho Barnes, serijski film (1/3). 15.20 Igrani film, ponovitev. 17.20 Veni, vidi. 17.25 Peter Gun, ameriški igrani film. 18.55 Buso-ve. pripovedi, risanka (3/3). 19.20 TV sreča. 20,00 Pregled sporeda. 20.05 Risanka. 20.15 Dragi John, humoristična serija (7/21). 20.45 Kumba Mela (3/6). 21.35 Magija (6/6). 21.50 Co-plan, serijski film (3/5). 23.20 Video strani.
SATELITSKA TV SATELITSKA TV
SAT 1
4.30 Tenis, Sydney, prenos. 7.30 Dobro jutro. 8.30 Cannn. 10.00 Tenis, povzetek. 10.45 Tenis, prenos. 12.45 Bingo. 13.20 Fantazijski .otok, serija. 14.20 Perry Rhodan, znanstveno-fan-tastični, 1967 (Lang Jelffries). 15.45 Sat 1 predstavlja. 16.15 Zapp. 16.40 Mancuso, FBI. 17.35 Dobitek na Sat 1. 17.45 Dekleta in fantje. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 18.50 Kvadriga. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vremenske novice. 20.15 Skrivnost srebrnega polmeseca, kriminalka, 1971 (Uschi Glas, Marisa Meli). 21.45 Poročila. 21.55 Profesionalci. 22.50 Pri grešni hčerki, erotični, 1987. 0.20 Gospodinjin raport, IV, erotični, pon. 1.45 Pri grešni hčerki, pon.
6.00 Jutranji magazin. 8.55 Poročila. 9.00 Dirka s smrtjo. 9.45 Bogati in lepi. 10.10 Angel se vrača. 11.00 Sov. 11.30 Divja roža. 12.10 Naloga za Al Mundy-ja. 13.05 Hammer. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Volčji klan. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Divja roža. 18.45 Poročila. 19.10 Loterija. 19.15 Trop črnih ovc, serija. 20.15 Airwolf. 21.10 Twin Peaks. 22.05 Nogomet. 23.00 Tutti Frutti. 23.50 Poročila. 0.05 Vixen. seksi, 1968 <Erica Gavin). 1.25 Neslišni morilec, kriminalka, 1976 (Mei Ferrer).
RTL PLUS
6.00 Čips, Transformersi, Striček Bill. 8.00 Flintstonovi, Klack, Mr. T. 11.00 Spiderwoman, Zmaji. 12.05 Kapitan N. 13.05 Želve. 13.30 Super Mario Brothers. 14.00 Ragazzi. 14.40 Kakor pes in mačka. 15.05 Daktari. 16.05 Angel se vrača. 17.00 Cena je vroča. 17.45 Čudovita leta. 18.10 Novo v kinu. 18.45 Poročila. 19.20 Houston Knight. 20.15 Veličanstvo bo zatisnilo eno oko, komedija, 1971 (Georg Thomalla). 22.00 Dall-As. 23.00 Med črnimi bedri, seksi, 1982. 0.30 Lorna, preveč za enega moža, seksi, 1964.
RTL PLUS
TELE 5
6.30 Dobro jutro, Bino. 9.30 Doma s Tele 5. 11.00 Wildcat. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Wildcat. 13.25 Bim. barn, bino: She Ra, Teddy, Kraljica, Starcom, Smrkci, She Ra. 18.05 Hulk. 18.30 Poročila. 18.35 Hulk. 19.00 Bliskovito, kviz. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Bosa iz Cimarrona, vestern, 1952 (Mala Powers). 21.30 Ring je prost. 22.20 Poročila. 22.30 Smrtonosna dirka (Hellfire), kriminalka, 1986 (Kenneth McGregor). 0.00 Orožje zakona. 0.50 Hulk.
6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Za smeh. 11.50 Kovček, ponovitev. 12.40 Magazin. 13.00 Bim, barn, bino: Popaj, Blu-fersi, She Ra, Oliver Twist. 16.40 P.O.P. 17.40 Ring je prost. 18.10 Moto šport. 18.30 Poročila. 18.35 Gledališče Raya Bradbyrija, serija. 19.00 Bliskovito, kviz. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Divje življenje, dokumentarec. 21.10 Orožje zakona, serija. 22.00 Mladi revolveraši (Young Guns), sodobni vestern, 1988 (Emilio Estevez, Kiefer Sutherland, Lou Diamond Philips, Charlie Sheen). 23.45 Sanjska hiša za dva, pon. 1.05 Pozabi na jutri, pon.
TELE 5
6.45 Hiša na Eaton Place, Bret Maverick, Mister Ed, Deseterica. 11.25 . lice. 11.50 Barney Miller. 12.15 Stars: / in Hutch. 13.10 Kačje brezno, ponovi tev filma. 14.40 Perry Mason. 15.40 Tirolska se smeje, domovinski, 1967. 17.00 Hartovi. 18.05 Trick 7. 19.50 Bill Cosby. 20.15 V ogledalu preži smrt, grozljivka, 1987 (Susan Lucci). 22.10 Ceste San Francisca. 23.10 Nedolžni z umazanimi rokami, kriminalka, 1974 (Romy Schneider, Rod Steiger).
PRO 7
6.15 Divjina, dokumentarec, začetek serije. 6.45 Potovanje na otok začimb, dokumentarec. 7.40 Papirnati mesec, Čarovnik Cosby Show. 11.10 M A.S.H. 11.35 Hardcastle in McCormick. 12.25 Tako se smeje Tirolska, domovinski, pon. 13.55 Potovanje na otok začimb, dokumentarec. 14.55 Zvezde in živali. 15.05 Bakle v viharju, 9. del. 16.45 Blagoslovljen par. 17.55 Gospodar Divjega zahoda, vestern, 1939 (Errol Flynn). 19.50 Bill Cosby. 20.15 Bakle v viharju, 10. del. 22.10 Cannoball, akcijski, 1976 (David Carradine, Veronica Hamel).
9.00 Mozaik, ponovitev. 9.00 E. Maja-ron: V znamenju dvojčkov, lutkovna igrica (3/12). 9.15 Da ne bi bolelo. 9.35 Tradicionalni japonski plesi, posnetek iz poletnega festivala. 10.05 Utrip. 10.20 Zrcalo tedna. 10.35 TV mernik. 15.10 Obzorja duha, ponovitev. 15.30 Sova, ponovitev: Polna hiša, ameriška nanizanka, 16/22; Brotherhood of the rose, ameriška nadaljevanka, 2/4. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Mozaik, ponovitev; Zdravo. 18.30 Spored za otroke in mlade. 18.30 Radovedni Taček: Skrinja. 18.50 O. Preussier: Mala čarovnica, 2. del. 20.05 Pavle Zidar—Lado Tro-ha: Vrnitev v Kalifornijo, drama TV Slovenija. 21.10 Osmi dan. 22.20 Orgle: Kraljica glasbil — roven, 6. oddaja. 22.50 Sova: Brotherhood of the rose, ameriška nadaljevanka, 3/4; Nedotakljivi, 6. del ameriške nanizanke (čb).
TV SLOVENIJA 2
17.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik Koper. 20.00 Pesem je .. . Tomaž Pen-gov. 20.35 Po sledeh napredka. 21.05 Sedma steza. 21.35 Omizje. "23.30 Yutel.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski program: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar: Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. J0.00 Domača serija. 20.50 Zunanja politika. 21 20 Dnevnik 2. 21.45 Kinoteka. 23.15 Poročila.
9.Ó0 Mozaik, ponovitev. 9.00 Zgodbe iz školjke. 10.00 V četrtek ob 17.30. 11.00 Angleščina Follow me, 22. lekcija. 11.25 Sedma steza. 11.55 Osmi dan. 13.00 Poročila. 13.10 Mozaik, ponovitev. 13.10 Omizje. 14.50 Angleščina, Follow me, 22. lekcija. 15.15 Sova, ponovitev, Bertherhood of the rose, ameriška nadaljevanka, 3/4; Nedotakljivi, 6. del ameriške nanizanke. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Mozaik, Šolska TV. 17.05 Velikani svetovne književnosti: Blok. 17.45 Nekoč je bilo ... življenje: Ploščice (6/26). 18.10 Spored za otroke in mlade. 18.10 Lonček kuhaj, pšenična juha. 18.20 Alf, 48. epizoda ameriške nanizanke. 19.00 Risanka. 19.15 TV oknd. 20.05 D. Taylor: materinska ljubezen, angleška nadaljevanka (4/4). 21.00 Slovenija, Umetnostni vodnik. 21.10 Največji glasbeni klovn vseh časov Victor Borge, 2. del. 22.45 Video strani. 22.50 Sova: Skupni računi, angl. humor, naniz., 5/6; Brotherhood of the rose, ameriška nadaljevanka, 5/5; Glasba skozi čas, koprodukclja več držav, 1/16.
TV SLOVENIJA 2
1.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio 2 Koper. 19.00 II. mednarodni festival zborovskega narečnega petja Ljubljana 91, 2. oddaja. 19.30 Dnevnik SA. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Umetniški večer: S skrbjo in obupom, nizozemska dok. serija, 2/4. 23.00 Yutel.
HTV 1
HTV 2
9.10 Test. 9.25 Pregled programa. 9.30 Serija za otroke. 9.45 Sedmi veter. 10.00 Šolski program. 15.35 Test. 15.50 Pregled programa. 15.55 Video strani. 16.05 Serija za otroke. 16.35 Calebove hčerke, serijski film, ponovitev. 17.25 Dragi John, humoristična serija, ponovitev. 17.50 Coplan, serijski film, ponovitev. 19.20 Risanka. 20.00 Pregled programa. 20.05 Risanka. 20.15 Mozeg razreda, humoristična serija (17/21). 20.45 Veselje do oblikovanja, dokumentarna serija (3/4). 21.30 The far country, serijski film (1/4). 22.20 Temna stran pravice, serijski film (16/22). 23.00 Video strani.
9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroška oddaja. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski programi: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar, šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroška oddaja. 18.45 Znanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Serijski film. 20.55 Loto. 21.00 V velikem planu. 22.30 Dnevnik 2. 22.55 Kino-klub Evropa. 0.25 Poročila.
HTV 2
9.25 Pregled programa. 9.30 Mali svet. 10.00 Šolski program. 16.20 Test. 16.35 Pregled sporeda. 16.40 Video strani. 16.50 Mali svet. 17.20 Temna stran pravice, serijski film, ponovitev. 18.05 Mozeg razreda, humoristična serija, ponovitev. 18.30 The far country, serijski film, ponovitev. 19.20 Risanka. 19.28 Pregled programa. 20.05 Risanka. 10.15 Shingen, serijski film (5/12). 21.10 Tajni agent Prašcfič, humoristična serija (14/14). 21.35 The far country, serijski film (2/4).
SAT 1
4.00 Tenis, Sydney, prenos. 7.30 Dino, Dekleta in fantje, Ollies. 8.45 Thunder-cats. 9.10 Drops! 9.35 Zzapp. 10.00 Za potrošnike. 10.30 Čar gora. 11.05 Tenis, Sydney. 11.55 V vrtincu, dokumentacija o filmu, 1988. 12.45 Bingo. 13.10 Fantazijski otok. 14.05 Videote-ke. 14.30 Rop diamantov, akcijski, 1982 (Lee van Cleef, Karen Black). 16.10 Obalni pirati. 16.35 Drops! 17.10 Operacija Tajfun, akcijski, 1967 (Vivi Bach). 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Črna vdova, kriminalka, 1987 (Debra Winger, Therese Rüssel). 22.00 Vreme. 22.05 Pogovor v stolpu. 23.20 Poročila. 23.30 Gorila, serija, 1989 (Karim Allaoui). 0.55 SP športnih avtomobilov, Mehika.
SATELITSKA TV SATELITSKA TV
SAT 1
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Operacija Tajfun, ponovitev filma. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Videote-ka. 14.00 Thundercats, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Daniel Bone. 16 45 Cagney in Lacey. 17.45 Dekleta in fantje. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vremenske novice. 20.15 Traper John. 21.10 Poročila. 21.15 Ne bodi tako neumen, dedek, veseloigra. 22.55 Poročila. 23.05 Magazin.
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Ne bodi tako neumen, dedek, ponovitev veseloigre. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Policijska akademija, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Bonanza (Michael Lan-don). 16.45 Loterija. 17.45 Dekleta in fantje. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vremenske novice. 20.15 MacGyver (Richard Dean Anderson). 21.10 Poročila. 21.15 700 milj zahodno, vestern, 1974 (Gene Hackman, Candice Bergen). 23.25 Spiegel TV.
6.00 Mr. T., Flintstonovi, Jetsonsi, Yogi. 8.00 Za otroke. 9.30 Oskar, komedija, 1958. 11.00 Tednik. 12.35 Waterloo Creek. 13.00 Moj oče zunajzemljan, Munsterjevi, Ultraman. 14.20 Adam 12. 15.10 Tomboy, fant, kakšno dekle, komedija, 1984 (Betsy Russell). 16.45 Petrova glasbena revija. 17.50 Dr. Westphall. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz: Karibi. 20.15 Kdor se zadnji smeji.. . komedija, 1970 (Roy Black). 21.50 Spiegel TV. 22.30 Prime Time. 22.50 Grand Pompon Rouge, serija. 23.20 Playboy Late Night. 0.20 Alberad, nemški, 1975 (Susanne Uhlen).
RTL PLUS
6.00 Jutranji magazin. 8.55 Poročila. 9.00 Dirka s smrtjo. 9.45 Bogati in lepi. 10.10 Angel se vrača. 11.00 Sov. 11.25 Divja roža. 12.10 Naloga za Al Mundy-ja. 13.05 Hammer. 13.30 Santa Barbara. 14.02 Springfieldova zgodba. 15.05 Volčji klan. 15.50 Čips. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Divja roža. 18.45 Poročila. 19.15 A-tema, serija. 20.15 Vrnitev v prihodnost, serija. 21.15 Mad Mission I, akcijski, 1983 (Carl Mak). 22.50 Kulturni magazin. 23.20 Magazin za moške. 23.50 Poročila. 0.00 Modrina v očeh, akcijski, 1987.
RTL PLUS
6.00 Jutranji magazin. 8.55 Poročila. 9.00 Dirka s smrtjo. 9.45 Bogati in lepi. 10.10 Angel se vrača. 11.00 Sov. 11.30 Divja roža. 12.10 Almundy, serija. 13.05 Hammer. 13.30 Santa Barbara 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Volčji klan. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Divja roža. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider. 20.15 B. L, Stryker, kriminalka, 1990 (Burt Reynolds, Ossie Davis). 22.00 Esplosiv, politični magazin. 22.50 Glavne novice. 23.50 Poročila.
TELE 5
6.40 Dobro jutro, Bino. 10.00 Reklamni boben. 11.00 Sreča biva na Havajih, ponovitev filma. 12.40 Kritični magazin. 13.00 Tednik. 13.15 Normal. 13.40 Bim, barn, bino: Popaj, Smrkci, Richie Rieh. 15.55 Dva med milijoni, drama, 1961 (Hardy Krüger). 17.30 Divje življenje. 18.30 Kritični magazin. 19.00 Poročila. 19.15 Z dežnikom in melono. 20.15 Za smeh. 21.05 Takšne ekipe ne bo več, komedija, 1980 (John Ritter, Susan Dey. 22.50 Nočna patrulja. 23.40 Helfire, ponovitev filma.
TELE 5
6.30 Dobro jutro. 9.30 Doma s Tele 5. 11.00 Wildcat. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Wildcat. 13.25 Bim, barn, bino: Mijuki, Rešitelj, He-man, Smrkci. 18.05 Julk. 18.30 Poročila. 18.35 Hulk. 19.00 Bliskovito, kviz. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Osumljen, policijski, 1984 (Patty Duke Astin, Friederich Forrest). 21.55 Poročila. 22.05 Nočna patrulja. 22.55 Rosa iz Cimarrona, ponovitev filma.
6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Wildcat. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Wildcat. 13.25 Bim, barn, bino: Saber Rider, Teddy, He man. 17.20 Smrkci. 18.05 Hulk. ta.30 Poročila. 18.35 Hulk. 19.00 Bliskovito. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 V znamenju pravičnosti, glasbeni, 1976 (Harold Sylvester). 21.55 Poročila. 22.05 Napačna hiša, kriminalka, 1973 (Jim Hutton). 23.15 Z dežnikom in melono.
PRO 7
7.05 Preston, Muppet Show. 8.50 Top hat, glasbeni, 1935 (Fred Astaire). 10.30 Cosby, M.A.S.H. 11.30 Blagoslovljeni par. 12.20 Kraijestvo divjih živali, dokumentarec. 13.15 Gospodar Divjega zahoda, pon. 15.10 Bakle v viharju, pon. 16.50 Hardcastle in McCormick. 18.05 Hrošč gre do konca, komedija, 1971 (Richard Lynn). 19.50 Bill Cosby. 20.15 Perry Mason. 22.15 Ceste San Francisca. 23.15 Regruti v džungli smrti, vojni, 1969 (Lynn Redgrave, Ni-gel Davenport).
PRO 7
6.25 Maxwell, Trick 7, Bret Maverick. 11.25 Grk osvoji Čikago. 11.50 Bill Cosby. 12.15 Hartovi. 13.05 Perry Mason. 14.45 Trick 7. 15.40 Automan, začetek serije. 17.00 Deseterica. 17.40 Colt za vse primere. 18.30 Trick 7. 20.15 Mož v ozadju (Someone to watch over me), kriminalka, 1987 (Tom Berenger, Mimi Rogers). 22.20 Polnočni klici. 23.15 Mata Hari, erotični, 1985 (Sylvia Kristel).
PRO 7
6.20 Richmond Hill, Shane, Tisoče milj prahu, serija. 11.45 Deseterica. 12.10 Harryjeve sodbe. 12.35 Colt za vse primere 13.25 Hrošč gre na vse, ponovitev komedije. 15.05 Trick 7. 16.00 Skrivnost delfinov. 16.55 Deseterica 17.35 Z loparjem in pištolo. 18.25 Trick 7. 20.15 Hura, staršev ni doma, komedija, 1970 (Uschi Glas). 22.10 Crazy Love, skrivnostni oboževalec, komedija, 1985.
SREDA 9. oktober
TV SLOVENIJA 1
9.00 Mozaik, ponovitev. 9.00 Živ žav. 9.50 Pavle Zidar — Lado Troha: Vrnitev v Kalifornijo, drama TV Slovenija. 10.50 D. Taylor: Materinska ljubezen, angleška nadaljevanka (4/4). 11.45 Video strani. 13.00 Poročila. 15.30 Sova, ponovitev; Skupni računi, angleška humoristična nanizanka, 5/6; Brotherhood of the rose, ameriška nadaljevanka, 5/5. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Mozaik, ponovitev. 17.05 Boj za obstanek, angl. poljudnoznanstvena serija. 17.35 Stari poklici, nizozemska izobraževalna oddaja (2/13). 17.50 Spored za otroke in mlade: Klub Klobuk, kontaktna oddaja. 19.00 Risanka. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 FIlm tedna: Oče naš, španski film. 21.50 Druga godba '91: Mala duda-čka muzika (Češka), 2. del. 22.20 Dnevnik 3. 22.45 Sova: Alf, 57. epizoda ameriške nanizanke; Afera Lanca-ster-Miller, avstr. nad. 1/6.
TV SLOVENIJA 2
18.30 Slovenci v zamejstvu. 19.00 TV Slovenija 2'— Studio Maribor. 19.00 Poslovna borza. 19.15 TV ruleta. 19.30 Dnevnik ORF 20.00 Žarišče. 20.30 W. A. Mozart-M. Bejart: Čarobna piščal, balet. 23.00 Svet poroča. 23.45 Yutel
9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski, program: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar — šolski program. 17.30 Hrvaška danes 18.15 Otroški program. 18.45 Poljudnoznanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Filmski večer. 22.00 Dnevnik 2. 22.25 Dokumentarni program. 23.25 Poročila.
HTV 2
9.10 Test. 9.25 Pregled programa. 9.30 Pozabljena zgodba, serija za otroke. 10.00 Šolski program. 16.15 Test. 16.30 Pregled programa. 16.35 Video strani. 16.45 Pozabljena zgodba, serija za otroke. 17.10 Shingen, serijski film, ponovitev. 18.05 Tajni agent Praščič, humoristična serija, ponovitev. 18.35 The far country, serijski film, ponovitev. 19.20 Risanka. 19.28 Pregled programa. 20.05 Risanka. 20.15 Privatni dosje Edgara Hoovera. 22.10 The far country, serijski film (3/4). 23.00 Chelmsford 1, 2, 3, humoristična serija (3/7). 23.25 Poirot, serijski film (15/20). 0.00 Video strani.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, dekleta in fantje. 9.30 Teleshop. 9.45 Poročila. 9.50 700 milj zahodno, ponovitev filma. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-bor-za. 13.35 Bingo. 14.00 Olies, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Kung Fu (David Carradine). 16.45 Misi-sipi, začetek serije, 1983 (Ralph Wai-te). 17.45 Dekleta in fantje. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vremenske novice. 20.15 Hunter. 21.10 Poročila. 21.15 Odgovor pozna le veter, akcijski, 1974 (Maurice Ronet, Marthe Keller). 23.05 Poročila. 23.15 Dediščina prekletstva, serija. 0.05 Filmski ustvarjalci. 0.20 Hunter. 1.10 Golf.
RTL PLUS
6.00 Jutranji magazin. 8.55 Poročila. 9.00 Dirka s smrtjo. 9.45 Bogati in lepi. 10.10 Angel se vrača. 11.00 Šov. 11.30 Divja roža. 12.10 Al Mundy (Robert Wagner). 13.05 Hammer. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Volčji klan. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Divja roža. 18.45 Poročila. 19.15 Nazaj v preteklost, serija. 20.15 Umor je njen hobby. 21.15 Narodna glasba. 22.10 Stern TV 22.50 Naslovi, odlikovanja, konzulati. 23.25 Benny Hill. 23.50 Poročila. 0.00 Tesno zasledovan, psihološka kriminalka, 1987 (Diane Lange).
6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Wildcat. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Wildcat. 13.25 Bim, barn, bino, She Ra. He man. Smrkci, Saber Rider. 18.05 Hulk, vmes Poročila. 19.00 Bliskovito, kviz. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Kto-deleine, drama, 1958 (Eva Bartok). 21.45 Poročila. 21.55 Jutri v kinu. 22.05 Osumljen, ponovitev filma. 23.45 Napačna hiša, ponovitev. 0.55 Hulk.
PRO 7
6.20 Shane, Skrivnost delfinov, Milje prahu. 11.25 Deseterica. 11.50 Grk osvoji Čikago. 12.15 Z loparjem in pištolo. 13.10 Počitnice, komedija, 1952 (Rudolf Prack). 15.00 Trick 7. 15.55 Mister Ed. 16.20 Zvezde in živali. 17.00 Deseterica. 17.40 Agentka s srcem. 18.30 Trick 7. 20.15 Bakle v viharju, 11 del ameriške serije (Patrick Swayze). 22.00 Marken Masters. 22.20 Spenser (Robert Urich). 23.15 Primer poročnika Maranta, avstralska drama, 1979 (Jack Thompson, Edward Woodward).


centra Ivan Napotnik Velenje
HAMLET — obisk v SNG Maribor
V soboto, 12. oktobra, bo 17.00 izpred Rdeče dvorane odpeljal poseben avtobus na predstavo W. Shakespeare: HAMLET. Režija: Tomaž Pandur. Cena prevoza v Maribor je 300 din. Za abonente gledališkega abonmajma bo-

do vstopnice brezplačne. Prijave sprejema Kulturni center Ivan Napotnik, tel. 853-574.
PIKA NOGAVIČKA
Med Pikinim tednom bo v ponedeljek, 7. oktobra, ob 16.00, v domu kulture Velenje lutkovna predstava za najmlajše: Pika Nogavička.
m
Gostuje Vzgojno- varstveni zavod Lenart. Vstopnice 100 din.
URE PRAVLJIC
Pričele so se ure pravljic, ki bodo vsako sredo ob 17.00 v Knjižnici Velenje.
V sredo 9. oktobra bo na sporedu zgodba o Ostržku.
ABONMAJ I
I. GLASBENI ABONMA
Vokalni ansambel: THE TALUS SCHOLARS,
Velika Britanija
Olga GRACELJ, sopran; Maks STRMČNIK, orgle Stanko ARNOLD, trobenta
Irena GRAFENAUER, flavta; Maria GRAF, harfa
GREENTOWN JAZZ BAND
G. Verdi: TURANDOT obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani
Dubravka TOMŠIČ, klavir
II.	GLEDALIŠKI ABONMA
Slovensko ljudsko gledališče Celje Murray Schisgal: LUBEZEN
Drama Ljubljana John Millington Synge: SVETNIŠKI VRELEC
Mestno gledališče ljubljansko Carlo Goldoni: PAHLJAČA
Cankarjev dom Ljubljana Peter Schaffer: LETICIJA IN LUŠTREK
Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana I.Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLORJANSKI
SNG Maribor, obisk v Mariboru William Shakespeare: HAMLET ali Slavko Grum: DOGODEK V MESTU GOGI
III.	MLADINSKI ABONMA
Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana Peter Weiss: NOČ GOSTOV, horror komedija
Slovensko ljudsko gledališče Celje Sue Townsend: SKRIVNI DNEVNIK JADRANA KRTA,
tinejdžerska komedija
Amatersko gledališče ZARJA Trnovlje Tone Partljič: OSKUBITE JASTREBA, družbena satira
Vlado KRESLIN in Beltinška banda, koncert
IV. LUTKOVNI ABONMA
5 lutkovnih predstav za otroke do 10 let in obisk v pravljični deželi Gardaland, Italija
CENE ABONMAJEV
Gledališki abonma I. in II.	1.800 din
Glasbeni abonma	1.500 din
Mladinski abonma	800 din
Lutkovni abonma	600 din
Šolska mladina, učenci, študentje in upokojenci imajo 25 % popust, razen za mladinski in lutkovni abonma, kjer je ta popust že zajet.
Ob uveljavljanju popusta je potrebno predložiti potrdilo o šolanju oz. indeks, upokojenci pa naj prineso s sabo od rezek zadnje pokojnine.
Gladališki in glasbeni abonma je možno plačati tudi obročno vendar je v tem primeru cena gledališkega abonmaja 2.160 din, glasbenega pa 1.800 din.
VPISOVANJE
Vpisovanje bo potekalo od petka, 27. septembra do torka, 15. oktobra 1991, vsak dan, od 9.00 do 15.00, v soboto od 9.00 do 11.00 v pisarni 53/1 v domu kulture Velenje. Informacije - telefon 853 574 in 854 747.
Kulturni center Ivan Napotnik si pridružuje pravico do spremembe v programu zaradi tehničnih in finančnih razlogov, ki bi jih narekovale drugačne razmere, kot ob vpisu abonmajev.
V primeru devalvacije dinarja pred potekom razpisnega roka se bodo cene abonmajev ustrezno povečale.
PRICETEK ABONMAJSKIH PRIREDITEV
-	7. 10. ob 16,00
PIKA NOGAVIČKA, lutke
-	12.10. ob 19,00
SNG Maribor: HAMLET (prvi obisk)
-	19. 10. ob 19,30 SLG Celje: LUBEZEN
-	23. 10. ob 19,30
THE TALUS SCHOLARS, koncert
-	30. 10. ob 17,00
AG Zarja: OSKUBITE JASTREBA
GORENJE
- POKROVITELJ VSEH ABONMAJEV
GLASBENI KOTIČEK
ŽIVIO ! !
Britanija 5 veličastnih
V Britaniji vsako leto objavijo lestvico 200 najbogatejših otočanov. Na njej je bilo letos tudi pet rockovskih glasbenikov. Njihovo bogastvo ocenjujejo takole:
Paul McCartney Elton John Mick Jager George Michael Cliff Richard
V zadnjih dveh glasbenih kotičkih ste lahko zasledili kar nekaj novic v zvezi z Ameriško glasbeno hišo MTV, pa čeprav so v našem uredništvu objavili veliko manj besedila in fotografij, kot pa sem jih pripravil.
Vsi vemo, da so glasbeniki veliki bogataši (tuji seveda), da se v njihovem biznisu obrača veliko, veliko dolarjev. In ravno zaradi tega sem se danes odločil, da O tem napišem nekaj več.
Toliko za danes, naslednjič pa nekaj več o novih ploščah, ki jih ryrv i a i>v . • bo v zadnjih letošnjih mesecih vse več. Slišimo se na tel. številki £j\jJ\ i 4 VCllCSStlll 855-191 od 17.-19. ure.	K	... . ,. .... .
.	,	Ko v ZDA pišejo o najvplivnejših in
LeP poprav. najbogatejših glasbenikih, o vodilnem Pripravlja: D. J. Robby Bratusa kvartetu ne more biti nikakršnega dvo-
380 milijonov funtov 100 milijonov funtov 75 milijonov funtov 65 milijonov funtov 50 milijonov funtov
(0
s (fl
(D C
»Naš čas« izdaja Casopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ CAS, d.o.o., Velenje, Cesta Františka Foita 10.
Uredništvo: Stane Vovk (v.d. direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v.d. odgovorni urednik), Milena Krhtič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955.
Cena posameznega izvoda je 30,00 din, mesečna naročnina 120,00 din, trimesečna naročnina 360,00 din, polletna naročnina 720,00 din, trimesečna naročnina za tujino 600,00 din.
Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1987, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.

Velenje
Oddajamo na uKrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca oddajnik Pleiivec).
Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
UKV 88,9 IN 97,2 Mhz
PETEK, 4. OKTOBRA: 15.00 Začetek sporeda. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Za konec tedna. 16.30 Poročila. 17.00 Vaše čestitke in pozdravi. 18.00 V imenu Sove. 19.00—22.00 Večerni program Radia Velenje.
SOBOTA, 5. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro. 6.10 Smeh za zdravje. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.30 Poročila. 8.45 Na svidenje.
NEDELJA, 6. OKTOBRA: 11.00 Začetek sporeda. 11.15 Poročila. 11.25 Kdaj, kje kaj. 11.30 Z mikrofonom med vami. 12.00 Trič — trač in druge čveke. 12.30 Na svidenje. 15.00 Vaše čestitke in pozdravi — vmes ob 15.50, 16.50, 17.50 Servisne informacije in epp bloki. 18.50 Poročila. 19.00 Duhovna iskanja. 20.00 Lahko noč.
PONEDELJEK, 7. OKTOBRA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Ponedeljkovo športno popoldne. 18.00 Najboljše, najnovejše. 20.00 Lahko noč.
TOREK, 8. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro. 6.10 Smeh za zdravje. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Odstopim, odstopiš. 10.00 Poročila. 10.30 Kuhamo z vami. 11.00 Na svidenje.
SREDA, 9. OKTOBRA: 15.00 Začetek sporeda. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje, kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Mi in vi. 18.00 Strokovni nasveti. 19.00 Minute z domaČimi ansambli. 20.00 Lahko noč.
								
l 1	1 1	1 1	1 1	■o	M	hI	M	n
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 3. 10. ob 18. uri petek, 4. 10. ob 18.-in 20. uri, ŠTUDENTKA — francoska romantična komedija. V gl. vi.: Sophie Marceau.
Junakinja iz filmov ČAS PRVE LJUBEZNI ter nadaljevanja PO PRVI LJUBEZNI tokrat v tretjem nadaljevanju o simpatični VALENTINI. ki tokrat kot študentka ne najde časa za nič drugega kot študij in delo loda spozna simpatičnega Eduardo in njeni plani pa-
rna. To so Madonna, Michael Jackson, Bruce Springsteen in Prince.
Michael Jackson je prodal 70 milijonov albumov (najnovejši trije). Z njim se želijo fotografirati ameriški predsedniki, lastnik skoraj vseh pesmi Beatlov je in njegova diskografska hiša mu je v naprej izplačala 18 milijonov dolarjev za nov album. Vse to govori o njegovem mega zvezdniškem statusu, 33 let ima, prvič je nastopil s šestimi leti, seveda v družinskem krogu Jack-sonov.
Madonna redno zaseda pop lestvice malih in velikih plošč, največkrat vrh. Njeni albumi so redno platinasti, ma-donin vpliv na pop kulturo je izjemen. Preprosto povedano — Madonna je najvplivnejša in najbolj produktivna sila v popularni glasbi današnjega časa. Obenem je nadarjena poslovna ženska. Vse bolj osvaja tudi filmsko sceno in njen dokumentarec. V postelji z Ma-donno je morebiti najboljši dokumentarni film vseh časov. Vzornica milijonom deklet na svetu je in nekaj manj pevkam. Vse, kar naredi Madonna, je velika novica, 33 let ima in njen prvi posel v »pop industriji« je bil: garderoberka v priljubljenem lokalu pop zvezd.
dej o v vodo. Ljubezen vse premaga!
Sobota in nedelja, 5., 6. 10. ob 18. in 20. uri PRIZORI IZ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA -ameriški, komedija. Ironično-grenka zgodba o zakonskerfi vsakdanu. Vloge: Bette Midier in Woody Allen.
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek, 3. 10. ob 20. uri, petek, 4. 10. ob 22. uri, sobota, 5. 10. ob 22. uri GROFIČINE OPOLZKE IGRE - ameriški, trda erotika.
KINO DOM KULTURE
Ponedeljek, 7. 10. ob 20. uri PRIZORI IZ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA — ameriški, komedija. Režija: Paul Mazursky (Klo-šar z Beverly Hillsa) Vloge: Bette Midier in Woody Allen. Nick in Deborah se pripravljata na proslavo 15. obletnice poroke. Otroka sta šla ud doma in odpravita se po nakupih. Ob posebnem vzdušju želi biti Nick iskren in priznali nekdanje skoke čez plot. . . 13. 10. OB 10. URI DOPOLDAN PONOVNO ROBIN HO-OD-PRINC TATOV !!!!!!!
KINO ŠOŠTANJ
Nedelja, 6. 10. ob 20. un v NOČNEM KINU, GROFIČINE OPOLZKE IGRE - ameriški, trda erotika.
Ponedeljek, 7. 10. ob 19. uri ŠTUDENTKA - francoska romantična komedija. MLADINA, FILM ZA VAS!
21. 10. ZAČETEK FILMSKEGA ABONMAJA (VEČ V PRIHODNJI ŠTEVILKI NAŠEGA ČASA)!
KINO »DOM« MOZIRJE
3. 10 - MAŠČEVANJE ZA MAŠČEVANJE, ameriška kriminalka
5. in 6. 10. - BRUTALNA SLAVA, ameriška kriminalka
10. 10 - LEPO NORENJE, francosko-nemški erotični
KINO »JELKA« NAZARJE
5. in 6. 10. - PTIČI NA ŽICI, ameriški akcijski KINO »LJUBNO«
5. in 6. 10. - MAŠČEVANJE ZA MAŠČEVANJE, ameriška kriminalka
# * * j;
I fe « » « * * i.1.* * A » *
teL 883 481, 888 480
usfizhn ocjtas, ocjtas v noi aas
TELICO SIMENTALKO, brejo, prodam. Andraž 74, © 888-136. ZAMENJAM ENOSOBNO STANOVANJE za dvo in pol sobno. © 852-444 popoldan. INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ PFFAF, stružnico za izdelavo balkonskih ograj, prodam. © 0602-55-699. PREKLICUJEM VOZOVNICO na ime Simon Krebs, na relaciji Šalek—Gorenje.
LOKAL V TRETJI FAZI, 40 nr
na Kardeljevem trgu v Velenju, prodam. © 856-871 ali 851-292. PREKLICUJEM VELJAVNOST VOZOVNICE na relaciji Studence—Gorenje na ime Alojz Škaflek.
PERZIJSKO MUCO. modro krem barve, staro 1 leto, zaradi selitve prodam. © 856-837. V VELENJU, ŠALEK GORICA, prodam polovico dvojčka, 150 m2. © 858-265. GARSONJERO V ŠOŠTANJU PRODAM. © 831 -146 zvečer.
FIAT 126, letnik 1977, registriran flo 7/92, prodam za 850 DEM. © 858-265.
UČITELJICO KLAVIRJA iščemo za privatno učenje 10 letne deklice. Ima veselje do glasbe in poseduje klavir. Prosimo, pokličite © 852-996.
HIŠO NA GORICI, industrijski šivalni stroj za slepi šiv ter stajico in stolček za otroka, prodam. © 851-292.
KOMPLET OPREMO ZA DNEVNO SOBO, prodam. Cena po dogovoru. © 853-226 popoldne.
TOPLOTNI ŠTEVEC Schinzel in Video recorder Panasonic NVG-45, prodam. © 856-318. ZASTAVA 101 Skala 55, letnik december 1989, garažiran,-prodam.
NOV TOPLOTNI IZMERJE-VALEC (35.000 kcal), ohišje je cinkano, cevi so bakrene, prodam. Cena 16.000 din. © 893-808.
IŠČEM AKVIZITERJE za pro
dajo novega proizvoda. © 850-552.
HIŠO V TRETJUFAZI GRADNJE, gospodarsko poslopje in 30 arov zemlje prodam. © 882-379 zvečer.
RENAULT 4 GTL, letnik 1981, registriran do II. 9. 1992, prodam. Cena po dogovoru. © 882-721.
KRAVO SIVO RJAVO BREJO
4 mesece, prodam. Jože Meklav, Rečica 35.
LJUBKI PERZIJSKI MUCKI,
črne barve z odličnim rodovnikom, iščeta novi dom, cena 350 DEM. ©891-149 ali 888-113. ZAMRZOVALNO OMARO, staro 1 leto, ugodno prodam. Informacije po telefonu © 856-672, dopoldne.
CDI UNIVERZUM Ljubljana razpisuje tečaje tujih jezikov (ang., nem., ital., frane., španski, ruski) v Velenju. Informacije na tel. 853-137.
ROLETE IN ZALUZIJE, za
vse vrste oken in vrat, izdelujem in montiram. ® (063) 24-296.
ZAHVALA
Brez slovesa nas je dne 20. 9. 1991 tragično zapustil dragi sin,
brat in oči
Miha Goličnik
roj. 1954—1991
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, krajanom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, izrečena sožalja ter spremstvo na njegovi prerani zadnji poti.
Hvala govornikom, g. Kaplanu za opravljen obred.
Žalujoči:-mama, bratje, sestri in sin Vojko.
Skromnost, delo in trpljenje. Tvoje bilo je življenje.
V SPOMIN
Francu Grudniku
iz Gaberk pri Šoštanju 1. 10. 1986-1. 10. 1991
Skupaj smo preživljali dobro in zlo, pa vendar je bilo lepo. Žalujoča: žena Trezi in vsi njegovi.
0
Ji*.
1	É
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in sestre
Ivanke Zagoršek
15. 1. 1920-17. 9. 1991
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, za darovano cvetje in sveče, izraze sožalja, pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala velja tudi dr. Zupančiču za dolgoletno zdravljenje, govornikoma, pevcem, duhovnikoma za opravljen obred ter vsem sodelavcem.
VSI NJENI
ELEKTRIČNI	AGREGAT
4500 W, malo kotno brusilnico in žepni računalnik s trakom, vse novo, prodam. © 854-304 zjutraj ali zvečer.
HIŠO V CENTRU ŠOŠTANJA,
z dvema poslovnima prostoroma, mestno centralno in telefonom, prodam. © 882-825. GOSTIŠČE GRAČNER, Radeče, išče mlado dekle za strežbo za določen čas. Hrana in stanovanje v hiši. ©0601-81-666.
4J' d>ogiß3C&
Blaž Koren, roj. 1969, Silova št. 30 in Metka Gril, roj. 1967, Lož-nica št. 18, Milan Šojat, roj. 1968, Velenje, Šolnova c. št. 6 in Mateja Mravljak, roj. 1968, Velenje, Uriskova c. št.' 19, Mirsad Mušič, roj. 1965, Živinice Donje št. 301 in Nedžija Durakovič, roj. 1971, Velenje, Zidanškova c. št. 6.
SMRTI
Mihael Goličnik, roj. 1954, Bele vode št. 26, Franc Kočar, roj. 1918, Celje, Švabova ul. št. 4, Avguštin Lenošek, roj. 1915, Rečica ob Paki št. 57. Neža Pušnik, roj 1910, Polzela št. 18, Jožefa Agrež, roj. 1918, Žalec, Savinjske čete št. 2, Viljem Koren, roj. 1938, Celje, Škavrčeva 0/a, Nikolaj Roje, roj. 1932, Drešinja vas 54, Ljudmila Potočnik, roj. 1921, Žalec, Velenjska c. št.'2.
Trgovina z mešanim blagom
Koroška 8 c, Velenje Tel.: 855-998
LIR
Trgovina z gradbenim materialom
Tel.: 063/855-646, odprta od 6. do 18. ure, sobota od 6. do 15. ure
niu
MOJCA ZUPANČIČ
Vreča rje va 1, Žalec Tel.: 063/857-379
ZA VAS SMO PRIPRAVILI
LEPO IZBIRO:
• ženskih uvoženih poročnih oblek, ki jih lahko kupite aH le izposodite
0 modnih dodatkov
0 sprejemamo tudi naročila za šivanje po meri
DELOVNI ČAS: od 13.-18.
ure.
AVTO MASTNAK
Partizanska 7, Velenje Telefon: 855-380
—	obnova zavornih oblog in sklopk
—	montaža in uravnovešenje koles
menjava olja in filtra
—	rent a car
—	velika izbira rezervnih delov in opreme
Kupljene dele vam tudi vgradimo — HITRO, KVALITETNO IN POCENI (na 2 čeka). Delovni čas: od 8. —18. ure, ob sobotah do 13. ure.
tit J~L
Dežurstva
Zdravstveni dom Velenje: Zdravniki:
Četrtek, 3. oktobra — dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Renko, nočni dr. Vrabič D. in dr. Bezlaj
Petek, 4. oktobra — dopoldan dr. Vrabič, popoldan dr. S. Popov, nočni dr. Jonko in dr. Pirto-všek
Sobota, 5. oktobra in nedelja, 6. oktobra — dr. Kočevar, dr. V. Vrabič
Ponedeljek, 7. oktobra — dopoldan dr. V. Renko, popoldan dr. Mijin, nočni dr. Menih in dr. Zupančič
Zobozdravstvo:
V nedelin 6. oktobra — dr.
Vlasta Šterbenk, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. Lekarna:
Ob sobotah in nedeljah je odprta dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 4. oktobra do II. oktobra
—	Milan Matko, dipl. veterinar, Topolšica 15, tel.: 891-166.
Veterinarska postaja v Mozirju:
Do 6. oktobra — Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-410. Od 7. oktobra do 13. oktobra
—	Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubka, tel.: 831-219.
IV. bicikl rally invalidov občine VELENJE »Memorial Rudija Zaleznika«
bo v soboto, 5. oktobra, ob 16. uri na stadionu ob jezeru.
Vabimo vse invalide, zlasti pa invalidke, vseh starosti, da se udeležijo naše že tradicionalne rekreacijske prireditve. Tekmovanje bodo popestrili tudi paraplegiki s hitrostnimi vožnjami z invalidskimi vozički.
Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli podprli našo humano prireditev.
INVALID TVOJ PRIJATELJ!
DRUŠTVO INVALIDOV VELENJE
Potrebeiiete
JVal
v „
cai
à.OXfT
NISMO MOČNEJŠI^ SMO PA UGODNEJŠI
Hrastovec 24 VELENJE
-Nudimo vse vrste posredniških del, -proizvodnjo kovinskih izdelkov, -prodajo na debelo^ -sé in še pa še t	^
■PRODAJO PREMOGA PO NAJKONKURENCNEJSIH CENAH TODI NA OBROČNO ODPLAČEVANJE S PREVOZOM ALI BREZ TrI.fax : 063 893-715 od 7.oo - 15.oo izjemoma tudi brez časovnih omejitev
EORI
PORI
PORI
PORI
PORI
RD Paka Šoštanj in turistično društvo prirejata ob občinskem
dne 5. 10. 1991 od 16.00 do 19.00 ure.
LOV NA VELIKO RIBO
Zbor ribičev ob 15.00 pri Ribiški koči v Šoštanju.
Štartnina z malico 100 din.
Tekmuje lahko vsak občan z ustreznim priborom.
NAGRADE:
1.	letna ribolovnica
2.	1000 din
3.	srajca ter več praktičnih nagrad
Vabljeni in dober prijem!
Novemu stanovanjskemu zakonu ob rob
Kako odkupiti stanovanje v >Indijahcu<?
Prejšnji teden je bil sprejet dolgo napovedovani Stanovanjski zakon, ki prinaša v našo družbo veliko sprememb na področju lastništva do sedaj tako imenovanih družbenih stanovanj. Čeprav smo imeli navadni državljani, ki se bomo morali v prihodnosti odločiti, ali bomo odkupili svoje stanovanje, pri njenem oblikovanju bolj malo možnosti, se nam porajajo številna vprašanja. Stanovanjski zakon še *hi dokončno oblikovan, sledi še med-zborovsko usklajevanje, ki lahko prinese še marsikatero spremembo, prav drastične pa ne. Eno je torej jasno. V tej vedno bolj obubožani družbi in sploh v vrstah do pred nedavnim imenovanim delavskim razredom je še veliko nejasnosti. Ljudje v večini primerov vedo le to, da bodo pogoji za odkup stanovanja dokaj ugodni, rok odplačila dovolj dolg (do 20 let),
vendar pa bo potrebno v 60 dneh po podpisu pogodbe za odkup stanovanja vplačati 10 % ocenjene vrednosti stanovanja. Tu bo že prvi problem. Marsikdo, ki bo svoje stanovanje želel odkupiti, bo težko prišel do tega denarja, s krediti pa tako vemo, kako
Je- _
Se huje je, če se moraš odločiti za odkup stanovanja v stanovanjskem bloku, kije ena od napak preteklosti. Eden takšnih je v Velenju tako imenovani »Indijanc« ali »Papagaj« na Jenkovi 9. Ko je dobil tako simpatičen vzdevek, sploh prvi, so se že kazali prvi znaki dokaj nepremišljene lokacije in gradbenega načrta. V marsikaterem stanovanju je življenje res indijansko. Blok je bil zgrajen na stari strugi reke Pake, zato se je kmalu po vselitvi prebivalcev pričel teren sesedati. V stanovanjih so bile hitro opazne prve raz-
poke, v marsikaterem tudi veliko vlage, ki je še posebej pereča jeseni in pozimi. O tem je bilo že veliko napisanega in povedanega, razreševanje tega problema pa ni tako lahko. Pogledati ga je mogoče iz več zornih kotov. Stanovanjska gradnja se je močno ustavila in nadomestnih stanovanj ni, že pri sanaciji posameznih, najbolj prizadetih stanovanj so nastopale težave. Stanovalce je bilo potrebno vsaj za nekaj časa izseliti. Denarja za vzdrževanje družbenih stanovanj je v zadnjih letih vedno premalo in tudi tu je eden izmed vzrokov, da se v »Indijancu« bolj počasi premika. Blok ni star, zato je že samo razmišljanje o rušenju »pregrešno«. ..
Že kar nekaj časa so bile ukinjene Samoupravne interesne skupnosti in med njimi tudi stnaovanjska. Sedaj so ta vprašanja v nadležnosti
Sekretariata za javne gospodarske dejavnosti na Skupščini občine Velenje. Tu so mi povedali, da se tu in tam še sanira kakšno stanovanje, problem pa je ravno v začasni preselitvi stanovalcev. Trenutno je upravljalec bloka še skupnost stanovalcev, skoraj gotovo pa bo po novi zakonodaji upravljanje prevzel RLV, ki je večinski lastnik stanovanj. Verjetno bo novi upravljalec ponudil stanovalcem možnost odkupa stanovanja, veliko vprašanje pa je, ali bodo sedanji stanovalci zato. Tu pa tiči še ena zanka. Dosedanji najemniki imajo poleg predkupne pravice še dodatne ugodnosti. Zelo velika je JO % zmanjšana cena stanovanja, če se odločiš za odkup stanovanja, v katerem že živiš. Odločitev stanovalcev je torej kljub slabemu stanju stanovanj težka.
bš
Center srednjih šol Velenje
Obisk Petra Venclja s sodelavci
Pred tednom dni se je na Centru srednjih šol v Velenju mudil republiški minister za šolstvo in šport dr. Peter Ven-celj s sodelavci. To je bil v tem letu že njegov drug obisk na omenjenem centru, vendar je bila tema tokratnega drugačna od spomladanskega: bodoča organiziranost centra v skladu z nedavno sprejetimi novimi normativi in standardi.
Člane učiteljskega zbora je poleg jnožnosti nove organiziranosti (ali javni zavod z enim ustanoviteljem, javni zavod z več ustanovitelji, več zavodov združenih v skupnost zavodov ali pa javni zavod z enotami) zanimalo, kako je z normativi, financiranjem dejavnosti glede tako osebnih dohodkov kot materialnih stroškov. Ničmanj zahtevni pa niso bili pri iskanju odgovorov na vprašanja investicijskega vzdrževanja in opremljanje šol, kar je za opravljanje kakovostnega pedagoškega in vzgojnega dela prav tako pomembno.
Minister Vencelj in njegovi sodelavci najbrž z odgovo-
rom, da se morajo družbene dejavnosti prilagajati zmožnostim gospodarstva udeležencev delovnega sestanka ni najbolj zadovoljiv. Gotovo mnogo bolj z obljubo o poračunu, ki pa bo selektiven z ozirom na sistematizacijo posamezne šole. Tega naj bi učitelji dobili v štirinajstih dneh oziroma treh tednih po dostavljenih zahtevanih podatkih.
Le tako se bo ohranila
Po kosilu si je republiški minister za šolstvo in šport s /vnrotno sodelavci ogledal še deloviš- UPlClTla ča na Rudniku lignita Velenje, kjer se izobražujejo učenci Centra srednjih šol, v krajšem pogovoru pa se je zadržal še pri predstavnikih rudnika. Med drugim ga je na delovnem obisku v velenjski občini sprejel še predsednik občinskega izvršnega sveta Franjo Bartolac.
Telefonija v Šmartnem ob Paki
4006 DEM
za priključek
Velenjčani smo od sobote dalje bogatejši za prvi zasebni gasilski muzej »Valenci«. Slavnostnega odprtja se je udeležilo veliko gostov od blizu in daleč, ki so si po uvodnem nagovoru Mihe Valencija in predstavitvi muzeja ter po kulturnem programu z zanimanjem ogledali razstavljene starine gasilske opreme in orodja. Miha Valenci je primerke, ki jih praktično po gasilskih domovih ni več možno najti, iskal po raznih krajih Slovenije. Posebej ponosen je na zelo stare ročne brizgalne, ki kljub častitljivim letom še delujejo. Z zbiranjem teh starin, včasih tako potrebnih gasilskih pripomočkov, jih je Miha Valenci gotovo rešil propada. V omenjenem muzeju Valenci razstavlja še vso kovaško orodje, ki mu je služilo, ko je še opravljal ta poklic.
Objekti, v katerem bo poleg muzeja še avtomobilski salon Avtoservisa Meh, je bil zgrajen pred kratkim, zgradili pa sta ga družini Valenci in Meh.
Od srede do sobote pr$d-prejšnji teden je med novimi naročniki telefonskega priključka v Šmartnem ob Paki vrelo kot v panju. Na pogo^ vorih v prostorih tamkajšnje krajevne skupnosti so namreč izvedeli, koliko jih bo veljal priključek in kakšni so plačilni pogoji.
Člani in vodstvo krajevne skupnosti se zavedajo, da je cena 4006 DEM za telefon (v to ceno ni vključen izkop in zapis jarkov na sekundar-cu ter telefonski aparat) visoka, toda po njihovem mnenju vsemu navkljub še vedno ugodna. Prizadevali so si sicer s celjskim PTT-jem naložbo na več burnih sestankih zmanjšati, vendar več kot so uspeli, ni šlo.
Bolj kot cena za priključek so dvignili »temperaturo« plačilni pogoji. Namreč! Do konca lanskega leta in do letošnjega marca so naročniki za »okno v svet« plačali 2100 oziroma 2047 DEM (odvisno od dneva plačila obroka) in je torej žnašal njihov dolg za naložbo še okrog 2000 DEM. Če so jih plačali do ponedeljka ta teden, jim je PTT priznal 13 din za tečaj marke.
Od tega dne dalje pa obračunava marko po borzni vrednosti. Novi naročniki so imeli na voljo praktično le štiri dni, da so kakor so vedeli in znali rešili veliko denarno zagato. Večini je uspelo.
Za tiste, ki tega bremena iz objektivnih razlogov niso
zmogli, je krajevna skupnost najela dvomesečni premostitveni kredit. Tečaj marke bo tudi za te ostal enak (13 din) le s to razliko, da bo za koristnega tega za dobo enega meseca brezobrestni, drugi pa bodo morali za dvomesečno kreditiranje plačati še 10 odstotne obresti. Tisti, ki so si prizadevali to naložbo vendarle pripeljati h končnim dogovorom zatrjujejo, da so plačilni pogoji zelo ugodni in škoda bi bilo, če bi si kateri od 240 novih naročnikov premislil.
Ob tem je treba omeniti še obveznice celjskega PTT-ja v vrednosti 625 nemških mark.
Novi naročniki jih bodo lahko vnovčili v naslednjih treh letih, dobili pa jih bodo v roke takoj, ko bodo do izvajalca del poravnane vse obveznosti.
Akcija za razširitev telefonskega omrežja je že stekla. Po prvotno dogovorjenih rokih — ti še vedno veljajo — naj bi dve tretjini novih naročnikov dobilo okno v svet že konec tega leta, preostala tretjina pa najkasneje do marca 92.
Morda ob tem še to: za naložbo so se dogovarjale tri krajevne skupnosti. Poleg Šmartnega ob Paki še Letuš in Gorenje. Zaradi neučinkovitosti skupnega gradbenega odbora, so pred nedavnim predlagale PTT-ju sklenitev pogodbe z vsako krajevno skupnostjo posebej.
B. Mugerle V muzeju je kaj videti
MILIČNIKI SO ZAPISALI
OSKRBEL SE JE Z VINOM IN OLJEM
Med 21. in 24. septembrom je nekdo vlomil v zaklenjeno klet na Tomšičevi 10 b v Velenju. Iz kleti V. S. je odnesel zaboj vina in zaboj jedilnega olja. Poskrbel je za kratek čas zase, pa tudi za tanjšo denarnico lastnika, ki bo tako moral v trgovino po blago še enkrat.
KOLO ZAMENJALO LASTNIKA
Prejšnji ponedeljek, med 15. in 23. uro, je J. Š. iz Velenja pustila svoje kolo modre barve na Šaleški cesti 3 v Velenju. Njeno odsotnost je izkoristil doslej neznani dolgoprstnež in ji odpeljal prevozno sredstvo, ki danes ni prav poceni.
LAŽJE TELESNO POŠKODOVAN OTROK
Sredi prejšnjega tedna je voznica osebnega avtomobila Danica Turinek (29 let) iz Lepe njive pri Mozirju vozila po stari cesti Lokovica—Šoštanj. Ko je pripe-
r
ljala do stanovanjske hiše št. 145 sc je srečala z voznico kolesa z motorjem S. B. iz Lokovice. Srečanje je bilo preozko in pri trčenju je voznica kolesa z motorjem padla po vozišču ter pri tem za-dobila lažje telesne poškodbe. Miličniki so ugotovili, da je vozila brez potrdila o znanju' cestno prometnih predpisov.
ODPELJAL OTROŠKO KOLO
Prejšnjo sredo, med 14. in 19. uro je P. R. iz Velenja pustila svoje kolo v hodniku stanovanjske hiše. Pred neznanim storilcem ga očitno ni preveč dobro zavarovala, kajti našel gaje in ga odpeljal.
PORISAL DESNO STRAN AVTOMOBILA
Podzemne garaže na Kardeljevem trgu 3 v Velenju so očitno kot nalašč za tiste, ki jim gredo »na živce« novi ali malo boljši avtomobili. Ne mine skoraj tedna, ko ne bi miličniki dobili kakšne prijave o kakšnem porisanem avtomobilu, parkiranem v teh prostorih. Tako je bilo tudi v
noči iz 25. na 26. september, ko je nekdo z ostrim predmetom po desni strani porisal Hundaya, last U. D. iz Kardeljevega trga 3 ter iz 27. na 28. september. Tarča nagajivosti in objestnosti je bil tudi tokrat Pony Hunday, last R. I., prav tako iz Kardeljevega trga v Velenju.
126 P OSTAL BREZ ZVOČNIKOV
H. B. iz Velenja se je prejšnji petek med 23. in eno uro zjutraj naslednjega dne mudila v Plešiv-cu. V tem času je do njenega 126 P pristopil neznani storilec. Všeč so mu bili zvočniki avtoradio, zato jih je odmontiral. Ker mu brez avtoradia ne bi prišli najbolj prav, je poskušal odtujiti še glavni predmet. Pri tem pa ni imel posebne sreče. Rekel si je: bolje nekaj kot nič in jo popihal z zvočnikoma neznano kam.
AVTOMOBIL NI NAJ. PRIMERNEJŠI PROSTOR ZA HRANJEVA-NJE DENARNIC
O tem se je zelo dobro prepričala V. M. iz Velenja. Minulo nedeljo je med 18. in 19. uro pustila v »Jugecu«, parkiranem pri stanovanjski hiši na Graškogor-
ski 42 v Velenju, denarnico z osebnimi dokumenti in nekaj denarja. Ob vrnitvi je ugotovila, da je ostala brez enega in drugega.
ČE ŽE, POTEM ...
V	noči iz 28. na 29. september je podzemno garažo na Kardeljevem trgu 6 v Velenju obiskal neznanec. Pri pregledovanju »terena« se je ustavil pri tam parkiranem osebnem avtomobilu, last P. F. iz Velenja. Zasrbeli so ga prsti in iz avtomobila je odnesel, kar je lahko: radiokasetofon, akumulator, usnjeno torbo z zidarskim orodjem, razdelilno kapo, svečke in nekaj drobnega orodja. Za nameček je z vrat odmontiral še vzvratno ogledalo.
NEPOVABLJEN GOST V NEDOGRAJENI HIŠI
V	noči iz sobote na nedeljo, prejšnji teden, je do nedograjene stanovanjske hiše v Lazah pri Velenju prišel neznance. Na garažnih vratih je razbil steklo, prišel v notranjost prostora, pri zapuščanju tega pa so izginili tudi večnamenska električna žaga in nekaj manjših predmetov. Lastnik P. V. iz Velenja jih bo pri nadaljevanju del pri hiši zagotovo zelo pogrešal.
»UVIDEVEN« NEZNANEC
V noči iz 27. na 28. september seje nezrtani storilec v podzemni garaži na Stantetovi 12 v Velenju lotil osebnega avtomobila, last Z. S. iz Velenja. Odmontiral je vsa štiri kolesa, nazaj pa je privil dva stara. Do oškodovanke je bil toliko »uvideven«, da ji je pustil tudi dvigalko, s katero je svoje delo opravljal.
126 P OSTAL BREZ DVEH KOLES
Tako »dober« kot je bil neznani storilec pri prej opisanem primeru pa zagotovo ni bil nepridiprav, ki se je na podoben način lotil pod nadstreškom pošte v Šoštanju parkiranega 126 P. Vozilo je ostalo brez obeh levih koles. To nenaročeno delo bo lastnika avtomobila C. K. iz Šoštanja stalo kar nekaj denarcev.
KOLESAR IZSILJEVAL PREDNOST
Začetek tega tedna za voznika osebnega avtomobila Alojza Jan-žovnika (45 let) iz Prihove pri Nazarjah ter voznika kolesa Franca Brdnika (61 let) iz Šmartnega ob Paki ni bil najbolj spodbuden.
Brdnik se je okoli 9.45 ure peljal s kolesom iz smeri železniška postaja proti križišču z regionalno cesto. Pripeljal je do križišča. Ne da bi se prepričal, če lahko vožnjo nadaljuje, je zapeljal vanj, pri tem pa izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila Janžovniku, ki je pripeljal iz smeri Letuša. Ta ga je zbil, pri padcu na asfaltni površini pa je Brdnik zadobil lažje telesne poškodbe. Pomoč je poiskal v zdravstveni postaji v Šmartnem ob Paki.
NOČ PRESPAL V PROSTORU ZA PRIDRŽANJE
Ta ponedeljek, okoli 17. ure, so miličniki ustavili voznika kolesa z motorjem M. I. iz Velenja. Vozil je po magistralni cesti, žal pa, kot so ugotovili, ne sam. Ker je bil vinjen, so mu miličniki prepovedali nadaljevanje vožnje. Za njihovo opozorilo se M. I. seveda ni zmenil. Možem postave ni preostalo drugega kot da so mu do izstreznitve odredili prostor za pridržanje. Da drži pregovor, kdor ne uboga, ga tepe nadloga, pa mu bo zagotovo objasnil sodnik za prekrške. Tudi R. P. čaka enaka usoda, saj je tudi ta moral zaradi enakega prekrška prespati noč na postaji milice.