Obisk Nf. 11 el. Kralja in Cesarja I Avagene* pri Duceju u Hlbanifi Preusmeritev Javnih del ▼ skladu z vojnimi potrebami VeUk dar Sicilijanske banke Z navdušenimi manifestacijami je albanski narod izpričal svojo vda nost in zvestobo do Vladarja in Italije Tirana, 12. maja. u. V soboto je počastil s Svojim obiskom albanski narod Nj. Vel. Kralj in Cesar Viktor Emanuel. Albanski narod je navdušeno pozdravil svojega vladarja in izkoristil to priliko, da ponovno izrazi svojo vdanost in zvestobo. Sprejema visokega gosta je prisostvoval tudi Zunanji Minister grof Galeazzo Ciano. Nj. VeL Kralja in Cesarja je pozdravil potem, ko so mu po narodnem običaju ponudili kruha in soli, tiranski župan Toči. Številna množica, ki je prisostvovala sprejemu, je priredila vladarju viharne ovacije. Predsednik albanske vlade Verlaci pa je izdal na albanski narod poseben proglas, v katerem poudarja radost vsega albanskega naroda, da more neposredno izraziti svojo vdanost in zvestobo Kralju in Cesarju, Du-eeju in Italiji. Po svečanem kosilu, ki je bilo prirejeno v kraljevem dvorcu, je Nj. Vel. Kralj in Cesar sprejemal predstavnike oblasti in razne deputacije. Predsedniku albanske vlade je Kralj in Cesar izrodil milijon lir za dobrodelne ustanove v krajih, ki so zaradi vojne največ trpeli. Poklonitev verskih poglavarjev Tirana, 12. maja. a Nj. Vel. Kralj m Cestar je prebil včerajšnji dan deloma v albanskem glavnem mestu, deloma v Draču. Nato je s svojim spremstvom kreni1 v južno Albanijo, v kraje, kjer so se še pred kratkem razvijale srdite borbe. V Tirairri je včeraj obiskal vse tri glavne cerkve. Spotoma mu je velika množica ljudstva spet priredila navdušene ovacije. V Kraljevom spremstvu so bil-i tudi grof Galeazzo dano, gerier&flrti namestnik Jaco-mim. Ptedsedrr-k albanskega ministrskega sverta Ver!-aoi in druge ugledne o»ebrtos(ti. Kralj je bi»l najprej v stan mo^eji. ki jo je Bgradfl še Suflejmđn pasa. ki je rudi pokopan na turškem pokcoališčn okrog cer- kve SvetT*5e je trnlo okrašeno z dragoceni tth ) nr| >j i v£*a.Trr~ Pre»d srveri^šoem s*r Vlad«t-j» pmTdrsiv&M prvaki klamflfee občine, sekte Bedcta^tev. rm^Tmanske latfruroe rjrgBrrraa-cfje, ki <+ru*?e osebnosti. Vrhovni rmrfti je lun/M Vladarju dofvrVsi muslimanski Arabci v Italiji dvigajo svoj glas v energičen protest proti nagnusni tiraniji Angležev v njihovih deželah. Iračani, Sirijci, Libanonci, Egipčani, Palestinci ter Indijci izražajo svojo popolno si ozn ost s ponosnimi brati v Iraku in pozivajo vse Mohamedovo ljudstvo, naj jih podpre v njihovem boju. V tem trenutku obračajo v Italiji bivajoči muslimani svojo vdano in zaupno misel bolj nego kdaj Duceju Fašizma, ki je v vsakem času podpiral aspiracijo islamskega sveta.« Visoki Komisar je določil cene najvažnejšim življenjskim potrebščinam Ljubljana, 12. maja. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je določil maksimalni cenik št. 1., veljaven od 12. maja. Cenik je zelo obširen, ker obsega vse življenjske potrebščine. Danes priobčujemo iz njega samo cene glavnih življenskih potrebščin. Cenik velja za prodajo na. drobno in na debelo. Kruh lz enotne moke v kosih: do 100 gr 5.80 od 100 do 200 gr 5.40 od 200 do 500 gr 5.20 od 600 do 1000 gr 5.— navadne testenine iz bele moke 17.50 pšenična moka 0 9.50 enotna moka. 5.50 fina koruzna moka 4.75 koruzni zdrob 5.50 ril 15.20 fižol nizek tn visok od * «n 8.50 do 10.— din kg * ■ din kg din kg din kg din kg din kg din kg din kg din kg din kg din kg krompir 2.50 din kg jedilno olje 25.25 din Liter čajno maslo 60.— din kg navadno maslo 54.— din kg sveža slanina 31.— din kg sol j ena slanina 35.— din kg prekajena slanina 40.— din kg mast mesarska 38.— din kg mleko 3.50 din kg sladkor sipa 18.50 din kg sladkor kocke 20.50 din kg meso sveže volovsko, sprednji del 20.— din kg zadnji del 22.— din kg meso kravje, prednji del 19 — din kg zadnji del 17.— din kg meso telečje, sprednji del 22 — din kg zadnji del 25.— din kg svinjina, sprednji dei 28.— din kg zadnji del 31.— din k?r Oe se prodaja, meso brez kosti, je novo- Ijeno zvišanje cen do največ 25 Sestanek Hitler - Stalin? L'cccupazione delle Cidadi completata*. Trtfppe italiane suHa Zea, la Serfanto, Sira e Micano — Dne incrociatorl eoiptlM da bosnbardieri tedesehi nel Mediterraneo occidentale — Dne velivoli nemiri distrutti Po amerilkih vesteh, ki jih Berlin ni demantiraj se pripravlja nov dalekosežen dogovor med Nemčijo in Rusijo H Onardere Generale deOe Forse Arma-ft» cOmimic* la data del 11 maglio ii mng-bolettino d5 grnlerra No. 340: unitd da bombardamerto hannO rlpetcrtameirte »ttaceato ima formazione navmle nemiea nel Mediterraneo oeciden-talrr Doe meroetetori •ono stati grave-mend coipttt. Un velrvolo nemieo e stalo Durante nn'inenrsioiie 61 velivoli del C A. T. Bo Malta, nn idro volante tipo Sunderland e stnto ineendiato. E* stato recuperato nno dei nostri velivoli da to come abbattuto durante la bat-tagiia aero - navale citata nel Bollettino No 338. Neir Africa settentrionale cOntinua, eon successo 1'azkme di nnita italo-tedeSche ncdla Zona dl Soli um. Nell' Egeo abbiamo »bareato noatri r%-parti nelle isole Zea, Serfanto, Sira e M»-cono completando coM P Occupazione del gmppo delle Cicladi. Nell'Africa orientale note vole attiviU di artigiieria nel »ettore di Alagi; mina« novita di rili evo nesli altri aettori Aerei nemici hanno effettuato nn' in-cursione snll* aeroporto di Otania: qual-che da nno, alcume vttime. Otočje Cikladov do kraja zavzeto New Tofk, 12. maja, d. Londonski »News Cbronicle« je objavil vest, ki naj bi Izvirala iz nemškega vira, da ae name-*rava Vonja in kancelar Hitler v kratkem Sestati s Stalinom. Da sestanka naj bi prišlo v prihodnjih tednih. Nemški veleposlanik v Moskvi naj bi bil prejel nalog, da pripravi vse potrebno za ta sestanek. Baje naj bi se bil Hitler odločil staviti Stalinu predlog za nemško-rusko sedelo-vanje za daljšo dobo. Rusija naj bi dobila proste roke na Daljnem Vzhodu nasproti Japonski in Indiji, obenem pa naj bi se svobodno polastila nekih luk v Perzijskem zalivu in Iranu. Za to pa bi se morala obvezati, da svojih evropskih meja ne bo skušala prestaviti še dalje proti zapadu. V Ameriki je to vest razširila tudi agencija International News Service. Nemški diplomatski kroffi so zavzeli do nie zelo rezervirano stališče. Zaenkrat v Berlinu še ni bila demantirana. Moskva, 12. maja. s. Vrhovni sovjet je na svoji poslednji seji sklepal tudi o preureditvi sovjetske diplomacije. Včeraj je bil o tem izdan poseben dekret, ki je ie stopil v veljavo. V diplomatski stalež so se z njim uvedle enake položajne stopnje in naslovi, kakor jih pozna vsa mednarodna diplomatska služba Dokončna razmejitev med Rusijo in Finsko Moskva, 12. maja. s. Mešana rusko-finska komisija za določitev novih meja med ZSSR in Finsko je zaključila svoje delo. Določene so bile finsko-ruske meje v smislu pogodbe med obema državama, kakor je bila sklenjena 12. maja 1940. Obe vladi sta tudi že ratificirali protokol s popisom novih meja in priložene zemljopis ne karte. lanske čete na otokih Zea, vala 2 križarki na zapadnem in Mikonosn — morju — Dve letala poSkodo* letali uničeni Glavni stan Italijanskih Oboroženih 8D |a objavil IX maja naslednje S40, vojno poročilo: Nade bombniSke edlntce so večkrat po vrsti napadle na zapadnem Sredozemskem morju neko sovražno pomorsko formacijo ter hudo zadele dve krizarkL Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. V teku napada letal nemškega letalskega zbora na Malto je bil hidroplan tipa »Sunderland« zažgan. Eno izmed naših letal, ki je bilo označeno kot sestreljeno ▼ teko letalske pomorske borbe, omenjene v vojnem poročilu št, 338, je bilo rešene* V Severni Afriki se z uspehom nadaljnje akcija italijansko-nemskih edinle na področju Soli uma. Na Egejskem morja so se Italijanski oddelki Izkrcali na otokih Keos, Siphnos, Sy-ro in M ikon os, zaključujoč s tem okupacijo otočja Cikladov. V Vzhodni Afriki je bila v odseku pri Alagiju znatna aktivnost topništva; z dragih odsekov nI nič posebnega poročati. Sovražna letala so izvršila napad na letališče v Kataniji. Bilo je nekaj škode in nekaj človeških žrtev. Pomen Egejskih otokov T urin, 12. maja, a V rx/ročiIu c- strateškem pomenu zaseden'h Egejskih otokov podčrtava »S ta. m pa« da so pomembne rudi o^spodarske koristi zasedbe, kajti z njo se je odprla nova pot za oskrbovanje, ki bc zelo razbremenila železnice in rečni promet. Če bi se zgodilo, da intervenira Ame-nka, bo EvTOpa lahko nadaljevala nemoteno svoje politično in gospodarsko življenje tako, da se bo čeda Me bolj uspešno organizirala ter bo tako kos sleherni »neznanki« na Oceana. Sedaj razpolaga k> salo osi Z ladjedemk^md, ki imajo večjo predukcij-stao sposobnost kot angleške ladjedelnice, kar bo vpltvaSo tudri na pomorski položaj, kjer so naši sovražniki močnejši od nas. Vsi izgledi za uspeh so na strand Osa, ki odpira v Evropi nove možnosti ptroizvednje ki izmenjave. Odbit napad na Bengasi Berlin, 12. maja. a Pozno ponoči dne 10. maja in v noči dne 11. maja so obstreljevali mesto In utrdbe Bengasi dve angleški križarki ln trije angleški rušil cl. Skupine nemških letal so ae takoj dvignile ln napadle sovražne pomorske edinlce v nizkem poletu s bombami največjega kalibra ter so jih hudo poškodovale ter prisilile k begu. Delna evakuacija Aleksandri] e Kopenhagen, 12. maja- a- Po vesteh fz Carigrada so Angleži odredili delno evakuacijo Aleksandri je. Poročilo dodaja, da je Anglija čedalje bolj zaskrbljena zaradi usode Krete im Cipra, ki sta življenjske važnosti za Suez. Petrolejska vojna Z napadam na Irak je Anglija izgubila enega svojih glavnih virov za oskrbo s petrolejem Ameriške žene proti vofni Sirokopotezna akcija ameriških ženskih organizacij proti vojni intervenciji — Posebna deputacija pri veltn New Tork, 12. maja a Narodna ženska organizacija pod predsedstvom gospe Katarine Curtis razglasa, da je priredila obsežno glasovanje v vseh predelih države m je ugotovila, da je 94 % vseh ameriških žensk proti ameriški vojni intervenciji, kakor tudi proti načrtu za unijo med Ameriko ln Anglijo. Neka druga največja ženska organizacija t Ameriki je imela veliko zborovanje, na katerem sta govorila odvetnik Pinchot in pisateljica Katarina Noriš. Oba sta se odločno zavzela za obdržanje totalne ameriške nevtralnosti. Zborovalke so sklenile od poslati v sredo v Washington veliko odposlanstvo 1000 žena, da bodo ob priliki Rooseveltovega govora protestirale proti hJfdflB iot JBoi poHfflrt fBnmšfftaa je prosila tajnika Bele hlse za ta dan aa petminutno avdljenco pri predsedniku Roo-seveltu, New Tork, 12. maja. s. Ameriške oblasti nadaljujejo svojo izzivalno politiko. Zaprla so in prepeljala na Ellis Island PO uradnikov italijanskega paviljona na svetovni razstavi. 200 Nemcev je v enakem položaju. Kljub tei brezobzirnosti pa se ljudstvo ne da vplivati, da bi v večji množini sprejelo misel o neobhodni potrebi interverieije. Italijani, ki so jin zadeli ti ukrepi so sprejeli svojo usodo mirno ln z globokim zaničevanjem nad takim postopkom. Njihova morala je zelo visoka, kar so ugotovili konzuli, ki cesto posečajo Berlin, 12. maja. s. Nemški tisk kaže veliko zanimanje za razvoj položaja na Bližnjem vzhodu. Listi predvsem ugotavljajo, da je Irak s svojim uporom vezal nase znatne angleške sile, ki jih ni mogoče postaviti kam drugam, pa čaprav bi bilo to glede na angleški položaj skrajno potrebno. Pri tem poudarjajo, da se je sedaj pričela prava »petrolejska vojnac in da se arabski svet pripravlja na borbo proti Angliji, da si pribori spet svojo svobodo. V nevarnosti je tudi angleška pot v Indijo. Anglija' je sedaj prisiljena boriti se na 5 ali 6 frontah, na otoku, na Atlantiku, na Sredozemskem morju, na Suezu, na Vzhodu in v Italijanski "vzhodni Afriki. Angleški strategi ne morejo Že nič več svobodno razpolagati z imperialnimi sredstvi. Na , vseh frontah so ojačenja vojske in vojnih i potrebščin skrajno nujna. Obupnim pozi- I vom Ameriki na pomoč se postavlja nasproti realna moč vojnih sil osi. Eden spet prihaja v Afriko. Ustavil se je spotoma ▼ Gibraltarju. Toda kdaj ln kako mu bo sploh mogoče sprožiti novo ofenzivo? Ankara, 12. maja, s. Iz Bagdada poročajo, da je Iraška vladi blokirala naftovode za H alfo ter je s tem odrezala Angležem vsako dobavo goriva. Anglija je tako dobila nov občuten udarec. Iz Iraka je Velika Britanija vsako leto prejemala okoli 5.5 milijona ton petroleja. Ako primerjamo položaj Anglije s položajem Nemčije glede preskrbe s petrolejem, je jasno, da je Nemčija znatno na boljšem. Nemčija razpolaga z znatno proizvodnjo sintetičnega bencina, ki je osnovno jamstvo za kritje nemških potreb, v ostalem pa dobiva Nemčija velike količine petroleja tudi iz Rumu-nije in Rusije. New Tork, 12. maja. s. Na velikem zborovanju, ki ga je organiziral odbor organizacije »Amerika flrst (Najprvo Amerika) v Mlnneapollsu. je govoril tudi polkovnik Lindbergh, ki je v svojem govoru poudarjal, da je usoda demokratskih držav sicer v ameriških rokah, toda Zedinjene države se morajo ne glede na to baviti v prvi vrsti vendarle a svojimi lastnimi zadevami, ne pa se vmešavati v evropske dogodke ter ▼ azijske probleme, ki so šele drugovrstnega pomena. Lindbergh je ostro kritiziral vsakršno Intervencijo, ki bi jo Zedinjene države nameravale crgaiiizirati v sedanji vojni. Svoj govor je Lindbergh zada na bo nabal ameriškemu ljudstvu resnice, ker je bilo ljudstvo že doslej dovolj kompromitirano zaradi delovanja in odločitev angloameri-ških vojnih diktatorjev. Dimitrovu odvzeto bolgarsko državljanstvo Sofija, 12. maja. s. S posebnim dekretom, ki je bil objavljen tudi že v bolgarskem službenem listu je bilo odvzeto bolgarsko državljanstvo dr. Dimitrovu. Bil je na ta način kaznovan, ker je bil vodja sa-botažne organizacije, ki so jo pred kratkim izsledili v Bolgariji. Kakor je znano, je bilo v zvezi s to organizacijo aretiranih v raznih krajih Bolgarije skoraj 200 bu-c& Dr, Dimitrov * zbežal y Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 12. maja mL Ster. 108 Le disposizioni del Segretario del PNF 13 maggio s. Nel Foflio di Dispo-airionl * »tato ci tato 11 f ateista Lorenzo Frattarolo segretario del Oof di Fog*gia ca-dnto erotcamente aul fronte greoe, 11 9 mag-jrlo XIX I Fa*d feinmlnili han no effettnata u na spedizlone alle trappe com-ba t ten ti dl 23.1S4 pacehi contenenti indu-menti estivi di cul 10.785 »ono stati avviati m Greda e 13.340 in Afriea settentrlonale. Le federazioni del Faaci femmlnili di turta Italla hanno inoltre con v oca to pre&so la fe-derazione di Gori zla per i combattenti del fronte Giulio oltre 45.000 indumenti di lana che »ono stati measi a disposlzlone del co-mando della 2* Armata. n comando generale della Gil dintesa con 1-1» ti tu to L.. U. C. E. e con U centro »peri-mentale di ctnematografla ha indetto 11 p rimo corso di ag-gl ornamente per operatori cinematograflci. n corso al quale parteci- | pano fascisti prescelti dal comandanti fe- j derali al e Inrrlato U 2 maggio preaao II comando generale della Gil ed avra la dorata dl quindici giornL II termine per la preaentaalone delle do-mande d'ammlsaione alle colonle eattve del-rAasoclazione faaelsta del puhlico implego e s tato prorogato al 10 glugno ven turo. Al termine delTanno scolastlco non man-chera eni vorra invocare una mallntesa In-dulgenza a beneficlo di coloro che hanno poco studlato. Ogni interessamento in tale smso costituisce una espressione di menta-lita. che e in con tras to nettamente con Ic finalita educative del Regime. I se gre tari federali, comandanti federall della Gil 'hI i segretari del Guf ricordino ai giovani che esclusivamente attraverso U me rito acqui-sito nello studio si ha il diritto alla promo-zione scolastica. Ogni indulgenza al riguar-do da chiunque promossa devessere respin-ta e punita. Donne Sasciste da Trieste sono partite da Lubiana In visita di congedo all'Ecc. V Alto Commissario — Flori alle tombe dei soldati italiani morti nell'ultima guerra mondiale Lubiana, 11 maggio Ieri mattina le donne fasciste del Fa^clo femminile di Trieste, che dal giorno dellen-trata delle nostre truppe si trovavano a Lubiana con i nuelei di asslstenza Lstituiti dal Fascio Femminile di Trieste, avendo portato a Compimento il loro compito, si sono presentate in visita di congedo all'Ecc. 1'Alto Commissario. L'opera svolta di questo volunteroso ed entusiasta gruppo di donne fasciste in mez-zo alle nostre truppe e stata particolar-roente apprezzata dalle Autorita militarl ed pntuslastlcamente accolta dalle truppe. — L'Ecc. 1'Alto Commissario Grazloli si e vi-vamonte compiaciuto con le camerate. per it lavoro delle quali ha avuto parole di lodp. Prima di lasciarc Lubiana le donne fasciste si sono recate al cimitero militare Ita-liano dove hanno deposto fiori sulle tombe dri soldati morti in prigionia nella guerra del 1915-18. Doni dell'Alto Commissario per i soldati Seriti Lubiana, 11 maggio Nel pomeriggio del 9 maggio. il Maggio-re dei Carabinieri Cavallero addetto all'Al-to Commissariato, si e recato per incarico dell'Ecc. Grazioli all'ospedale civile love e ricoverato un piecolo gruppo di soldati fe-riti e ammalati per recare loro il conforto di alcuni doni. H gentile pensiero dell'Alto Commissario ha trovato le piu commosse aceoglienze da parte del soldati e dei numerosi degenti che si trovano nelle camerate vicine. Medici e suore hanno accolto l'incaricato dell'Alto Commissario con cordiali manifestazloni. L9Alto Commissario ha visita to 1'autotreno sani ta rio Lubiana. 12 maggio Ieri mattina 1'Alto Commissario ha vi-sitato 1'autotreno sanitario del ministero dell'lnterno Direzione della Sanita,. U tre-no sanitario sta svolgendo a Lubiana e m modo particolare nella provlncia una uti-lissima opera di assistenza mediante i suoi specialisti. La grande opera dopo-lavoristica d'assisten* za ai soldati Lubiana, 12 maggio In occaslone della Giornata dell'Eserci-to il Dopolavoro a Lubiana ha organizzato nella sala al Tabor una grande e riuscitis-sima rappresentazione di varieta. Alle 16 l*Ecc. 1'Alto Commissario Emilio Grazioli e il Comandante del Corpo d'Armata 1'Ecc. il Generale d'Armata Mario Robotti pre-senziarono alla caserma della Divisione ad una generosa distribuzione di doni destinati a tutti i soldati. Piu tardi. alle 16.30, seguj una grande rappresentazione cinematogra-fica per i soldati nella grande sala del-1'Union. Al teatro dello drama il noto serit-tore italiano Francesco Sapori ha tenuto una conferenza sul signiflcato della Giornata dell'Esercito. Alle 20.30 infine per cura del Dopolavoro ebbe luogo al teatro una grande rappresentazione per i soldati. A tutte queste rappresentazioni presero parte 4000 soldati di tutte le armi e specia-lita. Letalski napadi na Nemčijo Po nemških ugotovitvah je bil najhuje prizadet Hamburg, dočitn je bil napad na Berlin preprečen Hamburg, 12. maja. s. Pri predzadnjem sovražnem letalskem napadu na Hamburg so bombe zahtevale po dosedanjih podatkih med civilnim prebivalstvom in predvsem med delavci v nekem delavskem taborišču 94 človeških žrtev. Računati pa je s tem, da je bilo žrtev Še več, ker doslej še niso bile razkopane vse ruševine. Nadaljnjih 35 ljudi je bilo po teh podatkih ranjenih. V noči na nedeljo so angleška letala znova napadla področje severnozapadne Nemčije. Nekaj rušilnih in zažigalnih bomb je padlo tudi na Hamburg. Zadetih je bilo nekaj stanovanjskih poslopij in je bilo spet znatno število ljudi ubitih in ranjenih. Nekaj bombnikov se je pognalo proti Berlinu, a jim ni uspelo predre ti skozi zaporni ogenj protiletalskega topništva. Tako se ni moglo niti eno sovražno letalo pojaviti nad glavnim mestom. Kolikor je bilo mogoče doslej ugotoviti, je sovražnik izgubil pri tem napadu 8 letal. • Berlin. 12. maja. s. Predsednik berlinske policije je odredil, da se odslej v nočnih urah od 21. do 6. ukinejo vse vožnje z javnimi avtotaksiji. Za službo na postajah in za nujne prevoze bodo morali biti ti avtomobili posebej označeni. Oni, ki jih bode rabili, bodo prejemali od pristojnih policijskih oblasti in organov posebna dovoljenja za vožnjo s taksiji. Berlin, 12. maja. s. Angleški letalski minister je objavil, da so britanske letalske sile pri svojem napadu na nemško glavne mesto v noči na 10. t. m. z nekaj bombami zadele tudi industrijske objekte. Pooblaščeni berlinski krogi so smatrali za potrebno ugotoviti, da se to ni zgodilo, marveč so bombe z angleških letal enostavno treščile med stanovanjske hiše v dobro znanem osraju. kjer so skoraj vse tiskarne in novinske agencije, torej v središču mesta, daleč od slehernih industrijskih naprav in pc slopij. Vojna v Iraku Poročilo vrhovnega poveljstva iraške vojske — Angleški napadi so bili odbiti Bejrut, 12. maja s. Vrhovno poveljstvo iraške vojske je v svojem 12. službenem vojnem poročilu objavilo, da je postal položaj sovražnika na odseku pri Debanu kritičen. Iraško topništvo je razdejalo vse sovražne naprave. Le še en objekt je ostal nepoškodovan. Na južnem bojišču se položajni spremenil. Oddelki angleške motorizirane vojske, ki jih je podpiralo tudi letalstvo, so 9. t. m. napadli iraško garnizijo v Ruti. Borba je trajala 20 ur. Angleži so bili odbiti. Bern, 12. maja. u. Iz Bejruta prihajajoče vesti potrjujejo, da je bila v Bagdadu z vso odločnotjo demantirana vrsta angleških laži o neugodnem položaju na iraških bojiščih. Angleška propaganda je že skušala dopovedati svetovni javnosti, da je iraška vojska domala premagana ter da so Angleži že gospodarji položaja v vsej Iraški deželi. Med drugim je angleški tisk trdil, da je predsednik iraške vlade Rašid Ali zbežal iz Bagdada. Iraški sluibeni komunike ne demantira samo te laži, nego beleži, da je množica te dni, ko se je ministrski predsednik podal v neko mošejo. priredila celo izredno navdušene manifestacije za svobodo države in proti Angliji. Demantirana je bila tudi vest. da bi bilo kapituliralo iraško letalsko oporišče v Rutbahu. Čeprav je tam sevražnik z veliko premočjo napadel iraške čete ln jih z letali silno bombardiral, so doslej vzdržale vse napad«. Te četa so se odločile, da bod» vatrajale na svojih postojankah la se hartle do zadnjega moža. Končno je »ila demantirana tudi vest, da bi Angleži že popolnoma kontrolirali Basro. Dejansko so se polastili le nekaterih po- slopij v mestu. V posameznih mestnih okrajih se razvijajo srdite borbe od hiše do hiše. Ankara, 12. maja s. Iz Kaira so prispele vesti, da so se angleške čete. ki so bile razmeščene okrog Basre, že umaknile v smeri proti Tali. Proslava 9« maja v Ljubljani Ameriške skrbi zaradi francosko nemških pogajanj New Tork, 11. maja. d. Pogajanja, ki teko med predstavniki Francije in Nemčije za dokončno določitev smernic medsebojnega sodelovanja, povzročajo v ameriških političnih in diplomatskih krogih veliko zaskrbljenost. Kakor piše »New York Herald Tribune«, bi utegnila pogajanja med Francijo in Nemčijo imeti neugodne posledice za pogajanja za Anglijo, ker je od njih treba pričakovati direktnega ojačenja nemške pozicije. List se s skrbjo vprašuje ali ne znači j o ta pogajanja morda ponovno zmanjšanje ugleda Francije in še poslednjega preostanka njenega samostojnega delovanja. »New York Times« prav tako ne more skriti skrbi ter piše, da utegnejo sedanja pogajanja morda res dovesti do končne odločitve o stališču, ki ga bo Francija zavzela v sedanjem konfliktu. List piše, da sta Petaln in Weygand danes očitno pred prav tako obupnimi odločitvami, kakor lani ob vojaškem zlomu Francije. Obnavljajte naročnino V sobotnem »Plccolu« Je priobčil %. Car-lo T i g o 1L Šef tiskovnega urada pri Visokem Komisar!jatu, obširen Članek o sijajni vojaški proslavi dne 9. maja v Ljubljani. Prva velika manifestacija Italijanstva v Ljubljani, pravi med drugim pisec, Je bila vojaškega značaja. Pehota, artllerija ln al-plnci so korakali pred svojimi poveljniki. Visokim Komisarjem in slovenskim prebivalstvom. Manjkali so bersaljeri, ki so prvi vkorakali v glavno mesto Slovenije, pa so nato nadaljevali pot proti jugu. Slovensko prebivalstvo, ki je gledalo krasno vojaško parado, je občudovalo vojaški red, opremo in ponos italijanskih čet. Ljubljansko prebivalstvo se je strnilo ob cestah v dolžini kakih osem kilometrov. Vsa ta velika množica je tako izrazila svojo plebiscitno pripadnost k novemu italijanskemu življenju anektirane Slovenije. Zanimivo poroča nadalje g. Tigoli. kako je potekla prva velika vojaška parada v Ljubljani, ob koncu pa poroča o plemenitem in požrtvovalnem delu tržaškega Dopolavora, ki je obdaroval vojake, ki so zasedli Ljubljano. Številke o količini raznega blaga ln pri-boljškov. ki so jih dobili vojaki, kažejo, kakšnega pomena je Dopolavoro in kakšne zasluge si pridobiva v času vojne. Odredbe tajnika PNF Uvoz iz bivše Jugoslavije v Italijo Trst, 12. maja s. Zveza trgovcev je objavila, da je ministrstvo za devize ln valute dovolilo porabo vseh dovoljenj za uvoz blaga lz bivše Jugoslavije, ki so bila že prej izstavljena. Ukrep velja tudi za primere, ko uvozniki še nimajo potrdil, da blago resnično izvira iz bivše Jugoslavije. Ministrstvo je ta ukrep izdalo v sporazumu s finančnim ministrstvom. Letalska zveza črne gore z Italijo in Albanijo Tirana, 12. maja. s Otvorjena j • bila redna dnevna letalska prosa Podgorica— Skader—Tirana, ki ima priključek na letalsko progo Tirana—Rim. Nov vojaški kazenski zakonik Rim, 12. maja d. Službeni list je objavil nova vojaška kazenska zakonika. Vojaški kazenski zakonik za mirno dobo vsebuje 433 členov, oni za vojno dobo pa 300 členov. Oba zakonika sta bila že 20. februarja odobrena. Uveljavila se bosta s 1. oktobrom. Z njima se bosta nadomestila vojaška kazenska zakonika iz leta 1869., ki sta doslej veljala za vojsko in mornarico. Stroge obsodbe špekulantov Rim, 12. maja. s. Lastnike raznih tvrdk, ki so prekršili zakone in odredbe glede prijave in nedovoljene prodaje starega ze-lezja, bakra in drugih kovin, so pristojni organi Državnega Podtajnlštva za vojno industrijo prijavili sodnim oblastem, ki so obsodile sledeče osebe: Vincenza Gambar della iz Nocere Inferiore na tri mesece zapora in 2000 lir globe, Genny Corsinijevo vd. Garinei iz Pistoie na 8 mescev zapora in 3000 lir globe, Greggia Severina iz Este na 4 mesece zapora in 10.000 lir globe, Lui-gio Landijevo iz Napolija na 8 mesecev zapora in 1500 lir globe, Calista Degli Espo-sti iz Bologne na 3 mesece zapora in 36 SO lir globe ter Angela Picchlja iz Cagliarija na 3 mesece zapora ter 10.956 lir 15 cent. globe. Iz Hrvatske Zagreb, 12. maja. rs. Oblasti so odredile, da morajo vsi Srbi in 2idje zapustiti severni del mesta ter se preseliti v južni okraj. Uredba je bila izdana zato. da izginejo iz severnega dela mesta, kjer imajs svoj sedež najvažnejši uradi, nezaželeni elementi. V službenem listu je bil včeraj objavljen dodatek k zakonu o zaščiti države. Z njim je bilo razširjeno področje zločinov in prestopkov proti državi in njenim interesom, ki bodo v bodoče vsi presojan- po tem zakonu. V promet je medtem prišla seriia postnih znamk, ki opominja na usrtanov^ttv neodvisne hrvatske države dne 10. aprila 1941. Serija je omejena zaenkrat na dve znamki, in sicer po 25 par in 3 dinarje Zagreb. 12. maja. rs. Hrvatska vlada je izdala odlok, s katerim se ustanavlja obvezna predvojaška izobrazba. Zadevna organizacija se bo imenovala »Predvojaška delovna služba mladine«. Kriza novozelandske mesne industrije VTashingt&n, 12. maja. a Vesti, ki prihajajo z Nove Zelandije, kažejo, da je izbruhnila v tamkajšnji prehran j evalni industriji izredno resna kriza, ki se je v vsej deželi zadnja leta zelo razvila. V zadnjih šestih mesecih je b;lo potopljenih 24 parni kov, ki so prevažali zmrznjeno meso z Nove Zelandije v Anglijo. Okrog 40 odstotkov teh ladij je bilo orjremljenih z modernimi hladilnimi napravami. Te ladje so bile stalno na pot: med otokom in Anglijo. Z njihovo potopitvijo je nastala v tovornem prometu med Novo Zelandijo in Anglijo sedaj tolika vrzel, da ne bo mogoče niti zdaleka misliti na to, da bi se mogel nadaljevati izvoz živi jen jsk;h potrebščin z Nove Zelandije v tujino v onem obsegu kakor doslej. Zaradi tega bodo morali na otoku znatno omejiti vso mesno produkcijo. Novi n v Indiji KabuL 12. maja. a. V Rasmuku je prišlo do novega hudega spopada med neko motorizirano kolono angleške vojske in regularnimi hindujskimi vojaki. V spopadu je bilo ranjenih 8 Angležev, med njimi tudi neki častnik, V nekem drugem spopadu med angleško policijo in hindujskimi demonstranti, do katerega ie prišlo v Miram Šahi, je bil neki Hindujec ubit več Angležev pa je bilo ranjenih. Potopljena finska ladja Helsinki, 12. maja s. V tukajšniih pomorskih krogih smatrajo za izgubljeno 3000tonsko finsko tovorno ladjo »Dafnec. Pred 6 dnevi ja odplula lz neke amertSk« lutka in Je bila, nam«vjena v-neko iviuurtD nevtralno priatanllce. O ledji po njenem odhodu iz Amerike ni bilo več nobene vesti. Verjetno je, da je bila sredi poti po- « topljena. I Rim. 12. maja. s. V najnovejšem Službenem listu Tajnika Nacionalne Fašistične Stranke (PNF) je bil omenjen Fašist Lovrenc Frattarolo, Tajnik Skupine Fašističnih vseučiliSenlkov (G. U. F.) v Foggi. ki je Junaško padel na grški fronti. Dne 9. maja XIX so ženski Fašiji odposlali Četam na bojišču 23.134 zavojev z letnimi oblačili. Od teh je bHo 10.795 zavojev odposlanih v Grčijo, 13.349 v Severno Afriko. Zveze Ženskih Fašijev iz vse Italije so nadalje zbrale pri Zvezi v Gorici za borce na Julijski fronti nad 45.000 volnenih oblačil, ki so jih stavili na razpolago poveljstvu 2. Armije. Nacionalni inspektor italijanskega Rdečega križa (C. R. I.) Je pristal na željo številnih vseučiliščnlc, ki so pri vseučiliških Fašističnih skupinah (G. V. F.) vložile prošnje, da bi se mobilizirale v vojne svrhe, In je na prošnjo tajništva Fašističnih vseučiliških skupin odredil. da se takoj prično redni tečaji za vseučiliščnice. na katerih ai bodo pridobile diplome prostovoljnih bolniških sester. Generalno poveljstvo Italijanske Llktor-ske mladine (G. I. L.) je v sporazumu s zavodom Luce in i eksperimentalnim središčem za kinematografijo pripravil prvi tečaj za Izpopolnitev strokovne izobrazbe kinematografskih operaterjev. Tečaj se je že pričel 2. maja pri generalnem Poveljstvu G. I. L. in bo trajal 15 dni. Tečaja se udeležujejo Fašisti, kakor so jih izbrala poveljstva zveznih organizacij G. I. L. Rok za vlaganje prošenj za sprejem v počitniške kolonije, ki jih organizira Fašistična zveza javnih nameščencev, je bil podaljšan do 10. junija. Ob zaključku šolskega leta se bodo gotovo našli ljudje, ki bodo skušali doseč! napačno mišljenje popustljivosti v prilog onih dijakov, ki so se malo učili. Sleherno prizadevanje v tem smislu pomeni izraz miselnosti, ki je docela v nasprotju z vzgojnimi smotri režima. Zvezni ta in k j. Zvezni poveljniki G. I. L. in tajniki G. I*. F. naj opozore dijake in vseučilišč nike da je mogoče le z učenjem doseči napredovanje v šoli. Sleherno popuščanje s katere koli strani je treba odkloniti in kaznovati Fašistične žene iz Trsta odpotovale iz Ljubljane Slovo od Eksc. Visokega Komisarja — Cvetje na grobove italijanskih vojakov, umrlih v zadnji svetovni vojni Ljubljana. 11. maja. Včeraj so se fašistične žene tržaškega ženskega Fascia, ki se nahajajo od dneva vstopa naših čet v Ljubljani, s pomožnimi oddelki, ustanovljenimi od ženskega Fascia v Trstu, po svoji izvršeni nalogi predstavile v poslovilnem posetu Eksc. g. Visokemu Komisarju. Delo, ki ga je vršila ta navdušena skupina fašističnih žen med našimi četami, so visoko ocenile vojaške oblasti in z navdušenjem sprejele naše čete Visoki Komisar Grazioli se je tova-rišicam za njihovo delo iskreno zahvalil. Predno so zapustile Ljubljano, so fašistične žene odšle na italijansko vojaško pokopališče, kjer so položile vence na grobove vojakov, ki so umrli v ujetništvu, v vojni od 1915 — 1918. Visoki Komisar si je ogledal sanitetno avtomobilsko kolono Ljubljana, 12. maja Včeraj zjutraj je Visoki Komisar obiskal sanitetno avtokolono Sanitetnega ravnateljstva pri Notranjem ministrstvu. Sanitetna kolona opravlja 8 svojim specialisti nad vse koristno pomožno službo v Ljubljani in zlasti še v njeni pokrajini. Darovi Visokega Ko-misarja za ranjene vojake Popoldne 9. maja ie major karabinjerjev Cavallero z Visokega Komisarijata obiskal po nalogu Eksc. Graziolia v civilni bolnici majhno skupino ranjenih in bolnih vojakov, da jih potolaži in jim izroči darove. Plemenita misel Visokega Komisarja je s strani vojakov in številnih bolnikov v sosednih sobah naletela na radosten sprejem. Zdravniki in sestre so sprejele odposlanca Visokega Komisarja s prisrčnimi man i *h*i aci j amA Veliko podporno delo Dopolavora za vojake Ljubljana. 12. maja Na sam praznik Vojske popoldne je Dopolavoro. organizacija za oddih in prosvo-to med vojsko, priredil v dvorani na Taboru veliko varletetno predstavo Ob 16. je bila v vojašnicah slovesna razdelitev daril vojakom. ki sta jo opravila Eks. Visoki Komisar Emilio Grazioli in Eksc. poveljnik Armadnega zbora Armadnl General Mario Robotti. Sledila je velika predstava za vojaka v kinu Unionu, ob 16.30 pa je imel v dramskem gledališču znani italijanski pisatelj Francesco Sapori kratko konferenco, na kateri je vojakom obrazložil pomen dneva Vojske. Prav tako je bila zvečer ob 20.30 pod okriljem Dopolavora pooebs t predstava za vojake. Vsem tem prireditvam je prisostvovalo blizu 4000 vojakov vseh vrst orožja. Kriza v odnošajih med Rusijo in Ameriko Trgovinska pogodba ne bo podaljšana — Medsebojni blagovni promet je že docela ustavljen VVashington, 12. maja. u. Tukajšnji odgovorni krogi opozarjajo v zvezi z najnovejšo napetostjo v gospodarskih odnošajih med Zedinjenimi državami in Rusijo, da bo trgovinska pogodba med obema državama, ki je bila sklenjena pred 4 leti, potekla 5. avgusta t. 1., če se na pobudo ene ali druge strani ne bo obnovila za leto dni, kakor to pogodba sama dopušča. Omenjeni krogi izražajo tudi svoje prepričanje, da se to nedvomno ne bo zgodilo, odkar je spričo ameriške prepovedi izvoza v Rusijo trgovinski promet med obema državama stvarno tako rekoč že prenehal. Iz drugih virov se je izvedelo, da je Rusija opustila odnosno omejila svoj izvoz v Zedinjene države. Nekaj znakov kaže tudi na to, da je ruska vlada obvestila ameriško, da rima namena dati pobudo za obnovo trgovinske pogodbe v predvidenem orku. Dobro poučeni krogi v VVashingtonu so mnenja, da je zastoj v trgovinskem prometu z Rusijo pripisati vojni v Evropi in ameriškemu oborožitvenemu programu. Pri tem pa ugotavljajo, da so nastale za Zedinjene države prav v tej zvezi precejšnje težave, ker je pričel ponehavati uvoz mangana iz Rusije, odkar se je zaradi vojne na Balkanu zaprla pot skozi Dardane-le. Prav te surovine pa ameriški vojni industriji najbolj primanjkuje. Rusija pa pogreša \Tsto ameriških industrijskih proizvodov, ki jih sedaj Zedinjene države same potrebujejo za svoje oboroževanje. Vloga Madžarske v novem položaju v južno vzhodni Evropi Budimpešta. 12. maja. s. »Pester ~-»loyd« piše v snočnjem uvodniku, v katerem se bavi z novim položajem v južnovzhodni Evropi, med drugim: Po novem redu, ki bo ustvarjen na Balkanu, po vojaški akciji Nemčije, Italije in njunih zaveznikov, bo imel vsak narod prostor, ki mu pritiče po njegovih etničnih, zgodovinskih in Iculturnih' funkcijah. Podrobnosti novega položaja n.:£o Š3 dokončno sklenjene, toda že sedaj ie gotovo, da bo gospodstvo srbskega naroda nad drugimi narodi za vedno odstranjeno in da bo na temelju novega reda imel hrvat- ski narod svojo neodvisnost. Prav tako dobe Italija, Madžarska in Bolgarija svoja stara nacionalna ozemlja, ki so jim bila iztrgana v korist bivše Jugoslavije. Madžarski je določena v novem južnoevTop-skem redu važna funkcija. Zvesto na strani Nemčije in Italije bo postala Madžarska činitelj ravnotežja in harmonije. Popolnoma naravno je, da bo sred šče južno-evropskega položaja ki je bilo v dobi ver-sajskega režima v Jugoslaviji, preneseno v Donavsko kotlino in Madžarska bo ponovno prevzela svojo tisočletno mis jo posredovanja, organizacije in reda. Tudi ameriška justica v službi vojne propagande New York, 12. maja. s. Devetdeset Ita-Ijanov, ki so pripadali osebju italijanskega paviljona na svetovni razstavi in ki jim je bilo zaradi vojne onemogočeno, da se vrnejo v domovino, je zvezna policija na isti nač:n kakor okrog 200 Nemcev, ki so jih prijeli pred dnevi, aretirala in odvedla na Ellis Island. J usti eni departement, ki je odredil to aretacijo, pravi, da je to storil, ker se je njih bivanje v Zed-njenih državah podaljšalo na več nego 30 dni po zatvori t vi razstave. To je absurden izgovor, kajti aretirani Italijani niso od pote/val i. kakor rečeno, zavoljo izbruha sovražnosti. Aretirala jih je fcajđni pe/tdesetonca agente »v in j;h na brutalen način priaTIa stopiti v tovorne avtomobile, s katerimi so jih odpeljali na Ellis Island. Njihovi protest1 niso zalegi?. Ameriški reporterji so t» prizore fotogra-firali. kar ja coiten namen -rUd* Ha bi • laiVfcilml ptfeori p«dp4howftla afcatui'atrtau rirnjuf w,la mtarranaioniatianih »kupati. Na Ellis Islandu so aretirane' nafli prad nekoliko dnevi prjetc nemške tovariše in člane posadk z ladij držav osi ki jrh je ameriška vlada samovoljno zaplenila Morala aretirancev je visoka. Italijanske in nemške konzularne oblasti so jih obiskale in so v tesnem stiku z nj^mi. Drobiž z vseh strani Stockholm, 12 maja. s, V elektrćni centrali v Ralun Falunu je nastal požar ki je popolnoma uničil zgradbo. Prebiva'stvo je bilo zelo vznemirjeno ker je bilo vse mesto nenadoma v temi Pomiri'' ^ je šele, ko je zvedelo, da je zaternnit?\ prvzroč;l požar v centrali Škoda je precejšnja, ker je ogenj uničil večino naprav ccr-*mle. Barcelona, 12. maja. s Na panvk »Citta di Seviglia« ki je namenjen v \*ew York. se je vkrcalo 200 Zidov, ki so pribržali -7. Francije. V Lizaboni se bo na parnik vkrcalo nadaljnjih 500 Židov ki nosijo s scb<-,j vsr velike vsote denarja in razne dragocenosti. Bejrut, 12. maja s. Izvedelo s« ja, da ie lraflka vlada tadala Trste ukrepov, m kate-rrrhi kota prapi «gm slaharno ipahalaalje z bkLfam ia pmmkmo z Srljanjakiml petreb-ičinaml. Mad druftm namerava rekvirirati velike množine živil da bi tako lahko redno zalagala iraška tržišča Kako je zdaj v Ljubljani ob nedeljah ko meščani v n—jHotJu * starimi tradicijami m Ljubljana, 12. maja Vsako mesto živi po nekih svojih pravilih, ki se jih trdovratno oklepa, živi po ck)ločenem, vedno enakem redu; kolikor je v tem zdrave ali škodljive konservativnosti, je težko reči V zadnjih letih je bilo na svetu toliko sprememb, da jih bodo 2^odovinarji lahko opisovali cela desetletja, a v Ljubljani se nam je zd-lo. da gledamo samo film Se zdaj se zdi marsikomu nerazumljivo, s kakšno ravnodušnost jo so naši ljudje sledili bliskovitim dogodkom, ki so nas pahnili v vojno Mnogi so bili povsem brezskrbni, kakor da se jih tudi vojna na naših tleh ne tiče. Ljubljančani so sprejeli vest. da se je začela voina. kakor da jim *e bilo vse natančno vnaprej znano in kskor da -e sploh ne more nič zgcditi. Potem je vojn- vin: a zdivjala čez nas in čez noč ie prišlo do tako mnogoterih, velikih in malih sprememb v vsem našem življenju, da se ->*seh niti ne zavedamo, vendar bi se mars komu zdelo, da se ni prav za prav zgodilo nič posebnega, če bi se ne spremenil tudi r.aš nedeljski način življenja ... KAKO JE BILO VČASIH . . . Kako je bilo včasih... Ta vzdih smo poznali že prejšnje čase. Vzdihovali smo n. pr.: O, kako je bilo včasih pred svetovno vojno! Kako je bilo pred krizo! Zda' se menda na tiste čase mnogi nit: ne spomnijo Spomin nam koma i dobro seže do lanskega leta, kvečjemu do predlanskega. Ljubljana je tedaj v svoj: značilni, blaženi zaspanosti preživljala še \cdno romantično dobo. nekakšno >voje 18 stoletje. Dobrodušni meščani so ob nedeljah in praznikih podpirali tako zvani tujski promet po vsej Sloveniji. Radi so po4ovali. še raje občudovn'-' naravo blizu gostoljubnega zavetišča. >o zemeljske darove ter skratka iskali h^-monijo med vitko linijo in poinirnd nahrbtniki, med zdravim telesom in okajenim duhom. Nedeljska jutra v Ljubljani so bila hvalnica lepi naravi, skoraj vsi pravi meščani so zapuščali tiho mesto — pes. z vlaki ali kolesi. Vračali so se pozno kakor prerojeni, da jih nisi mogel več prepoznati. Nahrbtniki so jim viseli ohlapno čez pleča, da ni biio o kakšnem materializmu niti sledu več. Ob nedeljah in priznikih je bilo mesto prazno kakor tri dni po sodnem dnevu, življenje se je pa začenjalo na periferiji, da se je zdelo, kakcr da so se Vsi mešrani preselili v okolico. Mesto je okleca. obroć gostoljubnih postcjank, ki so jih meščani na-skakovaM s posebno /nemo. Razvil se je posebne vrste tujski promet, k: je pa imel bogatn tradicijo: gostilne v okolici Ljubljane pač niso nastale čez noč in v njih je celo kos naše zgodovine Ce si govoril o gostilnah na Posavju v St. Vidu. na Šmarni gori. pri Sv Katarini, v Mednem itd., se ie spodobilo, da si se odkril . . AKCIJSKI RADII MEŠČANOV ZDAJ Zdaj nam ni treba več vstaiati ob nedeljah zjutraj Ni se nam treba prerivat: na postaji, ne zabavljati nad železniško upravo v smrdečih vagonih Hrbtov nam več ne žulijo nahrbtniki Vlarsi'cdo se je celo odvadil zahajati v gostilno V gostilnah točijo pivo Ljudje so pn nas že lan: presedlali« od vina na pivo. ko sc ie vino podražilo, kljub temu ie pa v:no o.-ta^o neke vrste nacionalna pijača Zdai *o se je akcijski radii meščano\ *ako skrčil, da sega samo do mestnih mej ko n: več iz-letništva. se zdi da ni treba tud; vina. ki ie bilo skoraj neka- bistvenega v nedeljskem življenju. Ni moeoče orezreti da zdai meščani ne hodijo skorai nič boli na prehode čeprav ne morejo na izlete: na Rožniku i:h ne srečaš nič več tud: Golovca ne cenijo bolj. Grad se jim pa zdi. kakor prejšnje čase. prestrm Pač pa je B- DNEVNE VESTI — Sloves »ledenih moi« se bo. kakor kaže tudi letos utrdil. Včeraj nam je nebo naklonilo vsaj nekaj ur sončnega vremena, ki ga v tej pomladi tako zelo po grešamo. Marsikomu se je zdelo, da se je vreme končno popravilo, ter da bo ostalo delj časa lepo, a popoldne se je zopet naglo pooblačilo, zapihala je mrzla sapz nekajkrat je zagrmelo, pa nas je začelo zalivati. Močno je deževalo zlasti ponoči Marsikje je zdaj zemlja tako premočena, da je ljudje danes zopet ne bodo mogli obdelovati. Poljska dela so zelo zastala in lepo vreme bi moralo trajati vsaj teden dni, da bi ljudje lahko opravili najnujnejša dela ob pravem času Zdai pa ni mnogo upanja, da se bo vreme izboljšalo, ker se je danes začel režim tako zvanih ledenih mož in »mokre« Zofije: Pankracij, Servacij, Bonifacij in Zofija. Stare izkušnje kažejo, da je v dneh ledenih mož navadno nekoliko hladneje ter velika nevarnost slane. Letos je hladno vreme zelo zadržalo sadno drevje, da še ni moglo od-cvesti. Jablane so začele šele zdaj cveteti, a deževje seveda škoduje cvetočemu drevju. Povrtnina tudi zelo počasi rase zaradi hladnega vremena. Ce se vreme ne bo kmalu izboljšalo, ne bomo smeli pričakovati, da bo letošnja letina kaj boljša oc lanske. — Znojrn je počastil Maribor. 2upan južno moravskega mesta Znojma je obvestil mariborskega političnega komisarja, da je bila glede na vrnitev Maribora k Veliki Nemčiji »Jugoslovanska ulica« v Znoj mu preimenovana v »Marburger Gasse«. S tem je Znoj m posvedočil povezanost južncimoravske^a ozemlja s Spodnjo Štajersko. Obenem je želel znojmski župan mestu Mariboru srečno in uspešno bodočnost. Mariborski politični komisar Knaus se mu je zahvalil v imenu mariborskega prebivalstva. Ena ulica v Mariboru dobi ime »Znaimer Gasse«. — Nov grob. V Ljubljani je umrla v četrtek soproga upokojenega magistralnega ravnatelja ga. Milka Završanova. K večnemu počitku so jo položili včeraj popoldne. Pogreb iz kapelice sv. Andreja na Žalah je pričal kako priljubljena je bila pokojnica. Na zadnji poti jo je spremila poleg žalujočih svojcev mnogo prijateljev in znancev ugledne Završanove rodbine Bodi ji lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje. — Zveza gostilničarskih združenj bo izdala v najkrajšem času obširen imenik jedil in pijač v slovenskem in italijanskem jeziku. 276-n. — Kdo ve kaj o usodi redova Ludvika Cemažarja, ki je služil kadrski rok pri bolničarski četi v Kotoru? Bil je doma na dopustu in 9. aprila ob 3.30 zjutraj se je odpeljal iz Ljubljane preko Zagreba nazaj Kdor bi kaj vedel o njem, odnosno kdor se je vozil z istim vlakom naj blagovol sporočiti to na naslov Anton Cemažar. D. M. v Polju 83, pri Ljubljani. — Nesreče. V ljubljansko bolnico so pripeljali včeraj tri ponesrečence: 40-letno Marijo Purševski. ženo podpreglednika finančne kontrole v Ljubljani, ki jo je podrl kolesar in je dobila poškodbe na vratu: — Jarca Ludvika, enoletnega delavčevega sinčka s Ceste dveh cesarjev, ki je bil padel v gnojnico in bi se kmalu zadušil: 15 letnega Franca Starca iz Sodražice. ki je našel dinamitno patrono. je razbil in dobil pri tem nekaj poškodb na desni roki. — Pogreša se od pričetka vojne Alojzij Boškin. redov vazduhoplovne baze. 1. ba-zina četa, Smederevska Palanka Kdor kaj ve o njem. naj sporoči očetu na naslov: Anton Boškin. Rudnik pri Ljubljani 87. Stroške povrnem. — Opozorilo nemškega konzulata * Ljubljani. Nemški konzulat opozarja na ip, da se sprejemajo prošnje za izdajo dovoljenj za prekoračenje meje v obmejni pas na Spodnje Štajersko in na Gorenjsko samo. če se predloži prosilčeva slika. Pristojbina znaia 10 odnosno 20 din — Tcca* am avtofansk* in a_skrssko vanjsnje srn be vrff! eb vdoatnam It ovil* prijavlja ca v v lolski varilni* Tehrrflke srednje Sole t Lfubliani Podrobne informacije daje in prijave sprejema do 17. t m. šolska uprava. Iz Ljubljane —lj Nadaljevanje stavbnih del pri zapornici na Ljubljanici. Stavbna dela za zapornico na Ljubljanici, ki bo pn star: cukrarni. so počivala vso zimo. Podjetnik bi moral dela kolikor jih je bilo oddanih v prvi etapi, končati že lani. Toda bilo je več zadržkov, zlasti je delo oviralo slabo vreme, ko so morali spustiti vodo co strugi. Betonirali so globoke ter močm temelje za stebre zapornice, in obrežne oporne zidove. Dela za vodno konstrukcijo zapornice, za stebre, ki bedo nosili stroje in železna vrata, še niso bila oddana. Lani bi morali še zbetonirati dno struge in obrežni zid na levem bregu. To delo so nameravali nadaljevati zdaj. a nimajo cementa. Voda je že toliko upadla, da bi delo lahko nadaljevali in nadaljevanje del je bilo že odobreno Pripravljeni so tudi krediti. Zdaj še ni urejen dovoz cementa v Ljubljano. Ni še mogo^ napovedati. kdaj betmo lahko dobivali cement iz Trbovelj. Dovoz cementa iz Dalmacije pa je začasno tudi še otežkočen. ker še niso obnovljene redne prometne zveze. Vendar je upanje, da bodo delo lahko kmalu nadaljevali. Zaradi pomanjkanja cementa so začasno zastala v Ljubljani tudi nekatera drusa stavbna dela. — lj Sobotni trg je spet pokazal, da se mestni urad zaman trudi za znižanje cen, ker gospodinje blago same draže in s tem ovirajo vsa prizadevanja tržnega urada proti draginji. Med tednom se je namreč celo pripetilo, da so ogorčene gospodinje hitele prijavit neko jajčarico, ker je zahtevala previsoko ceno, med tem ji je pa znani gostilničar brez besed ponudil zahtevano ceno kar za 100 jajc. Tržni urad je davi s pomnoženim aparatom nastopil proti prekupčevanju z uvoženimi in iz okolice prinesenimi živili. S kolodvorov in z mitnic so prodajalce spremljali tržni organi na Vodnikov trg, da niso mogli do blaga prekupčevalci. Tako na trg pripeljane prodajalce in prodajalke so takoj začele oblegati gospodinje in v najkrajšem času so bile prodane njih velike zaloge jajc po 1.50 din, za nedeljo so pa lahko gospodinje kupile kokoši po 30 do 40 din. Ker je bila okrof teh prodajalk ogromna gneča, je pa tržni urad moral ugotoviti tudi zelo neljub in sramoten pojav izmikanja blaga. S takimi tatvinami pač ne bomo mogli pregnati draginje z živilskega trga, zato bodo pa sedaj civilni uslužbenci policije še bolj pazili na gnečo. Pripomniti pa še moramo, da so bile v spremstvu tržnih organov na trg pripeljane prodajalke z določeno ceno popolnoma zadovoljne, ker so prav naglo prodale svoje zaloge, še bolj zadovoljne so bile pa gospodinje z nizko ceno. —lj Vedno več izprehajalcev na Rožniku. Ljubljana ima v neposredni bližini krasna izprehajališča, ki jih pa naši meščani prav pridno zanema^ojo. Težko bi našli na svetu tako veliko mesto kakor je Ljubljana, kjer bi prebivalci tako mala hodili na izprehode v neposredno okolico, kakor Ljubljančani. Sele lani in letos, ko je mestna občina tako lepo uredila pota na Rožniku in Šišenskem hribu, so dobila ta naša idealna izprehajališča nekaj več prijateljev. Včeraj zjutraj in v dopoldanskih urah, ko smo imeli krasno pomladno vreme, je bilo na Rožniku precej sprehajalcev. Ogromna večina meščanov je pa ostala seveda na promenadi, kjer se je dopoldne kar trlo ljudi. —lj Umrli so v Ljubljani od 2. do 8. t. m. Vertacrdk Marija, 75 let, služkinja, Wer-nig Marija, roj. Lichtenegger. 43 let, žena ključavn. drž. žel.; Zakrajšek Angela, sestra Sofronija, 42 let, usmiljena sestra sv. Vinc. Pav.; Krek Marija, roj. Kern. 70 let, vdova višjega svetnika; Kremiar Uršula, roj. Mam, 87 let, vdova nadstrojnikovnika drž. žel. v p.; Rogelj Marija, 72 let, Šivilja; Sulgaj Terezija, roj. Vogelnik, 78 let, vdova žel. uslužb.; Kuhar Marija, sestra Danila, 42 lat, usmiljena sestra sv. Vrne. Pav.; tentlj Nsbsjl, roj. Wefg, 80 let, lana lat tavaj* v p ; JEosjaf Joalpirm. roj. Burni*, «1 k*, »aaa pftsjML *»- ko*. — T ■Jani M Md|Lm umrl: Kaavs Fra 5 %iHa»v; Lnhtsnaksr Ivmaa, 63 lat, pošt. upravnika v p.; Žerjav Ivan, 88 let, zidar, Šmartno, obe. Polje; Marek Marija, vahnejša promenada, toda ne le ob nedeljah, temveč tudi ob delavnikih. Mnogo bolj so tudi zasedene kavarne kakor so bile prejšnje čase spomladi. Kinematografi in gledališči so sicer dobro obiskani, a posebnega navala ni. šmarna gora in katarina Ti imam sta za Ljubljančane poseben pojem geslo in skoraj program njihovega nedeljskega življenja. Poznaii smo meščane, ki so morali slehernj nedeljo na Šmarno goro. Pri Katarini in na Toškem čelu so bili mnogi kakor doma in gostilničarji so lahko računali z zanesljivostjo na nje, kakor da so bili njihovi abonenti Po Celovški cesti so se valile ob nedeljah množice meščanov kak~r ob preseljevanju narodov. Znani Vodnik v Podutiku je pri meji, zato še zaidejo redki meščani. Zate sta začeli bledeti imeni: šmarna gora in Katarina. skrCen kolesarski promet Prejšnje čase so bile na okoliških cestah ob nedeljah cele trume kolesarjev Marsikje so imeli kolesarji večino pred pešc: Pri okoliških gostilnah so bile cel<= skladovnice koles Številni kolesarji so se vozili ob nedeljah v Ljubljano 7 dežele, še več kolesarjev se je pa usmerjalo iz mesta na deželo Najbrž je bilo malo dežel na svetu, ki b: imele tako živahen kolesarska promet Zdaj se je ustavilo tud kolesarstvo; za izlete meščani ne potrebujejo već koles, sai je mestno področje še z- pešc?. izletnika pretesno Toda tudi v tem ie neka^ dcbre?a- nešci se zdaj čudijo ob nedeljah na cestah mnogi bol1 va.nc — n avtomobilskega in ne kolesarskega prometa Kako torei zdaj meščani preživljalo nedelje? Prej <=o jih preživiiali talrr »*eko' lavno, zdaj je pa praznovanje zasebna zadeva. roj. Kovbek, 47 let. trgovka; Pehani Marija, roj. Lovrenčič, vd. Zičar, žena unu profesorja; Perko Jože, 16 let, sin posestnika, Mala Slivna gora pri Kočevju; Robek Jelka, 1 leto, hči vodje zemljiške knjige Kamnik; Kaiser Ivan, 72 let, postrešček. Lipovec Jožef, 61 let. učitelj v p.; Osolnik Pavel, 47 let, natakar; Legan Emil, 1 leto sin služkinje; Intihar Olga, 4 leta. hči po sestnika Male Lipljenje pri Ljubljani; Golć-rnan Ignacij, 25 let, delavec, Paka, Velenje srez Slov. Gradec. —lj Nocojšnji violinski koncert violinista Uroša Prevorška bo nudil prav gotovo vsem poslušalcem velik umetniški užitek. Spored koncerta je izredno lep in oba izvajalca violinist Uroš Prevoršek in pianist L. M. Skerjanc nam jamčita za njegovo umetniško izvedbo. Na sporedu so Beethovnova Kreutzerjeva sonata, Paganinijev d-dur koncert, Skerjančev Intermezzo ro-mantique. Vizija Samota Hubada in Pre-vorškov Španski ples. Opozarjamo, da bo začetek točno ob 20. uri in koncert bo končal ob tri četrt na 22. Po prvi in drugi točki sporeda bo kratka pavza, vendar prosimo p. n. občinstvo, da v pavzi ne zapušča dvorane. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. Koncert je v vel'ki Filharmonični dvorani. —lj Prihodnji umetniški koncert bo v petek 16. t. m. ob 20. uri v veliki Filharmonični dvorani. Na tem koncetru bosta izvajala rektor Glasbene akademije pianist Anton Trost in prof. Glasbene akademije violinist Jan Šlais Corollijevo, Beethovnovo in Janačkovo sonato za klavir in violino. Koncert, ki ima naslov: komorni koncert, se bo vršil pod okriljem Glasbene Matice in so vstopnice od danes dalje v prodaji v Knjigarni Glasbene Matice. Matice. —lj Samo Kubad. mlad, nadarjen slovenski dirigent, bo vodil orkester Ljubljanske Filharmonije, ki šteje nad 70 članov, na velikem koncertu, ki bo v ponedeljek 19. maja ob 199.30 v veliki dvorani hotela »Union«. Izvajana bo krstna izvedba Skrjančeve II. simfonije, dalji Corellijev »Concerto grosso«, Glazunova »Violinski koncert« (solist g. Karlo Rupel) ter Beethovnova V. simfonija. Umetniška reputacija Ljubljanske Filharmonije ter izvrsten, nov spored jamčita za izreden umetniški dogodek. — Predprodaja vstopnic pri blagajni Kina Union od torka 13. maja dalje. Sedeži od 15 do 40 din. U— Obveznik] javne zaščite, ki so za opravljanje svoje službe od 6. do 13. aprila dobili od vrhovnega vodstva pasivne zaščite v Ljubljani ali pa od svojih rajonskih starešin trakove aa na rokav z mestnim grbom in s znamenji vrste zaščitne službe, opozarja mestni zaščitni urad, da so ti trakovi uradna znamenja in last mestne občine ljubljanske. Ker so bili trakovi podeljeni samo za čas službe, morajo obvezniki javne zaščite, če tega še niso storili, trakove čimprej vrniti, najpozneje pa do 20. maja v pisarni mestnega zaščitnega urada, soba št. 44 v I. nadstropju desne magi-stratne hiše, nad trgovino mestne elektrarne. Mestni trg št. 2. —lj Prijave za Trst s- danes zvečer od 19.—20. ure zaključijo. Tolilso vsen članom v vednost. Športni klub Vič frlaška cesta 90. 277-n —lj Razstava moderne sloven*ke 1 kovne umetnesti. Vsak bo gotovo z veseljem sprejel novico, da se pripravlja reorezen-tativna razstava modeme slovenske likovne umetnosti katere se nameravajo udeležiti sledeči umetniki: Glcbočnik Gorše. J. Kalin. B Kalin. G A Kos. Kregar. Ma-leš. Mušič. Omersa Paviovec Pirr.at. Prt-?elj. Putrich Sajevic Smerdu. Stupica Živeti umetniku v današnjem času in ustvarjat: je težka stvar Ljubljana bo orav gotovo znala to o prlLki razstave pravilno oceniti. Naše s DRAMA: Začetek ob 19. uri. Ponedeliek. 12.: zaprto Torek 13.: Komedija zmešnjav. Red Torek. Sreda. 14.: Komedija zmešnjav. Red Sreda Četrtek. 15 . Kovarstvo in ljubezen. Izven Izredno znižane cene od 14 din navzdol Potek. 16.: ob 15 : Othello Dijaška >red stava Izven Globoko znižane cene od 14 din navzdol * Shakespeareova »Komedija zmešnjav« v režiji prof. šesta ima pet dejanj Ll slik. Zgodba predstavlja duhovit in <^lno nabaven zaplet med dvema paroma dvojčkov, gospodarjem in njunima služabnikoma. Z zamenjavo oseb nastajajo različne zapletene situacije, ki so zelo smešne in r.ratkočasne. Uprizoritev bo v torek in sre-'o za red Torek in Sreda. Schiller: »Kovarstvo in ljubezen cr. Opozarjamo, da bo Izven predstava v četrtek po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol Delo riše konflikt na socialni raz-iki med liuhimcrma 'Ferdinandom in Lu1-^o). Spletke, ki razdere jo mlado ljubezen, tvorijo glavno nit dejanja Glavne vloee bolo igrali- Levar, Jan. Levarjeva. Boltar-Ukmarjeva. Peček, Sever. Greerorin, P. Ju-vanova i. dr. Režiser: P Malec ket grost. OPERA: Začetek ob 19 url. Ponedeljek. 12.: zaprto Torek, 13.: Zaprto (generalka). Sredo 14 : Seviljski brivec. Red Premier-ski. ZAKONSKA Milka: »Ti mi ne privoščiš prav nobene zabave.« Mirko: »Ježešmarija, kaj pa še hočeš: v ponedeljek si bila v kinu, v torek v gledališču, v sredo na koncertu, v četrtek . . .« Milka: »No. da, ampak s teboj!« Oh svežem grobu matere K letotnjemu materinskemu dnevu Težko umreti je v teh dne\-ih, ko mlada \-esna čez \rtove gre, že topli dih ogreva vse poljane, da travniki če/ neč ozelene. l'se v $\-eži maj se s c\*etjem bo odelo, zavonjal bo \*es gaj m log in vrt, življenje noin? sonce bo ogrelo, a tebe ja znkril mrtvaški prt. \ 'se moje solze ti edina mati, tvoj grob iz dneva v dan krope", odkar te ni, vse prazno je na svetu in razboleno kliče te srce Mara J. Tavčarjeva. J£q( ekniea K O L E Đ A 8 Danes: Ponedeljek, 12. maja: Pankracij. D A N A S N J K V K I K K D I T V E Kino Matica: Salvatcr Rosa. Kino Sloga: Vitez iz Kraje. Kino Union: Michelangelo. Kino Moste: Marija I Iona Koncert violinista Uroša Prevorška ob 20 v veliki Filharm. ničn; dvorani. Utžl RXE LEKARN E Danes: Mr Lettstek, Resljeva cesta 1; Bahovec, Kongresni trg 1-: Komotar, Vič. Tržaška cesta. Deževje ovira poljska dela Nojvo mesto. 11 maja Letošnje leto je ze!<> muhasto. Nenavaden hlad m po«K^*<^ deževje (-vira delo na polju; zato se je pomladna setev in saditev zelo zakasnila. .Mni^: «j<,sr>. iarji, /la^t; ti s»ti, ki nimajo lastne živine. Sc niso mogti svojega polja preorati, pa tudi liniji. k; imajo mno-gc/ polja, še msr. mocli sanr r&C 2a obdelati. Za setev It pripravljeno wine čaka lepSega vremena, da bo doto mi polju moleče. Kakor na polju, tako zastaja tudi delo po vinogradih, ki ga morajo /.i.u! dežja večkrat prekiniti, kar vinogradnih« toliko bolj vznevol ju je. ker je deiavOC težko dobiti ;n so v sedanjih Častil /a kmečke razmere zelo dra^i Sadno drevje je leto« ler*c ka/a!<». Z$ ! nje sadno drevje je v najlepšem cvetju, toda deževno vreme mu ^koduje. Po/it » sadno drevje «e ne cvete in pričakuje toplejših dni. Videti je. da bo mnogo Cvetja« ki obeta bouato sadno letino. Dolenjski kmetovalec sv trudi, tla hi pridelal čim več živeža in s- tako EafiOSOvti preživljanje svoje družine ter d* bi mu tudi kaj ostalo za prodajo, s čun r hi si mogel nakupiti drugm potrebam. Primnnj kuje r>a hlevskega gn<.ja, ki ga dok-njsiki kmet že prej n; »mel drvvolj. a u met neon <*nr»jila rudi ni več dobiti v zadostni količini. i V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da nas je po kratki bolezni nenadoma zapustil naš najdražji mož, očka in brat, gospod Drago čibej c;eometer pri komisiji za agrrarne operacije v Ljubljani Pogreb nepozabnega bo v torek 13. maja ob 17. uri na domače pokopališče. DOL. LOGATEC, dne 12. maja 1941. Žalujoča žena VLAST A; otroci VLASTICA, TANJA, ŽIVKA in BORUT, ter se«tra IDA. MALI OGLASI Beseda 50 par, daves po&eoej KreKiiei izjave oeseoa din da vek posebej, £a pismene odgovore giede malin oglasov je ere Da prtložitj cnamJco — Popustov &a man oglase ae on znam o KUPIM Beseda 1.— din, davek posebej. Najmanjši znesek 15.— din ŽGAJLNl APARAT električni, za vžiganje in slikanje v les, kupim. — Ponudbe na S. H o tko, Žužemberk. 833 _____ _____ IN HRASTOVEGA CBESLA kupi vsako množino po garantirani ceni 80 din za 100 kg franko vagon ali usnjama J. Lavrič, Ljubljana, št. Vid pri Stični. 833 ■PUUK Strojepisni pouk Vsoernl tečaji, oddelki od 6. ure ur« a—star dalje aa lisrnfks ta srrrs-bsn— — Pouk tudi po diktatu. Nevi teta,jI se »rieao Smaja. — Vpisovanj« dasrno. ristofov učni zavod, Domobranska 15, tel. 43-32. 786 ITALIJANŠČINO EN ANGLEŠČINO poučujem z zanesljivim uspehom. Grem tudi na dom. Ura pouka 15 din. Direktna metoda. Prevajam tudi poslovne in druge tekste na italijanščino in angleščino po zelo zmerni ceni. Ponudbe na upravo» Slov. Naroda pod šifro »Prof. dr. A. R.« 838 PRODAM '.f»seda 50 nar -firvek posebej Najmanjfrt znesek* S.— din *x PREMOČ COKS•DRVA aodJ I. POGAČNIK BOHORIČEVA 5 — TEL. 90-&i Postrežba orezbibna1 STAnOVJMJA Beseda 50 par. Davek poseoej Matmanjši znesek 8.— din STANOVANJE s skladiščem takoj oddam. Mestni trg 13/11. 842 MF0P.I1ACUE ^seOd Mj pai. Uttve« poaeoe) sJatmanISi znesek K.— din KDOR MI JAVI kje se nahaja motocikel BMW evidenčna Štev. 2-4717, prejme primerno nagrado. Sporočiti na naslov Babic Franc, Dobrepolje 841 konja »fuksa« visokega, z veliko črnosivo liso na glavi, najbrže brez Siga — iščem. Kdor ve zanj. naj sporoči proti nagradi na naslov: Marija Kepic, Moste 33, posta Komenda. 831 SLUŽBE Beseda 00 par. Davek possbrj Najmanjši znesek 8.— <— CRaOlLIKAMKI POMOČNIK se takoj sprsjras. Ponudbe ped »Crkosiikar 3691c na upravo lista. 844 RAzno Beseda 50 par. Davek posebej. NaimaniSi znesek S.— din šminke SO strupene kvarijo in starijo lica. »AMBROŽEVA MEDICA« pa Vam ohrani svežost, lepoto In gladko kožo. — Dobite io / MEDARN1, Ljubljana, Židovska ul. 6. 13. T. KAUČE nove modele po nizkih cenah dobite pn TAPETNIŠTVO E. ZAKRAJŠEK Miklošičeva 34 KLIŠEJE ENO - IN VL*?Aiv'f4 JUGOGRAFIU WPlT&aNaM73 OGLAŠUJTE male oglase „Slov. Narodu44 ker so najcenejši »SLOVENSKI NAROD«, ptneoVffJak, tt. maja 29_ Velik napredek po sedanji vojni Nekateri sodijo, da se obeta človeštvu po sedanji vajni tehničen napredek, Id bo vodil v izredno blagostanje i Ljubljana, 12. maja. Nekateri mislijo, da vojna lahko služi razvoju tehnike in s tem posredno k splošnemu napredku. Vojna v resnici terja ogromne človeške in gmotne žrtve. V sedanji vojni narodi žrtvujejo na oltar cvetove civilizacije — velika mesta, najlepša poslopja, palače ln tovarne. Ljudje v vojskujočih se državah se preseljujejo v podzemlje; tu in tam so zaklonišča postala že redni stanovanjski prostori, a tudi tovarniških delavnic je vedno več pod zemljo. Človek zopet postaja troglodit. V prezgodovin-ski dobi se je moral skrivati v jamah, ker še ni imel primernega orodja in orožja za boj z naravnimi silami in sovražniki med živalstvom, zdaj se pa seli pod zemljo, tcer ima že preveč učinkovito orožje. Toda optimisti trde, da se bo človek prej ali slej zopet povrnil na zemeljsko površje, saj vojna ne bo trajala večno. Ko bo pa končana, bo nastopila zlata doba, ici Jo človeštvo pričakuje že od njega dni. človek zna izkoristiti vse slabo v svoje dobro, zato mu bo na vse zadnje koristila tudi ta vojna. Spričo strašnih vesti o uničevanju gmotnih dobrin v tej vojni, spričo katastrof, ki presegajo celo mnoge fantastične opise »prihodnje« vojne v prejšnjih letih — ac zdi takšen optimizem drzna Ironija. V vojskujočih se državah, se navadno ne oglašajo preroki, ki bi se tako zelo veselili aa-predka po končani vojni. Človek je pač vedno pod najmočnejšim vplivom sedanjosti ter neposrednih dogodkov ne pa preteklosti in sanj o prihodnosti. Zdaj si še silno težko zamišljamo prihodnje povojne čase. Vojna služi tehničnemu napredku Nihče ne more tajiti, da vojna služi tehničnemu napredku. To velja nedvomno tudi zato vojno, sai je med svetovno voino tehnika zelo napredovala. Toda ne le tehniKa sama na sebi, temveč neštete stroke, ki so več ali manj v zvezi s spiošnim tehničnim napredkom. Ce bi ne bilo svetovne vojne, bi se letalstvo ne razvilo tako naglo. V trj vojni se pa bo še izpopolnilo tako, da bodo pozneje tovarne začele izdelovati v se-rijah mala cenena športna letala, ki ne do dražja od avtomobilov Izredno se izpopolnila kemična industr:ja, in v zvezi z njo kovinska, tekstilna, strojna itd. Vojna sili države, da izboljšujejo svoje kmetijstvo, da gospodarno uporabljajo sirovine, izpopolnjujejo živilsko industrijo, iščejo na vseh področjih udejstvovanja boljših in cenejših načinov dela, porabe sU in izumov. Vojna sili ljudi misliti kakor vsaka stiska. V boju z naravo za samoohrano se je razvijal človek, postal odporen in razumen. V boju z nerazumnimi silami, v boju s krizami, gospodarskimi in duhovnimi, narodnimi in mednarodnimi — mora zopet rabiti možgane, šele v velikih stiskah se izkaže, da se v človeku skrivajo posebne sile, ki bi jih sicer ne izbral. To je dobra stran vojne. Iz neznanih rezervoarjev jemlje človek vedno nove telesne in duhovne sile. Kljub številnim obolenjem za živčnimi boleznimi je dandanes človek nedvomno živčno mnogo močnejši kakor njega dni. Ali bi ljudje v starem veku prenašali tako lahko vse strahote takšne vojne, kakrSna je sedanja? Ali bi n. pr. stari Rimljani vzdržali vsaj samo en tak strahovit letalski napad, kakršnih so Londončani že nešteto? Znanstveniki so optimisti Kakor smo nesrečni, da živimo v dobi najstrašnejših vojn, tako se lahko štejemo med srečne, da živimo v času izredno hitrega razvoja znanosti, v času nezaslišanega znanstvenega napredka. V prejšnjih dobah, ko so že lahko govorili o znanosti, so znanstveniki še tipali v temi, zdaj so pa pred njimi razsvetljene že skoraj vse poti. Zato se ne smemo čuditi, da je večina znanstvenikov optimistična. Verujejo v znanost; to je pa hkrati vera v lepšo prihodnost človeštva. Znanstveniki so prepričani, da bo znanost oiajašala človeku splošne življenjske pogoje ter da mu bo lahko zlasti nudila mnogo več gmotnih dobrin. V prihodnosti bo povsem nesmise'no, da bi se narodi vojskovali zaradi sirovin, ki jih bodo lahko izdelovale kjerkoli kemične tovarne, sirovin, ki jih že zdaj izdelujejo v kemičnih laboratorijih. Prazen strah Posamezni strokovnjaki od časa do časa objavljajo račune, da bo te ali one sirovine začelo primanjkovati za toliko in toliko desetletij. Izračunali so, da bo kmalu pošla nafta, pa tudi železne rude ne bo več dolgo dovolj za topove, a še prej bo začelo primanjkovati nekaterih drugih neobhodno potrebnih sirovin n_ pr. premoga. Tako so izračunali, da bo v Zedinjenin državah nafta izčrpana že čez 30 let. Toda »zemeljskih olj« je dovolj vezanih v zemlji za več tisoč let in pridobivanje nI več noben pro- blem. Premoga je pa tem več v drugih delih sveta, čim manj ga je tu in tam. Računajo, da ga je v Ameriki dovolj še za 2000 let. Znanstveniki zatrjujejo, da bencina ne bo nikdar ori manjka v al o. četudi bodo izčrpani petrolejski vrelci, kajti v bližnji prihodnosti ga bomo lahko pridobivali iz vseh snovi, ki vsebujejo ogljikohidrate. Znani so uspešni poizkusi o pridobivanju bencina iz takšnih snovi, a da ne gre samo za poizkuse, nam dokazuje produkcija sintetičnega bencina v Nemčiji — pridobivanje bencina po načinu tak.o zvanega hidri-ranja iz premoga. Kemik pa lahko pridobiva bencin tudi iz lesa, žita, morskih alg, melase itd. Upoštevati je tudi treba, da dandanes znamo mnogo bolj koristno uporabljati bencin kakor prejšnje čase. Rafinerije pridobe iz nafte do trikrat več bencina kakor prej. Mnogo bencina pa tudi prihranimo, če ga mešamo z drugimi snovmi. Prav tako je prazen strah, da do začelo primanjkovati nekaterih vrst kovin. Znanost je na najboljši poti. da bo prej ali slej zagotovila človeštvu vse potrebne sirovine. Najmanj upravičen je pa stran, da bo človeštvo morale stradati, ker se oo preveč razmnožilo Kmetijstvo je zdaj še zelo zaostala stroka m će Dl zemljo obdelovali povsod po svetu po najnovejših metodah, bi se lahko prehranilo še 2 miljardi ljudi, tako da bi se človeštvo lahko razmnožilo na 4 miljarde. čeprav bi se površina obdelane zemlje ne povečala Zdaj je obdelane le 12° P zemeljske površine Vse površine sicer ne bo mogoče nikdar uporabiti za kmetijstvo, kar pa tudi ne bo potrebno. Kruh iz kemičnih la bor a t ori j e v V prihodnosti morda t um ne bo treba orati sejat: in žeti. če oodc ljudje hoteli jesti Morda bo pšenica cvetela v kemičnih aboratoriiih — v orenešenem oom -nu be sede Izdelovanje hrane namestu prid -lova-nja ni več utopija Zdaj so to še v umetna* živila, ki so jih začeli izdelovati na poskus-njo v kemičnih laboratorijih Med hranili je eno najpotrebnejše, sladkor, ki ga v Nemčiji že znajo izdelovati iz lesa, dočim je stranski izdelek premoga neke vrste jedilno olje. Ce je mogoče izdelovati v tovarnah vitamine, zakaj bi ne mogli tudi drugih hranilnih snovi? Vendar m rečeno da bo v prihodnosti pridobivanje človeške hrane omejeno na tovarne ln laboratorije, zelo verjetno je, da bosta poljedelec in kemik sodelovala tako. da bo polje hkrati tudi kemični laboratorij V prihodnosti bo hrana vsebovala dovolj vseh najpotrebnejših hranilnih snovi in odkrite bodo vse skrivnosti o vplivu hrane na telesni razvoj. Znanost o vitaminih se je šele začela razvijati. Mnogih skrivnosti še ne poznamo. Dognati bo treba, kakšna je idealna hrana za posameznega človeka, hrana, ki ga bo usposobila, da bo lahko razvil vse svoje telesne in duševne sile ter ostal zdrav. Znanost bo v prihodnosti lahko vzrejala — čeorav se to sliši še tako banalno — nadpovprečno duševno zmogljive ljudi, kakršne dandanes imenujemo genije. človek postane gospodar sveta V prihodnosti bo človek postal v resnici gospodar sveta ter bo v pravem pomena besede krona stvarstva. Tudi sam bo ustvarjal, preoblikoval živo prirodo, a iz anorganskega sveta izvabljal življenje. Prej ali slej se mu bo posrećilo sestaviti oeljakovino iz anorganskih snovi in odkrila se mu bo zadnja skrivnost življenja. Človek bo posegel s svojo ustvarjalno roko še mnogo bolj zlasti v rastlinski svet. Nekateri poizkusi na tem področju nam odpirajo izredne perspektive. Tako so n, pr. načeli s pomočjo strupa kolhicin. ki ga pri- bivajo iz korenine jesenskega žefrana, delati čudovite poizkuse na rastlinah. Ustvarjajo lahko razne nenavadne obliKe ter vzgajajo nove vrste. Tako je mogoče (navadno povečati s lin, vzgojiti bolj odporne, večje in plodovi-Lejše rastline. Baje bodo v prihodnosti pridelovali ogromne jagode, sadno drevje bo rodilo izredno dobro in na vitaminih bogato sadje, razne industrijske rastline bodo dajale mnogo več najboljšega pridelka itd. Človek, oborožen s pridobitvami znanosti, bo zavladal nad mrtvo in živo naravo; znanost je ključ, ki bo odklenil človeku raj. Ne trpljenja ne bolezni Znanost bo napredovala na vsen področ- vede. ki služijo človeku neposredno, se bodo nedvomno izpopolnile še bolj s pomočjo lizike m kemije. Z njihovo pomočjo bo človek zatrl bolezm. Z evgeniko bo preprečh degeneracijo. Ne bo več treba vzdrževati ječ, blazine m bolnic. Bolezm in nesmiselnega trpljenja ne bo več. Ljudje bodo sicer še umirali, toda predvsem zaradi ostare-losti; ugašali bodo mirno kakor dogoreva-joča sveča. Ne. to ni odstavek iz fantastičnega romana; takšno prihodnost si zamišljajo znanstveniki, takšno si slika logično delujoči razum. Žal je na svetu še toliko nelogičnega, toliko temnih sil — ki se skrivajo v samem človeku — da ne moremo verjeti brez pridržkov v samo logiko. Toda vera v razum nas navdaja s prijetno zavestjo, da je vredno živeti. Pravilna gozdov Na kaj je treba paziti, če ho3 srao imeti od gozda polno korist Ljubljana, 12. maja. Živimo v dobi ugodne lesne konjukture. Gozd spada med najmočnejšo gospodarsko oporo našega narodnega gospodarstva. O tem se lahko prepričamo, če primerjamo dohodke naših gozdov z dohodki ostalih gospodarskih panog. Vse to nam mora služiti za čim skrbnejšo nego in čuvanje tega narodnega premoženja. Ker je sekanje tehnično porabnega lesa zelo važno, podajamo tukaj nekaj misli in smernic. Pri podiranju drevja in izkoriščevanja naših gozdov moramo paziti prav posebno, da ne poškodujemo mladega in onega drevja, ki ga ne nameravamo posekati. Zato skrbno pazimo, katera drevesa bomo lahko brez škode za ostala, posekali. V tem oziru je potrebno prav načrtno Izsekavanje, pri čemer moramo paziti tudi na to, da ne i z se kam o več gozdne površine, kakor pa d oraste v sledečem letu pomlajenega lesa. Ko smo si na jasnem o količini lesa, ki ga nameravamo posekati, moramo pomisliti tudi na to. katere vrste drevja obetajo največ dohodkov na lesnem trgu. šele za tem pride na dnevni red Izbira kraja in časa sekanja gozda ter kar je prav posebno važno tudi, način sekanja samega, ki bi bil v danih razmerah najugodnejši. Odločiti se moramo: ali bomo sekali v skupinah ali na golo, ali se bomo odločili za prebiranje ali za oplojno sečnjo. Nadalje je zlasti v današnjih dneh važno, da poskrbimo zato, da ne gre pri sečnji m izkoriščevanju gozda preveč lesa v potrato. Uporabljajmo v večji meri žago, kajti sekira daje preveč lesnih odpadkov. Sekanje v visokem snegu nas sili, da puščamo previsoke štore ter zgubimo s tem mnogo lesa. V splošnem se je treba držati načela, da se puščajo malo višji što- ri le na strmih pobočjih, da s tem zavarujemo zemljo pred nalivi, plazovi ln vdiranjem. V ravnini pa puščamo čim manjše štore ter skrbno Izrabljamo ves les. Sekanje lesa za drva je treba izvršiti pravočasno in vsaj na pol leta naprej, sicer so drva premalo suha in izdatna. Nujno je, da se stavbni les seka le pozimi, ko je drevje v stanju mirovanja ter z manj soka. Les, ki je poseben v ostalih letnih dobah je namreč podvržen preveč raznim škodljivcem, kl se zarede ter naknadno v pohištvu in stavbah povzročajo mnogo škode. Posebna skrb bodi posvečena spravljanju lesa iz gozda. Pregledati je treba pota za prevoz ter jih event. popraviti m obnoviti na slabših mestih. Ce moramo spravljati les preko tujih parcel, Je pravilno, ia se pravočasno dogovorimo radi odškodnine. S tern preprečimo mnogo nepotrebnih sitnosti in stroškov. S prevozom lesa je nastala na posekanem prostoru golicava, zato ni ln ne srne biti naše delo na tem prostoru končano Obnoviti je treba Izsekani del gozda, da preprečimo zmanjšanje dohodkov in gozdne površine v sledečih letih. Ce smo lzsekovali s •'prebiranjem drevja, bodo novi stroški za obnovo malenkostni, a ob Izseka van ju na golo pa so stroški za ponovno pogozditev lahko precejšnji. Pogozdovanje Izvršimo s semenom, ki ga sami naberemo, n. pr. storže s posekanega igličastega drevja Izvršimo pa lahko obnovo gozda tudi s sadikami, ki si jih oskr-bimo sami ali pa nabavimo v kakšni, dobro oskrbljeni gozdni drevesnici. Ko smo tako premišljeno izdelali ves načrt za sekanje in pomlajevanje, za izkori-ščevanje in pogozdovanje ter premotrili vsa al so v aren s nI ml opravili, lahko tudi sestavimo tudi točen proračun dohodkov ln Izdatkov, ki nam jih nas gozd daje trenutno, pa tudi v bližnji in daljni bodočnosti. Višina dohodkov gozda je zavisna od konjunkture, potrebe in povpraševanja. Jasno je, da bomo v letih ugodnih cen prodajali veo lesa, a bomo zato pozneje tsaekavaaja temeljito omejili aa par naslednjih let ter istočasno poskrbeli, da bomo vso poseko temeljito obnovili Ln načrtno pogozdili, zavedajoč se, da predstavlja gozd dragocen kapital, ki omogoča leto za letom lepe dohodke. Nov vozni red na gorenjski progi Opolnoči med nedeljo in ponedeljkom dne 11./12. maja &e uveljavi na progi Ljubljana — Otoče-Brezje novi vozni red ter Spremeni dosedanji vozni red na progi Kranj —Tržič. Od tega časa dalje vozijo dnevno redno na progi Ljubljana — o t o č e -Brezje — LJubljana: vL 912 odhod iz LJubljane ob 5.35. prihod v O toče ob 7.04 vL 914 odhod iz LJubljane ob 11.50, prihod v Otoče ob 13 20 vL 916 odhod iz LJubljane ob 17.25. prihod v Otoče ob 18.56 vL 913 odhod iz Otoč ob 7.14. prihod v Ljubljano ob 8.42 vi. 915 odhod iz Otoč ob 13.30, prihcd v Ljubljano ob 14.57 vi. 917 odhod lx Otoč ob 19.06» prihod v Ljubljano ob 20.34 Na progi LJubljana—KranJ—LJubljana: vi. 8512a odhod iz Ljubljane ob 7.40, prihod v Kranj ob 8.51 vi. 8514b odhod iz Ljubljane ob 13.30. prihod v Kranj ob 14 M vi. 8511a odhod Iz LJubljane ob 5.44, prihod v Kranj ob 6 53 vL 8513b odhod iz LJubljane ob 11.40. prihod v Kranj ob 12.46 Na progi Kranj—Tržič—Kranj: vi. 8512a odhod iz Kranja ob 8.56, prihcd v Tržič ob 9.28 vi. 8514b odhod iz KranJa ob 14.51, prihod v Tržič ob 15.23 vi. 924b odhod iz Kranja ob 19.30. prihod v Tržič ob 20.02 vl. 851 la odhod iz Tržiča ob 5.06, prihod v Kranj ob 5.35 vi. 8513b odhod iz Tržiča ob 11.04, prihod v Kran.i ob 11 33 vl. 923 odhod iz Tržiča ob 18.00. prihod v Kranj ob 18.27 Promet potniških vlakov na kamniški progi ostane nespremenjen. Filmske zvezde bi rade v druge poklice Mnoge filmske igralke in igralci bi se radi posvetili drugim poklicem Ce že v resnici ne morejo filmske zvezde zamenjati svojega poklica, hrepene po tem vsaj na tihem in večkrat zaupajo svoje skrivne želje svojkn prijateljem. Mali Freddie Bartholomew bi rad študiral. Pisal je že po pogoje studiranja na visokih šolah v Oxfordu, Cambridgeu, Yale, Harvvurdu in Princetonu, lani po počitnicah se je začel pripravljati za izpite za sprejem v eno teh šol. Ce bo lahko študiral, dvomi, da bi se vrnil k filmu. Postal bi rad pisatelj, ali pa se bo odločil za kak praktični poklic. Njergov hollywoodski tovariš M i c k e y R o o n e y , ki mu je že sedemnajst let in je prav za prav najstarejša otroška ameriška filmska zvezda, bi rad postal režiser. Ce bi se mu pa ta želja ne izpolnila, se namerava posvetiti glasbi. Režiser bi rad postal ko mu bo 21 let. Fant je zelo talentiran in misli, da bi se lahko posvetil komponiranju ali pa bi postal kapeinik orkestra. Napisal je že tri kratke skladbe in s svojim jazzom je že večkrat uspešno nastopil v ameriškem radiu. Clark G a b 1 e hoče dati Hollywoodu slovo in potovati vsaj pet let po svetu. Potem bi se vrnil v Hollywood, kjer bi si uredil stajo dirkalnih konj. To je pa nekoliko drzna odločitev, kajti njegov edini dirkalni konj Beverlev Hills ni zmagal še na nobeni dirki. Tudi Robert T a y 1 o r misli, da bi lahko imel staje dirkalnih konj na svojem posestvu v dolini San Fernando, kjer ima 27 oralov zemlje blizu farme Barbare Stan-wyckove. Kakor Gable bi pa tudi on rad nekaj let potoval po svetu, ki ga še ne pozna dobro. Joan Cravvfordova bi rada nastopala v operi. Skladatelji in dirigenti jo smatrajo za zelo nadarjeno pevko. Poleg tega pa že dolgo goji željo, da bi napisala s svojim možem Franchotoni Tonom gledališko delo. Bili P o w e 11 bi rad postal kritik, da bi sodeloval kot tak pri tem ali onem listu. Med počitnicami bi se pa rad sončil in zabaval na Rivieri. Myma Loy ,ki je v igrala Powellovo ženo, načrtov za prihodnjost s Powellom. Bob Montgomery, Wallace Beery, Edmund L o w e ln Spencer T r a c y — vsi imajo zdaj že svoje farme — bi radi zamenjali filmsko slavo za farmarsko lopato. Pokojna Jeanne H a r 1 o v a je hotela postati pisateljica. V njeni zapuščini so res našli nekaj manjših literarnih del. Tudi Elissa L a n d i o v a čuti literarno nadarjenost in napisala je že šest novel. Literarni kritiki pravijo, da je res precej nadarjena. Groucho M a r x je napisal knjigo m mnogo člankov za razne revije. Več uredništev revij pa je zaman čakaio na obljubljene prispevke. Marx pravi, da bi raje dal filmu tudi pogosto se glede želja in v glavnem strinja filmu slovo in pisal od jutra do večera. Drugi Mane, Chico, bi rad postal dirigent. Harpo M a r x postane menda koncertni virtuoz na harfo. Filharmoniji v Los An-gelesu je moral odkloniti še vsa povabila, ker nima časa, da bi se pripravil za koncertni nastop. Nelson E d d i e se namerava vrniti k operi. Tudi Jeanette Macdonaldova hoče dati filmskim ateljejem slovo ter nastopati na koncertih, seveda pred polnimi dvoranami, da bi bila neposredno deležna slave. Rosalinda Russellova ln Betty F u r-n e s s o v a nameravata izdelovati damske modele za lastne modne salone. Maureen O'Sullivanova hoče ustanoviti lastno knjigarno. Buddy E b s e n bi se rad do smrti vozil z jahto po morju. Tudi Lewis Stone bi najraje dvignil sidro svojega motornega čolna ln se peljal daleč na morje, kamor bi nihče za njim ne pripeljal novih filmskih vlog. Elleanoi P o w e 1 1 o v i pravi, da bi rada nehala nastopati v filmu. Pač pa hi pod nobenim pogojem ne hotela opustiti plesa. Plesati hoče do svojega 90. leta, tako je navdušena za ples. Češkomoravski protektorat brez nezaposlenih V marcu 1939. je Nemč:ja zascill« Češko rn Moravsko, ki tvorita zdaj njen prro»te4c-tciat. Takrat je bilo v o-beh dciolah oikrog 9.1.(MX) nezapoNleivh delavcev im ualužborc-ce\. Toliko je brlo prijavljenih pri borz .i h de'a, mnogi rczapo&lerr pa sploh niso brk prijavljeni. Iz nemških virov poAmornarno, da zda.) v Če^rmioraskem protok torajtu ni več nezaposlenih. Mnogo čepkih delavcev, zlasti kvalificiranih, je odšlo na dok> v Nemčijo. V Ce^omc»rav*