SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačau 15 (Id., za pol leta $ |ld.t za četrt Ista 4 (Id., u |idn mesec 1 fld.40 kr. V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 fld., *a pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld., >& j eden mesec 1 vid. V LJubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Poiamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inaerate) viprejema upravnlStvo in ekspedieija v „Katol, Tiskarni", Vodnikove ulice It. 2. Rokopisi «e ne vračajo, nefrankovana puma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Bemeuilklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, tzvzemli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 103. V Ljubljani, v torek 5. maja 1896. Letni It XXIV. Socijalno-demokratični znanstveni temelj. Samo po sebi je umevno, da je socijalna demokracija v svojem bistvu materijaiistična. Boga in človeško dušo taji; torej tem bolj taji vsak razloček mej Bogom in svetom, mej telesom in dušo. Druzega ni, nego sama materija, sama t v a r in njeai zakoni. Liebknecht pravi naravnost : „Znanost učiindokazuje samo materijalizem; pravi socijalnidemo-krattorej ne more biti nii druzega, nego m a t e r i j a 1 i s t." V dosedaj navadnem pomenu je materijalizem tisto naravoslovje, ki samo po mehaničnih zakonih razlaga povstanek in razvoj sveta. Glede na človekov postanek poznamo vsi materijalistični nazor pod imenom Darvinizma, ki namreč tajčč bistveno razliko mej vrstami: človek, žival, rastlina, anorganična natora, zatrjuje, da so se iz nepopolnih stvarij razvile vedno popolnejše in da je homo sapiens samo graduelno različen od svojih „bratcev in sestric" v živalstvu in rastlinstvu. Socijalni demokratje vsprejemajo brez ugovora te naravoslovsko in modroslovsko nesmiselne sanjarije in na ti podlagi raziskujejo človekov razvoj v diužbi. Njihova teorija je na družabno življenje in na tolmačenje družabnih pojavov uporabljeni nara-voslovski, ali recimo: darvinistični materijalizem. Marks se zelo mnogokrat baha, da je on prvi uvel pravo pojmovanje človeške zgodovine, s tem da je dosledno iz materijalističnih načel razvil zakone njenega razoja. Kako je to izvršil, smo že omenjali. Trdil je namreč in za njim trdi to vsa socijalna demokracija, da človek ne dela zgodovine, marveč da je gnan po materijalnih zakonih svojega obstoja. Gospodarske razmere vsakeršnega časa vladajo člo- veštvo. Posamniki in družbe so taki, kakoršne so te razmere. To naziranje imenujejo socijalni demokratje po Marksu naravnost materi j alistično zgodovinsko naziranje. V svoji knjigi „Das Kapital" (Kritik der poli-tisch. Oekonomie) 4. Aufl. Hamburg 1890, str. 335, 336) piše sam : „Darvin je obrnil pozornost na zgodovino na-torne tehnologije, t. j. na to, kako so se razvijali rastlinski in živalski organi kot proizvajalna sredstva za življenje rastlin in živalij. Ali ne zasluži zgodovina razvoja proizvajalnih organov družabnegačloveka,gmotnega temeljavsaki posebni družabni organizaciji, jednake pozornosti ? — Tehnologija razkriva dejanjsko razmerje človekovo do natore, neposredni proizvajalni proces njegovega življenja in s tem tudi razmer njegovega družabnega življenja in duševnih pojmov, ki iz njih izvirajo. Celo vsaka verska zgodovina, ki Be ne ozira na ta gmotni temelj, je — nekritična. V resnici je mnogo ložje najti pojemsko jedro verskih sanjarij po analizi, nego narobe razvijati iz vsakokratnih življenskih razmer njihove v nebesa prestavljene oblike. Poslednja jejedino materijaiistična in zato j e-dino znanstvena metoda. Pomanjkljivosti abstraktno naravoslovnega materijalizma, ki izključuje zgodovinski proces, se izpoznajo že iz abstraktnih in ideologičnih pojmov njegovih zagovornikov brž ko se dvignejo iznad svoje stroke." Vemo, da trudimo s takimi citati svoje bralce. Marks je v obče glede na slog skrajno netečen in neprebavljiv. Toda navedli smo jih v dokaz svojih prejšnjih trditev. Sicer so pa njegovi učenci to naziranje spravili v poljudno obliko in vsak zaveden socijalni demokrat, ki ne ve prav nič o „ideologičnih pojmih itd.", zatrjuje in dokazuje v vsakemu umljivi obliki, kako se je razvijala vera in nravnost v starem, srednjem in novem veku. Terezija Noe-tscher, znana socijalistična agitatorica, je tudi v Ljubljani razlagala ta materijalistično - zgodovinski razvoj človeške družbe in njenih pojavov. Marksovo materijalistično-zgodovinsko naziranje je popolnoma razvil njegov 40 letni sodrug Friderik Engels, v dveh za zgodovino tega vprašanja vele-znamenitih knjigah: „Der Ursprung der Familie, des Privateigenthums und des Staats. I. H. W. Dietz. Stuttgart in Herrn Eugen Dührings Umwälzung der Wissenschaft." Ravno tam je izšla: Lewis H. Morgan: Die Urgesellschaft-Untersuchungen über den Fortschritt der Menschheit aus der Wildheit durch die Barbarei zur Zivilisation", z ravno tisto smerjo. Iz teh knjig se spisujejo poljudne brošurice, članki v socijalistične liste, pripravljajo govori v so-cijalno-demokratične namene. Ideje se po tem potu širijo mej ljudstvo. Čudovit je vpliv, ki ga imajo na priprostega človeka. Zivi in ves drugi svet zaničujoči spis v tem oziru napolni bralca, ki mu je bilo strupeno okrožje in burno življenje že preje omajalo vero, z nekim nepojmljivim napuhom. Zdi se mu, da sedaj že ve in zna vse in da sme z nekakim prezrljivim veleumjem vreči katekizem in ž njim vse druge spomine iz mladih let, za vedno v kot. Posmehuje se verskemu življenju in s krepko strastjo udriha po „hinavskih zapeljivcih" ubozega ljudstva, — po f .... h. Da ne delamo Marksu krivice, če ga imenujemo materijalista, smo, upamo, jasno dokazali. Saj to trdijo o njem njegovi najožji somišljeniki. Cujmo n. pr. K. Kautskyja (Darvinismus und Mariismus. N. Z. 1895, str. 709), ki se sedaj šteje po pravici kot prvi znanstveni zastopnik socijalne demokracije. „Primera mej Darvinom in Marksom ni nova in analogija mej obeh nauki je razvidna. Prvi in drugi je našel ključ k razvoju v boju, Darvin v boju za obstoj, Marks v stanovskem boju in zakoni L S S T E K Najnovejši slovenski pesnik. (Konec.) Kako bridko tarnajo sušični mladi pesniki, če zro v mesec ali zvezde! Same budalosti jih povprašujejo. Naš pesnik pa jih vprašuje duhovito, zakaj se po dnevu skrivajo: Kaj ? Morda pa mudni šah igrate ? Pevate, pri čaju čujete? Carstev cvenke, borzo znate? I na zborih vseh stolujete? Ali ste nemočne krasotice ? Morebiti pesmi zlagate? (97.) Kako je prišel do modrosti, popisuje pesnik v pesmi „Studenec — oh, kje si?" Strašni je vroče — se potim, ViS solnčno jezo — ves gorim. Oh žeja, žeja me grozno, Življenje v srci bo pošld. A kje si kaplja draga — up moči, Studenčnica, življenje moje Ti I Oh, kje si — Oh, kje si mi? Dolgo je išče s težavo, kakor jelen, kakor Rot-šild, ki bi dal na njegovem mestu cel milijon zanjo. Po logu ukal sem zastonj, Zastonj po tratah tekal ponj. A čujl na skrivnem kraji najdem vir, I pri Modrosti čisti srca mir (81.) Ves rod ljubi pesnik, sovraži samo narodne odpadnike, katere zove Kitajce in sebične politike. Zoper te kliče solnce na pomoč: Ti solnce veš ? v temo pogléj! Tu najdeš gnflsnost tajnih séj. Odkrij hinavce, — tudi déla, Kjer skrita jc krepost do cela. Razkrivaj, Razkrivaj Vsé módro solnčice! On priznava samo ono politiko, katera se ne da po nobenih načelih ločiti od splošnega miru. Boj za načela mu je oduren, zato vzdihuje „O kreg — o mir!" Oj ljubi, mili mir! — Oh črni ti prepir 1 Gléj, vsč živi, smeji, se veseli, Čuj, vse se dere, bije, vse trpi. Oj pridi, biser mir! Oh, prejdi škrat prepir ! Nemškutarjev pa ne! Ti grdi ljudje kitajčijo v govorjenju. Kako jim je zagodel: Nikjer te dobro juhe nisem jčl — o kftka júha! A poper tak, — nečeden! Hajdi proč! fi! primaruha! Živo popisovanje mu je posebno všeč: Vse trga se, vse rdvsa se, Vse dfire se, vse kAvsa se, Čegav bo Carjigrad. Vse vpilo je i tulilo Dajalo se i pulilo Za slavni Carjigrad. Posebno se ponaša pesnik z „iskricami in pu-šicami". Najvplivnejše slovanske može je v kratkih kiticah ocenil in opisal, marsikomu dal tudi dober nauk. Nekatere bi utegnile čitatelje zanimati, ker je ocenil pesnik tudi še sedaj živeče može. Gorazd je krojač, ki premišljuje razne mode : Različne, brat, razstavljaš nam ideje, Ter šivaš v krasne pesniške obleke Po najnovejši i starejši modi. —-- Se ve, mnog duh se v Tvoj plod zalelava, A vedno drug smo drugemu zabava. Gg. Hribarju in dr. Tavčarju je tako zagodel: Salomon je imel sreč ko širno m6rje, Svet je nosil v njem i tajno, čudežno modrost, Dnes modrost pa bratom gre do srca skorje Malo bije divnih src za Slave velikost. Res — po srcih le premnogih mrzla burja brije, O sebičnost! — Če si sam, ho konec domačije. Zelo duhovito sodi o dr. Lampetu : Ti viš ga no! V možganih ta ima oči, Da vse v red stavlja: um, dom, svet, srca ljudij. Dr. Mahnič je pa železničar, ki z lokomotivo vozi po slovstvenem polju: K/i' pregibanja t natori, ki jih je prvi našel, se morajo ravno tako kot zakoni gibanja v dražbi, katere je drugi odkril, izvajati iz splošnih gibalnih zakonov." Potemtakem smo srečno prišli do jedine znanosti, namreč do — mehanike. Ves svet je mehanizem; človek na njem je stvor, ki ga vladajo samo mehanični zakoni. Iz teh zakonov se izvaja vera in nravnost; po teh zakonih se razlaga pravo in dolžnost. Na mesto zgodovine, dušeslovja, logike, katekizma ima nastopiti samo mehanika. Tak je socijalno-demokratični znanstven temelj, ki vničuje duha in vsako idejo, ki se ravno tako protivi božjemu bivanju, kakor vsakoršni koli sili, ki seneda „izvajati iz splošnih gibalnih zakonov", temelj, na katerem se zida poslopje jednakosti in bratstva atomov, ki so jih ravno ti zakoni znesli skupaj v tvore, ki jim pravimo — ljudje. Kedor le količkaj pozna zgodovino modroslovja, rekše zgodovino zmot človeškega duha, mora priznati, da je samo jeden nazor o svetu tako odločen, tako dosleden, tako v najmanjših podrobnostih dovršen, kakor socijalno-demokratični. Ta jedini nauk je — nauk katoliške cerkve in na njenih resnic temelju sezidano modroslovje. Zato čutimo katoličanje neko notranje zadovoljstvo, ko listamo črne bukve socijalno-demokratičnih idej. Vse tisto zmedeno, lažnjivo, hinavsko, pol — materijalistično naziranje naše liberalne dobe, ki v svojem bistvu prav tako taji Boga in dušo, kakor socijalni demokratje, ki pa vender včasih „zavijajoč oči proti nebu" govori o „verskem čustvu", bije boje „za vero, dom, cesarja," vihti svoje orožje za „nravnost in pravo", bo — minulo. Socijalni demokrat in zaveden katoličan si bosta stala kmalu jedina nasproti. Popolnoma naraven razvoj našega domačega liberalizma opažamo torej v tem, da je že več slovenskih vseučiliščnikov vstopilo v socijalno demokratični tabor. Dosledni so in odkritega, doslednega sovražnika se n a m ni bati. Sam po sebi se bo zmečkal gnjili, medli liberalizem ; porok so nam za to ti mladeniči. Državni zbor. Dunaj, 4. maja. Državni zbor je po tridnevnem presledku včeraj zopet zboroval ter nadaljeval posvetovanje o volivni reformi, ki utegne biti jutri končana. Predloženo je poročilo pristojbinskega odseka o načrtu borznega davka. Odsek je prenaredil več določil. Pravosodni minister pismeno naznanja, da je načrt zakona o kupčijah na obroke dobil Najvišje potrjenje. V razpravi je § 28 volivne reforme. Posl. Brzo-rad omenja, da bi po tej določbi politično oblastvo moglo vpeljati novo volivno geometrijo ter v večjih krajih vplivalo na izid izvolitve volivnih mož, ako se ne vpeljejo direktne volitve. Tretji odstavek naj se torej glasi: „V večjih krajih (mestih) mora, ne more, polit. okr. glavarstvo določiti več volivnih prostorov v sporazumu z občinskim načelnikom". Odpade pa naj četrti odstavek, ki določa, da 8e šte- Kar smatrali bratje so doslej za cvet, T6 pohodil sam je v teku kratkih let. Delal je po glavah rož železnico na vse moči, Z modroslovno droško svojo vozi urno se po nji. Jako značilno je za pesnika, da je zložil pesem tudi — Šumiju. Delovanje družbe sv. Mohorja je je opisano tako : Šestdeset tisoč ločnih glav zajema strastno Iz Sest skled si raznovrstnega jedila; Dobro tekne nam i celo leto, ker je slastno, A dasi je sita glava, Se bi vžila itd. Kako mikavno popisuje pesnik pravega Slovana : Zilasta žila živi, razteza po vsem se telesu, To si telo Ti Slovan, kri Ti slovanski je čut. Pa ko bi hoteli biti vsi Slovani taki! Pesnik je žalosten, ker se ne ravnajo po njegovih mislih, in tužno poje: Ego autem censum censeo: Slovani s polžem lezejo (str. 141). A čuj: censeo — lezejo, kaka rima je to ? Rahločutni pesnik je pač mnogo trpel duševno, predno jo je zapisal. Zato ji je napisal komentar: „Beri, kakor Slovani radi izgovarjajo: censejo. Hoh-niki se pri nekaterih Slovanih izgovarjajo, pri drugih pa ne: Tu beri sarkastično staroslovenski linzejo. Zdaj se pa že rima! vilo volivnih mož na posamezne volivne prostore porazdeli po številu prebivalstva. Ce ta predlog ne obvelja, naj se k četrtemu odstavku dostavi, da se volitve vrše po mestnih oddelkih, predkrajih in posameznih vaseh, ki spadajo k mestu. Posl. Kraus nasvetuje, da se v novi načrt privzame § 29 dosedanjega volivnega reda, ki določa, da se glasovanje vrši ustno ali pismeno, če so se volitve volivnih mož vršile ustno ali pismeno. Posl. Scheicher ni navzoč, torej zgubi besedo, posl. Kaiser in Pernerstorfer se odrečeta besedi. Pri glasovanji je bil § 28 vsprejet z malo premembo, § 31 z dostavkom, da se morata pričetek in čas glasovanja tako določiti, da morejo volivci oddati svoje glasove. Konečno so obveljali brez premembe paragrafi 32, 33a in 40. Politični pregled. V Ljubljani, 5. maja. Pogodba z Ogersko. Včeraj sta se objavila nuncija obestranskih kvotnih deputacij. Nuncij avstrijske kvotne deputacije povdarja, da si deputaciji ne smeta stati nasproti kot sovražnici ter skušati druga drugo preobložiti, marveč kot zastopnici dveh tesno zvezanih državnih polovic. Dalje dokazuje, da je z ozirom na vedno lepši razvoj Ogerske, posebno v obrtnem in trgovinskem oziru, popolno umestno, da se izračuni drugi ključ, po katerem se določi obojestranski delež k skupnim dolgovom. Glavni pogoj obstoji v tem, da se opusti dosedanji način določevanja. Obe državni polovici se nahajata v popolno jednakem razmerju. Ogerska polovica jednako vpliva na skupne zadeve, kakor avstrijska in bi bilo toraj popolno pravično, ako bi obe v jednaki meri donašali k skupnemu gospodarstvu. Vender pa avstrijska deputacija za sedaj še ne zahteva jednakega doneska, ker Ogerski še niso odprti vsi bogati viri dohodkov in bi prevelika davčna napetost znala slabo vplivati na njeni razvoj. Vkljub temu se pa ne more zadovoljiti s sedanjo kvoto. Davčna moč se ne more smatrati merodajnim za merilo, nasprotno je pa najmerodajneje število prebivalstva kot podlaga za določitev obestranskih kvot. Na tej podlagi se dobi razmerje 58 : 42. Ako se upoštevajo brutto-dohodki Avstrije od 1. 1886—1894 in primerjajo z onimi Ogerske v jednaki dobi, tedaj se pokaže razmerje 581 : 41-9, na podlagi netto-prora-čuna pa razmerje 58'7 : 41*3. Deputacija izraža nadalje željo, da se določi za bodočnost gotovo merilo in se s tem vsako desetletje preteča kriza reši ugodno. Konečno stavi deputacija nastopne predloge: Od vsakoletne svote skupnih stroškov naj se odštejeta najpreje 2 odstotka na ogerski državni zaklad. Cisti carinski dohodek se ima določiti za skupni dohodek, v pokritje ostalih skupnih stroškov se pa določa za tostransko državno polovico 58 in za onostransko 42 odstotkov. Ta določba ima veljati za dobo desetih let. Ogerski renuncij odobrava predloge državnozborskega nuncija glede skupnosti carine in 10 letne pogodbene dobe. Nikakor se pa ne strinja s predlogom avstrijske kvotne deputacije, ki zadeva določitev kvote. Povdarja se pred vsem, da Vendar pa majki Slavi v čast izpremeni pesnik svojo misel o Slovanih v pesmi „Češki razstavi" : Do zdaj Se ne — a zdaj do vrha si dospel Slovani I zdaj — oh saperbold! — oh, vstrajaj tamkaj goril Slovani si bodo pa že pomagali, a gorje „Kitajcem", kateri pridejo naravnost v Hades — v kurnik: Joj! tam premnog je še za vrage znak, Premnoge gorostasne vislice za tč. Na njih se stegnil bo naš vrag še vsak, Da z grozo vso se penil i kesal se bo. To je gotovo originalna ideja, katera je skrivnostno razpredena na str. 50. Iz takih pesmic je sestavljena vsa knjiga. Pesnik si je v svesti, da bo mnogo ljubečih src pridobil Majki Slavi, škodovati neče nikomur, ampak vse napolniti z rodoljubno ljubeznijo. Prepričani smo, da ta knjižica ne bo nikomur niti škodila, niti koristila, pač pa se najde v nji za 65 kr. obilo zabave, kakor se spozna iz navedenih vzgledov. Pesnik sam pa je tako originalen, kakor bi bil z meseca prišel na zemljo. — Oisti dohodek je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Ce se hoče kdo prestaviti za nekaj ur v one eterske višave, kjer neha logika in pamet, naroči naj knjižico v Ljubljani. L. je pariteta Ogerske v zakonu zajamčena in od vsakega kvotnega razmerja popolno neodvisna pravica. Na podlagi tega načela se ne more niti sedaj, niti v bodoče povišati ogerska kvota. Jednakopravnost je popolno samostojen in potreben pogoj. Jedino pravo merilo za določitev kvotnega razmerja smatra re-nuncij premoženjske razmere in davčno moč obeh držav. Konkreten avstrijski predlog glede stalnega načina za proračunjevanje bi ogrska deputacija rada V8prejela, toda izmej sedaj predlaganih ji nobeden ne more ugajati; najmanj pa ta, po katerem se ima določiti kvota na podlagi števila prebivalcev. Ravno tako napačno se zdi ogerski deputaciji mnenje, da se določi kvota na podlagi brutto-dohodkov in stroškov, marveč smatra kot jedino pravo dosedaj navadno načelo, da so brutto-dohodki iz naravnostnih in nenaravnostnih davkov podlaga za določevanje obestranskih kvot. Na ta način dobimo sorazmerje 30 76s: 69 235. Nadalje se naštevajo razne obrtne okolnosti, ki popolno onemogočujejo vsako zvišanje ogerske kvote. Konečno želi renuncij, naj se prište-jejo stroški za vojaško granico k skupnim stroškom in naj se prinos vseh dežela ogerske krone vpošteva v jednostavnem sorazmerju. Po odbitku skupnih carinskih dohodkov se dobi razmerje 314 : 68-6. Upamo, da ogerskemu renunciju odločno odgovori avstrijski državni zbor. Srbija in milenijska slavnost na Oger-skem. Srbski krogi so prišli pri Mažarih v veliko nemilost, ker niso zabranili sramotnega dogodka pred spomenikom kneza Mihaela. Kaka nejevolja je prešinila mažarske kroge, je razvidno iz raznih listov, ki bruhajo srd na srbske „nehvaležneže". Srbska vlada, pravijo imenovani listi, bode gotovo kmalu sprevidela, kako nepremišljeno in nevarno je njeno postopanje nasproti milenijski slavnosti. S tem, da se je javno demonstrovalo proti budimpeštanskim slavnostim in zažgala na javnem trgu ogerska zastava, so se razmere zelo skalile, in ministerski predsednik Novakovič bode moral nastopiti spokorilno pot, ako ga z njegovimi tovariši vred ne bodo preje vrgli raz državno krmilo. Samo odslovljenje belgraj-skega mestnega prefekta in jalovi izgovori ne bodo zadostovali, da se spravijo v prejšni tir razmere mej Ogersko in Srbijo. — Ogerski poslanik v Belgradu je takoj drugi dan po dogodku zahteval od srbske vlade, naj ostro kaznuje vse udeležnike imenovanih demonstracij in zabrani vsake nadaljne pojave. Vlada mu je odgovorila, da se že vršč preiskave in se bode po možnusti ustreglo zahtevam ogerske vlade. — Mažari bi menda najraje videli, da bi jih občudoval ves civilizovani svet in slavil njihovo oholo počenjanje. Toda prepričani naj bodo, da se jim ne bode izpolnila ta vroča želja, najmanj pa od strani Slovanov, ki ne morejo nikdar pozabiti krivic, katere so jim provzročili Mažari. Vstaja v Nikaragui je končana, kajti revolucionarne čete so se morale udati pritisku vladnih čet in njihovi vodje so se morali umakniti z dežele. Vladne čete so zasedle trdnjavo Leon, koder je bil glavni tabor vstašev. Zunanji minister je naznanil zunanjim vladam, da vlada mir in je vojska končana. Kako dolgo bode trajal ta mir, je drugo vprašanje, ki se ne da tako lahko rešiti, tem manj, sko se bodo dali preslepiti vstaškim vodjem, kakor jih je dosedaj sleparil premagani in zapodeni glavni vodja. Perzija. Vprašanje glede perzijskega prestolonaslednika se je naglo in mirno rešilo. Vsi trije šahovi sinovi so se zjedinili v tem, da prevzame vladarstvo drugi sin Muzzafer-Eddin, governer v Tti-brisu. Temu tudi nista ugovarjali Rusija in Anglija in včeraj se je vladno objavilo ime novega vladarja. Veliki duhoven je v mošeji zbrani množici naznanil najnovejšo vest. Vsi princi, governerji in ministri so poslali novemu vladarju svoje čestitke, na katere je prav ljubeznjivo odgovoril. — Truplo umrlega šaha se je mazililo in se pokoplje še le, ko dospe v stolico Muzzafer - Eddin, kar se zgodi v desetih dneh. — Najbolj zanimivo je, da je turška vlada prepovedala carigrajskim listom omenjati umora perzijskega šaha; skoro gotovo iz istega vzroka, vsled katerega je umrli šah prepovedal domačim listom razširjati vest o umoru francoskega predsednika Carnota, ker se je bal, da bi tudi njega ne doletela jednaka usoda. Tudi turškega sultana mučijo jednake misli in vsled tega se boji razglasitve. Italijani v Afriki. Zadnje dni se je pričelo zopet živahneje gibanje na abesinskem bojišču. General Baldissera je 2. t. m. z nekoliko četami zasedel Barakit, ki je štirideset kilometrov oddaljen od Adigrata. Poprej pa se je moral meriti z nasprotnikom, ki je stražil zvezo mej tema krajema. Ker je pa bilo število Abesincev zelo neznatno, so se morali umakniti in odpreti pot italijanskim četam. Izgube na obeh straneh so neznatne, kajti poročila popolno molče o tem boju. „Agencia Štefani" se poroča iz Masave, da so dospeli italijanski oddelki na zelo ugoden prostor in da se na tem mestu lahko trajno ustavljajo sovražniku. O resničnosti teh besedij mora vsakdo dvomiti, ako se pomisli, da Menelikova armada brez rezervnikov in pomožnih čet mnogo presega italijansko armado, ki šteje le 22.000 mož in razpolaga z 48 topovi. Major Salza je na potu k generalu Baldisseri, vendar se pa trdi, da ga zadržuje Bas - Mangaša, Mene-likov zaveznik. Iz brzojavnega poročila, katero so prejeli Salzovi sorodniki, se razvidi, da se sicer majorju ne godi nikaka krivica, razvidno pa ni, je li prost ali ne. Ker se nahaja sovražnik prav blizu glavnega italijanskega tabora, je pričakovati v najbližjem času poročil z afriškega bojišča. Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje.) h) Občina Dol in Dolsko sta se obrnili na c. kr. poštno in telegrafsko ravnateljstvo v Trstu s prošnjo, da bi se uvela še druga poštna zveza s c. kr. poštnim uradom v Dolu. Ta poštni urad ima doslej le enokratno poštno zvezo z dnevnimi poštnimi vlaki iz Trsta in Dunaja. Ker je v teb dveh občinah 29 večjih in manjših trgovin, 8 mlinov, 2 barveni tovarni in 82 drugih obrtnij in se v okolišu teh občin nahajajo 2 veleposestvi, 2 župnijska urada in 2 občinska urada, 2 ljudsko-šolski vodstvi in 2 kraj na šolska sveta in imajo prebivalci živahen promet s c. kr. okrajnim glavarstvom v Kamniku, s c. kr. okrajnim sodiščem in c. kr. davčnim uradom na Brdu, s c. kr. notarijatom na Brdu, in so trgovci in obrtniki v vedni kupčijski zvezi z deželnim glavnim mestom Ljubljano, tovarnarji in lesni trgovci pa imajo tudi kupčijske zveze z drugimi deželami : je opravičena želja, da se pri c. kr. poštnem uradu v Dolu uvede druga poštna zveza z nočnimi poštnimi vlaki iz Dunaja in Trsta. Dol je od Brda, kjer so c. kr. oblastnije, oddaljen le 14 km in pismo oddano 1. opoludne pri c. kr. poštnem uradu v Lukovici, pride 2. ob 5. uri popoludne v Dol. Ce se na to pisanje takoj odgovori, pride ta odgovor še le 4. opoludne v Lukovico. Ker se vidi zbornici prošnja v interesu prometa ozira vredna, jo je najtopleje priporočala pri c. kr. poštnem in telegrafskem ravnateljstvu v Trstu. i) Na c. kr. deželno vlado se je poročalo: 1. da naj se prošnji mestne občine metliške ugodi, da se letošnji letni in živinski semenj, ki pade na 8. dan decembra, t. j. praznik Marijinega spočetja, preloži na 15. dan decembra. 2. Da naj se usliši prošnja mestne občine kočevske in naj se letni in živinski semenj, ki je bil za dan 20. marca t. 1. prepovedan vsled koz, vrši v dan 11. aprila t. 1. 3. Občini viniški naj se na njeno prošnjo dovoli, da se letni in živinski semenj, katerega letos vsled koz ni bilo dne 27. januvarija, vrši v dan 20. aprila t. 1. j) V zmislu zakona z dne 16. jan. 1895, drž. zak. št. 26 podani poročili na c. kr. okrajni glavarstvi v Kočevju in Logatcu glede zaprošenih razprodaj Franca Hiršal-a v Ribnici in Ivana Stritofa v Staremtrgu, sta se vzeli na znanje. k) Na vprašanje nekega c. kr. okrajnega glavarstva, če zadošča za nastop rokodelskega obrta učno spričevalo, izdano od neopravičenega mojstra, se je zbornica izrekla, da ima z ozirom na § 14. zakona z dne 15. marca 1883 drž. zak. št. 39, deželna politična oblast odločiti, če se more spregledati dopri-nesba učnega spričevala. 1) Prošnja J. S. iz Broda za spregled dopri-nesbe učnega spričevala za nastop mizarskega obrta se je v zmislu ministerskega ukaza z dne 16. sept. 1883, št. 26701, pri c. kr. deželni vladi priporočala, ker je prositelj dokazal, da je pri mizarstvu skoraj 8 let za pomočnika delal. (Dalje sledi.) Dnevne novice. V Lj u bi j a n i, 5. maja. (Župnijske izpite) delajo te dni p. n. gg.: G. K o 11 e r , kapelan v St. Jurji pod Kumom ; Janez K r o m a r , kaplan v Poljanah ; Ant. Mali, župni upravitelj v Javorju ; Franc Pokoren, kurat v Besnici; Ludovik Schiffrer, kaplan v Naklem; Franc Zakrajšek, župni upravitelj v Dragi; Janez Zakrajšek, kaplan v Smarji. (Učiteljski vsposobnostni izpiti) se vrše ta teden na tukajšnjem c. kr. učiteljišču. — Izpite za meščanske šole delajo 3 učitelji in 2 učiteljice ; za ljudske šole 6 učiteljev in 14 učiteljic. Za vsposobljenost iz francoščine se jih je oglasilo 5, iz nemščine 2 kandidata; 1 ima ponavljavni izpit iz krščanskega nauka, 1 iz violine. (Na včerajšni veliki sejm) so prignali 909 konj in volov, 267 krav in 48 telet. Ker so prodajalci zahtevali le visoke cene, bila je kupčija le srednja. Največ se je prodalo krav in telet. (Iz Kamnika) se nam piše: Letošnja zima je bila kaj prijazna in je privabila v naše mestece mnogo izletnikov. Dočim je lani sneg kril zemljo na metre visoko, bilo je letos lepo in toplo vreme, tako da so se izletniki že zgodaj sprehajali v pomladnih oblekah. Niti v najhujših mesecih ni bilo dosti mraza. Bilo je kakor v zimskem zdravišči. Sedaj se pripravljajo kopeliški posestniki in meščani, ki oddajajo stanovanja za poletno sezono, za vspre-jem gostov. Ako se sme soditi po doslej došlih po-vprašanjih, bo sezona jako živahna. Kakor znano, zdravi se v tukajšnjem zdravišči tudi na Kneipp'ov način. Uspehi so bili dosedaj sijajni. Zdravnik dr. Wackenreiter je bil že pred tremi leti dalje časa v Worishofenu, ter se je tam temeljito seznanil s Kneipp'ovo metodo. Sedaj je zopet tam, da pro-učava napredke te zdravilne metode v zadnjih letih. Želimo, da bi se tudi letos prav veliko bolnikov tu zdravilo. (Krošnjarstvo.) Obrtni odsek državnega zbora je dovršil svoja posvetovanja o načrtu krošnjarskega zakona. V načrt je privzel več nasvetovanih pre-memb, ki olajšujejo krošnjarstvo z izdelki hišne industrije. Poostrene pa so določbe proti krošnjarstvu v § 5, ki dovoljuje krošnjarstvo le za določen okraj, in v § 12, ki pooblašča trgovskega ministra, da sme prepovedati krošnjarstvo v vseh stolnih mestih, kopališčih in mestih z 10.000 prebivalcev, ter prepovedati krošnjarstvo sploh za cele dežele ali posamezne pokrajine, ako zahtevajo deželni zastopi. Proti tej določbi je dr. E x n e r naznanil votum manjšine. Vsprejeta je bila tudi od posl. Polzho-ferja nasvetovana resolucija: „Krošnjar mora imeti seznam svojega blaga v onem jeziku, ki je navaden v krajih, koder krošnjari". (Račun o „Jeranovi študentovski mizi" za mesec april.) Minoli mesec april so bili za Jeranovo študentovsko mizo nastopni stroški: Vodstvu ljudske in dijaške kuhinje za hrano 153 gld. 26 kr.; podpore dijakom za šolnino 75 gld., za stanovanje 34 gld., za hrano po zasebnih stanovanjih 10 gld. 30 kr., za šolske potrebščine 5 gld. 45 kr.; skupaj 278 gld. 1 kr. — Denarja je prevzel podpisani v blagajni 311 gld. 75 kr. Po odbitih troških je ostalo v blagajni 33 gld. 74 kr. — Meseca aprila je bil račun v ljudski kuhinji za hrauo precej manjši, nego druge mesece, ker so bili mej tem časom velikonočne počitnice, ki so zvabile dijake domov, a tem huje je blagajno prijela šolnina, katero je moralo več dijakov plačati zaradi nepovoljnega napredka. — Izkazi o darovih, ki mi dohajajo za Jeranovo dijaško mizo kot venec na grob pokojnega kanonika Jerana, mi dajejo pogum, da bo mogoče to posebno dobro delo krščanske ljubezni nadaljevati tudi v prihodnje ter tako spolnovati poslednjo voljo rajnega mladino-ljuba Jerana, ki je pogosto na smrtni postelji naročal: „Ne pozabite te dobre, ukaželjne in nade-polne naše mladine!" V Ljubljani 4. maja 1896. Andr. Kalan. (Zdravje v Ljubljani) od 19. do 25. aprila 1896. Novorojenih 21, mrtvorojenih 1, umrlih 29. Mej njimi za škarlatico 2, vratico (davico) 1, jetiko 3, vnetjem eopilnih organov 4, vsled mrtvouda 1, nezgode 1, za različnimi boleznimi 17. Med njimi 5 tujcev in 7 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za Škarlatico 6, vratico 11. * * * (Strela.) Dne 2. t. m. je treščilo v Jaszbereniji v četo vojakov, ko so eksercirali na vežbališču. Dva vojaka sta bila na mestu mrtva, več ranjenih. (Krajevne razstave na Bolgarskem.) Knežja bolgarska vlada priredi v svrho pospešitve poljedelstva, perotnino-, živino-, svilo- in sadjereje na več mestih v Bolgariji krajevne razstave v času med 17. aprilom in 27. septembrom 1896. Razstave bodo obsegale domačo živino, oljno industrijo, razne rastlinske pridelke in pridelke živino- in čebeloreje, potem poljedelske stroje in orodja. Na teh razstavah so dopustni le pridelki in živali do-tičnih okrajev, s poljedelskimi stroji pa se morejo inozemske tvrdke udeležiti vseh razstav. Morajo pa same skrbeti za prevoz in varstvo predmetov. Podrobnosti se lahko poizvedč v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Za dijaško mizo namesto venca na grob pokojnega monsign. Jerana. Zlatomašnik č. g. Matej Preželj, župnik v Mavčičah 5 gld. — Oče Zupan v Kropi 2 gld. — G. Anton Mezeg, kaplan v Selcih 3 gld. — G. Anton J a m n i k , župnik v Sorici 5 gld. — Elizabeta Pintar 3 gld. — Gospa Zofija Bernard (Supevec) namestu venca na grob ribniškega dekana č. g. Povšeta 6 gld. — „Eden naših" 5 gld. — G. Andrej Pipan, župnik na Polici 5 gld. — G. Josip Zelnik, župnik v Cemšeniku 4 gld. — C. g. mestni župnik M. Malenšek v spomin nekdanjemu št. peterskemu kapelanu 5 gld. Društva. (3entj a k obs k o - trno v s k a ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) priredi dne 31. maja veliko vrtno veselico na Koslerjevem vrtu. Zanimiv program, ki bode mej drugimi točkami obsegal vojaško godbo in petje, objavimo pravočasno. Telegrami. Dunaj, 5. maja. Meščanski klub je imenoval v včerajšni seji kandidate za bližnjo volitev. Županom je odbran Strobach, prvim podžupanom dr. Lueger, drugim dr. Neu-mayr. S tem je ovržen nasvet ožjega odseka. Praga, 5. maja. Mestu preti velika nevarnost vsled povodnji. Trije predkraji in otok Kampa so pod vodo. Voda rapidno narašča. Jednaka poročila dohajajo tudi iz južnih delov češke. Praga, 5. maja. Čevljarski pomočniki so ostavili delo; zahtevajo pred vsem 30 odstotno povišanje plače. Budimpešta, 5. maja. Cesar je vsprejel včeraj ob pol 11. uri kneza-primasa Vasza-ryja, katerega je sv. Oče pooblastil, da izroči cesarju njegovo čestitko povodom mile-nijske slavnosti. Ob 11. uri je vsprejel cesar vse diplomate. Budimpešta, 5. maja. Cesar se je včeraj dopoludne brzojavno zahvalil sv. Očetu za doposlano čestitko. Budimpešta, 5. maja. V Gutmanovi opekarni je 800 delavcev ostavilo delo. Vsi zahtevajo povišanje plače. Belgrad, 5. maja. Ministerski svet je naznanil ogerskemu poslaniku, da je odslov-ljen policijski prefekt in žandarmerijski vodja. Berolin, 5. maja. Poročila raznih listov o odstopu trgovinskega ministra so popolno neresnična. London, 5. maja. Uradno se poroča iz Captowna, da se vstaši oddaljujejo od mesta Bulowayo. Trdi se, da so se utrudili vsled dolgotrajnega boja in se hočejo umakniti v gorovje. Teheran, 5. maja. Morilec perzijskega šaha je Mirza-Mehmed-Reza, človek srednje starosti, ki je bil že večkrat pregnan iz kraljestva. Prevzel je baje nalog, da umori šaha, in je vsled tega že dva meseca iskal ugodne prilike. Najbolje priporočen» Menjalnica bančnega zavoda Wien, ^Eh Schelhammer & Schattera «¿Sr Preizkusili in priporočili so sloviti vseučiliščni profesorji in zdravniki tinkturo za želodec lekarja Plecolija v Ljubljani (Dunajska cesta), katera je ugodno učinkujoče, želodec krepčujoče, slast in pre-bavljenje pospešujoče in telo odpirajoče sredstvo. — Stekleničioa velja 11) kr. 121 (50-12) 1 Umrli ho: 1. maja. Alojzij Noth, polirjev sin, l1/» meseca, Pristav-ske ulioe (baraka) driska. — Marija Toman, posestnikova hči, 5 let, Resljeva cesta 26, srčna hiba. 3. maja. Janez Majer, o. in kr. stotnik, 70 let, Vegove ulice 8, otrpnenje možgan vsled mrtvouda. V hiralnici: 2. maja. Marija Rebec, delavka, 42 let, jetika in epilep. topost. 3. maja. Marija Lenaršič, delavca žena, 46 let, kronični črevesni katar. Tujci. S. maja. Pri Slona : Steindler, Kraus, Geliis, lluber, Steiner, Walter, Freiberger z Dunaja. — Fischer iz Budimpešte. — Bernstein, Baimer, OrnsteLn, Stern iz Zagreba. — Gamer iz Solnograda. — Koller iz Gmilnd-a. — Mauler in Hafner iz Trsta. -- Maly iz Tržiča. — Leitner iz Lienca. — Demšar iz Železnikov. — Saverny iz Gorice. — Stopper iz Trnovega. — Errath, Majcen iz Mokronoga. — Ružička iz Postojine. — Jergitsch iz Celovca. — Mayer iz Gradea. — Borletti iz Pon-tebe. — Noschak iz Krškega. — Wannith, Traar iz Šmohora. Pri Malidu: Rossipal, Friederich, Tehol, Löwy, Bayer, Sochatzy, Fischer, Kohn, Deutsch, Reiter, Pereies, Ehsinger, Reinhardt z Dunaja. — Mayer z Reke. — Kožar iz Črnomlja. — Pucich, Finzi iz Trsta. — Dietz iz Lundenburg-a. — Weiss iz Bele Peči. — Berg iz Mokronoga. — Jungmichl s Češkega. — Obereigner s Snežnika. — Oolledani iz Gorice. — Plaček iz Plzna. — Schaffer, Samida iz Kočevja. • Gruntar iz Ribnice. Neumann iz Gradca. Pri bavarskem dvoru: Tedeschi iz Trsta. — Maier, Windisch s Tirolskega. — Plez iz Romane. — Pravisani iz Vidna. — Beyerl, Malitor, Hebinger iz Dun. Novega Mesta. Pri Juinem kolodvoru : Taber iz Trsta. Pri TAoydu: Stern s Dunaj». — Lavtižar iz Kamne Gorice. — Knsflič iz Litije. — Verbič iz Postojine. — Sabeo, Hum iz Ormoža. Pri avstrijskem caru: Novak iz Trojan. — Adamič iz Kamnika. Meteorologično poročilo. g Q čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo lli -g«* B a0* -> 4 9. zvečer 734 9 8-7 si. jug oblačno 6 7. zjutraj 2. popol. 736 1 736 4 7 0 136 si. 8Vzh. si. ssvzh. megla oblačno 0-0 Srednja včerajšna temperatura 10-1° in za 2 4° pod normalom. patentovano ■ovo milo je najboljše za perilo in poljubno domačo porabo ; zjedinjuje najlepši čistilni uspeh z največjo milobo gledč ohranjenja blaga; provzroči najčistejšo beloto, ne da|e perilu neprijetnega duha; je osobito priporočljivo za pranje volnine. Tudi je izvrstno snažilno sredstvo pri umivanju in kopanju za odrasle in otroke. Poskušnje ne bode nikdo obžaloval. Dobiva se skoro v vseh prodajalnicah na drobno. | Zdravilišče Toplice | iin Kranjskem bllzo Novega Mesta, želez, postaja Straža, je tako imenovani „akrato-vreleo" z vročo vodo od 28—31° R. Voda, bodisi da se pije, ali da se rabi za kopanje, je izredno zdravilna zoper protin, koste-nico, ishijas. živčno bolezen (neuralgie) in zoper razne kožne in ženske bolezni. Na razpolago so basini in porcelanaste banje, lepo uravnane sobe za tujce, društvene dvorane, sobane za igre. V obližji so senčnati sprehodi in igrišča. Dobra restavracija in z nizkimi cenami je v hiši. Kopališka doba je od I. maja do I. oktobra. Natančneja pojasnila daje brezplačno topliško oskrbništvo. 281 7-3 Izprehodne palice, 319 30-8 kegljl, llgnum-sanotum kroglje, vozički za otroke, oanjloe za potovanje, arlston - glasba, škatlje z glasbo, krožniki za kruh z napisom, razpela itd. itd priporoča lepo narejene iz trpežnega blaga po nizki ceni FR. STAMFFEL v Ljubljani, Kongresni trg (Tonhalle). Na prodaj ima 195 20—17 Jakob LavrenČiČ v Sodražiei. Gena 100 klg. je 12 gld. Št. 11.944. Št. 14.389, 346 1-1 Razpis službe. Pri podpisanem magistratu je popolniti na novo ustanovljeno mesto II. mestnega inženirja z letno plačo 1200 gld., aktivitetno doklado letnih 240 gld. in pravico do višjih plačilnih stopinj (po 1300 in 1400 gld.). Prošnje, opremljene z dokazili v usposobljenosti za javno stavbinsko službo, o starosti, zuanji jezikov in dozdanjem praktičnem poslovanji je vložiti do dne 20. maja letos pri podpisanem magistratu, in sicer takim prosilcem, ki so že v javni službi, predpisanim službinskim potom. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 1. maja 1896. Raz^lai. V imenu stavbenega odbora razpisuje se minuendo - dražba o popravi podružne cerkve sv. Duha v Vnanjih Goricah, župnija Brezovica pri Ljubljani. Dražba se bo vršila dne 18. maja 1.1. ob 10. uri dopoldne v Vnanjih Goricah. — Načrti in proračun so pri ključarju g. Ivanu Marinko, Vnanje Gorice št. 15, na razpolago in v pregled. — Podvzetnik bo položil 10% kavcije do dn6 kolavdacije. Vnanje Gorice, dne 4. maja 1896. 343 3—1 Anton Hočevar, župnik. Ivan Marinko, načelnih. Razglas. 347 3-1 Podpisani magistrat javno oznanja, da se bodo nastali požari od zdaj naprej zopet po strela iz topov na ljubljanskem gradu signalizirali, in sicer: požari v mestu z 2 streloma, požari v okolici pa z 1 strelom. Signalizacija z udarci na zvon v stolpu ljubljanskega gradu ostane nespremenjena. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, 3. dan maja 1896 S^ Spomladanske oßleße, površnim, nepremocljive fiavelofie 289 10-7; za gospode in dečke kakor tudi za gospe in deklice iz pristne velblodje dlake ali pravega tirolskega lodna priporočata v največji izberi Sričar S cJfiejač, JSjuBljana, Stanove ulice D. Ilustr. ceniki razpošiljajo se franko in zastonj. HŠS 3L> u n a j s k a borza. Dn6 6, maja. Skopni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor) ...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 101 gld. 20 kr. 101 , 05 122 „ 45 101 „ 25 122 „ 35 99 . 05 966 . — 353 , 75 120 „ 20 58 „ 77' t » 11 * 76 9 „ 54 44 „ 26 6 „ 65 n Dni 4. maja. 1% državne srečke 1. 1864, 250 gld. . . 5 % državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžuice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke ■ . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4 % kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . , „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice . , , dolenjskih železnic 4% 148 gld. — 156 — 195 50 99 20 138 75 127 — 107 25 112 —. 98 50 99 25 222 50 166 50 128 60 99 n 50 Kreditne srečke, 100 gld........199 gld. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 139 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 Rudolfove srečke, 10 gld.......25 Salmove srečke, 40 gld........69 St. Gen6is srečke, 40 gld.......71 Waldsteinove srečke, 20 gld......61 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. 158 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3405 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 442 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 95 Dunajskih lokal, železnic delniška družba 61 Montanska družba avstr. plan.....82 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 160 Papirnih rubljev 100........liJ7 kr. 20 25 50 25 50 50 75 60 25 lllll|l|||i|llllil lili Milili lil II lil......... lil Nakup ln prodaja 18 vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. lavtrovinje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. K ■ 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „H EB C C Wollzeile it. 10 Dunaj, Ririahilferitrasse 74 B. 66 iBJT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulsoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoeega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih, glavnic.