Savinjske novice št. 39, 29. september 2017 1
Savinjske novice št. 39, 29. september 2017
2
Oglasi
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Tema tedna:    
Za varno starost Slovencev je potreben
učinkovit koncept dolgotrajne oskrbe  ............ 4
Referendum o drugem tiru: 
Večina Zgornjesavinjčanov, ki so 
glasovali, proti sprejetju zakona  ...................... 5
50. MOS Celje: 
Zgornjesavinjsko gospodarstvo 
dobro zastopano na jubilejnem sejmu  .......... 6
Občina Mozirje:
Koncesijo podelili 
pogrebni službi Morana  ...................................... 6
Družba Golte:
Novi direktor je Luka Paulič iz Mozirja  ............ 7
Intervju:
Marija Vrtačnik, 
predsednica UNI III Velenje  ................................ 8
Osijek:
Franček Gorazd Tiršek zlat in srebrn  ............ 20
Nazarje:
Športno društvo Vrbovec 
organiziralo rokometni turnir  ........................... 21
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi 
Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Za-
kona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po 
stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lek-
toriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 39, 29. september 2017. Iz-
haja vsak petek. Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: 
Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. 
Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: 
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 
3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-
791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-
vinjske.com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: 
Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 39, 29. september 2017 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
Vse številčnejša starejša populacija 
potrebuje oskrbo
Po mednarodni definiciji je dolgotrajna oskr-
ba niz storitev, ki jih potrebujejo ljudje z zmanjša-
no stopnjo telesnih in kognitivnih sposobnosti in 
so posledično v daljšem časovnem obdobju odvis-
ni od pomoči pri izvajanju osnovnih oziroma pod-
pornih dnevnih opravil. Ne samo v Sloveniji, v celot-
ni Evropi bo v prihodnosti predstavljala vedno več-
ji izziv, saj se populacija stara, poleg tega trendi ka-
žejo, da bo ta populacija potrebovala podporo pri 
osnovnih dnevnih aktivnostih.
Na ministrstvu za zdravje so v sodelovanju s 
predstavniki uporabnikov, izvajalcev, financerjev, 
lokalih skupnosti, stroke in pristojnih ministrstev 
pripravili predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, s ka-
terim želijo omogočiti ustrezno oskrbo in varnost 
vsem, ki potrebujejo pomoč pri osnovnih in pod-
pornih dnevnih aktivnostih, ne glede na to, ali bi-
vajo doma ali v institucionalnem varstvu ali v dru-
gih oblikah bivanja, kot so varovana stanovanja in 
bivalne skupnosti.
Na podlagi novega zakona naj bi bila zagoto-
vljena tudi večja podpora neformalnim oskrboval-
cem, kar naj bi vodilo k razbremenitvi posamezni-
kov in družin. Predvidena je ohranitev denarnega 
prejemka, uvedeno pa bo usposabljanje in sveto-
vanje za neformalne oskrbovalce ter nadomestna 
oskrba v letnem obsegu štirinajst dni. Predlagana 
je razširitev pravice do družinskega pomočnika v 
najvišji kategoriji potreb po pomoči na vse uporab-
nike dolgotrajne oskrbe.
Več poudarka je namenjenega preventivi. Uva-
ja se nov sklop storitev za ohranjanje samostojno-
sti, ki vključuje sofinanciranje informacijskih stori-
tev oziroma e-oskrbe, manjši obseg storitev reha-
bilitacije za ohranjanje funkcionalne zmožnosti in 
interdisciplinarne obiske timov na domu v podpo-
ro uporabniku in neformalnemu oskrbovalcu. Kljub 
sistemski ureditvi dolgotrajne oskrbe bo še vedno 
veliko storitev socialne in zdravstvene preventive 
ostalo v sistemu socialnega varstva oziroma v pri-
stojnosti javnega zdravja.
Dolgotrajna oskrba bo univerzalna pravica, dos-
topna vsem, ne glede na socialno ekonomski sta-
tus ali starost. V kolikor je uporabnik upravičen do 
socialnih transferjev, bo v institucionalnem varstvu 
lahko zaprosil za sofinanciranje stroškov bivanja v 
institucionalnem varstvu, saj se bodo iz javnih vi-
rov za dolgotrajno oskrbo sofinancirale le storitve 
dolgotrajne oskrbe.
Predlog zakona predvideva obvezno zavarova-
nje za dolgotrajno oskrbo po enakem principu, kot 
ga imamo za zdravstveno varstvo. V to novo za-
varovanje naj bi povezali vse obstoječe vire, ki se 
za dolgotrajno oskrbo namenjajo že danes, in za-
gotovili dodatne potrebne vire. Koncept namenske-
ga zbiranja sredstev za sofinanciranje storitev dol-
gotrajne oskrbe bo sledil solidarnostnemu načelu. 
Več o tej problematiki v tokratni temi tedna.
(MŠ)
(PV)
Savinjske novice št. 39, 29. september 2017 4
Naša anketa
Tema tedna, Anketa
Opazimo starejše in njihovo osamljenost?
Vsaka generacija razvije poseben odnos do starosti, na katerega 
vplivajo izkušnje določenih obdobij. Ljudi v tretjem življenjskem obdob-
ju vse pogosteje spremljajo osamljenost in družbena izoliranost. Ne-
kateri so postavljeni pred dilemo, ali ostati v domačem okolju ali poi-
skati zavetje institucije z zdravstveno oskrbo. So tudi pri nas osamlje-
ni ljudje? 
Darja Stermecki, Varpolje
Sama se s problematiko osamljenosti starejših 
še nisem srečala. V okolju, kjer živim, so sicer tu-
di starejši, a se z njimi veliko pogovarjamo in, če 
bi potrebovali pomoč, bi jim tudi pomagali. Dokler 
je človek sposoben skrbeti zase, je dobro, da os-
taja v domačem okolju, ko pa je odvisen od dru-
gih, je bolje koristiti institucijo doma starejših. Tu-
di moja starša, ki sta si naložila že osem križev, sta enakega mnenja, a 
trenutno sta še oba zelo aktivna in sposobna poskrbeti za vse svoje pot-
rebe. Zdi se mi, da vsi nekaj varčujemo, saj je prihodnost zelo negotova. 
Bojan Germelj, Struge
Živimo v majhni skupnosti, kjer se ljudje med 
seboj dobro poznamo, zato takoj opazimo, ali 
kdo potrebuje pomoč. Tudi sedaj peljemo akcijo 
pomoči, kjer bomo uredili streho. V veliko pomoč 
so nam s finančnimi sredstvi občina, Karitas in 
Rdeči križ, nekateri pa bomo v to vložili svoj čas in 
delo. Sam ne varčujem za starost, upam, da bodo 
zame poskrbeli moji otroci. Prepričan sem namreč, da je domače okolje 
bistveno boljše od doma starejših krajanov. 
Edvard Ikovic, Solčava
Naš kraj je k sreči majhen in hitro opazimo, ali 
je kdo potreben pomoči. Tudi občina zna prisluh-
niti z različnimi podporami. Sam sem že večkrat 
priskočil na pomoč, to mi ni bil nikoli problem. O 
starosti ne razmišljam, želim pa si jo preživeti v 
domačem okolju. 
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
Bernarda Miklavc, Dol-Suha
Za stare ljudi je vsekakor najboljše domače 
okolje. Seveda pa tam, kjer so mlajše družine, 
ki še morajo hoditi v službo, to ni mogoče. Tudi 
dnevna oskrba se mi zdi boljša kot dom starejših. 
Sama imam še starša, devetdesetletnika, za ka-
tera zelo rada skrbim. In dokler mi bo zdravje do-
puščalo, ju ne bom dala nikamor, temveč bom za 
njiju poskrbela sama. Trenutno sta še zelo okretna in čez dan smo sku-
paj. Poskrbim, da se skupaj prehranjujemo, zvečer pa se odpravita v svo-
jo hišo. Kar pa se sosedov tiče, lahko rečem, da živim v soseski, kjer si vsi 
pomagamo med seboj in verjamem, da bi tudi oni pomagali, če bi mo-
ji starši potrebovali pomoč. Sama do sedaj nisem imela možnosti varče-
vati za starost. 
Milena Ermenc, Ljubno ob Savinji
Sama v svoji okolici nimam ravno starejših lju-
di, se pa rada odzovem, če rabi kdo pomoč. Tu-
di nudim jo občasno. Sem namreč pristaš tega, 
da je potrebno pomagati prostovoljno. Tudi sama 
kot invalid kdaj potrebujem pomoč, tedaj mi po-
magajo dobri sosedje. Sama za starost ne varču-
jem, ampak verjamem, da bosta moja otroka pos-
krbela zame, ostalo pa mi je tudi nekaj nepremičnin. 
UPOKOJENCI ZAHTEVAJO, KAR JIM PRIPADA
Za varno starost Slovencev je potreben učinkovit 
koncept dolgotrajne oskrbe
V tem tednu je v Ljubljani potekal 17. Festival za tretje življenj-
sko obdobje. Upokojenci so množično druženje izkoristili za de-
bate o resnih temah, ki se tičejo kakovosti življenja starejših 
ljudi. 
Svoje razmišljanje o posluhu dr-
žave za starejše in zahteve, ki jih 
imajo, so že nekaj tednov prej v jav-
nem pismu vladi razkrili v Sindikatu 
upokojencev Slovenije. Slednji opo-
zarjajo, da ne sprejemajo več pra-
znih predvolilnih obljub, temveč ho-
čejo, kar jim pripada. Ob tem so po-
udarili, da je skrajni čas za ureditev 
zakonodaje na področju dolgotraj-
ne oskrbe, pomanjkanja prostora v 
domovih za starejše in enotne ure-
ditve pomoči na domu.
UPOKOJENCI ZAHTEVAJO 
UREDITEV ZDRAVSTVENE IN 
UPOKOJENSKE ZAKONODAJE
V Sloveniji je bilo 1. januarja slabih 
19 odstotkov prebivalstva starega 
65 ali več let. Upokojencev je že pre-
ko pol milijona, medtem ko je bilo po 
podatkih slovenskega statističnega 
urada v 2. četrtletju 2017 delovno ak -
tivnih 955.000 prebivalcev Slovenije. 
V Zgornji Savinjski dolini je bilo v 
začetku letošnjega leta nekaj manj 
kot 3.100 prebivalcev starih 65 ali 
več let. Da se slovensko prebival-
stvo, tako kot v celotni Evropi, hitro 
stara, je že stara novica. Zahteva 
po ureditvi upokojenske zakonoda-
je je torej povsem na mestu, prav 
tako je treba hitro poiskati rešitve 
za probleme, ki pestijo starejše. 
Le-ti po prepričanju številnih orga-
nizacij, ki delujejo za starejše, pot-
rebujejo efektivno oskrbo v domo-
vih za starejše in seveda pomoč pri 
življenju na svojem domu. 
36 OSEB V ZGORNJI SAVINJSKI 
DOLINI KORISTI POMOČ NA 
DOMU
Po poročanju Inštituta RS za so-
cialno varstvo pomoč na domu ve-
lja za izredno pomembno in naj-
bolj razširjeno formalno organizira-
no storitev skupnostne oskrbe. Ko-
nec leta 2016 je bila ta storitev za-
gotovljena v 21 1 od 212 občin, tu-
di v vseh zgornjesavinjskih. V istem 
obdobju je bilo zabeleženih 7.374 
uporabnikov pomoči na domu, nji-
hovo število je v primerjavi z letom 
2015 naraslo za 3,9 odstotka. Pre-
jemajo jo v največji meri osebe, 
stare nad 65 let (6.466), ki zara-
di starosti ali pojavov, ki spremlja-
jo starost, niso sposobne za popol-
noma samostojno življenje. 
Po podatkih Centra za socialno 
delo Mozirje, ki je na območju mo-
zirske upravne enote edini izvaja-
Savinjske novice št. 39, 29. september 2017 5
Tema tedna, Aktualno
VOLITVE 2017
Savinjske novice in volitve
V skladu z obstoječo zakonodajo 
objavljamo pravila na podlagi kate-
rih bodo Savinjske novice spremlja-
le letošnje volitve predsednika repu-
blike, in s katerimi bo zagotovljena 
enakopravnost kandidatov.
To načelo bomo upoštevali pri 
spremljanju predvolilnih aktivnosti, 
o katerih bomo poročali z vestmi, 
poročili in članki. Savinjske novice v 
predvolilnem času ne bodo nameni-
le posebnega prostora za predstavi-
tev predsedniških kandidatov, bo pa 
vsem dosegljiv oglasni prostor po 
veljavnem ceniku oglaševanja.
V času do volitev bodo Savinj-
ske novice izšle še trikrat: 6., 13. 
in 20. oktobra. Vsem organizator-
jem volilne kampanje, ki bodo za 
omenjene številke pravočasno do-
stavili gradivo za objavo, bodo za-
gotovljeni enaki pogoji. Volilno pro-
pagandna sporočila bomo objavi-
li izključno z navedbo naročnika, 
njihov obseg v posamezni številki 
pa bo odvisen od števila in obse-
ga naročil.
Strankarskih razglasov, pozivov, 
javnih izjav, stališč in drugih ura-
dnih dokumentov praviloma ne bo-
mo objavljali, razen v obliki plača-
nih oglasov. Pri morebitni objavi 
si pridružujemo pravico krajšanja, 
povzemanja ter obdelave. Prav ta-
ko bomo v tem času selektivni pri 
objavljanju prispevkov pri rubriki 
Pisma bralcev, saj želimo prepreči-
ti izrabljanje te rubrike za interese 
posameznih strank in kandidatov.
Uredništvo
lec te storitve, je v naši dolini trenu-
tno 36 vključenih oseb, od tega jih 
je le šest mlajših od 65 let. Največ 
uporabnikov je na Ljubnem ob Sa-
vinji (14), sledi Mozirje (10), Reči-
ca ob Savinji (5), Nazarje (4), Gor-
nji Grad (3), Luče in Solčava trenu-
tno nimata uporabnikov. 
Kot ugotavlja direktorica centra 
Marjana Veršnik Fale, število upo-
rabnikov storitve sicer niha na le-
tnem nivoju (prenehanje zaradi 
smrti, vključitve v dom ali drugih ra-
zlogov ter nove potrebe in nato no-
ve vključitve), skozi večletno obdob-
je pa se bistveno ne spreminja. Upo-
rabnikov pomoči na domu je v pov-
prečju od 35 do 40. Delo opravlja 
šest redno zaposlenih socialnih os-
krbovalk, kar trenutno zadošča za 
zagotavljanje izkazanih potreb.
CENA URE POMOČI NA DOMU 
V NAŠI DOLINI VIŠJA OD 
POVPREČJA
Zakonodaja sicer zavezuje ob-
čine, da morajo zagotoviti pomoč 
na domu vsem, ki jo potrebujejo, 
vendar del cene plača uporabnik 
sam, celotne stroške krije občina 
le v primeru, ko uporabnik res ni-
ma dovolj sredstev za preživetje. 
Povprečna potrjena cena na uro 
ob delavnikih, tu je mišljena cena, 
ki jo plača uporabnik, je po podat-
kih Inštituta za socialno varstvo ko-
nec leta 2016 znašala 5,1 1 evra. 
Celotni stroški so v povprečju zna-
šali 16,89 evra. V naši dolini ima-
jo vse občine, razen rečiške, eno-
tno ceno, ki znaša ob delovnikih 
6,04 evra. Nekoliko cenejši so na 
Rečici, kjer cena ure za uporabnika 
znaša 5,46 evra. Po podatkih cen-
tra je trenutno sedem uporabnikov, 
ki jim naše občine še dodatno sub-
vencionirajo ali celo v celoti pokri-
jejo storitev.
NAJNIŽJE POKOJNINE SE VIŠAJO, 
ZAKLJUČUJE SE PRIPRAVA 
ZAKONA O DOLGOTRAJNI OSKRBI
Oktobra bo okoli 46 tisoč upoko-
jencev dobilo višjo pokojnino, ki je 
posledica vladnega predloga, da 
upokojencem, ki so ob upokojitvi 
izpolnjevali vse potrebne pogoje in 
imajo starostno pokojnino nižjo od 
500 evrov, le-to dvignejo na 500 
evrov. V povprečju se bodo najniž-
je starostne pokojnine zvišale za 
24,30 evra, nekaterim tudi za 1 15 
evrov, drugim zgolj za cent.
Vlada je tudi v pripravi zadnjih 
izračunov in scenarijev, kako po-
vezati vse obstoječe vire v eno-
tno blagajno in zagotoviti doda-
tnih 100 milijonov evrov, ki so pot-
rebni za zagon novega zakona o 
dolgotrajni oskrbi. Z njim želijo po-
vezati zdravstvene in socialne sto-
ritve dolgotrajne oskrbe s ciljem 
omogočiti ustrezno oskrbo in var-
nost vsem, ki potrebujejo pomoč 
pri osnovnih in podpornih dnev-
nih aktivnostih, ne glede na to ali 
bivajo doma ali v institucionalnem 
varstvu. Dolgotrajna oskrba bo po 
zagotovilih zakonodajalcev univer-
zalna pravica, dostopna vsem ne 
glede na socialno ekonomski sta-
tus ali starost.
DOMOVI PREPOLNI, ČAKALNE 
VRSTE PREDOLGE, CENE 
PREVISOKE
Kljub takšnim zagotovilom so 
številni poznavalci problematike 
skeptični. Cene storitev za name-
stitev ostarelega družinskega čla-
na v dom za ostarele so za števil-
ne družine previsoke. Poleg tega 
so domovi polni, na postelje ča-
ka preko 6.000 oseb, v Skupnos-
ti socialnih zavodov Slovenije pa 
opozarjajo, da plačila Zavoda za 
zdravstveno zavarovanje Sloveni-
je že dolgo ne zadostujejo več za 
stroške zdravstvene nege. To lah-
ko privede do še večje finančne 
obremenitve svojcev in posledič-
no do tega, da bodo ostareli eno-
stavno primorani živeti doma, tu-
di če tam ne bodo imeli primerne 
oskrbe.
Tatiana Golob
Barbara Slatinšek, Spodnje Pobrežje 8, 3332 Rečica ob Savinji.
REFERENDUM O DRUGEM TIRU
Večina Zgornjesavinjčanov, ki 
so glasovali, proti sprejetju 
zakona
Preteklo nedeljo so slovenski vo-
livci na referendumu izrazili svo-
jo voljo glede zakona o izgradnji, 
upravljanju in gospodarjenju z dru-
gim tirom železniške proge Diva-
ča-Koper. Državna volilna komisi-
ja je objavila zaenkrat še neuradne 
izide. Na referendumu je glaso-
valo 351.443 volivcev, to pomeni 
20,51 odstotka vseh volilnih upra-
vičencev. Na voliščih v volilnem ok-
raju Mozirje, ki sodi v volilno eno-
to Celje, smo nekoliko presegli slo-
vensko povprečje z 20,72-odsto-
tno udeležbo. Na volišča je prišlo 
2.872 volivcev.
VOLILA LE PETINA SLOVENSKIH 
VOLIVCEV
Z rezultatom referenduma je za-
dovoljna vladna stran in tisti, ki so 
zakon o drugem tiru podpirali, saj 
je zanj glasovalo 186.436 voliv-
cev, kar predstavlja 53,46 odstot-
ka. Proti je bilo 162.335 glasov ali 
46,54 odstotka.
Vili Kovačič iz pobude Voliv -
ci se ne damo, kjer so bili pro-
ti sprejetju zakona, je že napo-
vedal ustavno presojo zakona o 
drugem tiru.
NAJVIŠJA UDELEŽBA V ŠMIHELU, 
NAJNIŽJA V LUČAH
V nasprotju s povprečjem v 
državi je bila v našem volilnem ok-
raju večina tistih, ki so prišli na vo-
lišča, proti sprejetju zakona. Sku-
paj se je referenduma udeleži-
lo 2.872 oseb. Proti je glasovalo 
1.458 oseb ali 51,01 odstotka, za 
pa je bilo 1.400 volivcev ali 48,99 
odstotka. Oddanih je bilo 14 neve-
ljavnih glasovnic. Na predčasnem 
volišču je svoje glasove oddalo 77 
oseb.
Kot že večkrat doslej, je bila naj-
višja udeležba na volišču Osnov-
na šola Šmihel, kjer je glasovalo 
44,12 odstotka volilnih upravičen-
cev. Najnižjo udeležbo so na tok-
ratnem referendumu zabeležili na 
volišču v Osnovni šoli Luče, ka-
mor je prišlo 12,4 odstotka volilnih 
upravičencev.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 39, 29. september 2017 6
Gospodarstvo, Iz občin
OBČINA MOZIRJE
Koncesijo podelili pogrebni 
službi Morana
Občina Mozirje je objavila razpis 
za koncesionarja za izvajanje pog-
rebne in pokopališke dejavnosti. Na 
razpis sta se prijavila dva izvajalca 
storitev. Koncesijo so pretekli petek 
podelili ugodnejšemu ponudniku, 
in sicer pogrebni službi Morana. Le-
-ta bo poleg 24-urne dežurne služ-
be in opravljanja pogrebov skrbela 
za urejanje pokopališč v Mozirju in 
Šmihelu. Za to bo sklenila pogodbo 
z dosedanjima upravljavcema po-
kopališč in jima opravljene storitve 
plačevala. Podelitev koncesije po-
meni, da bo odslej v tej občini pog-
rebne storitve lahko opravljala le 
omenjena pogrebna služba.
ŠS
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
V prvi obravnavi sprejet pokopališki red
Na podlagi novega zakona o 
pogrebni in pokopališki dejavnosti 
je Občina Gornji Grad pripravila od-
lok o pokopališkem redu, ki je bil na 
21. redni seji podan v prvo obrav-
navo. Odlok je bil sprejet s predla-
ganimi pripombami svetnikov, do 
druge obravnave odloka bo pot-
rebno pripraviti še finančno oceno. 
Pogoj za to je veljavnost vseh ak-
tov na ravni države, ki so potrebni 
za pripravo finančne ocene, a tre-
nutno še niso vsi v veljavi.
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA
Novost, ki jo prinaša zakon, je lo-
čevanje pogrebne dejavnosti na 
24-urno dežurno službo in tržno 
pogrebno dejavnost. Občine mo-
rajo v svojih odlokih zagotoviti na-
čin izvajanja 24-urne dežurne služ-
be, ki obsega prvi prevoz pokojni-
ka od kraja smrti do hladilnih pro-
storov izvajalca dežurne službe ozi-
roma do zdravstvenega zavoda za 
potrebe obdukcije in nazaj do hla-
dilnih prostorov, vključno z upora-
bo le-teh. 24-urna dežurna služba je 
po novem zakonu obvezna občin-
ska gospodarska javna služba, ki 
jo občine morajo zagotavljati. Odlok 
o pokopališkem redu Občine Gornji 
Grad predvideva podelitev koncesi-
je kot način zagotavljanja te službe.
PRILAGODITEV POKOPALIŠČ
Ostala pogrebna dejavnost v 
smislu priprave pokojnika in izved-
be pogreba ostaja tržna dejavnost. 
Občine morajo v odlokih predvide-
ti način in čas pokopa, vrste poko-
pa, način pogrebne slovesnosti. 
V občini Gornji Grad bo treba do-
ločiti mesto za raztros pepela na 
vseh treh pokopališčih in mesto za 
skupni grobni prostor, kadar bo na-
čin plačnik pokopa občina.
Pokopališka dejavnost obsega 
urejanje in upravljanje pokopališč 
ter ostaja v pristojnosti občin. Žu-
pan Stanko Ogradi lahko določe-
ne naloge urejanja in upravljanja 
pokopališč prenese na Komuna-
lo Gornji Grad, kot je bilo to ureje-
no že sedaj.
Štefka Sem
50. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM CELJE 2017
Zgornjesavinjsko gospodarstvo dobro zastopano na 
jubilejnem MOS-u
Na celjskem sejmišču je potekal 
50. Mednarodni obrtni sejem. Obi-
skalo ga je približno 100 tisoč obi-
skovalcev, podobno kot lani. Med 
izpostavljenimi temami so bili kam-
ping in karavaning, turizem in pre-
hrana. Na MOS-u je bilo dobro za-
stopano tudi zgornjesavinjsko go-
spodarstvo. Nekatere od sodelujo-
čih smo povprašali po vtisih s sej-
ma, ki ga organizatorji uvrščajo 
med največje v širši regiji. Z odzi-
vom oziroma obiskom svojih raz-
stavnih mest so bili sogovorniki ze-
lo zadovoljni. 
KAMP MENINA PRIVABLJAL 
POZORNOST S HELIKOPTERJEM
Kot že nekaj let zapored se je 
predstavil tudi kamp Menina. La-
stnik Jure Kolenc pravi, da so k 
sodelovanju povabili partnerje iz 
združenja Savinja je zakon. Da bi 
zbudili pozornost obiskovalcev, so 
poleg promocijskega materiala in 
čolnov, ki so jih predstavili na raz-
stavnem prostoru, namestili še he-
likopter. Izpostavili so vodne športe 
na Savinji in kamp Menino kot cen-
ter teh aktivnosti. Po Kolenčevih be-
sedah so bili nad odzivom obisko-
valcev pozitivno presenečeni. So-
delovanje na sejmu načrtujejo tudi 
za prihodnje leto. 
MIZARSTVO MELU Z NOVIM, 
ZAŠLITENIM MODELOM VRAT 
Alojz Selišnik, direktor in la-
stnik podjetja Melu iz Luč, je po-
udaril novosti, ki so jih postavi-
li na ogled. »Na sejmu smo prika-
zali nekaj novosti, med njimi novo 
obliko vrat, za katera imamo mo-
delsko zaščito na patentnem ura-
du. Novost je bil tudi stenski sis-
tem z integriranimi vrati. Dogaja-
nje na sejmu je namenjeno pred-
vsem končnemu kupcu – indivi-
dualnemu investitorju. Lahko re-
čem, da smo z odzivom obisko-
valcev na našo predstavitev zelo 
zadovoljni. Zlasti je bil dober obisk 
konec tedna.«
GLIN TIS SE PREDSTAVLJA ŽE 
VRSTO LET
MOS-a se v podjetju Glin TIS re-
dno udeležujejo že vrsto let in kljub 
temu, da ne gre za specializiran se-
jem s področja gradbeništva, se je 
pokazalo, da je prisotnost za njih 
pomembna predvsem zaradi lo-
kalne prepoznavnosti. Tako so se 
tudi letos predstavili z lesenimi ok-
ni, vhodnimi vrati in polkni. Direkto-
rica Darija Vrhovnik je povedala: »S 
pomočjo okenskih vogalnikov smo 
prikazali dvanajst različnih mode-
lov oken, ki so trenutno v proizvod-
Obiskovalci so bili navdušeni nad lesenim razstavnim prostorom podjetja 
Glin TIS.
Savinjske novice št. 39, 29. september 2017 7
Gospodarstvo
RAZREŠILI IN IMENOVALI DVA VODILNA FUNKCIONARJA DRUŽBE GOLTE
Novi direktor je Luka Paulič iz Mozirja
Člani nadzornega sveta družbe Golte 
so na mesto direktorja imenovali 
Luko Pauliča. (Foto: MŠ)
Na 2. seji nadzornega sveta 
(NS) družbe Golte je le-ta razrešil 
dolgoletnega direktorja Ernesta 
Kovača in predsednika NS Sama 
Krivica. Ob prevzemu večinske-
ga deleža družbe s strani vlaga-
telja Sicom Invest v lanskem le-
tu so novi lastniki napovedali mo-
žne kadrovske spremembe, če bi 
nova strategija to narekovala. Ko-
vač je s svojo ekipo nadaljeval 
delo ter tako zimsko kot poletno 
sezono uspešno pripeljal do le-
tošnje jeseni, ko je potrebno na-
rediti nove načrte za smučarsko 
sezono. 
GLEDE ZAMENJAVE NISO ZNANI 
KONKRETNI RAZLOGI
Če se je poslovanje nadaljevalo 
s povečanim tempom zaradi ugo-
dne poletne sezone, pa se je kljub 
napredku še zatikalo pri dokonča-
nju apartmajskega naselja, ki je bi-
lo že od začetka investicije s stra-
ni PV Invest največja težava. Na 
drugi seji NS so se člani seznanili 
s polletnim poslovanjem, obravna-
vali so postopke pri ureditvi odno-
sov z nadškofijo glede najema de-
la smučišč. Po napovedi odstopa 
direktorja Kovača in predsednika 
NS Krivica so člani NS oba razrešili. 
Na mesto direktorja so imeno-
vali Luko Pauliča, še nedavno za-
poslenega strojnega inženirja na 
ZLTC Golte kot vodja strojnega par-
ka in smučišč. Krivica, ki ostaja kot 
član NS, je na mestu predsedni-
ka NS zamenjal Sandi Brezovnik. 
Če je lastnik, družba Sicom Invest, 
ki ima v lasti 76 odstotkov delnic 
družbe Golte, načrtovala radikalni 
zamenjavi, javnosti do zdaj ni bilo 
znano. NS je poleg polletnega po-
slovanja družbe obravnaval nada-
ljevanje in dokončanje pete faze 
apartmajskega naselja. 
Jože Miklavc
nem programu. Izpostavili smo tu-
di lesena polkna in vhodna vrata iz 
termo panelov, ki izboljšajo toplo-
tno izolativnost vrat.« 
Prvič so prikazali nov model ok-
na Glin Line 103, ki je v kombinaci-
ji les-aluminij in ima poravnane li-
nije tako na zunanji kot na notranji 
strani, kar mu daje zelo moderen in 
privlačen videz. 
DOMISELNO UREJEN RAZSTAVNI 
PROSTOR
»Obiskovalci so bili navdušeni 
že nad našim lesenim razstavnim 
prostorom z veliko sliko Logarske 
doline, s čimer želimo poudariti, da 
so naša okna narejena v Zgornji 
Savinjski dolini pretežno iz sloven-
skega lesa. Letos smo bili še pose-
bej veseli obiska in številnih pohval 
naročnikov, ki smo jim v preteklem 
letu ali dveh montirali novo stavb-
no pohištvo,« je še povedala Vrhov-
nikova. 
REZULTATI BODO VIDNI ŠELE ČEZ 
ČAS
Na vprašanje, ali so sklenili 
kakšne nove poslovne vezi, Vrhov-
nikova pravi: »Na sejmu so se ogla-
sili številni potencialni naročniki, ki 
imajo v planu novogradnjo ali ob-
novo. Na osnovi prejetih načrtov in 
izmer smo jim pripravili ponudbe in 
verjamemo, da bo del teh tudi rea-
liziran. Obiskali so nas tudi dolgo-
letni poslovni partnerji s področja 
gradbeništva in kar nekaj kupcev 
iz sosednjih držav, predvsem Av-
strije in Hrvaške. Generalno smo z 
obiskom na sejmu zadovoljni, rea-
Sejem predstavnikom Biomase iz Luč omogoča direkten kontakt z novimi 
kupci in ohranjanje stika z obstoječimi strankami. 
Da bi predstavniki kampa Menina zbudili pozornost obiskovalcev, so poleg 
promocijskega materiala in čolnov na razstavnem prostoru namestili še 
helikopter.
lizacijo s sejma bo pa možno me-
riti s časovnim zamikom najmanj 
treh mesecev.«
BIOMASA LUČE 
Ta uspešna družba se na MOS-
-u predstavlja že 13 let, čeprav 
opažajo, da obisk na sejmu ne-
koliko pada. Sodelovanje se jim 
zdi smiselno zato, da potencial-
nim kupcem predstavijo svoj pro-
gram, novosti in trenutne akcij-
ske ponudbe, sejem jim omogo-
ča direkten kontakt z novimi kup-
ci in ohranjanje stika z obstoječi-
mi strankami. 
Sašo Črešnik je povedal: »No-
vost, s katero smo se kot za-
stopstvo družbe Fröling predsta-
vili letos, je Fröling SP Dual com-
pact, kompaktni kombinirani ko-
tel na polena in pelete z dvema lo-
čenima kuriščema, nov krmilnik z 
velikim barvnim zaslonom na do-
tik na vseh kotlih na polena, pele-
te in sekance, ki je povezljiv s sple-
tom.«
Marija Lebar
Savinjske novice št. 39, 29. september 2017 8
Intervju
MARIJA VRTAČNIK, PREDSEDNICA ANDRAGOŠKEGA DRUŠTVA 
UNIVERZA ZA III. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VELENJE
»Želja po novih znanjih tudi 
starejšim nikoli ne zmanjka«
V mesecu oktobru bodo ponovno za-
živeli študijski krožki na Univerzi za III. 
življenjsko obdobje v Velenju. Predse-
dnica univerze Marija Vrtačnik je ob tej 
priložnosti spregovorila o novem študij-
skem letu, novih krožkih, o 30-letnici uni-
verze v lanskem letu, knjigi, ki so jo izdali 
ob tej priložnosti, in pomenu izobraževa-
nja za starejše.
- Skrbite tudi za medgeneracijsko druženje 
udeležencev tako na krožkih kot prireditvah.
Druženje starejših z mlajšo generacijo sta-
rejše spodbuja pri delu, v krožkih je bolj pestro, 
med sabo si pomagajo. Zelo prav in pomembno 
je, da imajo pri nas vse generacije možnost izo-
braževanja. V lanskem jubilejnem letu smo imeli 
preko 70 prireditev, skoraj pri vsaki prireditvi pa 
smo imeli medgeneracijsko sodelovanje. Vklju-
čili smo šole, dijake, glasbene šole, domove za 
varstvo odraslih. 
- Ste letos k že obstoječim dodali še kakšne 
nove krožke?
Letos smo dosedanjim dodali enajst novih 
krožkov. Če bo dovolj prijavljenih, bomo izvaja-
li vse. Naša posebnost je kontinuirano izobraže-
vanje skoraj osem mesecev v letu. Krožki se iz-
vajajo enkrat tedensko. Najbolj so obiskani jezi-
kovni tečaji, ročna dela, računalniški in skrb za 
lastno zdravje.
Pri jezikovnih tečajih smo razvili štiri stopnje, 
od začetnega do pogovornega jezika, udeležen-
ci pa dobijo obiskovalno spričevalo. Letos smo 
uvedli še ruščino in španščino. Nov krožek je tu-
di umetnost življenja skozi duhovno rast, saj za 
takšne krožke velja veliko zanimanja. Tudi zgo-
dovinsko etnološki krožek, kuhajmo zdravo, vo-
kalna skupina Petka in še kaj se najde med no-
vimi krožki.
- Kaj je za študente največja spodbuda, kaj jih 
žene, da obiskujejo krožke?
Današnji časi so spodbuda za vse starejše. 
Potrebujejo znanja, ki se jih v preteklosti niso ime-
li kje naučiti. Sem spadajo računalniški tečaji, po-
znavanje pametnega telefona ... Že za komuni-
kacijo z vnuki ali svojci v tujini je treba obvlada-
ti nekaj stvari. Računalnika marsikdo ne uporab-
lja več za vsakdanje potrebe, vse je že pametno – 
telefon, naprave … Kar se tiče ostalih znanj, so to 
želje posameznikov, ki jih mogoče prej niso mog-
li uresničiti, v pokoju pa so končno našli čas za to. 
- Verjetno pri študentih ne gre le za željo, am-
pak tudi potrebo po določenem znanju?
Danes gre življenje zelo hitro naprej, svet je 
globalna vas in učimo se celo življenje. Starej-
ši smo ponosni, če usvojimo kakšno novo zna-
nje, če se lahko otrokom in vnukom dokažemo, 
da tudi mi znamo več, kot le gospodinjiti in os-
talo. Poleg tega so v porastu osvajanja starih 
znanj od ročnih del do zeliščarstva, šivanja in 
podobno.
- Kako obsežni so krožki in katere izvajate 
najdlje?
Izobraževanja pri nas so zelo ugodna. Tečaj 
traja 40 ur in stane 50 evrov, 15 evrov pa je vpi-
snina na univerzo. Nudimo tudi plačilo na obro-
ke, saj poskušamo vsem omogočati, da lahko 
obiskujejo želene krožke. Starejšim od 80 let 
udeležbe na krožkih ni treba plačevati, tudi to je 
naša posebnost.
Določeni krožki pri nas delujejo že zelo dolgo 
časa. Planinski krožek obstaja že 29-to leto, 20-
to leto bo klekljanja, učenje sintesajzerja 15 let. 
Veliko udeležencev je v teh krožkih že dolga le-
ta. Krožke vodijo mentorji, pomagajo jim anima-
torji, tega udeleženci izberejo med sabo. Meseč-
no se potem srečujemo z animatorji in se uskla-
jujemo.
- V preteklosti ste organizirali večje priredi-
tve, sedaj ste se osredotočili na manjše, v okvi-
ru univerze.
Festival vezenja smo organizirali trikrat, vanj 
smo vključili javne zavode. V veliko pomoč nam 
je bila Mestna občina Velenje. Sami namreč ni-
mamo sredstev, s katerimi bi pokrivali vse stro-
ške. V lanskem letu je projekt prevzela občina. 
Tudi medgeneracijski festival učeče se skup-
nosti je sedaj prevzela MOV, smo pa soorgani-
zatorji.
Veliko lažje organiziramo manjše, a nič slab-
še obiskane prireditev v okviru posameznih 
krožkov. Predvsem ob koncu študijskega leta vsi 
radi pokažejo, kaj vse so počeli na krožku in če-
sa so se naučili.
- Se kateri od krožkov odvija v Zgornji Savinj-
ski dolini?
V Zgornji Savinjski dolini se izvaja le tečaj 
klekljanja v Mozirju, vsi ostali so v Velenju na 
različnih krajih. Dobro namreč sodelujemo z 
vsemi javnimi ustanovami, šolami, ti nam z 
veseljem omogočajo uporabo prostorov za 
izvajanje krožkov. Naš največji podpornik je 
Mestna občina Velenje, s katero dobro sode-
lujemo.
- Vaša letna brošura nosi naslov Optimisti. 
Imate že ves čas tako optimistično ime?
Najprej smo bili Zmagovalci, potem Ustvarjal-
ci, sedaj smo Optimisti. Vsakih nekaj let se pre-
imenujemo. Med člani smo naredili natečaj in 
izbrali to ime. Saj moramo biti optimisti, kajne? 
Življenje namreč ni potica.
Štefka Sem
Marija Vrtačnik: »Saj moramo biti optimisti, 
kajne? Življenje namreč ni potica.« 
(Foto: Štefka Sem)
- Lani ste praznovali 30-letnico univerze, ka-
ko ste jo proslavili?
Praznovanje – Akademija je bila lep slav-
nostni in kulturni dogodek. Sodelovali so krož-
ki univerze, ki so pokazali svoje delo in učenci 
osnovnih šol. Knjiga, ki smo jo izdali, opisuje tri-
deset let dela na univerzi, bogato zgodovino v 
sliki in besedi, predvsem pa govori o vseživljenj-
skem učenju starejših. Z delom v preteklem letu 
smo tudi zadovoljni. Ponudba takšnih in drugač-
nih izobraževanj za starejše je velika, a se trudi-
mo, da so udeleženci zadovoljni z nami in se ra-
di vračajo.
- Koliko študijskih krožkov ste imeli lani in ko-
liko študentov jih je obiskovalo?
Lani smo izvajali 57 krožkov, obiskovalo jih 
je skoraj 700 študentov. Skoraj 80 odstotkov 
udeležencev je žensk, najmlajši udeleženec 
je štel 21 let, najstarejši 86. Pravimo, da smo 
univerza za starejše, a ne zaviramo mladih, 
če se nam hočejo pridružiti. Vključujejo se tu-
di invalidi, brezposelni. Tem ranljivim skupi-
nam radi damo možnost, da se nam pridru-
žijo. 
Savinjske novice št. 39, 29. september 2017 9
Iz občin
OBČINA LJUBNO 
Za varnejši promet v Radmirju in na Ljubnem ob Savinji
Novi prikazovalnik hitrosti v Radmirju, ki so ga slovesno predali namenu sredi septembra, umirja 
prehitre voznike. (Foto: Marija Lebar)
V vseslovenski akciji Skupaj umirjamo pro-
met je sodelovala tudi Občina Ljubno. V priza-
devanjih za varnejše poti, zlasti za ranljivejše 
skupine udeležencev v prometu, so nedavno v 
Radmirju postavili prikazovalnik hitrosti. Obči-
na pripravlja tudi razpis za izgradnjo pločnika v 
Radmirju, za katerega se že dalj časa zavzema-
jo tamkajšnji krajani. Občina namerava pločnik 
izvesti tudi na ljubenski obvoznici. 
ŠTEVILO PREHITRIH VOZNIKOV ŽE ZMANJŠANO
Na uradni predaji prikazovalnika hitrosti v 
uporabo sta poleg predstavnikov lokalne skup-
nosti in ljubenske osnovne šole sodelovala pred-
stavnika Zavarovalnice Triglav in podjetja Sipro-
nika, ki sodelujeta v projektu Skupaj umirjamo 
promet. Kot ambasadorji varnega prometa so 
otvoritvi prisostvovali člani Nogometnega kluba 
Celje. V času od postavitve do uradne otvoritve 
prikazovalnika na območju, kjer je hitrost omeje-
na na 50 km na uro, se je število prehitrih vozni-
kov zmanjšalo za pet odstotkov.
ZA VARNEJŠE POTI ŠOLARJEV IN OSTALIH 
PEŠCEV
Župan Franjo Naraločnik je ob tej priložnos-
ti povedal: »Varnost pešcev in drugih udeležen-
cev v prometu ob regionalnih cestah v Zgornji 
Savinjski dolini, posebno v primeru naselja Rad-
mirje, kjer je postavljen prikazovalnik hitrosti, kar 
kliče k izvajanju dodatnih preventivnih ukrepov 
za zmanjšanje možnosti nesreč. Izvedenemu 
ukrepu se v nadaljevanju pridružuje tudi izgra-
dnja pločnika in rekonstrukcija nevarnega odse-
ka ceste. S tem želimo zagotoviti varno pot v šo-
lo našim šolarjem, vsem prebivalcem ob regi-
onalni cesti pa varno gibanje po vsakodnevnih 
poteh. Za pomoč se zahvaljujem vsem sodelu-
jočim v akciji in želim, da tudi s takšnim opozar-
janjem skupno poskrbimo za znižanje hitrosti in 
s tem večjo varnost v prometu.« 
PLOČNIK V RADMIRJU …
Občina je tik pred objavo razpisa za izvajalca 
del na rekonstrukciji ceste in izgradnji pločnika v 
Radmirju. Ker je cesta proti Gornjemu Gradu kate-
gorizirana kot regionalna, jo bo financirala Direk-
cija RS za investicije. Po projektantskih ocenah 
naj bi preplastitev ceste, ki jo bo financirala direk-
cija, stala okoli 382.000 evrov, občina bi v projekt 
vložila okoli 225.000 evrov. Pločnik bo potekal od 
križišča ceste Radmirje-Gornji Grad do odcepa za 
Razborje v dolžini 750 m. Druga faza bi pomeni-
la izgradnjo nadaljnjih 350 m pločnika, in sicer do 
stare ceste proti radmirski cerkvi.
… IN NA OBVOZNICI 
Ali bo pločnik zgrajen v eni ali dveh fazah, je 
odvisno od dogovora z DRSI glede razpoložlji-
vih proračunskih sredstev. Ob izgradnji pločnika 
bo občina izvedla še delno rekonstrukcijo javne 
razsvetljave in odvodnjavanje. 
Z drugim razpisom, ki ga pripravljajo na ob-
čini, bodo izbrali izvajalca del na ljubenski ob-
voznici. Tukaj bodo gradili pločnik od odcepa za 
Kolovrat do mostu preko Savinje v dolžini 200 
metrov, za kar občina planira 60.000 evrov. DR-
SI bo obenem izvedla preplastitev dela ceste, 
kar je ocenjeno na 210.000 evrov. 
Marija Lebar
REČICA OB SAVINJI 
Protipoplavni ukrepi pred jesenskim deževjem
V teh dneh se izvajajo redna vzdrževalna dela na potoku Lučnik. 
(Foto: Marija Lebar)
V sklopu vzdrževalnih del na vo-
dotokih v Zgornji Savinjski dolini v 
teh dneh potekajo redna vzdrževal-
na dela na Savinji in pritokih v obči-
ni Rečica ob Savinji. Poplavno var-
nost preko izvajalcev ureja Direkci-
ja RS za vode, sektor območja Sa-
vinje.
Na potokih Rečica in Lučnik 
čistijo naplavine in odstranjujejo 
zarast iz struge. Na tem obmo-
čju bodo sanirali podporne zido-
ve oziroma škarpe ter poškodo-
vane kamnite obloge in prago-
ve. Načrtujejo, da bodo dela za-
ključena do konca meseca sep-
tembra.
Že pred tem je direkcija naroči-
la vzdrževalna dela na Savinji. Na 
najbolj kritičnem odseku pod za-
selkom Trnovec so očistili strugo, 
od tod so odpeljali več kot dva tisoč 
kubičnih metrov proda. Župan Vin-
ko Jeraj je ob tem povedal: »Ome-
njeni ukrepi bodo gotovo izboljšali 
pretočnost, vendar bo za ustrezno 
poplavno varnost na vodotokih v 
občini direkcija morala izvesti bolj 
celovite ukrepe.«
Marija Lebar
Savinjske novice št. 39, 29. september 2017 10
Iz občin, Organizacije
V NAZARJAH JE Z DELOM ZAČELA ENERGETSKA SVETOVALNA PISARNA, NAMENU SO PREDALI POLNILNICO ZA ELEKTRIČNA VOZILA
Predstavili projekte, usmerjene v energetsko varčevanje
Na slovesnost družba E prihodnost v Nazarje pripeljala električni avtomobil, 
njihova predstavnica Nataša Babošek je prikazala, kako poteka polnjenje 
električne baterije. Župan Matej Pečovnik se je po otvoritvi z električnim 
avtomobilom popeljal na poskusno vožnjo. (Foto: Marija Lebar) 
Ob začetku evropskega tedna 
mobilnosti in v okviru dogodkov, ki 
jih Občina Nazarje v sodelovanju s 
tukajšnjimi društvi ter zavodi prip-
ravlja ob občinskem praznovanju, 
je v petek, 15. septembra, ob kraj-
šem kulturnem programu poteka-
la otvoritev dveh pomembnih pri-
dobitev ne samo za občino, tem-
več tudi širše. S priložnostno slove-
snostjo so namenu uradno preda-
li polnilno postajo za električna vo-
zila in odprli energetsko svetovalno 
pisarno.
OBČINA SI PRIZADEVA ZA 
VARČNO RABO IN OBNOVLJIVE 
VIRE ENERGIJE 
Uvodoma je zbrane nagovoril 
župan Matej Pečovnik. Ta je pou-
daril, da si občina prizadeva k čim 
bolj racionalni rabi energije ter za 
usmeritev k izrabi obnovljivih virov. 
Zato je doslej že izvedla več projek-
tov, ki so usmerjeni v energetsko 
varčevanje. Tako so v tem smis-
lu obnovili zgradbo osnovne šole, 
za javno razsvetljavo na mostu čez 
za novogradnje kot za prenove ob-
stoječih objektov pa tudi za prijave 
na razpise in najetje ugodnih kredi-
tov s področja energetske učinko-
vitosti.
POSTAVITEV POLNILNE POSTAJE 
PODPRL EKO SKLAD
Polnilno postajo za električna 
vozila je občina namestila na par-
kirišču med domom kulture in gra-
dom Vrbovec. Projekt je bil sofinan-
ciran z 2.750 evri, pridobljenimi od 
Eko sklada. Celoten projekt, vključ-
no s plačilom pristojbine za ele-
ktrično omrežje, je stal okoli 10 ti-
soč evrov. Postajo je dostavilo pod-
jetje E prihodnost iz Frama. Kot ko-
ordinator aktivnosti se je v posto-
pek nakupa, montaže in predaje v 
uporabo vključila agencija Kssena, 
ki je občinski energetski manager.
Polnilnica sicer deluje že od kon-
ca letošnjega julija. Ob njej sta za 
polnjenje vozil rezervirani dve par-
kirnih mestih, polnjenje bo do na-
daljnjega brezplačno.
Marija Lebar
Savinjo pa je zagotovljena elektrika 
iz vetrno-sončne celice. 
SVETOVALNA PISARNA ZA 
CELOTNO DOLINO 
Kako in zakaj bo v Nazarjah de-
lovala energetska svetovalna pi-
sarna, je pojasnil svetovalec mre-
že Ensvet Franc Šporn. Povedal je, 
da je bila na tem območju še tako 
imenovana bela lisa pri energet-
skem svetovanju. Nasvete glede 
učinkovite rabe energije in možnih 
prihrankov bo mogoče dobiti tako 
LJUBNO OB SAVINJI
Zaradi modernizacije delna zapora vpadnice v kraj
Na Ljubnem je zaradi rekonstrukcije ceste v teh dneh polovična zapora. 
(Foto: Marija Lebar) 
Prejšnji teden so na Ljubnem 
ob Savinji začeli z rekonstrukcijo 
ceste, ki vodi preko Delovega mo-
stu do Placa. Zaradi del je na ome-
njeni cesti delna zapora z izme-
ničnim ročnim usmerjanjem pro-
meta, odločba o zapori je izdana 
za obdobje od 19. septembra do 
6. oktobra med 7. in 17 uro . 
Poleti so na omenjeni cesti iz-
vedli vkop in delno prenovo ko-
munalne infrastrukture, sedaj sle-
di modernizacija same ceste. Iz-
vajalec del je podjetje TGM Pe-
tek iz Luč. Prenova sodi v letoš-
nji sklop modernizacije občinskih 
cest, za katere je občina zagoto-
vila sredstva na posebni postavki 
občinskega proračuna. Tokratna 
investicija bo skupaj z DDV stala 
preko 53 tisoč evrov. Predvideno 
je, da se bodo z deli zaključili do 
6. oktobra.
Marija Lebar
DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD
Brezplačna vadba za starejše
Aktiven dan je socialno-varstve-
ni program, namenjen dvigu kva-
litete življenja najstarejše skupine 
prebivalstva, ki še biva v svojem 
domačem okolju. V Centru starej-
ših Gornji Grad vabijo vse starejše, 
da se jim pridružijo na brezplačni 
vadbi v petek, 6. oktobra, ob 9.30. 
Program organizira Zavod aktivna 
starost, ki je neprofitna organizaci-
ja in deluje na področju socialnega 
varstva starejših, sofinancira ga tu-
di Občina Gornji Grad.
Aktiven dan je namenjen pred-
vsem starejšim od 80 let, ki biva-
jo v domačem okolju in se zaradi 
različnih ovir ne morejo v zadostni 
meri udeleževati aktivnosti izven 
doma, potrebnih za vzdrževanje 
ustrezne kvalitete življenja. Staro-
stniki preživijo dan ob aktivnostih, 
ki krepijo fizične in kognitivne spo-
sobnosti ter širijo krog socialnih sti-
kov. Program poteka ob ponedelj-
kih in ob petkih, od 9.30 do 13.30 v 
DEOS Centru starejših Gornji Grad. 
Z uporabniki bosta prisotna anima-
tor in izvajalec fizične vadbe, Jaka 
Debelak.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 39, 29. september 2017
Gospodarstvo, Oglasi
11
111 ČASTITLJIVIH LET GOSTILNE PRI KUMRU NA LJUBNEM OB SAVINJI 
Prenovili gostilno in pripravili Festival savinjskih 
žlinkrofov
Več kot stodesetletno zgodovino gostilne in pizzerie Pri Kumru nadaljuje 
Paul Orešnik. (Foto: Marija Lebar)
Prejšnji mesec je bil, kar zade-
va kulinarike na Ljubnem ob Savi-
nji, še posebej razgiban. V gostil-
ni in pizzerii pri Kumru so pripravi-
li – sedaj že tradicionalni – Festival 
savinjskih žlinkrofov. Gostilna ima 
več kot stoletno tradicijo, saj je z 
obratovanjem začela davnega le-
ta 1906. 
PRENOVLJENA NOTRANJOST IN 
NOVA ZGIBANKA 
Ob tem, ko so v zadnjem času 
prenovili notranjost gostilne, so iz-
dali novo zgibanko o svoji ponud-
bi, posodobili grafično podobo in 
prenovili spletno stran. Fotografi-
je v promocijske namene so v ve-
čini avtorsko delo lastnika gostilne 
Paula Orešnika, pri oblikovanju in 
lektoriranju pa so mu bili v pomoč 
ljubenski študenti. 
Zgibanko so letos razdelili med 
vse lokalne ponudnike nastanitev, 
kar je še pripomoglo k že tako šte-
vilčnemu obisku tako domačih kot 
tujih gostov. 
POSEBNOST FESTIVALA SO ŠPRIC 
ŠTRAUBE
»Še zlasti smo veseli tistih, ki se 
vračajo, saj je to potrditev, da je na-
ša ponudba – ne samo hrane, tu-
di vin – med gosti prepoznana kot 
kakovostna in okusna,« pravi Paul 
Orešnik. Pri pripravi jedi uporablja-
jo veliko lastnih poljskih in vrtnih 
pridelkov, pa tudi mesnin. Tudi si-
cer pri njih stavijo na lokalno. 
Žlinkrofi so tradicionalna zgor-
njesavinjska jed ponudbe Pri Ku-
mru, kjer se v kuhinji pozna pomoč 
pridne roke lastnikove mame Ane. 
Gostinska dejavnost namreč zago-
tavlja dve delovni mesti, če je pot-
rebno, ob večjem številu gostov na 
pomoč priskoči vsa družina. 
Na jedilni list letošnjega festiva-
la so postavili pet vrst savinjskih 
žlinkrofov z različnimi nadevi in pri-
logami ter komplet krožnik pod za-
nimivim imenom Pojedina Kumro-
ga Dudlna. Kot povsem izvirno sla-
dico po starem domačem receptu 
pripravljajo špric štraube z vročimi 
brusnicami, ki so na jedilniku v ča-
su festivala žlinkrofov.
RAZNOVRSTNA PONUDBA SKOZI 
VSE LETO
Raznovrstna gastronomska po-
nudba je v gostilni in pizzerii Pri Ku-
mru na voljo vse leto in ne samo v 
času Festivala žlinkrofov, ki so ga le-
tos pripravili že sedmo leto po vrsti. 
Ponujajo tudi dnevne malice in ko-
sila ter sprejemajo večje naroče-
ne družbe, ki si želijo dobre doma-
če hrane ali tudi kaj bolj eksotične-
ga. Od leta 1996 je pri njih na voljo 
bogat izbor različnih pic iz domače 
peči, gostje pa lahko s pomočjo QR 
kode preko pametnih telefonov zve-
do vse o aktualni ponudbi.
UDELEŽBA NA MEDNARODNIH 
DOGODKIH 
Gostilna je na sedanjem mes-
tu obratovala vse od svojih začet-
kov, razen v kriznih časih sredi prej-
šnjega stoletja, ko je bila zaprta, 
saj sta si tedanja lastnika poiska-
la boljši kos kruha preko luže v Ka-
nadi. Tam se je rodil tudi sedanji la-
stnik Paul Orešnik, po izobrazbi fo-
od and beverage manager, to je di-
rektor za hrano in pijačo. 
Po vrnitvi iz tujine je družina na 
mestu stare gostilne zgradila nov 
objekt in se z veseljem spet loti-
la gostilništva. Da jim je gostoljub-
nost in ljubezen do kakovostne 
postrežbe v genih, pričajo števil-
ne visoke uvrstitve na mednaro-
dnih tekmovanjih in udeležba na 
drugih kulinarično gastronomskih 
mednarodnih dogodkih, ki se jih je 
Paul v preteklosti udeleževal. To je 
bilo predvsem v času, ko je bil uči-
telj kuharstva na Gostinski srednji 
šoli v Celju. 
PRIZADEVANJA ZA RAZVOJ KRAJA 
Paul Orešnik je bil med drugim 
dva mandata predsednik sekci-
je za gostinstvo pri tedanji Obrtni 
zbornici Mozirje.
»Ni mi vseeno, kaj se dogaja v 
stroki, v turizmu, v športu ali v moji 
okolici in poskušam si prizadevati, 
da bi razvoj Ljubnega tekel v pravi 
smeri, zato sem član več tukajšnjih 
društev, kjer lahko omenjena pri-
zadevanja tudi uresničujem in ta-
ko prispevam svoj delež k boljše-
mu življenju v kraju in občini,« pra-
vi Orešnik, ki je podpredsednik Turi-
stičnega društva Naš kraj. 
Z veseljem doda, da se Ljubno 
ob Savinji spet lahko pohvali z od-
mevnim obiskom turistov, ne sa-
mo v času zimskih skakalnih te-
kem, pač pa tudi poleti. »Kolikor mi 
je znano, je bila v letošnji sezoni za-
polnjena večina tukajšnjih nastani-
tvenih zmogljivosti.«
Paulu Orešniku je aktiven član 
politične stranke in že drugi man-
dat član občinskega sveta lju-
benske občine. Tukaj si z različni-
mi konstruktivnimi predlogi in za-
mislimi prizadeva za razvoj lokalne 
skupnosti in za boljši vsakdan pre-
bivalcev domačega kraja.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 39, 29. september 2017
12
Kultura, Ljudje in dogodki
LJUDSKE PEVKE KULTURNEGA DRUŠTVA LIPA ŠMARTNO OB DRETI
Deset let širjenja ljudske pesmi in pozitivne energije 
Poleg jubilantk so nastopili njihovi pevski prijatelji in glasbeniki. (Foto: Marija Lebar) 
MALA TRGATEV V VINOGRADNIŠKEM VRTU MOZIRSKEGA GAJA
Alojzijevega vina bo dovolj, potomka z Lenta povsem 
pomrznila
Trti je obral nekdanji zaslužni sodelavec Mozirskega gaja Janez Žagar. 
(Foto: Jože Miklavc)
Na trgatev Steyerjeve vinske 
trte v Mozirskem gaju so se zbra-
li trgači in prijatelji Danija Grudni-
ka iz Mozirja na vsakoletni prije-
ten dogodek. Trti dišečega tramin-
ca in avtohtone radgonske rani-
ne sta letos hudo pozebo prene-
sli brez večjih posledic, občinsko 
brajdo, potomko najstarejše trte z 
mariborskega Lenta modro kavči-
no pa je spomladanski mraz za to 
leto prikrajšal za pridelek modre 
kavčine. 
TRTI OBRAL BOTER JANEZ ŽAGAR 
Po kratkem pozdravu je Grudnik 
dal besedo in škarje letošnjemu 
botru nege obeh trt, nekdanjemu 
zaslužnemu sodelavcu Mozirske-
paj torej dobre 4 kg. Iz tega grozdja 
se bo nateklo največ grozdnega 
soka doslej. 
ALOJZIJEVA DOBRODELNA 
AVKCIJA BO
To bo zadoščalo za nekaj stekle-
ničk Alojzijevega dobrodelnega vi-
na. Mihael Fajfar je izmeril sladkor-
no stopnjo, obe trti sta dozoreli do 
75 oziroma 76 oekslov. To je za di-
šeči traminec in letošnje sončno 
poletje že kar malo, a bo dovolj za 
naslednjo dobrodelno prireditev, 
ko bo organizator Steyer-Grudnik 
pripravil javno nabirko prostovolj-
nih prispevkov ob prazniku Alojzi-
jev v prihodnjem letu.
Jože Miklavc
ga gaja, 90-letnemu Mozirjanu Ja-
nezu Žagarju. Ko so škrtale vino-
gradniške škarje, so šteli grozdiče 
ranine, v košarico so jih položili kar 
45 (3,05 kg) ter nato še 14 groz-
dov dišečega traminca (1 kg), sku-
Sredi septembra so ob desetletnici delovanja 
Ljudskih pevk Lipa v Šmartnem ob Dreti pripra-
vili koncert. Poleg jubilantk so nastopili njihovi 
pevski prijatelji in glasbeniki. Na račun so tako 
prišli ljubitelji lepega petja in domače pesmi, ni 
pa manjkalo niti sodobnejših zvrsti glasbe. Ju-
bilantke so prejele Maroltova priznanja, brona-
sti grb Občine Nazarje, številne čestitke in dob-
re želje.
PESEM ZVENI DALEČ PREKO MEJA 
DOMAČEGA KRAJA
Predsednica KD Lipa Nataša Bele: »Ker so že 
na začetku naletele na odobravanje in pozitiven 
odziv občinstva, so pod vodstvom Marije Bastelj 
hitro začele širiti svoja obzorja.« Sestav se je te-
kom let nekoliko menjal, letos so pridobili novo 
članico. Številni so njihovi nastopi na različnih 
TV postajah, na radiu, tudi v oddajah, kot je Slo-
venska zemlja v pesmi in besedi. Izdale so dve 
zgoščenki, sodelovale na številnih samostojnih, 
tudi dobrodelnih koncertih in nastopih po različ-
nih krajih naše domovine. 
SREBRNA MAROLTOVA PRIZNANJA IN 
BRONASTI GRB OBČINE
Njihov prispevek k pevski kulturi ni ostal neopa-
žen. Mozirska izpostava Javnega sklada RS za 
kulturne dejavnosti je pevke nagradila z srebrnimi 
Maroltovimi priznanji, ki jim jih je izročila predse-
dnica sveta JSKD, OI Mozirje Tadeja Robnik. 
Nazarski župan Matej Pečovnik je dejal, da je 
bila kultura in slovenska pesem spremljevalka 
našega človeka tako v veselju kot v stiski. Pev-
ke so na osrednji slovesnosti ob občinskem pra-
znovanju prejele bronasti grb občine.
RAZLIČNO GLASBENO 
IZRAŽANJE
Na koncertu je bilo slišati petje domačih 
osnovnošolcev nižje stopnje in vse do gasilskih 
veteranov. Nastopili so Lučka klapa, Duo Opa-
la, družina Zavolovšek, Ljudske pevke Pušeljc, 
Gabrški cvet in Fantje treh vasi ter s petjem pri-
spevali k lepemu večeru, sestav Moravška Mara 
in ljudske pevke pa poleg petja še za dobro dozo 
smeha. Z instrumentalnimi skladbami so sode-
lovali na citrah in flavti Marija in Rok Preložnik ter 
harmonikarji Amadej Kolenc, Klemen Lampreč-
nik in Teja Štrukelj.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 39, 29. september 2017 13
Zgodovina in narodopisje
Piše: Aleksander Videčnik
Šolsko varčevanje (5)
Prispevek o šolskem hranilništvu v Slovenskem 
učitelju
ZA IN PROTI ŠOLSKIM HRANILNICAM
Organizacija šolskih hranilnic je v začetnem 
obdobju potekala vse prej kot gladko. Del učitelj-
stva se namreč ni strinjal z ustanavljanjem hra-
nilnic, ker vsi otroci zaradi revščine niso mogli 
varčevati. Na območju Avstro-Ogrske je bil naj-
večji odpor v nemško govorečih deželah, o če-
mer je poročal tudi pedagoški tisk. Drugače je 
bilo v Nemčiji, kjer odpora proti šolskim hranil-
nicam ni bilo. Kot najbolj vneti varčevalci so se v 
tistem času izkazali Čehi in Slovenci.
VPLIV PEDAGOŠKIH GLASIL
Po uveljavitvi šolskega zakona leta 1869 so 
postali slovenski učitelji bolj samozavestni. Od-
ločneje so se zavzemali za narodnostne pravi-
ce, kot vzgojitelji mladine pa so se bolj zaveda-
li svojega poslanstva na tem področju. Vse te 
spremembe je vestno sledil slovenski učiteljski 
list Učiteljski tovariš, ki ga je urejal Andrej Prap-
rotnik – učitelj, ki je prebujal narodno zavest na 
Kranjskem.
Del učiteljev, ki je poučeval na šolah na slo-
venskem ozemlju Štajerske, je bil včlanjen v 
okrajna učiteljska društva, ki so jih večinoma vo-
dili Nemci. Tako so bili med naročniki nemških 
glasil tudi mnogi slovenski učitelji.
VLOGA IVANA LAPAJNETA
Ivan Lapajne je leta 1872 začel izdajati slo-
venski pedagoški časopis Slovenski učitelj, ki pa 
ga ne smemo zamenjati z istoimenskim časo-
pisom, ki je izhajal v Ljubljani po letu 1900. La-
pajne je začel izdajati Slovenskega učitelja, da 
bi zmanjšal vpliv nemških časopisov. Kot šolski 
upravitelj v Ljutomeru je sodeloval pri ustanovi-
tvi tamkajšnje posojilnice. 
Ivan Lapajne (1849-1931) je bil sicer rojen na 
Vojskem nad Idrijo. Bil je prvi ravnatelj meščan-
ske šole v Krškem (1878), kjer je prav tako sode-
loval pri ustanovitvi posojilnice, napisal pa je tu-
di več del s področja pedagogike, zgodovine in 
posojilništva. Po njegovi zaslugi se je veliko slo-
venskih učiteljev odločilo, da bodo sodelovali pri 
ustanavljanju šolskih hranilnic.
PÄDAGOGISCHE ZEITSCHRIFT O ŠOLSKIH 
HRANILNICAH 
Med pedagoškimi časopisi, ki so jih prebira-
li slovenski učitelji, je bil tudi Pädagogische Ze-
itschrift, ki je izhajal v Gradcu. Leta 1876 je ta ča-
sopis objavil poročilo o strokovnem mnenju gle-
de vpeljave šolskih hranilnic, ki ga je izdal komi-
te za šolske hranilnice na Dunaju. V omenjenem 
komiteju so sodelovali ugledni profesorji dunaj-
ske univerze in vsi, razen enega, so bili proti šol-
skim hranilnicam. Svoje stališče so utemeljevali 
s tem, da so hranilnice smiselne le na vajeniških 
šolah, kjer učenci sami nekaj zaslužijo in zato 
lahko razpolagajo z lastnim denarjem.
V istem letniku je Pädagogische Zeitschrift 
objavil tudi članek, da v treh društvih na Duna-
ju, v Pragi in v Budimpešti uspešno uresničujejo 
idejo o šolskem varčevanju. V tem članku ni in-
formacije o šolski hranilnici v Ljubljani, ki je de-
lovala na zasebni nemški štirirazredni deški šo-
li, ki jo je leta 1856 ustanovil Alojzij Waldherr. To 
šolo so obiskovali tudi otroci slovenskih staršev, 
ki so bili naklonjeni germanizaciji, na njej pa so 
poučevali tudi nekateri slovenski učitelji. Še po-
sebej je presenetljivo, da v omenjenem članku 
ni govora o Waldherrjevi šoli spričo dejstva, da 
je le-ta že leta 1875 izdala dve publikaciji o šol-
skem hranilništvu. 
KRANJSKO UČITELJSKO 
DRUŠTVO
Leta 1869 je bilo ustanovljeno učiteljsko dru-
štvo za Kranjsko, ki so ga tri leta kasneje preime-
novali v Slovensko učiteljsko društvo. Ker se del 
nemško usmerjenih članov s tem ni strinjal, so 
ustanovili svoje društvo in ga poimenovali Kranj-
sko učiteljsko društvo. To društvo je vse do raz-
pada monarhije pospeševalo asimiliranje Slo-
vencev, izdajalo pa je tudi svoj časopis Laiba-
cher Schulzeitung, ki je v času izhajanja (1872-
1918) objavil več člankov o šolskih hranilnicah 
kot Učiteljski tovariš. Med drugim je omenje-
ni časopis leta 1875 poročal, da je učitelj Sch-
miedel na Waldherrjevi šoli v Ljubljani ustanovil 
šolsko hranilnico: 74 učencev je imelo 29 vlog v 
skupnem znesku 54 goldinarjev.
TEŽKA ZAČETNA POT ŠOLSKIH 
HRANILNIC
V revijalnem in dnevnem tisku iz tistega ob-
dobja je mogoče najti razmeroma malo pri-
spevkov na temo šolskega hranilništva. V Uči-
teljskem tovarišu iz leta 1876 je podatek, da je 
ravnatelj učiteljišča v Ljubljani Blaž Novak izročil 
najboljšim učencem za nagrado hranilne knjiži-
ce z vlogo nekaj goldinarjev. 
Obsežnejše aktivnosti za spodbujanje šolske-
ga varčevanja so se začele po ustanovitvi Po-
štne hranilnice leta 1883. Poštna hranilnica je 
izdala podrobna navodila, po katerih naj bi se 
ravnali učitelji. Na krajevnih poštah so sprejema-
li vloge učencev, ki so varčevali, v šolah pa so 
vodili evidence o varčevalcih.
Leta 1884 so v Gradcu organizirali posvet o 
tem, kako pospešiti ustanavljanje šolskih hranil-
nic. Na posvetu je predaval Henrik Reicher, kate-
rega predavanje so natisnili in ga poslali vsem 
učiteljskim društvom na Štajerskem, da so na 
svojih zborovanjih razpravljala o šolskem var-
čevanju. 
O tem je bilo v slovenskem pedagoškem ti-
sku objavljenih več poročil, med drugim tudi v 
reviji Popotnik, ki je začela izhajati leta 1880 v 
Celju. Leta 1884 je bil v omenjeni reviji objav -
ljen članek o zborovanju pedagogov v Sloven-
ski Bistrici, iz katerega lahko razberemo, da 
učitelji niso podprli predloga za ustanavljanje 
šolskih hranilnic. Podobno je bilo še marsikje. 
Takšen odnos do šolskega varčevanja v učitelj-
skih krogih je bil posledica nezadostne razgle-
danosti na področju gospodarstva in nezado-
stne promocije s strani slovenskih denarnih za-
vodov.
V Učiteljskem tovarišu iz leta 1890 zasledimo 
poročilo iz državnega zbora, kjer so obravnavali 
predlog, da bi šolske hranilnice vpeljali v vse av-
strijske šole. Stališče je bilo že v začetku odklo-
nilno in predlog je bil pokopan brez resne raz-
prave.
Nadaljevanje prihodnjič.
Ivan Lapajne (1849-1931), pedagog, zgodovinar 
in spodbujevalec posojilništva
Savinjske novice št. 39, 29. september 2017 14
Kultura
SPODBUJANJE BRALNE KULTURE V OSREDNJI KNJIŽNICI MOZIRJE
Bralni klubi za odrasle in ure pravljic za najmlajše 
ljubitelje knjig
V jesenskem času knjižničarji Osrednje knji-
žnice Mozirje (OKM) znova pričnejo z izvaja-
njem dejavnosti za spodbujanje bralne kultu-
re. Med pomembne dejavnosti knjižnice sodijo 
srečanja bralnih klubov, kjer se sodelujoči sez-
nanjajo s knjigami in se pogovarjajo o njih. Ker 
je ljubezen do knjig treba privzgajati že otrokom, 
v vseh enotah OKM z oktobrom pričnejo izvajati 
ure pravljic za predšolske otroke.
POGOVORI O KNJIGAH DODANA VREDNOST 
KNJIŽNIČNI DEJAVNOSTI
Pogovore o knjigah že več let redno izvaja-
jo strokovne delavke OKM, knjižnična statistika 
jih zaznava kot dodano vrednost. Splošne knji-
žnice imajo med svojimi nalogami poslanstvo 
spodbujanja branja, zgornjesavinjske ga že 
nekaj let izpolnjujejo s tremi bralnimi klubi. Ti 
so aktivni v krajevnih knjižnicah v Nazarjah, 
Gornjem Gradu in na Rečici ob Savinji. Bralni 
klubi so se izkazali kot dodana vrednost, saj 
tudi statistika izposoje v mozirski knjižnici ka-
že, da so na seznamu najbolj branih knjig v le-
tu 2017 knjige, ki so bile obravnavane na bral-
nih srečanjih.
Nazarski klub se imenuje Pogovori o knji-
gah, pogovori o življenju. Udeleženci se sreču-
jejo zadnji ponedeljek v mesecu. Gornjegrajski 
klub ljubitelje knjig gosti vsak prvi ponedeljek v 
mesecu. Rečiški bralni klub, poimenovan Druže-
nje ob knjigi, svoja vrata odpre vsako tretjo sre-
do v mesecu. 
OKTOBRA PRIHAJA NOVA SEZONA PRAVLJIC
Izvajanje ur pravljic za otroke je v OKM že več-
desetletna tradicija. Srečanja pravljičarjev se iz-
vajajo v vseh krajevnih knjižnicah, v povprečju 
je letno zabeleženih okoli 800 obiskov otrok. V 
Mozirju se ure pravljic izvajajo ob četrtkih popol-
dan, v ostalih enotah pa dvakrat ali enkrat me-
sečno po vnaprej objavljenem razporedu. 
Otroci se ob obiskih ur pravljic seznanjajo z 
delovanjem knjižnice, spoznavajo raznoliko po-
nudbo poučnih in zabavnih knjig ter ob poslu-
šanju zgodbic krepijo svojo pozornost. Navadno 
skupnemu prebiranju sledi ustvarjalna delavni-
ca, na kateri z različnimi metodami in materia-
li poustvarjajo prebrano zgodbo.
Roman Mežnar
KULTURNO DRUŠTVO STOPINJE MOZIRJE 
Po krajšem poletnem odmoru zakorakali v 
delovno jesen
Delovnega sestanka se je udeležila večina avtorjev, ki so prispevali svoja dela za objavo v Belih 
stopinjah 2. (Foto: Marija Lebar)
Člani literarne sekcije Bele stopinje so se mu-
dili na skrajnem vzhodnem koncu Slovenije. 
Odzvali so se vabilu lendavske območne eno-
te Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in 
Knjižnice – Kulturnega centra Lendava za sode-
lovanje na literarnem večeru. Še teden prej so na 
delovnem sestanku v Mozirju dorekli zadnje po-
drobnosti za izdajo svoje druge knjige. 
Literarni večer so v Lendavi pripravili v po-
častitev rojstnega dne pisatelja Miška Krajnca 
in obenem razglasili rezultate literarnega nate-
čaja Čarni nasmeh, kjer so se člani Belih sto-
pinj odlično odrezali. Organizatorji so predsta-
vili natečaj in uvrstitve avtorjev tako v prozi kot 
v poeziji ter nagrajena dela prebrali. Na po-
dročju proze je drugo mesto pripadlo Valenti-
nu Deželaku in tretje mesto Boženi Tanšek, čla-
na Belih stopinj. Skupaj so si ogledali razstav-
ne prostore v lendavskem gradu, med drugim 
razstavo likovnih del španskega slikarja Salva-
dorja Dalija.
Literarni ustvarjalci Belih stopinj so se na svo-
jem sestanku pogovorili še o zadnjih podrob-
nostih glede oblikovanja in tiska njihovega no-
vega zbornika – Bele stopinje 2. Izdajo in javno 
predstavitev načrtujejo novembra, ko bodo obe-
ležili peto obletnico delovanja društva.
Marija Lebar
KULTURNO DRUŠTVO SLAP
Tečejo priprave 
na izdajo novega 
zbornika
Člani Slapa na bralnem večeru v knjižnici 
Mislinje (fotodokumentacija Slap) 
Sredi meseca so se na delovnem srečanju 
zbrali člani Kulturnega društva Slap, na katerem 
so se pogovorili o izdaji letošnje knjige literar-
nih novosti članov. Ti prihajajo iz različnih kon-
cev naše domovine. Številni med njimi so zado-
voljni, da imajo pri Slapu možnost objave svojih 
del, ki bi drugače ostala za širši krog bralcev ne-
odkrita, saj v svojih lokalnih okoljih nimajo mož-
nosti objav. 
Tudi čez poletje so bili delovni, med drugim so 
z literarnim večerom sodelovali v okviru priredi-
tev Floraskega bala. Podali so se tudi na gosto-
vanje, v knjižnico Mislinje, kjer so prebirali svo-
ja dela.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 39, 29. september 2017 15
Ljudje in dogodki
PREDAVANJE O PREPOZNAVANJU ZNAKOV DEMENCE
Z demenco se morajo spoznati 
tudi svojci bolnika
Špela Podvratnik (levo) in Špela Bitenc sta zaposleni v gornjegrajskem 
centru starejših in imata z dementnimi bolniki vsakodnevne stike. 
V DEOS Centru starejših Gornji 
Grad mesečno pripravljajo preda-
vanja namenjena stanovalcem in 
obiskovalcem. V septembru sta de-
lovna terapevtka Špela Podvratnik 
in animatorka Špela Bitenc prip-
ravili predavanje Kako prepoznati 
prve znake demence. Direktorica 
centra Barbara Virant je pozdravi-
la obiskovalce in jih seznanila, da 
bodo nadaljevali s podobnimi pre-
davanji.
Predavateljici sta povedali, da 
poznamo štiri oblike bolezni de-
mence, najpogostejša je alzhei-
merjeva. Ob prvih znakih se je dob-
ro posvetovati z zdravnikom, saj 
so na voljo zdravila, ki upočasni-
jo njeno napredovanje. Zdravila so 
učinkovitejša, če so predpisana v 
zgodnejši fazi bolezni.
Pravilna komunikacija je zelo 
pomemben del pomoči demen-
tni osebi. Predvsem je pomemb-
na dnevna rutina in da imajo svoje 
stvari vedno na istem mestu. Poleg 
bolnika veliko informacij potrebuje-
jo tudi svojci, zato sta predavatelji-
ci našteli nekaj ustanov, kjer svoj-
cem pomagajo in jih ozaveščajo o 
demenci.
Tekst in foto: Štefka Sem
ŽUPNIJSKA KARITAS GORNJI GRAD
Prijetno druženje namenjeno 
starejšim 
Po maši se je druženje nadaljevalo s sproščenim klepetom ob domačih 
dobrotah. (foto: TV) 
Člani župnijske Karitas Gor-
nji Grad so v sodelovanju z župni-
kom Ivanom Šumljakom pripravi-
li srečanje starejših župljanov. Ok-
rog štirideset jih je po maši druže-
nje nadaljevalo s sproščenim kle-
petom.
Župnijska Karitas Gornji Grad 
je v lanskem letu ponovno oživi-
la svojo dejavnost. 15 stalnim čla-
nom pri različnih projektih na po-
moč priskočijo občasni sodelav-
ci. Tako po svojih najboljših močeh 
in prostovoljno pomagajo ljudem v 
stiskah ter se udeležujejo izobraže-
vanj in duhovnih obnov, ki jih orga-
nizira škofijska Karitas. 
Sodelujejo v dobrodelnih akci-
jah škofijske Karitas, kot sta Dar je-
seni in Živi preprosto. V velikonoč-
nem času s skromnimi darili obiš-
čejo starejše župljane doma in v 
domovih za ostarele ter jim s tem 
dajo vedeti, da niso pozabljeni. Le-
tos so jih tako obiskali trideset. V 
prihodnje želijo okrepiti sodelova-
nje z drugimi organizacijami v kra-
ju in v svoje delo vključiti čim več 
mladih.
Štefka Sem
ŽUPNIJSKI DAN V NAZARJAH
Od maše do kviza in iger na prostem
V zaključnem delu dogajanja so sledile igre na prostem. Kljub mrazu in 
dežnim kapljam so nekateri vztrajali in zbirali točke vse do zaključka 
popoldneva. (Foto: Slavica Tesovnik) 
Vsakoletno druženje ob župnij-
skem dnevu v Nazarjah se je priče-
lo z mašo župnika p. Andreja Pol-
laka in nadaljevalo s predstavitvi-
jo celoletnega dogajanja v župniji. 
Sledilo je kosilo, druženje pri kvizu 
ter igre na prostem. Župljani so se 
udeležili dogajanja v lepem številu 
in s tem potrdili pripadnost in med-
sebojno povezanost.
Klara in Urška Bider sta predsta-
vili pestro dogajanje v preteklem le-
tu, kaplan p. Tomaž Pinter pa kot 
pomembno novost novo interne-
tno stran. Nastopila je vokalna sku-
pina Sončnice, tokrat v kvartetu. 
Samostanski hodnik je sprejel pre-
ko sto ljudi, ki so lahko ob jedi in pi-
jači med seboj pokramljali. Vsak 
zaselek Nazarij je pripravil pecivo 
oziroma sladice iz posebej določe-
nih sestavin. 
Tako okrepljeni so župljani, raz-
deljeni po zaselkih, zavzeli mesta 
na tribunah, kjer so se predstavili s 
cerkveno pesmijo in v nadaljevanju 
med drugim s predstavitvijo osnov-
nih sestavin peciva. Kviz o Božji ma-
teri Mariji, ki sta ga vodila p. Tomaž 
in Štefka Goltnik, je potekal v tekmo-
valnem vzdušju. Od vprašanj do 
pantomime ter vse do risanja je se-
galo merjenje znanja in razgledano-
sti. Za zmagovalno ekipo so bili po-
trjeni prebivalci Dobletine. 
Slavica Tesovnik
Savinjske novice št. 39, 29. september 2017 16
Kultura, Ljudje in dogodki, Informacije
Septembra
Pred 40 leti
PARTIZANSKO SLAVJE
V nedeljo, 18. septembra, je partizanska 
Čreta zopet slavila in veličastnega slavja ter 
toplega srečanja borcev ni moglo skaliti ni-
ti zares izjemno slabo vreme s snegom, dež-
jem, meglo in mrazom. Na mestu, kjer so bor-
ci 1. Štajerskega bataljona pred 36. leti s pre-
močnim sovražnikom izbojevali prvo frontal-
no bitko v okupirani domovini, so odkrili spo-
minsko obeležje. Pomnik obenem spominja 
tudi na herojske boje na Tolstem vrhu leto dni 
kasneje. Spomenik je odkril udeleženec bitke 
na Čreti Rudi Cilenšek in ga predal v varstvo 
mladim z Vranskega in Kokarij.
Pred 30 leti
GOBARSKE STRASTI
Za lansko gobarsko sezono so govorili, da 
je bila odlična. Zlobneži so trdili, da je imel 
zasluge za to Černobil. Toda kaj lahko potem 
rečemo letos, ko je gob še zmeraj več kot la-
ni. Množična rast gob je seveda sprožila pravo 
histerijo. V naši občini je zelo dosti »žlakov«, 
katere pozna več ali manj ljudi. Pravi gobarji 
svojega »žlaka« seveda ne izdajo. Tisti, ki poz-
najo bolj skrivna rastišča gob, so zato letos 
resnično prišli na svoj račun. Očividci so po-
trdili, da so nekateri prinesli tudi 40 ali celo 
več kilogramov jurčkov. In to ne samo enkrat 
v sezoni. Če se malo preizkusimo v ekonomi-
ji, lahko pridemo do zelo zanimivih številk. 
Tudi, ko so gobe najbolj raste, so jih na celj-
ski tržnici prodajali po 5.000 din za kilogram. 
Sami si lahko izračunate, da je nabiralec, ki je 
domov prinesel 40 kg jurčkov, v bistvu zaslu-
žil en povprečni slovenski mesečni osebni do-
hodek.
Pred 20 leti
ZNAMENJE V SPOMIN NA GORSKE 
REŠEVALCE
V soboto opoldne so na osamelcu pod Tur-
sko goro odkrili ploščo v spomin na 10. junija 
tragično preminule gorske reševalce letalce. 
Nesreča pri vadbi helikopterskega reševanja 
je vzela materam, očetom, ženam, sestram, 
bratom, otrokom, sorodnikom in prijateljem 
Mitjo Brajnika, dr. Janija Kokalja, Luka Kar-
ničarja, Rada Markiča in Borisa Mlekuža. Ta 
največja tragedija v 85 letih dela slovensko 
gorske reševalne službe je pustila nezacelje-
ne rane. Dopoldne je prišlo na Okrešelj in k 
plošči veliko žalujočih in gorskih reševalcev 
iz vse Slovenije.
Pripravila Tatiana Golob
IME MESECA AVGUSTA SOPRANISTKA MOJCA BITENC 
Zapisala se je operni glasbi
Sopranistka Mojca Bitenc je upodobila že nekaj 
vidnih opernih vlog, trenutno se pripravlja na 
predstavo Ksenija, Carmina Burana v SNG Opera 
in balet Ljubljana. (foto: osebni arhiv)
Sopranistka Mojca Bitenc z Rečice ob Savi-
nji je končala študij petja na akademiji za glas-
bo, vzporedno pa še študij medicine. Potrebno 
je bilo izbrati in odločila se je, da se posveti pet-
ju. Sprva je pela v narodnozabavnem ansamb-
lu, nato je prevladala klasična glasba. Operna 
pevka si pridno nabira izkušnje na domačih in 
tujih odrih, podiplomski študij pa nadaljuje na 
zagrebški glasbeni akademiji.
SODELOVANJE S TUJINO 
To poletje se je Bitenčeva mudila v Avstriji na po-
letnem festivalu v Bregenzu, kjer je nastopila v vlogi 
grofice v operi Figarova svatba. Priložnost je imela 
nastopiti tudi na otvoritvi festivala ob spremljavi du-
najskih simfonikov. Celoten dogodek je v živo pre-
našala avstrijska nacionalna televizija.
Kot operna pevka je še zelo mlada, zato si želi 
čim bolj razširiti svoj glasbeni repertoar. Doslej je 
upodobila vloge Evridike (Gluck: Orfej in Evridika) 
v SNG Opera in balet Ljubljana, Papagene (Mo-
zart: Čarobna piščal) in Liu (Puccini: Turandot) v 
SNG Maribor, Tatjane (Čajkovski: Jevgenij Onje-
gin) v Belgiji ... Glede na majhnost slovenskega 
prostora in dejstvo, da imamo samo dve operni 
hiši, se ji zdi sodelovanje s tujino samoumevno.
USPEŠNA NA PEVSKEM TEKMOVANJU NA 
POLJSKEM
Bitenčeva je dobitnica študentske Prešerno-
ve nagrade Akademije za glasbo v Ljubljani ter 
prejemnica več nagrad na mednarodnih pev-
skih tekmovanjih. V preteklosti se je udeleževa-
la tekmovanja Temsig, letos je bila uspešna tu-
di na mednarodnem pevskem tekmovanju na 
Poljskem, kjer je v kategoriji žensk osvojila dru-
go nagrado, prva ni bil podeljena. 
TO JESEN KOT KSENIJA V LJUBLJANSKI OPERI
Pravi, da uživa v delu za odrom, predvsem pa 
na odru, in to želi početi, dokler bo le lahko. O 
prihodnosti raje ne razmišlja preveč, poskuša 
se osredotočiti na bližnje predstave in koncer-
te. Trenutno potekajo vaje za predstavo Ksenija, 
Carmina Burana v SNG Opera in balet Ljublja-
na, kjer jo bomo lahko videli v vlogi Ksenije, pe-
la bo tudi sopranski solo v scenski kantati Car-
la Orffa Carmina Burana. Premiera bo v začet-
ku oktobra. 
Prav tako oktobra jo čaka koncert s Simfonič-
nim orkestrom Cantabile ter dva koncerta v Can-
karjevem domu z orkestrom in zborom Sloven-
ske filharmonije v okviru modrega abonmaja.
PRESENEČENA IN VESELA IZBORA BRALCEV
Bitenčeva je presenečena in hkrati vesela, da 
so jo bralci Savinjskih novic izbrali za ime mese-
ca. Upa tudi, da se srečajo na kakšni predstavi 
ali koncertu.
Barbara Rozoničnik
Novitete v Knjižnici Mozirje
LEPOSLOVJE: 
Anđelić, Ivo: V zavetju orlovih peruti, Munro, 
Alice: Pogled z grajske pečine : zgodbe, Shee-
han, Madeline: Neljubljena, Schroff, Laura: Nevi-
dna nit : resnična zgodba, Solomú, Emílios: Dnev-
nik nezvestobe, Pârvulescu, Ioana: Življenje se 
začne v petek, Delacourt, Grégoire: Seznam mo-
jih želja, Soukupová, Petra: Pod snegom, Korun, 
Borut: Zadnji inkovski zaklad, Nettel, Guadalupe: 
Telo, v katerem sem se rodila, Rajić Racić, Dragi-
ca: Premagala sem raka : pot, stkana iz svetlobe.
STROKOVNA LITERATURA: 
Dedopulos, Tim: Logični izzivi, Dedopulos, 
Tim: Ocenite svoj IQ, Lukas, Elisabeth: Osnove 
logoterapije : človeška podoba in metode, Gil-
son, Étienne: Heloiza in Abelard, Mancuso, Vi-
to: Sinaj : sveta gora, o kateri govorita dva iz-
jemna pričevalca, Herrmann, Eve: 100 dejav-
nosti za spodbujanje razvoja pri malčkih po 
metodi Montessori, Barnett, Lisa: Neskončna 
modrost akaških zapisov.
Savinjske novice št. 39, 29. september 2017
Oglasi
17
Brez dobre ekipe organizatorjev in 
zanesljive finančne podpore prireditve 
ne bi bilo
Predstavnik Smučarsko skakalnega kluba BTC 
Ljubno Rajko Pintar, prejemnik priznanja ŠL ZSD 
2016 (foto: Jože Miklavc)
organizacijskih podpornikov, ki predvsem skrbi 
za zbiranje sredstev, pridobivanje sponzorjev 
ter iskanje novih virov in načinov za organizaci-
jo prireditve.
VILIJEM KRAJNC DOBRA POVEZAVA MED 
ŠPORTOM IN KOMERCIALO 
Krajnčeva poslovna kariera se je pričela po 
usposabljanju za poklic prodajalca, v prodaj-
nem oddelku nekdanjega Kovinarstva Ljubno, 
nadaljevala v maloprodajno komercialni služ-
bi nekdanjega Elkroja ter drugod in nazadnje v 
samostojnem poklicu te stroke. S tem si je odprl 
številne poti in znanstva, nekatera so aktualna 
tudi še v tem času. 
Vili meni, da »je poslovne partnerje in pod-
pornike športa potrebno predvsem poiskati in 
jim pravilno predstaviti obojestranske interese 
ter koristi krepitve športa za našo družbo. Na 
dolgi rok so športniki tudi najboljši delavci, ka-
dri, saj so ob svojih športih disciplinirani, telesno 
in duševno na visoki ravni, praviloma pa se ob 
športih tudi izobrazijo in specializirajo do visoke 
stopnje potrebne strokovnosti«.
Vili Krajnc, nogometni sodnik, član ekipe ŠL ZSD 
2017 (foto: Jože Miklavc) 
EDEN REDKIH SODNIKOV Z LICENCO IZ NAŠE 
DOLINE
Krajnc si je pridobil licenco za nogometne-
ga sodnika že leta 1977. Ob aktivnem soje-
nju in izobraževanju je leta 1985 postal eden 
mlajših zveznih sodnikov v takratni jugoslo-
vanski nogometni ligi. Sedem let kasneje, že 
v samostojni Sloveniji, je postal mednarodni 
sodnik, ob vsem tem pa prejel tudi več ug-
lednih priznanj. Pri štiridesetih letih je bil pre-
jemnik znaka FIFA in po petih letih zadnjega 
statusa zaključil aktivno kariero, v kateri je op-
ravil sodniško službo v več kot 1.500 tekmah 
na vseh ravneh. 
Nazadnje je bil sodnik v dveh tekmah Olimpi-
ki dobrodelne lige slovenskih estradnih športni-
kov (Velikani slovenskega športa) Mi igramo za 
druge v Slovenj Gradcu in Mariboru leta 2015. 
Ob Milovanoviču se počuti koristen tudi v zdaj 
že drugem izboru ŠL ZSD 2017, in kot je dejal, 
bo kot član organizacijskega tima naredil vse 
potrebno, da bo letošnji zaključni spektakel še 
uspešnejši od prvega.
Jože Miklavc 
Po lanskoletnih izkušnjah, ki si jih je pridobil 
prvi organizator in pobudnik s svojo ožjo ekipo 
pomočnikov, je ob tokratni organizaciji od nabo-
ra športnikov (nominacije), glasovanja ter konč-
ne potrditve športnikov leta jasno, da to terja za-
nesljivo ekipo sodelavcev ter športu privrženih, 
izkušenih članov komisije (žirije), ki na koncu 
odloča med vsemi nominiranci. 
Med temi ljudmi se je kot desna roka Milova-
noviču že prvič izkazal njegov dolgoletni kole-
ga, izkušeni komercialist ter človek z močno že-
ljo po spremljanju športa. Kot aktiven športnik, 
pretežno je gojil rekreacijske športe, sodnik v eki-
pnih športih z žogo Vilijem Krajnc iz Vologa, je, 
kot nam je povedal, vesel dolgoletnega druženja 
s sedanjim projektnim vodjem Milovanovičem, a 
se dobro počuti tudi kot eden ključnih tehnično 
Savinjske novice št. 39, 29. september 2017
18
Ljudje in dogodki, Oglasi
7. DRŽAVNO TEKMOVANJE V TEHTANJU BUČ
Najtežja je tehtala 639 kilogramov
Večina pripeljanih buč je tehtala več sto 
kilogramov. (Foto: Benjamin Kanjir)
Zmagovalec Uroš Fifolt je pripeljal 639 kg težko bučo. Državna sekretarka mag. Tanja Strniša (druga 
z leve) je pozdravila navzoče. (Foto: Benjamin Kanjir)
V Mozirskem gaju se je preteklo soboto pri-
čela razstava jesenskega cvetja in buč, ki bo na 
ogled do 8. oktobra. Na dan otvoritve je bilo or-
ganizirano tudi 7. državno tekmovanje za najtež-
jo vzgojeno bučo, ki se ga je udeležilo 21 pride-
lovalcev. Kljub letošnjemu neugodnemu vreme-
nu je največja zrasla do zavidljivih 639 kilogra-
mov.
NA TEHTANJU SE JE ZVRSTILO 
21 BUČ 
S prihodom jeseni v Mozirski gaj prihajajo 
tudi buče velikanke. Letošnje vreme prideloval-
cem teh barvitih pridelkov ni bilo naklonjeno, 
saj je bila ravno v času, ko so buče potrebova-
le največ vlage, suša. Pridelovalci so jih mora-
li zato zalivati. Na stotine litrov vode so spile tis-
te največje. 
Na tehtanju za največjo bučo v Sloveniji se 
je letos zvrstilo 21 buč. Najlažja je imela dob-
rih 30 kilogramov. Malo več torej, kot lahko 
buča ob pravilni negi pridobi v enem dnevu, 
seveda proti koncu okoli 100-dnevnega ciklu-
sa rasti.
NAPETO TEHTANJE
Obiskovalci so z zanimanjem spremljali pri-
reditev in navdušeno napovedovali teže posa-
meznih komadov. Napetost je povečeval glavni 
sodnik Ivo Milovanovič, ki je bolj ali manj uspeš-
no iz lastnikov največjih pridelkov izvlekel skriv-
nosti pridelave. Tehtanje je spremljala tudi dr-
žavna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, 
gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša, ki je 
pozdravila navzoče.
ZMAGA ODŠLA NA DOLENJSKO
Večina pripeljanih buč je tehtala več sto ki-
logramov. Lastnik državnega rekorda (697 
kg) Janko Lovše iz Velike Ševnice pri Treb-
njem je letos vzgojil bučo s težo 482 kg, kar 
je zadostovalo za tretje mesto. Drugo je pri-
padlo Martinu Jehartu iz Slovenj Gradca z 
bučo, težko 529 kg. Zmagovalec pa je postal 
Uroš Fifolt iz Koroške vasi, torej prav tako Do-
lenjec, z bučo, ki ji je tehtnica pokazala težo 
639 kg. Fifolt je bil lani s 30 kilogramov laž-
jo bučo drugi.
Tokrat so prvič tehtali tudi lubenice. Pravza-
prav dve – Fifoltovo in Lovšetovo. Slednjemu je 
uspelo to, kar mu z bučo ni. Njegova lubenica je 
tehtala 60, Fifoltova pa 55 kg.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 39, 29. september 2017 19
Organizacije, Oglasi
Opravičilo
V prejšnji številki Savinjskih novic je bilo v prispevku Navijaška mrzli-
ca v Istanbulu pod prvo sliko na levi strani napačno zapisano ime Zaj-
ška. Pravilno je Jaka in ne Rok. Napačno je zapisan tudi priimek gor-
njegrajskega župnika v predzadnjem odstavku. Pravilni priimek je 
Šumljak in ne Šelih. Za napačne navedbe se prizadetim in bralcem 
iskreno opravičujem.
Marija Šukalo
DRUŠTVO UPOKOJENCEV BOČNA 
Jesensko druženje popestrili z 
igrami
Udeleženci srečanja so se pomerili v pikadu, zabijanju žebljev in merjenju 
»na oko«. (Foto: Štefka Sem)
Člani društva upokojencev iz Boč-
ne so se zbrali v Zagradišču, kjer so 
imeli družabno srečanje z igrami. Le-
po število upokojencev se je kljub ne-
prijaznemu vremenu zbralo v zavetju 
lovskega doma. Najprej so se okre-
pčali, potem poklepetali, za konec 
pa so se pomerili v pikadu, zabija-
nju žebljev in merjenju »na oko«. Na 
najbolj točnega merilca je čakal pr -
šut, treba je bilo le čim bolj natančno 
zadeti višino obešenega pršuta. Upo-
kojence je obiskal tudi župan Stanko 
Ogradi, jesensko druženje pa je stal-
nica na programu društva.
Štefka Sem
TEKMOVANJE GASILSKE ZVEZE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE ZA ČLANE
Rečiški gasilci prvi v vseh 
kategorijah
Zahtevna vaja je bila izvedena pod budnim očesom sodnikov. 
(Foto: Marija Šukalo)
Gasilska zveza Zgornje Savinj-
ske doline je pripravila vsakoletno 
tekmovanje za člane in članice. Iz-
vedba je bila zaupana nazarske-
mu občinskemu poveljstvu in PGD 
Nazarje. Na športnem igrišču ob 
Dreti so gasilci in gasilke preizku-
šali svojo pripravljenost po pravilih 
tekmovanja za memorial Matevža 
Haceta, in sicer v mokri vaji, vaji 
razvrščanja in teoretičnem znanju.
Ker po besedah predsednika 
zveze Janka Žuntarja vsa društva 
nimajo možnosti treningov, so se 
tekmovanja udeležili v članski kate-
goriji A PGD Rečica z dvema ekipa-
ma, ki sta zasedli prvi dve mesti, in 
PGD Nazarje tretje. V članski kate-
goriji B so prvo mesto prav tako za-
sedli Rečičani in drugo PGD Nazar-
je 1. Med članicami A so vajo izved-
le le Rečičanke.
V kategoriji starejših članov in 
članic so izvedli vajo s hidrantom 
in vajo raznoterosti. Tu se je za na-
ziv najboljšega potegovalo sedem 
moških ter ena ženska ekipa, in si-
cer PGD Bočna. V moški kategori-
ji so slavili Rečičani, za njimi so se 
na drugo mesto uvrstili Pobrežani 
in tretje gasilci iz Nove Štifte.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 39, 29. september 2017 20
Šport
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO BTC
Timi Zajc ponovno na 
stopničkah v celinskem pokalu
Odlične predstave v celinskem 
pokalu je pretekli vikend nadalje-
val Timi Zajc, ki je v Rasnovu osvo-
jil 2. in 7. mesto. V alpskem pokalu 
so se v Predazzu pomerili tudi ska-
kalci z Ljubnega ob Savinji. Najbolj-
ši uvrstitvi je dosegel Medard Bre-
zovnik, na eni tekmi je dosegel 10. 
mesto, na drugi 22., Žak Mogel se 
je uvrstil na 23. in 29. mesto, Lovro 
Vodušek je bil dvakrat 26., Jernej 
Presečnik pa se je uvrstil na 32. in 
43. mesto.
DOMAČA TEKMA
Na Ljubnem ob Savinji so se v 
pokalu Cockta pomerili dečki do 
12 let in deklice do 13 let. Med de-
klicami je bila najboljša Nika Kra-
šovic na 10. mestu, 18. Tinkara Že-
helj, 21. Naja Žerovnik in 25. Nika 
Zamernik. V kategoriji dečkov je bil 
15. Marcel Černivšek, 16. Mark Vo-
lovšek Murko, 24. Jaka Kramer, 26. 
Gašper Presečnik in 31. Maj Ma-
rovt.
ZMAGA ZA PRESEČNIKA
V Mostecu je na tekmi za po-
kal Cockta v kategoriji dečki do 15 
let slavil Lenart Presečnik, Gorazd 
Završnik je bil 7. in Nikola Stevano-
vić 25. Tekme v pokalu Cockta je 
organiziralo tudi Smučarsko dru-
štvo Dolomiti. Marcel Černivšek je 
v kategoriji dečkov do 1 1 let osvo-
jil drugo mesto, 12. mesto je za-
sedel Gašper Presečnik, 22. Luka 
Pek in 27. Ažbe Zagožen. Med deč-
ki do 10 let je bil Jaka Kramer 9., in 
Janez Korent 14. V kategoriji deklic 
do 1 1 let pa je Tinkara Žehelj osvo-
jila 7. in Nika Zamernik 19. mesto.
ŠS
PETI MEMORIAL EDIJA MAVRIČA – SAVINJČANA
V absolutni konkurenci 
najnatančnejši Šoštanjčani, 
med Zgornjesavinjčani zmaga 
Bezovšku
Območno združenje vetera-
nov vojne za Slovenijo Zgornjesa-
vinjsko-Zadrečke doline (OZ VVS 
ZSZD) je v Gornjem Gradu pripra-
vilo peti memorial Edija Mavriča – 
Savinjčana, na katerem so tekmo-
vali v streljanju z malokalibrsko pu-
ško. Poleg domačinov so tekmo-
vali še veterani iz Šoštanja, Kamni-
ka in Grosuplja. Tekmovalo je dva-
najst ekip, skupaj se je v streljanju 
preizkusilo preko štirideset tekmo-
valcev. Udeležence tekmovanja 
sta pozdravila predsednik OZ VVS 
ZSZD Maks Slatinšek in župan ob-
čine Gornji Grad Stanko Ogradi.
NAJNATANČNEJŠI ČLANI OZ VVS 
ŠOŠTANJ
Strelci so se pomerili v streljanju 
na razdalji sto metrov sede z naslo-
nom. Vsak je imel na voljo pet stre-
lov za poizkus ter deset strelov za 
oceno, ki jih je moral izstreliti v ča-
su petnajstih minut. V ekipni tekmi 
so bili najnatančnejši člani OZ VVS 
Šoštanj, ki so skupno dosegli 284 
krogov. Na drugem mestu so za 
šest krogov zaostali veterani iz Ka-
mnika, tretjega mesta so se z 275 
zadetimi krogi veselili Grosupeljča-
ni. Četrto mesto je z 271 krogi za-
sedla druga ekipa zgornjesavinj-
skih veteranov v zasedbi Peter Be-
zovšek, Marjan Hanžekovič in Ivko 
Poličnik. 
RUTNIK SLAVIL V ABSOLUTNI 
KONKURENCI POSAMEZNIKOV
V absolutni konkurenci posame-
znikov je slavil Robert Rutnik iz Šo-
štanja pred društvenim kolegom 
Francem Oštirjem in Kamničanom 
Marjanom Pavličem. Najboljši do-
mačin je bil Peter Bezovšek na pe-
tem mestu.
V POSAMIČNI KONKURENCI 
ZMAGAL PETER BEZOVŠEK
Poleg ekipnega tekmovanja je 
potekal turnir posameznikov, kjer 
so se pomerili člani OZ VVS ZSZD 
ter člani Policijskega veteranske-
ga društva Sever za celjsko obmo-
čje – odbor Mozirje. V posamični 
konkurenci je pokal za najboljšega 
prejel Peter Bezovšek s 93 krogi, ki 
je drugouvrščenega Ivka Polični-
ka prehitel za tri kroge. Na tretjem 
mestu jima je s 89 zadetimi krogi 
sledil Jelko Suhoveršnik. 
Primož Vajdl
SVETOVNI POKAL ZA PARASTRELCE
Franček Gorazd Tiršek zlat in 
srebrn
Slovenska ekipa v sestavi Veselka Pevec, Franček Gorazd Tiršek (desno) in 
Damjan Pavlin je premagala svetovno konkurenco in osvojila zlato medaljo.
Na tekmah svetovnega pokala v 
Osijeku je Franček Gorazd Tiršek os-
vojil zlato in srebrno kolajno. Na eki-
pni tekmi z zračno puško stoje v di-
sciplini R4 v kategoriji SH2 je sloven-
ska ekipa v sestavi Veselka Pevec, 
Franček Gorazd Tiršek in Damjan Pa-
vlin premagala vso svetovno konku-
renco in osvojila zlato medaljo.
V posamični konkurenci sta v fi-
nalu nastopila Tiršek in Pevčeva. 
Naniju je uspelo osvojiti srebrno 
kolajno, premagal ga je le Južno-
korejec Lee. Pevčeva je tekmo kon-
čala na šestem mestu. 
ŠS
Najboljši posamezniki v društveni konkurenci (z leve) Ivko Poličnik, Peter 
Bezovšek in Jelko Suhoveršnik, vsi člani OZ VVS Zgornjesavinjsko-Zadrečke 
doline, s predsednikom združenja Maksom Slatinškom (foto: Primož Vajdl)
Savinjske novice št. 39, 29. september 2017 21
Šport
EVROPSKA POKALNA PRVAKINJA MONIKA HRASTNIK
Asica na kolesu v spustu brez konkurence 
v Evropi in Sloveniji
Monika Hrastnik je sezono zaključila kot 
slovenska in evropska pokalna prvakinja ter 
sedma na svetovnem prvenstvu v gorsko 
kolesarskem spustu. (Foto: osebni arhiv)
V nedeljo se je z zadnjo tekmo slovenske-
ga pokala zaključila sezona gorskih kolesarjev 
v spustu. Monika Hrastnik je sezono zaključila 
kot slovenska in evropska pokalna prvakinja ter 
sedma na svetovnem prvenstvu. Sezono je na 
kratko opisala z besedami: »Odlično, sedi, pet!«
SEZONA PRESEŽKOV
Monikina tretja tekmovalna sezona je pol-
na presežkov. V slovenskem pokalu je bila nep-
remagljiva, v evropskem je vse tekme zaključi-
la med najboljšo četverico, na eni tekmi je tudi 
zmagala. V svetovnem pokalu je dosegla naj-
boljšo uvrstitev na osmo mesto, v skupnem se-
števku je bila štirinajsta, se je pa udeležila le šti-
rih od sedmih tekem, na treh je bila med desete-
rico. Na svetovnem prvenstvu je bila sedma, se-
zono pa končala na 10. mestu UCI lestvice, kar 
pomeni, da je deseta med vsemi tekmovalkami 
na svetu v letošnji sezoni.
na. Toliko zdrsov in padcev, kot jih je imela na 
treningih na tej progi, ni imela še nikoli, je omeni-
la. Na start proge so jih vozili z avti, zaradi divji-
ne pa se niso upali oddaljevati.
PONOVNO ŠTUDENTKA
Monika obožuje tehnično zahtevne proge, ki 
so enakopravne za vse. Ne mara pa dolgih sko-
kov, ki so nevarni, in ravnih odsekov, kjer pride 
do izraza teža, ki je sama nima. Za treninge kaj 
veliko časa nima, tudi prog ni v bližini, zato izko-
risti vsako vožnjo pred tekmami, da opravi do-
ber trening. Vikendi so namenjeni kolesarjenju, 
med tednom pa sestavlja kolesa pony. Sedaj, ko 
se je sezona končala, bo čas namenila diplomi, 
oktobra pa začne študirati na Fakulteti za tehno-
logijo polimerov v Slovenj Gradcu.
PODPORE JI NE MANJKA
Letošnja sezona je bila zanjo sanjska in upa, 
da se bo nadaljevalo tako, da ne bo poškodb in 
bo tudi v prihodnji sezoni nadaljevala v zmago-
valnem ritmu. Doma in med prijatelji ji podpore 
ne manjka, za kar jim je zelo hvaležna. Klub Črn 
trn iz Ajdovščine in sponzorji ji nudijo podporo 
po svojih močeh, kar ji nekoliko olajša pokriva-
nje stroškov tekmovanj. Bo pa po tako uspešni 
sezoni treba več časa nameniti treningu, da re-
zultati tudi v prihodnji sezoni ne bodo izostali, je 
povedala gorska kolesarka, ki ne pozna strahu 
pred nevarnimi progami v spustu, ne upa pa se 
voziti po cesti, saj meni, da je to bolj nevarno kot 
vsaka tekmovalna proga.
Štefka Sem
ŠPORTNO DRUŠTVO VRBOVEC NAZARJE
Šoštanjčani najboljši na nazarskem 
rokometnem turnirju
Rokometaši ekip Šoštanj, Šmartno – Gornji Grad, Luče, Radmirje – Nazarje (foto: Primož Vajdl)
Nazarska športna dvorana je gostila turnir v 
rokometu za moške, ki ga je organiziralo Špor-
tno društvo (ŠD) Vrbovec Nazarje. Štiri ekipe so 
se pomerile vsaka z vsako v soočenjih dolgih po 
dvajset minut. Po sila razburljivih in napetih tek-
mah so turnir kot najboljši zapustili rokometa-
ši iz Šoštanja, ki so jim na drugem mestu sledili 
člani ekipe Šmartno – Gornji Grad. Tretje mesto 
so osvojili Lučani, na četrtem pa so pristali člani 
ekipe Radmirje – Nazarje.
Turnir je potekal v okviru občinskega prazni-
ka občine Nazarje in ob desetletnici rekreacije 
rokometa, ki jo organizira ŠD Vrbovec Nazarje. 
Ob okrogli obletnici so se člani društva z dari-
lom zahvalili dolgoletnemu članu Cvetu Zagor-
cu, ki je najbolj zaslužen za razvoj in aktivno 
igranje rokometa znotraj društva. Zbrane roko-
metaše je pozdravil tudi nazarski župan Matej 
Pečovnik.
Primož Vajdl
AVSTRALSKA IZKUŠNJA
Nepozabna izkušnja je bila uvrstitev na sve-
tovno prvenstvo v Avstraliji, kamor so zaradi 
oddaljenosti in velikih stroškov potovali le štir-
je tekmovalci. Monika je bila najuspešnejša 
slovenska tekmovalka z uvrstitvijo na sedmo 
mesto. Povedala je, da je bila proga, na kate-
ri so se pomerili, v pravi divjini, kjer si prej sre-
čal pajka ali kačo kot človeka. Čeprav ji dolga 
proga zaradi daljših odsekov, kjer je bilo treba 
»goniti«, ni najbolj ustrezala, se to na rezulta-
tu ni poznalo.
PROGA SREDI DIVJINE
Prostega časa v Cairnsu v Avstraliji skoraj ni 
bilo. Kljub temu da je bilo konec zime, je podne-
bje zelo toplo in so se lahko kopali v morju. Mes-
ta za kopanje so omejena, saj iz reke v morje 
priplavajo tudi krokodili. Dnevi so bili zelo topli, 
noči pa še hladne. Rdečkasta zemlja in prah, na 
katerem je strašno drselo, sta bila prav poseb-
Savinjske novice št. 39, 29. september 2017 22
Šport, Kronika, Zahvale, Oglasi
POŽAR V JUVANJU
Zgorela polovica kozolca, 
preurejenega v kopalnico
V petek, 22. septembra, je ne-
kaj po deveti zvečer zagorel kozo-
lec v glampingu Savinja v Juvanju. 
Požar sta prva opazila gosta, ki sta 
takoj poklicala lastnico, le-ta pa je 
obvestila gasilce. Gasilci vseh treh 
društev v občini Ljubno so s skup-
nimi močmi pogasili požar in ga 
omejili, da se ni razširil na drugo 
polovico kozolca, nato so do jutra 
izvajali požarno stražo.
KOZOLEC KOT TURISTIČNI 
OBJEKT
Kozolec so v glampingu Savi-
nja za potrebe turizma predelali v 
kuhinjo in kopalnico, nad kuhinjo 
so sobe za goste. Zagorelo je v ko-
palnici, sta povedala lastnika Juli-
ja in Klemen Poličnik, kjer so v pe-
tek v dopoldanskem času zakurili v 
»gašperčka«. Napovedane so ime-
li goste in so želeli, da je kopalnica 
s tuši, umivalniki in sanitarijami to-
pla. Zakaj je zagorelo zvečer, več ur 
po tem, ko se ni več kurilo, in kje je 
bila težava, ne vesta, so pa v pro-
storih zakurili že večkrat, a težav ni 
bilo nikoli prej. 
Ogenj se je izredno hitro razširil, 
tako da je uničena streha celotne-
ga objekta, od kopalnice pa ni os-
talo nič. Da so reševali, kar se je re-
šiti dalo, je bila prioriteta, je pove-
dal Klemen, kateremu je pogled na 
uničenje še toliko težji, saj je objekt, 
ki ga je uničil ogenj, izdelal z lastni-
mi rokami. Kljub temu je hvaležen, 
da se ni nikomur nič zgodilo, da v 
kozolcu ni bilo gostov. Prav tako 
bi bilo lahko še veliko slabše, saj 
objekt stoji tik ob gozdu, če bi bilo 
še sušno obdobje ali veter, saj bi se 
požar lahko razširil še naprej.
PONOVNO V IZGRADNJO
Poličnikova sta s prijatelji dan 
po požaru odstranjevala posledi-
ce. »Obnoviti bo treba, kaj moreš,« 
so bile njune besede. Turistična se-
zona je pri koncu, še so imeli napo-
vedane goste, a jih ne bodo mogli 
sprejeti. Poprijeli bodo za delo, da 
bodo za naslednjo sezono priprav-
ljeni. Letošnja, prva, je bila namreč 
uspešna in tako bi kljub nesreči, ki 
jih je doletela, radi tudi nadaljevali.
Štefka Sem
Življenje je kot knjiga.
Za listom list, za dnevom dan,
nihče ne ve, kdaj bo roman, 
kdaj bo končana zadnja stran.
Odšel si prerano,
s knjigo življenja nedokončano.
Ne boš več v nočeh bedel,
ne boš več sanjal in trpel
ter nestrpno čakal, da pride v vas
Tvoj najlepši jesenski čas.
ZAHVALA
Ob izgubi
Branka PAUČNIKA 
1958 – 2017
iz Varpolj
… se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem 
in sosedom, še posebej družini Strašek, ki ste nam v težkih trenutkih 
nesebično stali ob strani in nam pomagali.
Hvala vsem, ki ste nam izrazili ustno ali pisno sožalje in darova-
li sveče, ter medicinskemu osebju za njihov trud v času njegove tež-
ke bolezni.
Njegovi domači
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD 
Ivan Rihter prvak kombinacije  
V nedeljo je Strelsko društvo 
Gornji Grad organiziralo strelsko 
tekmo v trostavu na strelišču Lo-
vske družine Gornji Grad Zagradi-
šče. To je bila druga tekma v troj-
nem položaju v sezoni in je štela za 
kombinacijo 2017. Strelci so stre-
ljali na 50 metrov leže brez naslo-
na, sede za mizo brez naslona in 
stoje po deset nabojev v vsakem 
položaju za oceno in deset za pre-
izkus. S to tekmo se je zaključilo 
tekmovanje za kombinacijo.
Za prvaka kombinacije je bilo 
potrebno tekmovati v streljanju z 
zračno puško, malokalibrsko pu-
ško leže brez naslona, malokali-
brsko puško v trojnem položaju in 
malokalibrsko pištolo drulov. Prvak 
kombinacije za leto 2017 je Ivan 
Rihter (396 točk), drugi je Tomaž 
Trogar (392) in tretji Peter Bezov-
šek (387).
V tekmovanju z malokalibrsko pu-
ško v trostavu je vrstni red: 1. Ivan 
Rihter (225 krogov), 2. Tomaž Tro-
gar (195) in 3. Janez Železnik (193).
Tekmo z malokalibrsko pu-
ško leže brez naslona na razdaljo 
50 metrov so organizirali 17. sep-
tembra. Tekma je bila odprtega ti-
pa in je lahko nastopil vsak starejši 
od 14 let. Tekmovalci so streljali v 
MK tarčo po deset nabojev za oce-
no brez poskusnih nabojev. Število 
nastopov ni bilo omejeno, za konč-
ni rezultat je štel najboljši rezultat.
Tekma je bila celodnevna in je 
trajala od 8. do 18. ure, ko je bila 
podelitev medalj trem najboljšim. 
Tekmovalci so prejeli praktične na-
grade, ki so jih izbirali po vrstnem 
redu uvrstitve in so jih prispevala 
podjetja in posamezniki.
Medalje so prejeli: 1. Milan Hro-
vat (Velenje, 85 krogov), 2. Zdrav-
ko Vrankar (Kamnik, 84) in 3. An-
drej Kolenc (Rečica, 81). Ivan Rih-
ter je prejel posebno nagrado za 
največ nastopov. Rezultati so bi-
li glede na vremenske pogoje ze-
lo dobri, saj je desetouvrščeni do-
segel rezultat 74 krogov.
Janez Kolar
Zahvala!
Naročnik objave: Julija Poličnik, Juvanje 27a, 3333 Ljubno ob Savinji
Zahvaljujemo se PGD Okonina, Radmirje in Ljubno za hitro 
intervencijo pri požaru in nesebično pomoč.
Julija in Klemen
Polovica objekta je popolnoma uničena, tudi drugi del bo potreben prenove 
in zamenjave kritine. (Foto: Štefka Sem)
Savinjske novice št. 39, 29. september 2017 23
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
Naročniki Savinjskih novic imajo 
15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Zahvale, Kronika, Oglasi
Nosimo te v srcih,
v nas naprej živiš,
tudi ti nikoli nas ne izgubiš.
ZAHVALA
V starosti 92 let nas je zapustila naša ljuba 
mami, babi in prababi
Pavla IVANUŠA, 
roj. Cesar iz Mozirja
16. 6. 1925 - 17. 9. 2017
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, 
sveče in svete maše ter vsem, ki so sodelovali pri poslovilnem obredu.
Vsi njeni
• VLOMIL IN ODNESEL HIŠNI KINO
Rečica ob Savinji: 21. septembra je neznani storilec vlomil v 
stanovanjsko hišo na Rečici ob Savinji. Domači pogrešajo LCD 
televizor s hišnim kinom.
• MOTORIST TRČIL V OSEBNO VOZILO 
Prihova: 23. septembra ob 12. uri sta na Prihovi trčila osebno 
vozilo in motorist. Gasilci PGD Nazarje so kraj nesreče zavaro-
vali, odklopili akumulator, prečrpali gorivo iz motornega kolesa, 
očistili cestišče razlitih motornih tekočin in nudili pomoč policis-
tom ter reševalcem nujne medicinske pomoči, ki so poškodova-
no osebo na kraju oskrbeli in prepeljali v bolnišnico.
• ZAGOREL KOZOLEC, PREUREJEN V APARTMA
Juvanje: 22. septembra ob 21.1 1 uri je v Juvanju zagorel ko-
zolec velikosti okoli 10 x 4 metrov, ki je bil preurejen v apartma. 
Ogenj, ki je kozolec močno poškodoval, so omejili in pogasili ga-
silci PGD Radmirje, Ljubno ob Savinji in Okonina. Gasilci PGD 
Radmirje so izvajali gasilsko stražo. Na objektu je nastala materi-
alna škoda, ki znaša okoli 20.000 evrov.
VLOMI V OBJEKTE
V preteklem tednu je bilo na našem območju obravnavano 
večje število vlomov v stanovanjske in druge objekte – v Šentjan-
žu, Mozirju in Bočni. Med vlomi so bili ukradeni različni predme-
ti. Policisti za neznanimi storilci še zbirajo obvestila, občane pa 
naprošajo, da ob pojavu sumljivih oseb o tem obvestijo policijo.
ODSTRELILI NEVARNEGA MEDVEDA
Medved ne bo več mesaril med 
drobnico
Poročali smo že o medvedu, ki je 
v zadnjem času pokončal kar pre-
cej ovc in s tem rejcem povzročal 
precejšnjo gmotno škodo. Za med-
veda je ARSO izdal odločbo o od-
strelu. To nedeljo, 25. septembra, 
so ga v Ambrožu pod Krvavcem 
uplenili lovci LPN (Lovišča s poseb-
nim namenom) Kozorog Kamnik. 
Na območju Krvavca, kjer se je 
zadrževal zadnje dni, je medved 
raztrgal dve ovci. Ponoči se je vrnil 
na območje napada, kjer so ga pri-
čakali lovci. Gre za istega medve-
da, ki je napadel drobnico že pod 
Menino planino in na Županjih Nji-
vah pri Kamniku. Mrtvega medve-
da so stehtali, imel je 1 15 kg. Na 
območju Menine planine in v okoli-
ci Kamnika naj bi se potikali še štir-
je medvedi. 
Marija Lebar
Za vedno si zaspala v neskončni čas, 
a hkrati boš ostala še tu, del nas. 
Za vso dobroto, za sledi tvojih rok, 
ki so za teboj ostala, 
Milka, hvala …
                                           (Albina Rajter)
ZAHVALA
Tiho nas je zapustila 
draga žena, mama, babica in sestra
Milka RAJTER
iz Lepe Njive
21. 5. 1950 - 1 5. 9. 2017
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, so-
sedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste nam ob težkih trenut-
kih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala tu-
di pogrebni službi Morana, MoPz Šmihel ter g. župniku Fonziju za le-
po opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zad-
nji poti.
Mož Ivan, sin Jani z družino, sin Jože z Julijo, sin Mitja 
in hči Mateja z družino
Savinjske novice št. 38, 22. september 2017
24
Za razvedrilo
KAR NAPREJ, PREOBUJTE SE PA LE!
Ciril Turk (desno) in Miran Krefl sta bila ude-
leženca gasilskega tekmovanja v Nazarjah.
Miran: »Kamor mi pridemo, vse pospravimo 
za sabo.«
Ciril: »Tako je. Da se potem, ko midva počisti-
va tole igrišče, ne bi našel kdo, ki se ne bi pre-
obul v copate!«
Miran: »A ti to resno?«
Ciril: »Seveda! Povsem resno.«
Miran: »Pri nas pa rečemo sprobul u copate.«
S HRBTOM IN UŠESI OBRNJEN OD HARMONIK
Marijan Denša, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov na nazarski območni enoti Zavoda za 
gozdove Slovenije, je na prireditvi v mokrišču Blate kazal hrbet harmonikam, kot to običajno rad poč-
ne, še posebej z ušesi. Mogoče bi se drugače nosil, če bi Oplotničani in Tine Lesjak zaigrali v zydeko 
ali cajun stilu. Verjetno bi tudi prisluhnil Suiti št. 2 v C-molu Petra Iljiča Čajkovskega, a ga ni bilo na 
spregled. Ne Čajkovskega, ne orkestra s harmonikami. 
Medtem ko so te čakale na hitre prste Oplotničanov, je Marijan obiskovalcem koncerta polnil uše-
sa s koristnimi informacijami o gozdu in njegovemu pomenu. Lahko bi tudi povedal, da je marsikak-
šen les pravšnji za glasbene inštrumente, le smreka pride redkokdaj v poštev. Je preveč krhka, sploh 
če v njej veseljači bend Podlubniki. 
(Foto: MŠ)
(Foto: MŠ)
Savinjske novice št. 38, 22. september 2017 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 40. številki SN
2017
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21.
Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 
7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31.
Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, 
sobota od 7 . do 8.30 ure.
Dežurne službe
VETERINARSKO DEŽURSTVO
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobo-
tah in nedeljah od 7 . ure (sobota) do 7 . ure (ponedeljek), enako velja tudi za dr-
žavne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva  so možni tudi 
zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se 
nato napoti dežurni elektromonter na teren. 
(03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7 . do 15. ure
(03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950.
Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Savinjske novice št. 39, 29. september 2017 26
Petek,
29. september
ob 18.00. Kulturni dom Nova Štifta
Prireditev Oj, lepo je res na deželi
ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Otvoritev razstav Lenartova prepletanja (razsta-
ve del članov KD GAL, ročnih del Marije Šukalo in 
aranžmajev iz delavnice s Simonom Ogrizkom)
ob 19.00. OŠ Rečici ob Savinji
Predavanje dr. Petra Weissa Smrdi kot kuga, gre 
kot Elija: zakrito in odkrito v jeziku
ob 19.00. Katedrala v Gornjem Gradu
Dobrodelni koncert Orkestra slovenske policije z 
gosti
Sobota,
30. september
ob 10.00. Športni park Mozirje
Nogometna tekma ND Mozirje : NK Ljubno 
(st. cicibani)
ob 1 1.00. OŠ Rečica ob Savinji
Odprtje kinestetične učilnice
ob 16.00. Športni park Mozirje
Nogometna tekma ND Mozirje : NK KNK Kozje 
(člani)
Nedelja,
1. oktober
ob 9.00. Rečica ob Savinji
Otvoritev Lenartovega sejma
ob 14.00. Rečica ob Savinji
Ponovitev otvoritve Lenartovega sejma
 Ponedeljek,
2. oktober
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Rožnate pletenine 2017 - »oblekli« bomo trško lipo
ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad
Gornjegrajski bralni klub
Torek,
3. oktober
ob 8.00. Pri domu kulture v Nazarjah
Pohod DU Nazarje po Ravenski poti
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka
Sreda,
4. oktober
ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
ob 19.00. OŠ Ljubno ob Savinji
Odbojkarska tekma KLS Ljubno : Celje
Četrtek,
5. oktober
ob 17.00. Knjižnica Mozirje
Ura pravljic s terapevtsko psičko Senno v 
sodelovanju z Zavodom PET
Petek,
6. oktober
ob 15.00. Kocbekova 1, Gornji Grad
Otvoritev in blagoslov Zasebnega zavoda za 
ohranjanje kulturne, naravne dediščine ter 
rokodelske in domače obrti – Stanislava (etnolo-
ška zbirka in stalne razstave jamarjev Tirski zmaj)
Napovednik dogodkov
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa os-
tala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in 
poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	 ŠIVILJSTVO	ŽANA	
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (me-
njava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. 
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	 JAVNI	RAZPISI,	POSLOVNI	NAČRTI,	FADN,		
RAČUNOVODSTVO
EU Mozirje (uradne ure) pon. in sre. od 8. do 12. ure, ostalo 
po dogovoru. GSM: 070 61 1 505, E-mail: zlebnik.mojca@gma-
il.com.
M&M Podjetniško in poslovno svetovanje Mojca Žlebnik s.p., Rovt pod Me-
nino 1, 3341 Šmartno ob Dreti. 
ŽIVALI – PRODAM
Prodam bikce CK pasme in teli-
co LIM/CK pasme; gsm 031/501-
250. 
Prašiče, odlične mesnate pasme 
za dopitanje ali zakol, Fišar; gsm 
041/619-372. 
Prodam bikca, star 10 dni, mesni 
tip; tel. št. 58-35-239.
Prodam čb telico, brejo 8 mesecev; 
gsm 041/783-625. 
Prodam teličko rj, staro 10 dni, 
in kupim silažno koruzo; gsm 
031/780-074
Prodam bikce CK pasme in teli-
manjši hladilnik candy, še v garan-
ciji; gsm 031/855-556.
Vitel tajfun 4,5 t, mehanski, v ga-
ranciji, prodam. V račun vzamem 
rabljenega; gsm 031/695-208. 
Zimske gume na platiščih za fi-
at sedici ali suzuki SX4; gsm 
041/324-347.
NEPREMIČNINE
Ugodno prodam 87 m2 veliko sta-
novanje v Mozirju; gsm 030/284-
699.
Trosobno stanovanje v  Gornjem 
Gradu ugodno prodam ali menjam 
za nepremičnino; gsm 041/444-
769.
Mlajši osebi ali dvema oddam sta-
novanje v okolici Mozirja; gsm 
051/230-764.
V Sp. Krašah prodamo 1 ha travni-
ka; gsm 031/453-163.
Par najame hišo z vrtom, po ugo-
dni ceni; gsm 040/846-496.
OSEBNI STIKI
Veren moški si želi zakonske skup-
nosti s punco, do 46 let; gsm 
041/552-344.
co LIM/CK pasme; gsm 031/501-
250. 
Prodam 3 bikce mesne pasme (čr-
ni angus), stare 5 mesecev; gsm 
041/942-169.
Prodam telico simentalko, brejo 
8,5 mesecev; gsm 031/783-666.
Telica simentalka, breja 8 mese-
cev, ekološke reje, prodam; gsm 
041/441-702. 
ŽIVALI – KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-
tanje in teličke nad 100 kg, mesni 
tip; gsm 031/533-745.
DRUGO – PRODAM
Prodam gramofonske plošče (ma-
le in velike); gsm 041/793-063.
Silažni kombajn sip silo 80b, letnik 
2007, odlično ohranjen, prodam 
za 1.000 eur; gsm 051/626-627.
Ugodno prodam prenosni elekt. su-
šilec zraka za hišno uporabo; gsm 
041/31 1-992 ali 031/862-531.
Prodam silažno koruzo; gsm 
041/510-219.
Prodam nakladalko 19 za 700 eur; 
gsm 031/290-386.
Prodam toplotni kotel buderus 40 
kW, na trdo gorivo; gsm 051/61-
1 1-52.
Prodam krmni in jedilni krompir; 
gsm 031/289-128.
Prodam kiper prikolico tehnostroj 
3t, zelo malo rabljena, dobro oh-
ranjena, 1.270 eur; gsm 041/614-
818.
Drva suha, bukev, možen razrez 
na kratko in prevoz, prodam; gsm 
031/585-735.
Prodam krmni krompir in 2 praši-
ča. Možna dostava; gsm 031/865-
456. 
Ugodno prodam kombinirani 
OBVESTILO BRALCEM
Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, zah-
val in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše ob-
jave sprejemamo samo po vnaprejšnem dogovoru. Malih oglasov po 
telefonu ne sprejemamo.
Oglasi
Savinjske novice št. 39, 29. september 2017 27
Savinjske novice št. 39, 29. september 2017 28