II•drž.ginn.
I* jubl jaaa
Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
11.
kos.
V LJUBLJANI, dne 17. julija 1031.
Letnik
II.
VSEBINA
217.
24«.
219.
25(1.
251.
252. 252.
254.
Zakon o izvozu in uvozu pšenice, rži in pšenične moke. Zakon o pooblastitvi ministra za trgovino in industrijo, da sme izdajati naknadne uredbe in predpise o izvrševanju zakona o izvozu in uvozu pšenice, rži in pšenične moke z dne 27. junija 1931., kakor tudi o kontrolnih ukrepih za njegovo izvrševanje.
Zakon o prodaji kmetijskih proizvodov na zeleno.
Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o pospeševanju kmetijstva z dne 6. septembra 1929.
Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zadružnih zakonih. Zakon o Geološkem institutu kraljevine Jugoslavije. Zakon o izpremembi pripombe za št. 171, uvozne tarife v predlogu zakona o obči tarifi.
Uredba o opravljanju pripravniške zdravniške službe.
255.
256.
257.
25«.
259.
26(1.
261.
262.
Uredba o razporedu zvaničniških in služiteljskih zvanj v resortu ministrstva za trgovino in industrijo.
Uredba o področju in nazivu poedinih odsekov ministrstva za poljedelstvo.
Dopolnitev pravilnika za vzdrževanje zakona o vinu« z dne 24. julija 1930.. št. 43.540/11.
Razglas o II. izdaji »Hotelskega vodnika«.
Razglas o ukinitvi mosftiine v Sevnici.
Objava o prenosu sedeža kletarskega nadzornika za Dravsko banovino v Ljubljano.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1931.
Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v področju Dravske banovine.
Zakoni in kraljevske uredbe.
247.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
Podpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra 7-a trgovino In industrijo in po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
zakon
%
o izvozu in uvozu pšenice, rži in pšenične moke.*
§ i.
Izvoz in uvoz vseh vrst pšenice, rži in pšenične moke je izključna pravica države.
§ 2.
Država izvršuje izključno pravico iz § 1. po svojih organih ali po napravi, ki jo za to pooblasti minister za trgovino in industrijo s pristankom predsednika ministrskega sveta.
* ^Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 2. julija 193L, št. 147££LIX/324,
§ 3.
Odredbe tega zakona se ne nanašajo na prevoz blaga, omenjenega, v § 1., niti na obveznosti, prevzete z mednarodnimi pogodbami glede vršenja obmejnega prometa.
§ 4.
Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da predpiše natančnejše odredbe o poslovanju pooblaščene naprave, kakor tudi ostale odredbe za izvrševanje tega zakona.
§ 5-
Ko stopi ta zakon v moč, prestanejo veljati vse odredbe, ki se protivijo odredbam tega zakona.
§ 6.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi na dan razglasitve vSlužbenih novinah«.
V Beogradu, dne 27. junija 1931., I. br. 21763/0.
Aleksander s. e.
Minister za trgovino m industrijo:
Dr. K. Kumanudi s. r. Videl
in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: Dimitrije V. Ljotič s. rt
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general:
P. R. Živkovič s. r.
d u iu-
.n: i
1- - 1 1
248.
Mi
ALEKSANDER I. po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra zn trgovino in industrijo in po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
zakon
o pooblastitvi ministra za trgovino in industrijo, da sme izdajati naknadne uredbe in predpise o izvrševanju zakona o izvozu in uvozu pšeniee, rži in pšenične moke z dne 27. junija 1931., kakor tudi o kontrolnih ukrepih za njegovo izvrševanje.*
§ l.
Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da sme ob izvrševanju zakona o* izvozu in uvozu pšenice, rži in pšenične moke z dne 27. junija 1931. pridržati v poedinih krajinah in za poedine pšenične vrste izključno pravico do nakupovanja državi in kupcem, ki nabavljajo za račun države.
§ 2.
Mlini, ki meljejo moko za prodajo, morajo priobčiti do 15. julija 1931. Privilegiranemu izvoznemu društvu v Beogradu svojo dnevno storilnost in izza 5. julija 1931. imeti količine, kupljene za mletev, točno na razpregledu po obrazcu, ki ga je predpisal minister za trgovino in industrijo.
§ 3.
Kmetijske zadruge in trgovci, ki se bavijo z nakupovanjem pšenice, rži in pšenične moke, so tudi dolžni, imeti kupljene količine pšenice, rži in pšenične moke na razpregledu, ki je določen po tem zakonu. Iz tega raz-pregleda mora biti razvidno, da se obdržujejo pri nakupovanju pšenice cene, določene s sklepom ministrskega sveta z dne 27. junija 1931., odnosno cene, ki jih odslej odredi minister za trgovino in industrijo.
§ 4.
Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da določi s posebno uredbo cene moki razne kakovosti, če prodajajo mlini, ki meljejo moko za prodajo, in trgovci z moko moko po cenah, ki niso v razmerju s pšeničnimi cenami, kakor so določene s sklepom ministrskega sveta z dne 27. junija 1931., odnosno s cenami, ki jih odslej odredi minister za trgovino in industrijo po državnem pooblastilu. Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da predpiše, če treba, da naj meljejo mlini, ki meljejo moko za prodajo, za domačo potrošnjo tudi pšenico, lažjo od 75 kg po hektolitru.
Če se pokaže potreba, odredi minister za trgovino in industrijo s posebno uredbo vrste za moko, ki se smejo proizvajati, kakor tudi njih prodajno ceno.
* ^Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
io. julija im* & miujm.
§ 5.
Nadzorstvo nad izvajanjem predpisov tega zakona, kakor tudi naknadno s tem zakonom odrejenih uredb, vrši ministrstvo za trgovino in industrijo po organih upravnih oblastev prve stopnje, ki morajo predložiti vsakih sedem dni svoja poročila ministrstvu za trgovino in industrijo.
§ 6.
Kdor kupuje pšenico na prevarni način pod ceno, predpisano z odločbo ministrskega sveta z dne 27. junija 1931. in kdor se pregreši Zoper prepoved trgovanja in mletve po § 1. tega zakona, se kaznuje, če ni to po kazenskem zakonu težje dejanje, poleg denarne kazni od Din 1000'— do 10.000-—, tudi še z zaporom do 30 dni. Preiskavo vodi in kazni izreka upravno oblastvo prve stopnje; pritožbe zoper razsodbe gredo na upravno obla-stvo druge stopnje.
§ 7.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
V7 Beogradu, dne 4. juiija 1931.; I. br. 22337/0.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle,
častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general:
P. R. Živkovič s. r.
Priloga
k zakonu o pooblastitvi ministra za trgovino in industrijo, da sme izdajati naknadne uredbe in predpise o izvrševanju zakona o izvozu in uvozu pšenice, rži in pšenične moke z dne 27. junija 1931., kakor tudi o kontrolnih ukrepih za njegovo izvrševanje.
Obrazec
za vodltev razpregleda o kupljenih količinah pšenice za nadaljnjo prodajo ali za mletev v kampanji 1981. 1932.
~ -a M H	Kupljeno od	Datum nakupa	Količina v ji 2 kvintal. j	Cena plačana po kvlntalu	Uvoz pšenice
					
(Ta zakon s prilogo je razglašen v »Službenih novinah« št. 151 z dne 7. juiija 1931., katerega da« j« debil
utosaaae trnki
Minister za trgovino in industrijo:
Dr. K. Kumanudi s. r.
Videl
in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: Dimitrije V. L jo tič s. r.
249.
Mi
ALEKSANDER I„ po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za trgovino in industrijo in Našega ministra pravde ter po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o prodaji kmetijskih proizvodov na zeleno.*
§ i.
Poljedelec, ki je prodal svoje kmetijske proizvode Pred žetvijo, sme odstopiti od pogodbe, če je še ni izpolnil. V tem primeru mora vrniti kupcu vsoto, ki jo je prejel bodisi za aro, bodisi na račun kupnine, in mu plačati °d te vsote za čas od dne, ko jo je prejel, do dne, ko jo vrne, obresti po 10% na leto.
Če se je pogodila odstopnina ali kazen za neizpolnitev pogodbe, ni poljedelec-prodajalec v primerih prvega odstavka dolžan, da jo plača kupcu, niti da mu povrne škodo, ki mu je morda nastala zaradi neizpolnitve pogodbe.
§ 2.
Poljedelec-prodajalec, ki hoče uporabiti pravico § 1., mora izjaviti svoj odstop od pogodbe pri sreskem sodišču, pristojnem po kraju izvršitve, pismeno ali na zapisnik, kjer pa ni sreskih sodišč, pri sreskem načelstvu ali sreski izpostavi, preden izteče rok za izpolnitev pogodbe, in obenem položiti vsoto, ki jo je dolžan vrniti po predpisu § 1., odstavka 1.
Če se ne položi zaradi napačnega izračuna točni znesek vsote po § 1., odstavku 1., pozove sresko sodišče (sresko načelstvo, sreska izpostava) na kupčevo zahtevo poljedelca-prodajalca, da ta znesek v določenem roku dopolni.
§ 3.‘
Sresko sodišče (sresko načelstvo, sreska izpostava) pozove kupca, naj v določenem roku položeno vsoto dvigne. Po preteku tega roka je ravnati s položeno, pa ne dvignjeno vsoto kakor z drugimi nedvignjenirni depoziti.
§ 4.
Po tem zakonu je tudi postopati, če so sklenile stranke navidezno drugi posel, da z njim prikrijejo prodajo kmetijskih proizvodov na zeleno.
Če postopa prodajalec po § 2. in razloži, kakšno navidezno pogodbo je sklenil, pozove sodišče (sresko načelstvo, sreska izpostava) kupca; če ta prizna navedbe, postopa sodišče po § 3., če jih pa ne prizna, ga odkaže na pravdo pred rednim sodiščem in pridrži položeno vsoto do konca te pravde.
V tej pravdi smejo uporabiti stranke vsak dokaz, sodišče pa razsodi spor po svobodni oceni dokazov, po okolnostih, po oceni posla, po stanju in po osebnih razmerjih sopogodnika.
§ 5.
Če je spor o datumu pogodbe, mora dokazati kupec datum z javno listino.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije«; z dne
2.' julija 1931., št. 147/XLIX/323,
§ 6-
Ne smatra se za prodajo pred žetvijo, če se prodadd že zreli vinogradni ali sadjarski proizvodi pred branjem.
§ 7.
Nična je vsaka pogodbena določba, s katero bi se odpovedal poljedelec-prodajalec pravicam, ki mu jih daje ta zakon.
§ 8.
Predpisi tega zakona se uporabljajo tudi na pogodbe o prodaji kmetijskih proizvodov pred žetvijo, ki so se sklenile, preden stopi ta zakon v moč, če nastopi rok za izpolnitev pogodbe potem, ko stopi zakon v moč.
§ 9.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinahc
V Zagrebu, dne 7. junija 1931.
Aleksander s. r.
Minister za trgovino in	Predsednik
industrijo:	ministrskega sveta,
Juraj Demetrovič s. r.	minister za notranje posle,
Minister pravde:	častni adjutant Njegovega
Dimitrije V. Ljotič s. r.	Veličanstva kralja,
Videl	armijski general:
in pritisnil državni pečat	P. R. Živkovič s. r.
čuvar državnega pečata, minister pravde:
Dimitrije V. Ljotič s. r.
250.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za poljedelstvo in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o pospeševanju kmetijstva z dne 6. septembra 1929.*
§ i.
Po § 45. zakona o pospeševanju kmetijstva z dne 6. septembra 1929. se spreminja naslov:
»Oblastni kmetijski sklad«
ter se glasi:
»Banovinski kmetijski sklad«.
§ 2.
§ 46. zakona o pospeševanju kmetijstva z dne 6. septembra 1929. se spreminja in se glasi:
>V banovinski kmetijski sklad se stekajo:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. decembra 1930.; št. 301/CVI./640. — Zakon o pospeševanju kmetijstva gl. »Uradni list« št, 416/104 iz L 1929.
1. Polovica pristojbin za izdajanje živinskih potnih listov in za prenos lastninske pravice po vseh občinah (mestih) v območju dotične banovine, katerih višino predpiše minister za poljedelstvo v soglasju z ministrom za finance (glej § 47., odst. 1.).
2. Čisti dohodek banovinskih kmetijskih posestev, razsadnikov in sličnih naprav.
8.	Zneski, ki se z njimi zalaga ta sklad iz banovinskega proračuna.
Z banovinskim kmetijskim skladom razpolaga kmetijski oddelek banske uprave po predlogu banovinskega kmetijskega odbora, odnosno naprave, ki stopi na mesto tega odbora.«
§ 3.
§ 47. zakona o pospeševanju kmetijstva z dne G. septembra 1929. se spreminja in se glasi:
»V občinski (mestni) kmetijski sklad se stekajo:
1. Polovica pristojbin za izdajanje živinskih potnih listov in za prenos lastninske pravice, katerih višino pre piše minister za poljedelstvo v soglasju z ministrom za finance. Odredbe člena 14. zakona o odvračanju in zatiranju živinskih kužnih bolezni z dne 14. junija 1928.* se razveljavljajo, kolikor nasprotujejo predpisom te točke.
2. Čisti dohodek od pašnine (§ 29.).
3. Čisti dohodek občinskih (mestnih) razsadnikov.
4. Dohodek od merice občinskih (mestnih) postaj za Čiščenje semenja.
5. Zneski, ki se z njimi ta sklad zalaga iz občinskega proračuna.
6. Drugi dohodki.
Z občinskim kmetijskim skladom razpolaga občinski zastop na predlog občinskega kmetijskega odbora. Če je treba izdatka v korist vsega sreza, sklepa o tem namesto občinskih zastopov sreski kmetijski odbor. Izdatki za izvršitev, teh sklepov se morajo pokriti prvenstveno in sorazmerno iz vseh občinskih skladov sreskega območja; vendar se zarije občinski skladi ne smejo obremeniti več kot za 25% svojih celokupnih dohodkov.«
§ 4.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v ^Službenih novinah«.
Našemu ministru za poljedelstvo priporočamo, naj razglasi ta zakon in skrbi za njegovo izvrševanje, vsem Našim ministrom in podrejenim oblastvom, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa zapovedujemo, da se mu pokoravajo.
Beograd, dne 29. decembra 1930.
Minister za poljedelstvo: Dr. Stanko Šibenik s. r. Videl
in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde:
Dr. M. .Srškič s. r.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general P. Živkovi« s .r.
* Zakon gl .»Uradni iku at, 287i, u&b.
251.
Mi
Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za trgovino in industrijo ih po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o izpremembah in dopolnitvah v zadružnih zakonih,*
§ i-
Kmetijske zadruge se pooblaščajo, da kupujejo in prodajajo pšenico in vse ostale kmetijske proizvode, obsežene z zakonom o uvozu in izvozu pšenice, rži in pšenične moke, tudi od proizvajalcev, ki niso zadružniki.
Prihranki, ki se dosežejo pri nezadružnikih, se ne smejo razdeliti, marveč jih je dejati v rezervni sklad.
§ 2.
Pooblastitev iz § 1. tega zakona velja samo, dokler je v veljavi odločba ministrskega sveta z dne 27. junija 1981. o državni intervenciji zaradi uravnavanja pšeničnih cen.
§ 3.
Izjave o vstopanju novih zadružnikov v Članstvo zadruge overavlja zadruga in jih pošilja obenem s prepisom pristojnemu sodišču radi vpisa v register.
§ 4.
Ta zakon stopi v	ve+juvo in dobi obvezno moč z
dnem razglasitve v . Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 4. julija 1931.; št. 2233G/0.
Aleksander s. r.
Minister za trgovino in	Predsednik
industrijo:	ministrskega sveta,
Dr. K. Kuinanudi s. r. minister za notranje posle, Videl	častni adjutant Njegovega
in pritisnil državni pečat	Veličanstva kralja,
čuvar državnega pečata,	armijski general:
minister pravde:	P. R. živkovič s. r.
Dimitrije V. Ljotič s. r.
(Ta zakon je razglašen v »Službenih novinah« št. 151. z dne 7. julija 1931., katerega dne je tudi stopil v veljavo in dobil obvezno moč.)
* »Službene uovhte kraljevine Jugoslavije«, z dne W. julija 1961., št. 154/U/m
252,
Mi
ALEKSANDER T., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za prosveto, in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o Geološkem institutu kraljevine Jugoslavije.*
I.	Naloga.
§ 1. -
Geološki institut kraljevine Jugoslavije vrši po določenem načrtu in sodobnih znanstvenih metodah proučevanje tal (površinske zemlje) in globljih delov zemlje, mineralnih snovi ter podzemskih voda.
Geološki institut kraljevine Jugoslavije je samostojna državna naprava s sedežem v Beogradu.
Geološki institut kraljevine Jugoslavije je pod vrhovno upravo ministrstva za prosveto.
Institut izdeluje pregledne in nadrobne geološke in agrogeološke (pedološke) karte vse države in posameznih krajin, pri čemer upošteva tudi gospodarske potrebe države.
Na zahtevo poedinih državnih in samoupravnih obla-stev ter naprav, kakor tudi na prošnjo zasebnih naprav ter poedincev, daje institut mnenja o vseli vprašanjih, hi so v zvezi z nalogo instituta.
Za izvrševanje institulskih nalog se postavijo v državni proračun potrebne vsote za osebne in materialne izdatke instituta.
Pri določanju vsote za materialne izdatke je zlasti paziti, da se zavarujejo vsote, ki so potrebne za izdajanje publikacij.
Dohodke, ki jih ima institut od strokovnih mnenj, nasvetov, analiz, prodaje kart ter drugih publikacij itd., je uporabiti za potrebe instituta.
§ 4.
Na sedežih posameznih banov otvori po potrebi minister za prosveto tudi oddelke Geološkega instituta kraljevine Jugoslavije. Ti oddelki spadajo pod upravo Geološkega instituta kraljevine Jugoslavije v Beogradu in se vzdržujejo iz drž. proračuna in iz vsot, ki jih dajo oddelkom v ta namen na razpolago banovine iz svojega proračuna.
§ 5.
Geološki institut in njegovi oddelki sodelujejo z geološkimi vseučiliščnimi instituti.
• * sSlnžbene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
30.	decembra K&O., št. bOO/CV./bdi.
II.	Uprava in osebje instituta.
§ e-
Institut upravlja direktor. Ta razdeljuje posle med podrejeno osebje ter odgovarja za celokupno delo instituta. Minister za prosveto sme po potrebi odrediti v institutu geologa, ki pomaga poleg redne dolžnosti direktorju in ga nadomešča ob njegovi odsotnosti.
Iustitutsko osebje je strokovno, upravno in pomožno, nadalje dnevničarji in služitelji.
Strokovno osebje sestavljajo geologi, agrogeologi (pedologi), kemiki, inženjerji in strokovni asistenti.
Upravno osebje sestavljajo knjigovodja, pisarji, pripravniki in arhivski uradniki.
Med pomožno osebje spadajo laboranti, preparator-ji in risarji. Institutski direktor se postavlja s kraljevini ukazom po predlogu ministra za prosveto, ki se podaja v soglasju s predsednikom ministrskega sveta. Ostalo osebje se postavlja po odredbah zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih po zaslišanju insti-lutskega direktorja.
§ 7.
Za osebje Geološkega instituta veljajo odredite zakona o civilnih uradnikih in ostalih dtžavnih uslužbencih in odredbe ostalih predpisov, ki so izdani na podstavi omenjenega zakona, kolikor niso s tem zakonom izpre-menjene in dopolnjene.
§ 8-
Direktor Geološkega instituta kraljevine Jugoslavije mora imeti fakultetno diplomo in doktorat iz geološke znanosti, znanstvena dela, s katerimi se je odlikoval v geološki znanosti ter po diplomiranju 15 let dejanske državne službe v institutu ali na vseučilišču ali v geoloških zavodih.
Geologi, agrogeologi (pedologi), kemiki in inženjerji morajo imeti fakultetno diplomo, opravljen državni strokovni izpit v Geološkem institutu in J leta, prebita v zvanju strokovnega asistenta Geološkega instituta. —
Knjigovodja, pisarji in pripravniki morajo imeli kvalifikacije, ki se zahtevajo po zakonu o civilnih uradnikih in Ootalih državnih uslužbencih za utad.iike II. kategorije. Arhivski uradniki, laboranti, preparatorji in risarji morajo imeti kvalifikacije, ki si' zahtevajo po zakonu o uradnikih za uradnike lil. kategorije.
§ 9-
Direktor Geološkega instituta kraljevine Jugoslavije se postavlja s položajno plačo civilnega uradnika 2. skupine I. kategorije. Po štirih letih, prebitih v 2. skiuiini, se sme povišali v 2. a skupino I. kategorije.
Geologi, agrogeologi (pedologi), kemiki in inžonj r- * ji se postavljajo in napredujejo kakor profesorji sreu-njih šol po zakonu o srednjih šolah.
Strokovni asistenti se postavljajo s položajno plačo, ki jo imajo suplenti srednjih šol po zakonu o srednjih šolah.
Knjigovodja se postavlja s položajno plačo, ki Jo imajo civilni uradniki 3. skupine II. kategorije in napreduje do vštete 1. skupine II. kategorije v rokih iz člena 57. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Pisar se postavlja s položajno plačo 4. skupine II. kategorije, pripravnik s položajno plačo o. skupine II. kategorije.
Arhivski uradniki, laboranti, preparatorji in risarji se naj glede na državne potrebe izvršijo. Odbor pripravi rije in napredujejo do 1. skupine III. kategorije v rokih iz člena 57. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
§ 10.
Za prestop strokovnega, upravnega in pomožnega osebja Geološkega instituta kraljevine Jugoslavije iz pripravniških v pomožne skupine, se ustanavlja državni strokovni izpit, ki se opravlja pred posebno strokovno komisijo v Geološkem institutu kraljevine Jugoslavije.
§ U.
Poleg stalnega strokovnega osebja se smejo pozvati za izvrševanje institutskih del strokovnjaki zunaj instituta kot stalni ali začasni sodelavci, v prvi vrsti upravniki geoloških institutov na vseučiliščih in vseučiliščni nastavniki. Ce ti sodelavci niso državni uradniki, veljajo zanje predpisi glede konktraktualnih uslužbencev.
III.	Geološki odbor.
§ 12.
Pri Geološkem institutu kraljevine Jugoslavije obstoji kot posvetovalno telo geološki odbor kraljevine Jugoslavije.
Odbor daje poglavitne smernice za delo instituta. Odbor oddaja mnenja, katera dela in v katerem obsegu se naj glede na državne potrebe izvršijo. Odbor pripravlja za vsako leto načrt proračuna za institut.
Člani odbora so: po en zastopnik ministrstva za vojsko in mornarico, za finance (oddelek za kataster), za promet, za poljedelstvo, za šume in rudnike, za trgovino in industrijo, za socialno politiko in narodno zdravje, ministrstva za gradbe, ki jih odrejajo resortni ministri, dalje upravnik geološkega zavoda vseučilišča v Beogradu kot zastopnik ministrstva za prosveto, upravnika geoloških institutov vseučilišč v Zagrebu in Ljubljani ter direktor Geološkega instituta.
Predsednik odbora se postavlja s kraljevim ukazom izmed članov geološkega odbora po predlogu ministra za prosveto.
IV.	Prehodne in končne odredbe.
§ 18.
Minister za prosveto poskrbi, da prične poslovati Geološki institut kraljevine Jugoslavije najkasneje dne
1.	aprila 1931.
§ 14-
V prvih treh letih po razglasitvi tega zakona se sme postaviti za direktorja instituta tudi oseba, ki nima doktorske diplome; izpolniti pa mora ostale pogoje iz § 8., odst, 1., tega zakona.
Dokler ne bo zadostnega števila oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz § 8., odst. 2. tega zakona, najdalje pa šest let po razglasitvi tega zakona, se smejo postaviti za geologe, agrogeologe (pedologe), kemike in inženjerje instituta osebe s fakultetno diplomo, z opravljenim državnim strokovnim izpitom v stroki, v kateri so bili, in s tremi leti državne službe po diplomiranju.
§ 15.
Od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, stopita geološka zavoda v Zagrebu in Sarajevu v sestav Geološkega instituta kraljevine Jugoslavije ter postaneta njegova oddelka. Proračuna teh zavodov se smatrata kot sestavni-del proračuna Geološkega instituta. Minister za prosveto odredi po predlogu direktorja Geološkega instituta geologe, ki naj ta oddelka začasno upravljajo.
Prav tako se ukine s tem dnem oddelek za geološka raziskovanja pri generalni direkciji rudnikov in preide v sestav Geološkega instituta.
§16.
Minister za prosveto se pooblašča, da predpiše po soglasnosti predsednika ministrskega sveta uredbo o geološkem institutu, kraljevine Jugoslavije, s katero se določi nadrobneje naloga instituta, njegova ureditev, delitev na odseke, način poslovanja v institutu in na terenu, izdajanja publikacij, otvarjanje, pristojnost, vzdrževanje oddelkov Geološkega instituta.
Hkratu se pooblašča minister za prosveto, da predpiše v sporazumu z ministrom za finance s pravilnikom, kako se naj uporabljajo institutski dohodki, ki se stekajo po § 3. tega zakona, in da predpiše s pravilnikom načrt za državni strokovni izpit in rok za opravljanje tega izpita po § 10. tega zakona.
§17.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem razglasitve v »Službenih novi-nah«.
Beograd, dne 29. decembra 1930.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle, častni adjutant Nj. Vel. kralja, divizijski general P. Živkovič a. r.
253.
Mi
ALEKSANDER I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavija,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega namestnika ministra za finance, ministra brez gortfelja, Našega
Minister za prosveto: B. Ž. Maksimovič s. r. Videl
in pritisnil državni pečat . čuvar državnega pečata, minister pravde dr. M. Srškič s. r.
®im*tra za »rwiao in industrij« in po zaslišanju pred-se-cuLl.a Našega ministrskega sveta
zakon
o izpremembi pripombe za št. 171 uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi.*
§ i.
Pripomba za št. 171 uvozne tarife v predlogu zakona o' obči carinski tarifi se izpreminja in se glasi:
»Na nafto, sirovo, črno in neprečiščeno, in na preostanke nafte pri dobivanju bencina ali petroleja, se plačujejo, če jih uvozijo rafinerije za predelavo, 3 dinarji v zlatu od 100 kilogramov ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance, dokler se ne prične dobivati nafta v zadostnih količinah v državi.« •
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo m dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 29. junija 1931.
Namestnik ministra za finance, minister brez portfelja:
Nik. T. Uzunovič s. r.
Minister za trgovino in industrijo:
Ur. K. Kumanudi s. r.
Videl
in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde:
Dimitrije V. Ljotič $. r.
(Ta zakon je razglašen prvikrat v »Službenih novi-fiah« št. 145. z dne 30. junija 1931., s katerim dnem je stopil v veljavo in dobil obvezno moč.)
Uredbe osrednje vlade.
254.
Na podstavi §§ 13., 14-. 15., lfi.. 17. in 18. zakona o zdravnikih in po zaslišanju glavnega sanitetnega sveta Predpisujem
uredbo
o opravljanju pripravniške zdravniške službe.**
Obče odredbe,
Clen 1.
Doktorji zdravilstva morajo po dokončanih naukih opravljati leto dni zdravniško pripravniško službo.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
2.	julija 1931., št. 147/XLlX/325.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije z dne
9.	iebTuarja 1931., št. 29 — VIII/45.
Ce niso opravili pripravniške zdravniške službe po odredbah te urdb?, ne smejo biti postavljeni v javni službi (državni, oauovinski ali občinski), pri organih ali ustanovah osrednjega urada za zavarovanje delavcev in pri okrožnih uradih za zavarovanje delavcev, bratovskih skladnicah in podobnih ustanovah (človekoljubnih železniških fondih), družbah in dr., niti ne smejo izvrševati zasebne zdravniške prakse razen v primerih nujne pomoči.
Clen 2.
Pripravniška zdravniška služba je praktična i> traja 6 mesecev v preventivnem, 6 mesecev pa v kurativnem zdravilstvu.
Pripravniška služba v preventivnem zdravilstvu.
Clen 3.
Pripravniška zdravniška služba v preventivnem zdravilstvu se opravlja na oddelkih in v ustanovah Centralnega higienskega zavoda v Beogradu, Higienskega zavoda in šole za narodno zdravje v Zagrebu in v higienskih zavodih v Skoplju in v Ljubljani.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje sme določiti tudi druge higienske zavode in druge ustanove za opravljanje te službe ali poedinega njenega dela.
Clen 4.
Pripravniška služba sestoji:
1. iz pomožnega zdravniškega dela;
2. iz seminarskih vaj;
3. iz asistence pri terenskem delu.
Clen 5,
Služba se opravlja na teh-le oddelkih in ustanovah:
1. v bolnici ali oddelku za nalezljive bolezni najmanj 2 meseca;
2. v zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok ali v otroškem dispanzerju ali na šolski polikliniki ali na vseučiliščni otroški kliniki rdi na bolničnem oddelku za otroške bolezni najmanj 2 meseca.
Ostali čas po členu 4. je prebiti na enem ali več oddelkih ali ustanovah, navedenih pod točkama 1. in 2. tega člena ali na drugih oddelkih higienskega zavoda,* po razporedu ravnatelja. Ravnatelj jemlje pri razporejanju v poštev potrebe službe, možnost čim večje strokovne koristi za poedinega pripravnika in njegove želje.
Člen 6.
Služba se opravlja redno predpoldne vsakega ar: e od 8. do 13. ure. Kolikor to dopuščajo seminarske vaje, sme določiti ravnatelj za to delo tudi čas popoldne
V času tega dela se sme določiti pripravnikom tu li nočno dežurstvo, toda nikakor več kot '/5 časa, ki ga morajo prebiti na dotičnem oddelku (ustanovU-
Clen 7.
Seminarskim vajam je naloga, da dajo priprav nikom praktični pouk iz onih gran preventivnega zdravilstva, pri katerih navadna pripravniška služba ni mogoča ali ne bi donesla zadosti praktične koristi.
Seminarske vaje obsegajo po značaju predmeta: praktične demonstracije in predavanja nastavnikov z razgovorom^ praktično laboratorijsko in drugo delo; či-
Aleksander s. r.
Predsednik ministrsKegi. sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general:
P. R. Živkovič.s. r.
tanje pismenih nalog z razgovorom; razgovor o temah, prej najavljenih po nastavnikih, in o vprašanjih, prej po pripravnikih postavljenih.
Clen 8.
Seminarske vaje se vrše vsak delavnik popoldne, razen sobote, in sicer najmanj 2 in največ 4 ure na dan.
V izjemnih primerih sme odrediti ravnatelj, naj se vrše seminarske vaje predpoldnem.
Clen 9.
Predmeti seminarskih vaj pri pripravniški službi v preventivnem zdravilstvu so ti-le;
I. Higiena:
1. obča higiena: svetloba; zrak; zemlja; voda; stanovanje; pokopavanje mrličev; promet;
2. osebna higiena: prehrana; obleka; nega telesa; telesne vaje;
3. kemija: nadzorstvo nad življenjskimi potrebščinami;
4. bakteriologija: obča tehnika; bakteriološke preiskave raznega materiala;
5. serologija in imunologija: najvažnejše serološke in imunološke metode;
6. parasitologija: medicinska zoologija, entomologija in helmintologija.
II.	Vitalna statistika:
1. obče statistične metode;
2. medicinska statistika;
3. biometrijska raziskovanja.
III. Pobijanje nalezljivih bolezni:
1. diagnostika nalezljivih bolezni; nega in zdravljenje kužnih bolnikov;
2. obča in specialna epidemiologija;
3. ukrepi zoper nalezljive bolezni; cepljenje; pobijanje epidemij.
IV.	Sanitetno inženjerstvo:
1. higienska gradnja in ureditev stanovanj; preskrba z vodo; stranišča; hlevi; gnojišča;
2. higiena šolske zgradbe in učilnice;
8. higiena kopalnice;
4. higiena delavnic in tvornic;
5. higiena in asanacija naselja.
V.	Higiena mater, otrok in mladine:
1. zakoni podedovanja; rasna higiena;
2. higiena žene s posebnim ozirom na materinstvo;
3. higiena dojenčka in majhnega otroka;
4. higiena šolskega otroka;
5. higiena pubertetne dobe; spolna vzgoja otrok in mladine.
VI.	Socialna medicina:
1.	obči pojmi: socialna etiologija, patologija in terapija; socialno-zdravstveno delovanje pri nas;
2. socialna in zdravstvena zaščita mater, otrok in mladine;
3. zaščita nezadostno razvitih in defektnih (gluhonemih, slepih, pohabljenih, duševno zaostalih, moralno ogroženih) otrok in take mladine;
4. tuberkuloza, venerične bolezni in alkoholizem kot socialne bolezni;
5. raziskovanje in pobijanje malarije, trahoina, gol-šavosti, zlih tumorjev;
6. socialno-zdravstvena zaščita delavcev;
7. skrb za stare ljudi, siromake, invalide, duševne bolnike.
VII.	Zdravstvena prosveta ljudstva:
t. razkazovanje praktične uporabe higiene med ljudstvom s predavanji in tečaji;
2.	filmi; letaki; poljudno-zuanstveno slovstvo; razstave.
VIII. Zdravstveno zakonodajstvo:
1. sanitetna uprava;
2. higienske ustanove in bolnice;
*	3. mednarodna higienska služba;
4.	zdravniško stanovsko zakonodajstvo.
Člen 10.
Seminarske vaje trajajo pet mesecev in se začno
1.	februarja in 1. septembra, a završujejo 30. junija in 31. januarja.
število seminarskih ur iz poedinih predmetov določi ravmitelj higienskega zavoda po zaslišanju uastav-nikov.
Člen 11.
Seminarske vaje morajo biti enako razvrščene v letnem in zimskem semestru, tako da utegnejo oni pripravniki, ki stopijo sredi semestra v pripravniško službo, v prvem delu prihodnjega semestra nadomestiti vse, kar so zamudili.
Člen 12.
Nastavniki pri seminarskih vajah so: ravnatelj; šefi oddelkov in ustanov higienskih zavodov in njih asisteuti; drugi strokovnjaki higienskih zavodov, ki jih odredi ravnatelj.
Če se pojavi potreba, sme pozvati ravnatelj za na-stavnike seminarskih vaj tudi zdravnike in druge priznane strokovnjake zunaj zavoda.
Člen 13.
Asistenca pri terenskih delih se opravlja redoma v juliju in avgustu.
Če je posebno ugodna priložnost v drugih mesecih, sme odrediti ravnatelj pripravnike na terenska dela tudi o drugem času.
V tem primeru se nadaljujejo seminarske vaje za ustrezno dobo v juliju in avgustu.
Člen 14.
Pripravniki morajo prebiti na terenskih' 'delih' najmanj 20 dni.
Za ta čas jim pripadajo potni stroški in dnevnice ka« kor uradnikom IX. skupine I. kategorije,
Pripravniška služba v kurativnem zdravilstvu.
Člen 15.
Pripravniška služba v kurativnem zdravilstvu se opravlja na oddelkih državnih bolnic in na vseučiliščnih klinikah.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje sme določiti tudi druge bolnice za opravljanje te pripravniške službe ali poedinega njenega deta.
Člen 16.
Pripravniška služba iz kurativnega zdravilstva sestoji-
1. iz pomožnega zdravniškega dela;
2. iz seminarskih vaj.
Člen 17.
Pomožno zdravniško delo se opravlja na teh-!e oddelkih:
1. na notranjem oddelku najmanj 6 tednov;
2. na kirurškem oddelku najmanj 6 tednov;
8. na oddelku za ženske bolezni in porodništvo najmanj 8 tednov.
Ostali čas do popolnih 6 mesecev je prebiti na enem ali več oddelkih, navedenih pod 1, do 3. tega člena, ali na drugih bolničnih oddelkih po razporedil bolničnega upravnika. Upravnik jemlje ob razporejanju v poštev potrebe bolniške službe, možnost čim večje koristi za poedinega pripravnika in njegove želje.
Člen 18.
Pomožno zdravniško delo se opravlja redoma dopoldne od 8. do 13. ure, popoldne pa vsak delavnik razen sobote in dni seminarskih vaj.
Glede nočnega dežurstva velja drugi odstavek čl. 6.
Člen 19.
Naloga in značaj seminarskih vaj sta smiselna onima iz člena 7.
Člen 20.
Predmeti seminarskih vaj pri tej pripravniški službi so ti-le:
1. klinično-laboratorijska metodika za praktičnega zdravnika;
2. prva pomoč ob nezgodah;
3. nega bolnikov;
4. pntološko-anatomsku sekcije;
5. sodna medicina;
6. sodna psihiatrija;
7. lekarna rstvo;
8. bolnična uprava.
Vsebino seminarskih vaj določa bolnični upravnik v sporazumu z nastavniki.
Člen 21.
Odredbe členov 10. in 11. veljajo tudi za pripravniško službo iz kurativnega zdravilstva.
Člen 22.
Nastavniki pri seminarskih vajali so: bolnični upravnik; oddelkovni šefi, primariji in bolnični asistenti; vse-učiliščni profesorji, docenti in asistenti; bolnični pro-sektor in lekarnar in njih asistenti; za nego bolnikov nastavniki šole za strežnice ali drug strokovnjak.
Za pripravniško službo v kurativnem zdravilstvu velja odredba drugega odstavka člena 12.
Posebne odredbe.
Člen 23.
Doktorji zdravilstva, ki želijo opraviti pripravniško zdravniško službo, morajo vložiti prošnjo, naj se jim določijo ustanove za opravljanje te službe, na področju uprave mesta Beograda pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, na področju banovin pa pri banski upravi.
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje določa ustanove za opravljanje te službe na področju uprave mesta Beograda, banske uprave pa jih določajo za področje banovine. Banske uprave sinejo določiti za opravljanje pripravniške službe v kurativnem zdravilstvu tudi druge javne bolnice, ki po številu postelj in oddelkov in organizaciji ustrezajo ali so podobne državnim bolnicam.
Člen 24.
Po dovršenem pomožnem zdravniškem delu ali seminarskih vajah v vsakem predmetu, kakor tudi po dovršeni asistenci pri terenskih delih, izda nastavnih pripravniku potrdilo o marljivosti in znanju, ki ju je pokazal v službi.
Če dobi pripravnik slabo oceno ali če ni prisostvoval l/io ali več seminarskih vaj ali če je izostal V«, dni, določenih za pomožno zdravniško delo, mora ponovili seminarske vaje ali delo na istem oddelku.
Ravnatelji zavodov in upravniki bolnic morajo nadzorovati pripravniško službo in overavljati potrdila, ki jih izdajejo nastavniki, in se povsem držati odredb §§ 14.,
15.,	16. in 17. zakona o zdravnikih.
Ocene so: »odlično«, sprav dobrot, dobro« in »slabo«.
Člen 25.
Zdravniška zbornica, pri kateri je zdravniški pripravnik po § 14. zakona o zdravnikih prijavljen ali vpisan, sme mu izdati potrdilo o dovršeni pripravniški službi samo na podstavi potrdila, izdanega po zavodu ali bolnici, pri katerih je pripravnik službo opravljal.
Prehodne odredbe.
Zdravniški pripravniki, ki služijo obvezni praktični staž po uredbi o obveznem praktičnem stažu za medi-cince in zdravnike, završe ta staž po odredbah, ki so veljale do dne, ko stopi ta uredba v moč.
Zdravniški pripravniki, ki služijo vojaški rok, opravijo ostanek pripravniške službe po odredbah, ki veljajo za opravljanje te službe v preventivnem zdravilstvu. Zavodi, ki jim bodo ti poslani za opravljanje službe, raz-poredč v teh primerih službo glede na praktično delo. ki so ga opravljali pripravniki, ko so služili vojaški rok, in jih sprejmo v pripravniško službo ne glede na roke, določene v členu 10. te uredbe.
Končne odredbe.
Člen 27.
Ta uredba stopi v moč 4 mesece po razglasitvi v "Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 3. februarja 1931.; S. br. 1059/31.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje Nikola Preka s. r.
255.
Na podstavi točke 6. § 45. zakona o uradnikih predpisujem
uredbo
o razporedu zvaničniških in služitelj-skih zvanj v resortu ministrstva za trgovino in industrijo.*
§ i.
Zvaničniška zvanja se razporejajo tako-le:
I.,	II. in III. skupina v vseh strokah:
Zvaničnik (pisarniški).
Daktilograf.
Pri državnem zavodu za pospeševanje industrije in obrtništva in pri srednji tehnični šoli:
Laborant.
Pri šolski ladji:
Mornar.
Kurjač.
Pri Državni hipotekarni banki:
Inkasant.
Števec kuponov.
Števka.
Nadzornik bančnega posestva.
§ 2.
Služiteljska zvanja se razporejajo tako-le:
I.	in II. skupina v vseh strokah:
Služitelj (pisarniški).
Pri šolski ladji:
Sobar.
Pri Državni hipotekarni banki:
Vročevalec pozivov (rešitev).
Nadzornik (nadstropni).
Nočni čuvaj.
Kurjač za parno kurjavo.
Snažilec.
§ 3.
Pri jugoslovanskem svobodnem pasu v Solunu: Strojnik.
Merilec.
Snažilec.
§ 4.
Dosedanji državni uslužbenci z zvanjem žigosača (v zvaničniškem činu) po stroki kontrole mer obdrže to zvanje (v zvaničniškem činu) po vseh skupinah.
Ta uredba stopi v moč z dnem razglasitve v >Službeni h novinah«.
.V Beogradu, dne 8. junija 1981.; I. br. 17.286/0.
Minister za trgovino in industrijo
Juraj Demctrevič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 17. junija 1931., Št. 134/XLIII./299S
256.
Na podstavi § 4. zakona o ureditvi ministrstva za poljedelstvo in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta predpisujem to-Ie
uredbo
o področju in nazivu poedinih odsekov ministrstva za poljedelstvo.*
Člen 1.
Obči oddelek.
Naaiv odsekov občega oddelka je naslednji:
Administrativni odsek (1).
Personalni odsek (2).
V področje administrativnega odseka spadajo ti-le posli:
Vsi administrativni posli, ki se nanašajo na celokupno ministrstvo; nabave vseh potrebščin ministrstva; upravljanje celokupnega arhiva ministrstva (sprejemanje in razdeljevanje spisov, vložni zapisnik, vpisnik itd.), oskrbovanje inventarja, knjižnice in potrošnega materiala; vsi posli po zakonu o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije in o pravilnikih za izvrševanje tega zakona, ki je pristojno zanje ministrstvo, in vsi drugi posli, ki po svojem značaju ne spadajo v pristojnost osta-' lih oddelkov in odsekov.
V področje personalnega odseka spadajo ti-le posli:
Izdelovanje in obdelovanje, postavitev; stopnjevanje, napredovanj, odlikovanj, upokojitev, premestitev in odpustitev glede vseh uslužbencev ministrstva, razen onih, ki jih postavljajo bani; razvidnost o celokupnem osebju ministrstva za poljedelstvo; dovoljevanje odsodstva, odmora in bolovanja uradnikom in uslužbencem, kolikor to ne spada v pristojnost banov po zakonu o banski upravi;, vse dopisovanje glede ocenjanja uradnikov in uslužbencev v ministrstvu po komisiji za ocenjanje; voditev centralnih uslužbenskih listov in činovne liste za uradnike, in uslužbence, razen onih, ki jih postavljajo bani; izdajanje potrdil o službenih podatkih; urejanje prejemkov, pokojnin in vobče vseh osebnih razmerij uradnikov in uslužbencev, razen onih, ki jih postavljajo bani, in disciplinski posli po VIII. poglavju zakona o notranji upravi, kakor tudi dopisovanje po poslih disciplinskega sodišča pri ministrstvu.
V sestavu občega oddelka sta tudi ministrov kabinet in računovodstveni odsek.
Kabinet ministra za poljedelstvo prevzema vso pošto in brzojavke, ki so naslovljene neposredno na ministra; odpravlja ministrovo osebno korespondenco in skrbi za prijavljanje in sprejemanje oseb, ki želijo, da jih minister sprejme, in vse druge posle, ki mu jih naloži minister.
Računovodstveni odsek izdeluje^ sodelujoč z vsemi oddelki, proračunski predlog ministrstva; zahteva otvarjanje in zatvarjanje kreditov v mejah proračuna in po zahtevah, dobljenih od pristojnih oddelkov; pripravlja naloge za izplačilo iz otvorjenih kreditov za stalne izdatke; skrbi, da se trošijo proračunski kredtti
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dna 24. decembra 1930., štev, 295/CI11/630.
eamo za potrebe, ki so jim namenjeni; vodi vse računske in depozitne knjige, kakor tudi kontrolnik osebja;vodi knjige državnega kmetijskega sklada po odredbah zakona o pospeševanju kmetijstva in vrši ostale posle po zakonu o državnem računovodstvu in pravilniku o poslovanju računovodstvenih »usekov pri ministrstvih.
Clen 2.
Oddelek za gojenje rastlin.
Naziv odsekov oddelka za gojenje rastlin je naslednji
Odsek za ratars tvo (1).
Odsek za vinogradništvo in sadjarstvo (2).
Odsek za rastlinsko zaščito (3).
V področje odseka za atarstvo spadajo ti-le posli;
Vodi vrhovno nadzorstvo in daje smernice za delo Pd vseh poslih glede pospeševanja ratarstva, zelenja-darstva, travništvi, pašnikov in južnih kultur. Daje siiiernice za telo in vodi vrhovno nadzr s.vo nad kn:> iijskimi vzornimi posestvi, nad agrobotanimimi odseki, nad privatnimi, banovinskimi in državnimi selekcijskimi PO'' 'ami za gojenje rastlin, nad ’ i 'ijskimi poskusnimi in kontrolnimi postajami in nad banovinskimi kmetijskimi strokovnimi organi. Vodi neposredno nadzorstvo nad kmetijsko poskusno in kontrolno postajo na Topčiderju. Vodi vrhovno nadzorstvo nad izvrševanjem zakona o uvozu in prometu umetnih gnojil in semen raznih kulturnih rastlin. Pomaga pri prirejanju razstav v stroki gojenja rastlin. Skrbi vobče za izvrševanje vseh odredb, določenih v zakonu o pospeševanju kmetijstva za ratar-sko in zelenjadarsko stroko, kolikor je izvrševanje teh odredb pridržano za pristojnost ministrstva, in vodi vrhovno nadzorstvo nad izvrševanjem ostalih odredb tega zakona glede omenjenih strok, kolikor je njihovo izvrševanje s tem zakonom samim odkazano v pristojnost kraljevskih banskih uprav. Sodeluje z ministrstvom za gradbe pri melioracijah in z društvi za oplemeničevanje rastlin ter vzdržuje zvezo s poedinimi instituti na tuzemskih kmetijskih fakultetah.
V pristojnost odseka za vinogradništvo in sadjarstvo spadajo ti-le posli:
Vodi vrhovno nadzorstvo in daje smernice za delo Po vseh poslih glede pospeševanja vinogradništva in sadjarstva in glede boljših načinov podelovanja in kon-serviranja grozdja in sadja. Daje smernice za delo in vodi vrhovno nadzorstvo nad razsadniki trt in sadnega drevja in enološkimi postajami. Daje dovoljenja za uvoz vinske trte in sadnega drevja iz inozemstva in omejuje po potrebi njih prenos iz enega kraja države v drugega. Organizira po banskih upravah nadzorstveno službo po zakonu o vinu. Skrbi vobče za izvrševanje vseh zakonskih odredb, ki se nanašajo na pospeševanje vinogradništva in sadjarstva, kolikor je v zakonu o pospeševanju kmetijstva, z zakonom o pospeševanju sadjarstva in z zakonom o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva izvrševanje teh odredb pridržano za pristojnost ministrstva za poljedelstvo, ter vodi vrhovno nadzorstvo nad izvrševanjem ostalih odredb teh zakonov, kolikor je njih izvrševanje po teh zakonih samih odkazano v pristojnost kraljevskih banskih uprav.
V pristojnost odseka za rastlinsko zaščito spadajo td-le posli:
Skrbi vobče za izvrševanje vseh zakonskih odredh, ki se nanašajo na zaščito kulturnih rastlin, kolikor je z
zakonom o pospeševanju kmetijstva in z zakonom o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin izvrševanje teh odredb pridržano za pristojnost ministrstva za poljedelstvo. Vodi vrhovno nadzorstvo nad izvrševanjem ostalih odredb teh zakonov, kolikor spada njih izvrševanje v dolžnost kraljevskih banskih uprav. Daje smernice za delo in vodi vrhovno nadzorstvo nad fitopatolo-škimi, entomološkimi in sličnimi zavodi. Organizira tečaje iz entomologije in rastlinske patologije za kmetijske strokovne organe. Vodi vrhovno nadzorstvo pri uvozu in prometu, kakor tudi pri preizkušanju sredstev za pobijanje rastlinskih bolezni in škodljivcev ter podpira borbo zoper rastlinske bolezni in škodljivce. Skrbi za izdajanje znanstvenih publikacij »Glasnika«, službenega glasila tega ministrstva, poukov, letakov in lepakov v stroki gojenja in zaščite rastlin.
Člen 3.
Oddelek za živinorejo.
Naziv odsekov oddelka za živinorejo je naslednji:
Odsek za konjerejo (1).
Odsek za govedarstvo, svinjerejo, ovčarstvo in ko-zarstvo z mlekarstvom (2).
Odsek za perutninarstvo, svilarstvo, čebelarstvo in za rejo domačih zajcev (3).
Odsek za sladkovodno in pomorsko ribarstvo (4).
V področje odseka za konjerejo spadajo ti-le posli:
Skrb za izvrševanje zakona in pravilnika o pospeševanju živinoreje in zakona o ureditvi državnih kobilarn ter dajanje smernic državnim in zasebnim kobilarnam, določevanje pasemskih okolišev in rejskih središč in vrhovno nadzorstvo nad konjerejskimi selekcijskimi zadrugami in družbami ter drugimi konjerejskimi organizacijami.
V področje odseka za govedarstvo, svinjerejo, ovčarstvo in kožar s tvo z mlekarstvom spadajo ti-le posli:
Skrb za izvrševanje zakona o pospeševanju živinoreje in dajanje smernic za delovanje po vseh poslih za pospeševanje govedarstva, svinjereje, ovčarstva in kozar-stva z mlekarstvom; določevanje pasemskih okolišev za goveda, svinje, ovce in koze; ustanavljanje državnih poskusnih postaj in živinskih zavodov za preizkušanje sposobnosti živine; nabavljanje plemenske živine iz državnih sredstev v inozemstvu; podpiranje živinskih razstav in sejmov; podpiranje zasebne iniciative, predvsem živinorejskih selekcijskih zadrug ali družb v vsakem pogelu, zlasti pa z nabavami plemenske živine, informacijami o nakupovanju in prodajanju živine, o organiziranju reje in v propagandi za pospeševanje mlekarstva.
V področje odseka za perutninarstvo, svilarstvo, čebelarstvo in rejo domačih zajcev spadajo ti-le posli:
Vrhovno nadzorstvo in dajanje smernic za delo pri pospeševanju perutninarstva; določevanje sposobnih pasem za posamezne kraje; organizacija izmene plemenske živine, ustanavljanje perutninarskih središč; dajanje navodil o nakupu in prodaji plemenske živine; podpiranje privatne iniciative, zlasti perutninarskih selekcijskih zadrug; vrhovno nadzorstvo nad svilarskiin proizvajanjem v državi in upravljanje državnih svilarskih naprav; skrb za izvrševanje zakona o pospeševanju svilarskega proizvajanja in industrije; sajenje in strožja zaščita murvov-ja v vsej državi«, in razdeljevanje sadik iz državnih raz-
satnikov; podpiranje privatne iniciative, zlasti svilarskih zadrug in družb; organizacija prodajanja proizvodov tovarne za svilo v državi in v inozemstvu; ustanavljanje državnih in podpiranje privatnih filatur in tkalnic; vrhovno nadzorstvo in dajanje smernic za delo glede pospeševanja čebelarstva in glede reje domačih zajcev ter podpiranje čebelarskih družb in združenj.
■V področje odseka za sladkovodno in pomorsko ribarstvo spadajo ti -le posli:
Sferb za izvrševanje zakona o ribarstvu in dajanje smernic za delo pri pospeševanju sladkovodnega in pomorskega ribarstva; ustanavljanje ihtiobioloških zavodov — postaj in drstišč ter drugih naprav za poskuse v sladkovodnem in pomorskem ribarstvu; skrb za trgovino v državi in inozemstvu ter zbiranje statističnih podatkov o proizvodnji, trgovini in industriji rib; organizacija ri-barskega pouka in podpiranje privatne iniciative, zlasti ri barskih zadrug.
Člen 4.
Oddelek za veterinarstvo.
Naziv odsekov oddelka za veterinarstvo je naslednji:
Odsek za notranjo veterinarsko službo (1).
Odsek za zunanjo veterinarsko službo (2).
V področje odseka za notranjo veterinarsko službo spadajo t i -1 e posli:
Da odsek skrbi za pravilno in enotno uporabljanje odredb zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni; da vrši vrhovno nadzorstvo nad delom veterinarskega osebja, kakor tudi nad delom poedinih oblastev, ustanov ter poedincev, ki vrše posle po odredbah zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni ter sodelujejo pri odvračanju živalskih kužnih bolezni; da vrši vrhovno nadzorstvo nad prometom z živino, živalskimi sirovinami ter proizvodi v notranjem prometu; da vodi po podatkih, pribavljenih od banskih uprav, statistiko o stanju in gibanju živalskih kužnih bolezni v državi, o cepljenju, klanju, izvozu, uvozu in prevozu živine, živalskih sirovin in živalskih proizvodov; da vpliva na izboljševanje higienskih pogojev pri domači živini in na odvračanje invazijskih bolezni; da vodi neposredno nadzorstvo nad centralnim veterinarskim bakteriološkim zavodom v Beogradu in da skrbi za ustanavljanje zavodov za proučevanje, preiskovanje, zatiranje in zdravljenje živalskih kužnih bolezni in da vodi vrhovno nadzorstvo nad državnimi in privatnimi bakteriološkimi in serološkimi zavodi in podkovskimi šolami: da vrši'vrhovni nadzorstvo glede izvrševanja odredb o gradnji klavnic, sejmišč za živino in ustanov za neškodljivo odstranjevanj mrhovin in živalskih oupadkov; da vodi vrhovno nadzorstvo nad trgovino z živino, nad bolnicami za živino, na 1 večjimi ustanovami za proizvodnje mleka in mlečnih izdelkov zlasti glede zdravja živine, nad skupnimi pašniki, javnimi stajami in zavetišči za živino; da upravlja državni sklad za zatiranje živalskih kužnih bolezni in veterinarski sklad ter da vrši vrhovno nadzorstvo nad občinskimi veterinarskimi skladi.
V področje odseka za zunanjo veterinarsko službo spadajo ti-le posli:
Da odsek ureja in nadzira promet z živino, živalskimi sirovinami in živalskimi proizvodi v zunanjem prometu in da skrbi za točno izvrševanje veterinarskih kon-venoij, sklenjenih s tujimi državami; da sodeluje pri sklepanju veterinarskih konvencij in da zbira gradivo za njih izdelavo, da vodi evidenco o stanju in gibanju živalskih kužnih bolezni v inozemstvu in da rešuje vse zadeve, ki se nanašajo na zunanji promet i živino.
Člen 5.
Oddelek za agrarno politiko.
Naziv odsekov oddelka za agrarno politiko je naslednji :
Odsek za kmetijski pouk (1).
Odsek za kmetijsko organizacijo (2).
Odsek za kmetijsko statistiko (3).
Odsek za kmetijsko-trgovinsko politiko (4).
V področje odseka za k m e t i j s k i pouk spadajo ti-le posli:
Nadzorstvo, ustanavljanje, urejanje in vzdrževanje srednjih kmetijskih šol; vrhovno nadzorstvo nad nižjimi kmetijskimi šolami, tečaji in pod. ter odločanje o učnem načrtu na šolah, uporabi učnih knjig, dolžnostih našla vniškega osebja ter odobravanje izključitev iz srednjih kmetijskih šol za vselej.
V področje odseka za kmetijsko organizacijo spadajo ti-le posli:
Ustvarjanje občili ugodnih pogojev za ustanavljanje in razvoj kmetijskih organizacij vseh oblik; vrhovno nadzorstvo nad kmetijskimi organizacijami vseh oblik (kmetijske zadruge in njihove zveze, kmetijske družbe, naprave, kmetijski kredit in kmetijska zavarovanja in pocl.).
V področje odseka z a k m e t i j s k o statistiko spadajo ti-le posli:
Kmetijska statistika za vso državo po podatkih, ki se zbirajo pri kraljevskih banskih upravah.
V področje odseka za kmetijsko-trgovinsko politiko spadajo ti-le posli:
Skrb za ustvarjanje čim ugodnejših občih pogojev za povečanje, izboljševanje in počenjanje kmetijske proizvodnje, prilagajanje davčne, carinske, prometne in trgovinske politike za dosego tega namena v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi ter sodelovanje pri sklepanju trgovinskih pogodb in konvencij.
Člen 6.
Oddelek za agrarno reformo in agrarno-pravne posle.
Naziv odsekov oddelka za agrarno reformo in agrarno-pravne posle je naslednji:
1. Odsek za severne krajine;
2. odsek za južne krajine in
3. finančni odsek.
V področje odseka za severne krajine spadajo ti-le posli:
Izdelovanje načrtov za izvedbo obče kolonizacije v severnih krajinah, po katerih se pridrže površine, s katerimi razpolaga banska uprava, in one, s katerimi razpolaga neposredno ministrstvo za poljedelstvo; vrhovno nadzorstvo nad kolonizacijo in dodeljevanjem zemlje krajevnim prebivalcem, ki jo vrši ban v območju svoje banovine; reševanje prošenj dobrovoljeev, beguncev, optantov in kolonistov iz drugih banovin za dodelitev zemlje; vrhovno nadzorstvo nad obstoječimi kolonijami, in zlasti razvidnost o naseljenih in nenaseljenih dobrovoljcih v vsej državi in vrhovno nadzorstvo nad njih kolonijami v gospodarskem in občem kulturnem pogledu; izdajanje dokončnih odločb o določanju in izločanju zemljišč veleposestev in odobravanje odsvojitev in obremenitev zemljišč veleposestev. Pogodbe o fakultativnem odkupovanju že določenih agrarnih interesentov (glej pravilnik o fakultativnem odkupovanju agrarnega zemljišča štev. 34601/25 z dne 6. oktobra 1025., čl. 1., toč. 1-) odohruje banska uprava; dalje reševanje pritožb
predmetih notranje kolonizacije v Bostii in Hercegovini in po pritožbah o gorskih pašnikih in agrarno-pravui posli, kolikor jih v poslednji stopnji ne rešujejo banske uprave.
V področje odseka za južne krajine spadajo ti-le posli:
Izdelovanje načrta za izvajanje splošne kolonizacije; odločanje o vseh vprašanjih kolonizacije, ki so po zakonu o naseljevanju novih južnih krajin pridržana za pristojnost ministrstva; vrhovno nadzorstvo nad kolonizacijo domorodcev in dodeljevanjem zemlje krajevnim prebivalcem, ki ga vrši ban v območju svoje banovine; ustvarjanje ugodnih pogojev za naseljevanje in kulturno ter ekonomsko povzdigo agrarnih interesentov (kolonistov, do-brovoljcev in domorodcev); izvajanje osnovnih načel agrarne reforme glede nakupovanja zasebnih zemljišč in dokuučno odločanje o kupoprodajah takih zemljišč; vrhovno nadzorstvo nad kolonizacijo, ki se vrši z odkupom zasebnega zemljišča; podpiranje z materialnimi in drugimi sredstvi združenj, naseljencev in drugih agrarnih interesentov in njih zvez sporazumno z banskimi upravami in vrhovno nadzorstvo nad njih poslovanjem; vrhovno nadzorstvo nad pravilnim izdajanjem potrdil, ki jih izdajajo pristojna obča upravna oblastva po členu 4. pravilnika za izvrševanje zakona o izdajanju tapij, in agraruo-pravni posli, kolikor jih v poslednji stopnji ne rešujejo banske uprave.
V področje finančnega odseka spadajo ti-le posli:
Nadzorstvo nad odmerjanjem in zbiranjem zakupnine, odškodnin za oranje in seme in poplavnih prispevkov za zemljišča veleposestev, oddanih v začasen zakup, ter vknjiževanje dohodkov; izdelovanje rešitev za izplačevanje začasne rente posestnikom čivčijskili posestev v južnih krajinah; obdelovanje in pobiranje 10% prispevka od odsvojitev zemljišč veleposestev, dovoljenih po banskih upravah; upravljanje kolonizacijskega fonda in izdelovanje rešitev za uporabljanje tega fonda; izdelovanje rešitev za brezplačno prevažanje kolonistov in razvidnost o izdajanju bonov podrejenih oblastev ter izdajanje bonov za brezplačen prevoz v onih primerih, kjer je to pridržano za pristojnost ministrstva; razvidnost o brezobrestnih posojilih, dovoljenih zvezam agrarnih zajednic, vknjiževanje izplačil in povračil teh posojil ter vsi posli agrarnega zadružništva s kartoteko — agrarno statistiko, kolikor spadajo ti posli po posebnih zakonskih predpisih v pristojnost ministrstva.
Člen 7.
Ta uredba stopi vpeljavo od dne razglasitve v »•Službenih novdnah .
Beograd, dne 25. novembra 1930.; št. 67454/1.
Minister za poljedelstvo:
Dr. St. Šil»cnik s. r.
Soglašam s prednjo uredbo ministra za poljedelstvo fu jo odobrujein.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega .Veličanstva kralja, divizijski general P, živkovič s .r.
257.
Dopolnitev pravilnika
za izvrševanje zakona o vinu z dne 24. julija 1930., št. 43.540/11, razglašenega v »Službenih novinah« štev. 184 z dne 14. avgusta 1930.*
V soglasju z ministrom za finance pod štev. 89951/111 z dne 5. decembra 1930. in ministrom pravde pod štev. 116502 z dne 16. decembra 1930., je minister za poljedelstvo pod štev. 69048/11 z dne 4. decembra 1930. odločil, da se sprejmo v »Pravilnik za izvrševanje zakona o vinu« naslednje dopolnitve:
a) Da se v odstavku 1. čl. 34. poslednje besede, ki se glase: »koliko grozdja je natrgal in predelal v vino« nadomestijo s tem: »koliko grozdja je natrgal in kolilko je od tega dobil mošta odnosno vina, koliko pa tropin in v kateri namen in do katerega časa bo izkoriščal tropine«.
b)Da pride za tako dopolnjenim 1. odstavkom 61. 34. nrv odstavek, ki se glasi:
»Če vinogradnik grozdja ne predela sam v vino, marveč ga prodaja drugim osebam, mora predložiti pristojnemu občinskemu oblastvu namesto prednje prijave prijavo z označbo: koliko je grozdja natrgal in komu ga je prodal; kupec tega grozdja pa, če ga kupuje za predelavo v mošt in vino za prodajo, je dolžan s svoje strani, da predloži občinskemu oblastvu v kraju, kjer namerava vršiti to predelavo, prijavo: od koga in koliko grozdja je kupil ter koliko je od tega dobil vina in tropin in v kateri namen ter do kdaj porabi dobljene tropine.«
c) Da se v naslednjem odstavku člena 34. pravilnika za besedo »zadrug doda: »ki predela vajo grozdje svojih članov v vino in«.
. č) Da se v členu 37. pravilnika namesto besed: »kontrolnemu oblastvu po zakonu o vinu«, vstavi: »občinskemu oblastvu« in namesto besed: »teh organov«, vstavi kontrolnih organov po zakonu o vinu«.
d) Da se členu 38. pravilnika doda naslednje:
»Vsi oni pa, ki hran . > v istem lokalu poleg mošta in vina radi prodaje na drobno in na debelo tudi druge proizvode, ki so podvrženi zakonu o vinu ali niso, morajo vse te proizvode označiti z njihovimi nazivi.
Vse te ali druge označbe, katere odrejata zakrni o vinu in pravilnik za njegovo izvrševanje, se morajo izvršiti sredi dna in na oni strani soda, kjer je ta označba oT> vstopu v lokal najbolj vidna, s čitljivimi črkami ali številkami, neposredno na sodu samem, v katerem se dotični proizvod hrani, in sicer iz take zmesi, da se ta označba ne more odstraniti z navadnim brisanjem, marveč da se mora ostrgati ali z drugo zmesjo premazati ter uničiti.«
Ta dopolnitev dobi obvezno moč od dne razglasitve v »Službenih novinah«.
Iz ministrstva za poljedelstvo, dne 4. decembr a 1930.; štev. 69048/11.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
31.	decembra 1930., štev. 301/CV1/651. — Pravilnik za izvrševanje zakona o vinu glej »Službeni lisk št 12Q/2Q
u l mi.
Banove uredbe.
258.
VIII.	No. 3645/1.
Lazglas
o II. izdaji »Hotelskega vodnika«.
V smislu razpisa ministrstva trgovine in industrije, trgovinski oddelek, z dne 26. maja 1931., II. Br. 1368/u, obveščam, da bo društvo »Putnik« d. d. izdalo II. izdajo »Hotelskega vodnika« na osnovi podatkov, ki jih je dobilo od hotelirjev.
Ta »vodnik« bo veljal do 1. aprila 1932. Na prvi strani ga bo overovil odsek za turizem ministrstva trgovine in industrije po zaključku medministrske konference z dne 12. III. t. 1.
Ta overovitev bo natisnjena v francoščini, nemščini in angleščini v naslednjem besedilu:
»Na podlagi odloka ministrstva trgovine in induslrije,
II.	Br. 33923/T-24, z dne 12. novembra 1930., so cene navedenih hotelov in penzionov, kolikor so navedene v »vodniku«, pregledane.
Te cene so ustanovljene po izjavah obrtnikov samih in radi tega obvezne za ves čas, ko je v veljavi ta »vodnik«, t. j. do 1. aprila 1932.
Oni hoteli in penzioni, ki bodo kršili ustanovljene cene, označene v tem »vodniku«, ali ki dokazanih nedo-statkov ne bodo popravili, se v izdajo za 1. 1932. ne bodo več sprejeli.
V hotelih in penzionih, navedenih v »vodniku«, morajo biti na razpolago posebne knjige za pritožbe, katerih število listov mora biti potrjeno po obči upravni oblasti
I.	stopnje.
Na jedilnih listih mora stati opomba, da se gostje radi slabe postrežbe ali slično lahko pritožijo pri lastniku ali poslovodji.
Ta »Hotelski vodnik« se daje obiskovalcem kraljevine Jugoslavije na razpolago, da ob morebitnih nedostatkik ali prekršitvi označenih cen predlože pritožbe najbližji policijski oblasti, zdraviliški ali letoviški komisiji ali kateri »Putnikovih« poslovalnic, ki so dolžne, da svoje pritožbe predlože pristojni oblasti.«
Spričo tega se
odreja
političnim upravnim oblastem I. stopnje, da nadzirajo, ali se hotelirji drže označenih cen in ali je v hotelih gostom na razpolago paginirana knjiga za nritožbo, potrjena od pristojn oblasti, in da bo na jedilnih listih, ki so na razpel označena zgornja pripomoa o pravici do ' >,v’ ■»,
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 5. julija 1931.
259.
V.	No. 1548/1.
Razglas
o ukinitvi mostnine v Sevnici.
Na podstavi § 34. zakona o nedržavnih cestah ukinjam
z dnem 31. decembra 1931. pobiranje mostnine na banovinskem mostu v Sevnici, ki je bila dovoljena z odlokom
velikega župana ljubljanske oblasti U. br. 10.172 z dne 19. junija 1928. in razglašena v Uradnem listu št. 61. iz leta 1928.
V L j u b 1 j a n i, dne 1. julija 1931.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer g. r.
260.
I. No. 4618/14.
Objava
o prenosu sedeža kletarskega nadzornika za Dravsko banovino.
Gospod minister za poljedelstvo je postavil z odlokom z dne 19. februarja 1931., štev. 10968/2 g. Žmavca Andreja, upokojenega ravnatelja vinarske in sadjarske šole v Mariboru, za vršilca dolžnosti kletarskega nadzornika v Dravski banovini.
Na podlagi § 45. pravilnika za izvrševanje zakona o vinu se je odredil vršilcu dolžnosti kletarskega nadzornika sedež pri kmetijskem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Spričo dejstva, da je imel prejšnji vršilec dolžnosti kletarskega nadzornika svoj sedež v Mariboru, se gornje razglaša s pripombo, da se je obračati v vseh zadevah, ki se tičejo kontrole vina in so urejene z zakonom o vinu, odnosno s pravilnikom za izvrševanje zakona o vinu ter drugimi odnosnimi predpisi, na kmetijski oddelek kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravske hauoviue v Ljubljani,
dne 11. julija 1931.
261.
Objave glede pobiranja občinske trošarine v letu 1931.
Objava.
Občina Zagorje ob Savi, srez Litija, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 9423/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 25'—,
c) od 100 1 piva Din 25-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine V Ljubljani,
dne 29. junija 1931.
II. No. 9423/1.
Za bana — pomočnik: Pirkmajer s. r.
Objava.
Občina Novo mesto, sreza novomeškega, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 171/2 ter odloka ministrstva financ z dne 5. junija 1931., br. 10673, nastopne občinske davščine:
1. 65% (šestdesetpet odstotno) občinsko doklado k vsem v občini predpisanim neposrednim davkom;
2. občinske trošarine od opojnih pijač:
a) od 100 1 vina Din 100—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50'—,
c) od 100 1 sadnega mošta Din 50—, č) od 100 1 piva Din 50—,
d) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10’—.
3. občinske trošarine od mesa:
a) od goveda nad 1 letom Din 25’—,
b) od goveda pod 1 letom Din 15’—,
c) od prašičev Din 16—, č) od drobnice Din 5’—.
4. gostaščino v višini 5% od uradno ugotovljene bruto najemnine.
5. občinsko davščino od prenočevanja tujcev v višini Din 2 50 od postelje.
6. občinsko davščino na table, izveske in izložbena okna po pravilniku, odobrenem z odlokom ministrstva financ t dne 5. junija 1931., br. 10673.
7. 10% vodovodno naklado po naredbi velikega župana ljubljanske oblasti z dne 18. februarja 1926, »Uradni list št. 18.<
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 29. junija 1931.
II.	No. 171/2.
Za bana — pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
262.
Izpremembe
v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v področju Dravske banovine.
A.	Državni uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 4. julija 1931., I. No. 5278/2, je premeščen Batištuta Josip, podnadzornik policijskih agentov I. razreda IX. položajne skupine pri pred-stojništvu mestne policije v Celju, k sreskemu načelstvu v Celju.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 4. julija 1931., I. 5277/2, je premeščen BradačRudolt', podnadzornik policijskih agentov I. razreda IX. položajne skupiue pri predstojništvu mestne policije v Celju, k sreskemu načelstvu v Celju.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 4. julija 1931., I. No. 5279/2, je premeščen Čuk Matija, podnadzornik policijskih agentov II. razreda X. položajne skupine pri predstojništvu mestne policije v Celju, k upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 8. julija 1931., I. No. 5280/2, je premeščen Danilo Vinko, upravno pisarniški uradnik IX. položajne skupine pri predstojništvu mestne policije v Celju, k upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 28. maja 1931., I. No. 5468/1, je bil postavljen G o r i u p Jakob, uradniški pripravnik pri sreskem načelstvu v Novem mestu, za arhivskega uradnika v X. položajni skupini s pripadajočimi prejemki na
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske bano-vine v Ljubljani z dne 28. maja 1931., I. No. 5470/1, je bil postavljen Hrga Josip, uradniški pripravnik pri sreskem načelstvu v Šmarju pri Jelšah, za arhivskega uradnika v X. položajni skupini s pripadajočimi prejemki na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 4. julija 1931., I. No. 5283/2, je premeščen Jelen Franc, podnadzornik policijskih agentov II. razreda X. položajne skupine pri predstojništvu mestne policije v Celju, k upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 4. julija 1931., I. No. 5284/2, je premeščen Madon Ivan, podnadzornik policijskih agentov I. razreda IX. položajne skupine pri predstojništvu mestne policije v Celju, k upravi policije v Ljubljani.
Z odlo!:r i kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 28. maja 1931., I. No. 5476/1, je bil postavljen Podkrižnik Martin, uradniški pripravnik pri sreskem načelstvu v Kranju, za arhivskega uradnika v X. položajni skupini s pripadajočimi prejemki na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 4. julija 1931., I. No. 5285/2, je premeščen Seiberl Josip, podnadzornik policijskih agentov II. razreda X. položajne skupine pri predstojništvu mestne policije v Celju, k upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 25. junija 1931., I. No. 6267/, je postavljen inž. Šoberl Adolf za uradniškega pripravnika z mesečno plačo Din 1.650’— pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Mariboru.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 28. maja 1931., 1. No. 5480/1, je bil postavljen Toplak Vinko, uradniški pripravnik .pri kraljevski banski upravi v Ljubljani za arhivskega uradnika v X. položajni skupini s pripadajočimi prejemki na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 4. julija 1931., I. No. 5286/2, je premeščen Vatovec Franc, podnadzornik policijskih agentov II. razreda X. položajne skupine pri predstojništvu mestne policije v Celju, k upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 28. maja 1931., I. No. 5482/1, je bila postavljena Vogel-Banovec Mihaela, uradniška pripravnica pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za arhivsko uradnico v X. položajni skupini s pripadajočimi prejemki na dosedanjem službenem mestu.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 30. junija 1931., I. No. 6417/1, je postavljen policijski stražnik I. razreda Benčič Franc pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega nadstraž-nika v L a skupini zvaničnikov na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 30. junija 1931., I. No. 6418/1, je postavljen policijski stražnik I. razreda Bevc Vid, pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega nadstražnika v I. a skupini zvaničnikov. na dosedanjem službenem
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 30. junija 1931., I. No. 6419/1, je postavljen policijski stražnik I. razreda Doričičlvan, pri predstojništvu mostne policije v Mariboru, za policijskega nadstražnika v I. a skupini zvaničnikov na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 1. julija 1931., I. No. 6573/1, je postavljen Jagodic Viktor za policijskega straž-nika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 1. julija 1931., I. No. 781/2, je postavljen Javoršek Iva n za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 30. junija 1930., 1. No. 6428/1, ji postavljen policijski stražnik I. razreda Obreza Ivan, pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega nadstražnika v I. a skupini zvaničnikov na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 30. junija 1931., I. No. 6429/1, je postavljen policijski stražnik I. razreda P a u š i č Karl, pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, za policijskega nadstražnika v I. a skupini zvaničnikov na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 1. julija 1931., I. No. 777/2, je postavljen Pirc Josip za policijskega stražilika-pri-pravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 30. junija 1931., I. No. 5086/1, je postavljen policijski stražnik II. razreda S e v š e k Franc, pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega stražnika L razreda v I. skupini zvaničnikov na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 1. julija 1931., I. No. 6575/1, je postavljen Š t r u b e 1 j Franc za policijskega stražni-ka-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 30. junija 1931., I. No. 6438/1, je postavljen policijski stražnik I. razreda Vogrič Rudolf, pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega nadstražnika v' I. a skupini zvaničnikov na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 30. junija 1931., I. No. 6440/1, je postavljen policijski stražnik I. razreda Zabukovšek Anton, pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega nadstražnika v I. a skupini zvaničnikov na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 30. junija 1931., I. No. 6439/1, je postavljen policijski stražnik I. razreda Zajec Anton, pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, za policijskega nadstražnika v I. a skupini zvaničnikov na dosedanjem službenem mestu.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 30. junija 1931, I. No. 6272/2, je premeščena na lastno prošnjo Brus Hedvika, banovinska arhivska uradnica X. položajne skupine pri banovinski kmetijski šoli v Št. Juriju ob južni železnici, h kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 13. junija 1931, I. No. 4118/2, je imenovana Grafenauer Bogomila, banovinska uradniška pripravnica pri zdravilišču na Golniku z mesečno plačo Din 1200-—, za banovinsko arhivsko uradnico X. položajne skupine s plačo Din 475’—, položajno doklado Din 200-— in osebno draginjsko doklado dinarjev 750'— mesečno na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 24. junija 1931., I. No. 390/2, je bil postavljen Krašovec Fran, banovinski pogodbeni uradnik pri kraljevski banski upravi Dravske banovine, za banovinskega uradniškega pripravnika z mesečno plačo Din 1400-— na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 24. junija 1931., I. No. 3958/1, je bil postavljen Kudašev Georgi j za banovinskega uradniškega 'pripravnika z mesečno plačo Din 1400— pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 20. junija 1931, I. No. 4230/10, je postavljen Mlinar Anton za banovinskega zvaničnika pri sreskem cestnem odboru v Ptuju v III. položajni skupini s plačo mesečnih Din 440’—.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 24. junija 1931., I. No. 3988/2, je bil postavljen Romih Franjo, policijski stražnik III. razreda - zvaničnik 3. skupine pri upravi policije v Ljubljani, za banovinskega uradniškega pripravnika z mesečno plačo Din 1400-— pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 20. junija 1931, I. No. 4230/8, je postavljen Sagadin Ljudevit za tajnika sreskega cestnega odbora v Ptuju v Vlil. položajni skupini.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 25. junija 1931., I. No. 6266/1, je postavljen inž. Stergaršek Anton za banovinskega pripravnika z mesečno plačo Din 1.650'— pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Mariboru.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 25. junija 1931., I. No. 6071/2, je imenovan Zupančič Niko, banovinski uradniški pripravnik pri javni bolnici v Brežicah z mesečno plačo Din 1250'—, za banovinskega pisarniškega uradnika X. položajne skupine s plačo Din 475'—, položajno doklado Din 200-— in osebno draginjsko doklado II. draginjskega razreda Din 850— mesečno na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 25. junija 1931., I. No. 6297/1, je bila postavljena Pihler Elza, dnevničarka pri banovinski javni hiralnici v Ptuju, za banovinsko zvanični-co z mesečno plačo Din 280-— in osebno draginjsko doklado Din 750-— na dosedanjem službenem mestu.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert y Ljubljani, Tiska in zalaga; Tiskarna »Merkur« s Ljubljani; njen predstavnik; fitmar iVlihžlek s Ljubljani,