Leto XXIV.. St 9$ Lfatflana. srefa tf. aprila HI4. Preis - Cena U- E jpratodnoi Telefoo «L 51-22 M-2S. 51-24 uueracm xldelefc*- dubitata.__ ca J - Telefoo fc. 51-25. 51-26 Podiužnica Nove ateno i Lrabljanska cesta 43 Izkitueac casofnnc a aglaae It balli« is towamto UP) ft. a.. MILaNC Saltini : a Lniblpmskc pokrapoo 1*1 potai» čekovnem a vodu fc. 17.749, a osale krije Ftaliie Servizio Conti. Con Post. No 114118 dan rasen ponedeljka. Uredništvo : ljubljana — Puccinijeva ulica tt. s. Telefon SL 31-22. 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. 142 Terrorkmiber über Reichsgebiet, 25 bei Angriffen gegen mmänisches Gebiet vernieihtet Heftige Sowjetangriffe im Baum von Se was topol nach zähem Bingen gescheitert Ungarische Verbände vernichteten zwis chen Karpathen und Oberem Dnjester 24 Panzer — Südwestlich Kowel boi schewistische Kavalleriedivision eingeschlossen un d vernichtet Fiihrerhaupt quartier, 25. April. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Inn Raum von Sewastopol setzte der Feind auch gestern seine heftigen Angriffe fort. Sie scheiterten nach zähem Ringen an Widerstand unserer Truppen, die von Kampffähren der Kriegsmarine mit guter Wirkung unterstützt wurden. Die Sowjets verloren in Luftkämpfen 32, durch Flakartillerie und Sicherungsfahrzeuge der Kriegsmarine weiter 24 Flugzeuge. Zwischen den Karpathen und dem oberen Dnjestr wehrten deutsche und ungarische Truppen starke feindliche Gegenangriffe ab. Ungarische Verbände vernichteten dort 24 Panzer. Südwestlich Kowel wurde nach mehrta-g'gen harten Kämpfen unter schwierigen Geländeverhältnissen die Masse einer bol-■chewislischen Kavalleriedivision eingeschlossen und vernichtet. Die Sowjets ver-orf® dabei mehrere Tausend Tote und zahlreiche Gefangene. 38 Geschütze sowie -ahlreiche andere Waffen wurden erbeutet Der Unteroffizier Knispel in einer scliwe ->jj Panzerabteilung im Osten sehoss in rfCr Zeit von Juli 1942 bis März 1944 101 Panzer ab. Das Schiachtgeschwader Immelmann liat :h unter Führung seines Kommodore. Ritterkreuzträger Oberstleutnant Step, an ler Ostfront besonders bewährt. Im Laiidekopf von N-'—no wurde ein vorübergehend verloren;.. ogener Stütz- punkt im Gegenangriff rairücfcgwwonneo. An der Nordfront des Brückenkopfes wurde örtliche Angriffe des Feindes abgewiesen. Schlachtflieger griffe» Kraftfafarxeug-Ansammlungen und Nachschublager hinter der Cassino-Front erfolgreich an. Ein Verband schwerer deutscher Kampfflugzeuge bombardierte in der letzten Nacht die Hafenanlagen von Neapel mit guter Wirkung. Nordamerikanische Bomber richteten am gestrigen Tage Angriffe gegen Orte in Rumänien, besonders auf das Stadtgebiet von Bukarest. Deutsche und rumänische Luftverteidigungskräfte vernichteten dabei 25 feindliche Flugzeuge. Bei der Abwehr feindlicher Angriffe anf verschiedene Orte im Raum von München und Friedrichshafen wurden 97 nordamerikanische Flugzeuge zum Absturz gebracht. Britische Bomber führten in der vergangenen Nacht unter Verletzung schweizerischen Hoheitgebietes einen schweren Terrorangriff auf München. Es entstanden Schäden in den Wohnvierteln und Verluste unter der Bevölkerung. Unersetzliche Kulturbauten fielen dem feindlichen Terror zum Opfer. Auch die Städte Karlsruhe und Mannheim waren das Ziel britischer Terrorangriffe. Bei schwierigen Ab-wehrbedingungen wurden 45 britische Bora ber durch unsere Luftveorteidigungskräfte abgeschossen. Schnelle deutsche Kampfflugzeuge griffen EinzeJzieie in Ostengland an. ' <-896 Sestanek Führerfa in Buceja Nadaljuje aktiviranje Italijanskih SEI za ba j — Ramo db rat® za slosego končne zmage Führerjev glavni stan, 25. apr. DNB. Fahrer m Duce sta se sestala dne 22. in . .. aprila. V skupnih razgovorih, ki so bili . duhu starega prijateljstva med Führer-jem in Ducejem, so bili obravnavani politični. vojaški in gospodarski problemi, ki se tičejo obeh držav In njihovih skupnih cüiev. Duce je sporočil Führer ju sklep re-puViikansko-fašistične vlade kot edine zastopnice vsega italijanskega naroda, da nadalje aktivira svoje bojne sile ob strani zaveznikov sil trojnega pakta. Ta sklep je naletel na najtoplejše priznanje in bo nem-*-Jada n čir ko vito podprla prizadevanje Ducejeve vlade. Odločnost tropogodbenih sü, da zmagovito končajo vojno proti boljševikom z Vzhoda in Židom ter plutokratom z zapa-da in da zagotovijo narodom življenje na Tjodlagi novega in pravičnega reda, je na-svoj izraz v tolmačenjih Führerja o r-rToju sil in uporabi vseh sredstev za bo--če odločitve in postavitev cilja za povojni čas. V razgovorih FHhrerja in Duceja, Jd so jim prisostvovali nemški zunanji minister v. Ribbentrop, generalni maršal Keitel in z italijanske strani maršal Graziani in državni tajnik Mazzolini, je bil potrjen neomajni sklep, da nadaljujejo borbo ramo ob rami za dosego končne zmage in za uveljavljenje političnih ciljev, ki jih hočejo doseči os in sile trojne pogodbe. Sestanku Führerja in Duceja sta prisostvovala tudi nemški veleposlanik in pooblaščenec veliko—nemškega Reicha v Italiji Rahn in italijanski veleposlanik v Berlinu Anfuso. • Po sestanku s Fiihrerjem si je ogledal Duce na nekem vojaškem vežbališču tamkaj se nahajajoče italijanske divizije in se prepričal o stanju njih izvežbanosti in opreme. Temu pregledu je prisostvoval tudi maršal Graziani. Italijanske goste sta vodila šef vrhovnega poveljništva oboroženih sil generalni maršal Keitel in poveljnik nadomestne vojske generalni polkovnik Fromm. Izjalovljenje ponomtih Hnsko-sovjetsklh stikov Uradna finska izjava cn&tnfrt, »L spr. Uradna finska Izjava ravL, da so se izjalovili ponovni stiki med •Insko in Sovjetsko zvezo, ki so jih po dklonflnem finskem odgovoru 17. marca ocovno posredovali švedski krogi. Izjava, ìateri je še enkrat opisan potek stikov Sovjetsko zvezo, do katerih je prišlo na švedsko pobudo, pravi, da sta parlament in vlada po točni proučitvi boljševiških pogo-'«v za premirje prišla do spoznanja, da za finsko ne obstoja nikaka možnost pogajanj. Helsinki, 24. apr. Včerajšnji finski listi ae v obširnih komentarjih bavi jo z odklonitvijo sovjetskih mirovnih pogojev. Dnevnik »Hufvudstadsbladet« navaja, da bi sprejetje sovjetskih pogojev büo isto kakor ie bi si položili zanko okoli vratu, Id M jo njeni sovražniki po mili volji lahko .sa -govali. Na te pogoje je finska vlada dala edini in najboljši odgovor v korist 'irskega naroda, namreč jasen: Ne! Finskemu narodu preostaja samo še ena možnost: Enotno in odločno boriti se naprej, da bo lahko finski narod obdržal svoje narodne vrednote in bodočnost. — »Uusi Suomi« ugotavlja, da je sedaj vsem jasno, da so novi pogoji mnogo ostrejši kak« prvotni odklonjeni pogoji. pristop Finske k mednarodni akademiji za državne in upravne vede Berlin, 24. apr. Tudi Finska je sedaj pristopila k mednarodni akademiji za državne in upravne vede. S tem se je znova povečalo delovno področje te znanstvene ustanove, ki ima svoj sedež v Berlinu in ki ji pripada že 12 evropskih držav ter Japonska. Predsednik akademije je dr. Wilhelm Stuckard, državni tajnik nemškega notranjega ministrstva. — Mednarodna akademija je bila ustanovljena dne 9. maja 1942 in ima namen, da še med vojno doseže koncentracijo vseh onih mednarodnih upravnih strokovnjakov, ki streme po času primerni novi ureditvi državnih in upravnopravnih odnosov med narodi, ki naj bo pogoj za novi svet pravičnega reda in splošnega ugleda. Ta cilj zasleduje tudi strokovno glasilo mednarodne akademije »Reich, ljudski red in življenjski prostor«, ki prinaša stalno razprave in pobude številnih evropskih in izvenevrop-skih strokovnjakov o skupnih državnih in upravnih nalogah. Nova židovska špekulacija BerDn, 24. apr. Že več kakor leto dni si belijo severnoameriški židje glavo, na kak način bi utegnili najbolje uporabiti 21 milijard dolarjev zlatih rezerv Zedinjenih držav, ki leže v zakladnicah brez koristi. Menijo, da so sedaj rešili ta problem in prihajajo na dan s tako zvanim novim »svetovnim valutnim načrtom«, ki ga je sedaj objavil eden izmed največjih severnoame-rišJtih finančnih hijen in Rooseveltov finančni minister Morgenthau. V tem načrtu je nameravana ustanovitev mednarodnega valutnega fonda osem milijard dolarjev, ki se naj naslanja na zlati standard in naji bo pozneje s pristopom še drugih držav zvišan na deset milijard dolarjev, katerih dei se bo moral vplačati v zlatu. Vsi ude-ležniki bi prejemali iz tega fonda devize v omejenem obsegu. S tem najnovejšim in najbolj rafiniranim manevrom izkoriščanja, ki predstavlja sploh največjo židovsko kramarsko kupčijo, meni židovska svetovna visoka financa, da bo utegnila na najbolj enostaven način doseči svoj cilj izropanja narodov in zasužnjenje sveta. Mednarodno finančno židovstvo hoče s tem načrtom nadzorovati ne samo vse valute, temveč v primeru vojne predpisovati torti narodom mero njihovega gospodarske- ga delovanja in oskrbovanja z blagom. Potemtakem ne bi bilo več glavno delo, ki ga je narodno-socialistična Nemčija postavila nad zlato in priznala ustvarjalnemu človeku največjo vrednost, temveč zlato, simbol židovskega izkoriščanja. Z izvedbo tega načrta, po katerem bi imeli posamezni narodi samo po višini svoje udeležbe v valutnem fondu dostop k surovinam in živilom sveta, bi bili vsi narodi sveta vkovani v zlate verige in v njih ponižani na delovne sužnje. Svoboda narodov bi bila potem dokončno žrtvovana mamonu zlatu, hkrati pa bi bila zagotovljena denarna diktatura svetovnega židovstva. Da pa ne bo prišlo do tega židovskega izkoriščanja sveta, bo poskrbela nemška vojska in njeni zavezniki s svojo borbo in končno zmago. Vojaške vežbe v Stockholmu Stockholm, 24. apr. Pred prestolonaslednikom in vrhovnim poveljnikom so bili v noči na nedeljo, kakor javlja stockholmski tisk v dolgih poročilih, manevri v švedski prestolnici. Poleg težkega topništva, protiletalskega topništva, izkrcevalnih čolnov Itd. so tudi vežbali z 22 tonskimi oklopniki. Manevrov se je udeležilo 6000 vojakov in domobrancev. Kralj Mihael Bokarefita, 25. apr. Kakor uradno objavljajo, je kralj Mihael v ponedeljek takoj po bombnih napadih obiskal področja mest Bukaredte h» Ploeetija. Nov fumsunsScS kmetijski strahovalmh bombnikov nad Nemčijo, iS pa med napadi na nmmnsko ozemlje mučenih Sevastopolja po žilavi tfwjsjii med Kar» Bukarests, 25. apr. Dosedanji rumunski kmetijski minister Jon Marian je zaradi bolezni odstopil. Na njegovo mesto je bü Imenovan Petre Nemoianu. Svarilo pred kamuffiranimi eksplozivnimi prediti Bukarešta, 24. apr. Z neko uradno objavo se prebivalstvo svari pred nalivnimi peresi, urami, otroškimi igračami in sličnimi predmeti, ki jih sovražni letalci mečejo na romunsko ozemlje in so napolnjeni z eksplozivno snovjo. židje za mestni sovjet v čerraovicah Bukarešta, 25. apr. Kakor javljajo iz černovic, je imel židovski svet starešin izredno sejo, na kateri se je bavil s položajem, ki je nastal po boljševiški zasedbi mesta Kot predsednik sveta starešin je višji rabin Rosenbaum javil mestnemu sovjetu, da je židovska občina sklenila podpirati z vsemi močmi sovjete. Hkrati je svet starešin poslal udanostno brzojavko Stalinu. B^rBniCki fisti o «mednarodni delavski konferenci44 Berlin, 22. apr. Berlinski listi se bavijo z bodočimi »mednarodnimi delavskimi konferencami« ter odkrivajo nesporazum mied napovedanimi socialnimi ukrepi z dejanskim socialnim položajem, V resnici gre, kakor ugotavlja »Völkischer Beobachter« za kapitalističen agitacijskj manever, ki so ga morali pričeti zaradi krize zbujajočih poostritev socialnih problemov v Angliji in Zedinjenih državah. Beve-ridgejev načrt računa, da bodo milijoni po vojni brez posla, medtem ko v Zedinjenih državah menijo, da bo brezposelnih po vojni 12 do 15 milijonov. Kjer pa so doslej sovražnikovi načrti bil izvedeni, so pokazali potez« izkoriščanja in so brezobzirno posegli v narodno gospodarstvo večine dežel. Tako je n. pr. prehranjevalna konferenca v Hotsprings-u priporočala vsesvetovno razdelitev kmetijskega dela v tem smislu, da 'bi bilo Evropi prepovedano gojiti žito. s čemer bi bila dana možnost newyorskim Židom, ki trgujejo z žitom, delati izvrstne kupčije in narodom starega sveta režat: kruh po svoji volji tMje se šarijo tudi v Alžiru Ženeva, 25. apr. Osredni odbor »Lige za človeške pravice« v Alžiru smatra, da še vedno ne napreduje dovolj hitro zopetna vključitev Zidov v upravno in gospodarsko življenje ter vrnitev zaplenjenega premoženja. Zato je sedaj dostavil alžirskemu odboru sklep, v katerem se de Gaulle in njegovi sodelavci naprošajo, da nekoliko bolj pospešijo zopetno obnovo židovskih pravic. V francoskem Maroku vlada veliko ogorčenje, ker je prebivalstvo Mellaha, ki ie čisto židovsko mesto, dobilo v zadnjih tednih posebne dodelitve najfinejše pšenične moke, medtem ko se mora francosko in muslimansko prebivalstvo zadovoljiti z zelo slabim kruhom. Algectras, 25. ap. »Gangstretvu na alžirskih ulicah je treba napraviti konec«, zahteva de-golistični lisit »La Quatrieme Republique«. List vprašuje, ali je prihod Američanov v severno Afriko hzvei pri gotovih ljudeh obžalovanja vredno vnemo za posnemanjem. Vsekakor bo Alžir kmalu prekosil Chicago. Kakor dokazujejo poročila v listih, ne mine niti dan, da bi ne bil kdo napaden, izropan in celo oropan obleke, ki jo ima na sebi List pripisuje to dejstvo prevelik", zaposlenosti policije & straženjem javnih naprav. Sramotne razmere v severni ASiiJd Vichy, 22. apr. »Severnoafriški Francozi in Arabci so že zdavno spoznali, da bosta Francija in njen imperij zgolj tedaj lahko živela, če bo uresničeno francosko sodelovanje z novo Evropo«, je izjavil francoski industrijec Morrand. ki se je iz severne Afrike vrnil preko Španije. Morrand je prebil 16 mesecev v severni Afriki Izjavil je, da vojaki v severni Afriki po večini pijančujeio in se rxvnp-šajo kot osvojevalci, ne pa kot osvoboditelji. O Američanih v Maroku Da je sploh bolje, da se ne govori Posebno pogosti so primeri posiljevanja žensk. Zdravi elementi prebivalstva, ki so ostali zvesti maršalu Petainu, so zaradi teh razmer globoko razočarani in pobiti. Londznska luka omrtvičena Ženeva. 24. apr. Angleški list za plovbo »Fair Plav« piše, da je londonska luka zaradi hudih nemških letalskih napadov izgubila mnogo svoje prejšnje vrednosti. Že v 1.1940/41 so bili prisiljeni usmerit večji del ladijskega prometa preko drugih luk dasi ni ob angleški zapadni obali nobene luke. ki bi bila primerna za večji lacfjski promet. Ta preusmeritev je imela istočasno za posledico preselitev londonskih pristaniških delavcev in odvoz pristaniških naprav. Zato je londonska Inka danes zelo nepopolna Trajalo bo še dolgo, da bo zopet pridobila svoj stari sloves. Najstarejša španska žena Granada. 24. apr Kraj Almunecor v bližini Granade namerava z državno podporo uradno počastiti naj&tarejšo ženo Španije, ki prebiva v tem kraju. Gre za kmetico Dolores Feroan-dez Genzalez. ki je že dosegla 110 leto ter ima skupno 152 potomcev, otrok, vndeov. pra-vnukov in prapravnukov. Starka je še krepka in se spominja tudi posebnih dogodkov t svojem življenju prav podrobno. Skoraj vse svoje življenje je preživela v Almuoecaru. bort* izjalovljeni — pati In zgornjim Onjestron 24 zapadno od Kovelja obkoljena in müdena boljseviska divizija Friedrichs hafna je büo sestreljenih 97 severnoameriških letal. Angleški bombniki so Izvedli v pretekli noči ob prekršitvi švicarske nevtralnosti težak strahovalni napad na Monakovo. Povzročena je bila škoda v stanovanjskih okrajih in Izgube med prebivalstvom. Nenadomestljive kulturne zgradbe so postale žrtev sovražnikovega strahovanja. Tudi mesti Karlsruhe in Mannheim sta bili cilj angleških strahovalnih napadov. V težkih obrambnih okoliščinah so naše sile letalske obrambe sestrelile 45 angleških bombnikov. Nemška brza bojna letala so napadla posamezne cilje v vzhodni Angliji. Rumunsko vojno pofro&fc> Bukarešta, 24. apr. Vrhovno poveljništvo romunske vojske je objavilo 23. aprila naslednje poročilo: Na področju pri Sevastopolju in ob spodnjem Dnjestru so boji le krajevnega značaja V srednji Besarabiji in na moldav-skem bojišču je le skromno delovanje zaščitnih čet. Bukarešta, 25. apr. Vrhovno poveljništvo rumunske vojske je objavilo 24. aprila: Tudi včeraj so junaške nemško-rumun-ske čete odbile srdite sovjetske napade na predmostje Sevastopolja. Sovražnik je imel velike izgube; med drugim je izgubil 27 letal in 57 oklopnikov. Ob spodnjem Dnjestru. v srednji Besarabiji in na moldavski fronti je bilo ojačeno izvidniško delovanje. V teku dneva Je angloameriško letalstvo bombardiralo prestolnico in mesto Ploestl ter povzročilo škodo in Izgube med prebivalstvom. Sestreljena so bila številna sovražnikova letala. Finsko vojno poročilo Helsinki, 25. apr. Vojno poročilo z dne 25. aprila se glasi: Na suhozemskih bojiščih izvidniško dei»-vanje. Fikhrerjev glavni stan, 25. apr. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sU objavlja: Ns področju Sevastopolja je sovražnik tudi včeraj nadaljeval svoje silovite napade. Po žilavem boja so se ti napadi izjalovili ob odpora naših čet, ki so jih bojni brodovi vojne mornarice z dobrim učinkom podpirali. V letalskih bojih je bilo sestreljenih 33 sovjetskih letal, protiletalsko topništvo in zaščitne ladje vojne mornarice pa so uničile nadaljnjih 24 letal. Med Karpati In zgornjim Dnjestrom so odbile nemške in madžarske čete močne sovražnikove protinapade. Madžarski oddelki so tamkaj uničili 24 oklopnikov. Južnozapadno od Kovelja je bila po večdnevnih hodih bojih in na težkem ozemlja obkoljena glavnina neke boljševlške konjeniške divizije ter uničena. Sovjetske čete so Izgubile več tisoč padlih in številne ujetnike. Zaplenjenih je bilo S8 topov ln številno drugo orožje. Podčastnik Knispel v nekem težkem oklopniškem oddelku na vzhodu je od julija 1942 do marca 1944 uničil 101 oklopnlk. Bojna Jata Immelmann se Je pod poveljstvom svojega komodora nosilca viteškega križca podpolkovnika Stepa posebno odlikovala na vzhodnem bojišču. Na nettunskem predmostju je bilo s protinapadom zopet osvojeno začasno Izgubljeno oporlSče. Na vzhodnem bojišču predmostja so bili odhiti krajevni sovražnikovi napadi. Bojni letalci so uspeSno napadli zbirališča motornih vozil in oskrbovalna skladišča za cassln«kini bojiščem. Oddelek težkih nemških bojnih letal je v pretekli noči bombardiral pristaniške naprave Neaplja z dobrim uspehom. Severnoameriški bombniki so napadli včeraj kraje v Rumunijl, predvsem mestno področje Bukarešte. Pri tem so nemške ln romunske sl?e letalske obrambe uničile 25 sovražnikovih letal. Pri odbrambi sovražnikovih napadov na razne kraje na področju Monakova in Ušesna nemška obramba pri Sevastepoifis Novo napredovanje protinapada na področju vzhodno od Stanislavova Berftn. 24. apr. Po končani razmestitvi cet so boljševiki znova napadli v nedeljo zjutraj severno od reke Čorne in Severnega zaiiva sevemovzhodno od Sevastopolja. Močne sile pešcev in oklopnikov so usmerili v več na-skakovalnih kijev. Neprestani preb'jaini poizkusi, ki so jih podpirala številna bojna letala, so se izjalovili cb žilavem odporu nemških hrabro se borečih čet. Grenadirji so razbili sovražnikove strelske polke z osredotočenim ognjem Se pred glavno bojno črto, petem pa so napadli skupno z oklopniškim. lovci predirajoče oklopnike, ki 60 jih 28 uničili in 6 onesposobili za vožnjo. Po zlomu prvega napada je devedel sovražnik nadaljnje sile. Ti oddelki, ki so popoldne napadali na so Mi prav tako še pred ovirami odbiti z obrambnim ognjem. Le na enem mestu so dosegle sovjetske čete neznaten vdor. ki pa te bil takoj zapahnjen. Bdjševtfke izgube moštva in orožja so bile izredno visoke. Letalstvo jc razbremenilo oddelke vojske s sestrelitvijo 27 sovražnikovih letal. Ob spodnjem Dnjestru kakor med Dnjestrom in Siretulcm ie bilo m''rno. Sovražnik dovaža tukaj še vedno nove sile. katerih dohod predvsem na področju severno in severnozapadno od Jasija motijo močni napadi nemških bojnih letal. Ob Moldavi, desnem pritoku Siretula, so poizkušale sovjetske čete doseč' dostop v neko gozdnn področje. Rumunske čete so vrgle sovražnika s protinapadi nazaj preti vzhodu ter zasedle prvotne postojanke. Večjega pomena, kakor so sedanji bofi v Besarabiji in v Bukovini, so obsežni napadalni uspehi nemških in madžarskih čet na področ ju vzhodno od Stanislavova. Madžari prodirajoči iz Delatina ob Karpatih, so dosegli na meji med Galicijo in Bukovino ležeče mesto Kuty ter se približali severno od njega za nekaj kilometrov cestnemu in železniškemu središču Kolonie ji. Tudi nem&e čete, ki so prodirale od severa na južnem bregu Dnjestra, so dospele dalje ter zavzele kraj Bortniki, ki ga je prej močno bombardiralo letalstvo. Bortniki so bili središče sovražnikovega odpora, vendar ao nemške čete obdržale ta kraj proti vsem sovražnikovim protinapadom. V srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča je prišlo — če se izvzamejo čistilne akcije proti bcljševišdm tolpam zapadno od Vitebska — le južnozapadno od Narve do večjih bojev. Boljševiki 6q poizkušali osvoji« nazaj oeemlje ki so ga v zadnjih dnth izgubili nemške čete pa niso prepustile niti petfi zetr\-e Na visokem severu so dosegli nemški letalci, ki so nameščeni ob Ledenem morju pr Vardee, nov uspeh. Sestrel-ìi 90 pri obrambi bdjševi-škega letalskega napada proti neki nemški spremljavi 37 sovražnikovih letal ob 'zgubi enega lastnega letala, zaščitne ladje vojne mornarice pa so z zadetki protiletalskega topništva sestrelile 3 nadaljnje sovjetske bombnike. Ladje spremljave so ostale nepoškodovane. Z južnoitalijanskega bojišča Berlin. 24. apr. V zadnjih dneh so se boji na italijanskem boj:šču omejili na izvidniska in naskakovalna podjetja. Ob Jadranu «o Nemci pognali v zrak v oporišče zgrajeno hišo. v kateri je bilo 20 Britancev in ki je in.ela na strehi topniško opazovalnico. Neka druga naskakovalna četa je un'èila v :stem odseku 4 oklopnike. ki so bili zakopani v zemljo in so služili zaščiti tega pasu. Neki pionirski podčastnik je z izvdniško akcijo ugotovil postojanke več sovražnikovih strojniških gnezd, ki so bila nato v prihodnji noči uničena. Tudi sovražnik je izvedel številne izvidni-ske sunke Večje podjetje je podvzd v petek na nettunskem predmestju, kjer je po močnem ognju granat napadel neko nemäko oporišče ob severnem robu gozda Valliceili grandi. Napad se je ponesrečil. S takojšnjim proti-sunkom so ga Nemci v ogorčenih bližinskih bojih odbili Enake fee ie ponesrečil močnej? sovražnfleov sunek na nemšle postojanke pr Caranu. Razen teh izvidnikih in naskakovalnih bojev sc je nadaljevalo na vseh odsekih topniško delovanje Nemci so uspešno otetreljevali sovražnikove topniške postojanke in oskrbovalne kolone. Protiletalsko topništvo je uničilo neko sovražnikovo skladišče goriva, medtem ko so daljnostrelne baterije z dobrim uspehom obstreljevale mestno in pristaniško področje v Anziju in Nettunu. Berlin. 24 apr. Na južnoitalijanskem bojišču je prišlo včeraj do živahnega obojestranskega izvidni 'kega m naskakovalnega delovanja, pri katerem «o ;meii AngkvAmeričani znova občutne izgube. Pn kraju Villa Grande so vdrii nemški grenadirji v neko moino zasedeno ovMUHÙkewo OpOBSDC, ki so ji vi» Pri Orsegni je neka naskakovalna skupina prišla za nasprotnikove črte in mu zaplen'la 2000 metrov telefonskega kabla. Vzhodno od Orso-gne je neki oddelek zajel 20 nasprotnikov. Na nettunskem predmestju je sovražnik napadel nemško oporišče v gozdu pri Valliceli«. Grenadirji so ga odbili. V odseku Biada retto «o zavrnili Nemci več sovražnikovih oddelkov kj so napadali a podporo tankov, ter so preprečili dva nadaljnja sunka pri Podgori cb Mussolkiijevem prekopu. Neki nemški oddelek je uničil cn sovražnikov oklopnik in neko n»-nieijsko skladišče. Nemško topništvo je v noči na 23. t m. skupno s težkim pehotnim orožjem in protiletalskim topništvom obstreljevalo sovražnikove oskrbovalne zveze, skladišča in topniško postojanka Na Floridi odklanjajo ranjence z bofišč Stockholm. 24. apr Kakor javlja »New Republic«, je severnoameriško vojno ministrstvo prevzelo lan septembra v luksuznem zdravilišču Palm Beach na Flor;d Breakerjer hotel, da bi ga uporabljalo za ranjence. Za obnovo je b:lc izdanih 300.000 dolarjev m W lahko stanovalo v hotelu 800 ran jencev, generalni poročnik Somerwell pa je seda< vrnil hotel lastnikom ne da bi prej vprašal vodilnega zdravnika. Ranjence bodo sedaj namesto v ta hotd spravili \ neko taborišče v Indiani. Po v**m videzu, izjavlja severnoameriški Hat, je nekaj bogatih prebivalcev v Pdm Besctiu protestiralo, da bi ranjeni vojaki kv*> rft sliko zdravilišča. Generai Somerwell «e ja wtionü ta» željam ia je zapri boiaiànca NemSki vojaki v službi evropske kulture Reševanje nenadomestljivih kaltarmh vrednot na nettnnskem predmostju Dopis vojnega poroéendet Knrta rc...f 24. apr. Pomladansko sonce tipi je polagoma s svojima zlatimd žarki po zelem deželi. Bela jadra malih čolnov na Albanskem jezeru ob vznožju Monte Cava se bočijo ▼ lahnem vetru, pisani cvetni lističa se veselo poigravajo v zraku. v umirajočih mestecih ob pobočju Albanskih gora pa je začasno zavladal mär. Sovražnikovo topništvo je pustilo ruševine in poizkuša uničiti nemško oskrbo na glavnih prometnih zvezah. Pravljična Di-janàma gora starih, z nekdaj tako veselim in idiličnim mestom Velletri; kot simbolom vztrajanja v pasu uničenja in razdejanja, se kljubovalno dviga v rumeni so-parici Campagne ter gleda na deželo, ki je označena s krvavimi znaki materijal-ne bitke. Pota in steze, ki so bile nedavno še zablatene, so sedaj zopet suhe, ob stenah globokih prepadov cveto številne zrtanilke pomladi in v polju čakajo lične kmečke hiše na pridne roke poljedelcev. Teh pa letos ne bo, ker je divja in neusmiljena vojna razaraia tla z jeklom in železom «a izpremenila rae&ioč cvetoče vrtove v polja smrti. Čeprav sedaj na predmostju ni večjih bojev, ki bi zbujali svetovno pozornost, ter zamira bojni hrup že med vinorodnimi goricami in pod srebrno streho oljčnih gajev, se vendar tudi tu bij eòo borbe za vsak meter zemlje Podnevi so premikanja zelo nevarna in šele v zaščiti noči se spopadajo nemške izvidniške in naskakovalne certe s previdno tipajočim in prežečim sovražnikom. Pred nekaj tedni je sovražnik napadal s svojimi udarnimi brigadami še proti Vii Appiji ter je poskušal, da bi iztrgal Nemcem ta življenjski živec, a medtem so ga potimi!i daleč nazaj od njegovih ciljev. Tokrat so büi uničeni in požgani številni krati ter so se izgubile tudi neštete kulturne vrednote. Šele v kasnejšem času bo mogoče presoditi ves ogromni obseg angkxamertékega kulturnega barbarstva, vendar se ie danes lahko ugotovi, da ao se nemäfai vojaki v dneh sovražnikovih napadov zavzeli za nenadomestljive kulturne vrednote, ki so jih spravili na varno pred nadaljnjimi bombnimi poškodbami ter jih zaščitili pred ropaj očim prebivalstvom, da so jih sedaj vrnili upravičenim lastnikom. V Cassimi so Nemci rešili eno izmed največjih svetovnih knjižnic, pa tudi na nettunskem predmostju so nemški vojaki izvršili pomembno kulturno delo. Pripadniki neke čete so v palači Ci-netfci v Velletrih, ki je Skoraj popolnoma porušena, odkrili knjižnico, ki je imela kakih 3000 do 4000 zvezkov. Prii natančnejši preiskavi so ugotovili, da gre za važno knjižno zbirko velike vrednosti, ki je nastala v teku stoletij. Obsega predvsem francoske, latinske, italijanefkte m angleške klasike, številna zgodovinska dela m naravoslovne knjige v raznih je»-kih. Poleg tega so v njej ljubiteljski tieki, krasna dela zgodovinske in _ pokrajinske vsebine in končno nekatere listine od 16. stoletja dalje Ker predstavlja knjižnica nenadomestljivo vrednost, jo .le nemško poveljništvo sklenilo zaščititi. S pomočjo drugih nemških oblasti so jo sedaj pravili v Rim in jo izročili lastnici princesi Ometti. Dočim potujejo po južni Italiji prosktle kulturne komisije iz Washingtona in Londona in sistematsko ropajo Po deželii glavne znake slavne preteklosti, si nemški vojak prav posebno prizadeva, da bi tudi v često najtežjih okoliščinah rešil kulturne vrednote pred uničenjem ter jih zopet vrnil njihovim upravičenim lastnikom. Tega dejstva ne more nihče iz-pregledati. Še važnejša pa jé~za Nemce zavest, da rešujejo iz razvalin dragocene zaklade in jih kot dokumente svojega boja spravljajo v službi evropske kulture na varno. NemSuHhrvatska m®dm povezanost Berlin, 24. apr. Poveljnik hrvaške vojske generalni poročnik Canič je imel po hrvatskem radiju govor, v katerem je najprej pohvalil junaštvo, vztrajnost in zvestobo hrvatskih vojakov, na katere gleda ves hrvatski narod »Treba je obraniti končno pribor j eno svobodno in neodvisno hrvatsko državo, ki je naštela z največjimi žrtvami hrvatskih rodoljubov. Dolžni smo. da se za tako težko pribar-jene državne in ljudske svetinje borimo proti vsem, ki jih napadajo,« je dejal poveljnik, ki je nadaljeval: »Naši nasprotniki so tujci, ki so vedno skušali vzeti dušo in telo hrvatskega naroda ter so mu onemogočali vsak političen, kulturni m gospodarski napredek. Hoteli so uničiti vse, kar je tvorilo hrvatsko preteklost in sedanjost, da bi Iz Hrvatov napravili tuje sužnje. Tto spoznavamo najbolje iz njihovih dejanj, požg®-nih vasi in mest, popolnoma uničenih verskih, kulturnih in gospodarskih ustanov, ki jih je hrvatski narod z dedom in muko ustvaril v teku stoletij. Od onega trenutka, odkar teče hrvatska in nemška kri skupno za spioSno korist naše domovine in za pravičnejši novi evropski red, obstoja podlaga za usod- no povezanost ki enotnost sfcugmih prednosti nemškega in hrvatskega naroda. Ponosni smo, da na pomoč, ki nam jo nudita nemški narod in njegova vojska, lahko odgovorimo s svorjo zvestobo in s stalno pripravljenostjo, da bomo s krvjo plačali, česar ne moremo z denarjem. Tudi najboljši nemški sinovi žrtvujejo svo-ja življenja na naših poäJEh in skalah, ker je naša zveza pogodba za skupno dobro, M je pisana s krvjo najboljših naših in nemških sinov. Nedlž o teros^istSSniih Beograd, 24. ape. Min. predsednik generalni po3kwwr& Milan NedSč je v ponedeljek zjutraj obsikal prizadete delle Beograda. Sodelavcu lista »Novo vreme« je min. predsednik izjavih »Srbski narod bo preöoäeJ tudi te težke irto«, ker veruje v samega sebe. Angk>-emerišfci kapitalisti so izročili svojati fe vseh možnih dežel letala, da bi motrila neofeoroženo prebivalstvo in ga nrisiMa h kapitulaciji, toda naša vera v nas same nas bo rešila pred smrtjo, ki nam jo žele Koma] čakaj®, da M Jih zadela krogla •. • BeLokrajinska toloyßjska »brigada« se je dva meseca pred veliko nočjo zadrževala v okolici Višnje gore. Prisilni mobilizirana iz Bele Krajine so se skušati rešiti k domobrancem na Grosuplje, toda bili so vedno močno zastraženi, tako da se je beg le redkim posrečil Poleg tega so jim politični komisarji in komandanti stalno obetali, da se bodo kmalu vmdli v Belo Krajino, kjer bodo potem lahko obdelovali svoja polja Vedno na novo so jim tudi prisegali, da bo itak že v par tednih konec vojne in da bodo potem vsi lahko šK na gvoje domove. Kakor po navadi so komunfeS prfeöne mobr'lSzirance opeharil todi to pot, ne le glede napovedi o skorajšnjem koncu vojne. temveč tudi glede obljub o povratku v Belo Krajino. Pred Veliko nočjo Je »brigada« siicer res krenila proti jugu, ko pa je prišla blizu Novega mesta, so jo namesto v obljubljeno Belo Krajino poslali nazaj v smeri proti Ribnici Rešeni prisilni mobilizirana z grozo ki studom pripovedujejo o neznosnih razmerah, ki vladajo v belokrajinski. a tudi v drugh tolovajskih »brigadah«. Hrana je nemogoča, obleka in obutev razcapani, vsi pa so polni garij in uši. Zteuti so zanemarjene mnoge »tovarišice«, posebno one, katere zaradi kake njihove bolezni ali njihovega nemogočega obnašanja že vsi postrani gledajo. Nekatere med njimi so že tako site tolovajskega življenja, da že kar javno pripovedujejo, kako komaj čakajo, da bi jfih zadela kaka krogla... * Iz Hinj v Suhi Krajini so komunisti s silo odvedli tamošnjega kaplana g. Franca K er na. Kasneje so pripadniki komunističnih krdel pripovedovali ljudem, da je bil postavljen pred komunistično »sodišče« v Žužemberku, da je bil tam ob- Težfee Izgube tolp v severnovzhodnl Bosni Berlin 24. apr. Muslimanski prostovoljci v oddelkih SS so uničili v sevemovzhodni Bosni več taborišč bandiiov ter zaplenil: 146 zabojev srednjekaliberske topniške municije, 1216 topniških granat in 12.000 patron nadalje 65 posod z razstrelivi, 4 zaboje zdravil in obvez kakor tudi 88 pušk Sto stotov koruze, 15 sto-tov soli, 420 surovih kož in 100 kožuhov kakor tud: 25 vreč platnenega m volnenega perila in drugih potrebščin je bilo mogoče spraviti na varno. Te količine bodo še zvišane z uspehi v južnozahodni Hrvatski kjer so med čiščenjem področja zapadno od Brezni ce zaplenili v nekaj dneh 30.000 kg municije za pehoto in 12.000 kg municije za topništvo, nadalje številne avtomobilske obroče itd Istočasno so bSe uničene številne barake tolp z eno tiskarno. Na področju enega odseka so izgubile komunistične tolpe v enem dnevu borbe 446 padfit 81 ujetnikov m večje število prebežnikov. sojen na smrt in nato res umorjen. Po pripovedovanju istih ljudi so kaplanu Kerau očitali, da je pomagal skrivačem s tem, da jih je obveščal, kje so domobranci, h katerim se lahko rešijo, in pa da Je sploh »hujskal farane« proti komunistom in njihovi OP. • Neki rešeni prisilni mobüiziranec pripoveduje. da je bdi v začetku leta v zasilni komunistični bolnišnici in da je bil tam skupaj s komunistom »Janezom«, ki je užival večje ugodnosti, kakor ostali bolniki in ranjenci. Njegovega pravega imena niso povedali nikomur, ravno tako tudi ne ničesar, kdo in kaj je. Izvedeli so te, da je v tesnih stikih s Kidričem in da ima zaradi tega v bolnišnici tako velike prednosti. Ko pa je odšel, je neki komunistični zdravnik pripovedoval bolnikom in ranjencem, da ima »Janez« »velike zasluge«, ker je ubil mnogo »sovražnikov«, med njimi tudii dr. Natlačena, katerega si ni upal napasti nihče drugi. Kasneje so slišali o »Janezu«, da se je vrnil k svoji »brigadi«, okrog Velike noči pa je že omenjeni zdravnik pripovedoval bolnikom, da »Janeza« ni več in da je padel nekje pri Grosupljem JaponsJkf uspehi v Birmi Toki0, 24. apr. Indijsko-japonske čete so 20. aprila zapadno od Kohime zavzele važne višine, s čimer so uspešno zaključile očiščevalne operacije proti obkoljenim preostankom sovražnikovih čet. ki so se morale umakniti, ter so zato zažgale bližnje gozdove. šonan, 24. apr. »Domei« javlja, da je z zavzetjem važnega sovražnihovega oporišča Paletwe v Kaladanski dolini prišla uničevalna bitka japonskih čet proti britanskim divizijam, ki se zaman trudijo, da bd zadržale japonsko prodiranje v Im-phal y svoj končni stadij. Z uporabo bri-tansfco-indijske 7. in 5. divizije je skušal sovražnik ustvarit važno oporišče za ponovno osvojitev Burme, japonske edinice pa so uničile 7. britansko-indijsko divizijo, 5. pa razbile. Z zavzetjem Paletwe Je sedaj zapečatena usoda obeh teh dveh divizij kakor tudi 26. divizije; preostale čete se sedaj omejujejo le še na gverilno delovanje v bližini arakanskega bojišča m pogorja Maju. AngBeškI Iskalec min potopljen Ženeva, 23. apr. Angleška admiraliteta pristava izgubo iskalca min »Maaleya« Kozaki v berM s tolpami ob Savi Berlin, 22. apr. Oddelki neke kozaške prostovoljske divizije so te dni ob zgornjem in srednjem toku Save prizadeli komunističnim tolpam hude izgube. Uspelo jim je uničiti nad 100 večjih ali manjših čolnov, s katerimi so se tolovaji ponoči prevažali z enega brega na drugi. fahrungsfristen für Wechsel Auf Grund der mir Im der Verordnung des Obersten Knnm.i..m a in der Operationszone »Adrlattoehtti kttgtpnlwtvl^ wo! 19. 10. 1943 erteilten Ermächtigung erlasse ich nachstehende AwfTttirangsbestlmmun-gen Ober die Verlängerung der Verjährungsfristen fttr Wechsel. Art 1. Für die vor dem 1. April 1942 ausgestellten Wechsel und für jene Wechsel, für welche die Verjährungsfrist nach dem 6. April 1941 za laufen begonnen hat, wird die Verjährungsfrist für die Geltendmachung der wechselrechtlichen und der Regressansprttche nach 9 78 des Wechselgesetzes des ehemaligen Königreiches Jugoslawien vom 29. November 1928 wider alle Verpflichteten, wo immer sie wohnen, auf 5 Jahre vom Tage des Protests an verlängert, wenn einer oder mehrere oder alle Verpflichteten ihren Wohnsitz auf dem Gebiet des ehemaligen Königreiches Jugoslawien ausserhalb der Provinz Laibach haben und wenn die Wechsel In der Provinz Laibach domiziliert sind. Art. 2. Diese AusfOhrungsbesthnmtmgan treten mit dem 1. April 1944 in Kraft Mit dem selben Tage treten alle diesen Ausführungsbestimmungen widersprechenden Rechtsvorschriften ausser Kraft Triest am 13. April 1944. Der Leiter der Justteabteilung des Obersten Kommissars in der Operationszone »Adria-tisches Küstenland«: Dr. Pani Messiner e. h. Zehr- und Ganggefcfer der gerichtlichen Von-streckungsorgane Auf Grund der mir in der Verordnung des Obersten Kommissars in der Operationszone »Adriatlsches Küstenland« vom 19. 10. 1943 erteilten Ermächtigung erlasse ich nachstehende Ausführungsbestimmungen über die Zehr- nnd Ganggelder der gerichtlichen Vollstreckungsorgane In der Provinz Laibach: Art 1. Die Verordnung des jugoslawischen Justizministers, betreffend die Zehr-und Ganggelder der Vollstreckungsorgane vom 26. 4. 1938 No. 41610, Amtszeitung vom 29. 4. 1938 No. 95/XXXÜ/236, bezw. Amstsblatt der Banatverwaltung vom 6. 5. 1938 No. 218/37, wird dahin abgeändert, dass im ganzen Tarife an Stelle der Valutar bezeichnung Dinar, die Valutabezeichnung Ure zu treten hat Art 2. Diese Ausführungsbestimmungen treten mit dem "L Mai 1944 In Wirksamkeit Triest am 13. April 1944. Der Leiter der Justizabteilung des Obersten Kommissars in der Operationszone »Adrla-tisches Küstenland«: Dr. Pani Messiner e. h. Podaljšanje zastaralnih rokov za menice Na osnovi pooblastila, podeljenega mft v naredbi Visokega, komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko Primorje« s dne 19. oktobra 1943, izdajem naslednje izvršilne določbe o podaljšanju zastaralnih roba* za menice: Ca. 1. Za menice, tasdane pred 3, spinom 1942, tn aa ene menice, za katere je zastarata1 rok pričel teči po 6. aprilu 1941, se podaljšuje zastaralni rok za uveljavljanje menlčnopravnih in regresnih zahtevkov po § 78 meničnega zakona bivše kraljevine Jugoslavije z dne 29. novembra 1928 zoper vse zavezance, kjerkoli pre>biva(ja, na 5 let od dne protesta če imajo eden ali več ali vsi zavezanci svoje bivališče na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije Izven ljubljanske pokrajine in če sa menice domlcilirane v ljubljanski pokrajini. 01. 2. Te izvršilne določbe stopijo v veljavo s 1. aptilam, 1944. Z istim dnem se razveljavijo vsi pravni predpisi, ki nasprotujejo tem izvršilnim določbam. Trst, 13. aprila 1944. Vodja pravosatkiega oddelka Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko PTimorje«: Dr. Paul Messiner a r. Trošnine In fiodarine sodnih izvršilnah crgamov Na osnovi pooblastila, podeljenega mi v naredbi Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko Primorje« z dne 19. oktobra 1943, izda jem naslednje izvršilne določbe o trošninah in hodarinah sodnih izvršilnih organov v Ljubljanski pokrajini: čl. 1. Naredba jugoslovanskega pravosodnega ministra, tičoča se trošnln in ho-darin izvršilnih orgianov z dne 26. aprila 1938 štev. 41.610, Službene Novine z dne 29. aprila 1938 štev. 95/XXXH/236, cdn. Službeni list bonske uprave z dne 6. maja 1938 šit 218/37, se tako spremeni, da ima v celi tarifi stopiti na mesto valutarne označbe» dinar« valutama označba >lira«. d. 2. e izvršilne določbe stopijo v veljavo s 1. majem 1944. Trst, 13. aprila 1944. Vodja pravosodnega oddelka Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko pimarje«: Dr. Paul Messiner s. r. Razna poročila z vsega sveta šanghaj, 24. apr. V razburljivem razgovoru o prestrogi tiskovni cenzuri je informacijski minister, kakor javlja neka vest iz čunkinga, odklonil prošnjo, ki so jo vlažili inozemski zastopniki tiska za omiljen je cenzure. Minister je opozoril na zadnje angleške ukrepe, po katerih danes celo preiskujejo diplomatsko prtljago. šanghaj, 24. apr. Lepo sliko o razmerah v čungkingšld vojski podaja povelje čang-kajšeka, po katerem ni več dovoljena vezati novih vojakov z vrvmi, da bi se jim s tem preprečilo dezertiranje. Stockholm, 24. apr. Kakor javlja londonska poročevalska služba, so občutili na osrednjem ozemlju otoka Nove Gvineje potres. Bangkok, 24. apr. Bambajaka vlada je prepovedala list »Bombay Sentinel«, ki je izhajal v angleškem jeziku, ker je prestrogo kritMral gospodarske in vojaške ukrepe anglo-indijske vlade. Carigrad, 24. apr. Za ižanskega šefa generalnega štaba je bdi imenovan general Rezmagha. Amsterdam. 22. apr. V razgovoru z zastopniki tiska je poudaril de.Gaulle, kakor javlja Reuter iz Alžira, da francoski disidentski odbor ni priznal Badoglijeve vlade. Razvoj aumifldi državnih financ najbolj nazorno prikazujejo naslednje številke. V zadnjem letu prejšnje vojne, to je v letu 1918-19. bo znašali redni dohodki Zedinjenih držav 5.2 milijarde dolarjev, -zdatki pa 18.5 milijarde dolarjev. Za proračunsko leto 1943-44 p« so dohodki predviden- v višini 33 milijard in izdatki v višini 1004 milijarde dolarjev. Te številke pa se bodo še povečale, kakor se da to sklepati iz nedavne izjave zakladnega ministra Mergenthaus na kongresu, ki ceni, da bodo umo vojni izdatki v koledarskem letu 1944 dosegli 140 milijooov doiarjev. skupni izdatki torej okrog 150 milijard Če upoštevamo, da so se sredi preteklega desetletja proračuni Zedinjenih držav spričo znatnih izdatkov za oživi jen j e gospodarstva (New Ded) gibali med 12 do 8-8 milijarde dolarjev, bodo torej letošnji izdatki 15 do 20-krat večji, kakor v normalnih letih pred vojna Ker krijejo davčni dohodki le majhen dd vseh izdatkov, je neizogibno ogromno naraščanje javnega dolga Pred izbruham prve svetovne vojne je znašaj zvezni dolg Zedinjenih držav le 12 milijarde dolarjev, po končani vojni je narasel na 26.6 milijarde dolarjev, nakar se je do nastopa prezidenta Roo-sevelta v marcu 1933 skrčil na 20.9 milijarde dolarjev. Ob izbruhu sedanje vojne je ameriški državni dolg spričo dolgoletnega najemanja posojil za oživljen je gospodarstva narasel na 40.9 milijarde dolarjev, ob vstopu Zedinjenih držav v vojno je znašal 56 milijard, lani ob koncu septembra pa 151 milijard in bo letos ob koncu proračunskega leta 1943-44 narasel na 206 milijard dolarjev. Javna zado'zi-tev Zedinjenih držav je zavzela obseg, kakor v nobeni drugi vojujoči se državi, tudi če se upošteva delno razvrednotenje doiarja v primeru s prvo svetovno vojno. Celo v veliki Britaniji so »e državni izdatki v primeru z zadijim letom pred vojno povečali le na pet m polkratni znesek Od proračuna za leto 1943-44 v višini 104 milijarde (prejšnji dve leti 78 odnosno 32 mlijard) odpade na vojne izdatke 97 milijard (72 odnosno 26); tem izdatkom pa stoji nasproti le 33 milijard rednih dohodkov (23 odnosno 14). Davki krrjejo vedno manjS del vseh izdatkov m tudi povečanje tega deleža v tekočem proračunskem letu je le fiktfvno, ker je računati, kakor «no že v uvodu omenili, da bo proračun bistveno prekoračen. Zakladni minister Mergenthau je zaradi tega zahteval povečanje davkov za 16 milijard. Ta znesek je moral pod pritiskom parlamentarnih krogov znižati na 10 mtfjard in končno sta ostali le dve milijardi. Prizadevanje da bi se doseglo vsaj 50 odstotno kritje izdatkov z rednimi dohodki, se ni uresničilo. Nasprotno, od tega načrta se Zedinjene države viedno bolj oddaljujejo. Rastoče težave se no javljaj o tocf pri plasiranju vojnih posojil Denarni zavodi so v prvem vojnem letu prevzeli okrog dve petini na-voizdanih obveznic. V ta namen razpoložljiva sredstva denarnih zavodov pa öo vedno manjša. To povzroča spričo «nflackmističn-li tendenc precejšnje skrbi. Denarni zavod marajo dati na razpolago le dotok novih vlog. kj p® so od konca leta 1939 do konca 1942 narasle samo od 69 na 103 milijarde dolarjev. Zato se ameriški zakladni urad trudi nove obvez-n:ce plasirati v večji meri neposredno pri široki publiki. Gigantsko naraščanje javnih izdatkov je povzročilo občutno povečanje kupne moči širokih slojev prebivalstva, kar n' ostalo brez posledic na n'vo cen. kakor tudi na obtok bankovcev. ki se je povznel od 7.1 mi I* iarde dolarjev v avgustu 1939 na 194 milijarde dolarjev. Življenjski stroäci so se dvignili za 75 do 100% v primeri z avgustom 1939. vendar o tem ne objavljajo uradnih podatkov. V splošnem se lahko reče. da trpi »najbogatejša država na svetu« občutno zaradi finančnih bremen vojne, zlast tudi zaradi tega. keT kongres trdovratno odklanja odobritev novih davkov. Vprašanje pa je, če bo kongres brez ugovora pristajal na brezmejno naraščanje javnega dolga spričo grozeče inflacije in težav, ki lahko nastanejo z inflacija GOSPODARSKE VESTI = Izvozna ln uvozna dovoljenja v prometu med Nemčijo in Italijo. p0 lanskih septembrskih dogodkih je za daljšo dobo odpadla potreba izvoznih in uvoznih dovoljenj v blagovnem prometu med Nemčijo in Ital jo. V februarju t. 1. pa so bila ta izvozna in uvozna dovoljenja zopet uvedena in si mora vsak nemški izvoznik odnosno uvoznik preskrbeti tako dovoljenje Neoovisno od tega je za uvoz iz Nemile v Italijo potrebno tudi uvozno dovoljenje od nemških oblastev v Milanu, sicer se blago iz Nemčije ne more izvoziti v Italijo. = Pridobivanja naslova inženjer v Nemčiji. Kakor poročajo nemški listi, se ▼ Nemčiji naslov inženjerja ne doseže samo na tehnični visoki šoli, temveč tudi na podlagi pridobljenega znanja ln sposobnosti v prakt enem delu. V tem posebnem primeru je potreben odlok organizacije MS-Bund Deutscher Technik, ki prizna ta nasdov z vpisom v članski seznam po strogi preizkušnji vsakega posameznika. V sedanji vojni pride tako odi'kovanje v poštev zlasti za one tehnike, ki so se odlikovali pri gradnji vojnih naprav. Tako so ta naslov prejeli preizkušeni oficirji pionirske stroke ter vodje obratov tn gradbenih del, ki so pokazali izredne sposobnosti. = Pred občutnim obdavčenjem Kpekula-cijskih dobičkov v ItPIijL časopis,ki ga izdaja Italijanska trgovinska zbornica na Dunaju, poroča, da bo v bližnjem času izvedeno v Italiji strogo obdavčenje dobičkov, doseženih v zadnjih letih pri špekulaciji z nepremičninami. Vprašanje absorbiran ja odvečne kupne moči je postalo zelo nujno ki samo sili k nevim ostrim davčnim ukrepom. Da bi se zmanjšala obilica rnzpolož 1 jivega denarja, ni nobenega drugega sredstva kakor obdavčenje. Najemanje državnih posojil bi prineslo le defaio zboljšanje situacije, ker nI priporočljivo brezmejno naraščanje državne zadolžitve, saj bi skrb za poznejša odplačila In aa otorestovanje dovedla državo k prisilnemu znižanju obratne mere. Omenjeni list ugotavlja, da so mnogi v zadnjih letih po nizki ceni nakupih nepremičnine in so pri teil investicijah dosegli izredno velike dobičke. Naložba ka. pttaJa v nepremičninah je vrhu tega povzročila škodo valuti. Pri današnjih okoliščinah ln giele na bodoči razvoj nudi Obdavčenje vrednostnega prirastka pri nepremičninah iajboJjšo možnost za absocbkranje ga, ker imajo Imetniki takih povečini tudi znatne rezerve v goitovteeL Obdavčenje teh dobičkov v znatnejšem obsegu bo povzročilo, da bo denar pritekel v državno blagajno in bo v enakem obsega odpadla potreba tiskanja novih bankovcev* = Ustanovitev izravnalnega sklada sa zunanjo trgovino na Hrvatskem. V smislu dogovorov, sprejetih na šestem zasedanju nemško-hiVatskega stalnega gospoda; Wega ooibora, je hrvatski trgovinski minister izdal naredbo o ukrepih za prilagoditev oen v prometu z Nemčijo. Pri uvozu blaga iz nemškega carinskega območja, ki je namenjeno za svobodno prodajo na Hrvatskem, se od 15. t m ob priliki carinjenja pobirajo posebne dajatve za izravnavo cen. Višina te dajatve se določi v sporazumu z državnim uradom za cene in mezde. Denarni zneski, ki se na ta način poberejo, se nalagajo na posebnem računu pri Hrvatski državni banki. Denarna siedsfcva s tega računa se bau., uporabčj^Ja za pocenitev določenih vrst blaga v sporazumu z državnim, uradom za cene tn mezle. Eventualni presežek pa se bo potro&l za pospeševanj» izvoza. = Sčitna n& San José v Italiji. Ker se je v Italiji pojavila ščitna uš San José Je nemško gospodarsko ministrstvo s takojšnjo veljavnostjo prepovedalo uvoz sadik m drugih svežih rastlin iz Italije. Prepoved se nanaša tudi na nekatere predmete (vreče, zaboje itd.), ki so prišli v stik z napadenimi rastlinami. = Znatno povišana odkupna cena za svilene toltone. Italijanska vlada je določila nove povišane cene za odkup svilenih ko-konov letine 1944, in sicer v višini 50 lir za kg belega in 47 odnosno 45 Er za kilogram rumenega blaga. V zadnjih dveh letih je znašala cena okrog 25 lir. Gornje cene je potrdil tudi Vrhovni komisar za operac'jsko področje Jadransko Primorje, na katero odpade znaten del italijanske proizvodnje. Vrhovni komisar je preko zega odobril še posebne storitven« premije. Go-jitelji sviloprejk bodo sa vsakih 15 kg kokonov dobili pravico nakupiti 1 m tkanin v teži 150 gr in 30 gr preje. = Rastoča Indijska dobroteoetja t A» gtsjL Indija je v teku sedanje vojne odplačala skoro vse dolgove v Veliki Britaniji, v zadnjih letih pa je postala eelo upnica Velike Britafctje. V začetku februarja t i-so presegala indijska dobro'metja v Aagtt-ji indijske obveznosti že za 570 mSlJocov funtov, do konca marca pa je ta saldo v korist Indije narasel na 720 milijonov fantov e= Letina koruze v ArgenttolJL M Une poročajo, da so pričeli tana spravljal! letošnji pridelek koruze. Kakor je znano, je Argentina lani zabeležila katastrofalno slabo letino koruze in je morala prvikrat odkar obstoja država, ustaviti vsak izvoz koruze. Letos bo pridelek koruze po najnovejših cenitvah nad povprečjem in bo znašal okrog 9.1 milijona ton nasproti 1.9 milijona. ton v prejšnjem letu in 7.7 miiljona ton r povprečju zadnjih deset let = Angio-ameriäk} vaiutei sporam». Angleški zakladni minister Sir John Anderson je pretekli petek v spodnji zbornici sporočil, da je prišlo do prvega rezultata dolgotrajnih valutnih pogajanj mej britskimi in severnoameriškimi finančno* eksperti. Ta sporazum se nanaša na valutne ukrepe po končani vojni in osvaja tudi načela za ustanovitev predlaganega mednarodnega valutnega fonda. Vsebina sporazuma bo istočasno objavljena v Londonu in Wasbingtonu. Zakladni minister pa je pristavil, da predstavljajo v tem sporazumu sprejeta načela zgolj rezultat pogajanj v prvi instanci in zaenkrat še niso obvezna za vlade Zedinjenih držav in Velike Britanije. Na vprašanja poslancev Je Anderson še pojasnil, da so pri pogajanjih sodelovali tudi eksperti danrnionov m da je prišlo do razgovorov tudi s predstavniki drugih amenških držav. Dve napaki sta se nam v nedeljski številki vrtnin tndi v objavo razgovora s pisateljem dr. Jože-tom Krivcem, obe pa sta take vrste, da ju je lahko pozoren čitatelj že sam popravil. Natiskano je bilo, da »meščanstvo ne predstavlja komunističnega naroda«, glasiti pa bi se seveda moralo, da »meščanstvo ne predstavlja slovenskega naroda«, saj Je samoumevno, da v »komunističnem narodu« meščanstva v našem smislu sploh ni in ga po komunističnih naukih tudi ne sme bitL Druga napaka Je bila v odstavku o postanku domobranstva, ki Je vzklilo iz upravičene samoobrambe naroda proti komunističnemu nasilju. G. dr. Krivec ni dejal, da tako opravičuje domobranstvo, temveč, da ga tako opravičuje. Tudi to napako Je lahko že sam popravil vsak čitatelj, ki ra»-likuje med opravičenim in neupravičenim, ker Je pač jasno, da domobranstvo ne potrebuje nlkakega opravičevanja. piftdv za oddajs pnevmatik V smislu naredbe šefa pokrajinske uprave VIII., št 1153/2, z dne 17. marca 1944 (Slui. list št 39/20 ex 1944) se morajo oddati 27. aprila 1944 od 14. do 16. ure pnevmatike (plašči in zračnice) velikosti 16 palcev (t j. 450 X16, 4.75X16, 5.00X16. 5.25X16, 5.50X16. 5.75X16, 6.00X16, 6.25X16, 6.50X16, 6.75 X16 in 7.50X16). Druge se tega dne ne sprejemajo. Pri oddaji je treba navesti ev denčno (LB) številko prizadetega motornega \ozila. Pnevmatike se oddajo tudi od vozil. k; so bila osigurana (rezervirana — «sichergestellte) po Vis. SS in podici jskem vodji v XVTIL obrambnem okrožju — vodilni štab za pobijanje tolp. Kraj oddaje: Javna skladišča Ljubljana, Ciril-Metodova (bivša Tyrseva) cesta št 33. skladišče št 10. Za pnevmatike drugih dimenzij bodo sledili podobni pozivi. Socialna pomoč Iz pisarne odbora za »Socialno pomoč« smo prejeli: Gospa Heina Bretelj je darovala namesto venca na grob pokojne Manioe Milavec za »Socialno pomoč« 300 Lir. Gospod Ing. Stare Vladimir je daroval namesto venca na grob pokojne Manica Milavec za »Socialno pomoč« 300 Lir. Za informacije glede »Socialne pomo®« kličite: 47-57! Prostori »Socialne pomoči« so na Gosposvetski cesti 2/1. Denarne prt-spevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Socialna pomoč — ček. račun 16.580«! fgffOWtlM» • Grof Hugo Lercheirfeld umri. V staro- fltl 78 let je umrl grof Hugo vod. Lerchenfeld, ki je M leta 1921. bavarski ministrski predsednik, pet let pozneje nemški poslanik v Varšavi, leta 1931. pa nemški poslanik v Brusii ju. • Nemška vojna pošta v lanskem letu. V strokovnem glasilu nemških poštarjev je dr. Plüger nedavno objavil podatke o delu, ki ga je lami opravila nemška vojna pošta. Kljub mnogim težkočam, poudarja pisec, je biLo ukrenjeno vse, da so prišle božične pošiljke o pravem času na svoje medlo, število vojnih pcšlljk je lani spet naraslo. Samo paketne pošte je bilo 25 milijonov kosov. Dr. Pfiüger ugotavlja, da gre prirastek skoraj izključno na račun pošiljanja paketov s ironie domov. Silno je poia^iio tudi število brzojavk, predvsem za-raii letalakLh napadov, ko vojaki na fronti povprašujejo o usodi svojcev v bombardi-ranih krajih. • Zaporni ogenj je sprožil lavino. »Neues Wiener Tagblatt« poroča o dogodku, ki se je pred dnevi primeril neki napadalni skupini v Abrucih. Napad je bü izvišen z masiva Mente Mare na Monte Marone. Po opravljeni nalogi se je odama sìaipina vračala s petimi angleškimi ujetniki. Sovražnik je na povratku z zapornim ognjem najprej oropal življenja štiri ujetnike, potem pa je sprožil še snežni plaz. ki se mu je vračajoča se napadalna skupina komaj izognila, da je ni odnesel s seboj v globino. » Vojna ni piimereu čas za založništva. Iz nemških listov povzemamo, da je zveza ;apar!3kih knjižnih, založnikov sklenila zni-■ ■ati število založništev od 1775, kolikor znaša sedaj, na 172. V zvezi s tem bo uki-r. enih tudi ceia vrsta časopisov in revij vseh vrač. • iSadogäijeva vlada izdaja nove znamke, ki pil nimajo več slike Viktorja Emanuela, ♦ezaveč je na njih s svetlo vijoličasto barvo na belem ozadju natisnjena rimska vol-culja. Izdelali bedo 16 milijonov znamk na ".pirja z vodnim znakom, 14 milijonov pa na i»apirju brez vodnega znaka. Znamke e® hod» gurnirane. • Boljševiki poMrajo otroke v južni Itali >- švedski list »Socialdemokraten« javili, da je po sovjetskih poročilih iz Kaira >rtopek> okoM 2000 italijanskih dečkov v starosti 15 let v Bušir ob Perzijskem zalivu. Pri prihoda ladje je otroke sprejeti neka sovjetska komisija ter jih z želez- eo prepeljala preko Teherana v Rešt ob Caspiškem morju. Do Perzijskega zaliva so torej že prispeli ti otroci, ki so Jih od-crnall sovjetski trgovci s sužnji, pravi list. Ce tooo nekoč nadaljevali potovanje v no-ranjščino Sovjetske zveze, ne bomo več slišali o njih. Kakor ostali, ki so j.h odgnali boljševiki, tudi ti ne bodo več videi; svoje domovine. Temu pa niso krivi zgolj Sovjeti, temveč tudi Angleži in Američani, ki so pustili Sovjetom proste roke ▼ vpej Evropi. Poleg lakote, bede in epidemij -pada tudi ropanje ljudi med >blago-slove<, ki jiii prfcašajo Angloameričani tn njim zs. petami sledeči boljševiki narodom v od njih zasedenih ozemljih • Salvam v » brez časopisja. Agencija EFE Javlja lz Mehike: Po poročilih iz San Sal-vadorja je predsednik general Hernandez z dekretom prepovedal izhajanje vseh časopisov. Edin» organ vlade »Diario Nuevo« bo izhajal še naprej. Ta ukrep utemeljuje pozornost Je ratadB v sačetku tega stoletja nastop mladih iite- titov: Meška, Cankarja in Zupančiča. Naj-mehkejši med nj mi, Ks. Meško, se je že v eimnazijsikih letih pridno bavil z liter a-iiro. Seznanil se je s tujerodnimi realisti, •/.asti, s Tolstojem. Sprva je pisal v *Du-rajski »Vesni« ia drugod. S pesmicami je -aiag&l »Ljubljanski zvoni, pozneje pa Dom in svet«. S Cankarjem sta uvedla oderno psihološko novelo. V romanu Kam pioverne« se kažejo še tuji vplivi, ito pa je začel pisatelj izpovedovati svoje otr&nje boje, se je šele prav razvila njegova umetnost. Eaajst najboljših novel je izdal r zbirki •Ob trhih večerih«, kateri je sledila nova -birka »Mir božj:«. Kot umetnika ga kažejo roman »Na poljani«, drame »Na smrt oso jeni«, »Mati«, »Pri Hrastovih«, »Hen-ik gobavi vitez« pa tudi spisi za mladino »Volk spokornk« d 4 zvezki »Miaöäm irrcem«. Meškova čustvena narava je potaa lju-bezm do ubogih in trpečih, česar v današnjem času tako pogrešamo. Zato je sklenil odbor Zimske pomoči za Mešfeovo 70-let-nico uvT-titi r. ego vi najlepši knjigi >Ob tihih večerih« in »Mir božji« med dobitke Knj.žoe tombole. Le še nekaj dni je do žrebamja, zato po-h!t ' z nakupom tablic po 10 Lir. I revolucionarnih dogodkih. * Američanke proti priseljevanja. Severnoameriško žensKo zoruženje »Hčere ameriške revolucije«, ki sprejema zgolj žene, M utegnejo dokazati ameriški rodovnik do leta 1630., je sklenilo na svojem letnem zborovanju, da pozove zvezni kongres, naj za pet let po vojni prepove sleherno vselje-vanje. * Angleški borzijanci čakajo aa invazijo. Že dolge mesece čakajo na angleških borzah na že toüikanj cb.jvbovano invazijo, piše angleški tednU »Statist«. Od tedna do tedna se bolj glasno pritožujejo, da morajo tako dolgo zaman čakati. * Pomanjkanje kruha na Portugalskran. Na Portugalskem se čim dalje bolj opeža pomanjkanje krušnega žita. Zedinjene države utemeljujejo neizvršitev dobav z izgovorom, da so domače potrebe tako velike, da ni mogoče ustreči naročilom iz tujine. Zaradi tega je portugalska vlada dala na razpolago za prevoz ameriškega žita svoje ladje, da na ta način prepreči pomanjkanje v svoji deželi I z Ljubljane u— N°v grob. Za vedno je zapustil svojce kapetan g. Anton Harbič. Za njim žalujejo soproga Ivanka in hčerka -Ivica. Truplo pokojnika, ki je padel v borbi s komunisti, so položili k večnemu počitku včeraj popoldne na pokopališču padlih junakov na Gradu. Naj mu bo miren počitek! Njegovim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. u_ V Ljubljani umrli od 14. do 20. aprila 1944: Sla vik Terezija, roj. Leve, 66 let, žena vojaškega zdravnika, Komenskega ul. 16; Kosta Anton, 65 let. krojaški mojster, Pražakova ul. št 3; Sterle Frančiška, roj. Kalan. 86 let, vdova po kleparskem mojstru Pod gozdom 1 ; Dobrič Ksenija. 34 let, zasebnica, Groharjeva c. 22; Tomažč Jera, vd. Vogel, roj. Zadnikar, 79 let, vdova po tob. delavcu, Zaloška c. 85 a; Babšek Iva vd. Stopar, roj Rechberger. 58 let. žena žel. višjega kontrolorja, Slomškova ul. 3; Babšek Ferdinand, 55 let, višji žel. kontrolor, Slomškova ul. 3; Pukl Ama sestra Janja, 49 let, šolska sestra. Celovška c 98; Ivančič Avgust. 46 let, profesor giasbe, Mencingerjeva uL št. 29; Novak Marija, 73 let, postrežnica. Japljeva ul. 2; Pogorevčnik Agneta, s. Marjeta, 55 let. usmiljena sestra sv. V;nc. Pav., Vidov-danska c. 9; Hostnk Franči&a, s. Terezija, 76 let. usmiljena sestra sv. Vinc. Pav., Vidov-danska c. 9; dr. Čeh Franc, 74 let, b3nov;nski zdravnik v p., Vidovdanska c. 9; Deschman Franc. 61 let, nadzornik bolnikov ZZSZ. Ciril-Metodova c. 127; Sima Antonija, ioj. Radkov-sky, 52 let. žena trgov, zastopn'ka, Jenkova ul. št. 12; Potočnik Ana. roj. Dernavšek. 81 let, delavka, Japljeva ul. 2; Kajdiž Frančiška. 62 let, gospodinja. Rožna tri. 13; Laur-ič Anton, 77 let, posestnik Langusova ul. 24; Cerne Martin, 3 mesece, sin pošt. zvan'čirka, Alešev-čeva ut 48. — V ljubljanski boln:ci so umrli: Škafar Danica, 34 let. hči mizarskega mojstra. Rimska c. 16; Potza Marjetka. 16 dni. hči dentista. Detelava tri. 5; Fabjan Jože, 73 let. Samava ul. 1; Gerkman Ivan. 45 let. pleskar drž. žel., Dev. Mar. v Polju 15; Zrim:ek Ivana, 8 mesecev, hč; služitelja. Rudnik 61; J an žel j Mihael, 56 let. posestnik. Staje 13. obč. Ig; Molek Janez, 30 let, domobranec. Gradec, Hinje pri Novesn mestu; Frankovič Janko, 69 let, uradnik drž. žel. v p., Cegnatjeva ul. 6; Plot Anton, 14 let, sin kočarja. Mlaka 35 pri Kočevju; Dobnikar Marjetka, 14 let, hči mesarja, Ježica 27; Brenčič Anton, 18 mesecev, Borovnica 55; Močnik Danilo, 23 let, dijak. Zavrti 4; Guzelj Terezija, roj. Klemenč;č, 63 let, žena pošt uradnika v p.. Celovška c. 63; Gregore Zvonimir, 49 let, zasebnik, Brezje; Tschurwald Ana. roj. Rus, 60 let, žena nočnega čuvaja. Abramova tri. 3. u— škofijska dobrodelna pisarna spo-roča. da ho redne mesečne podpore za mesec maj Izplačevala v sledečem redu: V petek 28. aprila £n v soboto 29. aprila 23a dijake in zavode. Za vse ostale podpd ranče pa: L maja črke A do J; 2. maja črk» K do O; 3. maja črke P do 2. L, 2. in 3. maja bo za begunce zaprto im se te dni tudi nove prošnje ne bodo sprejemale. Vse prosimo, da se točno držite tega reda. ti— Idealno sončno vreme smo imeli zadnja dva dni. Nebo je bilo brez oblakov, ozračje pa po večini mimo. Kljub temu da smo še v aprilu, se mnogi Ljubljančani že sončijo. Ob Ljubljanici, na Rožniku in drugih primernih krajih si. poiščejo primeren prostor in se tam izpostavljajo sončnim žarkom. Mnogi pa to opravijo kar doma na prisojnih balkonih in verandah. Na ulici srečujemo že veliko zagorelih obrazov, v mestni okolici pa so od sonca ožgani prav vsi, ki imajo opravka na polju. Ce bo vreme še nekaj dm ostalo vedno in sončno, lahko v kratkem računamo na bližnjo kopalno sezono. mesec maj naj pridejo trafikanti v mestni preskrbovalo! urad v Q. nadstropju Mestnega doma v sobo štev. 8, tako da pridejo na vrsto 26. ajprtla trafikanti z začetnicami A do H, 27. aprila z začetnicami J do L, 28. aprila z začetnicami M do R, 29. aprila pa trafikanti z začetnicami S do 2. Poleg vpisnikov naj s seboj prlneso tudi vse one račune glavnega založnika, ki so z njimi plačali tobak za žvečenje zaradi odpisa 4% kala. u— Državnim aktivnim in up°kojenim nameščencem, M posedujejo sadno drevje, bom na željo brezplačno pregledoval stanje sadnih dreves na njihovih vrtovih, dajal vsestransko ustmeni pouk Izl pismena navodila v notranjosti bloka. Kdor to želi, naj do 1. maja pošlje pismeno obvestilo, v katerem naj navede točen naslov m čas, kdaj je običajno doma. Obvestilo naj vrže v nabiralnik podpisanega- Pregledovanje bom vršil po vrsti dospelosti prijav. Poudarjam, da za svoje delo ne sprejmem odškodnine in da opravljam le-to v splošno korist — Amen, Bleiweisava cesta 48/HL u— Ne plašite labudov: Mestno županstvo je dalo na ribnik v Otroškem paradižu lepe, nove čolne, da se mladina z veslanjem lahko razgiblje ln razvedri. Veslaičev je toliko, dia so čolni neprestano zasedeni, vendar so pa gledalci morali ugotoviti, 'da je med veslači tudi precej preveč razposajenih fantov, ki s čolni prue ja jo na labude prave pogone ter jih preganjajo po ribniku. Preplašeni labudi pa lahko postanejo nevarni, saj so prav močne in nagle živali, ki se znajo tudi uspešno braniti s svojim močnim kjunom. Ker mestna občina Otroškega paradiža ni uredila za podivjane razposajence, čolnov pa mladini ni dala za neusmiljeno preganjanje živali, zato opozarjamo vse, ki se poslužujejo čolnov, da se morajo dostojno vesti in nikakor ne smejo plašiti labudov, drugič bodo izključeni od vožnje ter naznanjeni policiji, kar se je tudi že zgo-diüo s fanti, ki so plašili labuda. u— Nesnaga ob Dolenjski cesti. Dolenjska cesta je zdaj že gosto obzidana, tako da ne moremo več govoriti le o Kurji vasi; mesto se je razširilo do Rudnika. Vzdolž Dolenjske ceste je bilo aezidanih v novejšem času mnogo lepih stanovanjskih hiš. Toda cesta sama na sebi je ostala medtem nespremenjena tn razne zdravstvene pomanjkljivosti so čedalje bolj očitne. Tako so se stanovalci lani vse leto pritoževali nai neočiščenimi obcestnimi jarki, ki so prajvo leglo mrčesa. Mnoge hiše so bile zaradi tega polne muh. Iz jarkov se ob toplejšem vremenu širi neznosen smrad. Jarki so zamlajeni, napol zasuti z odpadki in razen tega se izteka tja smrdeča mlakuža iz bližnje usnjatrne. Zdaj, odkar je toplejše vreme. so mlakuže vzdolž ceste začele z-pet izhlapevati ter kužiti zrak. Stanovalci se vprašujejo, kam naj se c bine jo, ia r.j se obvarovali pred okuženjem. u— Do smrti se je opekel, v ljubljansko splošno bolnišnico so pripeljali s hu ami opeklinami Sletnega sina delavke Milana Kovača iz Ljubljane. Fantek se je po ne-Sieči vselel v lonec vrele vode in se taka zelo opekel, da je kmailu po prevozu v bolnišnico poškodbi podlegel. u— Name«to cvetja na krsto bi ago pokojnega les. ind. g. Fran j a Ru.va pokkuijaj» La vr. če vi Društvu slapih v LjuUjani 2 jo lir. u— Sv. maša zadušnica do pok. Amaliji Sf i ligo j ob obletnici srrn-ti bo v četrtek 27. L m ob 10. uri v frančiškanski cerkvi pri glavnem oltarju. u— Delmška liskarna je podarila Dobrodelnemu društvu grafičnega delavstva v Ljubljani 300 lir v počastitev spomina umrlega svojega nekdanjega sotrudnika, g.. Viktorja Zajca. u— Gospod, ki se je 21. aprila zglasH na Mlrju štev. 6, radi damake urice m potem naročil, naj ga poiščejo v gostilni Deren da, je vljudno napnošen, naj se zglasi na Kongresnem trgu 14 — dvorišče, v trgovini Teršan pri blagajni. U— Krznarstvo Danilo Predallč, Sv. Petra cesta 18, sprejema vsakovrstno kožu-hovino čez poletje v shrambo m po želji tudi strokovno popravL 385 u— Nesreče. 431etni služkinji Angeüi Gabrijelovi iz Velike Lcke je slamoremica odrezala desnico v zapestju. Levo nego si je zlomil pri po Hran ju kozolca 631etni posestnik Iven Rus iz Logatca. Pri delu si je KINO SLOGA Telefon 27-30 PREDSTAVE OD DANES DALJE: ob delavnikih samo ob 16. in 19. uri; Ob nedeljah in praznikih ob 15., 17. ln 19. uri. Blagajna je odprta ob delavnikih od 15. ure dalje, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 12. in od 14. ure dalje. državnih železnic Ivan fttebiaj te Ljubljana Po stopnicah je padel tal at zlocnft levico-34- letni ključavničar Vladimir Gregurevič te Ljubljane, ldletni dijak Ivan Bajec te Ljubljane je pri nogometni igri padel in al zlomil desnico Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici. Z Gorenjskega Proslava Hitlerjevega rojstnega dne v Kranju. Tudi krajevna skupina narodno-sociaiistične stranke v Kranju je za FÜ-hrerjev rojstni dan priredila dostojno protlavo. Pevski zbor učitelj iščnikov je za uvod in ob zaključku prepeval domoljubne pesnM. Sliko iz vojaškega življenja Führerja je podal tovariš Bürger, okrožni vodja dr. Pflegerl pa je označil značaj in gen.jaLnost Adolfa Hitlerja. V Borovljah je bil na predvečer Führer-jevega rojstnega dne zbor domačinov. Na Glavnem trgu je mladina obkrožila prostor, na katerem so se zbrali do malega vsi Baroveljčanl Prišli so tudi zastopniki stranke, državnih oblastev in vojske. Zbrani množici je govoril okrajni vodja dr. Pototschnigg. Odlikovan Celovčan. Za izredne vojaške vrline je bil odlikovan stotnik Kurt Buzzi iz Celovca z nemškim zlatim križcem. Odlikovanec se je udeležil vojne na Poljskem, na Nizozemskem, v Belgija, Franciji in Grčiji ter bil že tri zime na vzhodni fronti. Zlati križec si je pridobil za svoje junaško dejanje, ko je s šestimi pionirji pognal v beg znatno številnejšo sovražno skupino. Poročili so se v Celovcu: podčastnik Kurt Ziegler in pisarniška nameštenka El zabeta Krieghammerjeva, višji narednik Herman Schade in poslovodkinja Marija Bernards, narednik Rudolf Zobernig in telovadna učiteljica Edita Müller, mizarski mojster Anton Stuller in Ana Str-gar, rojena Jereb. V Celovcu so umrli: 63-letna bivša poljska delavka Pavlina Scheriau. 57-letna soproga trgovca z usnjem Terezija Wrann, 70-letna žena posestnika Helena Kustro-va, 73-letni profesor dr. Hans Angerer ki 81-letna soproga rudarja Terezija Ander-wal dova. Nenavadna nesreča v Beljaku. 43-letna soproga strojevodje Romana Mörtl je imela ponoči tako burne sanje, da je skočila iz postelje in se vrgla sko^ okno svoje spalnice. Obležala je na tleh z zlomljeno desnico in drugimi poškodbami, tako da so jo morali prepeljati v beljaško bolnišnico. S štajerskega Odlikovanja. Z železnim križcem 2. razreda so bili odlikovani: desetar Emerik Rus in vojak Mihael Avda, oba iz mariborskega okrožja. Obnovitveno delo v Žalcu. V gostilni Piki v Žalcu so se vršili nedavno razgovori voditeljev ondotnih celic. Nato je bil v kazinsk dvorani sestanek rokodelcev in obrtnikov ter industrijcev. Vsi navzoči «o bili pozvani, naj vsak po svojih močeh prispevajo k delu za fronto, ki danes bolj nego kdaj potrebuje podporo zaledja. Preneljenci iz Poruhrja, nastanjeni na štajerskem, bolo poslej deležni obširnega prosvetnega dela. Odlični umetniki, pevci in pevke, pisatelji, igrald .pesniki, pevski kvarteti in plesne skupine z Poruhrja jih bedo obiskovali tn jih spominjali na do-mače kraje. Prireditve bodo po dogovoru mei prosvetnima uradoma na Štajerskem in v Essenti. Desetletni dečki- in deklice na Spodnjem Štajerskem so bili 20. t. m. prav tako kakor povsod drugod v Nemčiji sprejeti v zvezo nemške mi ad'ne. V vseh krajevn'h skupinah so bili poklicani v zbor ter opozorjeni na pomen tega dne. Govorniki so naglašali, da vsi ti mladci in mladenke odslej pripadajo sledbenikom Führerja, ki se na čelu nemške vojske bori za srečno bodočnost nemškega naroda. Izkoriščanje vsakovrstnega sadja se bo tudi letos kar najbolj smotrno izvajalo na vsem štajerskem, že zdaj opozarjajo Usti, da je treba predvsem koristno uporabiti jagode in vse gozdne sadeže. Tudi bezgu bo letos posvečena posebna pozornost. Kuhanje žganja iz manj vrednega sadja bo letos skrajno omejeno, ker je treba letos preskrbeti čim več mezge. Velik uspeh sadjarstva. Pomladi 1942 je šef civilne uprave na Spodnjem štajerskem dr. Uiberreither naročil štajerski zvezi Rajfajznov.k naj izvede predelavo sadja ln sočivja na Spodnjem štajerskem na zadružni podlagi. Nato je bila ustanovljena zadruga »Südobst« v Mariboru, ki je pred kratkim imela občni zbor. že v letu 1942 je bilo predelanih 376 vagonov spodmještajerskega sadja v 118 vagonov KULTURNI PREGLED Osmi simfonični koncert Serija simfoničnih koncertov velikega radff-ske*;a orkestra se nagiblje h koncu. Tudi osmi koncert je napolnil do kraja veliko i*ronsko dvorano m nam nudil po programu in izvedbi zredno glasbeno zadovoljstvo. Poglavitna točka ponedeljskega koncerta je Sila Beethovnova šesta simfonija, znana Dod imenom -»pastoralna«. Boij kakor vse founaine dognanost; in lepote te skladbe, ki jo e mojster spisal okrog leta 1807.. nas zagrabi njena neminlj;va in človeškemu srcu vedno enako ljuba glasbena vsebina. Potekla je iz Beethovnove globoke in zanosne ljubezni do narave, do njenih preprostih, z zemljo združenih «nov. do vseh bitij, ki jo oživljajo. Čeprav je bil Beethoven da'eé od tega, da bi pisal nekake glasbene podobe kakor se pojavljajo kdaj pa kdaj v delu raznih skladateljev, je vendar Šesta simfon-ja izrazno s'ia slikovita, zakaj čustva, ki so skladatelja tako mogočno prevzemala, ko je užival pomlad v cvetočih vrtnrvih Heili^fenistadta. so se mu z neko nujnostjo spreminjala v pestre podobe, k; jih je združ-'1 v krasen zvočni sklad te snmfonije. Takoj v prvem stavku nas violine v radostnem. malone ljudsko-kmečkem spevnem rtmu aCe^ra poneso na kmete, in zdaj se razvje več preprostih, vendar ljubkih tém slikajočih razpoloženje v prirodi. Zavzeti prisluškujemo šumu potoka, ob katerem se ziblje drevje v vetru; melodične kadence posnemajo padanje vode, v drevju se oglaša z ljubkimi trilčki slavček, tudi kukavica nas pozdravlja, a po vseh ptičjih glasovih nas crescendo godal in pihal dvigne v himnično poveličanje stvarstva, v zmagoviti pean ljubezni, od katere drhti val novega življenja, ki se pretaka po vseh živih bitjih. Ta opojnost pomladanske narave pre- haja tudi v kmeta, in nadaljnji takti nam slikajo veselo kmečko rajanje ki pa se prelije v znameniti simfonični opev nevihte z njenimi skoro naturalistično slikanimi učinki: z bliskom gromom, dežjem in točo. Ta sujet je bil pred Beethovnom že mnogokrat obravnavan; spomnimo se zlasti Haydna, in vendar: s kolikšno močjo ga je znova zagrabil Beethoven! S pravim mojstrstvom slika nato pomirjenje v naravi in končuje s končnim simfoničnim spevom hvaležnosti in vdanosti veliki Materi življenja. Po pravici zaznavajo nekateri v Beethovnovi pastoralni pesnitvi odmeve Rousseau ja m tistega naivnega navdušenja za naravo, kj ga je prav 011 prinesel v evropsko slovstvo, kakor vidijo v poveličevanju zemlje in njenih moči sled mojstrovega panteizma. ki se mu seveda ni nikdar zjasnil v kako umsko izpoved, marveč je ostal v globini njegovih čustev Veliki radijski orkester je izvajal to Beethovnovo simfonijo z očitnim vživetjem v tonsko in slikovno bogastvo mojstrovih vizij ter je pod izkušeno roko dirigenta D. M Š i j a n c a, ki mu je kot ljubitelju čustvenih skladb bila Šesta simfonija nemara po6ebn0 bl zu dosezal umetniško nesporne učinke. Po teh razkošnih kaskadah Beethovnovega zvočnega bogastva se je po nujni nazornosti kontrastov tembolj občutila stilna in človeška različnost v uverturi Petra Iljiča Cajkov-skega »Romeo ln Julija«. Sicer je res. da avtor te skladbe nj bil člaveško-duhovno preveč oddaljen starejšemu mojstru, čigar geslo »S trpljenjem k radosti« bi mogla potrditi tudi težka življenjska izkušenost Petra Iljiča, za katerega je ostajalo po vsem trpljenju tako malo radesti Toda v bistvu melanholično pojmovanje usode, kakor ga čutimo iz Čaikov-skega motivov o Romeo in Juliji, je nedvomno v živem nasprotju s čisto jasnostjo naibolj radostnih in nekako nadosebnih skladb, kakor je Pastoralna. Druga doba 'n drugačen miseln-svet stojita za inspiracijskim vrelcem skladatelja »Romea in Julije«. Cisti, nekako mlade-niŠci toni pripovedujejo o sladkem drgetu mlade ljubezni, toda vedno težji crescendo oznanja železne korake usode, ki neizprosno trga mladostne sanje in ljubezenske zanose; skoraj polemično se pogovarjajo godala in pihala, dokler se ne izlijejo v fortissime, slikajoče katastrofo in žalostno žetev smrti. Čajkovski je spisal to uverturo s precej preprostimi, vendar lirično toplimi, kar ganljivimi izraznimi sredstvi; pridružuje se drug:m njegovim uverturam k operam, ki jih ni n'kdar spisal- katerih ideje in doživetje pa je glasbeno strnil v take simfonične pesn'tvc. kakor so še »Vihar«. »Hamlet« in »Francisca da Rmini«. Koncert je zaključila L ' s z t o v a skladba »Mazeppa«i zgovorno simfonično delo. ki mogočno izpričuje skladateljev dekorativni monumentalizem Iz skladbe se že oglašajo prvi zaznavm koraki tisteg3 novega nemškega glasbenega stila, ki bo dobil v Wagnerju svojega dovršitelja in predstavnika Heroično-tragična vizija, posneta iz ukrajinskega življe-* nja, je pri Lisztu še zajeta v okvir romantične glasbe, ki pa že stremi k nov m obzorjem; nje zvočni domisleki nas lahko «e vedno zagrabijo in potegnejo za seboj. Dirigent D. M šijanec in veliki radijski odkester sta tudi na osmem koncertu dosegla za skrbno pripravljen' ;n ;zvajani program navdušeno priznanje občinstva Pismo pred 1880 leti Nekako ekrog leta 64 — v začetku naše ere — je pisal rimski f'iozof Seneca svojemu prijatelju Luciliju pismo, k- med tol kimi mojstrovinami moralistično-fla/ofj-kega sov-stva. kakor so ohranjene prav v Senecovih pismih temu prijatelju, obravnava pojave in vprašanja, ki jim je dala zlasti sedanja dot» novo aktualnost Pismo, ki nam govori skozi toliko stoletij, sicer polnih krvi, razdejanja m katastrof, se glasi takole: Naš prijatelj Liberalis je močno pobit zaradi vesti o požaru, ki je vpepelil naše vrtno mesto Lugdunum. Ta nesreča boli vsakogar, posebej še moža. ki ljubi svojo domovino. In njega je ta dogodek tako pretresel, da ni mogel docela ohraniti duševne mož1, ki jo ima sicer; pri vsaki drugi nesreči bi bil pač možato pokazal obvladanje samega sebe, temu nenadnemu. skoraj nezaslišanemu in brezprimernemu udarcu pa ni bil kos. Seveda je požar že mnogokrat težko zadel kako mesto, toda docela uničil ni doslei ie nobeno V tem primeru pa je eno samo noč propadla množica prekrasnih stavb, izmed katerih bi bila lahko sleherna v okras kateremu koli mestu. Po navad se lahko pripravimo na nesrečo, ki zadene »plodnost; vse kar je velikega, ima dobo, ko začenja propadati Tu pa je bilo drugače: še včeraj je bilo velemesto, danes ga ni n'č več. Poročilo o tej nesreči bi zahtevalo več časa, kakor ga je terjala sama nesreča. Vse to je močno patrio našega LiberaHsa, ki je sicer v lastnih zadevah vsekdar trden, pokončen mož. Zategadelj je pametno, da se pripravimo na vse. kar lahko pride, da vse vnaprej premislimo in imamo neugnano pred očmi ne le to. kar se dogaja marveč tudi to. kar se utegne zgoditi. Ce se usodi hoče. mar nima moči. da vse poruši in potepta, pa najsi prav tedaj najlepše evetè? Mar ne napada najpogosteje tega. kar najlepše žari. m prav to un čuje? N;č ji ni previsoko in nič pretežko. Ce b; vse propadalo tako počasi, kakor počasi nastaja, bi ;meli v vsej naši bedi in nemoči vsa i nekoliko to'ažbe toda rast je vedno počasna, strmoglavljenje p« zmerom naglo, nenadno. Na svetu ni nič trajnega, ne imetje _ __ je bflo vagonov. Kakovost izdelkov je ■ tem, da je bilo celjsko podjetje odUhs-vano od državnega zdravstvenega vodja • prilastkom državne kakovosti. V OriJ« imajo dve veliki stiskalnici, ki lahko oartra-zata tudi ob najboljših letinah. Podobe® je razvoj podjetja v Mariboru. Beletnica KOLEDAR: Sreda, 26. aprila: Varstvo sv. Jožefa, Klet in Marc. DANAŠNJE PRIREDITVI:: Kino Matica: Akrobat Schö-ö-ö-n. Kino Sloga: Na rokah te bom noslL Kino Union: Srečen človek. DEŽURNE LEKARNE Dane«; Dr. Piccoli, Dunajska cesta & Mr. Hočevar, Celovška cesta 62; Mr. Gar-tus, Moste, Zaloška cesta 47. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA: Sreda, 26. aprila ob 18: Ognjenik. Reé Sreda. Četrtek, 27. aprila, ob 18.: Ognjenik, četrtek. • »Ognjenik« je naslov L. Fui dove dejanske veseloigre, ki jo bo uprizorite Drama danes, v sredo m jutri v četrtek. »Ognjenik« je izraz za nasprotje k mirnemu, domačemu ognj šču, kakršnega bi al rada ustvarila dva mlada zakonca, pa jima njur-a temperamentna nrav vedno znova prekriža načrte in želje. — Osebe: Edvani Henings, arhitekt - Nakerst, Sabina. nj»> gtova žena - Vida Juvanova, sodni svetnik Blom - Jože Kovič, Vera Verena - Gabt*. jelč:čeva, Kruse, stavbni vodja - Brezigar, Krescencija, Sabinina dojilja - Rakarjev«, Betka in Tona, služk nji - Pugijeva in Ma-zovčeva. Režiser: J. Kovič. Scena: ing. E. Franz. OPERA: Sreda, 26. aprila ob 18: Don Jnao. Red A. Četrtek, 27. aprila, ob 18.: Melodije »» Izven. Cene od 40 lir navzdol. 0 W. A. M°zart: »Don Juan«. Opera V dveh dejanjih (8 aUkah). Nap''sai Lorena» da Ponte. Osebe: Don Juan - Popov, Lepo» rello, njegov sluga - Be tetto k. g, dona Ana - Heybalova, Comthur, njen oöa -Lupša, dona Elvira - Mlejiiikova, don Ottavio Lipušček, Zerlina, kmetsko dekle -Patikova, Masetto, njen ženin - Doln.čar. Dirigent: A- Neffat, Režiser in koreograf: ing. P. Golovin. Scenograf: ing. E. Frana. KJcstumi: J. Vilfanova. _ V kratkem bo premiera Masseaets*» opere »Manon«. Opera Un» étiri dejanja. Osebe: Mamon - Heybalova, Pousette -Barbičeva, Javotte - Baukartova, Rosetta . Jančarjeva, Cheval ma«. 9751-23i OPREMLJENO SOBO v bližini mesta, iščem. Ponudbe na ogl. odd. /»-tra pod »Železničar«. 9755-2?i KRZNENE PLAŠČE in drugo kožuhovino spre teniamo v popravilo po zrn žanih cenah in v shrambo čez poletje. Ne odlaša i t* prinesite čimprej ! Rot, krz-oarstvo, Mestni trg. j—386—37 50 kg SEMENSKEGA krompirja dam proti vrnit vi 150 kg v jeseni. Naslo> v oel. odd. Tutra. 9774-J7 hìromaNttnja Marija Vam točno oznai-Vašo življenjsko pot. Spre jema od 10. do 12. in od 14. do 17. ure. Ob nedeljah od 10. do 12. ure. Novi trg l/I. 9764-37 Zadet od komunistične zločinske roke nas je zapustil naš nadvse ljubljeni soprog, dobri očka. sin in brat, gospod Anton Harbič kape tan Pokopali smo ga v torek na pokopališču padlih junakov na Gradu. Ljnbljana, Zagreb, otok Krk, 25. aprila 1944. Glcboko žalujoča soproga IVANKA ter hčerka TVICA. A- E. Weirauch: 37 Roman Vse je bik» gladko, prazno, mrzlo in čisto. Vsakogar, kdor jo je slišal igrati in je nato silil k nji, da hi jo spoznal, je razočarala. Zdela se mu je v bistvu zelo dolgočasen človek. Godben avtomat visoke popolnosti, a konec koncev vendarle avtomat. Südekum in Westfahl sta bila edina, ki sta jo nekoliko bolje poznala. Pa ne kdo ve kol'ko bolje. Imela sta jo v največjih čislih in čutila iskreno prijateljstvo do nje. Za vsa drugačna čustva je bila nedostopna. Nobene potrebe ni čutila, da bi se komu prijateljsko naslonila na ramo tn izjokala svoje gorje. Nisi je mogel vzeti v naročje in potolažiti. Vprašanje, kako se ima, je bilo skoraj že vsiljivo. Tako je sčasoma nehala biti za prijatelja žensko bitje. Bila je njuna kapelnica, njuna starešmka, njuna opravnica, njuna učiteljica- Določala je repertoar, imela z njima skušnje, vocila poslovna pogajanja. Tovariša sta jo ■ubogala, čeprav kateri krat z odporom. Ni jima hodilo na misel, da bi se povsem odpovedala ^zasebnemu življenju«, imela sta majhna ljubimkanja in velike strasti, m to razpolaganje z njima jima ni bilo vsak čas po godu. Ing'n način pa je bil zmerom enak: ah—aH Ali Skupaj naprej aH narazen In to, da pod njenim strogim vod- stvom napredujeta, sta oba rade volje priznavala. öutila sta, da morata stisniti zobe, če io hočeta dohajati. Ona je bila tista, ki je udarjala ljudem v oči, tista, ki so jo hoteli imeti, tista, ki so ji delali ponudbe. Njiju dva jfe vlač'la za seboj kot navržek. To ni šlo vselej brez napetosti, časih sta mislila, da bi se brez nje bolje uveljavila, časih se jima je zdelo, da bi imela bolj zložno življenje, ko bi nje ne bilo. Potem pa je prišel spet trenutek, ko so -meli skupen uspeh, ker so skupno dali najboljše, kar so zmogli — še bolj od uspeha pa ju je osrečevalo in zadovoljevalo lastno znanje — in tedaj sta se zavedela, koliko sta ji dolžna in sta ji v novem navdušenju obljubila zvestobo. Toda Inge je posmehljivo in nejevoljno zavračala vsako pretirano besedo. Kakor se je trdo borila za priznanje, tako malo je m'slila na to, da bi se sama pomaknila v ospredje ali uveljavila svoje lastno ime. Slej ko prej so se imenovali Südekumovo trojko, in kot taka so polagoma dobivali sloves. Kdaj pa kdaj so igrali v radiu. Prirejali so lastne koncertne večere po manjš;h mestih. Našli so opravnika, ki se je zavzel zanje, in ko jih je ta po Inginih mislih zanemarjal, so dobili drugega, boljšega. Pri tej priliki je prišlo do nove prereke, ki bi se bila skoraj končala z razhodom. Ko pa jim je dru- gi op ravnik izposloval na nekem nizozemskem parniku vožnjo v Indijo, je bilo navdušenje velikansko, tn malo je manjkalo, pa bi bila padla Ingi okrog vratu. Inge ni čutila nikakega navdušenja, niti veselja ne. živela je, delala in napredovala. Imela je zavezane oči, lepote sveta so ji ostajale skrite. Ni jih hotela videti, vse, kar je bilo drugim už tek, jo je bolelo. Skeleča bol v njeni notranjščin: je utihnila le tedaj, kadar je igrala- Pisane slike so kakor koprena plavale mimo nje. Kadar se je z odprtimi čuti nastavljala vplivu kake stvari, da bi se razvedrila, jo je zaskoč;lo hrepenenje po Manu kakor divja zver. Ko bi bil Mario pri nji, bi btla vsaka ura življenja opojna sreča. Sama je in bo zmerom, zmerom sama. Opustila je upanje, da bi se rana kdaj zarasla. Skelela je in se gnoj'la kar naprej, s tem se je bilo treba sprijazniti. Najbrže je večina liudi samotna in zaradi tega nesrečna. Tako malo je srečnih. Le tisti, ki so Se prav mlad', so srečni, tisti, ki še ne vedo. koii-kanj so sami Povsod slutijo dopolnilo, polni hrepenenja, polni upanja ... tik zraven prvega razočaranja vidijo že spet nov up Toda gorje se tistim, ki so nahajali ln spet 'zgubljali, dokler jim nI ubežala mladost Iščejo iščejo, čedalje bolj vročično, in pobirajo in zametavajo, strah pred samoto jim kriči iz oči. Tisti, ki ne «ščejo, pa se oklepajo kakega b-tja, kj jih pušča ravnodušne, bitja, ki jim je tuje in toliko da ne mrzko, samo da bi v dveh laže prenašali samoto. In to je potem tisto, kar imenujejo srečen zakon. Inge ima s človeštvom globoko sočutje, tako globoko, da se čustvo zavisti v i*ji n koli ne oglasi, n'"ti tedaj ne, kadar vidi mlado dvojico, ki se zdi vsa zaverovana cirug v drugega. Koliko časa bo trajala ta sreča? Ljubi Bog, pusti jima prijazno slepilo še nekaj časa! Saj ni, da bi morala vsaka sreča tolikanj naglo miniti kakor moja ... Iz listov je še vedno časih kaj zvedela o Mariu. Ko se je vozila v Indijo, je bil na turneji po Ameriki. Ko je bila v Anversi, je koncertiral v Budimpešti, ko je bila na Dunaju, je igral v Stockholmu. Njuna pota so šla križem kražem po vsej zemeljski obli, toda sešla se niso nikoli. Trenutek, ko se bosta ti dve črti še enkrat presekali, je bil tisti, ki ga je čakala ... Upala je, da pride... in trepetala pred njim. m. Pomlad je bila, ln karneval. Ves zrak le bil prepojen z vonjem vijol'c in mimoz, morje je bilo sinje kakor safir, vsaka pobeljena hiša se je bleščala na soncu kakor dvorec lz marmorja. V vseh koncev in krajev so bunkale pavke in cingljall tamburini. Otroci s posrkanimi obrazi, čudno na- šemljeni v cunje, krpe, in stara oblačila, so s krikom in vikom razgrajali po cestah. »Prav za prav bi morali porabiti to priložnost in se peljati v Niso,« je rekel West-fahL >Nekaj bi morali pod vzeti... kaj prav razposajenega in norega. A kaj, ko Inge spet ne bo hotela z nami... kam pa greš, Inge?« Inge je odrinila pisano mačko, ki je zraven nje zložno počivala na ogoljeni žametni blazini, tn se pre rila mimo ne povsem snažne marmornate plošče okrogle mizice. »Videla bi rada, kdaj odhaja naš vlak. Zunaj visi vozni red. Ce m:slita ponoči krokati, se morda lahko peljemo opoldne ... aH pa je iz Nise kakšna druga zveza, dà se vama ne bo treba voziti nazaj. Potem se lahko kje dobimo... a prosim, ne opijta se ml tako, da bi zamudila vlak — slaba bi nam predla!« »To se pravi, da nama daš dopust, sama pa ne misliš iti z nama. Ne razumem te! Kaj te res nobena stvar ne zanima?« » Maloka],« je Inge ravnodušno odvrnila. »Vsekako pa «lepa nič tako, da bi žrtvovala noč. Okoristila se bom s prostim večerom Jn legla zgodaj spat. »Prav gotovo bo trajalo. Zato predlagam, da ga še ojačimo! Naj človek požene noč tako ali tako, vse je prijetnejše, kakor če se valjaš v postelj» in ne moreš drugega, kot da se jeziš nad kratkočasjem dirugih ljudi.« g^gjm^ter • Urejuje: Davorin Bavljen. — * v. — * jlju j*/ u*»*- r ^ * * ——-- t» » _-_ Fto das Konsortium »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: StanKo V Irai, i- - Für Q- DnieksteUe - Za »«.rodno Italurno «L «U I«* ------*a: Fran teran. — Für dea Inseratenteil verantwortlich - Za Inserate! oddelek odgovarja: LJubomli VoMU