159. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 14 julija 1902.
XXXV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje In praznite, ter velja po posti projunan fta <jvetro-o«ran* jefteie aa vse letu sto a. , aa pgi ista 13 &, aa Cutrv leta t K bo h, u jeden meeeo I K 30 h. Za Ljubljano
brez pošiljanja na dom za ve-o leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 a, u jeden mesec i K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša i?o9tnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpcsUjatve naročnin* ao no ozira. — Za oznanila plačmo w» od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedonkrat tiaka, po 10 h Se se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj o   -<svo;e frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlstvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravnlštvu naj bo bla govoiijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. trse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod1* telefon it. 34.     „Narodna tiskarna11 telefon št. 85.
Odpor Slovencev zoper rimski klerikalizem.
Pod tem naslovom je prinesel »Parlament ar« nedavno daljšo razpravo, iz katere povzamemo naslednje:
»Zasramovanja in zmerjanja Šuster-šičeva v deželnem zboru dne 21. in 23. junija bodo imela to nedeljo (6. julija) svoj odmev. Slovenci se hočejo vzdigniti ter plamteče protestirati zoper brutalno obstrukcijo rimskih klerikalcev. V »Narodnem domu« v Ljubljani, v glavnem mestu prve slovenske kronovine, se bodo zbrali vsi patrijotični Slovenci, da končno obsodijo ruvanje in besnenje Šusteršiči-jancev. Predsednik izvršilnega odseka narodno-napredne stranke, dr. Karol vitez Blei\veis-Trsteniški je sklical ta manifesta-cijski shod.
Rimski klerikalizem je baš v slovenski Kranjski prevzeten, predrzen in nesramen, in vsled tega močan. Patrijotični, od vseh Slovanov visoko čislani »Slovenski Narod« v Ljubljani pojasnuje (št. 145. z dne 27. junija) o jezuitskih Stadlerjancih, s katerimi morajo enkrat Slovenci kakor Hrvati — obračunati. Dr. Ivan Tavčar itak ne razume šale v velikih rečeh. Lev stresa svojo grivo. Kajti dr. Tavčar obelodanja v »Slovenskem Narodu« v omenjeni številki 145. v nebo kričeč slučaj jezuitskega Stadlerjanca — škofa Antona Bonaventure Jegliča v Ljubljani glede »obedijence«, »observance« in »lo-jalitete«. Slučaj je ta-le: Lansko leto je bil spiritus rektor Šusteršičijancev, škof Jeglič poklican ad audiendum verbum na Dunaj. Nj. Veličanstvo hoče imeti mir in zastopnost med svojim ljudstvom, in zato mora biti vsak patrijot le hvaležen Nj. Veličanstvu. Nj. Veličanstvo — navajam »Slovenski Narod«, čegar šef poslanec dr. Ivan Tavčar se ponuja kot odvetnik za dokaz — »je izrazil gospodu knezoškofu Jegliču svojo nevoijo zaradi politične agitacije duhovnikov na Kranjskem ter je očital škofu, da so ti duhovniki »Hetz-kaplane«. Škof Jeglič se ni za ta opomin niti najmanj brigal,  še več, Stadlerjanec,
Anton Bonaventura Jeglič, je v svesti si svoje jezuitske moči se še ponorčeval iz cesarjeve avtoritete, popolnoma revolucij-skem smislu, ko je — navajam zopet isti »Slovenski Narod« — »povodom birme nekje na Dolenjskem pri pojedini povedal zbranim duhovnikom nekaj o tisti avdi-jenci, potem pa dvignil svojo čašo in pogumno zaklical: »Mi pa ostanemo, kakor smo b'li.«
Rimski klerikalizem OBtane pod jezuitskim vodstvom vedno isti. Njegove impertinence pa se vsakomur gnusijo. Jaz sem do sedaj »neplačan« c. kr. uradnik, in jaz si ne morem dati dopasti oči tanje kakega Šusteršič — Žlindra, da zrem državni kapital, da si pustim rešitev na-kupičenih aktov od ljudstva plačati z denarjem, da ni moje delo, ki ga opravljam brezplačno za državo, za justično upravo Nj. Veličanstva, vredno ne groša ne knofa, ker tega ne dopušča moja časti-željnost, moje veselje do dela, da bi bil šlendrijan, in ker se hočem višje povzpeti. Ali si morem dati dopasti kot c. kp. uradnik, da se me zasramuje za moje brezplačno delo, ki ga opravljam na stroške svoje družine? Mi državni uradniki — baje — zremo? No potem bi zamogli prispevki k zakonu državnega uradnika in dolgovi državnih uradnikov s številkami dokazati, da je očitanje o izsesavanju državnega in ljudskega žepa neprimerna zahtev, ki jo more zadati le Šusteršič-Zlindra z ozirom na svojo imuniteto. Rimski klerikalizem postaja pri Slovencih naravnost nedostojen in nasramen, in umevno je, da se vsi Slovenci — tudi jaz sem med njimi — po pravici pripravljajo, da stopijo tej kači na glavo ter po-mendrajo zmaja. Kako se naj to izvede, to je stvar zmagonosnega, Jurija dr. Ivana Tavčarja. Toda vsi Slovenci morajo dr. Tavčarju pomagati v tem velikem boju z besedo in dejanjem.« — Dasi v pr< dsto ječem članku ni nič noTega povedano — je vendar koristno, da se razkrinka naša klerikalna druhal tudi v listu, ki ga či-tajo politiki po vsem slovanskem svetu.
Bob iz Kranja!
(Ocvrt po naših sodiščih.) II.
Ni treba posebej omenjati, da so So-darjev Korl in njegovi zavezniki pogoreli s svojimi objavami pred kazenskim sodiščem prav grdo. Te objave niso imeie dru-zega namena, nego služiti za agitacijo pri volitvi v bolniško blagajno. V dragem so pa Omersa, Florijan, Htebš in Sajovic sami najbolje vedeli, da kazenska preiskava nima nikakega pomena, in da so vse tri objave hudobna — a prazna šala. In-famna lumparijasobile te objave, lumparija, ki je mogoča le v vrstah sedanje naše klerikalne stranke!
Kakor je vsak denuncijant bojazljiv, tako so postali bojazljivi tudi kranjski denuncijanti. Ko se jim celi naklep ni posrečil, zlezli so pod klop in izpod nje so zdihovali, da niso ničesar hudega nameravali, in da so samo sodišče prosili, da naj stvar preišče, če ni morda kakega nereda. Poštenosti Rudolfa Kokalja pa se niti dotakniti niso hoteli! Tako so zdihovali ti »poštenjaki«, in So-darjev Korl se je potil, da se je okrog njega napravila široka luža.
Na to hinavščino obtožencev odgovarjal je tožitelj Rudolf Kokalj tako-le:
Prestopek  § 487. kaz. zak.   je dan, kdor koga  lažnivo  dolži. Treba si je torej najprej pojasniti pojem dolženja. Tu kaj  ni treba — da  bi  lažnivec   prišel k sodišču  ter  bi ondi   spregovoril, tega in j tega dolžim,  da je to in to storil. Prvi J sodnik   je  bil  mnenja,  da  je prestopek I § 487. odvisen od  besede »dolžiti«, in če ni v kaki ovadbi te besede, pa ni paragrafa 487.!
Ali to je nedopustna ozkosrčnost! Dolžen je je vsak korak, ki je spo soben, proti določeni osobi vzbuditi sum, da jekajkaznjivega storila, in da je torej na mestu, da se prične kazenska preiskava. Razsodba najvišjega kasacijskega dvora z dne 26. aprila 1878 št. 14 754.
LISTEK,
Ma novih potih.
Almanah. Izdala slovenska mladina.  Tiskal R. Šeber v Postojni.  Cena knjigi K 1'70, s pošto K 190. Dobiva se: stud. phil. Dav. Mastna k, \Vien, Universitat. (Konec.)
Kar je hotel povedati Hacin v »Poglavju iz »Historije življenja«, bi storil morda kako drugače in mogoče z uspehom. Kaj je moral pisati ravno leposloven članek? Njegova neokretnost v pripovedovanju je velika in občudovanja vredna, brez vsake sugestivne moči se včasih hlasta po efektu. Poleg čudovitega »Ali — ali«, ki ga je spisal Nirvan in pa »Ledenih rož«, kojih avtor je Ernest Kalan, je Hacinova proza najslabša. Boljša je njegova študija o D' Annuziu, res mnogo boljša tudi kakor Kodermanova o Haupt mannu, kajti Koderman ni ne analiziral, niti ni podal vtisa in sugestivne slike Hauptmannovihdel. Kar suhaparno našteva vsebino dram in nekaj letnic, kar bi storil lahko tudi vsak filister ali pa kak veleučen kritik z očalbin gosjim peresom za ušesom. Gotovo je, da človek, ki ni čital Hauptmannovih del, po ti študiji ne dobi
jasne slike o njem. — Linhartov referat, ki ga je naslovil »Nova pota«, ni da bi rekel temeljit, saj tudi dolg ni, a vendar pripoveduje stvari, ki jih ve prav vsak izobraženec in bi bil k večjemu pripraven za predavanje v kakšnem dijaškem klubu ali pa v izobraževalnem društvu. Pri nas čitajo ljudje namreč tudi nemško! članek je agitatoričen, ne kritičen in ne analitičen, in že radi tega ni strogo znanstven.
»Na novih potih« so naslovili izdajatelji svoj almanah; na čelu knjige stoji motto iz Ibsenovega »Stavbarja Solnesa« in res ne vemo v kakšni zvezi so ž njim almanahovci. Vse je izrabljeno, ničesar ni krepkega, ničesar novega in izvirnega. Občni vtis lirike je v večini pravcata, obrabljena erotika, a kjer te ni, tam se pokaže že celo ponarejenost in gola zunanjost. V prozi stoje almanahovci še nižje kakor v pesništvu, — Šorlija namreč ne štejemo med nje. Nikjer ni tiste svete mlade moči, ki jo daje narava.
Spomnil sem se na Ketteja, kakor rečeno, in če kdaj, bil sem si v svesti, da so pokopali tistega deževnega popoldne v aprilu velik del slovenske lirike, ki je izgubila z Murnom drugo drevo, katero je pognalo v njegovih   »Kmečkih pesmih«
prvi pravi in čisti cvet poezije, in ki ima v Otonu Zupančiču zadnjega moža iz tistih lepih dni, ki so obetali veliko . . .
Zupančič je zašel čisto slučajno v almanah. Pesem »Grobovi tulijo«, ki jo je posvetil rajnkemu Aleksandrovu Murnu, je polna moči in sile. Zupančiču sta se dikcija in slog čisto izpremenila, odkar je izdal »Čašo opojnosti«; rodila se je prej neznana moč v njegovih mišicah. Izdajatelji so postavili Zupančičevo pesem kakor nalašč zbirki na čelo, da se toliko bolj vidi občna slabost in onemoglost.
Tudi Golar stoji skoro izven kroga almanahovcev in dasi nimajo njegovi pro izvodi harmonično zabarvanega kolorita, vendar je umetnik in ne diletant. »Excel-sior« je za Zupančičevo pesmijo najboljša stvar v vezani besedi, kar se jih nahaja v knjigi. Edino, kar je poleg Zupančičeve pesmi in nekaterih Golarjevih nekaj vredno, je Šorlijeva novela: Na solčnih višavah življenja.
Šorli je eden tistih redkih psihologov I v naši literaturi, ki pišejo objektivno' in dobro, kajti Cankar je subjektivist skozi in skozi. Šorli obdelava problem mirno in ne vidi se mu nervoznost; višek je dosegel proti koncu, ko se hoče dr. Sokol umoriti. Ves problem je rešil Šorli
In takih korakov so se zakrivili nasprotniki, predvsem s tem, da so svoje ovadbe vložili pri kazenskem sodišču, in oziroma pri državnem pravdništvu in sicer proti določeni osobi. Te ovadbe niso mogle imeti druge posledice, nego da se je morala pričeti kazenska preiskava proti Rudolfu Kokalju, in sicer radi dejanja, ki je kažnjivo po naših kazenskih zakonih.
Če torej vložim proti kaki osobi kazensko ovadbo, jo že s to ovadbo samo, brez ozira na to, je li tako ali tako stili« zovana, spravim v dotiko s kažnjivim dejanjem ter namignem kazenskemu sodniku, da je za to dejanje odgovorna oseba, proti koji se je ovadba dvignila. V tem pogledu se ne dajo cepiti lasje, v tem oziru je stvar tako jasna, da jasnejša ne more biti.
Ozreti pa se je tudi na praktično življenje sploh. Ne gre se za to, kako so bile ovadbe stilizirane, gre se v prvi vrsti zato, kako so se te ovadbe tolmačiti morale, prvič pri sodišču, drugič pa izven sodišča!
Pri sodišču bila je posledica ta, da da se je proti Rudolfu Kokalju vpeljala preiskava, in sicer radi poneverjenja, ker ga ni na svetu jurista, ki bi ovadbe drugače tolmačil, nego tako, da se ž njim dolži Rudolfa Kokalja ponezvestenja!
Zunaj sodišča pa se je zopet ovadbam dal pomen, ki je tudi samo ob sebi umljiv, pomen, da je Rudolf Kokalj sodišču radi goljufije naznanjen.
Učeni jurist, kakor priprosti lajik tolmačila sta torej objave proti Rudolfu Kokalju tako, da je v njih obsežena dolžitev v smislu § 487. kaz. zak. In kaj druzega tudi ni bilo mogoče.
Ker je kazensko sodišče ustavilo vsako preganjanje Rudolfa Kokalja, je v objektivnem oziru dokazano, da so bile objave lažnive, ali kakor pravi nemški tekst zakona: »fiilsehiich«.
Ravno tako pa je v vsakem oziru dana tudi subjektivna podlaga za obsodbo vseh štirih obtožencev.
psihološko resnično, in problem je Šorliju glavno, ker se na umetniški strani ne pospenja v višave, a dela vedno korektno in brez napake. Šorli neče biti popolnoma nov, biti hoče most med staro in mlado šolo; pesimist prav gotovo ni, pravi, daje njegov milienu solnce in njegov smoter apostolat solnca: mirnega dela in zado-dovoljne sreče. Filozof ni, pač pa je fin in temeljit psiholog.
Brez vtisa je šel almanah mimo mene; ni mi pustil v duši luči in veselja in ne pomladi, tistega srečnega časa, ko se zave prirodna moč, vstane in obhaja praznik prerojenja, in pomlad bi morala sijati iz del in stvari, ki jih ustvari mladina. Almanah obseza pravzaprav le 120 strani, kajti ne gre nikakor, da bi šteli Zupančiča, Šorlija in pa tudi Golarja med almanahovce, kajti ti trije so, ker so prijazni in vljudni ljudje, samo slučajno v družbi z ostalimi, ki pa pravzaprav nimajo pravice, da bi se imenovali »slovensko mladino«, to je zastopnike mlade generacije, saj v literaturi gotovo ne. Zato pa je smešen motto, v katerem oznanjajo, da stari trepečejo pred mladino. Morda so, morda bodo trepetali, toda mladina, ki bi se jim postavila po robu, bi morala biti malo drugačna! A. Sever.
Nasprotniki so pri svojih objavah imeli namen, Rudolfa Kokalja prav občutno na časti žaliti.
To izhaja iz celega njihovega postopanja.
Predvsem iz tiste zavratnosti, koje so se polastili! Imeli so denar v rokah, pa si niso odtegnili primankljaja 100 kron!
Poznali so dobri premoženjski stan, Rudolfa Kokalja, pa ga niso poprej opominjali ter šli takoj in z veliko hitrostjo pred kazenskega sodnika. Naš zakon namreč dobro ve, da je pri računih vsled po manktjive človeške narave zmota mogoča, taka zmota pa ne sme nikomur služiti v škodo. Ker so nasprotniki sami dobro ve deli, da je v tem slučaju zmota samo ci-vilnopravne narave, in da nima s kazenskim zakonom ničesar opraviti, čemu so se zatekli ravno pred kazenskega sodnika, in ne z navadno tožbo pred civilnega sodnika? Če so samo svoj denar iskali, in če ga že niso hoteli odtegniti pri prebitku, bili bi s civilno tožbo ravno tako hitro, če že ne hitreje, prišli do denarja! čemu so torej silili še celo pred državnega pravd-nika v Ljubljano?
Naša dolžnost je bila! Smešen izgovor! Tudi tedaj bi ne bili smeli prekoračiti mej nepogojno potrebnega!
Kak pomen v subjektivnem oziru so imele ovadbe, izhaja najjasnejše iz obnašanja sotoženega Omersa, kojega je sodnik naravnost opozoril na posledice njegove ovadbe. Malo je pomislil, potem pa je iz-pregovoril: naj le gre naprej!
Nato je pa lazil po gostilnah okrog in kričal: sedaj smo ga ujeli, sedaj smo mu prišli na sled, da je mestno godbo ogoljufal!
To je bil duh, ki je napolnoval Omersa in njegovo ovadbo. Ta duh pa je vse druge napolnoval, ker so delali v kompaniji, ker so skovali komplot, za kojega so vsi odgovorni.
V tem pogledu je nepotrebno izgubljati še kako besedo!
Ovadbe nasprotnikov pa so bile tudi lažnive, tega so si bili obtoženci tudi v svesti.
Za kazensko ovadbo, kakor tudi za dokaz resnice, ni zadoščalo, da znesek 100 K ni bil vpisan; za tako ovadbo bilo je le tedaj prostora, če so nasprotniki bili prepričani, da Kokalj nalašč in vodoma zneska ni vpisal, in sicer v namenu, da bi ostal v njegovem žepu.
Tudi za dokaz resnice nikakor ni zadoščala malomarnost, ki človeka odgovornega stori samo pred civilnim sodiščem; za ta dokaz bilo je potrebno, da so nasprotniki izkazali, da so imeli tehtne razloge verovati, da znesek nalašč in v k az n j i v e m n a m e n u n i b i 1 v p i s a n.
V tem oziru pa niso doprinesli niti sence dokaza; in takega dokaza niti doprinesti niso mogli, ker so Kokalja razmere do pičice dobro poznali, ter so — vedeli in morali vedeti, da je vseskozi pošten človek, in da je naravnost izključeno, da bi bil hotel mestni godni pone-zvestiti skoraj jedini redni letni dohodek, kojega je imela!
Na vse to dr. Furlan ni vedel ničesar odgovoriti.
Obravnava pred vsklicnim sodiščem je trajala skoraj pet ur; sodišče samo pa se je posvetovalo celih pet minut. Pred tako temeljitostjo se do zemlje priklanjamo!
Potrdila se je razsodba prvega sodnika, in sicer »z njegovih razlogov«.
Stvar je pred sodiščem končana, in »Slovenec« jo že izkorišča ter piše nekako tako, d a je Kokalj propadel, ker se mu je dokazalo, da ni bil pošten.
Gospod Kokalj pa se lahko tolaži, da javnost obsoja njegove nasprotnike in tatove njegove časti, in naj si jih je sodišče tudi oprostilo!
Mi pa samo jedno dostavljamo: naj se je kaj jednakega kakor gospodu Ko-kalju pripetilo kakemu orožniku, ali pa kakemu c. kr. sodniku, ki bi v teku opravil pozabil depozitnemu uradu oddati znesek 100 K, kojega je v ta namen prejel na kaki komisiji, pa bi se danes mobili-zovala generalna prokuratura, da bi kar pokalo. Ali kaj hočemo! Najbolje je molčati. In zategadelj bodemo molčali!
V LJubljani, 14. julija. Nemška „Gemeinbiirgschaft" — v krvi.
Včeraj so hoteli praznovati Vse-nemci petletnico prvega velikega ljudskega shoda v Hebu. Napovedali so se govorniki Schdnerer, Eisenkolb in Iro, in sicer si je izbral Eisenkolb predmet »o klerikalizmu in Slovanih«. Pričakovali so istotakega splošnega navdušenja, kakor ga je žela v tem mestu vsenemška stvar pred petimi leti. A koliko se je med tem časom izpremenilo! Že v soboto črez dan so se po celem mestu razdelili listki »Proč od Schonererja! Danes ob devetih zvečer!« Policija je takoj vse potrebno ukrenila, a vkljub temu se je začela zvečer valiti velikanska množica po mestu. Iz tisoč grl je grmelo »Proč od Schonererja! Ven ž njim iz Heba!« Pred cesarjevim spomenikom se je klicalo »Hoch Franz Josef!« Ko se je množica približala zbirališču Vsenemcev, prišli so tudi oni iz hiše. Začelo se je medsebojno zasra-movanje; demonstrantje so zapeli cesarsko himno, Vsenemci pa »Wacht am Rhein«. Vedno nevarnejša je postajala situacija. Naenkrat zadene kambn poslanca Irota, da se zvali onesveščen na tla; istotako tudi neki policijski uradnik. Tedaj pa so se množice udarile. Boj je trajal nad četrt ure ter je ostavil na obeh straneh dokaj krvavih glav. Vsenemški veleizdajski klici v državnem zboru so ljudsvu  odprli oči.
Zadnje volitve v Italiji.
Klerikalci so se pokazali pri zadnjih občinskih in provincialnih volitvah v Italiji kot jako močna stranka, dasiravno Vatikan svojim somišljenikom ne dovoljuje, udeleževati se političnih volitev. Spričo brezbrižnosti liberalcev bi mogli klerikalci, ako bi jih vodil Vatikan, v parlamentu imeti mnogo večji vpliv kakor ga imajo. Koliko moč imajo med volilci, se je pokazalo pri kandidaturi največjega italijanskega pesnika Giuseppe Carduc-cija, katerega klerikalci sovražijo, ker je spisal ))IIimn3 na Satana«. V tej himni proslavlja Carducci moderno znanstvo in umetnost. Carducci je vzlic svoji popularnosti v Bologni propadel. Propadel je že drugič, kajti obakrat so postavili klerikalci v zadnjem hipu protikandidata in zmagali. Liberalci so torej radi Carduccija ob dva mandata.
Kitchener triumphans.
V soboto je dospel viscount Kitchener v Southampton, kjer ga je sprejela velikanska množica. Mayor mu je izročil diplom častnega meščanstva. Zlasti so bile navdušene dame, ki so uprav besnele, hoteč triumfatorja poljubiti. Več dam je bilo pohojenih in ranjenih. Ob S/41. uro je dospel vlak s Kitchenerjem v London. Na peronu ga je sprejel in pozdravil prestolonaslednik in razni najvišji odličnjaki. Občinstvo pa je prirejalo Kitchenerju viharne ovacije. Sprevod k St. James palači so gledali tudi člani kraljevske rodbine. Potem se je vršil zajutrek na čast Kitche-nerja v kraljevski palači. Predsedoval je princ waleški; prisotna sta bila tudi vojvoda Cambridski in lord *Roberts. Po za-jutreku je šel Kitchener h kralju in kraljici, ki sta ga sprejela.
Najnovejše politične vesti.
Moravski in gališki deželni zbor sta se zaključila. — Proslava poljske zmage nad Nemci. Poslanec Stapinski je izjavil v gališkem deželnem zboru z ozirom na policijsko prepoved omenjeno slavnosti, da se bodo obhodi priredili, ako bi se tudi streljalo nanje. — Nova carinska in trgovinska pogodba z Ogrsko se baje sklene 1. ja-nuvarja 1903 na deset let. — Pri tem se izpuste nasledni davki: avstrijski rentni davek na ogrske državne papirje, ogrski transportni davek, obdačenje zalog ogrskih mlinov v Avstriji in avstrijskih komisijskih zalog na Ogrskem. — Odstop državnega finančnega ministra barona K a 11 a y a je najbrže neizogiben, ker je isti resno bolan ter se zdravi v nekih toplicah. — Nizozemska, pri trozvezi. Angleški listi trdijo, da so nizozemska vlada pogaja, da bi bila sprejeta k trozvezi ali vsaj v zvezno razmerje z Nemčijo. — Francoski parlament se je zaključil. — General Bechtols-heim — hrvaški častni meščan. Mestni zastop varaždinski je imenoval generala Bechtolsheima ob priliki njego
vega 501etnega službenega jubileja avo jim častnim meščanom. — Nemiri v Rusiji. Car je poslal urednika lista »Graždanina«, kneza Meščerskega, v okraje Poltava, Charkov in Jekaterinoslav, naj poizve vzroke nemirov ter zasliši pritožbe ljudstva.
Dopisi.
Iz Sodražice. Naše prorokovanje se bode torej kar do pičice izpolnilo! G. Brešar se že čuti — župnika! Dosedaj se je hlinil ter kazal najmirnejšega ter najpohlevnejšega duhovna na Kranjskem, pripovedoval je faranom, kako dober človek da je in kako krivo ga sodijo drugi ljudje. Bile so tudi vse dosedanje njegove pridige docela taktne, a v predzadnji nedeljski pridigi se je prvič pokazal — Brešarja ter očitno razodel — smer svojega delovanja v Sodražici. Š prižnice smo čuli njegove besede: Kristus ni prinesel na zemljo samo miru in ljubezni, temveč tudi — meč, kateri naj loči brata od sestre, očeta od sina itd. Kaj mir, kaj ljubezen! Tudi sovraštvo nam je oznanje-vati . . . Cerkev ne uči: V imenu c. kr. komisije, temveč v imenu Očeta, Sina in sv. Duha! Tako se je glasila njegova vse prej kot duhovita pridiga in mi naj bi po takih besedah v njem gledali božjega namestnika? Kristus da nam je oznanjeval sovraštvo....? No, pa seveda uvoda za hujskanje je treba!
Torej takega župnika so nam naklonili, morebiti za našo — pohlevnost, ali pa zato, — da govorim z besedami gosp. Krumpestarja — »da pokažemo g. patronu, kako malo zamore on kot patron katoliške fare«! »Meni bi bilo treba migniti samo s prstom«, — hvalil seje nadalje ta župnik — »in fara bi bila moja, a za mene je prerevna! Tudi Brešar ne ostane dolgo tam, za to bodem skrbel — jaz« A sedaj mora ostati kot župnik pri Vas, da se pokaže, kaj zamoremo mi z našo politiko! Pravice Vašega gosp. patrona! O joj!«
Govori se že celo o — priljubljenosti, katero si je Brešar že v tem kratkem času svojega pastirovanja v Sodražici pridobil!
Bežite no, bežite in ne — smešite se! Ali vsled tega .... no pa molčimo rajši! Seveda, ako to deputacija pravi, mora biti že res!
Rekel bode morebiti kdo: Kaj se pa toliko poganjate za jednega župnika; naj si bode ta ali oni, saj so itak preredko sejani taisti, kateri oznanjujejo res pravi Kristusov nauk in ki se po tem tudi ravnajo . . .
Nekoliko resnice tiči v tem, a mi sodraški liberalci smo, hvala Bogu, celo v teh žalostnih časih ohranili še toliko istega verskega čutila, ki nas sili, da obiskujemo cerkev in da se trdno držimo prave naše Kristusove vere . . .
Kako težko je pri srcu človeku, ki hoče poslušati v cerkvi besedo božjo, ki pa čuje iz prižnice le hujskanje, človeku, ki vsaki dan le vidi, kaj smejo nekaznovano vse počenjati duhovni, katere spoštovati bi bila naša dolžnost, to ve le taisti, ki je to že skusil . ..
česar smo se bali, to se uresničuje! Odslej z naše prižnice ne bode druzega čuti kot — politiko, zbadanje in hujskanje. Namen g. Brešarja je prozoren. Vreči nas iz cerkve ven, iz cerkve, katero so naši pradedi sezidali, z namenom, da bi tam Čuli besedo božjo! In to hoče storiti duhovnik, ki je naši fari — vsiljen. Morebiti se mu z vednimi napadi z lece tudi to posreči, ali vendar naj se te svoje zmage ne veseli. Prišel bode čas, ko se bode to nad tem glavami bridko maščevalo!
Dnevne Testi.
V Ljubljani,  14 julija. — Občinski svet ljubljanski
ima v torek ob petih popoludne sejo. Med drugimi so na dnevnem redu poročila o podelitvi meščanskih podpor, o nakupu neke parcele na Golovcu, o odškodnini J. Selanovej zaradi opustitve Starinarske steze, o računskih sklepih, a) mestnega in potresnega zaklada, zaklada o 3°/o posojilu, b) ubožnega zaklada, c) zaklada meščanske imovine in ustanovnega zaklada;
o ponudbi Josipa Boštjančiča, da občina kupi njegovo hišo v Kolodvorskih ulicah, o neki pripravi v mestnej ubožnici, o napravi vetrobranov v topničarski vojašnici, o Alojzija Korsike ponudbi za odkup njegove palmovnice, o prizivih Viljema Treota, Ivane Sternove in S. Popnove v stavbinskih rečeh, o uredbi mestne veže v Prešernovih ulicah št. 26, o ponudbi delniške družbe Siemens & Halske na Dunaju glede odkupa v regulačne namene potrebnega sveta ob Zaloški cesti in Stari poti, o oddaji izvršitve kanalov na Dunajski cesti ter v Sodnijskih, Predilnih in Ciga-galetovih ulicah, o pritožbi J. Koutnega zaradi regulacije pod topničarsko vojašnico, o kolavdaciji kanalov v Sodnijskih in Miklošičevih ulicah, o znižanju cestnega nivela spodnjega dela sv. Petra ceste, o brvi čez Lahov jarek in Preproščico, o odstranitvi stopnjic pred hišo Marije Ru-tarjeve na sv. Petra cesti, o uravnavi nivela v Prečnih ulicah, o nakupu učil na osemrazrednici pri sv. Jakobu, o izvolitvi novoga člana v šolski odbor za obrtne nadaljevalne šole mesto umrlega Antona Kleina, o nedostatkih poslopja III. mestne deške ljudske šole, o oddaji ustanov po 50 K za učence obrtne nadaljevalne šole, o nagradi za Ivana Briclja, o nabavi knjig ubožnim učencem, o pobiranju ukovine za otroke iz tujih občin, o nujnih popravah v mestnih ljudskih šolah, o ponudbi Josipa Lenarčiča za dodajanje električnega toka in o polaganju novih kabljev po Predilnih, Sodnijskih in Cigaletovih ulicah ter po Miklošičevi cesti.
— Šusteršič — ostane. Veselo in tolažljivo novico nam je v soboto povedal »Slovenec«, da nam ostane dr. Šusteršič ohranjen. Bali smo se že res, da ga izgubimo in da se preseli na Dunaj ter dobi tamkaj mastno sinekuro pri du-nnjski nunciaturi. Šusteršič 8e je z veliko vnemo potegoval za to lepo službo, kar je pač naravno, saj takosklepni, da bi ne videl, kako izgublja v klerikalni stranki sami čedalje več tal. Skušal je svoj čolnič zapeljati v varen in prijeten pristan. Prvič se mu njegov poskus ni posrečil; pri drugem poskusu je upregel vse mogoče vplivne faktorje, da so zanj delali in tudi sam je bil tako prepričan, da dobi to službo, da je že svoje ljubljansko stanovanje dal v najem. In vender mu je ta lepa službica odšla vzlic vsi protekciji. Iz prav dobrega vira čujemo, da stvar pred kakim tednom še ni bila končno odločena. Ker poroča »Slovenec« sedaj, da Šusteršič ne pojde k nunciaturi, mora že biti izrečena odločilna beseda. »Slovenčevo« norčevanje ima le namen, prikriti bridko resnico, da je hil Šusteršič odklonjen, v drugič odklonjen. Mi se odklonitvi ne čudimo, ker nam je znano, da papežev nuncij, monsignor Taliani, nikakor ne prikriva svojih antipatij za dr. Š u s t e r š i č a in da je tudi tajnik nunciature, monsignor Aversa, vse prej kakor prijatelj in čestilec dr. Šusteršiča. Ce je torej, kakor potrja »Slovenec«, dr. Šusteršič propadel, je ta zasluga gg. Ta-lianija in Averse. Mi smo jima prav hvaležni, ker je za našo stranko le dobro, da ostane dr. Šusteršič še naprej vodja kranjskih klerikalcev.
— Šusteršič kot denuncijant. Leta in leta sem so klerikalci železniškega inšpektorja g. Guttmanna na vsa načine hvalili in ga popisovali kot vzornega uradnika in pravega očeta delavcev, — sedaj pa je vse to pozabljeno, in dr. Ivan Šusteršič poživlja z ozirom »na mnogoletne pritožbe« vse sedanje in bivše uslužbence, naj mu naneso gradiva, da bo g. inšpektorja Guttmanna po vaeh pravilih črne umetnosti denunciral in »razkrinkal« razmere na južni železnici. Vse zato, ker inspektor Guttmann varuje disciplino. No, gradiva za take denuncijacije nabere dr. Šusteršič lahko prav veliko, kajti vsak zaradi česarkoli spodeni železničar bo pripravljen se maščevati, in če ne bo mogel nič resničnega navesti, si bo pa kaj izmislil. G. inspektor Guttmann bo to pač lahko prenesel! Mimogrede naj tudi pribijemo klerikalno hinavstvo, ki se je pri ti priliki zopet pokazalo. »Slovenec« pravi, da hoče g. Guttmann vpeljati razmere, da bi se delavci v svojem prostem času ne smeli posluževati niti državljanskih svojih pravic. Ta je   lepa!   Vsak   človek  na svetu
mora imeti ozire na svojo a 1 u ž b e. Od kdaj pa spada z a s r a m o -vanje svojih predpostavljen-cev med državljanske praviee? če bi kak duhovnik šel na javen shod in tam grdil svojega škofa — kaj bi se mu zgodilo? Skof celo zahteva, da morajo duhovniki pri volitvah tako glasovati, kakor hoče on, dasi je prva državljanaka pravica, glasovati pri volitvah po svojem prepričanju. Klerikalci ne priznavajo te pravice nikomur. Ko je pred nekaj leti sedanji trgovec, vseskoz miren mož, pri občinskih volitvah glasoval za napredne kandidate, so ga klerikalci takoj odpustili iz službe, in »Slovenec« je rekel tedaj brez ovinkov: »Še tega bi bilo treba, da bi naši uslužbenci glasovali proti nam!« Ta isti »Slovenec« pa se postavlja sedaj na stališče, da spada tudi z a s r a m o -vanje in grdenje svojih pred po -8tavljencev med državljanske pra vice. So pač največji hinavci ti klerikalci. — Več o tej zadevi jutri.
— Socialnodemokratični shod v Spodnji Šiški vršil se je včeraj do-poludne ob 10. uri na vrtu restavracije pivovarne Reinighausove. Shoda udeležilo se je okoli 350 poslušalcev, izmej katerih je bilo kakih 100 ljubljanskih socialnih demokratov in kakih 150 krščanskih socialistov iz Ljubljane, komandiranih v Sp. Šiško. Šišenskih socialnih demokratov ni bilo čez 20, ostali so bili našega prepričanja in vdeležili so se shoda le iz tega namena, da si napravijo ceno zabavo. Na tem shodu je udrihal hudo po liberalcih, da se je kar kadilo, Linhart, je celo trdil da si kupi štrik in se obesi, ako bi ga liberalci hvalili. Zalibog, da je na to idejo prepozno prišel, toda da se obesi še ni izključeno, ker mi mislimo, da bolj sramotno bode za njega, ko ga bo hvalil dr. Šusteršič in ko bode slednjič uvidel, da mu je preostala le edino še šusteršičeva pohvala, da pa socialnih demokratov ni več, kateri bi trobili v njegov rog. To se je pokazalo tudi včeraj, ko so se pametni in spodobni socialni demokratje naravnost skandalizirali nad prerokom Linhartom. Culi so se klici kakor »Pošten socialist ne gre nikdar s Susteršičem«. Ko pa je Linhart trdil, da sta g. Tavčar in g. Hribar lizala pete umrlemu ljubljanskemu škofu Misiji, slišal je besede, kakor: »To je laž!« Vi jih pač ližete sedaj Jegliču in dr. Šusteršiču! Sram vas bodi! »Socialno stranko je izdal« itd. Zakaj je bil ta shod v Šiški, to nam ni jasno, saj šiškarjev se niti 20 ni udeležilo shoda, in še ti so bili proti izvajanjem govornikov. Ši šenski socialisti ostanemo rudeči, ter nočemo imeti nobenega opravila z rudeče-črno žlindro! — Torej koalicija nekaterih konfuznih socialnih demokratov s kleri kalci, ki se je pokazala prvič v Idriji pri volitvi dekana Arkota, se utrjuje sedaj že v Ljubljani, kjer pa bo imelo od nje korist le klerikalstvo.
— Torej vendar! Profesor v Novem mestu in graščak strmolski g. Josip Jenko, znani klerikalni spletkar, ki je provzročil v Cerkljah toliko sovraštva in prepirov, je končno disciplinarnim potom premeščen v Seret v Bukovini.
— V istrskem dež. zboru je
vladni zastopnik naznanil, da se vlada resno bavi z razdelitvijo učiteljstva v Kopru v italijansko in slovensko, katera razdelitev je načeloma že sklenjena. Dne 10. t. m. je bila volitev deželnega odbora istrskega. Iz kurije kmetskih poslancev je bil izvoljen dr. T r i n a j s t i 6 deželnim odbornikom, dr. Laginja njegovim namestnikom.
— ,,Glasbena Matica". V soboto se je vršil občni zbor »Glasbene Matice«. Zaradi preobilice gradiva smo poročilo morali odložiti za jutri.
— Kolesarsko društvo „Ilirija" ima v sredo, dne 16. julija t. 1. ob osmih zvečer v društveni dvorani (Sv. Petra cesta 5) svoj redni občni zbor.
— Abiturijentski koncert. V
soboto zvečer vršil se je v veliki dvorani »Narodnega doma« koncert učiteljiščnih abiturijentov in abiturijentin. Nastopalo je prav lepo število pevk in pevcev, kar sve-doči, da vlada med obema učiteljiščima lepa sloga in dobro sporazumljenje. To nas tembolj veseli, ker vemo, da so bile nekdaj na pripravnici kandidatinje, katere so smatrale kandidate tako ničnimi lju-
dmi, da ž njimi niti občevati niao hotele, dasi so pozneje zobale prav iz tistih jasli kakor oni. Pa ne aamo po številu, ampak tudi po kakovosti ae bi mogel meriti nastopajoči zbor z vsakim drugim; glasovi so bili mladi, čili in bo zadoatovali vsem zahtevam težkega sporeda. Konoert se je pričel z dr. Karol Reineckerjevo jubilejno overturo »Res severa est verum gaudium«. Nato je abiturijent g. L. Potočnik navdušeno in prav lepo govoril prolog, ka terega je sestavil sam; za prologom pa se je zapela cesarska pesem s spremljeva-njem celega orkestra. Četrta točka je bila Nedvedova »Pevčeva molitev«. V njej sta se odlikovala tenorist g. F. S i 1 v e a t e r in baritonist g. K. M a h k o t a. Nato je nastopil g. Vrabl ter zapel dva »Popotnika«; prvi je bil od R. Schumanna, drugi pa od Schuberta. Pesmi sta si jako različni kontrastni, vendar je g. Vrabl obe pogodil najbolje in s tem pokazal, kako se ve z vso dušo vtopiti v smisel pesmi, kako mojstrsko zna prilagoditi svoj gibčni glas posameznim pesemskim frazam in b tem vzbuditi v poslušalcu one čute, katere je imel glasbenik, ko jo je komponiraj. Sploh moramo omeniti, da pokaže gosp. Vrabl pri vsakem nastopu velik napredek, kar je dokaz njegove marljivosti in resnega stremljenja po tem, da doseže nekoč višek popolnosti v solopetju Sledile so nato še tri točke: »Lepa Nada« od Schumanna, Forsterjev osmeroglasen mešan zbor: »Z glasnim šumom s kora« in pa Maks Bruchov: »Rimski slavospev«. Vse tri, kakor sploh vse točke, so se proizvajale tako korektno in dovršeno, da smo ee čudili in da more učiteljišče res ponosno biti na svoje gojenke in gojence in pa na — g. glasbenega učitelja De kl evo, kateri jih je izučil. Živo in burno odobravanje po vsaki točki je bil dokaz, da je bilo občinstvo res zadovoljno s proizvajanjem in je tuJi zahtevalo, da so se nekatere točke — med njimi tudi Foersterjev osmerogiasni zbor — ponavljale. Prav zadovoljni bi bili torej zapustili dvorano, samo če bi ne bila tako strahovito — prazna! Ljubljansko fiiistrstvo se seveda ne more povspeti do tega, da bi simpatizovalo z mladimi, nadebudnimi abiturijenti, kateri so dovršili svoje študije in kateri napravijo pri nizki vstopnini lep koncert in malo veselico, predno odidejo med svet, med narod kot apostoli vede, kot pionirji kulture! Celo učiteijstvo se je odlikovalo s svojo odsotnostjo, kajti navzočih ni bilo niti petina. Pač pa so počastili kon cert s svojo navzočnostjo gg. dvorni svetnik Lubec, podpolkovnik Lukanc, c. kr. dež. nadzornik H u b a d, župan Hribar, ravnatelj Leveč, gospa dr. Tavčarjeva itd. Koncert je bil kmalo končan, ker so se vse točke naglo vrstile in izvršile. Po koncertu se je pričela prosta zabava in ples, kateri je trajal do belega jutra. Aranžer četvork in duša vsej priredbi pa je bil g. abiturijent En gel man.
— Požar. Dne 10. t. m. zjutraj ob 2. uri nastal je pri graščaku Janku Ur-bančiču na Turnu pri Predvoru požar, kateri je v hitrem času vpepelil hleva, pode in kozolce. Zgorelo je tudi pet goved — drugo živino so še rešili — ter mnogo poljskega orodja, voz itd. ter ves letošnji pridelek mrve in detelje. Požarna hramba jo prišla na lice mesta kmalu v začetku požara, toda rešiti se ni mnogo več dalo, ampak se je le ogenj omejiti mogel, da se še graščina ni unela. Gra-šČak je zavarovan pri »Generali«. Škode je kakih 20.000 kron. Ogenj je bržkone zanetila zlobna roka.
— Kdo voli v Kozjem župana ? Piše se nam: Pri nas občinski odbor le še samo formalno voli župana, v resnici pa ga določa brežiški okrajni glavar, ki posebno klerikalce ljubi. Pred par meseci je rekel neki prezaslužni klerikalni dušici, da mora prevzeti župansko čast. V svoji veliki ponižnosti je ta dušica to čast odklonila, misleč si: Saj ne vem, če me bodo sploh hoteli; jaz bi že rad bil župan. Pozneje pa je glavar nagovarjal zopet neko drugo klerikalno korifejo, da naj prevzame župansko čast. A tudi ta mož je odklonil, češ, rajši plačam 200 K. Svojemu očetu pa je vedno pisaril, da bo gotovo voljen županom v Kozjem! Saj se poznamo po knofih. — Naš občinski odbor je torej pod dvojno kuratelo, farško in državno. Svobodne lastne volje nima več. Ali res ne?
— V dmapinem pri Gornjem-
gradu je dne 10. t. m., t. j. v četrtek zborovalo učiteljsko društvo za gornje-grajski okraj. Obisk povoljen, le Rečičani čani bo delali izjemo. Predsednik g. Bur-dian pozdravi navzočnike, posebno cenjene gospe soproge tovarišev kot goste in bivšega tamošnjega nad učitelj a g. Tičarja. Po raznih lokalnih zadevah — ki bi širjo javnost ne zanimale dosti — smo volili delegatom za »Zavezino« zborovanje v Trstu g. Šijanca in g. Terčaka. Volil se je tudi komite, ki priredi — žal — iz našega okraja odhajajočemu tovarišu g. Žagerju, častnemu društvenemu članu in zastopniku v okrajnem šolskem svetu, primerno odhodnico. Razgovarjali smo se še o konferenčnih vprašanjih, o Šolski Matici itd. Prihodje zborovanje septembra.
— Samomor. Danes zjutraj našli so v smrekovem gozdiču na Gradu obešenega sodarskega pomočnika Ivana Fona. Truplo je bilo že mrzlo in se je samomor moral izvršiti že ponoči. Fon je prišel v soboto popoldne k neki stranki na Marije Terezije cesti št. 6 in si je najel sobico. Na večer je prišel spat. Vedel se je tako čudno, da je njegova gospodinja takoj opazila, da ni pri pravi pameti. Drugi dan ni hotel vstati ii postelje in je ležal do 6. ure popoludne. Na prigovarjanje gospodinje je vstal in odšel in se ni vrnil več. Fon ja star 36 let in je doma iz Bovca na Goriškem. Bil je sodarski pomočnik pri so-darju g. Bugenigu.
— Renitenten vojak. V Berce-tovi gostilni na Poljanski cesti je danes zjutraj neki računski narednik ustavil in aretoval brambovskega prostaka, ki pa ee je naredniku uprl. Narednik mu je vzel s silo bajonet in je nato šel po vojaško patruljo, izročivši prostaka nekemu poddesetniku. Predno je prišla vojaška patrulja, je vojak s poddesetnikom odšel v vojašnico.
— Voda in pamet. Žebljar Jurij Jerala je zabavljal v neki žganjarni, da točijo samo vodo in da nima pijača nobene moči v sebi. Prodajalec žganja pa je bil vsled tega tako užaljen in je dejal Juriju Jerali, da mu bo dal take žgane pijače piti, da ga ne bodo noge nesle domov. Jurij je dejal, da take pijače sploh ni, da bi njega tako premagala in je s korajžo popil kozarček tiste pijače, ki mu jo je ponudil progajalec žganja. Nato je odšel proti Kurji vasi. Noge so se mu vedno bolj zapletale in svet se je vedno urneje vrtil pred njegovimi očmi. Ves kolovratast jo je prikolovratil do »Čikage« v Kurji vasi, kjer je klical ljudi na pomoč, da bi mu napumpali vode navrat, da bode spet k pameti prišel. Natakar v »Čikagi« se ga je usmilil in mu spustil par močnih curkov za vrat. To je pomagalo. Kar vidno se je vračala pamet v Jurjeve možgane. Splazil se je na neki voz, da bi se odpeljal domov. Toda voz ni bil vseskozi tako okovarjen, da ne bi bil Jurij mogel pasti raz njega. In res se je zvalil z voza na cesto in se tako pobil, da je bil krvav in da so ga morali potem prenesti domov Danes pravi Jurij, da je pil hudičevo olje.
— Tatvine. Dijaku L. Schmalzu je bila pri kopanju v Koleziji ukradena ni-kelnaata cilinder ura. — Slaščičarju Ivanu Gotthardu je nekdo v neki prodajalnici na Starem trgu izmaknil palico s srebrnim ročajem. — Hlapcu Franu Goršinu na Kar-lovski cesti št. 20, je včeraj med časom, ko je bil pri kosilu, zmanjkala iz sobice v hlevu srebrna ura z verižico vred.
— Nepreviden kolesar. V soboto zvečer je na Karlovski cesti neki ko lesar podrl na tla 7 let staro deklico M. S. Deklica se je pri padcu na levi roki in na levi nogi poškodovala in tudi ae krilo raztrgala. Kolesar jo je hotel popihati, a računski častnik Henrik Obber se je s svojim kolesom peljal za njim in ga ujel na Gruberjevi cesti in izročil policaju.
— Napad. Tesarski pomočnik Fran Orešek je bil v bližini Hrušice, kjer je delal pri zgradbi bohinjske železnice, od fantov napaden in na tla pobit. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico.
— Gad pičil je delavko Heleno Skrinarjevo iz Loža v občini sv. Križ na Dolenjskem, ko je žela na polju. Prepeljali so jo v bolnico.
— Z denarjem pobegnil v Trst. Dvanajstletni deček V. A. je dobil od svoje matere 40 K denarja z naročilom, da gre v glavno tabačno tobakarno in da prinese tobaka.  Deček je šel s kosom po tobak.
Pri glavni tobačni trafiki je postavil koš v vežo, odšel na kolodvor in se odpeljal v Trst.
— Z rešilnim vozom ao prepeljali v deželno bolnico mizarskega pomočnika Ivana Singerja, stanujočega v Novem Vodmatu št. 15. Vsled zavžite pijače mu je prišlo tako slabo, da so poslali po zdravnika in le-ta je odredil, da se ga prepelje v bolnico.
— Molitvene bukvice je izgubila včeraj neka dama v Tivolskem gozdu nad Švicarijo. Bukvice imajo bele platnice in bo vredne 22 K.
— Dve kolesi za ročen voziček sta bili ukradeni Josipu Božiču iz Malega grabna, kjer ju je namakal.
* Najnovejše novice. Zoper dvoboj se snuje za Avstrijo splošna liga, ki že šteje sedaj nad 1500 udov iz najuglednejših vrat po vseh kronovinah. — Z vrvjo zvezan par so potegnili iz Donave pri Budimpešti. — Princ Franc Jo s. Braganza, ki je bil nedavno v Londonu prijet v razupiti hiši, je pripoznal, da je skušal policijo podkupiti, da bi ga izpustila. — Žrtev praznoverja. Na Gor. Štajerskem so imeli 10. t. m. strašne nalive. Neka pobožna šivilja v Miihlenu je hotela hudournik pomiriti z blagoslovljeno vodo, pri tem pa so jo valovi odnesli. — Med Albanci in Srbi je bilo v Stari Srbiji blizu Prištinu pravo klanje. Albanci so ustrelili dva Srba, na kar so Srbi naskočili albansko vas. — Močna razstrelba v di-namitni tovarni v Baelenu pri Antwerpnu. En delavec in tri delavke so ubiti. — 60 hiš zgorelo je v Szent-Galu v vosprim-skem komitatu.
Telefonska m brzojavna poročila.
Lvov 14. julija Obletnica bitke pri Gruavvaldu, v kateri so Poljaki premagali Pruse, se je včeraj obhajala z velikimi slavnostmi. Slavnostni govor je imel dr. Sokolowski.
Heb 14. julija. Včeraj se je tu vršil vsenemški strankarski shod Zborovanje se je vršilo mirno. Govorili so Schalk, Schonerer, Iro in Eisenkolb. Demonstracij ni bilo.
Pet'ograd 14. julija. Italijanski kralj je bil sprejet z velikimi častmi in prav posebno srčno. Napit-nici, ki sta bili izrečeni pri slavnostnem obedu, povdarjata posebno prijateljske razmere mej Rusijo in Italijo.
London 14 julija. Ministrski predsednik lord Salisburv je odstopil. Njegov naslednik je lord B alfo ur.
Loudon 14. julija. „Berliner Tag-blattu" se javlja iz Londona, da je kralj Edvard jako slab in da sili vlada, naj bi se kronanje vršilo čim prej mogoče, ker ve, da pozneje kronanje sploh ne bo več mogoče.
Narodno gospodarstvo.
Zadruga sodovičarjev.
V zadnjih letih je konkurenca ceno sodavice znižala tako, da niso niti izdelo-vanjski stroški pokriti, vrhu tega se je še s kartelom vseh avstro-ogrskih in nemških tovarn gmotno podražila ogljikova kislina.
Spričo tega položaja sklenili so v Ljubljani bivajoči člani zadruge izdelovalcev sodavice v skupščini dne 14 t. m. zvišati in zjednaČiti ceno za vse izdelke iz ogljikove kisline, in sicer se je določila sledeča cena za A) 1 sifon za opravičene prodajalca po 8 vin. oziroma z vsebino 1 litra po 16 vin. 1 sifon zasebnim odjemalcem (med temi tudi branjevcem) pri naj-
manj
10 steklenic........10 vin.
1 sifon posamezno......12 »
A) 1 pokalico opravičenim prodajalcem .........12 »
1 pokalico zasebnim odjemalcem
pri najmanj 10 steklenic     .   .   14 » 1 pokalico posamezno    ....   16 » 1 sifonka soka opravičenim prodajalcem .........20 »
1 sifonka   soka   zasebnim odjemalcem pri odvzetju najmanj
5 steklenic........22 »
1 sifonska soka posamezno   .   .   24 »
Izdelovalci sodavice določili so za okoliš Ljubljana, to je Vič, Šiška in Udmat, sledeče cene:
B. 1 sifon opravičenim prodajalcem .......... 8 vin,
z vsebino 1 litra......16 »
1 sifon zasebnim odjemalcem pri
najmanj 10 steklenic ....   10 »
1 sifon posamezno.....12 »
1 pokalico opravičenim prodajalcem .........12 »
1 pokalico zasebnim odjemalcem pri odvzetju najmanj 10 steklenic ..........14 »
1 pokalico posamezno    ....   16 » 1 sifonka soka opravičenim prodajalcem ........20 »
1 sifonka soka  zasebnim odjemalcem pri odvzetju najmanj
5 steklenic........22 w
1 sifonka soka posamezno ,   .   •   24 »
Da se mnoge pogube steklenic zmanjšajo, bode natančno nadzorstvo o vrnenih steklenicah in se bo pri izgubi ali ubitju steklenice zahtevalo od cenjenih odjemal cev naslednje nadomestilo: za manjkujočo popolno sifonsko
steklenico........K 2'
za sifonsko steklenico, če se samo
glava vrne.......* —'60
za manjkujočo glavo, če se steklenica vrne.......» 140
za manjkujočo ali ubito stekleno
cevko.........» —"16
za manjkujočo pokalico    ...» —'50
Poslano.*1
Danes prišel sem v Ljubljano z namenom, da si kupim mlatilni stroj patent Ježek iz Blanskega, katere stroje ima jedino le v zalogi g. Ivan Komatič v Ljubljani. Pri tej priliki se mi je pridružil neki mešetar tvrdke Schneider & Verovšek in me je z vso silo nadlegoval, da naj kupim mlatilni stroj pri tvrdki Schneider & Verovšek, ter bil tako drzen, da me je spremil prav v skladišče g. Komatiča.
Ker po takem postopanju meše-tarjev marsikateri kmetovalcev mesto svetovnoznanih izdelkov tvrdke Ježek kupi stroje, ki znabiti niso tako dobri, opozarjam kmetovalce, da se ob taki priliki varujejo pred presilnimi mešetarji.
Fran Volčič, po domače Šorš posestnik v Gorenji vasi pri Škofji loki hiš. štev. 5.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (1632)
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne 14 julija 1902.
Skupni državni dolg v notah   .  .  .  . 10180
Skupni državni doig v srebru .... 10170
Avstrijska zlata renta....... 12130
Avstrijska kronska renta 4'/,  .... 9975
Ogrska zlata renta 4°/0....... 121'60
Ogrska kronska renta 4°/0    .... 97 90
Avstro-ogrske bančne delnico   .... 1598 —
Kiaditne delnice......... 67925
London vista.......... 239 87 /a
Nemški državni bankovci za 100 mark 117 15
20 mark............ 2340
20 frankov..........- 1905
ItaljjansKi bankovci........ 93 95
C. kr. cekini........... 1124
Žitne cene v Budimpešti
dne" 14. julija 1902. Termin.
Pšenica za oktober .   .  .  .  za 50 kg  K 6 99 „       „ april 1903   ...    „  60 „    „ 732 Rž „ oktober .   .  .  .   „ 50 „    „   6 —
Koruza   „ avgust   . ...   „ 50 „    „ 4^9 „       „ maj 1903    ...    ,, 50 „ „481 Oves      „ oktober .  .  .  .   „ 50 „    „ 522 Efekti*. 25 vinarjev ceneje.
Darila,
VIII. Izkaz za ..Dijaški dom" v Celji.
Za ..Dijaški dom v Celju" so nadalje darovali: Stolno mesto v Ljubljani 500 K; gg Jakob Menhart, župrik pri "Veliki Nedelji 5 K ; Venceslav Hruby, drž poslanec na Dunaju 2 K; Anton Fi-scher, župnik v Mozirju 10 K; K. Marschitz, nad-učitelj v Letušu 40 K; Alojzij Domicelj v Zagrebu
4 K; Slavno slov. akad. društvo „Slovenija" na Dunaju prvi obrok ustanovnine 50 K; gg. Volbenk Serajnik, prost v Tinjah 5 K; slavna občina sv. Martin pri Slov. Gradcu 50 K; gg. Ivan Dolinar, posestnik v Celju 20 K; Dr. Anton Mulej, c. kr. avskultant v Celju 5 K; Fran Sterle, načelnik postaje v Zagorju 5 K; Radoslav Pavlic pri sv. Lovrencu nad Mariborom 5 K; slavno kmetijsko društvo v Laškem trgu 15 K; gg. Ivan Rosina, kaplan v Rogatcu 5 K; Josip Kolarič, župnik v Šmartnem na Paki 10 K; Jožef Goropevšek, posestnik in krčmar v TrnovIjah 5 K; profesor Ivo Stožir v Zagrebu 10 K: slavna posojiinica v Pišecah 40 K; gg. Ignac Zdolšek, upok. nadučitelj v Celju 10 K; Auguštin Jager, kaplan pri sv. Marku niže Ptuja 2 K; dr. Josip Vošnjak v Slovenski Bistrici 20 K; s.avno županstvo Eraslovče 20 K; gg. Anton Šan-tel, c. kr. profesor v Gorici 20 K; Neimenovan M. R. 10 K; Matija Frece, župnik v Belih vodah 10 K; Anton Kocbek, kaplan v Št. Petru pri Mariboru 4 K; Gothart Ferme, kaplan v Braslovčah
5 K; Josip Krančič, ekspozit v Vatovljah 5 K; slavna občina Sedlarjevo 40 K; gg. Franjo Wart-biichler, vodovodni paznik južne železnice v Trstu Belvedero št. 51/11 2 K; Rafael Krušic v Gradcu (neubaugasse 56) 1 K; Franc E Vošnjak, hiš. posestnik v Celju prvi obrok kot U3tanovnik 20 K; Franc Ogradi, inf. opat v Celju ostanek ustanovnine 100 K; Ivan Tomažič, kaplan v Celju 25 K; dr Fran Poček v Ljubljani 200 K; Anton Kovačič, kaplan v Slivnici 3 K; dr. Janko Ponebšek, c. kr. višji davčni nadzornik v Rudolfovem 2 K; Jakob Košar, Brundorf pri Mariboru 2 K; Martin Premšak, iz Škofje vasi od Barbare Pilih prejeto odškodnino 8 K; Fran Leskošek, poslovodja v Celju 2 K; slavna savinjska posojilnica v Žalcu 150 K; Neimenovan iz Celja 20 K; slavno uprav-ništvo -,S'ov. Naroda" v hotelu v Senožečah nabrano svoto 4 K 10 vin.; gg. Ivan Rogina, župan v Podgorju 20 K; Jurij Korošec v Podgorju 2 K. Albert Verdnik, župan Šmiklavški 2 K; Lovro Verčkovnik v Podgorju 2 K; skupaj v tem izkazu 1497 K 10 vin.
llmenau v Thurln«enu. Tukajšnji turingijski tehnikum, višja in nitja strokovna šola za strojne in elektro-inženirje, elektro-tehnike in strojevodje, je obiskovalo v šolskem letu 1901/2 1600 tehnikov. Diplomske in odhodne skušnje, ki so se vršile pod predsedstvom gospodov državnih komisarjev: Btavtenega svetnika Reichenberga in stavbenega nadzornika UrbanAVeimara je opravilo v šolskem letu 1901 2 335 absolventov in sicer 10 z odliko, 15 s št. 1 (prav dobro), 182 s št. 2 (dobro) in 28 s št 3 (zadostno .
Tehnikum ima čitalnico, za katero se da na leto okoli 3000 mark.
Mesto in drugi prijatelji zavoda dajejo ravnateljstvu na leto za kakih 25C0 mark štipendij na razpolago, v šolskem letu 1901/2 sta dobivala
2 tehnika a 120 mark, 2 tehnika a 110 mark,
3 tehniki a ICO mark, 3 tehniki a 80 mark in 27 tehnikov a 60 mark kot štipendije. Te štipendije dobivajo samo vredni in potrebni tehniki
Porimski tečaj 1902/3 se pričenja z dnem 17. oktobra, pripravni pouk 23. septembra; ker je velik naval, zćto jo pravočasra zglaBitev neobhodno potrebna, da more ravnateljstvo sprejetje zares zagotoviti. Vpraša in zglasi se pri ravnateljstvu.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 9. julija: Franja Erjavc, delavčeva hči, 1 leto, Turjaški trg št 2, črevesni katar.
Dne 10. julija: Marija Korenčan, dninarica, 43 let, Sodnijske ulice pri zgradbi nove hiše padla in se ubila. — Ludovika Schaffer, uradnikova vdova, 66 let, Florjanske ulice št. 14, kap.
Dne 11. julija: Jakob Ciber, umirovljeni lam-pist, 81 let, Resljeva cesta št. 12, ostarelost.
Dne 12. julija: Alojzij Kosirnlk, kurilčev sin, 1', mes., Tržaška cesta št. 24, življ. slabosti.
V deželni bolnici:
Dne P. julija: Makso pl. Premerstein, c. kr. umir. rav. sodn. pom uradov, 80 let, ostarelost.
Dne 10. julija: Katarina Seliškar, poseBtnica, 61 let, jetika.
M^teorologično poročilo.
Višina nad morjem 806-2 m. Srednji araćiil tlak 786*0 mm.
"3 "-3	Čas opisovanja	Stanje barometra v mm.	žs? S* if	Vetrovi	Nebo	11 Is
12.	9. zvečer	739 5	164	ar. jvzhod	pol. oblač	
13. a	7. zjutraj 2. popol.	742 4 •40 6	15 3 22 2	si. svzhod si. svzhod	skoro jas. po L oblač.	O :o
a	9. zvečer	740 3	17'4	sr. svzhod	jasno	a
14. n	7. zjutraj 2. popol.	741-0 7392	131 254	brezvetr. al. svzhod	jasno del. oblač	s o o
se sprejme v trgovino mešanega blaga.
Ponudbe sprejema Janko Popovič v Cerknici pri Rakeku. (1596—4)
Srednja temperatura sobote in nedelje 16 O1 in 18 3°, normale: 19 7° in 19 7°.
Zahvala.
Za vso izkazano sočutje povodom smrti iskreno ljubljenega, nepozabnega mi soproga, gospoda
Ivana Favai-a
izrekam iskreno hvalo vsem, sosebno gg. uradnikom in uslužbencem c. kr. državnih železnic in c. kr. priv. južne železnice,   enako   dariteljem  krasnih  in p mnogobrojnih vencev. (1635. ™
V S p. Šiški, dne 12. jul:ja 1602.
Marija Favai.
Izvod iz voznega reda
veljaven ud dne 1. »unija 1U02. let*.
<r?dfeo<; \% T^^blJ.-*^« j i kol. Fre&fe ce.» £**biž. Oto 18. uri 24 m ponoti osobu vi. k v Trbiž. Beljak, Celovec, Frau-ensiuste, Inomost, Monakovc-. Ljubno* ćci Selztka« » Aus-ee. Sobiograd, €es Sleir-Eeiihag v Steyr, v Lin«:, na Dona) čez Ametetter- --Ob 7. uri 5 ii» /.jutraj OMfoni vUfc v frhiž, Por. tabel. Beljak, Celovec, B'raa -ensfeate, Ljubno Dunaj, čez Seizthid v Solno ^rud, Inomost, &ea Klein - Reifling v Lice, Budejevice, f Izen, Mari jine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago. Ltpsko; čsz Amsterteu :a Dunaj — Ob It, ari o I ni dopoldne osobni vlak p ~>tjiž, por.tabeš, Bsijak Golovec, L:abno, Sešzthai. Dnu^j, - Ob 3 nn 5G m popeladne owibni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabel, Celovec, Franzenbfeste, Monakovo, Ljahuo i Bel z-thal v Botnograd, Lattd-Gastein, Zeli ob jezeru, inomost, Bregenc, Curib, Geuevo. ?ariz ; ćez Klein-Eeitiing s Stejr, Lino, 6udej«svjcs. -izen Marijine vare, Hi>l° Franeova yare, Karlove var. Prago, Ljpcko, na Dunaj čez Amstetteu. Ob nedeljab ui praznikih ob 5. uri 41 m popoldne * Poduart K-ropo. Ob 10. uri po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Morakovo direktni vozovi I. in 11. razreda;. Pr«jjjt» V SovoaMStO iti v *.o bjjj Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 in cjutraj v Novoinesto. Straža, Toplice, Kočevje, ifa .. ari 5 m popoiudiie isto tako, ob 7. ui u<i ^ svečar v No^omesto, Kočevje. — afrfthod v Mjubij&no juž. kol. Proga im Trbiža. Ob 3. uri £h m zjutraj oaobni viak z Dunaja čez amste^ren in Mouakovo, (Monakovo-Ljub-ljana direktni vozovi I. in 11. razreda;, inomosta, rra^i-zensieete, Sciuogi-ad.v, 1 -»n**, ou>yra, Aotibeba, Ljubita, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobai vlak iz Trbiža. — Ob . . uri 16 m uop-oidue osobni vlak a Dunaja čez Ariibteiien, iz Lipska, Kar loviti v aro v, Heba, Staiijmui twev, Pla^ja, Budejevic, ikilnograd^ Linca, Stayia, Pariza, (icueve, Curiha, Bregenca, 'bo-mojita, ^tila ob jezeiu, Lend-Ctastoina, LjUOiia, Celovca, Št. Mohorja, Ponč&bia. — Ob 4. eri 44 ui ci pcludce oaobni viak s Dunaja, iz Ljabna.. teeizthala, Beljaira, Ccioi/u^, Monakova, Inomosta, r.-a-i^vjuaie^te, Pontaiibi. Ob nedeljah in praznikih ob. b uri m zvečer iz Podnarta-Krupe. — — Ob ari 01 m zvečer osubn; vlai. z Duuftja, is Lipakega, Prage. I'rancovih *aro7. Kaii^.jf rarov, iieb^, ^kiTij'niL valov, Plznju, Jbrideicvic, Lioca, Ljubuu, »Jeijii«ii. Celovca, Poataoia, črez Selzthd iz Inomosta. Pro^r. iS Scvege 7i6»tfc a& «kur«vj«a. Oaobni viciij : C'h H. ari m 44 ra s/utmj iz Novega mesta in Kočevja, ob uri Si ui popotudna iz Straže Toplic Novega mesta, Kočevja in od ti. m\ 3^ tu zvenet, istotako.— <io ,oo £r. EaJnbiJaAfl drž. kol. ~ Sb^ai-itijc. Mešani vlaki: Ob on & m ijuira.:, %.«a uri •-; os Dopoiudne, ob . . I m >a ob lu tiri >.> m *»-eCer, poslednji vlal ie ofc nedeljah ia pcaxnxiub.
PiibOd V iajU>'..;feGO  '.if2. soi.   Ia, BMfUailUl
Mešani vlaki:  Oit .*. on tS cj ej3U£\. oh 11, o>j t» i22 dopolodne, ofc .-. .--     in ob 9. uri 55 m Kvecec   poalednii viak !? t »daljni; in prnznikih — Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 2 miiiute apredi. .Ibl7)
Ovratniki manšete, srajc*
Firm. 221.
Ges. I. 12 I! ■
Aenderungen und Zusiitze zu bereits eingetragenen Einzel- und Gesell sehaftsfirmen.
Eingetragen v.urde im Register fiir Gesell schaftsfirtnen:
MjanSb<oasBa, K. h. g»riv. RS»usn-*voII-M|»lnn<t»reS untl a%>Iierei kii HjhI-bach" — „J. K. priv. 'zE»•«.<■(•.« •« 'IVnmI-tnr» fll Iiiil>ian:t'>.Die Statuten dieser Actien-gesellschaft wurden zufolge Beschlusses der Ge-neralversammlung vom 13 April 1901, genehmigt von der k. k. kiistenlandischen Statthalterei in Triest am 17. April 1902 Z. 93001, in den §§ 7 und 29 abgeandert, beziehungsweii!e nach Aus la8sung des § 36 die weiteren §ij neu numerirt: nach den geanderten Statuten wurde die Dauer der Gesells- haft auf unbestimmte Zeit festgesetzt.
14. k. S> it ml riclit.
Laibach, am 8. Juli 1902.
(Vpisala se je v register za zadružne tvr.3ke: Ljubljana, „K. k. priv. Baumwoll- Spinnerei und \Veberei zu Laibach" — „J. R. priv. Filatura e Tessitura di Lubiana". Pravila te delni§ke družbe so bila vsled odloka generalnega shoda z dne 13. aprila 1901 odobrena, od c. kr. primorskega namestniStva v Trstu z dne 17. aprila 1902 št. 9300/1. v §§ 7 in 29 spremenjena, oziroma po izpustu § 36 naslednji §§ na novo numerirani, po spremenjenih pravilih je obstanek družbe na nedoločeno dobo določen. C. kr. deželno sodišče Ljubljana, dne 8. julija 1902. (1607)
V vseh omikanih državah registrovana
Levova znamka
JVe prodaja se ■»» drobno.
Dobiva se v vseh najboljših trgovinah z gosposkim, modnim in platnenim blagom.
M. Joss & LoAvenstein
c. kr. dvorni dobavitelj (864-3) v Pragi VII.
Največje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov, ki vozijo
v Ameriko.
Hamtog-lTew York Je 6 dni.
Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno (1228—11)
oblastveno potrjena
agentura Hamburg-Ameriške linije
v Ljubljani, Marijin trg št. i
nasproti frančiškanski cerkiv.
0
Izšla Je brotiiira:
bstrukcija <%>
v deželnem zboru
ter Me dobiva
v „Jtfarodni tiskarni" v £juMjanL
O im   -*o  vin.,  po |t»Nti  94 vin., IOO koffctatlov IO kron.
Kakih 2000 kg.
litega železa
a kg. 6 vinarjev proti gotovini proda
Ivan Jax & sin a°3i)
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17.
Išče se
učenec
-z. *   stroje in mehaniko
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (1620—2)
Gostilna „pri zlati ribi".
p sle t •
8 spoštovanjem (1629 — 2)   Fran Rozman, gostilničar.
V pojasnilo.
K notici „Slov. Naroda" z dne 9. t. m., št. 155, da se je zaradi škrlatinke zaprl Huth-Hanssov zavod, dovoljujem si izjaviti, da v mojem zavodu nikdo za sk- la-tinko ni zbolel, ter da se vse učenke zavoda vračajo domov popolnoma zdrave.
(1633J        Marija Hanss
predstojnica zavoda Huth-Hanss.
«W T7"jCi_i6-uote li
L^5oK dan
5i>cži
najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (416-122)
Najboljše sredstvo je amerikanski
Tanglefoot
ki Re dobi v vsaki boljši prodajalnici po 5 kr. pola.
Prva moravska tovarna za vodovode in sesalke
Ant. Kunz-a
c. kr. dvornega zalagatetja
v Mor. Cranicah(Mihr.Weisgkirthen' n lonnknL Največji in najstarejši slovanski zavod v državi za dobivanje vode.
Samodelni vodovodi
ki iz globoko ležečih in oddaljenih iz-^TeH. --/^virov porolroma sarrodelno, nepre-i ji>-*dH trgoma vedo dobivajo na poljubne TV^fj v.šave v mesta, vesi, graščine, gc-!.' t fjf^ f j., dai>ka \« *--<stva itd. Edino pra-■^T^V-vilna konstrukcija tehniške dovr-k\ šenosti.    3 (1459—3)
* Več sto zahva'nih izpričeval se dcjcslje ra zahtevanje.
Jfc M. M. "VV-     "7V" *?v-
Prospekti gratis in franko.
Blag. gosp.
Gabrijel piccoli,
lekar
idvorni založnik Nj svet papeža Leona XIII.
v Ljubljani. j Potrjujem prejem ste-'.klenic Vaše tinkture za .^želodec, katero morem i'najtopleje vsakomur priporočati, kajti rabim jo j^e od leta 1878. in zmiraj mi je kot izborno učinkujoče zdravilo služila fpri želodčnih in črevesnih boleznih.
Krm in, 13. maja 1897.
Miroslav Leitner
c. kr. davčni blagajnik
£44
^ Z uporabo Vase izborne tinkture za želodec sem rešen skoro dve leti tra-
Ki jajoče želodčne bolezni ter sem popol-noma ozdravel, kar z lahko vestjo po-trjujem  in  to tinkturo le priporočam
3 vsem, ki trpe na želodčni bolezni.
Strasoldo (Primorsko), 6. marca 1893. 3 1507- 2 a Karol grof Strasoldo.
Izdajatelj in odarovorDi nrednik: Dr Ivan Tavćaj.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«
D88B