Ql^om /rf/kUD s-yuA&ce-" NO. 112 a.p gj pc d # ^ B wLm H m FOlv N.f 7%i OVI M/I AN IN SPIRJT i LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan,. Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, Nev/ York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV€N!AN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. JUNE 7, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV psiuje koi Msfopnik R, Kixona *>!’vŠi zakladni tajnik John Connally je V Latinski A-itteriki, od koder pojde v in Evropo razlagat 'gospaJurska vprašanja. Washington, d.c: — John °nallyj p0 vsej deželi znani 'krackrat iz Teksasa, ki je bil j^kladni tajnik v Nixonovi vla-dokler ni pretekli mesec od-"^pil, je na p0y p0 Latinski A-^-Lki, od koder pojde v Novo Indijo, Avstralijo, Azijo PVroP° razlagat gospodarska , Vsa druga” vprašanja vodni-, 111 držav v imenu predsedni- ka ZDA. ^ Latinski Ameriki je šel naj-v Venezuelo, nato pojde v 01urabijo, Brazilijo, Argenti-ko' ^°^vijo in Peru. Izognil se ].° ^-'drv, kjer je na vladi socia-Allende. Prav tako ne bo o-j^1S na poti v Azijo Japonske, er cJa poleti že jutri posebni Predsednikov svetovalec dr. H. issingej.^ jz jugovzhodne in (l^ne Azije se bo Connally po-j . v Evropo in se nato vrnil Jhov. Skupno bo obiskal 15 Cirzav. je^r k^Cru opazovalci trdijo, da ^ onnallyjeva pot utrjevanje ^^govega ugleda kot priprava ttidrebitno njegovo podpred- niško kandidaturo z Nixo-n°m air ^ za njegovo imenovanje novo Nixcnovo vlado, če bo Novi grobovi Stanley Vidmar Vlak je do smrti povozil v železniški nesreči 8. maja letos ! Stanley j a Vidmarja, starega 38 i let, živečega na 15232 Saranac Road. Oblasti mrtveca niso mogle identificirati vse doslej. Pokojni je bil samski sin pok. Franka in pok. Mary, roj. Gra-disar, brat pok. Emila. Rojen je bil v Clevelandu in je bil pri Engineers Corps of the U. S. Army, kasneje pa zaposlen na različnih krajih kot varilec pri gradnji težkih strojev. Pogreb bo jutri, v četrtek, ob 11. z blagoslovitvijo trupla v Želetovem pogreb, zavodu na E. 152 St., nato na Kalvarijo. Sv. maša za pokojnika bo kasneje v cerkvi Marie Vnebovzete. Domijan F. Tomazin Sinoči je umrl v Richmond Heights General bolnišnici Domijan F. Tomazin z 18900 Kih deer Avenue v starosti 86 let. Zapustil je ženo Margaret. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore 31vd. Čas še ni določen. Mary Lokar Danes zjutraj ob 7.40 je umrla Mary Lokar, 17715 Neff Rd., v starosti 76 let. Ležala bo v Grdi-aovem pogrebnem zavodu na Lake Shore Blvd. Podrobnosti sodo objavljene jutri. seved ‘ru br- 3 Pr* v°litvah v novem- jyj Zrnagal. Trdijo, da bi uteg-hap303^ v takem slučaju Con-V/ p Qržavni tajnik namesto • Rogersa. 20« MstSMii grade mm -•fe in tebmks bra SHlNGT0N’ d- c- - °- obe^11* Wjnik M. Laird je pred ob a °dboroma Kongresa za in J0zene sile govoril o stanju ]^a Pozebah narodne obrambe. Vois]OVedal ie’ da bedo stroški za li 2aJoVan^'e v Vietnamu narast-ski ^ ’ ^dijone, če se bodo letal-Seguapaai vr§ili v sedanjem obrhov °- Septembra> in za 5 ibili-ravro’ -!Je b°do ostali na sedanji Y l. do Lonca leta. v Vietnamu je danjih°Va V^ada zni'žala od nek-kdij0 ^ mdijonov letno na 7 kler ie razlagal Laird, do-velii, 1 Pr^lo do zadnje rdeče Ke ofenzive. je qo °resnikom in senatorjem Ltjub artld'na tajnik povedal,^da drskepZarnr2n^v^ strateškega je-gledu p. raLetnega orožja v po-obra^j^ evila) stroški za narodno brajdi ’ bcros^i za narodno rthran°i 06 bod° dosti manjši. d°5egei6 bo skromen, ne bo Začele Alžirija bo vrnila pol milijona odkupnine NEW YORK, N.Y. — Vlada Alžirije je precej za gotovo obljubila, da bo vrnila pol milijona dolarjev odkupnine, ki jo. je prinesel s seboj 22 let stari u-grabitelj letala Western Airlines William Holder, črni vietnamski veteran, preteklo soboto. Ugrabitelja in njegovo belo spremljevalko, ki sta zaprosila za politično zavetje, so pustili v hotelu med pripadnike “Črnih panterjev’, ki so ugrabitelja prišli pričakat na letališče. Alžirska vlada še ni objavila, ali bo ugrabiteljema dala politično zatočišče ali ne. Ršfecš bi prepast iz preostalega florama Včeraj so vladne sile uničile zadnje ostanke rdečih, ki so prodrli pred tednom v mesto Kontum na Osihd-njem višavju. SAIGON, J. Viet. — Kakih 2.000 vladnih vojakov je zavzelo zadnji dve oporišči, ki so jih zasedli rdeči, ko so udarili 26. maja na mesto in prodrli zunanjo obrambo. Boj včeraj naj bi bil precej trd, ker pravi poročilo, da je padlo v njem 166 rdečih. Napad na rdeči oporišči so podpirali helikopterji, pa so boji trajali vendar več ur. Vladne sile so pregnale rdeče '.udi od letališča, ki ga popravljajo za pristanek in vzlet letal. Letališče je bilo zadnji teden neuporabno, ker so ga rdeči stalno obstreljevali. Vladne sile so dan preje pregnale rdeče iz okrožnega mesta Fhu My, ki je padlo v roke rdečih nekaj dni preje. Ameriško 'etalstvo je nadaljevalo včeraj z letalskimi napadi na Severni Vietnam.. Mesojedci BUENOS AIRES, Arg. - V Argentini pojedo povprečno ljudje letno po 267 funtov mesa. Senat zaključuje delo na Social Security WASHINGTON, D.C. - Če pojde vse po sreči, bo Senat ta teden končal svoje delo na dopolnitvah socialne zakonodaje, v katere okviru so tudi nekatere spremembe Social Security zakona. i Med spremembami je predlog za povišanje pokojnin in preživ-' nin. Za koliko, še ni gotovo, j Predstavniški dom je predložil ^ povišanje za 5%, Senat se bo od-; ločil za 10-15'/l • Kong. W. Mills! in za njim sen. McGovern jej predložil 20% povišanje, sen. Humphrey pa celo kar 25%. Vsa ta povišanja bo treba plačati s povišanjem prispevkov za Social Security, ki znašajo sedaj 10.4%' (5.2% plača uposle-nec, 5.2%, pa delodajalec). Sedaj plačujemo te prispevke do letnega zaslužka $9,000. Ta vsota bo brez dvoma povišana na $10,000 ali pa celo $12,000. Odstotek prispevka bo do leta 1977 narastel na 14.8 (7.4 in 7.4%). Libijski predsednik si privošči! Sovjetijo Predsednik Libije K a d a f i (rdi, da so arabske koristi na 10. aii celo ICO. mestu pri Rusih. BEIRUT, Lib. -— Predsednik republike Libije Maamar Kada-fi je v razgovoru z zastopnikom lista An Nahai, pokazal na Sovjetsko zvezo kot krivca za “smrtne okoliščine”, v katerih živijo Arabci, ker jim ni dala obljubljenega orožja za nastop proti Izraelu. Kadafi, ki je znan kot ozek zave:sik predsednika Sadata v Egiptu, je mnenja, da bi Arabci takoj obnovili boj z Izraelom, pa Kremelj zadržuje potrebno orožje. “Egipt je prosil za orožje, pa nikoli ne ve, če ga bodo sovjetski prijatelji poslali v enem mesecu ali v petih ali pa morda sploh nikoli,” je dejal Kadafi. Kadafi se je bahal, da Libija nudi Egiptu večjo pomoč kot katerakoli druga arabska država. Arabce je prijemal, ker si domišljajo, da se Sovjetska zveza tako briga za arabske koristi kot se Arabci sami. Kadafi trdi, da temu ni tako, da so arabske koristi pri ZSSR šele na 10. ali pa celo na 100. mestu. McGGVIHN JI ZMAGAL V VSEH ŠTIRIH DRŽAVAH! Sen. George McGovern je zmagal včeraj pri primarnih volitvah v vseh štirih državah, kjer so se vršile, in dobil vsaj 367 novih konvenčnih delegatov. Humphrey ob-ijublja boj do konca. i vico pa guv. G. Wallace. Vsi delegat j e so pripadli McGover-nu v Južni Dakoti, njegovi domači državi, kjer ni imel pri primarnih volitvah nobenega tekmeca. Sovjetska zveza in sateliti bojkotirajo konferenco v Stockholmu Sen. George McGovern CLEVELAND, O. — Štetje glasov pri primarnih volitvah v Kaliforniji je počasno zaradi številnih krajevnih predlogov in glasovanj. Volitve so bile v San Franciscu po odločitvi sodišča podaljšane zaradi izredno dolgih vrst čakajočih za tri ure in so bile končane po našem času šele ob dveh zjutraj. Na temelju seštetih in na razpolago danih glasov so ugotovili, da je zmagal sen. McGovern pri demokratskih primarnih volitvah 7 STOCKHOLM, Šv^J. - Sov jetska zveza in njeni sateliti z!nekako 47 b glasov proti 33 % izjemo Romunije se niso udele-j glasov, oddanih za sen. Hum-žili konference ZN o varovanju phreyja. Ker je McGovern zma- ckolja, ker na to ni bila povab- gal, mu pripade vseh 271 kon- Ijena in pripuščena Vzhodna! venčnih delegatov. Nemčija. Ta ni članica nobene izmed ustanov ZN in ne teh sa- McGovern je zmagal tudi pri primarnih volitvah v državah mih, zato jo niso povabili. Za-j New Jersey, New Mexico in J. hodna Nemčija, ki je članica j Dakota. Skupno je dobil včeraj nekaterih ustanov ZN, je bila'vsaj 367 novih konvenčnih dele- povabljena. gatov in s tem presegel že šte- Sovjetska zveza in njeni sate- vilo 900. Za imenovanje je politi so nato v znak protesta osla-1 trebnih 1509. li doma. Konference se udeležu-i V državi New Jersey, ki ima je le Romunija in seveda Jugo- 109 delegatov za konvencijo, jih slavija, ki ni članica sovjetske-' je dobil McGovern vsaj 60, če ga bloka, vsaj ne v formalnem ne celo 80. Humphrey je bil pogledu. i Iz Clevelanda in okolice Seja— Jutri, v četrtek, ob 7.30 zvečer ima Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ redno sojo v navadnih prostorih šele sv. Vida. iadučnica— Jutri cb 7. zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. masa za pok. Mary Fink ob 5. obletnici njene smrti. Pri republikanskih primarnih j MSiflSifl siS^SllSlIOV SždiSd v muk hvaležnosti ISA volitvah je bil predsednik Nixon brez tekmeca v državah New Jersey in J. Dakota, pa dobil 90% glasov v New Mexico in še več v Kaliforniji. Sen. McGovern je po zmagi v vseh štirih državah govoru na tiskovni konferenci danes zju-uaj, kot da hi imel imenovanje -a demokratskega predsedniškega kandidata že v žepu. Govoru je o povezavi demokratov za mlačni voiivni boj v jeseni proti predsedniku Nixonu. Trdil je, aa včerajšnji izidi primarnih volitev v štirih državah, prav posebno v Kaliforniji, kažejo, da hoče dežela nove rešitve m novo, sveže vodstvo. V ponedeljek je sen. McGovern odletel v Houston, kjer jt narodna konferenca državnih guvernerjev. Razgovarjal se je z demokratskimi guvernerji, kc je bilo slišati, da se ti pripravljajo za nastop proti njegovemu imenovanju za demokratskega p»euseumskega kandidata. Guvernerjem je obrazložil svoja Stališča in nazore, pa odklonu vsako popuščanje. Tako je oa-oor proti sebi med guvernerji sicer nekaj zmanjšal, nikogar og guvernerjev pa rti pridooil na ovčjo stran. Guvernerji, kot tudi kongresniki, senatorji in seveda Kandidati pri državnih volitvah \ posameznih državah, kjer bodo te letošnjo jesen, se hoje, da too nlcG overn kot demokratski kandidat tako hudo pogorel v novembru pri volitvah, da utegnejo z njim vred izgubiti tudi oni. Znano je namreč dejstvo, i CAMBRIDGE, Mass. - Za-hodnenemški kancler Willy Biandt je v svojem govoru na Harvard univerzi ob 25-letnici objave Marshallovega načrta, ki je pomagal po vojni porušeni Evropi po koncu druge svetov--ic vojne zopet gospodarsko na roge in s tem tudi k njeni politični ustalitvi, objavil, da bo Zvezna republika Nemčija poklonila 46.6 milijonov dolarjev za “Nemški Marshallov sklad ZDA kot spomenik Marshallovemu načrtu”. Vsako leto skozi 15 let bo Zvezna republika Nemčija da-tcvala 15 milijonov mark v sklad, ki bo podpiral izmenjavo nemških in ameriških znanstvenikov, sodelovanje na kulturnem in znanstvenem, pa tudi '.eiirnčnem polju, proučevanje zahodne Evrope v ZDA in dru-ŠO. Vv. Brandt je v svojem govoru poudaril važnost Marshallovega načrta za obnovo Evrope, pa dodal, da je ameriško-evropsko sodelovanje enako potrebno tu-ti v bodoče, če “noče Amerika zanemariti svoje lastne koristi n če naj se vsa Evropa skuje v produktivni sistem, namesto da bi znova postala vulkansko ozemlje kriz, zaskrbljenosti in zmede”. Priporočajte A.Ii. teta ki jo še nimajo! sicer drugi, toda se je soraz- j ca močan predsedniški kandidai memo slabo odrezal. V državi I veliko pomaga vsem drugim New Mexico je McGovern dobil j kandidatom svoje stranke, šioek polovico delegatov, drugo polo-' Pa jih prav lanko pokoplje, b tega vidika je proti imenovanju V Sloveniji Partija ne ve kako, ne kam °Segel niH , .... -------’ ......... utl bilijon. ZDA bodo ’ra aii- Vrsto1"^1^ novo> izpopolnje-° k a Wmskih podmornic 20 }z ’ ' bodo oborožene s po ;pt,avPtau0ln:ienimi raketami. fazvcjerr;0 bočejo nadaljevati z k^bhika p11 gradnj0 novega bo, Lj r ^ z nadzvočno brzi-■^stil 7a°iV nebaj letih nado-^astarele bombnike B-52. V remenski prerok pravi: ^hčno ek°li ’ najvišja temperatura V začetku maja je bilo v Ljubljani zasedanje Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Debatirali so zlasti o stabilizaciji, gospodarstvu, delavski udeleženosti v vodstvu, socialnih razlikah itd. Istočasno so se slični kongresi vršili tudi v Zagrebu in Beogradu. Videti je, kot da si hoče partija v Jugoslaviji, po zadnji krizi in Čistkah, ki so ji sledile, utrditi svoj položaj tudi v majavi gospodarski politiki. Da stvari ne stoje tako, kot bi morale, in še daleč ne tako, kot si jih partija želi, je oči-vidno. V ljubljanskem Delu je ob zasedanju Vlado Jarc uvodno zapisal: “Dosti bolj kot doslej, bi moralo prodirati v nas same spoznanje, da je od gospod arske odločitve odvisen splošni gospodarski položaj, na kateri koli ravni je že ta odločitev sprejeta. Res pa je, da so zdaj še vedno take razmere, da padajo poglavitne odločitve zunaj združenega dela, v državnih in drugih organizmih. Gre za to, da se te razmere spremene, da dobe delo in delavec mesto, ki mu gresta po ustavnih dopolnilih, saj je to naposled smisel naše revolucije. — Boj za tak delavčev položaj pa je stvar Zveze komunistov. Zaradi njega, je delavska. Vprašanje, ki se vsak dan sproti odpira: kako. Ta večni kako.” Ni čudno, da partija obupuje nad svojim položajem, ko obupuje nad delavstvom. France Popit, predsednik CK ZKS je na zasedanju 8. maja priznal: “Ne manjka nam toliko intelektualnih moči in znanja kot sposobnih in pogumnih ljudi za uresničevanje programov.” A kaj je partija dala delavstvu, da bi to sedaj zaradi nje šlo pobirat kostanje iz žerjavice? Položaj, v katerem se nahaja slovenski delavni človek, sam dosti zgovorno postavlja dejstva v odgovor na to vprašanje. Poglejmo le glede plač. Popit sam je v istem govoru jecljajoče priznal: “Vprašanje osebnih dohod- kov. Res, da smo z družbenimi in samoupravnimi sporazumi o delitvi dohodka in o-sebnih dohodkov napravili začetni korak, da bi odpravili velike razlike, ki niso utemeljene z razlikami v delovnem prispevku. Nimamo pa še celovitejše analize, na podlagi katere bi dobili vpogled v celotne učinke, dosežene na temelju družbenega sporazuma pri globalnem gibanju osebnih dohodkov, pri stimulativnem instrumentiranju delitve v odnosih, ki se v teh osnovah razvijajo v organizacijah.” Z drugimi besedami: partija svojih obljub o odpravi socialnih razlik v plačah še zdaleč ni izpolnila. Popit tudi priznava, da je “vključevanje delavcev v neposredno stabilizacijo še vedno nezadostno”. Da je samoupravljanje le prazna fraza, prizna, ko pravi: “Temeljno težavo v naših gospodarskih gibanjih povzročajo trenutno razmere v proizvodnih odnosih, kjer je dejansko odločanje o sredstvih in o poslovni politiki še v precejšnji meri zunaj neposrednega delavskega vpliva in delavske kontrole in pod močnim vplivom administrativno reg ulativne logike.” Za konec je seveda Popit moral opozoriti, da se v bistvu položaj ne bo spremenil, kajti temelja resnični rešitvi, t. j. podelitve vsaj nekoliko večje svobode ljudem od strani partije, ni pričakovati. “Mislim,” je dejal Popit, “da ne smemo nasedati navidezni demokratičnosti in protisocialističnim silam odpirati preko komunikacijskih . sredstev široko možnost, da bi vnašale med množice preplah ter nesocialistične in protisa-moupravne, se pravi nedemokratične težnje.” Seveda mora zaključiti svoj govor z opevanjem boja za “svobodo delovnega človeka”. Tistega delovnega Slovenca, ki ga partija zasužnjuje že skoraj tri desetletja, in ki bo res nekoč z lastnimi silami dosegel svobodo in se otresel rdečega jarma. ivicGoverna, ki velja za skrajnega lioerala v demokratski stranki, še vedno močan odpor. Ali je ta dovolj močan, aa bo njegovo imenovanje preprečil ali ne, bomo videli prinodnji mesec, ko se bo demokratska narodna konvencija zbraia v Miami Beach k svojemu delu. Organizirano delavstvo bo podprlo McGoverna WASHINGTON,, D.C. - Znano je, da G. Meany ni noben prijatelj sen. McGoverna in je po svojih političnih pogledih nemara bližji Nixonu kot liberalnemu demokratu M c G o v e r n u. vendar prevladuje prepričanje, da bo Meany podpiral sen. McGoverna, če. ga bodo demokrat]e res izbrali za svojega predsedniškega kandidata. Nixon moral postati stvaren politik . . . MOSKVA, ZSSR. - Komso-molskaya Pravda, glasilo Zveze mladih komunistov, je zapisala v nedeljski izdaji, da je prešel predsednik Nixon k novi stvar- Zacinfe vesti SALISBURY, Rod. — V nekem rudniku na severozahodu dežele je prišlo do eksplozije, ki je ujela v njem 464 rudarjev. Oblasti so se trudile za njihovo rešitev, pa so nastale včeraj nove eksplozije, ki so reševanje zelo otežile. Doslej so rešili iz rudnika le 3 rudarje. Boje se, da so vsi ostali izgubljeni. SAIGON, J. Viet. — Rdeča ofenziva je v zastoju, vladne sile so postale dejavnejše na vseh bojiščih, prav posebno še na Osrednjem višavju. Ameriška letala so bila ponovno včeraj nad Severnim Vietnamom in so napadla ter j«oru-šila neki železniški most komaj 20 milj od kitajske meje. VARŠAVA, Polj. — Fidel Castro, ki je prišel na svoji poti po vzhodni Evropi včeraj sem na obisk, je moral odpovedati tiskovno konferenco in opustiti del ostalega svojega programa, ko je dobil bolečine okoli srca. Danes se je njegovo stanje nekaj popravilo. WASHINGTON, D.C. — Zveza ameriških civilnih letalcev je včeraj sklenila, da ne bodo njeni člani leteli v nobeno državo, ki daje podporo ugrabiteljem letal. Čistokrvni črnci PORT AU PRINCE, Haiti. ni politiki, ker je bil v temu j prisiljen zaradi volivnega leta! Okoli 95% od treh milijonov in zaradi' strahu pred sovjetsko • prebivalcev Haitija so čistokrv-močjo. * ni črnci. A&iEKlSM BQMQWm m1- !■# * <- » v— 11«»vi i 6117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week oi July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AX CLEVELAND, OHIO *^!§M3 No. 112 Weds., JunT7^1972 Razprodaja narodnega ponosa Pred nedavnim je ljubljanska revija Sodobnost objavila pod tem naslovom izpod peresa Cirila Zlobca premiš-Ijanje, iz katerega povzemamo glavne misli; Suženjsko razpoloženje do tujcev je raslo pri Slovencih včasih iz manjvrednostnega kompleksa, mnogokrat iz strahu, zdaj poganja iz povampirjene potrošniške duše, ki “s pesmijo na ustih” razprodaja svoj narodni ponos. Pred kratkim je bila v Portorožu “gala predstava” jugoslovanskih pevskih grl, nekakšen “Portorož fest”, še bolj pred kratkim smo si v dveh nedeljskih večerih lahko ogledali to radost tudi na malih zaslonih. Tudi poslušali smo jo lahko. Enkratni slovenski dogodek, nesporno! V Portorožu si je to predstavo ogledalo nekaj tisoč dopustnikov, med njimi najbrž tudi kak Slovenec; televizijski prenos je bil namenjen nekaj stotisočem Slovencev, pa vendar: v dveh zaporednih nedeljskih večerih smo poslušali angleške, italijanske, nemške, srbohrvatske in ENO (prevod angleškega teksta) slovensko pesem! Seveda; tujim gostom, ki so prišli k nam na počitnice, je treba ustreči: naj se počutijo kot doma (začenjamo domnevati, da je ta pregovor naše gore list!) Angleži, Nemci, Italijani, Hrvatje, Srbi, vsem skupaj in vsakemu posebej pa je treba skozi radosti pesmi prikriti, da bi utegnil v teh krajih, morda že celo kar ob morju živeti tudi slovenski človek, morda celo predvsem slovenski človek. Potem pa je treba še prek televizije prepričati ves slovenski narod, da se našim ambasadorjem dobre volje najlepše, najbolj omamno zatresejo glasilke, če skozi njihova grla klokotajo angleški, italijanski, nemški itd. glasovi, samo ne slovenski. Vem, ni pomoči: takšen je naš čas in takšen je naš svet: na podobnih festivalih v Avstriji, Nemčiji, Italiji, A-meriki in drugih turistično razvitih deželah (prav gotovo tudi v Španiji) kar pokajo lestenci v dvoranah od slovenske pesmi, ko jo pojo tamkajšnji pevci. Drugače prav gotovo ne more biti, saj vendar samo posnemamo veliki svet. Sem morda surov, če rečem, da je bila to parada neumnosti, politične zagovednosti (prav glede na tujce), nesramnosti do lastne dežele in naroda! Pa vendar: ta modna revija neumnosti ne bi bila vredna ne jeze ne jeznega zapisa, če ne bi bila simptom in celo logičen izraz neke- splošne razprodaje narodnega ponosa. Tako splošne, da se je skoraj ne zavedamo več. Spominjam se kritike na račun kranjskega avtobusnega podjetja, ki se je odločil, da hoče biti Creina, pa ljubljanske sorodne duše, ki se je ob kranjskem zgledu zasramovalo svojega starega imena Ljubljana-transport: menda so se že skoraj ogreli za Viator, kajti važno je, da tujec ime razume. In tako delujejo ž,e celi štabi propagandistov, reklamnih agentov, psihologov tržišča, turizma in mednarodnih stikov, ki poskušajo najti za sleherno slovensko ime nekaj takšnega, kar tujcu lepo zveni, pa čeprav nič ne pomeni. Pijače na primer smo že vse potujčili, celo stari dolenjski cviček je postal imenitni marvin in se tako skoraj pobratil s tržaškim zlatom in uro darwill. Razprodaja narodnega ponosa cvete kot še nikoli. Ciril Zlobec kaže na “povampirjene potrošniške duše”, ki da razprodajajo narodni ponos “s pesmijo na ustih”, da bi čim bolj zaslužile, da bi čim več nagrabile. Morda je res tako, toda temeljna so vprašanja: Od kod to? Zakaj to? Kdo je za to odgovoren? V naši domovini Sloveniji vlada komunističen, totalitaren režim, ki hoče človeka voditi in usmerjati v celoti. Nikomur ne pusti vpliva na mladino, sam ima v svojih rokah vse šolstvo, vse časopisje, radio in televizijo, vsa druga občila. Cerkvi se je s težavo in z dolgoletnim naporom posrečilo dobiti pravico za izdajanje verskega lista “Družina”, dvakrat na mesec, verouk smejo poučevati otroke le v privatnih, cerkvenih prostorih, ne učilnicah javnih šol! Človek je produkt razmer in okolice, trdijo. Ker komunistična oblast ustvarja razmere in okolico, je odgovorna nujno tudi za produkte, ki jih razmere in okolica u-stvarjajo. Če torej Ciril Zlobec kaže na te produkte, ki da so slabi in v sramoto slovenskemu narodnemu čutu, dejansko obsoja komunizem, njegovo vzgojo ter razmere, ki jih ustvarja. Idealizem, narodni ponos, narodna zavest, požrtvovalnost so duhovne vrednote, ki v materialističnem duhu, ki ga oznanja komunizem, ne morejo prav uspevati. Le čemu se torej čudijo in celo kažejo svojo nejevoljo, da vsega tega v vladajočem razredu doma, ki prisega na komunizem, ni? Le kak bedak bo šel iskat na lesniko plemenit sad! BESEDA IZ NARODA d k življenja SSovensev v ftfiiwasikeeju MILWAUKEE, Wis. — Pomlad s prebujeno naravo je prinesla novega življenja med nas in v naša srca veselje. Mladina, ki je hitela mimo nas k zadnjim izpitom, končuje šole. Premnogemu mlademu človeku so brezskrbni dnevi potekli, stopil je na pot realnega -življenja. Drugi mladi študentje so si poiskali za počitniške mesece delo. Hočejo zaslužiti denar za nadaljni študij v jeseni. Tudi za vsakdanje potrebe mladi človek potrebuje denar. Postaja samostojen. Ni mu prijetno več moledovati starše za vsak kvoder. Taka mladina je na pravi poti. Iz našega ožjega kroga ljudi so končali šole sledeči študentje: Na Alvernia College je končala študije gdč. Milka Modic in dosegla B. D. V jeseni bo pričela učiti v šoli župnije sv. Janeza. Maturirali so še: Biba Kralj in Fanni Limoni na Plus H. School, J. -Smolič na St. Lawrence in Franci Coffelt na St. Francis Seminary H. School. Vsem maturantom čestitke in srečo v bodočnosti! Iz ugledne družine Ivana in Marice Bambič se je dne 27. maja poročila hčerka Marika. Žc .'n je sin zdravnika Locho-v/.tza, ki tudi sam študira me-.dieino. Marika je bila vedno pridna pri mladinskem odseku društva Triglav. Obema čestitamo in želimo vso srečo na novi poti v življenje! RUDI KOTAR — 60-letnik! Kdo bi mu jih prisodil. Vedno je vesel, rad je v družbi in poje. Zato Rudija vsak pošten Slovenec pozna in ga ima rad. Pri cerkvenem zboru poje že nad 20 let. Prav tako je pel na vseh koncertih tega zbora, kakor tudi na vseh raznih drugih podobnih prireditvah. Poznan je kot dober solist-baritonist. Poleg tega je tudi zvest član društva Triglav in od vsega početka večkratni odbornik. Trenutno je pri društvu za “šefa” kuhinje, na kar ,se on zelo dobro razume. Za oddih — ob prostem času pa neznansko rad balina. Brez “trkljanja kuglic” ne bi mogel srečno živeti. Kadar dobi sebi enakega igrača, gre igra včasih tudi do rane zore. Tak je Rudi. Družino ima preskrbljeno in živi s svojo prijazno ženko Rezko na svojem lepo urejenem domu. Mislim, da Ti na tem mestu lahko izrečem zahvalo za vse Tvoje požrtvovalno delo pri zboru in Triglavu. Bog Te živi! MATERINSKI DAN je društvo Triglav slavilo 21. maja. Člani so se zbrali pred kapelo v parku, kjer so najprej počastili Božjo Mater s petimi litanijami. Za tem se je pričel spored, s katerim je društvo počastilo naše žive in mrtve matere. Navzoče je pozdravil predsednik J. Ornik, uvodno besedo pa je izrekel tajnik Rozina. Mary Coffelt je nato v imenu mladine pozdravila navzoče matere najprej v slovenskem, nato pa še v angleškem jeziku. Oboje zelo prisrčno. Za tem je na harmoniko zaigral Jožko Ornik, Smoličeva Maryann pa je deklamirala — My Mother Dear. V naslednji točki je Franci Coffelt zaigral na harmoniko s takim občutkom, da je ploskanje komaj poleglo. Njegova naj mlajša sestrica Katrica je se deklamirala ono o Mamici, nakar je Franci zaigral se eno angleško melodijo, na koncu pa tisto lepo “Tam, kjer murke cveto ...” Sledil je govor gdč. Maričke Kanunčeve. Vsebina njenega govora je segla i vsem v srce. Želeli bi govornico ’ še večkrat poslušati. H koncu je še predsednik Ornik povedal nekaj misli iz življenja svoje last- ne matere, ki je še na smrtni postelji svoje že odraščene otroke, zbrane okrog sebe, prosila in opominjala: Moliti ne pozabite! Za mater tega dneva je bila izbrana Justi Vesel, ki je prejela šopek nageljnov. SPOMINSKI DAN, ki ga društvo praznuje vsako leto, je že tradicija. Ob 11. uri dopoldne je bila pri kapeli sv. maša, katero je daroval duhovni vodja društva Triglav p. Klavdij. Med sv. mašo se je v svojem govoru spominjal 'vseh onih, ki so položili svoja življenja za domovino, vero in svobodo. Glavna misel govornikova je bila ta, da bi se Bog usmilil’tudi tistih, ki so bili krivi, tisti, ki nosijo krivdo za pobite in pomorjene. Ker je med sv. mašo začelo rahlo deževati, se je ostali del programa vršil v domu. Predsednik Ornik je v par besedah pozdravil navzoče, za njim pa je spregovoril Franjo Mejač, ki se je v svojem govoru spominjal tistih tragičnih dni, ko so fante in može Angleži vračali domov v roke komunistom, katerih usoda je znana vsemu svetu. Rozina je h koncu prebral še resnično zgodbo: “Kristusova zmaga sredi Moskve”. Sledilo je kosilo. Popoldansko vreme je bilo bolj naklonjeno, posijalo je sonce, radi tega je postalo tudi razpoloženje ljudi v parku prijetnejše. PARK TRIGLAV je ves v zelenju. To pomlad ni bilo lahko najti primeren dan — soboto za čiščenje parka, ker je vedno ali deževalo, ali pa je bilo zelo hladno. Vendar s pridnostjo članov in delavnega gospodarja parka Ivana Bambiča je delo dokončano. Vse je lepo pripravljeno, da se odpro vrata za naš prvi piknik, ki bo dne 18. junija, ter privabi naše prijazne goste v ta lepi zeleni gaj. Vsi naši stari obiskovalci in vsi tisti, ki niste bili še na našem Triglavu, ste za to priliko prav prijazno vabljeni. Postregli vam bomo z na ražnju pečenimi piščanci in domačimi pečenicami. Kar kuhinje tiče, je bilo še vselej našim gostom ustreženo. Tudi za ta piknik bodo pekli in kuhali sami izkušeni ljudje, kakor so: Mernik, Limoni in šef Rudi Kotar. V kuhinji boste ponovno videli naše spretne im pridne žene, ki bodo stregle s pomočjo naših mladih deklet, ki vedno rade pomagajo. Kar se pijače tiče, je zadeva tudi tokrat v pravih rokah, da ne bo prav nobene žeje. Naš stari prijatelj Sezon ima že pripravljene stare in nove melodije za (stare in mlade noge. Poleg tega bo še marsikaj drugega na razpolago, kakor balinanje, odbojka, plavanje itd. Tam boste našli tudi svoje prijatelje, katerih morda že celo zimo niste videli. Dobre, vesele im prijateljske družbe vsak od nas potrebuje. Preskrbljeno bo tudi za duhovno plat, ker bo pri kapeli ob 11. uri sv. maša, kar je za marsikaterega zelo ugodno, da se lahko že v jutranjih urah odpravi od doma in mu ni treba skrbeti, kje bo pri sv. maši. Na svidenje torej v parku Triglav v nedeljo, 18. junija! Častno je odslužil svoj vojaški rok mladi Karl Strmšek. Vrnil se je k svojim staršem Toniju in Dari, zdrav in za marsikatero skušnjo bogatejši. Vesel je, da je doma in med svojimi prijatelji. Kličemo mu: dobro- došel med nami! Na obisk v domovino so šli: Dovnik z ženo, hčerko in sinom Rudijem; Rozina Marica s sinom Francijem in hčerko Metko; Mejače vi, Franjo, Minka in Anica; Mici Kunovar, Izabela Kralj s hčerko Biibo odide sredi tega meseca, ter Smidovi. Vsem želimo prijetnega oddiha v domovini med svojimi dragimi in srečen povratek med nas! F. R. ------o----- faiill® v Imml EUCLID, O. — Saj je že bilo objavljeno, da se kot zadnja leta, tudi letos iz Clevelanda z bu-som romarji na ameriške Brezje v Lemont, 111., odpeljemo k naši Mariji • Pomagaj. Na mnoga vprašanja, če bomo tudi letos to ponovili, smo se odločili, da te tradicije ne prekinemo. Samo nujno je, da kdor se je namenil pridružiti skupini romarjev, naj ne odlaša s priglašen jem! Vodstvo, ki ima preskrbo vožnje, mora — čimpreje, tem boljše — vedeti, za koliko oseb naj preskrbi bus (enega ali več). Podjetje, ki z njim poslujemo, hoče vedeti precej časa vnaprej, da odloči prevoz. Kakor so bila naša prejšnja romanja z busi uspešna, da se je slednji z zadovoljstvom izrazil — še bom s to skupino šel. U-pajmo, da tudi letos ne bo drugače. Letos hočemo s tem romanjem proslaviti 60-letnico ustanovitve slovenskega frančiškanskega komisarijata v Ameriki, ki bo približno v teh dneh (12. julija 1912). Ustanovitelj p. Kazimir Zakrajšek OEM je za leto 1942 v reviji A ve Maria napisal v okt. ( str. 19-21), nov. (str. 14-16), dec. (str. 21-26) pod poglavjem “Pri naši Mariji Pomaga ” marsikaj odkril, kako je do tega prišlo, kar je vredno, da tega ne pozabimo. Bo v tem romanju vključena spominska hvaležnost Bogu in Mariji Pomagaj za to izvršitev. Bo tudi združena s tem ponovitev naše prošnje, da bi skoro doživeli dan, ko bo povzdignjen na svetilnik služabnik božji škof Anton Martin Slomšek. Saj 'bo letos 24. sept. (umrl 1. 1862) 110 let, odkar je zatisnil oči v smrtno spanje. Tudi ne bomo prezrli enako našega škofa Friderika Irene j a Baraga, ki vzporedno s Slomškom čakamo njegovega poveličanja. Če je Lemont nekak košček slovenske domovine, da je srce slovenskega katoličanstva v A-meriki, vabimo, da se srečamo z znanci, ki ne žive daleč od Le-monta. Pridite vi, ki ste od blizu, da nas razveselite, ki bomo prišli, da vas srečamo, od dale-leč... Marsikateri — večinoma so že v večnosti — se bo spominjal tistega romanja, ko smo pred 25 leti iz Clevelanda prišli v treh napolnjenih busih pod pokroviteljstvom clevelandske Zveze društev Najsv. Imena in smo tam ostali tri dni — 4., 5. in 6. julija 1947. Vsi tisti, ki ste takrat bili z nami, pridružite se tudi letos, da obnovimo spomin na tiste dni. Kot je že v dopisu “Tudi letos v Lemont” omenjena cena $20 (vožnja in soba), se prosi vse, da istočasno s priglasitvijo plačajo poverjenikom omenjeno vsoto. Na svidenje! M. T. ——-—o-----— itf&Sili fa Mmgga vodjs DETROIT. Mich. — V aprilu je bil rojstni' dan preč. patra Leonarda Bogolina, župnika fare sv. Janeza Vianeyja. Zato smo se 30. aprila zbrali Slovenci iz Detroita in okolice, kakor tudi par gostov iz Wind-sorja, Kanada, v cerkveni dvorani na 12. cesti in Geneva v Highland Parku. Seveda smo v svoji sredi imeli slavljenca preč. patra Leonarda in smo prav po domače obhajali njegov rojstni dan. Naše skrbne slovenske gospodinje so prinesle vse jestvine in smo si lahko izbirali po želji. Tudi vina ni manjkalo. Vlogo “skrbne Marte” je pre- vzela Mrs. Alice Belanger in več njenih prijateljic ji je pridno pomagalo, da je vse v redu potekalo. Po običajni “Happy Birthday” pesmi smo čuli tudi prelepo “Marija skoz’ življenje” in še več narodnih. Za vse petje je bila zasluga Mr. Jeraja in njegove žene iz Windsorja. Mr. Jeraj je namreč priljubljen organist in voditelj petja pri vseh slovenskih cerkvenih prireditvah v Windsorju v Kanadi in tudi na ameriški strani. Med nami je bila tudi Mrs. Marie Vihtelič iz Dearborna. Ona je mati novega slovenskega generala narodne garde Stanley Vihteliča. Gen. Stanley Vihtelič je zmožen pilotirati vsa najnovejša letala ameriškega letalstva. Naše ponovne čestitke materi in sinu generalu! A za rojstni dan želimo našemu dobremu patru in duhovnemu volji, da bi dočakal še mnogo let v zdravju in sreči. Bog mu naj obilo poplača za vsa njegova dobra dela! M. J. ------o------ Ispel korccerf ^Imm” FAIRFIELD, Conn. — Občinstvo, ki je že pred napovedanim časom docela napolnilo dvorano, je sprejelo pevce z živahnim in krepkim aplavzom. Navzoči so bili trije slovenski duhovniki, č. g. Rogan, župnik slovenske fare sv. Cirila na Osmi cesti v New Yorku, č. g. Sterle ter župnik iz Bleda, č. g. Nace škoda, kateri je imel kratek gorov ter nam zagotovil, da ponese naše pozdrave in slike v staro domovino na Bled. Škoda, da č. g. Blatnik ni mogel priti, ker je moral v Washington. Isto tako se prevzviše-ni škof srbske katedrale sv. Save ni mogel udeležiti koncerta, ker je v Elisabethu tamošnja srbska fara imela svoje farno proščenj e. Ob srbske pravoslavne občine sta nastopila g. dr. Ranko Bra-šič in G. Vojislav Slivar, z velikim navdušenjem sta nas pozdravila ter nas obenem povabila v poletnih mesecih na koncert v Long Island kakor tudi na Vidovdansko proslavo v New Yorku. Tudi predstavnik Češkoslovaškega radia v Nek Yorku g. Jan Petlička je bil zelo navdušen nad slovenskim petjem in nas je povabil, da enkrat zapojemo tudi pri njih. Kar se tiče koncerta samega, je bil nepričakovano lep, bogat po sporedu, podan z ljubeznijo in skrbnostjo, pa tudi znanjem. Zato ni čuda, da so poslušalci, kateri so docela napolnili dvorano, resnično doživljali program in ga zato ves čas spremljali s tako močnim aplavzom, kot še nikoli. Gotovo je, da sta navdušenje in prisotnost navzočih pripomogli k še lepšemu u-spehu, kaj je lepšega kot to, kadar nastopajoči čutijo, da so do-segli, kar so si želeli — zadovoljiti poslušalce. Saj so bile njihove pesmi jasne in polne melodije in izraza ljubezni do slovenskega, srbskega in hrvatske-ga naroda. Najbolj so seveda užgale koroške narodne pesmi. Mogočen je bil zaključek s spremljavo harmonike, ki jo je jako dobro in spretno zasukal harmonikar. Vsem pevcem in igralcu harmonike iskrene čestitke. Da je do tega koncerta prišlo, se moramo posebej zahvaliti našemu dobremu prijatelju in znancu, tukaj rojenemu Slovencu g. Tonetu Osovniku, ki je res požrtvovalno delal, da je bil uspeh res večji, kakor smo pričakovali. Marsikdo od poslušalcev me je vprašal, kolikokrat na teden imamo vaje? Res je zelo težko dati odgovor na tako vprašanje, ker nikdo ne verjame, da vkljub velikim oviram in težkočam, ka- tere imamo zaradi prostora, ker nimamo dvorane ali skupnega prostora za vaje ter moramo ves program pripraviti z vajami v privatnih hišah, vadimo samo enkrat na teden. Kdo bi mislil) da to ni mogoče, ampak na tem božjem svetu je vse mogoče, tudi polet na Luno, če človek dela z ljubeznijo do Boga in svojega naroda. Članom slove nske glasbene skupine ter našim prijateljem, bratom in sestram vseh slovanskih narodnosti iskrena hvala za moralno in materialno pod" poro. Čisti dobiček gre v društveno blagajno za nabavo raznih stvari, katere društvo nujno potrebuje. V upanju, da bo udeležba v bodoče še večja, vse skupaj iz srca pozdravljam z bratskim pozdravom Bog živi! Stanislaus Ig. Mally- ------o------ Slovenski študentje bodo prišli pet in plesat v ZDA LJUBLJANA, Slov. — V okviru kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in ZDA, sta umetniški skupini ljubljanske Univerze Akademski pevski zbor “Tone Tomšič” in Akademska folklorna skupina “France Marolt” sklenili s managersko firmo Sherman Pitluck inc., 250 West 67th Street, New York, N.Y. 10019, (212) 247-0660 cable: Pitarts, Nev/ York — v ZDA ^ pogodbo o dvomesečni turnej1 v ZDA. Za tako impozantno srečanj6 s slovenskimi reproduktivnim1 umetniki pa s slovensko pesmi]0’ plesom slovenskih pokrajin 111 slednjič tudi s folklorno zapu' ščino drugih narodov v Ju£° slaviji, se našim rojakom v doslej še ni niti od daleč nudd3 priložnost. Lahko si mislit6 3 kolikšno zavzetostjo se stud611 tje iz vaše prve domovine Prl pravljajo na to pot, kako odg0 vorno se jim zdi poslanstv° pred ameriškim občinstvom ^ še posebej, kako si želijo, da svojim rojakom v Ameriki z izbranim programom prinesli 16P dar iz domovine, pa da bi T11* zaradi splošnega uspeha na ta1, neji bili v ponos. Franc 2ug61 la- 4‘Encim anti S” zoper shizofrenijo? Ameriški raziskovalci so v ^ boratoriju pridobili nov kem10^ encim, ki ga bodo zdravniki mor^ da nekoč uporabljali pri zdraV Ijenju shizofrenije. “Business Week” piše, da snov, imenovana “encim spreminja molekularno globulina alfa-2, to je krvne s° stavine, ki je normalno P° .e na nitki, pri shizofrenikih Pa E spiralne oblike. Nekateri b10*0^ pravijo, da je ta spremenjena 0 lika globulina alfa-2 morda v rok shizofrenije. ^ Znanstveniki vedo, da j6 tega globulina odvisna trad j a neke kemične snovi, ^ vpliva na drugo snov, odgov° ol6' za prenos živčnih dražljajeV'. Po njihovi domnevi so rn0'I... kule gama globulina oC^°V|a-ne za hiperprodukcijo tript°^ na. Posledica tega je, da ]e ^ čni sistem preobremenjen s P.^. nosi; zaradi tega shizokren trpijo zaradi halucinacij- ^ Dr. Bergen, fiziolog v ^ chestru, pripravlja za m1 • prihodnost obsežen poskus, P katerem bo poskušal pri z injekcijami deformiranih ^ lekule globulina alfa-2, ki 3^^. dajal v možgane, povzročit1 ^ menja shizofrenije. Pravi, bodo te injekcije povzročil6 opicah možganske impulze, P dobne tistim pri shizofren1 Bergen kakor mnogi d1^ znanstveniki poudarjajo, da do potrebne še dolge raZ^s^^.e. in da bo minila vrsta let, P den bodo lahko prešli od P°s sov z opicami k zdravljenj1-1 di. F- S. FINŽGAR: STRICI ne Postavi najprej dva Štefana na ^oizo, da bo vredno točiti.” Gruntarji so se stisnili in po-Sadili Podlogarja medse. ^ Zahvaljen, šimen, ki ženiš "lna z Lucijo. Pred Bogom in lodstvom boš povišan!” Krojač ■le rinil predenj frakelj in mu ^aPival. Podlogar je srknil ka-. ° Pa slišal bogatega soseda, ki ^ nairugnil: “Kaj hoče, če je pa Srana°ta pred pragom.” Šimen izza frakelj na šinil s pogle-0rR v soseda. Nato je porinil s ^klenico krojaču in ukazal: Sosed, naj te ne skrbi naša ^likanj ^ _______ , j nJlogu, da bo stala postelja za ^Ocijo jn zibka za nje- 6 naše otroke.” let °Se^ v mizo, dek- a pri peči so zardevale, izmed ^P osnega molka se je pa dvignil g.0rena, pismouk. Stopil je do (( na in poiskal njegovo roko. Šimen, mož svetopisemski si. °§ K v tebi!” In solza se mu je utrnila na azkuŠtrano brado. Na svatbo pridi, Vorena. Se-^ Pa Pij in molči.” Pom,” je pritrdil puščavnik s Eniškega sveta. Stebuc je točil in tovoril nove . e ane na mizo. Med gosti ni sramota in ne naša čast. prostora je že še na B bilo Več žal besede. Poslušati so ^logarja, kot se posluša kralj, Jim je razodeval, da je najel ko Sodce Progarje’, n da nihče dve kuharici ^ , — iz soseske ne sme ‘anjkati pri svatovščini. ° so se razhajali, so ščipali ^ vseh plati krojača: “Meni arediš! — Moram imeti! ■— NaJbolj jaz!” ugnano obleko imam ■^ojac si je najel kar dva po-°cnika in šival noč in dan in ‘‘TnuraZla'gal: ako je! Svet se mora zrav- nati!” „ a ^odlogu je nastala zadre-sq' U^a k;oi; °b košnji. Prišli so 2l^arji belit, najete dninarice je Ga in posodo, čevljar nilinePal kopitih, vozili so iz kdo t ^ V mKn’ vsaK dan je Sej , ltel v trg in vsak je prine- Vin . ^ornu breme blaga in jest-So Posode. Drug drugemu r^^dnjali duri, da uboga Ma-ye, ’ Vsa zbegana, res ni več a’- se ie drži glava. stairedi Vsega direndaja pa je je iT' °ae ®rmen; vzravnal se d’ ab;or bi mu bilo zdrsnilo Za s pleč; vse je videl, p Se vedel, vsem veleval. sinovi so dobro poznali a- Po cele mesece se je vča- p0T°tajd in jim prepuščal gos-perarS^Vo' Ge je pristopil Gaš-^Gel: “Oče, kako bi nare-b0 ' ’ j® odgovoril: “Tako, da šlo nTT.Vselei pa’ kadar je Žetv- 1 kKi zares, ob košnji, ob leZll| ln mlačvi, ob živinski bo-tedai’ tedaj je poprijel sam in Ul j^e pG hiši ni nihče ne pomis-Prev Z1U^nd- Ena sama misel je t0VaZe a Vse, in ta je bila oče- Spenmi la p. iarsiariia Aubrošica oh ii-lešsild uva. hi rimT V ko^ sedaj jih še B0n v ar prevzela. Mihor in gUaiT^ sta bila uri, ki ju je sta i acetova misel. Opolnoči biiah0dila Šimen svojeročno postavil dva škafa vina pred hišo: dva kor ca je spustil vanju, da je zajel, kdor in kolikor je hotel. S to uro se je že začelo gostovanje na Podlogu. Vozači so večerjali, vino, ki ga ni bilo sicer nikoli na mizi, je teklo, kot bi ga natakali izpod curka pri koritu. Kdor koli je majčkeno poprijel in nesel z voza v hišo, že je za-griznil v pogačo. Lucija pa je med otročad delila in delila ... Tak je bil ukaz očeta Šimna, ki je hodil med vrvežem ves slovesen in svatovski. Progarji so se utaborili pred podom in jih narejali, da se je razlegalo do fare. Ženin Gašper je bil razburjen, da se mu je stari skrivaj muzal in nič rekel. Ko bi bil pri košnji tak, dvignil bi oče vile nadenj. Vse mu je letelo iz rok, tekal je sem in tja, nič več ni vedel, kam bi se dejal. Zato pa je bil Mihor kakor očetova roka. Čuden mir mu je gledal z obraza in v tem miru so se ustnice neprestano rahlo krivile v smeh, ki se mu je natanko poznalo, da. ni veselje, da je skrita poroga. Kljub temu je z oči bral očetovo voljo; vselej, še preden je oče ukazal, je že držal za delo. Oče — in samo on — je bral v tem smehu Mihorjevem in videl sinu v dušo. Toda izdal ga ni. Niti enkrat ni trenil z očmi, da bi ciknil na sina. Boltežar pa se ni zavedal, kaj je z njim. Vino ga je razgrelo, pred godci je hodil in poskakoval s Štefanom, na glavi. “Na zdravje Lucije!” je vabil in točil. Da ni Šimen oznanil vozačem in godcem, nedelje, zapili bi bili in zarajali nedeljsko mašo. Nedelja na Podlogu je bila nemirno tiha. Kuharica in najete strežajke so sicer delale na vse pretege, toda na domače je leglo nekaj slovesnega in skrivnostnega. Sam oče je bil molčeč in se je, prej tako vzravnan, upognil. Govoril ni nihče. Edino Štefa je vesela stikala po kuhinji, hodila v čumnato ogledovat gore pogač, potic in cvrtja pa spet v zgornjo hišo pretipavat in ogledovat novo oblekico, ki ji je bila umerjena kot najmlajši družici za svatbo. Gašper je bil nepokojen. Kajkrat si je primeril suknjič, pokril klobuk, potipal rdečo žido za trakom, spet vse spravil in nato drgnil z na-kredano krpo težko srebrno verigo. Ure so se mu vlekle v večnost. Brez spanca je pričakal jutra, ob katerem je spet vse oživelo. Progarji so zagodli, svatje so se vriskaj e zbirali, ura odhoda k poroki je napočila. Tedaj, preden je sedel sin na voz, da se odpelje po nevesto, sta se sešla oče in Gašper v zgornji hiši. Nemo sta si gledala v oči, dokler ni sin padel na kolena in zaprosil: “Oče, odpustite mi, če sem vas kdaj razžalil. Blagoslovite me.” Šimen ga je prekrižal prvič: “Bog naj te blagoslovi, ki te bo, če Ga ne boš zapustil.” In prekrižal ga je drugič: “In blagoslavljam te jaz, tvoj oče, da ne EUCLID, O. — V Ameriški 1930, 1931 pa se je poglobil v Domovini, št. 86, 1. maja t. L, je j razmere Indijancev ob Barago-natisnjen članek: “P. Bernard Ambrožič — 80-letnik”. V glavnih potezah je omenjeno njegovo plodovito delo. Zasluži, da se tega plodonosnega kulturnega delavca, ki je slovenski Ameriki dal tolik doprinos, spomnimo obširnejlše, da ne zatone v po-zablj enost. Ambrožičevo literarno dteio I. Z njegovim duhovitim pisa- vem času in je napisal izvirno povest “Ninetonka”. Tudi v tem delu je bil privlačen, da so naročniki Ave Maria imeli ob či-tanju vpogled Baragovega dela med temi rodovi. V še daljši zgodovinski povesti “Tonče s Sloma11 nam je slikal razmere in čas, v katerih je živel naš največji Slovenec, škof Anton Martin Slomšek. Njegovo delo je podal tako izvirno, da je celovška Družba sv. Mohorja njem sem se seznanil, ko je ob-1 delo ponatisnila in ga pred ne-javil razmotrivanja “O ljudeh! nekaj leti dala svojim naročnina zvezdah” v Ave Maria, letnik j kom kot knjižni dar. V Ave Ma-XV., 1924, na straneh 26, 27, 28, ria je povest izhajala v letnikih 40, 41, 59, 78, 79. Na mene je tal 1943, 1944 in 1945. Pripomnim, spis naredil vtis, da sem ga še'da je iz letnikov Ave Maria 0- menjena in še prebral! Po prihodu v A-meriko 1925, je od takrat bil e-den izmed najbolj plodovitih so-trudnikov pri reviji in koledarjih Ave Maria, ki je večkrat 0-menjenih bil tudi urednik. Če med neštetimi spisi, ki nosijo pečat njegovega talenta, ome- književna ustanova natisnila več njegovih črtic pod naslovom “Domislice” in podala v knjigi članom novo knjigo, ki so jo vsi z zanimanjem sprejeli. Za letnike Ave Maria 1947, 1948, 1949, 1950 pa je marljivi Bernard prevedel James K. Ja- občevala 1. 1960 in 1961. Tudi tal Tako imajo tudi prispevki, kijskem, res vrnil, ni znano, je bila zaželjena, da smo težko j jih je “Božja Beseda” natisnila njam večja dela, je v letnikih| mjson_ov “By Cross and An-Ave Maria 1927, 1928, dal od- ^ ch0r”, v slovensko besedo “S mev: “Pomenki o veri in neve-j križem in sidrom”. V tem zna-ri”. Kot je on znal, ja zavračal z; menitem delu je pokazal pisa-logiko ugovore proti veri. Spo-jelj, ki ni katoličan, napor, delo minjam se, s kakšnimi užitki vn trpljenje našega Baraga. Ta-smo brali to razmotrivanje, ki po vsi, ki niso zmožni čitati v je marsikomu pomagalo, da ga angleščini, so v tem prevodu niso “napredni’ prevzgojili zaorali, kako drugi, ki niso našega nasprotnika krščanskega pojmo- rodu, ne vere, priznavajo heroj- vanja o življenju. Za leto 1929, 1930 pa je za sko delo. Tudi, ko je odšel med sloven-Avstralijo, je od Ave Maria napisal tako privlač-1 ske rojake v Avstralijo, je no povest “Pozabljen Amulet”, (tam za Ave Maria napisal “Div-ki so čitatelji težko pričakovaliji lovec”, ki smo ga brali v let- kdaj dobe revijo v roke, da bodo mesec za mesecem, s povestjo nikih 1958-1959. Nič manj zanimiva povest “Stara krošnja Ur- nova doživetja brali. — Za leto hcva”, ki jo je ista revija pri- spat in celo ko sta! pozabiš četrte žive dni.” In pre- po§ow;a ?fd seb°j> 30 molčali svojo +' Obrnila sta se vsak v Je Za ^eno. Potrkalo in zbodlo eden. v srcu, toda zinil ni - Ijakom 1jUc^P bal° vsem zem- ^ m na Ko ckliCi brez hrupa priba kljub. -‘naS° na ve^er pred zadnjimi! ih Se ZaPeie trobente progarjev križal ga je tretjič: “In še matere blagoslov iz nebes nadte, da bi bila Lucija kakor moja rajnica.” Sin je vstal. Oba sta molčala, si stiskala roke, grenko jima je postalo v grlu, dokler se niso orosile oči in sta se ločila. (Dalje prihodnjič) UBOGA BEGUNCA! — Mati in dete, oba begunca po nedavni invaziji Severnega Vietnama, potrpežljivo čakata za pomoč v neki bolnici v mestu Hue. pričakovali nadaljevanja. Obe povesti bi zaslužili, da bi bili v knjigi natisnjeni. Preobsežno bi bilo, če bi se samo zaglavja naštela, katera je napisal ta nadarjeni pisatelj in so podana v mesečniku in koledarju Ave Maria, v Amerikan-skem Slovencu, Ameriški Domovini, v Zbornikih Svobodne Slovenije (Argentina) itd. Celo v “Cankarjev Glasnik”, ki so ga pri Enakopravnosti v Clevelandu nekaj let tiskali in je že zdavnaj kot mesečna revija prenehal izhajati, je bil leposlovna, v naprednem duhu pisana publikacija — je p. Bernard Ambrožič (v času, ko je bil Hitler vdrl v Jugoslavijo) nekaj napisal. Znano je, da je na čitatelje tisti spis napravil tak vtis, ki je bil ocenjen kot najboljši in bi dobil nagrado, če bi se pisec pod “psevdonimom” ne skrival; ni hotel, da bi ne bilo “pohujšanja”, ne na levi ne na desni, da je avtor spisa p. Bernard Ambrožič, O.F.M., ki kot takemu “svobodomiselni” ne dajo priznanja, ne kredita. Saj je bilo splošno prepričanje pri “naprednih”, da vse, kar pride na svetlo od nasprotnega tabora, je vse ničevo in nazadnjaško .. . Med mnogimi povestmi in črticami bo Ambrožičeva povest, ki jo je Ave Maria koledar iz 1. 1944, str. 33 do 58 — odsev trpljenja v času druge svetovne vojne —, ki ji je dal zaglavje “Ob odločilni uri”. Če še omenjam, da 30 let, predno je človeška noga stopila na Luno, je — Ave Maria, nov. 1941 — napisal duhovito satiro “Doživljaj na luni”. Ko se je izselil v Avstralijo, tamkajšnjim rojakom razsipava s polnim prgiščem v “Mislih”, ki jih urejuje, slovensko besedo, da jih povezuje kot Slovence, da ne pozabijo na slovensko domovino. Utrjuj.e jpn..s tiskano besedo krščansko vero z isto pre-pričevalnostjo, kot je to storil tu, ko je bival v ZDA. Koliko obsežnih knjig bi se natiskalo, če bi v celoti bilo izdano, kar je p. Bernard Ambrožič v Ameriki Slovencem napisal. Gotov sem, da ob 80-letnici življenja že s tega vidika, če drugega s svojem življenju ne bi bil storil — je bil veliki delavni dan. Zdi se mi, da je Bog Ambroži-čevi družini v Dobravi pri Ljubljani dal posebne pisatelj ske talente. Če se tu mimogrede spomnim na Bernardovega brata Lojzeta, ki je v Ameriški Domovini nam teden za tednom, dokler ni pred par leti v Kanadi umrl, polnil kolone v torkovih izdajah, ki so bile tako zanimivo spisane, da še po letih pogrešajo čitatelji AD njegove spise. Smatram, da bi bil velik doprinos . slovenski zgodovini, kar je omenjeni popisal in doživel, če bi kdaj bilo podano v celoto. Nedvomno bi vsak še enkrat z užitkom prebral, kar je on sam napisal. od njegovega sina enakega imena Lojzeta (Jr.), ki je profesor bibličnih ved v Torontu, Kanada, veliko literarno vsebino. Le da bi nam učeni profesor še kaj v teh razdvojenih časih napisal. (Pride še) M. T. Dsfž&fiiikg s@ križati Mnogo se je že pisalo o grozotah komunistične revolucije v Sloveniji med zadnjo vojsko. Posamezni slučaji so bili tako strašni, da so jih mnogi smatrali za navadno protikomunistično propagando. Po 30 letih še ni miru in enaka komunistična revolucija divja sedaj z vsemi grozotami čisto na drugem koncu sveta — v Vietnamu. Ameriško časopisje nič kaj rado ne piše o grozotah in trpljenju tamkajšnjega prebivalstva in vseh ljudi, ki jih zajame revolucija. Včasih pa le na zadnjih straneh mimogrede kaj napišejo. Pred kratkim so poročali iz Pleiku-a, Južni Vietnam, da sta dva francoska duhovnika ostala pri svojih vernikih, ko so dotični kraj zasedle komunistične čete Severnega Vietnama. Arnerikanski svetovalec Jean Paul Vann je časnikarjem sporočil, da so komunisti potem oba duhovnika križali v kraju Kon Horing. Komunisti so tudi rnučiii in pobili vse Vietnamce, ki so prišli v kakršen koli stik z Amerikanci. Prijeli so tudi vse vojaško sposobne moške, jih zvezali in neznano kam odpeljali. Ko se je nadvojvoda Oto pobotal z avstrijsko republiko in z njeno vlado, se njegova mati. 80 let stara cesarica Žita, žena pokojnega Karla, ki živi v Švici, ne mara odreči svojim pravicam in odklanja Otovo pomiritev. Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! Help Wanted Male & Female Custodian - Couple New building, Garden Apartments in Willoughby. Must be experienced in maintaining and cleaning. Suite with all utilities plus salary. Call 951-6020 between 9 a.m. and 12 a.m. (114) Help Wanted — Female General Housework 5 days per week, congenial couple, steady work. Excellent salary. On bus line. 249-5474 (112) BAKERY CLERK Experienced, references, for Fridays and Saturdays, good salary, vacation. Age 20 to 45, or student, on West Side. Call at residence 371-0119 or MA 1-0991 (113) MALI OGLASI DOLGO JE ZEHAL Jonathan Bouthwood, 21 let stari voznik tovornjaka, je med vožnjo postal zaspan in pri tem se seveda zgodi, da človek začne zehati. Tudi Jonathana je pošteno prijelo zehanje, ko pa je enkrat mislil, da se bo pošteno odzehal, mu je v čeljustih nekaj klenknilo in šment—usta niso več šla skupaj. Čeljusti so mu že čisto otrpnile od dolgega zijanja, ko je kohčno le naletel na nekega policaja in ga prosil za pomoč. Na listek je napisal: Prosim, spravite me v naj bližnjo bolnico, ne morem zapreti ust! Policaj se pa je začel smejati. Obupan šofer je moral voziti še 27 milj, predno je prišel do prve bolnice. Ko ga je tam zdravnik stresel za čeljust, jo zopet nekaj klenknilo in usta so šla skupaj. Jonathan Boutwood pa je neprostovoljno zehal 4 ure in 37 milj. Pleskam Zunaj ali znotraj po vaši volji. Ugodna cena. Kličite 391-1596 -(114) Lastniki prodajajo 3 enodružinske hiše na E. 185 St. s skupnim pročeljem 200 čevljev, v sredi slov. naselbine, določeno za trgovinstvo. Kličite od 4.-8. ure zvečer 486-6540. -(117) Stanovanje oddajo Štirisobno stanovanje oddajo na 19705 Shawnee Avenue zgoraj. Kličite po 4. uri popoldne RE 1-7673 -(114) V najem Oddajo se 3 neopremljene sobe in kopalnica, samo odraslim, na E. 71 St. blizu St. Clair Ave. Kličite 361-0989, po 5. uri. (1,2,5,7,9 jun) Gostilna naprodaj D-3 A in D-6 licenci, v slovenski in hrvaški okolici s stavbo za eno družino. Dober promet. Za pojasnila kličite 431-2513. (June 5,7,9) l2pr6^Za2^baH vozovi po klancu je (jrja °^rijarj o ^ _________ .S 'M ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0628