Poštnina plačana v gotovini. Letnik IX 16. V Ljubljani, dne 14. februarja 1927. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST ljubljanske in mariborske oblasti. V« e t> I n a,: Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca». 57. Razpis o uvoznih ekspedicijah blaga, čigar ocarinjanje je združeno z opravljanjem carinskih formalnosti. 58. Razpis o uporabljanju minimalnih stavkov za blago iz Palestine. 59. Pravila o opravljanju diferencialne mature za one absolvente državnih trgovskih akademij, ki se žele vpisati na ekonomsko-komercialno visoko šolo v Zagrebu. 60. Dopolnitev naredbe za izvrševanje zakonskih predpisov o ocenjanju državnih uslužbencev sanitetne stroke. Razglasi osrednje vlade: 61. Pojasnilo o kolkovanju pritožb zoper volitve po zakonu o oblastni in sreski samoupravi. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave. Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“. Številka 28 z dno 8. februarja 19Ž7.: Uka/, Njegovega Veličanstva kralja z dne 18. januarja 15)27.: Pomaknjeni so: iz 5. skupine I. kategorije v 4. skupino I. kategorije: dr. Fran S c h a u b a c h, deželnosodni svetnik pri okrožnem sodišču v Mariboru, z dnem 6. avgusta 15)26.; Anton Kajfež. deželnosodni svetnik iu predstojnik okrajnega sodišča v Ložu, z dnem 2- julija 1926.; dr. dosip Tombak, deželnosodni svetnik pri okrožnem sodišču v Mariboru, z dnem -2. novembra 1926.; iz 6. skupine 1. kategorije v 5. skupino I. kate-gorije: dr. Rudolf Sajovic, okrajni sodnik pri deželnem sodišču v Ljubljani, z dnem 8. avgusta 1926.; Anton Potočnik, okrajni sodnik in predstojnik okrajnega sodišča v Šoštanju, z dnem 20. novembra 1926. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. januarja 1927.: V stanje pokoja so postavljeni (postavljene) po členih 139. in 141. uradniškega zakona: Ivan Pilgram, strokovni učitelj in začasni npra-vitelj meščanske šole v Brežicah, uradnik v 1. skupini II. kategorije; Ivana Jamšek, učiteljica na ifn-Studencu, uradnica v 1. skupini H. kategorijo; Ana S a r š o n - S e p i č, učiteljica v Kastvu, uradnica v 2. skupini II. kategorije; Marjeta P o d k r a j -š e k, otroška vrtnarica v Tržiču, uradnica v 1. skupini 111. kategorije; .losi]» Čuček, učitelj v Poljčanah. uradnik v 1.skupini II. kategorije; Ana Ste-s k a, učiteljica v Štorah, uradnica v 1. skupini II. kategorije; .losi]) W i d m O s 'e r, šolski upravitolj v Vuhredu, uradnik v 1. skupini IT. kategorije; Melhior R a n t e š, šolski upravitelj v Kapci, uradnik v 1 • skupini II. kategorije. Objavi ministrstva za notranje posle: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sta sprejeta: 1. ) dosedanji ruski državljan Pavel L e s o v s k i, "krožni zdravnik v Ptujski gori. skupno z ženo Zi-'la>do in maloletno hčerko Ireno; 2. ) dosedanja ruska državljanka Lidija Leih a h, '"jena Homutina, v Ljubljani, skupno z maloletno hčerko Nino. Objavi ministrstva za notranje posle: Iz državljanske zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev smeta izstopiti zaradi sprejema nemškega državljanstva: 1. ) Rudolf Schimnitz, mehanik v Miinchnu, ''"jen v Miinchnu in pristojen v Radovljico; 2. ) Ivan S c li i m n i t z, krojač v Miinchnu, rojen )' Radovljici in tja pristojen, skupno z ženo Marijo dvema maloletnima sinovoma. Številka 29 z dne 9. februarja 1927.: Objave ministrstva za notranje posle: Iz državljanske zveze kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev smejo izstopiti: I. zaradi sprejema avstrijskega državljanstva: 1. ) Ana J u g, zasebnica na Dunaju, rojena v Litiji in tja pristojna; 2. ) Oskar F ir bas, državni uradnik v Press-baumu (Avstrija), rojen na Dunaju in pristojen k Sv. Marku, srez Ptuj, skupno z ženo Alojzijo in dvema maloletnima hčerkama; II. zaradi sprejema nemškega državljanstva: 3. ) Rudolf S f a k s. delavec v Dresdnu, rojen v Waldheimu (Saksonsko) in pristojen v Kamnik; 4. ) Frančiška F r i č n i k, zasebnica v Miinchnu, rojena v Hebu (Češkoslovaška) in pristojna v Oko-ško. srez Konjice, skupno s tremi maloletnimi otroki. ----------------------- Uredbe osrednje vlade. 57. Razpis o uvoznih ekspedicijah blaga, čigar ocarinjanje je združeno z opravljanjem carinskih formalnosti.1" Na predlog carinskega sveta sem odločil na podstavi člena 273. carinskega zakona v korist trgovini in industriji: I. Carinarnice pooblaščam, da dovoljujejo uvoznikom ob pogojih, razloženih v tem razpisu, vzeti iz carinarnice in dati v svoboden promet rudninsko olje, premog in nezgorljivo opeko takoj, ko so se vzeli na podstavi deklaracij, ki jih predlože uvozniki carinarnici za uvozno ocarinitev tega blaga, po veljavnih predpisih blagovni ogledki za carinsko analizo. Vzeti se sme blago iz carinarnice samo, če plačajo deklaranti carinarnici po deklaraciji redno carino in vse davščine, ki se pobirajo pri carinarnici na prijavljeno blago ob uvozu, ter ji pri tem polože zavarovanje za eventualno kazen, ako bi se ugotovilo s kemijsko analizo blago druge kakovosti, ki bi moralo plačati večje davščine. Deklaranti, ki žele na ta način vzeti blago iz carinarnice, morajo podati carinarnici pismeno vlogo, v kateri izrazijo to svojo željo, imenujejo številko uvozne deklaracije ter jo obvestijo, kakšno vrsto zavarovanja hočejo položiti. Zavarovanje za eventualne kazni se vrši po izboru deklarantovem: ali v gotovini ali v garancijskem pismu pooblaščenih bank ali v vložni knjižici, izdani po pooblaščenih bankah, ali v državnih in državno garantiranih vrednostnih papirjih. Če se izvrši zavarovanje z garancijskim pismom, mora biti to pismo take vsebino, da se lahko pobere znesek neposredno od izdatelja garancijskega pisma. Če se izvrši zavarovanje z vložno knjižico, mora biti knjižica vinkulirana v korist carinarnice. Če se izvrši zavarovanje z državnimi in državno garantiranimi vrednostnimi papirji, morajo vpisati deklaranti v zgoraj omenjeno vlogo polog drugih podatkov točno njih številke in serije. Ker so vsi državni in državno garantirani vrednostni papirji kotirajo na borzi, odrejam carinarnicam, da morajo računiti, če sprejemajo obveznice kot zavarovanje za eventualne kazni, njih vrednost: po borznem tečaju, ako je borzna vrednost manjša nego nominalna vrednost obveznice, in po nominalni vrednosti, ako je borzna vrednost večja nego nominalna vrednost. Rešitev, ki jo izda carinarnica na deklarantovo vlogo, se priobči v vpogled angažiranim uradnikom, ki dovolijo na podstavi take rešitve pregled blaga, sklicevaje se v deklaracijah (unikatu in duplikatu) »a številko in datum carinarnične rešitve. II. Generalno direkcijo carin pooblaščam, da sme dopuščati ob pogojih, razloženih v tej odločbi pod I., izjemoma uvoz tudi drugega blaga, če bi se utegnilo zaradi uradnega poslovanja carinarnice zadrževati tako blago od uvoznega ocarinjanja. * Priobčevaje carinarnicam to odločbo, jim odrejam, naj izza dne L februarja 1927. kar najtočneje postopajo po njej. V Beogradu, dne 31. decembra 15)26.; C. br. 56.388. Minister za finance: dr. B. Markovič s. r. 58. Razpis o uporabljanju minimalnih stavkov na blago iz Palestine.* Skladno z odločbo ministrskega sveta C. br. 26.901 z dne 18. junija 15)26. sem odločil na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in po doseženem sporazumu med našim ministrstvom za zunanje posle in tukajšnjim angleškim poslaništvom: «Od dne, ko se razglasi ta razpiš v ,'Službenih No vinah1, se razširja naj večja ugodnost, priznana z razpisom C. br. 27.624 z dne 2. julija 1926.** britanskim kolonijam in protektoratom, tudi na Palestino, ker postopa ta z blagom iz naše kraljevine že po največji ugodnosti ter je tudi sicer pod mandatom Velike Britanije.» V Beogradu, dne 22. januarja 1927.; C. br. 2560. ... . , ... Minister za tinance: dr. B. Markovič s. r. * «Službene Novine kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca» z dne 5. februarja 1927., št. 26/V. ** Uradni list z dne 17. julija 1926., št. 278/65. 59 Na podstavi člena 11. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesečo december 1925., januar-, februar in marec 1926. in člena 4. prehodnih odredb o vpisu na ekonomsko-komercialno visoko šolo v Zagrebu P. br. 16.976 z dne 31. decembra 1925. izdajam ta le Pravila o opravljanju diferencialne mature za one absolvente državnih trgovskih akademij, ki se žele vpisati na ekonomsko-komercialno visoko šolo v Zagrebu.* Ölen 1. Namen te diferencialno mature je, da izpopolnijo absolventi državnih trgovskih akademij svoje srednje strokovno znanje z znanji, potrebnimi za občo izobrazbo, kar bi jih usposobilo, z uspehom poslušati znanstveno obravnavanje trgövinsko-pravnih disciplin. Člen 2. K diferencialni maturi se pripuščajo učenci, ki so prebili končni izpit na državnih trgovskih akademijah ali ustrezni šoli v inozemstvu. Člen 3. Diferencialna matura se opravlja vsako leto v drugi polovici meseca avgusta na eni izmed zagrebških realnih gimnazij, ki jo določi prosvetni oddelek v Zagrebu. Člen 4. Kandidati naj se prijavijo prosvetnemu oddelku v Zagrebu s pismenimi prošnjami najkesneje do dne 1. avgusta tega leta. Oddelek vodi seznamok, v katerega vpiše: 1. ) Zaporedno številko. 2. ) Pripravnikovo ime in njega priimek. 3. ) Kraj, leto in dan rojstva. 4. ) Očetovo ime in njega poklic. 5. ) Kje jo prebil pripravnik končni izpit. 6. ) Iz katerega jezika želi opravljati izpit (iz francoskega ali nemškega). Tak seznamek s prošnjami odpremi oddelek k oni gimnaziji, kjer se bo vršila diferencialna matura. Člen 5. Izpraševalni odbor ima to-le sestavo: Predsednika izpraševaInoga odbora imenuje minister za prosveto izmed rednih profesorjev ekonom-sko-komercialne visoke šole v Zagrebu. Podpredsednik je direktor one gimnazije, na kateri se opravlja matura. Člane izprašovatelje odredi direktor izmed strokovnih učiteljev v višjih razredih; izpraševatoljev jo toliko, kolikor je znanstvenih skupin. Članom izpra-ševalnega odbora imenuje direktor takoj tudi namestnike. Člen 6. Izpit je pismen in usten. Člen 7. Pismeni izpit se opravlja: 1. ) iz srbsko-hrvatskega jezika (izdelava traja štiri ure); 2. ) iz enega živega jezika (francoskega ali nemškega [izdelava traja največ tri ure]); 3. ) iz matematike (izdelava traja štiri ure). Člen 8. Izdelava pismene naloge iz narodnega jezika mora pokazati stanje obče izobrazbe in kandidatovo intelektualno zrelost kakor tudi točno znanje o sodobnem književnem jeziku. Iz živega tujega jezika se dd prevod daljšega in težjega sestavka v narodni jezik. Dopuščeno je, rabiti slovar. Iz matematike: ena algebrajska naloga, ena naloga iz planimetrije ali stereometrije in ena naloga iz trigonometrije. Člen 9. Glede tega, kako se dajo in pregledujejo naloge in kako sklepa izpraševalni odbor, veljajo odredbe členov 11., 12., 13., 14. in 15. pravil o višjem tečajnem izpitu na gimnazijah. Oceno se oznamenujejo po nastopni vrsti: odličen (odličan), prav dober (vrlo dobar), dober (dobar), zadostno (dovoljno), nezadostno (nedovoljno). * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 5. februarja 1927., št, 26/V. Člen 10. K ustnemu izpitu se pripuste vsi kandidati razen onih, ki so dobili iz dveh predmetov nezadostno oceno. Ti poslednji se takoj odklonijo za leto dni. Člen ll. Ustni izpit se začne najkesneje četrti dan po končanih pismenih izpitih. Za izpraševanje veljajo odredbe členov 17., 18. in 22. pravil o višjem tečajnem izpitu na gimnazijah. Člen 12. Ustni izpit se opravlja iz naslednjih predmetov: 1. ) iz srbsko-hrvatskega jezika s književnost] >; 2. ) iz živega jezika (francoskega ali nemškega); 3. ) iz narodne in obče zgodovine z zemljepisom domovine; 4. ) iz matematike. Člen 13. Vprašanja iz teh predmetov, razen iz matematike, se dajo v istem obsegu učnega predmeta kakor pri višjem tečajnem izpitu na gimnazijah. Iz programa za matematiko se izpušča analitična geometrija. Člen 14. Po končanem ustnem izpitu one skupine kandidatov odloči izpraševalni odbor takoj o uspehu vsakega kandidata; priobčitev pa se izvrši, ko so vsi kandidati izprašani. Oceno predlaga izpraŠevatelj, odloča pa se z večino glasov; ob enaki porazdelitvi glasov prevlada ona, za katero glasuje predsedujoči član. Iz ocen pismenega in ustnega izpita se izvede obča ocena; če je ocena ulomek, odloči odbor z glasovanjem. Člen 15. Smatra se. da je prebil diferencialno maturo oni kandidat, ki je dobil iz vseh predmetov najmanj zadostno oceno. Kandidat, ki ne dobi iz enega predmeta zadovoljive ocene, se odkloni za tri mesece. Ta popravljalni izpit opravlja kandidat pred isto izpraševalno komisijo. Popravljalni izpit »e ne more ne odlagati ne ponavljati. Kandidati, ki dobe iz dveh ali več predmetov nezadostno oceno, se odklonijo za leto dni. •Člen 16. Ta matura se sme opravljati samo dvakrat. Vsi kandidati se smatrajo za privatne učence ter morajo položiti poleg državne takse 65 dinarjev v ! kolkih po 250 dinarjev v gotovini za vsakega člana izpraševalne komisije. Člen 17. Po končanem izpitu pošlje direktor ves zapisnik o izpitu z vsemi dokumenti prosvetnemu oddelku in ta izda kandidatom, ki so prebili izpit, takoj predpisano potrdilo o opravljeni diferencialni maturi. To potrdilo velja samo za vpis na ekonomsko-komercialno visoko šolo v Zagrebu. B e o g r a d u, dne 10. januarja 1927. Minister za prosveto: M. Trifunovič s. r. 60 Dopolnitev naredbe za izvrševanje zakonskih predpisov o ocenjanju državnih uslužbencev sanitetne stroke.* Gospod minister za narodno zdravje je dopolnil | z odločbo z dne 18. januarja 1927., Ad. br. 59.607/26, naredbo Ad. br. 8417 z dne 3. marca 1924., s katero | so predpisana navodila za izvrševanje zakonskih predpisov o ocenjanju državnih uslužbencev sanitetne stroke, v členu 3. z nastopnim novim odstavkom: «Komisijo za ocenjanje uslužbencev higienskih naprav sestavljajo: inspektor, en po činu najstarejši zdravnik na sedežu inspektorata in en po činu najstarejši zdravnik higienskih naprav.» * «Službene Novino kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 5. februarja 1927., št. 26/V. — Prvotno naredbo glej v Uradnem listu z dne 14. aprila 1924., št. 108/32. Razglasi osrednje vlade. 61. Pojasnilo o kolkovanju pritožb zoper volitve po zakonu o oblastni in sreski samoupravi.* Glede na vprašanje upravnega sodišča v Dubrovniku; «ali morajo biti pritožbe na upravno sodišče, omenjene v členu 48. zakona o oblastni in sreski samoupravi, kolkovane, češ, da gre za volitvene stvari, in v jasnem primeru, po kateri tarifni postavki», daje generalna direkcija davkov skladno s členom 43. zakona o taksah in pristojbinah to-lo pojasnilo: Za pritožbe zoper volitve po zakonu o oblastni in sreski samoupravi je treba pobirati po točki c) tar. post. 53. taksne tarife zakona o taksah hi pristojbinah in po pripombi 1. k tej postavki omenjene tarife takso 100 Din, določeno v točki c) navedene taksne tarife, ne glede na število oseb, ki so podpisalo pritožbo. Od taksnega oddelka generalne direkcije davkov v Beogradu, dne 28. januarja 1927.; št. 7121. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. L. br. 160. Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 22. do dne 31. januarja 1927. Srez Ostalih Na novo obolelih Ozdra- velih Umrlih ! Ostalih ! v oskrbi i Skupina tifuznih bolezni. Brežice 4 1 3 j Črnomelj 1 . 1 . 1 Kamnik 1 I Kočevje i . 1 Krško 4 2 2 Laško 6 i . 7 Litija 4 • 4 1 Ljubljana, mesto . 1 i . 2 Ljubljana, srez . . 1 i • 1 2 Logatec 2 2 1 4 Novo mesto . . . 2 i 1 Skupaj . 26 6 6 j . 26 ; Griža. — Oysenteria. Novo mesto . . . 3 - 3 I . • Škrlatinka. - — Scarlatina. Kranj 2 • . . 2 Krško 2 8 . 10 Ljubljana, mesto 7 2 5 Ljubljana, srez . . 10 13 20 i 2 Novo mesto . 8 4 • . 12 Skupaj . 29 25 22 i 31 Ošpice. - - Morbilli. Brežice 1 1 . 2 Krško 21 21 18 24 Laško 1 1 Ljubljana, mesto . 6 1 5 Ljubljana, srez . . 2 2 i Skupaj . 29 24 20 j . 33 Davica. — Diphteria et Group. Brežice 1 . 1 Kamnik . 1 i . Kastav 1 . 1 • . Kranj 2 2 . Ljubljana, mesto . 2 3 2 3 Ljubljana, srez . . 3 . 3 1 Radovljica .... 1 2 3 Skupaj . 6 1 io 5 i 10 Šen. — Bryslpelas. Brežice 1 1 . 2 Kamnik , 1 1 Kranj 1 2 . 3 Ljubljana, mesto . 1 . 1 Ljubljana, srez . . 3 3 • Radovljica . . . . 1 . 1 Skupaj . 5 1 6 3 j . 8 Srez 1 1; Ostal ili ■ : ji Na novo j jj obolelih j! Ozdravelih j Umrlih | Ostalih j v oskrbi j Dremavica. Brežice — Encephalitis lethargica. 1 1 • i • ! . 1 1 • . . 1 1 Skupaj . 2 2 Dušljivi kašelj. — Pertussis. Brežice . . . 17 • 1 4 13 Krško ... 1 1 Litija 1 Ljubljana, mesto . 4 3 j 1 6 Radovljica .... 5 ! 5 Skupaj . 28 3 1 5 26 Krčevita odrevenelost. — Tetanus. 1 Črnomelj. . . 1 1 Vranični prisad. — Anthrax. Brežice .... 1 1 • 1 • Hripa. Brežice . . . . 29 i . . 29 Črnomelj 2 5 1 • 6 Kamnik .... 2 1 1 Krško 20 i . 20 Laško i 2 3 . ■ Skupaj . 5 56 1 5 56 V L j u b 1 j a n i, dne 3. februarja 1927. Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Andrejka s. r. vet. br. 100. taka* w stanju Živalskih kužnih boiezui v območju ljubljanske oblasti od dne 31. januarja do dne 6. februarja 1927. Opazka: Imena sreskih poglavarstev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Garje konj. Krško: Čatež (Velike Malence 1 dvorec). Svinjska kuga. Kočevje: Jurjeviča (Breže 1 dvorec). Novo mesto: ^°vo mesto (Novo mesto 1 dvorec), Šmihel-Stopiče (Brod 1 dvorec). Svinjska rdečica. Ljubljana, okolica: Vrhnika (Verd 1 dvorec). V L j u b I j a n i, dne 9. februarja 1927. Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti; dr. Andrejka s. r. Razglasi velikega žunana mariborske oDlasti, Razglasa. U. br. 1639/1 z dne 31. januarja 1927. Dosedanjega občinskega gerenta v Trdkovi, srez murskosoboški, Franca K o 11 m a n a, sem na njegovo prošnjo razrešil gerentskih dolžnosti. Za novega gerenta sem imenoval Karla Kolmana, posestnika v Trdkovi h. št. 64. U. br. 1542/1 z dne 31. januarja 1927. Občinskega gerenta, Franca Železna, v Kru-plivniku, srez murskosoboški, sem na njegovo prošnjo razrešil gerentskih dolžnosti. Na njegovo mesto sem imenoval Franca C v ö r n j e k a, posestnika v Kruplivniku b. št. 28. U. br. 1856/1 z dne 4. februarja 1927. Namesto razrešenega Adama Banka sem imenoval za občinskega gerenta v Bankovcih, srez murskosoboški, Jožefa Cuga, posestnika v Bankovcih h. št. 14. „ ... . v v oliki župan mariborske oblasti: dr. Pirkmajer s. r. P- br. 1105/1—27. Razpis stalnih upraviteljskih mest na meščanskih šolah v mariborski oblasti. Na meščanskih šolah v mariborski oblasti se razpisujejo mesta stalnih upraviteljev, in sicer: I a) na državni deški meščanski šoli v Celju; b) na državni meščanski šoli v Mežici, srez Prevalje; c) na državni meščanski šoli pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, srez Maribor, levi breg. Prošnje, in sicer za vsako upraviteljske mesto ! posebo, ki jim je priložiti službeno razpredelnico, zrelostno izpričevalo, usposobljenostno izpričevalo za osnovne in za meščanske šole v izvirniku ali v sodno ! legaliziranem prepisu, izpisek iz službenega lista o j dosedanjem zaporednem službovanju do dne 15ega marca 1927., naj se vlože pri pristojnem upravitelju n a j k e s n e j e do dne 1 5. m a r c a 1 927. j Upravitelj mora nato odposlati prošnje velikemu županu mariborske oblasti, prosvetnemu oddelku, v dveh dneh. Prošnje, dospele po tem roku, se. ne bodo vpo-števale. Prošnje je opremiti s kolkom za 5 Din, vsako prilogo, razen službene razpredelnice, pa s kolkom za 2 Bin; kolek za rešitev se bo zahteval ob morebitnem imenovanju dotičnega prosilca. V Mariboru, dne 8. februarja 1927. Za velikega župana mariborske oblasti: prosvetni inspektor dr. Poljanec s.r. Razglasi drugih uradov in oblastev. U 358/26. .. 293 V imenirNjegovega Veličanstva kralja! j Podpisano okrajno sodišče jo razsodilo s sodbo z dne 18. januarja 1927. da je Ivan Koki, rojen dne 21. oktobra 1871. v Ormožu, pekovski mojster v Ljutomeru, kriv prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da je prodajal jeseni 1926. v Ljutomeru življenske potrebščine, in sicer male žemljo v povprečni teži 5% dkg po 50 p, velike žemlje v teži po 10 in 11 dkg po 1 Din, beli kruh v teži 68 do 69 dkg po 5 Din in črni kruh v teži 90 dkg po 5 Din, zahteval torej višjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski i čisti dobiček. j Zaradi tega je bil obsojen po členu 8. navedenega zakona na 5 dni zapora in na 1000 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 20 dni zapora. Okrajno sodišče v Ljutomeru, oddelek II., dne 18. januarja 1927. • j U 358/26. 294 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 18. januarja 1927., da je Mihael Kokot, rojen v Lovrečani, pekovski mojster v Ljutomeru, kriv prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginjo življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da je prodajal jeseni 1926. v Ljutomeru, življenske potrebščine, in sicer male žemlje v teži po 5 dkg po 50 p, veliko žemlje v teži I po 10 in 11 dkg pa po 1 Din, zahteval torej višjo ! ceno, nego jo ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček. Zaradi tega je bil obsojen po členu 8. navedenega zakona na 1 dan zapora in na 100 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 2 dni zapora. Okrajno sodišče v Ljutomeru, oddelek II., dne 18. januarja 1927. U 799/26-4. 295 V imenu Njegovega Veličanstva kralja' Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dno 29. januarja 1927., U 779/26—4, da je Terezija Krem p 1, stara 30 let, gostilničarka v Partinju št. 26, kriva prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginjo življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da ni imela dne 12. decembra 1926. v svoji gostilni ne sumarno ne podrobno označenih cen posameznim predmetom tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl. Zaradi tega je bila obsojena po členu 6. navedenega zakona na 12 ur zapora in na 50 dinarjev denarno kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 24 ur zapora. Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, oddelek III., dne 29. januarja 1927. Preds. 96/4/27—1. 3—2 Razpis. Odda se mesto pisarniškega uradnika pri okrožnem sodišču v Mariboru in vsako drugo mesto pisarniškega uradnika, ki bi so izpraznilo tekom razpisa ali zaradi njega. Prošnjo naj se vlože do dne 15. marca 1 92 7. pri podpisanem predsedništvu. Obširni razpis glej v Uradnem listu 15 z dno 10. februarja 1927. Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 7. februarja 1927. Preds. 98/4/27—3. 3—2 Razpis. Oddasta se mesti pisarniške g au radnika pri okrajnem sodišču v Črnomlju in pri okrajnem sodišču v Kočevju; prav tako se odda vsako drugo enako mesto, ki bi se izpraznilo tekom razpisa ali zaradi njega. Svojeročno spisane in pravilno opremljene prošnje naj vlože prosilci pri podpisanem predsedništvu đ° dne 1 2. m a r c. a 1 9 2 7., oni, ki so že v državni službi, po predpisani službeni poti. Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 15 z dne 10. februarja 1927. Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu, dne 7. februarja 1927. Vr m 35/11. 325/12 in 154/22. ' 255 3—2 Razglas. V kazenskih stvareh zoper Jožefa Beheka in tov., Martina Zupeta in Jožefa Žonto zaradi hudodelstva tatvine so shranjeni v tukajšnji kriminalni depozitni blagajni ti-le predmeti, Odnosno gotovina, ki se proglašajo za tuje blago: 4 zlati prstani, 2 uri z zlatima verižicama, 1 zlata kravatna igla, 1 usnjena denarnica, 1 verižica za uro, 1 srebrna ura z verižico, 1 etui, 1 double verižica, 1 zlat prstan in gotovina 420 Din 10 p. Lastniki teh depozitov se morajo zglasiti v enem letu po tem razglasu ter dokazati svojo pravico do depozitov; sicer bi se po tem roku navedeni predmeti po § 377. k. pr. r. prodali in bi se kupnina kakor tudi zgoraj označena gotovina oddala v državno blagajno. Upravičenci pa lahko uveljavljajo svojo pravico do kupnine, odnosno gotovine, zoper državno blagajno v 30 letih od dne, ko je bil ta razglas tret-, jič natisnjen. Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek III., dne 5. januarja 1927. E 591/26—13. 308 Dražbeni oklic. Na predlog L j u d s k e posojilnic e, r. z. z n. z. v Ljubljani, bo dne 2 1. februarja 19 27. ob pol desetih pri tem sodišču v sobi št. 6 na podstavi že odobrenih pogojev vnovična dražba nastopnih nepremičnin, vpisanih v zemljiško knjigo za Radomlje: vi. št. 70, 345, 346 in 356 (enonadstropna hiša v Radomljah, krožna peč, 6 kolnie, 8 sušilnic in 4 zemljiške parcele). Cenilna vrednost: 110.076 Din; najmanjši ponu-dek: 55.038 Din. Pod najmanjšim ponudkom se no bo prodajalo. Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek II., dne 21. januarja 1927. E 857/26—10. 73 Dražbeni oklic. Dne 2 2. februarja 192 7. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zgornji Brnik, vi. št. 180, in zemljiška knjiga šenturška gora, vi. št. 227. Cenilna vrednost: 49.916 Din; vrednost pritekli-ne: 637 Din; najmanjši ponudek: 30.983 Din in 637 Din, skupaj 31.620 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki ie nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kranju, oddelek II., dne 10. januarja 1927. E 487/26—7. 312 Dražbeni oklic. Dne 17. februarja 192 7. ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dovje, vi. št. 60, 87 in 431. Cenilna vrednost: 203.183 Din 43 p; najmanjši ponudek: 132.123 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi sc ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kranjski gori, oddelek H., dne 1. februarja 1027. E 654/26—8. 230 Dražbeni oklic. Dne 2 4. februarja 1 9 2 7. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastralno občino Rako: a) vi. št. 470, b) vi. št. 458. Cenilna vrednost: ad a) 79.800 Din, ad b) 2775 Din; vrednost priteklino: ad a) 5000 Din; najmanjši ponudek; ad a) 53.200 Din, ad b) 1850 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. • Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Krškem, dne 18. januarja 1927. E 1108/26—3. 76 Dražbeni oklic. Dne 2 6. februarja 1927. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Laško, vi. št. 126 (enonadstropna hiša št. 59 v Laškem z majhnim vrtom). Cenilna vrednost: 53.825 Din; najmanjši ponudek: 27.175 Din 80 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Laškem, oddelek H., dne 22. novembra 1926. E 819/26. Dražbeni oklic. Dne 2 4. februarja 1 927. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zabava, a) vi. št. 2 (hiša, gospodarsko poslopje, kmetiška zemljišča [18 parcel]), b) vi. št. 3 (2 njivi in 1 travnik). Cenilna vrednost: ad a) 58.669 Din 20 p, ad b) 5039 Din 60 p, skupaj 63.708 Din 80 p; vrednost pri-tekline (enega voza): 100 Din, ki je vračunjena že zgoraj; najmanjši ponudek skupaj: 42.473 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Litiji, oddelek II., dne 21. januarja 1927. E 6271/26—10. 155 Dražbeni oklic. Dne 2 4. februarja 192 7. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 25 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za davčno občino Gerečjo vas, vi. št. 131 (stanovanska hiša v Gerečji vasi št. 46 z gospodarskim poslopjem, njivo, gozdom, vrtom in pašnikom). Cenilna vrednost: 17.315 Din* vrednost pritekli-ne: 2495 Din; najmanjši ponudek: 13.206 Din 66 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 11. januarja 1927. E 795/26—9. ’ ..... 314 Dražbeni oklic. Dne 2 3. februarja 1927. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Ema, vi. št. 64, in zemljiška knjiga Vonarje, vi. št. 97. Cenilna vrednost: 8701 Din 75 p; vrednost pri-tekline: 50 Din; najmanjši ponudek: 5834 Din 50 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, oddelek II., dne 19. januarja 1927. E 258/26—12. 3tt) Dražbeni oklic. Na predlog T r g o v s k o b a n k e, d. d. v Ljubljani, zastopane po drju. Franu Novaku, odvetniku v Ljubljani, bo dne 2. m a r c a 1 9 2 7. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 6 na podstavi sodno odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin, vpisanih v zemljiški knjigi za Zagradec: Označba nepremičnin: vi. št. 131: gospodarsko poslopje s priteklinami vred, cenilna vrednost 21.000 Din, najmanjši ponudek 17.120 Din; vi. št. 132: zemljiška parcela (njiva), cenilna vrednost 2000 Din, najmanjši ponudek 1333 Din 33 p; vi. št. 133: zemljiška parcela (njiva), cenilna vrednost 1600 Din, najmanjši ponudek 1066 Din 66 p; vi. št. 136, zemljiška parcela (njiva), cenilna vrednost 1400 Din, najmanjši ponudek 933 Din 32 p: vi. št. 191: zemljiška parcela (njiva in gozd), cenilna vrednost 1600 Din, najmanjši ponudek 1066 Din 66 p; vi. št. 195: zemljiška parcela (njiva), cenilna vrednost 1200 Din, najmanjši ponudek 800 Din; vi. št. 310: zemljiška parcela (sadni vrt), cenilna vrednost 400 Din, najmanjši ponudek 266 Din 66 p; vi. št. 349: zemljiška parcela (pašnik itd.), cenilna vrednost 4850 Din, najmanjši ponudek 3233 Din 32 p; vi. št. 272: zemljiška parcela (gozd), cenilna vrednost 1200 Din, najmanjši ponudek 800 Din; vi. št. 364: zemljiška parcela (gozd), cenilna vrednost 2000 Din, najmanjši ponudek 1333 Din 33 p. K nepremičnini vi. st. 131 spadajo te-le pritekline: 1 par konj, 1 krava. 1 voz, 1 plug, 1 brana, 2 kadi in kmetijsko orodje v skupni cenilni vrednosti 4080 Din. Pod najmanjšim ponudkom so no bo prodajalo. Okrajno sodišče v Žužemberku, dne 27. januarja 1927. 2,9 Vpisi v trgovinski register. I. Vpisale so se nastopne firme: 81. Sedež; Dolnja Lendava. Besedilo firme: «Pelikan», tovarna mila, Dolnja Lendava, Mayer in drug. Obratni predmet: izdelovanje mila. Družbena oblika: komanditna družba. Osebno jamčeča družbenika: Odön Mayor in Hinko Teichman, oba trgovca v Dolnji Lendavi. Komanditista: Dva. Zastopati družbo in podpisovati firmo je upravičen le družbenik Odön Mayer, ki jo podpisuje tako, da pristavlja njenemu po komerkoli napisanemu ali natisnjenemu besedilu svojeročno svoje ime in svoj priimek. Maribor, dne 7. januarja 1927. 82. Sedež: Fram. Besedilo firme: Vielhaber & Böhm, mlin za olje, Fram. Obratni predmet: mlin za olje. Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 1. oktobra 1926. Družbenika: Ivan Vielhaber, trgovec v Mariboru, Tattenbachova ulica št. 15, in Ivan Böhm, posestnik in lastnik mlina v Framu. Za zastopanje je upravičen vsak družbenik zase. Firma se podpisuje tako, da pristavlja eden izmed obeh družbenikov njenemu po komerkoli na- pisanemu ali odtisnjenemu besedilu: Vielhaber & Böhm, mlin za olje, Fram, svojeročno svoj podpis. Maribor, dne 13.januarja 1927. 83. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Drogerija «Sanitas», družba z o. z. Obratni predmet: Družba nakupuje in prodaja vse vrste kemikalij, drog, parfumerij, fotografskih potrebščin in strupov na drobno in na debelo. Družbena pogodba z dne 23. septembra 1926. Koncesijska listina z dne 29. decembra 1926. Družba je ustanovljena za čas do dno 31. de- j cembra 1932. Osnovna glavnica znaša 100.000 Din ter jo v ; gotovini popolnoma vplačana. Poslovodji: Beno Gregorič in Josip Kramar —■ J oba trgovca v Ljubljani. Pravico, zastopati družbo, ima vsak poslovodja samostojno ter podpisuje firmo samostojno tako, da postavlja pod njeno napisano ali natisnjeno besedilo svoj podpis. L j u b 1 j a n a, dne 19. januarja 1927. 84. Sedež podružnice: Maribor. Besedilo firme: Celjska posojilnica, d. d., podružnica v Mariboru. Sedež glavnega zavoda: Celje. Obratni predmet: Družba je preyzela vsa aktiva in vsa pasiva z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki jih je imela Posojilnica v Celju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo; nadalje opravlja vse | posle, izvirajoče iz teh dolžnosti in pravic ter razširja svoje področje tudi na vse bančne posle. Področje navedene delniške družbe je zlasti to-le: Družba a) sprejema menice v eskompt in reeskompt;' b) dovoljuje posojila na .osebni ali na vknjiženi kredit, na zastavo premičnin, na menice ali na tekoči račun; opravlja kreditne posle za zasebnike, za državo, za druge korporacije in družbe in zlasti za denarne zavode; izključeni pa so pravi hipotekarni posli; c) kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne listine, devize, valute in terjatve ali daje posojila • na take objekte v okviru zakonitih določil; č) sprejema denarne vloge na tekoči račun in na vložne knjižice ali na blagajniška potrdila, na gotov rok in na obrestovan)©; d) ustanavlja, kupuje in obratuje industrijska, trgovska in druga gospodarska podjetja, osnavlja in ustanavlja delniške družbe in druge gospodarske družbe. Celjska posojilnica, d. d. v Celju, je prevzela vsa aktiva in vsa pasiva Posojilnice v Celju, reg. zadruge z neom. zavezo, po sklepu občnega zbora Posojilnice v Celju, reg. zadruge z neom. zavezo, po zapisniku notarja Drukarja z dne 5. marca 1923., posl. št. 1223, in zapisniku istega notarja z dne 3. marca 1923., posl. št. 1224. Posojilnica ▼ Celju kot zadruga je prešla istega dne v likvidacijo; vendar pa so ostali vsi člani te zadruge obvezani po zadružnem zakonu z dne 7. aprila 1873., drž. zak. št. 70, za dvoletno jamstveno dobo, določeno v § 75. tega zakona, od dne, ko je prestala ta zadruga. Ker Celjska posojilnica, d. d. v Celju, v celoti nadomešča Posojilnico v Celju, reg. zadrugo z neom. zavezo, je upravičena, podpisovati tudi vse zavezilne izjave tako obvezno, kakor če bi jih podpisala Posojilnica v Celju, reg. zadruga z neom. zavezo; zlasti sme Celjska posojilnica, d. d. v Celju, podpisovati vse izknjižne pobotnice in vse druge izjave, namenjene za vknjižbo, izbris iz zemljiške knjige ali vpis v zemljiško knjigo, kakor odstopna in kreditna pisma, kupne in vse druge pogodbe, dolžna pisma itd., vse to namesto posojilnice v Celju, reg. zadruge z neom. zavezo, in veljavno zanjo. Izrečno je dala Posojilnica v Celju, reg. zadruga z neom. zavezo, Celjski posojilnici, d. d. v Celju, pooblastilo, da jo sme zastopati v vseh pravnih, spornih in nespornih, finančnih, davčnih, upravno-sodnih in političnih stvareh, da je upravičena, v njenem imenu začenjati in voditi pravde, sklepati poravnave, prejemati denar ali denarne vrednosti ter izdajati o teh prejemkih pobotnice ali plačilna pisma, tudi taka z izknjižno dovolitvijo, in odstopna pisma, prodajati in pridobivati premičnine, opravljati plačila, sklepati društveno in družbeno pogodbe, prodajati nepremičnine ali kupovati zastavna pisma in izdajati izbrisna dovolila. Družbena oblika: Firma je podružnica Celjske posojilnice, d. d. v Celju, protokolirane v Celju. Družba je ustanovljena za nedoločen čas na podstavi pravil, odobrenih z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu z dno 10. oktobra 1922., VI. št. 4788, in z odlokoma oddelka isteg'a ministrstva v Ljubljani z dne 27. januarja 1923., št. 491, in z dno 26. aprila 1924., št. 2418. Delniška glavnica, kije znašala prvotno 1,000.000 Din, razdeljenih na 10.000 delnic po 100 Din in glasečih se na imetnika, sč je pomnožila s sklepom občnega zbora z dne 16. oktobra 1923. za 1,500.000 Din, z izdajo 15.000 novih delnic v nominali po 100 Din, ter se je izdalo 1400 novih delnic po 1000 Din in 1000 delnic po 100 Din. — Delniška glavnica znaša torej 2,500.000 Din, razdeljenih na 25.000 delnic po 100 Din, tako da sestoji sedanja delniška glavnica 2,500.000 Din iz 1900 delnic po nominali 1000 Din in iz 6000 delnic po nominali 100 Din. Člani upravnega sveta: dr. Josip Vrečko (predsednik), dr. Juro Hrašovec (podpredsednik), dr. Milko Hrašovec in dr. Gvidon Sernec — vsi štirje odvetniki, Emilijan Lilek, vladni svetnik v p., Franc Strupi, veleindustrijoe, in Jožo Smertnik, ravnatelj ysi v Celju. Prokurista: Drago Kralj, ravnatelj in prokurist glavnega zavoda v Celju, in Franc Pišek, ravnatelj Celjske posojilnice, d. d., podružnice v Mariboru. Pravico, zastopafi družbo in podpisovati firmo, imata po dva člana upravnega sveta ali en upravni svetnik in en ravnatelj ali prokurist. Družbeni razglasi se objavljajo v «Novi dobi» v Celju, «Slovenskem Narodu» in «Uradnem listu ljubljanske in mariborsko oblasti» v Ljubljani, nadalje v uradnem listu vsake jugoslovanske pokrajine, kjer jo družbena podružnica; vrhu tega so mora vsak družbeni razglas nabiti v čakalnici družbenih prostorov. Upravni svet tudi določa, kateri razglasi, razen razglasov v § 7., naj se objavijo v časopisih in v katerih. Maribor, dne 8. januarja 1927. 85. Sedež: Maribor. Besedilo firme: «Merkur», mednarodna transportna družba z o. z. v Mariboru. Obratni predmet: Družba prevzema in upravlja spedicijske in prevozne posle vsake vrste, uvozne in izvozne, komisijske in spedicijske obrate, pridobiva druga podobna podjetja ter se udeležuje pri njih, ustanavlja, pridobiva, upravlja, daje in jemlje v zakup in najem zasebna in javna skladišča, se udeležuje pri njih ter pridobiva njih deleže in dol-nice, vskladiŠča vsakovrstno blago, opravlja inkaso bremen in obveznosti, ležečih na blagu, na lastni in na tuj račun, izvaja raznovrstno reklamacijsko postopanje na lastni in na tuj račun, posreduje pri °earinjanju, prevzema blago zaradi prodaje na jav-uih dražbah ter izvaja javne dražbe, dovoljene po oblastvih. Družbena pogodba z dne 17. januarja 1927., P°sl- št. 3238. Csnovna glavnica znaša 100.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana. Poslovodja: Pavel Vellacher, zasebni uradnik v Mariboru, Maistrova ulica št. 16. Za zastopanje je upravičen poslovodja samostojno. Firmo podpisuje poslovodja tako, da pristavlja njenemu natisnjenemu, s štampilijo odtisnjenemu ali po komerkoli napisanemu besedilu svojo ime. Razglasitve se izvršujejo z vpisanimi dopisi tako, da mine med dnem njih oddaje in občnim zborom najmanj sedem dni. M a r i b o r, dne 20. januarja 1927. 11. Vpisale so se izpromembe in dodatki pri nastopnih firmah: 86. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Ant. Krisper Coloniale: Vstopil je javni družbenik Josip Verlič, trgovec v Ljubljani; zaradi tega javna trgovska družba izza ^ne 1. januarja 1927. Javna družbenika sta Alojzij Lillcg in Josip Merlič, trgovca v Ljubljani, Bleiweisova cesta. Firmo zastopata družbenika, vsak samostojno, t(]r jo podpisujeta tako, da svojeročno zapisujeta bjeno besedilo in mu pristavljata svoj podpis. Ljubljana, dne* 15. januarja 1927. 87. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Križevska industrijska d. d.: Izbrisala sta se upravna svetnika dr. Vekoslav Kisovec in Filip Supančič. Ljubljana, dne 19. januarja 1927. 88. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: «Salus», d. d.: Izbrisali so se upravni svetniki dr. Ivan Jenko, dr. Rihard Karba, Mr. ph. Rihard Sušnik in Mr. ph. Franc Šavnik. 89. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: «YERC», Komercijalna družba z o. z.: Z dostavkom k družbeni pogodbi z dne 12. januarja 1927. sta so izpremenila družbena pogodba in dostavek v točkah 2. in 3. Besedilo firme odslej: Efektna banka M. Jankole, družba z o. z., Ljubljana. Obratni predmet: a) izvrševanje vseh bančnih poslov, zlasti trgovanje z efekti, izvzemši sprejemanje običajnih vlog na hranilne knjižice, nadalje izdajanje bančnih fon-diranih zadolžnic in zastavnih listov; b) trgovanje z vsem blagom, ki ni vezano na posebno dovolitev; c) import in eksport vseh vrst blaga in industrijskih izdelkov; č) komisijska trgovina z mešanim blagom; d) trgovska agentura za mešano blago; e) lastna gospodarska in anončna pisarna. Poslovodja mora objavljati po določilih § 22. zakona o družbah z o. z. vsakoletno bilanco. L j u b 1 j a n a, dne 15. januarja 1927. 90. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Celjska posojilnica, d. d., podružnica v Mariboru: Vpisala sta se člana upravnega sveta Robert Diehl, veleindustrijoe, in dr. Dragotin Vrečko, odvetnik v Celju. Maribor, dne 13. januarja 1927. «k j 91. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Jugoslovanska-njemačka import-I na družba z o. z.: Po sklepu družbenikov z dne 28. decembra 1926. se je družba razdražila ter je prešla v likvidacijo. Vpisi v zadružni register. L Vpisali sta se nastopni zadrugi: 97. Sedež: Bohinjska Bistrica. Besedilo firme: Mlekarska zadruga v Bohinjski Bistrici, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Obratni predmet: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarstvo in nravno povzdigo članov; zato: L) sprejema od članov mleko in ga predeluje v sir, maslo in druge mlečne izdelke; 2. ) vnovčuje mleko in mlečne izdelke članov; 3. ) nabavlja in vzdržuje stavbe, orodje in druge naprave, potrebne za dosego njenih namenov; 4. ) prireja za člane strokovna predavanja o umni živinoreji, mlekarstvu in zadružništvu. Zadružna pogodba (statut) z dne 19. decembra 1926. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njih enkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo s pismenimi obvestili posameznih članov. Načelništvo pa razglaša svoje sklope po potrebi z razglasi, nabitimi v zadružni pisarni. Načelništvo sestoji iz načelnika, podnačelnika in nadaljnjih treh zadružnikov; člani načelništva so: Jožo Arh, št. 10 (načelnik), Ignacij Lotrič, št. 3 (podnačelnik), Miha Arh, št. 44, Franc Godec, št. 92, in Lovrenc Logar, št. 11 — vsi posestniki na Bohinjski Bistrici. Pravico, zastopati zadrugo, imata skupno po dva člana načelništva. Podpis firme: Firmo podpisujeta skupno po dva člana načelništva tako, da postavljata pod njeno besedilo svoji imeni. Ljubljana, dne 19. januarja 1927. 98. Sedež: Sv. Andraž v Slovenskih goricah. Besedilo firme: Kmečka hranilnica in posojilnica Besedilo likvidacijske firme: Jugoslovanska-nje- prj gv. Andražu v Slov. gor., registrovana zadruga mačka importna družba z o. z. v likvidaciji. | z neomejeno zavezo. Likvidator: Josip Wipplinger, trgovec v Mari- Obratni predmet: Zadruga ima namen, po vza^ boru. Jurčičeva ulica. .............. ; jemnem kreditu pomagati zadružnikom pri gospo- I odpis firme: Likvidator podpisuje, likvidacijsko (jar8tvu jn 0prtu g posojili za primerno nizke ob-lirmo tako, da pristavlja njenemu napisanemu, natis- regti_ y postranskem poslovanju sme zadruga po njenemu ali štampiljiranemu besedilu svojeročno Raiffeisnovih načelih tudi preskrbovati zadružnikom i svoje ime. M a r i b o r, dne 7. januarja 1927. skupno nakupovanje kmetijskih potrebščin in skupino prodajanje kmetijskih pridelkov, i Zadružna pogodba (štatut) z dne 14. novembra . ! I926-. l,rei i Opravilni delež znaša 10 Din ter se mora plačati j takoj ob pristopu. Izbrisali so so člani upra\ noga sveta Josip Benko, | Oznanila se izvršujejo z razglasitvijo v «Zadrugi» Stefan Heklits in Ludovik Šiftar; vpisali pa so se ' ali v časopisu, ki ga določi za to načelništvo. i novoizvoljeni člani upravnega sveta Ludovik Šiftar, | Načelništvo sestoji iz šestih zadružnikov; člani ! veletržec v Murski Soboti, Viktor Kogler, trgovec načelništva so: Jakob Ceh, posestnik v Hvaletincih 92. Sedež: Murska Sobota. Besedilo firme: Prekmurska banka, d. d Muraszombati Takarčkpčnztdr: v Cankovi, in Jožef Ktihar, posestnik v Tešanovcih. Maribor, dne 7. januarja 1927. 93. Sedež: Ormož. Besedilo firme: Sadravec in Glaser. Obratni predmet: mlin, žaga in strojno mizarstvo: Izstopil je družbenik Franc Glaser. Besedilo firmo odslej: Peter Sadravec. Obratni predmet: žaga in mlin. Firmo podpisuje sedanji edini imetnik Peter Sa-dravec tako, da pristavlja njenemu besedilu svojeročno svoje ime in svoj priimek. Maribor, dne 20. januarja 1927. 94. Sedež: Ptuj. Besedilo firme: Muršec & Kostanjevec, manufakturna zaloga — Ptuj. Obratni predmet: trgovina z manufakturnim blagom na drobno: Izstopil je družbenik Slavko Kostanjevec. Besedilo firme odslej: Maks Muršec, trgovec z manufakturnim blagom v Ptuju. Firma se podpisuje tako, da postavlja imetnik Maks Muršec pod njeno s štampilijo odtisnjeno besedilo svojeročno svoj podpis. M a r i b o r, dne 20. januarja 1927. 95. Sedež: Ptuj. Besedilo firme: Sadnik & Kraker: Prokura se je podelila Rudolfu Krakerju, vele-tržcu v Ptuju. Maribor, dne 20. januarja 1927. III. Izbrisala se je nastopna firma: 96. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Prva mariborska tvornica briketov, družba z o. z. v likvidaciji: Ker jo likvidacija končana. Maribor, dne 20. januarja 1927. št. 26 (načelnik); Alojzij Druzovič, posestnik v Der-betincih št. 15 (načelnikov namestnik); Franc Kocuvan, posestnik v Derbetincih št. 45; Franc Golob, posestnik v Vitomarcih št. 14; Tomaž Toš, posestnik v Derbetincih št. 3; Zvonko Predan, šolski upravitelj pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah. Pravico, zastopati zadrugo, ima načelništvo, ki podpisuje v imenu zadruge tako, da postavljata dva člana načelništva svoji imeni pod njeno besedilo, ki bodi napisano ali s pečatnikom odtisnjeno. Maribor, dno 20. januarja 1927. IT. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 99. Zadružna elektrarna v Apačah, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Po sklepu občnega zbora z dne 29. junija 1926. so se izpremenila zadružna pravila v § 26. Maribor, dne 20. januarja 1927. 100. Posojilnica za Bled in okolico, registrovana zadruga z neomejeno zavezo na Bledu: Izbrisal se je član načelništva Ivan Kenda; vpisal pa se je član načelništva Jurij Ravnik, posestnik v Gradu št. 94 (Bled). Ljubljana, dne 19. januarja 1927. 101. Gospodarska zadruga, r. z. z o. z. v Crmoš-njicah: Vpisala se je razdružitev te zadruge po likvidaciji. Besedilo zadružne firme ima odslej pristavek: «v likvidaciji». Likvidatorja sta Josip Frank in Franc Pečaver, oba v Crmošnjicah. Novo mesto, dne 26.januarja 1927. 102. Prva žebljarska in železo - obrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo s sedežem v Kropi: Iz načelništva je izstopil Vinko Strnad; v načel-ništvo pa je vstopil Joža Šolar, tvorniški ključani-čar v Kropi št. 78. Prokura je podeljena Joži Gašperšiču, ravnatelju v Kropi št. 99. Ljubljana, dne 19. januarja 1927. 103. Prva slovenska zidarska zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Za načelnikovega namestnika je bil izvoljen član načelništva Peter Kogovšek. Ljubljana, dne 19. januarja 1927. 104. Nova založba v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Izbrisal se je elan načelništva dr. Izidor Cankar; vpisal pa se je član načelništva Silvo Kranjec, profesor v Ljubljani, Trnovska ulica št. 15. Ljubljana, dne 13. januarja 1927. 105. Seljačka zadruga v Rogatcu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo: Vpisale so se izpremembe pravil v §§ 3., 6., 11., 16., 18., 32., 37. in 43., sklenjene na občnem zboru I z dne 5. decembra 1927. C e I j e, dne 19. januarja 1927. 106. Zadružna elektrarna v Spod. Selnici, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Izbrisal se je dosedanji član načelništva Ivan Zorko; vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Franc Mesarič, posestnik v Zgornji Selnici št. 1. M a r i b o r, dno 20. januarja 1927. 107. Mlekarna v Sv. Juriju ob j. ž., registrovana zadruga z omejeno zavezo: Iz načelništva je izstopil Jože Jazbec; v načol-ništvo pa sta vstopila Anton Uršič, višji državni živinozdravnik v Št. Juriju ob južni železnici, in Ignacij Čretnik, posestAik v Podgorju št. 5. Celje, dne 5. januarja 1927. 108. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Šmartnem na Paki, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Izbrisali so se iz načelništva Ivan- Bizjak, Fran Obu in Franc šošter; vpisali pa so se v načelništvo Franc Irman, posestnik v Velikem vrhu št. 3, Ivan Klančnik, posestnik v Slatinah št. 50, in Jože Podgoršek, posestnik v Malem vrhu št. 7. Celje, dne 5. januarja 1927. 109. Obrtna hranilnica in posojilnica v Šoštanju, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Dosedanja pravila so se nadomestila v celoti z novimi pravili, sprejetimi na občnem zboru z dne 31. oktobra 1926., tako da sta ostala le dosedanja firma in sedež zadruge neizpremenjena. Nova pravila obsezajo te-le določbe: Obratni predmet: Zadruga ima namen, po vzajemnem kreditu pomagati svojim zadružnikom pri gospodarstvu in obrtu s posojili za primerno nizke obresti. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega dvajsetkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo z nabitkom v uradu. Načelništvo sestoji iz načelnika, njegovega namestnika in iz štirih do petih članov načelništva, ki jih izvoli občni zbor za dvo leti. Pravico, zastopati zadrugo, ima načelništvo, ki podpisuje za zadrugo tako, da postavljata po dva člana načelništva svoji imeni pod besedilo firme, ki bodi napisano ali s pečatnikom odtisnjeno. Iz načelništva je izstopil Franc Štor; v načelništvo pa sta vstopila Franc Galof in Josip Mazej — oba posestnika v Šoštanju. Za načelnika je izvoljen dosedanji član načelništva Jakob Volk. Celje, dne 5. januarja 1927. III. Izbrisala se je nastopna zadruga: 110. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Gor. Kungoti, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Ker je likvidacija končana. Maribor, dne 20. januarja 1927. * Popravek. Pri vpisih v zadružni register, priobčenih v Uradnem listu 111 z dne 4. decembra 1926. (stran 764) se mora glasiti pravilno: 913. Kmetijska strojna zadruga (ne: Kmetijska zadruga) v Kokrci . . . Nc 1 369/27. Proglasitve za mrtve. 286 Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. zakona z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje. Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog Proglasitev za mrtvega predlaga Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu Dan In opr. št. oklica Okllcnl rok poteče dne Štefan Zadravec, rojen dne 26. novembra 1872., poljski delavec v Odrancih št. 97. Odrinil leta 1914. k vojnemu dopolnilnemu po-veljništvu v Veliko Ka-nižo in potem meseca avgusta 1914. kot topničar v tidnjavo Przemyšl, kjer prišel leta 1915. v rusko ujetništvo. Zadnjič pisal dne 6. aprila 1916. iz Taškenta; od takrat pogrešan. Žena Marija Zadravec. — 1. 2. 1927.; T 103/26. Anton Mežnar, rojen dne 3. julija 1872., posestnik v Libeličah št. 20. Odrinil meseca avgusta 1914. s 7. pehotnim po kom na srbsko bojišče in prišel v srbsko ujetništvo. Zadnjič pisal leta 1915. iz bolnice v Nišu; od takrat pogrešan. Tomaž Pšeničnik, posestnik na Libeliški gori št. 33. — 1. 2. 1927.; T 115/26. Lenart Kraker, rojen dne 31. oktobra 1891., posestnikov sin pri Sv. Duhu pri Dravogradu. Odrinil leta 1914. s 4. domobranskim pehotnim polkom na rusko bojišče ter prišel v rusko ujetništvo, odkoder zadnjič pisal leta 1916.; od takrat pogrešan. Sorodnica Marjeta Kraker. — 1. 2. 1927.; T 119/26. • Aleksander Kandal, rojen dne 10. decembra 1893., poljedelec v Moravcih št. 143. Odrinil leta 1914. k 18. honvedskemu pehotnemu polku v Köszeg in potem na rusko bojišče, kjer baje dne 31. januarja 1915. padel; od takrat vsaj pogrešan. Svak Vincenc Lipaj. — 1. 2. 1927.; T 120/26. Matija Pevec, rojen dne 11. februarja 1893., posestnikov sin v Hermancih št. 19. Odrinil leta 1916. k 87. pehotnemu polku v Celje, bil tam prideljen 17. pehotnemu polku in prišel s tem polkom najprej na gališko, potem na itilijansko bojišče. Zadnjič pisal leta 1916; od takrat pogrešan. Oče Andrej Pevec. — 1. 2. 1927.; T 121/26. Karel Cifer, rojen dne 28. marca 1886., kmet v Kukeču. Odšel meseca decembra 1915. k 95. polku na Dunaj ter bil tam prideljen 83. pehotnemu polku, s katerim pri-el na rusko bojišče. Zadnjič pisal meseca junija 1916.; od takrat pogrešan. Žena Frančiška Cifer. Štefan Hujs, posestnik v Kukeču št. 40. 1.2. 1927.; T 123/26. i ES < c Franc Gutman, rojen dne 27. septembra 1875., posestnik v Bogojini. Odrinil 1914. k vojakom v Veliko Kanižo in potem v trdnjavo Przemyši, kjer prišel leta 1915. v rusko ujetništvo. Zadnjič pisal leta 1916.; od takrat pogrešan. Žena Ana Gutman. \ 1. 2. 1927.; T 126/26. c S to Franc Kure, rojen dne 1. septembra 1892., posestnikov sin v Remšniku št. 42. Odrinil meseca julija 1914. s 47. pehotnim polkom na gališko bojišče in prišel leta 1917. v rusko ujetništvo. Zadniič pisal iz Sibirije leta 1917.; od takrat pogrešan. Sestra Ivana Kure. 1. 2. 1927.; T 127/26. Ivan Kure, rojen dne 4. maja 1890., posestnikov sin v Remšniku št. 42. Odrinil meseca avgusta 1914. s 26. domobranskim pehotnim polkom na gališko bojišče; od leta 1915. pogrešan. 1. 2. 1927.; T 128/26. Franc Krpič, rojen dne 3. oktobra 1875., j posestnik v Gorenjih Slavečih št. 4. Odrinil leta 1914. k 11. honvedskemu polku v Šopronj in potem.ua rusko bojišče, kjer prišel v rusko ujetništvo. Zadnjič pisal leta 1917. iz Taškenta; od takrat pogrešan. Sin Karel Krpič. — 1. 2. 1927.; T 1/27. Franc Turner, rojen dne 7. julija 1891., posestnik v Kobilju št. 22. Odrinil dne 12. avgusta 1914. z 48. pehotnim polkom na gališko bojišče kjer baje dne 29. avgusta 1914. padel; od takrat vsaj pogrešan. Svak Štefan Gašparič. — 1. 2. 1927.; T 4/27. Vendelin Koša, rojen dne 19. aprila 1882., posestnik pri Treh mlinih. Odrinil dne 14. avgusta 1914. z 20. pehotnim polkom na gališko bojišče ter prišel dne 10. sept . m-bra 1914. v rusko ujetništvo; od takrat pogrešan. Sestra Ilona Koša. — 1. 2. 1927.; T 5/27. Štefan Feher, rojen dne 11. februarja 1893., poljedelec v Čen-tibi. Odrinil dne 21. oktobra 1914. z 48. pehotnim polkom na gališko bojišče ter prišel dne 11. avgusta 1916. v rusko ujetništvo; od takrat pogrešan. Brat Miklos Feher. — 1. 2. 1927.; T 6/27. Ivan Koleša, rojen dne 7. maja 1882., poljedelec v Moravcih Odrinil leta 1914. s 83. pehotnim polkom na gališko bojišče ter redno pisal do dne 25. februarja 1915.; od takrat pogrešan. Oče Imre Kološa.' — 1. 2. 1927.; T 8/27. št. 124. Nadaljevanje na prihodnji strani. Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče po-grešancev 4 Bistvene okolnost^ na katere se opira predlog Proglasitev za mrtvega predlaga Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu Dan in opr. št. oklica Okllcnl rok poteče dne Štefan Zadravec, rojen dne 21. oktobra 1893., posestnik v Lipi št. 141. Odrinil dne28.julija 1914. k 48. pehotnemu polku v Veliko Kanižo in potem začetkom leta 1915. na rusko bojišče. Zadnjič pisal meseca marca 1915.; od takrat pogrešan. Oče Franc Zadravec. — 1. 2. 1927.; T 9/27. . Franc Puhan, 1*870 ^ne septembra 1872., posestnik v Bogojini. Odrinil leta 1914. k vojakom v Veliko Kanižo, potem v trdnjavo Przemyšl, prišel leta 1915. v rusko ujetništvo ter zadnjič pisal dne 12. avgusta 1915. iz Turkestana; od takrat pogrešan. Žena Ana Puhan. — 1. 2. 1927.; T 11/27. Aleksander Lutar, rojen dne 10. februarja 1886., posestnik v Gornjih Petrovcih št. 72. Odrinil leta 1914. k 83. pehotnemu polku v Szombathely, potem na gališko bojišče, odtod na srbsko in naposled na romunsko bojišče, odkoder zadnjič pisal meseca septembra 1917.; od takrat pogrešan. Sestra Frančiška Lebjanič. — 1.2. 1927.; T 13/27. * Štefan Varga, rojen dne 8. februarja 1887., poljedelčev sin pri treh mlinih. Odrinil leta 1914. z 48. pehotnim polkom na rusko bojišče, prišel leta 1915. v rusko ujetništvo ter baje meseca marca težko zbolel za tifuzom; od takrat pogrešan. Sorodnik Štefan Zag. — 1. 2. 1927.; T 7/27. Franc Rep, rojen dne 12. januarja 1890., želar v Spodnjem Dupleku št. 104. Odrinil meseca januarja 1915. k 26. domobranskemu pehotnemu polku v Maribor in potem dne 16. marca 1915. na gališko bojišče, kjer prišel dne 24. marca 1915. v rusko ujetništvo. Zadnjič pisal leta 1917.; od takrat pogrešan. Žena Neža Rep. Franc Korošak, sodni oficial v Mariboru. 31. 1. 1927.; T 10/27. Janez Veber, rojen dne 19. decembra 1878., delavec pri Svetem Petru pri Mariboru. Odrinil meseca januarja 1915. k 47. pehotnemu polku v Maribor in meseca maja 1915. z H), pohodnim bataljonom tega polka na italijansko bojišče, odkoder zadnjič pisal meseca septembra 1915.; od takrat pogrešan. Žena Marija Veber. 1. 2. 1927.; T 3/27. pl < Matjaž Nemec, rojen dne 18. februarja 1878., posestnik v Hotizi. Odrinil meseca avgusta 1914. k 20. domobranskemu polku v Kanižo in potem v Karpate, odkoder zadnjič pisal meseca januarja 1915.; od takrat pogrešan. Žena Bara Nemec. — 1. 2. 1927.; T 12/27. cg {/) sr s to , Peter Žnidarič, ison dne 27■ )anuaria l0W., posestnikov sin v Stojncih. Odrinil začetkom vojne leta 1914. kot aktiven vojak s 87. pehotnim polkom, 5. stotnijo, na gališko bojišče, kjer baje meseca avgusta 1914. v bitki pri Grodku padel; od takrat vsaj pogrešan. Franc Kekec, posestnik v Novi vasi pri Sv. Marku. — 1. 2. 1927.; T 14/27. Janez Kampi, ^°ieo dne 25. decembra 1897., poljedelčev sin v Fukšincih št. 30. Odrinil leta 1915. k 18. honvedskemu polku v Kološ in potem na rusko bojišče, kjer prišel leta 1916. v rusko ujetništvo. Zadnjič pisal dne 30. decembra 1917.; od takrat pogrešan. Brat Alojzij Kampi. — 1. 2. 1927.; T 16/27. Andrej Gruškovnjak, rojen dne 5. novembra 1878., posestnik v Beltincih. Odrinil začetkom vojne leta 1914. s I. vojnim etapnim bataljonom 20cga honvedskega pehotnega polka na srbsko bojišče ter zadnjič pisal spotoma; od takrat pogrešan. Žena Marija Gruškovnjak. — 1. 2. 1927.; T 18/27-3. , Matjaž Magdič, issi" d*nc 16- februarja hL čevliar in polje-delec v Beltincih. Odrinil dne 1. septembra 1914. z 20. honvedskim pehotnim polkom na rusko bojišče, odkoder zadnjič pisal koncem leta 1914.; od takrat pogrešan. Žena Marija Magdič. — 1.2. 1927.; T 19/27-3. Martin Žgeč, rojen dne 24. oktobra 1875., posestnik v Žu-mencih. Odšel meseca junija 1918. s 17. pehotnim polkom na italijansko bojišče, pri-5el baje meseca oktobra 1918. v italijansko ujetništvo in tam v bolnici y . rezani, okraj Verona, aje umrl; od takrat vsaj Pogrešan. Hči Ana Žgeč. Ivan Bedrač, sodni sluga v Ptuju. 1. 2. 1927.; T 20/27-3. Mihael Ačko, rojen dne 14. septembra 1883., posestnik v Rančah št. 3 Odrinil leta 1915. s 7: lovsl