lip Slovensko Ljudsko V< Gledališče Celje
Sezona 2008/2009
K
•	Ljudsko
^ ^Celje
>ezona 2008/2009
uf^mBnS
(The Witches)
Igra za mladino
Prva slovenska uprizoritev
Avtor dramatizacije David Wood
Prevajalec Jakob Jaša Kenda
Režiser Miha Alujevič
Dramaturginja Tina Kosi
Scenografinja Lana Stojan
Kostumografinja Maja Ballund
Skladatelj Duško Rapotec Ute
Koreografinja Tina Valentan
Avtor likovne zasnove lutk in izdelava Gregor Lorenci
Lektorica Metka Damjan
IGRALCI
Poba David Čeh Babica Anica Kumer
Primerek čarovnice, Prva čarovnica, Glas sobarice Minca Lorenci
Hotelski vratar, Glavni natakar Tarek Rashid Mornar, Gospod Jenkins, Glavni kuhar Rastko Krošl Odvetnik, Zdravnik, Gost Zvone Agrež / Igor Sancin Čarovnica z drevesa, Gospa Jenkins Manca Ogorevc Bruno Jenkins, Žaba, Drugi kuhar Luka Cimprič Velika velečarovnica Barbara Vidovič k. g.
Tretja čarovnica Tanja Potočnik Natakar, Lutkar Bojan Umek Druga čarovnica Lučka Počkaj Četrta čarovnica Nina Ivanišin
Vodja predstave Zvezdana Štrakl Kroflič • Šepetalka Breda Dekleva • Lučni mojster Mitja Ščuka • Tonski mojster Uroš Zimšek • Rekviziterja Anton Cvahte, Vojko Koštomaj • Dežurni tehnike Vojko Koštomaj, Branko Pilko, Grega Turnšek, Rajnhold Jelen • Šivilje Zdenka Anderlič, Dragica Gorišek, Marija Žibert • Frizerki Maja Zavec, Marjana Sumrak • Garderoberki Melita Trojar, Mojca Panič • Odrska mojstra Radovan Les in Gregor Prah • Tehnični vodja Miran Pilko • Upravnica mag. Tina Kosi
Premiera 4. oktobra 2008
Roald Dahi in Čarovnice Prvič v SLG Celje
Britanski pisatelj Roald Dahi (1916-1990) se je rodil v Cardiffu norveškim staršem, ki so se v osemdesetih letih devetnajstega stoletja preselili v Veliko Britanijo. Starša sta ga poimenovala po polarnem raziskovalcu Roaldu Amundsenu, narodnem junaku na Norveškem. Leta 1920, ko je bil Roald star štiri leta, je umrla njegova sedemletna sestra Astri, Kakšen mesec pozneje je za pljučnico umrl tudi oče. Roaldova mama seje odločila, da se ne bo vrnila na Norveško, kjer bi živela skupaj s sorodniki, temveč da bo ostala v VVallesu, ker si je njen mož želel, da bi se otroci izobraževali v britanskih šolah. Dahi je najprej obiskoval lokalno šolo. Ko je bil star osem let, je njega in štiri njegove prijatelje ravnatelj pretepel, ker so v kozarec z bonboni v prodajalni, katere lastnica je bila "hudobna in zoprna" stara ženska - kot se spominja pisatelj - vrgli mrtvo miš. V drugi svetovni vojni je bil Dahi pilot vojaškega letala. Služil je v Libiji, Grčiji in Siriji. Čeprav so ga sestrelili, je preživel in po šestih mesecih ponovno letel. Kasneje je živel na angleškem podeželju in napisal številne znamenite knjige za otroke: James in breskev velikanka, Carli in tovarna čokolade, Carli in veliko stekleno dvigalo, Čudoviti lisjak, Danny, prvak sveta, Veliki dobrodušni velikan, Čarovnice, Matilda, Odvratne rime... Napisal je tudi imeniten scenarij za film Gremlini. Pisal je tudi za odrasle.
V igri za otroke Čarovnice {The Witches, 1983) majhen fantek po smrti staršev ostane sam z babico. Babica mu pripoveduje zanimive prigode iz svoje mladosti, razkrije pa mu tudi resnico o čarovnicah, ki na prvi pogled delujejo kot normalne ženske, v resnici pa globoko sovražijo vse otroke. Čarovnice so del dobro organizirane mreže s ciljem, da bi uničile vse otroke. Ta organizacija ima svojo mrežo v vsaki državi. Letno srečanje vseh angleških čarovnic se odvija poleti v nekem hotelu, kamor pride Poba s svojo babico na počitnice. Čarovnice se vsem predstavljajo, da so članice Kraljevega društva proti mučenju otrok. Deček se igra v hotelski dvorani, ko vanjo pridejo čarovnice na svoje zborovanje. Z grozo ugotovi, da ima Velika velečarovnica strašni načrt, da bo vse angleške otroke spremenila v miši, in sicer bo v slaščice vlila recepturo 86 za mišnarediš z zapoznelim učinkom. Otroci bi se v šoli spremenili v miši, kjer bi jih učitelji v paniki poteptali. Hrabri Poba pa čarovnicam pošteno zmeša njihove načrte...
Čarovnice so napeta zgodba, v kateri se prepletata resnica in laž, polna je čarovniških coprnij, napetih preobratov in toplih čustev.
Lana Stojan, scenografinja
Vodja projektivnega biroja LAMAL. Od sredine devetdesetih let se ukvarja s funkcionalnim in estetskim oblikovanjem prostora. Kot asistentka scenografije je sodelovala pri postavitvi otroške predstave Trnuljčica (režiser Miha Alujevič, SLG Celje, sezona 1996/1997). Oblikovala je scenografijo za predstavo Gospod gre na lov (KUD Zarja Trnovlje, sezona 2006/2007), sicer pa se v okviru projektivnega biroja LAMAL ukvarja z oblikovanjem interjerjev, pohištva in notranje opreme.
Duško Rapotec Ute, skladatelj
Skladatelj, aranžer in producent. Od leta 1978 se profesionalno ukvarja z glasbo in deluje v različnih glasbenih skupinah in različnih glasbenih zvrsteh. Je avtor več kot 150 popularnih skladb, več kot 500 glasbenih aranžmajev in produkcij, poleglega pa se je štiridesetkrat podpisal kot avtor glasbe za gledališke predstave in muzikale.
Zaradi svoje stilske pestrosti in raznolikosti je, poleg skladb za druge glasbene izvajalce, izdal tudi štiri samostojne nosilce zvoka, od tega dva izključno s scensko glasbo. Je dobitnik številnih strokovnih glasbenih, festivalskih in gledaliških nagrad in priznanj. Živi in ustvarja na Reki.
KAKO PREPOZNATI ČAROVNICO?
1.	Čarovnica vedno nosi rokavice, ker nima nohtov, ampak tanke ukrivljene kremplje.
2.	Čarovnica ima na glavi lasuljo, saj je plešasta, vso glavo pa ji prekrivajo nemarne rane, ki se imenujejo lasuljni ognojki in grozno srbijo.
3.	Čarovnica ima velike nosnice, da zavoha valove smradu, ki vejejo od otrok. Otrok čarovnici smrdi po svežih pasjih kakcih.
4.	Čarovnica na stopalih nima prstov.
5.	Čarovnica ima modro slino.
RECEPTURA 86 ZA MIŠNAREDIŠ Z ZAPOZNELIM UČINKOM
Sestavine:
krulčevo jajce klešče rakohrestača kljun blebetošpeca špricgoltov rilec jezik mačihopsa
V to je treba vmešati 45 mišjih repov, praženih na lasni masti, dokler ne brskajo.
Miši, ki smo jim odsekali repe, eno uro namakamo v kipečem žabjem soku. Potem dodamo skrivni sestavini: napačni konec teleskopa, prevret, da je že čisto mehek, in budilko, naravnano na deveto uro zjutraj.
Po eno kapljico recepture damo v slaščico ali čokoladico. Ko jo bo otrok pojedel, se bo spremenil v miš.