PosarBozaa iievilk* Di* 1.-
SfBV. 201.
Poštnina plačan* t gotovini.
V LJUBLJANI, četrtek, 1. oktobra 1925.
LETO II
Mlaja
vsak d5:n. opoldne, icpceti^i »edaJj in prašnikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani ia po pošti: Din 20*—, iao*eawtvo Din 30-—.
0 slovenski fronti.
V ovojem govoru je dejal dr. Korošec, da SLS ne bo trpela, da bi s slovensko fronto splezale po njenem hrbtu kvišku najhne stranke in v kalnem ribarile. Zdi ee nam, da je bojazen SLS popolnoma odveč. Kadar se vrši skupen nastop malih strank z veliko, potem vedno tvegajo male stranke in ne velike. Staro pravilo je, da pri fuzijah pojedo velike stranke manjše in ne obratno. Zato se nam Rdi skrb SLS, da bi druge stranke »ogle 8 slovensko fronto splezati na »jen račun kvišku, čisto odveč.
Jasno je, da SLS ne rabi slovenske fronte zaradi sebe, dasi mislimo, da jej kegemonija v slovenski fronti, in to bi SI£ sigurno dosegla, ne bi škodovala. Mislimo, da je jasno tudi to, da sploh ne 1* rabili slovenske fronte, če bi bila SLS ▼ vladi. Zakaj SLS ima toliko mandatov, da je z njimi že popolnoma legitimirana kot zastopnica slovenskega naroda Tudi je njena politična moč tako velika, če je v vladi, da obvaruje Slovenijo pred najhujšim. Slovenska fronta je postala potrebna zaradi tega, ker je SLS v opoziciji in ker imajo vladne stranke, da se tako izrazimo, premajhen maslov, da bi uspešno mogle zastopati Slovenske težnje. Treba je zato najti kompromis, da politična moč slovenske-
g« naroda vseeno ne bo čisto zaigrana ra to je amisel slovenske fronte. Tu ni
nobenih plemenskih ali separatističnih teženj in tudi nobenih posebnih strankarskih računov, temveč tu je odločilno samo to dejstvo, da trenutno vseh 20 mandatov SLS nima pravega učinka in da je vsied tega ves slovenski narod brez politične moči.
Slovenska fronta bi morala biti manifestacija, da je v gotovih stvareh ves slovenski narod enoten in da je vsaka špekulacija na njegovo needinost vsaj v kardinalnih točkah Slovenije, brezuspeš-8 slovensko fronto bi moral sloven-B^i narod povedati, naj pripade v Slo-
leoduisen oolitičen lisi
UREDNIŠTVO Uf UPIAVNISTVO: EIMON GBEGOBCICHVA ULICA BTEV. tt TKT.fcffOH 8TSV, 652.
Brezuspešne intrige
RokopM M n« vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj ae priloži znamka
za odgovor.
Račun prt pofitnem ček. uradu štev. 13.633.
Beograd, 1. oktobra. Politično mrtvilo, ki je vladalo par mesecev, se polagoma končuje. Zadnje manifestacije v političnem življenju so pokazale, kako skuša del opozicije izkoristiti potom intrig v vladnih vrstah situacijo za se. Ta tendenca se zlasti kaže v tukajšnjih javnih organih SDS. Ti listi skušajo prepričati javnost, da je politika sporazuma v naši državi trajno nemogoča.
Povdariti pa je treba, da so merodajni krogi namere samostojnih demokratov spregledali. Oni bi hoteli izzvati v radikalni stranki nesoglasja in na ta način omajati radikalno stranko v njenih temeljih, da bi s tem zrušili tudi politiko, ki se je pričela z ureditvijo naših notranjih problemov. V pomanjkanju
taktičnih rezultatov v kampanji proti novi, e narodnim sporazumom inavgu-rirani politiki vporablja samostojno demokratsko časopisje vsako najmanjšo stvar kot dokaz, da je sedanja vladna politika zgrešena in da zahtevajo vsled tega vsi politični elementi povratek prejšnjega režima.
»Samouprava« dnevno pobija te insinuacije, ki izvirajo iz tiska SDS in govora njihovega voditelja. >Samouprava<, kakor tudi ostali radikalni listi ostro obsojajo vse te intrige obupanih samostojnih demokratov in jim celo odkrito groze z uporabo ostrih odredb, če ne bodo svoje borbe vodili na način, ki je v Boglasju e državnimi zakoni.
Voja Janjič o politični situaciji
VSAKA IZPBEMEMBA VI ^DNE POLITIKE IZKLJUČENA.
Beograd, 1. oktobra. Bivši minister za vere dr. Voja Janjič je včeraj izjavil novinarjem, da je bil med radikali in radi-čevci sklenjeni sporazum sprejet simpatično tako v našem narodu kakor tudi v inozemstvu. Sporazum je napravil na vse tiste v inozemstvu, ki so naši prijatelji, dober vtis. Samoposebi je umljivo, da naši prijatelji gledajo na to delo z zadovoljstvom, ker je s sporazumom storjen velik korak k definitivni konsolidaciji naše države. Edina nada naših sovražnikov je še ta, da bo sporazum, ki je bil nedavno ustvarjen, v kratkem času razpadel. Sicer pa o tem ni treba i mnogo govoriti.
Treba je vzeti v roke samo inozemske liste, pa se iz vsakega članka takoj vidi, kam merijo tendence. Na vprašanje, ali je res, da se pripravljajo izpremembe v politični situaciji in da so na vidiku nove kombinacije, je dr. Janjič to odločno zanikal. Izjavil je, da ne obstoji niti v radikalnih vrstah in niti v krogih HSS
---------- .	  t	i	v	rauiKaimu	vi	sum	ui mu v »lugm ium
*]i večina Petru ali Pavlu, vedno bo j ena sama struja, ki bi zahtevala, da ^ojenski narod v gotovih stvareh nepo- S(J litifni kurz izpremem.
Mstljiv.
Ce bi bila SLS v vladi, potem bi seveda bila ta manifestacija odveč, ker bi y*„b 20 mandatov SLS polno učinkovalo i» bi prišla politična moč slovenskega
aaroda zadostno do veljave. Ker pa SLS »060 skleniti kompromisa z Beogradom, mora skleniti kompromis doma v Sloveniji, mora stopiti na čelo slovenske fronte, ker ne sme biti slovenska politična moč zaigrana. To je smisel slovanska fronte.
To pa je tudi smisel nadstrankarskega •dbora v Ljubljani, ki ga omenja g. dr. Koroiec. Kolikor mogoče uveljaviti politično moč poštene Slovenije in s tem popraviti storjene krivice ter preprečiti »ove, samo to je namen tega medstrankarskega odbora, ki zasluži zato vso po-■vaio, ne pa grajo.
■kiT fcrmtn ^ Politični situaciji je sloven-
t I nUJDa za njeno ustvaritev m težave v razmerju velikih strank do malih, temveč drugje.
Tsled ostalih strankarskih interesov jt slovenska fronta silno kočljiva stvar, to mora takoj propasti, če ne vlada med njenimi tvorci popolna iskrenost. Teža-
ni v strankah, ampak v osebah. Tvoriti smejo slovensko fronto samo ljudje, to si morejo in smejo zaupati. Ljudje, ki »o i!« dano besedo prelomili, niso za slovensko fronto in zato ni prav nobene •kode, če se časopisje SDS ni oziralo na mariborski poziv SLS. Enako niso ea Hovens^o fronto uporabni gotovi poslovat ljudje, katerim je važno samo to, koliko denarja in politične moči ima tisti,
politični Kurz izpr Resnica je, da so v vladi težave, toda te težave ne morejo biti merodajne za situacijo. Te težave so pri vseh koalicijskih vladah običajne in jih ne manjka
niti v popolnoma homogenih kabinetih. Vsi ljudje nikdar ne mislijo enako, rato pa so tu vodstva stranke, da takoj odstranijo vse nevarne posledice, ki bi izvirale iz teh nesoglasij. Stvar discipliniranih članov stranke pa je, da delajo vedno na podlagi politične smeri svoje skupine. Težave so bile tudi v času koalicijske vlade Pašič-Davidovič in Pašič-Pribičevič. Nesoglasja niso izvirala samo iz prineipijelnih vprašanj, temveč tudi iz čisto malenkostnih stvari, ki so prišle pred poslanske klube.
Sporazum med Srbi in Hrvati počiva na dovolj močnih osnovah in zato ostanejo vse naše lokalne težave samo provizoričnega značaja in je najti poti in načina, da se enkrat, za vselej onemogoči, da ne bo mogel kdorkoli kvariti velikega dela narodnega sporazuma.
Kar se tiče g. Pašiča je Voja Janjič izjavil: Nikola Pašič je popolnoma okreval in pride 7. oktobra v Beograd. G. Pašič bo takoj po svojem povratku prevzel svoje posle v vladi in stranki. Z njegovim prihodom se bo situacija hitro uredila, ker čakajo njegovega povratka vsa vprašanja, ki so doslej razburjala eno ali drugo stranko.
Kratka ministrska konferenca.
Beograd, 1. oktobra. Sinoči se je vršila prva konferenca ministrov, ki se nahajajo v Beogradu. Konferenca je bila zelo kratka in je trajala komaj četrt ure. Navzoči so bili ministri: Stojadinovič, Velja Vukičevič, Krajač, Ninčič, Uzu-novič, Simonovič in Slavko Miletič. Na seji je samo Stojadinovič poročal o potovanju kraljevske dvojice. Sicer se ni pristopilo k meritorni razpravi posameznih vprašanj. Tudi resorna vprašanja so ostala nerešena do plenarne seie vlade, ki se bo vršila takoj po povratku ministrov v Beograd.
s katerim imajo posla, pa naj bo njih zgodovina Se tako čudna. Taki ljudje niso iskreni in niso zanesljivi in zato se z njimi ne more in ne sme ustvariti slovenske fronte. Pri tej smejo imeti besedo samo absolutni poštenjaki in kremeniti značaji, ki so v vsakem položaju mož-beseda.
Zaključujemo: Slovenska fronta je * sedanjem položaju nujna. Cisto jasna pa postane šele tedaj, ko bo čisto jasno, če 09tane SLS v opoziciji, ali pa vstopi v vlado. Dosedaj te jasnosti še ni in tudi po dr. Koroščevem govoru ne.
Danes se vrne prometni minister Ra-ojevid iz Monte Carla in bo poročal o razgovoru s Pašičem ter o eventualnih instrukcijah. Vladne konference, ki bi se morale vršiti te dni, bodo radi tega odpadle, ker mora biti vlada že 2. oktobra v Beogradu vsled prekinjenega potovanja kraljevske dvojice po Dalmaciji. Po poročilih prispe Nj. Vel. kralj v Beograd najdalje 2. ali 3. oktobra.
IZSUŠEVANJE MOČVIRIJ.
Beograd, 1. oktobra. V zadnjih dneh dela direkcija vode na izdelavi izsuševalnega načrta v južni Srbiji. Doslej so se pričela dela pri Katlanovu pri Skop-lju. Na ta način se bo dobilo 30 ha zemlje. Topografski načrti so bili napravljeni potom fotografij iz aeroplana in bodo poslani v Pariz, kjer bodo podrobno izdelani. Načrti bodo razstavljeni, da 8« bo videlo, koliko koristi bo prineslo to izsuševanje.
POPRAVA PR0GB.
Beograd, 1. oktobra. Dane8 so se pričela popravljalna dela na progi Vin-kovci—Vrpolje. Za popravila je dovoljen kredit 1,1<JO.OOO dinarjev.
Anglija proti rusko-polj-skemu zbližanju.
London, 1. oktobra. Cičerinov obisk v Varšavi je naredil v Londonu zelo globok vtis in povzročil najraznovrstnejše komentarje. Splošno se misli, da skušajo sovjeti s čičerinovim obiskom onemogočiti mir v zapadni Evropi. Moskva hoče ustvariti poljsko-rusko zvezo proti Nemčiji za slučaj, da podpiše Nemčija garancijski pakt. Ta nova vzhodna alijansa bi avtomatično uničila tajne klavzule rapallskega dogovora, ki je bil sklenjen med Nemčijo in Rusijo in ki so obJojale v medsebojni obvezi obeli držav, da ne sme Nemčija brez odobrenja Rusije stopiti v Zvezo narodov in da si obe državi pomagati v slučaju poljsko-francoskega napada. Poroča se dalje, da je britanska vlada v diskretni obliki opozorila poljsko vlado, da bi odpadla vsaka finančna podpora s strani Velike Britanije ali Amerike, če bi Poljska sklenila s sovjetsko Rusijo zvezo.
PRIHOD CICERINA V BERLIN.
Berlin, 30. septembra. Danes je dospel iz Varšave narodni komisar za zunanje zadeve Cičerin. Na kolodvoru so ga pričakovali funkcionarji sovjetskega poslaništva in pa zastopniki nemškega zunanjega ministrstva. Cičerinovemu prihodu v Berlin pripisujejo velik pomen, ker sta pozvana v Berlin tudi sovjetska veleposlanika iz Londona in Pariza. Jutri ima Cičerin daljšo konferenco z nemškim zim. ministrom Stresemanuom.
POGAJANJA ZA KONKORDAT 0DG0DENA.
Beograd, 1. oktobra. Kakor izvemo iz zelo dobro informiranega vira, se kon-kordatska pogajanja z Vatikanom ne bodo nadaljevala 10. oktobra, kakor je bilo dogovorjeno, marveč se čaka povratka Pašiča, Ninčiča in St. Radiča, ki bodo skupno izdelali popolnoma nove instrukcije za našo delegacijo. Šele potem bo stopila naša delegacija v ožji stik z Vatikanom, nakar bo določen dan novih pogajanj.
PROKLAMACIJA NOVE USTAVE NA GRŠKEM.
Atene, 1. oktobra. Delegacija ministrskega sveta, ki je bila sestavljena iz vojnega in zunanjega ministra, je posetila ministrskega predsednika v njegovi vili in ga zaprosila, naj se vrne v Atene in proklamira novo ustavo. Predsednik republike je prišel na ta poziv v Atene in je bil svečano sprejet. Včeraj ob 6. popoldne je ministrski predsednik pred vsemi ministri podpisal ukaz o sankciji nove ustave. Ta ustava je v skladu e načrtom, ki ga je izdelala komisija kon-stituante, razen nekaterih odredb, ki jih je vlada spremenila, ki pa ne odgovarjajo narodnemu čutu. Te odredbe se tičejo proporcijonalne reprezentance. Povodom publikacije prve republikanske ustave se bo vršila danes svečana služba božja.
MINISTRSKA KONFERENCA NH BO 0DG0DENA.
Pariz, 30. septembra. Časopisje se vzdržuje vsake kritike o nemškem koraku glede vojne krivde in evakuacije Kol-na. Poudarja se, da vsled ustmenih pojasnil nemške vlade ne bo odgodena ministrska konferenca. Ta se na vsak način otvori dne 5. oktobra v Locarnu. Tudi agentura »Havas< poroča, da ni prejela francoska vlada nobenega sporočila o odgoditvi konference. Enake vesti pri bajajo tudi iz Berlina.
Dr. Korošec o slovenski fronti.
Vsled važnosti stvari objavljamo dr. Koroščevo izjavo, kakor jo je včeraj objavil »Slovenec«, o slovenski fronti celotno. Kar se tiče dr. Koroščeve trditve o našem listu, jo pa moramo v dveh stvareh zavrniti. Prvič ni res, da je »Narodni Dnevnik« glasilo tiskarne »Merkur« ali kakorkoli od nje odvisen. Tiskarna »Merkur« sploh nima s politiko ničesar opraviti, »Narodni Dnevnik« pa je političen list. Kar se pa tiče trditve dr. Korošca, da razumemo neodvisnost tako, da napadamo en dan SDS, drugi dan pa SLS, je to silno poceni dovtip, ki je za izjavo o slovenski fronti zelo neprimeren. Zato tudi ne smatramo za potrebno, da bi na to besedno igro odgovarjali. Kako pa je naše stališče do dr. Koroščeve izjave o slovenski fronti pa na drugem mestu.
Ko je dr. Korošec govoril najpreje o borbi SLS za pravo demokracijo, je izjavil glede slovenske fronte sledeče:
Ker zbiramo vse okoli nas, ki imajo s slovenskim narodom poštene namene, zato je SLS na shodu štajerskih zaupnikov v Mariboru tudi izdala poziv za enotno slovensko fronto, ki bi se po našem mišljenju mogla ustvariti vsaj z ozirom na najnujnejše gospodarske zadeve. Glasila SDS se seveda niso odzvala, ker menda smatrajo za separatizem in pregrešek proti »narodnemu jedinstvu«, ako branimo Slovence kot Slovenci pred najhujšimi centralističnimi udarci. Glasilo tiskarne »Merkur«, »Narodni dnevnik«, ki hoče svojo objektivnost dokazati s tem, da en dan napade nas, drugi dan SDS, je seveda po navodilih svojih gospodarjev dosledno dosedanjemu stališču udarilo po nas, a vendar sprejelo predlog. Pucljeva stranka se je javila s posebnim pismom, a nekatere druge stranke so se odzvale ustmeno. Čujemo nadalje, da se je celo že začela dirka za strankarsko prvenstvo in da je v znamenju enotne slovenske fronte, a brez znanja naše stranke že bil sklican prvi sestanek. Po naši zamisli mora služiti enotna slovenska fronta
samo in edino dobrobiti slovenskega naroda, sicer je ne bo. Ona ne bo služila za strankarsko dirkanje, še manj pa, da bi majhna stranke ob tej priliki lezle po našem hrbta kvišku in v ospredju ali celo za našim hrbtom v kalnem ribarile in tako našo idealno in nesebično zamisel zlorabile.
Naša stranka ne potrebuje enotne slovenske fronte za se, nego mi smo z njo hoteli opozoriti tudi naše majhne slovenske stranke na njihovo narodno dolžnost in jim pomagati do pravega pravca. Mi smo tudi sami dovolj budni, da vemo, kdaj je čas, da se nam je treba oglasiti v javnosti. Tako je SLS zaradi davkov protestirala že na dveh velikih shodih v Ljubljani in Mariboru in dels to že na vseh krajevnih shodih. Znamo ps nasprotno tudi, da imajo v Ljubljani samo-stojneži, bivši republikanci, radikali in da-vidovičevci že nekaj časa neke medstrankarske svete, s čemer so grešili proti enotni slovenski fronti in kjer niso znali najti potov in hrabrosti, v javnosti pokazati rane, ki ss sekajo gospodarskemu telesu slovenskega naroda. Ta opustljivost je v toliko razumljiva, ker se v tem svetu nahajata tudi dve vladni stranki, Pucljeva in Prepeluhova, ki sta glasovali v Belgradu za davke, proti katerim bi trebalo sedaj doma protestirati. Na te dve stranki bo posebno treba paziti, da ne bosta uganjali pod streho kake enotna slovenske fronte dvolične politike, eno doma navidezno za narod, a. drugo v Belgradu efektivno za Pašiča in Radiča. Isto velja kajpada tudi za slovenske pristaše radikalne stranke, čeprav jim je odločena v stranki vloga zanemarjene pepeluše.
Smer bližnje slovenske politike mora biti ta, da se vse slovenske stranke odločno po-
Ali je mislilo »Jutro«, da bodo ed to sea-zacije živeli tudi njegovi slepi is neinformirani pristaši?
K reviziji programa nemške socialno demokratične stranke.
V dveh člankih smo se v našem listu ba-vili z novim programom, ki ga je sprejela nemška socialno demokratična stranka na heideberškem kongresu. Kdor je članka pazno prečital, se bo zanimal tudi »a glasove o povojnem gibanju, razvoju in nalogah omenjene stranke.
Zgraditev nemške države po meščansko demokratičnih načelih, ki jo je morala po prevratu podvzeti nemška socialdemokracija, je potisnila za opazovalca sodobne zgodovine sliko stranke marksizma v ozadje. Čim manj je bilo možno v praktični politiki socialdemokracije, ki je dovedla do naslonitve na meščanske stranke, odkriti marksistični duh, tembolj deplasirano se je dozdevalo geslo o >boju proti marksizmu«, s katerim so monarhistično navdahnjene stranke zakrivale svoj boj proti republiki. »Boj proti marksizmu pomenja za nemškonacionalne politike pred-vs' m striktno načelno izključitev socialdemokracije od vodstva državnih poslov. Sicer so se slišali treznejši glasovi, ki so pravilno povdarjali, da bi bila s tem socialdemokracija potisnjena v najostrejšo opozicijo napram državi, kar bi pomenilo galvanizacijo izumirajočega marksizma. Dočim je šla sprememba nemške socialdemokracije od negacije do priznanja države, je šel razvoj v nekaterih drugih državah od demokracije k diktaturi. Razvojni proces nemške socialdemokracije ni.
-______________  -	P° besedah poročevalca Hilzerdinga na ome-
stavijo na slovensko stališče, da se osvobo- njenem kongresu, še zaključen, že dolgo se
dijo vsake odvisnosti od neslovenskih strank, da zavrnejo njih varuško nadskrb in vso svojo skrb posvetijo edinole bodočnosti slovenskega naroda.
Stjepan Radič v Ženevi.
Da ne bodo samostojni demokratski v Ženevi od njega samega čisto druge reči listi preveč klepetali o Radičevi »po- in so presenečeni od njegovega čisto katego-lomiji« v Ženevi in s tem zvezanem j ričnega demantija. V tem oziru je g. Radič nesoglasju med radikali in radičevci, skoraj preveč odkrit in dobrodušno iskren.
objavljamo danes dobesedna prevoda j Na ^ obedu, prirejenem na čast novinarjev J ‘e j0 poskuša]0 gejP
iz »Samouprave« in »Vremena«, go- i Male antante, govori pri priliki o pogreškah j ])a »združitvenem dnevu« v Niimbergu, kier
------------------- -.—i.	—i.- i svoje prejšnje politike, o napačni informi- j je stranka pridobila na zunanji moči, izgu-
ranosti, o srbskih politikih, o njihovi kon- kjja „a na notranji sili. Da bi se omogočilo atraktivni politiki, o ustvarjanju solidne dr- sodelovanje vseli frakcij, je bila v Nurnbergu zave, o zgodovinski vlogi radikalne stranke, i sklenjena revizija programa in imenovana skratka o vsem. In vse, kar govori g. Radič, | komjsi;a za izdelavo načrta, ki je bil predlo-govori na svoj poseben način, z akcentom ( žen heideberškemu kongresu. Iz načrta je
tovo najbolj merodajnih radikalnih listov, o Radičevem bivanju v Ženevi. Povdarimo, da sta oba poročila objavljena po znani izjavi dr. Vase Jovanoviča in sta zato zlasti značilna. »Vreme« z dne 29. septembra piše o Radiču sledeče:
»G. Radič je imel včeraj v Atheneumu predavanje, ki je bilo organizirano od Federal
polnim iskrenosti in pri tem manifestira svojo neprikrito radost, da je s sporazumom odprta čista in zdrava pot za vsestranski na-
vtiujc, ivi jo uuu uigcujuziiiauu uu tcuckii* >	—-------------—--------.	*--—---	-------~ ~----
ne mednarodne univerzitetne organizacije. \ predek naše države in za široko sodelova-Spremljan od g. Nehajeva, ki se v privatnem j nje Srbov in Hrvatov, življenju imenuje Cihlar (oba sta bila v smo- J Deklaracije, ki jih g. Radič daje tujim no-kingu), je stopil Radič na govorniški oder, ! vinarjem, imajo isti^ ton in isto iskrenost, pozdravljen s ploskanjem in odobravanjem, i Na ^a način so razpršene vse sumnje in tudi Nikdar morda še ni bil veliki hrvatski vodi-	t,p’'	hl	sp	7plo1ri	1,1	VSfi	kakor
telj pred plemenitejšo in izbranejšo publiko
ker se je o tej stvari prepustila odločitev duhovnikom, ki so bili v ta namen za včeraj sklicani v Ljubljano. Laiški princip je torej SLS docela opustila.
= Neresnične vesti. Uradno se odloča* aanika, da je bilo prekinjeno kraljevo potovanje po Dalmaciji iz političnih vzrokov. Kralj je prekinil potovanje samo zato ker je trajalo potovanje že predolgo in je bil od preštevilnih deputacij in sprejemov ie izmučen. — »Večemje Vreme« odločne demantira vse vesti, kakor da so se pojavila v vladni koaliciji nesoglasja. »Večernje Vreme« piše: Obojestranski sklep i radikalov i radičevcev je, da vztrajajo v velikem delu, ima popolno podporo v medsebojnem zaupanju, dobri volji in treznem pojmovanju dolžnosti pri vseh članih vlade. — Naj ni samo-stojno-demokratski tisk vtakne oba de*a»-tija za klobuki — Stjepan Radič se vrne v Zagreb že 1. oktobra. V prvi vrsti želi St. Radič, da e* sestane z dr. Kežmanom, ki je prišel iz Amerike. Poleg tega pa se vrše važne konferenc* v vodstvu stranke HSS in je prisotnost Radiča neodložljiva. To je glavni vzrok, da j* Radič svoje potovanje v Pariz odložil.
= Tatarske vesti »Jutra«. Včerajšnje »Jutro« poroča, da napovedujejo v Beogradu krizo vlade. Največji radikalni list »Vreme« o tem sicer ničesar ne ve, pač pa pišejo p* vrsti vsi opozicionalni listi, da je situaeija vlade vsak dan slabša. Menda pričakuje »Jutro«, da bodo opozicionalni listi pisali, da j* stališče vlade vedno bolj trdno in da bode na ta način opozicionalne stranke jemal* svojim pristašem pogum? Interesantno j* tudi to, da se »Jutro« zlasti sklicuje na zeu-ljoradniške »Novosti«, katerim je včasih odrekalo vsako verodostojnost. Sedaj pa ta i»-prememba? V sili je pač vsak izgovor i* vsak argument dober, pa naj ga prinese pe« na repu ali pa Pizonove »Novosti«.
= Govor čičerina in Skrzynskega. N« banketu, ki ga je dal poljski zunanji mini; ster na čast Čičerina, je pozdravil Skraynsk* svojega gosta sledeče: Vaš prihod v Varšavo je akt uljudnosti, ki jo cenimo in bi je razumemo kot političen akt. Mi razumem* ta akt kot izraz želje, da se vpostavijo med obema sosednima državama odnošaji polnega zaupanja, ki bodo v stanu, da vdahnej* že obstoječim dogovorom novega duha. V atmosferi, ki je še obremenjena s povojnim časom, na zrahljanih tleh sveta, čegar karto, zgodovino in ravnotežje so dogodki iapre-menili, se nadejamo, da se bodo v vseh stvareh težko izkušanega sveta premagale maščevalnost, historične rivalitete in da se bo vpostavilo za splošnost neobhodno potrebne gospodarsko sodelovanje narodov. Naj bi nal bodoči sestanek — če bom imel, kakor apam, srečo, da Vas pozdravim v Moskvi — nam dovolil, da bomo z zadovoljstvom pregledali pot, ki nas vodi naprej in da bom* utrdili plodonosne rezultate politike sloge. — čičerin je v svojem zahvalnem govoru Pomanjkanje zaupanja v marksistične na- 1 dejal med drugim sledeče: »Mogli emo e*
stranka trudi ustvariti program, ki bi odgovarjal spremenjenim razmeram in nazorom. Zanimivo' je zasledovati,^kako se odraža praktična emancipacija od marksizma v teoretičnih razpravah o načelih in ciljih stranke.
Nikakor nas ne osupne, da šepajo pri velikih zgodovinskih dogodkih pisane razprave za dogodki. Tako je bilo tudi v Nemčiji. Sila razmer je pritiskala na socialdemokra-| cijo, da je gradila na ruševinah monarhije demokratično državo; besedilo strankarsko politične dogme je ostalo nespremenjeno. To 1921 v G8rlitzen-u in
razvidna prekama pozicija marksizma v nemškem delavskem gibanju tudi v teoretičnem oziru.
ko to pot. Najmanj sto ekscelenc je bilo pred njim in okoli njega; številni žurnalisti iz vseh dežel so stenografirali njegov govor, ki ga je govoril francosko.
S poletom in temperamentom človeka, ki j je navdušen za svoje prepričanje, nam je go-
voril Radič o našem kmetu. Govoril je du- j hovito, kozersko, umetniško. Razsipal je do- ! mislice, pregovore, aforizme, sijajne prime- j Ve vesele spletke, pesniške poante, divne j antiteze, lahke opazke, ostre aluzije. Morda ■ še nikoli nista videla ženevska publika in ženevski Atheneum tako prijetnega 111 simpatičnega predavatelja...! Pogosti smeli 111 ploskanje ga je prekinjalo, da se nato zopet pretvori v mrtvo tišino, da bi se slišalo namerno šepetanje, spremljano s perfektno gesto mojstra govora. In g. Radič je govoril,
tam, kjer bi se želelo, da ni vse tako, kakor predstavlja g. Radič.
Na nekem predavanju pred visoko stoječimi osebami v mednarodni svetovni poliH-ki je govoril g. Radič s polno lirike o naši zdravi seljački rasi, o njeni vstvarjajoči sili, o njeni kulturnosti in moralni čistoti. Jezik, ki ga je govoril Radič, je bil za mnoge poslušalce čisto nov po inspiraciji in po zaključkih. Konferenca g. Radiča ima po svojem sestavu vso njemu lastno raznovrstnost in pestrost, kakor v predmetih, tako tudi v izrazih. On ni govoril v suhem znanstvenem jeziku in tonu, kakor se na zapadu običajno govori, on je dal v vseh svojih besedah sebe samega, svoja pojmovanja in vse to v tonu dobrodušne iskrenosti. Ni govoril akademič-110, tega g. Radič že zaradi svojega temperamenta noče, toda brez dvoma je naredil vtis človeka, ki o vsem misli in ki presoja po
£ povedi prehoda kapitalističnega razvoja v socializem se v načrtu tako jasno odraža, da bi ga bilo težko spregledati tudi brez natančnosti marksistov levice. Avtorji načrta so sicer klasični erfurtski program deloma na-! ravnost prepisali, zapustili pa so ga v neki ' odločilni točki. Nič več ne zrušijo kapitalizma »obubožane mase« erfurtskega programa v obupni vstaji, marveč »silno ojačano delavsko gibanje« gorliškegn programa se postavlja proti kapitalizmu kot enakovreden nasprot-nik — ne kot vnaprej določen zmagovalec.
■ Tudi »propast malega obrata« odseva le v medli luči in poljedelstvo je izvzeto iz programa z upravičeno previdnostjo. Razumljivo je, da ni smela komisija enostavno zavreči tudi raznih drugih marksističnih zmot. Vzdržuje pa se zahteva po socializaciji produkcijskih sredstev, toda na drugih mestih in med vrstami je možno čitati dvome o uresničenju
kar da misliti
docela prepričati o popolnem razumevanj«
vaše dežele glede odlične vloge, ki jo mora imeti politika harmonije med našima državama v korist splošnih interesov mira in boljšega razumevanja med narodi. Vaš obisk Moskve bo pomenil novo etapo na poti medsebojnega zaupanja, na katero smo stopili. Tudi naša država si je postavila, osredotolu-joča vse sile za rešitev problema notranjo obnove, kot svoj bistveni cilj, ohranitev miru in sodelovanje na očuvanju svetovnega
— Kongres narodnih manjšin v Ženevi bi se imel vršiti po iniciativi Nemcev istočasno z zasedanjem Zveze narodov. Na kongres j* bilo pozvanih 33 skupin narodnih manjšin in sicer bi se delile te skupine po narodnostih sledeče: Nemci bi imeli 11 skupin, Poljaki 4, Madžari 3 (Češkoslovaška, Jugoslavija, Rumunija), Ukrajinci 3, Rusi 2, Slovenci (Italija, Avstrija) 2, po 1 skupino pa Švedi, Danci, Rumuni, Katalonci, Belorusi,
sto mojstra govora, in g. naaic je K ’ 1 svojem plemenskem čustvovanju in to je dalo E“V?I vle..b^_5et5e:	•	L’	i	ie	‘le-	i	njegovim	izvajanjem	posebno	prepričeval-
ka in brez utrujenosti. Pričaral nam je le poto polja in gozda, idilo našega kmetskega življenja, nežni duh virgilskih skromnih duš, idilo košnje, trgatve, zvonenje ovna vodnika, pesem seljaka. Dejal nam je, da je Ma-codonija srbska, da živi v naši državi madžarski kmet bolje, ko v svoji lastni (kjer živi kakor pes, je dejal), da žive naši Nemci mirno in da so zavarovani z vsemi obzirnostmi starega kulturnega dolga in močne ter sigurne civilizacije... To je bil eden od najbolj divnih odgovorov staremu grešniku proti manjšinam, bradatemu grofu Ap-ponvju, ki je tu raztresel kopo laži in drznih jezuitskih neresnic. Toda to je bil tudi najboljši odgovor mogotcem tega sveta, ker se neustrašni in skoraj slepi voditelj, zatop-lien v svoj notranji idealni svet, ni pomiš-i a reči tudi tole: »Zahtevate stvari, ki so nelogične. Vi vsiljujete obveznosti do manjšin onim, ki so slabi, sami pa hočete spre-
njegovim _	.	_
nost. Ni zamudil, da je v svojem govoru večkrat proklamiral, da je doseženo v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev čvrsto in končno državno in narodno edinstvo in da ni sile, ki bi bila v stanu, da skali to čustvo in to vero v širokih narodnih masah Hrvatov in Srbov.
G. Radič, kot delegat naše države, ne obotavljajoč se, da na eni strani odkrito in iskreno prizna pred tujim svetom svoje prejšnje napake, je dal na drugi strani, mogoče še
w 1 l • V	Zn a n • l m •, «K t X« 1 1 X	», 4 M -1 « 1	/ 1 Q
predpogojev tega prevrata, nar ua nusuu •. ovcm, *-— o resnosti tega postulata. Tudi sicer dobimo j petii, Hrvati, Luziški Srbi in Litvanci. er pri nekaterih formulacijah vtis, da je šlo j bi šli Madžari in Ukrajinci v vsem s Nem-nvtorjem bolj za ohranitev strankarsko-poli- j ci, bi imeli tako ti na kongresu s svojin i 17 tičnih tradicij nego za utrditev neomajnega t skupinami dejansko večino in tako Di s* prepričanja. 6 »brezdomovinstvu« proletari- mogla izvršiti ob zasedanju Zveze narodov ata ni več govora. Načrt pravi, da se social- [ učinkovita demonstracua^za^nemštvo. Ker demokracija sicer zaveda mednarodne soli-
darnosti proletariata in da je pripravljena izpolniti vse dolžnosti, ki iz tega izhajajo. Toda le dolžnosti se dozdevajo avtorjem tesno združeno z dolžnostmi socialdemokracije vsake države do lastnega naroda*.
Če primerjamo kritike z desne in leve, vidimo, da je cilj načrta taktika, omogočiti vsem naziranjem v stranki ideološko eksi-
vsebujo po hudo-
i pa je prišla ta namera nemštva na dan, je bil kongres narodnih manjšin odgoden in se: vrti šele 12. oktobra. Izvršile se bodo pa tudi iz-premembe glede skupin, lako m Srbom priznano nobeno mesto in vendar imajo velik* narodne manjšine v Grčiji in na Madžarskem. Tudi češka manjšina v Avstriji ■* ® upoštevala. Organizacija kongresa
bo v tem zrnislu popravljena.	____
= Preorientacija mod bosanskimi musl -mani. Zbližanjo z radikali. Poslanec Muslimanske stranke Kulenovič je imel v Bjelini
eti te obveznosti tudi za sebe. Treba pu-Sil, d. Lkdo	po svoji «f“'
ciji »odi manjšine, ne pa se P	roro^ovani	*
rn7.nih siirrpfltii. DredlOgOV m p	J*	.
preveč‘lirično, toda prepričujoče zatrdilo, da	^^nnnlki SekeM* rad^kninega kritika noje spor med Srbi in Hrvati bratsko in konč-	J	a tudi ne »prepovedi socialne	——««.  ---------- , . ...	..
no rešen. To treba podčrtati.	revnliirfie«	Vsekakor pa je njegov »marksi- ! in v Janji shode, na katerih je govoril o no-
Osebno bo bivanje v Ženevi g. Radiča, ki ’ evobuc i ■	ne more 8 8V0jjm| 0trpnelimi j tranji politični situaciji. Kulenovič je pozd
se vedno in od vsake stvari uči, zelo po-	ta	^	w	na	(	bo_	vfl 8poraZum med radikali ‘nradičevtiter
......................... --	............. nmm‘ Sumrn del«. In Jo jek.Jno » M	»“•	KjC	-,k,	J. JS £
membno in instruktivno. Pred vsem: to je
ovirami d očem
. v	•	ftnčpm nraKimuoui uciu. III in IB vazno zn	r	»	laUren (ilode IU-
prvi nastop g. Radiča v tujin, v državotvorni	jojOTi udej9tvovanje nemškega delavstva, ’ da je sporazum brataki in
vlogi, imajoč za seboj ^celokupen faš^ tro-	največja	ovira	raznim	reakcionarnim	;	&U_e	*	demokratsko^	^	.ft	nrpnr;j;(u)
imenski narod in vso državo. V tem je moral g. Radič brez dvoma občutiti moralno povišanje svoje osebnosti in v svoji iskrenosti je moral globoko obžalovati svoje prejšnje na- ;
* .v—	;..	k.«aiAoov	in proronovnuj. » pore, potrošene brezplodno po tujini v brez- ;
raznih sugestij, p K urediti tako, da j ciljni akciji negativne borbe. S svojim na-
eba t0 vPra§anJe d	,	nak0 pošto- ' stopom v državotvorni vlogi pred tujino in »	.	. . .. . Korošec sieoece-
se bo z manjšinami v državah enaKu p	svoiim	Donašaniem	v	doleonctii te nokazal	»Slovencu« je izjavil dr. Korošec sieaece.
palo, ne pa da jih vi upravljate V im , padj^da ima zmi8el za disčinlino in za >Na vesti, da se ponujamo vladi, nam pač
drugih... Vprašujete, kaj je z manjšinami fra;ia0d£rdma0X delo v^zaledS	’	   ^
na Rumunskem, ne vprašate pa,	'p0	pa se g. Radiču najbolj odreka in mi-
slim, da brez razloga.«
Tako poročata glavna radikalna lista. Naše slavno »Jutro« pa piše, da so Radičevi govori ozlovoljili službene kroge. Da so nekoga ozlovoljili, to je že res in tiste pozna tudi »Jutro« dobro. Ti krogi pa niso službeni ampak so krogi, ki so mislili, da bodo postali vsled Radičeve »polomije« službeni.
Pa so se dvakrat zmotili In zato sedaj te želodčne kapljice za pravoverne samostojne demokrate, da bodo vseeno upali še na bolj-
zum med Srbi in Hrvati. Tuji novinarji, an- j Značilno za objektivnost »Jutra« je na	——	v,0nl0	vztrajali	pn
</leški in italijanski, ki so mogoče nekoč eli- vsak način, da je oba članka prvih radika - dom, nam bo Ito 1lahko m ^	^
šali popolnoma druge reči čisto neutemelje- ! nih Listov zamolčalo, zato pa objavilo članek | pošteni polltttaU ua mljivo	,
ne očitke na Beograd in Srbe, slišijo dane* - beograjskih »Novosti«, ki iive od senzacije. 1	ne	moro	'
tremi jen jem in trdna opora pacifističnega \ ^č’bfajoieV8aksendegov voiifec pozdravil? če^j
To
manjšinami v Italiji...!«
V »Samoupravi« pa piše Mita Dimitrijevi«
i daljšem uvodu, v katerem povdarja, ka-:o srečna misel je bilo imenovanje St. Radiča za našega delegata, sledeče:
»S pojavom g. Stepana Radiča kot delegata naše države na VI. zasedanju Zveze narodov, je vse to (konsolidacija in napredek Jugo- ■ slavije) končno priznano. Zunanji znaki na-šega spora so končani silno lahko in silno hitro in pred očmi vsega sveta Sp s pojavom g. Radiča v Ženevi ilustrira globoki — in kakor 'ga g. Radič imenuje — večni spora-M Srbi "
in Hrvati; Tuji novinarji, an-
pibanjm_______________
Politične vesti.
— Dr. Korošec o vstopu SLS v vlado. Po
Korošec sledeče:
_	____ j vladi, nam pač
ni treba odgovarjati. Te vesti niso samo po-grešene, nego vedoma in namenoma izmišljene. Vsake stranke zadnji tehlnični cilj Je, da pride do vlade, ne da večno živi v opoci-ziciji. A v vlado se gre zaradi uresničenja jirograma, ne pa zaradi tega, da se tam lahko uganja najgrša koruj>cija zase, zn prijatelje, za svoje liste in za svojo stranko. Kadar bo nam mogoče, uveljaviti z drugimi svoj program, takrat se bomo silili in ponujali v vlado, in se ne bomo nič sramovali, da to tudi javno priznamo. Dokler je znamo, kje je naše mesto. Klevetnikom p je svobodno«, da govorijo, kar hočejo. J
pošteni politiki!« se res ne more
do nje prišlo. Na shodu v Bjelini je neki kmet ogorčeno protestiral proti temu, da j« JMO v opoziciji, ker da je opozicionalstva i* dosti in treba pričeti z resnim delom. Bjelini je bil v nedeljo tudi velik shp<iIia t;. kalne stranke, ki se ga je udej?fsta Marič, soče ljudi. Govoril je; PosJ®"®?a„1oŠujih mu-Med shodom je izjavil vp^topa z 200 j_
shmanov Ahmed beg d:	^	radikalno
Staši iz JMO ter naredda veijk
ko. Njegova izjav« __________________________  -
O LAJŠANA PLAČILA.8A
BLEKE DAJE
O. bernatovič.
štev. 201.
NARODNI DNEVNIK, 1. oktrobra 1925.
Stran 3.
Dnevne vesti.
CISTO NAROBE.
Je že tako pri nas, da se tudi najbolj nabavne stvari ne izvrše. Mogli bi skoraj reči, čim bolj je stvar jasna, tem težje se izvrši.
Tako je n. pr. čisto jasno, da je treba storjene krivice popraviti. Kljub temu pa vidimo, da se o popravi krivic kvečjemu govori, ničesar pa ne stori. Kar pa je še bolj čudno, je to, da ima tisti, ki najdalj trpi krivico, tudi najmanj upanja, da pride do svoje pravice. Ko je krivica izvršena, tedaj je še nekaj krika po njeni odpravi. Ko pa je krivica že stara, tedaj skoraj javnost misli, da mora biti tako.
Naši kronski upokojenci trpe nezaslišano krivico že leta. Ob vsaki spremembi vlade je iuti njihov glas, toda javnost se vedno manj ozira na ta glas, kakor da bi si kroniki upokojenci svojo krivico že^ prislužili.
Zadnjič smo omenili slučaj železničarjev, ki so bili odpuščeni pred leti vsled komunizma«. Kdor le količkaj pozna tedanje razmere, ta ve, da je čisto izključeno, da bi bili vsi odpuščeni železničarji komunisti. Delalo »e j« tedaj na hitro roko in pri takem postopanju je izključeno, da se ne bi storilo nobene krivice. Zato je jasno, da bi se moralo postopanje proti odpuščenim železničarjem obnoviti in njim storjeno krivico popraviti. Pa kakor kronski upokojenci, tako morajo ti železničarji spoznati, da se pri nas uveljavlja nazor, da krivica, ki je stara, ni več krivica.
Cisto napačen je ta nazor. Čim dalj se trpi krivica, tem večja postaja in tem preje jo je treba popraviti. Samo to je pravično in »ocialno.
Pri nas pa je res že skoraj tako, da mora invalidsko vprašanje in ono kronskih vpo-kojencev reševati smrt, ki vsako leto reducira število prizadetih. Ali bo tudi vprašanje odpuščenih železničarjev rešeno po tem principu?
Kovinarski kongres v Skoplju. Nova uprava novinarskega udruženja je sestavljena sledeče: Predsednik Krešimir Kovačič (Magreb), podpredsednika Miloje Sokič (Beograd) in Stanko Virant (Ljubljana). Prvi tajnik GjuroVilovič (Beograd), drugi tajnik: Ivo Krzna n 5 (Zagreb), blagajnik K. Ivanič (Beograd). V nadzorstvo so bili izvoljeni-poslanec Kobasica (Sarajevo), poslanec Smodej (Ljubljana). Sprejeta je bila resolucija r.a spremembo sedanjega tiskovnega zakona. Dalje se je zahtevala čimprejšnja uvedba novinarske uredbe. Kongres je z zadovolj-»tvom vzel na znanje vest, da namerava minister Srskič v tem oziru v kratkem sklicati posebno anketo. Ravno tako je bila z zadoščenjem sprejeta vest, da so izjavili lastniki listov, da bodo šli v tej stvari novinarjem na roko. Miloje Sokič je nato prečital pravila za novinarski penzijski fond. Vsak
^V^rviin‘a,P° ‘e,h i)rav,uih P° 30 letih služ-De pravico do polne pokojnine v viSlni njegove zadnje plače. Vdove in pravni dedi«
novinarjev dobe v slučaju smrti novinarja pokojnino, sorazmerno službenim letom novinarja. Penzijski fond novinarjev znaša sedaj že preko 600.000 dinarjev in ga bo vlada vsako leto dotirala. Končno so bila pravila v tem zmislu izpremenjena, da se centralna uprava voli na tri leta in ne samo na eno leto ko dosedaj. S tem je bil novinarski kongres, ki je bil eden najbolj uspešnih, zaključen in so nato novinarji obiskali razne kraje v Juzm Srbiji.
vJW„,Tre^i 'Mednarodni kongres mest je bil
s orien v Parizu. Kongresu predse-
Upan mesta Pariza Guillomen. Jugo-lavijo zastopata predsednik beograjske občine Bobič in župan Novega Sada Milovanovih.
— Leon Bourgeoig umrl. Predsednik francoskega senata Leon Victor August Bour-geoia je umrl v torek v Parizu. L. Bour-geois se je zgodaj posvetil politiki in bil že v 29 letu izvoljen za poslanca. Pripadal je radikalni stranki. Leta 1889. je bil že minister in postal leta 1902. tudi predsednik francoske vlade. Po vojni je postal predsednik fianeofikega senata in se posebno posvetil organizaciji Zveze narodov. Za svoje zasluge pri propagandi mirovne ideje je dobil leta 1920 Noblovo nagrado za mir.
— Odbor »Rdeče pomoči« oproščen. V pondeljek in v torek se je vršila pred beograjskim sodiščem razprava proti članom delavskega gibanja, ki so bili obtoženi, da so tvorili odbor »Rdeče pomoči«. Obtoženi so bili: Desanka Cvetkovič-Andjelkovič, profesorica, Kamilo Horvatin iz Zagreba, Ivan Vuk iz Ljubljane, Ivan Todorovič in Vladimir Milič i'i Beograda. V obtožnici se je povdarja-lo, da je prejemala »Rdeča pomoč« denar iz tujine v svrho komunistične propagande. Ta nazor pa pred sodiščem ni obveljal, temveč i°_.	obtožence oprostilo vsake >Rde6a nnm ie jicer re8’ da j® prejemala
Sas?r‘ ™.;
delaveev in intelektualcev ki litičnih ozirov preganjani. >Rdeča pomoč« je bila karitativna ustanova in zato je so dišče vse obtožence oprostilo. Z glasnimi vzkliki: Živio nepristrano sodišče! so sprejeli obtoženci razsodbo in obdani od prijateljev v triumfu zapustili sodišče.
— Potreben odgovor in še bolj potrebno t>ri*nanje. Mariborski dopisnik »Jutra« si je v svojem slavospevu na odhajajočega prometnega referenta g. Mravljaka dovolil v ne-ieli»kem »Jutru« brezprinierno neokusnost, v1 apostrofuje njegovega naslednika dr. Pečnika kot za to mesto »popolnoma brez kvalifikacije«. Upamo, da nam g. dr. Pečov-
oprosti, ako zavrnemo v korist stvari to nesramno izzivanje, kakor zasluži. Dr. Pe- j ®ovnik je dovršil vse svoje študije z o d -ort l , je učil na mariborski gimnaziji 'w, Bil je veščak v svoji stroki, odli-in vesten učitelj. Za to je bil v suh, za matematičarje izredno kritičnih ča-
»»zmeroma hitro imenovan profesorjem
i istotam krog 1. 1910. Radi njegovega teme-j Ijitega znanja so mu ponudili 1. 1920 mesto profesorja fizike na ljubljanskem vseučilišču. Vendar pa so se pogajanja razbila, ker ni hotel takratni višji šolski svet imenovati j Pečovniku namestnika, češ, »da je na gimna-| ziji nenadomestljiv«. Verjetno je, da je že takrat neka klika z intrigami preprečila imenovanje. Tako je ostal dr. Pečovnik na gimnaziji, kjer je vodil v prostem času posle na-i čelnika društva državnih nameščencev ter pododbora profesorskega društva v mariborski oblasti in vršil še druge častne funkcije. Zaupanje, ki so ga imeli društveniki v svojega prvomestnika, se je kazalo v njegovi ponovni izvolitvi, dasi je opetovano odklanjal — preobložen z delom — častna mesta.
; V društvenem delovanju je bil dr. Pečovnik • izredno objektiven in takten. Baš njegovi po-! sredovalni ulogi se je neštetokrat posrečilo izravnati spore in izmiriti razburjene duho-' ve. Kakor v društvenem življenju, tako je bil tudi v politiki odličen pristaš sporazuma, ki ga je svojčas predstavljal v prvi vrsti g. Da-vidovič. Zato se je pri volitvah 1. 1925 izrekel za dr. Markovičevo listo in prevzel kandidaturo proti t. zv. »nacijonalnemu bloku«, pod katero krinko se je skrivala gola . SDS. S tem pa je izzval jezo svojih polit, nasprotnikov, ki so ga nameravali premestiti za kazen v južno Srbijo. Do tega ni prišlo, ker je bilo »nacijonalnega bloka« prehitro ; konec. Tako odlična je kvalifikacija prof. Pečovnika. Edina njegova »napaka« je, da nima j članske legitimacije SDS, kar mu je samo v j čast. Mariborskemu dopisniku pa še to le v j pomislek. Že za časa Ribaričeve premestitve
■ smo svarili pred ocenjevanjem profesorjev.
1 Svarilo očividno ni zaleglo. Zato ponovimo I še enkrat. Kakor hitro se kaj sličnega pono-I vi v časopisju SDS, bomo začeli prinašati > dejstva (ne izmišljetine), ki bodo marsi-| kateremu pristašu zelo, zelo neljuba! Ali ho-! čete?
!	— Odlikovani živinorejci. Veliki župan ma-
! riborske oblasti je odlikoval niže navedene I posestnike za dobre uspehe v živinoreji s
■ podelitvijo umetniško izdelane pohvalnice. Našteti so prignali na letošnja pomladanska
! Hicencevanja prvovrstne bike. To so nasled-| nji posestniki: I. marijadvorska pasma. 1. j 2 K letni bik železarne na Muti, srez Dravograd; 2. 4 letni bik g. Franca Satlerja, Št. | Andraž št. 109, občina Golavabuka, srez Slo-venjgradec; 3. 3 letni bik g. Marije Štrucelj, j Mozirje, okolica 29, srez Gornjigrad; 4. 3 'A j letni bik g. Srečka Robida, Limbuš, srez Ma-j ribor, desni breg; 5. 2'A letni bik g. Vincenca ; Breznika, Ivanjci 12, srez Ljutomer; (i. 4 letni bik državne vinarske šole v Mariboru. II. pomurska pasma. 1. 3Vi letni bik g. Blaža Klanečka, Hajdina 56, srez Ptuj; 2. 2'A letni bik g. Jurija Zidanška, Tolstivrh, srez Konjice; 3. 3X> letni bik g. grofa Herbersteina, Graščina Ravnopolje, srez Ptuj; 4. 3 letni bik g. grofa Herbersteina, Graščina
Ravnopolje, srez Ptuj; 5. 8 letni bik a. grofa Herbersteina, Graščina Ravnopolje, srez
Ptuj; 6. 2 letni bik g. gTofa Herbersteina,
( Graščina Hrastove, obč. Zavrče; 7. 2'A let-: ni bik Štajerske hranilnice v Podlehniku,
| srez Ptuj; 8. 2'A letni bik g. Ivana Kropeja,
■ Zreče, srez Konjice; 9. 1% letni bik g. Hugo-) na kneza Windischgratz, Konjice, srez Ko-| njice; 10. 2% letni bik g. Antona Pučnika,
Grušovje, srez Konjice; 11. 2 letni bik g. Jožefa Mejcena, Dobrava 6, občina Celje okolica, srez Celje; 12. 2% letni bik državne kmetijske šole v št. Jurju ob j. ž., srez Celje; 13. 4 'A letni bik g. Irme Jeschounig, Velika , Pirešica 1, srez Celje. III. simodolska pasma.
1.	letni bik g. Štefana Bakana, Nedelica 105. srez Dolnja Lendava; 2. 2 letni bik g. Štefana j KUharja, Markišavci 20, srez Murska Sobo-i ta; 3. 2 letnibik g. Janeza Kerčmarja, Križevci 39, srez Murska Sobota.
— Gospodinjska šola na Jesenicah prične s poukom dne 1. oktobra t. 1.. Vpisnina je 10 dinarjev, šolnina pa celoletno 100 dinarjev, ki se lahko plačuje v obrokih. Vpiše se še lahko! Gojenke, ki dovrše to šolo, dobe obiskovalno izpričevalo. Za kosilo, kdor ga hoče imeti, se plača dnevno 10 dinarjev.
— Dijaška revija »Mladina« bo letos zopet izhajala. Pri njej sodelujejo najboljši stro-
: kovnjaki. Razpravljala bo o vseh aktualnih vprašanjih današnje dobe in ne bo samo dobrodošla našemu dijaštvu, ampak tudi ostali inteligenci, ki se še ni izgubila v kruhobor-stvu in ki ima še nekaj mladostnega idealizma. Predvsem opozarjamo na nadaljevanje razprave univ. prof. dr. Vebra »Sokrat«, moderna slika iz davne preteklosti. Dalje na zanimivo razpravo, o »časopisni propagandi«. Ne bo manjkalo gospodarskih člankov, kakor tudi ne člankov iz drugih panog kulture. — Naročnina znaša za dijake 20 Din, za nedijake 30 Din letno, kar je za revijo, ki bo izhajala na 32 straneh malenkostna vsota. Uprava ima še nekaj izvodov prvega letnika, katere se prodaja po 15 Din. Dijake se opozarja, da je lanska zadnja številka posvečena študiju na univerzah. Naroča se pri upravi dijaške revije »Mladina«, Ljubljana, Tavčarjeva ulica l/III.
— št ruj k pri »Alpinski« v Donawitzu traja dalje. V nedeljo so sklicali stavkujoči shodv ki se ga je udeležilo okrog 6000 delav-iov Zborovalci so sklenili soglasno, da bodo stavko nadaljevali. Po zborovanju so priredili udeleženci demonstrativen obhod. Nabiralna akcija, ki jo je podvzela v nedeljo deželna strokovna organizacija v Gradcu je sijajno uspela. Baje je bilo nabranih za stav-kujoče nad 200,000.000 avstrijskih kron.
r ts ",,1i°“81ki nakladi ljudskega komisarja. Iz Budimpešte poročajo: Po debaklu sovjetske diktature je zaplenilo sodišče umetniške dragocenosti ljudskega komisarja Szabado-sa. Razprava je ugotovila, da so bile dragocenosti od sovjetske diktature pravnoveljav-no kupljene. Zato je bila zaplemba razveljavljena. Ko pa so sodni organi odstranili pečate ter zaboje odprli, so našli v njih same črepinje in »tar papir. Rodbina Szabado*
I
Prosveta.
i
ja vložila vsled tega ovadbo zoper neznan« tatove. Ukradene dragocenosti se cenijo na 800 milijonov madžarskih kron. Gre za dragocen porcelan in slike velikih mojstrov.
— Linčanje lamorccr. V New-Albany-ju (Mississippi) je razjarjena poulična sodrga nekega zamorca, ki se je spozabil nad belopolto deklico, zažgala na grmadi. Nekega drugega zamorca, ki je umoril v blaznici Nilledgewille (Georgia) bolniškega strežnika, so vlekli ljudje v gozd, ga privezali k •drevesu ter pretepli s palicami do smrti.
— Tuniški bey portretira Doumergues-a. Kakor poročajo iz Tunisa, je izdelal tamkajšnji bey sliko predsednika francoske republike Doumergues-a ter mu »umotvor« poklonil. Predsednik mu je sporočil najtoplejšo zahvalo. Vsekakor pa je vprašanje, če bo slika razstavljena na kaki pariški razstavi.
— Angleški lord poročil hčerko' dimnikarja. Iz Londona poročajo: V Weyinouthu se je poročil te dni 24 letni lord Rihard Innes-Ker z 18 letno miss Viktorijo Pavey. Miss Viktorija Pavey je hčerka dimnikarja. Ima pa dobro vzgojo in izobrazbo. Je najmlajša izmed sedmih sester, ki so vse čudovite krasotic« ter so se ugledno poročile.
— Katastrofo podmornice »G. 51« o kateri smo poročali včeraj, je povzročila podmornica sama. Potopila se je eno minuto po karambolaži. Rešeni trije mornarji so izjavili, da imajo malo upanja, da bi bil še kdo od ostalih 34 živ, ker je izhlapeval po trženju klor v notranjost ladij'e. Ta bojazen je bila upravičena, zakaj naknadno se poroča, da so potapljači ladijo zaman obtrkali s kladivi, nihče ni reagiral. Ladijo skušajo dvigniti, toda izkazalo se je, da so dvigala preslaba. Potapljači delajo dan in noč.
— Boj z volkom. 19 letni Nikola Tiporič iz sela Sirge, je opazil te dni v temi volka, ki se je približeval njegovi ovčji čredi. Pastir ga je začel kamenjati, nakar je volk zbežal. To je Tiporiča tako ojunačilo, da je stekel za njim. Nenadoma se je volk obrnil ter pastirja počakal. -Mladenič je pograbil gorjaCo ter jo potisnil z vso sijo volku v žre-
i to, tako, da je obležala zver na mestu mrtva.
— Nagrada poštenega najditelja. Te dni je izgubila v Berchtesgadnu soproga bogatega angleškega diplomata ročno torbico z vsebino 14.000 švicarskih frankov. Našel jo je preprost cestni pometač, ki ji jo je nesel v hotel. Dama ga je povabila na čašo piva. Mislila je, da se je s tem dovolj oddolžila. To je poštenega najditelja tako razjarilo, da ji je vrgel prazni kozarec v obraz. Obsojen je bil
i na 14 dni zapora, toda samo pogojno s 3 let-; nim rokom. Na drugi strani pa je bila obso-. jena skopa dama na plačilo 1400 frankov nagrade. Ko je izvedel za stvar njen soprog, je r 9nnn * n,aJditelju poleg tega prostovoljno še !rankov- Včasih se torej izplača, ako se komu kozarec v obraz, n iiTb ^lilsulji ua cesti. Te dni je našla du-v 7» m lc‘^a zopet velik del v samostanu tnv n ukradenih draguljev Eden od ta-dra’ffufrWenka’ je “Povedal, da je vrgel več na natančno označenem mestu ter c o r>, pr°k .detektivi so iskali ves dan p-nlipv t*8, naSli na cesti veliko število dra-je bilo naporno, ker so le-medteni ^	nied	listjem, ki je popadalo
však lTst ' r\VeS	‘er ie bilo treba obrniti
nili orosi nr	ej'	Zv’ečer so iskanje preki-
nadaljevali dokle^*™^! DrUg° iutr0 80 Denositni	S 5	ni bll° vse preiskano.
podoben Mkl<adni< iUnpjSke- p°Ucije )e sedai etVn m ,. nici. Poverjenih mu je v var-
monstranc 'iragiiljev ter več kelihov in
Ljubljana.
Abiturijentski tečaj na trgovski, »kade- ; nuji v Ljubljani. Predavanja se prično v če- i trtek dne 15. oktobra t. 1. ob 8. uri zjutraj. ! Predavalnica se nahaja v 'poslopju Glasbene i Matice, Vegova ulica 7, II. nadstroje, soba štev. 14. — Pismeni ali ustmeni priglasi se sprejemajo v pisarni ravnatelja trg. akademije, Aškrčeva ul. 9, II. nadstropje.
1— Društvo »Soča« priredi v nedeljo 4. oktobra ob 5. uri popoldne na vrtu in v salonu pri «Levu» vinsko trgatev z godbo, petjem in plesom. Na to lepo domačo zabavno prireditev vabimo vse člane in prijatelje društva. — Veselični odsek.
1~7 Mojstri progovne službe državnih železnic Ljubljana imajo v soboto dne 3. oktobra 1925 ob 14. uri popoldne v Prešernovi sobi restavracije »Novi svet« važno konferenco zaupnikov cele direkcije. Vsi tovariši so vabljeni na sigurno udeležbo. — Strokovni od9ek mojstrov prog. službe UJN2.
1— Na živilskem trgu v Ljubljani so bili najdeni trije dežniki. Lastniki naj se zglase v pisarni mestnega tržnega nadzorstva, Vodnikov trg št. 5.
»Kino Matica« predvaja danes: »Črna roža ali Rendea-vous s smrtjo«. V glavni vlogi »Sessue Hayakaova«. Predstave ob: 4., pol 6., pol 8., 9. uri.
»BPEBTOAB NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama:
Začetek ob 20. uri zvečer, oktobra, sobota: »Ifigenija na TaTridU, premijera. Izven.
oktobra, nedelja: »Pegica mojega nwa«.
— Izven.
oktobra, pondeljek: »Ifigenija na Taviiii«. Red B.
oktobra, torek, zaprto, oktobra, sreda: »Periferija«, p»otij*r*.
— Izven.
oktobra, ietrtek: »Ifigenija na Tavtiii«. Bed E.
Opera:
Začetek ob pol 20. uri zvečer, oktobra, ietrtek: »Mrtve oči«, pr«aij«ra.
— Izven.
oktobra, petek, zaprto, oktobra, sobota: »Hoffmannovo pripovedke«. Red A.
oktobra, nedelja: »Netopir«. — Irvm. oktobra, pondeljek, zaprto, oktobra, torek: »Mrtve oči«. Red 0. oktobra, sreda: »Manon«. Red D. oktobra, četrtek, zaprto, oktobra, petek: »Aidac. Red F.
D’ ALBERT: »MRTVE OČI«.
Danes v četrtek dne 1. oktobra s« »tvori operna sezona z D’Albertovo opero »Mrtv« oči«, ki se vprizori kot izven predstava. Mrtve oči so dramatična pesnitev z medigra na podlagi legendarično-simbolistične vsebine, katero sta napisala H. Ewers in M. Hen-ry. Opera ima predigro in eno dejanje, ki se vrši na Cvetno nedeljo pred Jeruzalemom. V predigri nastopijo pastirji in sieer gg. Korenjakova, Banovec in Šubelj. V dajanju samem pa:	Mirtokle, žena rimskeg*
poslanika — ga. Čaleta, Marija iz Magdale — ga. Thierry, Arsinoe, Mirtoklejina sužnja — ga. Ribičeva, Arcezij, rimski poslanik v Ja-ruzalemu je g. Holodkov, rimski stotnik Gal-ba — g. Kovač in egiptovski čarodej Ktesi-far — g. Mohorič. Judovske žene pojo: gne. Ropasova, Asejeva, Koreninova, Jeromova im Ramšakova, Žide pa gg. Janko, Šubelj, Boki in Rus Josip. V operi nastopijo Areezijevi sužnji in sužnje ter židovski narod. Opero j« naštudiral dirigent g. Niko Štritof, zrežiral pa višji režiser g. Osip Šest. Cene navadn« opeme in so v predprodaji pri dnevat Magajni v »peri.
LJUBLJANSKA DRAMA.
Otvoritvena predstava letošnje dramsk« *•-zone se vrši v soboto dne 3. t. m. Vprizori s« kot izven predstava Goethejeva drama »Ifigenija v Tauridi« v prevodu pisatelja i« urednika Ivana Albrehta. Za naš oder je režirala to klasično igro ga. Marija Vera. Prvotno je bila določena kot otvoritvena predstava Shakespearjeva »Zimska pravljica«, kei pa mora pri tej igri sodelovati vojaški orkester je njena vprizoritev v soboto umo-goda ter bode ta premijera koncem prihodnjega tedna ko se povrne muzika dravsk« divizijske oblasti z vojaških vaj.
Prvi vokalni koncert v letošnji sezoni priredi v pondeljek, dne 5. oktobra t. 1. ▼ veliki dvorani »Uniona« pevsko društv« >Ljubljanski Zvon«. — Vstopnice in besedila skladb v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
Vstopnice za slavnostni koncert pevskeg« društva »Ljubljanski Zvon« dne 5. oktobra v Unionu, na katerem bo društveni zbor izvajal najnovejše skladbe Emila Adp-miea, Stanka Premrla in Emila Komela so naprodaj v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Zunanji gosti si jih blagovolijo rezervirati po dopisnici, ljubljansko publiko pa opozarjamo, da si jih preskrbi pravočasno.
Gospodarstvo.
SPLOŠNE DOLŽNOSTI DAVKOPLACBT U.-CEV V IV. ČETRTLETJU 1925.
(Opozoritev Zbornice za trgovino, »on ia industrijo v Ljubljani).
I. STANOVANJSKI IZKAZI.
Do dne 30. novembra t. 1. morajo vsi posestniki hiš v ljubljanski in mariborski «b-lasti vložiti sami ali po svojih namestnikih pri pristojnih davčnih oblastvih hišne ia stanovanjske izkaze, če so hiše dane v najem, za v najem neoddana poslopja pa zaznamek prebivalcev takih poslopij.
Tiskovine se dobijo brezplačno pri *«*h davčnih oblastvih in davčnih uradih.
II.	DAVEK NA ZASLUŽEK TELE5NI0 DELAVCEV.
Sl. aprilom t. 1. se je uvedel v naši dri« vi davek na zaslužek onih telesnih delaveev, ki so stari nad 18 in izpod 65 let, ako zasluzijo na leto preko 5000 Din. Izvzeti so 1« sezonski kmetski delavci (dninarji) Za telesne delavce ,ki so zavezani temu davku se smatrajo poleg poslov in slug vsi obrtni-, tr80vsk> pomočniki in vajenci, industrijski delavci itd. brez ozira na rdoI. — ^ve^.ki naj nadomesti dohodnino znaša s pribitki, invalidskim davkom in vojaško ko-morsko doklado vred 3.3= od kosmatega z,-sluzka.	prost je edino zaslužek ata k*-
urno delo. Zaslužku pa je prišteti tudi naturalne prejemke. Glede ocene naturalnih prejemkov je generalna direkcija neposrednih davkov odredila, da se mora vrednost prost« hrane gibati med 240 do 480 Din, vrednost prostega stanovanja pa med 60 in 120 Dia mesečno.
Za davek jamčijo delodajalci. Za telesne delavce, ki so v službi podjetniških, stavb«-nih, industrijskih in tovarniških obratov spl°h, dalje v hotelskih in restavracijskih podjetjih in v veletrgovinah, poberejo delodajalci davek ob izplačilu zaslužka ia »• *
posebnim aeznamom v dveh isvodih odpremi jo davčnemu radu takoj po preteku vsaka-ja meseca.
Ostali delodajalci morajo ta vsakega delavca ob sprejemu v službo tekom leta predložiti davčnemu oblastvu prijavo za odmero davka. Davčno oblastvo odmeri na podlagi prijavo davek in delodajalec mora odmerjeni davek v četrtletnih obrokih odpremljati Sa»6nemu uradu z davčno knjižico dotične-ga delavca. Do konca januarja vsakega leta pa morajo delodajalci predložiti prijave o na-slučku, izplačanem delavcem v preteklem let«. Ti delodajalci pa go upravičeni, akt ta želijo. davek — enako kot veleobrati — »d-premljaii mesečno s seznamom.
Do kaj in na kak način je odpremljati davek m nazaj in podrobnosti za odpremo tega davka v bodoče objavi finančna delegacija v Ljubljani v najkrajšem času s posebni* raeglasom v Uradnem listu.
III.	DAVEK NA POSLOVNI PROMET.
Davčni Eavezanci, ki so dolžni voditi za davek na poslovni promet knjigo opravljenega prometa (poleg podjetij, ki javno polagajo račune in družb z omejeno zavezo vsi obrati, katerih promet je presegel v letu 1923 vsoto 160.000 Din), so dolžni odpremiti davek aa IIL. četrtletje 1925 do 30. oktobra 1925 in hkratu predložiti prijavo.
Zamudniki se še posebej opozore na svojo dolžnost ali s posebnim pozivom ali z javnim razglaaom ter z zapretijom uradne ocene in rednostnih glob.
Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe.
IV.	DOSPELOST DIREKTNIH DAVKOV.
Dne 1. novembra dospo v plačilo vsi direktni davki za IV. četrtletje 1925. Davčni uradi so upravičeni jih prisilno izterjavati, ako se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti in »računavati poleg 12% aamudnih obresti S« 4% terjanega zneska.
V.	DOPOLNILNA PRENOSNA TAKSA.
Od dopolnilne prenosne takse v letnem znesku nad 500 Din je plačati tretji obrok od 1. do vštevsega dne 15. oktobra 1925.
Kdor ne položi predpisane vsote v določenem roku, plača poleg redne takse 12% obresti in kot kazen š« dvakratni znesek ■epuieien« takse.
LJUBLJANSKA BORZA, dne 30. septembra 1925.
Vredsoto:	investicijsko	posojilo	iz leta
1921 den. 80, bi. 83; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 370; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 25; Kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, bi. 25; Celjska posojilnica den. 201, bi. 204; Ljubljanska kreditna banka den. 220, bi. 240; Merkantilna banka den. 101, bi. 102, Eaklj. 101; Prva hrvatska štedioncia den. 1005; Kreditni za ved den. 175, bi. 185; Strojne tovarne ir livarne den. 124, bi. 124, zaklj. 124; Trboveljska premogokopna družba den. 3ti0, bi. 3fi8; Združene papirnice Vevče den. 130; »Nihag« den. 37, 51. 39; »Stavbna družba« den. 165, bi. 180.
Blago: Jamski les, po uzancah ljubljanske borze, fco nakladalna postaja, 5 vag. den. 170, bi. 170, zaklj. 170; hmelovke, ravne, neobe-ljene, od 6 m napr. komad, fco nakladalna postaja bi. 6; breza, okrogla, 10—30 cm, fco nakladalna postaja bi. 540; late 25/50, 30/50, monte, fco meja bi. 540; pšenica domača, fco Ljubljana den. 265; koruza sremska, par. nakladalna postaja bi. 185; koruza sremska, par. slavonska postaja, 1 vag. den. 216, bi. 216, zaklj. 216; koruza v storžih, slavonske postaje bi. 75; koruza nova, november, december, januar, v enakih delih, par. slavonska postaja, 100% kasa pri sklepu bi. 122.50; fižol ribničan, fco Ljubljana den. 300; fižol prepeličar, fco Ljubljana den 340; fižol man-dolon, fco LjifBljana den. 290; fižol niando-lon, foo Postojna trans., 1 vag., den 350, bi. 350. zaklj. 350.
BORZE.
Zagreb, 30. septembra. London 272.25 do 274.25, Newyork (deviza 56.10—56.70, (valuta) 55.40, Berlin 13.36—13.46, Švica 10.84 do 10.92, Pariz 2.67, Milan 2.28, Praga 1.66, Dunaj 7.90—8.50.
Čarih, 30. septembra. Beograd 9.20, London 25.097, Newyork 5.1810, Pariz 24.51, Milan, 21.05, Praga 15.35, Budimpešta 0.00726, Varšava 84, Dunaj 73.10, Sofija 3.8"\ Bukarešta 2.50.
X Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo žveplene kisline; do 9. oktobra t. 1. za dobavo svinčen''« zalivk, za dobavo raznih šip, za dobavo L.azalk in za dobavo kolesnih obročev; do 13. oktobra 1.1. pa za dobavo »Stauferbuchsenc in cevi. — Pogoji itd. na vpogled pri ekonomskem ode-lenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Ljubiji sprejema do 10. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo krovne lepenke. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 16. oktobra t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 100.000 kg pšenice. — Dne 22. oktobra t .1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 125.000 komadov novih vreč iz jute. — Dne 31. oktobra t. 1. pri intendanturi Dravski divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 400.000 kg pšenice. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki po v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
ABDELKRIMOV RADIO.
Danski novinar A. Roscay, ki je bil dva meseca v glavnem stanu Abdelkrima pripoveduje:
Pri interesu, ki ga ima Rifanec za vsakovrstna tehnična vprašanja, je razumljivo, da (unkcijonirajo tudi številni radio-aparati v Abdelkrimovi vo^-ki dobro. Posebno Abdel-krim sam je pravtako dober uradnik radiopo-staje, kakor strateg in politik. Njegova vojska
ima kakih 30 odpošiljalnih in sprejemnih naprav. V njegovem glavnem stanu je naravnost vzorna naprava, ki sem jo imel priliko opazovati osebno. Šesturna razdelitev službe omogoča dan in noč brezhibno odpošiljanj*, in sprejemanje obširnih poročil, tako iz postaj Abdelkrimovi fronti, kakor iz postaj na francoskem in španskem bojišču ali pa iz Evrope. Maroški vojskovodja je vedel dan na dan vsako uro za najnovejša poročila s francoskega in španskega bojišča. Vedel je, kako notirajo evropske borze, kar je vedno praktično financielno izkoriščal potom posredovalcev. Evropsko politično konstelacijo presoja približno potom prometa med posameznimi velikimi postajami. Prihod ameriškega letalskega kora za starega izkušenega voditelja Rifanov ni bil nobeno iznedadenje. Obvežčen je bil o tem že več tednov popreje potom organiziranega radioprometa. Nedavno je poslušal na bojnem polju nagovor španskega kralja, ki je prečital potom radia svojim državljanom nagovor, v katerem je apeliral na patriotizem ter razložil vzroke za uspešno izvedbo maroške ekspedicije. Abdelkrimova brezžična poročevalska organizacija razpolaga onstran sovražne črte, razen s spretnimi agenti, z dobrim šifriranim sistemom, tako, da se posreči agentom kljub vsem nasprotnim naporom sovražnikov vedno, da poročajo brezžično o razdelitvi sovražnih sil itd. Svoje postaje je Abdelkrim tako spretno skril v nedostopnih skalnih razpokah afri-kanske puščave, da jih ne more uničiti niti sovražna artiljerija niti sovražni aeroplani. Abdelkrim vrši v glavnem stanu službo navadno osebno. Sprejema šifrirane depeše, kakor tudi tehnična poročila v angleškem, fraucoskem in španskem jeziku. Vsa služba se vrši na tehnično brezhiben način in če vidiš sedeti poglavarja Kabylov pri njegovem aparutu, nimaš utiša, da imaš pred seboj divjega Beduina, temveč • mirnega, modro prevdarjajočega vojskovodjo, ki je v vseh tehnično vojaških poročevalskih vpraSanjih kar najbolje orijentiran.
(96)
V oklopnjaku okoli sveta.
Spisal Robert K raft.
D«, da po* a samostan sredstvo eopei’ kačji pik, to vedo tudi oni, znano jim je tudi, da je to sredstvo nekako kadilo.
►Potem bo rešena, potem bo rešena! Kakšna Meča, da se je zgodila nesreča v bližini samostana, da ste vedeli, kje dobite pomoč in da st® ji vlivali alkoholne pijače! Zakaj niti to ni vsem znano.«
Tako in enako so govorili; tudi Indijci z visoko-usjnečimi naslovi so se udeleževali pogovora, 1» nekoliko bolj redkobesedno.
Razumljivo je, da sta vprašala Angleža, če si latiko ogledata avtomobil, slišala sta o skrivnostni sili, o morrisitu, ki žene avto in ki bo izpodrinil premog in petrolej, ki bo napravil škodo le nekaterim majhnim družbam, sicer bo pa velik blagoslov za vse človeštvo.
Georg gotovo ni bil slab značaj, da bi k vsemu rakel »da«. Ni imel vzroka, da bi zavrnil prošnjo, saj tudi Leonor ni odrekla nikomur, ki jo je ob ugodni priložnosti prosil isto. Tako je na kanadski meji, kakor tudi v Birmi, vodila carinske uradnike po vsem avtomobilu, jim razkazala in jim natanko razložila vsa svojstva morrisita.
Tako stori tudi Georg. Možje se glasno čudijo vsej opravi in z zanimanjem poslušajo, kaj jim razlaga Georg o morrisitu.	_________________
>Čudežno, čudežno!«
Potem gredo v karavanzerijo, kjer jih že čaka obed.
Silni dež jenja, zato pa začne v temni noči razsajati vihar.
Georg je večkrat mislil na Adama, a ... še vedno ni napravil kakega sklepa. Nezgoda, ki je zadela njegovo ljubljenko, kar naravnost recimo to, ga je popolnoma zmedla. V tako temni noči tudi ni mogel odposlati nobenega izmed svojih spremljevalcev. Bila je to tri ure dolga pot in on sam ni mogel zapustiti kraja, kjer se je borila Leonor z življenjem in s smrtjo.
Zopet mine ura, ki jo prebije v nemirni neodločnosti.
Tedaj stopijo tuji gostje iz karavanzerije in ukažejo, da jim privedejo konje. Georg opazi prav slučajno, da jih je le pet Kmalu dobi pojasnilo. Eden
izmed Angležev mu je poda, medtem ko sedlajo konje.
Vseh šest je na potovanju proti severu, da si tam ogledajo neko skupno posestvo. Gre za trgovsko podjetje, ki se ga udeleže tudi indijski trgovci z velikim kapitalom.
Zdaj pa je eden izmed Angležev po jedi težko obolel. Pred kratkim je imel črevesno vnetje in najboljše je, da ga takoj odpravijo k nekemu prijatelju, ki ga je že preje zdravil in ki stanuje komaj dve uri odtod v Parnaku. Gospodje ga bodo kar vsi spremili, ponoči je tako prijetneje potovati kot v vročini in vihar bo menda tudi kmalu ponehal.
,	Georga vse to ne zanima, le iz vljudnosti izreče
| svoje obžalovanje.
i	»Rad bi vam ponudil avtomobil, da prepeljete
bolnika.. .<
>0 ne — ne, ne, ne — lepa hvala, vi morate skrbeti predvsem za mis Morrisovo, in ker je vsako minuto mogoče, da se prebudi k novemu življenju.. -ne, ne, ne — moj konj hodi zelo mirno, bolnik ne b» občutil niti najmanjših bolečin... lepo se vam zahvaljujemo.«
Tako je to hitro opravljeno v Georgovo zadovoljnost. Gospodje zajahajo, eden izmed Indijcev, her-kulski mož, prinese iz karavanzerije bolnega prijatelja, ki je zavit v odejo, eden izmed Angležev ga vzame k sebi na konja; na kratko se pozdravi in ž« odjaha pet jezdecev z enim praznim konjem skozi vrata.
Zopet minejo štiri ure. Vihar pojenjuje, dežuje pa še vedno in Georg obupuje. Da bi spal, tega niti ne misli. Vsako minuto pričakuje, da mu naznanijo, da se je Leonor zbudila, stopila iz krste in prišla i* sobe in pravtako pričakuje vsako minuto, da pride Adam.
In tu končno, malo pred polnočjo, zadoni zopet železni tolkač ob vrata.
>To je Adam!!c
Pravtako bi bil to lahko kak tujec ali vračajoči se samostanski prebivalec. A včasih ima človek gotov* slutnje, ki pa seveda mnogokrat varajo.
(Dalje prih.)
rmMaaaMMMMaaaaaaMiiaatfaMHHMeK&aBattZSB!
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,^ nudi
naifinijši in nsjc&usniiši nm\zn\ kis k vmske^a kise,
S	^alttevajfe	ponudho! l&L
Tehnična in higienično nejmodenteSe urejena kisarna s Jugoslaviji.
Pisarna: Ljubljana, Gtmefslta cesta štev. 1 a; H. nadstropje.
«
p
s-.
>»
*
K
*
*
•
n
e
#
t*
fc
»
s
i»
t:
C
as*
oglasi
C*m »glasom do » besed Dta >*-> vsaka aadaljna beseda
M par.
Posoiilo 1600 Din
an]M M* aradnlk proti ■•(*&<■ »dptaMoar — DopU pod >r«k«i< M uprava.
Kit se kupi?
le pri tvrdki
OSIP
Ljubljana
SlIZU PREŠERNOVEGA SP0MEKIIU OB VODI najboljši ilvalni stroj M rodbinsko «11 oDHio
\t "oHeTrm.".! JSA* P°uk » Tl npw Vtr.l brWuf.nl Veil.ta. gnsdjal
Pa veliko I	 ____
Gospodična
•rednjih let, »prstna v geapo4 tujstvu, perfektna v kukanju, Mi ■«-»t« h gospoda, mmcb ali vdove« s 1—2 sirski. Variirana j« tadi t vseh	tivasja.	Gro	ta* kot
v*gojitd#es. - Conjano poa«*o W up«™ f* >Dobr» te niha
(o*»4ta#<
Harmoniko
prodam pr&*	4	w«t*s, trs*ns
V«!««. *• B0,£* !ir“® A*?5*
Gl«, js: Fta. H. Kj. A « Uhk. s drugimi ioitmmsnU ar**« «*»•
Glas harmonik* j* PraT
r Rofoo dolino 34, p« tau«, Ljiabljsn*. ________
Uradnica
a voAeta« jrakss vetta vssh pisarniških 4sl *Ko ats*» v sassto »M m - Psaadbo pMi sa upssvo
„Opeka“
zidak« priporoča opekama
ZEMONA" 0. D.
v Ljubljani —^ Tovarna na V14n (Brdo) —r Pisarna t Pralakovi ulici 3. prtUCJe.
T • ‘
 ................................*......ooa»M»M»a««M».
Na naslov razpošiljalnice „Augol", gen. zastopniku za SHS Jože Čebulj-u,
Jesenice (Gorenjsko).
Zahvala in priznanje.
Vaš inhalacijski aparat „AUGOLATOR“, katerega ste mi pred nekaj ledni poslali, me Je ozdravil eno leto starega kroničnega pljučnega katarja v osmih dneh. Pred porabo imenovanega aparata sem trošil ogromne svote denarja za vse mogoča zdravila brezuspesno.
Zalo priporočam vsakomur, da sl nabavi Vaš aparat ,Augo-lator“. Obenem se Vam najtopleje zahvaljujem za Vaše vsestransko točno navodilo za vporabo „Augolator“ aparata.
Z velespoštovanjem FRAN ČELHAR, brzojavni mojster, Maribor.
Samostojna
ttjiaovodklsia In ksrsspsadentinja i veH«t»o prakso ilče atalna mesto takoj v v ožjo« krsj* ss Qsre*|-ifctftn. Ps»««tks s »svodbs ptsčo sa lista ps4 >tesr»6«a saofr.
Inštrukcije
«f«d»s n ss
Bprsvs Usta ps* >s—Mac«.
modni saion MINKA HORVAT, Ljubljani
STABl T«0 STEV. 21	(
Ima vedno v zalogi najnovejše damske in slamnika in klobuke. — Žalni klobuki ved*10 T Iulo8J ^	Popravila se sprejemalo*
Strojepisec
(moiea sssh piaansttUk
MiU »i ss psSjajo B«
Oglašajte v .Narod. Dnevniku I
frdaffttttl im tffiTMml	HBJKfCCAS	AUSMJtU^BR.	—	Z*
Ailiif Sbtw.