1891 pet lilt ridesetiet ni f ubile j 1926 the oldest and most popular slovenian newspaper in united states oe america. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST Vj AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. .najstarejši« in najbolj priljubljeh slovenski list v združenih drŽavah AMERIŠKIH, ŠTEV. (No.) 24. CHICAGO, ILL., PETEK, 5. FEBRUARJA — FRIDAY, FEBRUARY 5, 1926. LETNIK XXXV, v BLIŽINI LAKEWORTH JE ORKAN DIVJAL Z VSO SILO. DVA OTROKA MRTVA, VEČ OSEB RANJENIH, HIŠE PORUŠENE, ŠKODA JE OGROMNA. — ZDRAVNIKI SO TAKOJ ODŠLI NA LICE MESTA. West Palm Beach, Fla. — V si'edo je zgledalo v tukajšnem kraju, kakor sodni dan. Ljudje pomnijo še tako groznega v'harj,a, kakršen je divjal tu-kaj- Sprvo je bilo videti, da bo Vse pokončano, a vendar je podalo, ko je že bilo napravljene škode, katero cenijo na ?7o0,000. Kolikor je do sedaj znano, m bilo več človeških žrtev, ka-k°r dva otroka; poročila pa ne kako sta prišla ob življe-Orkan je prišel nepričakovano ob zgodnji jutranji uri. O0slopja so v razvalinah, nad •J°0 oseb je brez strehe. Več o-Se'° je dobilo lahke poškodbe." Najhujše je prizadet Green A«-es, ki je oddaljeno dve milji od Lakeworth. , san Petro, Cal. — Parnik In-juana, kateri je imel na krovu članov, kine igralcev neke dl'Užbe, je zalotil v Catalina j^opu vihar, ki je grozil, da v? %ri brod potopil in uničil igralcev. Več ur je 'Prilik kljuboval valovom, ka-er' so ga metali sem in tja, z ^sakiin sunkom so potniki bili " s^rbeh za svoje življenje. Ko . ' 5e vseh straneh pokalo '\J> voda lila v notranjost, je 1)rišla pomoč. Ko bi le 15 minut Pozneje prišli reševalci, bi na-le mzvaline ladje; izključe-Pa je, da bi se kateri od ll0»tva ali potnikov rešil. Na ?°m°č je prišel "Sea Witch," atei>ega moštvo je po pekrat-,Poizkusu ob strašnem vi-?rJU spravilo vrv na krov In-lai)a in ponesrečeni parnik ^vleklo do obrežja, katero je '0 le pol milje oddaljeno od nesreča. finski načelnik - v je tihotapec. N bojkot italiji. Avstrija in Nemčija sta zagro žili Italiji, da jo bodo bojkotirali. — Ugorčenje proti fa-šistovski vladi je vedno večje. Berlin, Nemčija. — Italijansko prizadevanje poitalijančiti tirolske Nemce je napravilo v, Nemčiji silno slab vtis, ogorčenje proti fašistovski • vladi je vedno večje. Propaganda za bojkot Italije v Nemčiji je našla veliko prijateljev, kateri imenujejo fašistovsko početje na južnem Tirolskem — "proti nemški teror." Resni Nemci se ne morejo dovolj načuditi, kako to, da Italija ne vidi svoje zmote. Nemci še dobro vedo, kako je bilo, ko so oni še pred vojno hoteli ponemčiti Poljake s silo, tudi Avstrijci so storili napako, katera se je britko maščevala, zdaj pa dela isto napako tudi Italija. Dunaj, Avstrija. -1 Tukaj se je zavezalo 160 društev, da bodo organizirali bojkot proti Italiji; vse kar je na trgu italijanskega proizvoda bodo bojkotirali, tako se bo prisililo trgovce, da ne bodo naročali nobenega blaga iz Italije. Italija zalaga Avstrijo z makaroni,! južnim sadjem, oljem in svilo.] VELIKE PRIPRAVE ZA VOJNO V MAROKO SO ŽE V TEKU. Pariz, Francija. — Maršal Petain in njegov štab je že od šel v Maroko, kjer se bo že zdaj začelo s pripravami za nadaljevanje vojne, katero na meravajo zopet začeti v spomladi. Abd-el Krim je pripravljen. Petaip je v pogovoru s kraljem Alfonzom, napeljeval na sodelovanje Španije proti Krimu tudi za v bodoče. NOVA GROZOTA ZA VOJNO * s|ed so prišli veliki tihotap . * zaroti, katere poglavar Načelnik colninskih uradnikov v Kanadi. nii0tt»wa, Ont. — H. Stevens, VIJter za trgovino v bivši Vj," *v konservativcev, je po-veliko senzacijo v par-Vod^ntu s svojo izjavo, da je k j, tihotapske družbe med in Zdr. drž., načel-tre ,Colninskega urada v Mon-, Pristanišču. Vt al da J'e bil° tiho" lstv« med obema državama Se velikanskega obsega, da iy He kanadsko vlado s tem o-tn0 °Val<> za $200,000,000 sa-jv Preteklem letu. ka .le ^ga sleparskega uradni J'-B" Bisai,lom- za kate" dGjjl ie dognalo, da je navale *lePar. Tihotapilo se je pc °P°inih pijač tudi z jajci. ^ko toljif8*6 *®bruar je mesec ka« %J[®8* »»»ka. Kaj boš torej * *a katol. list Amer. farmarski položaj se; izboljšuje, Veliko je naročil za poljedelj-ske stroje po Uniji, kar priča, da se stališče naših farmarjev zboljšuje. Chicago, 111. — Tovarne, ki izdeljujejo poljedeljske stroje imajo to leto velikanska naročila, kar je dobro znamenje in dokaz, da se stališče poljedelca v Ameriki zboljšuje. Eno treti-no je to leto več naročil, kakor jih je bilo v istem razdobju lansko leto. Prorokujejo, da bo to leto veliko bolje in eno najboljših v teku šestih let. Ker je farmarju veliko na temu, da svoje delo izvrši naglo in z manjšimi stroški, zato posega po strojih, ki so zato napravljeni, da se temu odpomo-re. Poročilo tudi pravi, da je zahteva po strojih iz inozemstva veliko večja, kakor je bila. Največ je vprašanje po traktorjih. GROB ZADNJEGA MEKSI-KANSKEGA CESARJA NAJDEN. Mexico City, Mehika. — Iz države Chiapas, južna Mehika poročajo, da so našli v gorovju, grob cesarja Corteza, kateri je bil od svojih sovražnikov obešen. Cortez je bil zadnji mehi-kanski cesar. Takrat je bilo glavno mesto Mehike Tenochit-lan, kjer stoji danes Mexico City. samomor milijonarja. Bivši predsednik American Woolen kompanije je radi slabega zdravja in otožnosti po sinovi smrti si končal svoje življenje. Daytona, Fla.—William Madison Wood, milijonar in bivši predsednik American Woolen kompanije, katerega dom je v Andover, Mass., si je v Dayto-j na, Fla. s kroglo končal svoje] življenje. Zopet dokaz, da nij denar vse — samomorilec je imel vsega v izobilju, kar mu' je le srce poželelo, ni pa imel. onega, kar se z denarjem ne more kupite, a vendar tako lahko za dobiti. Mr. Wood je bil slabega zdravja. Pred kratkem mu je umrl sin, po katerem je silno žaloval. Star je bil 68 let. V Daytona se je nahajal s svojo soprogo pod zdravniškim nadzorstvom. V torek se je s svojim šoferjem in strežnikom odpeljal izven mesta. Ko so prišli do nekega samotnega kraja, je ukazal Wood avto ustaviti. Iztopil je in šel peš po stezici do vode, ki tam mimo teče. Kmalo na to se sliši strel, šofer in strežnik hitita poizvedovati, tam sta našla svojega gospodarja mrtvega — ustrelil se je VIHAR NA ATLANTIKU — VEC PARNIKOV V NEVARNOSTI. New York, N. Y. — Royal Mail parnik Araguaya je v bližini St. George, Bermunda klical na pomoč. Potnike, 325 po številu, je rešil neki drugi parnik. Angleški brod Ryburn, je prišel v Philadelphio, ko je imel 16 dni zamude. Moštvo pripoveduje o grozoti, ki so jo prestali v groznem viharju, kateri jih spremljal celo pot. Iz Jugoslavije o ZAPOSTAVLJANJE SLOVENIJE NA CELI ČRTI— POSLANEC KULOVECOVO IZVAJANJE PRI SEJI FIN. OD-BORA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Slika nam predstavlja Lester P. Barlowa, — imenovanega "Bomb wizard" iz svetovne i i vojne in njegovo iznajdbo — leteči tropedo, kotero je pokazal kongresu in povedal o groznih učinkih, katere je v stanu narediti s svojo izr.^jdbo v slučaju vojne. Vsak tak torpedo vsebuje dve toni najhujše eksplozivne snovi in je v stanu leteti 1000 milj daleč. križem sveta! — Havana, Cuba. — Ameriška morska letala, ki so na potu proti Guantanamo obali za zimske vaje so v torek pristali v Cienfuegos. V sredo so že nadaljevali polet proti določenem mestu. — Rockford, 111. — Gothard Stromborn, star 42 let, je bil a-retiran ker je bil obdolžen, da je pisal grozilno pismo predsedniku Coolidgeu, pa tudi drugim prominetnim osebam v državi. — Chicago, 111. — Policija je prišla na sled Harry Klein-u, na 2061 S. Kedzie ave., ki se je izdajal za zdravnika in že devet let izvrševal zdravniški poklic, ne da bi imel za to pooblastila. borah napovedal boj. i Senator Borah se pričakuje v Chicago na dan, ko se praznuje po Zedinjenih državah obletnica rojstva Washing-tona. Washington, D. C. — Ko je sčnatska zbornica vrgla zadnjič kocko, pri katerem lučaju so zmagali s 76. proti 17. glasovi oni, ki potiskajo Zedinjene države v evropske zmešnjave in priklopili Ameriko svetovnemu sodišču, ki je stranska pot do Društva narodov, je senator Borah že takrat napovedal boj. Obljubil je, da bo v svoji kampanji ljudstvu doka-[ zal, kakšno napako je s tem storila naša država. V Cook okraju se je organizirala družba republikancev, ki so povabili senator Boraha, naj jih obišče, ker v temu okraju je veliko vplivnih mož, ki so mnenja istega, kakor Borah. Sklenilo se je, da se bo na rojstni dan Washingtona, 22. febr. t. 1. vršilo v chikaškem kolizeju veliko zborovanje, na katerem bo glavni govornik senator Borah. Koliko plačujemo in kaj do- lom po glavi že mrtvega Lam-bimo. pla. Nato sta oba ubijalca zbe- Poslanec dr. Kulovec se je žala domov, se napila in mirno na seji finančnega odbora za- zaspala. Kmetje, ki so prihiteli vzemal za pravice Slovenije, na pomoč, so našli strašno raz-Med drugim je dejal sledeče: mesarjeno Lamplovo truplo, ki S težkim srcem moram ugoto-1 je viselo z razbito glavo čez k o-viti, da predloženi proračun ni čijo. Drugo jutro so orožniki proračun države Slovencev, oba ubijalca aretirali brez naj-Hrvatov in Srbov, ampak pro-, manjšega kesa. Uboj sta izvr-račun Srbije. Kajti veliki kre- šila iz malenkostnih vzrokov, diti so izključno namenjeni za Prvi je bil jezen na sekvestra, Srbijo in tudi manjši po pretež-'ker je zagrozil njegovemu oče-ni večini. Daito pomeni veli- tu, notoričnemu nasilniku in kansko krivico nasproti vsem i pijancu, da mu bo odpovedal drugim pokrajinam, je menda službo. Škarigo pa je sekvester jasno. j nekoč okregal zaradi zanikr- G. Kulovec je tudi rekel: nosti. "Državni denar pa ni ministrov denar, ampak skupna last vseh državljanov, ki imajo tudi vsi pravico zahtevati, da se njihov Krogla v srcu. V Štipi je izvršil samomor orožnik Stepan Raden. Pri raz-denar pravično uporablja. Ali telesenju trupla so na dnu srca je pa to pravična uporaba. Če našli kroglo strojne puške, ki proglašajo v Srbiji sploh vse ga je v vojni zadela pred de-ceste za državne stroške? Če'setimi leti na italijanski fronti. se minister sklicuje na to, da| -o- imamo pri nas mnogo več cest Roparski napad na poštno bla« HARRISON OBSOJEN NA SMRT. ' , Lexington, Ky. — Poročilo pravi, da je stala državo $30,-000 obravnava proti morilcu Harrisonu, katera pa je trajala le 15 minut. Obsodili so ga na j — Pariz, Francija. — Naj-smrt na vešala .Eksekucija se; bogatejši mož v Franciji, Louis bo izvršila 5. marca. Harrison. Loucheur, se bo moral podvre-je na brutalen način umoril gj nevarni operaciji. Loucheur Clarence Bryanta in njegova je bil že bolan, ko je zapustil dva otroka, na to je ženo umor- mesto v kabinetu ,kjer je bil jenega zlonabil In težko ranil, finančni minister. Dr. Pri obravnavi je Harrison, — Berlin, Nemčija. dasi zločinec, pokazal, da je Dernburg, bivši nemški posla-tudi mož, kajti na sodnikovo |nik v Ameriki je pri neki prili-vprašanje, ako ima kaj za pri-'ki rekel članom ameriške tr-pomniti za svojo obnambo, je'g0vske zbornice, da je največ črnec odgovoril — nič, sam sem kar mora Nemčija plačati na izvršil zločin, sam bom tudi račun reparacij letno, $250,-prestal kazen. Obravnava je 000,000. trajala le 15 minut. SIN POLICISTA NAJDEN MRTEV. — Buenos Aires, Argentina. — Tukajšno časopisje izraža veliko veselje nad vspelim poletom španskiga letalca Fran- Chicago, 111. — Pred poslop-'cota. V Uruguay so proglasili jem pogrebnika na 326 South na dan prihoda letalca praz- BRIAND ZA FINANČNI NAČRT DOUMER-JA. Pariz, Francija. — V francoski poslanski zbornici se je začel boj proti finančnemu načrtu ministra Doumer-ja in njegove komisije. Premier Briand je bil z levim blokom od začetka, ko se je začelo zborovanje zmagovalec,.V svojem izvajanju je spretno zagovarjal finančni načrt, priznal je tudi, da ne zapusti sedaj svojega mesta, ko je toliko važnih stvari za ukreniti. Rekel je, da sedaj je čas dela in ne ministrskih kriz, ki delo zadržujejo. Premierjeve-mu izvajanju je sledilo dolgotrajno ploskanje, kar mu je bilo v dokaz, da ima veliko prijateljev v zbornici — a ta aplavz je prišel le od središča in levice, dočim je desnica mirovala. Večina je pa vendar le na strani Brianda. nego v Srbiji, naj pa pomisli, da te ceste niso zgrajene z državnim denarjem, ampak z denarjem samoupravnih teles, katere je država samo podprla s svojimi doneski, ki so zakonito določeni. Govornik je ostro kritiziral ta način gospodarstva in je poudarjal, da bi moral minister, če že nima denarja za vse, kar potrebujemo, uporabiti denar, ki se mu prisodi, predvsem za vzdrževanje tega, kar imamo. Tega pa ni storil, zato je ves njegov proračun nereelen. -o- Ogenj ' je pri Mokronogu uničil 31. decembra 1925 okoli osmih zvečer opekarno nasproti Grego-ričku. Peč je bila polna slamnatih streh, s katerimi so pokrivali izdelano opeko. Gotovo je zažgala hudobna roka, saj je stala peč že več mesecev nerabljena. Gospodar je res revež! Voda mu je odnesla drva, gajno. V vasi Bogatiču, zahodno od Belgrada, je bil v svojem stanovanju umorjen poštni upravnik Vladimir Nikolič. Roparji so mu odvzeli ključe poštn« blagajne ter odnesli 160,000 dinarjev državnega denarja. Kot dozdevni glavni krivec je bil aretiran upravnikov prednik v uradu, Drago Nedič. —o— Nov dnevnik. Znani milijonar, bivši socialistični voditelj Anton Kristan, je začel izdajati nov delavski dnevnik "Delavska politika.'* Namen mu je delavstvo polagoma prepeljati v kapitalistični tabor ter delavce napolniti 3 sovraštvom1 do vere in cerkve. Znano je, da je Kristan svoj čas izstopil iz katoliške ver«. Denarne pošiljatve. V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, itd. , Na®a k*nka ima sv°jfe l*stn« !▼«• ui ""'j , poŠto in zanesljivimi bankami Y poškodovala opeko, zlobna ro-, starem kraju in naše po5iijam so do» ka je razstrelila apnenico, se-! stavljene prejemniku na dom aH ni daj pa Še Ogenj ! zadnjo pošto točno in brez Tsakeg* odbitka. Racine ave. je bilo najdeno tru plo mladeniča z nazbito glavo. Pozneje ie dognalo, da je žrtev, 20 let stari sin policista Philip T. Hohman, katerega je bržkone, nekdo usmrtil radi maščevanja. nik, da so na ta nacm skazali čast letalcu. — Sacramento, Cal. —^Grove L. Johnson, oče senatorja Hiram W. Johnsona, je v starosti 84 let, na svojem domu preminul. — Racine, Wisconsin. — Myron Jacobs, -star 73 let, je lezel preko neke žične ograje kjer ne hodi mnogi ljudi in se tako zapletel v žico, da se ni mogel rešiti. Ker je takrat vladala huda zima, je revež zmrznil. Od doma so ga pogrešali že 27. jan., našli so pa njegovo truplo 1. febr. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA." Strašen umor v hrvatskem Zagorju. Adolf Lampel, sekvester na graščini Oskarja Pongratza v( Maruševcu, je preživel božične| praznike pri svoji obitelji V| Kuzmincu. Dne 3. m. m. se je vračal z graščinsko kočijo na-' zaj v Maruševac. Med selima Cerje Tužno in Cerje Nebojse sta čakala v zasedi na Lampla' 21 letni Anton Gradičak in 20-letni graščinski kravar Mijo Škariga. Prv\ je imel sekiro, drugi pa kol. Gradičak je udaril s sekiro sekvestra po glavi, da je ta takoj omahnil s pre-klano glavo. Voznik je prestra šen skočil iz kočije in bežal proti vasi po pomoč. Kmalu sta konja ustavila, nakar je pritekel še Škariga ter udrihal s ko- Nait cene za poiiljke v dinarjih tal lirah so bile včeraj sledeče: Skupno 8 poštnino: MS 500 — Din.__ 1,000 — Din.__ 2,500 — Din.__ 5,000 — Din. — 10;000 — Din. — 100 — Lir-- 200 — Lir___ 580 — Lir--- 1,000 — Lir ------ 9 $ 18.73 $ 4473 $ 9100 $185.00 $ 4.70 $ 9.05 $ 21.75 __________ $ 42.25 Pri posiljatvah nad 10,000 Din. ali nad 2000 lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat m* nja, dostikrat docela nepričakovan^ je absolutno nemogoče določiti cen« vnaprej. Zato se pošiljatve nakazej« po cenah onega dne, ko mi iprejiM« tno denar. dolarje POŠILJAMO mi tudi V JUGOSLAVIJO IN SICER po poŠti kak«r tubi brzojavno. Vse pošiljatve naslovite na 8LflU vensko banko ZAKRAjSEK * ČE&AJtEK 455 W. 4tad St. Now YML N. T/ ALI STE ŽE DOBILI KAKO JUBILEJNO NAGRADO OD "AMERIKANSKEGA SLOVENCA?" AKO NISTE, TEDAJ NA DELO ZA NOVIMI NAROČNIKI, DA DOBITE TUDI VI NA- GRADO! SEDAJ JE CAS, ZATO LE VSI NA DELO! AMKRIKANSKJ SLOVENIC Amerikanski Slovenec Prri in najstarejši slovenski list | * Ameriki. Ustanovljen leta 189L Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkor (s dnevov m prunUdh. • """ .—Siu Izdaja in tiskaj EDINOST PUBLISHING CO Naslov uredništva In uprave! 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 0098, Za celo leto Za pol leta Naročnina] _$5.00 - 2.56 Za Chicago, Kanado in Evropi Za celo leto . 6.00 Za pol leta _3.00 The first and the oldest Slo* veni an newspaper in America. Established .1891, iMMd daily, except Sunday. Monday. and tba day alter holiday* Published by! EDINOST PUBLISHING CO Address of publication office] 1849 W. 22nd St., Chicago, HI. 'Phone: Canal 0098. Subscription* For one year _ For half a year______ -$5.00 . 2.50 Chicago, Canada and Europe i For one year ■ 6.00 For half a yea? -- 3.00 POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate Uit plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker a tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopoalan! na Uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izida list.—Za zadnjo itevilkoj v tednu je čas do četrtka dopoldne,—Na dopise brez podpisa te ne ozira. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chjcagp, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Rev. J. M. Trunk: Problem starega sveta. IV. (Konec). Narodi na vzhodu dvigajo svoje glave, to je brezdvomno, in v tem dviganju obstajajo novi problemi. Vsega, kar je s tem pojavom združeno, ne moremo zapisati samole na rovaš ruske boljševiške propagande. Nekako do svetovne vojne so mnogi izmed teh narodov živeli nekako v strahu pred premočjo evropejskih narodov. Med in po svetovni vojni pa so se marsikaj naučili. Evropska civilizacija jim ni mogla več posebno imponirati, ker so videli, kako so se Evropejci med seboj mesarili. Naučili so se tudi marsikaj na polju tehnike, pred vsem vojne tehnike. Z narodno zavestjo je prišla tudi zavest narodne moči. Omenil sem, da je treba poseči malo globokeje, ako se govori o nevarnosti, ki morda preti od strani nanovo probujenih narodov. Tisti, katerim preti neka nevarnost v prvi vrsti, so v mnogem te nevarnosti sami krivi. Imperialistične evro-pejske države, in tu pride v poštev pred vsem Anglija, manj Francija, nekaj tudi Italija v Afriki, so brezdvomno svoje kolonije in kolonijalne narode izrabljale, morda mestoma manj v gospodarskem oziru, gotovo pa so jih zasužnjile za svoj nenasitni militarizem. Tako so si napravile v teh narodih svoje! nasprotnike, in če se zdaj ti narodi dvigajo in jim utegne uspe-i ti, potem pride zanje nevarnost, a so si to nevarnost večinoma! same ustvarile. Odprto odpustim vprašanje, ali bi se zamogli vsaj neka-| teri izmed teh kolonijalnih narodov sami vladati, ko bi-se na1 kak način otresli evropejskih gospodarjev. Resni poznavalci razmer, ki obsojajo imperializem, dvomijo. Spominjam se dogodka iz 1. 1906., ko sem bival v Egiptu. Nacionalistični elementi so uprizorili malo rabuko zoper tujce v Kahiri. Stvar je bila precej resna. V časnikih se je raz-motrivalo vprašanje, kako bi bilo, ako bi tujce, toraj v Egiptu Angleže, izrinili. Celo nacionalistični časniki so pritrdili, da bi se utegnile v tem slučaju povrniti stare "turške," neurejene razmere. Kaj pa glede nevarnosti za evropejsko civilizacijo ? Ne vem, kako je vzeti stvar s kakim pohodom proti Evropi. Ni izključen, a Evropa bi se ga znala morda uspešno braniti. Druga pl/it pa je, da je povojno duševno življenje tudi v Evropi sami mnogo trpelo in kaže na neki propad. Golo materialistično naziranje> je zavzelo širok obseg in zajelo cele ljudske mase. Zapad se skoroda ne more več imenov.ati krščanski, temveč je mnogokje proti-krščanski. Spengler je že pred leti napisal knjigo: Propad zapada. Mogoče, da bo res trpela civilizacija, nikakor pa ne pravo krščanstvo. Pri propadu tudi ne manjka solnčnih strani. V borbi med idealizmom in materializmom se kažejo veseli pojavi. Mladina se z vso mladeniško silo in navdušenostjo oprijema krščanskih idealov, in to stremljenje bo brezdvomno prineslo narodom notranjo srečo. Ni treba, da bi novi problemi morali dovesti do spopada. Ako se Evropa sama oprime bolj idealnega življenja, opusti svoja imperialistična stremljenja in pomaga narodom na vzhodu do neke samostojnosti in lastnega narodnega življenja, jim ponudi le pridobitve evropejske kulture in prevzame, kar imajo ti narodi dobrega, tudi od njih, potem se more, stari svet po pametni uravnavi novih problemov spojiti v tok vzajemnega kulturnega življenja. Vsekako pa pri tem ne bo manjkalo pretresljajev in sunkov, katere utegnemo v prav veliki meri občutiti tudi mi v Ameriki. Ker se po novejših pridobitvah ideje bliskoma širijo po vsem svetu, tvori pravzaprav ves svet samo eno skupino. Na pravi podlagi postanejo lahko vsi narodi bratje. Odločitev pa je v starem svetu, kjer so ti problemi nastali, in odločiti se mora Evropa sama. Sheboygan, Wis. j dom in narod. To je bil vedno Kakor so"raznovrstni zimski iod začetka njegov ideal, nje- dnevi, tako so raznovrstni zimski dnevi našega časa. Temperatura se hitro izpreminja. En dan je toplo, drugi dan je mrzlo. Tako so vedne spremembe. Veselja imamo vedno zadosti. Vsako nedeljo je veselica ali kaka dramatična predstava. Prihodnjo nedeljo, dne 7. februarja bomo imeli zopet veseli večer v cerkveni dvorani. Začetek bo točno ob 6. uri zvečer. Ostalo je še veliko lepih reči od bazarja. Vse te stvari se bodo razprodajale, kakor bo mogoče. Potem ob 7:30 pa se prične petje šolske mladine. — Vršilo se bo po sledečem programu: 1.) Nastopi 3. razred, poje pesem "Muzikanti." —2.) Nastopi' 4. razred, poje pesem "Čuk se je oženil." — 3.) Nastopi 6. razred, poje pesem "Bodimo veseli." — 4.) Nasto- gov smoter .Vedno se je držal in bojeval napram sovražnim silam in odbijal napade na sv. vero in dobro misleče katoliške Slovence že kot tednik, a še veliko bolj sedaj kot dnevnik. — Niti za las ni krenil iz svoje poti, ki si jo je začrtal ob svoji ustanovitvi. Ni se izneveril svojemu namenu, ostal je vedno na pravi poti, nasprotno, .še boljši in popolnejši je danes. In zato vem, da vsi njegovi naročniki in čitatelji(ce), kakor jaz, tako vsi drugi se vesele in radujejo ob njegovi 351etnici, in mu kličemo: Na mnoga leta! Le tako naprej naš pijonir! Naprej po začrtani poti do cilja ! Daj Bog, da bi se v tej kampanji pridobilo toliko novih naročnikov, da bi se število naročnikov potrojilo in da bi ne bilo ne ene slovenske hiše v ve dolarje, naročila in mu ostala doslej zvesta naročnica in upam, da bofn, dokler bom živela.. Srčno želim, da bi mu o-sfcali zvesti vsi tudi drugi naročniki (ce) in da bi le nikdar ne krenil s prave poti v kar pomozi Bog! Novic nimam kaj pisati, ker tu ni Slovencev, kar je pa iz okrožja Willarda, pa sproti poroča Mr. Ludvik Perušek, Vaš tukajšni marljivi in agilni zastopnik. Končam z željo, da bi bila ta kampanja ena izmed najuspešnejših kampanj, ki jih je še kdaj imel ta list. Vam vsem pri listu pa mnogo sreče in zdravja in najboljši uspeh! Marija Toleni. —W- Chicago, 111. Na zadnji mesečni seji je sklenil naš ženski klub Bled, 3R.63Q6 Gospodarstvo celega sveta pravijo razni eksperti, da je silno zavoženo. Francoski gospodarski izvedenci trdijo, da to nikakor ni prav, da Amerika poseduje do malega vse zlato, dočim ga Evropa nima. Evropejcem kar ne gre v glavo, da se gospodarska vprašanja rešuje z delom, štedenjem in pametnim gospodarstvom. Podobni so pijancu, ki je v ošta-riji kmetijo pognal na boben, potem se je pa doma nad ženo znašal, da je kriva, da je šlo vse k v . . . * * ko sta na neki veselici zasmehovala župnika Rev. Černeta in Rev. Trunka. Ja veste, oča Za-vrstnik misli, da on in njegovi privrženci smejo vse, noben drugi bi se pa niti braniti ne smel. Očka naj se le potolaži, ker jeza hudo škoduje, zlasti še takim kot je on. Poleg šale je pa to resen dokaz, kaj narod misli o takih šarlatanih kot je Zavrtnik in njegovi privrženci po nekaterih naselbinah. Tako je in tako bo, pa magari lawndalski licemerec še boli hinavsko in lažnjivo poroča v svoji fliki. Kar kdo išče, to najde. To ve vaš "kutar" Špolar in sedaj tudi vaši milwauski bratci! Rojak mi je pravil še ne dolgo tega, da mu je pisal nečak pi 7. in 8. razred, poje pesem i Ameriki, ki bi ne imela tega "Tam za Turškim gričem" in prekoristnega lista. "Hišica očetova." — 5.) Igra "Gospa Kordula" in 6. točka bo šaljivi prizor "Zamorci." Po tem programu sledi prosta domača zabava. Ameriški Slovenci smo lahko hvaležni "Amer. Slovencu" za vse, kar je že za nas storil. — ^ Spominjamo se njegovih vseh j bivših in sedanjih urednikov in V New Yorku je nekam vse tiho. Na Wall Streetu, kjer se vrši dnevni semenj za vsako- nn rrnši ,pvpvni strani mesta da'" V"' a • " m vrstne akcije, bonde in valute, na nasi severni strani mesta, aa tare domovme in ga pr0S1i , d ži h Na CoJt- priredi plesno veselico in suier^ g p lal mu • $20.00. « *v®® v soboto, 6. februarja ob pol 8.|Ka£lu za tem mu p,a piš*e eden ^"^f***™ SorS uri zvečer na 1414 Clybonm HorodnikoVf da ko je nečak do- £av **U Ave. Cisti dobiček je namenjen tičnih «2o prejel, da so v bliž-'" .v,. . i . v prid naši blagajni. Zato va- „ji oštariji tri dni mehove vlek-1 ^lsbujej0: ^V ŽJdl bimo članice kluba Bled vse ^ ^ da ge je vse kadi. «nopcarska po htika doved ; chicaške Slovenke in Slovence, *ko z'lorabljaJjo nekateri | ^^^ tuS da se udeležijo v polnem števi- dobre sorodnike v Araeriki. J P°ano m tako je tud t. U lu. Za dober prigrizek bo do- jTakih revežev se v jugoalaviji''Kdor drugim jamo, koplje, bro preskrbljeno. Za plesaželj-ne pa bo igrala znana godba Mt. Baškoviča. Toraj na veselo svidenje dne 6. februarja. Veselični odbor. i" ":; "v ., ,"""" t vedno sam vanjo zvrne. Tak" najbrze ae manjka! Potem se tud- ^^ di * pa pritožujejo, zakaj se raz- Gortlandtu, mere doma ne zboljsajo. Eno] je prav gotovo, da v oštarijah USODA INDIJSKIH ŽEN. Vstopnina za .ta večer bo 35 sotrudnikov. Kaj bi bilo z na- centov. Vse občinstvo se vabi, da se te prireditve udeleži v najobilnejšem številu. Jakob Prestor. -o-- šim narodom, ko bi ne bilo listov Am. SI. in Ave Maria ? Le njima se imamo zahvaliti, da ni že vse kar misli in čuti slovensko, odpadlo in zašlo v nasprotni tabor. Zato je naša in mora biti naša največja sveta dolžnost, da vsi pomagamo v tej kampanji in agitiramo za Tioga, Wis. Pozdravljen list "Amer. Slovenec!" Slava mu in slava tudi njegovim ustanovnikom! —. „ _ Tako sem vzkliknila in častita- j nove naročnike, zlasti sedaj v Ja v duhu, ko sem prejela slav-[dobi jubilejne kampanje, da se noatno številko 351etni(ie tega bo število naročnikov potrojilo, prelepega in prekoristnega li-jtako da bo začel izhajati 6krat sta, ki je starosta in pijonir iz-J na teden. In kake lepe nagrade med vseh slovenskih listov v'so razpisane, se velja potruditi tej deželi. -tudi za te še posebno, pred- Pred poroko, oziroma zaroko, mora vsaka nevesta v In- jih ne bodo nikdar zboljšali! * * * Zavrtnikova flika poroča o dogodku v Neki ljubljenec lune, P° | imenu Miha Mihatov, ki bo n»3' nasladno' brže brat brata Old Mould1"' Milwau- rz Terre Haute, čem reci kee. Užaljena do dna duše po- Eawndafe, je zgubil svojo P8' roča, da kako sta jih dobila met. Kdor jo najde, ga čaK® diji storiti pred duhovnikom'^ «gentlemana» njih kova,'nagrada. sledečo obljubo: "Za nevesto j__^ ni na svetu drugega boga, ka kor njen mož. Tudi ako posta- OGENJ V GLEDIŠČU, PANI- ne mož bolehen, star, razuzdan, hudoben, neumen, mu- KA VELIKA. Whiting, Ind. — V Hoosier, in Hammond, ki so ogenj P0l>lV sili. Škoda je precejšna. NA PRODAJ tast, slep, gluh, hrom itd., mu gledališču s premikajočimi sli-mora žena posvečati vso pozor-'kami je izbruhnil ogenj, kateri: lepa zidana hiša z garažo n nost in ljubav, misliti sme ved-'je povzročil veliko paniko med j dve kari, klet velika, tla M par sto gledalci, kateri so se pa mentirana in furnace. Pri"1 Petintrideset let že kliče in budi svoj narod v tem novem svetu in mu čuva njegovo narodnost in slovensko najdražjo stvar: sv. vero. Čuval je in še čuva slovenskemu narodu njegov jezik pred valovi tujine. Zadnja leta pa nas kliče in vabi na boj zoper številne njegove in naše narodne sovražnike, ki hočejo slovenski narod zasužnjiti in ukleniti v jarem vsem pa zato, da se ta list razširi povsod kjerkoli žive nkši ljudje. To Vem, da srčno želi vsakdo, ki ljubi svoj narod in ki je še ostal zvest Bogu in Mariji. Posebno meni je ljub in drag Amer. Slovenec odkar je pričel izhajati, ker že takrat "sem ga rada čitala kot mlada deklica, tam v ljubi, nepozabni rojstni deželi, mili mi domovini. Po- brezverstva in hudobije in z ■ šiljal ga je nam moj stric iz A- nas hočejo napraviti satanove hlapce, take kakor so sami. Koliko se je moral in se še mora boriti naš Amer. Slovenec! Niso mu bila tla posejana s cvetlicami. Boriti se je moral in se mora z nasprotniki vsega dobrega, ki bi ga rajši danes ko jutri uničili. A on se zato ne meni in n,e briga za njih podle nakane, Z eno roko brani, z drugo zida in njegovp dobro merike svoji družini in tako sem imela priliko ga čitati, ker sem se že takrat zelo zanimala za naše slovstvo, ne toliko iz Amerike, ker takrat še nisem mislila, da bom kedaj hodila po tej svobodni deželi, ki je moja druga domovina. List mi je bil že tedaj všeč in sem ga ljubila zato, ker je bil vedno odločno katoliški. In ko me je naposled tudi mene zanesla no samo na njega in na nikogar drugega." V Indiji je na milijone nevest izpod 10 let starih, za katere so položili tako strašno prisego starši ali sorodniki, a obljuba se ne sme in ne more prekršiti. Tudi sežiganje vdov ob moževi smrti je še vedno v navadi, dasi angleški zakoni sežiganje strogo prepovedujejo. Nedavno se je tak slučaj zgodil celo na Grškem blizu Aten, kjer je umrl mlad Indijec. Njegova mlada vdova je izjavila, da želi biti sežgana obenem z moževim truplom, kar se je tudi izvršilo z velikimi svečanostmi, katerim so prisostvovali vsi tam bivajoči rojaki, starši in prijatelji. Vdova se je okopala v reki, oblekla v poročno obleko, vzela v eno roko mirto (znak brezsmrtnosti), v drugo pa ča-šo vode (znamenje duhovne čistosti) ter se predstavila duhovnikom. Duhovniki so jo namazali z neko žvepleno zmesjo, da se pospeši plamen, na-j kar je skočila med glasnimi molitvami duhovnikov v gorečo grmado. vendar le srečno rešilo na lili- in oglejte si. Ne zamudite lep" co, ne da bi bil kdo ponesrečen.l prilike. Proda se poceni. Za l)l) Ogenj se je hitro širil, prosili) drobnosti vprašajte na:. . mesta,12040 W. 22nd St-, Chicago, Ill> so za pomoč bljižna odzvali so se gasilci iz Chicago! Phone: Canal 0217. na delo gre naprej. Ostal je zvest usoda v to deželo, sem si ga svojim načelom: vse za vero, takoj, ko sem si prihranila pr- Ali ste že nominirali koga iz vaše naselbine za glavne jubilejne nagrade Amer, Slovenca? Ne odlašajate, storite to takoj! PREDPUSTNO ZABAVO ki jo priredi y Dr. Marija Cist Spočetja štev. 80. K. S. K. J. V nedeljo, 7. februarja 1926 . ob 7:30 zvečer V CERKVENI DVORANI SV. JURIJA v So. Chicago, 111. \ Vstopnina 50 c; za mladino 25c. Na to prireditev prav uljudno vabimo vse članstvo KSKJ. iz So. Chicage in okolice, kakor tudi vse ostalo cenjeno občinstvo, za kar se vsem že v naprej zahvaljujemo. v Za dobro postrežbo in zabavo bo skrbel odbor: Uršula Kučič, predsednica, Louise Likovich, tajnica, Rose Simc, blagajničarka. Dr. Fr. Sušnik: PREKMURSKI PROFILI. GOSTU VAN JE. Kako pravijo? Sel je gospod po cesti in se vozil z divjimi konji. Ljudje(so ponižno ko pred Bogom snemali klobuke in se klanjali. Pa se je domislil voznik in švignil z ostrim bičem po siromaku; zakrohotal se je bolečini njegovi, krohota! se je tudi gospod. Pah — mar so siromaki ljudje ') t Siromak pa se je izognil vozu; če ga jo zagledal, se je potuhnil v jarek ob cesti in si tiščal s klobukom ušesa. Danes pa gre mimo voz, odkrivajo se mračno ali pa že prav nemarno, češ: saj me ne boš z bičem! Masa ... , Stotisoč src, zakopanih in vdušenih vase .. . čudovita je pravljica o zakladu, ki plava pod zemljo, vstaja in se vgreza; kadar vstaja, takrat zacveti in tijanstvene lučice ga razodevajo. Čudovita je pravljica o evetličkih, ki jih rodijo v prelestnih nočeh cvetne čaše in ki se vračajo še pred solncem v svoje kraljestvo . . . Kako zacveti v teh srcih in se odkriva v prelestnih trenutkih! Drobno mežikajo okenca vaških hišic in za slovenskimi nageljni gorijo oči. Tiho, tiše je na vasi: utihnili so to uro tudi psi, ki lajajo po vseh dvoriščih in se vlačijo na dolgih verigah. V takih nočeh prižigajo sr-čeca lučke, da gorijo v očeh in zadremljejp še "pred solncem. 'Ali ste se vrnili, očka?" Oj, kakor da je smrt prišla", ko ste odšli! Amerika! Amerika! Kakor kladivo pada njen težki ritem na domovino. "Težko Vam je bilo po ti zemlji." Vsi. še vračajo. Če živi ne, pa mrtvi, da obiščejo ta široka polja, ki so grofova, in šopečejo s hrastovimi gozdi, ki so grofovi, in z goričanskimi smrekami, ki so grofove. Oh, očka! Ali je res? Nobeno srce ni strohnelo tam v Ameriki? Kako bi strohnelo tam v Ameriki? Kako bi strohnelo, ko nikdar ne umre v njem koprnenje po ti zemlji! "Dekle, le umiri se! Še več ti povem." Kaj ? Kaj ? • * "Ti — Saj že rdiš. O, saj že rdiš !" "Pa kaj, očka?" "Costuvanje bo!" Nič ni vprašala, nič ni sklanjala glave: oči so ji zazijale in zavriskale. "l)a, da. Po te je prišel iz AWrike." # * * Kako se vznemirja zemlja od Sobote na sever! V valovih drhti in v svojih gozdovih šumi. Zakaj pač gledata Sebeščan in Sveti Benedikt tako radovedno na jug? Oh! Gledala sta po Ravenski, in po Dolenjski, gledala po svojih goričanskih pobočjih; vesele in prešerne so bile vasice: Marko in Manka sta bila par. Kuzma Pištek je bil pozvačin. Po blatni cesti je lomastil že teden dni in se zibal kakor pijan, S.trakovi in robci je bil naki- čen> na čevljih so mu zvončkljali zvončki, v rokah je nosil palico z ježevo kožo na vrhu, preko ramen sta mu viseli bučki, ena polna vina, druga polna prosa. Pred hišo je obstal, vzel star zmečkan časopis in slb-vesno vabil na gostuvanje: "Od Vučko Marka sam poslani, naj vas i vašo familijo na malo goščenje pozovem, štero smo pvišestno nedelo odvečera držah. Prineste s sebom trde mošnje, glasno gute, friške pete i ostre nože. Zsito se nikaj ne zgovarjajte, ar smo meli dosta stroška. Ze devet dni devet bab edno eenico skube, štero meso dobite, perje pa okoli hrama na-stelem, či.bi. šteri pijen grato i bi spadno. Šlo je vo 20 jagrov na jagrijo. Strelili so lisico, lisica, spadnola na vuka, vuk na jelena, jelen na ovco i ovca vu skledo. EšČe trji jagra smo poslali zverino strelat. Eden je slepi, driigi je plantavi, tretji, pa nikaj ne vidi. Te slepi de strelao, plantav de lo-vio, šteri pa nikaj ne vidi, de noso. Miira je pogorela, meli mo pečene ribe. Ne zgovarjajte se, ar vidite, ka smo moli dosta stroška." Okoli njega se je zbrala vsa družil"111^, poslušala z razčesnjenimi usti. Po'/y^j se je zakolovratil na stol, snel bučko >" j« nudil gospodarju vina. Tudi gospo^J' namignil ženskam, da prinesejo kaj šega Pišteku pa se je mudilo, ker je rno'^ J pogledati, kaj da dekle dela . . . Gre«0 J srečal znanca, ponudil mu roko in švrknil in spraskal z ježevo kožo. Se . J ko mu je ponudil, 0110 s prosom, da 1 natresel polne "lampe" in prav razo^JJ stresal "čobo," da izpljuje neželeno P1'. r Pištek — ta je znal, kako mora P0' čill! . fttm Pri potoku je stalo dekle in bilo ljeno v pranje. Tiho so je priplazil 1 .'j1^ i J V" 11 V/ V JUCVIIJV. JV.. J4* ------My I stiskal kraguljce na nogah in dretP11 ...J -/.yll!' m Ko ga je spoznala, se je zasmejala 111 .jfi la iz vode dolgo srajco ter lopnil« P° pgj govi glavi, da je zabrizgalo iz trako^- J tok pa je planil k nji in poskočil z 11,0 saj kmalu bo hodil tudi njun pozvač1" (Konec prill.) g AMERIKANSKI SLOVENEC 3B Letni račun D. S. D. od h i 31. dec. 1925. PREJEMKI OD DRUŠTEV ZA ASESMENT. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. Zedinjenih Državah Severne Amerike SEDEŽ • JOLIET ILL. Naše geslo: "Vse za vero, dotp in narod- vsi za enega, eden za vse. Inkor. v dri. 111. Inkor. v drž. Pa. GLAVNI ODBOR: Predsednik...............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St.,. Joliet, 111. Podpredsednik......JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111. JI- Podpredsednik.. . JOS. PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. Wavr.i tajnik....................JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., Joliet, 111. Zapisnikar.......................... PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, 111. °'agajnik.........................SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111. duhovni vodja................REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1844 West 22nd Place, Chicago. 111. JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, 111. JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, III. POROTNI ODBOR: FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. ANTON ŠTRUKEL. 1240 Third St., La Salle, 111. JOSEPH KLEMENČICH, 1212 N. Broadway St., Joliet, 111. Do dne 31. decembra 1925 je D.S.D. izplačala svojim članom in članicam " njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku "t,161.41. Štev. Smrtn. Rcz. Poškod. Strošk. sklad Pri- Certifi- Štev. društva sklad sklad sklad in znaki stopnina kati Skupaj udov 1. J.olict, 111.................... ......$2,5"16.95 $ 489.90 $ 604.20 $ 604.20 $27.00 $23.00 $4,265.25 497 2. Mt. Olive. 111........... ...... 60.24 9.00 10.80 10.80' - - 90:84 9 3. La Sallc, U!............. ...... 221.76 37.80 46.80 46.80 - - 253.16 39 4. Bradley, 111............... 65.88 12.60 .18.00 18.00 - --- 114.48 15 5. Ottawa, 111. ................ ...... 186.26 40.50 44.60 44.00 3.00 2.00 320.96 36 6. Waukcgan, III......... ...... 487.74 96.25 104.30 116.30 8.00 6.00 818.59 88 8. Rockdale; 11!............. 59.56 10.85 13.10 13.10 1.00 .50 98.11 12 9. Chicago, 111............... ...... 105.52 19.30 22.90 26.40 2.00 1.00 177.12 20 10. So. Chicago, 111....... 48.36 8.20 8.80 8.80 -- - 74:16 6 11. Pittsburgh, Pa.......... ...... , 573.02 110.20 115.00- 115.00 2.00 1100: 916.22 89 12. Joliet; 111.................... ...... 215.52 51.45 55.20 55.20 13.00 6.50 396.87 52 13. Chicago, Ml............... ...... 615.23 125.70 129.80 129.80 16.00 8.50 1,025.03 112 14. E. Pittsburgh, Pa. .. ...... 427.45 89.30 91.90 97.90 9.00 5.00 720.55 75 15. Ottawa. Ill............... ...... 109.09 17.70 23.70 23.70 1.00 2.50 179.69 20 16. Chicago, 111............... 15.17 2.80 3.20 3.20 - 6.00 30.37 11 17. Ottawa, 111................ 11.68 2.20 2.80 2.80 10.00 5.00 34.48 14 Skupaj .................... ......$5,719.43 $1,125.75 $1,295.10 $1,316.60 $92.00 $67.00 $9,615.88 1,095 .. Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svo-sv ^se;bina}l ustanovijo, moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi • Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov(ic). Sprejemajo se k' in ženske od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00 ali §500.00. Ko dosežemo število 2000, se 1,724.91 2viša zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! ZAPISNIK LETNEGA ZBOROVANJA GL. URADNIKOV D. S. D. DNE 18. JANUARJA 1926. časa te kampanje. Prost pristop za dobo 6 mescccv naj bode tudi za Mladin- Sprejeto za obresti ................................................................ 1,52L20 ski oddelek. Vsestransko podpirano in sprejeto. | -- Sobrat Simon Šetina priporoča, da se vpošteva veliko delo, katerega je Skupaj ............................................................................ $12,186.8* moral v zadnjem času izvršiti gl .tajnik. Priporoča, da se mu določi nekaj Izplačano za dotečene obresti pri nakupu bondov........ 282.01 posebne plače za to izvanre.dno delo. Sobrat Joseph Medic predlaga iti sobrat —-- Andrew Glavacli. podpira, dk se mu za to delo plača $25.00. Sprejeto. Tajniki Preostanek v rezervnem, skladu 31. dec......................................... $ 11,904.83 sc uradnikom lepo zahvali, ne toliko zaradi posebne plače, temveč za prizna-; POŠKODNINSKI SKLAD. nje souradnikov, da upoštevajo, delo, katerega je moral izvršiti. j Preostanek 1. jan. 1925 .......................................................... $ 1,354.81 Sobrat predsednik poroča, da je mestna oblast vpoklicala notri veliko' Društva vplačala od 1. jan. do 31, dec-................................ 1,295.10 mestnih obveznic ('Bondov). Tudi naša Družba je pri tem precej prizadeta,! - ker bo morala 10. februarja vrniti nazaj več bondov, kateri bi sicer potekli šele 15 septembra .oziroma 1. oktobra. Sklene se, da ako ne bode mogoče dobiti drugih dobrih bondov, naj se posodi na posestva na prvo vknjižbo, toda obresti ne smejo znašati manj: od 5%. Glavni odbor naj naznani nadzornikom ke-daj bi bilo potrebno napraviti posojilo. Sobrat predsednik naznanja, da iz današnjim dnem izstopa iz gl. odbora, sobrat John Pctric III. nadzornik. Na zadnji konvenciji se ni mogel vdeleži- Društva, vplačala od 1. jan. do 31. dec. ti volitev, ker ga je klicalo nujno opravilo domov, Ako bi bil sobrat Petric Sprejeto za pristopnino in certifikate navzoč pri volitvi, bi bil prav gotovo zopet ponovno izvoljen. Sobrat John Pe-j ___ trie je bil vzor uradnika, ter je ves čas deloval v procvit D. S. D. za kar se mu Skupaj .............................................................................. $ 1,669.12 v imenu D. S: D. najprisrčnejše zahvaljujem. Upam, da bo sobrat John Pctric Izplačano za upravne stroške od 1. jail, do 31. dec......... 1.253.40 deloval tudi izven odbora za napredek in procvit D. Si D: Sobrat John Petric se zahvali souradnikom za priznanje, ter obljubi, da bode tudi v bodoče delo- Preostanek v stroškovnem skladu 31. dec..............................*..... $ 415.72 val za napredek in procvit Družbe sv. Družine. Pregledajo in odobrijo se bondi, kateri so bili vsi sprejeti. Sobrat predsednik naznani, da jc tukaj novi nadzornik sobrat Joseph Horvat, kateri je bil na zadnji konvenciji izvoljen za II. nadzornika. Priporoča naj deluje z vsemi J Obveznice vlade Zd. Držav (Liberty Bonds) po 4'a% obresti........ $ močmi za napredek in procvit Družbe. Sobrat Horvat obljubi, da bo spolno-. Mestne obveznice (Joliet Improvement Bonds) po 5% obresti........ val svoje dolžnosti kot II. nadzornik, ter vse storil kar bo v njegovi moči za. Mestne obveznicc (Joliet Improvement Bonds) po 6% obresti........ iiapredek D. S. D. j Mestne obveznice (Lockport Improvement Bonds) po 5% obresti Ker je bil iz tem dnevni red izčrpan, ter se nobeden več ne oglasi zato so-j Obveznice (Calumet W. Hammond Improv. Bonds) po 6% obresti Aiiiif"0 J'an- kmalo P° osmi l!n so sc zbrali nadzorniki D. S. D. sobratje. laj,,^ til:lvacll> John Pctric in novi nadzornik Joseph Horvat, v uradu gl. j...''.'■..ter v navzočnosti predsednika, tajnika in blagajnika, pričeli . "'Jig i z revizijo ko"2°,!n r:u-unov tajnika in blagajnika. Sobrat Joseph Medic sc je bil nekoli-iira^i ' Zakar sc °l>rosti, tcr prične svoje delo. Po končani reviziji faui . se je ''luni '! \'st'stlanska >:o|ja- "»j se prične seja p redno gremo na banko, da se pri- je- |> 1)0t naza->- na banko pa naj' bi šli po seji. Navzoči nad- rud.scdnik George Stonich, tajnik Jos. Slapničar, bi so bili sledeči sobrat- »adz ^-"-"'s^ okjiuwi, lujiu^ juh. diapnicar, blagajnik Simon Šetina. Jo -""»W Andrew Glavach, Joseph Medic. John Petric in novi P" Horvat. nadzornik rc,'sednik odpre sejo z molitvijo. Na to pozdravi navzoče, ter sc jim za-trud in sodelovanje v preteklosti. V kratkih in jedernatih besedah I,,;-. • zgodovino preteklega leta. Povdarja, da se za našo organizacijo nova doba. Omenja, da je zadnja konvencija storila najvažnejši korak , J re, V;di Za u,ll>nja »d p m , ......... • UiV.^' 'J'jlstcv je viadala nailcpša^.lojia in bratska ljubezen. Priporoča, da bi trii, ,c sprejela državno lestvico. Iz novo lestvico Se je postavilo novo ^.Podlago in trajni obstanek D. S. D.............. Skupaj ............................................................................................................................................................$ 2,649.91 Izplačano za poškodbe od 1. jan. do 31. dec..........................................925100 Preostanek v poškodninskem skladu 31. dec............................... $ ....................................... STROŠKOVNI SKLAD. Preostanek 1- jan. 1925: .........................................................................................................$ 193.52 ..............................................1,316.60 ..............................................159.00 Skupna svota vseh skladov dne 31. dec. 1925 znaša.. RAZPOREDBA PREMOŽENJA D. S. D. brat' predsednik še enkrat spodbuja vse navzoče, kakor tudi nenavzoče gi. u-radnike, uradnike krajevnih društev, kakor tudi vse članstvo D. S. D. da naj v tem letu podvoje svoje moči v delu za društva in Družbo, ter želi, da bi leto 1926 imelo zaznamovati največji napredek v zgodovini Družbe sv. Družine, nakar zaključi sejo z molitvijo. Dostavek: Po seji so se podali vsi navzoči uradniki na banko, kjer so pregledali vse vrednostne listine obeli oddelkov, ter vse našli v najlepšem redu. GEORGE STONICH. predsednik, JOSIP SLAPNIČAR, zapisnikar. Vloga na banki na čekovni račun, po 2]/2% obresti.. 28,664.40 1,000.00 8,000.00 10,300.00 5,000.00 1,600.00 2,764.40 Skupno denarno premoženje .31. dec. 1925.................................... $ 28,664.40 'Dotečene obresti do 31. dec. 1925-.................:.......................................... 431.76 Inventar premičnega premoženja, knjige in tiskovine........................ 550.00 OPOMBA: — Cenjene krajevne tajnike se prosi, da prečitajo račun Mladinskega oddelka na svojih sejah. Račun za odrasli oddelek pa bo posebej tiskan in razdeljen med krajevna društva, katerega naj razdelijo na seji med članstvo. SKUPNI DOHODKI: Preostanek v blagajni 1. jan. 1925.............................................................. $ 24,'230.23 Društva vplačala od 1. jan. do 31. dcc................................. $ 9,615.88 Obresti od državnih obveznic (Liberty Bonds)............................42.50 Med gl. uradniki in uradniki kra- 'Obresti od mestnih obveznic (City Bonds)...................... 1,369.37 Obresti od čekovnega prometa ............................................ 109.33 Kt.iP ^"al" tudi v bodoče. Navdušuje vse uradnike, naj gredo to leto bolj ka-iHir,,,^ poprej na delo za pridobivanje novih članov(ic) v oba oddelka. Pri-dopis^ ^ "a- sc 'X1'j poslužujemo Glasila. V njem bi morali biti članki in di.|)js samo od predsednika in tajnika, temveč vsi gl. uradniki naj bi vanj drsali. Potom glasila bi se medsebojno bolj spoznali ter navduševali eden l'it(|8a za novoI delo in agitacijo v korist in prospeh Družbe sv. Družine. ^'lnikovo poročilo se vzame z navdušenjem na znanje. t in |j|. rCf!scdnik vpraša nadzornike, če so pregledali knjige in račune tajnika M)i./'Sajnika in v kakem stanju so jih našli. Predsednik nadzornega odbora ki* Andrew Glavach poroča, da so pregledali knjige in račune tajnika in l)i\'|']'""."'c.a' tor vsc v pra^m redu. Glede bondov na banki pa se bodo iia,|.','C:i!' P° seji. Sobrat Joseph Medic poroča, da se strinja iz poročilom I. Isto poročata sobrat John Petric in. novi nadzornik sobrat Jo-' Horvat. Poročilo nadzornikov se odobri. *ila t>iuik Skupni dohodki za 1925 .... $ 11,137.08 poroča, da nima nobenega pismenega poročila razun letnega poro-«.,i "l:crega so nadzorniki pregledali in podpisali. Dohodki odraslega oddelka d Poslovno leto 1925 so bili $11,137.08, stroški pa $6,702.91. Finančni napre- . * fcadni. ... ! . . ... : oa ah <•» IVI___II.: »fi...i:....i. .......4,1. .11...... 1 ti, ^"i'gu leta znaša toraj $4.434.17. Dohodki Mladinskega oddelka za le-U||,k|i S° it>l,i ?994'4''' stroški so znašali $396.88. Preostanek v Mladinskem PoroViU Ieto ^25 znaša $597.55. Natančno finančno poročilo pa vidite v ^ u katerega sem Vam pripravil. 'iii„ Va'<0r Vam jc že predsednik poprej omenil, se prične za Družbo sv. Dru-Hi "')Va.l'°foa. Iz 1. jan. je stopila v veljavo državna lestvica, katero je spre-Ir^j^^ia konvencija. Ta lestvica bo dala naši mladi organizaciji, novo '"Ulično podlago, kar jc največjega pomena za vsako organizacijo, jc ali"r kaže finančno poročilo je bilo zadnje leto $4,434.17 preostanka. To !l'])() s,'daujili razmerah precej lep napredek. Tudi Mladinski oddelek prav l;;lr "apreduje v finančnem oziru. Preostanek zadnjega leta izkazuje $597.55 •M^1 rys prav lep napredek. Ko smo 1. maja 1925 ustanovili Mladinski od-ikuI,n',ri "aši Družbi sem sc resno bal za obstoj. Danes pa imamo za $1,634.94 ^Ka premoženja. Ali ni to lep napredek? ^•^redek v članstvu,je sicer povoljen, vendar pa bi se dalo pridobiti več v». ako bi se vsi poprijel) živahne agitacije. Resnica je, da vzrok zakaj 1'ajb,,' ',0'.i napredovali v članstvu je. ker so vladale nad vse slabe delavske rt'- Nekoliko smo pa krivi mi, ker premalo agiliramo. Priporočam, da kih hpočeni letu šli na delo iz podvojenimi močmi, da članstvo v obeh oddel- bi> teko P'sal,. OJlnlo. Priporočam, da bi se uvedla kampanja za nove člane, ter raz-'l;išc,,. !>u,sc')ne nagrade za to kampanjo. Posluževati se moramo v večji meri (j1 (,lasila. Amcrikanski Slovenec. V vsaki številki bi moral biti priobčen \ico . Od ustanovitve pa do 31. dec. 1925, je Družba sv. Družine že izplačala za posmrtninc, poškodbe in operacije $41,101.41. Nadzornemu odboru bratsko predloženo na letni seji 18. jan. 1926. GEORGE STONICH, JOSEPH SLAPNIČAR, SIMON ŠETINA, Predsednik, tajnik, blagajnik. Podpisani nadzorniki potrjujemo, da smo pregledali knjige tajnika in blagajnika, ter vse poslovanje in premoženje Družbe sv. Družine, ter smo prona-šli, da je predstoječi račun resničen, po našem najboljšem prepričanju. ANDREW GLAVACH, JOSEPH MEDIC. JOHN PETRIC, I. nadzornik, II. nadzornik, III. nadzornik Subscribed and sworn to before me, this 18th day of January A. D. 1926. (SEAL) ' ANTON NEMANICH JR., Notary Public. \ LETNI RAČUN MLADINSKEGA ODDELKA OD 1. JAN. DO 31. DECEMBRA 1925. PREJEMKI OD DRUŠTEV: Štev. društva Vplačana svota 613 zločincev več v naši sredi. Chicaški sodniki kriminalnega sodišča so v letu 1925. spustili na svobodo veliko število zločincev. « Chicago, 111. — Pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne. To je stari pregovor. Ta pregovor pa tudi velja za zločince, kar nam potrjuje dejstvo, da .vsak zločinec, ki je po milosti sodnika bil oproščen ali prestal kazen, je bil njegov prvi posel, ko je prišel zopet med človeško družbo — zločinstvo. Le malo jih je, da se lahko reče, da so postali iz zločinca dobri člani človeške družbe. Edward E. Gore, predsednik chicaške kriminalne komisije, je pismeno obvestil chicaško advokatsko zvezo, da šo sodniki kriminalnega sodišča v Chicago izpustili na svobodo v 1. 1925. 613 zločincev. Oni so pod nadzorstvom policije, a to nadzorstvo je na papirju in- o-rodje, katero omogoča sodnikom dati svobodo nekaterim. Med izpuščenimi zločinci je več morilcev, roparskih napadalcev in sleparjev, ki so goljufali in si s sleparskim denarjem tudi kupili svobodo. — Radi tega, ker se sodnike sumniči, najbrže upravičeno, se je Mr. Gore zatekel na advokatsko zvezo, naj oni zaslišijo sodnike in se prepričajo, ako so bili izpuščeni zločinci v resnici upravičeni do milosti. Ni se za čuditi, da so ropi, tatvine in umori na dnevnem redu, lahko se reče na urnem redu, če se zločince, katerim se je dokazalo, da so zločin izvršili, spušča na svobodo med človeško družbo, ko je za nje edino mesto le med štirimi stenami jetniškega poslopja, katerega okna so zavarovana z jeklenim omrežjem. -o- Štev. članov(ic) Skupni stroški od 1. jan. do 31. dec............................................... $ 6,702.91 Preostanek v blagajni 31. dec. ........................................................ $ 28,664.40 IZPLAČANE POSMRTNINE. Društvo štev. 1. Joliet, 111. Za pok. sosestro Frances Šuštaršich, izplačano soprogu............ $ 250.00 Za pok. sobrata Jernej Kukman, izplačano soprogi..........................................250.00 Za pok. sobrata John Barbich, izplač. za pogreb in sv. maše.... 130.00 Za pok. sobrata Frank Zlogar, izplačano varuhu ................................................250.00 Za pok. sobrata Frank Bambich, izplačano soprogi ..................................500.00 Za pok. sobrata Frank Kuhclj, izplačano pooblaščencu..........................51)0.00 Za pok. sosestro Kathcrine Rogina izplačano hčeri za pogreb 250.00 Za pok. sobrata Frank Papež, izplačano soprogi ..............................250.00 Društvo štev. 8. Rockdale, 111. Za pok. sobrata Anton Lučič, izplačano bratu ........................................................500.00 Društvo štev. 10. South Chicago, 111. Za pok. sobrata John Kučič, izplačano soprogi ....................................................500.00 Društvo štev. 11. Pittsburgh, Pa. Za pok. sobrata Rudolf Miketieh, izplačano pooblaščencu................500.00 Za pok.-sosestro Anna Adlcšicli, izplačano hčeri ................................................62.50 Društvo štev. 13. Chicago, 111. Za pdk. sobrata Anton Mondeja, izplačano pooblaščencu....................300.00 i«, 3. 5. 6. 8. U. 13. 14. 15. 17. Ibliet; 111: .............................. La Sallc, 111........................... Ottawa, 111............................. Waukcgan, 111..................... Rockdale, III......................... Pittsburgh) Pa...............'...... Chicago, 111........................... East Pittsburgh, Pa." ........ Ottawa, III........................... Ottawa, 111............................. Skupaj $501;O0 287 25.00 15 53.55" 29 79.20 42 4.80 N 4 38.55 21 99.75 56 123.90 66 23.51 ' 13 1.20 4 $951.60 537 DOHODKI. Preostanek v blagajni 1. jan. 1925 ........................................................ $ Društva vplačala od 1. jan. do 31. dcc........................... Obresti oib mestnih obveznic ............................................ Obresti od čekovnega prometa ........................................ 974.89 $ 951.60 30.00 12.83 Skupni dohodki od 1. jail, do 31. dec............................ Skupaj ..................................................................................... STROŠKI. Izplačano za posmrtnimi od 1. jan. do 31. dec..................... Za prestop v odrasli oddelek ................................................. Za plačilne knjižice in čekovno knjigo ................................ Potrebščino skozi leto, znamke, papir itd............................. $ 994.43 $ 1,969.32 K Vs|(,(jZvai>redncga dela i.i- N,'ikcga posla, nisem mogel pisati v list, dasiravno bi "Hel iuve„cu JU11 v«čkr;i so bili tudi redili opravki, kateri so morali biti izvršeni. >il zelo rad. Pa, da boni pisal kadarkoli mi bo mogoče. Prosim pa tudi Vas V^,irt v ' lu" krajevna društva naj bi večkrat poročala v Ani«-. S1)U(|I) svojem delovanju. Steni sc bomo medsebojno bolj spoznali, ter "J.ih c(|cn (|nut.ga k večjemu delovanju za napredek in procvit D .S. D. "ioiiJ^V^iujeni sc gl. uradnikom in uradnikom krajevnih društev za naklo-"t'ltii, "l Pomoč. Med.nami je vladala najlepši sloga in bratska ljubezen ' -Jm° »udi v hod, Si st' vzame na znanje. roko v roki za večjo in močnejšo D. S. D. Poročilo "lit *K'ijiiik sobrat Simon Setina poroča, da se popolnoma strinja iz poro-f"1 it- s'lJ",.'<'1- Podpisoval je nakaznice in vlagal denar na banki točno kakor ScJ-H. Poroča da je vladala med uradniki prava sloga, ter želi, da de-Mi,,.; t">li v bodoče, v nravi slogi in bratski ljubezni "tiri H v odoče, v pravi slogi in bratski ljubezni, Tudi želi, da se nekuj "vrlio pridobivanja novih članov. Poročilo blagajnika se vzame na j^'ii-i, "-'dzornik sobrat Joseph Horvat se zahvali, da se ga je poklicalo na ]V,l,-l.iubiJ ('a deloval /. vsemi niočnii za napredek iu procvit Drui- ^' u' vf""' 1'op.kHo sc vzame na znanje. '"Sl' n,i, . J'dic opomni, cla je bilo na zadnji konvenciji sklenjeno, da se rax-l;'zlii.sU|1 ','V asesnient po 50c za konvcnčni sklad, ter zakaj se ta ascanietU ni kveii)Vai' ' ajnik pojasni, da jc prišlo vod pritožb od krajevnih druitcy. Po-t 'Vt' ^ili tm SC predsednikom o tem. Prišla sva do zaključka, da sc ^ '"'ed^i n,l'gočc stroškov drugače pokriti, se ta ascsnicnt razpiše pozneje. Skupna svota izplačana za posmrtninc od 1. jan. do 31. dec. $4,242.50 IZPLAČANE POŠKODNINE. Društvo štev. 1. Joliet, IU. Sobratu Joseph Ncmanich, za operacijo na vtrganju................. $ 75.01} Sobratu Nick Kupčich, za operacijo na vtrganju................................................75.00 Sobratu Rudolf 1'russ, za operacijo na slepiču..........................................................75.00 Sosestri Mary Lilek, za operacijo na slepiču.............,......!......................75.00 Soscstri Angela 1'reglet, za operacijo na vtrganju. .. ....................................75.00 Sobratu Ignac Cauko, operacija na gnili kosti (darilo). ..........50.00 Za pok. sobrata Frank Bambich, operacija na slepiču (darilo) 50.00 Sobratu Stephen Kukar, operacija na vtrganju............................................................75.00 Sobratu Nick Vranichar, za operacijo kamen v mehurju........................75.00 Društvo štev. 5. Ottawa, 1)1. Sobratu 1'rank Polančich, za operacijo na vtrganju......................................75.00 Društvo štev. 12. Joliet, 111. Soscstri Franccs Zclko, za operacijo na slepiču....................................................75.00 Društvo štev. 13. Chicago, 111. Sobratu Joseph Legen, za operacijo na slepiču........................................................75.00 Društvo štev. 14. East Pittsburgh, Pa. Sobratu John Bcudckovich, za operacijo na slepiču............................................75.00 $322.00 12.50 50.90 1.48 Skupni stroški od 1. jan. do 31. dec............................................. $ 396.88 Preostanek v blagajni 31. dec. 1925 ............................... IZPLAČANE POSMRTNINE. Društvo štev. 6. Waukegan, 111. Za pok. Albert Firman, izplačano materi ........................ Društvo štev. 13, Chicago, 111. Za pok. Joseph Kavaš, izplačano očetu .......................... Za pok. Edward Turnar, izplačano očetu ........................ Za pok. Louis jelcnčich, izplačano očetu ........................ $ 1,572.44 $168.00 58.00 48.00 58.00 •d aljji '"•""panje sc vname živahna debata, v katero so posegli, vsi uradniki. ,„.■ '''kati obrat Joseph Medic predlaga, da naj sc pusti popolnoma V ^'"'k0 SVi Dhižuw, za d bi to o mesccev. Vsak novi član(ica) samb 50c za certifikat. Nagrade naj ostanejo v veljavi tudi za t Skupna svota izplačana za poškodbe od 1. jan. do 31. dec. $ 925.00 PREGLED SKLADOV. - SMRTNINSKI SKLAD. Preostanek. 1. jjui. 1925 ................................................................142,01 Društva vplačala od 1. jan. do 31. dcc.................................5,719.-13 / Skupaj ......................................................................... $ 18,861.44 | Izplačane smrtnine od 1. jan. do 31. dec......................... 4.242.50 Preostanek-* smrtninskem sklallu 31. dec.................................... REZERVNI SKLAD. Preostanek 1. jan. 1925 ...............:....................................... $ 9,5,39.89 Društva vplačala od J. jan. do 31. dec______________:_____________ L125.75 Skupna svota izplačana za posmrtninc od I. jan. do 31. dec. $332.00 PREMOŽENJE MLADINSKEGA ODDELKA. Mestne obveznice (Joliet Improvement Bonds) po 6% obresti...........$ 500.00 Mestne obveznice (Calumet, West Hammond improvement Bonds) po 6% obresti ......................................................................................................................................................................................4011.00 Vloga na banki na čekovni račun, po 2'/j% obresti ...........................................672.44 Dotečene obresti do 31. dec........... ..........................................................................................................................7.50 Inventar premičnega premoženja, knjige in tiskovine ....:..........................................55.00 Skupno premoženje Mladinskega oddelka 31. dec. 1926.......$1,634.94 Od 1. jail, do 31. dec. 1925 jc pristopilo 66 otrok, suspendiranih 23, prestopilo v odrasli'oddelek- 8, umrli 4. Napredek v članstvu /.a 31 čla-nov(ic). Nadzornemu odboru bratsko predloženo na letni seji 18. jan. 1926. GEORGE STONICH, JOSEPH SLAPNIČAR, SIMON ŠETINA, Predsednik, tajnik, blagajnik. Podpisani nadzorniki potrjujemo, da smo pregledali knjige in premoženje Mladinskega oddelka, ter pvonašli, da-je predstoječi račun resničen po našem najboljšem prepričanju. $ 14,618.94 [ANDREW GLAVACH, JOSEPH MEDIC, JOHN PETRIC, I. nadzornik, II..nadzornik, ITI. nadzornik Subscribed and sworn to before ine, this 18th day of January A. D. 1926. 1 (SEAL) ANTON NEMANICH JR., Notary Public. Širite in agitirajte vsepovsod za Amer. Slovenca! _ if"""******************^ "zgodba 0 nevidne! človeku" bo ime podlistku, ki ga začnemo priobčevati te dni. Ta povest je polna pretresujočih dogodkov in vsled tega tako zanimiva, da je le malo povesti, ki bi se mogle meriti po zanimivosti z njo. Prepričani smo, da bomo z njo našim naročnikom kar najbolj ustregli. Povest je povzeta iz angleškega družabnega življenja. Či-tatelj ji sledi z največjim zanimanjem, ker povest je resnično med vsemi povesti nekaj posebnega. Da se zainteresira za to krasno povest, kar največ mogoče onih, ki ljubijo lepe zanimive povesti, prosimo vse naše cenjene na" ročnike, da naj na to opo-zore svoje sosede in prijatelje, da se bodo na list naročili pravočasno in da bodo tako čitali povest od kraja. Vsakdoj ki se bo nn list naročil na novo te dni in bo čital zanimavo povest "ZGODBA O NEVIDNEM ČLOVEKU" od kraja, bo vam hvaležen, ker mu bote s tem preskrbeli zares užitno in zanimivo čtivo. Ker je točasno ravno razpisana kampanja za nove naročnike, bo to kakor nalašč dobrodošlo za naše agitatorje (ice). Že samo to, da spomnite naše ljudi na to lepo povest bo vam pomagalo pridobiti marsikaterega novega naročnika. Povest sc bo pričelo priobčevati v kratkem, zato te dni krepko agitirajte za nove naročnike, da bodo vsi novi naročniki čitali to zanimivo povestr od aačetka. AMfcRIKANSKl SLOVENEC Gospodarica sveta AVANTURISTIČEN ROMAN. Karl Figdor — prevel R. R. " Poleg vsake stoji lonec z barvo in pridno skačejo na trd, maski podoben obraz. Na stenah vise obleke iz težke svile, nakit čudnih zlatih ornamentov in dragocenih kamnov leži na t|eh poleg deklet. Gospod llai-Feng skače urnih nog iz enega prostora v drugega, tu karajoč, tam prijazno naročujoč to in ono. Zvečer se vrši velika veselica. Ves lahkoživi svet Kantona je napovedal svoj prihod, vsi milijonsko bogati trgovci in sinovi, ki so vajeni zapravljati denar pri dekletih in pri vinu. Obeta se torej bogat zaslužek, kakor še nikdar in llai-Feng bodri svoje ljudi na vse mogoče načine k čim večji prijaznosti in vsluž-ljivosti in prekositvi vsega dosedanjega, da bodo gosti bolj darežljivi. Marsikateri izmed deklet je tekel po hrbtu mrzel znoj, ko se je llai-Feng sklonil k njej, toda vendar je ostala mirna in tiha. Vsaka ve prav dobro, da je že marsikatera izmed njih, ki se je predrznila delati po svoji glavi, izginila brez sledu iz čolna ' Trikratne sreče," ne da bi kdo kdaj izvedel kam. Lahno se ziblje čoln na valovih veletoka, lalino šumi voda mimo te hiše "Trikratne sreče," iz katere za one nesrečneže, ki so prišli vanjo kot služabniki njenega lasnika, ni več poti nazaj v svet. Mnogokrat odmeva iz lesene stavbe tiho ječanje, o katerem se ne ve, ali prihaja iz ust vjetih ljudi, ki prebivajo v njej, ali iz ribajočih se desk in krvi. V mali, ozki sobici sedi Mavda. Poleg nje stoji mlado kitajsko dekle, govoreč v svojem jecljajočem kantonskem dialektu. Deklica je dobrosrčna. Pasja ponižnost odseva iz vseh potez njenega obraza, ko se sklanja čez Mav-do ter ji nežno in previdno gladi svetlozlate lase. "Ču-Maj," reče Mavda šepetajoče, kajti tu imajo tudi stene ušesa, "kako dobi'a si. Starši so ti dali res pravo ime. Ču-Maj, ti si res "pomladni čudež." Nekaj časa vlada molk, potem spregovori Mavda zopet: "Še vedno ni odgovora na pismo, katerega si izročila Ling-Poju, čolnarju, ki ga ljubiš." Ču-Maj odmaja žalostno z glavo. "Ling-Po je zvest kakor zlato. Najbrže še ni našel mladega gospoda, išče pa ga gotovo in ga bo iskal tako dolgo, dokler ga ne najde.' "Ali res veruješ, da ga bo našel, Ču-Maj ? Preteklo je že toliko dni, skoro nimam več u-panja," odvrne Mavda trudno. "Tudi pismo, ki sem ga poslala konzulu, najbrže ni dospelo na mesto; sicer bi me že moral rešiti!" Ču-Majin glas postane še tišji, tako tih, da ga Mavda komaj še razume. "Vi niti ne veste, kako mogočen gospod je Hai-Fenk," šepeče Ču-Maj. "On ve vse, nič se ne zgodi, česar bi on ne izvedel." Ču-M,ajin glas postane še tišji. "On je kralj beračev! Ali veste sploh, kaj* je to kralj beračev ? Stotisoč beračev se pokori njegovemu ukazu. Zanj morajo delati, živeti ali umreti, karkoli jim zaukaže. Nihče ne ve, kje stanuje Hai-Feng, še berači sami ne. Le nek.atei*i sumijo, da je kralj beračev ista oseba kakor gospodar "Trikratne sreče." Mogoče so že vsi naši odposlanci mrtvi, trgovec z dragulji in drugi, toda Ling-Po živi." Na njenem obrazu zaigra skrit sramežljiv smehljaj. "Ling-Po bo živel, dokler ne osvobodi tudi mene ter odpelje tjakaj, kjer je dom res prave sreče. Edini, katerih se tudi Hai-Feng boji, so čolnarji in ti stoje Ling-PojU^ vedno na uslugo." "Kako se ti naj zahvalim, mala Ču-Maj," reče Mavda istotako tiho. "Stavila si zame v nevarnost Lastno življenje, ko si vrgla skozi okno pismo. Kako, kako naj se ti zahvalim, ko sem sama ravno tako uboga,.kakor ti?" "Vse bo še dobro," zagotavlja Ču-Maj ter jo zopet pogladi po laseh. "Samo pazi, da po nepotrebnem ne razjeziš gospoda, ker sicer pokvariš vse." , "Ne morem," vzklikne Mavda. "Tega ne more zahtevati od mene! To je vendar nemogoče, blazno! Kako sem mu sploh mogla verjeti . . ." in njeno telo vztrepeče v nemi grozi. "Udati se boš morala, gospodarica," šepeče Ču-Maj. "Tudi jaz sem se morala. Živeti moraš, dokler ne pride rešitev." Zunaj zaškripljejo deske . . . Začujejo se drsajoči koraki. Vrata se odpro, med dvermi še pojavi Hai-Feng. Z njegovega obraza je izginila maska, tako izgleda, kakršen je v resnici, režeče, vražje, neusmiljeno. Ne zdi se mu več potrebno držati se etikete in predpisov vljudnosti. Besno stegne svoje suhe, citro-novo rumene roke s krempljem podobnimi prsti proti Mavdi. "Čakal sem osem dni; sedaj ne bom več! Prvi gosti že prihajajo. Zakaj še nisi nališpa-na?" Potem se obrne proti Ču-Maj. "In ti, pasja hči ? Ali ji nisi povedala, da je zaman vsak odpor, kadar jaz ukazujem?" Besno sune z nogo Hai-Feng ob teh besedah prestrašeno Ču-Maj, da se stisne v kot kakor onemogla žival. Toda tedaj plane predenj Mavda s tako odločnostjo, da se prestrašen umakne proti vratom. _ ............................UjMlMMMMMMUMtf^ .»SAMOTAraTOgHg^^ S.P.D sv.Mohorja USTANOVLJENA V CHICAGO, ILL., 31. DECEMBRA 1921. Sedež: CHICAGO, ILL. Predsednik: Max Omerzel, 2123 West 21st Place. Podpredsednik: Albin Zakrajšek, 1849 West 22nd Street. Tajnik: John Gottlieb, 1845 West 22nd Street. Zapisnikar: Frank Augustin, 1902 West 22nd Place. Blagajnik: Frank Banich, 1902 West 22nd Street. Družbeni zdravnik: Dr. J. E. Ursich, 1901 W. 22nd Street. Duhovni vodja: Rev. P. Kazimir Zakrajšek, O.F.M. NADZORNI ODBOR: £ Frank Kobal, Mary Sagadin in John Denša. r POROTNI ODBOR! John Terselich, John Kosmach in Jos. Zupančič. Organizator: Anton Tomazin. Uradno glasilo: "Amerikanski Slovenec." ) Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 2. uri popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 12. do 55. leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c na mesec mesečnine. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družabnega tajnika ali pa predsednika. PISANO POLJE ^ - J. M. Trunk. -- McCabove muhe. 22252k NAZNANILO. / . Chicago, 111., 4. februarja 1926. Vsem članom in članicam Družbe sv. Mohorja se uradno naznanja, da se vrši redna seja v nedeljo, 7. februarja 1926, točno ob pol drugi uri popoldne, v navadnih prostorih. Ases-ment se bo pobiral že ob eni uri popoldne. Da se seja vrši pol ure preje, je vzrok ta, ker ima na isti dan ob 3. uri popoldne dramatični klub igro, katere se večina članstva hoče udeležiti. Vabite se torej vsi odborniki in odbornice, kakor tudi vsi ostali člani in članice, da se udeležite te seje in pridete v dvorano točno ob 1. uri popoldnej Na dnevnem redu je več zelo važnih točk, katere se morajo na tej seji rešiti. Najvažnejša točka seveda je, kako bi se naša družba pomnožila v članstvu. Da pa bo mogoče v tem oziru kaj ukreniti, je pa potrebno, da se odbor in članstvo udeleži seje polnoštevilno. Torej ne pozabite na sejo to nedeljo in bodite točni. Sobratski pozdrav, John Gottlieb, tajnik. Vsi, ki boste za časa jubilejne kampanje "Amer. Slovenca" pošiljali naročnino na upravhištvo, se poslužujte teh kuponov. Volite za one, ki delajo za skupni blagor našega naroda. Volilni kupon za agitatorje. *********************** i OTVORITEV NOVE SLOVENSKE TRGOVINE v West Allis, Wis-,—Vogal 49. in National ceste. Dobro blago in nizka cena, za moške, za ženske in otroke. Šivam tudi obleke za ženske in otroke. Za obisk se priporoča Mrs. J. Schlosar Phone: 1272 West Allis. * * + * Petintridesetletnica Amer. Slovenca je »z van reden in važen dogodek; zato je ob tej priliki vsakega dolžnost, da stori nekaj za svoj list! Upravništvu "Amer. Slovenca" Chicago, 111. Dne...... .1926 Phones: 2575 in 2743. Anton Nemanich & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIBTU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L- 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, kr»te in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 — N. CHICAGO. ST. JOLIET. ILL. Phone: Canal 4172 WESTERN PLAYER ACTION CO. Manufacturers of Player Pianos. 2055 W. 22nd St., Chicago, 111. Fonografe, plošče in role v vseh jezikih. — Razne inštrumente. Ne zavrzite stare piane, ker mi vam z njih napravimo nove. — Prihranite si denar, pokličite nas, podatki brezplačno. — Piane uglašujemo zanesljivo. Brezplačno violino onemu, ki se vpiše pri nas za enoletni pouk po $1.00 za vsako nalogo. Ne zamudite te prilike. Pridobil(a) sem Vam................novih naročnikov in za njih naročnino pošiljam $........................ Naročnino je obnovilo....................naročnikov, kar znaša S........................ Skupno število volilnih glasov je............................ Glasujem za .................................................................................... (Naslov) .......i................................................................................ Prežcnite s PAIN- \ EXPELLERJEM 1 svoje bolečine. I) Trdno vribajte, da bo ta čudoviti liniment prodrl skozi luknjice ter dospel do bolečega mesta. Pain-Expeller odpomore zbiranju ter povzroča pravilno kroženje krvi. 35 in 70 centov po lekarnah. Pazite na tvorniško znamko Sidro. F. AD. RICHTER & CO. Berry & South 5th Sts. Brooklyn, N. Y. kot najzasluženejšega Slovenca (Slovenko) na polju katoliškega rodoljubja v Ameriki. Imena teh, ki so mi plačali naročnino, Vam pošiljam' na priloženi listini. Pošljite vsem jubilejni spominek. Jaz si izvolim nagrado................................................................... Podpis agitatorja .......................................................................... Naslov ............................................................................................ IV. McCabe vzame pri katoliški atmosferi na piko pred vsem vzgojo duhovščine, kakor bi druge atmosfere skoroda ne bilo. Prosveta obljubuje, da bo Slovence osrečila še z neko prestavo. Mnogim se bodo že zdaj cedile sline po mastnem čtivu. McCabu ni po volji, da išče "sistem" material v najmanj izobraženih slojih, za kar mu bodo delavci posebno hvaležni ( ?), in so njih intelektualne sposobnosti na sramotno nizki stopinji (pač stopnji). Sicer ne vem, kako je pri Ircih ali Angležih, a pri nas Slovencih vsaj je vsakemu znano, da so nam kmetske in deloma delavske družine dale naše najboljše može. Na gimnazijah so se dijaki "iz izobraženih slojev" odlikovali bolj z nekim pomanjkanjem intelektuelnosti, in izmed odličnjakov je bil višji procent pri dijakih, ki so prišli iz kmetskih slojev. Svoje bivše brate, frančiškane, potisne McCabe čisto pod klop, benediktinci in jezuitje najdejo nekaj usmiljenja, ker se rekfutirajo iz srednjih slojev, dasi je znano, da se vsaj za jezuitski red zglašajo najboljši dijaki. Cerkev mora seve računati z okoliščinami, a tudi v najbolj slabih odnošajih je sodba pretirana, da dobi cerkev le take dečke, "za katere duhovniški stan znači promocijo in prestiž," ki bi ga drugače ne dosegli. Naravnost smešna je trditev, da je "izobrazba duhovnikov v splošnem zelo slaba." Ali on res ne ve, da morajo v evropskih deželah duhovniki izdelati, vso gimnazijo, učiti se toraj latinščine do 8 in grščine do 6 let po 8 do 10 ur na teden, O jezuitih, ki študirajo navadno do 36. leta, sploh ne govorim Ako se je pokazalo, ko je McCabe izstopil iz reda, ni iskal "svoji" izobrazbi primerno mesto, da je bila "njegova izobrazba brez koristi," dasi je napravil vse z odliko (?), potem gotovo ni bil sistem kriv, temveč lastna intelektualnost. In tako je moralo biti tudi pri drugih, ki so zapustili cerkev in "poskušali dobiti posvetno službo." Pa vprašam: Ali bi mogel profesor s humanističnimi študijami kar meni nič tebi nič dobiti kako službo n. pr. kot inžener? McCabe misli, da se Vsakovrstne ves svet suče samo okoli njega in njegove zadeve. Kaj ima z izobrazbo opraviti zadeva, če gre kdo k spovedi pred duhovnika, ki je morda v srcu skeptik, bo vedel samo tudi le McCabe, ki pa pri tem kot bivši "profesor bogoslovja" n? ve, da delujejo zakramenti ez opero operato, ne pa iz opere operantis. Taka "profesorska izobrazba" pač ni vredna dveh funtov šterlingov, je prav ^ nič. Vse, kar je le količkaj katoliško, je za nič, pridige, slovstvo, zgodovina, knjižice i" pamfleti, iz vseh "zija velik-1 ignoranca in pointi malenkostni," in v tem se dični McCabe popolnoma strinja z "učeno gospodo okoli Prosvete, ki pi'0' glaša vse za višek vede in zna* nosti, karkoli le malo diši p® nekem — liberalizmu in gotovi civilizaciji. Poznamo to duševno bolezen, ki ima iste simpt0' me, naj se javlja na Anglešken1 ali na Slovenskem'. Pa se McCabe ne čuti sai"0 poklicanega, da sodi intelekt"' elnost katoliške duhovščin®' temveč se vsede tudi na sodnU' ski stol in sodi, seve obsod1 moralo. Umevno, cla poleg p' kega samoklicnega sodnik® kak oseben Bog-Sodnik ne n10' re obstajati.. Katoliška duhovščina ni n1' kjer brez grehov in napak, h0' mines sumus — ljudje smo, n« ko' saj kaki angeli, a sodbo, "da Je splošna moralna stopnja kat°' liških duhovnikov nižja ona učiteljev in zdravnikov naj zagovarja McCabe sani jo bo moral. Omenil sem že, da je Cabe nergač prve vrste, ki11111 ni po volji prav nobena stv;U' Kakor , je, ni prav. če bi bik5 ^ drugače, bi pa tudi nergal. kor vsi taki ljudje, ki so p°sta li nezvesti svojim obljuba^1' išče tudi on opravičbo za sV°-------vest " raznih napakah onih, kater. je zapustil. Vsaka malenk0^ mu mora zadostiti, n. P1'- -ie in pijača. Iz muhe nareja s,, na. Stvari tolmači v svoj P1"' seve napačno in potem izv'n posledice. Uzrok je malen^ sten, pogostoma napačno P°j movan, sklepanja so pa nai'a nost gorostasna. V malem gu se ta circulus vitiosus, napačno sklepanje, pohyaj, krc ta^ prav pogostoma, saj po dob'11 nezadovoljnih manjka. nergačev vf peci! Vsakovrstno pohištvo I Domača trgovina za Domače potrebščine Italijanske Hormonike. Mi izdeljujemo in Jmportira-mo vse vrste harmonike, prvovrstne, na roko delane Italian Accordeons, ki so najboljše na svetu. Jamčene 10 let. Naše cene so najnižje. Vsak kupec dobi brezplačen pouk. Pišite po cenik. ■RUATTA SERENELLI & CO. Dept. 96 p 817 Blue Island Av., Chicago,111. VAŽNO:—Pazite, da bodo naslovi naročnikov, katere nam pošiljate, pravilno napisani. Označite natančno, koliko je kdo plačal naročnine. Volilni kupon naročnikov. Upravništvu Amer. Slovenca, Chicago, 111. Dne..............................................1926. Priloženo Vam pošiljam $.................... za obnovitev moje naročnine na list "Am. SI." Mojih volilnih glasov je.................. / Glasujem za -.................................................................................. Naslov ............................................................................................ kot najzasluženejšega Slovenca (Slovenko) na polju katoliškega rodoljubja v Ameriki. Pošljite rni jubilejni spominek. Podpis pošiljatelja ........................................................................ Naslov ....................................................................................... Ako podpirate trgovce v domači soseščini, podpirate one, Id pomagajo dvigati vašo soseščino v veljavi posestev in drugače. Za dobro Pohištvo se obrnite vedno na zanesljivo trgovino v do. mači soseščini, da veste kaj kupite. Pri nas lahko kupite raznotero pohištvo, ki ga rabite za vaš dom. Cene nizke in zmerne. Za gotov denar ali na lahka mesečna odplačila. V naši trgovini dobite vse, kar rabite za vaš dom. Pridite in prepričajte sel J. L. Telser Furniture and House Furnishings, Fonografe, iRadio 2107-11 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL- Phones: Canal 6138—Roosevelt 2107. Ustanovljeno 1912.