Leto IX, St. 279
L|ubl|ana, torek 27. novembra 1928
Cena 2 Din
se.
mesečno Oua ij—, Din «cr-
Oglasi po tarifa.
Uredništvo i
LJuMJana, KjuDot. uiics iter. 5/L Tcteton it. «07. tn .804, ponoči tudi *t- «034.
■•kapiol •• m »raiaja.
oNa ta. 54. — Telefon te.
it UuUJana, k. 4. — Telefon ftt. i«oa
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Podrrtaid: Maribor, Aleksai« ftt. (3 — Celje, Aleksandrova cesta
pri postnem ček. zavodu: Ljub« ftt 11.&«* - Praha čisto 78.1*0. W»en,Nr. nj^i.
Ljubljana, 26. novembra.
Vlada g. Korošca je predložila Narodni skupščini zakon o osnovnem šolstvu. Sprejet je bil. kakor povdarja predlo-žitveni ukaz, v ministrskem svetu soglasno (torej tudi z glasovi obeh kleri-kain# ministrov gg. Korošca in Bari-ča) ter ima predsankcijo kralja.
Glasilo istega g. Korošca proglaša sedaj ta zakonski načrt za atentat na vero in narod ter izreka sledečo pro-kletstvo: «... slov. ljudstvo mora ta protiljudski, vsako svobodo v šolstvu uničujoči, v možganih, veri in ljudstvu sovražne gospode nastali načrt odkloniti z vso odločnostjo in tistim, ki so ga zagrešili, zaklicati: roke proč od šole!»
Lep poziv g. Korošcu in njegovim tovarišem, ki so razpravljali o tem načrtu, ga odobrili in predložili Narodni skupščini! Sijajno spričevalo ministrski gospodi Koroščeve vlade, ki jo list gospoda Korošca stigmatizira za «veri in ljudstvu sovražno»!
Interesantno je, kaj vzbuja v SLS najostrejši odpor proti Korošec-Grolo-vemu šoiskemu zakonu. Gre tu za samostanske in tako zvane verske šole. a glavno za SLS je, da bi ona hotela tak zakon, da bi redovnice učile, država plačevala, učitelji pa beračili. Mnogo jeze je pa tudi zaradi tega, ker bi po novem šolskem zakonu klerikalci ne imeli garantirane komande nad šolskimi odbori, zlasti tudi ne nad oblastnim šolskim odborom. Klerikalno glasilo se bridko pritožuje, da je oblastni odbor, odnosno oblastna skupščina dobila premalo pravic, češ od 15 č anov ljubljanskega oblastnega šolskega odbora bi jih imela oblastna samouprava le 7 — torej premalo za etabliranje absolutnega klerikalnega gospodarstva
V tem je jedro klerikalne pritožbe SLS pravi «oblastna skupščina® misli pa edino na klerikalno večino te skupščine in še v glavo ji ne pade. da bi tu priznala kakršnokoli proporci.ionalno zastopstvo. Gotovo je mogoče način kako nai bodo sestavljeni šolski odbori in zlasti oblastni šolski odbor kritizirati. toda nam se zdi, da bi trebalo vprašanje direktnega sodelovanja ljudstva v šolski upravi zagrabiti s povsem druge strani ter dati strokovnim organizacijam (kmečkim, delavskim, nameščen-skim, trgovsko-obrtniškim itd.) zastopnike zlasti v oblastnem šolskem svetu.
Kakor vsi zakonski projekti, ki jih izdela in predlaga Koroščeva vlada, je seveda tudi zakon o ljudskih šolah sestavljen površno in lahkomiselno. A nikdar se še ni zgodilo, kar prakticira sedanja v'ada. Kritiki nasproti se namreč gg. ministri izgovarjajo na — druge. Le poglejmo dr. Koroščevega inti-musa, znanega framazona ministra prosvete g. Grola! V soboto je v odseku zakonodajnega odbora branil svoj načrt — ki je bil notabene v vladi soglasno odobren! — s tem, da ga prav za prav ni sestavil in predelal sam, temveč, da je baš najdelikatnejše odredbe kar prevzel, kakor so jih pač gg. predniki napisali. Sedi sicer že celo leto v ministrstvu prosvete in novi šolski zakon so njegov najvažnejši posel, toda v debati je takoj od začetka iz;avil, da bo svoje stališče k posameznim vprašanem zavzemal sproti, kadar se bo o njih razpravljalo. On je principijelno za to in ono stvar, a je zopet tudi za kompromis. Tak uvod v debato o novem šolskem zakonu je napravil g. minister, ki je ta zakon predložil in ga moral torej v celoti in podrobnostih premisliti ter vsako njegovo odredbo dobro pretehtati. Zato smemo pričakovati še vsake vrste presenečenja: tudi naše narodno šolstvo bo, kakor vsaka stvar, ki jo vzame hegemonistični režim v roko, objekt strankarske kupčije med radikali in demokrati ter njihovimi priveski. Vprašanje strankarskega vpliva na šolstvo bo glavni predmet zanimanja te gospode, problem narodne prosvete jih zanima le, v kolikor se tudi tu dajo delati partizanski računi in zasi-gurati volilne kratice.
Predstavljati si moremo, kaj bi zdajle bilo. če bi bil Korošec-Grolov šolski zakon predložen od Priblčeviča, odnosno od SDS. Članki, pridige, procesije, škofovska konferenca, intervencija sv. Stolice, zbiranje denarja za žrtve svo-bodomiselstva — celo revolucijo bi dvignila SLS in seveda bi bili vsi na-prednjaki proglašeni za framazonske hlapce. Ves klerikalni tisk, ves srednjeveški aparat od Jegliča do Erjavca, od Jezuitov do tretjerednic, vse bi ropotalo. Sedaj je pa šolski zakon predložen pod generalno odgovornostjo g. Korošca in «SIovenec» se zadovo'juje le s previdnimi streli na svoji osmi strani, ki imajo glavni namen ustvariti za g. Korošca in SLS moraličen in političen alibi pred «dobrim vernim ljudstvom*.
Če bo smoila hotela, da g. Korošec ne bo več v vladi, kadar se bo o zakonu sklepalo v Narodni skupščini, potem bodo klerikalci posegli po stari metodi, ki se jim je že večkrat tako lepo obnesla: izjavili bodo, da g. Korošec zakona ni bral in da sta bila o«
Obsedno stanje nad Sofijo
Vedno bolj kritična situacija v Bolgariji
Zadnji poskusi za mirno likvidacijo makedonske akcije. — Pogreb umorjenega Bjeleva. — Nov atentat v Sofiji. — Pariška sodba o razmerah v Bolgariji
Soilja, 26 novembra r. Ker Vanče Miha j- i značilen včerajšnji atentat na sofijskega lov klyub ponovnim pozivom vlade ni prene- j odvetnika Simeona Penkovskega. Ko so se
hal s svojo teroristično akcijo, je vlada včeraj proglasila nad Sofijo in okolico ter nad okrožjem Petričem obsedno stanje. Oddelek vladnih čet je dobil nalog, da krene proti makedonski meji, obkoli glavni tabor makedonstvujuščih in po možnosti ujame Vanče Mihajlova, ki bo postavljen pred preki sod. če se bo še nadalje upiral vladnim odredbam. Pričakuje se, da bo prišlo do krvavih spopadov med vojaštvom in komit-skimi četami ki jih je Vanče Mihajlov koncentriral v okolici Petriča.
V političnih krogih se je danes povdarjalo, da ie vlada s temi energičnimi ukrepi pokazala svojo odločnost, da pa bo vseeno še enkrat poskušala mirnim potoni doseči likvidacijo akcije makedonstvujuščih in jih pridobiti za sodelovanje na konsolidaciji države in vzpostavitvi dobrih prijateljskih od-ttošajev z vsemi sosednimi državami. Ce se to ne bo posrečilo, bo ukrenila vse, da vzpostavi v državi avtoriteto zakona in da za-tre vse ilegalne organizacije in pokrete. Te. kom današnjega dne so se vsi Inozemski diplomatski zastopniki informirali pri zunanjem ministru Burovu o položaju. Burov je oodal pomirljive izjave.
Sofija, 26. novembra r. Včeraj popoldne se ie vršil pogreb bivšega policijskega prefekta Nauma Bjeleva, ki je postal žrtev zadnjega atentata makedonstvujuščih v Sofiji. Pogreba se je udeležilo tudi več ministrov in predstavnikov oblasti. Pozornost ie vzbuja-'a navzočnost predsednika makedonskega nacionalnega komiteta Staniševa. Po službi božji je imel škof Pajsije ragovor, v ka*e rem je apeliral na narod, naj preneha z bratomornimi akcijami, ki državi nič ne koristijo, pač pa mnogo škodujejo.
Preiskava glede umora Bjeleva napreduje zelo počasi. Četudi je sin umorjenega Klimentije Bjelev izročil Policiji natančen opis obeh morilcev in celo kopico grozilnih pisem, ki jih je dobil njegov oče v zadnjem času, policija doslej atentatorjev še ni izsledila Zdi se, da policija namenoma zavlačuje preiskavo, da bi na ta način omogočila atentatorjem beg Značilno je, da je policija zažgala vsa grozilna pisma, ki iih je našla na stanovanju Bjeleva.
Za razmere, ki vladajo v Bolgariji, je zelo
ljudje včeraj vračali s pogreba Bjeleva so zaslišali v ulici Marije Luise streljanje. Ljudje so preplašeni zbežali, le par policistov Je hitelo v smer. kier so padli streli. Pred hišo št. 10. v označeni ulici so naleteli na neko žensko, ki se je z revolverjem v roki borila z nekim moškim krvavečim na glavi Policija je žensko razorožila in pri poznejši preiskavi ugotovila, da le to neka Krsta Blaževa, ki je streljala na odvetnika. Penkovskega so težko ranjenega prepeljali v bolnico. Zatrjuje se. da ne gre za maščevanje makedonstvuiušiih, marveč za posie dice nekega privatnega spora, ki je vladal med odvetnikom in vdovo.
Pariz, 26. nov. Komeitirajoč dogodke v Bolgariji piše »Tan« med ostalim: »Prvi pogoj za mir in red v notranjosti Bolgarije in za njeno varnost na zunaj ter sploh elementarni predpogoj politične in gospodarske obnove Bolgarije je uničenje makedonske revolucionarne organizacije, ki onemo-gočuje celokupno nacljonaino In internacionalno aktivnost Bolgarije. Vselej, kadar so se med Sofijo In Beogradom javljali znaki večjega zaupanja in kadarkoli se je raz-oravljaio o pomirjenju med obema sosednima državama. Je posegel vmes makedonski revolucionarni odbor In izzval incidente, ki so onemogočili pogajanja In uničili vse, kar se je smatralo vsaj v načelu že za rešeno v korist prijateljskega sporazuma. Kakšni vplivi so dovedii do take nerazumljive politike. |e težko reči. Ni jih lahko ločiti, pa tudi nihče ne more oporekati, da je slavna na. loga makedonstvujuščih preprečiti zbllža-nje med Bolgarijo in Jugoslavijo. Bilo bi Iskreno želeti, da bolgarski narod zavedajoč se svojih najvitalnejših inlert sov končno napravi temu početju energičen konec ter da prevlada tudi v Bolgariji zdrav razam nad revolucionarnim ekstremom.«
Sofija, 36. novembra g. Kakor se sedaj doznava. je bil umor bivšeea oolici"ske?a prefekta v Sofiji Bjeleva oseben maščevalni akt Vanče Mihajlova. Bjelev je namreč na seji makedonskega komiteja odkrito nastopil proti politiki Mihajlova. katerega je imenoval makedonskega krvnika. Zaradi tega ga je Mihajlov obsodil na smrt ter ga dal umoriti.
Nad oceanom divja silen vihar
Številne nesreče parnikov, ki jih je zalotil vihar na odprtem morju. — Tudi na kopnem je povzročil vihar velika razdejanja
Berlin, 26 novembra (be.) Na atlantski ubaii, v zapadnem Sredozemskem morju, v Rokavskem prelivu in Vzhodnem morju divja že nekaj dni strahovit orkan, ki se je razširil tudi preko ozemlja Evrope. Iz Anglije se ponovno poroča o smrtnih žrtvah. Veliko ladij je zašlo v nevarnost. V Rokavskem prelivu je izgubila nemška šolska ladja »Potnmer« dva jambora in se ie potopila. Posadko, ki je štela 74 mož, so rešile druge ladje. Morje je tako zelo razburkano, da so razklali valovi otok Syit v Vzhodnem morju na tri dele. Pomol, ki veže otok s kontinentom, je porušen. Železniški nasip, ki vodi ua južni strani VVe-sterlanda, so valovi popolno-ma odplavili.
London, 26. novembra (lo.) Včeraj je divjal nad Anglijo strahovit vihar. V Liver-poolu je dosegel orkan 93 milj hitrosti na uro. Zračni pritisk je znašal 26 funtov na štirijaški čevelj. V Creudelu so zabeležil, hitrost od 79 milj na uro. Vihar je zavzel zadnje ure ogromne dimenzije.
Iz vseh krajev sveta poročajo o nesrečah na kopnem in na morju. V bližini Mer-sey-Bara se ie ponesrečil parnik »Emile Delmas«. Posadko 24 mož ie rešil z velikanskimi napori motorni rešilni čoln iz Newbrightonu. Včeraj je dospela vest, da se je ponesrečila 25 milj zapadno od Gue-renseya nemška šolska ladja »Pommern« Na pomoč je prihitelo mnogo ladij, med njimi nemška ladja »Heros«. ki je rešila vseh 84 mož posadke.
V velike težave je zašla tudi angleško-indijska ladja »Matiana«, ki je bila primo-rana zmetati ves svoj tovor, večinoma petrolej, v morje, da prepreči katastrofo. Parnika »Limmerick Osterley« in »Lanca-stria« sta si pomagala na sličen način. Parnik »Lancastria« je spustil na morje rešilni čoln. ki pa se je prevrnil Danes Je vihar v Londonu malo popustil, vendar pa predvidevajo, da bo trajal še precej časa.
London, 26. nov. (be.) Po zadnjih poro« čilih se je potopilo tekom zadnjih dveh
in g. Barič prevarana. In takrat bodo tudi natančno zopet videli framazone v ozadju, ki jih sedaj, ko je brat Grol ž njimi v španoviai, nikjer ne morejo najti.
Predložitev osnovnošolskega zakona je prava tragkomedija, mučna za državo in narod, a sramotna za režim in njegove nosilce, ki -se pred vsem svetom igrajo z zakonom, od katerega je odvisen dobršen del bodočnosti naroda.
dni na oceanu 21 ladij. Meteorologi smatra, jo, da je orkan posledica podmorskih vul« kanskih izbruhov.
Berlin, 26. nov. (be.) Vihar se širi z veli« ko naglico proti vzhodu in je zajel skoraj vse Vzhodno morje.
Marseille, 26. nov. s. Tukajšnja brezžična postaja je sprejela brezžično brzojavno iz Ostende, po kateri je angleški parnik «Neat Habbey» 20 milj severozapadno od Brest Capelle v nevarnosti in da prosi za pomoč.
Potsdam, 26. nov. s. Potsdamski observa* torij je danes registriral najnižje stanje ba« rometra v zadnjih 20 letih, namreč 719.6 mm.
Amsterdam, 26. nov. s. Pri Hoek van Ho* landu se je snoči med strašnim viharjem ponesrečil norveški parnik «Cristen Mihel* sen», ki ima 2292 ton. Rešilnemu čolnu, ki je prihitel na pomoč iz Hoek van Holanda, se je posrečilo z življensko nevarnostjo lastne posadke rešiti 24 mož ponesrečene« ga parnika, na katerem je bilo 29 oseb. Pri rešilnih akcijah sta utonila dva moža po« sadke «Cristen Mihelsena® ter nek holand* ski mornar.
Manilla, 26. novembra (lo.) Preko Kitaj-stkeza moria divja strahovit tajfun, ki je porušil doslej že na stotine hiš. Veliko parnikov se je ponesrečilo. Japonski parnik »S^kemaru« je izgubljen.
Strasbourg. 26. nov. s. Dve osebi sta po« stali žrtvi viharja. Ko sta stopili s kolo« dvora v Liitzelhausenu v dolini Brucha, jih je ubilo visoko drevo, ki ga je podrl vihar.
Praski nadškof postane kardinal
Praga, 26. novembra h. Tukajšnji listi poročajo iz Rima, da bo praški nadškof dr. Kordač imenovan za kardinala. V zvezo s temi vestmi se spravlja tudi potovanj« dr. Kordača v Ri.ni, ki je napovedano za mesec december.
Napad na beograjskega velikega župana
Beograd, 26. nov. p. Pred zgradbo veli« kega zaupana beograjske oblasti je došlo danes do velikega škandala. Ko je veliki župan Rajič izstopil iz velike županije, se mu je približal bivši občinski tajnik So« kelič in ga strahovito pretepel s palico. So* kelič je bil vložil na maršalat dvora prošnjo za ponoven sprejem v javno služ* bo. Veliki župan Riiič je o tej prošnji po* dal slabo in nepovoljno mišljenje, radi če» sar je bila prošnja odbita. Policija je obso« dila Sokelida na 10 dni zapor*.	'
Zadrege in skrbi ministrskega predsednika
Odkrit odpor narodnih manjšin in prikrit odpor slovenskih klerikalcev proti novemu osnovnošolskemu zakonu. — Poostritev konflikta med muslimani in radikali. — Kralj ostane
v Topoli dalj časa
Beograd, 26. novembra p. Od nemškega poslanskega kluba organizirana kampanja proti zakonskemu načrtu o osnovnih šolah.
ki ga je vlada predložila Naiodni skupščini. beleži z današnjim dnem interesanme uspehe. Nemški klub*1 je svojo kampanjo proti novemu zakonu zasnoval na široki podlagi ter zainteresiral narodne manjšine v Vojvodini proti vladi. Obenem ie nemški klub vprizoril proti novemu zakonu tudi inozemsko kampanjo in so zadnje čase zlasti nemški listi v Avstriji in Nemčiji priobčili več ostrih člankov, češ, da se s tem zakonom postavlja Jugoslavija proti mednarodno priznanim načelom manjšinskega šolstva.
Ta na široko zasnovana kampanja je deloma že uspela. K temu uspehu je mnogo pripomogio dejstvo, da so številni poslane vladne večine izvoljeni z glasovi narodnih manjšin v Vojvodini. Vrhu tega je znano, da so proti zakonu tudi slovenski klerikalci, ti pa iz povsem drugih razlogov, ker se zavedajo, da bi novi zakon izpodrezal možnost strankarske korupcije v šolski upravi, zlasti pri postavljanju in imenovanju učiteljev na sistemizirana mesta. Iz dobro informiranin krogov se čuje, da so klerikalci naprosili Nemce, naj bi proti novemu zakonu nastopili z vso ostrostjo ter zainteresirali tudi svoje inozemske zaščitnike v Nemčiji in Avstriji, da na ta način morda že na vprašanju manjšinskega šolstva pobijejo neljub jim načrt nove preureditve ljudskega šolstva, ne da bi na tem padel režim, ki jim je tako po godu v Sloveniji.
Predsednik vlade je imel danes zaradi tega zakonskega načrta več konferenc. Najprej je konferiral z ministrom prosvete Grolom, nato z nemškim poslancem dr. Kraftom in končno s predsednikom radi-kalskega kluba Veljo Vukičevičem.
Tudi poslanci obeh srbijanskih strank, ki so bili izvoljeni v Vojvodini, so pritiskali
na vodstvo svojih klubov, naj se o novem zakonu vrše najprej klubske razprave Zato sta bila za nocoj sklicana demokratski in radikalski klub. Seja demokratskega kluba Je bila dokaj kratka Minister prosvete je podal o svojem načrtu kratek ekspoze ter napovedal, da bo izvrši! na njem izvestne izpremembe, ki bodo zadovoljile narodne manjšine v Vojvodini in drugod Po Grolovi izjavi in po njegovem pojasnilu ie klub zaključ'1 sejo
Enaka razprava se je vršila tudi v radi-kalskem klubu kjer je Velja Vukičevič napovedal, da bo vlada ugodila zahtevam nemškega kluba. Prihodnja seja demokrat-skeg kluba bo v sredo.
Drugo vprašanje ki ie datnes okupiralo predsednika vlade dr. Korošca ie ponovni izbruh spora med radikali in muslimani v Bosni in Hercegovini. Dr Korošec ie skušal ta spot rešiti na ta način, da ie k sebi poklical ministra ra poljedelstvo dr Vlado An-driča in ministra trgovime in industrije dr. Spaha. Konferenca kliub živahnemu prizadevanju dr. Korošca, ki ie skušal miriti predstavnika obeh sort i h taborov ni rodila uspeha. Dr Vlada Andrič vztraia na svoiem dosedanjem stališču, da nai vlada odbije zahteve bosanskih muslimanov elede odstavitve velikih županov v Saraievu in Tuzli, ki sta muslimanom trn v peti Resolutno stališče ministra Andriča ie dr. Snaha tako razljutilo. da ie brez slovesa zaoustil konferenco ter odšel v svoi ooslanski klub Bil ie tako slabe volje, da ie oroti svoiemu običaju odbil tudi novinarie ter iim odklonil vsakršno izjavo Takoi nato ie imel muslimanski klub seio. na kateri ie razoravlial o sooru z radikalno stranko Na seii so padali proti radikalom in vladi ostri očitki. Nekateri muslimanski poslanci so zahtevali od dr. Spaha nai kratkomalo Poda ostavko.
Krali se še vedno nahaia v Topoli. Po nocojšnjih informacijah ostane tam še dali časa. V Topoli ne bo sprejemal nobenih političnih oseb
Prosvetni minister o manjšinskih določbah novega zakona o osnovnih šolah
Odgovor na napade nemškega poslanca dr. Grassla, — Določbe o manjšinskih šolah se lahko še spremene. — Novi zakon je bil izdelan na podlagi starih osnutkov
Beograd, 26. novembra, r. Poslanec nemške stranke dr. Grassl je objavil v graški <Ta-gespo6ti» pred par dnevi članek o noVem zakonu o osnovnih šolah. V svojem članku ostro kritizira določbe, nanašajoče se na narodne manjšine in označuje zakon v sedanji obliki za absolutno nespremenljivega. Zato so se novinarji obrnili na ministra prosvete Milana Grola, ki jim je med drugim izjavil:
cRazburjenje zaradi zakonskega načrta o osnovnih šolah mi je nerazumljivo, ker razen enega člena o privatnih šolah, ki zahteva res celo vrsto pogojev, ne vsebuje niti ene nepovoljne določbe za razvoi manjšinskih šol. V tem pogledu je zakon pomanjkljiv, vendar pa ne vsebuje smernic, ki bi bile na škodo narodnih manjšin. V ostalem pa je še vedno dana možnost, da se veliko število onih pogojev, ki jih smatrajo nekateri za nesprejemljive, pri razpravi v Narodni skupščini črta.
Zakonski načrt, ki je bil predložen Narodni skupščini, predstavlja konbinacijo raznih dosedanjih načrtov. Velik del je posnet po predlogu dr. Čajkovca. Členi, nanašajoči se na narodne manjšine in privatne šole, vsebujejo samo določbe, ki se nahajajo v vseh dosedanjih zakonskih predlogih. Podrobnejša izvedba teh določb je prepuščena Narodni skupščini, ki bo sklepala o tem tako, kakor bodo narekovali politični interesi. Narodnim manjšinam je zakonski minimum zasiguran že po mirovnih pogodbah. Vse vladne skupine so pripravljene na kar največje koncesije in bodo obravnavale manjšinsko vprašanje
kar najbolj liberalno ter bodo upoštevale vse upravičene zahteve za svoboden kulturni razvoj narodni manjšin. Nihče noče narodnih manjšin raznaroditi, dasiravno bi to ne bilo tako neupravičeno, če se upošteva, kaj se je dogajalo v naših krajih do L 19l8.
Glede vpisovanja otrok v manjšinske šole je obstojala nekaj časa tako zvana uredim o imenu. Pred dvema letoma pa je bila ta uredba ukinjena in je sedaj merodajen jezik, ki ga otrok govori, njegova narodnost in izjava roditeljev. Sama izjava roditeljev se ne more upoštevati že zaradi tega, ker bi se lo v gotovih krajih zlorabljalo. Trditev dr. Grasla, da v Jugoslaviji ni niti ene nemške osnovne šole, je tako smešna, da je ni treba niti aemantirati Obstojajo ne samo nemške pa-ralelke, nego celotne šole z nemškimi učitelji in upravitelji. Nespremenljiva je Grasslo-va zahteva, da bi se morala nemška deca vzgajati v nemškem duhu. Po njegovem mnenju bi se torej na nemških osnovnih šolah državni jezik sploh ne smel poučevati. Kar se tiče trditve dr. Grassla glede učiteljstva, moram izjaviti, da so vsi učitelji na nemških sporednicah in nem. šolah kvalificirani za pouk v nemškem jeziku. Gosp. Grassl ne more navesti niti enega Nemca, kvalificiranega učitelja, ki bi ne bil nastavljen. V kolikor nemških učiteljev ni, so nastavljeni jugoslovenski učitelji, ki so kvalificirani za pouk v nemškem jeziku. Gosp. Grasslu je dobro znano, da pomanjkljivosti ki se pojavljajo, niso posledica zlonamerne prosvetne politike.>
Zdravstveno stanje angleškega kralja je zelo
kritično
Pljučnica se je razširila, grozi pa tudi še vnetje rebrne mrene. Vznemirjenje po vsej Angliji
London, 26. nov. (lo) Stanje angleškega J zi s kraljevskim domom šn si dajo vsako kralja se je zelo poslabšalo. Kralj je prebil 1	n stani., L-rali* t »t n nr»t«» ki.
nemirno noč z menjajočo temperaturo. Vnetje pljuč se je zelo razširilo. Zadnji včerajšnji bulletin poroča, da je bil kralj ves dan zelo nemiren in da je mrzlica na« rastla. Ljudstvo je zelo razburjeno. Pred kraljevo palačo se zbirajo velike množice občinstva, ki z napetostjo pričakuje nadalj* nih poročil. Včeraj so molili za kraljevo zdravje v vseh angleških cerkvah.
London, 26. nov. s. Ob 10. dopoldne iz* dani bulletin o zdravstvenem stanju kra« Ija pravi: Kralj je prebil noč nemirno. V sedanjem stadiju bolezni se mora računati s tem, da se bo temperatura menjavala in da se razširi vnetje reberne mrene
London, 23. novembra, r. Ves dan so se zbirale pred kraljevsko palačo velike mno* žice občinstva, ki nestipno pričakujejo na« daljnih poročil o kraljevem zdravstvenem staniu. Kljub deževnemu in viha-nemu vre* menu vztrajajo ljudje do trde teme in še celo ponoči prihajajo h glavnemu vhodu večje skupine, ki sprašujejo za uradnimi poročili. V javnosti je vzbudilo mnogo ko* mentarjev dejstvo, da so bili tekom dana« šniega dne objaviieni le zelo kTatki in pre« vidno stilizirani buletini. Ministrski pred« sednik, državni podtajnile za notranje ra« deve m kolonijalni minister »o v srtahii zve«
uro poročati o stanju kralja ter o poteku njegove bolezni.
Kraljeva bolezen je vzbudila v vsej An* gliji globoko sočustvovanje, ki se je spre« menilo v veliko vznemirjenost ko je izšlo zadnje poročilo, da se je vnetje pljuč raz« širilo. Zdravniški krogi trde, da je to nara« ven potek bolezni in da ni povoda za vzne» mirjenje.
Ostavka dr. Englisa sprejeta
Praga, 26. novembra h. Prez»dent republike dr. Masaryk ie spre?el ostavko finančnega ministra dr. Engliša in imenoval za njegovega naslednika dr. Vlasaka.
Nastop novega župana v Splitu
SpUt, 26. novembra n. Danes ob 10. dopoldne se je sešla nova mestna uprava, da prevzame občinske posle od mestnega komisarja. Komisar Ronetti le predal vse posle novemu županu dr. Berkoviču, ki Je prevzem potrdil z uradnim potrdilom, nakar se Je komisar Bonetti zahvalil uradni,kom za njegovo zvesto službovanje in se od njih poslovil. Za njim !e uradnike pozdravil novi župan Berkovič ter Jih prosil, naj mu bodo dobri sodelavci in pomočniki peri delu za mesto V imenu občinskih uradnikov se je komisarju »ahvaM mestni tajnik Doležal.

\
Seja okrnjene Narodne skupščine
Zopet slaba udeležba vladnih poslancev. — Glavna kontrola
odklonila vizum za stroške občinskih volitev v Bosni — Na-
r< dna skupščina odide najbrž še ta teden na božične počitnice
posamezne poslance in iih pozvali v dvorano, kjer se je zbralo vsega 137
poslancev.
— Beograd, 26. novembra. Po desetdnevnem odmoru se je danes zopet sestala Narodna skupščina k seji, ki pa je bila po rešitvi raznih formalnosti že po polurnem trajanju zopet zaključena. Udeležilo pa se je tudi seje tako malo poslancev, da je bil predsednik prisiljen odrediti prozivko. da je mogel ugotoviti, ali je seja sploh sklepčna.
Po otvoritvi seje je zahteval besedo k zapisniku zemljoradnik Novica Šaulič, ki ie najprej grajal netočno sestavljeni zapisnik, nato pa podvrgel kritiki nedelavnost vlade in Narodne skupščine. Naglašal je, da narod in država nimata od take Narodne skupščine nikake koristi. Narod ječi v največji bedi in nadlogi. Narodno skupščino pa vlada pošilja neprestano na počitnice. Narod ie pričakoval, da bo Narodna skupščina po enoletnem prepi-raniu in nedelavnosti končno vendarle pričela delati, toda razmere v skupščini postajajo od dne do dne slabše.
Vladna večina je zapisnik sprejela brez ugovora. Predsednik je nato poročal o raznih tekočih zadevah. Med drugim ie sporočii, da je glavna kontrola odklonila vizum za 702.000 Din, ki iih ie vlada potrošila «za organizacijo občinskih volitev v Bosni in Hercegovini*. Ker ie bilo v dvorani navzočih komaj 30 do 40 poslancev, je predsednik odredil prozivko. Skupščinski služitelji so naglo poiskali po klubih
Predsednik je nato prečital interpelacijo Nastasa Petroviča na ministrskega predsednika glede znanega nastopa ministra ver Dragiše Cvetkoviča v Nišu in Prokuplju. Minister pravde zahteva izročitev davidovičevske-ga poslanca dr. Novakoviča radi obtožbe poneverbe. Minister za narodno zdravje je predložil Narodni skupščini zakonski predlog glede osnovanja fonda za sanacijo sela, za pobijanje kužnih bolezni in za organizacijo higijen-ske službe.
Skupščina bi bila morala nato preiti na dnevni red, vendar pa je predsednik sejo takoj zaključil in pozval poslance, nai se udeleže parastosa za pokornim podpredsednikom Narodne skupščine Aratctiovičem.
Beograd, 26. novembra. Po seji Narodne skupščine se je vršila dolgotrajna konferenca med ministrskim predsednikom dr. Korošcem. presednikom Narodne skupščine Iljo Mihajlovičem in predsednikom radikalskega kluba Veljo Vukičevičem. Kakor se zatrjuje iz vladnih krogov, so na konferenci razpravljali o ponovni odgoditvj Narodne skuščine. Po vladnem predlogu naj bi skupščina že v sredo ali četrtek odšla na božične počitnice ki bi trajale do 20. januarja. Med tem časom naj bi finančni odbor rešil proračun. Narodna skupščina bi nato po kratkem nasedanju sprejela proračun, na kar bi pričelo definitivno reševanje državne krize.
7 nasiljem hočejo udušiti ljudsko voljo
Trije prepovedani protestni shodi, — Gorenjski obrtniki, kmetje in delavci pToti ogromnim davkom. — Prebivalci občin Hotič in Konj protestirajo proti nezakoniti združitvi svojih občin z Litijo
Na svojem zadnjem zasedanju je ljubljanska oblastna skupščina sprejela predlog obl. poslanca in litijskega župana g. Hinka Lebingerja, da se občini Hotič in Konj združita z občino Litija. Sklep klerikalne večine v oblastni skupščini je povzroči! veliko in splošno ogorčenje občanov Hotiča in Konja. V obeh občinah ie prebivalstvo spontano zahtevalo sklicanje protestnih shodov, na katerih bi bila ljudstvu dana prilika, da se javno izreče proti nasilju klerikalcev, ki združujejo občine proti volji prizadetih občanov. Krajevni faktorji v Hotiču in Konju so zato sklicali za nedeljo, dne 25. novembra dvoje shodov, enega v Hotiču in drugega v Gradcu pri Litiji. Okrajno glavarstvo v Litiji je pa . na intervencijo župana' Lebingerja prepovedalo sklicana shoda, sklicujoč se pri tem na avstrijski zakon iz leta 1867. Okrajno g'ai'arstvo je izklicalo pred cerkviio v Litiji in Hotiču. da se shoda ne vršita in orožniki so dobili nalog, da so še v soboto popoldne v največjem nalivu obiskali ves okraj in raznesli sporočilo o prepovedi shoda. Navzlic prepovedi okrajnega glavarstva so se pa oba napovedana shoda vrši'a, vendar ne več z odgovornostjo prvotnih sklicateljev, temveč novih.
Ob 11. dopoldne se je vršil shod v Hotiču in popoldne ob 15. v Gradcu. Oba shoda sta bila sijajno obiskana. Udeležilo se ju je čez 5090 občanov iz Hotiča in Konja. Prvemu shodu je predsedoval g. Ivan Babnik; zapisnikar je bil g. Vojko Šribar; drugemu shodu je predsedoval Luka Bizjak; zapisnikar je bil g. Alojzij Praprotnik. Na obeh shodih sta poročala nar. poslanec g. Ivan Pucelj in obl. poslanec Ivan Tavčar.
Poročevalca sta opozorila na nezakonitost sklepa oblastne skupščine glede združitve občin Hotič in Konj z Litijo.
Obseg kompetence oblastnih samouprav je določen v zakonu o oblastnih samoupravah in v finančnem zakonu. V teh zakonih pa ni nikjer govora o pravici bivšega kranjskega deželnega zbora, ki je s pritrditvijo cesarja lahko izvršil združitev občin. Pogrešno je, ako kdo trdi, da je oblastna samouprava dedič po deželnem zboru, ker je to, kar imamo sedaj, popolnoma nova institucija. Pravica odločanja o združitvi občin je prešla od bivšega deželnega zbora na Narodno skupščino. Taka je praksa v celi državi, le klerikalna večina ljubljanske oblastne skupščine misli, da zanjo ne veljajo zakonita določila. Nasilje in nezakonitost pa sta še tem večja, ker hoče ljubljanski oblastni odbor izvesti združitev navzlic temu. da se je proti združitvi izreklo nad 90 odstotkov prebivalstva v Hotiču in Konju. Združitev hočejo izvršiti izključno le iz strankarske kaprice litijskega župana. Občini Hotič in Konj bi bili z združitvijo silno prizadeti, ne samo zaradi svoje lege, temveč predvsem tudi zato, ker bi bili obe občini gmotno oškodovani in primorani plačevati mnogo višje doklade za drago upravo litijske občine.
Zborovalci so s posebno pažnjo s'e-dili tudi poroči'om nar. poslanca Iv. Pticlja in oblast, poslanca Tv?»*ij» Tavčarja o gnisoodarstvu z oHastnfm in državnim denarjem in sog^nr* !n z nafvečlfcn ogorčeniem obsodi" dnnpšnii režim. Iz;avHaioč. da ie politika Krneč-ko-demokra*ske koalicije edino prava bi v korist liudstva.
Na shodih je bila soglasno prejeta brzoiavka, ki je bila odposlana pisarni Nj. Vel. kra'ja Aleksandra in v kateri apelira ljudstvo x Hotiča in Konju na
kralja, da ga kot najvišji čuvar zakona obvaruje škode.
Značilno je, da je okrajno glavarstvo v Litiji poslalo na oba na novo sklicana il.oda svojega zastopnika, ki se je skliceval na zakon o zaščiti države, da bi preprečil ljudska zborovanja. Ljudstvo kliče kralja na pomoč, a režimovci operirajo z zakonom o zaščiti države. Ljudstvo hoče izraziti svojo voljo, a režimovci pošiljajo žandarmerijo, da bi z baioneti upognila ponos svobode v kmečkem ljudstvu. Res, daleč smo prišli pod vlado dr. Korošca!
*
Na enak način so hotele Koroščeve svobodoumne oblasti preprečiti tudi izraz ljudske volje na Gorenjskem. Za nedeljo popoldne je bil sklican na Bled protestni shod obrtnikov, kmetov in delavcev iz blejskega kota proti previsokim oblastnim in državnim davkom. Okrajno glavarstvo je ta shod prepovedalo, obenem pa sporočilo odboru Obrtniškega društva za radovljiški okraj, ki je istočasno sklicalo na Bled tudi svoje protestno zborovanje, da smejo na tem zborovanju govoriti le člani in eventualno še «gostje». Stvar je bila ta, da so klerikalni gosoodie izvedeli. da priskpeta na Bled tudi oblastna poslanca dr. Puc in Bukovec, Tega so se ustrašili, ker so se bali. da bi ljudje izvedeli resnico o klerikalnih dobrotah za Slovenijo, pa so dosegli, da sta bila shoda onemogočena.
Kakor v Hotiču in Gradcu pri Litiji, pa so si znali pomagati tudi zborovalci na Bledu. Uklonili so se sicer odredbam okrajnega glavarja, ki se je potrudil na Bled osebno, pač pa so se zbrali nato v zaprtih prostorih k,prijateljskemu sestanku, na katerem sta obl. poslanca Bukovec in dr. Puc razkrinkala pogubno klerikalno politiko za Slovenijo in slovensko gospodarstvo. Ta politika je dovedla tako daleč, da se slovenskemu kmetu, obrtniku, trgovcu i« delavcu ni godilo še nikdar slabše kakor sedai pod vlado največjega Slovenca. Zborovalci. ki jih je bilo okrog 100, so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem obeh oblastnih poslancev ter gg. Atnbrožiča in Ažrnana, naposled pa sklenili, da bodo sklicali za 9. decembra v Radovljico novo protestno zborovanje.
Zagrebški trgovci protestirajo proti uklnjenjii točenja nljač v špecerijskih trgovinah
Zagreh, 26. novem,bra. V nedeljo dopoldne se je vršilo v zagrebškem Gradjanskem kinematografu protestno zborovanje zagrebških trgovcev preti naredbi notranjega ministra dr. Korošca, s ka>tero se ima s 1. januarjem ukiniti točereje alkoholnih pijač v špecerijskih trgovinah. Protestno zborovanje je bilo k redno dobro obiskano, tako da je bil ves lokal nabito poln. Predsednik združenja malih trgovcev in zbornični podpredsednik S- Ta ba on i,k je »vodoma pozdravil predstavnike slovenskih trgovskih gremijev (gg. Ranth, Podgoršek i,n Sedlar) ter predstavnike Združenja trgovcev kakor tndi številne delegate iz province, nakar je opisal krivičnost te naredbe. ki grozi oropati trgovce pridobljenih pravic in eksistenčnih možnosti. Pozval je vse navzoče k odločnosti v boju proti tej naredbi Svo'o solidnrnos* v imenu Združenja trgovcev 'ziavil tajnik dr. Aranicki V imenu Slovenskih trgovcev na le spnvoril g Rnrrfh. Sprejeta ie M* n-str? resolucija, v kateri st zahteva, da dr'. Korošec umnkne. to. naredbo Istočasno. se . je vršilo slično protestno zborovanje V OsiTvVj, kateremu je prisostvovalo več sto -trgovcev..
Konferenca KDK v Subotici
Subotlca,* 26. novembra n. Te dni pirispe v Su-botičo dr. Svetislav Popovič, ki bo imel najprej konferenco s pristaši SOS, nato pa skupan konferenco s pristaši KDK,
Pred volitvijo predsednika avstrijske republike
Funkcijska doba dr. Hainischa je potekla. Avstrija si bo morala izbrati novega predsednika. Volitev bi se na temelju sporazuma med strankami imela vršiti 5. decembra; Predsednika republike ne voli narod neposredno kot n. pr. v Nemčiji, marveč se v tem oziru ravna avstrijska ustava po francoskem vzorcu. V »zvezno skupščino« (Bundesversammlung) združena poslanska zbornica (Nationalrat) in zvezni svet (Bundesrat) volita predsednika z večino glasov. Razmerje moči strank je naslednje: krščanski socijalci imajo skupaj 98 zastopnikov (73 v narodnem svetu in 25 v zveznem svetu), socijalnj demokrati 91 (71+20), velenemci 14 (12+2), kmečka zveza 12 (9+3). Za izvolitev predsednika je treba torej vsaj 108 glasov. Koalirane vladne stranke imajo skupaj potrebno večino, seveda če se zedinijo na istega kandidata. Tu pa tiči težava.
Ce bi avstrijska ustava to dovoljevala, bi bil sedanji zvezni predsednik dr. Hai-nisoh najbrž zopet izvoljen, ker vživa splošno zaupanje. Toda ta ima za seboj že dve funkcijski dobi in avstrijska ustava izrecno določa da ne more biti nihče trikrat zaporedoma zvezni predsednik.
Zvezni kancelar, krščanski socijalec dr. Seipel je predlagal strankam tako izpre-membo ustave, da bi se moč zveznega predsednika ojačala. Odslej naj bi ga neposredno volilo ljudstvo, dobil naj bi pravico razpuščati parlament »n imenovati vlado. Socijalisti so ta predlog odklonili iz bojazni, da ne bi sam energični kancelar dr. Seipel zasedel vrhovnega mesta v državi. Brez pristanka socijalne demokracije pa ie izprememba ustave nemogoča, ker je zanjo potrebna dvetretjinska večina.
Ko je dir. Seipel videl, da z razširjenjem ustavnih pravic prezidentovih ne bo nič, se ni več zanimal za lastno izvolitev na to mesto. Iskati je začel drugega kandidata. Oko se mu je ustavilo na predsedniku parlamenta Miklasu, ki si ie pridobil s svojo objektivnostjo ugled in zaupanje pri vseh strankah. Toda v sami vladni koaliciji ni še enotnosti glede tega kandidata za predsedstvo republike. Velenemcem je Miklas preizrazit klerikalec, kmečka zveza oa pravi, da bo volila samo moža. ki mu ie poljedelstvo pri srcu in ki je zanesljiv pristaš priključitve Nemčiji. Miklas pa ni poljedelec in je v novembru 1918. glasoval v državn&m svetu proti »Anscblussu«.
Zadtega je precejšnja. Če se ne bodo vladne stranke zedinile glede kandidata, ne bo Kazalo dr. Seiplu drugega kot obrniti se na socijaine demokrate, da omogočijo ponovno izvolitev dr. Hainischa. Zdi se, da bi le ti končno vendar pristali na takšno izpremembo ustave, po kateri bi se smel isti zvezni predsednik voliti trikrat zaporedoma. ne da bi se njegove prerogativs količkaj povečale.
Tako bi dr. Hainisch predsedoval še na-dalj.ija štiri leta sosednji republiki, če se krščansko-socijalnemu zveznemu kancelar-:u v bližnjih dneh ne posreči vendarle Pridi b^ti svojih velenentških iti kmetijskih zaveznikov za Miktasa ali pa najti v zadnjem trenutku kako nevtralno, kolikor toliko znano osebnost, ki bi prijaia vsem strankam vladne koalicije._
Protest vojvodinskih
Oblastni davčni pogrom na trgovino, obrt in
industrijo Slovenije
Novi Sad, 26. nov. r. Včerai se je vršila v Novem Sadu izredna skupščina advokat* ske zbornice za Banat, Bačko in Baranjo Na skupščini je bila po daljši razpravi sprejeta resolucija, ki ugotavlja, da je bil z novo advokatsko tarifo, izdano od kasacij« skega in apelacijskega sodišča v Novem Sadu. pogoden v svojih življenskih intere« sih in pravicah ves advokatski stan Re90« lucija trdi, da za izdajo take tarife stvar, nega razloga ni bilo, ker se življenske raz« mere niso spremenile, v kolikor pa so se spremenile, so se poslabšale. Za predpis nove tarife tudi zato ni bilo potrebe, ker bo novi zakon o advokatih oživotvorjen v najkrajšem času in je v njem rezervirana pravica določevanja advokatske tarife mi* nistrstvu pravde v sporazumu z advokat« skimi zbornicami in apelacijskimi sodišči. Skupščina je končno izvolila odbor, ki sme storiti obvezne ukrepe za ves advokatski stan v svrho razveljavljenja nove advokat« ske tarife.
Zimsko zasedanje DN
ne bo v Ženevi
Berlhi, 26. novembra s. »Berliner Zeitung« javlja, da se bo decembersko zasedanje Društva narodov z ozirom na izredno neugodno klimo v Ženevi najbrže vršilo v bolj južnem kraju, najbrže v Luganu ali Cannesu.
Francija in komisija
strokovnjakov
Pariz, 26. novembra s. Kakor poroča »Agenzia Havas« na podlagi informacij, ki jih je dobila po današnjem dopoldanskem ministrskem svetu iz dobro poučenih krogov, je ministrski svet sprejel sklep, da je naloga reparaciiske komisije in ne vlade, da imenuje francoske delegate za odbor strokovnjakov. Čsprav še ni padla koneno-veljavna odločitev, se Vendar smatra imenovanje guvernerja francoske Narodne banke Moreaua in univ. prof. AIixa za gotovo stvar.
Kellogov naslednik
Newyork, 26. novembra s. »Herald and T<ri-bune« javlja iz Washingtona, da bo ameriški poslanik v Rimu Fletcher, ki spremlja sedaj predsednika Hooverja na njegovem potovanju po Južni Ameriki, imenovan za naslednika Kel-logga v državnem ta'nTŠtvu
SovfctsVo sožalfe ob Su^er-ro?rtiovi s^Ttt
I-Ienlnnrad. ?6 novembra (be l TukaiSn.ie p:
sateljsko udraJenje is? iz mrl nemSkc.riu n;sa-;.'!j-skeimu udruženju -svoje s- ža!;e k smr.i H.-r marnra Sudermapna.
Lindberjfh v Newyorku
Sant Antonlo, 26. novembra (Io.) Semkaj je prispel včeraj ob 3.30 uri popoldne iz Tampica polkovnik Lindbergh, kar je dalo povod vestem. . da ce je Lindbergh ubil. D«oes odpotuje Lind- ; bensh X Newycrk,
Interesenti, ki so položeni na žrtvenik naših oblastnih davčnih prenapetežev, so se začeli Javljati nekoliko pozno. Zdi se, kakor da »Jutru« niso prav verjeli, da se je res našel oblastni odbor, ki se je vrgel na električno pogonsko silo in luč in ki v velikanski obči produkcijski krizi nalaga kar do 50% doklado na nov še nepreizkušen pri-dobninski davek.
Kritika, ki je zadela SLS vsled tega za naše kraje samomorilskega stališča, je od strani stanovskih interesentov zelo blaga.
Slovenija mora dvigniti Kmetijstvo, ki pa je ravno vsled trgovinskih rvoeodb. pri katerih so sodelovali klerikalci (n. pr. z Avstrijo) zelo zadeto. Slovenski, kakor v obče jugoslovanski agrarni proizvodni1]' je potreben plačila zmožen domač konzument. Ni'koli ni bilo to tako jasno, kakor danes, ko stojimo tako rekoč v carinskem sooru s Češko in Avstrijo.
Ta konzument moreta biti le obrt in industrija, ki sta za nas celota, v kateri delata podjetnik in delavec oz. nameščenec.
Za Slovenijo je edina rešitev, da se pri nas ustvarita industrija in obrt v največji med Ona mora zlasti industrijo vabiti tem bolj, ker so v državni centrali na delu na-sprotvniki.
SLS mora biti v silni stiski za argumente, ko vleče iz podstrešja svoj »nacijonalizem«. Gospoda, ki je pravkar hladnega srca celo industrijsko panogo prodala Švedom in po vseh svetovnih tržiščih na kolenih prosi za turi kapital, naj pride v našo državo, nima nič kaj pravice v tem oziru obračati oči k nebu. Razume se, da sedanje stanje naše privrede. ki ne zmore prav nič kapitala za industrijsko delnico, ni zdravo Toda nai-slabša pot k njegovemu saniranju so 50% doklade, ki morejo imeti za posledico le, da se bodo nove ustanovitve ogibale Slovenija Sicer pa, ali so naši trgovci, naš: obrtniki, ki delajo z več nego 4 oomimV;, raše žage in druge srednje ind;isfriie, tli so to tujci?
In vsi oni mali in srednii oodietniki. ki so s težkimi žrtvami in na podlagi ?a desetletja preračunanih kalkulacij uvedli električni pogon, ali so to tujci?
Z nacijonaln-o zastavo 5? SLS ne bo po-
srečilo pokriti zločina, k! gi uganja nad dn. mačo obrtjo in industrijo, brez katere bi se morala tretjina Slovenije izseliti.
Prav tako so samo za prav kratkov:cK e ljudi naročeni drugi »argntien-K zj povišanje davkov. Tako n. pr. prav; SLS. da ;6 treba povišati doklade, ker industrija razvija za delavce premalo skrbi Ali je res kdo tako naiven, da misli, da bo ta skTb večja, če bo rentabilnost podjetij man.ša? Tako morejo pisati samo nevedneži. Daije se čisto resno piše: Naj znižajo direktorjem visoke piače. To lahko izvede klerikalno bankarstvo in industrija po »Slovenčevem« nasvetu takoj. Ali kdo verjame, da katerokoli podjetje komurkoli da višjo plačo, če to ni v njegovo korist? Take ekonomske modrosti pač prenesejo le klerikalni oblastni poslanci.
31 miliionov samo ljubljanska oblast da za zdravstvo in socijalno skrbstvo, rezoni-ra »Slovenec«. Pozabil pa je, da je na drugi strani sam s triumfom tiskal dr Breclievo poročilo, da celo zdravstvo plača država in pa bolniki. Za socijalno skrb vidimo bore malo v 70 milijonskem budžetu. Tudi tu zopet doplača država. Za zgradbo malih stanovanj predvideva ljubljanska oblast 1 in pol mil iona, ki pa so se zelo raztrosili s slabimi nakupi in v partijske zadrugice. Ali je ta znesek resen v primeri velikanskih bremen obrti in industrije? Seveda zraven je uprav famozna sociialna postava »nepredvideni izdatki — 150.000 Din«. Dispo-zicijski fond, ne pa socijalna politika!
Ropotanje z nacijonalizmom in socijaliz-mom cerkveni gospodi nič kai dobro ne uri stoja. Kdo pa verjame, da more klerikalec v teh stvareh biti iskren? Industrijo in obrt je v naše kraje privabila in iih drži solid-nost in pridnost našega delavstva, sorazmerno dobro sodstvo in javna varnost.
SLS, kateri je uboga Slovenija padla v roke, se trudi, da te njene prednosti kakor tudi naravne sile in prometne ugodnosti uniči s slepo in blazno davčno politiko. Ta po. Ii tika vodi Slovenijo na beraško palico. In ginliivo se krije s politiko beograjskih he-gemonistov, ki ponuja industriji, ako bi se od nas hotela izseliti, zlate gradove.
Dunaj, 26. novembra r. Veliko senzacijo I Koritschoner ori v tukajšnjih krosrih razkritje veliko- Pač pa je dt
Od veleindustrijca do veletihotapca
Senzacionalna razkritja dunajske policije. — Najuglednejši dunajski industrijalec je načelnik tihotapske družbe
izginil tudi iz Budimpešte, dunajska policija včeraj prejela iz Budimpešte od dr Koritschoneria pismo, v katerem jo obvešča, da bo izvršil samomor in naj ga zaradi tega ne iščejo več. ker ga ne bodo našli.
Dr. Koritschoner je bil še pred par leti najbogatejši -mož na Dunaju. Med vojno je bil v vojnem ministrstvu referent za rude in je tako prišel v stike z raznimi gospodarskimi krogi. S sorernimi špekulacijami si je po vojni pridobil ogromno premoženje in je igral v avstrijskem gospodarskem življenju najvidnejšo vlogo Leta 1923 se je drugič poročil in se je od svoje druge žene navadil vživania morfiia Postal je strasten morfinist, k2r ga je spravilo na stranpota Začel je zanemarjate eosoodar-stvo in se je končno posvetil izključno tihotapstvu morfija S ponesrečenimi špekulacijami je vrhu tega izgubil skoraj vse svoje premoženje. To ie menda tudi glavni vzrok, da se je odločil za samomor Vsa poizvedovanja za njim so ostala doslej brezuspešna.
tvori
potezne tihotapske družbe, ki ii načeluje nekoč najuglednejši dunajski veleindustri-jalec in prvak dunajske družbe dr. Koritschoner. Družba se je bayila s tihotapstvom morfija na debelo in je razpošiljala z Dunaja po svojih agentih blago na vse strani, največ pa v Budimpešto. Dunajska policija je bila družbi že detj časa na sledu, vendar pa je še čakala z aretacijami, da bi bil glavni udarec tem uspešnejši. Zadnje dni se je zanka, ki jo je nastavila dunajska policija, vedno bolj ožila in pred par dnevi ie nameravala policija izvršiti senzacijonalne aretacije. Predvsem je hotela prijeti dr. Koritschonera Ko pa je prišla v njegovo razkošno stanovanje, je na svoie presenečenje izvedela, da je dr. Koritschoner brez sledu .izginil. Nadaljnja poizvedovanja so dognala, da ie odpotoval v Budimpešto. Budimpeštanska policija po obvestilu z Dunaja ni takoj izvršila zahtevane aretaciie. ker je hotela prej ?. opazovanjem ugotoviti, kie se skrivajo nieeovi zaupniki v Budimpešti. Medtem pa je dr.
Izjava g. Otona Ambroža Agrarnim interesentom
Dosedaj nisem hotel odgovarjati na ne« ke netočnosti, ki so bile objavljene v zvezi z mojo afero. Smatral sem to afero kot spor s policijo, koje brutalni nastop sem ostro obsodil, pravtako pa tudi kot stanov« sko vprašanje, ker je bila s pretnjo dr. Vo« dopivca ogrožena svoboda novinarskega poročanja. Politična stran te afere, za me« ne osebno ne pride v poštev. Izjava veli« kega župana predstavnikom novinarskega udruženja, da je razpravljal z menoj o mo* jem izgonu samo teoretično, je zadovoljila tako predstavnike udruženja kakor tudi me« ne. Vendar bi pa mogli jasno videti iz pro« to ko1 ki sem ga podpisal, če se objavi, da g. dr. Vodopivec ni mislil teoretski, tem» več popolnoma resno. Toda bodisi temu kakorkoli, z izjavo g. velikega župana pred« stavnikom novinarskega udruženja je bila afera zaključena.
Silno sem se pa začudil, da se eden iz« med urednikov «Slovenca» tako zelo za* vzema za dr Vodopivca in mene osebno napada. Kakor pojmujem celo afero, ne morem razumeti, da se le«ta tolmači kot moj spor s «S!ovencem» in SLS. Silno ne« popularno smatram braniti nasilje policije, če tudi se sedi v vladi. Kolikor je meni znano in za kar imam resne podatke, ne uživa dr. Vodopivec, kateremu očitajo, da noče zadovoljevati baš vse strankarske za« hteve, ravno na tej strani tolike naklon je« nosti. Ščiti ga pa druga stran, ki tudi od« ločuje. Imam poleg tega čast, da sedim z g. vel. županom v isti politični organizaciji, dr. Vodopivec pod št. 238, jaz pa pod št. 440. Zato je precej deplasirano od dotične* ga urednika «S!ovenca». da brani g. dr. Vo« dopivca pred menoj. A da je g. vel. župan ravno meni pretil z izgonom je faux pas, ki zopet dokazuje, kako dobro ga obvešča« jo njegovi podrejeni organi. Za slučaj pa, da bi se proti meni postopalo, mi je osi« gurana zaščita v Beogradu, in sicer od stra* ni, ki bi gospode silno začudila. V Ljublja« ni vršim svojo novinarsko dolžnost brez ksk^ŠTrhkoli političnih tendenc
Tz izvestnih razlogov je potreba, da go« ''orim o svoiem očetu Že davno sem nam« reč polnoleten jn sem popolnoma samo« stijen, T>olep tega pa "em diametralno na« r>-otnega mišiienia. tako da ni med nama nikakih skimnosti razen dejstva, da sem njegov »fin Radi tega ne more imeti moj oče nikakega vpliva name in ne more od« govarjati za moje delo. Smatral sem po« trebno to izjaviti.
OTON G. AMBROŽ dopisnik zagrebških «Novosti» in cVremena*
(Glas iz Prekmurja)
Z največjim zadovoljstvom smo tudi mi agrarni interesenti v Prekmurju vzeli na znanje v «Jutru» objavljeni rezultat zbo« rovanja zastopnikov občinskih agrarnih od« borov v ljubljanski oblasti. Prišel je čas, da se tudi agrarni subjekti (kolonisti, op« tanti, avtokolonisti in drugi interesenti agTarne reforme) združimo, ker samo z združitvijo bo mogoče uspešno se boriti proti močni in dobro organizirani fronti protivnikov pravične izvedbe agrarne re« forme.
Tudi mi Prekmurci smo bili deležni že mnogih grenkih izkušenj pri izvajanju agTarne reforme, zato moramo odločno za« htevati svoje pravice. Dasi se je pokrenila akcija za združitev šele po 10 letih obstoja agrarne reforme v naši državi, ni prepoz« no. Izvajanje agrarne reforme se itak ve« nomer zavlačuje in ni izgleda, da bi se v doglednem času likvidiralo.
Ker so agrarni interesenti v Prekmurju v vsem strinjamo z agrarnimi interesenti ljubljanske oblasti, pričakujemo od pri« pravljalnega odbora Zveze agrarnih inte« resentov, da bo stopil z nami v stik. Agrar« ni interesenti, kjer vas je vsaj 10 v eni ob« čini ali v dveh. ustanovite Agrarno zajed« nico, potom katere morete prejeti od Mi« nistrstva za agrarno reformo brezobrest* no posojilo v svrho zidanja hiš in za naba« vo vprežne živine ter gospodarskega in« ventarja. Kjer je 10 agrarnih upravičencev, ki želijo, da si ustanovijo Agrarno zajedni* co, naj se eden izmed njih pismeno obrne na Zvezo agTarnih zajednic v Mariboru, kjer se brezplačno dobijo vse potrebne ti« skovine in pravila za ustanovitev agrarne zajednice, kakor tudi vse poslovne knjige^ ki so potrebne za zajednico. Na zahtevo odpošlje Zveza svojega delegata na usta« novni občni zbor zajednice. — L AL
Slovaški prosvetni doni v Stari Pazovi
Beograd, 26. novembra n. Včerafi popoldne jt-bil v Stari Pazovi otvorjeii in posvečen sio-vašlci prosvetni dom. Na proslavo je prijel tudi češkoslovaški poslanik rz Beograda g Jan ^eba. ki je v svoiem govoru poziva,1 Slovake na.j bodo dobri državljani v tej državi in na? iih ne moti. da vlada te države ne more izpolniti vseh njihovih zahtev. Potem le govoril v imenu Srbske Matice predsednik Vrhovac, v imenu Hrvatske Matice pa Zivan Bertič.
Hmelfcki trg
Zatee, 26. novembra h. Na deželi precejšeo promet. Cene 1300 do 1800 Kč.
Maši Kraji in ljudje
Nobene brige za tujski promet
Najvažnejša pridobitna panoga prihod-njosti brez državne in oblastne podpore
Slovensko gospodarstvo se nahaja v hudi krizi. Vzroki so raznovrstni. Med drugimi visoke državne in oblastne davščine, kakor tudi uprav trdogiava nemarnost i centralnih i lokalnih državnih in oblastnih oblastev. ki dosledno bojkotirajo vse aktivne in inicijativne gospodarske panoge.
Taka inicijativna in že sedaj visoko aktivna panoga našega gospodarstva je tujski promet. Sedaj še ne razpolagamo z mtmografičnim pregledom vsega slovenskega gospodarstva v prejšnjih, »lasti pa v poslednjih dveh, treh letih, da bi mogli tudi s številkami podkrepiti činjenico naraščajočega pomena tujskega prometa napram vsem ostalim pridobitnim panogam v Sloveniji. Toda že delni rezultati iz posameznih letovišč dajo slutiti, da imamo v tujskem prometu eno najvažnejših pridobitnih panog bližnje prihodnjosti. 0 tem nas uverijo naslednji podatki z Bleda za poslednia leta. Tujcev ie bilo na Bledu:
Leta 1925. 6000, 1. 1926. 8700, 1. 1927. 11.000, 1. 1928. 13.000.
Preračunano na dni, odnosno noči daje to sledeče številke: I. 1925. 58.000 noči, 1. 1926. 87.000, 1. 1927. 135.000, ]. 1928. 150.000.
Zdraviliške takse so znašale 1. 1925. 112.000 Din, 1. 1926. 210.000 Din, 1. 1927. 370.000 Din. 1. 1928. pa 440.000 Din.
Uverjeni smo, da se v teh številkah zrcali razvojna linija vsega tujskega prometa v Sloveniji. Skriva pa se za njimi tudi ogromno pridnosti, domače podjetnosti in rizika. Vse skupaj je razveseljiv predznak prihodnosti, ki jo prinaša tujski promet naši sicer pasivni in težko produktivni slovenski deželi.
Vpričo takega razvoja tujskega prometa in njegove važnosti za slovensko gospodarstvo in za Slovenijo se zaman vprašujemo, kie je državna in oblastna inicijativa, kje sta država in oblast, kje njihova pomoč.
SLS se vedno predstavlja kot zastopnica Slovenije. Letos že v tretjič odločilno sodeluje pri državnem proračunu. Kaj je naravnejše. kakor da bi bila ta stranka tudi na vladi posvedočila svoje slovensko poslanstvo ter poskrbela recimo za tujski promet v Sloveniji nekai podpore. Lanj so poslanci iz Južne Srbije in Hercegovine dobili 20 milijonov za obnovo tamošnjega vinogradništva. Narodna banka je dala trgovcem z opijem v Južni Srbiji 30 milijonov. Za Slovenijo pa SLS ne more izbiti ničesar. Zaman gledamo, kje se vzdigujejo novi hoteli, kje se popravljajo državne ceste, kdaj se začne graditi Savska cesta do Zidanega mosta itd.
Še slabše pa postopa SLS v oblasteh. Lani je votirala njena večina za podpiranje tujskega prometa 300.000 Din. Kam je šel ta denar? Nihče ga ni vi-del.Zveza za tuiskj promet ni dobila niti ficka. Blejska občina je intervenirala pri predsedniku obustnega odbora, dr. Natlačenu in ga prosila za podporo, za
majčkeno pomoč, da bi ta naša naivaž-•©©©©©©©©©©©©©©
^ Grešna ljubezen mladega po uživanju ©
hrepenečega meniha trapista,
v ^ ki beži iz samostana, se zaljubi in F ) poroči ter končno zopet vrne v samostansko tišino, zapuščajoč ženo in otroka, to i« vsebina lepega in ganljivega veletilma
Najnovejša in izvrstna kreacija na-šega rojaka - umetnika
S)
©
Svetislava Petroviča
®kd gane radi svoj« globoke igre slehernega do solz. Predstave ob 4, pol 6, pol 8 in 9. uri. Izvrstna godba, zvonovi, orgle itd. Telet. 2124. ELITNI KINO MATICA (f)
©o©©©©©©©©@©©©
nejša tujskoprometna in reprezentančna letoviščarska postojanka že vendar mogla izvesti svoj regulacijski načrt Zastopnik blejske občine je dobil lako-ničen in hladen odgovor: «Jaz Vam ne morem pomagati. Nimam inženjerjev na razpolago, zato Vam ne morem dati nobene podpore.*
Morda bi bilo drugače, če bi blejski zastopnik prosil za gnojne jame?
V svojih svetlih trenutkih se tudi klerikalci zavedajo pomena tujskega prometa. Tako je na primer dr. Adlešič tekom poslednje proračunske razprave v oblastni skupščini izjavil, da smatra tujski promet za najvažnejšo pridobitno panogo naše prihodnosti. Zal pa mož ni prešel k dejanjem, z besedami pa tudi ne oomo pomaknili te naše najvažnejše panoge prihodnosti niti za korak naprej.
Dejanja govore...
Ustanovitev enotnega
1	•• 1	l*v v
kasacijskega sodisca bo
Zakon o ustrojstvu sodišč nameravajo popravljati s finančnim zakonom.
Po zakonu o ustrojstvu sodišč se mora do 1. aprila 1929 formirati kasacijsko sodišče v Zagrebu, ki bo eno za vso državo. Imelo bo 60 sodnikov, prevzeti pa bodo vanj vsi člani dosedanjih kasacij-skih sodišč, 83 po številu. Izpraznjena mesta se nato ne bodo izpopolnjevala, dokler število sodnikov ne pade na 60. V ministrstvu pravde se sedaj vršijo priprave, da bi kasacijsko sodišče s prvim aprilom moglo pričeti funkcijonira-ti v Zagrebu. Treba bo v Zagreb prenesti arhive dosedanjih kasacijskih sodišč. urediti pisarne kakor tudi poskrbeti za stanovanja sodnikov. Pri znani beograjski počasnosti in brezbrižnosti je v tem oziru računati na velike tež-koče.
Ker in dokler zakoni še niso izenačeni, kasacijsko sodišče v Zagrebu ne bo moglo funkcijonirati kot enota, marveč bodo nadaljevala svoje funkcije dosedanja sodišča kot oddelki enotnega kasači jskega sodišča. Kakor beleži »Vreme«, se je v nekaterih političnih krogih pojavila ideja, da se zakonskim potom odgodi selitev v Zagreb, dokler ne bodo izpolnjeni vsi pogoji, predvsem glede izenačenja zakonov. Zaenkrat pravijo v ministrstvu pravde, da se bo selitev izvršila.
Istotako se pojavlja težkoča glede formiranja apelacijslcih sodišč v Sarajevu in Podgorici, ker so doslej bila združena s kasacijskima sodiščema. Tudi nova apelacijska sodišča se morajo formirati do l. aprila 1929, kar pa je baje nemogoče izvesti, ker apelacijske sodnike določa kasacijsko sodišče, ki bo šele 1. aprila pričelo funkcijonirati. Zato obstoja namera, da se s posebnim zakonom ali celo z finančnim zakonom odloži formiranje apelacijskih sodišč. Istočasno naj bi se s finančnim zakonom reguliralo tudi nekatera druga vprašanja glede organizacije sodišč.
Zaradi izvedbe zakona o ustroju sodišč in osobito glede preselitve kasacijskih sodišč v Zagreb je minister pravde v nedeljo konferiral s predsedniki dosedanjih kasacijskih sodišč. Kakšen je bil rezultat posvetovanj, ni znano.	_ _
Proslava lOOletnice Račkega
O velikem znanstvenem in političnem delu vzornega hrvatskega duhovnika, zgodovinarja in javnega delavca, prvega predsednika Jugoslovenske akademije v Zagrebu. pokojnega dr Frana Račkega. čigar obletnica rojstva se ie stotič obnovila ravno preteklo nedeljo, je obširneje pisala zadnja številka tedenske revije »Življenje in svet«. Proslavo 100-letnice ie v Zagrebu vzelo v roke agilno društvo Bratov hivatskega zmaja in io izvedlo na zelo dostojen in slavnosten način.
V zagrebški stolnici se je dopoldne vršila svečana zadušnica. nato pa v Kazini akademija. ki so ii prisostvovali številni od-ličniki. Prof dr Rudolf Horvat je v izčrpnem predavanju orisal politično in kulturno
atmosfero, v kateri je živel in deloval dr. Franjo Rački. V imenu Jugoslovenske akademije je govoril univ. prof. dr. Dragotin Boranič, za občino novi župan dr. Srkulj, za Matico Hrvatsko dr. Franjo Jelašič. v imenu Kaptola škof dr. Premuš in kot zastopnik hrvatskega učiteljstva podžupan Miljutin Majer.
Nato je veliki mojster Bratov hrvatskega zmaja Emilijan Laszowski na Kaptolu 13 odkril spominsko ploščo, delo kiparja Val-deca, z naslednjim napisom: »Ovdje je ži-veo i umTo dr Franjo Rački (t 1894.), hrvatski povjesničar. Ploču postaviše BHZ.c Župan dr Srkulj je ploščo z zahvalo prevzel v varstvo V nizu številnih spominskih prireditev, ki so se zadnie dni vršile v Zagrebu in širom Hrvatske, ie bila nedeljska proslava v Zagrebu posebno lepa manifestacija piietete napram velikemu pokojniku, vrstniku Josipa Jurija Stross<mayerja.
Borba proti raku
Kakor smo svoječasno obširneje poročali, se je v Beogradu pod kraljevim pokroviteljstvom osnovalo humano društvo za pobijanje raka med najširšimi sloji našega naroda. V nedeljo zvečer je društvo v Beogradu otvorilo svojo propagando s predavanjem vseuč prof dr Gjorgja Jovanovi-da. ki je podrobno razpravljal o raku. njegovem postanku in o možnostih zatiranja teh opasnih obolenj. Posebno zanimivo je opisal svoje dolgoletne izkušnje in razložil načine, kako naj se širokim slojem nudi pouk.
Predavanje je bilo zelo dobro obiskano. Da 2000 poslušalcev je napolnlo veliko dvorano ljudskega vseučilišča Prisostvovali so zastopniki dvora, vlade, občine in vseh znanstvenih institucij.
Zanimiva izkušnja kiparja Rosandiča
Država je svoječasno naročila pri znanem kiparju Tomi Rosandiču nagrobni kip za pokojnega ministra Draškoviča. Rosan-dič je prejel dogovorjeno vsoto in je kip izgotovil Tega pa država sploh ni vedela in tako se je zgodilo, da so pretekli petek prišli h kiparju izvršilni organi. da popišejo za eksekucijo vse njegove nepremičnine in na ta način izterjajo vsoto, ki ie bila svoječasno plačana kiparju za spomenik.
»Komisija«, ki je Rosandiča obiskala na njegovem stanovanju v Beogradu, je med drugim zabeležila razna njegova dela: Kri-sta. Mater božjo in angela, vse iz marmorja. Ko je za ta nepričakovani obisk izvedel kipar Rosandič, se je z vdovo gospo Draškovičevo podal na ministrstvo, kjer je s fotografijo dokazal, da je naročeni kip že davno izgotovljen ln da stoji na Dra-škovičevem grobu. Beograjska administracija ie zares čudovita in ni neverjetno, da bo posebna komisija šla pogledat na poko-kopališče. če morda Toma Rosandič ne — pretirava . . . _
Zločini postopačev na Gorenjskem
Zarjavela spominska tablica opozarja potnike med Spodnjim Brnikom in Lahov« čami, da je brezvesten morilec pred dese» timi leti na ondotnero mestu umoril na do* pust se vračajočega vojaka, družinskega očeta Cunjarja iz Most. Morilca so odkrili takoj med presenečenimi gledalci. Njegovo sočutje je bilo polno iskrenosti, vendar oko postave kljub temu ni prezrlo malih prask na njegovem obrazu ter ga je kar na licu razgalilo, da se je čudečim sovaščanom nu* dil grozen pogled na njegovo okrvavljeno obleko, ki jo je v naglici prekril z boljšim odelom Morilec je bil Cambanov iz Sp. Brnika, ki je nenormalne razmere ob dr« žavnem prevratu spretno izrabil in brez sle« du izginil iz vojaškega zapora.
Točno na kraju umora je v soboto v tem* ni noči nekdo ogovoril od dela proti do« mu se vozečega sina umorjene žrtve, češ, da naj stopi s kolesa in mu prižge cigare« to. Nič slabega pričakujoči kolesar je usluž no ustregel želji. Pri tej priči pa pristopi še drug neznanec. Oba lopova sta zahteva« la, da si ga sama poiščeta. Kako se je mogel zanikujoči odgovor sta napadalca zagrozi« la, da si ga sama poiščeta. Kaj se je mogel napadeni mladenič rešiti enake usode kot je pred 10 leti ravno na tem mestu dohi« tela očeta, kakor da je tolovajema izročil
K	Pride 1 Pazite! Pozor'	D
I N	Beli tiger	V 0
0	Milijondolarski filtmki umotvor!	R
ves svoj tedenski zaslužek! Nato sta bila razbojnika vsaj toliko »usmiljena«, da sta mu na prošnjo pustila kolo.
Po gorenjskih okoliših se zadnje čase klati mnogo postopačev. Javna varnost po* staja vedno bolj ogrožena, ponavljajo se najrazličnejši večji in manjši delikti. Za dokaz naj zapored navedemo samo nekaj primerov iz zadnjih dni.
V Gradu je neznan lopov ob 7. zvečer napadel mlado ženo nekega mizarja ter ji v divjem boju rzbil en zob. Sreča je mimo privedla kolesarja, pred katerim je nasil« než izginil v noč. Varnost žena splošno ogrožajo neznani tipi. Neko napol slepo dekle iz Dvorij je nekdo že dvakrat napa« del pri delu v svinjski kuhinji. Tudi temu nasilniku še niso prišli na sled. Ženske se že upravičeno boje mraka in teme v last* nih hišah.
Tudi tatvine se vedno bolj množijo. Naj* bolj izdaten plen so si lačni tatovi pre« skrbeli pri mesarju v Cerkljah, kjer so ukradli iz zaprte shrambe, ležeče ob glav* ni prometni cesti, kar 50 kg mesovja.
Kako velika je zlobnost ponočnjakov, do* kazuje naslednji primer: Nedavnega veče* ra se je kamniški avtobus precej pozno vračal iz Tuhinjske doline. V bližini vasi L. je bila cesta prekrižana z močnim tramom. Le previdnosti vestnega šoferja se je za« hvaliti, da se ob strmini ni primerila kata« strofa. Komaj so pasažirji odstranili zapre« ko, so že naleteli na drugo pregrado. V interesu tujskega in javnega prometa ka« kor tudi v interesu javne varnosti sploh, bi bilo treba zločince izslediti m strogo kaznovati.
Novice iz obmejnega kota
Kranjska gora, 25. novembra.
Požigalci, ki imajo na vesti vse požare, ki so se pojavili zadnja leta na spodnjem Gorenjskem, so se zatekli zdaj sem gor v zadnji kot. Po korenskem požaru je gore« lo tudi tukaj prav STedi vasi in ogenj je uničil dve gospodarski poslopji. Le energič« nemu nastopu gasilcev iz sosednih vasi se mora vas zahvaliti, da je ni zadela popol« na katastrofa. Prijeta sta bila dva osum* Ijenca, a izgleda, da oblasti še vedno niso prvemu zločincu na sledi.
Ruska Matica je v zadnjih dneh popra« vila za silo streho na ruski cerkvici, ki stoji slikovito sredi najlepšega planinske« ga terena nedaleč od koče na Gozdu. Cer* kvica je že blizu razpada, če je v zadnjem času z vso silo ne podpremo. Žalostno za« res, da se kljub nabiranju ne more zbrati malenkostna vsota, s katero bi se lahko vzdrževala ta cerkvica, ki je zgodovinske* ga pomena in obenem simbol trpljenja ru« skih bratov, ki so med svetovno vojno pro« padli sredi divjih gorskih katastrof. Kje je občina, država in naši planinci? Ali ima« mo res samo še na jeziku našo proslavlje« no radodarnost in bratoljubje?
Občina je po dolgem obotavljanju ven« darle sklenila, da zgradi toliko pogrešani vodovod in izvede prepotrebno kanalizaci« jo. Ves teren je že niveliran po pristoj* nem oblastnem organu. Bil je pač že skraj« ni čas, ker je letovišče zaradi teh nedostat* kov hudo trpelo na ugledu. Po vasi se še vedno zida in se adaptirajo stare hiše, to* da brez določenega načrta. Letoviško dru« štvo mora strogo paziti na vse te zidave, da bodo povečale letovišču slikovitost in planinsko originalnost. Celota naj ostane, kakor je, in enoten stil je vasi samo v okras, pa naj je tudi dvesto let star. — Komisija za zgradbo hudournikov je po* pravila obrambni zid ob Pišenci in bo pri* čela spomladi graditi v Mali Pišenci in za Trstjem novi dolinski zapori, ker se je iz* kazalo, da sedanja ne zadostuje in ne zmo* re divjega navala narastlega hudournika.
Gledališki oder vprizori v prihodnjih dneh igro »Charleveva teta* v korist smu* čarski skakalnici. Zanimanje za to igro je veliko, saj borovški oder razpolaga s pre* cej rutiniranimi igralci in je občinstvo ja* ko dovzetno za gledališke predstave.
Ob priliki zadnjega sejma Podkorenom so domači fantje improvizirali originalno razstavo Ponoči so skrivaj pobrali po kme* tijah vse vozove, pluge, brane in drugo po* ljedeteko orodje in jih lepo razstavili v kupih po trgu. Z velikim občudovanjem so gledali drugo jutro korenški očetje to raz« stavo in so se praskali za ušesi. Vsak je
FORMAN
PROTI NAHODU
Utpefi je Čudovit
r
Samo še danes!
Samo še danes!
Bombe smeha in salve krohota odmevajo ko se pokažeta kralja humorja
Pat in Patachon
Iv njih najnovejšem filmskem delu H
Filmska junaka I
Ce iščete dobro zabavo, si morate B ogledati ta spored, pri predstavah ob 4., pol 6., pol 8. In 9. uri
M ogledi
L'
avah m
J
moral svoje potegniti do doma, kjer je vla« dala ves dan revolucija. Fantje so se mu« zali vse žegnanje in pravijo, da prav za« radi tega ni prišlo do običajnih gorkih kon« sliktov. Tudi napredek, čeprav svojevrsten.
Porota
Požigalka z revolverjem v nedrjih
Novo mesto, 26. novembra.
V zimskem zasedanju novomeške porote se je morala danes prva zagovarjati Ana Kosova, rojena 1888. v Češenjcah, posestnica istotam, radi hudodelstva požiga. Njeno burno življenje opisuje obtožnica takole:
Obdolženka le v svojih mladih letih služila po raznih hišah, dokler se ni seznanila z Miho Kosom, učiteljem v Pirničah, ter pričela z njim ljubavno razmerje. Ko ie bil Kos 1. 1910. upokojen, se ie preselil iz Pirnič na svoie posetvo na Plešivici pri Mirni peči. obdolženka pa je prišla za njim ter mu gospodinjila. Tako sta živela v divjem zakonu, dokler se nista 14. maja 1921. pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu civilno poročila. Oba sta že prej izstopila iz katoliške cerkve.
Njun zakon ni bil srečen, zato sta se 12. januarja 1925. sporazumno ločila. Kos je ob tej priliki izročil obdolženki svoje posestvo v Cemšu št 12. k" pa ga ie obdolženka takoj prodala in denar zapravila, nakar se je vrnila h Kosu ter se ni dala odgnati od hiše. Za delo ni prijela, marveč je le pohajkovala in popivala. Vlačila se ie s cigani, pila »geruš«, kadila cigarete in cigare ter tudi žvečila tobak. Nosila je s seboj nož in nabit revolver v ncdriih. rokavu ali škornjih Mučila pa ni le svojega moža. temveč se ie prepirala z vsem.
Dne 8. decembra lani je M!ha Kos amrl ter določil za izvršitelja pnslednie volje nečaka Franceta Kosa. Pri zapuščinski razpravi je obdolženka prevzela zapuščino pod pogojem, da poplača dolgove in izplača volila. Ker je bilo precej izplačil, je bilo treba posestvo razkosati in odprodati posamezne dele. Tako je Kosovo domačijo na Plešivici 'kupil sosed Janez Bužga. Po naročilu sodišča ter izvršitelja oporoke pa ni hotel Janez Bužga izročiti kupnine obdolženki, marveč jo je založil pri sodišču. To je hudo ujezilo obdolženko, ki ie upala, da bo denar lahko zapravila. Še bolj pa je zasovražila Janeza Bužgo. ko ji ni dovolil, da bi še nadalje stanovala v hiši, ki jo je kupil od nje. pogosto mu je zapretila, da ga bo spravila s Plešivice. Kadar se je hudo raztogotila. je kar odkrito grozila s požigom.
Dne 15 septembra letos okoli 19.45 je nenadoma izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Janeza Bužge. Vpepelil ie kozolec, 2 svinjaka, hlev in šupo ter napravil 6475 dinarjev škode, ki ni krita z zavarovalnino in je zelo nizko cenjena. Goreti je pričelo v mrvi nad svinjakom. Bilo je jasno, da je Ogenj podtaknjen.
Ker obdolženka ni nikdar skrivala svojega sovraštva do Bužgovih, se je sum seveda takoj obrnil proti njej. Pri zasliševanju ni mogla dokazati, kje se ie mudila ob izbruhu požara ter se ie čedalje bolj zapletala v protislovju. Priznala je sicer, da se je večkrat prepirala z Bužgovimi ter 'im tudi grozila, da jih bo spravila na beraško palico, vendar ni hotela nič ved&ti o tem, da jim je pretila s požigom. Pri tem svojem zagovoru je ostala tudi potem, ko so ji predočili izjave raznih prič, ki so zanjo zelo obtežilno izpovedale.
Dvorana je bila polna občinstva, zlasti iz Mirne peči, ki je z velikim zanimanjem sledilo poteku obravnave. Senatu je pred« sedoval predsednik okrožnega sodišča dr. Polenšak, votanta sta bila deželno*sodna svetnika dT. Dolenc in dr. Romih, obtož« nico je zastopal prvi državni pravdnik Bar« le, zagovornik je bil odvetnik dr. Vašič. Po* rotnikom je bilo stavljeno samo vprašanje glede hudodelstva požiga, ki so ga potrdili z osmimi glasovi Na podlagi tega je bila Kosova obsojena na
6 let težke ječe.
Jutri se bo vršila obravnava proti Francu Pestlu, mesaTju v Stari cerkvi, radi hudo* delstva požiga.
/ Miklavževa dar la /
kupiš najcene e pri tvrdki
SLAVKO RUS,
Ljublfana, Dunajska c. 9.
ZLATNINA, O,SREBRNINA China srebrni predmeti.
Kulturni pregled
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
Ljubljanska drama
Torek, 27. nov.: «Krog s kredo«. Red B.
Sreda, 28. nov.: Zaprto.
Četrtek, 29. nov.: «2ivi mrtveca. Red A.
Ljubljanska opera
Torek, 27. nov.: Zaprto.
Sreda, 28. nov.: «Čarobna piščal». Red A.
Četrtek, 29 nov.: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 8. zvečer Torek, 27.: sAdieu Mimb. Premijera.
Šentjakobski gledališki oder
Petek, BO.: »Kraljevska visokost. (Abonma).
Pričetek ob 8.15 zvečer. Nedelja, 2. decembra: «Kraljev*ka visokost*. Izven. Pričetek ob 8. zvečer.
Slovanski teden v ljubljanski operi
Prvokrat v letošnji sezoni priredi naše Na rodno gledališče slovanski teden, v katerem se bodo izvajala operna dela izključno slo vanskih skladateljev. Izmed Slovencev sta v tem tednu zastopana Risto Savin in Slavko Osterc Hrvate zastopa Ivan pl. Zaje, Cehe ;>opularni Smetana, Ruse pa Musorgsky -Rimski Korakov, Prokofjev in Straviusky. Obžalujemo le, da ni na repertoarju tudi
poljska opera. Slovanski teden začne ▼ petek 30. t m. s slavnostno predstavo v proslavo narodnega praznika Poje se Risto Sa-vinova »Lepa Vida«. Od danes naprej so pri obeh gledaliških blagajnah v predprodaji bloki za popust pri obisku teh predstav Blok stane 10 Din in ima pet kuponov, na podlagi vsakega kupona se dobi za predstave v okviru tega tedna 30% popusta.
Ljubljanska opera. Vsled zadnjih skušenj, ki se vršijo v operi za »Lepo Vido« in *Nikola Šubic Zrinjskega«, bo operno gledališče v torek dne 27. t. m. zaprto. V sredo dne 28. t. m se poje Mozartova opera »čarobna piščal« za abonente reda A. Ahonenti reda C dobe predstavo prihod, teden v okviru slovanskega tedna.
Mozartova cčarobna piščaU za abonente reda A se poje v sredo 28. L m. pod vodstvom ravnatelja opere gosp. Poliča v običajni zasedbi.
Klabudova kitajska igra «Krog s kredo* se ponavlja v torek, 27. t. m. za red B. Glavno ulogo Haitange igra ga. Saričeva. Režira gosp. Ciril Debevec.
Komedija cKraljevska visokost* na Šentjakobskem gledališkem odru. V petek 30. t. m. in v nedeljo 2. decembra uprizori Šentjakobski gledališki oder izredno tabavno angleško komedijo »Kraljevska visokost*, ki je dosegla na vseh svetovnih odrih velik uspeh. Igra je polna neprisiljene komike in 1
zabava občinstvo do konca predstave. Pridite in oglejte si to fino komedijo! V petek se prične predstava izjemoma ob 8.15 zvečer. Vstopnine so v preaprodaji v trgovini gosp. Petra Šterka, nasl. Miloš Karničnik na Starem trgu.
Najboljši svetovni moški «bor. Pevski *bor moravskih učiteljev koncertira v Ljubljani pod vodstvom svojega odličnega zborovodje prof. Vacha na praznik v soboto, dne 8. decembra L 1. ob 8. zvečer v unionski dvorani. Vse podrobnosti javimo pravočasno. Predprodaja vstopnic bo od ponedeljka dalje v Matični knjigarni.
Premijera charieston - operete cAdieu Mimi> na mariborskem odru bo v torek. 27. t. m. Ta opereta obeta postati velik «šlager», zato je premijera izven abonma. Za šentle-nartske abonente pa velja ta predstava kljub temu.
1 Koncert praške studentske Filharmonije v Ljubljani
Sobotni koncert praške akademske Filharmonije. ki se je vršil v veliki dvorani hotela Uniona, nam je predstavil nepoklicno dijaSko orkestralno udruženje, ki s podporo vlade Siri sloves Belke godbe po domovini in tujini ter obenem daje dijakom - akademikom dober vzgled, kako ie lahko kulturno udejetvujejo in sodelujejo pri izgradnji ugled« svoje domovine. Tak koncert Je poučen v mnogočem. Ne le v mutikalnem smislu, temveč tudi kot okaz, kako razvit je organizacij. Jut pri djrpgth narodih, in __ last not least
— kako se zadrži vrhovna prosvetna uprava napram takim institucijam pri nas in drugod.
Koncert je vodil dirigent - inženjer O. Kozel, spored je navajal znani Smetanovi skladbi cVišehrad* in <Z českych Inhu a haju» iz cikla <Ma vlast* — simfonični sliki jako velikega formata, ki napravita še vedno velik vtis. Posebno druga 3e je v interpretaciji posrečila, medtem ko je bilo pri prvi čuti še nekakšno nesigurnost Drugi češki simfonik, A. DvorSk, je bil zastopan s štirimi legendami iz op 59 ter »Slovansko rapsodijo* op. 45, kjer po Lisztovem vzoru pro-gramatično obdeluje nekatera slovanska te-mata. Najpestrejša skladba v harmoničnem oziru je bila Fibichova simfonična pesnitev cV podvečer», op. 39, intimna, barvita pesem liričnega zanosa, kjer se posebno v in-strumentaciji (rogovi!) javlja Wagnerjev vpliv. Ta skladba je polna nežnih domisle-kov, zanimiva po fakturi in tematiki (ki je vseskozi enotna) in po polnih orkestralnih bojiah.
Orkester, ki je bil prav dobro številčno zaseden, je bil izredno dobro discipliniran in se ima za svoj uspeh v prvi vrsti zahvaliti temu dejstvu. Vse skladbe so bile naštu-dirane solidno, temeljito in brezhibno. Predvsem gr« pohvala pihalom ter obema harfama (Čudno se mi sdi, da m tega instrumenta pri nu nihče ne poprime, dasi se drugod, kakor je videti tudi med nepoklicnimi godbeniki izdatno goji), medtem ko so se godala bolj odlikovala po enotnosti Id discipliniranosti kot po posebno zvočnem in sočnrnn Ionu. Vsekakor pa je celotni orkestralni zvok
bil dosežen in za nepoklicen orkester je bila dosežena izredno visoka stopnja izenačenosti in kompaktnosti. Želeti jte le, da je koncert na našo akademsko mladino (ki pa se mi je zdela vočigled te prireditve dokaj pičlo zastopana) napravil zaželjeni vtis ter jo vzpodbudil, slediti blestecemu vzoru in se tudi na glasbenem polju v svojem okviru udej-stvovati.	L. M. Š
»Živi mrtvec«
Fjodor Vasiljevič Protasov je razdvojena natura, človek «s tanko razvitim čutom za vse dobro*, toda brez moči proti uničujočim nagonom, ki ga vodijo v objem razvrata, razsipnosti in pijančevanja. Ljubi svojo ženo Lizo in se ne more premagati, da bi je ne mučil; spoštuje jo zaradi njene kreposti in vdanosti, nima pa toliko moralnega zadržka, da bi ne iskal drugod tiste <igr*» ljubezni*, ki je potrebna njegovim degeneriranim hepir-senzitivnim živcem in ki mu je oaa s svojo preprosto duševno strukturo ne inore nuditi. V družbi propalih tovarišev, v brezumni ljubezni do lepe ciganke Maše zapravi svoje in ženino imetje, slednjič, ko je privedel svojo družino do prepada, ko spozna po n*-itenh brezuspešnih poskusih poboljianja, d« ji bo tapravil zadnjo možnost do sreče, da ji je ovir« na potu k sreči, ee prostovoljna umakne in prepusti ženo svojemu prijatelje Viktorju Kareninn, ki jo je ljubil £e za mla> dih let in ki ji s svojo krepostjo lahko nudi to, fp^nr ji sam ne more. To ie morda prvič, da zmaga njegova dobrota dejansko nad nje*
Domače vesti
Naša vzorna ministrstva
«Politika» objavlja v svoji rubriki« Kaj se govori?« naslednjo karakteristično in= formacijo:
«V desetih letih svojega obstoja je mi* nistrstvu agrarne reiorme uspelo razdeliti 552.293 katastralnih oralov zemlje.
Domnevajmo, da je bilo vse to delo iz« vršeno točno na podlagi zakona fino.. ka» kor le more biti. Toda, ljudje božji, sama administracija, gola administracija tegi »ii» nistrsitva nas je teh deset let veljala 517 mtiijonov dinarjev. Računajte s preprosto računico, pa boste videli, da je adminisua* tivno delo za dodelitev enega orala zemlje veljala državo 930 dinarjev, kar znaša pri> bližno polovico vrednosti enega orala zem* lje srednje kakovosti.«
*	Katedra za kriminalne znanosti in soci-Jologijo ie razpisana na zagrebški pravni fakulteti. Kandidati naj v roku 6 mesecev po razpisu v »Službenih novinah« predložijo dela in dokumente ter izjavijo ali re-flektirajo na položaj rednega ali izrednega profesorja odnosno docenta.
*	Zagrebški medicinci Izstopili iz beograjske Zveze SHS. Medicinci zagrebške univerze so se predvčerajšnjim sestali na skupščini, na kateri so zavzeli stališče napram Zvezi medicincev SHS v Beogradu Skupščino je o tvoril predsednik kluba zagrebških medicincev stud. med Jelič, ki je pred volit-vijo nove uprave predlagal, naj klirb medicincev zagrebške univerze izstopi iz Zveze med;cincev SHS v Beogradu. Svoj predlog je utemeljil s tem, da se je v praksi že večkrat pokaralo, da se beograjska Zveza s svojim postopanjem prav nič ne razlikuje od beograjskih politikov Ko je minister za narodno zdravje razpisal v beograjskem dnevniku »Odjek« natečaj za zdravnike in v razpisu navedel, da reflektiraio lahko na razpisana službena mesta samo oni zdravniki, ki so frekven tirali beograjsko univerzo ali kako inozemsko univerzo, je zagreb-ski klub proti takemu zapostavljanju zagrebške univerze protestiral ter od Zveze zahteval, naj se kot predstavnica vseh medicincev SHS protestu pridruži. Zveza fe to zahtevo odklonila Edin umestni odgovor na tako provokacijo je izstop iz Zveze Skupščina je predsednikov predlog soglasno odobrila.
*	Nov staiež poštnih nameščencev v področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva je izšel te dni Sestavil in izdal ga je šef občega odseka dr Bogdan Kurbus. Brošura ima S2 strani V njej so navedeni v abecednem redit vse pošte in njih uslužbenci po kategorijah in skupinah. Razne razpredelnice kažejo prejemke državnih nameščencev L. II in III kategorije ter zvaničnikov in služi tel jev, tudi plače pogodbenih poštarjev so v brošuri navedene Ker vsebuje knjižica poleg tega vse poštne, brzojavne in telefonske pristojbine, bo dobro služila tudi mnogim trgovcem in obrtnikom.
*	Upokojitve profesorjev. Po vesteh iz Beograda je v ministrstvu prosvete pripravljeno znatno število ukazov o upokojitvi univerzitetnih in srednješolskih profesorjev. Ukazi so že predloženi kralju v podpis
*	Bivši vstaš Peter Zgodič v avdifenci. Peter Zgodič, bosenski ustaš iz !cta 1875., je bil v soboto pred kraljev«»n odhodom v Topolo sprejet v avdijenci. Zaslužni starec se ie v svoji bedi obrnil za pomoč na zadnje svoje upanje — kralja AleksMdra Kralj ga je ljubezmvo sprejel in mu kot prvo pomoč nakazal 3000 Din ter mu ob jibil. tl.i st. ho zavzel za nujno rešitev s: notnega vpraša, nja vseh vstašev iz one dobe.
*	Oblastni poslanec aretiran zaradi trojnega umora. Iz Prištine prihaja poročilo, da je bil radikalski oblastni poslanec Ram Bla-ca Fejzul na zahtevo kosovskega velikega župana brzojavno pozvan v Prištino in tam-k?; pretiran Obdolžen je trojnega umora.
*	Nova palača Delavske zbornice v Beogradu je bila v nedeljo na slavnosten način otvorjena. Prisostvovali so predstavnik! občine in državnih oblasti, govorili so: predsednik Delavske zbornice Negoslav llič, centralni tajnik dr. Živko Topalovič. župan dr Kumamidi in drugi Včerai pa ie bil
povo slabo stranjo in odslej are konsekvent-no to pot čeprav se mora odpovedati tudi Maši, saino da bi je s svojim zlom ne pokvaril in čeprav ga vodi ta pot v samomor, ker bi bil živ ovira zvezi meri Lizo in Kareninom.
V isti meri kakor fizično propada, se etično dviga in se dvigne končno tako visoko, da sni« s tipično tolstoievsko gesto izreči svojo sodbo nad družbo in njenim formalitetami, ki ohranjujejo zlo, podpirajo konvencijonalno laž ter zavirajo dobroti prosto pot. Besede, ki jih govori v predzadnji sliki pred preiskovalnim sodnikom, so silne, med najsilnej-šim, kar je Tolstoj napisal v svojih delih.
Ta izredno komplicirani in vseskozi resnični tip (Tolstoj je napisal c Živega mrtve-ca» po resničnem dosrodku) je podal gosp. Rogoz preenostransko. Iz njegove kreacije si ga spoznal z boljše strani in edino s te, zato je bil v zadnjih slikah, kje? je etičuo očiščen, izboren, mestoma pretresljiv; v prejšnjih slikah, kjer se bije s samim seboj, kjer za pada svojim strastem, pa je vplival omledno. Ostale glavne uloge so bile podane 5» bolj neživljensko. brez krvi in sile. Ge. Nablocki (Liza) po mojem mnenju ta vrsta igranja ne leži. ustvarjena ie M uloge. ki zahtevajo razposajenosti, smeha in mladosti. Zdi se mi pa, da tiči glavni del krivde v re* žiji, ki po mojem občutku sploh ni vedela. kako naj zagrabi v to snov in v to pestro množico nastopajočih oseb. jim da ne-razvlečen tempo in neko smer. Doživeli smo presenečenje, da so povsem stranske uloge dominirale nad plavnimi ulogami in da so pomagale 9 silovitostjo dela samega na sebi ustvariti videz uspele uprizoritve. Med temi dominantnimi stranskimi ulogami bi omenil propalega ženija Ivana Petroviča (gosp. Kralj), I. cigana in zapisnikarja (gosp. Kau-kler), knesa Abraskova (gosp. SkrbinSek), Pjetuškova (gosp. Jan), Sašo (gdč. Slavfeva) in kopico drugih- Ciganski zbor v II. sliki bi lako manj pa bolje pel; seenerija je bilr zelo okusna.	Karlo Kocjančie.
otvorjen kongres vseh delavskih zbornic Jugoslavije.
*	Srebrno poroko sta prazaova'a 24 t. m. g. Davorin Mlekar, poštni uradnik v l jub-Ijani, in njegova soproga Marija. Želimo obema, da bi dočakala najmanj še zlato poroko!
*	Poroka. Dne 26. t. m. se je poročil na Bledu okrajni sodnik g. Rudolf Ročni k z gdč. Adelo Zajčevo, profesorico iz Ljubljane. Mnogo sreče!
*	Smrtna kosa, V Hrastniku je umrl v soboto upok rudniški paznik in posestnik Ivan Podmeni k. Svoje otroke je vzgojil v zavedne Slovence. Pokojnik se je izkazal kot navdušen narodnjak tudi v najhujših časih. Pokopali so ga na pokopališču v Dragi. V slovo so mu zapeli brastniški in dolski pevci dve žalostinki Pokomfku blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Za vse Izraze sočutja o priliki prebridke izgube se zahvaljuje Olga Haringova, Črnomelj.	2168
*	Obletnica Kranjčeviča in Jakšiča. Mlajši intelektualci v Splitu so pokrenili akcijo, da se s sodelovanjem ljudske univerze proslavi petdesetletnica smrti književnika Oju-re Jakšiča in dvajsetletnica srnrtt pesnika Silvi ia Kranjčeviča. Pri tej priliki se bo priredil literarni večer.
*	Za IV. porotno zasedanje pri deželnem sodišču v Ljubljani so bili izžrebani naslednji porotniki: posestnik, trgovec in gostilni čar Anton Hladnik. D M. v Polju. Ljubljana-okolica; posestnik Anton Dobrave. Vel Kostrevnica, Litija; posest in gostilničar Anton Praprotnik, Mošnje. Radovljica; posestnik Ivan Zaje. Dolsko. Ljubliana-okolica. pos. Janez Kunovar. Kleče. Ljubljana-okoli-ca; poljedelec Anton Čad, Dragomelj, Kamnik; posestnik Ivan Papler. Sp Besnica Kranj; pos. France Rernic. Dobrova. Ljub Ijana-okolica: pos in gost Franc Petrič Kamnik, Ljubliana-okolica: pos in gost Janko Engelrnan. Kranj: pos Jakob Kuša Notranje gorice Ljublja na-okolica pos in trg Josip Tolazzi. Čevica. Logatec: tovarnar Franc Šumi. Kranj; pos Ivan Modic Vnanje Gorice. Liubljana-okniica • pos Len oold Lenče. Savlje Ljubljana-okolica: pos ir stro.ievodia v pok Ivan Zakotnik Ze Šiška Ljubliana-okolica: pos in trg. Jernei Kvšlan Kranj: pos Peter Drešar. Svetie Ljubliana-okolica; pos. Janez Mavec. Nadgorica. Ljub liana-okolica; pos Anton Dnlinar. Kozane Ljubljana-okolica; pos Ivan Mrak. Plešiv ca, Ljubliana-okoHca: pos. Matiia Lenarčič Podgora. Ljubliana-okolica: pos Valentin Finžgar Brezje Radovljica: pos in trg Karo! Šindler, Krani: kmetovalec Jože Černe Zg Šiška. Linbliana-okolica: pos in trg Ignacij Andrašič Kran1': pns. Franc Peterca Zg. Kašelj. Ljubljana-okolica; kmet Jane? Grintal. Križ Kamnik: pos. in gost Rudolf Zupančič. Dolsko, Ljubljana- okolica; pos Vinko Golmaier Kovor, Krani: pos lakob Gaber, Sora. Škofja Loka: kmet Janez Bar-Ie. Naklo, Kranj: t>os in trg Martin Tanči-gaj. Zg. Šiška. Ljubljana-okolica; poljedelec Jakob Kokalj. Dragomelj, Kamn:k; trg Janko Rant, Kranj; pos Tvan Bntalič. Zs BerniV Kr?,iv
požrtvovalna ijubav velika nada sonce sreče brezmejna tuga
I«
ULICE
*	Rezervnim oficirjem. Na vdanostno brzojavko članstva i izrednega zbora dne 17. t. m ie prejel predsednik ljubljanskega pododbora iz dvorne pisarne naslednje pismo: »Njegovo Veličanstvo kralj ie blagovolil odrediti, da se Vam sporoči Njegova srčna zahvala za izjavo udanosti in zvestobe, katero ste poslali v imenu članov ljubljanskega pododbora ob priliki izrednega zbora. Minister dvora: Jankovič, s. r.« Uprava ljubljanskega pododbora.
*	Iz »Uradnega Usta«. »Uradni list« štev. 111 z dne 24. t. m. objavlja pravilnik, kako se vzdržujejo klinike medicinskih fakultet, v kolikor imajo poleg proračunskih dotacij lastne dohodke.
Čepice, ksavate perilo, robce, rogavice, pri
jI. presker, na Sv. P<tra cesti
wr na pol zaston i
*	Izvoz sadja Iz Slovenije. Kakor javljajo iz Maribora, se je letos iz mariborske oblasti izvozilo doslej nad tisoč vagonov sadja, večinoma jabolk Največ sadja se ie prodalo v Nemčijo, na Holandsko in na Švedsko Povoljnejše cene (4 do 5 Din za kilogram) je doseglo le sortirano sadje, sicer so se jabolka povprečno prodajala po 3 Din za kilogram.
*	Živalske kužne bolezni v ljubljanski in mariborski oblasti. Od 12. do 18 t. m je
bilo v ljubljanski oblasti 7 primerov svinjske kuge, 6 svinjske rdečice in po 1 če-belne kuge, vraničnega prisada in smrkavosti. V mariborski oblasti ie bilo 19. t. m. 43 primerov svinjske kuge, 16 svinjske rdečice, 2 mehurčastega izpuščaja goved. 3 vraničnega prisada, 2 konjskih garij im 2 stekline.
*	Dvodnevni vinogradniški tečaj v Krškem. Načelništvo podružnice Kmetijske družbe je organiziralo navedeni tečaj za mladino in mlajše člane Vršil ss bo 2. in 3 decembra t. 1. Tečaj bo vodil družbeni tajnik g. Kafol in sicer po naslednjem redu 2. decembra: od 9. do 10. opis organov vin-ske fcrte in njihova naloga, od 10 do pol 12 najvažnejše podlage in domače vinska sorte
ter njihova vzgoja, od pol 14. do pol 17. zimsko oskrbovanje vinogradov n režnja
(praktično). — 3. decembra: Jd 8. do 10. najvažnejša sadna plemena in sajenje sadnega drevja, od 10. do pol .2. oskrbovanje mlajšega drevja po saditvi m uega starejšega drevja, od pol 14. do pol 17. obrezovanje. gnojenje, škropljenje sadnega drevja (praktično.)
*	K veselim dogodkom iz zelene bratovščine, ki smo iih v daljšem poročilu opisali v nedeljski številki, nas prosi ugledni ljubljanski trgovec in puškar g. Fran S e v č i k za objavo naslednjega pojasnila, ki ga rade volje objavljamo, ker poznamo g. Ševčika kot izbornega lovca in mu seveda ne maramo delati nikake krivice. Pojasnilo se glasi: »S tem. da ie naveden v tem članku tudi primer, kako uide preganjana žival svojim zasledovalcem ter jo dohiti smrt v drugem lovišču, kakor naj bi se to pred kratkim zgodilo tudi v mojem lovišču Dolsko, bi utegnil kdo staviti mene v vrsto divjih lovcev. Pri meni pa se ni dogodilo ničesar pro-tizakonitega ln tudi Jaz nisem nikdar naro. čil svojemu čuvaju — brodarju, da naj preži na divjad, ki se zateče iz sosednih revirjev v moje lovišče. Da je bi! ustreljen pred kratkim v istem srnjak, je zgoli slučaj, ker je lovil dotičnega dne tamkaj moj gost z lovskim čuvajem. Lovim že dolgo vrsto let in sem vedno upošteval razen lovskega zakona tudi lovsko pravičnost. — Fr. Ševčik, puškar in trgovec v Ljubljani.«
*	Železniški uprav! se zahvaljujejo potnik! dolenjske železnice za osvežilni tuš ki so ga prejeli v soboto popoldne pri osebnem vlaku št 18 v vagonu II razreda Med hudim nalivom namreč ie začelo tudi v vagonu kar curkoma deževati Potnikom ni kazalo drugo kakor oditi ali pa razpeti dežnike
*	Pri glavobolu, omotici, bolečinah v ušesih, slabemu spanja, razdražljivosti takoj uporabi pristno naravno grenčico »Franz Josef«. Izjave klinik za interne bolezni pričajo o velikih uspehih, ki jih je povzročala grenčdca »Franz Josef«. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
*	Obiske kemično Cisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
*	Volnene nogavice in pletenine v veliki izbiri se dobijo pri tvrdki Karel Prelog v Ljubljani	285
*	Poročni prstani pri F. Čuden. Prešernova ulica 1.	207
Iz Ljubljane
Pri dr i Pa te! Pozor Slana DOLORES COSTcLLO in f imsk heroi I HN BARRYMORE
M
BEU TsGER"
u— Novinarski koncert bo tudi letos v Ljubljani elitna, edinstvena glasbena in družabna prireditev na narodni praznik. Spored bo kakor vedno doslej nudil užitka poln večeT, za kar jamčijo že sama imena nastopajočih: primadona gospa Zinka Vilfan-Kun-čeva, pevski zborj Glasbene Matice, Grafike in Ljubljanskega Zvona in mladinski orkester, ki bo presenetil vso ljubljansko glasbeno občinstvo. O podrobnostih bomo poročali.
u— Teden angleške kulture. Prvo predavanje z naslovom »Klasična doba angleške arhitekture« se bo vršilo danes ob 6. zvečer v predavalnici Narodnega muzeja. Vhod z BIeiweisove ceste. Predavatelj konservator dr. Franc Štele. Vstop prost.
u— Nova motorna brlzgalna. Ljubljana je včeraj dobila novo motorno brizgalno, ki je bila izdelana v tovarni Austro-Fiat v Linzu. j Nova motorna brizgalna. ki le stala 240.000 j Din je najmodernejše konstrukcije. Gasilci J so motorno brizgalno osnažili, na kar so jo j morali odpeljati zopet na carino. Danes dopoldne bodo gasilci novo briizgalno preizkusili.
*	DrugI tir na progi Vinnov^i-Brod dograjen. Pretekla sobto so bi11 Jovršena končna dela na drugem železniškem tiru med Vin-kovci in Brodom fe dni prično i voznimi poskusi Vozila bo najprej k >mpozicija s hitrostjo 70 km Na posta i • Vink'uv«h pa ie privravtjeni motorni vagon, ki ie najnovejše delo budimpeštanske tvrdke 6: Co Vagon stane 1 300IXNJ Din O—i >ra henzil
*	Nalezljive bolezni v ljubljanski ia mariborski oblasti. Od 22 do 31 jktobra je bilo v ljubljanski oblasti 19 primerov ti-iuznih bolezni, 8 griže, 56 škrlatinke 195 ošpic 19 davite 3 šena 1 krčevite odrevenelosti in 1 vraničnega prisada V mariborski oblasti je bilo od 1 do 7 tm 20 primerov tifuznih bolezni 14 griže, 40 škrlatinke. 147 ošpic 26 davice 5 šena. 3 dušljivega kašlja, 1 nalezljivega vnetja možganov in l krčevite odrevenelosti.
*	Železniško nesrečo je preprečil v nedeljo zjutra.i na postaji Grosuplje, strojevodja osebnega vlaka, ki vozi iz Novega mesta proti Ljubljani. Tovorni vlak, prihajajoč iz Ljubljane, je zavozil na isti tir, kjer .ie stal osebni vlak Le hitremu umiku osebnega vlaka se je zahvaliti, da ni prišlo do karam-bola.
*	Pohorje v snegu. V soboto ponoči je na Pahorju je padel prvi sneg. ki je v višiih legah do 60 cm visok Zlasti Klopni vrh in Roglja sta močno zasnežena. V nedelio so se na Pohorju pojavili prvi smučarji.
*	Nedavno so izkopali izpod ruševin bogate knjižnice asirskega kralja Ashurlanipa-la pri Ninivah v Asiriji. kameniti spomenik iz 7. stoletja pred Kr., v katerega te vklesano s klinop;som: »Kdor pije ricinovo olje in si očisti želodec in čreva. bo ozdravel« Iz tega je razvidno, da so se že v najstarejših časih posluževali prirodne^i tvirga-tivnega sredstva prav tako kakoT danes, ko jemljejo F i go 1. ki ga proizvaja ki iz raznih južnih zdravilnih rastlin in plodov, kakor smokev. pomaranč itd F i gol se uporablia uri nerednostih in boleznih vseh prebavnih organov, to je želodca in črev ter z njima v zvezi pri boleznih ledvic, jeter, pri glavobolu, slabem spanju in hemeroidih. a proiz-vn'a ga lekarna dr. Semelič. Dnhrovnik IT
Jil Gay,i
im v božanskem
uiite suaju
* Zanimive izkopine v Bosni. Nedavno se je vrnil v Sarajevo dr. Mihovil Mandič. kustos prehistorične zbirke sarajevskega muzeja. Bil je več mesecev zaposlen pri izkopavanjih, ki so se vršila v Dolini v okolici Bosanske Gradiške. Uredniku »Jugoslo-venskega lista« je kustos dr. Mandič dal zanimive podatke o najdenih izkopinah. Ze leta 1900 je dr. Truhelka pričel v Dolini z izkopavanjem stavb na kolih, ki so jih starodavni prebivalci onih krajev gradili na jezerih in rekah ter se na ta način zavarovali pred divjimi zverinami. Take stavbe na kolih so svojedobno izkopali tudi na Ljubljanskem barju. Za izkopavanje je uprava kaznilnice v Gradiški dala na razpolago potrebno število kaznencev. Pri letošnjih izkopavanjih so naleteli na stvari, ki so v davnih stoletjih pred Kristovim rojstvom služile tedanjim prebivalcem Največ se le našlo keramike. Iz najdenih predmetov je razvidno, da so tedanji prebivalci že malo poznali ornamentiko. Glinasto posodo so pleskali z grafitom. Našle so se tudi razne otroške igrače ter ženski nakit, železnih predmetov pa prav malo. Izkopali so med drugim bronasti zvonec i« zgodnje latenske dobe — približno 400 do 500 let pred Kri-stom, dva srebrna novca z napisom »Roma«, kovana okoli 2D0 let pred Kristom. Izkopavanje se bo prihodnje leto nadaljevalo.
Za damske plašče
oliše velou^ie. hasha v nainoveiših vzorcih
nudi po nizki ceni JOSIP ŠLIBAR. Ljubljana. Stari trg St. 21
_(poleg Zalaznika).	13678a
a— Hišne posestnike v LJubljani opozarjamo. da bo davčna administracija v Ljubljani dne 26. 27., 28 29 in 30. novembra 1928 nadaljevala sestavo novega katastra zgradb ki ga predvideva člen 38 novega zakona o neposrednih davkih za hiše v sledečih ulicah odnosno cestah mesta Ljubljane Sv Florijana ulica. Gerbiče-va ulica Gledališka stolba Gledališka ulica. Ghnška ulica. Gorupova ulica Gosposka ulica Gosposvetska cesta. Grabloviče-va ulica. Ulica na grad Za gradom. Gra-daška ulica Gradišče. Grajska planota. Gregorčičeva ulica. Groharjeva cesta, Gru-barjevo nabrežje Grudnovo nabrežje, Hauptmanca Na hmeljnikih, Holzapflova ulica. Hradeckega vas, Hranilnična cesta. Hrenova ulica. Idrijska ulica. Igriška ulica. Ilirska ulica. Ilovca Ižanska cesta Sv Jakoba trg. Janežičeva cesta Japljeva ulica. Jegličeva cesta Jelovškova ulica. Jerano-va ulica. Jugoslovanski trg Kapiteljslva ulica. Karadžičeva ulica Karlovška cesta. Korunova ulica Kette-Murnova cesta Kia-dezna ulica Ključavničarska ulica. Knaflje-va ulica Kobaridska ulica, Kocenova ulica Kolezijska ulica Kolodvorska ulica. Komenskega ulica. Kongresni trg, Pred konjušnico Kopitarjeva ulica, Korytkova ulica Koseskega ulica in Kotnikova ulica. Hišni posestniki iz pravkar navedenih ulic in cest naj se torej v zgoraj označenih dneh med 8 in 13. uro zanesljivo — osebno — zglase pri davčni administraciji v Ljubljani (Breg. hiš. št. 6), v primeru, da je hišni lastnik zadržan, ali odsoten, naj pooblasti kakega namestnika ki ga bo zastopal. Pooblaščenemu mora biti zgradba dobro znana Zelo priporočljivo je, da pri-neso hišni posestniki stavbne načrte dotič-ne zgradbe ali pa kake druge skice s seboj, v katerih so označeni vsi hišni deli. Hkrati se še opozarjajo hišni lastniki, ki bi se morali zglasiti že dne 22., 23 ali 24. novembra t. 1. in tega do sedaj niso storili, da se zanesbrvo zglase v času od 26. do 30 novembra t. 1. Kdaj se vrši popis hiš v ostalih ulicah in cestah mesta Ljubljane, objavimo prihodnje dni
JftNET GftVtiOR A	U
kot Angela	^
CHARLES FftRRELL q	,
E	C
L	E
kot slikat Gitio
FRANK BORZAGE
režiser
Hudomušno vreme. Po sobotnem dežju ter snežnem metežu se je v nedeljo zjutraj vreme nenadoma spremenilo in na-stopil je pravi zimski mraz, ki se mu je pridružila gosta pusta megla. Toda. kakor da se hoče narava nekoliko poigrati, ie napočilo po megleni noči naravnost krasno ponedeljkovo jutro. Solnce je sijalo tudi ves dan ter izvabljalo na ulice nešteto sprehajalcev.
u— Reprezentančna plesna vala slušateljev univerze nocoj v Kazini. Godba jazz Nagode.	2170
u— Akademija Sokola II.. združena s proslavo 10 letnice ujedinjenja, bo v nedeljo 2. decembra o<b 20. v telovadnici realke. Vstop prost.	2169
u— Policijski drobiž. Od nedelje na ponedeljek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 2 primera nedostojnega vedenja. 3 primeri prekoračenja policijske ure, 1 karambol, 1 nezgoda, 2 prestopka predpisov o zapiranju trgovin, 3 prestopki avtomobilskih predpisov, 3 prestopki cestnega policijskega reda in 6 primerov kaljenja nočnega miru. Zaradi splošnega suma sta bila aretirana Stanko K. ter Anton R.
u— Izgubljena aktovka z dokumenti. V nedeljo 25. t. m. zvečer med 20. in 21. sem izgubil v smeri od univerze-Sv. Petra cesta-j Reslieva in Komenskega ulica aktovko, v
I kateri sta se nahajala mol indeks (univerzitetna knjižica) s fotografijo in maturitetno
NOVO.
NOVO!
39

DANES! Rin-Tin-Tin
v najnove šem velePmu
KRIK IZ NEBA"
Po'eg R n-Tin Tina predstavna posebno atrakc jo orjaški orel, kateri ugrabi otioka met ri zpitd oč' in ga odnese na visoke plani e Iz krempljev orla reš' otroka čudovit; in zvesti pes
Rin n-Tin. D^nes ob 4„ M 7., Yi 8.
KINO »DVOR«
m 9. uri Telefon 2730
spričevalo. Ker sta dokumenta uporabna samo zame in meni neobhodno potrebna, prosim najditelja, da mi najdeno vrne na univerzo pri portirju Nagrada mu je zagotovljena. B. K., abs phil., univerza. Ljubljana.
u— Dr. Derč odhaja na študijsko potova-nje in se bo vrnil dne 9 decembra 1928 2154 u— Vedno najnovejše bluze, otroški pla-ščki in oblekice pri Krištofiču . Bučarju, Stari trg.	176
OIOIOIOIOIOIOIOIOIC
Iz Maribora
a— Dne 30. novembra popoldne na vsako hišo zastavo, na okna zastavice! Mariborčani dobijo za svojce, stanujoče izven Maribora, a samo v področju Slovenije, izkaznice za četrtinsko vožnjo po železnici na vel. županstvu II. nadstr. soba br. 40.
a— Nesreča pri delu. Stavbinski delavec Janez Abram, 19 let star. je na nekem stav-bišou tako nesrečno pognal motor ski traktor da si je zlomil levo roko. Andrej Roje si je pa v Iajtersberški opekami zlomil roko. ko mu je spodrsnilo pri porivanju vozička po tračn;cah. Oba ponesrečenca so odpeljali v bolnioo.
On* 1. d*cpmbra v Maribor
na veliko proslavo osvobojenja Maribora in uiedinienia SHS! PRIJAVITE UDELEŽBO! Pripravite zastave in zastavice!
a— Težka nezgoda na cesti. Fran Fras, 20 letni delavec iz Ruš, je vozi! s kolesom proti večeru po Tržaški cesti Na ovinku je zadel v avtomobil, ki se je prav takrat hotel umakniti avtobusu. Avtomobil je kolesarja vrgel na tla; pri čemer si ie ta zlomil levo nogo ter dobil hude notranje poškodbe. Morali so ga odpeljati v bolnico.
a— Nevaren vlomilec. Policija je aretirala nevarnega vlomilca Vincenca Ga*ška. ki so ga zasačili proti večeru v Roban sovi pekarni na Koroški cesti Fant se je izgovarjal, da je prišel v pekarno vedrit. ko so pa preiskali niegove žepe, so našli v njih dva vitriha Policija ie ugotovila, da ie aretira-r.ec nevaren vlomilec, ki se ie pred dvema letoma udeležil vloma v Turadovo trgovino in ie npd^vno skuš?! Donnvr-« vi.rv-^f; v^rno
nenadkrujiv prednosti tilma
M ulice
lepota slik v£vi*ena, pretre s jiva igra, čar nežae ro man ike in nepoz. vsebin
Iz Celja
e— Desetletnico državnega ujedinjenja v Celju bodo proslavila združena celjska kulturna društva s slavnostnim koncertom
I.	decembra ob 20. v veliki dvorani Celjskega doma. Predprodaja vstopnic tvrdka Goričar & Leskovšek.
e— Za zimsko zasedanje porotnega sodišča v Celju, ki se bo pričelo v ponedeljek 10 decembra, so doslej razpisane naslednje razprave: v ponedeljek 10. decembra dopoldne Franc Gaber, tatvina, popoldne Adolf Krajnc, težka telesna poškodba; torek
II.	decembra: Ana Rajhova in Matija Vrečko, sleparstvo. Nekatere razprave bodo še te dni razpisane.
e— Prvi sneg v Celju. V soboto popoldne je med silnim deževnim nalivom padal v Celju prvi letošnji sneg. V mestu se ni mogel obdržati, pač pa so videli Celjani v ne. deljo zjutraj, ko se je nebo popolnoma zjasnilo in ie pritisnil občuten mraz, da so čez noč pobelffi vsi okoliški griči od vrha do doline.
e— Zagonetna najdba v bolniškem vrtu.
V soboto je bila policijska stražnica obveščena, da je našla bolniška služkinja Terezija Kunstova za bolniškim plotom srednje velik kovčeg, v katerem se je nahajala tudi hranilna knjižica, glaseča se na ime Karel Bobek, Prožin, in z vlogo 750 Din. Poleg hranilne je bila delavska knjižica na isto ime in pa dopisnica celjske ekspoziture dela z nakazilom dela pri 3 tvrdkah v Žalcu. Tudi na dopisnici je stalo Bobkovo ime. Kunstova ie videla dopoldne na mestu najdbe sedeli neko nepoznano žensko, katere ne more niti približno opisati, ker se za njo ni zanimala. Policija bo zdaj poskušala izslediti lastnika kovčega in ugotoviti, na kak. šen način je prišel kovčeg za ograjo bolniškega vrta.
Ne mučite Vašo deco z ribjim oliem, dajte i)
Jemalt lahko dajete v vseh slučaiih. kadar je potrebno rifo.ie olje. Dobite ga v vseh lekarnah v malih a Din 25.—. v velikih a Din 42— omotih.
Sledeče srečke drž. razredne loterije
kupljene pri Zadružni hranilnic!, r. z. z o. z., v Ljubljani, St. Petra cesta št. 19, so bile dne 23. novembra 1928. izžrebane
Din 500 — štev 5758, 5762, 7531, 7553, 7599, 14134, 14147, 20051, 20139, 20146, 30938, 30980, 46106, 46133, 46135, 46162, 46164, 53407, 53428, 66663, 66667, 70203, 70218, 70280, 70335. 84525, 97462, 97486, 99722. 99730, 99731, 99766, 99781, 108.193, 108204, 108222, 109779, 109808, 115515, 123847, 123952, 72353, 15421, 15440, 109806.
7660, 10828, 10873, 10885, 10900, 14109, 14125, 34627, 34628, 34679, 40548, 40572, 46066, 46099, 53431, 53453, 53465, 53485, 66607, 66646, 84525, 84547, 84671, 91750, 97305, 97364, 97382, 99878, 100730, 100733, 103101, 103121, 108160, 115696, 120130, 120212, 120230, 120255, 120271,
11. žrebanje, dne 24. novembra 1928.
Din 2000 — štev. 99749, 99753, 108292. — Din 7564, 7565, 7571, 7649, 10818, 10820, 10859, 10947, 34702, 34710, 34768, 34778, 34796, 40510, 40578, 66693, 66696, 70230, 84611, 84627, 84632. 84638, 97427, 97452, 97466, 99822, 99831, 99865. 99873, 108281, 109767, 109781, 109820, 109838, 109896, 120147, 120170, 120178, 120185, 120264, 120298,
Onim, ki so jim bile srečke izžrebane za mali dobitek, bomo na željo srečke zamenjali za še neizžrebane, tako da bodo mogli igranje nadaljevati na visoke dobitke. Seveda le toliko časa, dokler bo kaj neizžrebanih srečk na razlago.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19.
500 — štev 5705, 5714, 5714, 5723, 5723, 5791, 14106, 20025, 20029, 20064, 20101, 20155, 34618, 46024, 46092, 46183, 53417, 58256, 58329 58332, 84664, 84694, 91702, 91768, 91776. 91789, 97317, 103108, 103179, 108105, 108121, 108233, 108245, 115609, 115632, 115647, 115672, 115694, 115699, 123830, 123837, 123870, 123989, 34683, 40543.
Iz Kranja
r— Resnica in demagogija o tekstilni Soli. Nedeljski «Slovenecr» je priobčil iz Kranja dopis, ki vsebuje dragocena prizna* nja dosedanji pravilni komunalni politiki SDSarske večine na mestni občini in kon* fiteor, ki je naravnost uničujoča obsodba dosedanjega postopanja klerikalne in mal* kontentske opozicije. Njegov dopisnik se veseli(!) krepkega razvoja industrijalizacl* je v našem lepem mestu, čeprav ni njega* va stranka (SLS) k temu razmahu niti v najmanjši meri pripomogla, nasprotno, ga skušala redoma v prejšnjih časih ovirati. Kdo je inicijator in glavni pospeševatelj vseh obstoječih tekstilnih industrij v Kra* nju, ve itak vsak otrok". Vprašamo, ali je dotičnik morda celo v zvezah s klerikalnim poslancem Brodarjem, ki se je blagovolil hvaliti samega sebe v «DomoIjubu». da je njegova zasluga ustanovitev škrobove to* varne? Naj nam «Slovenec» tudi pove, v kateri klerikalni glavi je vzklila ideja, da se naj v Kranju ustanovi tekstilna šola (ki naj ne bo samo «tkalska» šola)? Naj st «Slovenec» vsaj malo osveži spomin! Pred dvema letoma, ko je predlagala SDS*večina vnošnje prvih izdatkov za tkalsko šolo v občinski proračun, so klerikalni občinski očetje glasovali proti tem prispevkom, se* veda v tesnem objemu z malkontenti To še ni bilo njim dovolj. Predsednik krajev« ne organizacije SLS je celo podpisal po* leg drugih pritožbo zoper postavko za tek* stilno šolo na velikega župana, pri kate* rem so dosegli črtanje te postavke V lan* ski proračunski razpravi so slučajno kleri* kaki dosegli s pomočjo malkontentov čr* tanje postavke za tekstilno šolo. katero je zopet predlagala SDS V R >ženvenski ulici stoji že dobro* leto nedozidana stavba, na* menjena za tekstilno šolo kot žrtev kleri* kalne dosedanje »naklonjenosti« tekstilni šoli in dokument »glasovanja SLS za pri* spevke za tekstilno šolo.» In kljub vsemu temu se »Slovenec« danes drzno povzpne do trditve, da so klerikalci glasovali za prispevke za tekstilno šolo. To je višek demagogije in vzor laži. Ali je izgubil «Slovenčev» dopisnik vsak spomin ali srna* tra «SIovenčeve» čitatelje v Kranju res za prave backe? «Siovenčevo» priznanje da je Kranju in njegovi okolici in pridnemu prebivalstvu krvavo potrebna tekstilna šo= la. je najboljše zadoščenje SDSarski večini v Kranju, ki se je od začetka borila za takšno industrializacijo v Kranju Da se bo tudi posl Brodar sedaj pobrigal za tek* stilno šolo. je to njegova že skrajna dolž* nost, da vsaj tako popravi grehe svojih somišljenikov v kranjskem obč odboru <rS!ovenec» je hote ali nehote razkrinkal dosedanjo demagogijo opozicije v občin* skem odboru. Način, kako je skušal jav* nost o tem preslepiti, je ponoven primer neiskrenosti in nepoštenosti kranjskih kle* rikalcev!
r— Seznam občinskih davščin, ki jih je sprejel občinski odbor za prihodnje leto, je razglašen na občinski tabli.
r— Fantovske objestnosti. Preteklo ne* deljo so slavili fantje v Cirčicah fantovšči* no in se ob tej priliki sprli. K sreči se je izteklo tako, da ni bila potrebna zdravni* ška pomoč. V vasi na Suhi pa so fantje bili izredno objestni in razposajeni Pono* či so napravili skoro vsakemu posestniku razno škodo in odnesli brvi, položene pri vaškem potoku. Za vse se sedaj zanima orožništvo.
Iz Trbovelj
t— Izkaznice za četrtinsko vožnjo na pro* slavo ujedinjenja v Mariboru se dobe v občinski pisarni v Hrastniku.
t— Prosvetni pododsek Delavske zbornu ce je na zadnji konferenci zastopnikov vseh tukajšnjih organizacij, registriranih pri DZ za Sloveniio v Ljubljani, ter čla* nov DZ trboveljske revirne skupine raz* pravljal glede prosvetnega dela v seziji 1928*29 Konferenca je po izčrpnem poro* čilu starega odbora sklenila, da se morajo vršiti tudi v novi seziji predavanja s ski* optičnimi slikami. V zimskem in pomlad= nem času bo 21 skioptičnih predavanj za odrasle in 5 za mladino Predavanja se bo* do vršila v Delavskem domu, in sicer vsa* ko sredo ob 18. uri. izvzemši 5. in 26. de* cembra. Otvoritveno predavanje bo v sre* do 28. t. m. Predaval bo ravnatelj meščan* ^Ve šole g. Albin Zavrl o Severni Ameriki. Vstop prost! Dvorana bo zakurjena.
Sokol
Akademija Ljubljanskega Sokola
O svečani proslavi 65-letnice Ljubljanskega Sokola, ki je obenem proslavil tudi 10-letnico Jugoslavije in Češkoslovaške, je prinesel poročilo »Ponedeljek« ki je posebno obeležil zares slavnostno razpoloženje na nedeljskem občnem zboru V naslednjem podajamo podrobnejše poročilo o krasni akademiji, ki se ie v soboto, na predvečer slavja, vršila ob častni udeležbi v Narodnem domu.
Akademija je obsegala 15 točk Otvorili so jo bratje pevci-Sokoli z »Bože pravde«. »•Kje dom ie mol« in »Nad Tatro se bliska«. Vse tri himne ie občinstvo poslušalo stoje nakar ie dal načelnik br. Vrhovec znamenje za pričetek telovadnih nastopov. Strumnih korakov ie prikorakalo v telovadnico 15 Sokoličev. ki so izvedli zgodovinske proste vale i z let 1882.. 1904. in 1928 skladno in precizno ter bil' nagrajeni s toplim priznanjem gledalcev Prav lepe so bile tudi vaje s cvetnimi loki ženske dece (11) Precej težke vaje so naše najmlajše izvedle odlično. Nato je 9 članic v okusnih modrih oblekah srracijozno in skoro brezhibno izvedlo vaičkove proste vaje Posebnost so bile tudi vaje članov (7) na dvo-bradiji. kjer smo videli nekaj res lepo izvedenih vaj. Saj so bili vmes naši olimpij-ci! Občinstvo ni štedilo s priznaniem posameznim telovadcem.
Z nestrpnostjo smo pričakovali nastopa starejših bratov v vaiah s palicami Godba zaigra koračnico in v telovadnico ie prikorakale, 12 starejših bratov ponosno in orož nih korakov ob gromovitem aplavzu gledalcev. 2e starejši možje, osiveli v delu za sokolsko idejo, so 2 sestavi s palicami izvedli tako precizno, da so vzbudili splošno občudovanje in bili tudi pri odhodu burno pozd;avljeni. Izredno lepo so se postavili naši preizkušeni borci z mednarodnih tekem pred vojno in tudi po vojni Sestorica bratov: Vidmar. Simončič star , Osvald. Sumi. Derganc in Žilič so pod vodstvom br Kuk-ca izvedli skladno in precizno vzorne proste vaje, sestava br. Vidmarja Nato ie 12 naraščajnic v okusnih oblekcah izvedlo ritmične in rajalne vaje gracijozno in skladno Te vaje so bile nekaj izrednega in se temeljito ločijo od dosedanjih prostih vaj. Pri njih se kaže Labanov vpliv, vendar pa so vsi gibi trupa rok in nog tako harmonično vezani, da eledalec vživa pri Izvajanju teh precej kompliciranih vaj Da so občinstvu vaje izredno ugajale, ie dokazal več minut trajajoč aplavz
Dokaj zadovoljivo izvedene so bile simultane vaje članov (12) na treh konjih. Ob godbi bi doseeie še večji uspeh Buhio pozdravljeni so nastopili nato na bradlji starejši bratje z mednarodnih tekem, ki so kljub svojim letom (nad 35) pokazali, da so še pripravljeni ln voljni zastopati barve jugoslovenskega naroda in Sokola na bodočih mednarodnih tekmah šestnajstorica moškega naraščaja ie nato izvedla proste vaje eksaktno in brezhibno nakar so članice (12) izvajale telovadne plese po znani godbi Matejovica vseskozi vzorno in precizno ter bile živahno aplavdirane. Krasne skoke čez kozo z vrvico mm ie nudi! moški naraščaj (8). Krepki in postavni dečki so s svojimi lepo izvedenimi skoki zadivili občinstvo.
Telovadno akademijo so zaključili člani z dr Murnikovo »Jugoslovensko telovadno epopejo«. Izvedba brezhibna navdušenje občinstva izredno. Podrobno pisati o tej sijajni telovadni skladbi bi bilo odveč, saj ie na letošnji olimpijadi zadivila najodlič-nejše predstavnike mednarodne telovadne zveze na štadionu v Amsterdamu. Vse telovadne točke ie spremljal na klavirju kon-zervatorist br M Lipovšek. k' zasluži vse priznanje Končno so še bratie pevci zapeli »Našo Marseljezo«, ki io Je sestavil br. Hajrudin Curič, uglasbil pa brat Ferdo Ju-vanec ter io poklonil Ljubljanskemu Sokolu k jubileju Akademija le v moralnem pogledu sijajno uspela, Ljubljanski Sokol pa ie s svojim nastopom manifestira! velikanski napredek v teku 65. let.
Po telovadni akademiji je bil v salonu ^Zvezde, pozdravni večer, ki je potekel zelo animirano. Vrsto pozdravnih govorov je otvoril starosta br. Kajzelj, kj Je pre-
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki ravod v Ljubljani 26. novembra 1928.
Višina barometra 308.8 m.
Kraj
Čas
opazovanja
LJubljana .V.arfbor Zjgreb Be«" grad
S-iajevo Skoplje Di brovnik Split
S.
7.
Barom.	l emper.	«s i« _= >	Smer ve.ra in brzina	ačno -10	Padavine	
		73 * cc	v m. in sek.	£1 O ~	Vrata	mm di /. ure
7*3 4 74" 2 741 743 4	4-0 50 50 60 *	93 9* 65	mimo NW 2 N 1 turno	5 10 10 10	dei dei dež	66 5.0 80
742-9	2.0	90	SSE 1	10	dei	20.0
741 1	100	80	SE <7	10	del	10
srčno pozdravil zbrane goste, želeč jim prijetne zabave. Burno pozdravljeni od mnogoštevilnega Sokolstva in naprednega občinstva so govorili starosta JSS br. Gan-gl. komandant 16. art. polka polkovnik Jo-vanovič in končno župan br. dr Dinko Puc. Vsi govorniki so poveličevali delo Ljubljanskega Sokola za dobrobit našega naroda in pa države Po govorih se je razvila živahna zabava, na kateri so prepevali sokolski pevci in je sviral ad hoc se-stavlieiri orkester.
Hotel MMV Beograd
Kralja Petra 70 Tel 55 27
Hotel I. reda t najmodernejšim
korrvortom. Cene sob od Din 50*— naprej.
S poti po jugu države
Zanimivo predavanje prof. Bačlča v »Soči«.
Društvo »Soča« }e priredilo 17. in 24. t. m. predavanje g. proi. Bačiča o vtisih s potovanja po najvažnejših zgodovinskih krajih na jugu naše države. Predavatelj se je potovanja udeležil kot pokrovitelj turneje slovenske akademske mladine v letošnjem po-letju.
Pot akade-mikov je bila zelo dolga, brez gmotnih podpor in v najhujši vročini. Vodila j« čez Sarajevo in Užice do Skoplja. Ogledali »o si Prilep, Bitolj in Ohridsko jezero in v Metoh'ji samostan sv. Nauma. Od tam so se ropet vrnili preko Skoplja na Kosovo polje, posetili Prištino, Kosovsko Mitrovico, Pečan, kjer je sarkofag Kare Mustafe. in se prepeljali čez Peč na visoke Dečane, kjer Je najsloviteiši samostan i zgodovinskimi slikami neprecenljive umetniške vrednosti Ko so zapustili Makedonijo, so st vzpeli po vijugasti, v živo skalo vklesani cesti oa 2000 m visoko planoto Cm« gore. Občudujoč te gole, strme gorske velikane, so dospeli v Andrijevico, domovino morilca Puniše Račiča, kjer narod enodušno obsoja podlo delo tega zločinca. Iz Podgorice Jim Je prišla nasproti vsa inteligenca z vojaškimi in civilnimi predstavniki. Na sličen način Jih Je narod sprejemal tudi po vseh drugih krajih. Narod Jim Je v svoji gostoljubnosti nudil vse, kar je le premogel in to z navdušenjem in bratsko ljubeznijo, neprisiljeno in odkritosrčno.
Ta rod Je bil pred 600 leti nosilec vzhodno-grške bizantinske omike. V 500-Ietni turški suž-nosti med neprestanimi boji za goli obstoj, |e propadla prejšnja civilizacija, a izkresali so se značaja in ustalila se le plemenitost tega ljudstva, ki želi le miru in napredka in Je prežeto z velilkim upanjem v 9voJo novo domovino Jugoslavijo. S ponosom radi razkazujejo tujcu svoje zgodovinske kraje bojišč, grobnic, samostanov in drugih znamenitosti, k; pričajo o burni preteklosti. Makedonija kot križišče vzhoda in zahoda je bila torišče bojev že ob priseljevanju narodov in tvori tudi danes vez mod Egejskim tn Jadranskim morjem Raz up it a ie kot zemlja roparjev V resnici pa le narod zelo dober in gostoljuben, res pa tudi temperamenten Skoro vsi ubodi so politične prirode. Iz Makedonije so se naši fantje prepeljali v Nikšič na Cetinle, povzpeli se na Lovčen Ln se naro iz Kotora pa preko Sarajeva vrnili v domovino
Predavatelj je opisal potovanje tako živahno, poljudno in zanimivo, da ga je občinstvo na koncu predavanja frenetično apla vdiralo. V imenu »Soče« se mu je prav toplo zahvalil prof. Zgrabljič. Bil je zopet lep. užitka poln večer.
Šport
/4S/C Primorje (lahkoatletska sekcija). Sklicujem sejo za danes dne 27. t. m. in vabim vse aktivne atlete, da isti radi ve« levažnega tekmovanja prisostvujejo. Seja se vrši v klubovem tajništvu Masarykova 1 ob 18.30. — Načelnik.
SK Reka. Danes ob 20. seja veselične« ga odbora pri g. Bartl. — Predsednik.
Lahkoatletski miting Gradjanskega. V uedeljo je priredil Gradjanski svoj lahko, atletski miting po dužnosti. Startali so sa« mo atleti Gradjanskega, Marathona, Ha* ška in Concoraije. Absolvirale so se samo tri točke, in sicer met kopja, tek na 3000 m in met diska Rezultati so bili: Met kop* ja: 1. Hamer (Gradjanski) 37.32, 2. Lang (Marathon), 3 Ambrož (Gradjanski). Tek na 3000 m: 1. Kumer (Marathon) 12:05, 2. Šimatovid (Hašk) 12:30, 3. Škrtič (Gradjanski) 12:33 Met diska: 1. Hamer (Grad* janski) 27.05, 2. Delfin (Marathon) 25.17, 3. Ambrož (Gradjanski).
Dooisf
BREŽICE. Sokolsko društvo v Brežicah bo priredilo 1. decembra telovadno akade« mijo. Sodelujeta iz prijaznosti «Brežiško pevsko društvo« in «Godbeni klub». Vab« ijeni vsi prijatelji Sokolstva! Zdravo!
KONJICE Na sokolsko proslavo 101et» niče ujedinjenja, ki se bo vršila v petek ob 20. v dvorani Narodnega doma vabi k obilni udeležbi — odbor.
Preklic
Preklicujeva in obžalujeva, da sva mla« doletnega Stanislava Hvnčika, pečarskega vajenca, Ljubljana VII, Celovška cesta št. 78., obdolžila tatvine in se njemu ter nje* govemu očetu Jakobu Hvnčiku zahvaljuje* va, da sta nama odpustila in odstopila od kazenske tožbe.
V Ljubljani, dne 26. novembra 1928. ŠKERIJ URŠULA, SKERU FRANC posestnika, Ljubljana, za Bežigradom, 2171	vila «Ana*
Solnce vzhaja ob 7.11, zahaja ob 16.23, luna vzhaja ob 15.39, zahaja ob 5.63. \ >v{ta temperatura dani* \ Lpjhiiam 9.0 C, najnižja 0.6 C.
Dunajska vremenska napoved sa torek: Menjajoče se oblačenje; tempersturg m bo Is malo izpremenila, močni eeverozapadni vetrovi.
C
HI J L' t
Najboljše, oajtrajnejše, zato 13 najcenejše!
Gospodarstvo
Prilično ugoden izvoz v oktobru
Generalna direkcija carin je objavila podatke o našem izvozu v oktobru, iz katerih je razvidno, da se je naš izvoz v tem mesecu prilično ugodno razvijal. Po tej statistiki smo v oktobru izvozili 430.821 tou (oktobra 1927 301.457 ton) v vrednosti 66fi.068.000 Din napram 645 726.000 Din v oktobru preteklega leta in 818,861.000 Din v oktobru 1926. Napram lani se je torej naš izvoz povečal po količini za 69.000 ton ali .19.2 %, po vrednosti pa za 20.3 milijona Din ali 3.2 %, dočim je bil napram oktobru 1. 1926. manjši.
Glavni predmeti naScga izvoza v oktobru so bili: gradbeni les (102.7 milijona Din), hmelj (75 9), pšenica (39 7), suhe češplje (34.7). sirov baker (30.4). jajca (25.8). sveže sadje (25), žive svinje (24), drobnica (22.9). goveda (22.9), sveže meso (17-8), drva (14.9), hrastovi železniški pragi (14.4). fižol (14.4), cement (11.9), opij (10.8), paškavaljski sir (9.4) in izdelki iz lesa (9.3).
Izvoz pšenice je napram avgustu in septembru nazadoval, kar je pripisati neugodni tirni situaciji, ki je nastala zaradi slabe letine turščice. Izvoz pšenice je znašal v avgustu 200 milijonov Din, v septembru 138 milijonov, v oktobru pa komaj 40 milijonov. Na pram izvozu v oktobru pret. leta se je znal-no dvignil izvoz gradbenega lesa (od 72.5 na 102.7 milijona Din), dalje izvoz svežega sadja (od 15.5 na 25). sirovega bakra, drobnice in hrastovih želez, pragov. Nazadoval pa je izvoz živih svinj (od 52.4 na 28.4), suhih češpelj, hmelja in goveje živine.
Razvoj našega izvoza v tekočem letu je razviden iz naslednje tabele (v oklepajih razlike napram 1. 1927.): povprečno milij. Din	1000 ton
I.	četrti. 457.5 (— 58.4) 323.3 (— 30.7)
II.	četrti.	438.2 (_ 47-9)	359.3 (+ 1.6) julij	493.8 (+ 8.8)	405.2 (+ 28.6) avgust	693.8 (+ 164.2	445.4 (+ 136.8) septemb.	692.3 (+ 109.4)	447.2 (+ 14.6) oktober	666.1 (+ 20.3)	430.8 (+ 69.4)
V prvih 10 mesecih t 1. smo izvozili 3 milijone 776.000 ton v vrednosti 5233 milijonov Din napram 3,614.000 tonam v vrednosti 5249.1 milijona Din. Po količini se je naš izvoz napram lani zaradi forsiranega izvoza v zadnjih štirih mesecih ie povečal za 162.000 ton, po vrednosti pa je manjši le še za 16.1 milijona Din. dočim je za prvo polletje znašal primanjkljaj 318.8 milijona Din.
nic, 2000 komadov ključev, 1700 komadov medenih ščitnikov, 4000 komadov vijakov, železnih šarnirjev, mrežic za helioforsko svetiljk« in žarnic, do 5. decembra glede dobave 1000 komadov papirnatih senčnikov, 100 komadov torbic in 64 komadov odbojnih cepic. do 6. decembra pa glede dobave 2000 blokov (Predmetni pegop so na vpogled pri posameznih oddelkih^) Dne 4. decembra se bo vršila pri direkciji državnega rudnika v Velenju ofertalna licitacija glede zgradbe delavske stanovanjske hiše. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni direkciji.)
= Dobave. Prometno - komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. decembra ponudbe glede dobave raznih voznorednih pripomočkov Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. L m ponudbe glede dobave 10.000 kg bukovega oglja, 10.000 kg kovaškega koksa, 2000 komadov držajev za lopate in krampe ter glede dobave raznega lesa; do 4. decembra glede dobave lesa, 2000 kg železne pocinkane žice, 30.000 komadov razne opeke. 2000 komadov hrastovih železniških pragov in raznega borovega mo-stovnefra lesa; do 7. decembra pa glede dobave 500 komadov odstrižnikov. Predmetni pogoji so na vpogled pri posameznih oddelkih. — Direkcija držav, rudnika v Velenju sprejema do 28. t m. ponudbe glede dobava 40 kg suhe barve in 300 komadov grafitnih klincev (Grafitstifte); do 5. decembra glede dobave tiskovin; do 10. decembra pa glede dobave električnega materijala. —
Državni davki v prvi polovici proračunskega leta
Že ponovno smo opozorili na dejstvo, da se naše državne finance nahajajo v težki krizi navzlic dejstvom, da so letos državni davčni delit d>ki znatno večji kakor lani. V pričakovanju velikega angleškega posojila se je pri nas spo-| mladi pričel lahkomiselno razmetavati državni . denar. Ti izdatiki pa se sedaj tudi z višjimi davčnimi dohodki ne morejo kriti- Na razpolago so nam sedai podatki za prvo polletje tekočega proračunskega leta (april—september), ki nam kažejo naslednjo sliko davčnih dohodkov v primeri z dohodki v istem razdobju pret pror. leta (v milijonih Din):
1928 1927 neposredni davki 820.3 701.7 + 118.6 trošarine	400.1 356.7 + 43.4
taikse	528.6 512.0 + 16.6
815.8 822.0 — 6.2
Borze
carine
skupaj 2564.8 2392.4 + 172.4 Donos gornjih davčnih oblik je torej v prvi polovici tek. prorač. leta dal ia preko 170 milijonov Din več kakor lani Največji suficit napram lani kažejo dohodki od neposrednih davkov, in sicer skoro 120 milijonov Din, od katere vsote odpade samo na september skoro 70 milijonov Din, kar nam dokazuje, da Je 'inančno ministrstvo v stiski pričelo z najstrožjim iztirje-vanjem neposrednih davkov.
= Prodaja našega tobaka češkoslovaški in poljski tobačni režiji. Te dni se je vrnil iz Prage in Varšave upravnik državnih monopolov gosp. Stevan Todorovič, ki je izjavil, da so predstavniki monopolske uprave prodali v češkoslovaški tobačni režiji 1 milijon 130.000 kg našega tobaka, poljski tobačni režiji pa 1,043.000 kg. Češkoslovaška režija proučuje še pogoje za nakup nadaljnjih 1 milijon 400.000 kg in tudi poljska režija bo v kratkem poslala svoje eksperte zaradi nove nabavke našega tobaka. Baje ie tudi Poljska pripravljena skleniti z našo državo konvencijo za nakup gotove letne količine našega tobaka.
= Mednarodna konferenca sa isenačeuje gospodarsko • statistične sluibe. V Ženevi je včeraj pričela mednarodna konferenca za izenačenje gospodarsko - statistične službe, na kateri sodeluje 40 držav (med njimi 6 držav, ki niso članice Društva narodov, v prvi vrsti Zedinjene države). Za predsednika konference je bil izvoljen ženevski narodni ekonom prof. Rappard.
= Sladkorni trernici v Beograda in čo-priji sta otvorili letošnjo kampanjo popolnoma normalno. Dovozi sladkorne pese so bili do početka oktobra redni brez zastoja. Tekom oktobra so pa zastali zaradi pomanjkanja vagonov in je v obeh tvornicah prišlo za več dni do zastoja. Pesa je bila zaradi dolge suše drobna, vendar je bil odstotek sladkorja znaten (14%). Po oktobrskem dežiu je bila pesa debelejša, a je zato vsebovala manj sladkorja. V tej kampanji bo Čuprija predelala 10.000 do 12.000 vagonov pese, Beograd pa 7000 do 8000. Obe tvornici bosta do konta kampanje, to je do januarja 1929., proizvedli sladkorja 1850, suhih rezancev 600 in me-lase 700 do 800 vagonov. Skupna vrednost bo znašala za sladkor 200 do 240 milijonov, za suhe rezance 8 do 8.5 milijona in za me-laso 7 do 10 milijonov dinsrjev.
= Produkcija umetnega bencina i« premoga. Ob priliki mednarodnega kongresa premogovne industrije v Pittsburgu, je izjavil ravnatelj nemške I. G. Farbenindustrie, da znaša sedaj letna produkcija umetnega bencina po Berginsovem načinu v tovarni v Leu-ni že 70.000 ton Kakor je dalje izjavil predsednik newyor. Standard Oil Co. Teagle, je tudi njegova družba pričela v Ameriki tozadevne poizkuse v velikem obsegu ter bo v cfoglednem času spravila na trg svoj lastni umetni bencin.
— Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave omelic in čopičev, do 3. decembra glede dobave 250 kg manganovega kita, 100 ker mizarskega kleja. 3 kg kopalnih gob in 60000 pol gladilnega platna, do 4. decembra glede dobave 1000 m* kisika in 3000 kg cementa, do 5. decembra pa glede dobave raznih tiskovin. Prometno-ko-mercijelni oddelek direkcije dr?rtvnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. decembra ponudb« glede dobave 1500 komadov ključav-
26. novembra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet znaten, zlasti v devizah na London, Curih in Dunaj. Deviza na London je ponovno popustila ter dosegla izredno nizek tečaj 275.93. Prav tako je popustila deviza na New-york na 56.79 in deviza na Prago 168.65. Potrebo v devizah na Budimpešto, Newyork in Trst je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Med efekti je bila zaključena Ljubljanska kreditna po 128.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri slabem prometu obdržala tečaje od preteklega tedna. Kasa se je trgovala po 438, za december pa po 443.5 — 443. Investicijsko se je trgovalo po 85.75 — 86. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki samo v Po-Ijodelski po 17.5. v Praštedioni po 920 in v Union banki (Hipo) po 57.5. Med industrijskimi vrednotami so bili zaključki v Trboveljski po 480 — 482. v Slavoniji po 6.75 in v Mlinski po 19.5.
Devize in valute.
Liubliana. Amsterdam 0 — 22.845. Berlin i 13.55—13.58 (13.565). Bruselj 0—7.911. Budimpešta 9.90—9.93 (9.915). Curih 1094 1—1097.1 f (1095.6), Dunaj 7.985—8.015 (8.—). London , 275.53—276 33 (275.93). Newyork 56.79-5699 j (56.89). Pariz 221.35—223.35 222 35). Praga 168 25 —169.05 (168.65), Trst 297 03—299 03 (298.03).
Zagreb. Dunaj 7-985 _ 8.015. Berlin 13.55 do 13.58. Budimpešta 9.908 — 9.938. Milan 296.877 — 298.877. London 275.53 — 276.33. Newvork 56.776 - 56.976 Pariz 221-135 do 223.135. Praga 168.25 — 169.05. Curih 1094.1 do 1097-1.
Curih. Zagreb 9.125. Pariz 20.29, London 25.18, Newyork 51.91, Milan 27 2, Praga 15.40, Dunaj 73, Budimpešta 9.053, Berlin 123.76, Bruselj 7.22, Amsterdam 208.45. Varšava 58.25, Bukarešta 3.125. Sofija 3.75.
Efekti
Ljubljana. Celjska 158—0, Ljubljan kreditna 128—128 (128). Praštediona 920—0. Kreditni zavod 175—0. Vevče 110—0, Ruše 260— 280, Stavbna 56—0. Šešir 105—0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 438.5 — 439. kasa 438 _ 439. za december 442.5 — 448, za februar s kuponom in pro-meso 450 — 939. za februar brez 419 — 422. investicijsko 85.75 — 86. agrarne 53.5 — 54; bančne vrednote: Hrvatska 65 — 0, Poljo 17.5 — 18, Jugo 188.5 — 90, Kreditna 85 — 0, Ljubljanska kreditna 127 — 128. Praštediona 920 — 925, Narodna 6950 _ 7030, Srpska 152 — 153, Union (Hipo) 57 — 58; industrijske vrednote: Gutmann 205.5 — 208, Slavonija 6.5 — 7, Slaveks 100 — 105. Narodna šumska 16 — 0 Drava 150 — 155, Drava 480 — 510, Isis 22 — 24, Vevče H4 — 118, Dubrovačka 490 — 500, Trbovlje 481 _ 485, Narodna mlinska 19 5 — 20.
Beograd. Vojna škoda 439.5 — 440. investicijsko 86 — 86.5. agrarme 53 5 — 54.5.
Blagovna tržišča
Položaj na hmeljskih tržiščih. Na žateškem hmeljskem trgu je bil promet pretekli teden miren, le posamezne dni je malo živahnejše. Cene so ponovno nekoliko nazadovale. Koncem tedna se je plačevalo (za 50 kg): za prvovrstni in izbrani žateški hmelj 1700 do 1850 Kč, za dobri srednji 1600 — 1700. za srednji 1500—1600, za slabejši 1400—1500 Kč. Dosedaj so producenti prodali okrog 80 */o letošnjega pridelka. V tranzitnem hmelju je bilo le malo prometa po 600 do 900 Kč za 50 kg (20.20 — 30.30 Din za kg). — Na oiirn-berškem hmeljskem tržišču je bilo pretekli teden prodanih 220 bal. Razpoloženje je bilo dalje mlačno, cene pa so ponovno nekoliko nazadovale. Koncem tedna se je plačevalo za hallertauski hmelj (Siegel) prvovrstni 170 do 180 mark, srednji 130 _ 160. za wiirtem berški 120 — 180 mark. Tranzitno blago je notiralo 65 — 95 mark za 50 kg (17-60 do 25.80 Din za kg).
Ljubljanska blagovna borza (26. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona podnic. Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni moke. Nudi se: pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška. 80 kg po 290 — 292.5, baška. uzanČno blago, za december po 292.5 do 295, za januar 300 — 302.5; turščica: baška, stara, 6lov. postaja a»vadna tarifa, plač. 30 dni po 365.5 — 370. ameriška <La Plata», zacarinjena, fco Ljubljana po 315.5 do 320; oves: baški ali slavonski, zdrav, rešetan po 295 — 300; rž: baška. 72/74 kg, mlevska tarifa po 295 — 297 5;
Novosadska blagovna borza (26. t m.). Tendenca nespremenjena Promet 125 vag. pšenice, 23. vag. turščice, 9 in pol vag. mo» ke in 1 vag. ječmena. Pšenica: baška. gor« njebaška, baška, potijska m sremska 245 — 247.5; banaška 240 — 242.5 Ječmen: baški, sremski in banaški 255 — 260; baški po* mladni 285 — 290. Oves: baški, sremski in banaški 245 — 250. Turščica: baška in srem* ska 237.5 — 240r za december*januar .242.5
—	247.5, za marc*april 282.5 — 287 5; za april*mai 287.5 — 292.5: sremska umetno sušena 237.5 — 240 Moka: baška «0o» in
350 — 360: «2» 330 — 340; «5» 310
—	320; «6» 270 — 280. Otrobi: baSki in sremski 180 — .185.

z življenja m
PoUetnica polarne tragedije
V soboto pred šestimi meseci je bila Nobilova »Italia« nad severnim tečajem, italijanski gramofon je igral fašistično »Gio-vinezzo«, kmalu nato pa se je odtrgala gondola in polovico
posadke je pobrala smrt.
Te dni pred pol letom je bila Italija v velikem razburjenju. O Nobilovem zrakoplovu, ki je odletel proti severne* rnu tečaju, ni bilo duha ne sluha. Že četrti dan. Radiotelegrafist Biagi pa je neprestano pošiljal klice na pomoč, ki jih ni nihče slišal.
Bile so ure trepeta in smrtnega stra* hu. Kaj je z Nobilovo ekspedicijo, ni vedel nihče razen posadke, ki je slu« čajno ostala živa. Šele dobrih deset dni pozneje so vjeli radiotelegrafisti vest o katastrofi. A Malmgreen. Zappi in Mariano so se že odpravljali na pot. ki se je končala porazno in žalostno za sloves teg? podjetja.
Danes gledamo na tragedijo «Italie» drugače, mirnejše kakor v tistih burnih dneh. «Krasin» se je vrnil v Ljeningrad, «Citta di Milano» pa leži zasidrana v italijanski vojni luki Spezii. Malmgree* na in Pomelle ni več med živimi, o še* storici, ki jih je odnesel balon, ni gla* su. Tragedija, se zdi, je utonila v po* zabo. In vendar še ni pozabljena. Itali* ja. ki čaka baš te dni na povratek in* validnega Mariana iz Švedske, šele pri* pravlja gradivo za preiskavo, ki pa bo. kakor vse kaže. le formalnega značaja. Da. fašizem hoče utaiiti ta poraz, kate* rega je doživel s svoio himno nad naj* severnejšo točko našega planeta.
S prezidentskega stola v petrolejski trust
Z izvolitvijo Hooverja za novega pre* zidenta Zedinjenih držav je odzvoni* lo molčečemu Calvinu Coolidgeu za vedno. Na prezidentskem stolu seveda. A ker je bivši prezident vpliven mož tudi še dolgo potem, ko da slovo Beli hiši, skušajo sedaj ameriški petrolej* ski magnati pridobiti Coolidgea za redsedniško mesto ameriškega petro* ejskega trusta, kateremu naj bi s svo* jim imenom pomagal na višino, ki je sicer ne more doseči.
Zborovanje trusta se bo vršilo prve dni decembra v Chicagu in najvpliv* nejši člani trusta nameravajo ob tej priliki izvoliti Coolidgea za načelnika podjetja. Vprašanje, katerega rešitev zavisi samo od ameriškega prezidenta pa je, če bo Cooiidge to čast hotel sprejeti. Treba je namreč pomisliti, da trust ne ponuja tega mesta iz altrui* stičnih razlogov ali iz kakih idealnih
Fe
Od nikoder pa ni njih. o katerih se ve le to, da so bili, a so mogoča le ugi* banja kako so končali. Te žrtve so: Ugo Lago, Aldo Pontremolli, Renato Allessandrini, Ettore Arduino, Callisto Ciocca in Attilio Caratti. Prvi med nji* mi, Ugo Lago, je bil dopisnik «Popola d' Italia», ki je z njim vred izgubil v megli dalekih dežel svojega verodostoj nega očividca katastrofe. Nestanek te šcstorice je zavit v skrivnost, ki ne bo nikoli pojasnjena.
Še dragocenejše od življenja teh pa je čivljenje Amundsena, ki ga norve* ški narod ne more preboleti, Guilbaj* da, Ditrichsona in ostale posadke «La* thama». Omeniti pa treba tudi Penza, Crosi? in Della Gatta, ki so poginili kot žrtve letalske nesreče potem, ko so se že približali domovini. Nobilova ekspedicija je prinesla Ttalijj ogromno
moralno in gmotno 'škodo.
*
V	Oslu so sklenili, da se bo prazno* val 14. december kot narodni praznik v Amundsenov spomin. Raz noslopij bo* do vihrale norveške narodne zastave, ki bodo v znak žalosti spuščene na po* lovico droga Tega dne bo po delega* tih Italije izročena švedski vladi zlata svetinja za hrabrost, katero so nodelili mrtvemu Amundsenu rimski fašisti.
nagibov, marveč iz golih materijalnih interesov. Posebno se nadejajo člani prezidija da bo ugled Coolidgea po* vzdignil sloves in ceno ameriškega pe* troleia in da bo njegovo ime tudi pri ameriški vladi pomagalo rešiti medna* rodni problem podjetja ter pospešiti izvoz njegovih izdelkov v inozemstvo.
400 ponarejenih zrelostnih spričeval
V	Budimpešti so aretirali Alfreda Edvina Roserja, lastnika in ravnatelja že nad 50 let obstoječe zasebne trgov* ske šole. Neki knjigovodja je bil ova* dil policiji mladega moža, ki je hotel napraviti karijero s ponarejenim zre* lostnim spričevalom te šole. Med pre* iskavo je Roser priznal, da je v teku svojega poslovanja proti nagradi od 400 — 1000 pengov izdal že nad 400 takšnih spričeval. Vseh klijentov se ne spominja, navedel pa je več oseb, ki delujejo v javnih službah, do katerih
so prišli s sleparskim spričevalom. Bu* dimpeštanska javnost je zelo radoved* na, da*li so med temi osebami tudi kakšne višje glave. Zanimivo je, da je bil gojenec Roserjevega zavoda tudi Bela Erdelvi, ki ga sodijo baš v teh dneh pred porotnim sodiščem radi umora lastne žene. igralke Ane For* gaeseve, in radi drugih zločinov.
Roser, ki je «deloval» v družbi z ne* kimi drugimi sleparji, ni imel od svo* jega nepoštenega posla nobenega pre* velikega zadoščenja, ker je zašel v kremplje nesramnemu iztiskovalcu, nekdanjemu gojencu njegovega zavo* da Szabu, ki ga je obral v teku let za znatne vsote.
11.000 metrov nad morjem
Kakor smo že pred dnevi zabeležili, je dosegel švicarski letalec kapitan Bartsch nov rekord v višinskem pole* tu. Povzpel se je 11.000 metrov nad zemljo Preskrbel se je z zalogo benci*
na in se je dvignil v zračne višave. Pr* votr.o je računal na porabo 144 litrov bencina na uro, med poletom pa se je pokazalo, da porabi letalo, ki se naglo dviga v zrak manj goriva, kakor aero* plan, ki leti enakomerno in v ravni črti.
Takoj pri startu se je Bartsch opre* mil z masko in si je oblekel tudi dva para debelih rokavic. V višini 11.000 metrov nad zemljo je zabeležil termo« meter 52 stopinj Celzija pod ničlo. Ko je dosegel višino 5000 metrov, se je po* služil tudi aparata za kisik in ga je na* zaj grede v tej višini zopet odstavil. Za
Če se ladja potaplja...
Ob katastrof! »Vestrisa« se odmika od parnika zadnji čoln ter hiti, da ga ne požro vrtinci, ki Jih povzroča potapljajoči se parnik.
Na mrtvi straži...
(Spisal Ivan Matičič.* Izdala Vodnikova družba. Ljubljana 1928.)
Zanimivo je, da so turški vpadi tvorili od nekdaj najbolj priljubljene zgodbe med našim narodom. Se ob časih, ko je živel naš preprosti človek samo od pripovedovanja starih dedov, je vsa hiša obmolknila in napela ušesa, če je začel izkušeni pripovedovale na za-pečku: »Bom pa vam povedal kako so Turki k nam hodili.« Vemo, kako so te zgodbe vplivale na mladega Jurčiča in kako je nastal njegov »Jurij Kozjak«, ki je postal mahoma prava narodna povest. Za »Jurijem Kozjakom« smo dobili še več drugih ljudskih povesti iz te dobe. ki so vse postale priljubljeno narodno čtivo, naj omenim samo »Mi-klovo Zalo«. Večinoma je vsak pisatelj porabil le kak krajevni dogodek in domače ljudske spomine, prepletel zgodbo z raznimi dogodki in povest je bila gotova. Turki so izgledali v vseh povestih prav tako kakor v ljudski domišljiji: divji, krvoločni, grdi kakor pasje-glavci. Ob dolgih zimskih večerih so se
• Pri tej priliki nai omenimo, da g. M?ti-čie ni rojiti l 1877., kaknr je pomotoma rečeno v »Vodnikovi pratiki«, anipak 1. 1887.
čitale te knjige ob topli peči na glas in mladi in stari poslušalci so trepetali od groze in hvalili na tihem Boga, da so bili rojeni toliko let pozneje, ko ni o turških vpadih ne duha ne sluha. In še ob času, ko se nobenemu Turku niti sanjalo ni o prelepi kranjski deželi, so vstajali ljudem vsi ti grozni prizori pred oči, če so slišali, da Turek zopet »škili čez mejo.« Slovenci nismo imeli velikih vojn in slavne zgodovine, zato so tvorili ti dogodki najprimernejše ozadje dobrih ljudskih povesti: V zadnjem času. ko smo malo bolj spoznali balkansko zgodovino, so skušali pisatelji dati te vrste povestim resničtiejšo kulturno zgodovinsko ozadje, vsled česar so tudi povesti trpele na popularnosti in niso dosegle tako splošnega zanimanja. Seveda se je med tem tudi marsikaj drugega izpremenilo. Naša či-tajoča publika je bolj dozorela in namesto fantastične romantike ji ie treba dati zgodovinske resnice. Vodnikov? družba je imela to srečo, da ie v prvih dveh le<tih z leposlovnimi knjigami ustregla s-voiim čitateliem, kakor ie v današnjih časih mogoče tudi če upoštevamo nregovor. da ^ v«em ne more ustreči. Gotovo je, da je zgodovinska povest še vedno najbolj priljubljeno čtivo, posebno za širše sloje, in mi-
slim, da bo Matičičeva povest »Na mrtvi straži« zopet enkrat taka povest, ki smo se jih veselili v prejšnjih časih in ki si jih vedno iznova želimo. Ima pa to prednost, da je grajena na trdnih zgodovinskih tleh. Ozadje tvori naša junaška doba, ki sega nekako do padca Sigeta 1566. pa do bitke pri Si:ku (1593.) Skoraj 30 let so naši Turjačani, Lenkoviči in drugi vodili obrambo dežele proti turškim navalom. Središče te dobe tvori utrditev Karlovca (leta 1578.) okoli katerega se je razvila vojna krajina, od morja pa tja do Vojvodine. Iz te naše junaške dobe je vzel pisatelj največjega junaka. Herbarta Turjaškega in tudi njegovemu spominu posvetil povest popolnoma opravičeno. Hf. rbart je bil rojen 1528. — torej pred 400 leti — in je padel po mnogih zmagah 1. 1574. Pisatelj je poeledal globoko v zgodovino tedanje doKe pa tudi v kraje, kjer «t> se bili naši umski. Vendar središče novesfi ni turški trrad ampak nre.procfa nodbreška vas tam ob meji v Heli Krajini, kamor buta;o valovi turške pop'ave. Od tod nas vodi pot dalje na vzhod v^e tia do Biha-ča in Rani? T nke. od Senia ob moriu pa tja do Oradca. kjet Herbart zahteva od gospode. da stori svojo dolžnost. Toda nemška gospoda je pač po-
polet od 5000 metrov višine do 11.000 metrov in za povratek od 11.000 me* trov v 5000 m je porabil Bartsch 360 litrov kisika. Napravil je v tej višini tudi zanimive ugotovitve, ki se tičejo atmosferičnih prilik.
Denar v zraku
Pariški listi jx>ročajo o nenavadnem slučaju, ki se je pripetil v Le Ferrolu na Francoskem. Neka ondotna banka je poslala svojega slugo jx) kovčeg v katerem je bila tuja papirnata valuta. Na poti v banko pa se je slugi kovčeg sam od sebe odprl in po zraku je zavihralo dvajset tisoč peset. Ker je blo vetrovno vreme, je burja raznesla bankovce na vse strani. Nekatrei so obleža'i celo na strehah. Ljudie. ki so videli nezgodo bančnega sluge, so začeli pobirati denar in so skoro vse bankovce spravili skupaj.
Železniška vožnja v Avstriji se podraži
Na Dunaju pretresa prometno mini* strstvo že delj časa načrt o povišanju železniških tarifov, s katerim bodo naj* težje prizadeti ljudje, ki potujejo v tretjem razredu. V osebnem prometu se bo vožnja podražila do 31 odst. do* sedanjih cen, pri brzovlakih pa celo do 36 odst.
Poleg osebnih tarifov se podraži tu* di voznina za prtljago. Železniško rav* nateljstvo je razdelilo prtljago pasa* žirjev na dve kategoriji, na prtljago do 80 kg in na prtljago nad 80 kg. Tudi prtljažni tarifi se povišajo za 25 odst.
Mnogo gorja
si prihranite m preprečite hujše bolezni, če takoj pri prvem oojavu glavobola vzamete
Bolečine prenehajo in morebitni prehlad ne pride do iz-
bruha. —
Prislne samo v originalnem Zfivoju »JkM&jndm".
S temi poviški pa ne bo prizadeto to* liko avstrijsko prebivalstvo, za katero so predvidene celo neke nove ugodno« sti, marveč inozemci, ki se bodo veči* noma vozili skozi avstrijsko republiko.
Poskus z novim raketnim avtom.
Na berlinskem dirkališču Avus Je preizkusil diisseldorfski inženjer Kurt Volkart nov raketni avto, Id ga je krmaril sam. Preizkušnji je prisostvovalo kakšnih 25 povabljencev, v ostalem pa Je bila Javnost Izključena. Start se je izvršil povsem normalno kakor pri navadnih avtomobilih, kmalu pa je vozilo doseglo hitrost 60 km. Rakete so funkcijonirale brezhibno, le ena je imela svoje muhe, ki pa vožnji niso nič škodile. Po 400 m poti je Volkart avto ustavil, ker je hotel dokazati, da ga ima v oblasti, kakor bi imel navadno vozilo. Prisotni so bili z uspehom zadovoljni in so občudovali zlasti to, da so se naboji razpočili brez običajnega oglušujočega
hru- pa.
Zavarovanje proti telesni poškodbi v Ameriki
Iz Amerike poročajo, da je guverner državice Arkansas zavaroval vse poslance svojega parlamenta zoper telesne i>oškodbe. Skupna zavarovalnina znaša 40 milijonov dolarjev in je mišljena deloma kot invalidnina, deloma kot bolniška podpora tistim, ki bi bili ranjeni v zbornici. Povod za to nenavadno zavarovanje je dal neki pretep v parlamentu, pri katerem je odnesel eden izmed poslancev Arkansasa krvavo glavo. Poslanec je potem, ko ie že okreval, tožil guvernera za odškodnino in ta mu jo je moral plačati.
Intermezzo v zadevi Cannel-la-Bruneri
Naši čitatelji se gotovo še spominjajo afere Canella - Bruneri, zaradi katere je prelil italijanski tisk cele sode črnila. V blaznici v Collegnu so našli moža. o katerem se ni vedelo, če je profesor Canella ali črkostavec Bruneri. Slednjič se je ogasila gospa Caneila in je vzela moža k sebi na dom. češ, da ie to njen mož.
Pozneje pa je policija odkrila, da dozdevni prof. Canella ni ta, za katerega se izdaja, marveč črkostavec Bruneri. In tako ni pravda prav za prav niti da-
nes pojasnjena. Zdaj pa javljajo rimski dnevniki, da je žena prof. Canelle povila otroka. Zaradi njega se bo stvar še bolj komplicirala. Sodišče namreč že vnaprej izjavlja, da je dete gospe Ca-nellove nezakonsko in da prof. Canella ni njegov oce.
onnnnnnmnnnnnnnnnnnnnnEnnnn
1 V
s čepicami, kravatami, nogavicami, robci in drugimi modn. potrebščinami kar nejceneje
Drago Schwabj Ljubljana.
□□nDUDuuunuannuunuGDnDDDaDDcr
Hvaležen pacijent
Bolnica Svetega Jerneja v Londonu je jzlečila nekega bolnika, ki ie trpel na raka. Zdravniki so ga lečili z radijem. Uspeh kure je bil popoln in ko je zdravniška komisija ugotovila, da je mož ozdravel, je izlečeni pacijent poslal upravi bolnice pismo z zahvalo, zraven pa je priložil 14 tisoč funtov šterlingov (4 milijone Din) s pripombo, naj se ta svota porabi, da se tudi drugim bolnikom olajša zdravljenje raka s pomočjo radija. Svota se bo razdelila na dvoje. Polovica ie določena za podporo bolnikom, za drugo polovico pa si bo zavod nabavil še en gram lekovitega sredstva.
birala davek, deželo pa je branil Herbart s svojimi fanti. Matičič si je pri nas pridobil ime s knjigo »Na krvavih poljanah« in tudi tu se mu pozna, da je videl vojno. Popisi bitk in bojev so podani tako krepko in slikovito, v duhu tedanje dobe, da nam ostanejo prizori nepozabljivi. Samo mislimo si, kako bi se dato to lepo ilustrirati. Pravijo, da je dobra ljudska povest danes redka stvar; tu jo nimamo v pravem pomenu besede. Začetek preživljamo sredi borečega se ljudstva — kako dobri znanci so nam vsi ti Podbre-žani! — naenkrat vzrastejo pred nami pravi narodni junaki in sredi njih Herbart! 2e davno je zaslužil tak spomenik med narodom. Vemo. da so ?a slavili s pesmimi po smrti, ko so ga pripeljali v Ljubljano brez glave, katero so vzeli Turki kot dragocen nlen, ki so ga vrnili na Turjak za 40.000 cekinov. Se danes se vidi na turjaškem srradu odsekana glava, njegova in njegovega sina Vuka. In tu imamo v povesti vse niegovo živlienje. boie, ?ma-■^e, smrt. Skromen, a lep spomenik, ki na bo ohranil H^rbartu -talen spomin med narodom. Tako je stal na mrtvi straži s svojimi zvestimi bojevniki iz naroda, dokler ni padel.
Jezik je krepak in jedrnat, pripove-
dovanje zgoščeno in živahno. Kos zgodovine leži pred nami, kos naše in jugoslovanske zgodovine. Slavne in lepe zgodovine. Zadnja poglavija presenečajo po svoji globokosti, nežnosti in resničnosti prav tako, kakor se prva odlikujejo po bojevitosti. pestrosti in živahnosti. Naše slovstvo je za eno dobro ljudsko povest bogatejše. Člani Vodnikove družbe bodo zadovoljni in prijatelji dobrih knjig bodo rekli: »Ko bi ne bilo nič drugega — vredno je to 20 Din.« To je knjiga, ki jo bo čitalo z enakim zanimanjem staro in mlado. In to je znak dobre ljudske knjige.
Dar Vodnikove družbe bo letos izredno bogat in lep. Veseli nas, da ga bo deležno tako veliko število Slovencev. Mislimo, da je to najlepši dokaz, kako važno nalogo ima družba in kakšno dolžnost imamo do nje vsi, prav vsi... Na mrtvi straži! Herbart se bije do zadnjega zvest sebi, slavi, domovini. Čitaite to povest! To je živa slika naše tedanje dobe
GABITE
TUNGSRAM Barijeve elektronke
99
JUTRO"
svojim naročnikom in čitateljem
za
Miklavža in Božič
«Jutro» hoče tudi letos svojim prijateljem omogočiti nakup krasnih slo* venskih knjig po jako znižani ceni. Knjige, ki jih jim nudimo, lahko vpora* bi jo za miklavževa in božična darila, ali pa za začetek domače ali društvene knjižnice. 94 knjig smo razdelili v
trinajst krasnih zbirk knjig,
ki jih stavimo na razpolago. Vsak naš naročnik ali čitatelj jih dobi po silno znižanih cenah. Vseh deset zbirk velja v knjigotržstvu 2729 Din, naši prija* telji pa jih dobe za 1100 Din, odnosno vsako zbirko zase
le za 100 oz. 50 dinarjev
razen poštnine, ki je navedena pri vsaki zbirki. Kdor hoče vezane knjige, stane vezava za knjige vsake zbirke, v kolikor je knjig vezanih, še posebej 50 Din (oziroma 30 Din pri zadnjih štirih zbirkah).
Vseh trinajst zbirk obsega 94 popolnoma novih, v zadnjih letih izišlih knjig leposlovne in poučne vsebine.
Ugodnost nakupa teh zbirk nudimo le svojim čitateljem in naročnikom in to v času
od 28. novembra do 10. januarja.
Nakup in naročila se vrše z naročilnico, ki se izreže iz «Jutra», ter le proti takojšnjemu plačilu. Zamenjava knjig iz ene zbirke v drugo je nemo* goča.
Knjige se dobe v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova uli* ca št. 54 (nasproti glavne pošte). Kdor predloži «Jutrovo» naročilnico, 'ma pravico do nakupa vseh desetih ali pa poedinih zbirk. Zunanji naročniki naj nalepijo naročilnico na dopisnico in jo pošljejo izpolnjeno na upravo c.Tutra« v Ljubljani.
Naročilnica

Upravi «Jutra»
Podpisani naročam (katero?)..
v Ljubljani.
_. zbirko knjig
Istočasno pošiljam za knjige in poštnino znesek Din
Za vezavo knjig doda jem še Din___
Po prejemu denarja mi knjige takoj pošljite.
Ime naročnika (čitljivo)_____
Kraj, pošta_______________________
Istočasno z naročilnico je treba poslati denar po poštni nakaznici ali po položnici (ne «Jutrovi») ki se dobi pri vsakem poštnem uradu za 25 par, na naslov: Tiskovna zadruga, knjigarna v Ljubljani, poštno ček. račun št 11.926 — Na naročila brez denarja se ni mogoče ozirati.
Ako ima kdo že kako knjigo, pa bi zbirko le rad naročil, ta stori najbolje, ako naroči skupaj s prijatelji dve ali več zbirk, ki si knjige razdelijo tako. kot jm je najbolje všeč.
Da ne pridejo knjige za darila prepozno in da zbirke, zlasti vezane, ne poidejo, priporočamo, da jih naročite takoj.
Knjige so najlepše in najcenejše Miklavževo in božično darilo za mlat dino, pa tudi za odrasle.	..... • ..........—
Seznam knjig v poedinih skupinah.
I. zbirka:
Župančičev jubilejni zb irnik. 122 str. Frana M£slia • Podlimbars^eza zbrani spi-
si 30S str
III iv Potresna povest: Volvoda Pero.) Kersnik■ Testament 78 str Seidl- Moderna izobrazba. 77 str. Shakespeare- Zimsks oravHica. 144 str. Pretnar- V oristann 68 str Novačan: Velela 87 str Pasfuškin: Križev Pot Petra Kupljeni5 a 83 str
Vseh osem knjig 100 Din mesto 240 Din.
Poštnina 12 Din. II. zbirka.
J Hašek: Pustolovščine do' r ga v iak
Šveika 263 str Tavčar Iv: Izza konsresa Roman 565 str Ivo Šorli: Zadnii val Roman 213 str. Cankarjev zbornik 180 str Va'anski: I.eteče senc* Roman 117 str. Čermelf Materia in enersrMa. 195 str. Tičar: Nalezljive bolezni. 158 str.
Vseh 7 knjig 100 Din mesto 253 Din.
Poštnina 18 Din.
III.	zbirka
Breznik: Junaki Drekomorsklb poletov.
128 str.
Kozak: Boj za Mont Everest. najvišjo goro
sveta. 78 str. Sven M edin: V azijskih ouščavah. 119 str. Kunaver: Zadnja oot kapitana Scota (na
Južni tečai) 124 str Hearn: KnMua o Japonski. 147 str. Melik: luaoslaviia I. in n. del. 95 str.
Vseh 7 knjig 100 Din mesto Din 252.
Poštnina 12 Din.
IV.	zbirka.
/v. Tavčaria zbrani spisi. IV zv. 524 str. (Grajsk pisar — V Zali — 4000. — Izgublieni Boer). MauDassant: Povesti iz dneva in noči.
157 str
Coster: Ulenspiegel. Roman. 551 str. Pritatell: Predhodniki in ideini utemeljitelji ruskega realizma 418 str. Zbašnik: Žrtve Roman. 180 str. Novačan: Samosilnik Novele. 153 str. Preseli: Azazel 115 str.
Vseh 7 knjig 100 Din mesto 247 Din.
Poštnina Din 18.—.
V zbirka.
Boccaccio: Dekameron l.—III zv 774 str
(P vesti s slik.imi) Lah 4nsrelin Hidar Roman 95 str. Kmetova. Večerna -»isma 5? str Puškin Kanetanova hči 143 str Ilobhouse Liberalizem 128 str
Vseh 7 knjig 100 Din mesto 239 Din.
Poštnina Din 12.-%
VL zbirka (le vezana zbirka). Josipa Jurčiča zbrani spisi. Uredi: dr Ivan Prijatelj I. — V zvezkov Le v platno
I.	zvezek 527 str.
Urednikov uvod Pesmi Narodne orav-Ijice in pripovedke. Spomini na deda Prazna vera. Uboštvo in bogastvo le sensKO noč med slovenskimi oolharji Juri Koziak. Domen Urednikove ooombe
II.	zvezek 431 str
Uvod Spomini starega Slovenca Tiho tapec Juri Kobila Dva pr iateija. Vrban Smukova ženitev. Grad Roinie. Uredni kove opombe.
III.	zvezek 466 str
Uvod. Kloštrski žolnir. Deseti brat. Urednikove opombe.
IV	zvezek 475 str
Uvod. GoPda Hči mestnega sodnika. Nem ški vaipet Dva hrata Bo idar Tirteli Kozlovska sodba v Višni* gori Cra iz življenja oolltičnega agitatorja Sin kmet škesra cesaria. Sosedov sin
V	zvezek S28 str
Uvod Pipa tobaka. Moč ln pravica tu panovanje v Globokem dolu V volni krajini Telečja i>ečpn!<a Ivan Frazerr Tattenb^ch Bela ruta bei denar Na Kolpskem ustju Doktor Zober
Vseh 5 obširnih knjig vezanih 150 Din mesto 320 Din.
Poštnina Din 18 —
VII. zbirka (Mladinska zbirka). Karlin: Dolgouhi lerneiček Zupančič: Olferis Po koncu izpod korenin. Grošlieva: Ša>e /a male Grošlieva: Čebelica brenčelica. Domače in tule živali. Cika Jova: Kahmand-rifa. Cika lova: Pisani oblaki. Filip: Kako so se vragi ženili. Šorli: V deželi Čirimurcev
Vseh 9 knjig (vezanih) 100 Din mesto 215 Din.
Poštnina Din 12.—.
VIII zbirka
Zbirka gledaliških i?er.
1.	Dr Ivan Lah Noč na Hmeliniku.
2.	Branislav Gj Nušič: Navaden človek.
3.	Dr. los Štulba: Stari grehi.
4.	Pet Petrovič: Ploha.
5.	Thoma Lad.: Lojalna železnica.
6.	Anton Linhart: Zupanova Micka. — Vesel; dan ali Matiček se ženi.
7 F X Svoboda Poslednji mož. 8. Kari Schoherr: Zemlja 9 Rran slav Nušič- Narodni poslanec.
10	Mirko Koroliia• bičana vila najmlajša
11	Pet Petrovič Vozel.
12	lanez ? sar Vr*inec
13	F K s Svoboda: Popek Bogatin smrt
14	Dr Ivan Lah PeoHub
15	Lnd Th"mr>- I ot^n rois'n5 <Jan Bran Nušič Naša deca
16	Martlev Mnnners Sest: Pez- srček mol.
17	A lirasek: Oče
18	A in V Mrštk Marša.
Vseh 18 brošur le 100 Din mesto 243 Din.
' (Le broširana zbirka). Poštnina Din 10.—.
IX.	zbirka.
Pota in cilji: Zbirka poljudno znanstvenih spisov
Anton Melik: Zgodovina Srbov Hrvatov in
Slovencev. II dH 318 str Dr Fr Veber: Uvod v filozofijo 3?5 str Aru Melik: Jugoslaviia. Zemljepisni, statistični in gospodarski oreeled. I del 428 str
Dr Ivan PrilateU: Predhodniki in ideini
utemeljitelji ruskega reil zma. 418 str Dr Dominik Stribrnv: Simon Gregorčič.
254 str
Anton Melik: Jugoslavija. Zemljepisni oregled II del 527 str. Dr France Veber: Znanost in vera. 254 str L Čermeli: Materija energija v sodobni
fiziki. J 95 str Seidl Ferdo: Modema Izobrazba. 77 str.
Vseh 9 knjig le 100 Din mesto 235 Din.
(Le broširana zbirka) Poštnina Din 18.—.
X.	zbirka.
Farrere: Gusarji. Roman 201 str. Hire: Lucifer. Roman. 273 str. Curwood: Lov na ženo Roman 194 str. Leblanc: Tigrovi zobie. Roman 217 str.
Vse 4 knjige le 50 Din mesto 125 Din.
Vezava velja Din 30— Poštnina Din 9,—
XI.	zbirka.
Hubicki: Roman zadnjega cesarja Habs-
buržana 320 str. Zevacco • Papežinia Favsta. Roman 427 str. Helter: Blazaina Velikega vojvode. 164 str. Melik: Do Bitolja in Ohrida 166 str
Vse 4 knjige le 50 Din mesto 121 Din.
Vezava velia Din 30.— Poštnina Din 9.—
XII.	zbirka.
Dumas: Zvestoba do eroba. Roman. 419 str
Veridicas: Pater Kajetan Roman 187 str Curwood: Onkrai pragozda. Roman 129 str Rouse: Misterii Roman 17« str
Vse 4 knjige le 50 Din mesto Din 125.
Vezava velja Din 30— Poštnina Din 9.—
XIII zbirka. Jack London: Roman treh src. 433 str. Frich. Rdeča megla 108 str Bunvere: Hekforiev meč 80 str. Fereal, Veliki inkvizjtor 125 str. Gostilne v stari Utibliani. 51 str. Vezava velia Din 30— Poštnina Din 9.—
Vseh 5 knjig le 50 Din mesto 114 Din.
Vezava velja 30 Din. — Poštnina 9 Din.
«JUTRO».
Naši onstran grame
p— Na sodišča v Bistrici zastaja dete ▼ Se
več ti men, kakor r*o druzrb sodiščih Premalo je Ctfobja io tuji ljudje o« Kažejo do rtduuga dela nikake prave volj«. Sodnik: se menjavajo, da so zmešnjave še večje V okraju Je mnogo industrije io trgovine, ki potrebuje točnega delovanja na sodišču Sedanji nered škodi razvoj industrije in trgovine »Piccolo« se Je le rahlo dotakntf pomanjkljivost« na bistriškem sodišču n napovedal zboljšanje Toliko gostobesedne jšt pa se ie zaletel v bistriške io druge notranjske industrijalce, »katerih sinovi se navzemajo proti-italijanskega duha in sovraštva po šoda-h v Ljubljani in Zagrebu« . .
p— Plakat] proti fašizma v italijanskem Jeziku so se pojaviti v Skednju pri Trstu Orožniki in miličarji so pohiteli v Skedenj v velikem številu in vrši se široka preiskava Zaprli so mnogo slovenskih delavcev iz škedenjskih plavžev
*>— Reška pokrajina šteje sedaj, ko sta ji priklopljeni občini Podgrad in laterija 99 851 prebivalcev doslej jih je štela 87 405. Istrska pokrajina ima sedaj 293.523 prebi* valcev
kr— S Koroškega V Škofi čah je umrla vrla slovenska žena Bidrihova mati. Po plebiscitu je morala pretrpeti marsikako psovko s strani domačinov nam nasprotne« ga mišljenja Zmerjali so jo s osrbsko kraljico® in prirejali ji podoknice. s kate» rimi so jo hoteli smešiti. Osmešeni pa so ostali malovredneži in vsi pošteni ljudje so toliko bolj spoštovali Bidnhovo mater, ženo blagega srca Pogreb je bil veličasten. Naj počiva v miru in njena narodna zavest aaj služi v posnemo drugim Slovenkam! — Pred celovškimi sodniki je bil obsojen brv* ii šmarješki župan Matija Juh na 6 mesei cev ječe. ker ie zapravil tekom Štirih let 90 milijonov občinskega denarja. Pri Ie» tošnjih občinskih volitvah je bil nositelj landbundovse kandidatne liste m županski kand;dat Mož se je močno zadolžil pri po* sojilnicah in pride zato njegovo posestvo na Kohen Lanrfhnrdnvska nolitika!
Lo pran 11 lica
/ara .iajvec kons" olat LJHiino milo s sliko matice Dob st povsod
>lmvn< sKiadlstes t*ar<umertjt> L ran
I.inhli!|"a Mpctr r< I
Snežne čevlje in galoše
sprejme o popravilo, tvrdka
Ma ija Trebar, L u >ljana
Sv. Petra cesta 6
13679
Zahtevajte znamko
nimajo tekmeca
Vaše roke
ostanejo gladke ta bele, niso raskave In nimajo ozeblin, ako Jih maže te s kremo
Je fals blanc. Dobi se v lekarni ta drogeritf. — Glavno skladišče parfumerija URAN, LJubliana,
Mestni trg U.	264
r
SliflVKO RUS
ara? in trgovec
TlliČI MRCflEH
poročena
LJubljana 24./U 1928 Škcfja Itoka
Cai Jva Lengera"
v originalnih omotih sloveče ruske firme
GUBKIN- K UZNECO V. Osnov. 1843 v Moskvi Potrjeno z uradno analizo ie brez primesi barve. Dobiva se v vsaki večii koloniialni treovini.
Generalno zastoostvo: »Slovenska Uzaiamnost« Beograd. Frankopanova 24 — Fab. 136. Cenik pošiljamo na zahtevo te trgovcem
CentTala:	13675a
The Aslatic Tradinsr Coroor London
Vaš motor se je ustavil! Ne znate si pernagati! Zakaj? Ker ne poznate njegovega delovanja, njegov ustroj. Vse ® © g to Vam razjasni
»Teoretični tečai za že izprač. ? avtomobiliste«.
ki ga otvori v mesecu decembru
Šoferska šola K. ČAMERNIK, Dunajska cesta 36.
Telefon
ODJAVA.
V ponedeVek dne 26 t. p ot var j a se zopet
trgovina s čevlji kakor tudi Čcvijartia
v Šelenumgovi uj. št. 1 (prej Fr. Szantner)
Sprejemajo se kakor preje naročila po meri in vsa draga popravila po znatno znižani ceni.
Vsa dela vrše tudi nadalje bivši nastavljenci prejšnie tvrdke.	135S8
S
»eum aftike
Zastopstvo za Slovenijo:
IVAN OBLAK
Celovška cesta št. 34
Telefon 2b&3

Zahvala.
je največji in najživafanejši zgod. roman H. Sienkiewicza
»■ 1096 strani obsegaioči roman je izdala v d veh deiih
TISKOVNA ZADRUGA v LJUBLJANI
Prvi del velja broširan Din 110—, dfU£i del, ki jt pravkar izšel Din 100, v datno vezan pa prvi del Din 134, '	drugi Din 124. -:
235
Ob težki Izgubi, katera nas Je zadela s smrtlo nadvse liublienezs in nepozabnega sina in brata
Hleksan
nai-
zrekamo vsem sorodnikom oriiateliem in znancem dnbokeJSo zahvalo za izražena nam sožalia
Posebni oa /a^vala bodi izrečena vsem darovatelierr .vetia kakor tudi vsem onim kateri so draeeea nokoinika •^remili na nie^ovi zadnji ooti LJUBLJANA dne 27 novembra 1298	l3690a
Ivan G ud
Globoko žalujoča rodbina
Zahvala.
Po britkJ izgubi našega predobrega soproga, očeta, starega očeta, strica, svaka in tasta
Franca Kopitar
nadu&ftelfa v pokoju
izrekamo na tem mestu vsem, Id so spremljali predragega nam
pokojnika na njegovi zadnji poti našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljajemo preč. duhovščini, vsemu učiteIjsrvn, zlasti i Hočevarju za <res požrtvovalni trud ter g. Pirnatn za poslovilne besede, učiteljskemu pevskemn zboru za v srce segajoče žalo •itinke, godbenetnu društvu ter vsem darovalcem ovetja in vencev, -^rčna hvala rudi vsem prijateljem in znancem, ki so nas tešila v 'žkih dneh bridke izgube.
Kandija, 25. novembra 1928.
2alujoča rodbina Kopitar,
Sinclair Gluck:
Zlati panter
61
Prvikrat je trajalo kakih pet minut, preden se je voziček vrnil. In tako sem mislil, da mora biti najdelje čez dvanajst minut spet pri nas, če pojde vse posreči. Toda minute so se vlekle v neskončnost. V predoru še vedno ni bilo ničesar videti.
Naposled je bilo prešlo že petnajst minut. Še vedno smo tesnobno čakali. Tedaj sem se obrnil k možem in tiho rekel: »Ljudje, zdaj, ko šefa ni več pri nas, bi bilo treba vedeti, kdo izmed vas ima poveljstvo. Zelo verjetno se mi vidi, da na onem koncu nekaj ni v redu. Ali hočete iti z menoj peš v predor, da poizkusimo priti do šefa? Morda mu gre za življenje, med tem ko mi tukaj brez posla Čakamo nanj.«
Nekaj trenutkov so debelo gledali drug drugega. Nato se je predi eden izmed njih v ospredje, stopil ob mojo stran in dejal: »Jaz sem z Vami, gospod; pojdimo dalje in poizkusimo priti do njegalc Več tovarišev je pritrjujoče zamrmralo.
»Dobro!« sem dejal. »Naprej tedaj! Hodite po sredi tira. Mislim sicer, da goni voz baterija. A tok se tudi lahko dovaja po tračnicah, zato bodite oprezni! Ali ste pripravljeni?«
Krenil sem v predor in jel naglo stopati dalje.
Pot je bila daljša nego sem mislil. Voz je moral biti zmožen precejšnje brzine. Ko smo se plazili že kakih deset minut in zdaj pa zdaj sklanjali glave, da ne bi zadeli v nizki strop, smo prišli okoli vogala in zagledali dvajset ali trideset metrov pred seboj podoben hodnik, kakor je bil oni pri dvigalu. Spustil sem se v tek in ostali so me posnemali. Ko sem prišel dovolj blizu, da sem razločil podrob-
nosti, sem nehote zakričal in skokoma zdirjal naprej.
Drugi hodnik je nalikoval prejšnjemu in voziček je stal pred njim Strežaj, ki smo ga bili zajeli, je visel zleknjen iz voza. Blake je ležal na obrazu sredi predora. Po hodniku se valjal šef sem ter tja, boreč se z največjim dedcem, ki sem ga kdaj videl v svojem življenju. Luč se je svetlikala na samokresu, ki ga je držal šef še v roki, toda njegovo zapestje je bilo v nasprotnikovi oblasti, kakor je tudi šef s svoje strani držal lopova za zapestje. Ze kakih petnajst minut je trajala borba med njima, ko smo prišli mi na lice mesta, in še danes mi je uganka, kako se je mogel šef tako dolgo upirati železnemu prijemu takega velikana. Toda vztrajal je in rešil s tem položaj — najbrže pa tudi življenje nas vseh!
Ne da bi tratil čas z odredbami, sem splezal med vozom in koncem predora na hodnik. Šef je ležal zdaj na hrbtu in nasprotnik je bil tik nad njim. Sklonil sem se, vzel šefu samokres iz roke in z vso silo udaril velikana po glavi. Še tisti mah je ohlapnil in njegov prijem je odnehal. Šef ga je pahnil od sebe in se trudoma vzravnal. Nato mi je podal roko. »Vrlo, Clayton!« je rekel mirno. »Še malo in bilo bi po meni. Tega vam nikoli ne pozabim.«
»Nezimisel, vi ste rešili nas vse«, sem odvrnil. »Kaj zdaj, gospod? Možje so vsi za menoj.«
Šef se je otresel in si nehote pogladil obleko. »Medvedji prijem je imel!« je zamrmral. »Ze vidim, da se staram!« Nato se je obrnil k meni: »Pokličimo toliko ljudi, kolikor jih gre v dvigalo le semkaj z njimi! Za menoj možje!«
Na one mkoncu hodnika je stalo drugo dvigalo; bilo je prazno, kakor bi nas pričakovalo. Dva izmed naših ljudi sta se vrgla na velikega dedca in ga zvezala. Prvi dvigalni strežaj. ki smo ga bili ujeli, je ležal mrtev s prestreljeno glavo. Pustili smo ga tam, Blakea
ki je bil tudi mrtev, pa smo položili na hodnik. Zdaj nas je bilo kakih davjset. Stisnili smo se kar moči tesno drug k drugemu, in tako smo se spravili vsi v dvigalo. Zadnji izmed nas je zaprl vrata za seboj in šef je začel rokovati z mehanizmom. Naprava je bila čisto preprosta. Čez trenutek smo rahlo zdrčali kvišku — naš poslednji cilj je bil tik pred nami. Minuta je bila polna strašne napetosti; mislim, da smo to vsi čutili.
»Cujte zdaj, ljudje,« je rekel šef kmalu po pričetku naše vožnje, »pri tem poslu se ne bomo pogajali in ne bomo dajali pardona. Biti moramo hitri in gledati, da jih zaskočimo. Ljudje, s katerimi immao opravka, ne poznajo pomislekov. Zato jim ne prizanašajmo. Ali ste vsi razumeli?«
Obče mrmranje mu je pritrdilo.
»In še nekaj,« je dodal. »Tu gori je veliko žensk, kakor nekateri izmed vas že vedo. Pri streljanju morate biti sila oprezni! A drugače streljajte brez obotavljanja!«
Še enkrat se je začulo pritrjujoče mrmranje — nato smo se v globoki tišini peljali dalje.
XXIV. POGLAVJE.
Mreža je raztrgana.
Kmalu se je pokazal spodnji konec vrat. Še trenutek in dvigalo se je ustavilo samo od sebe. Prisluhnili smo in pritegnili sapo.
Nato je šef odrinil železno rešetko dvigala in jel nekaj tipati na oni strani. Mi, ki smo bili v dvigalu, nismo slišali nikakega glasu; naposled so se vrata rahlo odprla. Stisnjeni v gručo, smo stopili v višnjezlato predsobje. Šele snoči sem bil zadnjikrat tu! Toda ko sem pogledal okoli sebe, se mi je zdelo, da so minili meseci. Prostor je bil zapuščen!
ffarvala, in* ur* dopu*. i Uco&tsj* tnalih* oglas***, pujiak* na*OgLastu*o<L cULk Ju£ra>l JjuMfasva,, , Pwtr*0ua,+. J*L sL ifC?2 j	MaUvglasi		c*r 4» mm erufbčuo Cikam* račun* poJUs. Ira
JLalL oglasi*, hi-služijo o parr%.do*j<iJji+ m. roa/aL tiM, tvasnvt* ohSuutua* vsaka btsfda &opas". —Maj-manjši zn+sak Vi* 5-% Pristojbina* ta* JijfrcDLijs		/jmi<Ajt, ut* oglemi* hry<fu/k*g<* alt, r%kIxuKKt<fa. tstacofar* vsaka bumdaslkm, rs - Maj-*uxnjji vustk VtA> to v Pristojbina* ul fi/ro pu* 5V	
Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite telef. štev. 3492, 2492 ter ekspozituro v šišlri telef štev. 3203.
Zastopnike (ce)
inteligentne in zgovorne — »prejmemo po celi državi Dnevni zaslužek 800—400 Din sa«lgurin Ponudbe z znamko ra 2 Din na poštni predal 249. Ljubljana '	42159
2 mlada akademika
želita zaslužka. Pripravljena na vse. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Akademik 50«.	4279«
Velik zaslužek
fiksna plača in provizija za »gline zastopnike ln zastopnice. Lične in pismene ponudbe na Jngo-Fortuna. Fr. Petra eesta 24. 42806

JL*'

Kuharico in plačilno natakarico
samostojni in zanesljivi — sprejmem za hotelsko restavracijo v Ljubljani Ponudbe z navedbo prejšnjih elužb pod značko »Vestnost* ca oglasni oddelek «Jutra».	42675
Knjigovodjo
dobrega in samostojnega z znanjem dvostrokega knjigovodstva in bilancista iprejmem. Ponudbe z refe-r»ncami na ogl. odd J. pod »Prvovrsten«. 42607
Manufakturist
dobro Izvežban detajli«, lep nastop in čedne zunanjosti, dobi takoj službo v večji trgovini v mestu — Ponudbe pod St «100» na ogl odd »Jutra« 42146
šoferja
»posebnega vseh popravil na avtomobilu takoj sprejmem. Reflektiram le na dobre, neoženjene Ponudbe z navedbo refeTene in plače je poslati na ogl odd »Jutra« pod »Trezen šofer«
42750
Podružnica JUTRA v Cel u
PTililMflTMI Kocenova ulica 2 hhmhhh
Sprejema	naročnino!
„	-	TELEFON It 190
Lrclf€ (l«ft$IOV0 in druge informacije tičočib se malih oglasov
Sekirnega kovača
lobrega	sprejmem ▼ traj
ao delo.	Stanovanje v htši
Pismene	ponudbe na ogl
jddelek	«Jutra» pod lifro
• Sekira)	kova«* 43423
Šiviljo
ki zna hitro in brezhibno šivati na (troj za pletenine, takoj sprejmem Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 42782
Žagarja
dobrega, poštenega sprejmem k vodni žagi Pla&a po dogovoru Ponudbe na ogl oddelek Jutra pod »Dobra moč 89«. 42589
Strojnica
ki bi opravljal obenem tudi delo kurjača, sprejmem k parni žagi Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Strojnik kurjač«	42795
Kroj. pomočnika
sprejmem Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	42801
Blagalnlčarko
popolnoma samostojno pec-fekt.no slovensko in nemško korespondentko dobro «tro jenisko in računarico. absolutno neoporečno, po moi nosti z večletno prakso pr vovrstno sprejmem z novim tetom v večjo trgovino Na ponudbe, katere ne odgo varjajo gornjim zahtevam se ne bo oziralo Ponudbe s prepisi spričeval na ogl oddelek «Jutra» pod lifro
tBlagainičarka»
42499
Q rtL Rotiran:
Prigode porednega Bobija
Vesela opičja zgodba
Učenko
s predpisano Šolsko izobrazbo. priprosto in vajeno dela, sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd »Jutra«.	42786
Mesarskega
pomočnika
sprejmem takoj Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 42769
Kolarskega
pomočnika
spretnega, sprejmem. Dopise na ogl- odd »Jutra« pod »Z v«« oskrbo«. 42810
Potnika
alkoholne branže, dobro vpeljanega, agilnega, takoj sprejmem za Dolenjsko Le sposobne prvovrstne moči naj javijo svoj naslov z zahtevki in referencami na ogl. odd »Jutra« pod »Stalna službo 58«. 42758
Francoski, angleški
poučujem po ugodni ceni. Stari trg 3, U. nadstr., desno.	42772
Francoščino
temeljito poučuje v Parizu diplomirana učiteljica. — Mirje. Groharjeva e., vila »Boža« pri mostu. 42766
K mmim
Kontorlstinja
s mnogoletno prakso t ko respondenci m knjigovod stvu želi premeniti službo Dopise pod »Samostojna moft» na podružnic« «Ju tra». Celje.	42747
Mladenič
priden in pošten, s primerno Šolsko izobrazbo, vajen vsakega dela, želi službe delavca, sluge, snažilca. vratarja, gre tudi za hlapca. Naslov v ogl. odd »Jutra«.	42792
Trg. pomočnik
j modne lu manufaktorne stroke ter dober aranžer, mlad, želi službe. Nastopi takoj v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 42799
Prodajalka
urna in v vsakem oziru zanesljiva, želi službe. Cenjene ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod šifro »Vsestransko izurjena«. 42807
104.
Najhujše je bilo pa t«, da ga je mučil strašanski glad. Mislite si njegovo srečo, ko je našel oa dna voiička veliko steklenico mleka! 8 slastjo jo je nastavil na usta in
polnkal «ladkn pijano.
Gospodična
• trgovskim tečajem Zeli službe blagajničarke ali kaj primernega Gre tudi prav rada na deželo. Cenjene ponudbe na ogl. od. »Jutra« pod »Trgovs&i tečaj«.	42811
Kuharica
mlada, sposobna, ki opravlja tudi vsa biina dela, teli služb«. Ceni ponudbe poslati na ogl odd »Jutra« pod »Zmožna kuharica« — 43824
Pisarniški
uslužbenec
samostojen, s perfektnim znanjem slovenske in italijanske korespondence, ieli zaposlitve. Nastop takoj Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Hrana in stanovanj««.
Vj*CXlCU7X
Novost! Novost! 21etno jamstvo
Za Miklavža io Božič
samo 150 Din
patentno nalivno pero Everdry z takoj aošečim črnilom. Dopisnica zadostuje na zastopnika G. Benedik. Bled. Pošlje po povzetju 42770
~~~" Koks _
suh. po 80 Din 100 kg -vedno v zalogi v mestni plinarni.	861
Pozor!
Volno ta bombaž kupite najceneje pri tvrdki Kari Prelog. Ljubljana Stari trg St 12 la Židovska ulica 4 234
Perje
kokošje, purje ta gosje, aaravno in « strojem oišče oo dobavlja t vsaki množim B Vajda. Cakuveo Medji murje Telefon 59 8 60
Puhasto perje
-»SpoliljUD po potltlit lajmanj 6 kg po Din 88 k e - Izkoristite uriliko loklei traja zaloga L Brotovi« Zagreb Ilira 8S, kemična čistilnic« DMi«.	t®
Drva
bukove ln Hrastove odpad ke od Darketov dostavlja po nizki ceni aa dom par na žaga V 8««gnetti Ljubljana. ta gorenjskim kolodvorom.	38
Štedilnik «Lutz»
skoraj nov, na 2 plošSi — ugodno naprodaj: Stari Vod mat. Poljska eeetg 15. vila Luiza.	42641
3 slaščičarske peči
popolnoma v dobrem stanju, ter več formov. prodam. Adolf Kem, Kranj.
427.60
šoferska šola
oblastveno koncesijonirana Camernik. Ljubljana, Du oajska 86 Telefon 2236 — Permanentni tečaji M vse.
254
Avto
znamke «FLat», • koncesijo (avtotaksa) na celo prometnem kraju zelo poceni prodam Naslov ▼ oglas, oddelkn »Jutra* 42643
Pogorelega
avtomobila
Peugeot ostanki so ceno naprodaj. Motor popolnoma in takten. Lastnik Ivan Savnik. Kranj.	42755
Austro Fiat a C.
Ssedežni, • kom električno napeljavo, dobro pnevmatiko, 2 rezervi, prodam poceni radi opustitve vožnje. Triumpb avto garaža, Celovška cesta 38, Ljubljana 7.	42808

Voziček
lep, za punčko (igračo), kupim. Ponudbe pod »Igrača« na ogl. odd. >Jutra«.
42784
Pridtfki
Bukov žir in
hrastov želod
k u p n j e v vsaki množini »Fruktus*, Ljubljana. Krekov trg 10.	42812
Jabolk, orehov In kislega zelja
kupujem večjo količino. — Ponudbe na Dušan Gnjetlč. Kralja Petra 53, Zemun
42777

LšJm\iO*
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih eenab
černe — Juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 1
88
Več pisalnih miz
v dobrem stanju in pisar niSko omaro takoj prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	42640
Trg. oprava
Špecerijska in delikatesna — skoraj nova, ugodno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 42473
Spalnioo
kompletno, svetlo, prodam radi selitve. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	42752
Omaro
umivalnik in kredenco prodam po ugodni ceni radi selitve. Naslov v ogl. odd. »Jutra« .	42821
7

Moško suknjo
zimsko, skoraj novo, prodam po nizki ceni. Istotam naprodai tudi nekaj pohištva Haflov t oglasnem oddelkn »Jutra*. 42540
Čevlje
v komisijo sprejme dobro vpeljani obrtnik. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Komisija«.	42754
Salonsko suknjo
s telovnikom, kakor novo, poceni prodam. Naslov v ogl odd »Jutra«. 48815
TCupim
Registr. blagajno
»National, in stoječo malo
Wertheim
kupim. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod iifro »National- VVerheim*.
42660

Za 50.000 Din
posojila dam brezplačno stanovanje. Vidi oglas v rubriki stanovanja. 42804
Žago
polnojarmemov • kroiao žago, v najboljšem stanju, te skoro nova. *e vsled bolezni Ugodno proda Zelo prometen kraj v vznož ju bogatih gozdov; vodna moč okrog 60 konjskih sil. Les k žagi se lahko splava po vodi. istotako odplavi rezan les po vodu ali pa po železnici Poleg žage oddam tudi c>o dnev ni cen] večjo množino okroglega lesa, da se lahko takoj prične s obratom Ponudbe na oglas oddel. »Jutra* pod «Zaga* 42740
Vodno moč
100 k. s., e turbino tn po rtlopjem. 28 m dolžine. 16 m Širine, eea 12 m višine. poleg a vodno žago la eea 4 orale zemlje prodam Je v lepem kraju Slovenije, od laljeno 5 minut od železni -ke postaje, pripravno za -sako večjo industrijo Po mdbe pod iifro »Industrij« 100 k s.» na oglasni odd* lerk «Jutra*	42561
nišo
kupim eno ali dvodružin--ko ns periferiji m««ta. — Predpogoj mali vrt Ponudbe pod značko »Vrt« na ogl. odd. »Jutra«. 42814
Lokal
v stanovanju, pripraven ta pisarno ali za krojača, oddam takoj. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 42780
k
Trgovino
z mešanim blagom, dobro vpeljano — na deželi pri farni cerkvi dam radi rodbinskih razmer sa 6 let v najem Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod iifro »Eksistenca zasigurana 56» 42656
Trgovino
s trafiko na prometnem kraju oddam za takoj Ka
pital 10.000 Din Naslov pove ogl. odd. Jutra. 42588
Prostorno delavnico
oddam za mirno obrt Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	42436
Gostilno
dam u več let v zakup,
špecerijsko zalogo v industrijskem kraju, brez konkurence. v bližini Maribora. Prevzem takoj Potreben kapital za prevzem Din 50.000 do 60 000. Več pove gospa Popp. Maribor. Ko-roika cesta 81.	42757
Krasno stanovanje
i sob, kuhinje,	kopalnice
in pritiklin ter	koe vrta
oddam takoj ali	pozneje v ijeni
ve cerkve v Šiški Naslov v oglasnem oddelku Jutra 42639
Lepo stanovanje
2 sob, predsobe, kuhinje, shramb, pritiklin takoj oddam. Naslov v ogl odd. »Jutra«.	42748
Brezplačno
stanovanje
parketirano in z električno razsvetljavo ter vrtom dobi stranka, ki posodi 50.000 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	42805
Učiteljska družina
stanujo&a blizu realke — sprejme t—2 dijaka v lepo ia zračno sobe s električno razovetljavo na hrano in stanovanje Strogo nadzor stvo is pomoč (vi uč«nju Naslov riove oglasni oddelek .Jutra*.	42450-a
Dijake
sprejmem na stanovanje in hrano, t minuti od tehniške šole. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.	42776
Gospoda
ali dijaka sprejmem kot sostanovalca v preprosto «obo za 150 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 42751
Sostanovalca
sprejmem, Poljanska cesta 54, vrata 34.	42149
Sobo
t vso oskrbo oddam. Naslov t ogl. odd. »Jutra«.
42765
Separirano sobo
oddam solidni osebi. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
42753
Sobo
g posebnim vhodom, šolnino, parketirano, I. nadstropje, v najbližji periferiji mesta, oddam z decembrom solidnemu gospodu. Naslov t ogl. odd. »Jutra« 42774
Prazno sobo
oddam takoj. Naslov v ogl. oddelku 7 Stridinger. Go-sposvetska e. 10, IU. nadstropje.	42764
Prazno sobo
parketirano. z elektr razsvetljavo. prostim vhodom, oddam takoj Naslov v osrl odd. »Jutra«.	42787
Preprosto sobico
sredi me^ta oddam Naslov v ogl odd. »Jutra«. 42785
Sobico
zračno, čisto. 8 posebnim vhodom, želi v bližini glavnega kolodvora mirna, solidna uradnica. Ponudbe »Cista soba« na ogl. odd. »Jutra«	42781
Prva Mosta parna vulkaiiizaclia aotoonmU soeznib čevljev io galos
%
P. ŠKAFAR,
LJUBLJANA Rimska cesta št. 11
w
'ji
K
Lepo sobo
z elektr razsvetljavo in posebnim vhodom, event z uporab« kopalnice oddam na Zrinjakega cesti St 6/II, levo.	42637
Opremljeno sobo
i električno razsvetljavo, posebnim vhodom, v bližini Vrtače, oddam takoj. Naslov v ogl odd. »Jutra«.
42771
Opremljeno sobo
čisto, v sredini mesta, z elektriko in posebnim vbodom, oddam Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	42778
Sobo
t posebnim vbodom in električno razsvetljavo oddam s 1. decembrom. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
42789
Lepo sobo
s posebnim vhodom in elektriko oddam dvema gospodoma. Rožna ulica št. 8. I n.	42750
Lepo sobo
oddam i vso o~krbo 2 gospodičnama. Zrinjskega 6, n., levo.	42637
Sobo
s posebnim vhodom in elektriko oddam boljšemu gospodu ali gospodični po nizki ceni. Vprašati v ogl. odd. »Jutra«	42761
Sobo
oddam za 650 Din i vso oskrbo, židovska ul. 6. — 42797
Opremljeno sobo
v centru oddam Naslov v ogl. odd »Jutra«. 42793
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom, elektriko takoj oddam Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. — 42796
Opremljeno sobo
takoj oddam s hrano aU brez. Valvazorjev trg 6, IU. nadstr.	42791
Opremljeno sobo
lepo. oddam takoj gospodu Nasiov v ogl. odd. »Jutra«.	42798
Opremljeno sobo
sep. vhod, elektr. razsvetljava, oddam 1.—3. Čopova 21, priti. 2.	42800
Gospodično
sprejmem na stanovanje. — Rimska cesta 23, dvorišče, desno.	42802
Snažno sobo
lepo, s posebnim vbodom, oddam Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	42813
Sobo
oddam v centru taikoj solidnemu gospodu. Elektrika. parket. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	42820
Sobo
oddam Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	42822
Prazno sobo
svetlo, lepo. v sredini mesta, takoj oddam Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 42823
"IHFlFimplEl
ČItaj vedno
naše jglase!
Gdč. Italijanka
poučuje in daje konverea-cije. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Italijanščina«.	42773
2 gospodični
simpatični, želita dveh idealnih gospodov v svrho zabave in nedeljskih izletov. Fonudbe s sliko, ki se vrne, pod »5. december« na ogl. odd. »Jutra«. 42779
V. M.
Ne razumem, zakaj molčiš.
Mlad gospod
v Franciji, želi dopisovati z gospodično, staro 18—23 let. Zenitev ni izključena. Ponudbe pod šifro »Simpatična« na ogl. odd. »Jutra« 42809
Gospodična
iz boljše družine želi spoznanja z inteligentnim gospodom v svrho skupnega obiskovanja plesnih vaj. Ponudbe na opl. odd. »Jutra« pod značko »Partner« 42817

Puran
se je izgubil. Kdor ga i« našel, naj ga izroči Miklošičeva 16, IV.	42816
Conz-ov
elektromotor
najpopolnejši nemški proizvod, brez konkurence, z« industrijo, obrt, gospodarstvo itd — Zahtevajte ponudbe. Glavno zastopstvo Inž. Guzelj. Ljubljana VII Jernejeva 5. Telefon 8252 4172C-
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje (otogrs.: Hugo Hibšer. Ljubljana — Sv. Petra cesta.	213
Nesrečna
Piši, kdaj prideš in kje se vidiva, ali me poišči v uradu pred soboto.	42819
N. Sadlucki
Hirosof, psihografolog in fizionomist. Po skupnih podatkih iz dlana, rokopisa in lic čita značaj, prošlost. sedanjost in bodočnost V svojem dolgoletnem delovanju v tej stroki sem prejel nebroj pismenih in ust-menihh zahval, katere sem uvrstil v svoj album. To je najbolje spričevalo o moji sposobnosti pri odkrivanju. Mo) sloves pa so prinesli tudi časopisi vse kraljevine, ki sem vso prepotoval. Dajem vsakemu klijentu tudi pismene nasvete. ki mu lahko koristijo rtozi vse življenje.
Sprejemam vsak dan od 9 —12 in od 2.-7. v hotelu v sobi 21, I. nadstr. 42762
L
Gramofonske plošče
Po 10 Din komad prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«
42783
Več kanarčkov
harcerjev naprodaj na Kongresnem trgu 7, dvorišče — med 12. in 14. uro.
42775
Konja jahača
»Lipicanca«, lOletnega, brez napak, proda Jakil, Sevnica o. S.	22756
Damska krojačica
prvovrstna, se priporoča za vso damske in otroško garderobo Izdelujem obleke od 60 Din in plašče od 80 Din naprej Glince cesta IX 28 a, predzadnja nova hiša.	24786
Dame!
Ali želite za mal denar okusno narejeno obleko po najnovejši modi? Od obleke računam od Din 50, od plašča od Din 100 dalje. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 42803
Zahtevajte brezplačen cenik ur
Na odplačilo in za gotovi-no Odplačilo KD 11 Krv Ija Petra 64, Beograd.
41624
Iščemo
agilne potnike za preda« jo nove a patentirane« ga šolskega predmeta, V oo^tev pridejo e spo* sobni relektanti, ki so dobro uvedeni p i tr« govcih Naslov v ogl. ! ddelku Jutra.
OBOBOIO ■ C3
Dober sir!
intrnke ,, I H O
Sir za pokosila Snctanov-sir De^ertm sir
nudi na ceneje
jtffekarna Q oss
ff o vi Sivac
i£wbanat~patent~nvokc'
to* potem	J
$	/»ccttvm zadcVvljni i
Urejuje Davorin Ravljeo. Izdaja sa konaorcij »Jutra* Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tkkarnarja Franc Jereriek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.