«REZULTATI» volitev aprila 1959 :
2 umora, 2 samomora, 18 ponorelih, 182 aretacij, 546 pretepenih, 243 obsojenih na prisilno delo, 210 vdorov v stanovanja itd.
P O SE B M A 1 Z P A J A
DELO
GLASIL® KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O,
Pokažimo možem in ž e sa a m cone II našo dejansko solidarnost^ perspektivo bodočnosti brez titofašistov«
(Iz lepàka KP STO )
OBNOVLJENA IZDAJA LETO IV. ŠTEV. 214
TRST, PONEDELJEK S. DECEMBRA 1952.
CENA 10 LIR
Z A R A D[ NEČUVENEGA TERORJA V BREZPRAVNI ZE M L JI
Obsodimo tragično burko
ki sojo titofasBsti organizirali v coni
Govor tovariša Gombača na petkovi seji mestnega sveta
Objavljamo govor tovariša Franca Gombača v tržaškem občinskem svetu ob diskusiji za sprejem protestne resolucije proti titovskim volitvam v coni B
Spoštovani kolegi!
Kar se tiče resolucije o coni B, mi se strinjamo z vsako borbeno akcijo proti nasilju titovcev v coni B. Večkrat smo izrazili svoje odotoravmje za pobude drugih. Večkrat smo jih popravili, ko smo menili, da -iniciative drugih skupin niso bile realistične. Drugič smo sami prevzeli iniciative, ki niso vedno dosegle skupne podlage s tistimi, ki se, kljub temu da imajo- različno! mišljenje, odkritosrčno zavzemajo za usodo come B.
Nekaj kilometrov proč od Trsta je prebivalstvo, ki ne zahteva drugega kot mir in delo, podvrženo nizkotnemu režimu, ki povzroča najodločnej-še ogorčenje Slovencev, Hrvatov in Italijanov.
Mi smo pravzaprav mnenja, da, se je napravilo premalo in da tudi poprej bi se bili lahko sporazumeli, ako se ne bi bila druga gibanja in stranke postavila nai trdovratno stališče izključitve možnosti za združitev velikega števila ljudi in skupin.
Skrb za usodo prebivalstva, ki je žrtev najbolj zverinskega despotizma in ki. je izpostavljeno nečloveškemu režimu zatiranja in nasilnega, raznarodovanja, predstavlja eno izmed naših osnovnih skrbi. To tudi zato, ker to vpraša-nje predstavlja stalno nevarnost in vzrok neuravnovešenosti v celotnem že tako težkem življenju našega Ozemlja.
Na tej podlagi sm-o večkrat d'ali razumeti, da, je naša partija pripravljena odreči se tistim zadržanjem, katerih odpoved ne pomeni zapustiti naše- politične linije, marveč dovoljuje sporazum o tem vsad dan bolj mučnem, vprašanju. Ugotoviti moramo, da druge struje niso imele takih širokih idej.
Zelo zaskrbljeni smo zaradi določenih uradnih stališč, ki ustvarjajo žalosten vtis, da nekateri hočejo napraviti tako, da bi se pozabilo, kar se dogaja v coni B, dia se hočejo dotakniti tega vprašanja polglasno, kar ustvarja" vtis, da .se noče biti preveč glas-ni, da
se ne bi povzročile preglavice beograjskem trinogu, ki dovoljuje svojim hierarbom plenitev vsake materialne dobrine in uničenje nacionalne in kulturne dediščine italijanskega prebivalstva bujskega in koprskega okraja, ki sta dejansko že vključena v sestav hrvatske in slovenske republike.
Na ta način se dokazujejo predvidevanja, o katerih že le-
ta govorimo, razširjajoč z vsemi sredstvi naše stališče. Ze pred čas-cm smo nakazali nevarnost razkosanja, ki 'je sedaj v teku in do katerega, kot zgleda, so pripravljene priti nekatere vlade proti stalno in vztrajno izpovedani volji prebiva stva, ki sestoji- v zahtevi, da se ,ne sme dopustiti na noben način o,dreza,nje od cone A, s katero :so obstajali in še vedno obstajajo odnosi, ki so
se okrepili v teku stoletij in povezujejo trgovino, industrijo, delo, tradicije in družine ene in druge cone.
Prepričani smo, da tudi resolucija, kateri se bo mo tudi mi pridružili, ,ne .bo mogla rešiti vprašanja, ampak mi jo smatramo kot z-četek drugih pobud, do katerih bi bili Lahko prišli že prej in ki morajo povezati stranke in množice v skupni .in vztrajni akciji.
videli, kako so uradna oblastva naše cone poslala svoje pred-st vnike na banket v Portorož skupno z nekaterimi svetoval-
Anglo - asnerskanci glavni krivci sedanjega stanja v coni A in B
Prav -tako brez rezultatov bo zahteva na h&aško giednarod-no razsodišče, ker obstajajo od atlantskih dežel sklenjeni načrti, ki sproščajo roke Beogradu in nadaljujejo politiko, ki je bila podčrtana in sakcioni-rana od lizbonskih in londonskih sklepov, na podlagi katerih je bilo vnesena* načelo razkosanja.
Z nobenim izmed teh sredstev se ne bo doseglo ničesar,
Le z enotno fronto proti titofošizmu bomo lahko rešili naše brate cone B, ki So podvrženi nečuvenemu terorju in že toliko let ne uživajo svobode
ker pozicija Tita je del igre interesov atlantskih vojaških poveljstev in potreb njihove napadalne strategije. Tito .je za zahodne sile dragocen zaveznik, kateremu so pripravljeni žrtvovati brez oklevanja 70
Hata dolžnost
Naše prebivalstvo je v zadnjih dneh pred volitvami dokazalo svojo solidarnost z nesrečnim prebivalstvom cone B. Na čelo te akcije se je postavila Komunistična partija, ki je vedno poudarjala potrebo Po konkretni borbi za rešitev naših bratov onstran meje iz krempljev titovskega fašizma.
Enoten nastop v občinskem svetu, nadvse uspela polurna splošna stavka v soboto zjutraj, naše izjave na tiskovni konferenci večje skupine občinskih svetovalcev, nas prepričuje, da lahko prožimo svojo pomoč prebivalstvu cone B. Manifestacije teh dni so nam dokazale, da v slogi je moč. Kot smo za časa fašizma dosegli enotno fronto proti fašizmu in nacizmu, ki je zajemala vse stranke in gibanja, tako je treba danes organizirati enotno fronto vseh sil v borb; proti vsakemu fašizmu in v konkretnem primeru cone B proti titofašizmu.
Ne smemo pozabiti, da je titovski teror v coni b predvsem usmerjen proti komuni-
stom in naši Komunistični partiji. Ne smemo pozabiti, ‘da naši partijski tovariši so stalno izpostavljeni fizični likvidaciji. Ne smemo pozabiti, da titov-cem gre predvsem za to, da popolnoma likvidirajo gibanje v coni B. Zato vsak udarec proti titovstvu, ki ga zadamo tu v Trstu, pomeni pomoč našim tovarišem v coni B. Zato se morano zavedati velike važnosti te borbe, velike važnosti enotne akcije nroti titov-stvu, rablju jugoslovanskih narodov, rablju prebivalstva cone B.
Zato objavljamo govor tov. Gombača v tržaškem občinskem svetu, nismo, ki ga je tovariš Vidalj prejel iz cone B in izjavo tov. Marije Bernetič na tiskovni konferenci večje skupine občinskih svetovalcev. Zavedajmo se, da je cona B del STO, da je prebivalstvo cone B istočasno prebivalstvo STO, da so komunisti in demokrati cone B istočasno naši hrabri, junaški tovariši. Oni potrebujejo našo pomoč, mi jim jo prožimo.
tisoč prebivalcev cone B in pozneje tudi del ali celo v,so cono A.
Tito ne bo preklical niti u-kretpov niti odredb,, ne -bo prenehal s svoj-o, nasilno akcijo. On se čuti sigurnega in podprtega- danies bolj kot kdajkoli prej, ker so ga povabili v London in v Washington. Nihče ga ne bo motil, vsi ga. bodo tolerirali, ko bo tudi jutri nadaljeval svojo akcijo za vključitev cone B v sestavi Jugoslavije.
Volitve aprila 1950 in stališče zahodnikov
Zelo živo nam je vtisnjeno v .spomšn-u' cinično stališče nekaterih angleških in ameriških novinarjev za čaisa volitev a-prila 1950, ki so pozvročile istrskim mestecem toliko gorja in krvi, uničenja, umorov, po-koljev in izselitev stotin družin. 'Tisti novinarji, katerih kolegi soi bili napadeni (poškodovali so jim tudi avtomobile) ,se niso sramovali povedati svetu, da je vse poteklo v najboljšem redu, da so volitve imele značaj 'najpopolnejše demokratičnosti in celo da se v njihovih deželah volitve marsikdaj vršijo v mnogo bolj nemirnem.. ozračju.
litovski zločin proti Ondini Elerjevi
Mi ne vemo, ali se vse to v Angliji in Združenih državah imenuje demokracija ali pa- če tisti ljudje 'menijo, da mora imeti beseda demokracija drugi pomen za «domorodce».
In to .se je dogajalo pred dvema, letoma, ko Tito ni užival toliko simpatij im ugleda s strani nekaterih vlad, ki ga danes častijo.
S te tribune mi izraž-amo svoje globoko nezaupanje do ■oblasti cone A, od katerih ne vidimo nobenega dokaza dobre volje za pomoč coni B in ki so prišle celo dio tega, da se celo ne brigajo! niti za zaščito prebivalcev cone A.
Med tem ko jugoslovanski predstavnik v Trstu, izkori-ščujoč dejstvo, da na tem področju se ne spoštujejo, pravice slovenskega prebivalstva, protestira proti temu iz špeku. lativnih razlogov, angleške in ameriške oblasti, ki niso lansko leto protestirale zaradi umora dveh Tržačanov .v Dragi, niso napravile niti najmanjšega koraka proti areta-■ciij in obsodbi mlade Elerjeve. naše sodržavljanke.
Primer Elerjeve je ganil in gani vse poštene in demokratične ljudi, vse tržaške matere. A primer te mlade žene, ki bo kmalu postala mati, ki je bila zaprta v koprsko ječo proti' na Ozemlju še vedno veljavnim zakonom in ki so jo celo gnali v Ljubljano, prezirajoč
vsako človečansko načelo, ni ganil srca odgovornih pri ZVU, ki bi bili morali vsaj ukreniti tako, da bi se spoštovale pravice te državljanke cone A.
Žalostma je tudi, da so sedaj nihče razen nas ni protestiral proti temu monstruo-znemu samovoljnemu ukrepu titovcev in pasivnosti vojaške okupacijske uprave cone A.
Namesto da bi protestirali proti koprskim trinogom, smo
Predlog tovariša Vidalija za civilno upravo Varnostnega sveta OZN je najboljši način za rešitev prebivalstva cone B. Vsak državljan STO naj se o tem predlogu izreče.
najbolj nesramnih titovskih zahtev v zvezi s Trstom in njihovega odobravanja za vse, kar se dogaja- v coni B.
Ob tè j priliki poudarjamo naše gledišča, da se je treba za rešitev vprašanja vsega našega Ozemlja pomakniti na linijo miru in da nobena rešitev, ki so ji podlaga ambiciozne želje ali strateške potrebe raznih velesil, ,ne more rešiti ničesar.
Lahko dosežemo akcijsko
Važnost tovariša
V omenjeni resoluciji ugota-; vljamo otežitev položaja zaradi I postopne delitve obeh con, izražamo svojo volj,o upreti se : proti vsaki razdelitvi obeh con STO, ki ga proglašamo za - popolnoma nerazdružljivega, i zahtevamo od Varnostnega sveči, ki -si še vedno upajo se- ! ta- nai se sedanji režim dvojne deti na, teh stolih, s katerih ! vojaške zaupne uprave obeh varajo volivce z umazanim in. I con nadomesti do končne rešit-dipendentizmom, ki je izraz ve vprašanja STO z edino ci-
N J I H O V E “ V O L I T V E “
DVE POTI NA «IZBIRO»
enotnost v borbi za rešitev tistega nesrečnega, prebivalstva n moramo delati tako, da se ne bomo izneverili zaupanju, ki ga goji do nas prebivalstvo cone A in B.
Podčrtujemo veljavnost predloga, ki smo ga že predložili In* katerega ne smatramo za definitivno formulo, marveč kot podlago za diskusijo, ki si želimo, da bi se čim-prej nadaljevala v občinskem svetu.
predloga
Vidalija
Vilno upravo, ki naj jo vodi od Varnostnega sveta imenovana komisija. Ta resolucija je konkretni predlog, katerega odobritev ne pomenja zapustiti lastnega stališča o dokončni rešitvi vprašanja, marveč o-stvariti boljše in civilniejše pogoje za borbo vsake stranke in poleg tega nuditi žarek u-panja, našemu prebivalstvu.
Na poti širših akčij v o-brambo cone B nas je ohra*-brila modrost nekaterih nasprotnikov, ki' so priznali, da je naš predlog resen, utemeljen in ne tak, da ga je treba a priori in enostavno ovreči.
Preden zaključim, želim popraviti nepravilno trditev gospoda, župana, po katerem, naj bi sedela v občinskem svetu samo dva slovenska svetovalca,. Poleg titovskega in slovenskega nacionalističnega predstavnika dva naša svetovalca sta Slovenca in izjavljamo, ne -dai bi se bali, da nas bi kdo postavil ,na, laž, da se Slovenci Trsta in cone A ne združujejo niti okrog titovstva niti ne okrog • zastave nacionalizma, marveč prav okrog nas komunistov, ki branimo in bomo vedno branili pravice Slovencev mesta in podeželja.
Za enoten nastop proti terorju v coni B
Zaključujoč, izjavljam, da bo naša skupina glasovala za e-notno resolucijo, ker jo smatra za prvo dejanje, ki more privesti do nadaljnjega razvoja. Izjavljam pa, da, kar se dela v tem smislu v občinskem svetu, ne z- dostuje, marveč je treba to naše stališče podpreti z delom skupin in strank v akciji, ki naj se ne pojavi le ob prilikah, kot je ta od. volitev, marveč naj bo stalna, vsakodnevna in naj se vedno bolj razširi. S tem namenom in s to željo pozdravljamo pobudo jutrišnje stavkie, zagotavljajoč svc-jo brezpogojno podporo in pozivajoč vse prebivalstvo, naj se je udeleži.
Šovinizem ugonab-Ija narode in zasužnjuje ljudi. Slovenci izkažimo svojo pomoč narod-no zatiranemu italijanskemu življu cone B, kot nam izkazujejo pomoč italij'anski demokrati, ki se skupno z nami borijo za naše narodne pravice.
NASTOP TOVARIŠICE BERNETIČ NA TISKOVNI KONFERENCI
V coni B so organizirali *Volitve**
da bi poslabšali položaj prebivalstva in uresničili svoje aneksionistične želje
V soboto je tov.a Marija Bernetič izjavila na tiskovni konferenci skupine občinskih svetovalcev naslednje :
Jutri se bo ponovila v coni B volilna burka, ki se od leta 1950. ponavlja v določenih presledkih. Naša Partija, ki Izraža svojo solidarnost in množic, ki ji sledijo, do vseh onih, ki trpe zaradi teptanja narodnih in človeških pravic, je že davno objasnila svoje stališče glede cone B ini glede vsega, kar je Tito napravil, da bi tam spremenil socialni, nacionalni in politični ustroj. Mi smo se vedno strinjali z vsakršno borbeno akcijo, ki- je bila podvzeta proti titovskim nasiljem v coni B, in smo odobravali pobude drugih odn. smo pod-vzeli druge pobude, kadar smo jih smatrali za premalo realistične. Naše mnenje je celo, da bi1 sie moglo in moralo storiti več, da bi se moral doseči 'sporazum z drugimi strankami, strujami in skupinami in da bi morali drugi storiti isto kot smo storili mi, da se namreč odpovedo onim točkam, katerih -odpoved ne predstavlja spremembe načelnega -stališča, terriveč omogoča, da se doseže osnova za pošten sporazum.
Za narodne pravice vseh narodov
Usoda onega lijudatv-a, ki je žrtev najbrutalnejšega despotizma, Izpostavljeno nečloveškemu režimu zatiranja in nasilnega raznarodovanja, predstavlja eno naših glavnih skrbi tudi zaradi tega, ker smatramo to kot stalno nevarnost in kot razlog neravnovesja v vsem, že itak težkem življenju našega Ozemlja.
Ob vsaki priliki smo se in se bomo odločno borili' za narodne pravicie vseh narodov ter smatram tu za potrebno, da popravim ono netočno trditev župana Bartolija, ki je v svoji neprevidnosti trdil, da .sta v občinskem svetu -le diva slovenska svetovalca; v resnici pa sta poleg dveh svetovalcev, ki pripadata titovski odn. nacionalistični struji, tudi dva komunistična svetovalca, in brez bojazni, da bi bili postavljeni na- laž, trdimo, da prav za tema dvema svetovalcema stoji' večina Slovencev Trsta in okolice, ki so odrekli svoje zaupanje slovenskim predstavnikom drugih -strank.
Krivični ukrep Palutana
Mi smo protestirali in protestiramo odločno proti vsakemu dejanju, ki žali pravi narodni čut Slovencev in Italijanov. Ob tej pridigi hočemo podčrtati krivičnost ravnanja prefekta Palutana, ki odreka občinskemu svetu v Nabrežini pravico, da izobeša v slovenskih vaseh dvojezične napise, zaradi česar mi odobravamo postopanje te občine.
Upirajo se nam razna uradna stališča, ki spričo dogodkov v coni B dajejo vtis. da hočejo vse spraviti- v pozabo, kar nas navaja, da smatramo ta način reagiranja na dogodke v coni B kot nadaljnji dokaz tihega odobravanja Titove -politike.
Gospodarstvo je na tleh; delavci, kmetje in izobraženci bežijo teror je strahovit, UDB stalno preži na vsakega človeka; raznaroduje se prebivalstvo.
To je položaj cone B. Temu moramo napraviti konec z enotnim nastopom.
simpatij, ki jo zahodne vi a die izkazujejo Titu. imamo v naj-no-vejš-ih povabilih v London i-n Washington. V napadalni atlantski politiki predstavlja Tito dragocenega zaveznika,
za čigar aneksionistične želje so navedene vlade, kot izgleda, pripravljene žrtvovati brez objokovanja 70.000 prebivalcev Qo-ne B in v drugem trenutku tudi- del ali celo cono A,
Zadržanje vojaške uprave
Vprašanje cone B vznikne od časa do časa kot v sedanjem trenutku, ko so volitve 7. decembra, pripravljene po izrecnih izjavah v namenu, da dokažejo željo prebivalstva, da hoče biti priključeno Jugoslaviji, vzbudile pozornost in zaskrbljenost državljanov. Mi smatramo, da mora biti akcija enotna in vztrajna, ki naj zavzame značaj večje širine im večje odločnosti, dočim bodo pobude, kot je ona za enotno resolucijo in za priziv v Haag, imele zelo neznaten uspeh, ker so .sie atlantske vlade v Lisbo-mii in v Londonu obvezale v politiko, ki pušča Beogradu svobodne roke. Dbgoviori, sprejeti v Lisiboni im Londonu, uvajajo načelo razkosanja, kateremu smo se mi uprli, ker nasprotuje težnjam im koristim prebivalstva. Nadaljnje dokaze
Kolikšne pomoči smemo pričakovati v akciji proti volitvam v comi B, lahko vidimo iz izjav, ki 'so jih napravili leta 1950., im po katerih naj bi bile takratne tragične volitve popolnoma demokratične, katerih izidi so kazali prav o-bratno od tega, kar je ljudstvo hotelo, in iso se zaključile z žalostno bilanco pokol jev, ubojev, opustošenj, katere mi žigosamo te dni s svojim lepakom, ki morda še ni prine-
sel popolnih podatkov, ker jih je Le -stežka moči kontrolirati.
Izražamo tudi svoje nezaupanje do anglo - ameriških vladnih organov, ki se ne s ar mo ne zanimajo za to, kar se dogaja v coni B, temveč se popolnoma nič ne zmenijo za prebivalce cone A, kot so to .storili lani o priliki umora dveh Tržačanov v Dragi s strani titovskih graničarjev in kot to delajo 'sedaj, me da bi" tudi v najmanjši meri ugovar-
jali pretresljivi aretaciji in obsodbi noseče mlade žene, ki so jo po krivici zaprli najprej v koprskih nato pa v ljubljanskih zaporih, v .nasprotju z vsemi načeli človečnosti in v posmeh veljavnim predpisom na našem Ozemlju. V okviru napadalne politike mi ne moremo pričakovati, da se bodo zavezniki .preklicali, niti ne moremo pričakovati prida od onih, ki so pred nekaj dnevi sedeli v Portorožu na 'banketu z morilci cone B skupno z nekaterimi imdipendenitistični-mii svetovalci, ki v Trstu govore o Svobodnem' ozemlju, v coni B pa stiskajo roko onim, ki so njegovi najzagrizenejši sovražniki.
Zaradi vseh teh ugotovitev smo mi zaskrbljeni za vse to, kar se dogaja v coni B, ker so nam. v spomin dosedanje iz-
kušnje, zaskrbljeni za to, kar se bo jutri zgodilo, le malo kilometrov od Trsta, in zaradi posledic, ki jih mora imeti to dejstvo.
Odličniki titofašizma so :	fašisti, navadni
zločinci, kulaki, izkoriščevalci, verižniki, korumpirana sodrga.
Da vam vsaj deloma prikažem trpljenje onih državljanov, vam bom prečitala pismo ki je prišlo te dni našemu sekretarju Vidaliju iz nekega kraja koprskega okraja,
Dramatično pismo iz cone B naslovljeno tovarišu Vidaliju
Objavljamo pismo, ki sa je prebivalec cone B poslal tov. Vida-liju ■
Dragi Vidali!
Kot si najbrie opazil, te ne morem več tako obveščati o vsem, kar se dogaja v coni B, ker so se možnosti obveščanja znatno zmanjšale zaradi različnih razlogov, ki jih sam razumeš:	policijski
teror se je strahotno povečal, tako da se vsi izogibajo opravljanja določenih nevarnih del; promet ljudi od in v Trst se le zmanjšal sredstva, ki smo jih uporabljali za dopisovanje so skoro popolnoma odmanjkala.
Ne vem, če si vi, čeprav ste. nam blizu s svojim delom in svojim razumevanjem, morete predstavljati nadaljnjega poslabšanja razmer, kateremu smo bili podvrženi. Jaz sem ti skušal skoro periodično poročati, da bi bil na tekočem o dogodkih, da bi si lahko čimtočneje ostvaril mnenje o našem tukajšnjem življenju, bodisi v obalnih mestecih bodisi na vasi kot tudi v slovenskih in hrvaških središčih notranjosti.
Da boš imel pojem o situaciji, ti zagotavljam, da niti fašistični niti nacistični rešim, ki sta na tej zemlji besnela z nečuvenim nasiljem, nista prekosila tistega, kar so titojašisti počeli in kar počenjajo tu: Gotov sem, da tisti del Istre, ki se danes imenuje cona B, ni nikoli doživel takega neurja, kot je tisti, ki se je zrušil na nas.
Ti vidiš tu ljudi, ki so stalno potrti, žalostni, nikoli praznično razpoloženi, ibrez veselja do zabave. Naši ljudje pa so bili vedno vesele narave. Naši ljudje se podajajo na delo brez volje in
poguma, ker plača ne zadostuje vzdrževan družine. Poleg tega pa smo stalno podvrženi policijskemu pritisku in terorju ki odvzema človeku vsako voljo do življenja. Naši pomorščaki in ribiči, ki so bili enkrat podjetni in pogumni, delajo danes toliko, kolikor jim je ncobhodno potrebno, da ne umrejo; promet malih pristanišč je skoraj ničen, mladinci so vst proč, veliko število čolnov je bilo že prodanih Dalmatincem (dva izmed teh čolnov sta se potopila, ker sta zavozila na pečine). Ladjedelnice, ki so gradile lepe motorne jadrnice, se bavijo s skromnimi popravili in imajo deficit desetih milijonov dinarjev, kar se sicer dogaja na vseh področjih, saj je dognano, da nobeno podjetje ne zaključi poslovnega leta z aktivnim proračunom, čeprav so plače vedno tako nizke (povprečna dnevna plača znaša od 376 do 400 din). Tudi podjetja, ki so bila aktivna, so letos popolnoma propadla in vprašanje nadaljnjega delovanja ali pa zapretja podjetij visi na tanki niti. Velike tovarne v Izoli (Am-pelea in Arrigoni) so letos delale z do skrajnosti zmanjšano zmogljivostjo; paleti, ko se je navadno zaposlilo večje Število delavcev in delavk, je delalo le 20-22 odst. delavcev. V tistih tovarnah so če spomladi odpustili več 'sto delavcev in nekaj mesecev so jim izplačevali le 70 odst. od 30 tedenskih delovnih ur, kar so pozneje znižali na 50 odst. Vzrok krize teh tovarn je treba delno poiskati v pomanjkanju rib, ker so področja za ribolov manjša od tretjine v primeri z normalnim časom, delno pa v dejstvu, da je bilo specializirano osebje prisiljeno na odhod, in v dejstvu, da Je bil velik del strojev odpeljan.
Gospodarstvo cone B je popolnoma na tleh
Kriza pristanišč, ribolova, beg velike večine pomorščakov in delavcev, ki so bivali v coni B in delali v coni A, se odraža v življenju pokrajine. To so bile kategorije, ki so precej dobro zaslužile in so potrosile svoj zaslužek predvsem z nakupom krajevnih proizvodov, ki se danes ne morajo prodoti, kot je primer rib, sadja in zelenjave.
Samo ob sebi umevno, je da io težko prizadeva male kmete in vrtnarje, ki so iz bližnje okolice Kopra, Izole in Pirana nosili na trg zelenjavo, sočivje itd. Druga, čen pa je položaj velikih kmetov, ki jih je titovska politika v veliki. večini podprla.
Bodisi na področju ribolova kot na področju kmetijskih pridelkov se je v nasprotju s težkim položajem delovnih ljudi in proizvajalcev teh kategorij razvil izkoriščevalski sistem vskladiščenja in izvoza, ki nudi pooblaščenim ustanovam velikanske dobičke.
Dovolj je povedati da so spomladi te ustanove plačevale paradižnike proizvajalcem po 8-12 din in jih v Trstu prodajale po 180 lir, da so plačevale sardine kvečjemu po 24-28 din, jih izvozili v Trst, kjer so jih. prodali marsikdaj po preko 200 lir. Isto velja za vino in druge pridelke in proizvode. Ne si misliti, da razliko v italijanskih lirah dobijo proizvajalci, ki ne uživajo nobene pravice. Ta razlika služi le povečanju udobnosti stanovanj hierarhov, kupovanju luksuznih avtomobilov m prav tako nesramno razkošnemu opremljenju hotelov, kot so «Jadran», «Metropolitan» in «Palače» iz Portoroža.
Kar se tiče Portoroža, sem zvedel, da so za proslavo dneva Jugoslovanske republike povabili nekatere angleške in ameriške oficirje, kar je popolnoma razumljivo, ako pomislimo na nežna čustva, ki jih Amerikanci in An-
gleži gojijo do Tita, kar pa obrača želodec vsem, ki so v coni B poskusili, kar so poskusili. Med povabljenci sta pa bila tudi nek Giampiccoli in nek S tocca, ki pripadata fronti za neodvisnost, ki v Trstu trdi, da je za STO. Kakšen človek je tu pri nas zaradi zatiranja, kateremu je podvržen, izrazil kakšno simpatijo do tega gibanja, ki pa je že po volitvali v Trstu izgubil pri Istranih tisto simpatijo zaradi svojega dvoumnega stališča. Ta
obisk pa je tako odprl oči našim ljudem, da so mi nekateri prijatelji iz Pirana in Portoroža rekli, da, če bi nekdaj srečali te gospo, de v Trstu, napravili vse, da bi vsaj v malem poskusili nekaj tistega trpljenja, ki so jim ga povzročili njih titovski prijatelj. Je v resnici nesramno, da neki Tržačani gredo na pojedine skupno z rablji Slovencev, Hrvatov in Italijanov naših dveh okrajev, kar vzbuja v vseh zelo porazen vtis in veliko ogorčenje.
posečajo slovensko ali hrvatsko Solo, kjer se ne morejo naučiti ničesar, ker ne razumejo učnega jezika.
Špijone nameščajo kot učitelje
Ud 200 in več italijanskih učnih moči iz leta 1945. jih je ostalo le kakih petnajst. Na mesto tistih, ki so *iii prisiljeni oditi, so bili postavljeni ljudje, ki so
POSLEDICE NASILNEGA
vse drugo prej kot učitelji ali profesorji. Ti ljudje niso nič
raznarodovanja prebivalstva
Gospodarsko krizo še otežuje nadvse takomen, oderuški in ko-rumpiran birokatični in fiskalni j sistem. Davki so velikanski. Pro-fesionistom in obrtnikom obdavčujejo vsako fakturo, nalagajo jim vsakovrstne globe in davke, prisilijo jih da vsakodnevno Položijo v banko denar in Jim prepovedujejo imeti v blagajni preko 1000 din na dan. Na kmetih so obdavčeni najrazličnejši pridelki, kot vino, ki ga uporablja družina proizvajalca, za domačo živino pridelana in shranjena krma in celo krma za osliča! Samo kulaki lahko prenašajo z manjšo skrbjo davke in pristoj-
ma v obeh okrajih. Za koprski I okraj, ako podatki, ki jih Abram j navaja v svojem poročilu okraju in ki Jih je objavil titovski tisk, odgovarjajo resnici, predstavljajo najboljši dokaz tega, kar se je pri nas zgodilo v sedmih letih Po vojni.
Ostala je le polovica prebivalcev
On govori o malo več kot 2000 italijanskih učencih in zgleda, da navaja pozitivne podatke, dočim je sam Koper v normalnih časih imel skoro 1800 učencev, ne da
drugega kot hujskači, titovski a-genti, špijont, ki razvijajo svoje zlonosno delo med prebivalstvom, ki jih prezira in sovraži.
Titovski hierarhi špekulirajo z vsem
Vse to, da boš imel sliko gospodarskega in socialnega položaja, v kater.em se razširja korupcija, mrgoli špekulantov in tihotapcev v velikem stilu, ki najdejo vedno način, kako izkoristiti svoj uradni položaj za svoje osebne interese, podpirajoč tihotapstvo s tobakom in mamili, ki po raznih poteh prihajajo iz Jugoslavije v cono B in od tu
bine, dočim je sedaj prišlo do pojava, ki v preteklih letih ni bil množičnega značaja, t. j. do poskusa za izselotev v druge kra-e) s strani kmečkih družin.
Pred sem govoril s kmetom, ki živi v okolici Izole in ima nekaj nekdaj zelo lepega in negovanega polja. Sedaj si išče v okolici Milj in v Furlaniji nekaj polja, na katerem bi si mogel urediti življenje, ki bi bilo manj mučno od tistega, ki ga mora prenašati skupno z družino v teh krajih. Zagotovil mi je, da je veliko njegovih prijateljev, ki se hočejo odločiti za ta korak. Ker poznam položaj in navade naših kmetov, ti zagotavljam, da me je ta vest najbolj zadela. Do sedaj so s kmetov odšli le mladinci, katerih pri nas skoroda ni, a družine so ostale, dočim je bila selitev iz mesta množičnega značaja. Mestece, v katerem najbolj opaziš beg prebivalstva, je Piran, kjer je od februarja 1952 kar 100 družin manj. Drugih 60 družin je že vložilo poršnjo za izstavitev dovoljenj.
Položaj italijanske šole je neznosen
Prav tako težak je položaj šol, katerim sem bil do pred nekaj meseci precej blizu zaradi dela, ki sem ga opravljal. Ti ne bi mo. gel citirati podatkov ibujskega o. kraja, a ti zagotavljam, da tam so italijanske šole reducirane na pet ali šest šol, ker je sistem nasilnega raznarodovanja ena izmed značilnosti titovskega siste-
bi k temu številu pridružili malo manjša števila učencev Pirana in Izole. To pomeni, da je iz teh treh mestecev odšla malo manj kot polovica prebivalstva in da je le 40 odst. predvojnega števila učencev. Tj ne govorim o okolišu, kjer primorajo otro-še staršev, ki že stoletja ne govorijo slovenski ali hrvatski, da
Kar pa še povečuje mučnost te gospodarske krize, je neusmiljena in nenehna akcija policije, ki teži kot mora nad delom vsakega moža, vsake žene. Ta pritisk se brez razlike izvaja nad starimi in mladimi,'nad Slovani in Italijani. Agenti UDB so povsod: po uradih, tovarnah, javnih lokalih, po šolah. Približujejo se mestu, kjer si dva ali tri ljudje izmenjujejo svoje vtise, vmešujejo se tudi v družinske zadeve. Politično življenje se omejuje na zborovanja, ki se jih je treba udeležiti, in na manifestacije, katerim se ne le nihče ne more Izogniti, marveč mora za udeležbo celo odgovarjati pred podjetjem, v katerem se dela. Na kmetih prihajajo tako daleč, da določajo vsaki družini število oseb, ki se mora udeležiti teh manljestacij. Prejšnji teden so v Sičolah določili, da se morajo neke manifestacije udeležiti štirje pripadniki vsake družine.
jih prepeljejo v Trst ali v Italijo. Titovski hierarhi špekulirajo z vsem: z uvozom in izvozom. Vsako toliko se nekdo ujame v past. Špekulirajo z delom drugih, z valuto, katere uradni kurz je 48 din za 100 italijanskih lir, z zdravili in celo z znamkami.
Izpraševanja so se ponovno začela pred enim mesece m t.j. takoj po razpisu upravnih volitev. Na tem se hočem malce zaustaviti, ker je dejstvo, ki zasluži pozornost. Najbrže si zvedel, kaj se je zgodilo na preteklih volitvah v aprilu 1950 in v februarju 1952. Tiste volitve so bile tragične burke, na katerih ni mogel nihče izreči svoje volje in na katere so ga prišli z grožnjami ali po temeljitem pretepanju. Precej ljudi je bilo ubitih, drugi so ponoreli zaradi strahu in bolečine, titovske tolpe so vdrle v stanovanja in zažgale hiše, materi treh otrok so zagrozili, da bodo vrgli skozi okno najmanjšega otroka, ako mož ne bo šel volit. Proti prebivalstvu brez obrambe so sadistično nastopali oboroženi vandali, ki so jih ščuvali krajevni aktivisti.
Ob naslednjih takozvanih volitvah so se ponovili pod drugimi oblikami a z nezmanjšano kru-
UDB stalno zasleduje življenje vsakega človeka
tostjo teroristične metode. Prihaja se do tega, da se postavlja sina proti materi, da se izsiljujejo družine prav posebno, če je eden izmed njihovih članov znan zaradi svojih idej in svoje premočrtnosti.
Na ta način razpisane in izvedene volitve nimajo nobenega pomena razen teroriziranja ljudi, kar povzroča še večje sovraštvo in večji prezir proti temu zverinskemu režimu nasilja. Po mnenju Tita, naj bi volitve bile dokončni dokaz, da naše prebivalstvo hoče biti vključeno v Jugoslavijo. Res pa je prav nasprotno. Policijski sistem, ki so ga uvedli Rankovičevi banditi, ni spremenil duše prebivalstva, ki hoče svobodo in neodvisnost in danes mrzi Jugoslovanski šovinizem, kot je vedno mrzilo vsako obliko šovinizma.
Prihodnjo nedeljo, gledajoč na tla, da ne bi videli in da jih ne bi nihče videl, z razburjenim srcem in z užaljenimi čustvi bodo moji družinski člani, moji znanci opravili prati svaji volji dejanje, kateremu se njihova zavest upira. Zvečer pa bodo titovci povlekli račune svojih groženj in bodo oklicali rezultate te burke, ki so že vnaprej znani. Titovski listi bodo objavili vest, njihovi bližnji in daljni prijatelji si bodo meli roke zaradi lepega junaštva, nekateri bodo povzročili nekaj trušča in nekaj dni potem se o zadevi ne bo govorilo več. A v našem srcu nekaj bo zlomljenega in nam ne bo ostalo kot zaupanje v tiste, ki so nam kot vi bili vedno blizu v tej in drugih težkih preizkušnjah.
Zaključki
tovarišice Bernetič
Naša Partija ima pred očmi vso težo položaja, skrbno preuči vsakio priliko, da bi ga pomagala olajšati, je pripravljena najti pošteno osnovo za sporazum, ki naj prinese u-godno rešitev.
Ponovno predlaga ob tej priliki predlog, katerega je naša skupina pred kratkim predložila v občinskem svetu, ne kot dokončno formulo, marveč kot osnovo za diskusijo. Ta prediog .so smatrali tudi številni .nasprotniki kot resen, tehten, vreden natančne preučitve in v nobenem, primeru ne takšen, da bi ga bito moči vnaprej odbiti.
Spričo dejstva, d aje sedanji položaj nevzdržen in da je proces razkosanja, proti kateremu .smo isi vsi edini, že v teku, smatramo, da je treba .sedanji vojaški upravi nadomestiti, do dokončne rešitve vprašanja STO, z eno samo civilno upravo, katero naj vodi od Varnostnega sveta imenovana komisija, ki bo morala poskrbeti za nadomestitev sedanjih okupacijskih čet z morebitnimi drugimi četami za čuvanje reda, ki bi jih v ta namen določil sam Varnostni svet .
Odobritev tega predloga s strani drugih skupin in strank ne pomenja odpovedati se svojemu stališču glede dokončne rešitve tega vprašanja, temveč ustvariti boljše, bolj civilizirane pogoje za borbo vsake stranke.
Pomenja notranjo pomiritev in žarek svetlobe za naše prebivalstvo.
V tem duhu, s tem namenom mi pozdravljamo vse podvze-te akcije, v željnem- pričakovanju drugih, širših in uspešnejših. Izražamo svoj pristanek na stavko, napovedano za danes, h 'kateri smo pozvali vse prebivalke.
Ponavljamo izraze naše najgloblje .in najiskrenejše solidarnosti z vsem prebivalstvom cone B. k; ječi pod nečloveškim in krutim režimom) ter želimo rešitve, 'ki bi mogla olajšati to trpljenje.
Odgovorni urednik RUDOLF BLA2IC (Biagi) Založništvo «DELA»
Tiska tip. RIVA, Torrebianca V Dovoljenje AIS