minicom d.o.o., vegova 13, m. toboto, tel.: 069 23 895, fax: 31 954 Ob otrokovi RAČUNALNIKI, KI LETIJO! MURSKI VAL NAJ RADIO ’94 Direktorica Irma Benko s sodelavci odpira zlato radgonsko fotografija: Nataša AKCIJSKA PRODAJA gg (emant‘ prihaiai° vedno pozneje. Sele potem, ko je potrebno »l tuje W Pr°testirati, šele ko zadeve postanejo zaležane, okorele Prvotnemu namenu. Prekmurska protestantska doslej živela tako nevpadljivo, da se je obiskovalci Muri, Spofnnijo tako za nameček po štorkljah, termalnih vodah ^ntei ‘ trS°vini. O, saj res, v Prekmurju pa imate tudi prote-^tako, kot^ protestanl' se začenjajo zavedati sebe z zapoznitvijo. okr r Se krovce spodobi: brez pompa. Njihove cerkve so ^tetUo s- ene ‘n njihovo bogoslužje je manj ceremonialno. Ne 1,011 ?ovor'li 0 tem, da prekmurski protestanti kot skup-v‘talnost, ki je značilna za te religiozne skupnosti ^ološ^u''''6 ^vroPe- Kljub temu pa so že zdaj, ko niso bili litiju, ? definirani kot skupnost, zelo določujoča sila v javnem p a Pjfjšnjega režima so bili bolj kooperativni kot rimsko-nie8m’ padec pa jemljejo kot Še eno delo božje ’ kot nekaj, kar je odšlo, kakor je prišlo. ^aši protestanti« o ij nl‘n°vi skromnosti in majhnem vplivu je torej varljiv. ^jŠino '/a' ^er se P° količinskem načelu obravnava kot 'sebi t^-ab ko prekmurska protestantska skupnost prihaja ' ■ ^0, skupnost - kakor se je videlo tudi na zadnjem % Sl0^U dneva reformacije v Bodoncih, že prej pa z ustanovi-s^skega protestantskega društva Primož Trubar v Ljub-°*e ^at skupina, iz katere prihaja debela plast vodilnega ^Sajo°^ 'd°ia. Mnogi posamezniki te skupnosti nikakor ne So °^r°bja. Daleč od tega, čisto iz sredine se pojavljajo, ^as ^di, vendar z medlo zavestjo, če sploh, o svojem ?*Se/e d^L^' hodonski cerkvi na praznovanju dneva reforma-d°br° videlo, kdo so in kolikšna je njihova politična, 1,1 ‘ntelektualna moč. Trije poslanci s te strani Mure so ^ntkd0Keka ‘žvora; predsednik države se čedalje manj obnaša *0 katerega protestantizem vedo bolj drugi kot on sam: I t n‘t' ne S°vorimo. . f^Prot ‘ Proteslantizem današnjega časa ni nasledek Trubarje-ra ^'nntizma njega dni. Nasledkov tistega protestantizma ni ^kip P Poskrbela slovenska protireformacija. Današnji slo-je prekmurski protestantizem. To je etnični, ^^ih nt Protestantizem, in v tem smislu je upravičeno govoriti *'Hploh burskih protestantih«. V nobenem drugem smislu pa sku-ne V smislu, kije značilen za govorjenje o manjšinah in ; Tako kot govorimo o »naših Madžarih«, »naših pok ‘n Podobno. Naši protestanti so svojo polno samo-u^bci/ tudi z Vukanovim mjuziklom na proslavi dneva ti"10 Paši V bodoncih. Tako dobro predstavo lahko naredijo ^1. pr°testanti. Če bi ne obstajali kot prekmurski protein diskih ne md kot slovenski protestanti. Zaležanost Političnih, cerkvenih in drugačnih prireditev pa je znana. N ŠTEFAN SMEJ WD40, sprej 200 ml, 378,00 SIT WD40, sprej 400 ml, 637,20 SIT Od 3. do 19. novembra 94 v prodajalnah bolniški postelji stran 4 Sobota, 3. novembra 1994 • Leto XLVI • St. 44 • Cena 131 tudi pomurska VREME Ob koncu tedna bo prevladovalo oblačno in suho vreme. Vestnikov koledar 3. november, četrtek, Hubert 4. november, petek, Karel 5. november, sobota, Tilka 6. november, nedelja, Lenart 7. november, ponedeljek, Engelbert 8. november, torek, Bogo 9. november, sreda, Božidar Pregovor Ako je na Lenartovo grdo, do božiča bo ostalo tako. Od 26. do 28, oktobra je bil v Celju S. festival združenja radijskih postaj Slovenije. Sodelovalo je 16 radijskih postaj, med njimi tudi MURSKI VAL, ki je bil na festivalu kot trikratni zmagovalec. Po enoletnem premoru .pa je letos ponovno postal NAJ... RADIO 94. V posameznih zvrsteh so priznanja dobili: Bojan Peček za prvi mesti za radijsko reportažo in kontaktno oddajo, Smilja Baranja je dobila priznanje za drugo mesto v kategoriji glasbenih oddaj in Marjan Dora tretje mesto v kategoriji komentar. Dnevnoinformativne oddaje pa so zasedle drugo mesto. ...in blagor radiu, ki ima takšne poslušalce. Skupaj z njimi smo uničili tudi verjetnostni račun in četrtič zapored na festivalih radijskih postaj Slovenije postali najboljši. Hvala tudi podjetju Mura. stran 2 aktualno okoli nas PO SLOVENIJI Prvi Madžarski nacionalni sejem v Ljubljani od27. do 31. oktobra ■ LJUBLJANA - Predsednik države Milan Kučan je odlikoval deželnega glavarja avstrijske zvezne dežele Dunaj in župana mesta Dunaj dr. Helmuta Zilka za zasluge pri mednarodnem priznanju Republike Slovenije s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije. ■ LJUBLJANA - Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je sprejel Roberta Urbaina, ministra za zunanjo trgovino in evropske zadeve Kraljevine Belgije, ki je vodil belgijsko gospodarsko delegacijo na slovensko- belgijski poslovni konferenci. ■ LJUBLJANA - Slovensko zunanje ministrstvo je potrdilo novico, da je zdaj že nekdanji zunanji minister Lojze Peterle pred časom prejel grozilno pismo, ki je bilo naslovljeno nanj. V pismu so mu neznani pošiljatelji grozili, da bo »naslednji na vrsti v seriji pisemskih bomb«. LJUBLJANA - Potem ko se je državni zbor seznanil z odstopom zunanjega ministra Lojzeta Peterleta, je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek ob tem sporočil, da ne sprejema kandidature dr. Andreja Umka in bo v skladu z zakonom o vladi do imenovanja novega zunanjega ministra sam opravljal to funkcijo. Po tem zakonu mora predsednik vlade predlagati kandidata za ministra najpozneje v treh mesecih. ■ LJUBLJANA - Na dvodnevnem obisku v Sloveniji je bil generalni sekretar za zunanjo politiko v španskem ministrstvu za zunanje zadeve Francisco Villar. Glavni temi pogovorov sta bili položaj v Evropi in pridruževanje Slovenije Evropski uniji, ki ga Španija podpira. ■ LJUBLJANA - Na tridnevnem obisku v Sloveniji se je mudil vodja sektorja za vzhodnoevropske in srednjeazijske države v kitajskem zunanjem ministrstvu Zhang Deguan. Med drugim sta se slovenska in kitajska stran dogovarjali o obisku predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška v Pekingu, vendar natančnega datuma še nista določili. BRDO PRI KRANJU - Minister za obrambo Jelko Kacin je ob tretji obletnici odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije priredil sprejem za nosilce častnega vojnega znaka reda generala Maistra III. stopnje za hrabrost in priznanja za hrabrost. ■ LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so namenili največ pozornosti predlaganim spremembam zakonskih določil o obveščevalni in varnostni dejavnosti ter pristojnostim vlade, parlamenta in predsednika države na obrambnem področju. Na izredni seji pa so obravnavali vladni predlog o spremembah in dopolnitvah zakona o občinah in njihovih območjih. PO SVETU ■ WASHINGTON - Predsednik ZDA Bill Clinton je bil na štiridnevnem potovanju po bližnjevzhodnih državah, med katerim je obiskal Egipt, Jordanijo, Sirijo, Izrael, Kuvajt in Savdsko Arabijo. Največ zanimanja je vzbudil njegov krajši obisk v Damasku, saj je to prvi obisk kakega ameriškega predsednika po letu 1974, ko je Nixon obiskal Sirijo. TRST - Lahko odpustimo, zaradi pravice pa ne smemo pozabiti, je na slovesni proslavi 40. obletnice vrnitve Trsta Italiji izjavil italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro. Pred štirimi desetletji je namreč začel veljati Londonski memorandum, po katerem je t. i. cona A oziroma Trst pripadel Italiji, cona B pa tedanji Jugoslaviji. ARAVA - Jordanija je postala druga arabska država po Egiptu, ki je doslej sklenila mir z Izraelom. Državi sta mirovni sporazum podpisali na slovesnosti v puščavi Arava, na novem mejnem prehodu med Izraelom in Jordanijo. Slovesnosti se je udeležilo blizu 5000 gostov z vseh koncev sveta, med njimi tudi ameriški predsednik Bill Clinton. MOSKVA - Tu je potekalo zasedanje spodnjega doma ruskega parlamenta. Poslanci so razpravljali o poročilu vlade o socialno-gospodarskih razmerah in ji izrekli zaupnico. ■ ZAGREB - Predsedujoča mirovne konference za nekdanjo Jugoslavijo Owen in Stoltenberg sta sicer neuspešna pogajanja med predstavniki vlade v Zagrebu in Srbi iz Krajine označila kot delovna in konstruktivna. Čeprav so se pogajalci po več urah pogovorov np letališču Plešo razšli le z dogovorom o prihodnjem srečanju, naj bi pogajanja potekala v boljšem ozračju kot kdaj prej. BEOGRAD - Iz Beograda je prispela presenetljiva novica, ki v vojaški konflikt v Sloveniji junija 1991 vnaša nove prvine. Nekdanji poveljnik mariborskega korpusa takratne JLA general Mičo Delič je pred vojaškim sodiščem izjavil, da so objekte JLA v Sloveniji pravzaprav napadla njena vojaška letala. ■ STRASBOURG - Evropski parlament je na večdnevnem zasedanju sprejel sklep o oblikovanju skupnega odbora za Češko, Slovaško in Slovenijo. Naše države tako zdaj ne obravnava več skupaj z območjem nekdanje Jugoslavije, ampak z državami, ki imajo z Evropsko unijo že sklenjen sporazum o pridruženem članstvu. ■ RIM - Tu sta se sestali delegaciji slovenskega in italijanskega zunanjega ministrstva pod vodstvom ministrov Lojzeta Peterleta in Antonia Martina. Pogovori so potekali v konstruktivnem in odprtem ozračju. Dosegli so majhen napredek, vendar se italijanska in slovenska stališča še vedno razhajajo glede možnosti prednostnega nakupa nepremičnin istrskih beguncev. VESTNIK Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Šbmen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za IV. trimesečje 1994 je 1.600,00 SIT, polletna naročnina znaša 3.100,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Vaša soseda V četrtek, 27. oktobra, so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli prvi Madžarski nacionalni sejem 94. Sejem, na katerem se predstavlja 53 madžarskih podjetij na 600 kvadratnih metrih razstavnih površin, je bil odprt do 31. oktobra. Sekretarka slovenskega ministrstva za ekonomske odnose in razvoj je napovedala, da bo kmalu organizirana podobna predstavitev slovenskega gospodarstva v Budimpešti. Madžarski sejem sta pripravila madžarska sejemska družba KOROS - TRADE in Ljubljanski sejem, finančno pa sta ga v celoti podprla madžarska vlada in madžarsko ministrstvo za trgovino in industrijo. Sejem spremljata bogat barvni prospekt z naslovom Vaša soseda ter katalog raz-stavljalcev, oboje v slovenskem jeziku. Tudi v razstavnih prostorih je na voljo pet prevajalk, ki skrbijo za čim boljšo predstavitev razstavljalcev. Tako predstavnik madžarskega ministrstva za trgovino in gospodarstvo kot tudi državna sekretarka za ekonomske odnose in razvoj Republike Slovenije sta poudarila, daje do sejma prišlo v času, ko so stiki med obema državama urejeni in vzpostavljeni na vseh ravneh in se razvijajo v pozitivni smeri. Če je bila blagovna menjava med obema državama 1991. leta 100 milijonov dolarjev, znaša letos (predvidoma) čez 250 milijonov dolarjev. K večjemu sodelovanju je veliko pripomogel tudi letos spomladi sklenjen sporazum o prosti trgovini. Vojka Ravbar, državna sekretarka Slovenije, je v otvoritve- nem govoru povedala oziroma opozorila: »Vemo, da državi lahko le ustvarita možnosti za boljše sodelovanje in delovanje podjetij, namesto podjetij pa ne moreta sklepati poslov. Tako dr- žavi že sodelujeta v smislu pro-stocarinskega poslovanja, poskušamo pa poiskati še druge možnosti, da bi olajšali še pretok blaga in ljudi med obema državama. Kajti zavedamo se tega, da če bodo podjetja sklenila posle, blaga pa ne bo mogoče v normalnih rokih prepeljati iz Slovenije na Madžarsko oziroma obratno, bo to velika ovira za sodelovanje. Zato ni naključje, da se na številnih srečanjih med Slovenijo in Madžarsko na različnih ravneh pogovarjamo o teh vprašanjih, tudi o sporazumih, ki bi lahko olajšali medsebojno menjavo in trgovino.« »Državi lahko ustvariti možnos pa so tista, ki posle!« Pristojni ministrstv' nije in Madžarske; predstavniki le-teh so že pred otvoritvijo sej pogovarjali o možnosti ir Čanja menjave oziro šanja deficita. Vs0 \ rw, kakor je poudarila R državi ves čas iščeta p slu povečevanja mefP/Jtk kor pa ne omejevanja BERNARDA^ j »Hrvaško-slovenska vojna lahko izbruh^ Slovenski zunanji minister zgodil neki incident - ali v Pi- nanji minister je iz W v nricfnnii I nizo Ppfprlp ip ranske.m 7a1ivu ali na mpii ah’ Želio. da SC OUllO v odstopu Lojze Peterle je v pogovoru za Globus pojasnil, zakaj slovenska vlada zahteva od parlamenta, da spremeni zakon o občinah, s katerim sije Slovenija pripojila štiri hrvaške vasi v Istri, ter komentiral možnost izbruha oboroženega spopada med Slovenijo in Hrvaško. Na vprašanje, kako komentira prihodnost slovensko-hr-vaških odnosov, je Lojze Peterle odgovoril, da bi se žal, če bi dejali, da se izboljšujejo, ranskem zalivu ali na meji ali pa bi Jelinčič napovedal vojno... »Neprestano moramo popravljati položaj,« je dejal. Nato pa je ponovil svoje že znano stališče, da so vsi problemi med državama rešljivi z dobro voljo. Če problema meja ne bodo rešili strokovnjaki, ga bo potrebno rešiti po politični poti. Treba pa ga je rešiti čimprej, ker neprestano obremenjuje obe strani, na mednarodnem prizorišču pa ustvarja slab vtis. Slovenski zu- željo, da se . vama premakne]0 z ✓ Novo Haiderjevo presenečenje Jorg Haider, resnični zmagovalec zadnjih avstrijskih parlamentarnih volitev, je vedno poln presenečenj. Deset dni po sanjskem razpletu volitev za njegovo Svobodnjaško stranko je njen dinamični vodja povedal, da želi stranko preoblikovati v Državljansko gibanje, katerega vrata bodo odprli tudi za nečlane, piše Die Welt in dodaja, da naj bi se SPO v začetku prihodnjega leta preimenovala v »Svobodnjake«. Če bo Haiderju uspelo uveljaviti svoje zamisli tudi v boju z nasprotniki znotraj stranke, potem se tej stranki obetajo korenite spremembe. Kot piše časnik, se je že začelo postopno zapiranje strankine centrale. Dosedanji generalni sekretar Karl Heinz Gasser pa je kot namestnik deželnega glavarja že odšel na Koroško. Drugi generalni sekretar stranke Walter Me-ischberger naj bi v prihodnje prevzel naloge, povezane z organiziranjem Državljanskega gibanja. Po mnenju berlinskega Die Welta je glavni razlog za Haiderjev radikalni korak dejstvo, da si je stranka pod njegovim vodstvom pridobila popolnoma novo sestavo volilcev. Na parlamentarnih volitvah je globoko posegla v vrste doslej »rdečega« delavstva, s tem pa je dobršen del Haiderjeve stranke - kar zadeva volivce - postal »delavska stranka«. Kot ugotavlja časnik, je to najbrž tudi eden od razlogov, zakaj se Haider še bolj vneto kot prej skuša oddaljiti od sedanje podobe SPO. Pred tem je namreč Haider ob zgražanju »nemško nacionalnega« krila SPO dejal, da njegova stranka ne potrebuje nikakršne ideologije. V ozadje se je umaknil tudi dosedanji »vodilni ideolog« stranke Andreas Molzer, avtor številnih knjig, v katerih izrecno poudarja »nemški« značaj Avstrije. Podobno usodo je že prej doživela predsednica koroškega deželnega zbora Traunigova. Haiderjev nesporazum s Traunigovo, ki je poosebljala »nemško nacionalno« tradicijo SPO, se je zaostril do take mere, da se je umaknila z vseh funkcij in zagrenjena zapustila stranko. S temi spremembami želi Haider postaviti strankarsko politiko na glavo. S starimi damami in gospodi, pri čemer je vseeno, ali prihajajo z leve ali desne, to očitno nima smisla, končuje Die Welt. MILAN JERŠE Valentič zavrača Drnovškove trditve Hrvaški premier Nikica Valentič se je odzval na uradno izjavo slovenskega premiera dr. Janeza Drnovška, češ da Piranski zaliv v celoti pripada Sloveniji. Valentič je poudaril, da izjava ni v skladu z resničnim stanjem in da ima uradni Zagreb trdne dokaze o opravljanju izključne oblasti hrvaških pomorskih organov do Piranskega zaliva. Izrazil je zaskrbljenost, češ da Drnovškova izjava pomeni nadaljevanje enostranskih potez, ki so se začele s spremembo statusa Ljubljanske banke in nadaljevale s sprejetjem novega zakona p občinah. Valentič tudi meni, daje omenjena izjava izničila dosežene rezultate pogajanj med državama in da prejudicira rešitev vprašanja Piranskega zaliva. M. JERŠE ^Iz Zagreba piše točke. ■ j° Hkrati z interv^^ grafični prikaz ank ^lije sodelovalo A . razisl° cev, izvedla valna skupina grebu, Splitu, na bit"0 lju. Na vprašanje, k ]aStiiii rala reagirati brvaŠ^ odločitev slovenskgštititl!> menta o Prikl»^ selkov k piransk rjj0, d 35,6 odstotka odg zadostuje Protet7 j ods10* Mateja Graniča, jih je menilo, d® na sporna obmOnj‘lc0, staviti hrvaško v J stotka vprašanih FH vrftiD rilo, da bi bilo isti način grad L razglasiti za del odstotka jih N P^a . bi odpoklicali h v • 3.1 poslanika v Lju^ d3 stotka jih je men treba, za slove" uvesti vize, IJ,3 j od™ vedelo odgovora, . $ pa ni želel odgo' jf Kdo je prvi zalučal kam^h predstavnik hrvaškega predsedni ; rič, ki je vse zapise v obeh časniki J lažne, nato pa so hrvaški '1; posredno priznali, da so bile c « vedbe enake strogo varovanemu t so se o njem za zaprtimi vrati izr ^S1, oblastniki, ga zavrnili kot akt, * šefa Tudmanovega urada Hrvoja ^vt^j navija in razpihuje hrvaško-srbsk namesto da bi peljal k miru, V “v ■ Jpl skočili tudi tuji diplomati in se ne 1 j^o ničili, kdo od njih naj bi podtakn , busu in Slobodni Dalmaciji in se' p val določeni državi pri iskanju1& v /ti'' kanu. Pravzaprav so se vsi SOjU^a^, uAr nem procesu zbali za svoje pm0 y zaupanje, ki ga tako ali drugače a J jih diplomatskih centralah, in 50^0^ novinarjev zelo nezaupljivi, ^ePrat-0 in njih ne manjka izkušenj z oblas) novih držav na Balkanu, kjer v skrivnost postane javna, če zanj p dva, ki bi jo morala varovati- . 1 J Morda je primer, ki je več d -n j buri duhove med hrvaškimi P° l j^tiil nimi državljani, še najbolje P ^at^^ Kafka v svoji znameniti parabo11 ceSafja.’ slanica, ko opisuje umirajočega ^Iji, je ukazal slu, naj poklekne ob P MG mu v uho zašepetal zadnjo PoS ? Cesarju se je zdela poslanica da je od sla zahteval, naj mu)° 'm Prikimal je, da bi potrdil pra si nega, potem pa izdihnil. Todap0? cesHT.^ izvedel vsebine poslanice, ker J hodil od Poncija do Pilata, pa ga d M poslušati, o njem pa prav tako n jg bralec Kafkove parabole, ke' spretno zamolčal, saj bi drugač^Pf del njegov umetniški sijaj ozirOT^o smrtna, literarna poslanica- Mtiod ./ti' v obravnavanem primeru lujočih v mirovnem procesu na vsem pa tistih, ki ga edinole la 1 (d da so z dejanji resnično pripra bojne sekire in se spraviti s sovrai:ho'1 do sodnega dne, kot se reč%^nje ge!'k// narobe. Zato pravega miru sea sprtih in vojskujočih se narodov . bodo dočakale, temveč kvečjemu mestek, ki se mu reče navidezm petek k Takšen direndaj, kot je bil pred dnevi v Zagrebu, si je pravzaprav težko zamisliti. Vroče telefonske linije so bile nenehno zasedene, pred predsedniškimi dvori na Pantovčaku, ki so se v prejšnjem režimu imenovali vila Zagorje, so bila parkirišča prenatrpana z diplomatskimi avtomobili, v kabinetu hrvaškega predsednika dr. Franja Tudmana so se kot po tekočem traku izmenjavali vplivni tuji diplomati in mirovni posredniki. Vsi so zaman iskali skrivne kanale iz zagrebške skupine diplomatov, ki so v okviru mirovne konference o nekdanji Jugoslaviji pripravljali mirovni načrt za Hrvaško, sestavljajo pa jo namestnika sopredsednikov mirovne konference Geert Ahrens in Kai Eide ter veleposlanika ZDA in Rusije Peter Galbraith in Leonid Kerestedžijanc. Medsebojnemu obtoževanju ni bilo ne konca ne kraja, kdo od tujih ali hrvaških politikov je pokazal strogo zaupno gradivo uredništvoma Slobodne Dalmacije in političnega tednika Globus, ki sta z objavo vsebine osnutka mirovnega načrta dobesedno šokirala hrvaško politično javnost. Približno tako kot pravi legenda o Kadmosu, predniku celotne tebanske mitologije, ki je potem, ko je ubil zmaja, zobe pošasti posejal v zemljo in iz njih so takoj zrasli do zob oboroženi vojščaki. Da bi se jih rešil, se je Kadmos zatekel k sila preprosti zvijači; pobral je kamen in ga zalučal na sredo tropa. Kamen ni zadel nikogar, toda njegov ropot je med vojščaki povzročil sumničenje, češ da gre za izzivanje, nato pa so se vsevprek spopadli med seboj in se skoraj do zadnjega pobili... V vlogi Kadmosovega kamna je objava zaupnega dokumenta, čeprav bržkone ne bomo priče tako tragičnemu koncu, kot nam sporoča znana legenda. Toda mirovni načrt, ki so ga najprej javno zanikali celo njegovi avtorji, vsebuje nekakšen kompromis med Zagrebom in Kninom in kot rešitev hrvaško-srbskega spora predlaga preoblikovanje Kninske krajine - brez okupiranih območij Baranje, vzhodne in zahodne Slavonije - v posebno državo na mednarodno priznanem ozemlju Hrvaške; z lastnimi simboli državnosti od posebnega denarja, zastave, himne, s svojo policijo in tudi vojsko (kninski Srbi ne bi bili dolžni službovati v hrvaški vojski), poleg tega bi bil predsednik Krajine hkrati podpredsednik hrvaške vlade itd. Najbolj nerodno je reagiral novi tiskovni s »It 'Ov 'le. 3- novembra 1994 stran 3 aktualno doma Rašomoniada nacionalne trojke 'it^skr $®Za Džuban, Drago Šiftar in dr. Bojan Korošec so p——————-—•——- Iliadi.'»kovno konferenco in na njej v zanimivi rašomo- Poslanec Džuban, doma iz Moravskih Toolic. ie reke ta' L nsKovno konferenco in na njej v zanimivi rasomo-l, ^novili dogajanje v parlamentu, kakor so ga soustvaijali in vidijo oziroma ga hočejo razumeti. (Raje naredimo tukaj J®®®8! in se sami razložimo, kot da bi se odpovedali tujemu tašomoniada: izraz, ki je povzet po naslovu znamenitega C ,?a filma, se uporablja za opis različnih pogledov na isto Različnost njihove predsta-® v politični različnosti. ™»an je liberalni demokrat, J? !e dodobra pomagalo iz-volilno telo stranke SLS, P liberalcem nasprotna Šiftar je socialdemo-, katere velja v razmerju i palcev enako, Korošec 'beralec, ki so ga izvolili .ki stranke zelenih, iz ka-prestopil. Poslanska ^1® pri preprečevanju, da Ustale etnično dokaj čiste L . ke občine, in pri pred-tako imenovanih »svo-i . a> v parlamentu delo-k?!?3110’ oziroma, če gre Lu*0, ki pomeni konjsko I ta utedcno. Kn'č11051 na tiskovni kon-V web*'a 'e v načinu, kako Ifal od ni’b na svoi način Kan °$e’ zakai tako ime’ i^bl »madžarske« občine % • ustanovljene oziroma j J / v Prekmurju največ občin. Džuban je k Plazova! kot rezultat k LP^iamentarne dina-k’ kot izraz ne-|W'^.neRa nacionalnega $iftar je to, da so k ^^u občine najbolj na k psoval kot posledico psuna!nega policentrizma. m Pa so se branili ob-madžarske na-k j Darije Požonec, ki iKm 80 ravnab nenaklo-hp,. adžarski manjšini, ker da bi bila sedeža I V' •na Hodošu in v Pro- Pr' tem Pos'anka računa, da so trojki IKki tud’ vs* dst' v0' |*i j« aacionalno niso občut-iNatRR1 ni mar, če bi ob pl, v p1116!1 nastala ne-p c . slikovitem nacional-’ku povedano, »mad- žarska krajina«: niz novih občin, v katerih bi imeli večino Madžari. Geza Džuban je torej razlagal, da je do ustanovitve občine Šalovci-Hodoš, s katero je bila ukinjena po predhodnem predlogu predlagana samostojna »madžarska« občina Hodoš, prišlo zato, ker so poslanci v tem primeru glasovali upoštevaje merilo o številu _ prebivalcev v občini. Pred glasovanjem o ustanovitvi omenjene občine so glasovali proti občini Šalovci (brez Hodoša), ker bi imela manj prebivalcev od 5000, kolikor je predvideno z zakonom. V takšem stanju so občino Šalovci-Hodoš, ki je zadostila pogoju o številčnosti in o kateri so glasovali takoj zatem, potrdili. Bojan Korošec je parlamentarno toploto v času, ko so se v njem rojevale nove občine, postavil v nacionalni kontekst. Kajti stvari v parlamentu so tekle, kakor so tekle, »zaradi dogajanj na drugih dveh mejah«: zaradi odnosov z Italijo in spora s Hrvaško glede štirih zaselkov na meji s to državo na Primorskem. »Ni pa bilo nikakršnih zarot.« Prav tako pa Madžarom s tem, da nimajo občin s sedežem v Prosenjakovcih in na Hodošu, niso »bile zmanjšane pravice«, ki jih imajo po ustavi. »Prekmurje se je najbolj razbijalo, ker je tukaj po tradiciji policentričnost, in mi bomo skušali tudi, nadalje v za to določeni proceduri pomagati, da se bo razbijalo še naprej, če bodo tako želeli ljudje.« Drago Šiftar je rekel, da so ob siceršnji razgretosti za ustanavljanje novih občin vlagali amandmaje samo za ustanovitev tistih, »za izdaja knjige madžarskega A Vtljaka za narodnostna vprašanja: Rabe do Mure *l(Xske z° Bertalana Szekelya, podpredsednika Do-hSk^^Žar eZe’ to -ie ,>rganizac'je> ki se ukvarja z raziskova-Vt16^ n/V ?unaj meja matične domovine. Je tudi član med-^It Cga druš*va 'n madžarskega Zgodovinskega dru-^l6LVaken^1' ^benem pa spada med redke strokovnjake in \ in ”a Madžarskem, ki že vrsto let proučujejo tudi te Sedanj°st Slovencev v Porabju in Madžarov v Prek-OPisi), ■m je imel več predavanj in je objavil razne članke v tef -,r^Mjah. Leta 1992 je pripravil izbor teh zapisov in te J1.? izdal v posebni knjigi. Te dni je izšel slovenski 'lik J'86’ ki Je založila Zveza Slovencev na Madžar- S. in \ Murski So-mnPPn8°Vorz av-1% ^Ju navzo^>h narOdnb" tudl vodja Slov°Sti Pri Mladi {V Prefc"!je ^ok l[ fyvina MaXn'k Zveze ' in adžarskem Jo-Andredsednik so PontebPJ Geren&r Pozn n PrisPevek Polo-manJš'nske 2daia raneb meje. 'X ”aJ bi h-ikemu na' CojjJ b'la dolžnost n 2'vKe?n0 seznanja deJav- |/S8b° deli*" če Priča‘ eŽna (piVp nJeni i, .. so zla^i C Skun LCene 0 po-zna^dno- w°da ki,n M^a^ki ln PriPad-tret?Un Pa tudi sl0Ve tbna madžar-naroda matične domo- vine. Slovencem na Madžarskem pa je zlasti v prid njegova ugotovitev, da so nesporno de| slovenskega naroda, ne pa poseben narod »Vendi«. Res pa je, da imajo zaradi dolgoletne odrezanosti od matičnega naroda nekatere jezikovne (narečne) posebnosti. O madžarski skupnosti pri nas pa med drugim pravi: »Za Madžarsko je zelo poučna tudi doslednost, s katero se slovenska država zavzema za pravice narodnosti, oziroma stopnja gospodarske, politične in kulturne skrbi, ki jo izpričuje do etičnih skupin. Po večdesetletnem zaviranju, vzroke na tem mestu ne moremo razčlenjevati, smo se mi (na Madžarskem, a. p.) v zadnjih letih temu le začeli približevati.« Na neposredno vprašanje, ali obstajajo na Madžarskem nacionalistične težnje, pa je Andršs Bertalan Szčkely odgovoril, da gre le za manjše skupine ljudi, recimo za »senilne starčke«. Spreminjanje mej po mirni poti pa ni tabu tema, saj to ni izključeno niti po helsinškem sporazumu. JOŽE GRAJ Poslanec Džuban, doma iz Moravskih Toplic, je rekel, da občine Moravske Toplice ni predlagal zato, ker bi želel v njej županovati, saj ne bo kandidiral ne za župana in ne za svetnika. Korošec je povedal, da za samostojno občino Dobrovnik ni bilo nobenega predloga. Tudi če bi tak predlog bil, na zadnjem zasedanju, ko je obravnaval razmejitev lokalne samouprave, parlament ne bi sprejel predloga, saj niso spreminjali' ničesar, »ker bi bile potem bližajoče se volitve težko izvedljive, gotovo bi dobivali še druge nove amandmaje.« Postopki za spreminjanje bodo možni šele januarja. Šiftar ne zanika, da si Grad ne zasluži biti sedež občine, vendar so Gradčani »spali«, ko bi se morali predlagati za občino. katere smo imeli pismene zahtevke iz okolij«. Dejal je, kako ne drži, da bi v parlamentu nastopal proti madžarski narodnosti, ker »ta parlament ni tak in se mi to ne bi splačalo«. Trdi, da poslanka Požončeva pri prvem glasovanju o občini Hodoš še sama ni bila prepričana, kako je bolje, zato se je vzdržala. O koristnosti samostojne občine je postala prepričana pozneje. O vprašanju manjšine in večine v lendavski občini poslanci niso imeli stališč. Kot je znano, so v tej občini Madžari v večini, zato bi morali po nedvoumnem besedilu zakona Slovencem pripadati vnaprej za- gotovljeni mesti v občinskem svetu. To zakonsko določilo poslanci poznajo, saj so na zadnjem obravnavanju občin v parlamentu izvedli salto in predlagali, naj bo Hodoš samostojna občina. V tem amandmaju so predlagali: »Prvi občinski svet šteje 8 članov - pripadniki slovenskega naroda izvolijo enega člana«. Slednje je priviligirano določilo za manjšine. Predlog v celoti kaže, da so si premislili glede »vprašanj nacionalne varnosti«. Govorijo sicer, da so tako ravnali, ker so vedeli, da amandma ne bo izglasovan, so pa želeli pomiriti razburjenje med Madžari in pokazati dobro voljo. ŠTEFAN SMEJ Ali madžarščini res bije zadnja ura? Sodelavci Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani so leta 1991 opravili dokaj poglobljeno raziskavo medetničnih odnosov ter kazalcev narodnostne identitete v Lendavi in leta 1992 še Monoštru. Šlo je predvsem za anketiranje prebivalcev (Madžarov, Slovencev in v manjšem številu tudi pripadnikov drugih narodnosti), ki so na ga nekaterih območjih ponovili še letos. Sodelavci madžarskega raziskovalnega inštituta pa so leta 1992 raziskovali dvojezičnost in rabo jezika med Madžari v Prekmurju. Kaj vse so ugotovili eni in drugi, smo lahko zvedeli minuli četrtek v Lendavi na pogovoru o dognanjih teh raziskav in tudi iz zapisanega v reviji Razprave in gradivo, ki jo je izdal Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Lahko bi rekli, da so ugotovitve enih in drugih dokaj zanimive in nasprotujoče si. Kot izhaja iz raziskave naše strani, so bile med obema manjšinama madžarsko v Lendavi in slovensko v Monoštru - ugotovljene pomembne razlike v obvladovanju maternega jezika, in to na receptivni (dovzetni) ter produktivni (uporabni) ravni. Gre predvsem za velik primanjkljaj obeh ravni pri Slovencih v Monoštru, zlasti še pri poznavanju slovenskega knjižnega jezika. Večina tamkajšnjih pripadnikov slovenske narodnosti je pravzaprav usmerjena v svet madžarskega jezika in kulture. Pripadniki madžarske manjšine v Lendavi pa so kot svoj močnejši jezik označili pretežno madžarščino ali oba jezika. Slovenci v Lendavi so izpričali visoko stopnjo dvojezičnosti, medtem ko je pri Madžarih v Monoštru komaj mogoče opaziti kakšno sled sporazumevanja v slovenskem jeziku. Cez 80 odstotkov Madžarov v Lendavi je odgovorilo, da so ponosni na svojo narodnostno identiteto, dve petini od 174 anketiranih »Slovencev« (to naj bi bili vsaj po rodu) v Monoštru pa je izjavilo, da so madžarske narodnosti. Seveda Lendava in Monošter nista ravno najbolj primerljiva glede tega vprašanja, saj gre v prvem primeru za mesto, v katerem je manjšina večina, v Monoštru pa je zelo malo pripadnikov slovenske narodnosti, in še ti so večinoma priseljeni. Vseeno pa so razlike dokaj očitne. In če so slovenski raziskovalci dobili še kar ugodno sliko razmer o položaju oziroma narodnostni identiteti Madžarov v Lendavi, je vodja skupine madžarskih raziskovalcev med Madžari v Prekmurju Ildiko Szabo domala presenetila večino navzočih na omenjem pogovoru z nekaterimi dokaj kritičnimi ocenami. Dejala je, da so jih v glavnem povsod, kjer so se oglasili, pozdravljali v slovenščini in da bije madžarščini zadnja ura, saj je v političnem življenju skoraj ne uporabljajo. Tako po njenem mnenju kaže, da bo madžarski jezik postal le kuhinjski jezik. Nihče od navzočih pripadnikov madžarske narodnosti tem ugotovitvam ni oporekal, čemur se avtor tega prispevka čudi, saj je praksa kljub nekaterim slabostim precej dru- gacna. JOŽE GRAJ KS v predvolilni kampanji V tem predvolilnem času so se tudi predsedniki svetov krajevnih skupnosti soboške občine podrobneje seznanili s sklepi občinske vlade in letošnjim občinskim rebalansom. Zanje je namreč še kako zanimivo, kako bo z nadaljevanjem programa naložb v gospodarski in družbeni infrastrukturi. Pri tem omenjajo obveznost države do neuresničenih srednjeročnih programov razvoja občine. Znano pa je, da bo s preobrazbo lokalne samouprave in sistema državne uprave soboška občina, kije ena največjih v Sloveniji, razpadla na devet manjših. Sicer pa bo imela v prihodnje osrednjo vlogo mestna občina Murska Sobota, ki naj bi postala tudi okrajno središče. Nesporno pa je, da je zakon o novih občinah povzročil marsikaj: jezo tam, kjer je državni zbor s svojo odločitvijo ljudem odrekel tisto, kar si je želela večina, zadovoljstvo pa tam. kjer so kljub vsemu prišli do nove občine. Nič čudnega, če marsikje na terenu izjavljajo, da odstopanj od poti, ki so jo večinsko potrdili na referendumu, ni. Tam hočejo na vsak način imeti samostojno občino. Zato so na Ustavno sodišče Republike Slovenije že poslali zahteve za oceno ustavnosti takih odločitev parlamenta. Pri tem navajajo, da imajo skoraj vse, kar zahteva omenjeni zakon, le nekaj malenkosti jim še manjka, pa bi zadostili vsem sprejetim merilom za oblikovanje nove občine. To med drugim trdijo v Mač-kovcih, Prosenjakovcih, Martjancih, pri Gradu in drugje, kjer se ne morejo sprijazniti z najnovejšo odločitvijo državnega parlamenta, ki se jim zdi povsem neživljenjska in v nasprotju z normalnimi razmerami na terenu. Ob tem je vsekakor upravičena bojazen predstavnikov krajevnih skupnosti, kako bo v prihodnje s tistimi novimi občinami, ki ne bodo zmogle dovolj denarja za nujne naložbe. Pri tem omenjajo v prvi vrsti ceste, šole in vrtce. Nič manjši pomen ne pripisujejo lastninjenju gasilskih društev in pripravam na bližnje lokalne volitve, saj so roki zelo kratki. O svojih kandidatih za župane in občinske svetnike pa se bodo posamezniki poleg strank, ki jih bodo predlagali, opredeljevali s podpisi na prijavni službi sekretariata za notranje zadeve, kjer so na voljo ustrezni modri in beli obrazci. S tem se je v bistvu že začela predvolilna kampanja, saj je končni rok za vlaganje kandidatur - 9. november - zelo blizu. MILAN JERŠE Komemoracije ob dnevu mrtvih Ob 1. novembru - dnevu mrtvih so se v Pomurju zvrstile tudi osrednje občinske komemorativne slovesnosti. Tako je bila osrednja občinska komemoracija v Murski Soboti na mestnem pokopališču, ki sta jo pripravila občinski odbor Zveze borcev in mestna organizacija ZB. V njenem imenu je spregovoril Stane Majerič, v priložnostnem programu pa so nastopili upokojenski pevski zbor in recitatorji s tretje osemletke. Predstavniki družbenopolitičnega življenja soboške občine, šol, ustanov in podjetij so se ob tej priložnosti poklonili spominu na umrle borce, internirance in padle za svobodo naše domovine. Ob tej priložnosti so delegacije borcev in mladine položile vence na vsa pomembnejša spominska znamenja. Osrednja gornjeradgon-ska občinska komemoracija pa je bila pred spomenikom žrtvam NOV v Gornji Radgoni. Organizatorji spominske slovesnosti so bili Zveza borcev NOV, Zveza kulturnih organizacij in Osnovna šola Gornja Radgona. V priložnostnem programu so sodelovali godba na pihala, učenci gornjeradgonske osnovne šole in malčki iz otroškega vrtca. Podobno spominsko slovesnost so pripravili tudi na Glavnem trgu v Ljutomeru. Delegacija iz lendavske občine pa je položila venec na grobišče internirancev v Sarvarju v sosednji Madžarski. MJ Ljutomer: občina bo pustila svoj delež v Komunalno-stanovanjskem podjetju, nadaljevanje projekta UUT-2, o vinskih cestah še »pogajanja« Bolehnečici pa še neznanka Tema v zvezi z Bolehnečici, eno najmanjših vasi v (sedanji) ljutomerski občini, ki naj bi po novem zakonu o lokalni samoupravi »prešle« v občino Sveti Jurij (Videm ob Ščavnici), sicer ni bila na dnevnem redu zadnje seje občinske vlade v Ljutomeru, slišati pa je bilo informacijo, da je zdaj v tem kraju drugačno razpoloženje ljudi kot pred sprejemom tega zakona. Najprej je bilo predvideno, da bodo spadali k novi občini Križevci pri Ljutomeru, čemur pa je večina nasprotovala, oziroma se je zavzemala za vključitev v novo občino Sveti Jurij, k čemur jih je še posebno spodbujal republiški poslanec Jožef Kocuvan. In na referendumu so se potem res odločili za občino Sveti Jurij. Ker pa po novem zakonu križevska občina ni predvidena, saj je ostala sedanja ljutomerska občina ne-razdružena, bi tudi oni rajši ostali še naprej v ljutomerski občini. Najprej so hoteli pripraviti ponovni referendum, ker pa to ni mogoče, so zbirali podpise in pokazalo se je, da jih je večina za ljutomersko občino. Svoje želje so sporočili tudi komisiji za lokalno samoupravo pri državnem zboru, posebno vlogo pa so poslali tudi Ustavnemu sodišču Republike Sloveniji, naj ugotovi ustavnost v njihovem primeru. Je bilo vse skupaj prepozno ali pa vendarle obstaja še kakšno upa- nje? Ker je Komunalno-stano-vanjsko podjetje Ljutomer zaenkrat še javno, torej tudi »občinsko«, se dokaj pogosto dogaja, da se z njim ubadajo na sejah občinske vlade. Tokrat je bilo potrebno sprejeti odločitev, ali podpirajo predlog akta o lastninskem preoblikovanju tega podjetja. Čeprav je bilo nekaj pomislekov, so nazadnje le sprejeli sklep, da soglašajo z večino predlogov in tudi s tem, da občina »pušča« svoj lastninski delež (21,5 odstotka) v Komunalno-stanovanjskem podjetju Ljutomer. Potrebno se je bilo tudi odločiti, komu zaupati nadaljnje delo pri projektu LJUT-2. Kot smo o tem že nekajkrat pisali, gre za vrtanje do globine 4.000 metrov, s čimer si v Ljutomeru obetajo dokaj velike količine geotermalne energije (vroče pare), ki bi jo lahko uporabljali za elektrarno, ogrevanje idr. Člani občinske vlade so sklenili, da bodo izvedbeno doku- mentacijo za začetek vrtanja zaupali Nafti Lendava (rudarski del projekt) in Geološkemu zavodu Ljubljana (dokumentacijo za mednarodni razpis za oddajo vrtalnih del). Posebna in dokaj »vroča« tema je bila tudi Projekt vinskih cest v Sloveniji. Le-ta predvideva precej drugačne rešitve pri vinskih cestah v Prlekiji oziroma na širšem območju, zato se z njim ne strinjajo. V nadaljnjih pogovorih s predstavniki vladnih služb, ki sodelujejo pri izdelavi tega projekta, bodo skušali doseči, da bi trasa vinske ceste potekala na našem koncu od Male Nedelje prek Jeruzalema do Stare Ceste in še naprej do Ša-farskega, od tam naj bi se nadaljevala v Lendavske gorice pa še med vinorodni predel Goričkega, naprej pa bi se navezala na mrežo avstrijskih vinskih cest. Na omenjeno prle-ško-prekmursko »transverzalo« pa naj bi se navezala tudi Hrvaška do Železne gore pa seveda tudi vinski cesti v ormoški in radgonski občini. Na to temo bodo pripravili poseben pogovor z zainteresiranimi občinami, vsekakor pa v krogu prleških občin. jOŽE GRAJ stran 4 vestnik, 3. novembra^ aktualno Protestantsko društvo Primoža Trubarja V Ljubljani so pred kratkim ustanovili Slovensko protestantsko društvo Primoža Trubaija. Delovanje in pomen društva, katerega predsednik je dr. Oto Norčič, so pred državnim praznikom - dnevom reformacije predstavili v Cankarjevem domu. Dr. Norčič je poudaril, da bo društvo sledilo Trubarjevim idejam in dejanjem, ki so v 16. stoletju sprožila plaz emancipacije, prispevala k uveljavitvi slovenskega naroda ter osamosvajanju na področju narodne zavesti, književnosti, jezika, kulture, slovenske protestantske cerkve ter verskega in posvetnega šolstva. Po mnenju člana izvršilnega odbora društva in pisatelja Draga Kuharja si bodo v društvu prizadevali seznanjati najširšo slovensko javnost s pomembnimi dosežki in dogodki iz slovenskega protestantskega gibanja z namenom, da bi zmanjšali dosedanjo skromno vedenje Slovencev o neizmerljivih dosežkih slovenskega protestantizma. Brez dvoma je veliki mož Primož Trubar s svojo prvo slovensko knjigo v našem knjižnem jeziku - Abecednik in Katekizem - leta 1955 zaoral tako globoko brazdo, da se je delo preprosto moralo nadaljevati. Brati in učiti se v materinščini oziroma v razumljivem knjižnem jeziku je bilo vodilo, zato ne preseneča dokaj zgodnji prevod celotne Biblije, ki nastane izpod peresa Jurija Dalmatina leta 1584. V Prekmurju srečamo velike može: Franca Temlina, Mihaela Severja, Štefana Kuzmiča, Mihaela Bakoša, Davida Novaka..., ki so nadaljevali Trubatjevo in Dalmatinovo delo, katerega so poznali in cenili ter se po njem tudi zgledovali, toda pisali so v prekmurščini kot knjižnem jeziku - seveda z mnogimi vseslovenskimi besedami. Narečje so pisali kot knjižni jezik predvsem zaradi želje po večji razumljivosti. Protestantska miselnost, nazornost, etičnost, estetskost in eksistencialnost so žive še danes. Aktualne so tako za posameznika kot za narod s skupnim sporočilom združevanja na različnih področjih. Slovensko protestantsko društvo Primoža Trubarja bo odprto za vsakogar, ki se je opredelil za svobodo, samostojnost, ustvarjalnost, institucionalno neodvisnost. Prav tako naj bi v društvu skrbeli za strokovne in društvene obiske krajev, s katerimi je povezano protestantsko gibanje, prav svoje delovanje pa razširili tudi na krajevne podružnice po Sloveniji. Pomen novega društva je predvsem v kulturološkem in religioznem združevanju vseh Slovencev ne glede na versko, nazorsko in drugo opredeljenost. Člani si bodo namreč prizadevali za premišljevanje o zgodovinskih in literarnozgodovinskih vprašanjih in svoje delo utemeljevali predvsem na etiki, estetiki in kulturi. Skratka: Protestantsko društvo Primoža Trubaija bo nadaljevalo duhovnozgodovinsko gibanje protestantizma. MILAN SKLEDAR Zanimiva spoznanja udeležencev 1. arhitektumo-urbanistične delavnice v Gornji Radgoni Od sonca razvajeno mesto? Od 26. do 30. oktobra je bila na pobudo arhitekta in domačina Aleksandra Saša Ostana v Gornji Radgoni prva arhitekturno-urbanistična delavnica. Okrog 20 strokovnjakov, arhitektov, urbanistov, krajinskih arhitektov in sociologov je štiri dni spoznavalo in proučevalo mesto, ki je bilo dolga stoletja le nekakšen rep ali predmestje mesta Radgona ob Muri. Kljub temu pa prihodnost ni tako črna: mesto potrebuje nekaj več pozornosti in samospoštovanja, poudaijanja pravih vrednot, pa najsi gre za grad, šampanjec ali reko Muro, ob upoštevanju nasvetov strokovnjakov pa bi se lahko razvilo v lepo urejeno mesto. V okviru delavnice je bila v soboto, predzanji dan druženja v obmejni Gornji Radgoni, okrogla miza o problematiki razvoja mest. Najprej sta svoje poglede predstavila prof. Janez Koželj in prof. Dušan Moškon. Prvi je zagovarjal načelo, da je potrebno mesto razumeti kot naravni sistem, ki se nenehno razvija po »lastnih razumnostih«; dolgoročno načrtovanje je nesmiselno, potrebno je spoznati »genetski kod« mesta in nato opredeliti le ključne točke razvoja. Doslej so bile napake pri razvoju storjene prav zato, ker načrtovalci mest niso dovolj dobro spoznali, najpogosteje se je »načrtovalo« tako, da so funkcionarji ali načrtovalci hoteli pri urejanju mesta vsiliti lastno voljo ali pa vnesti neki model, ki ne izhaja iz kraja. Čeprav je Koželjevo predavanje v začetku marsikdo razumel kot provokacijo, pa se je na koncu izkazalo, da ima prav. Pritrdil mu je tudi ugledni prof. Moškon, ki je predstavil svoj projekt zgraditve Ormoža; na prvi pogled se zdi, da gre za točno določeno gradnjo in obnovo po že znanih arhitekturnih značilnostih Ormoža ob veliki podpori tamkajšnjih vodilnih, vendar pa je ugledni profesor vseeno obnavljal in gradil Ormož v dolgem časovnem obdobju od 1969. leta ob upoštevanju dejanskih potreb v času. Kar je najpomembnejše: Moškon je poznal »genetski kod« Ormoža. Zanimive so bile ugotovitve sociologinje Irene Veber; iz pogovorov z Radončani je ugotovila, da je zanje zelo značilna »identiteta ne-pripadanja« in nespoštovanja svojega mesta; ker ni zgodovinskega spomina, bi morala Gornja Radgona najprej najti točke samospoz-navanja. Zanimiva je tudi ugotovitev, da prebivalci ne cenijo dovolj vinogradništva, čeprav je mesto vpeto med Muro in vinograde. Toda tako, kot se mesto (in predvsem ljudje) v minulih desetletjih ni moglo dovolj približati reki, ker so njen breg zasedli vojaki s »šmaj-serji« in neprimerna industrija, tako se je tudi polnjenju kakovostnih vin in šampanjca posvečalo premalo pozornosti (čeprav je Francoz prišel v to »od sonca razvajeno mesto« in prav tu začel polniti šampanjce). Domačini za nepravilnosti krivijo »zunanje« politike. direktorje in uslužbence, ki jim je kaj malo mar za usodo mesta. Tudi udeležencem delavnice se je zdelo pomembno, da se razreši odnos med Ljubljano in Gornjo Radgono, saj sejmišče, ki se nenhno širi, doslej ni dal ' mesto, ki se razvija voblik * bo moralo v ,1OSvobo- razviti levi rob lija /giradove diti« središče mesta tudi hale); potem bi mora' osrednji mestni trg -a po-osrediščenjem«, Pred svetiti veliko pnz°Xin spot«’’ stičnemu izpbrazev i odrr vanju mesta tako o r slih. Domačim, ,k‘® jzrazili želp aktivno sodelovali. . reZnltate da bi odgovorni v °, r da to n£ b! delavnice upošteva*' n0.urbi* bila zadnja arhitek' Radg* stična delavnica v Mala Nedelja J Pri Mali Nedelji že dolgo ni bilo tako Imeli minulo nedeljo, ko so proslavljali 4. krajevni pr ja]i našo namreč tudi kaj pokazati. Tako so naJpreJ P 0zdrav-menu oziroma blagoslovili novo mrliško stveno ambulanto, sledila je slovesnost pri n° odstk zbiralniku in nazadnje so odprli in blagoslovi^ [lldi ceste mimo Zorčeve kapele. Obenem so se sp jnarja 111 150. obletnice smrti pisatelja, pesnika, zgo župnika pri Mali Nedelji ANTONA KREM ^jifco liko daljši zapis o tem pripravljamo za pribo J Vestnika.) J. G' Za humano bolnišnično zdravljenje malih bolnikov • • Ob otrokovi bolniški postelj1 *- ^»nvarjal1’ Slaviček zapustil Razkrižje »Z dekretom sem prišel in z dekretom bom odšel,« je izjavil župnik Stjepan Slaviček, ko so farani razkriške župnije po neuspelih pogovorih z njim glede slovenskega bogoslužja sprejeli stališče, naj zapusti njihovo župnijo. O vsem, kar se je medtem dogajalo in zgodilo, smo sproti pisali. Konec tega meseca je bilo na vrsti še zadnje dejanje: gospod Slaviček je zapustil Razkrižje, potem ko je res prejel dekret cerkvenih, oblasti, da mora predati župnijo Ločitev staršev od bolnega otroka, ki ga zaradi zdravljenja puščajo v bolnišnici, ni lahka, je polna starševske skrbi za otrokovo zdravje in povrh še odeta v stisko tako staršev kot otroka zaradi ločitve. Tisti, ki so to že doživeli, vedo, kako jim je bilo pri srcu. Spomini na bolezen, zdravljenje in tudi bolnišnico ostanejo skoraj gotovo neizbrisani v spominih staršev in seveda tudi malih bolnikov. In od tu moramo začeti razlagati humanizacijo odnosov v bolnišnici pri zdravljenju malih bolnikov, da bi jo sploh razumeli v njenem namenu in smislu. Bolnišnica ne sme z zaprtimi vrati narediti ločitev še bolj boleče, kot je, saj vendar otrok potrebuje svojo mamo in očeta pa morda še bratca in sestrico ob sebi najbolj takrat, ko je bolan. Takrat mu je potrebna pomoč, saj je treba premagati nevšečnosti, ki jih povzročata bolezen in strah pred tujimi ljudmi v belem, ki mu nemalokat povzročajo zaradi zdrav- manj otrok, potem manj pediatrov, greš samo za korak nazaj in s tem bomo tisto, kar smo dosegli, porušili.« (dr. Zdenka Kanič Korošec) Kako napačno je prepričanje, da so mladostniki zelo zdravi. Prav pri njih je dosti več psihosomatskih obolenj, v ospredju so tudi mamila. S slednjim se srečujejo predvsem obmejna mesta, tako tudi mladi pomurske regije niso izvzeti ali ob- oddelku smo se P^iados'^ uredimo eno sobo a in drugo za mlado^ imela svojo kop jedilpl prostoru, k. F «“^izijo-% bodo imeli svf gočejimdamo na bolj P potem je prosto je, J zen. Ta možnost pnnn^ vedala dr. Z^VS^«^ S stavbami slovenskemu duhovniku Marijanu Domačini vedo povedati, da so se začele glavne priprave na njegovo preselitev, z njim pa tudi njegove sestre, ki je z družino prav tako živela v župnišču, minulo soboto, saj so opazili proti večeru za gospodarskim poslopjem velik oblak dima. Sklepali so, da gre za kurjenje nepotrebne navlake. V nedeljo je bila napovedana še zadnja Slavičkova (hrvaška) maša, ki jo je tudi opravil, in to brez somaševanja novega župnika, kot naj bi se to zgodilo v znak sprave. Ob tej priložnosti je gospod Slaviček med drugim povedal, da je pred 40 leti prišel v ta konec Medžimurja kot Medžimurec in tako zdaj tudi odhaja. S tem je še zadnjič potrdil, da teh krajev ni uvrščal v Slovenijo, ljudi pa je imel za Medžimurce, torej Hrvate. Zato je v krstno knjigo novorojencev vpisoval hrvaška imena, če se je to le dalo. Nekateri so pričakovali, da bo to njegovo slovo nekaj posebnega, da bo morebiti množičen obisk njegovih privržencev, a se kaj takega ni zgodilo. Ljudi je bilo malo, kot običajno v zadnjem času. V nedeljo so domačini videli tovornjak, ki je peljal opremo iz župnišča proti mejnemu prehodu Gibina-Jalšovec, a se je čez čas vrnil, ker ga hrvaški cariniki (ali policisti) niso pustili čez mejo. Po vsej verjetnosti zato, ker ta prehod ni predviden za promet s tovornimi Roli. Kam je pravzaprav odšel župnik Slaviček. zaenkrat lahko le ugibamo, ker uradno še ni znano. Po vsej verjetnosti se je skupaj s sestro, njenim možem in drugimi člani družine, ki so prebivali v razkriškem župnišču, preselil na rodno domačijo v Draškovcu. Tam je menda kar precejšnje imetje. Tudi v Strigovi bi. imeli kje biti. vozili. Kako so stvari potekale potem, najbrž ni pomembno. Uradna primopredaja med župnikom Slavičkom in novim župnikom Rolo je bila dogovorjena za ponedeljek, nova administratura pa velja od 1. novembra. Čeprav je to dan žalovanja za umrlimi, je bil za večino faranov razkriške župnije tudi dan veselja, saj so končno dočakali, da so jih priključili mariborski škofiji in da med njimi ne bo več župnika Slavička, ki ni želel (ali mogel?) uresničiti njihovih želja in predlogov glede slovenskega bogoslužja, ko so se obrnili nanj avgusta 1992. Odgovoril je: »Ne mogu i neču.« Zdaj je moral. In to je bilo vsekakor boleče dejanje. Škoda, da je do njega sploh prišlo. Ko so se slovenski farani začeli boriti za svoje pravice, niso predvideli takšnega razpleta. jqŽE GRAJ Ijenja tudi telesne bolečine. Vrata slovenskih otroških bolnišnic ali oddelkov po Sloveniji so odprta in zapisane uradne ure obiskov so res samo uradne, kar je dobro. Nič drugače tudi ni na otroškem oddelku bolnišnice naše pokrajine. Slednja pa je svoja vrata bolj kot doslej pred kratkim odprla tudi svojcem bolnih, ki se zdravijo na vseh oddelkih bolnišnice. »Mi smo imeli obiske že prej od dvanajstih do šestnajstih. Ampak to je bilo uradno, neuradno pa so bili starši pri otroku dopoldan, popoldan. zvečer, zgodi se, da tudi ponoči ostanejo pri njem. Na žalost pa nimajo prostora, da bi še sami prespali in pač sedijo ob postelji. Iščemo in gruntamo, kam bi dali mamice, pa nimamo prostora, sobe, ki bi jo uredili. Upam, da bomo uspeli tudi to, saj vendar v to smer vsa humanizacija in hospitalizacija tudi gre,« je o odprtosti otroškega oddelka soboške bolnišnice govorila predstojnica oddelka dr. Zdenka Kanič Korošec in dodala: »Starši sami so ob tem pomirjeni, saj sproti vidijo, kaj se dogaja z otrokom, oni ga spremljajo na konziliarne preglede, slikanje, preglede. kamor je pač treba. Otroci ob starših pa so zadovoljnejši in tako je tudi ležalna doba pri nas krajša, saj imamo eno najkrajših v Sloveniji. Sploh je zadovoljstvo veliko, saj otrok ne čuti ločitve od staršev. Četudi niso ves dan pri njem, ve. da bodo prišli, kadar bodo utegnili. Vedeti moramo, da imajo tudi starši svoje obveznosti in službo in niso ves dan od jutra do večera na obisku, pridejo pač, ko jim to čas dopušča. Mi imamo tako že nekaj let odprt oddelek, to starši vedo in ni večjih težav. Morda v toliko, ker nimamo pravih prostorov za obiske. V starševski navzočnosti vidim jaz samo pozitivno. Smo tudi na očeh, kar je prav.« Humanizacija bolnišničnega zdravljenja otrok pa ni samo to. da so Staši ob otroku, da so ob zdravljenju tudi potrebni in željeni, am- pak da imajo otroci svoj svet. Nihče jih nima pravice zaradi tega, ker so bolni in na zdravljenju v bolnišnici, prikrajšati za njihov svet pravljic in iger. Tudi obiskovanje šole je otrokova pravica, in če otrok ne more do nje, se mu ta pač mora pridružiti, tudi med zdravljenjem. Vrtec in šolo na otroškem oddelku soboške bolnišnice imajo otroci že kar nekaj let. ’ Tisti, ki odobravajo humanizacijo bolnišničnega zdavljenja. Slovenski zdravniki otroškega zdravstva, pediatri in šolski zdravniki so se sredi oktobra zbrali na svojem prvem kongresu. Sprejeli so tudi memorandum. iz katerega povzemamo slednje ugotovitve: Mnenje, da zmanjšanje števila otrok povzroči zmanjšanje njihovih pravic, je licemerno in ga iz dna duše odklanjamo. Manj otrok pomeni, da nam je vsak še toliko več vreden. Zato velja okrepiti zdravstveno ter vso drugo skrb za otroka. Zaskrbljeni ugotavljamo, da se najrazlčnejše pravice otrok pri nas ožijo, deloma Črtajo ali pa vse bolj odevajo v nepremostljive administrativne spone. Vsi zdravniki, odgovorni za otroke, se moramo odločno vključiti v aktivno kreacijo zdravstvene ter vse druge politike, ki se tako ali drugače tiče otroka. Biti moramo tam, kjer se reže kruh našemu otroku. Otroka naj v rednem zdravstvenem varstvu obravnava izključno pediater. Razvoj pediatrije, velika vulnerabilnost otroške populacije, vse bolj komplicirana patologija otrok, vse več razvojne motenosti in kroničnih obolenj v otroški dobi, naraščnje zdravstvene problematike, njih drugačnost in vse večje zahtevnosti pacienta, mladostnika, so le neka- teri imperativi, ki zahtevajo takšno opredelitev. a hkrati še v isti sapi dodajajo, da je zaradi manjšega števila otrok določenim oddelkom pač potrebno toliko manj denarja, v resnici sploh ne vidijo otroka, ampak ozko, samo njegovo bolezen ali pa še to ne. »Sploh se je spremenila vsa zdravstvena problematika otrok in mladostnikov, tako da tu ne gre za manj denarja, ampak za drugo kakovost, za ta preskok, ko za to populacijo mora skrbeti več in ne manj strokovnjakov. Če rečeš: varovani. Prav mladostniki potrebujejo svojega zdravnika, takega, ki mu zaupajo in ki naj bi bil pediater. Zaradi psihosomatskih problemov so danes zalo prizadeti in prav njim je potrebna pomoč strokovnjakov več specialnosti. Njim bližja in prilagojena pa mora biti tudi bolnišnica. »Vidimo, da ti mladostniki potrebujejo svoj režim, saj jim ni prijetno, če so v sobi z dveletnim otročičkom, da se družijo z njimi. Dati jim moramo prostor. Zdravniki na maka ah ce je r vec r pač obnovi za M N narja. Nič drugam W oddelku ^boJorali oddelku bi se m ; nan>r tro,s kadrovsko, nujn^.^^^ bovali višjo m ofgan stremi ne morejo žurstva. . 4 »Pri f^Pp^ N^kaj pki pokrovitelje- m pa । rem0 pkupUjert> (i uprava. Setuj za EKG-apa^ pol denarja sam pa ep brotnike iz " bi si z® pa r jp-bo'! kla sogovornik oVltd p nesla tudi na P° tvu r brotništvovf*^ norečje, daLravstv°’ beti za naše 7°v0 „aj kem dobrotnst . .e p potrebno;»vp rediŠ^ če sam nič ne K siš. potem nič m zabte je f maga, če pi- e e to n (jj jasnjujemo.^U bimo odgovor- n flU)J?ejS SO druge stvar'š lnišn.rC R t ni. Čisto vVpon’°»fe enak način, s P iti J'1^ A" 'jev- Vsl ^%rda ?ip^ dodelajo tak°-način. k R poniževalen na ,ja, M t položaj pr^a gače ne gre- ^^10^ stran 5 Kapital je v znanju in ljudeh *■’"* a., cmn Statistika govori o b ^iemfr3 zunanj° trgovino s sedežem v Radencih, ki je pod Waž • ^osP°darske zbornice Slovenije, že osemnajsto leto ^teiT Za P°s'ovn' >n poklicni uspeh ali, kot je zapisal prof. dr. UDlar’ direktor Centra, »...gradijo svojo dejavnost na Mn ^a je s°d°bno, v praksi utemeljeno znanje najpo-se|Sl.J)ro'zv°dni faktor«. Znanje tudi tujih jezikov pri poslo-in7?,no Je aksiom, je ugotavljala mag. Milena Ažman iz Ujezil, .ter za zunanjo trgovino organizira šole tujih poslov-Ma c' sen,'nade- Imajo pa tudi tri šole poslovanja in »oj Pri) enter Za Pdhodnje leto pripravlja novosti in dopolnjuje S P°ueevanjem francoščine in upa, da bodo tudi za ob|li dovolj interesentov. ^darst, S° P°^JetJa oz- »Generalno bi težko rekel, pripravljena koliko je pripravljenosti, lahko fr in ljud v zna~ Pa P° tem’ al' ljudje pri- 0 tem'’ i vfn^r govo- hajajo k nam in ali imamo s- > da kriza še traja? polno zasedeno izobraževanje ali ne. Pri nas je tako, da smo z reakcijo podjetij zelo zadovoljni in imamo nekaj programov. za katere je toliko prijav, da vseh udeležencev še sprejeti ne moremo. Interes za dobre izobraževalne programe je torej kar dober, medtem ko je bilo na primer v letih od 91 do 93 čutiti manj intenzivno povpraševanje po teh programih, saj denarja tudi za šolanje ni Statistika govori o beli lisi, o obmurski pokrajini, kjer je delež ljudi z visoko izobrazbo v Sloveniji najnižji. Statistični podatki kažejo na razlike in veliko revščino znanja v pomurski pokrajini, tako da jih za naš konec, po nekaterih izjavah, še objavljati nočejo več. Podjetja pa, mar vidijo svoj poslovni uspeh v odvisnosti od znanja zaposlenih in ali vla- Soboškem Agromerkurju Odslej še purani JPtojJ*'sk'ad za razvoj, kije bil lastnik Agromerkuija, odločil ”• ’ ;?.^a podjetja, je Perutninarska zadruga Murska So-:n odkupila skladov delež, I ------ vaj z]...1. Predkupno pravico in odkupila skladov aeiez, p, to । S n'nskim deležem, ki ji je pripadel po zakonu o zadru-^toje« • 0 P°stala večinski lastnik tega podjetja. Z izgubo ''Dari ^^'^v^skega tržišča je domači trg za slovenske totro^ P°s,a' Pretesen, zato so se v Agromerkurju odločili Pravir * s°delovanju s podjetjem Lokastar iz Škofje Loke •italij' P^r3™ reje in klanja težkih puranov, po sistemu Štvu naci^e so klavnico usposobili za klanje teh živali, k dru-Pa so pritegnili tudi Kmetijsko gospodarstvo Lendava. Lek namenja za šolanje zaposlenih na leto 0,4 odstotka zaslužka od prodaje, kjer pa niso všteti stroški odsotnosti, ali če bi dodali, tudi to bi to pomenilo odstotek od prodaje. Delež, namenjen za razvoj, znaša 10 odstotkov od prodaje, lanskoletni promet Leka pa je znašal okoli 310 milijonov švicarskih frankov. Toda tudi pri izobraževanju ni vse samo v denarju. Tudi v tem, da je izobraževalna dejavnost postala sestavni del upravljanja, vodenja in razvoja podjetja, piše mag. Milena Ažman iz Leka, ki je izpeljala tudi preobrazbo kadrovsko izobraževalne funkcije v tem uspešnem podjetju. Osnovna načela vsebine preobrazbe se začnejo s spreminjanjem filozofije: - zaposleni niso obravnavani kot stroškovni faktor, ampak predstavljajo kapital, pojmovan kot pomemben konkurenčni faktor; - tradicionalno pojmovanje kadrovsko izobraževalne dejavnosti se transformira v smer upravljanja s kadrovskimi viri; - upravljanje s človeškimi viri je kompleksen sistem in vključuje večje število procesov; - v tem konceptu se bistveno menja poleg filozofije tudi vloga kadrovske funkcije, pri čemer vsi vodje delijo odgovornost upravljanja s človeškmi viri; - izobraževanje je pojmovano kot dejavnik razvoja človeških virov. bilo. Moram reči, da se je letos položaj začel obračati na bolje kar za sto odstotkov. To je morda posledica tega, ker so se nekateri reorganizacijski procesi vendar končali, da gospodarstvo oživlja in morda je v vseh glavah dozorelo spoznanje, da brez znanja ne moremo biti konkurenčni v vedno bolj odprtem evropskem in svetovnem prostoru. S svojim lokalnim zaplotnim znanjem ne moremo biti več uspešni. Zanimanje za izobraževanje je precejšnje in narašča, ljudje pa so pripravljeni to, kar dobijo, tudi plačati. «(prof. dr. Andrej Kumar) gajo v ljudi in njihovo šola- I nje? »N naših programih so pomurska podjetja najslabše zastopana, kar je spet morda omejena ocena. Odgovor, zakaj je tako, je lahko dvojen: da je preustroj počasen in da gre pač za nekaj velikih firm, ki imajo manj potreb po takšnih programih, ki jih mi ponujamo. Drugi razlog je morda ta, da je zaželjeno, da ljudje gredo vstran od svojega običajnega delovnega in življenjskega okolja, da so razbremenjeni in se lahko v celoti posvetijo študiju,«je razmišlial soeo-vornik. MAJDA HORVAT 2. slovenski kongres o cestah in prometu v Portorožu - Tudi o okolju, železnici in letališču Vredno premisleka V dneh od 26. do 28. oktobra so v Avditoriju v Portorožu potekali cestarski dnevi oziroma 2. slovenski kongres o cestah in prometu. Resda je gradnja avtocest od letos največji gospodarski projekt Slovenije, vendar na portoroškem kongresu niso govorili le o gradnji cest, temveč tudi o prostorskem načrtovanju, posodabljanju in pomenu Luke Koper, železniških povezavah, prostorskem planiranju in letalskem prometu. Pa vendar se je vse vrtelo okrog cest, zato ni bilo kaj prida razprav o tem, kako povečati tovorni promet na železnici in letalih, ampak je enega od udeležencev bolj zanimalo, kdaj bodo železničarji gradili progo prek Kolpe, s katero bi povezali Slovenijo z Reko. Na izziv krajinskega arhitekta Jožeta Novaka, da bi si morali prizadevati zmanjševati promet na cestah in povečevati javni potniški promet, pa seveda ni bilo odgovora. Kongres o cestah je organizirala Družba za raziskave v cestni in prometni stroki pod pokroviteljstvom Ministrstva za promet in zveze Republike Slovenije ter IRF - International Road Federation. Generalni pokrovitelji so GRADIS, SCT in Primorje, tako da so si lahko privoščili obsežen zbornik vnaprej pripravljenih referatov. V sredo so govorili o treh najpomembnejših programih: Jože Brodnik, ki je direktor Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS), je govoril o gradnji avtocestnih odsekov, Anton Šajna, direktor Republiške | uprave za ceste (RUC), pa o dokumentu najnujnejših ukrepov na regionalnih in magistralnih cestah. Razlika med prvim in drugim je v tem, da ima DARS denarja na pretek (ker je tak način zbiranja sredstev zelo učinkovit, naj bi Državni zbor i sprejel sklep o nadaljevanju zbiranja bencinskega tolarja za dokončanje avtoceste od severa proti jugu Slovenije), RUC pa ima načrtov in potreb več, kot je zanje proračunskih sredstev. Za vzdrževanje 1356 kilometrov magistralnih, 3391 regionalnih in 9773 lokalnih cest gre ogromno lokalnega, občinskega pa tudi državnega denarja. Slednjega naj bi bilo v letu 1995 čez 54,5 milijarde tolarjev, vendar jim proračun zaenkrat namenja le 14 milijard. Vendar pa RUC čakajo velike spremembe, saj naj bi ga po predlaganem zakonu o organizaciji ministrstev reorganizirali v Direkcijo za ceste, ki bo poleg upravnih nalog skrbela tudi za gospodarjenje s cestami, ter pet izpostav. Odnos do izvajalcev (cestnih, komunalnih in drugih podjetij) bo urejen s koncesijami. O tem je govoril tudi Minister za promet in zveze Igor Umek, o novem zakonu o prevozih v cestnem prometu pa je povedal: »Kot osrednji cilji se kažejo potrebe po čim cenejših transportnih storitvah slovenskemu gospodarstvu in preusmeritev čim več blagovnega transporta na železnice, nujen cestni tranzit pa je treba omejiti v transportne koridorje. ^ulega tedna so na slovesnosti pre-KieKavnico, v katero je lokastar vložilo Da lrk’ predali namenu, w Ze koljejo težke pu-renzo; ^^jlvosti klanja klavnici so 1.500 Sov Varoma 800 težkih S L^vno, postopno pa Sevaianiševal' piščančji in So? parani' program. Iz h’ Drm Agromerkurja bo 'etno na tržišče 'pUrsn-P^čančjega in 2.000 nlega mesa. . L. KOVAČ lk^grafiia: N. JUHNOV J'izhodiščni , kovinarjev ^kL kolektivne ^/“^otabarva-bhS*^**’ «varne kovinske in V Lendavi bi radi več turistov »Športniki« izpodrinili upokojence? * --„5q strukturo«. O tej vrsti turizma pa bi kazalo spregovoriti, kaj več zanj storiti... v drugi razpravljavki zasedbi. Geslo, da smo turizem ljudje (kot »služabniki« in turisti), seveda drži, zato niso pomembni samo objekti, naravne danosti..., ampak tako imenovani človeški faktor. In ker je v Lendavi ta (vsaj kar zadeva športni turizem) odpovedal, je stanje tako, kakršno pač je (nezadovoljivo). Samo fitnes center, ki so ga omenjali razpravljale! kot nujno potrebnega, ne bo pripeljal veliko več gostov. Š. SOBOČAN t Je za zadnje tri fc &letadog«v°r“ S 77ina izhodiščne S K Prvi tarifni ra- t Znaša po novem Si ŽIT' Tako d°- OD je pi & phanih primerih 10 odstot-i^’ in organizacij civilne družbe (drustv • ... pri tem J znanstvene organizacije itd.). Osnov spodi’1' čimbolj izkoristiti možnosti, danos1™. (vključno s sredstvi) doma in v medn oblik°' To pomeni preverjanje, dopolni.®'jpovanjePr. nje novih razvojnih vizij in strategij. učink° gramov in projektov ter organizira J • ... in tejše koriščenje možnosti za hitrejši, študiJ ' To ne sme pomeniti pisanja o jetjeinJ6 »raziskovanje raziskanega«. S taksnt dosti slabih izkušenj doma in v širše tj je P Za oceno stanja, predvsem Pa ® trebno maksimalno uporabljati °^s .jjinzuB® analize, znanje in izkušnje ljudi v regij^ koristiti obstoječe ustanove doma m j,[eIni, M j,. Ne bi se bilo smotrno ukvarjati s p pOdjet|a' 0 sedaj uspešno rešujejo ali obvladuj J . potr čine ali druge ustanove. Osredoto i pres®8 na širše skupne probleme in deja'n - -etja a zanimanje ali možnosti posamezneg vp čine. Ugotoviti je potrebno skupna je P nja, probleme, omejitve in rtiozn • . takšne trebno analizirati in reševati, na P° . uSmer' qs. liže je potrebno oblikovati pred resnjčevaUJe. te[T1 strategijo in aktivnost za njihovo ^nosti -i * novni cilj pri tem je bolje izkonsti« pOdjetJ in okolje za hitrejši razvoj t celote- m občine, novih dejavnosti in regije osr Pristop naj bi bil torej zelo pra^ na na skupne probleme in na tista vpra za p+ ustreznih odgovorov, a so pom en za oSnO razvoj. Projekt naj bi bil zelo odp • Štiri °.D jo-obsega sedanje Pomurje, 9; in Gornja Radgona, Lendava, člu,° -p pa tu® bota, pri posameznih »širših« p)0! , pro]®^. aH0' občine Prlekije, Maribora, Pesnice I o^Lniiii1! prejudicira prihodnje upravnopoli j^tre .^i sti, ampak naj sledi realnim gospo v0 s s°se zagotovi čim večjo odprtost in p°v regijami doma in v tujini. -h nroj®^1'roj#1 Ker je veliko omejitev pri razvoj sničiti P rje položljivih sredstvih, se poskusa tiste*; zprt pripravila na osnovi sklepov s poda r#Si aktivnosti. Pri tem je potrebno opSjj. nji razvitosti regije, o osnovnih P1" joga nih možnostih. Druga pomembn‘ ojekto ^jel> pregled razvojnih programov HugOtoV'’ rfi1^ občin in drugih z namenom, o® in P je?sj oz. področja, kjer ni razvojmn janos^ja, Prav tako naj bi pripravili Pr®8‘ tna p°dtteln G), dovolj izkoriščene. Med predi na pomembna za celotno regijo, »metij8'). sestanku uvrstili infrastrukturo, okolje in kadre. Dogovorili so jjoge zuad navzoči, kot tudi drugi pisne P rOjekta pristop in organizacijo cel°tn®g L tud> ^fii11./' šanji, ki jih bo treba razčisti ’ cjranJa + vii> položaja projektnega sveta'T^vnost' škov, organizacija razvojnih dej said po f rah nove organiziranosti lok uprave ipd. Pomembna presr®fl po pripraviti pregled vseh možnih a in ianL vojne in gospodarske spodbud ega osnovi razprave in sklepov San’ Soa, N9' projektna skupina pripravila P .j da P y nadaljnje delo. Dogovorili so se jjjršo W5 stih sveta potrebno otvesum pred' slednja seja projektnega sveta cembra 1994 ali januarja 1995- pgh 11 ») N li I« s s S! * Uhl Sjlnovembra 1994 stran 7 sociala, šolstvo, zdravstvo 'O r-;e d o i-n a a a 9 i j ^nizacija za duševno zdravje Šent Maribor V razponu svetosti naj bo, so odločili, ko so ustanovili Organizacijo za duševno Se v Mariboru. Pomenljivo poimenovanje? Morda, '^dar popolnoma poznano ustanoviteljem v vsej svoji finski razsežnosti pojma, ki sega od svetega pa vse do tiste kinoma druge skrajnosti, nesvetega. ^nizacij: /!S«nizacija za duševno zdravje Šent Manbo* j* , aJna m humanitarna organizacija. V njej se p otovjti J* Mih in amk«™ M«. ki bo prilagojena P0?«?*3™ pri ' uporabnikom psihiatričnih služb, k J vključevanju v okolje in pri prilagajanju k temu. V*®50 zapisali v prvih stav- k7>Pama Šenta, a še pred P°rod’ia 'deja o usta-organizacije. Bilo je jjiii. .. srečanje mladih v i ■?° P°dobno dejav-io ..Mabljani že opravljali, nl' Pripovedovali. »Tukaj S« navdušili za to za-o začetkih govoril Predsednik Šenta, da so v tem videli ^ihov l?di.zase' sai iim je % ?v °kvir po poklicni ah ni P'ati za polnejše P^Deč1310' HOtel' S° tO' % Bllh. °Jganizaciji pa ni JSko’ ampak ima JjaiHo Podlago. »Mi se-tokovni tim, na !e g°sPod dr. ptri{np ki je bil direktor X v h f0'n'ce, sedaj po-S111® sp r^avn?m zboru- in 'Mi da b' Prek bolnice A teraPrakS0’ se pravi de-^biliPevte. Tako da bi v strokovnem timu psihiater, psiholog, socialni delavec in sedaj iščemo še delovne terapevte. Vendar naše delo ni zdravljenje ljudi, ker to dela bolnica. Naše delo je po- imamo, in projektov.« (Igor Hrast) V njihovih predstavitvenih besedilih lahko preberemo: Program obsega delavnice, dnevni center, informacijski center, knjižnico s čitalnico, razstavni prostor, glasilo, svetovalnico za potrebe organizacije, klub svojcev, kmetijo, stanovanjsko skupnost, kolonijo - aktivne počitnice. Zelo širok je obseg programa, ki tak, če hoče biti popoln pri pomoči duševno bolnim za njihovo polno vključevanje v življenje, mora tudi biti. Tudi »številne izkušnje kažejo, da pomoč duševno bolnim pri vračanju v skupnost zahteva izredno osebno zavzetost, predvsem pa kontinuirano delovanje,« piše v programu. »Toda sedaj lahko delamo samo to, da zadeve peljemo organizacijsko in sodelujemo Duševna bolezen ima po Milčinskem svoj poglavitni znak v spremembah doživljanja in vedenja, kar utegne obolelega povsem iztrgati Človeški skupnosti in ga neredko sili v to, da grobo krši norme sožitja v družbi. Duševna prizadetost pa je organska okvara psihičnih funkcij in intelektualnih zmožnosti človeka, ki jo je mogoče ugotoviti že v prvih letih življenja ali pa nastopi kasneje. °30/ . ------------ številni ie Vedno ^kipouk ^ica n । t s>ter . e šolske usta-5 ie to a uSOk jubilej’ )li Jd dobra priložnost fer ,nulega dela in re-A, » Za snovanje novih bd osnovn’ S !ai>ja nt ?b|e*nice začetka LI® D M. Sobota, ki V C u P^jšnjo ^Atii?1' dan odPrtih Ao so pripravili ^Nljica 7? °b jubileju-^iičsoon $° e Angela Novak X reziilt77Oai ,ornenila dokaj V’ doseMe' k' je njihova XWi 7 30 letih' Tak0 Sli SaHo „ S P°močjo men-^i, ■'a dr*na .tehničnem po-sŽa\nih tekmovanjih 80 ,ebrndl ln 15 brona-n2 nasl«,UŽencev Pa se lahko v SoT državni prvak. Spo bli>/ Let'h končalo nji-2-500 učencev in SO danes tudi S u11 (196a/lak’’ prvem šol-hSo • 5>’ ko so zgradili PiSto-S1!0 na šoli 544 K 845' Leta Mrteli'Zldek- 1988- Pa ^d^hvi m C°' K|jub pro‘ imet' Se Za knjiž-S u •'Vadram-ten Prost°r. ki X 3'R) a nib metrov (za pa sploh ^n^Vorii,*61J0 (>n načrtu- in uvedli kSj^uitat k' ie pohvalila NX n\Š01e’ k posebno odprtost in A is ’k' Dro.P°Z0nla pa je na poti L MG Po U.l morajo preč-se val'jo ko-MKlO Gr» h tovornjakov. UliCe pa ki so pri' L |K] Peste- ahko spremljali ; T zanimiv kul- ^oK.tudi uči' JOŽE GRAJ Duševni bolniki v skupnosti se zaradi svojih težav težko znajdejo v družbi, zato je zunajinštitucionalna skrb zanje dobrodošla dopolnitev že obstoječega sistema psihiatričnega zdravljenja. Bolnik po odpustu z bolnišnice le težko vstopa v kompleksen in socialno zahteven sistem. Večina delavcev sprejme duševne bolnike z odporom in strahom pred njihovo drugačnostjo. Ljudje, zlati ti z globokimi duševnimi motnjami, nimajo ustreznih možnosti za rehabilitacijo, to je za vračanje na raven svpjega delovanja in socialnega funkcioniranja pred nastankom bolezni. bolnišnična skrb in pomoč duševno bolnim osebam v smislu našega programa, ki ga z desetimi duševnimi bolniki. Delujemo, koliko je to sploh možno. Jaz pravinj. naredimo najprej nekaj, pokažimo rezultate in potem lahko delamo zadeve še širše. Še prej pa moramo rešiti prostorsko problematiko.« (Igor Hrast) Tudi na ministrstvo za socialne zadeve se bodo obrnili in si morda pridobili koncesijo za opravljanje svojega dela, kar bi pomenilo tudi pridobiti si stalni vir sredstev. Tudi volontersko delo, kot ga poznajo sedaj, dolgo več ne more trajati, sponzoriranja pa pri njih ne poznajo. Sicer pa, bi bil kdo pripravljen biti pokrovitelj Organizacije za duševno zdravje? Za denar bodo kandidirali tudi na Zavodu za zdravstveno varstvu, pričakujejo pa tudi, da bo denar primaknila še mestna občina. V prihodnje pač računajo s tem, da bo njihovo delo sistemsko financirano. Pri svojem delu se namreč ozirajo na organiziranost, delo in izkušnje na tujem, kjer so pomoči za duševno bolne dovršeno vodene in finančno podprte. »Navezali smo stike tudi s pobratenim mestom Mar-burg, s katerim kandidiramo pri programu Phare Tasis, to je program za demokracijo, ki deluje za področje človekovih pravic. Oni bodo naš partner in na neki način supervizor, saj nam bodo pomagali tudi strokovno,« je o vključevanju v mednarodne projekte govoril predsednik mariborskega Šenta Igor Hrast. MAJDA HORVAT Zanimivi sklepi delovnih skupin na 2. slovenskem mladinskem seminarju Pomurje 94 Zaščitna znamka za zaščito in razvoj Pomuija Mladi imajo večkrat čistejše misli in predstave kakor še tako usposobljeni strokovnjaki, ki so nemalokrat obremenjeni z izkušnjami, dosežki in predsodki. Kdor misli napredno, misli tako kot mladi. To je že prevetjena formula za uspeh s popolnim preobratom. Če že nismo tako pogumni, da bi v celoti upoštevali napredne ideje mladih, pa poskušajmo biti vsaj v nekaterih zadevah strpnejši in bolj razumevajoči. Da bi tisti, ki imajo pred očmi le politiko in gospodarski uspeh, morebiti dobili kakšne nove ideje, jim posredujemo, sklepe delovnih -skupin na 2. slovenskem mladinskem seminarju Pomurje 94, ki je bil konec septembra v Diani v Murski Soboti. Mentorica prve delovne skupine, ki je obravnavala pomurski turizem, je bila Tatjana Drexler. Ugotovili so, da je pomurski turizem danes zaprt, neorganiziran, nepovezan in brez turistično informativnih centrov. Obstoječe turistične zmogljivosti so zdravilišča, lovski turizem in vinske ceste. Člani te delovne skupine so našteli naslednje možnosti razvoja pomurskega turizma: ribištvo, domača obrt, reka Mura in zaščiteni parki, foto-lovstvo, domača kulinarika, kmečki turizem, kolesarski turizem, ekologija krajev (urejenost in čistost krajev, postajališč), nemnožični turizem, preusmeritev tovornega prometa na železnice. Druga delovna skupina se je pod mentorstvom Dimitrija Pura ukvarjala s temo Kmetijstvo na razpotju; opredelili so se za postopno prehanjanje iz integriranega v kmetijstvo v posebnih razmerah. Po njihovem mnenju bo pri integriranem kmetijstvu potrebnen ostrejši nadzor inšpekcijskih služb, uporaba alternativnih sredstev ter t namakanje brez negativnih vplivov na naravo; vsi bi morali pred začetkom gnojenja in škropljenja naročiti analizo zemlje, saj bodo le potem lahko vedeli, kaj zemlja potrebuje in česa ima preveč; farme bi morali vsi skupaj prisiliti k ekološki sanaciji. Kmetijstvo v posebnih razmerah je kmetovanje brez škropiv in gnojil, pri pridelovanju bio-hrane bi morali uveljaviti zaščitno znamko, medtem pa bi država morala poskrbeti za propagiranje bioprehrane in državne subvencije, nadomestiti izpad dohodka, ta vrsta kmetijstva pa predstavlja tud: osnovo za posebne vrste turizma na podeželju. Prav takšno kmetovanje je lahko rešitev pomurskega kmetijstva, saj se ne moremo slepiti, da bodo naši kmetovalci zmogli tekmo s čedalje večjim uvozom cenejših surovin za živilskopre-delovalno industrijo! Tretjo delovno skupino je vodil in usmerjal Andrej Okreša, njihova tema pa je bila Krajinski park Mura; o njem se že dolgo govori, kljub temu pa še ni uzakonjen, nasprotno, zadnje čase se ponovno pojavljajo elitistične ideje o gradnji elektrarn na Muri, kar lahko razumemo le kot sredstvo predvolilnega boja. Nadzorovati bi morali tudi izsekovanje poplavnih gozdov ob reki (loke), širjenje kmetijskih površin na poplavno območje, melioracije, regulacije, odvoz gramoza iz struge, vnašanje ne-avtohotnih rastlin in živali; uporabo rudninskih gnojil in zaščitnih sredstev, nasploh pa bi morali reko obvarovati pred množičnim turizmom in motornimi čolni. Reka Mura je glavna žila dovodnica in odvodnica te pokrajine, zato jo moramo varovati, to pa bo najbolj ustrezno s širitvijo krajinskega parka Mura na celotno reko, predlagajo mladi, toprej od Šentilja do Lendave. Prav tako bi morali: ohraniti mrtvice, renaturirati regulirane dele reke, znotraj krajinskega parka določiti različna območja, povezati se s podobnimi zaščitnimi projekti na mednarodnem področju, vzdrževati kulturno dediščino, popisati floro in favno, ob parku uveljaviti tradicionalno ekstenzivno kmetijstvo, urediti infrastrukturo, kolesarske in peš poti ter uvesti strokovno službo za upravljanje parka. BERNARDA B. PEČEK Zakon o družinskih prejemkih Vlada za spremembe zakona Vlada se je odločila predlagati popravke zakona o družinskih prejemkih, ki je bil sprejet lanskega novembra. Takrat, kot vemo, je bilo največ besed namenjenih uvajanju otroškega dodatka za vse otroke in so poslanci stopili na stran univerzalnega otroškega dodatka, čeprav je vlada, videč denarna sredstva, predlagala drugače. Tokrat pa gre za vprašanje usklajevanja denarnih nadomestil za čas porodniškega dopusta. Denarna nadomestila, ki jih prejemajo matere za čas porodniškega dopusta, se usklajujejo na enak način kot pokojnine, kar je zelo ugodno in pomeni, da v nekaterih primerih matere prejemajo celo višjo denarno nadomestilo, kot bi znašala plačo, če bi delale. To naj bi trajalo le do konca leta, potem pa bi se nadomestila morala usklajevati z gibanjem povprečnih plač in vseh prispevnih osnov, kakor je zapisano v zakonu. To, da bi pri obračunavanju denarnih nadomestil upoštevali še gibanje prispevnih osnov, bi bilo za prejemnike denarnega nadomestila zelo neugodno, saj bi pomenilo znižanje nadomestila. Toda zaenkrat enotnega načina usklajevanja vseh nadomestil plač in pokojnin še ni, prav tako ni vzpostavljena potrebna baza podatkov o gibanju prispevnih osnov, zato so se na ministrstvu odločili predlagati, da se po prvem januarju denarna nadomestila za čas porodniškega dopusta usklajujejo samo z gibanjem povprečnih plač in ne tudi vseh prispevnih osnov. Ali bo tudi to pomenilo manj ugodno obračunavanje nadomestila? Parlamentarni odbor za družino je vladi že dal vedeti, da zavračajo predloge in rešitve, ki so za mlade družine manj ugodne. Druga pomembna sprememba se tiče upravičenosti do denarnega nadomestila. Že doslej so bile do denarnega nadomestila upravičene tudi matere, katerim je delovno razmerje prenehalo brez njihove volje ali krivde, tako imenovane stečajnice. Brez nadomestila pa so ostale matere. katerim je v tem obdobju prenehalo delovno razmerje, sklenjeno za določen čas. Večina delodajalcev je delavkam, ki so imele pogodbo o zaposlitvi za določen čas, že sedaj le-to podaljševala, odslej pa bi to rešil zakon. MH Najdaljši šolski dan Kot je znano, teče vsakdanjik šolaijev po točno določenem umiku. Nadurnega pouka pravilom ni. Poredneži pa so morali nekoč ostati »po šoli«. Zanje je bila na voljo tudi palica, ki pa je učitelji že dolgo ne uporabljajo več. OŠ Gornja Radgona želi biti še posebno prijazna in zanimiva ustanova. To potrjuje tudi v praksi. Pred kratkim so imeli učenci predmetne stopnje naravoslovni dan, in sicer so se odpeljali s posebnim vlakom v Postojno. Pridružili so se jim tudi učenci predmetne stopnje OŠ dr. Janka Šlebingreja, tako da je bilo vseh skupaj 370. V okviru učnega programa so si ogledali Postonjsko jamo in predjamski grad. Mnogi so prvič videli te znamenitosti in se tudi prvič peljali z vlakom. Na poti so bili celih 14 ur, zato je bil to njihov najdaljši šolski dan. Kot smo lahko opazovali, niso bili prav nič utrujeni ne učenci in ne učitelji, kajti ves čas se je dogajalo marsikaj zanimivega. Kot nam je povedal ravnatelj šole Dušan Zagorc, ki je bil pobudnik za ekskurzijo v Postojno, so se zanjo odločili zato, da bi omogočili več kot polovici otrok, da so se lahko prvič peljali z vlakom ter videli Postonjsko jamo in predjamski grad. Ogled obeh znamenitosti pa je bil organiziran tako, da so imeli učenci pri tem določene naloge (opazovanje), in sicer bodo morali vse to, kar so videli, opisati v posebnih šolskih nalogah. Poleg tega je bil cilj izleta tudi opazovanje delavcev šolske svetovalne službe in učiteljev, kako se učenci vedejo v velikih skupinah na potovanju z vlakom. Tudi na vlaku so tekle razne aktivnosti, predvsem pa ni manjkalo razvedrila. (Fotografija: L. K.) »Moram reči, da so bili vsi, vsaj po mojem, dokaj disciplinirani, saj nismo imeli z njimi nobenih težav. Upam, da je bil naravoslovni dan zanje lepo in koristno doživetje, saj so lahko spoznali košček naše lepe domovine. Medtem je že prišla pobuda, da bi organizirali podoben izlet tudi za nižjo stopnjo. Prav je tudi, da s tem malo aktiviramo železniško progo Radgona-Ljutomer,« je med drugim še povedal Dušan Zagorc. Učenka Valerija Trstenjak pa je dejala, da je bil to zanjo najlepši šolski izlet in da ji bo ostal za vedno v spominu. »Lepo je bilo preživeti dolge ure med prijatelji in sošolci.« Tudi Denis Kramberger, ki je pridno fotografiral in delal intervjuje za šolski radio, ni mogel prehvaliti izleta. Menil je, da bi bilo najbolje, če bi bila šola vsak dan na železniških tirih. LUDVIK KRAMBERGER stran 8 iz naših krajev Krajevna skupnost oziroma občina Odranci O ortopedskih pripomočkih V splošni bolnišnici v Rakičanu je bila minuli torek strokovna predstavitev ortopedskih pripomočkov za invalide, ki je bila namenjena patronažnim sestram ter predstavnikom invalidskih organizacij in združenj oziroma invalidom samim. Med 11. in 14. uro je g. Karl Schmidt iz Nemčije, sam invalid na invalidskem vozičku ter inovator za ortopedske pripomočke, predstavil sistem Kondom-urinal in katetre za samokateterizacijo. Druge ortopedske pripomočke, ki so na voljo v Sloveniji, je predstavila še g. Nataša Chvatal iz firme Orto-Sana ter opozorila, da se večino pripomočkov dobi na recept, a tega marsikdo še ne ve. Vsi minuli torek prikazani ortopedski pripomočki, se dobijo tudi v Murski Soboti pri firmi Hiršl v Cankarjevi 84. Filip Matko G. Karl Schmidt (desno na invalidskem vozičku) predstavlja ortopedske pripomočke. Še letos sirarna Kozja farma Marjana Žerdina pri Lendavi lepo napreduje. Vse kaže, da bo kozjereja v Sloveniji čedalje bolj organizirana, saj so letos organizirali že nekaj uspešnih razstav in drugih prireditev, da bi občane čim bolj seznanili s pomenom kozjereje. Mleko in sir sta zelo zdrava, koza pa je sicer skromna žival in kar je predvem pomembno, ni izbirčna. Marjan Žerdin se je že na začetku leta odločil, da napravi korak naprej, da zgradi sirarno. Čeprav ima Lendava kozje mleko pravzaprav pred nosom, se ga v trgovinah ne da dobiti pa tudi sira ne. Marjanova sirarna naj bi začela poskusno delati konec leta, upati pa je, da bo projekt, vreden okoli 300 tisoč DEM, uspel. Kozjereja pa je zanimiva tudi zaradi kozličkov, ki so specialiteta, torej zaradi mesa, ki se bo, upamo, kmalu dobilo tudi v lendavski občini. jani GASILKE - Na sliki so mlade gasilke iz Vadarec, ki jih vodi Simona Dani. Dekleta so dobra tako v tridelnem napadu, kot v štafetnem teku (ali to pomeni, da se ne dajo ujeti, op. urednika), zato zapored osvajajo prva mesta. Tako je bilo na občinskem tekmovanju v Križevcih in na pokrajinskem tekmovanju na Cankovi... In kako se bodo odrezale na državnem prvenstvu v Kranju? - Fotografija: F. Ku. TEŠANOVCI - Kot kaže, so v tem krajevnem središču dokaj zadovoljni z oblikovanjem nove občine Moravske Toplice, kamor so jih uvrstili. S tem se je v bistvu potrdila volja večine prebivalcev, ki podpirajo tako oblikovano novo občino, v kateri pričakujejo doslednejše uresničevanje svojih interesov. MJ GEDEROVCI - Po besedah vaškega funkcionarja Janeza Ratnika niso zadovoljni z uvrstitvijo v občino s sedežem na Cankovi. Poudarjajo, da je bila na Tišini že prej občina, na kar so se ljudje navadili, medtem ko je Čankova zanje precej oddaljena. MJ ■ RAKIČAN - V tem kraju poudarjajo, da so roki za izvedbo predvolilnih dejavnosti zelo kratki, zato si bodo prizadevali izpeljati vse začrtane naloge v letošnjem letu. Na osnovi predhodnih dogovorov podpirajo ustanovitev mestne občine Murska Sobota, kamor kot predmestje tudi sodijo. MJ ■ BREZOVCI - Med prebi- valci tega kraja je čutiti nekakšno ogorčenje, ker so jih brez njihove volje uvrstili v občino Puconci. Zato se bojijo lokalnih volitev in tega, da krajani ne bodo hoteli sprejeti nalog pri izvedbi volitev. MJ ■ BELTINCI - Ob določanju referendumskega območja so bila mnenja ljudi deljena. Na območju prihodnje občine Beltinci so namreč štiri krajevne skupnosti glasovale proti takšni združitvi, v štirih drugih KS pa so bili za. Zdaj je razpoloženje ljudi seveda drugačno in prizadevali si bodo, da bo vseh osem krajevnih skupnosti enakomerno zastopanih v 18- članskem občinskem svetu. MJ Milijoni za kanalizacijske cevi So Odranci še vedno največja pomurska vas? Le kdo bi to vedel, ko pa razvoj teče tudi v drugih krajih. Tačas je v Odrancih 1.870 prebivalcev, ki žive v 430 stanovanjskih hišah, dejansko pa je stavb za prebivanje 450, torej je kakih 20 hiš praznih. S temi statističnimi podatki me je seznanil predsednik krajevne skupnosti Franc Mlinarič in me - zmedel. Vseskozi sem bil prepričan, da so Odrančani stisnjeni kot šibice v škatlici, saj so hiše na prvi pogled tako rekoč druga ob drugi. Sogovornik je navedel dva vzroka: nekaj hiš je novih, še ne naseljenih; par hiš pa je praznih, ker so ljudje umrli. Tudi v tem kraju je, kot marsikje drugod, skoraj vsako leto manj rojenih in več umrlih. Družin, kjer bi si privoščili kopico otrok, tako rekoč ni. V preteklem letu je bilo 19 krstov in 26 pogrebov. Zmotno pa je bilo tudi mnenje spodaj podpisanega, da v Odrancih najbrž ni več prostora za novogradnje. Našel se bo na Gredicah, kjer nekaj hiš že stoji, še več pa bi jih bilo, če bi prejšnje vodstvo krajevne skupnosti vztrajalo, da pride do komunalne ureditve in poznejše prodaje parcel. Tam je zdaj sicer gradnja dovoljena, a povsem gladko ne gre, ker morajo menda graditelji parcele zamenjati, saj v Odrancih tako rekoč nihče noče zemlje prodati. Na vaškem zemljevidu pa sem videl še veliko nenaseljeno, a kultivirano območje sredi vasi, ki mu pravijo Jugovski kraj. Kaj, ko bi tu lastniki pokazali dobro voljo in dali območje komunalno urediti, da potem ne bi bilo treba vsakomur, ki zida v njegovi notranjosti, graditi od ulic - uličice!? Čistilna naprava pri Kamenščicah Dobršen del odranskih hiš pa je ob magistralni cesti Murska Sobota- Lendva, kar je za naselje kot celoto ugodno, saj so imeli zaradi »državne« ceste manj izdatkov, kot bi jih sicer bilo, če bi tako dolgo cesto morali sami asfaltirati. So pa zagrabili tudi priložnost v lanskem letu, ko so posodobili omenjeno magistralo in ob njej (ter vse tja do predvidene čistilne naprave) v zemljo položili 2.200 metrov kanalizacijskih cevi. Na tem odseku ne bo treba nič več prekopavati. V tem letu pa so kopali po notranjih ulicah: ulici Stefana Kovača, Gajski, Gasilski ulici in na Gredicah, saj nadaljujejo z napeljevanjem kanalizacijskih cevi. Prejšnji teden so dela sicer mirovala, kajti delavci vodnogospodarskega podjetja so za nekaj časa morali oditi na gradbišče magistrale pri Kapci, a obljubljajo, da bodo načrt druge etape kanalizacijskega omrežja za letošnje leto v dolžini 3.000 metrov zagotovo uresničili v predvidenem roku. Prihodnje leto bodo napeljali nadaljnjih (zadnjih) 3.000 metrov cevi. Tedaj naj bi dogradili tudi čistilno napravo, ki bo v bližini romskega naselja (Ka-menščice), od katere pa bo prečiščena voda po kanalu, ki so ga že zgradili, odtekala v Črnec, in sicer v bližini nekdanjega črenšovskega (Faršano-vega) mlina. Morda je preveč podrobnosti. a utegnejo biti zanimive za Odrančane in druge krajevne skupnosti, kjer za zadaj o vaški kanalizaciji šele razmišljajo. Zadeva še zdaleč ni poceni. Samo načrt je stal več kot 1.000.000 tolarjev. Koliko bo stala celotna naložba, je težko predvidevati. V ilustracijo ob-, sežnosti projekta naj zapišem, da v Odrancih denar za kanalizacijo zbirajo z običajnim krajevnim samoprispevkom, povrh pa bodo gospodinjstva prispevala še 2.000 nemških mark v tolarski protivrednosti, obrtniki prav toliko (obrtniško gospodinjstvo torej 4.000 DM), pa ne bo spadala nobena sosednja vas, bo v nekdaj zadružnem, zdaj vaškem domu. Imeli bodo župana, občinski svet pa bo imel 9 članov - svetnikov. O njih bodo odločali na decembrskih volitvah. Težko je predvidevati, ali se bo kraj kot samostojna občina potlej hitreje razvijal, dejstvo pa je, da je kot samostjna krajevna skupnost veliko dosegel. Naj nanizam le nekaj pridobitev zadnjega desetletja: prenovljena šola, povsem nova telovadnica, napeljava telefonskega in kabelskega omrežja, izboljšava električne napetosti z dodatnimi transformatorji, asfaltiranje vseh cest in vzdrževanje poljskih poti, posodobitev gasilskega doma in ureditev gasilskega muzeja, prenova zadružnega oziroma vaškega doma, ureditev dvorane, nakup zemljišča ob pokopališču, kjer bodo, ko bodo imeli denar, Pogled na eno povsem urejenih odranskih ulic (samozaposlitev) večji koristniki kanalizacijskega omrežja pa še veliko veliko več, na primer trgovsko podjetje Univerzal 10.500 mark v tolarski protivrednosti, podjetje Mobix, ki gradi motel in bencinski servis, 15.000 mark v tolarski protivrednosti in tako naprej. Doslej se je za financiranje gradnje vaške kanalizacije odločilo več kot 80 odstotkov gospodinjstev. Tisti, ki se bodo priključili na novo, bodo segli globje v žep: 2.700 mark v tolarski protivrednosti. Uspešna KS, kaj pa občina? V Odrancih bodo imeli najkasneje 1996. leta kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo. Tedaj pa bo imelo naselje tudi že nekaj izkušenj kot občina. Kot je znano, naj bi bili po prvotnem državnozborskem predlogu Odranci vključeni v občino Beltinci. Temu so se uprli, na pomoč so poklicali tudi poslanca, ki je potem uspel dobiti deset podpisov drugih poslancev, dal veto na prvotno odločitev in uspel. Sedež občine Odranci, h kateri Mednarodno tekmovanje ptic V telovadnici Srednje ekonomske, trgovske in upravno-administrativne šole Murska Sobota bo od 10. do 13. novembra mednarodno in regijsko tekmovanje ptic. Soboško društvo za varstvo in vzgojo ptic, ki je organizator tega velikega tekmovanja, pričakuje udeležbo okrog 400 ptic iz Avstrije, Madžarske in Slovenije, Med domačimi društvi se bodo predstavili Ptujčani, Mariborčani, Beltinčani in Sobočani. Istočasno bo v telovadnici razstava, ki bo odprta med 9. in 17. uro. To bo dobra priložnost za skupinske obiske šolarjev, pa tudi odraslih, ki se zanimajo za ptice. Ob tej priložnosti bodo člani soboškega društva za varstvo in vzgojo ptic pripravili tudi srečelov. MJ uredili sodobno pok°Pa* vežico; prenova strehe n cerkvi in tako naprej- Z P nekoliko zamrlo organi^ kulturno življenje. Tli P ■ upanj«, da bo ta bodo ljudje končno M televizije, drugače. N 8 . «ga - »d oziroma župnije s mladinci uprizorili e uničljivo upanje, ki g1J jk sal upokojeni domači z F Lojze Kozar, njegov^ prav tako Lojze Koza delo priredil za odr JLo-bitev. Radi se bodo odz vabilu na gostovanj®- Odranci- skorajšnja .. nredsednik Franc Mlinaric, I"j, krajevne skupnosti v - nimajo industrijske^oj je pa na pohodu " obrti oziroma po n So? stojnega p°di^ vornik Franc M’ 3 d nil 5 že delujočih g°siBiaj0 ža-datna pa še bo> > iol, p garja, dve pravij alca kmetiJsK i{aqa.tr cije, kovača, ključ‘‘v mizarske delavnc centralne| inštalaterja vod® jke. gretja, 3 avtoprev tovalnico kovinsk sto družbo za mtelekt i tve, projektivni sva p pike sem dal zato. naštevanju najbrž K je or bila. Vedno ve samozaposluje, kd^j^ lahko delo dobil 0 koli svetnik. Prihajajoči Martin pa je bil razlog, da te.^Pravili med naše vinogradnike in kletarje. Razposajena jJ1” Pesem klopotcev in bračev zdaj sicer ne odmeva vec E; «n tam pa so se nam pred dnevi še vseeno tev, takšni prizori. V podjetju Ljutomerčan v Ljutomeru >1^.. einoh obirajo še zadnje grozde, ki sojih pustili za P<>Z«0 S|no se napotili mednje, spotoma pa se ustavili se hit Ol,lersk> kleti, kjer negujejo sadove ljutomersko-ormoskih Med drugimi vini, ki jih ponuja Ljutomerska klet, naj omenimo sa-uvignon. rumeni muškat in muškat otonel ter traminec in rulandec, poleg teh pa se radi pohvalijo še s poznimi trgatvami različnih sort. Pozne trgatve so pri njih postale že tradicionalne, saj se zanje odločajo vsako leto in tudi letos jih niso opustili. Ob našem obisku so trgali laški rizling in sami smo se lahko prepričali, da je bila njihova odločitev pravilna. Letos so se mnogi vinogradniki srečevali s težavami zaradi bolezni vinske trte in grozdja. v Ljutomerčanovih goricah pa teh težav niso imeli. Zasluge za to je pripisati predvsem njihovim strokovnjakom, ki skrbijo za zaš- Wr nrafr' n' nj'hov Vodja kleti k v‘n 'n d, atn' Pn-LM V° P Polnih Se Usmerjaio K s° n^ersko kako^st- h i. ^kn 10 JUt0- UsPelo ^retek,°sti ’ saJ J« prav V ljutomerskih goricah v teh dneh trgajo še zadnje grozde, ki so jih pustili za pozno trgatev. Sladkorne stopnje so visoke, iz grozdja bo priteklo nekoliko manj mošta, bo pa ta nadvse kakovosten. V vinogradništvu in kletarstvu, ki posluje v okviru Ljutomerčana, je trenutno zaposlenih 138 delavcev. Med trgatvijo sami vsega dela seveda ne bi zmogli, zato jim često priskočijo na pomoč zaposleni iz drugih obratov, pa tudi s sezonskimi brači si pomagajo. Se pa pri tem srečujejo s težami, saj je delavce za to delo težko dobiti. V prejšnjih letih so si pomagali s hrvaškimi delavci, med domačini pa za delo ni posebnega zanimanja. čeprav je na tem območju veliko brezposelnih. Pljučnice pri govedu Večino nalezljivih bolezni dihalnih poti pri govedu prištevamo v skupino ENZOOTSKIH BRONHOPNEUMO-NIJ GOVED (EBG). Živali največkrat obolijo v starosti od treh mesecev do enega leta, bolezen pa se pojavlja tudi pri mlajših in starejših živalih. Oboli več živali hkrati, čez nekaj dni pa bolezen zajame že 60-70%, včasih celo 100% reje. Menimo, da EBG naredi v povprečni reji škodo, ki je enaka 5kg govejega mesa na pitanca, hkrati pa že nekaj časa ugotavljamo, da je 51,6% do 66,3% prisilnih zakolov telet zaradi EGB-ja. Enzootsko bronhopneumonijo telet prištevamo v skupino pogojno nalezljivih bolezni, to pomeni, da je za izbruh bolezni potrebnih več dejavnikov. EBG se začne kot virusna infekcija (adenovirus, reovirus, virus parainfluence, RS virus...), ki je večinoma blaga, vendar se ob pomoči bakterij (pasterele, korinebakterije, streptokoki, stafilo-koki, redkeje druge) ter neugodnih notranjih in zunanjih dejavnikov lahko razvije v hudo pljučnico, ki se pogosto konča s poginom. Neugodni notranji dejavniki so prikrite, kronično potekajoče bolezni (npr. infekcija z virusom goveje diareje) ter parazitarne invazije, ki slabijo odpornost organizma. K zunanjim neugodnim dejavnikom prištevamo transport živali, napake v zoohigieni (previsoke ali prenizke temperature, preveč amoniaka v zraku, prenizka ali previsoka relativna vlažnost, natrpanost živali...), napake v prehrani (različni deficiti, npr. pogosto pomanjkanje vitamina A) in napačno zdravljenje živali. KLINIČNA SLIKA je lahko različna, pogosto pa se kot prvi bolezenski znak opazijo solzenje živali in zažarjene očesne veznice. Hitro se pojavi utrujenost, suh in topel smrček ter izcedek iz nosu, ki postopoma postaja vedno bolj sluzast, včasih ima primesi gnoja. Pojavijo se neješč-nost, visoka telesna temperatura in večja potreba po vodi. Vedno več živali kašlja (močan in vlažen kašelj). Ukrepi za PREPREČEVANJE EBG-JA - kupovanje telet iz znanih, neokuženih rej - čimkrajši transport živali, pri čemer morajo biti živali zaščitene pred vetrom, padavinami in soncem, zrak naj kroži nad glavami živali, tla pa naj bodo iz lesa, - pitališče mora biti očiščeno, posušeno in razkuženo, držati se moramo načela reje ALL IN - ALL OUT (vse noter - vse ven), objektu moramo omogočiti »biološki počitek«, število živali pa mora ustrezati velikosti pitališča, - primerna temperatura objekta za teleta, mlajša od 3 mesecev, 15 do 20 st. C (min. 10 st. C), za starejše pa 10-20 st. C (min. 5 st. C), medtem ko je optimalna relativna vlažnost zraka 75% (60-80%), zaostajanje gnoja pod rešetkami poveča količino amoniaka v zraku, le-ta pa kemično draži sluznico dihalnih organov in zmanjša njeno obrambno sposobnost, - živali je potrebno zaščititi pred prepihom, - primerno preventivno ZAŠČITNO CEPLJENJE (imunoprofilaksa) lahko prepreči pojav bolezni, če pa se EBG že pojavi, je škoda po cepljenju manjša, Če se enzootska brohopneumonija goved pojavi v hlevu, je potrebno takoj začeti zdravljenje, ki večinoma traja 5-6 dni. Če z zdravljenjem zamujamo, se poveča število težko obolelih živali v hlevu, zdravljenje lahko traja tudi do 12 dni, poleg tega se poveča število poginov. Dejan Židan, dr. vet. med. konec septembra vreme ohladilo in tudi padavin je bilo nekoliko več. vendar je bilo pozneje še precej sončnih dni, ki so ugodno vplivali na dozorevanje in kakovost letošnjega pridelka. Čeprav ne bodo napolnili vseh sodov, bodo v Ljutomerski kleti letos vanje natočili za okoli 200 vagonov ali 2 milijona litrov vina. To je približno liter za vsakega Slovenca, v šali pravi magister Slavko Žalar, z njegovo prodajo pa verjetno tudi tokrat ne bo težav. Okoli 300 hektarjev lastnih vinogradov imajo, kar je manj kot pred leti, saj zadnji dve leti niso delali nobenih obnov. To je seveda posledica zakona o denacionalizaciji, po katerem bodo morali nekatere površine vrniti nekdanjim lastnikom. Nekaj so jih že vrnili in dokler ta vprašanja ne bodo do konca razčiščena, v nove obnove ne bodo šli. Namesto večjih količin se v Ljutomerski kleti zdaj posvečajo doseganju večje kakovosti in rezultati ne izostajajo. To dovolj zgovorno potrjujejo številna priznanja, ki so jih za svoja vina dobili na velikih vinskih ocenjevanjih, kakovost pa želijo v prihodnje še izboljšati. S tem namenom so letos posodobili 0(| e^ek in Slavko Žalar, ki sta v Ljutomerski kleti za dobro negovanje vina, zatrjujeta, da bo *k spet eden od boljših. rizling utrl pot L 'Je iti v na tržišče Velike fr države. Vfrti?° bolJ povprašujejo K v Liutomerski V Pt0rt< basu tudi nimajo V > &0 sv°jih vin. Tudi X p°šle SJa? zal°ge v glav' KMatU uVe pa jim pov' a- 'n kuPcL k> so slabi M"2 likv ,,V k'et' zat0 često . ro J, težavami. '•LSan., . uie tudi z zaseb-Kfr kateT-h'1 na tem ob' grn?,/" prevzema tržne V>val Ja' Včasih so groz-Od vinogradni-kXain , gurie, tokrat pa 'fr na 'Zb'tučno le od vino-gori™0^11 ‘jUt°mer' Kfcfr letošnjega ^'fro?^’ je Že m°-htilik Ocene in za letošnji o°® projektna naloga-je morala raziskat! listavce, tretja 'gl^ jfai S’ podrast. Borut, razis^0' bina, Matej in P? " ilis< vali podrast. Razk Xti-^a' po gozdu in začeli smo mah, akacl!-e tainAie trave. Več podrasti^ Med?o-je drevje redkej • t z« drastjo pa smo n »žab ■ želke - pajka, kobd igrali-s katero smo se mam (MAJA SKALAR- Razmišljajte, pišite, rišite, sodelujte! Slayer Jovanotti Po štirih letih se skupina Slayer znova vrača na glasbene odre. Vendar dečki niso počivali, ampak so sodelovali z ICE - T-jem, s katerim so delali glasbo za film Judgment Nights. V teh štirih letih je bobna-raja Davea Lombarda zamenjal Paui-Bostoph, ki je prej igral pri skupini For-bidden. Drugi člani skupine pa so basist in pevec Tom Araya ter kitarista Kerry King in Jeff Hanneman. Pred kratkim so izdali ploščo z naslovom Divine Intervention. Pravijo, da pri tej plošči ni več nič «fan-taziranja» in da so se usmerili bolj na politično angaži rane teme, katere so tačas publiki najbližje. Slayeri so zelo prepričani v svoj novi projekt, kateremu so do sedaj posvetili največ pozornosti in v studiu prebili veliko več časa kot ponavadi. Pravijo, da je album trši in brutalnejši od albuma Se-asons In The Abyss. Mnogi pa se sprašujejo, če je trši tudi od Reign In Blood. Natančne ocene še ne moremo dati, o vsem pa se boste lahko kmalu sami prepričali. Svoj novi album bo skupina Slayer najprej promovirala v Ameriki, kmalu za tem pa bodo koncertirali po Evropi. Rubriko pripravila: ALEKSANDRA NANA RITUPER Novice od tu... Peter Paracelsus je nov projekt v izvedbi Iztoka Turka (Videosex), Dejana Kneza (Laibach) in filozofa Petra Mlakarja. Od mesta Beljak so dobili ponudbo, da napišejo glasbo ob petstoletnici rojstva znanstvenika in alkimista Para-celsusa. Glasbo so označili kot satanski tehno. Ta satanski tehno pa se izračuna po formuli: St = dt X p2, z besedami opisano pa je Šatanski tehno plesna tehnologija, pomnožena z bolečino na kvadrat. Promocija kompaktne plošče je bila 31. oktobra na turjaškem gradu. , *** Prejšnjo soboto se je poročil kitarist skupine *Be Radio Srečko Bohinec. S svojo izvoljenko Tjašo sta to storila tako potiho, da so za poroko slišali člani banda šele nekaj dni po njej. ... in tam Prejšnji teden je zaradi bolezni umrl 52-letni Jimmy Miller, producent najbolj znanih ploč skupine Rolling Stones. Med drugim je produciral Beg-gar’s Banquet, Sticky fingers, Main Street, Let It Bleed. Svojo glasbeno pot je začel v 60. letih kot pevec v nekem newyorškem lokalu, leta '1965 pa je začel delati za londonski Island Record. Zadnja leta pa je živel in delal v Koloradu s kitaristom in skladateljem Joe-yjem Steckom. *** Naomi Campbell, ena najbolje plačanih manekenk na svetu, je pred kratkim izdala svoj prvi singel. Posnela je že tudi material za ploščo Baby Woman, vendar so kritike tako slabe, da še premišljujejo, ali bi ga sploh dali na tržišče, čeprav je celotni projekt veliko stal. Verjetno bo vseeno bolje, da se Naomi vrne tja, kjer je res dobra. Rodil se je 27. septembra v Rimu kot Lorenzo Cheru-bini. Kot najstnik je veliko zahajal v disco klube in si prve lire služil kot D.J. Leta 1988 je izdal prvo ploščo Jovanotti For President. Svoj prvi večji nastop, kot večina uspešnih itali-janov, pa je imel na festivalu v San Remu. Veliko pozornost je takrat vzbudil s skladbo Vasco. Njegova druga plošča La Mia Moto je izšla 1990., kmalu za tem pa še Giovanotti Jovanotti. S četrto ploščo Une Tribu Che Balla se je vrnil k rapu, v tem stilu pa je izšla tudi plošča Lorenzo 1992. Zunaj meja Italije je zaslovel s ploščo Lorenzo 94. Publika ga je spoznala kot nastopajočega na koncertih Erosa Ra- AUDIO - VIDEO - CD /||SHOP 69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 069/32-465 mazzotija. niso toliko SRupuan pvmr Tudi publika P° S U zelo dobro sp1 dl F° singlom s plošče Lorenz -c jjd' pel na vrhove ie^S' Z izdal svojo no je 0^ ploščo, na ka skladb in 70 mi a pravil se je turnejo in v s° z nji^Ji^. bra, boste pozitivno v voli, saj tudi sa oSjti positivo. positiv ■ Koncerti, koncerti ------------------------------------------------- V slovenski prestolnici se bo v začetku novem kar nekaj koncertov. ■ . rTiv° Italijanski raper Jovanotti bo v ljubljanski hal' y po j j« pil v soboto, 5. novembra. Le dva dni kasneje^^, bra, bo nastopila newyorška skupina Spin dosedaj izdala tri albume, njihov zadnji pa se It Upside Down. 4- *** ■ ,n. dišali V Ljubljani pa boste lahko 14. novembra sl ncija S tega Dorda Balaševiča. Prevoz organizira tudi ag 4 L j novembra 1994 stran 11 kulturna obzoija Kako so se vozili skozi komunizem ir l pr’ ljubljanski založbi Horvat MgM izšla knjiga ’^0con h^vt°bus norcev. Frank Biikvič, rojen 1923. Mitski .i6 danes profesor za nemški jezik in literaturo na It. univerzi * Fairfieldu (Connecticut) v ZDA. V času I -« univerzi v Fairfieldu (Connecticut) v ZDA. V času Jf .e Pomladi se je govorilo in menilo, da je Biikvič eden od s'°venskih oporečnikov oziroma nasprotnikov ko-k., e8a režima, kar je tukaj zelo povečalo zanimanje zanj, i je ,0 Pozneje malce drugače pokazalo, Biikvič pa se | Posebej ne trudi, da bi se v tem smislu heroiziral za nazaj. feni? jo merimo P° ^elit n " naPonih iz sve-Pou?Oma/gai’ pred' Zen UCen’ (KnJiga za-SSjbrž S ■ ameriškega k Iten, n,koli ne bo izšla 1^%? PTevodu) je iz nekakega kanski10?1’ da organi-k0v'tiskl •1Z et na Balkan, Sp!° najboliedn° bT‘ in V5«, ppisan konec ki so se za’ m.111? vodenju in or-^Sa'tali, da b°d° ves čas si-?ra?0zato]?Vsoskupaj za’ »k1' on ’ da hi se na nji-P?11 neO^Ogek vendar se tZdl vredno, da b: s?' sv0?LePr'^eval o dru-l^ora? Pamenov. Naj-■k lleraJ? d razkriti iz sa-X ?a izisituacij. Pred‘ "doki?"083 dogaja-S $°$Po tor,ca<<> kot za-’ v.knjigi označuje riu prizna, da je turista, po drugi pa iz neodgovornosti in prevarantskih na-memov potovalnih agencij, so v osrednjem delu potovanja tako ali tako močnejše od vsakih prosvetljevalnih namenov. Letališče Kennedy, s katerega odletijo, še zdaleč ni takšno kot v istomenskem filmu, v katerem igra nedavno umrli Burt Lancaster. V filmu še v času snežnega meteža vse deluje, še celo Ijbezenske zgodbice, v Biikvičevi knjigi so stranišča pokvarjena, izvoščki prekli- moralna in znanstvena avtoriteta, čeprav mu skušajo potniki, ki so pod njegovim vodstvom, vztrajno pritakniti, da je, recimo, »verižnik«. To naj bi bil nekdo, ki na njihov račun sodeluje v mreži prevar, ki je razpeta od Združenih držav, čez Irsko vse tja v srednjo Evropo. Njegov neke vrste doktor Watson je profesor Dundas. Oba skupaj vesta tako rekoč vse. Od tega, da ženske ne morejo biti hemofilične, do tega, kdaj se je Budimpešta združila iz Budima in Pešte v eno mesto, to, da Mozart nikoli ni bil v Budimpešti, da je bil Tito navaden samodržec, ki je po razkošju zasenčil vse prejšnje balkanske mogotce, da se je oblačil v svilo in škrlat in da se je že med vojno oziral po kraljevih palačh in vikendi-cah. Skupaj z naključnimi sogovorniki v takratni Jugoslaviji tudi napovesta, kako se bo dogajalo s Titovo državo po njegovi smrti. Da bo z njo brž konec, ko maršala več ne bo v njegovih vilah, to so vedeli že v letih, ko je bil Tito še živ, Gromiko pa je z obrazom brez nasmeha hodil po svetu, vsi: od bančnega nameščenca v Beogradu, do direktorja biograj-skega hotela. Škoda, da Bukvi-čeva knjiga ni izšla že takrat, kmalu po tistem, ko je vodil svojo skupino po Jugoslaviji, potem bi se posvetilo tudi Slovencem, predvsem tistim iz politične nomenklature, ki so s predlogi za nesimetrično federacijo tako dolgo skušali reševati na gotov propad obsojeno državo. Pa je Jugoslavija v knjigi kljub temu predstavljena kot kar v redu država. Kot bi bilo mogoče sklepati iz zgodbe s skopskim receptojem v hotelu, ji je manjkalo samo dobre organizacije. Ameriška čreda, ki se po pristanku na kontinentu vozi naokrog v avtobusu, je v skopskem hotelu, kjer prenočuje na poti v Atene, nezadovoljna, vse je narobe, vse je obrnjeno. Kot sploh na Balkanu, kakor poučuje profesor Dundas. Direktor pa zaspanemu receptorju samo zabiča, naj se vendar reči spravijo v red, in nazaj grede je že vse drugače. — Kako malo je bilo potemtakem potrebno, da bi državo ohranili. Samo kakega novega Tita bi morali najti, takega, ki bi dal manj na obleke in več na organizacijo ... Po letalski vožnji iz Anglije v Švico, ko letijo skupaj s sekto razočaranih in mazohističnih starih Angležinj, ki računajo, na nasilno smrt, po vseh stranpoteh, na katere jih zapelje madžarski šofer avtobusa, po vseh pijančevanjih in bruhanjih, po tistem, ko je kazalo, da se bo izlet končal s smrtjo maminega sinčka, ki je poto-vannje med drugim izkoristil tudi za to, da je obiskal bordel, se vsi živi vrnejo domov. Naslovnico knjige je oblikoval Alojz Fojž Rozman, knjiga pa je v založbi, ki jo je izdala, uvrščena v serijo Slovenski potopis. ŠTEFAN SMEJ Dosledna enostranska dvojezičnost -na obeh straneh Včasih seje slišalo, da nam Madžari ne zaupajo, da naših izvedencev, predvsem tistih iz laičnih zgodovinarskih vrst, ne puščajo radi do svojih arhivov. Zato so leta po vojni hodili v madžarske županijske in državne arhive raziskovat predvsem izvedenci iz cerkvenih krogov ali tisti blizu tem krogom. 28. oktobra je bilo v prostorih soboškega gradu posvetovanje o slovensko-madžarskem knjižničarskem sodelovanju ob meji. Organizirali sta ga Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota in Berzsenyi Daniel Megyei Kdnyvtar iz Sombotela. Na njem nihče ni poudarjeno govoril o kakšnih zastojih ali nemih preteklih obdobjih. Napovedani referenti na posvetovanju, Takacs Miklos, Nikica Brumen, Jože Vugrinec, dr. Vanek Šiftar, Valerija Pergar, Kolman Cigiit, Jože Vild, Branko Žunec, Ernest Ružič in Varga Sandor, so, po naslovih njihovih referatov sodeč, kajti vseh nismo slišali, v glavnem kronološko, faktografsko in sploh naklonjeno govorili o sodelovanju. Kot se za tako posvetovanje spodobi. Profesorica Valerija Pergarje v tem smislu najbrž prekršila nepredpisano bilateraono vljudnost, ko je v povzetku referata z naslovom Narodnostno šolstvo v Porabju na Madžarskem položaj slovenskega jezika kot materinščine zapisala: »Slovenščina ima v Porabju namreč status neprimernega koda za javno sporazumevanje in vlogo izključno notranjega manjšinskega jezika. Madžari - pripadniki večinskega naroda - slovenščine niti pasivno ne obvladajo, zato v porabskem prostoru lahko govorimo le o dosledni enostranski dvojezičnosti (v zadnjih nekaj letih pa še o tem le pogojno, kajti pripadniki slovenske manjšine aktivno prevzemajo večinski jezik in opuščajo svojega).« Če izvedemo neko razčljenjevalno pikolovstvo in stavek iz povzetka referata Sandorja Varge, ki pravi, da slovenska ustava »že regulira narodnostne pravice po evropskem zgledu«, beremo s politično referenco na stavke Pergarjeve, potem to pač pomeni, da madžarska ustava narodnostnih pravic še ne regulira po takem zgledu. Res je, da so tudi Slovenci kot »pripadniki večinskega naroda«, na tej strani sodelovanja ob meji, »dosledno enostransko dvojezični«. Toda za manjšino so v ustavo napisali take pravice, da njihov obseg tako rekoč implicira nekakšen enojezični imperativ, čeprav je to slabo in nekulturno. Toda v tem je dvoreznost velike politične benevolentnosti. ŠTEFAN SMEJ kulturni koledar Romi ali Cigani Kot zgled poimenovanja po območju ali pokrajini, kjer so prvotno živeli, bomo omenili Sinte, ki so naseljeni po vsej' Evropi, največ pa jih ja. v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Franciji, pri nas na Dolenjskem, na Gorenjskem in še ponekod. Poimenovanje Sinti je bolj razširjeno kot Rom in bi jih (Cigane) potemtakem prej kot Romi morali imenovati Sinti! Poimenovanje Sinti pa izhaja iz imena naroda, živečega v pokrajini Sindh ob spodnjem toku reke Ind. Sindy pomeni ocean, sindhi pa je eden od novih indijskih jezikov. Ti (Sinti) imajo v primerjavi z Romi tudi neprimerno bolj ohranjen jezik. Po jeziku, ki ga govorijo, pa se imenujejo Gurberti, Kalderaši, itd. Iz naštetih različnih poimenovanj je razvidna diferenciacija med samimi Cigani in je vsako tako posploševanje, kot je poimenovanje Rom, bizarno poenostavljanje, neprimerno in neupravičeno, sploh pa upoštevajo dejansko »namembnost« tega poimenovanja (Rom), kar je v besedilu že dokaj pojasnjeno. Literatura o Ciganih V redki literaturi o Ciganih, napisani pri nas in na območju nekdanje Jugoslavije ter v redkih prevedenih delih, je enako opaziti oba termina (Romi in Cigani) - čeprav je v tujih delih neprimerno bolj zastopan termin Cigan kakor da se ne bi znali odločiti, kateri izraz bodo uporabili, čeprav v novejših časih prevladuje termin Rom, sploh pa v novejših publikacijah. Pri natančnejši analizi pa pridemo do sklepa, da se termin Cigan, vede ali pa nevede, pogosteje uporablja v besedilih, ki se nanašajo na kulturo. V novejšem času se pod vplivom političnega in socialnega poimenovanja sicer tudi v kulturno- umetniških besedilih vse pogosteje pojavlja frigiden termin Rom, ki pa je nastal v času prejšnjega režima kot posledica vsesplošnega prekrščevanja in preimenovanja tradicionalnih nazivov v nova, kjer so učitelji in profesorji postali pedagoški delavci, zdravniki in sestre zdravstveni delavci, Cigani pa seveda Romi. V kontekstu umetnosti pa tovrstno poimenovanje (Rom) sploh ne pride v poštev, saj totalno raz-vrednosti, falsificira in diskfalifi-cira vsakršno pristnost, verodostojnost in avtentičnost. Ker kot je med drugim v Vestniku g. Smej v rubriki Kulturna obzorja zapisal: »... ko rečeš romska poezija, ne veš, kako naj nastaviš uho, kaj boš slišal, zgodbo o asimilaciji ali kaj res ciganskega? Boš slišal, kako se je življenjski standard romske manjšine popravil, kako imajo vodovod in vrtec, ali pa kaj o divji krvi, panju, na katerem je sedel sam vrag, in o polni luni.« Očitanje in moraliziranje ni namen tega besedila, ali da bi kogar- koli osveščal, še manj pa da bi razbijal predsodke, ker so ti, vsemu filozofiranju in psihologiziranju navkljub, že itak strukturalno zaviti v osebnostno tipologijo družbene kolektivne zavesti s programiranim odnosom do vsakršne drugačnosti. Intelektualec, kulturnik ali pa dokaj osveščen človek tega termina (Rom) ne bo uporabljal, saj se, predpostavljam, zaveda frigidnega, steriliziranega in za zavajanje ter v manipulativne namene uprablje-nega termina »ROM«, katerega različne možnosti manipuliranja sem, upajmo, dovolj pojasnil. Povsem drugo je, če se termin Cigan uporablja s ciničnim prizvokom, z negativno čustveno obarvanostjo. Če je to isto napisano, je nemalokrat težko razbrati negativno obarvanost iz besedila. Povsem enostavno pa je razbrati namen in pomen izrečenega: ponižanje in provokacija namreč. Za namen poniževanja in provociranja pa takšen in tovrsten vokabular uporablja neosveščena množica, kak zadrti govedoglavi kmetavzar ali pa kak novodobni frustrirani dninar«. (Dalje prihodnjič) MURSKA SOBOTA: V prostorih Pokrajinskega muzeja si lahko ogledate razstavo Kelti na Celjskem, ki jo je posredoval Pokrajinski muzej iz Celja. MURSKA SOBOTA: V Galeriji je razstava Vertikal Diagonal Horizontal Energie. MURSKA SOBOTA: V grajski galeriji razstavlja svoja likovna dela Vilko Gerlec. MURSKA SOBOTA: V razstavnem salonu Zavarovalnice Triglav razstavlja Goran Horvat. MURSKA SOBOTA: V likovnem razstavišču Pomurske banke si oktobra lahko ogledate izbor iz Zbirke sodobne likovne umetnosti Galerije Murska Sobota. RADENCI: v galeriji muzeja Radenske je na ogled razstava poznoromantičnega slikarja Alojza Eberla (1822-1887). Razstava bo na ogled do 30. novembra. LENDAVA: V galeriji lendavskega gradu je na ogled razstava male plastike. MORAVSKE TOPIČE: V razstavnih prostorih hotela Ajda si lahko ogledate razstavo oblikovalke - slikarke Bernarde Hren-Zajec. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate VI. slikarski ex-tempore Ljutomer ’94. Razstava bo odprta do 12. novembra. Nagrajenci po vrstenm redu so: Jože Šubic, Mitja Stanek, Dušan Lipovec, Dušan Fišer, Sandi Červek, Vlado Potočnik, Mirko Rajnar, Zlatko Gnezda in Sara Plotajs. Izbor slik iz zbirke sodobne likovne umetnosti Galerije Murska Sobota v prostorih LB - Pomurske banke, d.d. Minuli četrtek so v okviru aktivnosti v oktobru - mesecu varčevanja v likvidaturi in sejni sobi soboške enote LB Pomurske banke, d. d., razstavili 17 del iz zbirke sodobne likovne umetnosti Galerije Murska Sobota. Med deli so Ženski portret Ludvika Vrečiča iz leta 1932, Portret matere in Mlačva s cepci Karla Jakoba ter grafike pomurskih in drugih likovnih ustvarjalcev. Ob otvoritvi je direktor banke Viktor Šbiil poudaril uspešno dolgoletno sodelovanje med banko in Galerijo, ravnatelj Galerije Franc Obal pa je predstavil zbirko, ki tačas obsega okrog 700 umetniških del. poleg tega pa je govoril o načrtih Galerije v prihodnje. stran 12 vestnik, 3. novembra^ ne zgodi se vsak dan Turisti, ki obiščejo Prepovedano mesto v Pekingu, se lahko povsem preselijo v razkošni svet nekdanjih kitajskih vladaijev. Zdajšnje oblasti so namreč odprle tudi garderobe, v katerih se je ohranilo na kupe dragocenih, ročno izvezenih oblačil nekdanje cesarske smetane. Ta oblačila so zdaj za skromno izposojeval-nino na voljo navadnim smrtnikom. Seveda le za posnetek ali dva. Spet letos obrodile so trte vince nam s popejvati, tak kak si je tudi zaspejvo po melodiji jako podobna našoj himni: buri nam duhove, turni dviga naš nivo, skrbi nas te dni ■ , kar nas dobrih je ljudi. Južnokorejski okoljevarstveniki so dolgo opozarjali na nemogoč zrak v glavnem mestu Seul, toda odgovorni mestni očetje so se vedno naredili gluhe in slepe. Zadnjo akcijo zelenih pa so hočeš nočeš morali opaziti. Borci za čistejše okolje so namreč s plinskimi maskami na obrazih zlezli na trinajst metrov visok kip korejskega heroja Yi Sun-Shina in masko nataknili tudi njemu. Pogumni admiral Yi je pred 400 leti ugnal Japonce, za smog nad Seulom pa najbrž nima pravega orožja. da i zpadov ancev poln je dom. bo narod 'mel že pisker poln; svoje "močno" OVEN Ona: Z obrekovanjem te bodo poskušali prizadeti predvsem tisti, ki ti zavidajo tvojo srečo. Ti pa boš uživala in se v prvi vrsti posvečala sebi in partnerju, ne pa njim. Obeta se ti precejšnje denarno presenečenje. On: Jutranji pozdrav neznane lepotice ti bo ponovno vrnil samozavest in utrdil prepričanje, da vendarle ni vse tako črno. Toda nikar ne pričakuj preveč, ampak se sreče navajaj postopoma. Prihodnost je vsekakor tvoja. BIK Ona: Prišel je čas, ko se boš morala dokončno odločiti, komu posvetiti svoja čustva. Vendar se bo pojavil nekdo povsem tretji, ki ti uspe še dodobra prekrižati tvoje načrte. Ob koncu tedna se ti obeta prijeten obisk. On: Le kako si zamišljaš svojo prihodnost, ne da bi vsaj poskusil odpreti svoje srce in prijateljici pokazal svoja čustva. Je že res, da je poslovna uspešnost prijetna stvar, vendar se boš tega kaj hitro naveličal. DVOJČKA Ona: Tvoje sedanje razmerje se bo nevarno zamajalo. Če ti je še kaj do tega, bo potrebno napeti vse sile, sicer ti bo trda predla. Vsekakor pa je dejstvo, da ti jeza in ljubosumje lahko le škodita, popravnega izpita pa ne bo. On: Ne razmišljaj toliko o tistem, kar si zavozil, ampak se raje posveti prihodnosti. Nepričakovano srečanje ti bo pustilo obilo lepih spominov, predvsem pa si boš pomiril prenapete živce. Popazi malo na zdravje. Ona: Bolje, da ne obešaš na veliki klin svojih preteklih podvigov, saj lahko pridejo novice na povsem napačna ušesa. S partnerjem se bosta sicer sprla, a bo vendarle vse skupaj ostalo v mirnejših vodah. On: Ne pričakuj preveč, saj se ti lahko zgodi, da boš na koncu potegnil krajši konec. Poslovni načrti se ti sicer ne bodo uresničili do podrobnosti, a boš vseeno pošteno okrepil svoj finančni položaj. Pijani vozniki vse prepogosto sejejo smrt tudi po nemških cestah. To jim skuša z izvirno zamislijo preprečiti mladi frankfurtski podjetnik Michael Rexroth. V svojem podjetju je zaposlil 25 fantov, ki na majhnih mopedih ves dan, zlasti pa zvečer, križarijo po mestu. Voznikom, ki so pregloboko pogledali v kozarec, ponujajo prevoz domov z njihovim lastnim avtomobilom, svoj motorček pa tačas spravijo v prtljažnik. Po začetnem nezaupanju je posel stekel. Ideja je tu, zagrabite jo! Dragocenost spet doma Kulturna dediščina židovske skupnosti na Madžarskem je spet na ogled v židovskem muzeju v Budimpešti. Neznani zlikovci so kolekcijo neprecenljive vrednosti iz tega muzeja ukradli decembra lani. Za nekaj mesecev se je za dragocenostmi izgubila vsaka sled, pred tedni pa so ukradeno zbirko našli v Romuniji. Zdaj je židovska zapuščina spet tam, od koder izvira. Luna je draga kot žafran Francoski zbiralec kamnov je plačal 700 milijonov lir za tri kvarčne kamenčke z Lune, ki tehtajo manj kot 0,2 karata. Gre za kamne, ki jih je prinesla ruska sonda Luna 16 leta 1970. Kamenčki so bili del zbirke, ki so jo nabrali v Morju plodnosti. Ameriške misije iz programa Apollo so prinesle z Zemljinega satelita skupaj 381 kilogramov kamnov. Če bi jih prodali po navedeni ceni, bi zaslužili 1,400.000 lir, so izračunali natančni Italijani, ki so sicer znani kot vneti zbiralci Luninih spominkov. S tem denarjem bi se lahko financirala vsa naslednja potovanja na Luno. zvezde vam kažejo DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON Ona: Za tvoj načrtovani korak je še nekoliko prezgodaj, vendar pravi trenutek ni več daleč. Prihaja dokaj nestabilno obdobje, iz katerega pa lahko čisto po naključju izvlečeš marsikaj zanimivega. On: Precej se boš moral potruditi, da ti bo uspelo pridobiti osebo, ki ti že dalj časa ne da miru. Toda pozor: vsaka medalja ima dve plati, zato nikar ne dovoli, da bi zaradi ljubezni trpelo tvoje poslovno življenje. M Ona: Če boš predolgo odlašala, ti bo nekdo hudo zameril, zato se raje odloči in si vzemi tisto, kar ti tako ali tako gre. Ne pričakuj preveč od prehitro dane obljube, ampak poglej na vse skupaj malo realneje... On: Zadel te bo plaz očitkov, ki pa bodo povsem upravičeni. Bolje bo, da se s tem odkrito spoprimeš, saj se lahko v nasprotnem primeru vse skupaj še veliko bolj zaplete. Nekdo si želi tvoje bližine... Ona: Poskusi razmisliti čimbolj nepristransko in mogoče boš končno spregledala, da je on popolnoma drugačen, kot si si ga zamišljala. Zato nikar ne rini z glavo naravnost v zid, saj se lahko zid podre.. On: Naključni obisk ti bo pokvaril prijetne načrte, zato pa prinesel nove, v tem trenutku še povsem neslutene perspektive. Nikar se ne 'obotavljaj, temveč zagrabi ponujeno priložnost, ki se zlepa ne bo več ponovila. Ona: Krivična boš do svoje prijateljice, ki ti hoče samo dobro. Kako dolgo boš še hodila po svetu z na pol zavezanimi očmi? Konec tedna pa se ti vseeno obeta vsaj delna izpolnitev tvojih vročih ljubezenskih želja... On: Imaš odlične možnosti, da uspeš na področju, Kjer si to že dalj časa prizadevaš. Vendar pa možnosti same niso dovolj - za uspeh se je potrebno pošteno potruditi, prav pa bo prišel tudi kanček sreče. Mini humoreska Zgodba o migreni «1^ i^di’ kl zatr^jei°’ da jih še nikoli ni bolela porečete Pr°St° "e vedo, kaj je to migrena. Srečneži, zadeva ni kaj Je t0 prav' glavobol. Vendar pa pogled. k° Č,St° PreProsta- kakor se kaže na prvi toI^L^ ne- daje ravno pogosto, zato pa takrat končno co ■ -^PreJ se PoJavi senca, potem bolečina, z bruhanj ČUti razmajani- Dostikrat se konča z drnce -- P°P°ino nemočjo. Pa si oglejmo zadevo čeTčas m edre^e PJatk Vzame« tahleto, dve ali tri. mig^ Z aS m,ne ln tedaJ «ele začutiš vso lepoto življenja. 0m . drugi tega občutka ne poznajo. borivoj Ljubezenska past za Imenuje se Rosabud in je lepa kanadska volkulja. zaradi osem let, plaha in boječa, ker jo je njeno krdelo izofranc0ske® ljubezenskega rivalstva. Iz živalskega vrta v vzhodn ornrežin mestu Amenvillu so jo poslali v Vogeze, kjer bi mo da h' volka, ki že tri leta kolje drobnico. Vsi dosedanji P aj0, da vogeškega volka samotarja ujeli, so se izjalovili. Se sejeŽJ ga bo lepa Rosabud zvabila v past. Lovskim čuvaje E porodil dvom, kaj če je vogeški volk volkulja. ■ ■ Titanic buri duhove Millvina Dean se tragedije Titanica ne sP°?'ita-ledenih valov sojo potegnili kot nekajmesečnega 4°! ^ Zgodba nesrečne ladje, še zlasti pa njeni zakladi, ki ležijo potopljeni globoko na dnu Altantika, pa . fe|,nič-burijo duhove. Šele pred nekaj leti so s sodobnim1 pj| nimi pripomočki odkrili kraj, kjer se je leta P Titanic. Na površje pa jim je uspelo dvigniti predmetov, a dovolj za razstavo Ostanki Titanica. aprila prihodnjega leta na ogled v britanskem P0® muzeju v Londonu. Morski vimen posadka ribiške barke Hori- inedea: 5,2 »etra dolg Morski Ona: Trenutek je zelo resen, zato ti nikakor ^pr bi se poskusila zbrati in se vključiti v igr°, ^9°° primeru se ti lahko kaj hitro zgodi, da te boo tebe prehiteli. . |U Je On: Nikar se ne prilagajaj trenutnemu po^j 'LjU?’® siP05 če si prepričan o pravilnosti svojega P , j/kajl11 - romanca v tvoji bližini te bo sicer prizadela, našel ustrezno tolažbo... STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI ^3 Ona: Predvsem strah pred posledicami tj |e ^i zapletla v neko nespametno avanturo, Prija« h ids .p vneto nagovarjala, vendar le zato, ker so nj 4» tam, kjer si sedaj ti. vOj0 On: Ne bo odveč, če boš malce pokazal za|juD"s®’ bodo v nasprotnem primeru potisnili ob v0. vendar se boš še vedno spraševal, ali je to P prepusti občutku. .A Ona: Že mogoče, da se počutiš zrelo in vse to v nastalem položaju ne bo prav n o j n najbolje je, da se prepustil občutku: čuste d 8 zatajiti in igrati nezainteresirano osebo. On: Pazi se predvsem zadev, povezanih Z vi$ > lahko pošteno opečeš. V ljubezni se lahko P' k pozitivne spremembe, ki bodo prav prijetno k vsakdanjika. Ona: Opletanje z jezikom te bo pripeljalo v 4 j pr X položaj, ki pa ga boš kaj hitro izkoristila * ’ { tedna boš preživela z osebo, ki je še nekaj JK, prijatelj. -»liš On: Dosegel boš tudi tisto, kar si že dolgo p« L 9 ti bo poslovni uspeh prinese! ugoden razpis' ‘ 'I skem področju, ki si ga zadnje čase praveč z . sedaj zato lepše. novembra 1994 stran 13 za vsakogar nekaj Sezona čaja je pred nami 3000 vrst čajev . ^sen in zima sta seveda že po tradiciji čajna sezona, zato je prav, da izvemo kaj več o čaju. Poznamo tri vrste: črni ali ennentirani čaj, zeleni, ki je posušen smo na soncu, in emni čaj, ki je delno fermentiran oziroma posušen na ®ncu. črni ajj ferrnentirani čaj odlikuje polna aroma, ajvečkrat ga dobimo kot cejlonski ali angleški čaj. Zeleni 1 na soncu posušeni čaj pridelujejo na Japonskem in Južni Ameriki. Čaj je močan in zelene barve. Tretja vrsta Predelno fermentiran, ki ga dobijo tako, da liste sušijo na °ncu toliko časa, da postanejo svetlo rdeči. Šele potem ga PJžijo, Večina kitajskih čajev je pridobljena s to metodo. Posebno to velja za čaj s Tajvana. Tako kot vina so dobili 1''me po okoliših, kjer rastejo. Na svetu je okrog 3000 1 čajev. Pogosto imajo zelo eksotične okuse, recimo po ®cah, sadju ter oljih in esencah, kot so vanilija, mandlji, ea, ingver, lavendel ter jasmin. Vsako vrsto čaja, po-str l° v’na, zaznamuje značilna kakovost, za kar čajni •p očnjaki uporabljajo tudi prav poseben besednjak. m 0 je dober črni čaj cenjen po svojem okusu, aromi, ’’ svežini in opojnosti. Mjava in stres znanstvena spoznanja pričajo, da igra stres odlo-^i.ne Pr' Pr6^^’- Tako naj bi zlasti psihična obremenitev •je problemi, konflikti) vplivala na pospešeno izloča- / h- h°rmonov (kortizol, andrenalin) ne le v budnosti, ®jivU°' v sPanju. Pričujoči hormoni negativno vplivajo na ^vesno Prebavni sistem (zlasti na črevo). Oslabljeno in zavrto je A preb elpvanje, delovanje želodca, trebušne slinavke ter dru-^°dec jaVn'^ °rganov. Posledica stresa se kaže kot nervozen neurejena prebava - izmenjaje zaprtje in driska). ^nemo je koristno ameriških znanstvenikov iz Kalifornije je ne-Potr(ji]0bJavila rezultate raziskave, s katero so ugotovili in uJejo t P'lie alkohola ubija spolno slo. Maligani zmanj-tona K°ncentracijo moškega spolnega hormona testoste-' sP.°dbuja libido. 'Pliva]0 naJ P°g°st0 bivanje močnih žganih pijač in piva sti, Predvsem na zmanjšano željo po ljubezni in nežno-Men° V-n° Povzroča melanholijo in nagnjenost k podu-Qst'> težka bela vina pa pomirjajo in uničujejo sle-logi stlniulacijo v človeku. Medicinsko navdahnjeni eno-'n sPol °^enem zatrjujejo, da šampanjec spodbuja erotiko sta rk|- 0 s*°, prav tako pa tudi lažje vrste belega vina, kot 'ng in muškatno vino. Glasbene lestvice VA*LIJ TUJ'H SKLADB ' ' ? * | 'brA'r^ - Heart I W NTufKENNETH? - R.E.M > i^Mf^ANNa PrinCe ,tal' Joe & Marky Mark h. Cooper "Joe Cocker k ^CoMETnCTanbNc T°TOMORROW-Snap । zabavne glasbe j' - R " Aleksander Mežek Vn§«štJan ROUS ■ - D $ ZNALA - Meri Avsenak K Kozarič lYbln BrA - Abrakadabra S£V k nOsilci1 prav iz njenih vrst izhajajo ste ede razvijalci tehnologije VR. Tirnotny gg. po od »gurujev« psihedelične revol J ^ivetj * nazarja primerjavo (in pomembn ' sa S,L ki ga omogoča računalniška teh ^1^1. hedeliko tudi s simboli, ki so zna jOge)' ških metodologij (razvitih iz ses r vodijo h globljim razsežnostim zdaje,K * sebej navaja simbol tibetanske ^ožga11’’ opisuje kot temeljni vizualni izi fU^zr j kot refleksijo tistega, kar mozga .$Ci cer polno digitalnih optičnih snopo^ kov, s slepo pego v sredi. V ve reklamnih spotih lahko uživalci P jhede|i p substanc prepoznajo (zlo)rabo p jfl0|o stanj zavesti v obliki senzornih eKtiva ukan, sicer pa je prihodnost m P neslutena. onuj3^ Gledano skozi prizmo drog ^^gg; paleto senzacij, ki so značilne 'L je za nas zahodnjake posebej P , nuja nam jo prek znanosti, ki |n0 materialističnega sveta vp^a}^ nost) vrača nazaj k ontdosk;i p o resnici in smislu bivanja, v p ne sredstvo doseganja teh ucink ^1 evo g. sporno, kajti evolucija strojev J .grf''.aafii zahodne civilizacije. Stroji s° P pO v enakem obdobju lanskega leta pa kar 30. 50 • i * izza ia K> |0, ia zn e- e- ie -a e. ia af in in n mesccih se n? ob“o^U. materialno škodo h' °1,354 Ptometnih nesreč, od tega 1 • - . . 14 vej ROt .^prometni nesreči s telesnimi poskod . uoškodova-tričetrtletju. V njih je bilo 124 oseb huSo p^a. 145 udeležencev v prometu pa je utrpelo j P so vzroki prometnih U® Policisti ugotavljajo, nekaj let isti, to pa je y sem neprimerna hitrost. mesecih se je 33 od-nesreč zgodilo zaradi gojene hitrosti, 17 od-y?V!lesreč je posledica ne-premikov vozil, 14 se jih je zgodilo za-K^Poštevanja prednosti, nesreč pa je »bo-^^ohol. Tega s0 od' °sebah' ta se nikjer drugod v Slo-zgodi toliko nesreč iv p v pholiziranosti vozni-napovedujejo po-ontrolo, zlasti ob bli-itdo® se martinovanju, ko uPorabe klasičnih Uev na vozilih preizkušali 'one« ročne radarje. Še ’n,a Pomoč« naj bi prišli 1 - ............ storitve prekrška. Največ prekrškov se sicer zgodi na območju največje pomurske občine Murska Sobota. Čeprav je na območju Pomurja vsak dan gost promet, analize kažejo, da je najslabše stanje v prometu v poznem popoldanskem času in ob koncu tedna. To pomeni, da udeleženci v prometu niso najbolj ogroženi, ko hitijo na delo ali z njega, ampak ko proti večeru »meščani« dirjajo na podeželje, oni in podeželani v vinograde ..., od koder se ne vra- čajo vselej trezni. Tedaj so slabše tudi vozne razmere, saj je ponavadi megla, cesta je mokra ali blatna, saj jo »onesnažijo« poljski traktorji, ko pa le malokdo očisti gume, preden z njive zavije na cesto. Na prometno (ne)varnost pa vplivajo tudi dela na več cestah, denimo posodobitev magistralne ceste Počehova-Lendava in regionalne ceste Razkrižje-Stročja vas-Ljutomer. Udeležence v prometu opozarjajo, naj bodo na takih odsekih še posebno previdni. Pa ne samo tam, ampak vselej, sicer se utegne število prometnih nezgod in s tem posledic do konca leta še povečati. Upoštevanje prometnih predpisov nam mora preiti v kri, ne pa, kot je pri marsikom zdaj, ki zmanjša hitrost, se priveže z varnostnim pasom ... šele tedaj, ko ga drugi opozarjajo na radarsko kontrolo ali drugo policijsko »zasedo«. Policisti priporočajo prižgane luči tudi podnevi, kar bo menda novi zakon o prometni varnosti uvedel kot obvezo. Avtomobilisti naj bi tudi preverili, kako je z napravami za gretje v vozilih. Pa ne samo zato, da vozniku in potniku ne bi bilo mrzlo, ampak ker z gretjem preprečijo orositev stekel in je potlej vožnja manj nevarna. Š. SOBOČAN Regijsko tekmovanje gasilskih enot Reševanje iz Bukovniškega jezera Občinska gasilska zveza Lendava in Občinski štab za civilno zaščito Lendava sta bila organizatorja nedeljskega regijskega tekmovanja gasilskih enot za reševanje iz vode. Tekmovanja se je udeležilo samo 9 enot, čeprav jih je v obmurskih gasilskih društvih veliko več, zato se postavlja vprašanje, zakaj niso prišle še druge in se tako preskusile. Tekmovalna proga je bila v obliki trikotnika. Tekmovalci so štartali pri točki A in veslali na drugo stran jezera k točki B, kjer je bilo treba pravilno postaviti pod tri slike različnih požarov tri različne gasilne aparate, nato pa so nadaljevali do približno enako oddaljene točke B, kjer so z mostovža naložili tovor (vrečo peska), nakar je bilo treba čim hitrje priveslati na cilj v bližini točke A. Rezultati: v osmercu (čoln z 8 veslači) je bila najboljša enota gasilskga društva iz Vučje vasi, ki je zbrala 506 točk, njej pa sledijo: Srednja Bistrica (491), Petišovci (465), Bunčani (460) in Dolnja Bistrica (437). V šestercu pa se je najbolje odrezala enota gasilskega društva iz Murskih Petrovec, ki je zbrala 490 točk, za njo pa so se uvrstili: Pince-Marof (490), Dokležovje (435) in Srednja Bistrica (427). Š. S. ,o o, ih He'“"«sti republiške policij-«e. 'ta' 1110 občutimo), po- >itp'Zvaiaio tako imenovane .Wyne ukrepe. V devetih 'etošnjega leta so po-C polic’Sti 5.054 udele-v Prometu prijavili sod-fU Za Prekrške, 9.608 pašo atno kaznovali na kraju )■ H di ^embnimi ^taicami Sv K Skupnosti četc-bri- C So , b,la v Murski So-bi i>d°dno ocenili ne-VHa °> m«nografiie avtoija Ai teT"?' K,jub zamudi š“aiu NlPge in nekaterim Je “es®dilu so menili, ?Srafija pomemben O6"1 dogod-v tem severov- Vjo ? zV1”?611'''6, M<)' k^ost Zalozda Delavska fNbl2rka,a pa jo je Soli-Sobote. Ob S? se zahva,i,i k? ki ! Je,n in posamezni-JC te ?°®a8ali P" na' Osni *nJb'bile v za' Pota -ra v Mariboru, 5' novembra pa tSi poboti in Turnišču. ?Pnost> borcev Si^rili ^.'brigade pa so I tn?rihodnd' 0 Pr°gramu SS 'henh, Je® letu- To bo sv 5d’ obletnice vojne in S 17;mom' saJ bo X slovenska pro- S b'5O t P°udarek pa k^Nkm,?-16111’0' osvobo-ki Je bilo N? dni n Ztnerah osvobo-S >toved uradnim kon-?V°stoin Voine. Hkrati Sb ust0 proslavili 50-Si ® Čete ^tovitve Prek- AiU8eganu5°' obletn'co »Vta8\kornand|rja te Kd cih v p erJanca-Mirka tudi X°rabiu- Pripra-(Mh s0 po čini povedli. Renhm zVO^ pričakovanju izgub čim Aluminijem . p^m vem, saj so nastop oslabljeni. Feri Nogometni klub Bratonci Sodoben stadion z razsvetljavo in tribuno Nogometni klub Bratonci, katerega člansko m*^ tekmuje v Prvi medobčinski nogometni ligi ^ur|ureje°e^ri pretekli teden pripravil slovesnost ob otvoritvi pr® . pros^iii’ gometnega igrišča z ograjo, razsvetljavo, klubski. ^oj^j tribuno. Na slovesnosti, ki so se je udeležili delavci in gostje iz vsega Pomurja, sta o Pr,d^er0ia|1' predsednik Krajevne skupnosti Bratonci Milan tI1egaal/ objekt tudi predal namenu, in predsednik Nog°a so Bratonci Marjan Vorbš, ki ima največ zaslug, dobili sodobni športni objekt. Zadnja naložba, Ijave na igrišču, je stala okrog 2 milijona SIT. nogometni klub, pomagali pa so tudi krajani s s prispevki, številni pokrovitelji ter domača L Športnega objekta pa ne bodo uporabljali le n.°v pfi^LA je primeren tudi za druge športne aktivnosti 'j1 P ।P', slavnostni otvoritvi je bila pod žarometi Pr'ja ton®1' j]i tekma med prvoligašem Beltinci in domačimi Bra z^. JrA so se Beltinčanom dobro upirali, tako da so g°stJ . 3 j A nim izidom 4:3. Gole za Beltince sta dosegla: Gs za Bratonce pa Luk (11 m), Meničanim in Vinko p, 500 gledalci je sodil domačin Maučec. ^Mjiovembra 1994____________________________________________________________________________stran 17 šport strelska liga______________________________ Mšče in Ljutomer zmagala prvi državni strelski ligi je ekipa SD 'z Turnišča visoko premagala SD 29. oktober iz Grosuplja Slikar 5M r°®' Turnišče so tekmovali: Robi Markoja 584, Vili ^tiera ■ 'n Božicar Draškovič 572 krogov. Zmagali so tudi strelci kovali- d Premagal< ekipo Domžal s 1693:1662 krogi. Za Ljutomer so 0! 3- 0 Dobnik 574, Manuela Rudolf 567 in Darko Horvat 552 Pa i® v Ljubljani premagala ekipo Kolomana Flisarja liTjg. 52T667 krogi. V zmagovalni ekipi je Debevc zadel 599 krogov. ^onFlS0 tekmovali: Drago Pertoci, 570, Branko Bukovec, 555, in e?ar, 542 krogov. ?a državna strelska liga__________________- ^urka zmagala v Hrastniku kolu tekmovanja v drugi državni strelski ligi je ekipa MI M Za» burske Sobote v Hrastniku premagala Rudnik s 1667:1628 jhmurko so tekmovali: Milan Kreft, 563, Tomaž Ščančar, 554, ^SD t'®0, ^0 krogov. SD F. L. Vuk iz Hotinje vasi pa je premagal kovali. pVa Jurkoviča s 1683:1677 krogi. Za ekipo Jova Jurkoviča so Kocbek, 564, Anton Kocbek, 554. in Sebastjan Vajda, državna strelska liga____________________— boljši od domačinov Se Ra? tekmovanja v tretji državni strelski ligi je Elrad iz ^sotPLgone zmugal v Slovenskih Konjicah s 1606:1579 krogi. Za 544 Davorin Slanič, 515, Branko Horvat, 547, in Milan krogov. (DS) q državna rokometna liga v drugem polčasu ^ki?^'“.Prvenstva v prvi državni ženski rokometni ligi je Velenje V^obr Ot' Prema8al° Bakovce s 26:17 (11:11). Bakovčanke so k',rpas° začele in bile v prvem polčasu enakovreden nasprotnik, c. v nadaljevanju naredile preveč napak, tako da je bil poraz k Ae za Bakovce: Hozjan 6, Šantl 4, Vogrinec- Tratnjek 3, k b?nVohar P° ene§a' a državna rokometna liga ^očki le za Pomurko Prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi so od Soh -ev zma8al' 'e rokometaši Pomurke iz Bakovec, ki so je 8, gu ot! Premagali Ormož s 24:19 (11:11). Strelci za Pomurko: Oa. p0]etl.3" Husar 4. Bedekovič 3, Ritonja 2, Škraban in Lovenjak (i ?! j® v Murski Soboti igral z Dolom pri Hrastniku neodlo-2 -9). Strelci za Polet: Žugelj 5, Merica 4, Murgelj 3, Horvat ftalok ^enjak 2, Kovačič 2 in Čemela 2. Vodeče Krško je 3^ 23:19 (13:8). Strelci za Krog: A. Sapač 5, Hegeduš 5, A. icMaui j.' Kolmanko 2, Meolic 2, Titan 2. Velika Nedelja pa je I Prinčič fiCa 'z Murskih Črnec s 25:13 (15:5). Strelci za Mladinca: k 1 b, Marič 3, Gomboc 2 ter Buzeti in Kosednar po enega. । ^avna košarkarska liga------------------- še brez poraza . Prvenstva v drugi državni ženski košarkarski ligi je LVcdn0 Šoboti brez težav premagalo Sežano s 83:37 (35:12) ter /?z P°raza. Strelke za Pomurje: Cer 3 (1:2), Horvat 2, k Žari r 9 (3:4), Pušenjak 2, Sokolan 16 (4:4), Novak 17 (5:8), 'fKteV nik 12 (2:2)- V četrtek, 4. novembra, igra Pomurje . ■h* 0^0 z madžarskim prvoligašem Zalaegerszegom. Tekma bo . turski Soboti. (Z. Tibaut) Badminton Šah Mednarodni turnir Lendava open V Lendavi že triindvajset let deluje Badmintonski klub Mladost, ki se je doslej uveljavil v slovenskem in mednarodnem prostoru tako po tekmovalnih rezultatih kot organizaciji zahtevnejših prireditev. Na letošnjem prvem slovenskem turnirju dečkov in deklic do 14 let, ki je bil v Lendavi, so se predvsem uveljavili Miha Horvat z drugim, Dejan Novak in Martina Bukovec pa s tretjima mestoma. Na tekmovanju dečkov in deklic do 12 let v Trebnjem se je izkazala Simona Koncut s tretjim mestom. Koncutova pa se je odlično odrezala tudi na mednarodnem turnirju v Se-gezdu na Madžarskem, kjer je v finalu premagala najboljšo madžarsko igralko Vegijevo in zasedla prvo mesto. Renata Gyurkač je bila tretja. Pri dečkih pa je bil izvrsten Jernej Novak, ki je zasedel prvo mesto. Med zelo obetavne tekmovalce pa sodi tudi Sandi Td-rok. V članski konkurenci pa sodita med najboljše pomurske tekmovalce Bojan Sekereš in Mirjana Nagy, ki se uspešno kosata z najboljšim slovenskimi igralci in igralkami. Med pomembnejše letošnje turnirje za dečke in deklice do 14 let, ki jih organizira Badmintonski klub Mladost iz Lendave, sodi mednarodni Miklavžev turnir, na katerem bodo sodelovali tekmovalci in tekmovalke iz Avstrije, Madžarske, Slovaške, Hrvaške in Slovenije. Poseben čar pa bo mednarodni članski turnir v badmintonu Lendava open, ki bo 12. in 13. novembra 1994 v Lendavi, organizirata pa ga organizacijski odbor Dokonča in Badmintonski klub Mladost Lendava. Gre za prvi tovrstni mednarodni turnir z nagradnim skladom 3.000 DEM, na katerem bodo sodelovali najboljši igralci in igralke iz Madžarske, Italije, Ukrajine, Rusije, Slovaške, Hrvaške in Slovenije. Pričakujejo pa tudi udeležbo Nemcev. Med njimi bodo nastopili tudi najboljši slovenski tekmovalci in tekmovalke: Pohar, Zrnec, Šepec, Pelhan, Košnik in Ukrajinec Pešehonov, ki igra v Sloveniji, ter Poharjeva, Slatnarjeva, Jovanova, Pelhanova in drugi. Med njimi bo tudi domačin Bojan Sekereš. Kot nam je na tiskovni konferenci povedal predsednik organizacijskega odbora Dokonča Ivan Koncut s sodelavci, bo na prvem tovrstnem tekmovanju v Sloveniji sodelovalo okrog 50 tekmovalcev in tekmovalk. Glavna pokrovitelja sta Variš in Lek. Tekmovanje bo v telovadnici Dvojezične osnovne šole v Lendavi, tokrat pa bodo tudi prvič tekmovali na preprogah. Prizadevni športni delavci v Lendavi želijo, da bi tovrstni turnir postal tradicionalen. Rokada premagala Ruše V tretjem kolu tekmovanja v drugi slovenski šahovski ligi je Rokada iz Lendave premagala Ruše s 4:2. Za Rokado so zmagali: Gerenčer, Ivanec in Štumberger-jeva, remizirala pa sta Vida in Lovenjak. Šahisti Velenja pa so premagali Lendavo s 3,5:2,5 točke. Zmagi za Lendavo sta dosegla Maričeva in Sedonja, remiziral pa je Vučko. (J. Gerenčer) Gaber in Sterbad Šahovsko društvo Lendava je pripravilo hitropotezni turnir. Najuspešnejša sta bila Gaber in Str-bad, ki si s 7 točkami delita prvo mesto. Sledijo: Vučko 6, Žilavec 5 in Toplak 4 točke. Med mladinci je bil najboljši Lazar z 2,5 točke. (F. Bobovec) Feri Maučec Vestnik je z vami! ^ska liga MS «inkolu občinske strelske lige Murska Sobota sodeluje 8 ekip kv pionirski konkurenci. Med člani so zmagali Gederovci drogom, 889, in Škorpijonom, 863 krogov, med posa-Babič S 323 krogi pred S. Balaškom (oba Škorpijon) in ^UtlrT^g)’ 312 krogov. V konkurenci pionirjev je bila najboljša S 519 krogi pred Bakovci, 486, in Škorpijonom, 408, med P* Gomboši (Pomurka) s 178 pred Corom (Bakovci). 174, in K. (Pomurka), 174 krogov. Bodybuilding-------------------------------- Gomboc prvak V Celju je bilo državno prvenstvo v bodybuildingu. V kategoriji mladincev je tekmoval tudi Roman Gomboc iz Murske Sobote in prepričljivo zmagal. Tako je osvojil naslov državnega prvaka in postal mladi mr. Slovenije. Da je Gomboc obetaven tekmovalec, je dokazal že lani, ko je na enakem tekmovanju zasedel drugo mesto. (D. Šeruga) Druga državna odbojkarska liga-------------- Popoln izkupiček točk V petem kolu prvenstva v drugi državni ženski odbojkarski ligi je vodeča ekipa Žibrat Ljutomer s 3:0 (15:8, 15:11, 15:13) premagala Branik Rogozo. Žibrat Ljutomer: Kuhar, Zidar, Ljubeč, Premuž, Mlinarič, Vrbnjak, Senčar, Lukienko, Kolar, Žibart. Odbojkarice Sobote pa so premagale Solkan s 3:2 (12:15, 10:15, 15:11, 15:11, 16:14). Sobota: Forjan, Čemela, Zver, Šlebinger, Novak, Kuhar, Moreč, Šiftar, Časar, Cipot. (NŠ, FM) Namizni tenis_______________________________ Kovač najboljši V kvalifikacijah druge evropske namiznoteniške lige, ki so bile v Bratislavi, je slovenska reprezentanca, za katero je igral tudi Sobočan Štefan Kovač, uspela v skupini B zasesti drugo mesto in se bo za vstop v prvo evropsko ligo v polfinalu pomerila z zmagovalcem skupine A, najverjetneje s Španijo. V slovenski reprezentanci je bil najuspešnejši Kovač, ki je bil edini brez poraza. V Škofji Loki je bil prvi odprti namiznoteniški turnir za mlajše pionirje. Med 90 igralci iz 26 klubov so sodelovali tudi Pomurci, ki pa se niso najbolje odrezali. Najboljša sta bila Horvat (MT Sobota), ki je brez poraza zmagal v predtekmovalni skupini, in Radgončan Ocepek, ki je bil drugi. Oba sta se uvrstila med 32 najboljših. Drugi Pomurci so izpadli že v predtekmovanjih. M. U. Korenine pomurskega kolesarstva Pred ljubitelji kolesarstva in športnimi delavci je knjižica Ferija Maučeca Korenine pomurskega kolesarstva, ki je izšla kot 5. knjižica zbirke, ki jo izdaja Športna zveza Murska Sobota. Avtor nadaljuje s svojim vestnim delom pri zbiranju nadvse dragocenih podatkov o razvoju posameznih športnih zvrsti in klubov v Pomurju. Tokrat se je lotil kolesarstva, športa, katerega začetne korenine segajo v leto 1946, seveda pa so prvi zametki nastali že pred II. svetovno vojno. Prvi izletniški koraki v klubskih okoljih so hitro prerasli v tekmovalno dejavnost. Nosilec klubske dejavnosti postane Kolesarski klub Prekmurje, ki seje leta 1973 preimenoval v KK Pomurje. Ponaša se z organizacijo 28 dirk Po Pomurju in 14 Kriterijev narcis, kjer je uspešno delovala tudi kolesarska sekcija iz Veržeja. Ob 25-letnici (1973) kolesarji ugotavljajo, da so osvojili kar 18 republiških naslovov. Da je bilo delo kolesarjev zares uspešno, dokazuje Bloudkova plaketa ob 30-letnici delovanja kolesarskega kluba. Kasneje se beltinskemu kolesarskemu klubu pridruži Kolesarski klub Tropovci. V kolesarstvu je bilo ob tekmovalni dejavnosti vedno poskrbljeno za rekreacijsko kolesarjenje. Kar 13 kolesarskih maratonov je bilo organiziranih ob številnih drugih prireditvah in marljivem delu sekcije rekrerativcev, V novejšem obdobju je bil uveden tudi kolesarski maraton Ajda v Moravskih Toplicah. Ko listamo po knjigi, najdemo številne podatke, nove informacije, ki so na ta način trajno zabeležene, drugače bi se izgubile. Številne fotografije bodo poznavalce športa spominjale na delavce, ki so veliko vložili v kolesarstvo in dosegli uveljavitev tega športa. Za kakovostno kolesarstvo so potrebna velika finančna sredstva. Prav ta so bila in so še vedno glavna ovira za napredek tega športa. Knjižica bo vse kolesarske delavce vsekakor spodbudila k nadaljnjemu delu. V uvodu beremo zapis našega znanega kolesarskega strokovnjaka dr. Tomislava Koprivnjaka, sicer domačina, ki knjigo ocenjuje in hvali avtorja Ferija Maučeca, ki ni hranil moči in časa, da nam je predstavil celostni razvoj kolesarstva. Tudi športni in kolesarski delavci se pridružujemo temu mnenju in čestitamo avtorju, saj nam je s tem podaril knjižico, ki dopolnjuje našo sicer skromno športno literaturo. Državna liga v hokeju na travi Ludvik Zeiko' Kegljanje----------------------------------- Poraz Radenske V tekmovanju druge državne kegljaške lige je Gradis Norik iz Ljubljane visoko s 7:1 (5060:4925) premagal Radensko. Edino zmago za Radensko je dosegel Miro Steržaj z 853 podrtimi keglji. Drugi tekmovalci Radenske pa so dosegli naslednje število kegliev: Kovačič 825, Drvarič 822, Mundjar 812, Kos 808 in Marinič 805, (M. Štiblar) Lek: Železničar 2:0 ^nko Horvat - Svak : ____________________ ' - ’ ' sm° se Obrali na io^orn 1 Pokopališču šte-Zn sodelavci, pri-j. in športniki, da R1 Poslovimo od % Horvata - Svaka, kot bSt^Pogosteje klicali, je prišel ne-b t;"*" « '■» tCe in l ,ajle kot za sode-/l'(« Us^jl^ke nogometaše, ij^i/ a J? hotela, da se je ■A, še na^ePših letih živ-vol>e' i‘vlienj-OVnega elana. Po-n v trenutku, ko bel-Usn'^^ dosegajo 1? ko Pe ie v sv°j' zgodo- So bde vse oči, -tudi O?"' derh-ne v veliki nogO-'■ med Mariborom iti,e Z'1 Beltinci. Veselil C svOj^°8°dka. saj je ver-4? d« tnnte in bil prepri-Ptf Se J b°do razočarali. I hPr‘čati 'eni n‘ mogel sam ',>ni dpl;!40^^ da hi veselje ali žalost. n jesenska ta^o je & tolikokrat. Stanko Horvat se je že v rani mladosti predal nogometu, ki mu je veliko pomenil. S svojo igro je vrsto let navduševal ljubitelje nogometa v Beltincih in okolici. Brez nogometa ni mogel tudi potem, ko je prenehal aktivno igrati, temveč se je posvetil organizacijskemu in strokovnemu delu pri NK Beltinci. Vrsto let je opravljal najodgovornejše funkcije; bil je predsednik, podpredsednik in tehnični vodja. Razvoj in dosežki beltinskega nogometa so tesno povezani z njegovim delom. Kljub odgovornemu delu, ki ga je kot vodja projektov opravljal pri Montaži v Lendavi, je vselej našel čas tudi za nogomet, ki ga je imel tako rad. Tudi v zadnjem času, ko je imel težave z boleznijo, je rad prihajal na igrišče, med nogometaše in nogometne delavce. in skupaj z njimi načrtoval in se veselil uspehov. Bil je človek, ki smo ga cenili v vseh okoljih, kjer je Uvel in delal, saj je znal s svojo umirjeno besedo pomiriti tudi največje strasti in poiskati izhod. Zato se je težko sprijazniti Z dejstvom, da ga ni več med nami. Pogrešali ga bomo tako pri nogometnem klubu v Beltincih in Montaži v Lendavi, najbolj pa seveda njegovi naj-dražji, ki jim izrekamo globoko sožalje. Dragi Stanko, hvala ti za vse, kar si dobrega storil, in to ni bilo malo. Spominjali se bomo tvojega dela in te ohranili v trajnem spo- Zmagi Nafte V četrtem kolu prvenstva v prvi mariborski kegljaški ligi je lendavska Nafta premagala Ruše s 5:3. Za Nafto so zmagali: Matko 869, Peric 859 in Kuzma 805. Tekmovali pa so še: Horvat 836, Žalik 821 in Levačič 812 podrtih kegljev. V drugem kolu prvenstva v me-dregijski kegljaški ligi, za ženske je Nafta iz Lendave premagala Krilato kolo iz Maribora s 5:3. Za Nafto so zmagale: Marica Varga, 389, Muličeva, 376, in Žalikova, 372. Tekmovale pa so še: Utro-ševa, 359, Staničeva, 348, in Šča-pova, 347 podrtih kegljev. (M. Žalik) Rokoborba Feri Maučec rninu. Zec prvi V Gradcu v Avstriji je bil mednarodni rokoborski turnir za pionirje in mladince. Med. 143 tekmovalci iz Madžarske, Hrvaške, Slovenije in Avstrije so sodelovali tudi soboški rokoborci in dosegli lep uspeh. Najbolje se je odrezal Slavko Zec, kije zmagal med mladinci (81kg). Šafarič (74kg) je bil drugi, Kuzma (74kg) pa tretji. Med pionirji je Miholič (27 kg) zasedel drugo mesto. (E. Vogrinec) Lipovci - Igrišče Leka. Sodnika: Gostonj in Kerman. Strelca: 1:0 F. Maučec, 2:0 Kavaš. Lek Lipovci: Rajnar, A. Tivadar, D. Maučec, Kerman, Forjan, Kavaš, Toplak, Gomboc, F. Maučec, Lenarčič, B. Tivadar. Mesarič in Fiile. Pomuije: Triglav 1:2 Lipovci - Igrišče Lipovec, Strelci: 0:1 Cipot, 1:1 L. Zeiko, 1:2 Fujs. Pomurje: Duš, M. Gorza, Horvat, Šeruga, L. Črnko, Biro, G. Zeiko, Gostonj, Kuzmič, M. Časar, V. Gorza, Vogrinčič, J. Časar, J. Črnko, L. Zeiko. Triglav Predanovci: Kuzma, Kulič, Vidmajer, Šparaš, Puhan, Cigut, Fajs, Kovačič, Bagari, Škrilec, Durič, Obal, Kutoš, Zrim. Predanovci: Lipovci 0:5 Predanovci - Igrišče Predanovec. Strelci: 0:1 M. Mesarič, 0:2 Š. Mesarič, 0:3 M. Mesarič, 0:4 Gabor, 0:5 M. Mesarič. Predanovci: Maučec, Marinkovič, Gjergjek, Poredoš, Poštrak, Rakar, Kulič, Čerpnjak, Nadai, Rogač. Fujs, Jurša, Črnkovič, Varga, Domjan. Lipovci: S. Sraka., Forjan, Tratnjek, Čerpnjak, A. Sraka, Hozjan, Gabor, Fiile, Žižek, Š. Mesarič, Mujdrica, Škafar, Stanko, M. Mesarič, Kerman. Prva državna rokoborska liga Zmaga Ljutomera in poraz Sobote V drugem kolo tekmovanja v prvi državni rokoborski članski ligi je Razvanje v derbi tekmi premagalo oslabljeno ekipo Murske Sobote, ki je nastopila brez poškodovanega Vukana z 22:16. Za Mursko Soboto so zmagali: Horvat, Vogrinec, Bačič in Zec. Rokoborci Ljutomera pa so premagali Maribor s 33:7. Zmage za Ljutomer so dosegli: Žnidarič, Nemec. Cipot, Vrbančič, Sagaj, Pihler, Kučan in Horvat. (EV, NŠ) Odbojka-------------------------------------------- Reprezentanca v Ljutomeru V kvalifikacijski tekmi za sodelovanje na evropskem prvenstvu je ženska odbojkarska reprezentanca Slovenije v Ljutomeru premagala reprezentanco Belgije s 3:2 (9:15, 15:7^ 10:15, 15:8, 15:13). Povratno srečanje bo 26. novembra v Bruslju. (NŠ) stran 18 vestnik, 3. novembrajj^ iz naših krajev Obnova druge najstarejše zgradbe v Gornji Radgoni na Gornjem grisu Strmina »Strmina« se menda že od nekdaj reče strmim stopnicam tik ob reki Muri, ki peljejo po hribu navzgor do gornjeradgonskega gradu. Stopnice so pred kratkim obnovljene, prav tako druga nekoliko daljša in manj strma pešpot, ki pelje mimo cerkve, nad prometno megistraio in mimo stanovanjskih hiš na spomeniško zaščitenem grajskem hribu. Še vedno pa ni zaživela Jurkovičeva ulica, ki ji domačini že od nekdaj rečejo Gornji gris. Načrtov je bilo že veliko, žal je vedno ostalo le pri idejah. Ko se je zasebno podjetništvo nekoliko razmahnilo, pa seje pojavila denacionalizacija, kije lahko v marsikaterih primerih prej zavirajoč kot spodbujajoč dejavnik. Stanovanjska zgradba v Jurkovičevi 19, ki naj bi bila po izjavah strokovnjakov druga najstarejša v Gornji Radgoni, je prestala marsikaj. V občinskem odloku o razglasitvi nepremične dediščine iz leta 1990 je o stavbi na Jurkovičevi 19 zapisano, da je to »družbena lastnina - lastnik je Občina Gornja Radgona«: Triosna, enonadstropna stavba je bila v 19. stoletju močno predelana. K dvoriščni strani hiše je bila nedavno prislonjena garata, ki sega do arkad v prvem nadstropju. V prvem nadstropju je viden samo še del arkad, kajti drugi del je bil uničen pri prizidavi trakta, ki je pravokotno potavljen na osnovno zgradbo. Zelo okrnjen gotsko zašiljen arkadni hodnik s križno grebenastim obokom, ki sloni na slopih s posnetimi robovi in nakazuje 16. stoletje, je ohranjen samo še v 1. nadstropju in še to delno, saj so ga pozneje nekontrolirane gradnje močno poškodovale. - Potrebno bi bilo odstraniti garažo in trakt v 1. nadstropju, ki je postavljen pravokotno na osnovno zgradbo, in tako obnoviti originalen arkadni hodnik na dvoriščni strani. Šele v letu 1991 se je izkazalo, da je zgradba še starejša, kot so menili; Gornji gris je bil namreč že od nekdaj naseljen (skoraj tisoč let), zato bi arheološka izkopavanja prinesla marsikaj zanimivega. Tega leta je namreč Mojca Muhič začela z obnovitvenimi deli pod strogim spomeniškim nadzorom in v zunanjem zidu so odkrili nekaj zanimivih zidnih elementov (tudi novo okensko odprtino). Odkrili pa so še nekaj: veliko vlažnost zidu, kar je peroblem večine starih zgradb. Po oceni izvedencev JUB-a naj bi bila vlažnost kar 97-odstotna. Sredi dela jih je »zmotila« vojna v Gornji Radgoni; stavba je bila dodatno poškodovana. Pogodbo z »občino« so sklenili za nedoločen čas, zaradi dodatnih poškopdb med vojno in obvezo, da bodo kot najemniki sami odstranili poškodbe stavbe, so se dogovorili za nekoliko ugodnejšo najemnino. Lani (ko je bil lokal že skoraj končan), je bila celotna zgradba denacionalizirana; pogodba za najem za nedoločen čas je bila dopolnjena: najem je možen le za pet let. Čeprav je usoda celotne zgradbe še vedno nejasna, pa so pritlični prostori danes obnovljeni tako, kot zahtevajo vsi predpisi. Najbolj razveseljivo pa je, da v olokalu ni medenine, ogledal ali drugega blišča, s katerim se »kiti« večina novih lokalov. Opečni tlakovec, debele hrastove mize in stoli ter klopi, lončene luči in pepelniki, zidana peč, okenske police in pregradni zidovi iz stare v Gornji Radgoni žgane opeke (na njih je tudi gornjeradgonski grb) ... Vse to so stvari, ki so navdušile tudi strokovnjake spomeniškega varstva, saj je obnova Jurkovičeve 19 dokaz, da je vse mogoče, če sta le volja in nekoliko močnejši občutek za lepo, izvirno in okolju primemo opremo. In kako so se lotili dela? Mojca Muhič, ki je več kot deset let živela in delala v Ljubljani in se na prigovarjanje staršev vrnila v Gornjo Radgono, je povedala: »Vlaga je bila od vsega začetka največji problem. Strokovnjaki ZRMK- ja so nam svetovali uporabo sanirnega ometa (Vlagam). »Žaganje« sten ne bi kaj dosti pomagalo, saj vlaga ne prihaja s tal, temveč prek terase z bližnjega hriba, kjer je šampanjska klet. Znotraj smo podrli vse stene ter z dovoljenjem spomeniškega varstva prenesli vhod na cestno stran, kjer je bil prvotno. Tudi na tleh smo po nasvetu strokovnjakov naredili ustrezno vodno in toplotno izolacijo. Poleg tega smo morali narediti še vodovod in kanalizacijo, nato pa smo ugotovili, da smo brez dimnika. Ko so po vojni 91. leta obnavljali prvo nadstropje, so naredili dimnik samo od prvega nadstropja! Staro opeko smo dobili pri starem gasilskem domu, v zameno smo jim dali novo opeko. Tlakovec je narejen ročno, prav tako vrata in vse mize - pohvaliti moram iznajdljivost in spretnost mizarja Jožeta Petka iz Bogojine. Lončar Karel Žuman-iz Ljutomera pa je izdelal luči nad mizami in pepelnike.« Ponudba je nekoliko manj originalna - v peči pečejo pice -. vendar je nekako treba začeti. Zato pa so originalni pri ponudbi pijač: ponujajo predvsem domača gornjeradgonska vina in šampanjce ter imajo veliko izbiro sokov in piva. BERNARDA B.PEČEK Obiskali smo Sebeborce Vodovod in cesta ostajata občinski dolg! Po sončnih žarkih, ki so kar močno ogreli ozračje, se je zdelo skoraj nemogoče, da je še prejšnji dan lilo kot iz škafa. Pa vendarle ... Bilo je prijetno to popoldne v Sebeborcih, slikoviti vasi na obronkih Goričkega, ki združuje tri zaselke: Balerov breg, Podžlake in Vas. Ker je kraj precej razpotegnjen, povzroča to dodatne težave zaradi gostega cestnega in telefonskega omrežja ter komunalnega področja. Družbo sta mi delala podpredsednik sveta Krajevne skupnosti Martjanci Edvard Stojko, ki sicer stanuje v tem kraju, in predsednik vaškega odbora Geza Marič. Od njiju tudi zvem nekaj najosnovnejših podatkov o kraju, kjer je okrog 150 gospodinjstev s približno 470 prebivalci. Od tega jih je 160 zaposlenih, večina v tovarni Mura v Murski Soboti. V Sebeborcih pa imajo tudi pet obrtnikov, in sicer se dva ukvaijata z gostinstvom, ostali pa z zidarstvom in prevozništvom. Zdaj premorejo v kraju dve trgovini, ena je Potrošnikova, druga pa zasebna z bifejem. Malo dalje je na obronkih »posejanih« že okrog 40 počitniških hišic, katerih lastniki so v glavnem Sobočani. Ti so zajeti tudi v referendumskem programu. Krajevni samoprispevek je bil sprejet konec leta 1990 za obdobje petih let. Zaposleni plačujejo 2 odstotka od povprečne plače, lastniki počitniških hišic pa 70 nemških mark v tolarski protivrednosti, medtem ko je treba od katastrskega dohodka plačevati 10 odstotkov. Sicer pa so z referendumskim programom načrtovali posodobitev in asfaltiranje vaških cest, kar je doslej uresničeno že okrog 90-odstotno. »Predvideni so še trije odseki v skupni dolžini 300 metrov. Letos je bilo asfaltiranih 600 metrov cest, lani 1300 in predlani 250 metrov. Načrtujemo ureditev poti na pokopališču, kjer naj bi razširili mrtvašnico z vežico, imamo zvonove, ki se oglašajo ob določenih urah, že prej pa smo uredili ulično razsvetljavo in telefonijo, saj premoremo kar 121 priključkov. Zgrajen je tudi transformator v Podžlakih in zamenjano je omrežje, zato smo z elektriko zadovoljni. Trenutno je v gradnji športno igrišče za košarko in rokomet, ki ga nameravamo asfaltirati. Zemeljska dela so končana,« je povedal Edvard Stojko. Podoba Sebeborec pa ne bi bila popolna, če ne bi omenili 1700 metrov dolge občinske ceste od Sebeborec proti Pucon- MLADI GASILCI - Čeprav so mladi člani požarnega društva, se že vedo postaviti po gasilsko. So pomladek gasilskega društva Žižki, ki je letos praznovalo 70-letnico. Če bodo tako delavni kot njihovi predniki, potem se veteranom ni treba bati za napredek gasilskega društva. - Foto: J. Ž. Klub mladih v Čentibi Mladi so s pomočjo krajevne skupnosti ustanovili svoj klub. Vanj se jih je vključilo 32. Mladina v Čentibi je po razpadu starega sistema zelo pogrešala skupno delovanje, zlasti na tistih področjih, ki mlade najbolj pritegnejo, to pa so oblike sprostitve in zabave. Del čentibske mladine se ukvarja z nogometom, nekaj pa jih je aktivnih v kulturnem društvu. V klubu naj bi predvsem zagotovili vsem takšne oblike delovanja, ki mlade privlačijo. Krajevna skupnost v Čentibi je ena najbolj aktivnih v občini in vsako leto se potrudijo, da uredijo kakšen problem. Lani so uspešno opravili referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka, ki bo omogočil nov ciklus razvoja, pri tem pa jim bo pomagala tudi mladina. Jani »Kam je šel denar za vodovod?« V Sebeborcih pa tudi zdaj ne držijo križem rok. V ospredju je gradnja primarnega in sekundarnega vodovoda. »Že lani je bil v občinskem proračunu in ovrednoten z 29 milijoni, pri čemer bi ga gradili v dveh etapah. Tega denarja pa lansko leto žal nismo videli, zato se z deli še sploh ni začelo. Letos smo imeli pogovore in smo dobili zagotovila, da se bo ta naložba vendarle začela. Za V SREDIŠČU SEBEBOREC - Vaško-gasilski dom s trgovino veliko pomeni za ta kraj. čem, ki je v dokaj slabem stanju. »Kolikor se spomnim, je ta cesta že od leta 1965 stalno v programih za gradnjo, vendar vse do danes ni bilo storjeno ničesar. Zato so na vaški odbor naslovljeni neupravičeni očitki, češ da se za to cestno povezavo sploh ne zmenimo. Na pobudo vaškega odbora in tudi nekaterih vaščanov smo leta 1993 asfaltirali 170 metrov te občinske ceste, ki je široka 4 metre, niso pa nam dovolili 5-metrske, čeprav smo bili pripravljeni tudi na to. Tako smo tamkajšnje vaščane v petih hišah zaščitili pred velikim prahom, ki se dviga s ceste. Skupaj je stalo 1,2 milijona tolarjev, kar smo zagotovili iz krajevnega samoprispevka, delež občine pa je bil 30-odstoten. Zdaj vas Sebeborci nimamo nobene obveznosti do te občinske ceste,« pravi Geza Marič. Obsežni načrti soboških upokojencev Na seji predsedstva Društva upokojencev Murska Sobota so dokaj ugodno ocenili izvedbo 2. dneva upokojencev, ki je potekal v znamenju kulture. Menili so, da je prireditev v glavnem uspela in da je naletela na precejšen odmev v javnosti, k čemur so prispevala tudi sredstva javnega obveščanja. Zlasti pohvalno so se izrazili o nastopu ljutomerskih upokojencev z glasbenimi in plesnimi točkami, medtem ko se je skupina domačih slikarjev na ta način predstavila širši javnosti. Zato bodo tudi v prihodnje organizirale podobne prireditve, seveda z drugačno vsebino, in na pomlad, ker je bila letošnja v kinodvorani Park v Murski Soboti zaradi del v vinogradih slabše obiskana od pričakovanj. Ob tej priložnosti so izrazili prisrčno zahvalo vsem pokroviteljem, gostom in drugim, ki so prispevali svoj delež k uspešni izvedbi 2. dneva soboških upokojencev. Ugodno je tudi finančno poročilo, saj seje v njihovi blagajni nabralo čez 28 tisoč tolarjev dobička, ki ga bodo porabili za organiziranje številnih akcij v naslednjem letu. Na seji pa je bil govor še o finančnem poslovanju soboškega upokojenskega društva v tretjem trimesečju letos. Iz povedanega je razvidno, da so z denarjem dobro gospodarili, saj so ob mesečni vezavi vlog zbrali približno milijon tolarjev, ki jih bodo namenili za delovanje raznih sekcij in financiranje sprotnih dejavnosti Društva upokojencev Murska Sobota. To že sedaj načrtuje vzpostavitev tesnejših stikov s podobnim upokojenskim društvom v Novem mestu, s katerim želijo izmenjati izkušnje, medtem ko naj bi pevski zbor, ki je začel sodelovanje z vrstniki iz Mežice, še poglobil stike. V prihodnje naj bi organizirali tudi več izletov, pri Če- mer načrtujejo spomladanski obisk Arboretuma in ogled sejma Senior v Celju. Ob vsem tem pa ne zanemarjajo tudi drugih področij delovanja soboških upokojencev, ki naj bi do konca leta uresničili obsežen program rekreativne dejavnosti, predvsem s plavanjem v bazenu in telovadbo. Vključili pa so se tudi v reševanje stanovanjskih problemov, saj je stanovanj za upokojence vedno manj, obdržati pa želijo vsaj 39 takih stanovanj in poskrbeti za njihovo vzdrževanje. Kot prostovoljna organizacija pa se bodo vključevali tudi v predvolilne aktivnosti, ker jim ni vseeno, kdo bo na čelu nove občinske obla- sti. MILAN JERŠE Ne gre prezreti da sko društvo med dej v kraju. bilo »Gasilsko društv J ustanovljeno leta ^t. bo kmalu praznovalo {|a. nico. Zdaj ima okrog nov. V društvo s0 ^1. tako starejši kot p z j0. Lahko se pohvalijo bro opremljenostjo, saj j,, rejo dve motorni bn t avto. Imamo zgrajenih’ , betoniranih požarni s približno 40 tisoč W To je bilo narejen«P , vaščanov in kraje™ sti,« pojasnjuje G ;u pase Ravno pri lastninjenj pojavljajo težave.» c ^1' silci na vsak način vaško-gasilski dom. * kon tega zaenkrat n deva. Zdaj je j b0 pos”* krajevna skupnos vj bo P°' last vaške skupnos” stala pravni subje _ bj jo 1 ■ so imeli gasilci v up bilo z* januarja 1994 '^o las’^ nje zgrajeno, lahko ^llsk To so Pre2^ dovoz d oprema, garaže njih,« pravi Edvar« KRAJEVNA VELJAKA - Geza Marič Fo,o: ’ Stojko sta ponosna na doseženo v minulem obdo J JERŠE zdaj je zagotovljenih 20 milijonov tolarjev. Dolžina primarnega voda znaša 4200 metrov. Krajevna skupnost je zbrala od naročnikov po 200 mark. Že prej pa smo prispevali za izdelavo gradbenega in lokacijskega načrta. S krajevnim samoprispevkom in prispevki občanov, ki naj bi plačali po 1500 mark, bomo sofinancirali gradnjo sekundarnega voda. Ravno gradnja vodovoda je zelo pomembna naloga, ker je podtalnica nizka in v sušnih obdobjih primanjkuje vode. Zato so se morali nekateri krajani oskrbovati za najnujnejše potrebe z vodo celo s cisternami. Poleg tega je ta voda v nekaterih studencih delno oporečna,« zvemo od sogovornikov. Ob tem v Sebeborcih poudarjajo, da bi si vodovod zgradili sami, če bi na tem območju obstajal ustrezen vir. Ta predel pa je zelo siromašen z zdravo pitno vodo. Zato se bodo povezali s krakom mestnega vodovoda, ki poteka iz Puconec, iz Sebeborec pa bo speljan do Fokovec. »Vodovod v Sebeborcih bi moral biti zgrajen že letos, če bi lansko leto občina dala sredstva, ki so bila namenjena za naš vodovod in jih je občinska skupščina potrdila. Zato se sprašujemo, kam je šel ta denar. Pri tem skušamo vplivati na občino, da bi vzela ugodno republiško posojilo,« še dodaja Edvard Stojko. Še naprej pa ostaja aktualen problem kanalizacija. Kmetje imajo svoje greznice, ki niso tipsko grajene in so marsikje prepustne, s čimer so seveda ogroženi dodatni viri vode. Zaenkrat pa si zaradi pomanjkanja denarja ne morejo privoščiti, da bi se priključili na soboško čistilno napravo. Medtem so si ponekod že obnovili greznice in odplake odvažajo daleč vstran. »Znani smo po pogostih veselih In s čim se ukvarjajo ® v Sebeborcih se na™3 i" zlasti nad malim nogo'1'! strd košarko, deluje pa tj^ sko društvo, ki je b>10 med aktivnejšimi- ; s® meddruštvenih tekmo' imajo avtomatsko s, v Sebeborcih so tudi šolo, ki je zdaj m ■ fr se pozna tudi pri kmtu javnosti, ki je nekako f čeprav jo dvorana v ™ nilskem domu z goča. »Zato pa so % dobili sloves po po?0e Hcah z znanimi Pe^ valita krajevna ve\anskr,i po poudarjata nenem' jr okolje, saj imajo ne ■ ' organih leti urejen smeti. ž stran 20 vestnik POHIŠTVO, KAKRŠNEGA DRUGJE NE DOBITE Sedežne garniture brez ležišča od 68.900 SIT, z ležiščem od 74.000SIT; kavč 26.900SIT, dvosed 24.900SIT; pisalne mizice (bele, črne, rjave in bor) že za 8.400 SIT. Velika ponudba regalov in garderobnih omar. Izkoristite ugodne možnosti plačila. SALON POHIŠTVA MODERNI INTERIERI, Murska Sobota, Bakovska 1, tel. 21 739 in 21 398. Parkiranje na dvorišču! Svet zavoda OŠ III Murska Sobota razpisuje delovno mesto pomočnika ravnatelja z delno učno obvezo. JERUZALEM O Q M O Z Kandidat mora izpolnjevati splošne, z zakonom določene pogoje in: - posebne pogoje, določene v 137. členu Zakona o osnovni šoli, - imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj, ter da je pri svojem delu dosegel delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela pomočnika ravnatelja. Izbrani kandidat bo imenovan za štiriletno mandatno obdobje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Osnovna šola lil M. Sobota, Trstenjakova 73, s pripisom »za razpis«. Prodaja in servis vozil Ob praznovanj 25. obletnice sodelovanja REVOZ-RENAULT R5in CLIO Na podlagi 12. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Ur. list R Slovenije, št. 46/92) in Razpisa za redne volitve v občinske svete in redne volitve županov (Ur. list R Slovenije, štev. 61/94) objavljamo razglas s katerim obveščamo državljane, da pregledajo volilne imenike za volitve v občinske svete in volitve županov ter zahtevajo morebitne popravke najpozneje do 28. novembra 1994. Volilni imeniki so razgrnjeni na Sekretariatu za notranje zadeve Občine Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, in v krajevnih uradih občine Murska Sobota. Popravek v volilnem imeniku lahko zahteva državljan, če sam ali kdo drug ni vpisan v volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati, če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju naše občine oziroma določenih volišč, če je vpisana oseba, ki je umrla, če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega. Državljane, ki so spremenili naslov svojega stalnega prebivališča, pa spremembe niso uredili pri prijavno-odjavni službi Sekretariata za notranje zadeve občine Murska Sobota oziroma pri pristojnem krajevnem uradu, prosimo, da to store takoj, najkasneje pa 6 dni pred dnevom, ki je določen za izvedbo volitev. Opozarjamo vse državljane, daje prijava spremembe stalnega in začasnega bivališča obvezna po zakonu. OBČINA MURSKA SOBOTA Sekretariat za notranje zadeve SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA, d.d. PE MURSKA SOBOTA, Kocljeva 16, tel.: 069/31630 O CENEJE +zelo ugodno P®*0''1’ KATALOG DZS NAJVECJA TRGOVINA PRI VAS DOMA VEČ KOT 1600 IZDELKOV HA 200 STRANEH V HAJHOVEJŠEM KATALOGU DZS SMO BANKA SLOVENSKEGA ZADRUŽNIŠTVA, AGROŽIVILSTVA, KMETOV IN PRAVNIH OSER DRUGIH DEJAVNOSTI. Nadaljujemo tradicijo nekdanjih zadružnih hranilnic in posojilnic in navezanosti na slovensko zemljo, zaradi tega podpiramo razvoj zadružništva in kmetijstva. Tokrat vabimo prebivalstvo k sodelovanju na področju deviznega in menjalniškega poslovanja, ki zajema: - devizne hranilne vloge, - devizne vezave na 1,3, 6 in 12 mesecev, - plačevanje v tujino in iz nje, - odkup in prodajo deviz. Prepričajte se o prednostih varčevanja pri naši banki z obiskom v naši poslovni enoti, kjer Vam bomo odgovorili na vsa vprašanja. Pričakujemo Vas! SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA PRAVA BANKA ZA DOBRE GOSPODARJE. Informacije: Servisno-prodajni center Orm Hardek 44c co/702351 tel. 062/701106, telefaks ------- PRIPELJE SVET DO VAS MARTINOVANJE MARTINOV teden v TERMAH ČATEŽ od 6.11. do 13.11. MARTINOV konec tedna v Portorožu Residence PALMA ODPRTO ^9lav POTOVANJA rskega Preživite nepozabne dni v deželi Ludvika Bav od 11.11. do 13.11., CENA: 302 DEM PRAGA - Vas pričakuje od9. 12.do11.12., CENA207DEM Konec tedna v SAFARI PARKU v bližini DU' od 29.10. do 30.10. SILVESTROVANJE Za srečo v NOVEM LETU s KLASOM po - Naj se Vam najlepše želje utrnejo v TERMA od 23. decembra do 2. januarja; - SILVESTROVANJE v Portorožu v RESIDEN^ - Preživite najdaljšo noč v letu ob zvokih violin čardaša od 30. decembra do 2. januarja, CEN in še in še... rist^ Prodaja in informacije v poslovalnicah tu $ agencije KLAS v Murski Soboti, tel. 2* Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutom6 LADA CENTER * AVTOTRGOVlNA' 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor-Lenart), tel. 062/640-540 ponedeljek-petek8.-16., v soboto 8 -12. ure Jgfll PRODAJA NOVIH AVTOMOBILOV LADA s katali^s, - Najugodnejši lizing - Posojila brez pologa do štirih let - V posre prodajo sprejemamo vse tipe vozil - Staro za novo SS:.. 'W ZAKAJ JE DOBRO KUPOVATI PREK KATALOGA DZS? * VELIKA IZBIRA * UGODNE CENE * ENOSTAVNO PLAČILO UDOBEN IN PREMIŠLJEN NAKUP * POPUSTI * DOSTAVA NAROČENEGA V 8 DNEH NOVI in RABLJENI POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER * ^okieP^0 deli za avtomobile: io-letnatradicija ,'llkani2® R4, ZASTAVO. LADO. Rnr„t J^godlČ PREPRIČAJTE SE, DA Tl RAZLOGI ZARES DRŽIJO! Če niste prejeli kataloga Jesen-zima’94, izpolnite kupon in poslali vam ga bomo BREZPLAČNO KUPON ZA KATALOG JESEN-ZIMA ’94 Ime in priimek: Naslov: Lahko pa nas tudi pokličete na tel.: 061/140 40 02 Poštna številka: Kraj: Kupon pošljite na naslov: DZS d.d., Kataloška prodaja, 61001 Ljubljana, p.p. 900 Katalog je na voljo tudi v poslovalnicah DZS po Sloveniji. en Brezplačni pregledi pred zimo za vozila^ od 2. • 19. novembra 1994 • vsak delovnik od 8.00 ■ 15.00 ure Preverili bomo zavore, krmilni mehanizem, avtopnevmatike, svetlobna telesa, stanje akumulatorja, motorno olje, hladilno in zavorno tekočino, ipd. Za naše stalne stranke vodimo evidenco vseh posegov v vaša OPEL vozila! Predstavili vam bomo tudi ostalo opremo, ki lahko olajša in pripomore k varnejši vožnji in boljšemu počutju voznika ter potnikov. Avtohiša KOLMANIČ & Co. doo V akciji sodelujejo še: Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (Maribor, Murska Sobota), Zavarovalnica Triglav d.d., Poslovna enola Maribor, Živčec Maribor OMV MAPETROL MARIBOR Pokličite naŠSP® servira, (662)41^0 412-116,41# 15 Zolajeva 1°’ M opel- stran 21 s&j3- novembra 1994 vestnik VANEČA, tel. 0609 613 828, tel. in telefaks 45014 :-±J ------------------- Kovinoplastika - induplati senčila • zavese • namizni prti • šotori • platnene garaže • šivanje zaves po naročilu Po ugodnem nakupu vas vabimo na okrepčilo v naš kava bari -J t««« Sta«*;. « induplati tovarniške cene akcijske prodaje opremljanje lokalov in poslovnih prostorov z 20% popustom možnost nakupa na 3 čeke odprto od 8. do 18., ob sobotah od 8. do 13. ure Ljudje z obeh bregov Mure I slovijo kot preudarni gospodarji. Dobro znajo ravnati s časom in denarjem Da ne bi izgubljali časa pri dobri naložbi denarja, smo pripravili vpisna mesta za certifikate v skoraj vsakem domačem kraju. * ^Ši enoti LB Pomurske banke: Pt^ovci9c b°,a’ eksP°ziture: Murska Sobota (ulice: Kidričeva, Št. Kovača, Lendavska), Beltinci, Pt fad’ ^ Tophce, Rogašovci, Kuzma. gornja J’ eksP°zitura Križevci. * L®ndava d9°na> ekspozitura Radenci, agencija Videm ob Ščavnici, agencija Apače. ■ ekspoziture: Turniščg, Črenšovci, Dobrovnik. ^g^^užnicah Agencije za plačilni promet: ^0,f>erOnO*a’ Slovenska 2; ekspoziture: Gornja Radgona, Partizanska 20; Lendava, Mlinska 2; ’ ur™oška 3. J^sob* poob,ašženih vpisnih mestih: ^an^a vas 47' R KUPŠINCI doo., Kupšinci 67; TRGOVINA JAKOB, Rakičan, Tomšičeva 19; Nni Rn TAMaRA, Dokležovje, Nova ul.30; TRGOVINA GOMAJNA, Bratonci 109; TRGOVINA MAUČEC, JwT?' KOVINA JENEŠ, Lipovci 103; TRGOVINA AIBA, Bogojina; TRGOVINA AIBA, Mlajtinci; AGRO-h p an°vci 39; TRGOVINA MARJETICA, Vučja Gomila 24; TRGOVINA BERDEN, Tišina 5; TRGOVINA cN|č redan°vci 43a; TRGOVINA BREZA, Brezovci 50; TRGOVINA TIM, Zenkovci 51a; TRGOVINA IDA i/1 Sotinarci 53; TRGOVINA BOŽA Cankova 72b; Trgovsko podjetje DENIS GABER, Gerlinci 38; TRGOVINA 5E^ TRGOVINA MILAN HORVAT, Radovci 26; TRGOVINA OB JEZERU, Krašče 17a; TRGOVINA Kr°9. Murnova 2 TRGOVINA ROBI, Bakovci, Ob potoku 5; TRGOVINA JANČAR, Murski Črnci 11; 7 GORIČANKA Sebeborci 7T TRGOVINA AGROSVETEC, Cernelavci, Ledavska 17; TRGOVINA A TRo^anci 50; TRGOVINA S.M.Š., Dol. Slaveči 51; TRGOVINA MINI MARKET, Otovci 1a; GORICAN-h%rh, ^A| Trdk°va 54; GORIČKA VAS SALOVCI, Salovci; AGRO HF KRIŽEVCI v h?;BOKo pdževci v Prekmurju; VEGA Skakovci, Skakovci 15; 0MNIA Beltinci Ravenska ^k0, o.^^TER, Ižakovci 58; TRGOVINA CARIBIC MARKET, Lipa; TRGOVINA TOPLAK rehovci 29; TRGOVINA DA-NA, Domanjševci 92a; KRKA SULINCI, Sulmci 2; Tl ■ PomurskaInvesticijska Družba naložba v domači kraj TRGOVINA TERM0-JEREBIC, Odranci, Panonska 6; CERES, Martjanci 19; TRGOVINA NA DROBNO, Puževci 31; PUHAN & CO, Motvarjevci; TEKSTIL PLETILSTVO, Prosenjakovci 97a; SDK MURSKA SOBOTA, Slovenska 2 LJUTOMER TRGOVINA KOROŠAK ANICA, Bučečovci 4; TRGOVINA RAJH MLADEN, Lukavci 39; TRGOVINA BOCNIK BREDA, Cezanjevci; TRGOVINA PIHLAR ANGELA, Radomerje 3; MARKET FLORIJAN, Stročja Vas 52; MARKET S, Šafarsko 45a; TRGOVINA VUGLAR MAJDA, Veržej, Majstrova 6; MESNICA IN DELIKATESA HANŽEKOVIČ, Veržej; AGROPLAC, Veržej, Stari trg; BABIČ Podgradje, Podgradje 26a; MS KLJUČAROVCI, Ključarovci 19; TRGOVINA EKOS, Berkovci; TRGOVINA MEGLA MONIKA, Mala Nedelja; TRGOVINA NA DROBNO, Mota 30; TRGOVINA NA DROBNO, Cven 86a; SDK LJUTOMER, Ormoška 3 GORNJA RADGONA KUZMIČ, Črnci; MINI MARKET FLISAR OLGA, Sp. Ščavnica; ZEMLJIČ, Črešnjevci; TRGOVINA DRESLER KRISTINA, Podgorje; TRGOVINA VOGRIN ANTONIJA, Sp. Ivanjci; KOF, Negova; TURISTIČNA AGENCIJA KAM, Kapelska cesta, Radenci; TRGOVINA TKAVC BRIGITA, Police; MARK & TOURS, Gornja Radgona; REFLEX, Gornja Radgona, Podgrad 4( Prodajni salon GRAD, Grajska 24, Gornja Radgona; Market GAMZER, Podgrad 7, Gornja Radgona); Avtotrgovina NEŽIČ JOŽE, Lomanoše 32a, Gornja Radgona; SDK GORNJA RADGONA, Partizanska 20 LENDAVA R-0 DOLAC, Dolga vas; TRGOVINA BOROVIČ, Mostje 59; TRGOVINA EMIL BEZENŠEK, Renkovci 75; TRGOVINA ELIZABETA, D. Lakoš 24; SVIS, Gaberje; TRGOVINA JAKŠIČ, Kapca 95; TRGOVINA GODINA DARINKA, D. Bistrica 92; TRGOVINA TA-JA, G. Bistrica 7; TRGOVINA KOCET MARJAN, V. Polana 120; TRGOVINA HORVAT ANASTAZIJA, Trnje 7c; TRGOVINA HORVAT VERA, Žižki 61 a; TRGOVINA KAV AS IVAN, Odranci, Mladinska 10; TRGOVINA SUZANA, Nedelica 59; TRGOVINA TOPLAK ŠTEFAN, ---------l Nedelica 78; TRGOVINA RAJ MARTIN, Gomilica 58a; TRGOVINA MA-FAM, Petišovci, S . Petišovska 80; TRGOVINA ABS, Čentiba 461; OUICK Sežana, Dolga vas; DSL KULI, Lendava; Tf* SOLAR TOURS, Lendava; TRIOTEHNA, Lendava; KOBITEX, Kobilje; INTEGRAL, Industrijska 1, Lendava; SDK LENDAVA, Mlinska 2 Bogastvo naj ostane tu, kjer je srce. VIRGO stran 22 vestnik, 3. novembra]9gl SUZUKI VABI NA BREZPLAČNI PREVENTIVNI PREGLED VAŠEGA SUZUKI VOZILA od 7. do 25. novembra 1994, tudi v soboto, 12. novembra, vsak delovnik od 8.00 - 15.00, v soboto od 8.00 - 13.00 ure Brezplačno bomo opravili naslednje preglede in teste: • zavore • zavorni mehanizem • zavorna tekočina • pnevmatike • kolesne obese • nivo olja v motorju • nivo olja v menjalniku • stanje akumulatoija • krmilni mehanizem • testiranje hladilne tekočine • nivo hladilne tekočine • kontrola protizmrzovalne tekočine za pranje stekel • pregled nastavitve vseh luči • vžig in elektronika • brisalci stekel • izpušni sistem • kontrola varnostnih pasov • stanje zaščite pred korozijo • kontrola gretja in zračenja • pregled opreme: komplet prve pomoči, žarnice POOBLAŠČENI SERVISERJI V SLOVENIJI: AVTOTECH d.o.o., Ahlinova 1, 61291 ŠKOFLJICA, tel.: 061/666 359 ♦ ANDY AVTO SHOP d.o.o., Cesta kozjanskega odreda 18, 63230 ŠENTJUR, tel.: 063/743 389 • ULA d.o.o., Jurčičeva 17, 68210 TREBNJE, tel.: 068/44 231 • AVTOHIŠA RAJ BAR d.o.o., Miloša Kuzmiča 18, 69000 MURSKA SOBOTA, tel.: 069/21 444 • PANADRIA d.o.o., Jana Husa la, 61000 LJUBLJANA, tel.: 061/140 13 72, • GEC PAVEL, Dutovlje 67, 66221 DUTOVLJE, 067/64/081 • AVTOMEHANIKA LUŠINA, Gosteče 8, 64220 ŠKOFJA LOKA, tel.: 064/632 286 • AVTOSERVIS SMIUJAN BOGATAJ, Zvirče 30a, 64290 TRŽIČ, tel.: 064/57 208 • PIRAMIDA d.o.o., Borovniško naselje 7, 61412 KISOVEC, tel.: 0601/71 331 • AVTOSERVIS ŠILER SILVO, Pekel 36, 62211 PESNICA, tel.: 062/653 053 • MTE COMERCE, Polje 351/c, 61260 LJUBLJANA, tel.: 061/484 548 ♦ AVTOSERVIS JERŠIN, Jezerska cesta 2, 64220 KRANJ, tel.: 064/242 779 • AVTOMEHANIKA SKRBIŠ, Spodnja polskava 102, 62331 PRAGERSKO, tel.: 062/836 907 SODELUJEJO V AKCIJI: • Republiški svet za preventivo In vzgojo v cestnem prometu • Panadria d.o.o., Ljubljana ^HANCCDK pnNnDmn 61000 Ljubljana, Jana Husa la Vsem lastnikom zagotavljamo 5% popust pri nakupu pnevmatik. MOBIL motoma olja po promocijskih cenah. Povsem nov celovit sistem kakovostnih in cenovno ugodnih avtomobilskih zavarovanj UnOAdnafic za Prekmurje in Prlekijo Za vse podrobne podatke pokličite I po telefonu MS 32-134. .•..Oto Or KAPELA - Za letošnje tako imenovano božično vino bodo na Vinogradniškem gospodarstvu Kapela grozdje z 0,5 hektarja vinogradov obirali šele 24. decembra. Prav gotovo bodo vino te posebne trgatve hitro prodali. (F. KI.) LENDAVA - Kilometer dolga makadamska cesta ob Kobiljanskem potoku od trgovine Oprema do hotela Lipa, dolga pa je kilometer, bo kmalu asfaltirana. Delavci POM-GRADA namreč že pripravljajo gramozno podlago za asfaltno prevleko. Posodobljena GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK, Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. cesta bo široka 6 metrov in bo razbremenila drugi dve cesti, ki vodita v dolnji konec Lendave. Še to: da ja ne bi nihče zapeljal v potok, bodo med njim in cesto postavili varovalno ograjo. Vrednost naložbe: 25.000.000 tolarjev. (J. Ž.) RADENCI - Zdravilišče Radenska je pred kratkim dobilo od ministrstva za zdravstvo koncesijo za interno medicino. V prihodnje bo tako mogoče z napotnico ležečega zdravnika prihajati na preglede k specialistu interne medicine v Radence. Kaže pa tudi, da bodo v Radencih kmalu dobili še koncesijo za opravljanje specialističnih fizioterapevtskih storitev. (F. KI.) STREHOVCI - Poletno neurje je v občini Lendava naredilo za 140.000.000 tolarjev škode, zlasti v vinorodnih 4 območjih Strehovec in Pinc. ' Tačas delavci Gradbenika iz Lendave, Nograda iz Črenšo-vec in POM-GRADA iz Murske Sobote popravljajo ceste in drugo infrastrukturo. Občina je v ta namen zagotovila 27.500.000 tolarjev, denar za GENERALNI ZASTOPNIK IN DISTRIBUTER ZA SLOVENIJO $ SUZUKI —MJ— SUZUKI IN PARTMRjl d.o.o. lana Husa la Ljubljana. Slovenija Tel.: 061/140II73 061/140 13 65, F«; 061/140 23 02 del stroškov pa bodo v obliki prostovoljnih prispevkov zbrali tudi prizadeti vinogradniki. (J. Ž.) Niste sami. Vestnik je z vami! Vzgoja sadnega drevja, C okrasnega grmičevja,■■■ vrtnic in iglavcev DREVESNICA Stanko ŠPUR , * Satahovci 52 69000 M. Sobota Tel./telefaks: 06922557 Začeli smo s prodajo sadik. 'riporočamo -APNENEC--------------- v vrečah. Dostava na dom. Cena 6,5 SIT/kg Gorička vas šalovci3, tel.: 069/ 59033 --------Gostilna----- ŽELEZEN, BREZNOVCI vabi v soboto, 12., in nedeljo, 13. novembra NA DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO. Vabljeni! .Telefon: 49025-------------- A.C.R. BEDNAR MURSKA SOBOTA, d.n.o. V skladu s predpisi in standardi opravljamo vsa računovodska in knjigovodska dela za podjetja in obrtnike. Za podrobnejše informacije pokličite po telefonu štev. 21805 in 31256 ali se oglasite osebno v Trstenjakovi 56, motoma vozila OPEL KADETI, letnik 1988, 1,6 i, karamboliran, prodam. Celec, Dolnji Slaveči 20. mll51 ZASTAVA 101 JUGO SKALA 55. 70 000 prevoženih km, na novo registriran ugodno naprodaj, tel.: 32 010 int. 534, Maučec. mfp ZASTAVA 850 KOMBI, letnik 1984. vozna, ugodno naprodaj. Tel.: 23 278. m-pp OPEL KADETI 1,3, letnik 1987. solza, karamobliran, prodam. Informacije Agroservis, M. Sobota. mll24 TRI SUZUKIJE za motokros (dva 80 in en 125), prodam. Tel.: 57 134. 1130 MERCEDES 300 D. starejši, prodam. Milan Mesarič, Lipovci 123, tel.: 42 888. mll32 GOLF, letnik 1981, športno opremljen, bele barve, ugodno prodam. Tel.: 49 288. ml 140 ALFA 33, prevoženih 90.000km, letnik 1988, naprodaj. Tel: 31 842 ali 32 474 od 7. do 15. ure. m-in ALFO ROMEO, letnik 1986, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 72 078. ml 144 rroniDivER-i ODPRAVITE PLEŠAVOST ZA VSELEJ UPOHAIR -SVETOVNI HIT Stegne 27 tel.: 061/571879 BMW 320, letnik 1977, generalno obnovljen, ugodno prodam. Tel.: 24 323. m 1148 FIAT 126 P ugodno prodam. Štefka Lorenčič, Stara Nova vas 36 a. ml366 živali PUJSKE prodam. Rakičan, Panonska 66, tel.: 24 654. mll23 PERZIJSKE MUCE, stare 2 meseca, prodam. Tel.: 76 590. m-le KOKOŠI, mlade nesnice, lahko naročite po tel.: 82 401. Dostava na dom. Zagotovljena nesnost v dveh tednih. ml368 NESNICE, MLADE JARČICE, pasme hisex in golden komet super braun (rjave), uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje FARMA PRI MOSTU, d.o.o., po zelo ugodni ceni (AKCIJSKA PRODAJA); tri mesece in pol stare jarčice po 250 SIT; štiri mesece stare jarčice po 350 SIT; štiri mesece in pol stare jarčice po 450 SIT in jarčice tik pred nesnostjo po 520 SIT. Za vsakih deset kupljenih jarčic dobi kupec eno zastonj. Jarčice so cepljene, kar prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: (069) 24 393; Gostilna Benčec, Bakovci, tel.: (069) 43 070; Gostilna Železen, Beznovci, tel.: (069) 49 025; Zidarstvo, Darinka Zamuda, Galu-šak, videm ob Ščavnici, tel.: (069) 68 044. mpp TELICO, brejo 7 mesecev, prodam. Križevci 38 v Prekmurju. mll37 "GOSPODAR DOBREGA NAKUPA" Komerc oglasnik | 1 Odslej v vsaki številki: > ŽEJNI FRANC in njegova VROČA zgodba ; križanka, humor, avtomobilske novosti ; NA VSEH KIOSKIH. CENA 80 SIT ING. PAVLINJEK, MURSKA SOBOTA, Temlinova4, telefon: 069/32174, 21 903 Cenjene stranke obveščamo, da režemo pleksi stekla za traktorske kabine. Po potrebi jih ‘u0 vstavimo. kmetijska mehanizacija TRAKTOR UNIVERZAL, 55 KM, pogon na 4 kolesa, prodam ali menjam za večjega. Tel.: (069) 60 032. ml 145 SILOKOMBAJN 80S, dobro ohranjen, z upravljalcem iz traktorja in traktor 15 KS s koso prodam za 100.000 SIT. Partizanska 30, Bakovci. ml 143 PUHALNIK TAJFUN z elektromotorjem, 7,5 kW, in predsetvenik Ram 220 prodam. Križevci 38 v Prekmurju. mll37 TROSOBNO Murski Soboti ugodno proda 800. . DVOSOBNO v centru Maribora, p^toro® z zagotovljenim P^^ Tel: 069 « prodam za 60.000 DEM. Tel- 881. mfp razno SOLARNI KOLEKTORJI • izdelava in montaža Tel. 062/653 351 EXPORT - IMPORT Finančni Ingeniring ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU. I Oplemenitite svoj denar po zelo ugodni obrestni meri in kratkoročna premostitvena posojila. P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tel. -telefaks: (069) 32846 ENOREDNI OBIRALNIK KORUZE TORNADO 40, star 3 leta, in kravo, staro 4 leta, brejo 7 mesecev, prodam. Srednja Bistrica 13. mll39 TRIDELNE KLINASTE BRANE prodam. Tel.: 62 782 m2566 posesti La d.O.O. Preklic! , aeoozita 1 Preklicujem veljavnost ®Ppa„0Iiks»’ 33750-1, izdanega pn « y ime Rudolf Farič, Polana TERMOAKOMULAC*^^^ 3,5 kW. novo, m derb'Kna po < trda goriva prodam. C.stinaVro ■ TERMOAKIMUI*^^ p-’* 3,5kW, rabljeno eno Tel.: 62 094. . he m2568 BETONSKO za brajde prodam. 1 " POHIŠTVO ZA njeno, ugodno prod ■ ^AŽDINS^ po 20 SIT/kg. Alojz V tel.: 46 280, popoldan-ml’36 ^noP'°da®' PEČI, različne, ugodn (069) 31 166. ^Sl*’ mll42 po S.”00 TRDA DRVA. 8m • P prodam. Kovačeve • mH46 ^c-iilCO Z1 OTROŠKO POSTEU* prodam. Tel.: 21 23 • mll35 ,-*tOREKS’ ŠTEDILNIK SK drva, prodam. 41. "11128 Preklic! . n.t spri^ W Preklicujem veljav" J, čani OŠ. izdanega v jjtSm leta 1951/52 na ime c linči 70. M5*' ZVOČNIKE CER^di^aster5 stemske) in mikser j 16/2 prodam. Tel.: /o m-le POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069) 32322 FAX-TEL. (069) 32322 A. NOVAKA 4. M. SOBOTA S N K MANJŠI LOKAL na zelo dobri lokaciji v M. Soboti, takoj vseljiv, dam v najem. Lokal je centralno ogrevan, namenjen za trgovinsko, gostinsko ali slaščičarsko dejavnost. Možna tudi preureditev v pisarno. Informacije po tel.: 22 445 ali 21 279. ml 149 NA JANŽEVEM VRHU 15 pri Radencih ugodno prodam 6 let staro hišo. Tel.: 062 33 617. m-pp OKREPČEVALNICO IN STANOVANJSKO HIŠO V TURNIŠČU pro-dam. Tel.: 72 090 od 9. do 22. ure. m-1135 TRIJE MLADI UREJENI ZAPOSLENI FANTJE iščejo stanovanje v središču Murske Sobote. Tel.: 31 788. mll22 TERMALNI^ strokom VODS^^ Vsak torek 19'00in ^20 0°’ 18.00 d o^a. od 8. novei^1 PROGR^r^ - rekreativkPžeVaJiJ3 - program e rje telesne kon^ja - proS^ - pr°?S<* Informacij6’^štJe testiranja ,^5 32 530,^ Zaman je bil tvoj boj. ^pljenj^' ^. zaman vsi dnevi tvojeg . ^1] bolezen je bila močnep ZAHVALA j V 82. letu je prenehalo šega moža, očeta in s Štefana Pod f iz Pečarovec „ Z n Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem^. po1” v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakor predvsem sosedom in sorodnikom- । Hvala vsem, ki ste darovali vence, cvetje in v P^i1- Hvala g. Balažiču in g. Beznecu za pogrebni žalostink in gospe Hajdinjakov! za poslovilne bes p Hvala vsem sodelavcem sina Franca, snahe Su Marije. Vsem še enkrat prisrčna hvala. p -erfci A"' Žalujoči: žena Marija, sin Franc 1 družino, Marija z družinama ter vnuki in drug« 34 stran 23 novembra 1994 V naših srcih vedno še živiš, zato nas pot vodi tja, kjer ti spiš. Tam skupaj smo v nemi bolečini, a z nami so lepi in žalostni spomini. V SPOMIN Minevajo tri žalostna leta, odkar nas je zapustila draga mama in žena Anica Celec iz Puconec ^vahvsem, ki se je kakorkoli spominjate, obiščete njen grob in prižigate sveče. Žalujoči vsi njeni Bilo prelepo je s teboj, skalilo srečo je slovo, za naju najhujše zlo. V SPOMIN Danes mineva deset let, odkar te ni več med nami. V temnem grobu mirno spiš, med zvezdami se veseliš. Če bi solza te zbudila, zemljica te ne bi krila, ljubi sin 10 Drago Zelko iz Dankovec vsem za prižgane sveče in darovano cvetje in tih spomin ob njegovem grobu. Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi it Mati vedno prerano umrje ... ZAHVALA Solze v očeh, potrta srca, saj poslovila se je za vedno od nas, naša ljubeča, predobra mama, tašča in babica Jožefa Debelak iz Kroga, Plečnikova ul. 5 &ca hVala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in ^■tk*11’ ste PosPrem'l' našo mamo k spokojnemu a P°sebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, ^dst ra®' Pevc'- Pa za odpete žalostinke. Prisrčna hvala Odprt?Vn'c' Krog Aniti Borovič za ganljivo slovo ob ven^ 01 §r°bu. Zahvaljujemo se za vse darovano cvetje, Sv- maše, za vsa izražena sožalja in za vsako Pomoč in tolažbo v trenutkih žalosti. • ■ sin Franc, hčerke Jožica, Mariška, Irena z družinami in sestra Smrt izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani spokoj, ni več trpljenja, ne bolečine, Življenje je trudno končalo svoj boj. ZAHVALA V 68. letu nas je zapustila naša draga mama in stara mama Hvala vsem, ki ste ji z dobro besedo, mislijo ali kakorkoli drugače pomagali med njeno boleznijo. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče ali dobre namene. Hvala tudi duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem, internemu oddelku v Rakičanu in doktorju Rihtaršiču, sodelavcem Mure - Tovarni ženski plašči in Tovarni moška oblačila ter železniškemu podjetju iskrena hvala. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Skrb, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. V domu našem ostala je praznina, a v naših srcih bolečina. ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je v 89. letu zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in tašča Karolina Antalič roj. Čarni Sn0 iZ Se'a ^ate]je^ ?ahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, J/mjj p lrJ znancem, ki ste jo pospremili na njeni 1,1 pa j '* njen grob prekrili s cvetjem, darovali sveče, sožabe- Posebna hvala g. duhovniku za ne besede in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! 16 V SPOMIN °bra mineva 31 let, odkar nas je zapustil oče, stari oče, pradedek in tast Jožef Antalič ^la vse ■ 'Z Se,a m. ki se ga še spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi, ki smo vaju imeli radi Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina in brata Evgena Berglesa iz Puževec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sodelavcem trgovine Panonka, vsem, ki ste darovali vence in cvetje, nam pa izrazili sožalje. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči vsi njegovi Bolečina se da skriti, tudi solze ni tetko zatajiti, a tebe nam ne more nihče več vrniti. V SPOMIN 4. novembra mineva 10 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in tast Karel Kerčmar iz Kukeča 52 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu in se s toplo mislijo spomnite nanj. Vsi njegovi ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustil dragi oče. stari oče, tast in brat Franc Flisar iz Borejec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in prispevke za mrliško vežico. Iskrena hvala g. duhovniku, pevcem za odpete žalo-stinke, govorniku za poslovilne besede in vsem gasilcem. Vse m še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Gizela Mikola iz Sebeborec Vsi njeni Janka Sušca Vsaka pot se nekje konča ... ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga obiskovali, pospremili na zadnji poti ter darovali vence, cvetje in sveče. Posebna hvala internemu oddelku soboške bolnišnice, g. župniku in pevcem, g. Bagariju iz KS in g. Hubru iz Radenske za besede slovesa. Ostal bo vedno v naših srcih. Kot slana vzame žlahtni cvet, tako omahnilo je tvoje srce, v tišini večni svet. So rože odcvetele, so ptički odleteli, vse se vrnilo bo, le tebe, dragi Ludvik, nikoli več ne bo. V SPOMIN V zgodnjih jutranjih urah 27. oktobra nas je v najlepših letih, v 36. letu starosti, brez slovesa, tiho, tragično za vedno zapustil naš sin in brat Ludvik Bertalanič iz Borejec Hvala vsem, ki prižigajo sveče na grobu, posebno njegovim sošolcem, ki se spomnijo nanj in prinašajo cvetje. Vsi njegovi ZAHVALA Po dolgotrajni in mučni bolezni nas je v 82. letu starosti zapustil naš dragi Ludvik Cigiit upokojenec PTT-ja iz Murske Sobote Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in vsem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in sveče ter izrekli sožalje. Hvala dr. Renovi za lajšanje bolečin med njegovo boleznijo. Hvala, g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Prisrčna hvala govornikoma g. Štefanu Merklinu iz KS Turopolje ter g. Sonji Gomboc iz PTT-podjetja M. Sobota za tople besede slovesa. Posebna zahvala kolektivom: Pomurski tisk, Kartonaža, PAN-AGRA ter Društvu upokojencev M. Sobota za darovane vence in izrečena sožalja. Murska Sobota, 24. oktober 1994 Žalujoči vsi njegovi Skrb, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. V domu našem ostala je praznina, a v naših srcih velika bolečina. ZAHVALA V 62. letu nas je zapustil naš oče, dedek, brat in stric Alojz Felbar iz Strehovec 23 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje. Hvala internemu oddelku Splošne bolnišnice v Rakičanu, ki so mu pomagali reševati življenje. Prisrčna hvala g. župniku Zveru za pogrebni obred in pevcem iz Bogojine za odpete žalostinke. Hvala tudi g. Časarjevi za besede slovesa. .Strehovci, 24. 10. 1994 Žalujoči: sin Alojz z družino, hčerka Terezija z oružino ter vnuki Izidor, Lidija, Monika, Zoran, Urška, sestra Marija, brata Štefan in Jože z družinami ter vsi drugi Nekje daleč drobno upanje je plalo, a zaman srce je nežno vztrepetalo in v večni sen zaspalo. ZAHVALA V 85. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in brat Jožef Martinec iz Satahovec 59 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem, sorodnikom, botrini in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in za svete maše. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, GD Satahovci ter govornikoma Francu Bencaku in Štefanu Pisnjaku. Najlepša hvala hčerkinim sodelavcem Pomurskih mlekarn ter osebju internega oddelka bolnišnice v M. Soboti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Bojan Korošc - Kildare, poslanec LDS z nacionalnega krila, nima nič proti, če bo občina Kobilje, ki jo je ustanovil kot trn v rožnem nizu madžarskih občin na vzhodni meji Prekmurko-Prleške republike,odcepljena od Republike in skupaj z madžarskimi občinami priključena Madžarski, ker ima zagotovila, da bo dobila poseben status do-miniona. Anju Mariška mu je obljubila, da bo kot kobiljan-ski občinski predstavnik pri OZN lahko začel svojo diplomatsko kariero. *** Evgen Sapač - Brzi. kmečki državni svetnik, je izkoristil nedavni veto državnega sveta na uporabo nacionalnih zastav slovenskih Madžarov in Italijanov ter predlagal, da se umakne iz uporabe tudi zdajšnja sloven- ska zastava. »Zahtevam, da se na njej kot znamenje pojavi tudi kmečko orodje srp. Stroški za spremembo ne bodo veliki, ker bomo naš simbol izrezali iz shranjenih partijskih zastav.« *** Ciril Pucko - Dribler je zaman upal, da ga bo njegova stranka zaradi prirojenih dri-blerskih lastnosti predlagala za zunanjega ministra po koncu trimesečnega Drnovškovega absolutizma. »Pred Martinijem' bi najprej malo zacepetal, potem bi se na videz pognal v levo, takoj zatem pa silovito v desno in mu pognal oglejski sporazum v gol.« *** Zaradi edinstvenih prezračevalnih učinkov, ki jih ima najbolj znan eksponat na razstavi Vodoravno-navpično--počez-energija v soboški Galeriji, ga je njen šef Feri Obal - Obilic mlajši prodal gastroenterološkemu oddelku bolnice. Gre za sistem avtomobilskih zračnic, na katere so montirane piščali, ki ga bodo uporabljali za sproščanje pri napenjanju. Soboški poznavalci konkretne umetnosti so po tem Obalovem dejanju pomirjeni. Zdaj vedo, kaj je konkretna umetnost in čemu rabi. *** Prleškega svetnika Andreja Hrastelja - Cigarillosa. SKD, že celo jesen ni v državnem svetu. V odgovor na najnovejšo luteransko himno »Čuj klbnckanje« v svoji vinski kleti komponira katoliški odgovor z naslovom »Čuj br-bučkanje«. Uho tišči na sod z moštom. *** »Če bom soboška županje, bom nastopala proti verski diskriminaciji,« je izjavila kandidatka za to mesto v (ar-tikularnem) mestu Sobota. »Luterani bodo v moji županski pisarni sedeli na lesenih stolih.« Na proslavi dneva reformacije v Bodoncih ji niso dali tapeciranega. KESHM KONJ Radgonski mehurčki Ste prižgali svečo umrlim dušicam? Ste jim tudi nastavili kakšen kos kruha? Pa ne da ne verjamete v te stvari? Veste kaj, zdi se mi. da bi bilo koristneje, če bi namesto bogatih šopkov, aranžmajev in venčkov na grob postavljali le svečo in kakšen priboljšek (tako kot nekoč naši predniki). .Nekdo bi se vsaj enkrat na leto pošteno najedel. Kaj pa bo z vsemi temi rožami? Po prvi slani jih bodo vrgli na smetišče. In ko sem tako opazoval ljudi na pokopališčih, se mi zdi. da jim niti ni bilo pomembno, da se spomnijo umrlih, ampak da čim bolj okrasijo grobove, da nanje postavijo čim dražje rože in čim večje sveče. Hvala bogu, da imamo v Radgoni dva vrtnarja, tako da so ljudje kupovali v glavnem domače rože - in puščali denar v domačem kraju. Seveda za nekatere domače niso bile dovolj dobre, moralo je biti nekaj posebnega, uvoženo iz Avstrije ali iz drugih krajev. So se pa ti vrtnarji razširili, kaj? Pred dobrim letom Kurbus, pred kratkim Velel ... imamo v Radgoni tako radi rože ali pa smo tako dobri trgovci? Zadnjič sem se pošteno prestrašil. Hodil sem po mestu in kar naenkrat ugotovil, da z našim kužnim znamenjem nekaj ni v redu. Sicer res ne vidim več dobro pa tudi znamenje sredi parkirišča je tako uničeno, da skorajda več ne razločiš, kaj je, toda tako spremenjeno pa spet ne more biti! Stopim bliže in vidim: znamenje je ovito z žaklovino! O ti presneti! Ali je zdaj to novi način obnove kužnih znamenj? Da ne bo preveč pisano, niti preveč belo ali preveč amatersko, da bo ravno prav obnovljeno, po vseh strokovnih predpisih - če je to res, pa ne morete preveriti, ker je znamenje ovito z blagom. Morate enostavno verjeti, da je tako. Mali princ. Se spomnite? Pred prvim novembrom so po Radgoni hodili neki mladi ljudje, gledali in spraševali o našem mestu. Kaj naj jim rečemo? Kako naj se počutimo dobro v tem mestu, če pa smo nenehno ogroženi zaradi prevelikega prometa, če nam nenehno smrdijo prašiči, če nimamo svojega trga in mestnega parka, če ne moremo priti do reke, če so gostilne in edini hotel odprti le do 22. ure ... Povejte no, le kje naj se spoznavamo, družimo in le kako naj se počutimo dobro in varno, ko pa so na oblasti vedno le zunanji in ne Radgončani. Mislim, da bo na steni kmalu napis: Prekmurci, domov! Radgončan En TOTI IN TOTA izLotmerka Kaže, da sva zadnjič, ko sva se spraševala, ali je res najboljša rešitev v Stročji vasi podreti zadružni dom in na istem mestu zgraditi novo šolo, kar precej razvnela strasti. Potrdilo se je, da nisva edina, ki se nama zdi škoda porušiti stavbo, katero so menda leta 1952 (večinoma) zgradili domačini, da bi imeli v njej vse, kar je bilo takrat predvideno za skupno zadružništvo na vasi. Tako so načrtovali tudi ljudsko kuhinjo. No, prišli so drugačni časi in zadružni domovi niso dobili takšne funkcije, kot je bilo prvotno zamišljeno. Kot sva nekje prebrala, so dom v Stročji vasi najprej namenili za kmetijsko šolo, kasneje pa se je vanj naselila osemletka. Stavbo so nekoč prenovili, tako da je videti še kar dobro ohranjena. Sicer pa, kaj je za tako zgradbo 42 let?! TOTA, ki je v nekem krogu poslušala diskusijo na to temo, je morala biti kar tiho, da ne bi kdo posumil, da je prav ona skupaj z enim TOTIM kriva, da se bodo stvari zdaj najbrž zapletle. Ko so namreč gradili zadružni dom, niso misli, da bo v njem šola, zato prostori ne ustrezajo, poleg tega jih je premalo. S tem se tudi midva vsekakor strinjava. Prav tako bi znalo biti res, da bi bila prenova doma dražja kot novo- gradnja. Toda, ali res ni škoda podreti stavbe, ki je vredna po najini laični oceni najmanj 500.000 mark?! Poleg tega bi bilo tudi rušenje najbrž nemajhen strošek. Če pa sva o vsem tem premalo informirana, naj nama kdo bolje pojasni in naju prepriča, da nimava prav. Midva vsega pač ne moreva vedeti. Tako tudi nisva uspela prevereti, ali je gospod oziroma tovariš G. iz Lotmerka res kje dejal ali pa vsaj razmišljal, da bi bil pravilnejši naziv za Slovenske krščanske demokrate Domobranski krščanski demokrati. V zadnjem času se tudi nama zdi, da tu ni velike razlike. ------------------------------------ Lendavski pereči Priznam, kriv sem, a ne morem si pomagati: prisil . sem! Morda pa je vmes olajševalna okoliščina: nisem p rahljal tehničnih prisluškovalnih sredstev, na primer r oddajnika, ampak sem le nastavljal ušesa, ko sta n , kramljali dve mlajši ženski. Prva je pripovedovala: »Ne vem, kaj naj storim, ko pa s taščo ne moreva ujeti; naj skuham to ali ono, vfa kako pripombo. Zdi se mi tudi, da je name povrh ” ljubosumna, zlasti, ko greva z možem, nien^hS,injMa t v posteljo. Nekako mi je tudi namignila, da ne bi bilo1■ ko bi imela več kot enega otroka. Često se tudi spre likanju: ona trdi, da je dovolj, če zlikam le srajce m ? jaz pa ,peglam’ tudi spodnje perilo.« Od druge ženske pa sem ujel tole: »Naša je ena^°^e ni Saj veš, da na delo v tovarno ne morem, ne da ' uredila. Vsak dan torej kopanje, druga obleka, P ; naličim se. Ondan je tašči prekipelo:, Kaj, za vra^ : dolgo pred tem ogledalom? Za koga se tako ,riktas. ‘ nimaš poleg mojega sina še koga drugega?« >) Oh, te tašče! Vem, stoodstotno sem celo P^P^1^ pt prav vse niso zlobne, a da jih je veliko lju^0SU'^nIe’^nlkt vem. Posebej pa so take tiste, ki so imele le s^n^eL0valeod Nekako so jih hotele zadržati zase, zato niso poska * veselje, ko jim je prišlo na uho, da se ne dajo ve ampak hočejo biti možje in očetje. In potem ko se ieliz poroči, ponavadi velika ljubosumnost in, kot sem P . pogovora dveh trpink, majčkeno nagajanje. nu jn oziroma možu, ki noče prepira in bi rad uSa)a . eUpi!) ženi, saj je »sirotek« ves zbegan, ko pa se ne ve d1 ^ojineg £ K K>' 1 P O»5 us Niste sami, j Vestnik je z van11. enih —~hi^o ir •K”! 8 I n’ • Vsi, ki boste do 25. novembra poravnali naročnino svojega VESTNIKA, boste sodelovali v velikem nagradnem žrebanju. Petdesetim izžrebanim bo VESTNIK podaril nagrade v višini 20.000 tolarjev. vih 3 ^7^ z h 1 g M v? c 1 "A' H D Jed, Turnišče: cene pujskov Ponudba pujskov na četrtkovem sejmu v skopa in ni mogla zadovoljiti vseh potenciali11 Rejci so tokrat ponujali le 17 živali, starih od 7 do * in težkih od 15 do 20 kilogramov. Za par pujs potrebno odšteti od 9.000 do 12.000 tolarjev, las | zamenjale vse živali. L V Imena srečnih izžrebancev bomo v VESTNIKU 15. decembra 1994. p _ ™ a •‘..•jo®4 Si ”’,OW o ■ ■N ®>Oqo< r_ J ptut sr ’ vas B*od •ffmiia VESTNIK A I /O Pomurska banka .. . j_/ Cene sadja in zelenjave Tržnica Murska Sobota Tržnica Gornja Radgona Jabolka 40-70 50 Pomaranče 180 160 Banane 120 120 Grozdje 240 200 Limone 180 180 Paradižnik 340 200 Paprika 240 200 Krompir 25 24 Solata 140-300 200 Korenje 100 150 Čebula 90 80 Zelje 35 25 Česen 300 300 Cvetača 260 250 Mandarine 160-200 260 Company Veščica d.o.o. 69000 MURSKA SOBOTA, Veščica 4e, tel.:069/23 507, fax:31 576 Cene rabljenih avtomobilov Minulo nedeljo seje na sejmišču pri soboškem Agroservisu zbralo 35 rabljenih avtomobilov s svojimi lastniki. Vsi sojih želeli prodati, lastnike pa so tokrat zamenjala le štiri vozila. Znamka avtomobila Letnik Prevoz, km Cena R4GTL 1986 74.000 2.000 DEM Golf D 1987 93.000 7.500 DEM Citroen GA 1981 101.000 1.700 DEM Renault 18 1983 113.000 3.200 DEM Jugo 55 1989 77.000 4.800 DEM Citroen AX TRE 1989 33.000 10.000 DEM Suzuki Swift 1.3 GTI 1990 54.000 13.500 DEM Toyota Corolla 1990 39.000 15.000 DEM Subaru Vivo 1993 9.600 14.300 DEM Škoda Favorit 1992 19.700 9.900 DEM Renault 5 C 1991 44.000 9.600 DEM BMW 316 1986 116.000 13.500 DEM Zastava 128 1989 54.000 3.500 DEM Mercedes 200 D 1979 240.000 6.500 DEM UČENCI, DIJAKI, ŠTUDENTI1 Nenamensko varčevanje miš4'11 to je priložnost za vas! Toje: • Postopno varčevanje brez določenega . v zneskih, ki so prilagojeni mladim. Naj^ ^0^» mesečnega pologa na posebno knjižico J g v tolarski protivrednosti. Poleg rednega pologa lahko varčevalec opravi tudi več P01 seču in v različnih zneskih. • Preudarna naložba, ki varčevalcem že P° p^, mesečnem varčevanju omogoča meznih pologov po obrestni meri, ki velja za sko vezane depozite nad 6 mesecev. . • Prava priložnost za varčevanje tako Pos^rr,?0|ah-razrednih skupnosti v osnovnih in srednjih e • Povprašajte v vaši enoti LB-Pomurske bank®’