Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta I 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta ❖ 8 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. I Posamezne številke veljajo 7 kr. 1 Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6. poleg „Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr.. če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednIStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izluijn vsak dan, izvzeinši nedelje in praznike, ob l/»6. uri popoludne. sNtev. 65. 7 Ljubljani, v ponedeljek 21. marca 1S92. Letnik XX. Deželni zbor kranjski. (V. seja, dne 17. marca.) Pričetkom seje stavijo poslanec vitez L a n g e r in tovariši samostojni predlog, naj deželni odbor dovoli še 1 hektar zemljišča na Grmu, kjer naj zasadi ameriške trte in v ta uamen dovoli 500 gld. kredita. Sadike pa naj se potem prodajejo le na Kranjskem in sicer ali brezplačno ali k večjemu po 4 gld. 1000 komadov. Predlog pride v jedni prihodnjih sej na vrsto. Potok Mirna. Poslanec dr. Papež obširno poroča o uravnavi potoka Mirne. L. 1890 je deželni zbor dotični načrt vrnil deželnemu odboru z naročilom, da iz-posluje polovico troškov iz državnega izboljševalnega zaklada. Poljedelsko ministerstvo je na prošnjo deželnega odbora z dopisom z dne 11. oktobra 1891 odgovorilo da prevzame polovico na 140.000 gld. proračunjene potrebščine, torej 70.000 gld., če ostale troške pokrijejo dežela in mejaši in če dežela prevzame najmanj 30% z dostavkom, da se pri uravnavi tega hudournika štedi, kolikor mogoče, in delo kar najhitreje izvrši. Upravni odsek torej nasvetuje nastopni načrt zakona: Zakon z dne................. o uravnavanji potoka Mirne. Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako: § 1. Uravnavanje potoka Mirne med Mirno in Dulami se spoznava med podjetje, katero je izvršiti iz deželnih pripomočkov, s tem pogojem, da pripomore državni izboljševalni zaklad v zmislu državnega zakona z dne 30. junija 1884. I. drž. zak. št. 116, s petdesetimi odstotki na 140.000 gld. proračunjene potrebščine, torej z doneskom 70.000 gl., in da se udeleženci pri tem udeleže z doneskom dvajsetih odstotkov, tedaj z 28.000 gld., od katere svote pride 22.000 gld. na neposredne udeležence zemljiške posestnike, 3000 gld. na udeležence občine in 3000 gld. na okrajni cestni odbor mokro-noški. Kar se tiče omenjenega doneska udeleženih ' občin, razdeli ga, ako se o tem ne morejo zjediniti ' občine same, med nje deželni odbor. § 2. Natančneje določiti, kako je izvršiti pod- j jetje, kadaj pričeti ter nadaljevati in kako voditi gradbo, kako je nakazovati v izplačilo doneske drž. izboljševalnega zaklada in dežele, in kako sme vplivati vlada na napredovanje podjetja, pridržano je posebnemu dogovoru med vlado in deželnim odborom. § 3. Ako bi troški gradbenih in popravnih del ne dosegli zneska proračunjenega na 140.000 gld. omejiti je primerno temu, kar se prihrani, jednako-merno doneske državnega izboljševalnega' zaklada, dežele, kakor tudi udeležencev, oziroma povrniti je že vplačani prebitek, ki se pokaže. § 4. V ta namen, da se pripravi donesek, ki pride na udeležence, in da se morejo vzdrževati vse urav- • navne in obrambene gradbe, osnovati je upravnim potom vodno zadrugo posestnikov tistih nepremičnin in naprav, ki se po teh zgradbah izboljšujejo in obvarujejo, ter je uravnati prispevno dolžnost zadružnikov po namenu deželnega zakona z dne 15. maja 1872. 1. dež. zak. št. 16. j § 5. Mojemu poljedelskemu ministru je naročeno, izvršiti ta zakon. Kulturna dela. Poslanec Povše poroča o § 3. letnega poročila deželnega odbora: A) Deželna kultura. Upravni gospodarski odsek, kojemu je bilo v posvetovanje izročeno poročilo deželnega odbora o de-želno-kulturnih rečeh, usoja si sledeče poročati: Zagradba potoka Trbiža: Odsek odobruje, da je deželni odbor sodeloval pri ureditvi potokov osobito Trbižkega, ki so vsled naliva v noči od 22 na 23. avgusta minolega leta bili silno narasli in polje ter vasi grozno opostošili. Da se je odvodni kanal od namešaue prodovine oprostil, treba je bilo ne-mudne izvršitve, omeniti je treba, da se je dno potoka za 1metra višje od vasi vsled namešane prodovine vzdignilo ter bi pri ponavljajočem se enakem nalivu lehko nastali osodepolni nasledki za dotične vasi. Vlada odmenila je v to nujno delo 1000 gld. in zahtevala od deželnega odbora enako svoto. Odobruje se nadalje, da je deželni odbor dognal obravnave gledč poprav in uredbe Belega in Črnega potoka pri Beli Peči. Prav tako je deželni odbor povsem korektno postopal o zadevi dogovorov vis. c. kr. vlade glede zagradb hudournikov v St. Anski dolini. Osobito odobravati se mora, da je deželni odbor obrnil pozornost c. kr. vlade na pokončevanje gozdov v St. Anski dolini in v Št. Katarinski dolini od Tržiča naprej proti severo-zahodu, to toliko bolj, ker pri nadaljevalnem izsekavanju gozdov nastale bodo katastrofe, osodepolne za pokrajine, katere leže ob Bistriškem potoku in njegovih pritokih v Št. Katarinski dolini. Ako se bo neizmerno posekavanje gozdov osobito v strminah nadaljevalo, kakor doslej, bodo nastali grozni nasledki po hudournikih in bo ves trud dežele in države zaman, kajti troški za zopetne uravnave potokov in zboljšanje opustošenih pokrajin bodo toliki, da jih ne bo pri najboljši volji mogoče zmagati. Prav je storil deželni odbor tudi v tem oziru, da je izdelovanje načrtov za uravnavo Potočnikovega in Mošenikovega grabna odklonil in vladi je priporočil, ki že iz oz ra na državno cesto, kateri preti nevarnost po teh potokih, je to v prvi vrsti dolžnost državne uprave. Pod štev. marg. 4. poroča deželni odbor o obravnavah gledi zgradbe v obrambo brega Save pri Gorenji Savi. LISTEK Stari oče Žabjek. (Konec.) Prišedši domov, uzre Mateja na vrvišču. Sinaha pa se je nasmehnila med hišnimi vratmi rekoč: „Pozdravljam vas, ded; no, to ste že lačni! Na ognjišču imate zajutrek; pazila sem, da je ostal gorak." „Bog plati, — sam grem ponj," di stari oče in sede na kameueno klop. „To-le sem prejel od Jurčka, pismtf z dvema bankovcema. Pogledite . . Matej in sinaha hitro pogledata v starčkove roke, toda namežikata z očmi, kakor bi hotela reči, da ja to preveč veselo ni presenetilo. „Sevida, on to lahko stori, — sam je še," — „veli počasi sinaha, — „vi ga pa imate tudi v čislih ..." „Ali nekaj mi ne ugaja v pismu," nadaljuje stari Žabjek; — „podpis zdi se mi nekako tuj. Poglej, Matej, vidim li dobro: Georg Schabieck . . to slove." Matej gre počasi k očetu, vzame mu list iz roke, rekoč: „,Georg', no, je po nemški, a po naše ,Jurij', — in to-le ime ,Schabieck', mogoče, da se hoče brat zdaj tako podpisavati. On je zdaj koprol, sramuje se svojega imena in ima novo. Baje se mu zdi naš priimek ,Žabjek' smešen in preprost . . ." In Matej pri teh besedah porogljivo zategne ustnice. Ded to vidi, ter zarudi. „Ni li to morda kaka pomota?" vpraša slabo-glasno. „Kaka pomota ?" „Da je kdo drugi, tuja oseba podpisala pismo namesto njega . . „Oče, ne bodite tako otroški," smeje se iznova porogljivo Matej. „Jurij se je prelevil v nemškega Georga, iu ta priimek si je nadel, da bi se ne poznalo naše ime." „To jo laž!" vsklikne zdaj stari Žabjek iu poskoči kakor mladenič. „Daj sem pismo, uveril te bom, da je to le pomota." Matej vrže list na klop, rekoč: „Držite se le i vašega Jurija in ponašajte se ž njim." Stari Žabjek pograbi list in hiti ž njim na v&s. ' Sinaha gre v gorenjo izbo, gleda za njim ter di: „Stari oče gredo v šolo . . •" „Naj le gredo," veli Matej slabe volje, kajti jezilo ga je, da je baš na očetov god šlo vse narobe. Starček se povrne malo pred obedom. Povžije le malo, govori skoro nič. Ko odloži žlico, reče na-tihoma svojemu vnuku Jurčku: „Nemaš li danes popoldne šole, vslani tu, da mi napišeš na zavitek naslov." Jurček namreč je vselej dedu pisal naslov na strijca Jurija; zavitke je imel lepo shranjene v skledniku. Starček Žabjek je šel učitelja vprašat gledi podpisa; učitelj mu je pomilovaje rekel, da je to Jurijev podpis, — in da je svoje ime — ponemčil; zajedno mu je okoli usten poigral trpki usmev . . . „Človeku se srce krči v prsih ..." — dostavi učitelj, — „da se deca tako krasne domovine, naši otroci, tako brzo podpisujejo v tujem jeziku, — Nemec bi kaj takega ne storil!" Vzame košček papirja, u&nj napiše „Schütz", ter pojasnjuje, rekoč: „Tak Nemec Schütz se vam živ dan ne bode pisal v slovenskem kraju „Sic". Ste me razumeli?" Ded Žabjek žalostno zmaje z glavo in odide. Iz šole gredoč napoti se na grobišče; ondi, tik groba svoje rajnice, jokajoč vzdihue: „Oj, da bi bila starka ti to doživela, — hudo bi ti bilo pri srcu !" * # * Ko vnuček Jurček z lepimi, uglednimi pismen-kami napiše naslov, položi mu starček roko na glavo ter vpraša: „Kako je tebi ime?" „Jurček!" odgovori deček, čudeč se. „In priimek?" vpraša stari oče skoro strogo. Vis. dežetrii ibtit Šohlit Jé U f il znesek 5000 gld.; vša dotfčnl deíl líala liJ 20.214 gld. tid teh so ^évzelí udeležej$. državi železnica, cestni srar, cé^lñi okrožiJi tíapó'f in občini Stražiše in St. Jolí — skrfjíM il.903 gil; 52 kr. Vlada, oziroma oÉrajno glavarstvo žahtevaw je, da primanjkljaj v ztíépiu 2(m gld. 44 kr. pj vzame Séíéla, Mmi HM 0 j» #ii tíiitoitíé zoper t» hzsoW, M Še" sme pričakovati, da ta znesek prevzame država in ga pokrije iz državnega melioracijskega zaklada. Glede obravnav o uravnavi Save pri Stožicah in Tomačevem, o kateri poroča deželni odbor pod marg. štev. 5., je omeniti, da se je deželni odbor konečuo udal in privolil v to, da je povrnil iz deželnega zaklada delni znesek 3288 gld. 5 kr., gledé delnega zneska 222 gld. pa je prevzel polovico troškov, kar upravni odsek odobruje iz razloga, ker so prebivalci vasi Stožice in Tomačevo res hudo prizadeti po Savi, ki je tem vaščanom že mnogo najboljših travnikov iu tudi njiv odnesla in s tem jim najboljšo podporo vzela. Upravni odsek navetuje istotako odobrenje zueska 1000 gld., katerega je deželni odbor izplačal v namen bregbraneče zgradbe pri reki Ljubljanici v Mostah (marg. štev. 6). Pod marg. štev. 7. poroča dež. odbor, da je 'sklep vis. dež. odbora, po katerem je odmerilo se 500 gld. podpore za uravnavo Save v Boh. Bistrici, županstvu naznanil. Pod marg. štev. 8. poroča deželni odbor o dosedanjih vspehih za uravnavo reke Krke in odobruje njegovo postopanje in dogovarjanje, oziroma pogajanje z vis. c. kr. vlado, priporoča gospodarski odsek deželnemu odboru, da nadaljuje pogajanja z visoko c. kr. vlado, da se vendar že prične uravnava reke Krke, ki tako silno pustoši lepo ondotno polje, oziroma pridelke na njem. Iz poročila o razširjanju trtue uši je razvideti, da so skoro vsi vinogradi v kostanjeviškem okraju po trtni uši okuženi. Že to mora vendar dovesti merodajne oblasti, da izvedejo to za ta okraj emi-nentno zboljšavno delo ter ubožanim prebivalcem pripomorejo k nadaljni eksistenci. Tu je pomoč mogoča, žal, da ne tako povsod drugod, kjer žive po trtui uši oškodovani Zemljani skoro izključi ji vo iz vinogradov in nimajo na razpolago dobrega polja. Po uravnavi reke Krke pa b odo zemljani mogli vsaj v pomnoženem poljedelstvu najti svoj obstanek. Pod m. št. 9 poroča deželni odbor o dosedanjih vspehih osuševanja Rašenske in Lučeuske doline. Gospodarski odsek konštatuje z radostjo, da je od kme-tiiskega ministerstva delegirani zvedenec preiskoval in našel, da nedostatki, izvirajoči iz osuševalnih del v Račenski dolini, kakor so trdili prebivalci s Krke, niso prouzročeni po hitrejem odtoku vode ii votlin, ampak od hudih nalivov konec meseca julija leta 1889. Zato je ministerstvo tudi dovolilo 3000 gld. v svrho nadaljevanja omenjenih del. Deželni hidrotehnik nadaljeval je iztrebljevalna dela ter je posebno skrbel za razširjenje požiralnikov * L^j sátímwM mm* émiMtnt ¿že ¿fáálljevanfl Iztrebljal naí-eíé# mioe v Lučenski, JMi, to Wijiti bolj!) ker se ÍS jŽ&a ppravi póíírifnrk $ je zá MnJ Mi, dd M m poplavne M l fučenski lolini iiiiglo odvajale, Hf tudi lju1«^ I hvaležnostjo W k Ifgfj tMm dela nat^ je troškov 3026 g/i." kr., ter je po tem iakem ostalo od skupne podpore v znesku 5000 gld. še 1973 gld. 51 kr. na razpolaganje za nadaljevanje omenjenih del, katera naj se prej ko mogoče izvršč. Pod marg. štev. 10 pojasnuje deželni odbor, zakaj da se ui*o še pričela preiskovalna dela v Ribniški dolini. Odobruje se, da je deželni odbor obljubil v to svrho 2000 gld. prispevati iz deželnega zaklada ter se priporoča deželnemu odboru, da po-novljeuo prosi potom c. kr. deželne vlade, da visoko kmetijsko ministerstvo vsaj to poletje zaukaže nadaljno preiskovanje v kočevskih in ribniških dolinah. Iz marg, št. 11 posneti je, da se je osuševaluo delo na gorenjem koncu Planinske doline, obstoječe iz izpeljanih vodnih rovov, izvršilo strogo po načrtu ter da so vse stavbe, če tudi že dve leti v funkciji, popolnoma nepoškodovane pokazale se in se je moglo z zadovoljstvom konštatirati, da sta oba rova ob povodnji vso od reke Unec prihajajočo veliko množino vode brez vsake škode odvajala v glo-bočino, ne da bi se bila voda znotraj jam le količkaj zajezila. Odobruje se nadaljno obravnavanje deželnega odbora z vis. kmetijskim ministerstvcm glede nadaljevanja odvajauja povodenj iz kotlinskih dolin; osobito so naredbe, katere je gozdnotehniški oddelek nasvetoval, velevažue ter naj deželni odbor na strogo izvršitev teh naredb pazi in sili, da se dosedanji vspehi ohranijo. Obžalovati je, da se še niso mogle izvršiti bidrotehuiške preiskave glede Planinske doline in ljubljanskega barja, oziroma v koliko da vplivajo odvajauja. voda iz Planinske doline na ljubljansko barje, ker bi taki iz dejanjskih razmer izvajani fak-tični dokazi kaj dobro služili pri nadaljnih obravnavah vodopravnih zahtev, katere hočejo nekatere tovarne, ležeče na reki Ljubljanici, staviti. Pod marg. št. 13 in 14 opravičuje deželni odbor, da ni bilo mogoče, in to zaradi preobilnih poslov, katere so imeli deželni inženerji izvršiti, izdelati načrtov za uravnavo Pivke, prav tako, da bi se preiskali uzroki povodnjim v občini Dobernički ter primeren načrt napravil. Obljubuje pa, da se bodo ti načrti tekom tega leta 1892 izvršili. Pod marg. št. 15 in 16 razkazano je stanje močvirskega zaklada, ki znaša s koncem junija 1891. leta 88.842 gld. 33'/,, kr. Velika beda, ki je po Krasu nastala vsled dolgotrajne suše leta 1890, dala je povod v minolem predlanskem zasedanja visoke zbornice k resoluciji, da se naprosi visoko ministerstvo, naj prpomore, da se enaka beda ne prigodi več, po koji so ljudje in živina imeli toliko trpeti. Kmetijsko ministerstvo „Žabjek, — Jurčtk Žabjek . . ." „Dobro; napiši mi to še enkrat tu-le Ha ta papir, in z velikimi črkami. Ce bi se pa ti kedaj sramoval svojega imena, kaznoval bi te Bog, — veš?" Ko Jurček svoje imo napiše z velikimi črkami na čelo pol pole, poglaai ga ded Žabjek, dd mu šestico in veli, naj ga pusti zdaj samega. Na to sede za mizo ter jame pod naslovom vnukovim s tresočo roko pisati list v Metelčici, a iz oči j so mu lile debele solze. „Ljubi sin ! Živ dan bi ne bil mislil, da se bodeš ti, ko postaneš koprol, sramoval poštenega imena očetovega, in da se bodeš inače imenoval. Izvestno misliš, ker je tvoj oče ubog kotiir, ne smejo ljudje o tem vedeti, da si kri moje krvi. Žalostno je, saj so bili tvoj oče, ded in praded Žabjeki, in ti je zatajuješ. Jaz te nisem dal krstiti na Georga, temveč na ime svetega Jurija, tako se moraš nazivi jati ti, ako nisi Nemec. Ker me pa zatajuješ, nočem od tebe nobenega poboljška, ter ti nazaj pošiljam ona dva goldinarja. Pomisli, kadar ja nzreš, da sem v svojega godu, v sv. Jožefa dan, zaradi tebe plakal, ter rajnki materi tožil na 'grobu, kajti imel sem nekoč veselega, vrlega sinka Jurija Žabjeka, — ne prekrščenega. Gospod učitelj me je hotel pregovoriti, češ, da te tako pišejo morda tvoji predstojniki, a tebi se ne treba tako pi&att. Reči bi jim moral, da si tudi oni ne dajo vzeti svojega imena, in da je vsakdo, i najmanjši podanik, v krstnih knjigah in pri gosposki zaradi tega vpisan s svojim lastnim imenom, da ga more varovati vladar sam. Zabiči si to v srce! Tvoj užaljeni oče Jože Žabjek." * * Štiri dni na to prinese sel list od koprola Jurija ; sl6vel je nastopno: „Preljubi oče! Za Boga vas prosim, odpustite mi mojo hibo ; nisem vedel, da vam bom prouzročil s svojim podpisom tako žalost. Videč, da me tako piše gospod oberlajtnant, mislil sem, da je to lepše, gosposki. Zdaj pa vidim, da nisem imel prav; biti nočem nič druzega, nego vrli vaš šin. Odpustite mi, saj tega ne storim nikoli več. Stokrat vas pozdravlja in poljublja, a tudi brata in svakinjo, vaš odkritosrčni Jurij Žabjek." Podpis je bil pisan z neobičajno velikimi črkami. „Vidite," vsklikne, ponosno s prstom na podpis kazoč, stari Žabjek, — „moj Jurij ni ftoben — Judež!" A. S. g) mm posi.d gmuMnidm ?u- cka) §1 LadaJjuje svoji) Šfedij« II dobavi flldanje vode. Muje se nadalje i»d deželici Napora pobeljene1 Odpore za , oziroma vodovotfffv in vodnjakov,- (M pod %g. Si, ih nafSMega ^blje- roča deželni odbor, da ni mogel odposlati' še inže-nerja v ta kraj, ker je v svrho izdelovanja takih načrtov najeti inžengr Vlek imel preobilo posla na Notranjskem in so bili tudi drugi v deželni službi stoječi tehniki z delom preobloženi. Z ozirom na veliko važnost tega projekta, kojemu to tudi vis. kmetijsko ministerstvo gotovo posebno naklonenost podelilo, naroča se dež. odboru, da vsaj tekom tega leta pošlje tehnika v Ambrus, da izdela načrt ter da se prično vršiti pripravljevalne obravnave vresničenja tega projekta; osobito pa naj dež. odbor dožene obravnavo glede v 15. seji dne 25. nov. 1890 naročenih pogajanj, glede prispevkov udeležencev in glede pridobitve potrebnih zemljišč in vodne sile. Pod marg. št. 19' navedene podpore, podeljene za napravo gozdnih drevesnic,, kakor tudi obravnave dež. odbora glede državne gozdne drevesnice v Rudolfovem in glede podpore za ustanovitev gozdne drevesnice v Poljanski dolini nad Žkofjoloko za katere vodstvo se je pridobil c. kr. gozdarski adjunkt pl. Zhuber, se odobrujejo in na znanje vzamejo. Poročilo o dosedanjih vspehih pogozdovanja Krasa (pod m. št. 20) jemlje se na znanje. Prav tako se odobruje, da je dež. odbor razdelil med deželane knjižico „Navod, kako ravnati z gozdom" (pod m. št. 21) in da je dognal, da se je od vis. kmetijskega ministerstva priredila slovenska knjižica o žuželki „Nona," ter da je v to svrho izdal 100 gld. prispevka iz deželno • kulturnega zaklada, ter naj dež. odbor skrbi za to, da se bo naše ljudstvo do dobrega poučilo o tem novem silovitem sovražniku gozdov (m. št. 22.). Jemlje se za znanje poročilo ped m. št. 23. glede priprav za izvršitev zakona z dne 11. avg. 1. 1890. dež. zak. št. 4. o povzdigi reje goveje živine ter se pod m. št. 24. navedena razdelitev bikov plemenjakov, nakupljenih iz deželne subvencije odobruje, kakor tudi način in določbe pogoja, pod katerimi je dež. odbor delil nakupljene bike pleme-njake. Gospodarski odsek goji nado, da se bo v prihodnje več gospodarjev oziroma občin tudi z Dolenjskega oglasilo za bike plemenjake, tako da bo tudi ta del dežele več ravno v tej pokrajini toliko potrebnih plemenjakov iz deželne subvencije dobil, ker letos prišlo je 24 bikov na Gorenjsko, 9 na Dolenjsko in 8 na Notranjsko. Pod marg. št. 25. in izkazane podeljene podpore za šolske vrte, in kako ti vspevajo, se odobrujejo. Upravni odsek vendar priporoča dež. odboru vplivati na to, da se v polit, okraju črnomaljskem, kjer ni niti ene sadne drevesnice, kojih je v drugih okrajih povprečno po 12 do 24, osnuje več sadnih drevesnic, da bodo po trtni uši tako silno prizadeti gospodarji mogli vsaj iz pomnožene sadje-reje dobivati nekaj pomoči. Ker ima prav ta okraj tudi jako ugodno obnebje, v katerem bi tudi gojitev žlahnišega sadja mogla vspevati, n. pr. žlahne breskve, marelice, renklodi, katero sadje ima dobro ceno in tudi dotično drevje kmalu prične roditi, in ker se ondotno ljudstvo vsled bede kar trumoma izseljuje, naj deželni odbor ves svoj trud in svojo skrb porabi v to, da se v tem okraju pospeši sadjereja in naj osobito temu okraju nakloni podpore za napravo sadnih drevesnic. Pod marg. št. 27. in 28. izkazane podeljene podpore v prospeh kmetijstva v roke kmetijske družbe se odobrujejo, prav take nagrade, katere je deželni odbor podelil za pokončavanje hroščev, ter konsta-tuj e gospodarski odsek s posebnim zadovoljstvom, da se je 115 občin oglasilo za nagrade, ter se je po izkazilih 66 milijonov hroščev pokončalo. Vztrajno enako delovanje bo pripomoglo, da se zatre ta veliki sovražnik našega poljedelstva. Odobri se pod št. 29. izkazane podeljenč premije za pobite zveri, vidre in stekle pse; prav tako da je dež. odbor podelil podpore slušateljem živino-zdravniške šole, ker treba nam še mnogo ži-vinozdravnikov po deželi. Pod št. 31. poroČk dež. odbor, da je z ve-seljetn pozdravil sklep občnega zbora kmetijske družbe, katera hoče stoinpetiudvajselletnico svojega bbštauka praznovati s prireditvijo splošno deželne liiietijske razstave. Upraino - gospodarski odsek z ladovoljstvom odobruje, dlM. je dež. odbor obljubil po fefrbji moči podpirati to domovinsko važno podjetje tei" da je imenoval kot člana razstavnega odbora Stoja dva zastopnika gg: Dr. A. Sckafferja in Dr. Jos. Vošnjaka. Na podlagi teh pojasnil usojn, si upravni gospodarski odsek nasvetovati: Višdkl dfežbldi zbbt izvoli hkj skltehtti: Poročilo dei&hfeg» bdborft 0 tfeželno-kultumih irečeh § 3. let. poročila lit. A. pod marg. št. 1. do 31. so odobravalno sprejme na znanje. (Dalje sledi.) Politični preg-Ied. V Ljubljani, 21. marca. Bšosrarjif«» d©^!©« Dolenja Avstrija. V deželnem zboru predlagalo jé več poslancev, da naj se premeni duuajski občinski red tako, da se ima nova seja sklicati, ako se ni rešila kaka stvar, ker seja ni bila sklepčna. Kdor brez opravičenja k drugi seji ne pride ali pred koncem seje odide, zgubi mandat in pred pretekom dveh let ue more biti zopet voljen v mestni zbor. Predlog se je izročil deželnemu odboru. Na-perjóft je ptotí pfótisertiitom, ki s tem, da se ue udeležž kaše seje, ali pa oáiáejo pred glasovanjem, preprečijo marsikak sklep. Bukovina. Časopisi poročajo, da je buko-vinska deželna vlada dobila iz Dunaja migljej, da naj dela na to, da v deželi vse ostane pri starem. Grof Taaffe se ne mara zameriti Rumunom, ki ga na Duna'iu zvesto podpirajo. dr&savfc. Nemčija. V Berolinu se pripravlja neka premena. Cesar se je bajé nekoliko premislil in je v poslednji seji kroninega svéta se izrekel proti šolski predlogi, češ, da se je treba ozirati tudi na došle proteste. Učni minister in pa državni kancelar sta zaradi tega že dala ostavko. Cesar pa ni ostavke še vsprejel, temveč je odpotoval na graščino Hu-bertusstock, da se malo odpočije, kar so mu svetovali zdravniki. Dokler se cesar ne povrne, se kriza ne bode rešila. V liberalnih krogih je veliko veselje, če tudi se za gotovo ne vé, če se hoče šolska predloga umakniti, ali morda le nekoliko predelati. Prav nič Tse še ne vé, kako se še vse zasuče. Nekateri listi hočejo vedeti, da naučni minister vsek&ko odstopi, kancelar pa še utegne ostati. Slišijo se pa tbdi že glasovi, da se povrne Bismarck, ali pa pride na krmilo Waldersee. kar bi gotovo ne bilo prav po volji liberalcem. Toliko je gotovo, da katoličani ne bodo več podpirali vlade, če umakne šolsko predlogo, naj še ostanejo sedanji ministri ali pa pridejo drugi. Bolgarija in Rusija. Vulkoviceva afera še vedno vznemirja duhove. Iz Carigrada prihaja poročilo od vladne strani, da je turška policija imela dokaze, da je Šišmanov v zvezi z morilci Vulkovice-vimi. Rusija je pa zahtevala njegovo izročitev in ga je odposlala v Odeso. Tako postopanje je pač čudno. Nelidov je seveda imel pravico zahtevati, da ga iz-roéé, ali ruski generalni konzulat bi bil moral proti njemu začeti preiskavo, če ga hudodelstva dolže. Tako se pa Rusija sedaj ne more pritoževati, če jej očitajo, da podpira morilce, ali da se jej celó podtika, da morilce najema. Tako postopanje pač ne bode povzdignilo ugleda Rusije. Zapadne velevlasti tudi ne bodo več pazile na ruske nihiliste. Ce Rusija dopušča, da njeni podložniki kujejo zarote proti bolgarskim državnikom, se tudi ne more zahtevati, ¿a bi evropske države gledale, kaj vse nameravajo nihilisti proti Rusiji. Tako postopanje bode nazadnje še Rusiji škodovalo. Mi ne rečemo, da Rusi najemajo morilce, ali kaže se, da delajo ovire, da bolgarske in turške oblasti morilcev v pest dobiti ne morejo. j Srbija. Skupščina je vsprejela zakon, s kate- ¡ rim se bivši kralj izbriše izmej članov kraljeve rod- ! bine. Proti temu zakonu so hudo ugovarjali liberalci, češ, da nema skupščina pravice, sklepati ta- ' cega zakona. Trdili so celó, da je kralj Milan spo-razumljen z regenti, ki sedaj hočejo skupščino zapeljati, da bi rušila ustavo in si tako izpodbila pravno podlogo. Govorilo se je celó, da nazadnje se i kralj Milan utegne še povrniti v Srbijo, ker prav za prav mu skupščina pravic le vzela ne bode. Večina se pá ni dala prepričati 8 takimi argumenti in je j vsprejela vladno predlogo. Rusija. „Graždanin" pripisuje neugodno gospodarsko stanje v Rusiji temu, da se je odpravilo i krepostno pravo (tlaka in zavisnost kmetov od gra i ščakov). Ta list misli, da se stvari ne dajo drugače j ¿boljšati, da se zopet vpeljejo prejšnje razmere. Da knez Meščerski tega želi, mi verujemo, ali prepričani smo, da tudi v Rusiji kaj tacega ni več mogoče. — Kis t 'posestim »prihajajo -vedno bolj iz ple-menitaških v plebejske roke, že mislijo na to, da ; se vpeljejo fidejni komisi. S to mislijo pa še celó plemenitaŠi neso zadovoljni. Več se iih ie že izia- vilo, da se odpovedo plemstvu, da bodo le smeli popolnoma svobodno razpolagati b posestvi. Sploh se , že kaže, da v Peterbiirgu odločujoči krogi že ob- i upavajo nad ohranjenjem plemOhitaškega posestva, ko i plemenitaŠka banka ima tako majhne vspehe? Francija. V Parizu je propala banka za žer leznice in industrije. Zgube bode kacih dvajset milijonov. Jeden upravni svetnik se je usmrtil. Poraz te banke je zadel posebno manj premožno prebivalstvo, ki so svoje majhno premoženje vlagali v to banko, ker so se obetali veliki dobički. Anglija. Kakor se poroča, bode Sedanji angleški parlament dočakal, da mu volilna d6ba poteče. V Angliji je to kaj nenavadnega. Tem je že v navadi, da se parlament poprej razpusti. Minoli teden je liberalec Laboucheri pri nekej priliki vlado silil, da povd, kdaj bodo nove volitve. Minister Balfour mu je pa odgovoril, dk ne ve, ali vlada je predložila zbornici celo vrsto predlog, o katerih misli; da je v interesu države, da se rešiio. Če bodo hoteli rešiti vse te predloge, bode moral parlament zborovati do konca legislativne dobe. Vlada se najbrž boji novih volitev, zato jih pa kolikor je moč odlaga. Španija. Omenili smo že, da položaj španjske vlade nikakor ni ugoden. Sedaj se pa že poroča, da se vlada nekako prenovi, najbrž tako, da se po-| kliče nekaj opozicijonalcev v ministerstvo in se tako \ dobi večino za finančne reforme. Izvirni dopisi. Rim, 15. marca. (Raznoterosti.) Skoro, da i bi začel tudi jaz z vremenom, kajti med vsemi do-i godjaji zadnjih dnij je vreme najbolj neprijetno. 2e več kot štirinajst dni imamo ven in ven deževje, tako, da je Tibera izredno narasla tet v debelih va-; lovih vali gosto svoje vodovje skozi mesto proti ; morju. Da se pri tako mokrotnem vremenu zdrav-' stveno stanje v večnem mestu ne boljša, je pač ; naravno. Hripa, za katero so celo zimo ljudje bo-; lehali, še vedno razsaja. In, dasi je narava že oze-lenela in sem mandeljne zunaj mesta že pač pred štirinajstimi dnevi videl v cvetju in so vijolice v zatišju prijetuo duhtele, vendar v mestu nimamo ni-kakoršnega pomladanskega znaka. Snega sicer letos nismo videli. Pač pa je v nedeljo zjutraj rožljala po strehah debela toča. Ali dosti o vremenu. Dn6 11. t. m. dospel je v Rim ter nastanil se v zavodu delFAnima mil. g. Ignacij Senestrej, škof iz Rezna na Bavarskem. Mimo glavnega namena „peregrinandi ad limiua apostolorum" združiti hoče še drug znamenit namen: praznovati hoče tii svojo zlato mašo. Kot gojenec kolegija „Germanicum" je pred petdesetimi leti opravil tu v cerkvi „al Gesii" svojo novo mašo. Bil je takrat slaboten mladenič in zato so ga ordinirali prej nego sošolce. Ali previdnost božja ohranila ga je naposled pri trdnem zdravju, da bode letos kot krepak starček na duhu in telesu v isti cerkvi, pri istem altarju in isti dan prazuoval petdesetletnico svojega mašnišva. Rezensk» škof je izza vatikanskega zbora v Rimu poznata in čislana oseba, ker se je tedaj odločno izrekel za raz-glašeuje papeževe nezmotljivosti. Tudi kasneje, ko so vladni možje kakor minister Lutz pritiskali trdo na bavarske škofe, ter je to pri vladi veljalo skoro kot pregreha, ako je kateri izmed njih šel v Rim na „božjo pot", je ratisbonski škof večkrat prihajal v večno mesto po svojih dolžnostih. Ni čuda torej, da so ga sveti Oče takoj drugi dan po naznanilu sprejeli v avdijenci. Postni govori v Rimu so navadno precej obilo obiskovani. Ali kakor menda povsod, tako je tudi tu, da se ljudj^ zaženo v kako cerkev, katero potem vsak dan trdo natlačijo. Pred leti je postavim imel glasoviti frančiškan p, Agostino da Montefeltro v cerkvi S. Carlo al Corso premnogo poslušalcev izmed omikanih krogov. Letos pa se je napolnila cerkev „al Gesii", kjer učeni jezuit p. Galiezani mnogo-brojnemu občinstvu boljših krogov v krasni besedi razklada razna času primerna vprašanja. Kako predrzni so postali „disocupati" tu v Rimu, naj Vam svedoči sledeči dogodjaj zadnjih dnij. Tu- I kajšnjegh kabottika pri sv. Jeronimh Nikolo Gjiva-novica, rodom iz Dubrovnika, napal je ueki pre- ! drznež prošli teden na javnem trgu, češ, naj mu dd kaj podpore. Ko mu omenjeni gospod ni hotel ali mogel takoj ustreči, dregne ga zlobnež z nožem, ter mu zadd dve lahki rani. Kaj tacega se vendir v rednih pravnih državah ne godi iz lepa. Italija težko kroti elemente, ki si jih je navlekla izza okupacije v R m. Izgredniki, ki so lansko leto začetkom maja razgrajali po mestu, še sedaj niso prejeli za- i služene kazni. Dnevne novice. V Ljubljani) 21. marca. (Deželni zbor kranjski) ima jutri VII. sejo. Na dnevnem redu so večinoma prošnje za razne pidpore. (Osebne vesti.) Trgovski minister je potrdil izvolitev g. Ivana Perdana predsednikom in gosp. Antona K 1 e i n a podpredsednikom trgovske in . obrtniške zbornice v Ljubljani za 1. 1892. — Dež. j sodišča svetovalcu v Ljubljani g. H. Saj i cu je • povodom njegovega umirovljenja podeljen naslov in j značaj svetovalca dež. nadsodišča. — Poštni tajnik ' P- Garimberti je imenovan svetovalcem pri j vodstvu v Trstu. — Tržaški namestnik je imenoval finančnega koncipista Jos. T o m a ž i č a komisarjem, j praktikante Jos. Laha, A. Kovačiča in Jak! j Pederzollija finaučnim koncipistom. (častno občanstvo.) Iz Metlike se nam je brzo-; javilo, da je občina Radovica g. poslanca Viljema Pfeiferja izvolila Častnim občanom v priznanje | njegovega truda in mnogih zaslug za revno kme-tiško prebivalstvo, osobito na Dolenjskem. (Umrl) je danes zjutraj nagloma znani tukajšnji meščan in posestnik g. Andrej D r u š k o v i č. Ker j je nedavno umrla gospa soproga temu, je to nov hud udarec za občeznano narodno rodbino in sorodnike. N. v m. p. 1 (Vesela rast družbe sv. Mohorja.) Iz Celovca se nam piše: Iz zanesljivega vira zvem, da je število udov slavne družbe sv. Mohorja letos zopet lepo napredovalo. Ker niso prišle še vse nabiralne pole, se končno število družbenikov še ne ve, a vse-kako bode družba štela kakih 58.000 udov!! Vsakega poštenega Slovenca mora ta vesela vest srčno razveseliti, kar kaže, na kako trdnem temelju je zidana naša družba, pravi naš narodni hram! — Izborila rast družbe sv. Mohorja nam je veseli porok, da nam o bodočnosti slovenskega ljudstva ni treba obupati. Hvala za ta veseli napredek gre v prvi vrsti se ve Vsemogočnemu, a iskreno zahvalo zaslužijo tudi p. i. gg. družbeni poverjeniki, ki z mnogim rodoljubnim trudom nabirajo ude! Pomozi Bog, da se družba i nadalje tako sijajno razcvita ter vernemu slovenskemu ljudstvu donaša tisočerega sadu! j, (Iz Radovljice) se nam piše: Danes, 20. t. m., je izročil g. okrajni glavar vitez pl. Kaltenegger tukajšnjemu c. kr. ciavkarju g. Janezu Šubicu slovesno vpričo vseh gg. uradnikov s primernim nagovorom zlati križec za zasluge, ki ga je dobil v znak svojega štiridesetletnega zvestega službovanja ob svojem umirovljenju. Zvečer so mu napravili njegovi čestilci banket v salonu g. Klinarja. Povabljenih ¡je bilo 40 oseb. — V drugi seji letošnjega deželnega zbora je bila sprožena misel, naj se prestavi mesto tukajšnjega okrožnega zdravnika v Kropo. Privoščimo Kropi svojega zdravnika, a ne želimo, da bi se to zgodilo na škodo našo in na škodo sosednih žu-panij Mošenj, Begunj, Breznice in Lesec. Res je v Radovljici c. kr. zdravnik, toda ta je ob jednem zdravnik c. kr. kaznilnice v Begunjah, kamor mora vsak dan hoditi, zato mu ne dostaje časa, da bi mogel vse obilne posle opravljati. Vsled tega je sklenil naš občinski svet v svoji zadnji seji skupno s soseduimi županstvi, poslati prošnjo do deželnega odbora, da ostane okrožni zdravnik v Radovljici in da se njegovo že dlje časa izpraznjeno mesto prej kot prej izpopolni. (Slovensko ferijalno društvo) osnuje se v bc-dočih počitnicah meseca avgusta tega leta v Ljubljani. Pravila so se predložila visoki c. kr. vladi kranjski že leta 1890, a ta jih je takrat radi nekega nedostatka zavrnila; tudi prošlo leto se je nekaj za to prepotrebno društvo pripravljalo, a pravila se niso predložila. Ker pa čuti slovensko di-jaštvo čim dalje živejše potrebo po zvezi, ki naj bi — kakor to delajo na velikih šolah akademična društva — družila duševno in zabavno i v počitnicah slovenske visokošolce, so se tudi trdno poprijeti te misli ter jo hot^ vsekako vresničiti. Izvolil se je osnovalni odbor petih članov (gg. Fr. R e-gally, predsednik; V. Maurer, J. Venca jz , B. Vodu še k in V. Ravni h ar), ki je pregledal pravila ter jih vnovič predložil visoki c. kr. vladi kranjski. Društvo se bode imenovalo „Sava", imfc tudi namen, prirejati poljudno - priučna predavanja ter tako buditi narodno zavest. (Neprevidnost.) Poroča se nam, da je te (Ini v Štepanji vasi pod Ljubljano neka mati velela svojemu osem let staremu sinu. i u i) a j 8 k a l> o r z a. Dno 21. maroa. Papirna renta 5 Iti % davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . . Papirna renta 5%, davka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kred tne akcije, 160 gld....... London, 10 funtov stri....... Napoleondor (20 fr.)....... Cesarski cekini ......... Nemških mark 100....... . Dne 18. maroa. Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska papirna renta 5%...... 4 <^7 državne srečke 1. 1854.. 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pismaavstr.osr. zera. kred. banke 4% Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/» % Kreditne srečke, 100 gld....... 8t. Genois srečke, 40 gld....... 107 gld. 15 kr. 102 „ - ., 138 147 180 96 100 187 60 25 50 15 60 Ljubljanske srečke, 20 gld..............22 gld. 25 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ 70 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......22 „ — r Salmove srečke, 40 gld........61 „ — „ Windischgraezove srečke, 20 gld..........60 . — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 149 „ — ,. Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2800 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. , . . 82 „ 50 „ Papirni rubelj . . ...............1 „ 19'/,„ Laških lir 100 .......... 45 „ 65 „ imenjarnična delniška družba na Dunaju, I., Wollzeile " I*1**-** I., VVollzeile števT 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Razna naročila izvrS6 se najtočneje. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4 % gallške proplnaoijske zadolžnloe. 4'/, % zastavna pisma peštanske ogerske komer- oijonalne banke. 41/, % komunalne obveznice ogerske hlpotečne banke z 10 * premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. Z le 6 gld. se lahko dobi 300.000 gld. že 1. aprila. Dun. komunalne promescgJKi" Glavni dobitek 200.000 gld. av. velj. Tišine promesc ^ 2 gid. in 50 kr. koiek. Glavni dobitek 100.000 gld. a. v. SC Obo vkupo le G gld.! Izdajatelj: Dr. Ivan lanežii. Odgovorni vrfdnik: Ignacij "Žitnik.