Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpim in organizirajte se vsi v USŽ.
ECI
Svim podružnicama oblasnog sekretarijata Zagreb i Sarajevo.
»Ujedinjeni Željezničar« br. 2 od 25. januara 1929. g. bio je zaplenjen. U zamena za ovi faroj pošiljamo danas svim drugovima »Ujedinjeni Že-
lezničar br. 3 na slovenskom jeziku, u kojem1 objavljamo i najvažnije hrvatske dopise.
Uredništvo »Ujed. Železničar«.
Državno pravdništvo Maribor.
Štev. 7/29.
Uredništvu novin »Ujedinjeni Željezničar«
v Mariboru.
Odločba.
Državno pravdništvo v Mariboru zabranjuje v zmislu čl. 19, t. 8 zakona o tisku z dne 6. avgusta 1925, »Služ. Nov.« štev. 179 in zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o tisku z dne 6. januarja 1929, »Služ. Nov.« štev. 6/29, razširjanje in prodajanje novin »Ujedinjeni Željezničar« štev. 2 z dne 25. januarja 1929, izhajajočih v Mariboru, ker obsegata članka pod naslovom: »Kad mjesto prava vlada partizanstvo« na prvi strani na koncu 1. in 2. stolpca in v 3. in 4. stolpcu in članek pod naslovom: »Razno. Gospodin Hranueli se buni« na drugi strani na koncu 3. stolpca in v začetku 4. stolpca v svoji celoti žalitev oblastvenih organov.
Zabrana sestoji iz tega, da se zaplenijo tiskani izvodi, razmnoženi in namenjeni za razširjanje.
Obenem se odrejuje po čl. 24 zakona o tisku, da se zapečati tiskarski stavek, plošče in kamenoreze.
Zabrano izvrši kr. policijski komisarijat v Mariboru.
Razlogi:
Članek »Kad mjesto prava vlada par-! tizanstvo« vsebuje v uvodnem delu in pod j podnaslovom »Sankcija nasilja« žalitev pro-1 metnega ministra dr. Staniča, kateremu očita ta članek, da odobrava nasilje, da zavija stvarno istino in žali prometnemu ministru podrejene organe v pogledu na njihov službeni posel.
Istotako vsebuje članek na 2. strani na koncu 3. stolpca pod naslovom »Razno. Gospodin Hranueli se buni« navedbe, ki se nanašajo na službeni posel Hranuelija, nadglednika progiei v Glisu in ki so zanj žaljive.
Zabrana razširjenja in prodajanja uvodoma navedenih novin je zato v zmislu točke 8, člena 19. in 3. zakona o tisku in zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o tisku utemeljena.
Državno pravdništvo v Mariboru, dne 25. januarja 1929.
Prvi državni pravdnik: Dr. Jančič.
Svatko na svoje mjesto!
Pod parolom! stvaranja »mira i reda«, zaveden je prvih. d!ana ovog . mjeseca u našoj zemlji jedan novi — ! režim. Ukinute su osnovne gradjan-ske slobode: pravo biranja narodnih poslanika, ustav, političke partije su rasturene, sloboda štampe ograničena, a isto tako i sloboda zbora i dogovora.
Uz oduzimanje ili skučavanje ostalih sloboda, ograničena je i sloboda organizovanja i slobodnoga organizacijskoga rada. Mnoge radničke organizacije već su zatvorene i raspuštene, a mnogima ta opasnost i nadalje prijeti.
U takvim vremenima, kad se nežna granica dužnosti, a o pravima jedva može biti riječi, vrlo je teško sa uspjehom radli'ti u jednoj strukov-no-sindikalnoj organizaciji kao što je naša. Ta svaki odlučniji i glasniji korak organizacije može da se nazove »antidržavnim« ili pak »protuzakonitim!«! A ako se opet ništa
nebi radilo, članovi bi napustili organizaciju — šta će im organizacija, koja ništa ne radi! Dakle, svi mi povjerenici i! funkcioneri organizacije našli smio se uslijedilim doga-djajima u teškim prilikama i sa teškim dužnostima na sve strane, koje moramo izvoditi sa mnogo mara i obazrivosti, da bi sjedine strane sačuvali organizaciju, a sdruge strane koristili našim radom: onima, koje u organizaciji predstavljamo i koji od našeg rada očekuju pomoć i spas.
Ova teška vremena nalažu nam, da budemo svaki na svojem mjestu i da harno radimo za organizaciju: da radimo maksimum od onoga što i koliko možemo. Svatko od nas treba na svojem mjestu da ostane i izvrši sve zadatke, koje nam prilike i vrijeme namiču. Nikakvog napuštanja dužnosti, nikakvog straha ni ma-laksanja ne smije biti! Svaki na svojem mjestu i za dobro sviju — treba da nam je parola u tim prilikama.
Kaj je novega?
Železničarji — pozor!
V dnevnem političnem časopisju, zlasti pa v glasilih gospodarskih in industrijskih organizacij je zadnje j čase zapaziti vedho bolj koncentri- j čen napad na socijalno zakonođ'ajo.
Brzojavkam in izjavam posameznih predstavnikov industrijskih korporacij so začele slediti deputacije gospodarskih krogov z obširnimi spomenicami, v katerih se skuša z iz trte izvitimi zaključki dokazati, kako da se je delavstvu dialo preveč svoboščin in pravic, kako je 8 urnik nevzdržen, ako se hoče preprečiti propadanje našega gospodarstva in industrije ter kako so bremena za socijalno-humanitarne institucije pretežka. Socijalno-zaščitna zakonodaja je po mnenju teh krogov v Jugoslaviji premoderlna ter jo je treba reducirati in prilagoditi razmeram, ki vladajo pri nas.
Vse te spomenice in stališče naših kapitalistov so zelo važne tudi za železničarje — nastavljene kot delavce — ker se dobro zavedamo, da smo vsakemu takemu ataku v prvi vrsti izpostavljeni. Nešteto- zakonov (zakon o zaščiti delavcev, o zavarovanju delavcev itdl) se na železnici le delno izvaja, osemurnik je v večini kategorij na papirju, vlada pa 10—12 urni delavnik in če bo danes železničar stal ob strani, ko grozi delavskemu razredu nova nevarnost, si bo sam, pripravljal svojo pogubo.
»Delavec«, glasilo »Strokovne komisije«, takole analizira stališče gospodarskih organizacij ter istočasno pokaže tudi delavstvu pot, ki mu jo je v tem boju zavzeti.
Gospodarske organizacije in gospodarski krogi so z gornjimi zahtevami pokazali, kakšne plemenite in nesebične sorte je njihov pätrijoti-zem in njihovo zavzemanje za ureditev države. Prva in glavna njihova želja v temi trenutku ni ureditev države, rešitev notranjega spora — ne, prava in glavna njihova državotvorna in patrijotska misel je bila, da se udari po delavstvu, da se mu podaljša delovnik in odvzamejo söci-jalno-politične pridobitve!
Kako nesebičen, plemenit in lep je patrijotizem: naših privrednikov!
Značilna, preznačilna je ta njihova zahteva, postavljena ravno te dni, ko bi morale misli naših »privr'edhi-
kov« krožiti v nekoliko širšem, bolj občedlržavnem in občenarodnem krogu. Ali pri naših »privrednikih« je že tako. Prvo in glavno jim je danes kot včeraj demontiranje socijalnih pravic delavstva, podaljšanje delovnega urnika, ukinitev delavske zaščite, delavskega zavarovanja itd., kratkomalo utrditev gospodarstva na račun najbednejših, na račun proletarijata.
Da sio ravno v tem, trenutku postavili to svojo zahtevo, je dovolj karakteristično. Sedanje stanje bi gospodje radi izrabili za nemoteno izkoriščanje in upropaščenje delavstva. Delavstvo — tako rezonirajo modrijani — se sedaj, ko se organizacije razpuščajo-, ne more braniti. — pa udri po njem, po njegovih več kot skromnih pravicah!
Počakali so, da nas najdejo raz-orožene, da planejo po- nas!
Mi to pesemi sicer poznamo, a znamo ji tudi leka.
Delavski sindikati so sredstva gospodarske in socijalne obrambe delavstva, kakor so gospodarske organizacije gospodarskih krogov bojno sredstvo kapitalizma. Če smejo gospodarske organizacije zahtevati ukinitev delavskih pravic, smejo delavski sindikati, smejo delavci nastopiti v obrambo teh svojih pravic. In bodo nastopili.
Zato ni niti lepo, niti pošteno, niti patrijotsko. da se izrablja sedanje stanje, da se vzame delavstvu s strani delodajalcev poslednje pravice ! Namero gospodarskih krogov, ki je njih cilj, delavstvo' docela zasuž-nitlii, naj si ogledajo zdaj tudi tisti delavci, ki še ne vidijo*, da je tu razredni boj. Povemo* kapitalistom to, da si delavstvo svoje skromne pravice in svojega 8 urnika ne pusti vzeti. Obezprlavi se ga lahko, a ne poniža.
Železničarji! Značilno je, da se istočasno z zahtevo gospodarskih krogov po reduciranju socijalne zakonodaje od ravno istih krogov postavlja tudi zahteva po komercijali-zaciji železnic. V tem, težkem času je potrebno, da stojimo budno na straži, da se še trdnejše oklenemo edine prave zaščitnice železničarjev — svoje razredne organizacije.
Zato, železničarji, vsi v Savez!
Na plan v oblrambo svojih pravic!
Razpust vseh političnih strank.
Na osnovi izmene zakona o zaščiti države so bile v drugi polovici januarja razpuščene najprej one stranke, ki so že v naslovu kazale plemensko obeležje (hrvaška seljačka, muslimanska, hrvaška federalistična, hrvaška ljudska stranka, nato nemška stranka, slovenska ljudska stranka, samostojna kmet. stranka)-
Razpustu teh strank je zadnje dni sledil še razpust vseh ostalih strank (demokratske, klerikalne, zemljo-radniške in socijalistične).
Novi zakoni.
Zakon o postavljanju, premeščanju, upokojitvi in odpuščanju državnih uslužbencev.
Postavljanje, premeščanje, upokojitve in odpusti državnih uslužbencev glavnih grup se vrše s kraljevim ukazom po predlogu pristojnega ministra, vseh ostalih uslužbencev pa z rešen jem pristojnega ministra v soglasju z ministrskim predsednikom.
Poleg tega je izšel: nov zakon o sodnikih in nov kazenski zakon, ki je enoten* za celo drižavo.
Redukcije.
V	vseh ministrstvih se pripravlja predloge za redukcijo nesposobnih nameščencev. Posamezni oddelki imajo nalog, sestaviti sezname vseh nekvalificiranih uslužbencev, istočasno pa tudi1 sestaviti seznami vseh onih, ki so bili predčasno upokojeni, da se sposobne za službo reaktivira in tako zniža kadeti upokojencev.
Nov zakon o državnem prometnem osobju.
V	ministrstvu saobraćaja se pripravlja projekt novega zakona o državnem prometnemi osobju, ki naj odpravi velike nedostatke sedanjega zakona. Istočasno pa naj se izvrši revizija uslužbencev, zlasti z ozirom na njih kvalifikacijo, ker je dbsti takih, ki so prišli brez kvalifikacije v višje položaje.
Nov delavski pravilnik.
Z 20. januarjem 1929 je komisija za delavski pravilnik zaključila svoje delo. Projekt pravilnika je dobil naš savez ter bo sestavil do 10. februarja 1929 vse protipredloge.
Pravilnik bo stopil v veljavo s 1. aprilom 1929.
Pred volitvami v Nabavljačko zadrugo.
Dne 24. februarja 1929 se imajo izvršiti na vsem območju ljubljanske železniške direkcije volitve delegatov za občni zbor nabavljačke zadruge.
:	Ta občni zbor je izredne važ-
nosti, ker je potreba, da delegati na temi občne-mt zboru sklenejo prave direktive za bodoče delo in sicer res v smislu načel zadružništva ter razširijo delokrog Zadruge. Prenehati se mora s sistemom, ki naj bi vsako leto izkazoval čim večje čiste dobičke, članstvo pa enostavno zadovoljil koncem leta s 5% povračilom od zakupljenega denarja.
Važna naloga pa čaka letos delegate tudi v tem1, d!a pravilno in* za zadrugo kot člane neškodljivo rešijo vprašanje sukcesivne osamosvojitve sedanje filijalke v Mariboru. Povdarjamo, d!a je treba to vprašanje rešiti pravilno, ker razsekati na dvoje je lahko, zlasti, ako se ne gleda na posledice.
Pogubonosno pot je jadrala na-bavljačka zadruga letos pod zve-zarskim vodstvom* in gospodje zve-zarji so napeli tudi za letošnji občni
zbor vse sile, da bi obdržali vodstvo zadruge v svojih rokah. Ker se zavedajo, dia bi jim letos članstvo nabavljačke zadruge izreklo odločno nezaupnico, naj jim* pomagajo dosedanji delegatje, potom, katerih se bodo razposlale glasovnice in kjer delegatje še niso bili izvoljeni, je pa upravni odbor enostavno imenoval g. progovne mojstre^ postajenačel-nike in sekcijske načelnike za one, ki bodo glasovnice delili delavstvu in jih nosili po progi. Samo* one glasovnice, ki jih ti gospodje ne bodo mogli razdeliti, bo šele nabavljačka zadruga razposlala pod kuverto.
Ironija je cel razpis volitev, zlasti pa oni del, kjer se govori, da naj se prepreči vsak volilni teror in omogočijo res svobodne volitve. Gospodje! S takimi frazami ne boste zaprli oči železničarjem! in ne boste prikrili svojih namenov. Jasno je še vsem železničarjem, kako so delegati na lanskem občnem; zboru stavili predlog po uvedbi proporca, da se izogne v zadrugi prepirom, in izrabljanju zadruge v gotove strankarske namene. Vsi pa se še točno
spominjamo, kako vehementno je nastopil g-. Deržič proti temu predlogu in izjavil, da je on i'n s tem; zveza odločno proti temu.
Kako hočejo zvezarji letos upe-Ijati v zadrugi svoje gospodstvo, je jasen dokaz dejstvo, da so na svojih sejah sklepali, da ne bo nihče, ki ni član zveze, izvoljen v odbor. In zakaj se gospoda boji kontrole? Navedemio le par zgledov:
»Zarji«, železničarski godbi, je »zvezarskli!« upravni odbor nabav-Ijačke zadruge enostavno odbil prošnjo za podporo. Ko je »Ujedinjeni savez« letos zaprosil za mal prispevek k veselici, katere čisti dobiček je namenjeni izrecno za podporo onemoglim in reduciranim čla-nom-železničarjem, je bila tudi ta prošnja odbita.
Ko pa je prosil za podporo »Sokol v Šiški«, mu je upravni odbor hitro odobril podporo. Za sokolsko organizacijo je imela železničarska nabavljačka zadruga dienar, za že-
lezničarski savez pa seveda nima pare.
Vprašamo nabavljačko zadrugo,
kake zneske je izplačala letos za božič direkcijskim organom in višjim uradnikomi in za kaj se je izplačalo posameznim uradnikom! kar po 1500 Din? Po kakih statutih se je dovolila podpora Jugoslovanski Matici?
Vprašamo tudi, kako nagrado je dobil g. Cerček za neumorno delo pri zrušenju gospodarske poslovalnice, in ali je bilo res potrebno za to »zrušenje« votirati imenovanemu gospodu težke tisočake?
V prihodnji številki prinesemo še par zgledov 'o vzornem delu zve-zarske gospode, že dianes pa apeliramo na vse zavedne železničarje, da ukrenejo vse, da se zvezarski gospodi, ki železničarjev noče poznati, pokaže hrbet in izvoli za delegate le odločne in zavedne so-druge.
Železničarji — prevzemite nabavljačko zadrugo v svoje roke!
Redukcije.
Sa pripremanjem novog budžeta naišlo je i novo zlo za državne službenike: redukcija. Redukcija državnih službenika je danasi središte interesa. Sa riječi redukcija utišalo se do sada sve: one koji viču na velike poreze, na lošu administraciju, na manjkavo zakonodavstvo, na nevaljalu vladu, na vanparlamentarni režimi i t. di. Pred parolom redukcije ustuknuli su svi oni mnogobrojni politični mešetari i dilkoši u našoj zemlji, koji su do 5. januara upravo zapušili svijet parolama o demokratizmu, slobodama i poštenjem'.
Redukcija! Riječ, kojom jedni operišu kao kamenom mudrosti i spasonosnosti, a drugi'— svi državni službenici — pred njom dršćukao pred na j grozni jem aveti. I do sada je bilo redukcija. I te koliko! Međju-tim, uvijek samo onih, koji nisu bili poćudn’i ovoj ili onoj partiji ili direktoru, najčešćije onih najboljih i naj-vrijednijih, pa je opravdana bojazan, da će se tako postupiti. Tko je više vrijedan, taj više strahuje. 0 »objektivnosti i nepartajičnosti« predstojećih redukcija ne može biti ni riječi. Ta redukcije će vršiti isti oni partizani, koji su ih vršili i do sada.
Da se ta avet od državnih službenika, barem onih u privrednim poduzećima, jedinom; za uvijek otkloni, mi smio predlagali, da se uprave istih stave na komercijalnu bazu. Da se je to učinilo, redukcije nebi prijetile vječno i kod svake izmjene vlade. A ovako, one će stalno leb-diti nad našim glavama, neznajući nikad, koga će da stigne. Uslijed toga, danas, od te aveti nije nitko neugrožen, u kojoj god se državnoj službi nalazio.
A da li su zaista redukcije potrebne? Na to pitanje teško je odgovoriti iz mnogo razloga. Pitanje je uopće, na kojim osnoviiima misli država da gradi svoju buduću egzistenciju. Koje sve i kakove funkcije misli zadržati u svojimi rukama, a što sve propustiti privatnoj inicijativi. Hoće 1 da bude država žandara i policaja, ili će se brinuti za blagostanje i pravednost svima gradjani-ma, i na taj način, skinuti sa sebe najveći dio žandurmasko-policijskog i militarističkog tereta. Sve su to
važni faktori u odredjivanju broja službenika, koji može biti jednoj državi potreban za njezino uspješno bitisanje. Nu slažemo se uvijek time, da se reduciraju oni mnogobrojni partizani i korupcionisti, koji su zaposjeli važne pa i najviše državne službe, nu odlučni smo protivnici, da se dira u; egzistenciju onih mnogobrojnih nižih službenika i radnika, koji teško i savjesno rade na svojim dužnostima.
Mi ćemo se na pitanje redukcija još opširno vratiti, a za ovoga puta donosimo još nižu tabelu o broju državnih službenika. Istih u našoj zemlji imade:
U direktno neproduktivnim1 ustanovama ima zaposleno ukupno 75.643 službenika građanskog reda, koja suma obuhvata 63.079 službenika razvrstanih po zakonu o činovnicima (činovnika I., II. i III. kategorije, zvaničnika i služitelja, koji jedino dolaze u obzir za penziju;, po ispunjenju zakonskih u si ova r'azume se), zatim 12.564 dnevnlčara, kontrak-tualnih i honorarnih činovnika.
Službenika vojnog reda ima ukupno 36.914 i to: 8051 oficira i 28.863 podoficira, među koje su ubrojani i svi žandarmi.
Preglednosti nadi iznosimo odmah na ovome mestu i nekoliko podataka o broju službenika u privrednim preduzećima i ustanovama, dakle direktno produktivnimi ustanovama.
Ukupno razvrstanog osoblja (činovnika u kategorijama, zvaničnika i služitelja) ima 50.656, a sa dnevni-čarima, kontraktuatmm i honorarnim; činovnicima, 70.867. Od toga, samo na saobraćajne ustanove dolazi
30.940	razvrstanih službenika i 6356 dnevničara, u koje se računaju i 5659 radnika.
Ili ukupno:	64.754 činovnika,
23.941	podčinovnika, 11.695 služite-' Uja, 32.775 diurnista, 2345 namještenika zračne plovidbe, 8051 oficira, 11.861 podoficira, 17.002 žandarima i policaja.
Ukupni izdaci za ovaj kadar državnih namještenika predvidieni su projektu budžeta bivše vlade sa Din 2.709,259.971. Poprečno na svakog službenika otpadu Din 14.770 godišnje ili Din 1230 mjesečno.
Novi načrt delavskega pravilnika.
Radi malega iprostora priobčujemo danes glavne smernice novega pravilnika!. Novi načrt se bistveno razlikuje od prejšnega ter predvideva sledeče:
Razdelitev delavstva v proiesijoniste, polkvaliiicirane in pomožne delavce.
Polkvalificiran delavec je oni, ki vrši delo profesijtomista, ki pa se ni redno izučil in nima učnega spričevala. Tudi navaden delavec postane lahko polkvalificiran, ako je pri pro-fesijionalnem delu prebil najmanj tri leta in dobil povoljno oceno.
Stalen postane delavec, aikia je naš državljan, vojaščine prost, star
24 let in ima tri leta neprekinjene službe.
'Za začasnega delavca velja 15-dinevni odpovedni rolk.
Stalnemu delavcu pa prestane služba:
a)	Če postane duševno ali telesno nesposoben za službo;
b)	ako je eno leto bolan;
c)	če izstopi iz državljanstva;
č) če izostane iz službe brez opravičila 5 dni;
d)	po razsodbi rednega sodišča;
e)	ako je disciplinsko kaznovan; z odpustom';
f)	ako je upokojen;
g)	ako odpove službo z enome-sečnim rokom.
Prednost pri nastavitvi imajo delavci, ki so1 že v službi.
Delovni čas je določen dnevno 8 ur, ob sobotah pa 7 ur. Čezurno delo navadne dni se plača s 50 odstotki, ob nedeljah in praznikih pa se plača s 100 odstotki,
Plače so dnevne in se napreduje v osnovni plači avtomatično po službenih letih.
Poleg osnovne plače se da še »povečana plača«, ki se odreja po draginji, sistemu dela, sposobnosti delavca itd.
Kjer služba dopušča, zlasti pa v delavnicah in kurilnicah, se lahko u-vede akordno delo.
Dopust pripada delavcu po 3 letih službe in sicer od 3 do 10 let 10 dni, od 10 do 20 let 15 dni, nad 20 let 20 dni. _
Penzijski fond se osnuje in vplačuje v njega prispevke v enakem razmerju delavec in direkcija, Pen-zijsko zavarovanje je obvezno.
Profesijonist bi plačal mesečno 70 Din, polkvalificirani 50 Din, pomožni delavec pa 40 Din.
(Pravico do penzije bi dobil po 12 letih članstva za se, za rodbinsko pokojnino pa po 6 letih članstva.
Po 12 letih bi dobil profesijonist 500 Din mesečno, polkvalificirani 360 Din in pomožni delavec 285 Din, Za vsako nadaljno leto bi se penzija povečala za 6.5 odstotkov.
Naporna služba ubija. Železničar mora imeti jeklene žirvce. Stalno uživanje prave 'kave pa jih uničuje. Skrbna žena kuha zato za z a ju tr ek Žiiko, ki živce naravnost pomladi. Ime »Žika« 'Zadostuje. Napišite to ime v nakiupovalno knjižico in dobite pravo Žiko v rdečih zavitkih.
Polno penzijo bi dobil po 36 letih.
Vračunanje prejšnje službe.
Privatna služba se uračuna le profesijonistom, in sicer polovico, a največ 10 let.
Plače so predvidene:
Profesijonisti Polkvalif. Pom. del.
Leto	Din	Din	Din
1.	26.—	24,—	22—
2.— 3.	30,—	26.—	24—
4,— 6.	34,—	28,—	26—
7,— 9.	38,—	30.—	27—
10.—12.	42.—	32,—	.28—
13.—15.	46.—	34—	29—
16,—19. itd.	48,—	35—	30—
do naj višje	58.—	40—	35—
K temu pride še povečana plača, ki pa sme znašati: a) pri profesijoni-stih največ 50 odstotkov osnovne plače, b) pri polkvalificiramh največ 40 odstotkov osnovne plače in c) pri delavcih največ 30 odstotkov 'osnovne plače.
Savez bo te dni sestavil svoje protipredloge in v prihodnji številki bomo prinesli izčrpen izvleček tako pravilnika, kot naših protipredlogov.
Pred skupščino bolniške blagajne.
Dne 10. februarja 1929 se sestane redna letna skupščina bolniškega fonda, oziroma novo izvoljeni skupi-ščinarji.
Tozadevno' je izdala direkcija sledeči razpis:
Razpis štev. 6-1. H. F. 1929. Predmet: Zborovanje obl. de L skupščine bolniškega fonda dne 10. februarja 1929. Vsem službenim edinkam in gg. skupšči-narjem!
V sled odloka gospoda ministra za promet štev. 1696-28 se vrši redna oblaist-iraa skupščina bolniškega fonda v Ljubljani 10. februarja 1929.
Oblastna skupščina bolniškega fonda ho pričela zborovati ob 9. uri v razpravni dvorani okrožnega urada iza zavarovanje
delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta, pod predsedstvom gosp. inž. Müller-Petr,iča kot predsednika oblastnega upravnega odbora po nastopnem dnevnem redu:
a)	Poročilo oblastnega upravnega odbora;
b)	proračun za leto 1927-28;
c)	poročilo nadzorstvenega odbora;
č) ipredlog o naizrešnici;
e) razprava o proračunu za leto 1929-
1930;
f)	volitev novega oblastnega upravnega odbora;
g)	volitev novega oblastnega nadzor-s't v enega o dbora;
h)	volitev novih delegatov za glavno skupščino;
ij samostojni predlogi;
j) slučajnosti.
zvvvi r» ol, . -rlvo WO	1	YVA'I O f TY1
obveste:
1.	Dokazno skupščinarje na podlagi razpisa štev. 132-1. H. F.-1928 in štev. 156-1. H. F.-1928.
2.	Člane bolniškega fonda.
Naši sodrugi, ki so izvoljeni kot delegatje, se morajo skupščine obvezno in polnoštevilno udeležiti.
Po treh letih dela čakajio novoizvoljene sodruge težke naloge. Skoro v vseh vprašan jih se ho treba boriti za zboljšanje položaja in za pridobitev osnovnih pravic. Energično bo treba' nastopiti proti centralnemu upravnemu odboru in ga prisiliti, da bo upošteval predloge, ki pridejo iz vrst železničarjev.
Pozivamo pa tudi ostale ljubljanske sodruge, da se skupščine udeleže kot poslušalci in dokažejo s tem, da se zanimajo za razmere v bolniškem fondu, da zahtevajo zboljšanje in uveljavljenje novih pravic.
Naši sodrugi so' stavili za letošnjo skupščino sledeče predloge:
Predlog za izmeno uredbe in pravilnika.
Dosedanja uredba in pravilnik o bolniškem zavarovanju sita nejasna, si v marsičem nasprotujeta ter dopuščata različno tolmačenje predpisov, zlasti v pogleidu pravic O'sobja. Dosedanja praksa je zlasti v centralnem upravnem odboru večkrat dokazala, da se nejasnost določb tolmači skoraj dosledno v škodo zavarovanemu osobju. Da se temu v bodloöe izogne, je nujna potreba, da se sklepi dosedanjih treh oblastnih skupščin oživotviorijo ter da se že na letošnji glavni iskupščini izdela osnova za definitivno uredbo in pravilnik o bolniškem zavarovanju državnega prometnega^ osebja.
Redna oblastna skupščina sklene kot podlago za izmenjavo uredbe in pravilnika sledeče sklepe, kateri naj se predlože prihodnji redni glavni skupščini v Beogradu kot soglasen predlog ljubljanske oblastne skupščine. Nova uredba in pravilnik -naj slonita na sledečih principih:
1.	Zavarovani morajo biti vsi železničarji, aktivni, upokojeni, provizijonirani, milioščinarji, tako nastavljeni 'kot delavstvo in tudi pogodbeni' delavci in snažilke.
2.	Zagarantira naj se bolniškemu fondu popolno avtonomijo in neodvisnost od ministrstva saobraćaja. Samouprava loblastnih uprav naj se izvede tudi .v praksi s pridržkom, da sklepi bbTasntiE uprav ne smejo kršiti uredbe in pravilnika. Za centralno upravo in< nepredviđene splošne izdatke ter rezervni fond naj prispevajo vse oblastne uprave gotov procent, določen na redni glavni skupščini.
3.	Pri nastavitvi zdravnikov odločuj oblastni upravni odbor, kateremu so zdravniki' direktno podrejeni’.
4.	Vsi zaključki glavne skupščine postanejo takoj izvršni in v pogledu dajatev in pravic obvezni s prihodnjim prvim obojestransko.
5.	V pogledu pravic naj se izvede in osobju zagarantira sledeče pravice:
a)	Lečenje v bolnicah, zdraviliščih;, sanatorijih in toplicah, zajedno s prebrano, stanovanjem', taksami ter vsem' zdravljenjem bodi brezplačno za vse zavarovane člane ob popolni ohranitvi hranarine, iki naj sc upravičencem v celoti izplačuje.
b)	Za čas bolezni naj se zagarantira o-sobju za prve tri dni •prejemke od strani državne prometne naprave in šele, ako bolezen traja več kot tri dni, pripadaj za ves čas bramarina.
Hranarina naj se izplačuje koncem meseca zajedno s plačo ter naj se podaljša pravica do hranarine na 52 tednov in poviša na 100 odstotkov. Podpora za otroke (zdravljenje, pogrebnine itd.) pripadaj do 23. leta, ako so otroci brezposelni, ali nadaljujejo šolanje in so v oskrbi starišev.
c)	Vsa za zdravljenje potrebna zdravila, toraj tudi specijalna, naj se izdajajo brez vsake omejitve.
6.	Budgetiranje od strani centralne u-prave naj se odpravi ter razpolagaj z vplačanimi prispevki članov in enako visokim prispevkom državnih železnic kot delodajalca, oblastni odbor.
Predlog za izmenjavo pravilnika za lekarsko službo.
Poleg spremembe pravilnika, v kolikor to zahteva samouprava bolniškega fonda, katero zahtevamo z izmenjavo uredbe in pravilnika v bolniškem fondu, naj se izpre-mene še določbe čl. 18 v toliko, d a se ima za ipreslkrbo prevoza zdravnika na dom, ako je oddaljen preko 3 km, pobrigati sicer član fonda, a stroške za ta prevoz nosi fond kolt
tak.	,	, .
Stroški za zdravniški pregled-
Po dosedanji praksi mora nositi 'stroške za pregled v slučaju zdravljenja v toplicah član, ki zaprosi za zdravljenje. Ker spada zdravljenje v toplicah, kopališčih in sanatorijih med redne dajatve fonda in ie po pravilniku to zdravljenje vezano na odobrenje g. šef-zdravnika, oziroma komisije, predlagamo redni skupščini v sprejem
sledeči sklep:	,
Vse preglede za zdravljenje v toplican, kopališčih in 'Sanatorijih plačaj bolniški fond. Član nosi stroške za pregled le v tem 'slučaju, ako se pritoži proti zdravniškemu izvidu ene ali dinuge zdravniške instance bolniškega fonda.
Prejemki za čas ambulantnega zdravljenja.
Tekom zadnjih leit je uprava za even-tuelni izgubljeni čas radi ambulantnega zdravljenja železničarjev — delavcev in profesijonisitov —■ (zobozdravljenje, preiskava radi predpisov zdravil ob delazraožmo-sti itd.) zaračunala cele prejemke. Tekom letošnjega budgetneg» leta pa je radi pre-malih kreditov izdala odlok, da se ima iza-sračunati v .delavni čas samo faktično delo, za iz gubljeni čas radi zdravljenja ali preiskav v centralni ambulanti pa .da ,se ima delavstvu odtegniti tplača. Ne oziraje se na nesočijalnost take odredbe v splošnem, mora oblastna skupščina konstatirati, da je ta odredba v neizmerno škodo tako upravi kakor fondu. Pri današnjih, daleč pod eksistenčnim minimumom .obstoječih plačah delavstva, mora delavec računati z vsakim tudi najmanjšim odtegljajem. Ker izgubi, ako gre na ambulanto, če je v Ljubljani ali v Mariboru po par ur, ako pa je izven teh centrov, pa polovico ali celo dnevnico, o<dlaša z obiskom in specijelno preiskavo večkrat žal tako dolgo, da je prepozno. S tem se poveča procent težko bolnih, uprava izgubi na delavni sili, bolniški fond na hranarini in poleg tega je mnogo življenj, ki bi se jih ob pravočasni preiskavi še dalo rešiti, obsojenih v sigurno smrt. Oblastna skupščina smatra za svojo dolžnost apelirati na državno prometno napravo, da ukine gornjo naredbo iter odredi, .da se za čas ambulantnega zdravljenja za eventuelno izgubljene delavne ure plača prejemke. Za slučaj, da državna prometna uprava iz kakršnihkoli razlogov ta predlog odkloni, sklene oblastna skupščina, da nosi stroške za izgubljeni zaslužek radi ambulantnega zdravljenja eno polovico bolniški fond in drugo polovico državna prometna naprava.
Ta sklep se predloži kot samostojen predlog tudi glavni skupščini v Beogradu, da ga osvoji. Za slučaj pa, da bi ministr-stvo odklonilo potrditev tega .sklepa, oblast-ma skupščina sklene., da se za ambulantno zdravljenje izplačuj hranarina in tudi ta sklep predlaga kot samostojen predlog glavni skupščini.
Pred oblnimi zbori
Železničarji imajo tri večja podporna društva, in sicer mariborsko, ljubljansko in Vzajemnost. Že na lanskem občnem zboru se je začela debata o gospodarskem položaju teh društev ter so nekateri izražali svoj dvom, da li 'je članarina teh društev zadostna, da osigura izplačilo določene .posmrtnine vsem članom. Drugi zopet so po-vdarjali le humanitarno stran društev in zadnje za društva (zlasti ljubljansko in mariborsko) ugoidne letne zaključke.
Ujedinjeni Savez kot najmočnejša železničarska organizacija v Sloveniji, ki ima tudi med člani pogrebnih društev pretežno večino, .smatra na zadnjem .občnem zboru načeto vprašanje za zelo aktuelno, o katerem je potrebno čim preje priti na jasno. Debate na občnem zboru, ki trajajo morda dve do tri ure, ®o brepomembne in so ti občni zbori zgolj formalnega značaja, da se zadosti pravilom. Delegati si tudi v kratkem času ne morejo narediti jasne slike in se opredeliti. Zato je edino pravilno, da se o tem vprašanju temeljito razpravlja in to že par mesecev pred občnimi zbori, ako se na občnem zboru sploh hoče načeti to vprašanje. Ujedinjeni Savez zato z današnjo številko otvarja diskusijo o pogrebnih društvih, zlasti ali je potrebno preurediti sistem članarine in se postaviti na neke vrste zavarovalno bazo, ali pa naj se ostane pri sedanjem sistemu, ali pa bi bilo dobro združiti vsa društva v eno? Pozivamo vse sodruge, ki se čutijo v tem vprašanju nekoliko verzirane, da se oglasijo, ker več glav ve več, da se bomo nazadnje odločili za najprimernejše.
Na zadnjem občnem zboru je zagovarjal potrebo povišanja članarine g. Čerček, član uprave ljubljanskega pogrebnega društva, ki je v letošnjem »Koledarju nabav-Ijalne zadruge« tozadevno napisal daljšo, 17 strani obsegajočo razpravo pod naslovom »Samopomoč«. V razpravi je precej štati-stičnega gradiva, ki pojasniuje razne navedbe. Radi obsežnosti prinašamo danes le najvažnejše izvlečke is pripombo, da smo ta koledar razposlali vsem podružnicam, kjer ga lahko vsakdo dobi na vpogled. Na razpolago imamo še par izvodov, ki jih na zahtevo še lahko razpošljemo.
G, čerček Izvaja:
Pa tudi železniška, podporna društva ne nudijo glede rednega in enakomernega plačevanja posmrtnin one sigurnosti, kot bi si jo želeli. Bili so časi, ko so plačevali mesečno 20 krajcarjev in je bila posmrtnina 100 goldinarjev ((.začetek Inomosta), potem je bilo 2 K na mesec za 1000 K. Vse to odgovarja relaciji 6 Din na mesec za 3000 Din iposmrtnine. Prišel pa je čas tudi pri tej relaciji, da so se spraznile društvene blagajne, ostali so dolžni za 5, 10 pogrebov in so morali znižati posmrtnino na 300 K. t. j. za več kot polovico.. (Kar bi odgovarjalo današnjemu razmerju 6 Din na mesec, 1800 Din posmrtnine.)
Tako je bilo včasih. Kako pa je danes? Ali se nam tudi lahko kaj podobnega zgodi? Ponavljam, skoro vedno je bilo razmerje 6 Din — 3000 Din. Pri nas pa smo že imeli po vojni razmerje 5 Din — 4000 Din, sedaj Pa imamo v Ljubljani 6 Din — 4000 Din.
Naše bilance zgledajo navidezno ugodne, izvzemi! Vzajemnost Maribor, ki se mi zdi pa še najbolj solidna.
V vseh naših bilancah ne najdeš, kake obveznosti ima društvo. Obveznosti? Ali so komu kaj dolžne? Mislim, da so dolžne plačati vsakemu članu oni znesek, za katerega on plačuje po 6 Din ali po 12.50 Din na mesec.
Mislim, da je proklet? dolžnost društev, da točno preračunajo, ali lahko drže
Izplačilo 70-odstotne hranarine za vse dni v mesecu.
.Oblastna skupščina skleni, da se izplačuj 70-ioidstotna ihranarinai v slučaju bolezni j za vse dnii v mesecu, toraj za 30 dni, tako, da dobi vsak član, neoziraje se ali dela v turnusu ali samo na delavne dneve, za vsak dan bolezni izplačanih čistih 70 odstotkov svojih prejemkov, dokler se uredba im pravilnik v pogledu dajatev ne spremenita ter ■ se hranarina me poviša.
Isti princip veljaj za slučaj evemtuelnih . redukcij, oziroma vpeljave brezplačnih do-! pustov za .delavstvo, da se tudi v tem slučaju izplača bolnim delavcem polna hrana-nima za vse dni bolezni.
Honorar železniških zdravnikov.
Železniški zdravniki oid strani bolni-' škega fonda ne ipnejemajo takega honorarja, ki bi primerno odškodoval njih delo, da bi ti zadostili vsem zahtevam, ki jih na nje stavi uprava fonda kakor tudi zavarovalni ; člani.
Oblastna skupščina sklene, da se poviša honorar železniških zdravnikov od Din 30.— na Din 40.— za člana in kilometer na leto, Ta sklep predlaga glavni skupščini, da ga osvoji.
Istočasno pa skupščina nalaga novoizvoljenemu odboru v dolžnost, da preštudira sistem 'proste izbire zdravnikov, ki je že vpeljan v posameznih državah ter da na (prihodnji skupščini poda strokovni referat o umetnosti tega sistema in njegovih prednosti, oziroma eventuelne škodljivosti tako za fond, kakor za člane.
Upamo, Ja so. v teh predlogih iz-! ražene glavne zahteve delavstva in na vseh organiziranih sodrugih je, da s 'temi predlogi .seznanijo vse želez-ničanje, istočasno pa ojačajo organizacijo, ker čim več moči, tem preje bomo Izdejstvovali uresničenje gornjih predlogov.
podpornih d mile v.
svojo obljubo, ako gredo naokoli nabirat člane, da jim povedo: »boš dobil«, ali pa samo: .»morda boš dobil«. Za delavce z 6 do 800 Din plače je 43 Din — 5 odstotkov njegove plače, in to ni več podpora, ki se jo da beraču ali prijatelju za venec, to je z am j denar. Tu naj se kolikor mogoče točno računa, da me bo vdova razočarana, kadar zve po letih: premalo smo plačevali, ali prej so preveč izplačevali, pa ni nič za nas ostalo..
Računajmo tu najprej za posameznika, koliklo in kam. mora vlagati, da bo po vsej verjetnosti nabral v gotovem času nameravano vsoto..
Kako narašča k a pital, ako se letno vlaga 72 Din {kot v podpornem' društvu Ljubljana). Ako se nosi ta denar v nogavico, se nabere po 40 letih 2880 Din, Ako se pa nosi denar v sigurno hranilnico, kjer nese 1, 2, 3, 4, 5, 6 ali 7-odstot. obresti, se (nabere v 40 letih 3520, 4349, 5671, 6339, 6898, 11.293 ali 14.370 Din.
Podobno vlogo imajo ,pxi celi kalkulaciji leta, število let, kolikor se plačuje. Ali drugače izraženo: Pristopiš mlad ali star. Teorija računa za vsak letnik posebej, koliko časa bo živel, odnosno plačeval in temu primerno mu pusti plačevati mesečne prispevke, večje ali manjše.
Ako bi hoteli dobiti siguren odgovor, koliko hi dobil posmrtnine v podpornem društvu, se moraš vprašati, koliko boš dobil obresti in ikoliiko časa boš plačeval. Če vlagaš v hranilnico po 7 odstot., dobiš že po 23 letih onih 4000 Din. Če nalagaš po 4 23 letih onih 4000 Din. Če nalagaš po 5 in si umrl v 25. letu, si nabral šele 3436 Din. Če nalagaš po 4 odstot. in 40 let, si nabral več, kot ti nudi naše podporno društvo; dobiš 6839 Din,
Podporno društvo izenači te razlike. Kdorumre prej, dobi ravno toliko kot oni, ki umre pozneje. Lepo in pravično. Kogar zadene nesreča, pomagajte vdovi, otrokom. Kdor ga preživi in se izživi, ta na plača.
Oglejmo isii torej naša pogrebna dr.u-verjetnosti nabral v gotovom času namera-štva, ako s enamreč kdo spušča v misli, da bi bilo .dobro, da so društva sigurna.
Koliko nesejo .obresti vloženega kapitala v podpornem društvu? Naložen imajo denar po 8 in 7 odstotkov, nekateri v hišah po 2 odstotka itd. Toda kateri denar? Ne onega, ki sem ga vložil kot petletni član (244 Din), temveč samo okrog 100 Din, to je znesek, kolikor odpade kapitala na vsako glavo. In se ne obrestuje po 8 odstotkov, temveč se v resnici sploh ne obrestuje. Glejmo hranilnico: Ako prejme vloge po 6 odstotkov in daje posojila po 9 odstot,, tedaj ima ona zaslužek 3 odstot. od vlog, Ako pa ona tako gospodari, da porabi za svoje u-radništvo 8 odstot. od vlog, tedaj zapravlja več kot zasluži na obrestih; njena bilanca je laž, ako tega ne izkaže, in ta laž mora priti prej ali slej do izraza, ako si med tem ne pomaga kako drugače.
Podporno društvo nalaga podobno svoj ali moj okrnjeni kapital v hranilnico, po 8 odstot,, Ikar jaz ne vem, in je zame tudi vseeno, kaj z njim dela. Uspeh je ta, da znašajo režijski stroški več kot pa donos na obrestih. Glej bilance vseh podpornih društev. Z drugimi besedami:	kapital se na-
čenja od režije, o obrestih pa niti govora ne more biti. V Mariboru bodo letos obresti verjetno večje kot režija. Tudi do leta 1931. bodo večje, ali potem? Ko se izplača vsakemu, ki je že 25 let član, celih 8000 Din akontacije? V Ljubljani so tudi že podobno mislili in bi rabili za tako akontacijo okrog 4 milijone Din; enega že imajo, trije milijoni še manjkajo, kdo jih posodi?
Ali plačujemo premalo? Po teoriji da. i Plačati bi morali po teoriji v ljubljanskem ; podpornemu društvu v letu 1922 2 milijona 40.000 Din; računano za vsak letnik posebej po tabelah umrljivosti in obrestno-obrestnega računa; plačamo pa le, kot iz bOance razvidno, 786.347 Dim
Kaj drži naša društva pokonci? Mesto umrlega železničarja sprejmejo drugega. S tem itak računamo. Pristopi pa poleg tega še vedno nekaj novih članov. Število se množi in raste. Odpadlo in odstopilo je precej članstva.
V interesu onih, ki težko plačujejo svoje mesečne prispevke, pa kličem: ne zanašajmo se na slučaje! Kaj se da narediti?
Uprava, režija požre pri teh društvih vse obresti. Če bi imeli eno samo društvo, bi bile iste režije, če bi tudi sešteli vse odtegljaje v eno vsoto. Recimo, da bi plačevali po 20 Din mesečno (40 Din za ženo in zase), S tem se začne zbirati kapital, iz tega začnejo rasti obresti.
Ni moj namen agitirati za ali proti samopomoči, za ali proti podpornim društvom za ali proti kaki zavarovalnici. Mislim, da sem storil svojo dolžnost s tem, da opozorim na ta .dejstva i društva i člane, da popravijo, ako ni kaj v redu.
K. J.:
Podporni ali zavarovalni način.
(K občnemu zboru podrpornih društev.)
Odgovarjajoč kapitalističnemu duhu časa prihaja celo iz delavskih vrst prizadevanje, podporni način naših (društev nadomestiti z izavanovalnim. Za ljubljansko (podporno (društvo je zadeva že docela jasna. Odbor tega društva je v pretečenem letu dopostal vsem svojim .zaupnikom tozadevno vprašanje s prošnjo, da se naj s članstvom načelno posvetujejo in o zaključku poročajo. Odgovori so vsevprek za ohranitev podpornega načina, nobeden zaupnik ni priporočal zavarovalnega načina. Tako pač za podporno smernico na občnem izboru ni nikake bojazni.
Zavarovalni način uvajati v času, ko ima dosedanji način dovolj lepe tradicije, to se v načelu pravi, iz podpore potrebnega že-lezniškega proletarca zbrati čim večji kapital, čigar same obresti naj bi krile posmrtnine in režijo. V konkretnem bi za ljubljansko podporno (društvo v kritje oidprav-mm in režije bilo potrebno letno okrog 630.000 Din obresti, v kar odgovarja pri 7°/,) obrestovanju 9 milijonov kapitala. Dokler tega ni, plačuj železničar čim večjo članarino in zadovoli se s čim manjšo posmrtnino. In kar boš s trudom, z odpovedavanjem, požrtvovalno znosil na kup v društvene zavarovalne svrhe, tega se utegne svoj čas razveseliti fiskus, da, mogoče je, ‘da že po preteku nekaj let uspeh tvojega truda ne bo imel nikake vrednosti. Ozrimo se v preteklost samo za; 15 let!
Zavarovalni princip je nepodan, za (daljše, gospodarsko nesigurne roke, kakor,šnih se nahajamo dandanes, neprikladen, podporni principi pa Jfibčen, odgovarjajoč potrebam sedanjosti, ker se gospodarskim odnošajem lahko prilagodi, kar dejansko doživljamo, Nikakor ne misli železničar, kakor pristaši primitivnega kapitalizma, da boš zavoljo svoje posmrtnine (sedaj 4000 Din) bolj siguren, če boš nabral mnogo milijonov, kajti svetovni, veliko-iindustriijski-organizirani kapital, ti bo prej ali slej že povedal, kaj in koliko so tvoji prihranki vredni.
Želeti bi bilo seve sigurnosti zastran vrednosti naše posmrtnine. Vendar to doseči, in v naši (moči. Sigurnost je iza nas dosegljiva samo v pogledu številk, v pogledu vrednosti pa ne. Računsko lahko ustanovimo pogoje, da bodo zaostali slehernega člana zanesljivo prejeli 4000 Din. Ne da se pa ustanoviti, če bo ta številka čez 10 let še zadostovala za kritje pogrebnih stroškov. Kaj pa je danes sigurno? V času, ko vse drvi brezčutno k altarju mamo,na, ko manjka umerjenosti, stvarnosti, poštenosti: in naposled 'zakonitosti, vendar kot pa,metni,k ne boš pričakoval kakoršnekoli sigurnosti. P odporno društvo agitira s tem, da je letos gladko izplačevalo članskim zaostalim po 4000 Diru To bode zmoglo i v naprej, o čemur se lahko vsakdo uveri. S kalkulacijo za dvajset ali celo štirideset let se, zavoljo njene brezplodnosti in zavoljo sedanje tendence društva ni potrebno vkvarjati. Času in sredstvom primerno z odgovarjajočo podporo zamašiti vrzel, ki je nastala zaostalim po smrti člana, bo vedno gonilna sila podpornih društev.
Svoj čas 'je najsi,albše plačan železničar v to svrho žrtvoval eno štiridesetino svoje plače, zaostali pa prejeli enoletno plačo kot odpravnino. Danes se zahteva od istega železničarja samo ena osemdesetina plače (polovica od poprej). Kot odpravnino pa prejmejo zaostali okroglo tri četrtine njegove letne plače. Tako se lahko reče, da je danes podpora izdatnejša in naj ostane v toliko izdatnejša, ker je vsekakor tudi potreba izdatnejša. Potreba te izdatnejše podpore tudi ne bo prestala in bo društvu vedno nove člane .dovajala.
Protivna je zahteva v bilanco vnašati obveznost podpornega društva. Ljubljansko društvo, ki ima 13.000 članov, bi moralo, sledeč takšni zahtevi, izkazati v letošnji' bilanci (dolg 52 milijonov. To bi bilo najmanj resnično ker to vsoto bo treba društvu izplačati šele v 100 letih, ko okroglo letno samo 130 članov umrje. Faktičnega dolga pa društvo nima. Ne vnašajte torej v verodostojno bilanco sofizno. V prilog podpore ni v gorenjem članku nikakih nagibov. ^ Le kapital in čim višje obresti tvorijo vodilno misel kot grozeč odsev najčistejše manšester-ske doktrine.
Beračem' 'dajemo mesečno gotovo več kot društvu članarine (6 Din). Kakšne obresti pa 'donaša to? Kot člani .družbe smo so-
V lekarnah, drog in kjer so vidni plakati.
krivi nedostatka beračev in obdolžimo se z milodari. V tem primeru niti ni miloščina dobrodelnost. Organizirana miloščina, kakor se javlja v podpornih društvih, pa je dobrodelnost. Tu ni misliti na kapital, ki naj nosi obresti, marveč naj nosi podporo. Nabiramo denar, da .z njim .delimo podpore; le dobrodošel nam sme biti odnošaj, če ta kapital tudi nosi obresti. Obresti od tega kapitala sploh ne želimo, ker vemo, da kapital daje obresti le tedaj, če pride v stik z živo delovno silo, ki ustvarja nadvrednost v obliki obresti. Čim višje obresti, tem slabši položaj delavca, ki jih z znojem in često s krvjo ustvarja. Kakšno zadovoljstvo pa je to, če letna članarina, 72 Din, 40 let nalagana v »sigurno .hranilnico« daje 14,370 Din, ko vendar nihče ne ve, če bo ta vsota zadostovala v nabavo mrtvaškega pota, kaj šele v kritje pogrebnih stroškov? Do,čim se bo moglo podporno društvo, »na prste izračunano« po vse hprilikah soditi, iza pri njem naloženo miloščino v mnogo primernejši obliki odzvati našemu: pričakovanju.
Prazna je tudi zahteva, da bi morale pri podpornih društvih že same obresti kriti vso režijo. Pomislite na začetek, ki je bil brez režije. S porastom društva pa raste tudi režija in žal hitrejše kot kapital, vendar tudi to ne dosledno,. Ljubljansko društvo se že letos približuje dejstvu kritja režije z obrestmi, čeprav je izplačevalo domnevno previsoko odpravnino. Ob manjši odpravnini ali višji članarini bi bil takšen uspeh pač prej dosežen. Pri tej članarini (Din 6) in tej odpravnini (Din 4000) pa bodo kljub vsemu že prihodnje leto obresti docela krile režijo.
Res je, da bi bila režija nekaj cenejša, če bi se podporna društva združila v eno (fuzionirala). To pa ne more biti sad ene poedine glave, marveč mora ta zahteva oživeti v prizadetih društvih samih. Veliko oviro v to uresničenje bi mogoče .pomenilo mariborsko društvo, ki svojim članom že danes nudi ugodnosti preko svojih moči. Združevalni moment pa bi vseeno moral in mogel tvoriti samo podporni in ne zavarovalni vidik. Če mislimo na fuzijo, ne podirajmo podporne tendence pri v poštev prihajajočih društvih. Pozneje, če se bo ustalili tok časa, utegnemo se ustaliti tudi mi.
V čem je torej naše vprašanje? Da z najmanjšimi žrtvami dosežemo skupno najboljši, času prikladen učinek. Podpornemu društvu je na srcu skrb za člana, zavarovalnemu društvu pa glavna skrb obogateti društvo na strošek člana. Ne dajmo se po številkah varati, one tudi ne povedo vsega. Oni, ki se je pred 30 leti zavaroval za slučaj smrt za 16.000 kron, je mnogo več žrtvoval, nego oni, ki je v tistem času vstopil v naše podporno društvo, ki mu danes isto nudi. Če to prevdiarkno, ne bo smel nikdo trditi, da smo prišli nepripravljeni na občni zbor podpornega društva.
Volitve delavskih zaupnikov ustavlje ne
Ministrstvo za socijalno politiko je izdalo uredbo, da se volitve delavskih zaup-niiklov sedaj ne izvrše in da ostanejo do na-daljne odredbe stari zaupniki. Tam pa seveda, kjer so volitve letos že izvršene, veljajo na novo izvoljeni 'delavski zaupniki.
Skoraj sigurno je gornji ukrep prvi atak na sedanje delavske pravice in na socijalno zakonodajo, katere zmanjšanje zahtevajo gospodarski kapitalistični krogi v svojih spomenicah, Dolžnost delavstva pa je, da se sedaj še trdneje oklene svojih- razrednih strokovni horganizacij, da se v njih bori ne samo za ohranitev dosedanjih pravic, ampak še iza nadaljno zboljšanje svojega položaja. Čim močnejša je strokovna organizacija, tem uspešnejše so zahteve delavstva.
Delavstvo naj vzame to v vednost, delavski zaupniki pa naj vrše svoje funkcije neprekinjeno dalje in sicer vedno in povsod roko v roki z organizacijo.
Kapitalisti kriče proti sedanji zakonodaji, delavstvo pa bo stalo budno na straži, da odbije naskok kapitalizma. Zaupniki se morajo veljaviti povsod in institucija zaupnikov mora obstati in se njen delokrog še razširiti.
lako cvije — za nevolju im je!
Naši žutokljunaši — posle zabrane pljačke bijednih željezničara pomoću službenog željezničkog aparata — zaeiktali su kao guje u procjepu. Da prikriju opravdanost postupka sa zabranom nasilnog ustezanja članarine, oni su izbacili parole: kako se za boga udruženje počelo proganjati i kako je naišlo na neku »službenu zabranu«. Ta željezničari! Dignite se I spašavajte udruženje od naleta »reakcije«, koja, evo neda, da mi radimo u vašu korist. Neda pa neda! Neda ma da smo »nacionalni« i ma da smo »narodni«. Samo ministarstvo saobraćaja i generalna direkcija postali su, evo, »antidržavni elementi«. Ta ne dajte to željezničari! Spašavajte udruženje! Zahtijevajte, da Vam se par© i nadalje oduzimaju za »nacionalnu« i »narodnu« borbu! Ovako su od jed-nom zagudili.
Nu gospoda žuto-kljunaši neka samo gude. Mi znamo, da će im bez opljačkanih željezničarskih para biti teško- živjeti na tome svjetu1, medjutim, moraju se pomiriti s time, da je te pljačke bilo pre i pre dosta. U ovoj zemlji će se teško još naći budala, koje će htjeti ići njima na lepak. Morate se ujedno pomiriti i s time: ako želitei medju željezničarima postojati, onda se morate primiti posla i za njih raditi. Dosta ste se grijali na tudjemu suncu i živjeli o tudjem bijelom kruhu, sada treba da živite o svojem. Radom i vrijedno-šću treba da si ga steknete. Nećete li to, ■ tada vam- ne vrijedi ni siktati, jer guja, | koja je štetna po ljudstvo, kad je jednom ! u procjepu — mora i da ugine.
Občni zbori.
Sekcija vlakospremnega osobja Ljubljana sklicuje reidmi •obični zbor v soboto, dne 16. februar ja 1929 ob 15. uri poipoldne v iprostoriih Dela viske zbornice na Miklošičevi cesti v I. nadstropju. Dnevni red:
1.	Poročilo ipredSeidistva: a) tajnika, b) blagajnika, c) revizije.
2.	Poročilo centralnega 'zastopnika.
3.	Volitev novega odbora.
4.	Določitev smernic za bodoče delo.
Dolžnost vseh službe prostih sodrugov
je, d'a se udeleže občnega' zbora.
Sekcija proiesijonistov in kurilniških pomožnih delavcev Ljubljana sklicuje redni občni zbor v soboto, dne 9. februarja 1929 ob 15. uri popoldne v prostorih Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani, I. nadstropje. Dnevni red:
1.	Poročilo sedanjega odbora.
2.	Poročilo delegata centrale.
3.	Volitev novega odbora in združitev obeh sekcij v enotno sekcijo.
Logatec.
Občni zbor naše podružnice se vrši v nedeljo, dne 24. februarja 1929 ob 10. uri dopoldne. Kraj sporočimo vsem1 pravočasno.
Dnevni red občnega zbora je običajen in bo poročal tudi delegat centrale, ki nas bo seznanil iz novim delavskim pravilnikom.
Ormož.
Podružnica U. S. Ž. J. sklicuje v nedeljo, dne 3. februarja 1929 ob pol 8. uri zjutraj v prostorih gostilne Gaberc redni letni občni zbor. Dnevni red je:
1.	Poročilo odbora.
2.	iRaizreišnica.
3.	Poročilo delegata centrale.
4.	Predelava novega' delavskega pravilnika.
5.	Volitev novega odbora.
6.	Razno.
Pozivamo vse sodruge, da se občnega zbora sigurno udeleže.
Zidani most.
Naša 'podružnica obdrži letošnji redni obični zbor v soboto, dne 9. marca 1929 ob pol 8. uri zvečer v prostorih pri Mozerju.
Dnevni red' občnega zbora je običajen; poleg ostalega pa bo poročal delegat centrale o skupščini bolniške blagajne, novem delavskem pravilniku' in ostalem delu. Izvolili bomo tudi delegata za kongres.
Pričakujemo od vseh članov polnoštevilne udeležbe.
Celje.
Občni zbor podružnice Ujedinjenega Saveza Železničarjev Jugoslavije v Celju se bo vršil v nedeljo, dne 17. marca ob 8. uri dopoldne pri •»Zelenem travniku«. Dnevni red priobčimo prihodnjič.
Videm-Krško.
Naša podružnica sklicuje redni letni občni zbor v nedeljo, dne 10. marca 1929 popoldne v Räjhenburgu, Lokal, uro in dnevni red občnega zbora sporočimo prihodnjič.
Udeležba za vse sodruge obvezna.
Čakovec.
Občini zbor naše podružnice se bo vršil v nedeljo, dne 24. marca v Čakovcu v prostorih gostilne Bagiula. Vse natančneje 'obvestimo prihodnjič.
Iz centralne uprave.
III. kongres Ujed. saveza žel. Jugoslavije se vrši nepreklicno dne 14. in 15. aprila 1929 v Zagrebu.
Dnevni red kongresa je:
1.	Otvoritev kongresa, pozdravi, poročilo poslovne komisije.
2.	Debata k letnim poročilom, abso-lutorij, volitev novega odbora.
3.	Položaj delavcev in socijalno politične naloge sindikatov.
4.	Zakon o državnem prometnem osob-ju — pravilniki sporednih prinadležnosti.
5.	Delavski pravilnik in osemurni delavnik.
6.	Savez in kulturne, gospodarske ter politične organizacije.
7.	Finančna vprašanja in sprememba pravilnika.
Navodila:
Centrala bo izdala tekom februarja tiskana letna poročila. Za kongres veljajo sledeči predpisi:
Kongresu prisostvujejo:
1. z glasovalno pravico':
a)	delegati članov in sicer izvoljeni po podružnicah in to na prvih 100 članov po eden in za vsakih nadaljnjih 200 članov zopet po eden;
b)	člani upravnega in izvršnega odbora ter
c)	člani nadzorstva;
2. s posvetovalno pravico:
a)	odposlanci ujedinjenega radničke-ga sindikalnega saveza;
b)	odposlanci sorodnih strokovnih organizacij, ki so v sklopu USS-a.
Šievilo članstva posameznih podružnic se določi na ta način, da se vzame skupno število vplačanih članarin v času od 1. julija 1928 do 1. januarja 1929 in se to deli s 6. Pri onih podružnicah, ki so bile ustanovljene šele zadnje mesece (Murska Sobota, Slov. Gradec, Pakrac, Vel. Bečkerek, Boh. Bistrica, Novi Marof, Šibenik, Konjice), pa se vzame faktično število članov na dan 1. januarja 1929.
Občni zbori podružnic se morajo vršiti vsi v času do 1. aprila 1929, torej tekom meseca februarja in marca 1929. Naročamo vsem podružnicam, ki občnih zborov še niso določile, da centrali do 10. februarja 1929 sporočijo točno dan, uro in kraj, kje bo bčni zbor, da ga objavimo v časopisu in pošljemo' referenta.
Centralna uprava USŽJ.
Zborovi i sastanci.
Jasenovac.
U nedelju 6. januara održali smo vrlo dobro posjećen sastanak, kojem je prisustvovao i drug Korene iz Zagreba. Sastanak je bio dobro posjećen i suprotno tome, što nam je neki zlobnik zametnuo našu poštu i što do samog dolaska druga Koreneja nismo uopće znali, hoće li delegat iz Zagreba doći ili ne. Nu: svi neka znaju, da se nas na ovaj način u našem radu ne može obuzdati. Neka znadu i to, da ćemo se mi protiv šikana ove vrste znati odlučno i braniti. Na to opozorujemo naročito g. šefa stanice, koji, izgleda, naš »Ujedinjeni Željezničar« nikako ne šmeka i radje ga danima povlači u svojoj kancelariji, nego da ga izruči nama, koji smo mu vlasnici.
Na sastanku, je opširno govorio drug Korene o svima pitanjima, koja su nas kao članove i podružnicu mogla intereso-vati. Naročito nam je pojasnio' postupak sa izborom: radničkih povjerenika, te . po-stupak sa primanjem u penzioni fond radnika. Isto se je opširno' zadržao na potrebi dizanja i jačanja organizacije, jer nam santo' jaka organizacija može izvojevati poboljšanja.
Posle opširne diskusije, za koju su mnogo materijala pridonjeli članovi, sastanak je zaključen sa apelom na sve, da u dalnjem radu za organizaciju budu neumorni.
Sunja.
Održali smo potpuno posjećen sastanak funkcionera i povjerenika 16. dec. p. g., na kojem smo zabavili opširno našim prilikama. Posle opširnih rasprava zaključili smo-, da se poduzmu koraci u zaštitu radnika, koji već po 6 i više godina neprestano rade, k željeznici došli su čili i zdravi, a još uvijek nisu primljeni u: mirovinski fond. Nadalje je zaključeno poduzeti korake u zaštitu svih sekcijskih radnika, koje se šikanira time, što im se po mjesec i više dana prije svršetka godine oduzme legitimacije, koje im, se vraćaju tek u novoj godini. Tako su svi radnici lišeni pogodovne vožnje upravo u vrijeme božića i prije zime, kada im pogodovna vožnja najviše treba.
Osim ovih zaključaka donijeli smo i druge, koji su od važnosti za napredak naše organizacije. Svi su izgledi, da će naša organizacija biti u stalnome porastu, jer je i za najzadnjeg željezničara jasno, da mu bolji život samo organizacija pribaviti može.
Bjelovar.
Na u zadnjem »Ujedinjenom Željezničaru« objelodanjenu predstavku primili smo od šefa sekcije za održanje pruge slijedeći odgovor:
»Pozivom na broj 6-1928. rad. povjerenika kod Sekcije za održavanje pruge u Bjelovaru, izvješćuje se Naslov, da ćemo poduzeti korake, da se u dopisu navedenim željama izadje u susret, no molimo, da se u buduće, kod eventualnih pritužaba navedu konkretni podatci, da se tada proti pojedincima uzmogne postupiti.«
Obzirom na još skorašnji stav naše sekcije, koja se na želje radnika nije oba-zirala, ovaj odgovor znači veliki korak napređ. Da je kranje vrijeme, da se o željama radnika vodi više računa, to nije interes samo nas radnika, već i same sekcije, jer će radnici, kad osjete da se o njima vodi neka stvarna briga, biti mnogo više skloni radu nego li onda, ako se vječno imaju bojati nekih šikanacija i unižava-nja. Svakako je postupak sekcije, ako će kod istoga ustrajati, postupak jednog pametnog poslodavca. Što se pak nas tiče, mi ćemo želji sekcije, da uvijek navedemo i konkretne slučajeve povrede prava radničkih, uvijek rado udovoljiti. Konačno', to je i naša dužnost.
Ham 3Öop y Bcjihkom BenKepeny.
Konanuo, eno, u y Bojao/uniH npoönja ce Jiea. V ry aoMeny pasniix Haunonajin- i cthukhx aeMarora nonmne npoanparn u ^ sipano cxBarame o Hannny pajia aa npo- 1 Mnnaite HHTepeca noTuafieHiix n nora>i<e-hhx. VcnejiH atejbesHunapcKH 360p, Kojn je oa>Ken y neran jme 4. janyapa, najacnnjH je ÄOK33 TOMe.
36op je ojoKaßan y jjynKo nynnx npocTopnjaMa rocrnone J. Konah. Pajui cnpefienocTH aenerara hs Jtyöjbane 11 3arpe6a, aöopy je npnaomao aejieuaT us Beorpaaa, apyr Fojmajep, V o.ny;be.M pe-(j)epary apyr FoJlMajep npunasao je no- ^
ÄPoÖHnje ese nanope »yjeAHH>enor Caseaa >Kejbe3HH4apa JyrocjiaBHje«, Koje oh bbR roAnnaMa noaysuMa, Aa nojioinaj inejbes-nimapa nonpaBH h y caAame Aoöa paanux peAyKunja n Hejcanpemijer öecnpasjba yqn-HH CHoinjbHBHM. OmiinpHO usBemxyje caKyn-Jbene »ejbesnimape o MHoroöpojHHM npeA-craBKaiua, Koje je yjeÄHrbenii Gases noA-HOCHo Ha MepOAäBHa Mecxa y ibHXOBy 3a-iHTHxy, H noABJiafiii, Aa thx npeAcrasKH h neexor saysiiMama CaBesa HHje 6hjio, hojio-maj jKejbeammapa 6ho 6h y Jekom npouen-ry joiu roipu. Ha Kpajy iianaraiba Apyr foAMajep ynosopyje caKynjbene h cbc »e-jbesHHuape BojßOAHHe, Aa je saAite spe-Me, Aa ce cjioiKe n cspcxajy y peAOBe sejin-Kor yjeAHHbeHor Caseaa. Jla yeneen Casesa HHCy ÖHJIH BefiH, KpuBHua je ao ohhhx MHoroöpojHHX Apyrosa, koJh, mccto Aa CBojriM qjiaHCTBOM h capaAitOM 6op6y CaBesa noMawy, croje no cxpaHH h neKajy, Aa hm ce MHJiomRy nemro yAejin. yjeAHibeHH Canes je aanac na jaha >Kejbe3HHHapcKa op-raHHaauHja y CjioBemijH, y XpBacKioj, y HanMauHjH h y Bochh, na ro rpeöa Aa no-crane h y Bojboähhh. Vcjica pasönje-HOCTH H HeOpraHII30BaHOCTH BH ere h y mhoxhm BaimiM npasiiMa npHKpaheHii. Haje HCTHHa ro, Aa je mojkas BaMa 6ojbe nero ah HEMa; BaM je jom rope, a ro saro, jep cre cnaÖH h HeopraHH30B3HH h jep ce 3a cBoj ÖOJbH }KHBOT ne öopHxe. UpH saKjbyiKy no-siisa caKynjbeHe, Aa nociaHy arHAHH qna-HOBH CBojer Casesa.
flpyrH je roBopHHK 6no Apyr Jahko-bhR. Oh je y cbom rosopy onmupno pas-ao>kho mro je ro opraHHsaHHja h sauiTo H3M ona xpe6a. UpuKasao je yjeAHO Bam-HOCT paAHHUKHX nOBCpeHHKa, koJh Re HeniTO SHaHHTH II paAHHUMa moRh KO-pHCTHTH C3MO 3KO Cy npeACiaBHHHH M04H0 opraHHaoBEHiix paAHHKa, a aKO ro Hiicy, OHAa HEM MHOXO H He BpCAe. UpeACTaB-HHUH »VjeAiimeHor TKeAaesHiinapcKor CaBesa« cy na CBiiM AHHajaMa aokeseah, aa cy en cy aacTynamy HHTepeca paAHHKa yseK CBecmi cboj'hx aaAaraKa, na je nama av>khoct n y BeAHKOM BeHKepeKy, Aa cäMo ripeACTaBHimuMa Tora CaBesa asmo nose-peibe. Kpame je apeMe, Aa nac npeA no-CAOAEBueM sacrynajy cbcchii h iiCKpeHH öopuii, a ne KojeKaKBe KyKaßmie, Koju Ha Mur nocAaAaBua iiSAaßajy paAHiinKe iihtc-pece nocAöAaßuy, hah ce naK na najMaibii mymam saeyKy y Miimje pyne.
OocAe rora 3aKA>ymio je 360p Apyr CAyrnfi ca äneAOM na ese weA^esHHuape, Aa penn roBopHHKa hiiksko ne sađopase n Aa /KIIBO nopaAe, Aa ce oprannsamija npH-Aiirne, H Aa jKiiBiiM paAOM oKynn y esoje pe-Aobc cbc >KeA>e3Himape BojBOAHHe. 36op ce je pasHiuao ya KAHuame Caßesy.
Taktika zvezarjev.
Iz okrožnic.
Ker vsled preobilice materijala v zadnjih številkah nismo prinesli o-krožnic, danes icbjavimo nekaj važnejših;
Orožna vežba,
Orožna vežba — postopek pri vpoklicu
Vsiem sluižbenim edimoam!
Ker je šef neke postaje preprečil odhod svojega uslužbenca na orožno vajo, opozarja generalna direkcija drž. železnic na1 svoje tozadevno pojamitlo G. D. št. 19.207-24 od 19. junija 1924, ki se glasi:
>xAlklo vojna oiblact vpokliče uslužbenca is posebnim odlokom ali pozivom potom direkcije na orožno vežbo, jih direkcija o tem takoj obvesti in tako pravočasno napo'ti 'pristojni komandi, da se tam določenega dne lahko zglasijo k nastopu vežbe.
Če prejmejo uslužbenci odlok ali poziv neposredno od vojaške oblasti, morajo o item takoj obvesti direkcijo s pismeno vlogo, kateri naj priložijo dotični odlok ali •poziv 'klot dokaz, da so pozvani na orožno vežbo. Tudi te uslužbence bo direkcija napotila vojaški oblasti in sicer tako pravo-časno, da se lahko 'določenega dne zglasijo pri vojni komandi.
Po odsluženi orožni vežbi se mora vsak luslužbenec nemudoma zglasiti na dosedanjem službenem mestu k zopetnemu nastopu službe, direkciji pa mora predložiti objavo, izdano od d'O'tične vojaške edinice, kjer je služil, ikoit dokaz o odsluženi orožni vežbi.
Iz tega sledi, da na orožne vežbe pozvanim uslužbencem ni potrebno odobravati posebno odsotnost, temveč je postopati •po gornjem pojasnilu.«
Za 'direktorja: Inž. KLodič, s. r.
Prepoved prevažanja raznih predmetov po vlakospremnem osobju.
Razpis štev. 150-11-28,
Vsem postajam!
Ponavljajo se slučaji, da izročajo razne osebe službujočemu vlakospremnem,u osobju, zlasti pri brzih in potniških vlakih brez vsakih löst in (tovorni list, prtljažna spremnica, 'Uputnica itd1.) najrazličnejše predmete (pisma, živila itd.) z naročilom, da jih med-ipoitoma izroče bodisi neposredno, bodisi posredno označenim osebam.
Ker je ,brezplačno prevažanje prepovedano, opozarjamo celokupno osobje, da bodemo v bodoče vsak pregrešek proti obstoječim predpisom najostreje kaznovali in krivcem predpisali odpadajoče pristojbine v povračilo.
Za direktorja: Inž. Klodič, s. r.
Ukinitev omejitve dopustov.
Dodatek k razpisu štev. 121-1-28.
Vsem službenim edinkam!
Ukinja sie do prihodnje izvozne sezone ! z razpisom štev. 121-1-28 od 20. septembra I
1928 'razglašena omejitev glede podeljevanja odmorov v času jesenske izvozne sezone.
Direktor: Inž. D, Knežević, s. r.
Članj stalne lekarske komisije.
Razpis štev. 7-1-29.
Vsem službenim ediniciam in gg, bon. prometnim zdravnikom!
'Gospod minister saobraćaja je pod M. S. hr. 21.458-28 na podlagi naredbe M. S. br. il4.382-24 od 30. avgusta 1924 in spremembe te naredbe pod br. 39.753-25 potrdil za leto 1929:
L Za stalno lek. komisijo člane:
Dr, Josip Tičar, san. referent direkcije, dr. Ravel Avramovič, bon. prometni in dlrž. policijski zdravnik.
Namestnike;
Dr, Ennest Mayer, bon. prom. zdravnik in oblastni san, referent, dr. Mavricij Rus, bom. prom. zdravnik in mestni fizik,
II. Za člane lekarske komisije za upokojitev:
Dr. Josip Tičar, san. referent direkcije, idr. Pavel Avramovič, bom. prom, in drž. policijski zdravnik, dr. Mavricij Rus, bon. prom. zdravnik in mestni fizik.
Namestnike:
Dr. Živko Lapajne, bon. prom. in srezki zdravniki, dr. Pavel Kanc, bon. prom. in okrožni zdravnik.
Direktor!: Inž. D. Knežević, s. r.
Nošnja nepravilne službene obleke.
Razpis štev, 3-II-29.
'Gospod minister saobraćaja je ugotovil povodom svojega potovanja sledeče nered-mosti:
1.	Mnogo uslužbencev nosi službeno obleko, ki ne odgovarja predpisom: pravilnika o službeni obleki. Prav pogosto ise vidi čepice z žico, službeno obleko brez znakov, odeosmo iz nepredlpisamimi znaki, kombina-cije letne in zimske obleke, nezapete plašče, nepredpisano obuvalo in slično,
2.	Uslužbenci izstavljajo razne naloge na neipredpisaniih, često ročno izstavljenih obrazcih. Poleg tega jih napišejo popolnoma nečitljivo.
Generalna direkcija opozarja v svojem aktu 87479-28 vse osobj.e da striktno izvaja tozadevne predpise. Uslužbenca, ki bi ne nosil predpisane obleke, je takoj pozvati na odgovor. V nasprotnem slučaju bodemo kaznoval uslužbenca in odgovornega starešino, ki ne vrši predpisanega nadzora.
Za direktorja: Dr. Fatur, si r.
Zanemarjen prehlad ima često najslabše posledice. Kot staro preizkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu dihalnih organov, hripavosti in zasluzenju so znane skoro po vsem svetu Kaiser-jeve prsne karamele in se dobijo sedaj v originalni kakovosti v lekarnah, drogerijah In kjer so vidni plakati, V lastnem interesu konzumentov je, da izrecno zahtevajo originalno kakovost (cena Din 5 za vrečico ali Din 12 za ploč. škatljo), ker se nahajajo v prometu ničeva ponarejanja, katera zdravju prej škodijo kot koristijo.
Dopisi.
Kurilnica Maribor.
Malokedaj se oglasimo, zaradi tega pa naj sodrugi v drugih železniških postajah nikar ne mislijo, da so pri nas razmere boljše nego drugod. Tako n. pr. naj navedemo samo nekaj o stanju naših premogarjev, od katerih se zahteva, da morajo vršiti službo včasih kar nepretrgoma od 7. ure zvečer pa do 6. ure zjutraj in bi pri tem gospodje najraje imeli, da bi ubogi premogar, ki najde kvečjemu še v kitajskem kuli ju sebi enakega, ne smel izavžiti niti svoj boren košček: kruha, ker kraj dražega si pač ob .tej mali plači ne more privoščiti.
Vsa priganjanja in če <se premogarji še tako trudijo, pa vendar ne morejo odpraviti strojev, katerih čaka včasih 12 do 15 v teku ene noči na o,premije,nje. Razumljivo nam je sicer zbog tega, da so gospodje nestrpni, a vendar kaj more zato premogar, več nego delati in nakladati premog kot črna živina ne zmore. Vemo ;pa, da bi se dalo to stanje na prav lahek način odpraviti, samo če bi bilo na merodajnih mestih za to nekoliko več
razumevanja.
Tako n. pr. se porabi iza vzdrževanje ognja v strojih, ki čakajo na premog in se nato postavijo v kurilnico, za gornje število okroglo 10 ton v 12 urah, kar stane povprečno Din 2500. Ako še k temu prištejemo, da morajo zaradi teh strojev biti tudi nalašč dve hišni rezervi, t. j. 2 strojevodji in 2 kurjača, se seveda gornja vsota še znatno dvigne. Nasproti temu pa bi pet delavcev več zamoglo pravočasno opremiti stroje s spremogom, katerih zaposlitev pa hi stala samo Din 200, in bi pri tem dobilo še pet brezposelnih svoj zaslužek.
Bilo bi torej zelo priporočljivo, da bi sc gg. predpostavljeni nekoliko več bavili s temi vprašanji. Manj potrebn oje, da se kdo postavlja ob času, ko delavstvo zapušča svoje delo na stražo, da bi se mu posrečilo ujeti kakšnega delavca, ki bi se morda spozabil ter si skušal na nepravilen način prilastiti košček premoga, da zamore zakuriti svoje mrzlo stanovanje, ko pride od težke in trudapolne službe domov. Ako bi gg. raje preskrbeli, da dobijo uslužbenci svoj premog, katerega so naročali že meseca decembra in morali tudi vnaprej plačati, potem bi tudi ne bilo treba čakati na 'straži!
Pridobivajte nove člane za našo organizacijo!
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik; Adolf Jelen v Mariboru. — Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni
Železničar«. Predstavnika: Martin Pušnik v Ljubljani in Franz Smazek v Mariboru.