BIVŠI ROMUNSKI KRALJ Ut MIHAEL SE NAHAJA V VARSTVU SVOJEGA OČETA KAROLA Princesa Helena noče razveljaviti razporeke, — Kraljica-vdova je čestitala svojemu sinu po kronanju. — Gficijelni naslov bivšega kralja Mihaela je "vojvoda iz Al be Julije", d oči m se bo Helena tudi Ivbodoče imenovala 44 princesa - mati", s BUKAREŠTA. Romunska, 9. junija. — Princesa He lena se* noče pobotati s Karlom, ki jo je zapustil lrta 1925 ter pričal v inozemstvu živeti z Miss Manilo Lupest u. Princesa je s tem onemogočila na-«" rte romunskih ministrov, da razveljavijo njeno razporo ko. Dosedanji kralj Mihael, osemletni 3in Karola in I Jelene, je bil izročen v varstvo kralja Karola, ka-korhitro se je izvedelo, da se princesa noče pobotati. Fant, ki je bil tri leta na kraljevskem prestolu, jc bil imenovan velikega kneza in prestolonasledni-j ka, ko je parlament glasoval, da ni bil njegov kraljevski naslov nikdar pravomočen. Mihaelu je podeljen naslov vojvode iz Albe Julije. Karol je bil včeraj skoro soglasno proglašen za kralja. Sinoči se je prvič sestal s svojo bivši ženo, princeso Hel eno. Dolgo časa sta se pogajala, toda brez uspeha. /Naenkrat šc ni mogoče napovedovati, kakšen u-c inek bo imelo vse to na deželo. Helena je sprv a izjavila, da bi preklicala razporo-ko, če bi s tem preprečila razkol v deželi, toda sprejem, ki je bil včeraj prirejen Karolu, je bil tako o-gromen in vsestranski, da ni mogel nihče dvomiti, da je pretežni del prebivalstva zadovoljen z novim kraljem. Dogodki, ki so se prejšnji teden tako nenadno vršili, so se danes nadaljevali. Ko se je izvedelo, da se kralj in princesa ne moreta pobotati, je začel Julius Maniu sestavljati svoj kabinet, ki bo nadomestil kabinet Georga G. Mironesca, kateri je bil samo štiriindvajset ur ministrski predsednik. Kraljica Marija se mudi v Oberammergau na Nemškem. Kakšno stališče je zavzela, je jasno razvid no iz brzojavke, ki jo je poslala svojemu najstarejšemu sinu ter mu čestitala, ker je zasedel romunski prestol. Kmalu po proglasitvi je odpotoval Karol iz Bukarešte v Cureo cles Arges, kjer je položil velik venec na grob svojega pokojnega očeta kralja Ferdinanda. 1 lelena bo obdržala svoj naslov princese-matere, ki ga je imela tekom Mihaelove vlade. Ostala je v Keiselef palači, dočim so njenega sina odvedli v kraljevo palačo, kjer bo njegov oče nadzoroval njegovo vzgojo. Maniu-u je bilo naročeno, naj stvori nov kabinet, manj kot šestintrideset ur zatem, ko je bil resigni-ral kot ministrski pred'sednik. ADMIRAL i BYRD BO ODLIKOVAN Podadmiral bo imel vso svojo polarno posadko na platformi. - Posebno počaščen je za njegove zasluge. WASHINGTON. D. C., 8. junija. P. .^.ebna zlata svetinja Zemljepisne družbe bo podeljena podadmi-ralu Byrdu pred ociličnjaki v wash-inptons>kem avditoriju v petek zve-če, dne 20. junija. Na platformi bo sedelo dva in sedemdeset mož, ki so preživeli šestnajst mesecev v južnih polarnih pokrajinah. Admiral Bjrd je objavil, da bo privedel seboj trideset mož. ki 9j pomagali zalagati ek.ipedicijo z Nove Zelandije, ter tudi civa in štirideset mož, ki so o-stali v Mali Ameriki. BANDITI USMRTILI REPORTERJA Časnikar, ki je preiskoval delovanje čikaških ban-ditov, je bil usmrčeii ob belem dnevu. CHICAGO. 111.. P. maja — Medtem ko skuša policija razjasniti deset umorov ki sv se pojavili v zadnjih desetih dneh, je postal žrtev čikaških banditov Alb. Linglc. splošno znani policijski reporter za Chicago Tribune. Usmrčen je b i c ) belem dnevu sredi velike ljud-yke množico na Michigan B ulc-vardu. 1 Njegova smrt je bila poJediea zahtev, ki so se začele pojavljati v časopisju, naj policija že erkrat napravi konec strašnemu divjanju cika .kih banditov. Parlament je bil malo prej odredil, da mali Mihael ni bil pravzaprav nikdar pravi kralj, in da vsled tega ne kaže Romunski drugega k/t da posadi na prestol Karola, ta je po smrti svojega očeta edini upravičen do prestol LONDON, Anglija, 9. junija. — Madams* Magda Lu pešcu, zaslran katere se Je bil Karol pred leti odpovedal prestolu ter jo je prejšnji teden pustil na cedilu, je strašno žalostna in potna. Po vsej Evropi so Jo iskali časni-*ki poročevalci, slednjič so jo pa iz-iII v švicarskem letovišču In-kjer Jim J« v*lmih oči pri- slim, da »va se ločila zavedno. Zdaj sem takorekoč izgnan ka, ker se ne smem vrniti v domovino. Oh, kako sem ljubila Karola, in kako ga še vedno itjubim. Kar strese me ob misli, da »a ne smem nikdar vec videti. LONDON, Anglija, 9. junija. — Ko je bil sedanji romunski kralj Karol v Anglii, je bil gost Barba Jonescu. In Jonescu je danea izjavil: — Prav nič bi se ne čudil, če bi združil Karol pod svojo- vlado Romunsko in Madžarsko. Nihče se ne sme čuditi, če se bo v najkrajšem času začelo gibanje za združitev Romunske in Madžarske. Možak je dostavil, da so mu deloma snani Karolori cilji in na-BfflBt. — Možje, ki so se vrnili v Novo Zelandijo potem ko so spravili zaloge skozi nevarna morja, resnični junaki, — je pisal admiral dr. John Lagoroe—u, podpredsedniku družbe. — Vsi so hoteli ostati a igrali so igro kot možje in vsled tega zaslužijo vse priznanje. Dne 20. junija bo admiral Byrd podal prvo poročilo glede znanstvenega dela eksptdicijc. Isti večer bodo prvič kazali prve kino-slike. napravljene tekom poleta na južni tečaj, in ekspcdicijskega dela v Ant-arktiku. Od časa naprej, ko se bo vršil u-vodni sprejem Byrda dne 19. junija. bodo admiral Bryd in njegovi možje g.tfti Narodne zemljepisne družbe. Dokler se bxlo mudili v glavnem mestu, bodo ostali v Willard hotelu. Program določa, da bodo admiral in njegovi možje obiskali Belo hišo malo po op:ldne, nakar bodo obiskali mornariškega tajnika ter bedo gostje trustee j ev družbe. Ker je admiral Byrd lastnik družbine Hubbard zlate svetinje, ki je bila podeljena le osmim osebam izza obstoja družbe, je bila skovana posebna svetinja, ki nosi naslednji napis: — Richard Evelyn Byrd, podadmiral U. S. N. je odlično prispeval k raziskovanju Antarktika ftr je prvi dosegal zemljepisni Južni tečaj po zraku dne 29. novembra 1929. 1 Lingle si je hotel ogledati konjske dirke v Washington parku. m Ko je vrgel vstran ogorek ciga-rete, se je skozi množico prerinil do njega napadalec ter oddal nanj več strelov. Prva krogla mu je prodrla glavo, druga pa prsi. ■ aaHBi JH g Morilec, ki je bil drTro oblečen mlad moški, visoke postavo, je takoj nato izginil med ljudsko množico na Boule ardu. Ljudje so začeli kricafi: — Pri-mlte ga! Držite ga! — toda o njem že ni bilo nobenega sledu. Trideset minut pozneje jc d:il policijski načelnik preiskati vse oO-sednje hiše. kleti in strehe, toda iskanje bilo brezuspešno. Zloglasne beznice, v katerih se zbirajo zločinski elementi, so bile mahoma prazne, kakorhitro se je raznesla vest o umoru. Lastnik "Tribune" je razpisal za izslt-ditev morilca petindvajset tisoč dolarjev nagrade. Lingle je bil star 37 let ter je bil že osemnajst let uslužben pri "Tribuni". NEPRESTANI BOJI V INDIJI Angleška artilerija je obstreljevala af ga n s k o pleme. — V Kapadwa-nju je bilo ranjenih nad štiristo oseb. * PEŠAVAR, Indija. 9. junija. — Angleška artilerija je danes več kot dvajset minut bombardirala votline, v katere je pobegnilo več sto c kinov ncke-a afg:ui>kega plemena, ki je vdrlo proko meje v Indijo. To pleme predstavlja nekako revolucionarno organizacij}, kojc voditelj se baje nahaja v angleških rokah. BOMBAY. Indija. 0. junija. — V Kapadwanju v okraju Kaire, je prišio te dni d? velikih izgredov med mahomedanci in Indijci. Več ko* štiristo oseb je bilo ranjenih. Danes je bilo obsojenih na šest mesecev ječe šest članov bombay-skega narodnega kongresa. Ljudska množica je v sodni dvorani nameravala okinčati obtožence s cvetjem, kar je pa policija pra-v-rčeuno preprečila. NEMŠKI VETERANI __NA BOJIŠČU Mirovne demonstracije se bodo vršile vsled tesnih stikov med Nemci, Amerikanci in Francozi. HOHENZOLLERNCI ZOPET ZDRUŽENI HAAG. Holadska. 9. junija. — Prejšnji nemški kronprine je dospel s svojima bratoma Eitelcm in Adal-bertom z via kom B v Amerongen, da se udeleži proslave srebrne poroke kronprica s princesinjo Cecilijo. Bivši kaj-?r je p:slal a/tomo-! bil, da privede njegove sinove in druge goste v Dx>rn. Drugi sorodniki pa bodo prišli jutri z avtomobilom iz Nemčije. Vsa žlahta bo zopet zbrana, da proslavi obletnico kronprinca. ADVERTISE n "GLAS NARODA" BERLIN. Nemčija, 9. junija. — Natančno šestnjast let potem, ko je pričel valiti nemški val na Francijo v onih strašnih dneh 1 1914, bodo bivši nemški vojaki odšli v Francijo na misiji dobre volje. Če se bo uresničil načrt, bo mi-ravni sestanek nemških in francoskih veteranov pomenjal glavni dogodek poletja. Prejšnje čete nemške cesarske armade se bodo sestala s tisoči prejšnjih "poilu-jev" na prizoriščih najbolj trpkih bojev. Ta sestanek pa se bo vršil v namenu, da se utrdi novo prijateljstvo ter pozabi vojne sovražnosti. Rcichsbanner je že razpravljalo načrtih in istotako je razpravljala analogna francoska organizacija, koje častna predsednika sta Briand, Herriot, in Paul Boncour. Briand je rekel, da odobrava načrt. — Predlagano je bilo. naj se potuje naj prvo v Chemin-des-Dames ter nato v Pariz, kjer naj bi se vršilo veliko ljudsko zborovanje na Trocedaro. da se ponese poslanico dobre volje v srce glavnega mesta. — je rekel major Mayer. — Nato Hočemo oditi v Verdun, da položimo vence na grobove francoskih vojakov. Zatem nameravamo obdržati spominsko slavje na nemškem pokopališču v bližini Douanmonta, kjer je pokopanih šest tisoč nemških vojakov. Proti-irancosko razpoloženje j< še vedno močno v Nemčiji. — je rekel nemški major, — in na-a dolžnost jc boriti se proti temu INTERNIRAN NA LASTNEM BRODU ZAPOSLENJE V GORNJEM DELU DRŽAVE HIGHLAND, N. Y.. 8. junija. — Woodstock in Gardiner, dve mesti v bližini tukajšnjega kraja, sta si pridobili odlikovanja pri zadnjem ljudskem štetju, da nimata niti ene oseibe. ki bi bila nezaposlena. Druga mesta v blifini niso bila tako srečna, kajti povsod je bilo več nezaposlenih. V Woodstocku je kolonija umetnikov, ki lahko služijo denar. STARKA REŠILA STARCA HULL, Quebec, 8. junija. — Sedemdesetletna starka je rešila svojega moža, da ni utonil v Gati-naux reki v bližini tukajšnjega kraja Napoleon Pilon, star 75 let. je ribaril na eni strani barke, kjer stanuje zakonski par preko poletja. Ko je padel v vodo, mu je priskočila žena na pomoč. Dvakrat se je že potopil, ko se je posrečilo njegovi ženi potegniti ga na breg Mr. Piloti je moral ostati v postelji a njegovo življenje ni v nikaki nevarnosti. NOVA SVETNICA RIM. Italija. 9. junija — Papež Pij XI. je danes popoldne prišel v katedralo sv. Petra, da počasti spomin Paole Frasinetti. ki je bila včeraj zjutraj proglašena za blaženo sredi impozatnih ccrimonij. RUSKI KULAKI NA KITAJSKEM Na stotine dobrostoječih farmerjev se seli v rodovitna ozemlja, ki so last kitajske republike. HARBIN, Madžurija, 9. junija. Ker jih je oropalo sovjetsko kolektivno farmersko gibanje domačih zemljišč, se selijo številni !;u-laki v severno Mandžurijo. Pobegniti morajo pred stražami sovjetskega vojaštva s sibirske strani meje, in poročila pravijo, da so večinoma uspešni. Kitajce veseli, da bodo padla prazna ozemlja v severni Mandžuriji v tako zmožne roke ter pospešujejo te vrste priseljevanje. Velika ozemlja so bila reservirana za Ruse. in nekaterim so dali na razpolago poljska orodja za nizke pri-stoj-bine. Kul&ki so izgubili svojo zemljo, ker je niso hoteli izročiti sovjetom za kolektivno obratovanje, katero je podpirala sovjetska vlada. Vsled tega so jih izgnali iz lastnih domov ter poslali v dele Sibirije ttko daleč kot mogoče, da bi ne sli ali protestorv izgnancev. Skoro vsi so prišli v Mandžurijo, ker so baje siti £>vjetskin nr,fod. Da pokažejo svojo dobro voljo. :•:> vsi postali kitajski državljani. Ker so dobro delavci, tvorijo povsem drugi razred ljudi, kot Belarus!, ki so prihajali v Mandžurijo po ruski revoluciji. Medtem pa v-e ostanki Belorusov, ki so našli tukaj nezadovoljive razmere, pomikajo naprej proti Šanghaju. Neko poročilo pravi, da jih je do-frpelo tjakaj dosti povsem sestradanih in b>lnih in da je bil otvor-jen zanje poseben urad, kjer lahko dobe službe v mednarodni naselbini. loDVEDENJE DVEH DUHOVNIKOV HANKOV, Kitajska, 8. Junija, —j Dva španska duhovnika sta bila odvedena danes najbrž od istih banditov. ki so odvedli tudi ameriškega misijonarja Kinga pre J nedavnim čas:m. Bandlti zahtevajo odkupnino v obliki orožja in muni-cije. Banditom manjka najbrž o' jih stvari. DENARNA NAKAZILA ZA VA&E RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ veAujemo nakazila v dinarjih in LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: * ▼ Jugoslavijo ▼ Italijo « i is Lhr iti ........- ______ 1 5.75 ti8.se m tee............ ...........t ii.se % 46.ee H tee___ ______t i6.se « 9i.ee H see_____ __t t7.4e fisi.ee N i»oe ......... ........ f 5iJtM Kapitan Francisco Giannoni je ku pil od ameriške vlade star tor ped-ni rtašllec ter ga posvoje preuredil. Ko je dospel v neko pristani-šče North Caroline, so ga obdolžile zvezne oblasti, da nima v redu poverilnih listin. Pravda teče že dve leti in on je ves ta čas interniran na svojem brodn. IZPLAČILA V DOLARJIH: Pristojbina znaša sedaj za Izplačila do $30 —. GOc; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6, Za Isplaftilo večjih sneskov kot gora] navedeno, bodisi v dinarjih lirah aH dolarjih dovoljujemo Se boljše pogoje. Prt velikih nakazilih priporočamo, da se poprej s nami aporasnmete glede načina nakazila. Izplačila po poftti eo redno žrvrtena t dveh Co treh tednih. JTOJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABUI rmisTOjBUfo 7M* mm u SAKSER STATE BANK 92 Oortlandt Street * N«w York, 9. T, Telephone? Barclay 0Wt jf" t ✓ ■' ' ' ■ i'. ■ ' NEW Glas Naroda v«* of" tbofv officer«: t Tvk CHy, M. T. ugoslavij UBon? iuiiwi mat im *s. s. a BRITANSKA CARINSKA UNIJA Peter Zgaga JLdvertlseiaent od Agreement. daa tmcmlt nede'j la pa aialiw. J ufoslovansko-bolgarski odnošaji. Povodom diskusije v parlamenta rnem odb>ru za zunanje zadeve Je govoril mmister zunanjih zadev Burov ter omenjal odnošaje Bolgarije z njenimi sosedi. Posebej je omenil vprašanje dvolastništva ter pri tem p-Htdarjal. da so bili njegovi sestanki z Jugoslovani iskreni in da bodo lahko še izboljšali, če ne nastopi kaka stvar, ki bi to razmerje skalila. Poskusen samomor ugledne Novo- h c—fcaosvl m »e priotatilijo. Dtatr d&) m bla-Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, tudi prekinja bivallAAe nastani, da hitre)« najdemo naatovntta. -COI> NAIODr, R« w DELAVCI NA JUGU I*) južnih državah in žnjimi vred tudi im% katere oblasti, so jmIIo« no zopersiavljajo vsakemu delavskemu fcfibauju.. Nikjer v Ameriki nimajo organizatorji tako teike nalogf kot jo imajo jh» južni«! državah. (V sr jim |>osref*i organizirati kako v»M«j« aH manjšo skupino delavcev, naletijo na voli k odpor pri delodajalcih. I Delodajalci običajno no<"e j, 24 maja ob 10. dopoldne je poskušala izvršiti ^amomoi 25-lctna Jelisaveta. hči uglednega n >vosad-skega trgevca Jakova Vekesa. V sobi hotela National" je izpila pet steklenieic nekega strupa. Ker ni ! bilo Vekeševe dalje časa na spregled. Je vratar pričel slutiti nesrečo ter pozeal policijo, ki je vdrla v sebo m našla obupa.nko nezavestno. Zdravniki so ji sicer nudili prvo pcaio? vendar je malo nade, da bi ozdravela. Jelisava Vekeš se je vmilai 2 Budimpešte, kjer se je mudila drset dni. Poskusen i samomor je izzval v Subotici veliko senzacijo ker je obupanka iz znane u-glcdne in dobro situirane rodbine trovic postal komunist in je bil zato ižrgnan. ker ni imel dovoljenja za bivanje v Združenih državah. Jug. cblustva so čakala, kdaj se bo vrnil. da ga aretirajo in izroce sodi- , vil J š u. leda moža n bilo od nikoder. J Pr*>d par dnevi pa je prišel v V. Ki-kindo neki dr. Josip Vutkovič. novinar, • t rudnik "Trgovinskega glasnika" in "Ilustrovanega lista" ter "Zabavnika" iz Beograda. Ker se je dr. Vutkovič. novinar, so- • trudnik " Trgovinskega glasnika" ni : V Franciji aretirani Jugoslovan. iprejenuit i or^anizira- Že lansko jesen je bil zaradi nekih zločinov obtožen pri tukaj- .. . . i^® . . H , in jem sodišču žitni trgovec Marko aifc uelavt-ev na Avlo, si pa delava s strajkom pom;u ^^ w je poveril pol milijona . 1J>, J111 i koj državne kozakc na vrat. j dinarjev. Obtoženec pa je še pravo- D Najprej ^i j saeelo v* državi Heorgiji. Sprejeta j*' bila določba, ki prejK>veduj< U časno pobegnil belih in temnojMutih delavcev, re je organiziranje. Zaradi takega prestopka jeBbilo že aretiranih š iuo*kih in žensk. -tica. se ni mogla »znebiti vsiljivega agenta. Na vse mogoče načine ga je odganjala, pa ni hotel iti. Slednjič mu je zapretila: — Če se takoj ne poberete, bom poklicala svojega moža — Saj ga ni doma. — je odvrnil agent. — Kako veste, da ga ni doma? — Moža. ki ima tako žensko kot ste vi, ni nikdar doma. . , , ... ** i rini. Anglerlci industrijski proizvo- da je ravnokar telefonična govoril vsekakor bo prišlo do sporazuma.'. b| ihajali brcz canne v Kana_ ---------------------- P° kat"Cm V tej ^^ido ali Avstralijo, dočim bi bili pro- carinski uniji vclaniene države! . .. . . ^ izvodi konkurenčne severnoamer!- medsobo no dovoljevale večje ca- ... , . , , . , , ske ali japonske industrije visoko rinske ugodnosti, kakor jih bodo . . . .. . w . , ocarinjeni. Na ta način se bi dalo dovoljevale Zeainjemm in diugim . . . . . . . . _ te pripraviti do tega, da bi odpra- drzavam izven Evrope. Gospodar 1 z rcdakcijo "Trgovinskega glasnika" v Beogradu, ki mu jc obljubila, da mu bo brzojavno nakazalo denar. Policija je vprašala pošto glede tc^a telefonskega pogovora ;n dcznala, da ga spi:h ni bilo. Sum pclkije glede dr. Vutkoviča i sko-carinska solidarnost evropskih | javlja Dosler svoji ?oprogi. kdaj in j odkod naj potuje, .{J njim v inozemstvu or- Ar» tirali so jih zat«», kw so sklicali v isto dvorano »elf* in črne d*da\« »• Ter jili nagovarjali, naj si poton? strokovne organizacije i/b<»ij>Hjo .>voj bortii |M>ložiij. Delavci imajo vrfed te nove odretlbe'pofjolutosia ve-/anw roke. Kot uapreilnjaki inw'-ejo eiiiai in ernimi tovariši. Ker jim po |¥*itavi ni mopwe skupno nastopiti, so iz j^ubili svoje zadnje upanje, da si v bližnji bodočnosti iz-lw)ljsajo ftfoj obupni poiožaj. da se sni de z Jug. policija je j na pc*dla^i tega pisma informirala francoska varnostna oblastva, ki jim je uspelo Doslerja aretirati. J Čim je Do^lerieva soproga, doznala za aretacijo svojega moža, je takoj odpotovala iz Novega Sada v Budimpešto. PREVEČ POSTAV bodiult Rob«* rt M. Jones iz Knox vi lie, pravi, da „e antenska (>renatrpana s ^»stavami m zakoni. Kongres iti državne zakoinwiaje nas neprestano ob-Ja£odarjajo z novimi postavami in odredbami, med katerimi je tudi dosti takih, da se jim pri najboljši volji ni mogoče pokoriti. "V Združenih državah je več kot stotisoč postav, ki ejujejo iiTljetiske običaje posameznilL Vsaka teh *>«tav jK)sej;a v osebno svobodo posameznega državljana. Nekaj teh predpisov je seveda potrebnih, velika večina jih je pa brez vsakega zinili«. Kaj je posledica te#a 44 blagoslova"t Sodnik odgc»varja: — — Posledica tega je, da prebivalstvo ne smatra po-siav za nekaj svetega, kot jih je smatralo takrat, ko so bili naši zakoniki pet palcev debeli, dočim so danes debeli petnajst iučev. Boljše bi brio iztrebiti zastarele postave in jih nadomestiti s takimi, ki bi odgovarjale zahtevam modernega časa. Zagoneten umor. V Jaig' :injaku v Barmnji je uii te dni izvršen zagoneten zločin. Po- se je sedaj šc bolj povečal. Moža so aretirali. Pri zasliševanjnu ie izpovedal, da se res imenuje dr. Tut-kovič, da je novinar, da je bil do leta 1923 v Zagrebu, nato v Ameriki, odkeder re je vrnil šele letes 7. aprila. Zatem je živel v Ljubljani in v Beogradu pri svojem stricu, doma da je iz M j stara. Pri esebni preiskavi so varnostni crgr.nl res našli pri njem legitimacijo "Trgovinskega glasnika" v Bco?ralu na ime novinarja Josipa Vutkoviča. drugo legitimacijo pa "Ilustrovanega lista" na ime Josip Witt**. V obeh legitimarijan sta bili prilepljeni pravi njegovi fotografiji dasiravno sta bili imeni različni. P )vprašan, kako je prišel do teh legitimacij, Jc aretiranec odvrnil da mu to ni znano. Policija v Veliki Kikindi se jc o-•rrnil* nato v Zagreb za informacijo. je li tam morda res kakšen novinar pod imenom dr J -sipn Tut-kovica. V Zagrcbc so ugotovili, tla živi pv>d Tem naslovom v Zagrebu sestnik Vaša Trbič se je ponoči ra- , neki advokat. Ko je policija tega di pas j era lajanja zbudil, v tal je | obvet'il-«. o njegovem sohnenjaku v Ve!. Kikindi ter mu pokazala njegovo fotografijo, je advokat v svo- in šel pogledat na dvorišče, kaj je. HS ^jg? Na dvorijč je nekdo iz teme zaklicali "NiU koraka več. če ne. te ubijem!" Trbič pa se ni dal ugnati in je šfcl proti neznancu. Tedaj jc pa počil strel. Smrtno zadet se je zgrudil Irbič Domači so ga našli v mlaki krvi in ga nezavestnega prepeljali v osijt-sko b lnico. kjer jc kmalu umrl. držav je zato aktualna tudi samo zase ne glede na Briandovo akcijo za evropsko federacijo. Verjetno je, da bo taka carinska unija ustvarjena pred politično federacijo da bo tvorila prvi realni korak k tej. Anglija za»adi svore gospodarske in geo^rafsko-političnc strukture za evropsko carinsko unijo seveda ne pride v poštev. Ona tvori s svojimi dominiioni in kolonijami gospodarski kompkes zase in smo-' treno dela na tem, da se ta kompleks pripravi in usposobi na gi- i gant>ko svetovno gospodarsko br.r-1 bo. Ameriške zaščitne carine in kot njihova nujna posledica gospo da i -ska skupnost Evrope, k temu \> i; še neznosna domača gospodarski kriza s silno brezposelnostjo, vsi ti j probirmi so postavili v Angliji nij vili carino na uvoz iz Anglije .domini jonov in kolonij, je pač -e vprašanje, ki nanj ne ve nihče odgovora. Saj bi to za mnoge dominijone pomenilo polom njihove lastne industrije in tudi občutno krizo za njihovo poljedelstvo. D.« ■se »r* suče in vrti je dokaz sledeči dvrgovor. ki se Je zavr-šil med ubogim italijanskim de-1 lavcem. ki Je ob cesti tolkel kamenje. in mimoidočim gospodom. — Kaj pa delaš. Antonio? — ga je vprašal gospod. — Kamenje tolčem. — Zakaj pa kamenje? — Da zaslužim nekaj denarja? Čemu ti bo denar"* Z denarjem si bom kupil makaronov? — Čemu ti bo''j makaroni? — Jedel Jih bom. da bom močan. — Čemu ti bo moč? — Da bom lahko kamenje tolkel. * — Sama ne vem. kako bi 03r?či-la svejega zaročenca, je rekla poštama drvica. Ve1; ki j ji je v/etovala /lob- čila. : na prijateljica — nikdar se ne po-Ideja carinske unije britanske-' ž nJini Ga boš najbolj o-re-ga imperija se mora zato boriti & enako velikimi težkočami kakor ideja evropske carinske uunije. - — Obe bosta ustvarjeni le pod nujnim pritiskom razmer, evropska morda še prej od britanske. SEZNAM ARAN2IKANIH (HRTOV. KON- 15. junija: Ely Minn. 22 junija: De. t nth. M'nn. I'.0. avgusta: Giraid, Ohio, dnevni red vprašanje carinske u- 2L ^ptembra: Cleveland. O Samomori. je začudenje spoznal Gavrila Petroviča iz Srpskih Moravic. Na ta način je policija ugotovila, kakšnega ptička ima v rokah. Iz Vel. Ki-kinde je bil Petrovič v sprcrrfstvu detektiva prepeljan proti Zagrebu Pri Si?.ku pa je ušel detektivu iz brzovlaka ter ^e skrival v Si.-ku dan in noč. dokler na b:I zopet areti- ; ran. Petrovič je bil prepeljan v za-erb k c policijske zapore, kjer je priznal, rta je njegov pravo inic V Oackem se je te dni ustrelil mlad trgovec Mihajli Batinic. ki trpel na fiksni ideji, da je njegovo , Cavrilo parotic. gmotno stanje ogroženo. Mož je bil, _ že dcJj č a s a. deprimiran, tedni pa si je v duševni zmedenosti ustrelit v srce Prepeljali so ga v mostar- I .... . . .. .. Pred odhodom v staro domovino sko botauco, kjer je pa posk:dbam .. . sr je oglasil pri nas Mr. Mike Za- podlegel. . ." . „ , . . . .. . ra.-mh s avejo hcc-rko Annie Zavas- — V Osijeku se je obesila sluz ki- , P O Z D R A V nja Julka Urba. rodom Slovenka iz Dolnjega Miholjca. Vzrok samomora je bila baje beda n:k iz Cleveland, Ohio. Želimo jima srečno pot*:vanje! Joseph Merčun, ni je. Kakor znano, so britanski donn-nijorii docela samostoji.e države, ki vodijo tudi svojo lastno gospo- M H dar^ko politiko in so se zato večinoma že v-i obdali z višjimi ali nižjim zaščitnimi carinimi, pri čemer navadno tudi Anglija sama r." u-živa večjih, ali vsaj ne bistveno večjih ugodnosti kakor držav°, ki ne pripadajo imperiju. Anglija i še te večinoma tako nizke, da se i še te tečinoma tako nizke, da se ne morejo smatrati za zaščitne carine. Koaiservativci že desetletja propagirajo idejo, naj bi tudi Anglija sledila vzgledu drugih držav primernimi carinami, a načelo in zaščitila domačo produkcijo s svobodne trgovine je tako zasidrano v najširiih masah, da si tudi konservativne vlade z močno parlamentarno večino niso upale izvesti carinskega programa svoje stiankp. Sklicujoc se na silno brezposelnost v angleški industriji, na ameriške carine in na pokret za carinsko solidarnost Evrope, pa so konrervativci v zadnjih tednih znova stopili pred angieško javnost s svojimi carinskimi načrti. Ti pa SND Cleveland. O.-New- DOMOVINA z OSME v New Yorku STRUPENI SBRUI V Lubeck 'Severna N«mičija) i ctpUl te dni dojenčke s Calmetteo-vkn serumom proti tuberkul;«!. ro~ j« bil t*, d* je preko petde-o4rok nevarno obolelo In doslej je tudi 19 ie umrlo. Vsak dan o ktk.tnem novem, smrt- V* in razumljivo Je, da. »e Je polb- slišati nič slabega, pariški Pasteur-Jev zavod, ki ga dobavlja, jih pa tudi ne zna razložiti. Da bo zadeva U teiia. so se začeli oglašati tudi cd drugod p*nJčnl glasovi p delovanju Cabnetteovega cepiva. Tako poročajo i* Ujpešta (Mi- cepljenja umrlo d do 0 dojenčkov v gozdu za Revami Hudičem s - | I JO popoame one 15. junija PETJE GODBA Za grlo in želodec bo vsega dovolj 12 oktobra: burg. Naslov: Svet^zar R. Ranovec. 142 National Ave., Milwaukee. Wis. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK. N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Posla* ujmo te stare in se vsi brez Is Jem e. stanovitne domače banke. KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE ZABAVE GLASUJTE "GLAS NARODA" M čkm Mono vmae o, pač p» vsi Slovenci v vasi okolici. Šola je podlaga učenosti, in že nekateri mali šolarji dajejo jako uienjaške odgovore. — Kdo ima boljši vid kol človeK? — je vprašal učitelj malega modrijana. — Orel. — je odvrnil. Dobro. — Kdo ima pa boljši 1 sluh kot človek. — Mačka, — se je glasil odgovor. — Kdo ima pa boljši vonj kot človek? Mali modrijan se je nekoliko zamislil, r.ato pa ocjvmil: — Vijolica. * V Nemčiji je biia prejeta te dni nova postava, ki določa, da morajo samci in pečlarii plačevati jx>-seben davek. — Da le ni kaj hujšega si mislijo samci in pečlarji in z veseljem odrajtujejo davek. Te dni je oizšla knjiga o Johnu D Rockefeller ju ir. njegovem premoženju. Spisal jo je William H Allen, ki je ugotovil, da ima Rockefeller nad dva bilijona dolarjov Ta vsota je tako velika, da p* je ni mogoče predstavljati. Pisatelj jo je takole raztolmačil: Recimo, da bi kdo živel od Kristusovega rojstva pa do današnjega dne ter bi dal vsako minuto, podnevi in ponoči, po dva dolarja na stran, pa tri imel danes komaj toliko k:t ima Rockefeller. Rockefeller lažje prispeva milijone dolarjev v dobrodelne svrhe kot pa da navaden člarvek nikelj beraču. * Neka gledališka igralka je začela pisati svoje s pom me. Ženska, ki se loti takega dela. mora imeti dosti poguma in iz boren opomin. * Čikaški banditi so ustrelili nekega poročevalca, najbrž zato. ker so hoteli biti sigurni, da bo časopisje pisalo o njih. * Neki pijanec se je zaobljubil, da ne bo tekom treh let prav nič vina pil. Nekoč sreča znano družbo, ki ga je vabila k polnim kozarcem. Povedal je, da se je zaobljubil, da ne bo pil. Tedaj mu je nekdo svetoval tole: — Pij tekom šestih let samo vsak drugi dan. to bo zneslo skupaj tri leta in obljube ne boš prelomil! Ves nrex 1 je šel pijanec ž njimi in začel piti. Drugi dan so ga vabili tenova. a on je mo&ko odklonil. Tedaj se je oglasil nov svet^ valeč: — Mesto da bi pil tekom šestih let samo Tsak drugi dan, pij tekom dvanajstih let ymk dan. pa bo& na istem. Pijanec je ubogal JUNE It, 1939 LARGEST SLOVEN* HAHA Dva moika »ta »i i&tocasno prizadevala za roko mlade, poželjive vdove. Oba sta b«a v upledni službi, obema se je obetala sijajna kari-jera, oba sta bika olana odličnih obUeiji, značaj obeh je bil čist kakor umito zrcalo. Oofcpa Šarlota pa je bHa v zadregi Tembolj S?, ker si tekmeca nista bila v laseh, ampak sta ne prmv dobro prenašala in sta bila drugi napram drugemu Rf ni It m a n.ski uslužna Njuna rivahteu r bila nolna ljubeznivosti in ustrežljivo*! 1 Navzlic temu, da st/a vedela, kaj je predmet njune konkurenčne igre, sta se spo-stvovala in ju je celo vezalo prija-te'i.stvo. Ocspa fiarlota pa >e je kazala enaka napram ob«na Ne prvemu ne drugemu ni hotela dati k ..■« upAti J a. da bo anaaal Ravnala Je t njim* kakor z dvojčkoma NWi n.alfnkosti niso bile tako vaftne, da bi mogle povzročiti razdor v tet lepi harmoniji! Vloga go«pe Sarlote torej ni bila nič kaj zavklanja vredna Težko |l je bilo. kadar je pomislila ni tekmeca za nj«no ljubezen in roko, posebno, še, ker je bii eden izmed snubcev poosebljena nežnost, drugi pa spottljivovt vzbujajoča moč Prvi i» bil miren in uieian, drugi pa je kipel od prernugočne življenjske sile Ifbira ie ture j bila težita Goh-** S.irlot i je duigo k.>ieoa»a med njima. Kdaj se ji je vide! boljša ta, potem oni - odločati pa se ni u-tegnila /a nobenega Zs'eg&deii si je bila pri obeh izpridila neka) časa za premislek. Hotela je svojemu srcu ponuditi priliko, naj eodt in voli samo. Tako »o hodili v« trije skupaj v gledališče, na koncerte m plese, da. celo na počitnice. Zabavali so ->e i«borno. da se bolje ne bi mogli. Kdor je vldei trojico, ga je kar mahoma otoaia ginjeneje — tako idealno harmonična je bila ta idila Gospa Šarlota pa Je bila v m i neprfatrarioeti naiavnoo' občudovanja vredna. ZMAGOVALEC či vaova za tistega, ki je njenemu s katerim je bil govoril v ravnate-srcu bližji, na rojstni dan Ijevi pisarni. Opravičil se ie. da ni Rečeno, .storjeno. Napočil je! prišel pravočasno, ker je bil za- rojstni dan oboževane ftarlote — in oba s-nubca sta se pojavila ob i-stem času pri njej. Prinesla sta ji rož in darov ter naširoko izlivala svoje cbčutke v voščilih. Usoda si je bila dovolila z možema kruto salo, ki je bila celo v očeh privlačne vdove tako velika da jo Je smatrala za bridko tragiko. Solze so se jI udrle po licih. Na večer svojega rojstneRa dne je Šarlota povabila oba snubca na vreerfo in jima dejala: 'Drag* prijatelja! Iz te zagate, v katero smo zaili, ne v«dim drugega izhoda. kakor da polagam odločitev v vajine roke Odločila se bom za tistega, ki bo dokazi.I več poguma. Obema želim mnogo sreče — in na svidenje!" Kmalu po tem slovesu se je pojavil pri ravnatelju cirkusu, ki je tedaj mudil v mestu, mlad. eleganten gospod Poprašal je po ravna tej u in je z njim govoril zelo zaupno Ravnatelj Je poklical v pisarno še nekega artista, ki je z\ okroglo vsotico denarja obljubil ftoriti vse. kar bo treba Ker je do- —- bil naplačiio. je odšel z zadovolj- 1 p, dolgotrajnem službovanju je r;im obrazom da se mu nudi prlli- j stopil v pokoj in je bil odlikovan ka izredne nagrade |s piemenitaškim naslovom Sir Ar- Naa*ecLnji dan je povabil eden Lhur Trengue. cierk angleškega izmed -nubcev gc po Šarloto k parlamenta. V svojem življenju je spremenil nešte/Uno spal. "Kaj?" se je zadri nad njim junaški snubec, "Jaz sem torej bil v kletki s pravim Worn?" "Gospod je že bil tam" je zazijal fant. Malo je manjkalo, da mu niso oči izstopile. Stresel se je po vsem životu, kajti popadel ga je silen strah, bojazen, katere ni niti slutil. ko je kadil cigareto v levji kletki Hvpoma je videl pred seboj dšvio zverino, ki p^malem rjove in se pripravlja na skok, da raztrga vsiljivega obiskovalca Prestrujil cit je tako silen drget, da ga je vrglo na tla. Kmalu nato ie izdihnil. — Zdravnik. Ki so ga bili poklicali, je ugotovil, da ga je od silnega razburjenja zadela srčna kap. Srce, je izjavil, ni bilo normalno. Go«pa Šarlota jc zdaj lahko našla izhod iz poprej teža* nega položaja. Vzela je za moža mirnega snubca, za katere-ga je že dolgo u-trtpalo njeno vdovsko srce.... STRAŠNA RODBINSKA TRAGEDIJA KOMETOV SE NI TREBA BATI LJUBLJANA. 28. maja. — Kakor blisk se je na vse zgodaj zjutraj raznesla po mestu in tudi že v bližnji okolici strašna vest o grozoviti družinski tragediji, ki se je odigrala okrog 4.10. v Prečni ulici št. 2, v družini magistratnega sluge Josipa Jontesa. Imenovani je streljal v popolni duševni depresiji na svojo ženo t?r zadel z revolvcrskimi stre li tudi svojo 24 letno hčerko Angolo ter 18 letnega sina Jožefa. O krvavi tragediji so se pomenkoval danes vsepovsod, kajti Josip Jor.tes je bil zn?n kot dolgoletni magistrate uslužbenec ter inka^ant pri raznih društvih osebno tako rekoč skoro v som Ljubljančanom. Pri vratih reševalne postaje na Krekov«, m trgu jc davi malo po 4. uri planil skoro brez sape neznan mladenič mahajoč z okrvavljeno roko. Reševalci so pogledali prišle-ga bledega mladeniča, ki sprva sploh ni mogel spregovoriti nobene besede in ga začeli spraševati, kaj mu je. Ta po se ni zmenil za svojo rano. marveč je v pretrganih besedah pozval reševalce rekoč: vedala. kako približno je prišlo do grozovite tragedije. Jontesova družina je odšla v nedeljo popoldne na izprehod v mestno okolico. Doma je ostal le oče, ki je ves dan ležal. Bil je videti ves dan nekam mračen m nerazpoložen in se o-poldne ni odzval niti ženinemu pozivu. naj gre kosit. Mati s hčerkami in sinovoma je našla moža zvečer zopet v postelji, nakar so po-večerjali. Sinova France in Jože sta odšla nato zop*>t v mesto, do- Zadnjič smo poročali, da se približuje zemlji nov komet. Zemlji se približa glede na kozmične razdalje močno, kajti teh pičlih 13 milijonov kilometrov in 120 ur. kolikor se približata zemlja in novi komet, ne pomeni za nebesna telesa mnogo, v takih primerih nastane bojazen, da bi komet ne zadel zemlje z repom in je ne ne zagrnil s strupenimi plinom, da bi zemlja ne prišla s svoje poti itd. vlačnost zemlje. Druga stvar so meteorji. Pa tudi velik meteor lahko povzroči katastrofo samo ni enem kraju, nikoli pa ne na vsej zemlji. Kometi so deli razbitih nebesnih teles, ki so se razleteli po svetovnem prostranstvu, kier se premikajo z različno hitrostjo. Glavna snov teles je ostala pod vplivom lasme privlačnosti skupaj, manjši delci so pa premagali privlačnost in se razpršili po svetovnem prostranstvu, kjer blodijo brez ciija. Hitro v Prečno ulico ie nekej strašnega'" - Zdaj je tudi strah pred kometi že čim sta se odpravili mati in hči k drugačen, nego je bil v srednjem počitku. Sinova sta se vrnila domov . veku. Takrat so ljudje kar drhte'i i Ce pa pridejo v bližini kakega ne-šele po polnoči in našla ostalo | če se je pojavila na nebu repatica i besnega telesa, se mu lahko priklju družino spečo. Hčerka se je zdra-i Zdaj pa vedo o kmetih že šolarčki mila šele okrog 4. k^ je začula materino vprašanje: "Jože. kaj roso-viliš, ali si vstal?" Takoj nato se je zabiiskalo in začula je močan jx>k. Istočasno je mati grozovito vzkriknila. na kar je hotela Angela planiti iz postelje. in če vzbuja bližina kometa v ljudeh strah, nastopijo takoj zvezdo-slovci. ki javnost poinire. Kometi ali repaticc nazvani tako zaradi dolgega repa. so nebesna telesa, ki drve skozi svetovni prostor navidez samovoljno, kakor da Tedaj pa je že počilo drugič in je j zakoni kozmičnega gibanja za nje tudi Angela, ki je vstajala v temi, ne veljajo. Z našega zemeljskega začutil?, v telesu gro7no bolččino j vidika jih privlači solnre tako. da Ker se ji je zdelo, da čuje še na- postanejo sestavni del solncneg.i Cijo v obliki plinov. Drugače pa blodijo naprej in so kometi dokler jih solnee pritegne v svoj sistem in ne napravi iz njih planetov, kakor se je to zgodilo v prostranstvu med Marsom in Juptrom pa tudi med drugimi planeti. Solnee dela iz kometov zvezde, oni so snov za njegove eksperimente Malo kdo ve, da se na račun kometov m meteorjev na.sa zemlja redi. Ozračje naše ze milje doseže c grom na mno- dalinje strele, se je instinktivno po- ; sistema. Takih "dvornih dam" soln- j žina drobnih telesc, ki v zraku za- - zgoailo rej gnala na tla in bežala za materjo, čnega kraljestva je več sto. Njiho- žare in zgore. Tako se zredi naša Organi re- kar se je godilo že pri luči. Videla ve poti so navadno zelo ekscentrič- j zemlja vsako leto za 500 milijo- ševalne posta,e so takoj zapregli je* ruvatise mlajšega brata Jožeta i. ne. hiperbolične in parabolične. le nov kg. Kometi in meteorji prena- voz, nakar jim je mladenič pojas- j pobesnelim očetom, nakar je planil malo je eliptičnih. Solncu se pri-j &ajo pošto in skrbe /a izmenjavo 1 iz 'kuhinie tudi starejši sin France, bližuiejo iz neizmernih daljav. nil. da je njegov oče Josip Jontes sko- i snovi med zemljo in s ve tov jem. pravkar ustrelil mater, ranil njega, Mati se je zgrudila pole*; sebe v ve- ro bi rekli iz neskončnosti. Lahko I Kometov se torej ni treba bati. ker ZASLUŽNI UPOKOJENEC! prcd-tavl v cirkus in na obisk m?- spremenil nešteviir.o zakonskih nažerije. Šli so tja v treh. kakor predlog(,v v uradne akle. V lasulji vedno m povsod. Ko so prišli do in starinskem črnem plašču s člp-reke kietke je spregovoril eden iz- kami Jp g03p0d0m poslancem red- vanju tudi V1']1 slražnik Anton tin a. ki so ga informirali reševal- samega in zadel s krogo tudi nje- . ži na tla, kjer je tudi padla ona sa- govo sestro. Po tem pojasnilu so ma. reševalci pognali konje v dir pru i _ Ozrši se je ugledala o^eta stati v Prečni ulici, kjer se ji:n je nud'i!kotu sobe baš v trenutku, ko mu v Jontesovem stanovanju strašen jP starejši sin France odvzel samo- ZAMOLČANE ŽENSKE prizor. Pred vrati na hodniku >e ležala Jontesova soproga Marje \ vsa v krvi nezavestna, poleg nje pa je zdihovala težko ranjena hčerka Angela. Najstarejši sin Franco je begal kakor zmešan po stanovanju in se obračal enkrat do nezavestne matere in zopet tolažil ranjeno sestro. Istočasno se je pojavii v stano- kres in ga vrgel v kot pod mizo. — Mlajši sin je mpa tem že bežal iz med spremljevalcev mlade vdw?:'no naznarjal. da "je Izvolil kralj Tu iivi kralj puščav-, imenovan | -ilrt;reiao »odpisati njihov pred- ci med P°tjo ° krasnem emu. Ta Ali. Zelo opasna zver. kakor mi te x .. Po angIeških p ------ ™ - pripovedoval krotilec." Iz temne klefckc je odmcl zamolkel glas. Gosoo Šarloto je oblila kurja polt "Milosti u v a." je tedaj vpovzi-l načrt samo po tej uradni zagotovitvi zakonsko moč. Clcrk se mora p«-; tem trikrat prikloniti poslancem in nato kralju sporočiti njih "vdano zahvalo". Ta uradn! posel prvi snubec, -zadnjič ste dejali, da ; jf i7vrscval zaslu^»i clcrk več de- hnc>* fkrflnf ill Tu 'Ji!i>ua IJm^fi I .... setletij. e boste odločili za -litega tzireci naju, ki bo pokazal več poguma, i Ta prilika se vam bo takoj ponudila Pripravijien sem stopiti v GOZDOVI POD MORJEM Ca s, ki .ti ga je bt la vdova lz-pc .tu 'i premislek, ie nunil Oba snubca sta »e nekega dne oglasila pri go^po ftartoti v nadi. da bova i i uvedel*, na katero stian ie je nagnila skodela liubezni - | Vdova pa jima je o<§vrnila. da nje- Ob severnem in vzhodnem iri- j kletko in poboeati to zverino poj | glavi." ' Za božjo voljo, kaj pa mislite' zijskem obrežju s- vlečejo pod gla-Je zavpila gospa Šarlota s prestra-1 dlno v notranjost severnega šrnum glasom Saj vendar ne mi- , morja ogromni podmorski gozdo-slit" resno ; vi, hrastovi, brezovi, jelševi in igla- "Ce dovolite - popolnoma res-] sti ki so v pradavnini rastli na alu- no 99 i | vialnih tleh. Med celino pri Scho- - «• vedno nemo t*ie Siro-! Pro im vh>, nikarite se šalite z b(lUu in med otokom Boidstrand ,( .čine ostanki pogreznjnih šum. Tu J« hitra pomoč xa selodčne nerednosti v tip« vil kak" »H»|»f f*M * Witt , >*»MHnrl >'•( v i it«> t«a< Im )i K i J« «l«»l J*M IHI \k.» J* «« rt« di hopI i lt« i «<1r« v Mrlllfl llt<«i hitr« |i^iun(< koli mi,}* rt H < i rt ih, (UlfiilMl i.ncrfh m <•! niwtnl" \ nlf it M|>rtnlit vKrlKijr nvhkj tmjbi.ljM* in Mi'CHjr In tel*-mt M- inialr v«4*M x»l>i Nki>. il.i i-I 0Vla (i".li. t fit« ti liidi 11 v* iiivlll* hrhkn*. hI«, vtlvil V>H|Jl Ti>n* lil k.i) umi. »siHj*! nyetlt *iinn*ti v rrrvlh IJKIlii ]■.. nlMMtn*1 i* •k". IIWI I Tt !>•*»«> I <tit Mirt h ali i*>*l 1, (v.l«J M vi n»i>rali uivili iH ur rvliti tailii-rijt mm p*'<<4«.J* pri v»r h lif«- II Mm \rt< trfH-k*- \ naj talila naru- 'adržaia, a on je odvrnil Za dra- l, Valovi plime so razvili morsko dno in izruvali silno množino počrnelih debel. Prastara drevesa naglo splavajo na površje, toda z isto naglico se zopet pot-pe in udro v mehki pesek n"fcorskei?a dna Tudi v o- g ocen o nagrado gre. Ta nagrada ste vi in za to nagrado se rad podam v nevarnost" In s trd rum korakom ;e stopil k vratom, poklical služabnika men- azenje ter velei odpreti kletkojjflo koljci mest3l Touderu so se prikaze je zapah ^Prl za njim. se >e zail ^ vodnih globin dela ^ doka. zujrjo. da so se nekoč mogočni goz- »I H)*|ijVf|ii prieku jK alia.. — Šarlota onesvestila. Ko se je sopet zavedla, je stal junak iz levje kletke ob njej in ji božal roke. Gospa Šarlota pa je šepetala: * Ti moj junak, ti moje vse — — " Na mirnega tekmeca je bila v tem trenutku popolnoma pozabili. Poskus se je bit torej obnesel. Prt iahodu je trčil junaški snubec na mladega človeka iz cirkusa. «*!» HiMfl MMRBI MLC i"1 :• • itnuMU'ipill'Mn' "MMa^"!* . I, irfPlMfPJf Mali Oglasi imajo velik s mm III 1 H ■aa davi širili prav tja do otoka Sylta. Pri otoku F.ihru je ob jasnem vremenu in ob mirnem morju videti prav razločno pokončno stoječa ao 10 metrov visoka debla gostega pragozda, ki ga je pogoltnilo nenasitno morje v večni borb* s ko^rno zemljo. jih vidimo samo v kezmični se- s0 celo nasi prijatelji. kundi. ko napravijo z neverjetno! _. _________________ — brzino malo krivuljo okrog solnca Ta krivulja se da ugotoviti. Če ie hiperbola, izg.ne komet v svetov- ! nem prostranstvu in se nikoli večne vrne. Ce je parabola, je dana Po poda'kih Mednarodne zveze stanovanja in odiiitel na rešilno po- možnost, da se komet čez več ti^oč ženskih na sta vi jen k jo na Angle-stajo. oče pa se je med 'tem podal ali milijonov let povrne. Kometi škom osebne d o .-t: tvrdk, ki ne v stranišče in se'zaklenil. j katerih poti so eliptične, se pa vra- marajc omožeriih strojepisk, pro-Iz njenega nadaljnjega pripov^j-j čajo bolj ali manj pravilno. daialk itei Delodajalci >o se vedno dovania sledi, da se ie oče v zaa-^ Komet zablodi iz neznanih da- zvesti starekopitnim nazorom, da njem času večkrat precej opil. Pri- | ljav zvezdnega carstva v bližino .se briga t. mežena nastavljenka • ha i al je domov tudi v takem stanju so'nca in tedaj ga vidimo. Redko so zgdj za družin d tm trpi služ-da ni bilo nikdar povsem gotovo1 opazili komete v daljavi nad 300 ba. Zaradi tega zatajujejo usluž-aii 'e vinjen a!i nekam zmešan J milijonov kilometrov ali v dvakrat- benke mož tev tudi pri napreanej-Oče je bil napram družini vedno; ni razdalji zemlje od solnca. Samo sjh gospodarjih. Saj se vedno lah- 1. 1889 so opazili komet v 6.5 krat ico z^edi. da si mera u-luibenka večji razdalji. Še noben komet se po:-kati drugega gospodarja in bi ni tako približal zemlji, da bi do- ti j; utegnila biti resnica v sličnih segel njeno atmosfero. Kometi ?o slučajih na poti. Samo neodvisne teleskopična telesa, to se pravi, da ravnateljice in pod bne -.tarejše jih lahko opazujemo samo z dalj- I nastavljenke .-i lahko privoščijo no gledi. Včasi opazijo zvezdoslovci! n3Siov "gospa", a tudi med njimi "a nebu kar štiri komete. V vsem je dosti "s?ospodičen". Začetnice pa solnčnem sistemu, od solnca do!so v prvih 3 do 4 .služebenih letih Neptuna, je okrog 6.000 teh nebes-j :Skoraj brez izjeme obsojene na sle-nih postopačev. Ker je naš solnčni pomisenje. sistem v primeri s svetov jem kaplja j večkrat služita zakonca pri isti vode v morju, si iahko mislimo, 1 tvrdki. skupaj stanujeta in potu-kako prav je imel Kepler, ko ie|jeta v urad \ preden vst. pita. od-dejal. da je kometov toliko, kakor v j i0žita pr>r0čna prstana in se kažeta. strelirtfZaradi bojazni zase in za morju rib. torej naskončno število ' ^a^or da sta le znanca. V manjšem 1 Zdravniki so preiskali tudi hčer- j družino mu je žena pred kratkim S prostim očesom pa vidimo zcio j številu so znani slični slučaji tudi ko Angelo, kateri jc udarila krogla privzela tudi samokres, za katerega malo repatic. j na Francoskem. Nemškem in po v hrbet in ranila pljuča. Ugotovili jc, vedela, da ga hrani navadno pod v svetovnem prostoru izgubljeni j drugih deželah so resno stanje tudi pri njej. nakar | zglaVjem v postelji. Jontes pa ,e komet se približuje solncu. Zvezdo-so jo takoj operirali. samokres kmalu pogrešil, nakar mu si0VCi ga takoj opazijo. Ima obli- _ j ga je mati. ker se jc oče izjavil, da i ko in sijaj proli sredini zgoščene a bo prodal zjpet izračiia. Oče jc zvezde. jedro je majhno, okvir je pa dober, saj je bil po naravi sploh mehak človek. Družino je začel zanemarjati šele v zadnjem času. zlasti takrat, ko je bil premeščen iz zastavljalnice fcot sluga k mestnemu kniigovodjVvu. Pripetilo se je. da je daial materi od "vojc plače le prav ma hre zneske, zaradi če^ar je imela mati velik? skrbi za prehrano družine. Ker se je dogodilo, da je oče govoril včasin popolnoma zmešano, je menila mati. da o nečem preveč razmišlja in jo je začelo skrbeti zlasti kadar j? ni srca in je že ob 5.50 izdihnila, | pričel oče govoriti, "da bo vse po nc da bi se zavedla. Policija se je med tem dala o pravka v Jontesovem stanovanju. Nadzornik Glavič ter stražnik Bu- večkrat tožil tudi. da ne more pre- desetkrat širši od premera na -e BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk. ki se žele naučl- tinja sta pričela trkati na vraU j življati cele družine, zlasti pa sej zemlje. Cim se komet približa stranišča, za katerimi se je nahaial Je v'eziI- Je mlajSi 5in Josip ^ i solncu, dobi dolg svetel rrp. Dvorna dama ve. kaj se spodobi pred morilec. Ta je odgovoril šele čez i** vi realke izključen iz zavoda, čas: "Počakajte malo. že vem. kaj , Ker je tudi starejši sin France neme čaka." - Ker pa le ni hotel od- ! davno izgubil službo V Kamniku, oretl. sta policijska organa dom-1 K* Je moral vzdrževati zopet sam nevala. da namerava izvršiti Jon- i Ker je bil oee zadnje dneve tako tes samomor, sta nato nasiloma u- nekam mrk in zamišljen, navaja dna v stranišče in ugledala Jon- hčerka, da je svoje dejanje nrav tesa sedeti na deski. Istočasno sta I gotovo izvršil v napadu trenutne opazila, da bruha Jontesu iz vra- duševne zmedenosti. Truplo tako tragično preminu? 561etne Marjete Jontesove, ki 'or. ti angleški in hočejo postati dr- žavljani Združenih držav. Og.asite se za pojasnila v ljudski toll itv. 127 Last 41. cesta v petek zjutraj solncem kot nebesnim kraljem mo- od 10. do 12., soba štv. all pa V ra nositi vlečko. Da vpliva samo; pondeljek In srrdo ob I. do 5., »o- POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, bo naprosenif da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. NAPRODAJ Stojnica za prodajo frankfurtaric; krasna okolica; na jako prometni cesti, vodeči k SI,000.000.00 Long 'sland mostu. Mimo vozi dnevno kakih 25.000 kar. Žlvljenska prilika. da začnete dobroidočo trgovino. Za pojasnila pišite takoj na I. Wesley, 5th Floor, 421 Seventh Ave., New York City, ali se glasite osebno. 6—8.10.11 RAD BI IZVEDEL za naslov FRANK OLARK, ki se nahaja v Cleveland, Ohio. Imam veliko važnost aa njega. Ker sem ixgubil njegov naslov, prosim cenjene rojake, če fedo ve, da mi sporoči, če pa sam čita. da se mi oglasi. — Aofost Raknha, 1MI Quebec St., Regina, Sask.. Ca-uit. <2x 9*10) ______s,',,,. _ ta kri. nakar sta ugledala jxileg njega na teh majhen izredno oster zdravniki nož, ki ga potrebujejo zdravniki pri operacijah. Jontes je takoj nato vstal in izjavil: "Zda: me pa imate, naredite z menoj kar hočete." Stražnika sta JonWsa, ki si je ranil samo kožo na goltancu, odpeljala takoj na reševaino postajo, kjer so mu reševalci za silo obvezali rano. nato pa sta ga spravila na stražnico na policijski direkciji, kamor se je dal odvesti Jonter popolnoma mirno. Med potoma ni maral spregovoriti skoro nobene besede in je tudi na stražnici vztrajal v popolnem molku. Zapadel je v popolno apatijo in se le sempatja prijel za glavo, kakor da gu mučijo strašni spomini. Zganil se je šele, ko je čul govoriti stražnike, da bo zaslišan. Vprašal je. če pride nadzornik g. Žajdela. Nato je res kmalu stopil k nje nu imjnovani nadzornik, ki je pričel popolnoma skrušenega Jontesa spraševati, kako se je odločil za tako grozovito dejanje. Ta je odgovarjal le kratko v pretrganih stavkih, da je bil edini v družini, ki je zaslužil in da so ga trle skrbi za obstoj. Nadzornik se je trudil še z drugimi vprašanji, na katera pe Jontes ni hotel ali ni mogel odgovarjati. Pri težko rartjeni Angeli Jonte-sovi so se popoldne oglasili ▼ bolnici novinarji, nakar jim Je ta pe- obducirano, so iz bolnice prenesli v mrtvašnico. Zdravniki ki so jo preiskali, so ugotovili, da ji je krogla udarila v telo tik ob srcu in da je bila rana neizbežno smrtna. Policija je ugotovila, da je Josip Jontes streljal z revolverjem sistema Bull doe kalibra 9mm. V revolverju je bil še en naboj neiz-prožen. V Jontesovem stanovanju je zaplenila še več drugih nabojev municije in kirurgični nožiček. s katerim si je skušal Jontes prerezati vrat. Josjp Jontes je bil rojen 1878 v Št. Janžu na Dolenjskem, kjer je bila doma tudi njegova žena. V Ljubljani je pred 30 leti vstopil najprvo v službo k maloželez-niški službi, nakar je postal 1. 1906 mestni stražnik. Pozneje je bil prideljen kot sluga v mestno zastavljalnico, od koder pa je bil pre-mešecen pred par meseci zopet k mestnemu knjigovodstvu. Po svojem značaju je bil vedno miren in Skromen človek, ki ni storil nikomur žalega. Tudi v službi je bil zelo vesten in se je udejstvoval tudi pri raznih društvih. Ker zaradi pre-male plače in zaradi skrbi v družr ni ni mogel shajati z denarjem, je iskal cesto prilike za postranski zaslužek. Bil je tudi dober družinski oče in je zanemarjali dolžnosti napram družini šele v poslednjem času. solnee na oblikovanje repa, je dokazano s tem, de je rep kometa vedno obrnjen od solnca. Zdi so. da piha od solnca močan veter m pometa s kometa kozmični prah v svetovno prostranstvo. Kadar nosijo kometi dvorne toalete z vleč -ko, se dobro vidijo tudi s prostim očesom in mešajo ljudem glave. Človek si lahko samo približno misli prevrate in katastrofe, katere je povzročila na kometu bližina solnčne vročine. Komet pridrvi iz svetovnega prostranstva. k*er znaša temperatura nad 170 stopinj pod ničlo, k ogromnemu žarečemu nebesnemu telesu, na katerem znaša razdalja med njima polovico razdalje lune in zemlje. Hitrost kometa znaša 500 do 600 km v sekundi, torej 1000 kratna hitrost krogle, ki jo izstrelimo iz puške. Eden najlepših kometov je bil oni iz 1. 1882., ki ima eleptično pot *n se vrača k solncu vsakih 800 let. Za polovico poti v smeri proti solncu rabi toliko ur. kolikor stoletij rabi potem, da preleze drugo polovico poti. Rep kometa je tako redek, da se vidijo zvezde skozi njega kakor da sploh niso zakrite. Zanimivo je pa, da so repi mnogih kometov stokrat tako debeli kakor naša zemlja. Ljudi najbolj zanima vprašanje, če more kcumet zadeti zemljo in povzročiti večjo katastrofo. Po dosedanjih izkušnjah je to izključeno, tudi če bi prišel komet v stik z zemljo. Nasprotno, učenjaki so prepričani, da bi se komet lznre-menil v ozračju naše zemljr v pline in izginil, če bi se nam tako približal, da bi delovala nanj pri- ba 413. VODNIKOVE KNJIGE za leto 1930 SO RAZPRODANE Kdor jih hoče zdaj naročiti za leto 1931, naj nam posije $ 1 in dobil bo knjige po pošti, ko bodo izšle. Knjigarna 'Glas Naroda* CENA DR. KERN0VEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovenika Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Btcse hm $2.— ftaroen« ga prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA »t Wert X« Street Now Im City JANKO KAČ POGREŠANI DOKUMENT ROMAN IZ ŽIVLJENJA Za Glas Naroda priredil G. P. 0 NAŠEM ŽIVČEVJU I — i II 111 I < Nadaljevanje. > I Je dobil Klaus Herfurt sporočilo, da jo bo oče poslaJ v Angli-svoje iene. Mis& Jenny Brown. Njena teta je stanovala v pri- I :1 v vtui Long village. |o jc čakal Klaus Herfurt. Njtn oče ne bo nikaar dfcal svojega : nikakor se ne bo mogel ustavljati završenemfu dejstvu, j imela oba zelo rada ter jima sklenila pomagati, u Tak jo, k tet j azni hišici v Tam jo j dovoljenja a Teta Jenny j« Klas Her t rije. Njen oce ga i zirati. Marija j vali, da bi Živel j gega dela Njen Mnogoteri so vzroki, vi usmer-• Prav tako kak:r je kazanje kru-j jajo delovanje in i nov an je nagega ha, ki mi sledi navadno krmlje-telesa Prav pogosto se zdi. da niso! nje. pogojni dražljaj za xzcejo slin, odziv: < refleks: > nai^a živčevja ' moremo kak drug čutni dražljaj v nobeni zvezi z vnanjimi vzroki, j vzgojiti v pogojni signal za izcejo k: odljčajo naše delovanje. Mimo'slin. Pogoj za to pa je, da doiični običajnih odzivov pa .rnanimo tu-i dražljaj na živali deluje večkrat di pogojne odzive, k: nam v mno- ! istočasno s krmljenjem ali nepj-gočem pojasnijo smotrenost naših' sredno pred njim. Ta dražija.i je dejanj. Zasluga ruskega učenjaka . lahko glas trobente, svetlobni znak Pavlova je odkritje teh pogojnih j pose'ane barve ali kaj sličnega. Ce odzivom. Svoje poskuse je delal na j ponovimo tak ton ali znak, nasto-pseh in jih je prenesel pozneje na pi sčasomo izceja slin tudi. če krni- POZOR, ROJAKI ls naslova na lista, katerega prejemate, Je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da s« Vas opominja, temveč obnovite naročnino ad direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov, _ Laso EST ILOVEffl D ABLY m TJ. a a (Cretan je Parnikov — Shipping New« — i m nit.: trenutek pomišljal, da sprejme ponudbe Ma-i je odslovil na ža^iv način, in nanj se mu ni bilo treba ' bila polnoletna in njegovi prihranki so na u dovolje- • o ženo par mesecev. Medtem pa si bo i> >iskal dru-Iubezen jc bila premočna in presveta, da b: si po-j Sledil ji je vslcdtega v Anglijo. Tam je Marija že spravila teto Jenny na svojo stran. Dobrosrčna j ara dama Je bila jezna na trdosrčnega očeta, in ko je stal Klaus pred j |o ter Je videla postavnega in ljubkega moža, je takoj privolila v vse. j V kratkem so odredili vse potrebno za poroko. Maj\j* Je prinesla svoje listine s seboj in istotako tudi Klaus Her- | irt in par tednov po dpotovanju je postala Marija Berndt srečna že-i x KI.iusa Herfurta. Živela ta v prijazni hiši stare tete, kajti slednja ju nI hotela 3pu-iti stran. Klaus H< rcvajal lopo. ljudi. Kaj pa je pogojni odziv? če za-! dene svetlobni žarek nenadoma vaše oko. se zenica zoži in veka po-krnje v 'obrambo oko. Vse to se zgodi brez vaše volje. Ta pojav imenujemo cdziv t ref lek.-, •. In sicer je skrčenje zenice brezpogojen odziv. ki pi našo č mora nastopiti ne glede na voljo. Podoč-en 1 j en je izostane. Če pa prepogosto izostane, na določeni signal krmljenje. ugasne ta pogojni odziv zaradi neke vrste izkustvenega popravka. Za to je treba cJ časa do časa spojiti določeni signal resnično s krmijer jem. aa uveri.no žival o istinitosti signala. Prav zanimivi so r.adaljni lzslcd-brezpogoj^n , . _ . ... ki o p:gojnem odzivu. Ce sme upo- odz:v je tudi močno shnjenje po-. ... rabljali za signal na pr ton a. na- ^».usnega osa, ce ga krmimo s su- . ■ . . i . . . »'sr. p: sčasoma, tudn pri tonu g iz- h:m kruhom. D d:r u^tne sluznice H _ , , , „ , - , . . ... . . a ceja slin. dasiravno nima ton g ni-s jeruhom te začetni drazljai, ki ga , „ - . .. " kake zveze s krmljenjem, Scaso- -luznica sporoči centrali v moz^a- - . ■ ,__,__, ... : ma pa pride tudi posološitev draž- ki da nalog sluznici za iz loče - ■rfurt je sklenil trgovske ilovna in znanstvena dela tike z nekim založništvom ter Marl ko to je živel mladi par v srečnem zadovoljstvu, in sreča je bila le kaljrna. kadar je Mariia mislila na svojega očeta, ta način Je m:nulo več ks:t eno leto. i je d< bila v desetem mesecu svojega zakona zdravega fanta, il Gert star dva meseca, je poklical oče Marijo naenkrat do-t j>r/iwi ie i' dila, da ;x>da očetu na prizanesli:v način svojo ilti liitro bo v druga< :kem sloves dpotovala. Herfurt je nih vanje sline. Če pa kažemo psu \os kruha kar od daleč se prav tako prične izceja slin, kojih množino celo lahko merimo, če napravimo umetno pi-iavj < fistulo i. Vendar pa ta odzivna daljavo se nastopi vedno. Odz:v izostane, če smo na pr. psa poprej nakrmili, da ni lačen. Izostal pa bo tudi, če mu kažemo istočasno sošen. kos mesa. Meso močneje , draži psa, pač pa ne povzroča iz-! eejo slin. Cel> tedaj bo izostal od-u od svojega otroka, moža in tete Jenny je Marija j ziv. če diši kruh po mesu ali klo- , basi. tako da mure to dovohati pes. Na kratko: Odziv nastopi pri takih Njegovi poskusih le pod gotovimi pogoji, | zato je to pogojni odziv. To je bil naravni odz*v, ki re po-v pas ] em cl bila opuščanje, ji bo sledil Klaus z malim Ger-nt-rn -*učau ,>e bo vrnila k svojemu možu v Long- Ka tom, k village Po feNMriMlHVH Klaus Herfurt je iskal tolažbe v svojem delu. Medtem je sklenil novo pogodbo z nemškim založništvom, prevodi so bili izvrstni in vsled tega je imel naročil dovolj. Pomirjeno je lahko zrl v bodočnost. Odkar pa je odpotovala njego- a /''na, ga Je polnil vedno velik nemir. Zdel:> se mu je, da prete njegovi { javlja dnevno lubezni neštete nevarnosti, odkar je odšla. Polfg tega je dobrotna teta Jeny po odpetovanju Marije težko zbolela ter p 3 par dneh umrla. Ki; Herfurt je polj ubij ti hvaležen .'i je bil. da se i bežen. Jenny Eroa*n je rizacijl. ki vzdržuje vetja Betty Flead, z 1. globoko ginjon, roko mrtve ženske, kaj-tako velikodušno zavzela za njegovo lju- zapust.1.1 svoje majhno posestv-3 neki ženski orga-.•>tare dcvice. V tej hi--.i naj bi dobila do smrti za-esLa služabnica. To opoj govorila o t imenovati r Tako d Kmalu rec njegove Dospe .ustni ker Klatu kal dobrf un i alf po la Kc Be pr Flc >kaj je napravila trta že pred leti Pred svojo boleznijo pa jc Klausom Herfurtom ter hotela izpremeniti oporoko ter ;a Ger.a kot svojega edinega dediča. pa ni prišlo. ni rti te-ie Jenny je zadel Klausa Herfurta največji uda- . življenja. c brzojavka Roka Bemdta. ki je poročala Jenny Brown zada rije. dprl brzojavko s tresočo roko, ker je upal, da bo izvedel > Mariji. cital, je padel močni mož kot pexsekano drevo na tla Par e bil blizu norosti Ni vedel, kaj dela Ur je vedno le štrlel aznež. H ad, zvesta služabnica mrtve tete, je prinesla otr;ka. ga njegovo naročje ter rekla: življenju. Mimo tega pa moremo izzvali u-metno pogojne odzive in to v prav pestri obilici. Pustimo na pr. po-duhati psu močno dišeče janeževo olje. Pes se bo okrenil, vendar pa ne bo ta tuj dražljaj »var nič vplivalo na izcejo slin. Zdaj pa bo v prihodnjem poskusu že sam duh janeževega olja zadostoval, da se prične pes sliniti. To bi bil umetni pogojni odziv Konei •rsl. po!n MogO! fenny Br Claus He jminti nabiti i čno se ne iz me rr ctroka! predn bolei mladi gospod! Vas otrok vas potrebuje. Nt imil 'ine. iz svoje letargije ter pritisiiil otroka na dobro in zdravilno zanj. da je organizacija, kateri je stila posestvo, v par dneh nastopila svoje pravice, noral pospraviti svoje stvari ter se posloviti od pri-. azne hL»ice, kjer Je bil tako srečen. S t«*m Je bil vsaj odvmjen od svojih bolečin. Iz časnikov je izvedel podrobnosti nesreče, katere žrtev je postala njegova žena Čakal je le se. da dobi poročilo od Roka Berndta. Njemu se je zdelo brezdvomno, da mu je Marija že davno priznala svoj'o pregreho. Ker ni bilo nikakegs sporočila, si je rekel, da noče Rok ničesar slišati o njem in tudi ne o njegovem sinu. Domneval je. da se *tari gosp d se vedno srdi nanj, ker se je poročila njegova hčerka. Vsled tega . je mi 1:1. kadar je pritisnil svojega otroka na srce: — Tem boljše, n i v%aj ni treba deliti Ijubeani svojega otroka s tem zagri-CMtfm starcem On dobro ve da sem se oženil z Marijo. S sinom »e je prese lil v prazno pe»dstresno sob? župnišča. ki je mejilo naravnost na vaško cerkev. Mrk o .: i ; / o ;e pre;.vel Klaus prva leta po smrti svoje žene. Njegova edina tola aba je b:l mali Gert. ki je doraščal pod posebnim nadJjrstvom pastorue ter Betty Flead. Njegova dojilja ga je hranila več kot eno leto. nakar sta ga prevzeli obe. pastoriea ter Betty Flead. Klaus Herfurt se je hotel prvotno vrniti v domovino, a težko bi se ločil od kraja, kjer je bil tako srečen in kjer so ma vsepovsod vzcveli a pa se ga je lotila otožna resignacija in čas je posegel bo-eko najhujše rane. je tiho m samotno v župnisču ter posvečal ves čas delu in kico }f zra tel mali Gert v svežem, gorskem zraku Cornwalla v desetletnega fanta. Takrat pa je pr sla nenadna izprembemba v življenju njegove očeta. Neke nedelje popoldne je hotel Klaus Herfurt oddati na pošti dovr-irf-ui manuskript ter ga poslati v Nemčijo. novim delom, je hotel napraviti majhen od- ljajo :n loči zdaj točno celo malo različne tone od privzgojenega signalnega tona. Privzgojenje na gotov signal gre celo tako daleč, da more podoben signal zavreti tudi pogojni odziv. Tu nastanejo kaj-krat prav mučne situacije za poskusno žival. Če sm1} jo navadil: na pr. signali svetlega kroga za pogojni odziv in ji pokažemo svetlo elipso, ki se že prav močno približuje krogu, opazimo na psu neizvesnost. ki se kaže v nem:ru, cviljenju in naglem sopenju. Vsi ti dolgoletni poskusi pa niso bili samo sebi namen, temveč je šlo znanstveniku za tem, da dobi nekaj upogleda v živčno delovanji človeka. In res danes lahko po za-sidpi Pavi. v a pri raznih živčnih boleznih doienemo baš v teh pogojih odzivih njihove skrite povo- IS Qj^fl de. Za pnmer naj služijo naslednji vzgledi. Malo dekletce iz okolice K.ilna stopi v mestu v trgovino z milom, pa prične naenkrat silovite bruhaLi. Dognali so. cia je bil v trgovini prav oster duh po neki dišavi s katro je prišla deklica nekoč v stik v prav razburljivih okol-nostih. Pred dvema let.:ma sta jo namreč posilila dva Maroeana. katerih eden je dišal po taki dišavi. Posledca tega groznega doživetja je bilo težko živčno bruhanje. Končno je ozdravela in je bila brez napadov vse do tega dogodka v trgovini z milom. Mnogo primerov astmatičnih fnadušljevili i napadov pojasnijo prav le-ti pogojni odzivi. Tako dobijo nekateri napad naduhe le. če vdihavajo prašetc ipe-I kakuar.he, ki draži sopila, če je slu-i čajno v zraku lekarne. Drugič za-: došča že vstop v lekarno, kjer že tedne niso rafcjli tega praška, da nastopi napad. Marsikdaj zadošča za napad že spomin na ta prašek ali že sama beseda Kliama. Znana je tako zvana konjska naduha. Kdor boleha na tej bolezni, dobi napad, če leži na žimjaatem rr.a-oracu. Nek: g.spod. ki ooleha na tej naduhi, je dob:l napad vedno, ko je stopil v neko stanovanje. Po Ja- Prodno pa bi pričel s ■ m ■ mor. Da se o j vec; ter napravi tudi sinu majhno veselje, je sklenil napraviti islet v gore Cornwalla. 1 R| 1 1 i Oct* in vtn sta se zelo ljubila ter odšla skupaj, opremljena s palicami ln nahrbtniki proti goram iz Longviilage. Dan je bU telo vroč in krc« poldne sta počivala pred neko kočo, ki J* (Dalje prihodnjič.) Kako se potu je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor jt namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsied naše dolgoletne izkušnje Vam mi amori'ms dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-' parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permitiiz Wash-I ingtona. ki je veljaven za eno leto dolgem trdu so dognali, da je bila Brez permita jc sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj. ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotora-njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpoto-vanjem in oni. ki potujejo preko New Yorka je najbolje, da v pros-1 nji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York, V. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v vzročnih bolezenskih pojavov je ijavo x prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajalo samp onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta ouih nedr-žavljanov, ki so bili postavno pri-paščeni v to deželo za stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET vzrok napada neka preproga iz kozje dlake. Tako more že sam strah pred napadom izzvati napad in je strah sam že signal za po-■ gojni oeiziv. Marsikomu se je že pripetilo, da jei z kakega navadnega vzroka »pokvarjene jedi. pija-i če itd » med vožnjo na vlaku bruhal. To bruhanje pa se česio ponavlja iz same navade, pozna leta in leta pri vsaki vožnji z vlakom, doč-im na pr. pri avto-vožnjah nikoli ne nastopi. Takih primera tako rekoč brez- silno mnogo v vsakdanjem življenju. Po zaslugi Pavlova smo našli sdaj tudi pot do ozdravitve s tem. da najprej doženemo prvotni vzrok bolezenskega pojava in skušamo naše živčevje ovaditi od pogojnih odzivov, ki so povod za sledeče bolezenske pojave. Kakor pa je vsaka navada želeena srajca, je tudi te pogojne odzive mogoče odpraviti le z lastno prav močno voljo ali z me>onim vplivom zdravnika. Mnogo pa pripomore k ozdravitvi že sama zavest, da organ 'pljuča, srce. živel itd.» ni bolan, temveč da bb-lezenski pojav izvira le iz napačnega sklepanja in krivega usmer-jenja našega živčevja. Vidimo pa tudi z teh dognanj, kakšnega pomena so za vse člove- Bt sevo poskusi na naših domačih ži- CAL1FORNIA Fontana. A. Hochevar San Francisco. Jacob lauahln COLORADO Denver, J. bchutte Pueblo, Peter Cullg, John Germ, Frank Janesh, A. Saftlč. Salida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. B&yuk. INDIANA Indianapolis, Louis Banlcb ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph Biish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich. Andrew Splllar. Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch, J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle. J. Speiich. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago Anton Kobal Springfield, Matija Barborlch. Summit, J. Horvath. Waukegan. Frank PetkovSek to Jože Zelene. KANSAS Glrard, Agnes Mocnit. Kansas City, Frank 2.agar, Maryland Steyer, J. Cerne. Kitzmlller, Fr. Vodo pi vec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular, Ant. nezich. MINNESOTA Chlsholmn, Frank Gouie. Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel. Fr Bekula. Eveleth, Louis Gouže. Gilbert. Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virginia, Fra*>k HrvaMch. Sheboygan, Johr Zoiman. West Ail Is, Frank Skok. MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup: M. M. P&nlan Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. NEW YORK Gowanda, Karl Steralsha. Little Falls, Frank Masi«. OHIO Barberton. Jonn Baiant. Joe Hiti Cleveland, Anton Bobek. Chas Karlinger, Anton Slmcich, Math. Slapnlk. Euclid, F. Bajt. Glrard. Anton Nagode. Lorain, Louis Baiant ln J. Kumfte Niles. Frank KogovSek. Warren. Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton KlkelJ OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambrldge, Frank Jaato. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavee. Claridge, A. Yerina Ccnemaugh. J. Brexovec, V. Ro-vaniek. Crafton. Fr. Machek. Export, G. PrevlC. Louis Zupančič, A. SkerlJ. Farrell, Jerry okorn. Forest City. Math. Kamin. Greensburg. Frank Novak. Homer City »n okolico, Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshets. Krayn, Ant, Tauielj. / Luzerne, Frank Balioch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprlvtek. Midway. John 2 ust. Moon Run, Fr. PodmllAek. Pittsburgh, Z. Jakshe. Vine. Arh in U. Jakoblch, J. Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Reading, J. PexdVrc. Steel ton, A. Hren Unity Sta. ln okolico, J. Bkerlj. Fr. Schlfrer. West Newton, Joseph Jo?an Willock, J. PetemsL UTAH ; Helper. Fr. Kreba. WEST VIRGINIA: Broderlck. valih izvedel 1ft Williams River, Anton Bvek WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik In Jos. Koren. Racine in okollcc, Frank Jelene. wyoming Rock Springs, Louis laucHer. Dlamondville, F. Lunxberl. 11 Jur.p^t: M itir.-MiiUv e*h' l>,.,ii srhia.id. it g, Hamburg Leviathan. Cherl*jur* llarr« • 'X. 12 junija: 1'aris. Havre fautlK-ut. Cbertx»urj. Un-m^n 14 junija: Homeric I^ipiand. NVw Arils Rotterdam i "(i.-rlxiur g Cherbourg. Antwrtwn •rUani, Huuli'Kiie .Sur Mcr, 24 JiiiiUj*: rrevident Har.lin*. (*hetb*>urg. lire 25. junija: 1!» d<- Kramr, AttM-rt Bal I in. i Ur-public. Cherl "S Junija: I>rvn4l^n, Clurttiuig 27 Junija: Bi i mm, ChfrtKiuii t*h«rb 'urK Uf>t!**rdiun, ifcful< |iM lur tfrdtm 2» junija: &Saturet>iarxl. Mini.' k~h.J t, I., v laMt.tn. < trg. llamburc l.i firn-n Hr«m»n tirr ni Wr. Rut- Cherb C'h^rt« ft. i lib C rite Blancam«tin. NaiwM. ■ 17 junija: Fran«*«:. Havre Europe. Cberliour«. I!r 1 •(.rit»» iJiHi'Jf, junija: * i 11 rm •tiru i« »mip. Antwffi' li>(i<« *ur M "t NltS limit, l!rl;ovl 1H. Junija: Vukania. A'luit.i nia, llamf '. g. Bremen Trst Ch-'rlwtg «'h» rbi-urft Hi WaoliliiKion. i I. Ul K JJ>. junija: Berlin. Boulogne t^ur ! I M. 21 aprila: Olympic. i'h»rb'»'ir|t Weeterniand. Cber! -tur jm n Htatendam, Boul'-gne >=u terdam Il'.tiu, Nap'ill. Cui'V* IS. 21 junija: Kt I.aiTi v 'in 1 ZD Cherlmiirj, T!f»rnen C O SILI r II I I N E 17 Battery Ptac*. New York PRIDRUŽITE SE NAŠIMA Ivema Velikima zletomav lmum na slavnem ekspresnem parniku "PARIS" Last I rancoike Č rte 12. junija in 30. junija 1{9 3 0 NAJKRAJŠA IN' NAJBOLJ PRIPRAVNA POT za SLOVENCE __ Parnik "PARIS" jr di br