Pepelki mama je umila, odslej v pepelu mora spali, tako je rekla nova mati, a oče niti ust odpreti ne upa si - tak red je zdaj v hiši. če še tako se čudno sliši. Nekoč pa dvorni jih maršal obišče in prinese imenitno vest, da bo na dvoru velik ples. Kako polsestri sta veseli, saj pojdeta na ples zares. Pepelka sama pa doma ostala bo prav žalostna. Star mož — nihče drug kakor Vilinmož, oblečen v siromaka, kruha prosi. Pepelka mu ga da, zato hudo je kregana. A Vilinmož jo pošlje k Strahomili, kjer vse lepo ji bodo uredili. Pepelka botri Siralioinili potoži vse in da na ples bi tudi sama rada šla. Ker botra vse mogoče zna, pričara konje in kočijo, tako na ples zdaj vsi hitijo. Na dvoru je že vse nared, na ples košato se ravnajo. Le princ je Krasnoslav otožen in sanjav. A kmalu bo dobil nevestico mi že vemo — Pepelčico. Še preden pa se ples začne, košaro cvetja škratje prineso, darilo botre Strahomile, v njej skrita se Pepelka prikaže princu Je za liip -izgine spet kot lep privid. Y kočiji zlati se pripelje, plesalcem dih zastane, tako je lepa, mila. A sestri še naprej spletkarita, kako bi princa zase ujeli, nazadnje sami bosta obsedeli. Norčije Vil in mož uganja, medtem ko na Pepelko pazi, neviden sestri, mačeho pocuka. Princ pa s Pepelko pleše: »Bržčas princeska je neznana!« Vsa žalost v hipu je pregnana. Ko ura polnoč je odbila, Pepelka urno spet domov liifi, tako velela ji je Strahomila, sicer kočija bi se spremenila v bučo — vse nam je zdaj znano: v miške konji, kočijaž v podgano! Ko po stopnicah je hitela, zgubila čeveljček je zlat, princ Krusnoslav ga najde in brž hiti oznanjevat: »Princeska moja bo, ki obuje ta čeveljček brez muje!« Naslednje dni od hiše pa do hiše neznano princ princesko išče, še sesiri čeveljček pomerita, ker pa sta nogi preveliki, se spomni mačeha: »Nož vzemita in prste, pete si odrežita!« A Vilinmož jih prav prestraši: »Ah, neee! Saj ])i ])olelo!« Tedaj na vrsti je Pepelka, po nogi čeveljček je ko ulit. »Princeska to je prava! Vsi: hura! Nevesto našli smo doma!« »Saj sploh na plesu ni bila! Obuti čevelj vsaka zna!« I tiko polsestri se hudujeta, a čevel jčka ne obujeta. Takrat pa Strahomila se pojavi, Pepelko kot princesko jim predstavi. Hudobni sestri padetu na tla, za odpuščanje milo prosita. Pepelka pa je dobrega srca, še mačehi roko odprto da. Pako na svetu se obrača, da hudo se z dobroto plača. Ker dobra, pridna je bila, Pepelka princa je dobila in vse kot sanje se ji zdi, v pepelu zdaj nič več ne spi. Še mi na koncu zaplešimo, Pepelki srečno pot želimo. Ko ura polnoč spet bo bila, tako kot mi se bo zbudila prav sredi čudežnega sna, vprašala, če je vse to res. Mi pa: da res je, res, saj bil zares je dvorni ples! aero Celje . PEPELKA Pravljična igra v 4 slikah Po K. A, Gornerjevi dramatizaciji v prevodu F Govekarja na novo napisal J. Žmavc Osebe ^PELKA..............MINU KJUDROVA VjCE •..............BRANKO GRUBAR K ATI...............NADA BOŽIČEVA ^PNIGUNDA...........MIJA MENCEJEVA POZAMUNDA...........JANA ŠMIDOVA v PAIIOMILA.........MARIJA GORŠlCEVA .‘UNMOŽ.............MARKO SIMClC ..............BOGOMIR VERAS VORNi MARŠAL .... BORUT ALUJEVIČ INISTER...........JOŽE PRISTOV PNERAL............MARJAN DOLINAR VRATAR .... FRANCI GABROVŠEK Pvi Škrat.........miro podjed TftuGi škrat........Stefan volf Petji škrat.......ivan tkavc vorjani in dvorjanke, stražarji j Pavle Jeršin ^?-bor glasbe in koreografija Iko Otrin 'j.C