Murska Sobota, 11. oktobra 1990 • LETO XLII • Št. 39 • Cena 8 din INA Nafta poslej Nafta? Hrvaška je sklenila pod svoje okrilje vzeti področje ener- getike, zato je pred časom ustanovila javno podjetje Elek-tra, potem pa je enako naredila še z zagrebško Ino. Nastalo je torej javno podjetje, ki ga sestavljajo vsi Inini deli, razen Ina Inženiring holdinga in lendavske Ine Nafte. In kaj bodo v Lendavi zdaj? Generalni direktor Miloš Ošlaj je povedal, da je pogovor o javnem podjetju v Lendavi neprimeren ter da je Nafta že v postopku prestrukturiranja. Niso se še jasno opredelili, kakšen bo njihov status v prihodnje, odločitev morajo spre- jeti v enem mesecu, pri tem pa je še najlažja sprememba imena. Tudi v prihodnje želijo sodelovati tako s Petrolom kot i. Ino, še zlasti z Ino Naftaplinom in Ino Trgovino, saj brez kondenzata ne morejo. Pri vsem tem se pojavlja problem lastnine, ki jo je nemogoče stoodstotno prenesti v državne roke. Lendavčani Ini niso dolžni ničesar, saj niso uporabljali programov, ki bi jih financirali Zagrebčani. Slovenija pa se bo morala odločiti, kakšno bo mesto Nafte, ki si zelo prizadeva za postavitev rafinerije, ki je potrebna. LiK »Vitezi brez okrogle mize« Minulo soboto so se v viteški dvorani na Ptujskem gradu zbrali slovenski župani, srečanja pa se je udeležil tudi predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan. žit že ves čas opozarjajo, da bi morali biti pogoji odkupa znani že ob setvi. Žal se to še nikoli ni zgodilo v naših razme-S^*rjeBja Pa je tudi skorajnemogoče. Ob letošnji žetvi pridelovalci s ceno pšenice niso bili zadovoljni, vendar polja čakajo m ne Sin a’*1 Prazna. Tako tudi pomurski kmetijci hitijo s setvijo ozimnih žit, njihova usoda pa bo vse do prihodnjega poletja prepuščena volji Kakšnih 18 tisoč hektarjev pomurskih polj bodo tokrat zasejali z ozimnimi žiti, sejejo visokorodne sorte, zato se nadejajo vsaj 1 Pridelka. Fotografija: Nataša Juhnov. Predsedstvo Republike Slovenije je sklicalo predsednike skupščin občin in skupščine mesta Ljubljane na posvet s predsednikom Kučanom. nanj pa sta prišla še člana predsedstva Ciril Zlobec in Dušan Plut. Zbranim je najprej zaželel dobrodošlico ptujski župan Vojteh Rajher, potem je zapel nonet obrtnega združenja, po krajšem sprehodu skozi zgodovino mesta, o kateri je govorila Kristina Šandor. pa je spregovoril še predsednik ptujske vlade. Med drugim je izrazil zahtevo, da hoče Ptuj nazaj svojo regijo, ki mu je bila odvzeta leta 1957. Osrednjo besedo je imel Milan Kučan, ki je govoril o Jugoslaviji in Sloveniji ter o petkovih dogodkih v Ljubljani. Menil je, da je Jugoslavija v fazi novega dogovora o tem, na kakšen način se bodo v prihodnje urejala razmerja v njej in njenih delih. Slovenci moramo v središče razmišljanja postaviti in določiti, kaj so dolgoročni nacionalni interesi. To pa je gotovo uveljavljanje suverenosti in državnosti Slovenije. To moramo znati doseči na način, ki ne bo prizadeval enakih interesov in pravic drugih v Jugoslaviji. To je temeljna civilizacijska in demokratična norma. Tudi zadnja dopolnila k slovenski ustavi, ki so dvignila toliko prahu, niso prizadela interesov in pravic nikogar v državi. Za vse odločitve, sprejete v Jugoslaviji, pa tega ni mogoče trditi. Kučan je dejal, da VELETRGOVINI Lojze Peterle pride v ponedeljek V začetku prihodnjega tedna (ponedeljek in torek) naj bi obmursko nokraiino obiskal slovenski ministrski predsednik, Lojze Peterle. Znano ie da naša obmejna regija v republiškem merilu ne blesti po razvitosti in’rešenih problemih, zato mu bodo gostitelji, predsedniki izvršnih svetov pomurskih občin, lahko marsikaj povedali. Zanimalo nas je, kaj konkretno, o čemer nam je predsednik soboške vlade, Ivan Obal, povedal naslednje: TOVARN modna konfekcija po. petrovče TRIKON KOČEVJE »J 12.do20.okt.1990 QAGOVNICI, SALONU MODE ^AGOVNICI BELTINCI nižje 40 ŽJ^ŠKE, ŽENSKE IN T&OŠKE HLAČE »Z gbspodom predsednikom in ekipo, ki jo vodi, želimo razpravljati o štirih področjih. Prvi splet vprašanj je v zvezi z manj razvitimi obmejnimi območji in novostmi, ki jih prinaša nova zakonodaja. Izhodišča našega IS se večinoma z njo ujemajo, imamo pa pripombe na to, da bi se območja, ki so nerazvita, v bistvu razširila — to namreč pomeni tudi, da bi se denar za skladnejši razvoj razdrobil. Menimo tudi, da mora biti območje, ki je demografsko ogroženo, deležno posebnih stimulacij. Druga tema so kmetijska vprašanja. Ocenjujemo, da v Sloveniji kmetijsko vprašanje ni dobro rešeno in so nekatera območja s pritiski dosegla, da so določene panoge v kmetijstvu drugače stimulirane kot je pomurska usmeritev. Iz naših naravnih danosti namreč izhaja, da smo usmerjeni v poljedelsko proizvodnjo, o čemer pri- ča nenehen porast odkupa poljščin. Republika Slovenija mora torej vsaj enako skrbeti za razvoj kmetij do določenega števila. Tretje, o čemer bi radi spregovorili, so infrastrukturne povezave: "cestne, železniške in poštne. Že doslej smo imeli celo vrsto pogovorov in strinjali smo se, da mora imeti del programa, ki smo ga predložili Pomurci, prednost. Posebej nas zanima, zakaj se še ni začela rekonstrukcija magistralne ceste (gre za 20 km ceste od Hotize do Rakičana in del, ki je v lenarški občini), saj je kredit mednarodne banke za obnovo in razvoj že odobren. Pričakujemo hitro rešitev teh problemov, saj je predsednik Peterle sam pobudnik in zagovornik kar najhitrejše izgradnje cestne povezave Pomurja z osrčjem Slovenije. Četrti del pogovora pa bodo ekološka vprašanja, posebej o prašičjih farmah. V Pomurju imamo tri smo tako po krivici kar naprej izpostavljeni očitkom, da razbijamo Jugoslavijo, da smo separatisti. Na Jugoslavijo je treba gledati realistično, iz česar pa je moč videti, da s popravljanjem te Jugoslavije ni mogoče najti izhoda iz krize. Predsedstvo Jugosla vije je izdelalo predlog o prihodnji Jugoslaviji, ki pomeni predvsem popravljanje stare, Slovenija in Hrvaška pa sta izdelali koncept o konfederaciji. Jugoslovanska ustava nikakor ne more biti institucionalna podlaga za rešitev jugoslovanske krize, zato je napadanje slovenskih dopolnil z argumentom, da so v nsprotju z zvezno ustavo, nevzdržno. Srbski ustavi, ki je podobna naši, le da ni tako direktna, pa tega nihče ne očita. Vsak narod naj sam sprejema odločitve, zvezni organi pa so skupni, zato se nimajo pravice postavljati na eno ali drugo stran. Konfederacijo lahko tvo rijo le suvereni deti, v njej pa lahko živijo 3 ali pa 30 let. kar pomeni, da življenje v takšni skupnosti ni tako močno zavezujoče, da se stvari ne bi dale drugače uredili. To je še kako mogoče, in to na dosti enostavnejši in lažji način, kot ga poznamo v Jugoslaviji danes. Obstaja močna težnja Slovence izriniti iz Jugoslavije. Mi bomo odšli. če bomo sami tako hoteli, ne bomo pa pustili, da bi nas kdo podil iz države in nas provociral. Pravica do samoodločbe je temeljna pravica naroda. Ta pa naj se na referendumu odloči, v kakšni državi hoče živeti. Milan Kučan je svoj govor sklenil z vojnim kompleksom in ureditvijo razmer z njim v zvezi. Poudaril je, da moramo v Sloveniji preučiti kolikšne možnosti imamo za uveljavljanje demilitarizirane republike (tudi navzven) in se jasno opredeliti, kakšen koncept obrambe želijo. O teritorialni obrambi in civilni zaščiti, o orožju in dogodkih v Ljubljani pa so govorili v nadaljevanju. GRADITELJI POZORI UREDIŠ d. o o Novo selo Rok, R. Končars 16 — Čakovec, tel.: (042) 811 685, podjetje za proizvodnjo in prodajo: • stropni nosilci • stropna polnila • in ostali gradbeni material Delovni čas od 7. do 16. ure. • zelo ugodne cene • dobava takoj • večje količine dostavimo na dom brezplačno ,^J vucv »MUCU La lazvuj (samo v lendavski 0“bčini je nj\ poljedelstva in živinoreje. Tu je ?at0 bj radj podrobneje spoznali se vprašanje družinskih kmetij, možnosti za rešitev — če bo tre-saj je na drugih območij manj b tudi z morebitno razselitvijo kmečkega prebivalstva in več ašičjih farm « razpoložljive zemlje — slednja predstavlja naravni limit, ki bo omogočal razvoj družinskih Bojan Peček Lidija Kosi Vestnikov koledar od II. do 17. oktobra n. 12. 13. 14. 15. 16. 17. okt., četrtek, Milan okt., petek. Maksimilijan okt., sobota, Edvatd okt., nedelja, Veselka okt., ponedeljek, Terezija okt., torek. Gal . okt., sreda. Viktor V drugi polovici tedna bo suho in toplo vreme z jutranjo meglo v nižinah. Če je Gal suhoten, oznanjuje, da ob letu suša pripotuje. VREME aktualno po svetu BOJMO SE VSAKRŠNIH PROVOKACIJ V zvezi z dogajanjem pred nekdanjim štabom teritorialne obrambe Slovenije v Ljubljani prejšnji petek, smo preko graškega dnevnika Kleine Zeitung izvedeli, da se je v Gradcu sestal posebni krizni štab, ki je ugotovil, da lahko za določen čas preskrbi kakšnih 50 tisoč beguncev, ki bi utegnili priti iz Slovenije (I). Po istem viru tudi povzemamo, da so nemudoma premestili na območje ob Donavi 2 tisoč mož pete štajerske lovske brambovske brigade, ki naj bi skupaj s pripadniki redne vojske na vajah pre-iskusili svoje znanje v primeru obrambe na južni meji- Zasedba ali dodatna varnost poslopja, ki jo je opravilo 16 vojakov, seveda še ni vojaški udar, čeprav stoji za temi vojaki celotna vojaška mašinerija. To je provokacija, ki jih bo lahko še več — je dejal Milan Kučan ob srečanju s slovenskimi župani na Ptuju. Mi pa dodajmo, da si provokacij ne smemo dovoliti tudi sami. Kakšna (je) bo resnična V tem — tudi medijskem — kaosu, ko vsakdo govori in piše o vsem in počez, je primerjava še najbolj podobna tisti s starim, razglašenim radijskim aparatom v prvih povojnih letih, ko so se ti na isti valovni dolžini ponujali kar trije ali štirje programi. Vse si lahko slišal, na koncu pa vseeno nisi ničesar videl. V zadnjem letu dni na Slovenskem kar po vrsti sprejemamo same usodne odločitve. Postali smo pravi hamletovski narod — piše v Sobotni prilogi Dela Jaša L. Zlobec — vedno gre za biti ali ne biti. Ta nepretrgana evforija ni ne zdrava ne razumna. Ker če ne bomo ohranili trezne glave, potem se nam kaj lahko zgodi, da ne bomo zmogli dojeti in spoznati, kdaj je pred nami resnično usodna izbira. Slovenija samostojna, Slovenija cena? v konfederaciji z ... Slovenija z lastno vojsko, Slovenija sploh brez vojske. Nihče pa temu že malce zmedenemu ljudstvu še ni posredoval nekakšne analize, oprte tudi na številke, kaj pomeni za nas prvo, drugo, tretje itn. Po nedavnem pogovoru predsednika RS Milana Kučana z veleposlaniki držav Evropske skupnosti v Beogradu je Jelka Zupanič v Večeru zapisala, da Kučan tiskovne konference po tistem srečanju z veleposlaniki ni izkoristil v stilu očeta naroda, ki Slovencem bolj priporoča katero od možnosti: konfederacijo oziroma odce- PRIMER JOVIČ Aleksandar Miloševič je v zagrebškem Vjesniku zapisal na račun sedanjega predsednika predsedstva SFRJ Borisava Joviča tudi to, da bi v sodobnem svetu zaman iskali predsednika države, ki se sestaja s predstavniki skupin, ki minirajo proge, ovirajo cestni promet, napadajo policijske postaje, zapirajo vodovode ... B. Jovič se ni niti enkrat sestal s predstavniki albanskega prebivalstva na Kosovu, ni se sestal s predstavniki Makedoncev, ki jih je srbska policija pretepla v samostanu Prohor Pčinjski. B. J. se ni sestal z Muslimani iz Sandžaka, ki jim srbska politika odreka narodnostne pravice. Še na misel mu ne pride, da bi se sestal s hrvaškim prebivalstvom iz Petrinje in Dvora, ki mu je pod okni tulilo: »Tu je Srbija!« Inflacija — ne volitve Na Madžarskem bodo prihodnjo nedeljo ponovno volili organe lokalnih oblasti, ki so se v prvem krogu pred dobrimi štirinajstimi dnevi končale bolj klavrno. V krajih z manj kot 10 tisoč prebivalci je bila udeležba še nekako zadovoljiva (povprečno 47 odstotkov), v večjih mestih pa ni dosegla z zakonom postavljenih 40 odstotkov. V drugem krogu volitev udeležba ne bo več odločujoča. Večino glasov so na prvih volitvah pobrali neodvisni kandidati. Opozicijski svobodni demo- Madžari v Svetu Evrope Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je podprla prošnjo Madžarske za vstop v Svet Evrope. O tem bo dokončno odločla že čez mesec dni ministrski odbor Sveta v Strasbourgu. Članstvo v Svetu Evrope naj bi IMadžarski pomagala okrepiti vezi z Evropsko skupnostjo. Zunanji ministri 23 članic SE bodo o madžarski zadevi dokončno odločali na novembrskem zasedanju, Madžarska bo imela v Svetu sedem predstavnikov. .Nova članica bo morala podpisati 135 različnih konvencij, ki jih je doslej sprejela ta strasbourška inštitucija. Predsednik madžarske vlade Jozsef Antall je v Strasbourgu povedal, da ima vstop njegove države v ES večkratni pomen, predvsem v zvezi z oblikovanjem notranjega trga v Evropski skupnosti po letu 1992. Po Antallovem bo tako Madžarski veliko,-lažje doseči polnopravno članstvo v EGS. pitev. Povedal je znana dejstva. Predstavniki Evropske skupnosti jih običajno utemeljujejo s preprosto resnico, da hočejo iztržiti 22-milijonski trg ... in ne le slabo desetino. Najbrž je napočil čas, ko bomo odločitve premerili tudi z odgovorom, kakšna je cena katere od njih. Predsednik Demosa dr. Jože Pučnik: »Ko se tako sprašujemo o ceni slovenske suverenosti, pa ne smemo pozabiti, kakšna je cena, če ostanemo še dalje v Jugoslaviji. Tega nihče ne poskuša izračunati.« To ljudstvo ima pravico do normalnega življenja, zato čim prej izstavite račun oziroma predračun! krati so dobili 17 odstotkov glasov, dva odstotka več kot vladajoči Madžarski demokratični forum. Tudi v Budimpešti na primer so prepričljivo zmagali svobodni demokrati (31,4 %), zaradi nezadostne udeležbe (37,5 %) pa bodo volitve ponovili tudi v glavnem mestu. »Glasovi iz ljudstva,« kot bi temu lahko rekli, ocenjujejo slabo volilno udeležbo z dejstvom, da Madžare vedno bolj skrbita naraščajoča inflacija in brezposelnost. | Dva predsednika — J ■ dvoje interpretacij? | Ob vrnitvi iz ZDA prejšnji teden smo lahko prebrali izja- I Ive dveh »jugoslovanskih« predsednikov: Joviča kot predsed- ' nika predsedstva SFRJ in Tudmana kot predsednika Hrvaške. | IObe sta se nanašali na srečanje z ameriškim predsednikom ■ Bushem. Prvi — se pravi Jovič — je dejal, da se je ameriški | I predsednik zelo natančno zanimal za razmere v Jugoslaviji, da ■ ! je zelo jasno in izrecno poudaril, da ZDA podpirajo zgolj I | enotno in integralno Jugoslavijo in ,da bodo pri izražanju svo- I Ijih stališč in politike do Jugoslavije podpirale demokratične j spremembe v naši državi in nasprotovale vsem oblikam šepa- | Iratizma. Tudman je dejal, da je bilo njegovo srečanje z Bushem | 1 prisrčno, ne ve pa se, če je trajalo res samo dve ali tri minute, I I takole mimogrede, na hodniku, kot je poročal Tanjug. Tud- . ■ man je v zvezi s srečanjem z ameriškim predsednikm izjavil, da | I so novo demokratično Republiko Hrvaško sprejeli kot aktiven ■ ■ dejavnik miru in vzpostavljanje nove ureditve. Tanjug se ob vsem tem sprašuje zakaj navzkrižne izjave. | ■ Saj niti niso, če o stvareh malce premislimo. GOLI IN BOSI? Sovjetski partijski dnevnik Pravda opozarja, da utegne priti v državi do »upora golih«, saj je trenutno povpraševanje po blagu za široko porabo za okoli 100 milijard rubljev (190 milijad dolarjev) večje od ponudbe. Kot kaže, bodo lahko vse potrebe zadovoljili šele po letu 2001 oziroma celo nekje do leta 2058. Časopis ob tem navaja, da na trgu trenutno ni oblek, kril, plaščev, moških srajc, nogavic, obutve, perila in še nekaterih drugih izdelkov. Poleg tega naj bi ta mesec zaprli 40 podjetij lahke industrije. Tako bodo skupno zaprli 100 takšnih podjetij, pri tem pa bo ostalo brez de,Ja 600.000 ljudi. Uvoz so morali bistveno zmanjšati, ker država praktično nima trdne valute, lahka industrija pa je zaradi pomanjkanja surovin in odhajanja najboljše delovne sile praktično pred razpadom. X—- IZ BEOGRADA PIŠE-----------------------------------------x ' V času uličnih razpravljanj na Portugalskem je indijska agencija ugotovila, da v Jugoslaviji take; probleme rešujejo z ustavnimi spremembami. V tem je tamkajšnja agencija videla določeno modrost ali pa samo premetenost. Zvijače z ustavami, so potem postale vsakdanja praksa in zato nemara srbska opozicija na ves glas opozarja na zvijačnost sedanje vladajoče partije v Srbiji, ki da je opozicijo izigrala s.svojo novo ustavo. Nekatere stranke, ne samo v Srbiji,že napovedujejo nove ustave, češ da se zaradi sedanjih, čeprav novih ustav, ne kaže razburjati. Kot da je z ustavami mogoče karkoli zares spremeniti v razmerah. ki se ne ravnajo po nikakršnih pravilih igre, kot je vsak dan bolj očitno iz dnevno nepredvidljivih dogajanj. Praporščaki vseh vrst se tega kajpada zavedajo, zato prisegajo na ves glas na vse, kar jim pride na pamet in je v tem trenutku odmevno med vedno bolj ubogim prebivalstvom. Čedalje večja večina prebivalstva vseh narodov in narodnosti pa vedno bolj obrača hrbte vsem vrstam vodij in obljub, ker je zgodovina svetovnih vojn še vedno preblizu, da bi se ljudje lahko sprijaznili s prihodnostjo medsebojnega klanja. Ustavnost zatorej ni kdo ve kako obetajoča in ne more več biti pesek v oči ljudem, ki so od peska doslej že velikokrat skoraj oslepeli. Vedno bolj stopajo v ospredje vprašanja o moralnih normah, ki so bila za človekovo početje vselej odločilna presoja. Žal pa premnogi več ne vedo, kaj so moralne norme in kako se živi po njih. Sedanjost je znova strah vzbujajoča, in to pomeni, da je ves svet okrog nas pripravljen na vsa mogoča nemoralna početja zaradi golega obstanka. O bratstvu in enotnosti pravzaprav nihče več ne govori in razmišlja in vprašanje je. kaj se bo zgodilo med brati, če svet zares ponori. Edini bog, ki je še ostal med nami, je denar. Če hočeš ostati v stanovanju, moraš imeti denar, da ga znova odkupiš, če hočeš ostati v podjetju, ga moraš znova odplačati in kljub temu ne veš, kaj je v sedanjosti svojina. Ekonomisti nam sicer vedno bolj razlagajo vse, kar vedo o lastnini. toda o tem. da bo kdajkoli naša, nas nihče več ne more prepričati, najmanj nova komunistična gibanja, ki nastajajo širom po Jugoslaviji in drugem tako imenovanem socialsitičnem svetu, ki dalje od kapitala nikamor nikakor ni mogel. Ustavnost Spopadi okrog načel, ki naj bodo zapisana v najnovejšo ustavo Jugoslavije, kakršno naj bi ohranili, nas navdajajo z grozo, saj nas poskušajo uniformirati po vseh že znanih receptih sovražnosti. Stari simboli, z mrtvaškimi glavami in brez njih, nas čedalje bolj obdajajo in nas vsakdanje morijo, ne samo v sanjah, -ki jih stare generacije nikdar niso uspele izgnati z nikakršnim snovanjem boljšega življenja. Krize, ki se spreminjajo v kopičenje orožja na tleh najoštrejših nasprotij, nakazujejo možnost tretje svetovne, vojne, ki bi utegnila biti hkrati zadnja vojna na planetu, kjer se je rodila najbolj krvoločna žival: človeka. Je potem še sploh umestno vprašanje: katera ustava je boljša ali najboljša in katera sveta načela življenja je treba vpisati v tak temeljni zakon, če že zdavnaj vemo, da papir prenese vse. Je dandanes dokument življenja ustava ali dejanja, kijih nobena ustava nikdar nikjer ne predvideva, vendar se dogajajo tako v imenu zakona kot tudi življenja? To je vprašanje pravice močnejšega. Po pravici močnejšega pa ne živijo samo na Kosovu, temveč po vsem svetu. To zloglasno pravico nazadnje zrcali dogajanje okrog Iraka, ki je začel svojo pravico močnejšega, da bi žel pravico še močnejšega. Hemingway je po tem in takem napisal literarno reportažo: Komu zvoni? Kako bo zastavil neki novi reporter vprašanje o tem dogajanju v sodohnem-svetu ?! Morda bo samo onemel, kajti sedanjost spravlja razumnega človeka ob pamet. Najbolj razumno je nemara vprašanje: zakaj se pravzapav tako vneto ukvarjamo z ustavotvornostjo v času, ko nam dejansko grozi grobarstvo ? Si mar na ta način postavljamo spomenike? Spomenike, ki jih bomo jutri rušili? Mar to ni naivno? Prebrisano zagotovo ni več! Viktor Sirec. globus BERLIN - Nekaj pred P» " oktobra so pred palačo ne« državnega sveta v Vzhodnem^^ spustili z droga zastavo z nemškim grbom, hkrati Pas0 । li na drog zastavo Zvezne < Nemčije. S tem simbolični njem in s kratkim nagovorom ’ nega predsednika Weizsackerj ni množici je bilo izveJn »l ist« združitve obeh Nemčij- 0 sno je prišlo v Berlinu tu 1 dov ekstremističnih levičarj ničariev. uh cestah u” RIM - Na evropskih ces vsako leto več kot 100 tiso . podatke so navedli ob^p evropske konference o f metu v italijanskem mestu čunajo, da vozi po evrops čez< več kot 130 milijonov v0 '^1 brih deset let pa se bo ta večala na 200 milijonov- ,strijs DUNAJ - Nekatera » sredstva javnega obveščanj , da je kriza v Jugoslaviji n (£ dogajanja v Zalivu. T° se za varnost Avstrije. ... zai SOFIJA - V Bolgariji bo 15. oktobra veljati boni ^1 Vlada bi rada s tem ukrep m na varčevanje z gorivo mesecih. Poraba bencina avtomobile bo omejena mesečno. ne ki”J DUNAJ - Avstrija 8 M ustanoviti posebno obmej pi da bi preprečila pogoste hode čez mejo. (egs 5' ŽENEVA - Vsakega P carja je strah, da in 1* Nemčiji okrepilo >>naC e rezU" desničarsko gibanje«- ^valsl*0 nedavne ankete med P jjjo. kantonov, ki mejijo na strar PRAGA - Šest po^^^nesejo na Slovaškem zahteva, uidi novo federalno ustavo prau ustavi obeh republik ° repub®e, o odcepitvi. Predsedni ■ ne striPJ Havel se s temi pobudam iei^f STOCKHOLM - lnl pur Nobelovega nagrajenca ^idn znano 15. oktobra. G a sta Vaclav Havel m Nc ti pa0 med približno 100 Kand« P« njajo tudi Mihada ^^belo’1^ diplome in medalje z . ^5« kom sodi k nagradi tu 1 larjev. T s0 FRANKFURT - Tuffl s£,p< knjižni sejem, na kanu<-vili okoli 400 tisoč knJNSa sej« vseh jezikih tega sveta-deluje 8492 založmkov^^^ glob^ Vlada na svojih barikadi J ■ za^f v01'1. igram zvezne vlade se maje bo tudi NBJ naposled prisiljena mi čutiti, da $ bližAl' {ite*-^ ----1: j, nacMnat; no trnu čakajo na iziae (ali konkretneje: n jč e yi odobravanju ^JL^osP0 jil jugoslovanskim 8^ in bančnim subje« nraVa va drugo ?z‘r0'’L|i nja, ki bi bila tem Lerf. pf voja, pa čakajo I«' Tudi pogovori z saj s« čajo o previdnos >• .h fa j ■ jejo, ali bomo v .vjjePe aA lahko uvedli pr® ca le’’|j$ da bi lahko do k . svoje sporazum. * e« če se stabilizacij .a|jev pd, politika ne bo nd0 gne pa prit' vajanju stand b^ v skladom. Če b ^eif' jič SFRJ sprejeli fori^, nega zakona, k nanj pji G-goj za priznanje dbilnosti dinaOa gi pogoji izpo^jia ‘AA« luta brez ovir do je narodno pnzn - Vlatkovič. Ka /Se AA banko, se p(' 620 milijonov do* / letošnjem letu ^k«^ koncem leta iz° p o a sojilni sporazu .^či1 goslovanskega J’ Program zvezne vlade se maje tudi zaradi krize v Zalivu, zaradi aktivneje nastopati na trgu če- suše in zaradi politične blokade reform — piše v Delu Bojana Ja- ger. Podpredsednik"ZIS Živko Pregl je na nedavni tiskovni konferenci dejal, da gre v resnici za skoncentriran napad na reformo, v katerem se vsakdo poskuša predstaviti kot njena edina žrtev oziroma kot tisti, ki plačuje najvišjo ceno. Takšnih žrtev je kar precej, pa naj gre za kmetijski sektor, izvoznike, tiste, ki se zavzemajo za ofenzivni razvoj, sanjajo pa o tiskanju denarja, one, ki jih moti liberalizacija uvoza, pa tiste, ki manipulirajo z osebnimi dohodki in ovirajo lastninsko prestrukturiranje gospodarstva, ker bi radi ohranili politični položaj itn. Če res iskreno mislimo uvesti integralni trg in demokratizirati celotne odnose, se mora vsakdo, ki to počne (samostojno ali skupaj), zavedati, da so žrtve nujne. V protireformnem razpoloženju je zdaj na moč priljubljena teza o medregionalnem prelivanju dohodka, tega pa je po Preglovi izjavi manj kot kdaj doslej, ker monetarna politika nima več proračunske narave. Vlada se takšnemu pritisku ne bo uklonila. Čeprav ne misli uvesti dodatnih omejitev, bo vztrajal pri do-. slednem izvajanju zakona o osebnih dohodkih. Zdaj izplačujejo okoli 4 milijarde dinarjev na mesec v gotovini, po zakonu pa bi jih morali v obliki vrednostnih papirjev.' Pregl je napovedal strožjo denarno politiko, vendar brez linearnih omejitev, temveč narja in kapitala. Povečali bodo kontingente za uvoz olja, sladkorja, moke, riža in mesa in do konca leta naj bi za uvoz porabili okoli 600 milijonov dolarjev. ZIS ne bo privolil v čedalje pogostejše zahteve po omejitvah uvoza, V žarišču dogodkov temveč narobe, prizadeval si bo za nadaljnjo sprostitev uvoza. Na novinarsko vprašanje, na kaj se še opira optimistično prepričanje vlade, d’ seji bo posrečilo do konca leta ohraniti rast cen na predvideni mesečni ravni , okoli 1,5 odstotka in »prepričati republiške vrhove, da je blokada reforme v škodo vsem«, je Pregl odgovoril, da bodo na mizo položili vse podatke in da bodo v tem smislu prav gotovo našli skupne rešitve. Na to mizo pa bodo očitno morali položiti tudi »sporočilo«, ki ga je naša delegacija prinesla z letnega zasedanja skupščine IMF in svetovne banke, pa tudi s pogovorov z vodilnimi osebnostmi iz mednarodnih finančnih krogov. Sporočilo pravi, da zaupajo vladnemu programu in celo hvalijo njegove začetne rezultate, hkrati pa jasno opozarjajo, da je treba uvesti dopolnilne ukrepe za zajezitev pretirane rasti javne porabe in osebnih dohodkov. Kot je dejal zvezni sekretar za finance Branko Zekan, pa je v pogovorih s komercialnimi banka- torja. Strani VESTNIK 11 ^tualno doma : — tv - ■ ■, . . .. i ^RODNOST - MANJŠINA ll SKUPNOST v »o-ini-iH i1’ fr fr nje fr fa' les- it1 Te * ip-fr uh fr fr »t i o« Če ne že več, pa vsaj ne manj pravic tli i«. |U miza v prostorih slovenske skupščine — I ^niš'6 2 uresničevanjem in varstvom pravic narodnih lina v v,S,ovemji — Organizator, Inštitut za narodno-iz Mub,jane, zbral strokovnjake, politi- .v^dstavnike narodnosti. ^ovn' UlU Za narodnostna vprašanja je uspelo za eno mizo zbrati '"Mi’ P°iitike in predstavnike narodnosti. Za temo: Narodnost ^'.skupnost se je pravzaprav skrivala razprava o tem, ka-Sščin3Polo^ai narodnosti v novi slovenski ustavi. Kot vemo, naj bi ^ument na iutrišnjem zasedanju sprejela osnutek tega temeljnega Si^ a siovenske državnosti. I»nane n' V10 veliko teoretičnih razprav, pa tudi takšnih, ki so bile na-i^žaiu p kreten problem ali temo (Dr. Vanek Šiftar je tako govoril ^arno ornoY in 0 tem, da njihov položaj v naši družbi ni rešen. 'Uarodn °P za°®tka. Sam je predlagal, da jih izenačimo z avtohtoni-feice) italijansko in madžarsko, ter zagotovimo posebne Jihiell dQS| skuPai Pa so se nekako strinjali, da raven pravic, ki smo 1 '»novi n« ■'n so ustavna dopolnila pred meseci še okrepila), tu-u i® treba aV' ne bi smela biti manjša, kvečjemu obratno. To pomeni, ^Podrn"'aPa^evati s P°zitivnim konceptom normativnega urejanja ^ebno ,C)a' Ta Ptistop pomeni, da je narodnosti subjekt, ki mu je za9°toviti kolektivne pravice (in ne le individualne kot posa- - teh pra ■’ terTJ 'ma pomembno vlogo in odgovornost za zagotavlja-Wra? C drzava in širša družbena skupnost. jšina^.Prave je bil usmerjen tudi v sam naziv: Narodnost, narodna ^kena narodna skupnost? Prvi izraz naj bi bil produkt nekega se ' SiStema 'n ostanek samoupravljalske terminologije. Med-enovaJ6 uvelJavil izraz manjšina, medtem ko narodna skupnost to 6 nekako dopolnjuje. i, ' s° Pili konkretni predlogi? V temeljnih načelih ustave mora dela S| avtohtoni italijanska in madžarska narodnost konstituti-»e, pa 0Venske države, zapisana pa tudi odgovornost slovenske '°ri 0Za9°^avlja narodnim skupnostim posebne pravice. V členu, ”om pravici do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku, je polkah možnost dvojezičnega izobraževanja. O posebnih "»statu 2e.Pisalf omenja pa jih nekako 63. člen. Urediti bo po-tte jn etničnih skupin (imamo Rome, pa Srbe v Beli krajini, tudi Ai in6rnce>' Upoštevati bi bilo treba poseben položaj vsake Teba, na)ti rešitve, ki bi bile primerne za vsako posebej. Vsem in2 a9°toviti ustrezno zastopanost v republiških in lokalnih or-i< K^ločit^VHim zak°nom ali kako drugače določiti tista področja. pel. e ne bi mogli sprejeti, če bi jim nasprotovali narodnostni 4 >1 j !«< '1» j«, rf kongresa. Kongres gg । b° ^lovenii' uveljavil predsedniški sistem, je potrebno po-■^svt ° Predstavniki narodnosti dobili svoje predstavnike v je;prj st 'n tudi v drugih posvetovalnih organih predsednika re-V človekP^^'ni pa nai ~ podobno kot zdaj deluje komisija za Pravic Kov’b Pravic — delovala še komisija za varstvo manjšin- Silva Edry ! M zgodovinarji o(B) zgodovini tromeje burska) Sobota je že L (še) mesto i °d treh mednarodnih simpozijev Modinci, na kate-IJtonien- mesta 'n trge v panonskem prostoru, Murska Sobo-n v kot mest0 — smo slišali od zaslužnega profesorja V^kih lboru’ dr. Vaneka Šiftarja, na nedavnem 25. zborovati: 'halo Zg°d°vinarjev v Murski Soboti. Nekaj povsem druge-a ^eratuP^d tem ’zrekel mariborski pomožni škof dr. Jožef It ev no Pre8'ed srednjeveške zgodovine Murske Sobote in a^atin Ve®a mestnega grba. Namreč, da zdaj, ko razglašajo Ake) So°hZa mesto ~ minulo soboto so tudi Šentjur pri Celju Vs ®8irano ote Pa^ n' treba, ker to že je. In celo: »Imenovali so H | .akor j ITI5st0’ ki ga recimo Turki niso nikdar zavzeli.« T ok drugi dan tridnevnega zgodovinarskega shoda P^0^031) v znamenju prekmurskih/pomurskih tem. r dr' Smej’ ki je po skrbni členitvi soboške »sive dav-'^Posod0^65'''11 P°nudil štiri možnosti za soboški mestni Osvok0^! s' grb starodavne grofovske rodbine Szechy, ki je obc? dvogi. 'a tlačanskega jarma in dala Soboti mestne pravi-?baa'i Kh6®3 °r'a’ črne barve’ ki ima nad glavama krono (li-h brez nje, ščit v zlatem okviru pa je svetlordeče ali ro- C j„|®a' 8rk slovenske soboške plemiške rodovine Trat-hf skem “a z r°g°vi- Tretja: soboško mesto je že imelo grb. A iz ] zaPanijskem arhivu je ohranjen odtis pečata sobo-al» Ptevod Pešat bakrorez je okrogel, napis zgoraj v pol-*is» > v sr h 'Z- madžarščine) glasi podeželsko mesto, spodaj je p, ^iie vil Ini pa sam 8rb: snop pšeničnih klasov, ob snopu '»V Azr a’- na desni cepi, orodje za ročno mlačev, spodaj na lS i 2 elem ICama 'n dyema kolesoma. Še četrta možnost: izde-i' Va °bošk nti’ vzetimi iz zgodovine soboškega mesta. Na pri-Mh' tlant s 8a srednjeveškega gradu z zvonom, ki ima letnico jjv ^nientPrj13'3 s°boškega gradu, to je kip orjaka, ki podpi-' S°Zadju k 'Skalno okrašen kapitel, nad njim gnezdo s štor-1 Aevem6*1 grbov pa naj bi bilo sinje modro nebo. %lS elitevp3510^ so Prebrali predavanje Irene Šavel (Naj- j vAor a. Prekmurja), madžarski zgodovinar dr. Endre Gyi-^liin ekmu!^a V Zalaegerszegu, je predočil madžarske vire o ■ ''^'tih j^rja> Janez Balažič pa predstavil Pomurje kot ozem-Sa jegarnp°rt°v' Pri slednjem smo ujeli spoznanje o dovzet-^"^i horProstora za kulturne vplive z dvema prevladujočima SSpoJZomalama: ogrsko in osrednjeslovensko, kar je raz- ' lvane2!kov kot značilnih umetnostnih importov. Balaži-K'880^^ih'ariš (Prebivalstvo Okrajnega glavarstva Ljuto-bAur- Albina Liik-Nečak (Manjšinsko vprašanje na 'VVn'rekm?a’ Porabja in avstrijske Štajerske), Franc Kuzmič k btj j rJ.u med vojnama) in Metka Fujs (Značilnosti ma-zhtič Clv'lne uprave v Prekmurju v drugi svetovni vojni). dejstveVem referatu seje ves čas vsiljevala asociacija na kver'ka J Zni?St-ranke) Je terjala, da se ohranijo Prekmurcem vera SlAonc/^.kr^mena in dajo vse mogoče pravice terzagoto-li’ejffi ko postane tudi to prodaje in nakupa. na primer, imajo s ICO1, slabe izkušnje. Ko so se 0 so jim Nemci pokupilij lepša in najboljša ob Jutri bo praktično takoI nas: kdor bo prišel Z jem, bo lahko kupil N/i med drugim tudi 1°^“- i dje se premalo I bodo mogoče jutri ho zemlji, katere lastnik'. tujci. Gozdovi, lovišča 7 jad ne smejo in ne r^or^ predmet razprodaje in nt vornega odnosa. ^1^1111 odnos do divjadi je neodgovoren odnos do ve.« -n Ml Predpisi se moral čim prej spremeniti! »Najbrž bomo rn°ra.Jti11 kar z ustavo. Od us,a' 0 P kega krovnega zak°n J;i stvu narave in okolja fp je, menim, da je narodna dolžnost, da ta območja ohranimo Slovencem. Ne glede na to, kdo bo gospodaril, katera država bo. Veste, kaj je? Problem je v tem, da si tole privatizacijo zamišljajo ljudje zelo klasično. Nekateri si zamišljajo tudi možnost prodaje naravnih bogastev, znamenitosti. Na žalost imamo v Sloveniji že nekaj primerov, na primer, koni o lovstvu, r^ stvu določenih ob f . jamo iz enega sBiP,, gega, kj^ N.P^jiiČji sebni lastnini, P0^ . j odnosih. Dogovf *^ je ni več, ampak . urejajo na tr%u'« Ali želite jit ven a lovišča j pred konkurenco’ S »T Sloveniji b' vena lovišča raZr ertis''1 pol ure. saj je žaj zelo ^einitaa -Trstu. Dunaju urejena drzavd - cil]l ljudmi... Toda Z« tega ne razprod^ Bernar^ (GL)OSA Z odlokom po gostin^^ Naše občinske skupščine — tako prejšnje kot z,. ^ih r ske — so zelo dejavne, kar zadeva sprejemanje °hcl. „01 Lp , zlasti odlokov, saj so nekatere od njih (zasedanja »posvečene« samo tej normativni dejavnosti. Je pač ta-e^ d, ^sr, ti vse črno na belem, naj raja pač ve, kaj se sme in L, ju J J Kajti: Bog vse vidi, Bog vse ve, greh se delati ne sm ^/(0 spomnimo Lendave, greha ni bilo! V mislih imam0 “Iivf slovnih prostorih določen, bolje rečeno: onemogočen, nju gostinskih lokalov v središču mesta. Že daljnjeg (iraflif delegati sprejeli odlok, kije to prepovedoval, po drUgt^ltiP^O Ijeval, spodbujal ustanavljanje »specializiranih okrep’ čnih restavracij«. Neumnost, ki si jo dovolimo kritiz' ob vznožju vinogradov ja ne bo nihče ustanavljal »m f mleka. Ni se torej zgodilo, nihče ni šel v naložbo, ki Ji na beraško palico. Se tista okrepčevalnica, ki je me) glti0“'le td f bila zato, da bo »mlečna«, pozneje pa je bila >>a.°n^ordd!fijA: boben! Zdaj seveda ni čas za jokanje in stokanje. j:jgVsr ign premislek delegatov: vsega, kar upravni organi ppnU L ni treba sprejeti. Je pa res tudi to: upravni organi ne čgefČf.fA ti, in če ne bi pisali tez, osnutkov, predlogov odlokov, F kdo reči, da ne delajo nič. Ta bi pa bila huda: detaj !> J kako! Stran 4 ubal, predsednik soboške vlade »Novinarji se preveč spuščate ij&i so se spremenili — tek-*ki premiki v političnem siste-SsOnašo deželo približali raz-M podobno velja za poskuse tržnega gospodarstva. .s® bi bilo lepo in prav, če ne bi “.Potrebno preboleti težkih ?Si bolezni parlamentarne "“»okracije in profitno usmerie-^“onomije. Ce k temu doda-t“st vsejugoslovanske naciona-“‘tne zdrahe, je slika o težav-i,,'kakršnega koli javnega deti „'kb popolnejša. Tisti, ki so Jo volitvah nakopali posebno Burnost, so člani občinskih e">pd katerih volilci pričakuje-!'.saJ več in boljše delo kot v l'"> monolitnih časih. j.,, n Obal, krščanski demo-JM® Prevzel krmilo soboškega ^"ega sveta. Oblikoval je eki-mL.katero skuša zastavljeno iz-S ’o uspeva ali ne? iistn« ■,aJei° volilci prek svojih j V v parlamentu, mi pa Obal, aaJemo besedo Ivanu “Kalu samemu. .Obirali člane vlade, je h'gnjenega veliko medijske-~ ste po treh mesecih tli ’sebno zadovoljni z izbranci (eipa s« kakšne negativne kriti- programom, ki bodo hitro zaživeli in začeli prinašati profit. Ne gre pa za velike denarje, zato bodo morali biti projekti temu pri |tohL'SL°j'm' sodelavci nimam ■ Problemov, strokovno L)SaJo vsak svo.)e področje in I Na ’ da.sem pravilno izbral.« w«hlza^nie da poročilo ni kok? -no ustrezne medijske »j ka°stl, čemur se čudim. Sa; itto; j*® morali oceniti, zakaj (vas izvzemam, ker 'tfS t° vprašanje) niso ft v, ,ad o tem, kaj smo nare-, mesecih. Razumljivo tako kratkem času nismo SL; sPremeniti gospodarskih Svan’; Podobno velja za zapo-Je najbolj pereč pro-^ni kot dva tisoč ljudi po: »ilAomno delovnih mest, ki Pitat; p Postopoma skušali od-Miioa^edvsem delovna mesta s Wne pa taka, da bi ti i P° kratki zaposlitvi morah Ena od možnosti je Wlstv° oziroma mešane . Mm j . * Nin1Qru?!m obljubljate pomoč N. P°0jetnikom, tudi finan-"Nai„ ■ s en način? ®Vj.jPrej bi rad dejal, da smo sredi' proračun-k e nrP; 'n moramo rešiti neka-?W„Sprejete. Do konca leta h’ki i u .Proračunu našli sred-j^keri । o°mo v novem prora-Ijitti h etu oblikovali v sklad. D°mo finančno pomagali merm.« Ko sva že pri gospodarstvu — vaše mnenje o tako imenovanih ogroženih rdečih direktorjih? Kateri sploh so to za vas in ali jih je IVAN OBAL, predsednik IS SO Murska Sobota FOTO: N. JUHNOV ia last- res potrebno odstraniti zavoljo politične barve? »Izvršni svet, ki mu predsedujem, ima do tega problema izdelano mnenje, ki sem ga povedal, ko sem prevzemal mandat. Strokovnost je zame izključno merilo za to, kdo bo opravljal delo, in mislim, da sem z imenovanjem ljudi v IS to dokazal. Na pogovoru z direktorji večjih podjetij v družbeni lasti sem tudi dejal, da IS nima namena niti pristojnosti, da bi zamenjeval direktorje. Tačas je to pristojnost delavskih svetov, v novi zakonodaji pa lastnikov. Kmalu bomo videli, kdo :i, kdo bo lastnik premoženja, ki je zdaj v družbeni lasti, in menim, da bo izključno tisti pristojen ocenjevati primernost direktorja. Menim, da bo vsaka morebitna odstavitev direktorja izključno odvisna od uspeha ali neuspeha firme. Nikoli pa nisem iskal imen tistih, ki so rdeče ali druge barve.« Od ekoloških vprašanj v občini je eno osrednjih smrdeča kafilerija v najbolj naseljenem predelu Murske Sobote — kdaj bo nehalo smrdeti? »Ekološke težave so povezane z denarjem. Veliko si obetam od republiških sredstev v te namene — na zadnji skupščini smo z odločitvijo delegatov v bistvu Zavrli proces pridobivanja tega denarja, ko nismo sprejeli lokacijske dokumentacije za Nemščak. Kar zadeva kafilerijo, pripravljamo pogovor z vodilnimi iz Mesne industrije. Opozorili bomo na sklepe prejšnjega IS, ki je ča- v podrobnosti« sovno opredelil, db kdaj morajo ta obrat preseliti drugam.« Sprejemate splošni očitek volil-cev, da se nova oblast preveč ukvarja z aferami in politiko, premalo pa s sivo gospodarsko realnostjo? »Tisti, ki bodo brali ta-zapis, bodo sami presodili, če je IS v tem kratkem času kaj delal. Zelo malo smo govorili o politiki, skoraj izključno pa o gospodarskem in upravnem področju. Upam si reči, da smo zastavljeno zadovoljivo opravili. Predvsem od vas novinarjev pa je odvisno, kako boste to delo predstavili. Gre za vprašanje, ki ga tako ali drugače rešujete z novinarsko etiko. Delegate obveščam sproti, kako pa to prenesti občanom, je dilema, ki jo moramo rešiti na drugi ravni.« Se vam zdi. da smo novinarji restavratorji prejšnje oblasti ali preveč pihamo na dušo novoizvoljenim: , »Ocena dela novinarjev je odvisna od osebnega odnosa. Ne mislim vam karkoli nalagati ali vas usmerjati, mislim pa, da premalo pišete o uspehih in neuspehih izvršnega sveta. Če ste restavratorji, je potrebno soditi po vašem delti — premalo pišete o gospodarstvu in se včasih morebiti preveč spuščate v podrobnosti, ki so pomembne za posameznika, ne pa toliko za razmere, v katerih smo.« Stresi so tudi v družbenih dejavnostih — se v šolstvu, zdravstvu, kulturi in drugod obetajo bistveni kadrovski premiki? »Če mislite na vodilne delavce, kadrovskih premikov v programu dela IS ni, ker pričakujemo novi zakon o teh dejavnostih. Kljub temu pa pripravljamo izboljšave in reorganizacijo v šolstvu, kulturi in telesni kulturi. Gre za finančno in računovodsko poslovanje ter neposredno vodenje. Podobno velja za državno upravo, saj bomo razbremenili občinski proračun s tem, da v upravnih službah ne bomo na novo zaposlovali niti zaradi odhodov v pokoj.« Povod za tale pogovor je pravzaprav občinski praznik, 17. oktober. Ali to letos oo praznik in kako dolgo še? »Na vsak način je 17. oktober občinski praznik in po mojem mora ostati v taki ali drugačni obliki tudi v novih razmerah. Letos bomo praznovali s slavnostno sejo in govorom predsednika skupščine občine. To je spominski dan na vse tisto, kar smo v preteklem letu napravili. Vse civilizirane družbe na svetu imajo tovrstne komunalne praznike in mislim, da naj tak praznik ostane tudi naprej, seveda brez kakršne koli ideološke navlake.« Bojan Peček ANTON TROPENAUER, PREDSEDNIK RADGONSKE VLADE NAJPREJ REŠITEV EKOLOŠKIH PROBLEMOV Občinski praznik je bil ponavadi dan, ko so se vladni možje pohvalili z doseženimi rezultati. Sedanji Izvršni svet Skupščine občine Gornja Radgona se zaenkrat še ne more pohvaliti s konkretnimi rezultati, saj je od izvolitve minilo le nekaj mesecev. Lahko pa se je v tem času že dodobra seznanil s problemi v gospodarstvu in si pripravil program njihovega reševanja. Anton Tropenauer, predsednik Izvršnega sveta SO Gornja Radgona, je odgovoril na nekaj vprašanj. Kakšna je slika gornjerad-gonskega gospodarstva danes, sredi oktobra 1990. leta? »Rezultati ob polletju, iz katerih I je bilo razvidno, da so izgube petkrat večje od akumulacije, so bili alarmantna vest. Padec industrijske proizvodnje je bil 8,5-odsto-tni. Sedaj se je vendarle začelo nekaj premikati, oživljati. Izboljšal se je tudi likvidnostni položaj, vendar je to še vedno rakasta rana pri vseh večjih podjetjih. Drugače je v kmetijstvu, kjer dosegamo rast dohodka in akumulacije. Drobno gospodarstvo in zasebna podjetja so nekje vmes. Ubadajo se prav tako z likvidnostnimi problemi, vendar ni nikjer bojazni stečaja.« So kateri problemi značilni prav za občino Gornja Radgona? »V tej občini je specifična ko-vinsko-predelovalna industrija. V Elradu, Avtoradgoni in TPO-ju je zaposlenih največ delavcev in prav ti se srečujejo z največjimi likvidnostnimi problemi in izgubami. Izvor izgub je sicer specifičen, vendar je na primer v Avtoradgoni pravi vzrok precenjenost dinarja in nestimulativni izvoz. Ta problem je sicer v vseh podjetjih, vendar ne tako drastičen.« V pregledu gospodarjenja ob polletju ste upoštevali tudi zasebna podjetja? »Vidimo, da so največje težave v velikih sistemih. Menim, da to ni prihodnost. Za 1400 ljudi je težko najti ustrezen in učinkovit program, to je mogoče le za manjša podjetja. Velika podjetja se bodo morala razformirati, njihovi pro grami so sedaj ohlapno izkoriščeni, delovne sile pa zaenkrat ne odpuščajo, ker ni pravi čas za to.« Imate že izdelan program rešitve gospodarskih problemov? Anton Tropenauer, predsednik IS SO Gornja Radgona: ...pri urejanju prostora in zaščiti okolja smo si zadali krepke naloge . . .« »Okvirni program imam v glavj v obliki smernic, o tem, kakšna bo uresničitev, pa je prezgodaj govoriti, ker je zakonsko še marsikaj nedorečenega. Osnova teh smernic pa je: razviti velike sisteme, poudariti zasebno pobudo in pomagati novim podjetnikom« Ste potegnili že kakšno konkretno potezo? »Konkretno pomoč še iščemo, pomagamo pa tudi z drugimi rešitvami. Iščemo na primer najprimernejše lokacije, pripravljamo spisek primernih zapuščenih stavb. Pogovarjamo se tudi o zamisli »inkubatorjev programov«, ki naj bi zaživeli čez čas. Tako naj bi se ustanovilo posebno podjetje, ki bi zbiralo ideje za proizvodne programe, iskale rešitve za oživitev gospodarstva ipd. Poleg tega smo si zadali krepke naloge pri urejanju prostora in zaščiti okolja — na primer organiziranje odvoza smeti, iskanje primernega odlagališča odpadkov, prizadevanje za kakovostno pitno vodo (zadnje čase je porazno slaba). Še prej se bomo morali generalno dogovoriti, če bomo dali v Apaški dolini prednost kmetijstvu ali pitni vodi.« S katerim področjem se bo torej izvršni svet začel ubadati najprej? »Verjetno najprej z ekološkimi problemi in varovanjem okolja.« Seveda sedaj sledi vprašanje, kaj bo z največjim ekološkim problemom v občini Gornja Radgona — farmo v Podgradu? Stara vlada je obljubila marsikaj! »S tole farmo smo želeli biti previdni in dobiti verodostojno opredelitev ,problema. Predsednik republiškega izvršnega sveta Lojze Peterle nam je odgovoril, da je med obiskom v Avstriji gostiteljem obljubil rešitev tega mednarodnega problema. V kratkem se bomo sestali z Jožetom Ostercem, Center za gospodarsko svetovanje iz Komende pa nam bo izdelal idejni projekt razselitve. To bo nasploh osnova za pogovor z ministrom za kmetijstvo. Z razselitvijo bomo najverjetneje začeli prihodnje leto, trajala pa bo tri leta. Pri tem je eden od pogojev, da se stalež prašičev ne zmanjša. Farmo v Podgradu bi bilo najbolje popolnoma sprazniti, objekte pa z manjšimi predelavami spremeniti v industrijsko cono.« Bodo Avstrijci pomagali? »Ne bodo nič! Vsaj meni ni znano. Bila je samo želja prejšnje vlade, da bi Avstrijci plačali 40 odstotkov stroškov. Sedaj se ne ve nič. Ne verjamejo nam več, ker se je o tem do sedaj le govorilo.« Eden večjih projektov v prihodnje naj bi bila tudi ureditev mestne kanalizacije? »Ne samo to. Potrebno bo zgraditi (doslej le načrtovano) čistilno napravo, obnoviti vodovodno omrežje, ker je zastarelo, prav tako odpreti novo vodno zajetje ter razširiti in obnoviti kanalizacijo. Ena prvih nalog na tem področju je tudi reorganiziranje komunalnega podjetja. Opozoriti pa je treba, da bo najverjetneje sledilo zvišanje prispevkov za komunalo.« Bernarda B. Peček občinski praznik - občinski praznik manj slovesno Ji^tie^' občini bodo letos eHk Jl kaznovali občinski K tantri d^lej' Odpovedali iCt hi:-. običajnemu prazni-Wlij 'n podeljevanju LS m j s*užnim občanom, Ae »t? organizacijam, na-^nOv° pa nai bi te zadeve CJeto °”činski odlok. Tako C s sln^^d'a^Ei praznik po-V? Sku^"0 sej° vseh treh V^fta P??lne občine Mur-je‘.Ai bo na praznični VNga ' okt°bra, v Galeriji Pbu^tra Miško Kra-i 'e kun prii°žnosti bodo iz- Program, nebo Ul inski^^btnalmh podeh-A * h priznanj. V PMdSC^ Vsko-ne občine Murska V* str.,0|UP°števali različna (v- v občinskem par-Vc v]ari '^o je prevladalo V ki jedoče koalicije De-tern trenutku naj-^iSijoven s Preteklostjo nrkl Je bila marsikdaj V-PrjL' Podeljevanju ob-Sekretar sobo- A ®: “I? Karel Kozic nava‘ ne nasprotu'e V^i/aL skupinam S «?’ki so v pre,e' Inska priznanja, * a Podeljena brez XS2Fedznaka Poslanci da v tem tre-pomanjka-stl na političnem L'Po ^.Področju -se-Vt^otreb' Demosove vla' H d da ^e’ n'd primeren Ov01ikor pode'j ujejo pn-kkHu » "am Je znano, v »Al i?r 1asi občini ni nih-»hM*? usPeh0V ” PRAZNOVANJE BO meri, naj vlogo dosedanje komisije za imenovanja in administrativna vprašanja prevzame predsedstvo Skupščine občine Murska Sobota, pretehta prijave in jih s priporočili predloži v odlo M. Sobota « r -ucJih vsakdanjega morda taklh .Pko dobili priznanja ' M C^šno delo v prete-So taki izredni pri- čitev poslancem vseh treh zborov skupščine občine. To se mi zdi najbolj demokratičen način v tem trenutku. Demos si prizadeva, da se v občini vzpostavi takšen politični prostor, v katerem si bo lahko sleherni človek s svojim znanjem, delom in sposobnostjo izboril pravico do občinskega priznanja.« V tem smislu so se tudi v predsedstvu skupščine občine, ki je strankarsko obarvano, odločili, da bodo letos slovesnost opravili brez podelitve občinskih priznanj. Ker še ni imenovana nova komisija in je občinski odlok zastarel, bodo te zadeve skušali urediti v najkrajšem možnem času. Čeprav še ni bila sprožena uradna pobuda za spremembo datuma občinskega praznika, pa bodo verjetno vzeli v pretrčs tudi to. Med drugim smo zvedeli za zamisel, da bi priznanja zaslužnim posameznikom, društvom in organizacijam v prihodnje podeljevali ob državnem ali pa morda ob kulturnem prazniku. Zaenkrat pa ostaja občinski praznik kot spomin na pomemben dogodek iz narodnoosvobodilne vojne in revolucije. Kakorkoli že, v soboški občini se ne nameravajo odreči praznovanju občinskega praznika, vsekakor pa so za drugačen način zaznamovanja tega datuma, prilagojenega novim družbenopolitičnim razmeram. Tudi o podeljevanju občinskih priznanj še niso rekli zadnje besede, zato je treba počakati še nekaj časa, da se bodo izkristalizirale zadeve okrog tega vprašanja, ki bo dalo natančen odgovor kako naprej. Predvsem pa to, kdo je spoh 'upravičen dobiti občinsko priznanje, ki ima tudi v sedanjem trenutku nedvomno veliko težo. Milan Jerše OSTALO Oktober je za Gornjeradgonča-ne praznični mesec. Poleg tega, da ta mesec praznujejo občinski praznik, je oktober tudi mesec trgatve. Verjetno ni občana, da ne bi sodeloval pri tem delu, kar precej pa jih ima tudi svoje vinograde. Oktober v občini Gornja Radgona je v minulih letih minil v znamenju številnih športnih in kulturnih prireditev ter otvoritev novih objektov, imenovanih delovne zmage. Podeljene so bile občinske nagrade in številna priznanja, delegacija iz Gornje Radgone je obiskala pobrateno občino Mla-denovac, njihova delegacija pa gornjeradgonsko. Proslave ali krajši kulturni programi so bili tudi v šolah in krajevnih skupnostih, praviloma vsako leto pa so predali namenu kilometre asfaltiranih cest, šolske prizidke, trgovine in podobne dosežke. Čeprav je bil mogoče objekt že prej dokončan, so to »prikrili pred javnostjo« in pripravili otvoritev ob občinskem prazniku. Da ne bo zamere — tako je bilo v vseh občinah, ne le v gornjeradgonski. Gornjeradgonska občina praznuje tudi letos. Zakaj ne bi, saj bo letina iz vinogradov zelo dobra. Prav tako bo tudi slavnostna seja ob občinskem prazniku na isti dan kot vsa leta nazaj, torej 15. oktobra. Tudi tokrat bodo povabili zaslužene ljudi na sejo in manjšo pogostitev, med povabljenci pa bodo ravnatelji šol, direktorji podjetij, predstavniki političnih organizacij in gostje iz Mladenov-ca. Torej — nobene razlike. Povsem tako ni. Prva razlika je že v vsebini prireditev, saj med njimi letos ni nobene otvoritve cest ali novih objektov (stogovsko šolo so odprli pred tednom). In drugo — letos bo povabljenih polovica manj gostov kot prejšnja leta (vsaj če sodimo po številu vabil v lepših kuvertah). Kakor je dejal predsednik Skupščine občine Alojz Vogrinčič, v prihodnje ne bo večjih sprememb v praznovanju občinskega praznika: »Občinski praz G. Radgona niki bodo, zakaj ne? Vendar sedaj še ne vemo, v kakšni obliki. O tem bo odločala skupščina. Tudi o novem_ datumu še ne morem govoriti. Če bo tako, kot predlaga nova ustava, bo tudi tukaj več občin, ki bodo imele povsem drugačno vlogo kot sedanje. Toda takšne vrste praznovanje je vsekakor potrebno. Verjetno bo ostal tudi datum. Ni razloga, da bi ga spreminjali.« Kako bodo v občini Gornja Radgona'praznovali v prihodnje, je težko povedati, saj niti noya vlada ne ve natančno, v katero smer naj se obrne. Res pa je, da je mesec oktober najbolj pravšnji, saj je to v resnici praznični mesec za vse Gornjeradgončane, pa čeprav ne vedo, da je med enaintridesetimi dnevi tudi dan, ko praznuje občina. Za osvežitev spomina pa še tale podatek: občinski praznik je 15. oktobra v spomin na odhod prvih borcev v partizane leta 1941. Če pa bo kdo želel poiskati kakšen novi datum, mu predlagamo nekaj zgodovinskih podatkov: 26. decembra 1918 je bil v Radgoni velik shod, na katerem je govoril general Maister, vrhovni svet je 12. maja 1919 odločil, da se Radgona priključi Jugoslaviji (kar se seveda ni uresničilo), mogoče pa bodo v prihodnje občinski praznik na dan, ko je bil leta 1870 na Kapeli zadnji slovenski tabor? bbp Praznovanje brez večjega rompompoma Novi časi, nove razmere. Marsikaj od tistega, kar je bilo do nedavna »sveto«, nima več prave cene. In narobe: ustvarjajo se nove vrednote, novi ali obnovljeni datumi praznovanj. V lendavski občini že več kot 20 let praznujejo občinski praznik, ki so ga posvetili spominu na množične aretacije prebivalstva in njegovo izselitev v taborišče Šarvar na Madžarsko! V prejšnjih letih — lahko bi jim rekli: dobri stari časi — so imeli ves junij številne prireditve: kulturne, športne, odpirali so nove tovarne, šole, ceste .. . Prav prizadevali so si, da so naložbe pripeljali h koncu ravno do občinskega praznika; če pa so bile gotove že prej, so počakali z odprtjem. Nadvse slovesna je bila tudi praznična seja občinske skupščine, na katero so povabili delegate, goste, vodstva družbenopolitičnih organizacij (Socialistična zveza, partija, borci, sindikat, mladina) pa predstavnike sisov. Slavnostni govorniki so v slovenskem in madžarskem, jeziku poveličevali uspehe, ki da so rezultat socialističnega 'samoupravljanja, sloge slovenskega in madžarskega življa, pripadnikov drugih narodnosti. Med slavnostno sejo, ki je bila zadnja leta tudi zunaj Lendave, na primer v Dobrovniku, Črenšovcih, Turnišču ..., so podeljevali občinska priznanja in najbolj zaslužnim celo plakete občine Lendava. Letos je lendavsko občinsko praznovanje že imelo »napako«, saj ni bilo običajnih slovesnosti. Bila je sicer slavnostna seja, tudi priznanja so podelili, bila sta govora v slovenskem in madžarskem jeziku ... to pa je skoraj vse! »Slavnostni junij«, ki so ga v prejšnjih letih poveličevali, je bil navaden mesec, saj letos niso dali natisniti niti običajnih plakatov, ki so bili sicer v prejšnjih letih prilepljeni na uradnih in neuradnih mestih za plakatiranje. Po slovesni seji tudi ni bilo prej običajne pogostitve, ampak le prigrizek v bistroju. Kako naprej? Tačas imajo v lendavski občini niz problemov, Lendava od katerih so najtrši v gospodarstvu, zato zdaj ni časa za tuhtanje, kako praznovati. Tudi ni vzroka za praznovanje, kajti gospodarstvo in občani bijejo boj za preživetje. Verjetno pa se bodo z ustrezno prireditvijo še naprej spominjali ran iz narodnoosvobodilnega obdobja. Da tega datuma ne gre kar tako prezreti, so namignili tudi borci, ki niso bili ravno zadovoljni s predlogom slavnostnega govornika ob letošnjem prazniku, češ da kaže pretehtati, kako v prihodnje. Za zdaj ni čutiti, da bi kdo pripravljal kako revolucionarno spremembo, kar pa ne pomeni, da ne utegne priti do sprememb. Treba je pač upoštevati, da smo prešli iz enostrankarskega obdobja v večstrankarsko, ko se uresničujejo tudi zamisli, o katerih si prej nis(m)o upali govoriti, kaj šele prizadevati za njihovo uresničitev. Najbrž pa bo do določene vsebinske spremembe ščasoma prišlo, kajti v lendavski občini že analizirajo občinske odloke, med temi tudi tistega o priznanjih in odlikovanjih. Dejstvo je namreč, da moralna priznanja ljudem žal ne pomenijo več veliko, čestokrat pa so jih dobivali tudi taki, ki so manj zaslužni, izostali pa oni, ki bi si jih bolj zaslužili. Tako se je dogajalo, da so ljudje iz določenih podjetij kar po vrsti prejemali priznanja (ker so jih pač od tam predlagali). §. Sobočan OKTOBRA 1990 Stran 5 kmetijska panorama DOLGOLETNO SODELOVANJE ABC POMURKE JE PRISPEVALO. DA JE FIRMA SUIKER UME IZBRALA ABC POMURKO ZA POSREDNIKA POSLOV S SZ. ABC Pomurka in Suiker unie v Sovjetsko zvezo Gospod Harm s. Scholte, katerega firma EERSTE EURO GRAAN že vrsto let prek kooperacijske pogodbe sodeluje z ABC Pomurko, nam je povedal, da ima svoje firme po vsem svetu: štiri tovarne sladkorja, svoje pristanišče za sladkor z avtomatiziranim razkladanjem, v katerem lahko dnevno raztovorijo 60.000 ton sladkorja. Ima tudi več firm za pridelovanje semen, šest tovarn konzerv v Nizozemski in 3 v Španiji, eno v ZRN in Belgiji in tri velike tovarne za predelavo zelenjave. Opravljajo terminske (dogovorjene za več let naprej) nakupe prašičev, krompirja in sladkorja. V firmi, katere letni promet dosega vrednost dveh milijard guldnov (ena milijarda in 100 milijonov dolarjev), je lani s 3600 zaposlenimi ustvaril 58 milijonov guldnov (36 milijonov dolarjev) čistega dobička. Ocena gospoda Scholteja je. da bo Jugoslavija zaradi prevelike pridelave koruze uničila zemljo. V Makedoniji, na Kosovu, pa tudi v Vojvodini se že kažejo prve »rdeče lise«. Nastali položaj bo možno rešiti z namakanjem in menjavo pridelave poljščin. Boris Hegediiš Firma SUIKER UNIE sodeluje z ABC POMURKO z vsem svojim menedžmentvom in tehniko prodaje. Pomurkini ljudje se v nizozemski firmi tudi šolajo. Nizozemski partner, ki že od leta 1982 sodeluje s Pomurko, želi sodelovanje s Sovjetsko Zvezo speljati prek ABC Pomurke. Ob tem velja omeniti, da tačas letni posli sodelovanja med ABC Pomurko in Nizozemsko dosegajo vrednost 20 milijonov guldnov. SU1KE UNIE sodeluje tudi z deželami Vzhodne Evrope prek firme EERSTE EURO GRAAN. Lani je vrednost poslov z Madžarsko dosegla višino 20 milijonov guldnov, s Poljsko 5 in SZ 2 milijona; Tačas povzroča že dobro utečenemu sodelovanju z ABC Pomurko oziroma jugoslovanskimi partnerji težave nestabilen politični položaj v Jugoslaviji. Tuje banke nočejo kreditirati poslov v Jugoslaviji in samo še dolgoletnemu dobremu sodelovanju z gospodom Scholtejem gre zahvala, da posli tečejo, saj jih po njegovi zaslugi kreditira firma generalnega managerja H. B. Scholteja. 400 ton koruze v sušilnice Potem ko so pomurski pridelovalci silažno koruzo že pospravili, zdaj hitijo še z žetvijo koruze za zrno. Slabo vreme je sicer za krajši čas ustavilo spravilo, vendar žetev kljub vsemu dobro napreduje. Po-murci namenjajo tej poljščini dobršen del njivskih površin in letos so jo imeli zasejano na okrog 23 tisoč hektarjih polj, od tega 5 tisoč hektarjev silažne koruze, ostalo pa za zrno. Če suša ne bi pustila neugodnih posledic, bi letos tudi pri koruzi lahko govorili o rekordnih pridelkih, tako pa so zdaj pridelki nižji od 10 do 40 odstotkov. Tudi v Pomurju se vedno več kmetov odloča za pridelovanje tržnih presežkov, le-te pa že nekaj let odkupujejo v kmetijskih zadrugah. Največ koruze odkupijo v Kmetijski zadrugi Pa-nonka, kjer so letos z odkupom začeli 29. septembra. Koruzo prevzemajo v sušilnicah v Mli-nopeku v Murski Soboti, v Lipovcih in nekaj tudi v Črncih, vsa odkupljena koruza pa bo ostala v lasti zadruge. Običajno so je vsako leto odkupili okrog 45 tisočakov za kumarice Po 3-letnem pridelovanju kumaric ima Marija Cmager z Raz-križja že veliko izkušenj, s to vrtnino. Letos je kumarice posadila na 8 arih in jih pridelala. 5 000 kilogramov, zanje pa je dobila okrog 45 tisoč dinarjev. , »Zelo sem zadovoljna. Ves pridelek sem prodala temeljni zadružni organizaciji Kmetovalec Ljutomer, ta pa Emoni. Za kilogram kumaric prvega kakovostnega razreda so plačali 12 dinarjev, za drugi kakovostni ra- Marija Cmager z Razkrižja prideluje kumarice na »brajdah«. Foto: Š. S. V Bakovcih pršutarna? Bakovski čisti kmet Franc Pertoci je bil na zasedanju skupščine občine Murska Sobota »obdolžen«, da naj bi dobil nelegalno posojilo za pršutarno. Vprašanje je Pertocija spravilo v slabo voljo, saj nam je v ponedeljek povedal, da si bo še premislil, ali bo objekt v velikosti 9 krat 12 metrov namenil za prekajevalnico mesa ali pa za kaj drugega. Res je dobil posojilo in sicer 30 odstotkov od predračunske vrednosti objekta in opreme, ki je 2 500 000 dinarjev. Posojila mu niso dali »na lepe oči«, ampak so mu ga odobrili pri hranilno-kreditni službi Panonke potem, ko je šel zahtevek skozi določeno »proceduro« v republiških organih. Pomembno je tudi, da smo tako naložbo uspeli dobiti v Pomurje, saj če se ne bi močno zavzeli, bi šel denar na kako drugo območje. Sicer pa je Franc Pertoci znan tržni rejec bekonov, saj jih letno vzredi okrog 1000. Če bo vztrajal pri zamisli, potem bo prašiče iz svojega hleva dal klati v družbeni klavnici, njihove polovice pa bo prekajeval in predeloval sam. Tako jih bo na tržišču višje ovrednotil. V pogovoru je dejal, da ga čudi,-zakaj hoče Demos kar največ vedeti prav o njegovi naložbi, kajti to se lahko tudi razume, kot da ji nasprotuje. 6 tisoč ton, letos pa bo zaradi posledic suše odkup nekoliko manjši in bodo v skladišča spravili nekaj več kot 4.200 ton koruze. Kmetje s ceno sicer niso zadovoljni, vendar v zadrugi pravijo, da bodo prevzeto koruzo namenili domačim živinorejcem in bi višja odkupna cena pomenila tudi višjo prodjano ceno koruze. Tako bodo pridelovalci, ki prodajo koruzo zadrugi, dobili za kilogram pridelka, osušenega na 13 odstotkov vlage in z 2 odstotkoma primesi 2,5 dinarja,. zred 9 in za tretji 6 dinarjev. Kumarice je moja družina pobirala od sredine julija in še dobršen del septembra. Letos sem imela nizozemsko sorto levina, ki je veliko bolj odporna kot sorta capir, ki sem jo pridelovala lani. Je pa bilo treba tudi zdaj škropiti. Pomagala sem si tudi z doma pripravljenimi škropivi . . . Tako nam je pripovedovala Marija Cmager. Povedala je še, da je pri njeni hiši odkupno mesto za kumarice, ki jih tja prina- Š. S. plačati pa bodo morali tudi stroške sušenja. Ker so količine, ki jih lahko dnevno prevzamejo, omejene, pridelovalce opozarjajo, da oddajo prijavijo zadrugi. V Lipovcih, kjer je prevzem vsak dan, lahko dnevno prevzamejo do 150 ton koruze, v Mlinopeku v Murski Soboti pa koruzo prevzemajo ob torkih, četrtkih in sobotah, dnevne zmogljivosti sušilnice pa znašajo od 80 do 100 ton. Da bi zmanjšali stroške sušenja, kmetom priporočajo, da koruzo dozorijo in jo obirajo v lepem vremenu. V Kmetijski zadrugi pa odkupujejo tudi proso, cena pa je 3 dinarje . za kilogram s 13-odstotno vlago in 2 odstotkoma primesi. Tudi pri prosu nosijo stroške sušenja pridelovalci, prevzemajo ga v Mlinopeku (za kmetijsko zadrugo), načrtujejo pa, da ga bodo odkupili od 80 do 120 ton. Proso prevzemajo ob sredah in petkih med 7. in 14. uro. L. Kovač šajo bližnji pridelovalci. V njeni hiši je tudi stroj za sortiranje kumaric. No, največ jih odda prav ona, kajti pridelek je rekorden., Tak pa je tudi zato, ker je v nasadu kapljični namakalni sistem, med vrstami na tleh je slama, ki ustvarja vlago in preprečuje vzrast plevela, pozneje pa strohni in je gnojilo. Pridelava kumaric prinese kar lepo vsoto denarja; nekaj ga še pride od prodaje ribeza, odojkov, pitancev ... in seveda od moževe plače, ki dela v enem izmed ljutomerskih kolektivov. Cmagerjevi pa imajo tudi 20-arski vinograd. Š. Sobočan Na domu zbiralnica mleka V zadnjem času je velikokrat slišati o tako imenovanih družinskih kmetijah, ki naj bi ustvarjale toliko dohodka, da ljudje, ki delajo na njih, ne bi le preživeli, ampak bi ostal denar še za razširjeno reprodukcijo, kot se »učeno« pravi naložbam v razvoj. Zdi se, da je Perševa kmetija iz Gerlinec na dobri poti za pridobitev statusa družinske kmetije. Na njej živijo in delajo starejši Anton Perša, njegova žena Jožefa, sin Anton z ženo Marijo ter tremi otroki. Noben ni zaposlen, ampak vsi složno delajo in tako pridobijo dovolj denarja za sproti, nekaj ga pa še ostane za razvoj. »Preusmerili smo se v naložbo mleka. Imamo 70 glav goveda, od tega 25 krav molznic, 10 brejih telic, 30 pitancev in 5 telet. Vsa živina, razen 15 pitancev, ki jih storitveno krmimo za soboško Mesno industrijo, je naša. Vse bolj se bliža čas, ko bo vsa živina, ki jo bomo imeli v hlevu, last 230 dan. smo smo kmetije. Zdaj oddamo od do 250 litrov mleka vsak Bila so tudi obdobja, ko namolzli 300 litrov. Uspeli pridobiti nekaj nepovratnih sredstev’ in uredili smo lastno zbiralnico mleka, v kateri je hladilnik, po mleko pa prihaja avto-cisterna Tovarne mlečnega prahu iz Murske Sobote, ki sicer pobira mleko iz vaških zbiralnic. Lastna zbiralnica je velika pridobitev, saj smo prej mleko vozili s traktorjem v oddaljeno zbiralnico v Gerlince.« ZAZNAVNI SVET ČEBEL Vse zasluge pri raziskovanju zaznavnih barv čebel gredo dr. Karlu Frischu. Le-ta je s svojimi poskusi ugotovil, da cene jo: modro, belo, rumeno in črno barvo. Ker ima barva pri on ; čebel in pri vzreji matic veliko vlogo, je priporočljivo, da cen barvanju končnic to tudi upošteva. Tako bo čebelam in tud1 . olajšana pot v njihov dom. Pobarvajmo cele končnice gospoa panjev (ne le brade) v belo, rumeno, modro in rdečo (nanies j ker čebela zazna rdečo barvo kot črno). Za bogatejšo P°Pes)rl|,e|nja ko uporabimo vse spektre (od svetlih do temnih odtenkov), c je ena redkih stvaritev v našem okolju, ki četudi je še tako zn l^.{( poslikan. nLvideti kot kič, ampak je najlepši okrasni objekt v vrtu. Paziti moramo, da sta med dvema enako barvanima isti vrsti najmanj dve drugi barvi, kajti tudi sosednji panjista. ^za|( le pomembni oporišči. Čim bogatejši bo barvni spekter, manj . ; tavanja v sosednje panje, s tem pa bo tudi zmanjšana možno r s šanja bolezni čebel. Če postavimo skupaj zeleno, rumeno rančasto pleskane panje ali modrega poleg škrlatno rdečega vj ga ali vijoličastega poleg črnega, ne bo uspeha, ker čebela te razlikujejo, ampak vidijo panje v enaki barvi. Rdeče barve bele ne vidijo, zato zanje niso mikavni in jih je po travniki tisto, kar jih je, gre zasluga metuljem, ki edini med žuželkam^,^obi pi. za rdečo barvo. Preseneti pa nas mak, ki ga čebele kljub ^li skujejo, vendar cvetni listi maka odbijajo poleg rdečih tudi |travi čne žarke (vidne za čebele). Frisch pravi, da je mak za čebel j jolična« cvetka. e za vs' Stanovitnost pri nabiranju velja zgolj za eno čebelo ena družino), kar pa je v prid čebelam in cvetlicam. Za čebele, vadijo, kam in kako morajo poseči, za cvetlice pa zaradi P istovrstno cvetlico (npr. s cvetnim prahom detelje si mater aI1es ne more pomagati). Duh cvetlic, ki ga obdrže v spominu n) e ^at0 j-Ijivo razlikujejo od drugih vonjev, jim je vodilo pri isk.i: daSPC stanovitnost pri obiskovanju razumljiva. Poskusi so pokaži , znajo cvetlico iz daljave po barvi, v neposredni bližini pa s i prepričajo, če je prava. , a priuči Vid in voh podpirata čebele pri orientaciji. Le-ta je P°'a?T, dr«vest! Čebele se zanašajo na razna pozornost zbujajoča oporišča, npr.pa je podobne predmete. Na tisoče pridnih čebelic izleti na pašo, naravnost v svoj panj in brez oklevanja zgine skozi zrelo. Naspro - gatu in; z mlado čebelico, ki panja nikdar ni zapustila. Če le-ta ujamemo naj izpustimo v neposredni bližini panja, ne bi našla poti domov. 1 morala okolico, kar pa se zgodi šele 10. dan njene starosti, fedaj in ga previdno obletava. Kmalu dosežejo orientacijski poleti vst tili^e nja, ki redko presega krog s trikilometrskim premerom. Če pa bi -I zunaj tega območja, bi tudi stare pašne čebele ne našle poti dom^ .z|CtlJy Čebele si zapomnijo smet, v kateri stoji sonce. Če npr. stoj' P ^ce tu 30° levo*zadaj za panjem, še vračajo (že po nekaj minutah), k । no ne spremeni položaja, tako, da ga vidijo v istem kotu pOriW nijo si tudi preleteno razdaljo. Tam, kjer je več oz. dovolj vidnih ,a|jOinP tijo napačno, ker se bolj zanašajo na oporišča kot na preleteno r' žaj sonca na nebu.. Ivan* le zaradi fotografiranj8' Perševi so se v zbiralnici mlekarne zbrali štor skrbi snaha Marija. F> Tako je predstavil glavno dejavnost kmetije Anton Perša mlajši. Njegov oče je ponosen nanj, saj ni zapustil kmetije, kot so to storili mnogi kmečki sinovi. Zanimivo je, da je starejši sin Marjan, ki se je poročil v Fikšin-ce, opustil službo in poprijel za delo na kmetiji. Enako je ravnala hčerka Vida, ki prav tako zdaj živi v sosednji vasi. Še Perševa snaha Marija, sicer domačinka, ki je tri leta delala v Muri, je po priženitvi na novi dom — k Per-ševim — ostala doma in zdaj skrbi predvsem za molžo in urejenost (čistočo) molznih naprav, zbiralnice . .. Takoj naj dodamo, da smo ob našem nenajavljenem obisku našli izredno čiste prostore. Antona Perša starejšega smo pobarali, če je kaj posebnega storil, da so otroci, in zdaj še snaha, ostali na zemlji. Odvrnil je, da so do take odločitve prišli predvsem sami, ko so videli, da če človek zaviha rokave, doseže uspeh in vzljubi poklic — tudi kmetijski. Zdaj je to delo ustrezno ovrednoteno, čeprav ne prinaša blagostanja. Dobro je, ker so tudi kmetje pokojninsko zavarovani. Perševi zdaj plačujejo prispevke za očeta, sina in snaho, medtem ko mama Jožefa že prejema pokojnino. Letno plačajo za »socialno« znesek, ki je enak znesku od prodaje treh 650-kilogramskih b£jirn^ Perševi - jo Lončarevi — 'H1 $ tarja svoje zemlje’ ^privzemlje pa imajo \ar 9 "p največ površinah, sili^^Anil1 jih, sejejo koruzo z^40a khb' s« dni so naredili cel |e(o5 Lji-metrov silaže. T/ AulMi# pripravili nekaj vinske krme iz zm^ storžev z zrni. To piriti" kladali predvsei te® .pri .Sploh pa stremijo živino prehranjev' tllJi domačo krmo, je P. je treba nekaj belj’ g datkov kupiti. žnOusW Dohodkov na trz kmetiji je veliko, P oSeh"'# je tudi sprotnih in(’ ložbe) izdatkov. L gfAar nov je bilo treba U vov, zbiralnice, - M ureditev hiše. pfj osebnega avta . • - in W‘ starejši je bil 0. ^di nuja, zanima tudi pre oddaljenejših krajev. KOMPAS počitnice — domovina isja. — Kompasov športni klub, BOL, 17. 10. in 21. ^7 tecoboie dranje, deskanje ..., 1.750,00 din (prevoz iz Murske in G. Radgone) polnih — Jesen na Lošinju, hotel Aurora, v oktobru seaei penzionov za 1.400,00 din (prevoz iz M. Sobote in G-ne> mih — Jesen-zima v Rovinju, hotel Eden, sedem po|n' r nov za 1.650,00 din. MARKTOURS »V času največje gneče na mejnih prehodih smo imeli odprto vse noči. Pomagali so mi še hčerka in njeni prijatelji. Večino časa smo porabili za.informiranje. Tujci niso poznali poti do Zagreba in še naprej, ker so jih preusmerili proti gor-njeradgonskemu mejnemu prehodu, zato smo na list papirja narisali zemljevid z najkrajšo potjo in ga razmnožili. Veliko zapletov je bilo tudi z denarjem zaradi črtanja ničel. Tudi tu smo si pomagali z nazornim prikazom, kljub temu pa so bili nekateri tako nezaupljivi, da so šli vprašat miličnika na cesti, če jih nismo prevarali. Od vsega tega nisem imela nobene koristi, vem pa, da so bili moje pomoči zelo veseli in mnogi med njimi se bodo prihodnje leto prav gotovo spet ustavili v moji pisarni,« nam je med drugim povedala Tatjana Drexler iz Gornje Radgone. Zadnjih nekaj let je bila zaposlena v Kompasu, več kot 15 let pa dela na področju mednarodne menjave blaga. In prodaja turističnih storitev je prav to: z znanjem tujega jezika in prijaznostjo ustvarjaš pri tujcih podobo o naši državi. Turistično poslovalnico, ki je pravzaprav le ena od dejavnosti spomladi ustanovljenega podjetja, podjetja za marketing in turistični servis, je odprla iz golega entuziazma, zatrjuje Tatjana Drexler: »Mi smo vrata. Od nas je odvisno, če bodo imeli tujci vtis, da so prišli na Balkan ali pa v urejeno državo. Tudi mesto Gornja Radgona mora še veliko storiti za svojo podobo, čistočo. Turistično politiko bi morali začeti z metlo v roki in z dolgoročnimi urbanističnimi načrti. Tako pa ne upam razmišljati niti za eno leto naprej, ker ne vem, kakšna bo prometna ureditev v mestu. Upam, da se bo dalo sodelovati z občinsko vlado in bo oživelo delo turističnega društva. Majhne celice, med seboj povezane, so gonilna sila razvoja. Ne giganti.« V pisarni v Kerenčičevi 2 v Gornji Radgoni, kjer so pred vhodom klop z napisom in okrasna drevesa, lahko dobijo turisti potrebne vse informacije. S sedmimi turističnimi agencijami ima podpisano subagentsko pogodbo in za njih prodaja njihovo ponudbo (izlete, potovanja, zmogljivosti). Ker ima tudi menjalnico, je morala podpisati posebno pogodbo tudi z banko. Od obeh dejavnosti dobi določeno provizijo, ki pa skupno ne znaša niti toliko kot ena plača. »Splača se sploh ne. Imam dolgoročne načrte, vendar je do tega še dve ali tri leta trdega dela. Kaj bo to, pa ne bom povedala, ker sem že veliko do- Vabljiva zunanjost, še lepša notranja opiema sicer stare stavbe, predvsem pa prijaznost in ustrežljivost — to so odlike nove turistične poslovalnice v Kerenčičevi 2 v Gornji Radgoni. brih idej oddala zastonj. Takšno delo, kot ga opravljam, je trdo in brez koristi. Tako rad moraš imeti to delo z ljudmi, da imaš vtis, da si nekaj dobrega naredil za državo in ljudi; ali pa si toliko nor, da se v kaj takega spustiš, je še dejala Drexlerjeva. Bolj kot informiranje in menjavo denarja se splača organizirati masovne izlete. Toda za kaj takega moraš imeti še kaj drugega kot pisarno, opremljeno z računalnikom, telefonom in telefaksom. Lahko prodajaš ponudbo drugih agencij in dobiš za to provizijo (od tega pa plačaš še 20 odstotkov davka za J LA), ne veš pa, kako je izlet ali potovanje v resnici uspelo, kako so ljudje zadovoljni, kakšen je vodnik. Lahko pa tudi organiziraš izlet »na svojo roko«, vendar se tu znajdeš pred številnimi problemi: kje dobiti denar, udoben, a poceni avtobus, kako vedeti, če je rezerviran hotel tako dober kot je poceni, kje dobiti dobrega'šoferja in kje dobrega vodnika? Vsekakor se moraš odločiti med dvojim: prodajati delo drugih in imeti od tega le malo, ali organizirati svoje in tvegati, da organiziraš za nekoga izlet enkrat in nikoli več. Bernarda B. Peček Lidija Kosi počitnice — tujina — Palma de Mallorca, 7 dni. odhod 9. 10., 3.850 d(|,o- — Kanarski otoki, Gran Canaria, 10 dni, odhod l°- tel in apartmaji) |(). c< — Tunis, Hamamet, Kartagina, 4 dni, odhod zo. je"® 3.900,00 din — Konec tedna v Grčiji, 4 ali 5 dni z letalom in vlak^’' oktobru, cena od 1.650,00 do 3.790,00 din — Kompasov snežni klub Mallnitz (A) od 28. 1990, praznično smučanje na terenih s snegom vse li, apartmaji) • tečaji tujih jezikov vse leto - p°sebe" talog • potovanja — tujina — Lisbona, 4 dni z obiskom Fatime, 3.400,00 din — Pariz, 4 dni. odhoda 25. 10. in 11. 11.. 4.460,0« . — Madrid, 4 dni, odhod 19. 10., 4.200,00 din q0d' . — Nizozemska. 4 dni, odhoda 18. 10. in 29. 1 T’ — Carigrad, 5 dni, odhod II. 10., 3.450,00 din jjn — London, 4 dni, v oktobru in novembru, 4.100, — Ciper, 5 dni, odhod 24. 10., 4.550,00 din — Egipt, 6 ali 9 dni, odhodi Vsak teden, 4.980,00 d din . X Izrael, Geomantija, obisk krajev čudežev, 7 d 2 2.' 11. in 28. I. 1991, 8.388,00 din • mini počitnice ob dnevu republike " program od 28. 11. do 2. 12. 1990 Kompasovo srečanje _ Nov od 28. II. do 2. 12. 1990 strokovna potovanja — programi in ogledi vseh pomembnejših evivr-— letalske vozovnice, posredovanje viz .ot)w9 — organizacija izletov s sposobnimi vodniki in 3 jem vozil rent-a-car . gO/9 — v oktobru velik katalog: Kompas — smučanje^ - obročno odplačevanje ali posojila za vse P , cob<>ie — zagotovljeni prevozi ob odhodu iz Murske Gornje Radgone n(J' Informacije in še mnog0 E evropskih Kompas telefon drobnih programov Gornja Radgona 74 741 2233 'tl 74 265 ” idl' POTUJTE Z , Stran 8 VESTNIK 11 | HHNOSTROJ LJUTOMER! 1 j-ia ie ia >e S prestrukturiranjem na zeleno vejo Republiški Izvršni svet je sprejel Tehnostrojevo zahtevo za P/avo podkapitalizacije v višini dveh milijonov nemških mark. ,°se bodo lažje lotili preustroja v delniško družbo. Drugi del "°jekta pa naj bi izpeljali v sodelovanju s švicarsko in avstrijsko tkalno firmo. Ti naj bi bili nosilki akcij za vlaganje tujega Kakšna bo druščina manj razvitih v prihodnje? Minuli teden so se sešli člani odbora Območne zbornice za Pomurje in največ pozornosti namenili tezam za izdajo predloga zakona o pospeševanju razvoja manj razvitih občin in demografske ogroženih območij v Republiki Sloveniji. Stečajni ni pchnostroj hoče projekt, ki bo dovolj referenčen in zani- J udl Za zunanje denarne inštitucije. Dobljeni denar ni po- I dein?’,terriveč pomoč države pri prestrukturiranju podjetja v a tj| J, . družbo. Direktor Tehnostroja Ivo Tivadarje pouda- | Šli 'astn'na v Prv' vrsti v rokah delavcev, zato bodo izda- ■ ljajoUd' de'nice- Med zaposlenimi nimajo presežkov, razmiš- ■ d Pa 0 ustanovitvi štirih do petih novih manjših firm. S tem I laga°s?r°j ne bo okrnjen, ampak je ta odločitev le rezultat pri- J bisva”Ja lržnemu obnašanju. Manjša, fleksibilna podjetja naj | ie n storltve prodajale na trgu, čeprav je kovinarska branža ■ tae nap°lnJena- “Jeklo se bo še vedno predelovalo. Veliko I tiDoj^hedo prodrle manjše, elastične firme, ki bodo znale in ■ l vdelovati in prodajati dovolj poceni in dovolj drago, ■ s|roi h °d° labko obdržale na trgu,« pravi Ivo Tivadar. Tehno- I it -n°voustanovljenim firmam dal vse potrebno za zagon, ■ sfei dnJe leto Pa naj bi se osamosvojile in si na trgu izpo- | e okoli tretjino dohodka. a Pa Jehnostroju še vedno prodajajo veliko dela, računajo pojn,. °do sčasoma prešli na prodajanje imena. Tudi v tujini Prik1't'l0 njibovo blago in jim priznavajo napredek. Njihove Dim 'n trosilniki gnoja so popolnoma enakovredni zahod-IjC * ujcem bodo ponudili programe, kajti menijo, da bodo le hn iPnPfavljeni vlagati. Seveda to nikakor ne bo lahko, zato tji l?°..Pr°j.ekt pomagala izpeljati republiška vlada. V pomoč |thnlpm-bl'l tudi nekateri mednarodni sejmi, na katerih bodo »Ijai tr°j.evi izdelki razstavljeni tudi s svojim imenom. Pripra-tudi novost, to je stroj za pripravo humusnih gnojil. WiTel'nostr°ju negodujejo nad zakonskim omejevanjem tad 1 'osebnih dohodkov. Delavci niso najbolj navdušeni lafoj^.dnostnimi papirji, kajti položaj je zelo negotov, pa tudi ietja ?Je ^Plačevanje vseh prispevkov družbi pesti naša pod-'tOri/? Tivadar ha področju izplačevanja osebnih dohodkov M .,u-ie večjih sprememb, čeprav se večina pritožuje nad °V|čevim zakonom o plačah. Tako podjetjem pač ne osta-Itivno e®a’ kot da se trudijo za čim višjo in uspešnejšo produ-s' ter vzdržijo, kolikor se sploh vzdržati da. Lidija Kosi Seje sta se udeležila tudi Branko Tramšek iz Gospodarske zbornice Slovenije in Andrej Briški s Sekretariata za družbeno planiranje, prav tako pa so bili navzoči predstavniki občinskih izvršnih svetov. V razpravi o tezah o pospeševanju manj razvitih občin in demografsko ogroženih območij v Sloveniji so poudarili, daje potrebna jasna opredelitev kazalcev za določanje manj razvitih. Pomurci so predlagali, naj se upošteva družbeni proizvod celotnega gospodarstva na prebivalca, ki ne presega 75 odstotkov povprečja Republike Slovenije, in ne 50 odstotkov, kot je zapisano v tezah. Ob upoštevanju pomurskega predloga, bi med manj razvite spadalo več kot 20 slovenskih občin, kar je odločno preveč. Sicer pa bi bila ob upoštevanju predloga republiške skupščine in seveda še drugih kazalcev, kot so infrastruktura, število zaposlenih, delež študentov idr., nerazvita le občina Lenart, še dve pa bi bili zelo blizu izpolnitvi kriterijev. Nobena občina v Pomurju ne bi v celoti spadala med manj razvite, pač pa le njihovi posamezni deli (obrobje Slovenskih goric, Goričko in obmejna območja). Člani so opozorili tudi na beg možganov, zato delež študentov ni pravi podatek o izobrazbi zaposlenih. Menili so, da bi bilo pametneje upoštevati število zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo. Pri določanju deleža zaposlenih bodo upoštevani vsi zaposleni v občini. Odlok o manj razvitih občinah naj bi veljal le 3 leta, kajti zaradi nastajanja novih občin v Sloveniji bo treba kazalce pogosteje preverjati. Veliko besed je bilo izrečenih tudi o naravi sredstev za manj razvite. Govorili so o nepovratnih sredstvih, ugodnih posojilih in davčnih olajšavah. Med najbolj pereče težave so Pomurci uvrstili ceste, za njimi pa še telefonijo in oskrbo z električno energijo. V nadaljevanju so povedali, da se bo število zaposlenih v GZS prepolovilo, v 13 območnih zbornicah bosta 2 ali 3 zaposleni. Organizirali naj bi 6 ali 7 zborničnih služb, več pa naj bi se obračali tudi na strokovnjake v podjetjih. Izobraževalna centra zbornice na Brdu pri Kranju in v Ra-, dencih bosta morala preiti na lastno financiranje. Sprejeli so še program dela Območne zbornice za Pomurje in njen finančni program v višini 309.503 dinarje. j Lidija Kosi mec nad delavci X Soboški sindikat opozarja na težaven položaj gospodarstva — Nezaposlenost je skrb vzbujajoča — Za en območni sindikat — Sindikalna hranilnica in trgovina Manj ugoden zvezni pokojninski zakon va več osebni dohodek zavaro- Zvezna skupščina je sredi poletja sprejela že tolikokrat napovedane spremembe in dopolnitve zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zato bi predstavili nekatere novosti. Med spremembami je novost, da odslej tudi za delavce zveznih organov in organizacij velja pokojninska in invalidska zakonodaja in se njihov položaj ne bo več urejal s posebnimi predpisi. Zakon tudi več ne ločuje med individualnimi in združenimi kmeti. Zavarovanje pa je obvezno za kmete in člane gospodinjstva ter druge, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim in glavnim poklicem. Podrobneje so njihove pravice opredeljene v republiški zakonodaji. Zakon pa prindša več pomembnih novosti pri obračunavanju pokojninske osnove. Po novem se pri izračunu ne upošte- »Imeti 60 plačilnih razredov je najvecja H>je • — S?ld'kalneni posvetu v Murski Soboti med drugim povedal ^^tnor ' “Pine za PrlPravo kolektivne pogodbe Brane Mišič — eJ° biti poslovna tajnost — Analitična ocena je pripomoček Alošni %On a°rmativni del kole-J'«Po| dbe >o v veljavi dve Nca’i?J„en tarifni del pa do 24. oktobra letos ?Ptavn. ug°tavljanje nje-N 0 e^a dela, izhajajoč iz Sl delovnih razmerjih, Nlia? .se.tarifni del lahko J.Niin , J- Prav zdaj nasta-5atOv ? kolektivne pogodbe Ma ^avnostL kolektivna i družbene dejavnosti S’ najkasneje do 1. K1 snu. ’ Pa mora povsod j 0kolektivna pogod-7?tumu h° sindikat iHen»tVeno Pa Je tudi Oohsi4 Panožna pogodba ifijj a določenih okvirjev 't ^nik'■°V,<< Je na posvetu h^tiza'ln sekretarji osnov-l “C1J Zveze svobodnih sindikatov v Murski Soboti, kjer so bili navzoči tudi predstavniki občinskih svetov iz Lendave, Ljutomera in Gornje Radgone, povedala članica predsedstva ZSSS Marija Fedran. Čeprav je o tem pomembnem dokumentu za delavce zapisano marsikaj, se v praksi še vedno pojavljajo določene dileme, kako bo v posameznih podjetjih možno uresničiti vsa določila. O nekaterih posebnostih iz splošne kolektivne pogodbe je na posvetu podrobneje spregovoril Brane Mišič, član delovne skupine pri republiških sindikatih. »Plača ne more biti poslovna tajnost, ker se moramo zavedati, da so sindikalnemu zaupniku dostopni vsi podatki. Direktorji pravijo, da so njihove plače zaupne. Naj mi povedo, na osnbvi katerega predpisa? Razen seveda, če je to zapisano v statutu podjetja, kar pa lahko takoj spodbijemo, ker za tako odločitev ni pravne podlage! Nekatere panožne pogodbe bodo opredelile več skupin, sem pa proti taki kolektivni pogodbi, ki bi imela 60 plačilnih razredov, ker je to največja bedarija!« V nadaljevanju svojega izvajanja je ,poudaril, da morajo direktorji pripraviti organigram, v katerem bo dober razvid del in nalog. »V njem mora biti navedeno, koliko delavcev, kakšne kvalifikacije in kakšne delovne izkušnje se priča- kujejo, saj brez tega ni možno narediti nobene razvrstitve zaposlenih. Analitična ocena je pripomoček za vrednotenje organigra-ma in da se ovrednotijo pravičnejši odnosi v kolektivu. To je hkrati pripomoček tudi za sindikat, kajti ob pritožbi bo imel delavec kriterije, na katere se bo IlLNAFTA LENDAVA Spet vrtajo sami V imaj° Zi. b 300 delavcev ViSem ,Pa s.e’ da so za U ptaveJ1?*' sami, ker S N iza .Casu našli na-UfiS, ki aVn'h Pr°Sra-j %gax s° jih iz takš- d 'h V2r°k°v opu- Na?'"1' leti s0 de-V|?iskap Sam' vrtali v ta Tafto in plin-;Vodjeti dela prevzela ^ena z * Zdaj pa so ?pet oživili pen dejavnost. V' flMttrnL usP°sobili L z Podrli v globi- bedarija!« lahko opiraj. Dodatki so lahko sestavina plače, vendar moramo biti previdi, kaj bomo uvrstili mednje. Podobno velja za razna nadomestila. Zato smo v sindikatih predlagali, da je izplačana plača z dodatki in rezultati uspešnosti, razen dobička, kajti drugače bi se lahko pojavili določeni nesmisli. Strokovnim kadrom priporočam, da je treba posamezne primere preračunati na ure.« In kako bo z uveljavljanjem pogodb o zaposlitvi, še predno bodo v podjetjih sprejeli panožne in kolektivne pogodbe. Zlasti je namreč pomembno, kako bo s pravicami delavcev in njihovimi interesi. Brane Mišič pravi takole: »Nekatere dosedanje akte je v kolektivih možno nadomestiti s kolektivno pogodbo. To mora sprejeti organ upravljanja, upoštevajoč določilo, da podjetniško kolektivno pogodbo podpiše sindikat. V primeru, da bo v tem času sprejet skrajšan delovnik od 42 na 40 ur tedno, bo takšna pogodba začasna. Vse zadeve morajo izhajati iz splošne kolektivne pogodbe, prej pa je treba razveljaviti akt, seveda ob soglasju sindikata, kar omogoča nadaljnje uresničevanje določil v praksi.« no 850 metrov. Naročilo jo je Gostinsko podjetje Pohorje iz Maribora, vrtali pa so na Pobrežju pri Mariboru. Tam seveda niso iskali nafte, ampak toplo vodo, ki jo bodo uporabljali v tamkajšnjem rekreacijskem središču. Vrtalci Ine Nafte, med njimi je bilo tudi nekaj upokojenih delavcev, ki so s svojimi izkušnjami priskočili na pomoč, so uspešno prestali ognjeni krst. Pridobili so pogum za nove delovne naloge in prva med temi naj bi bila vrtina v Dankovcih na Goričkem, kjer jih čaka pravo delo: vrtanje zaradi odkrivanja nafte in plina. S svojo opre- mo in znanjem se bodo namreč vključili v skupen raziskovalni projekt Petrola in Ine Nafte. »Potipali« pa bodo tudi, ali na tem območju morda ni primernega prostora za podzemeljsko skladiš- čenje plina. Iz Ine Nafte še tale spodbudna novica: po daljših pripravah so začeli svoje izdelke iz petrokemije polniti v manjšo embalažo. Prej so namreč prodajali le na veliko. Med temi izdelki je tudi destilirana voda, ki so je v avgustu pripravili 300 000 litrov. Zaradi velikega povpraševanja bodo zmogljivosti povečali. Š. S. ■ Milan Jerše vanca, v katerem gre delavec v pokoj. Jemlje se leto pred tistim, v katerem zavarovanec uveljavlja pokojnino. Tako sedaj odpade ugotavljanje, kdaj je ugodneje iti v pokoj, ali v prvi ali drugi polovici leta, ker se dohodek zavarovanca iz istega leta več ne upošteva. Ali je bolje iti v pokoj konec leta ali prve dni prihodnjega — vprašanje, ki ostaja. Odgovor je: odvisno od porasta osebnih dohodkov zaposlenih ter dohodka zavarovanca. Manj ugodna sprememba pa je pri upoštevanju osebnega dohodka za nadurno delo. Takšen osebni dohodek upoštevajo v pokojninski osnovi le, če je imelo takšno delo naravo podaljšanega dela po predpisih o delovnih razmerjih. Pri izračunu pokojninske osnove jih preračunajo na povprečni znesek, ki ustreza osebnemu dohodku za polni delovni čas. Vpliv osebnega dohodka za nadurno delo se namreč z njegovim preračunom na polni delovni čas zmanjša. Če je bilo nadurno delo slabše vrednoteno kot redno, potem celo zmanjša skupni dohodek v tem letu. Rezanje v pravice je tudi naslednja rešitev. Višino denarnega nadomestila za delo s skrajšanim delovnim časom zakon po novem omejuje na največ 85 odstotkov razlike med osebnim dohodkom, ki ga delavec doseže tedaj, ko dela s skrajšanim delovnim časom, in osebnim dohodkom, ki bi ga dobil, če bi isto delo opravljal polni delovni čas. Omejitev ne velja samo za novo priznana nadomestila, temveč tudi za vsa že priznana. Zakon predvideva tudi prostovoljno zavarovanje tistih, ki niso vključeni v obvezno zavarovanje, pa tudi za tiste, ki bi si tako vplačali za več pravic. Zakon tudi predvideva enoten seznam delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem. Zaradi zdravstvenega stanja so med temi, ki se jim šteje zavarovalna doba s povečanjem, tudi oboleli za multiplo sklerozo. Majda Horvat Ocena devetmesečnega poslovanja soboškega gospodarstva, ki so jo obravnavali na seji občinskega sveta Zveze svobodnih sindikatov v Murski Soboti, je pokazala, da je resda 15 izgubarjev — od tega celo dve zasebni podjetji — toda nikomur med njimi za zdaj ne grozi stečajni postopek. Pa čeprav likvidnostna situacija v podjetjih ne vzbuja optimizma in so po stopnji nezaposlenosti v slovenskem vrhu, si v kolektivih močno prizadevajo, da bi se čimprej izkopali iz slepe ulice. V prvi vrsti ugotavljajo, da je potrebno narediti znatno več za odpiranje novih delovnih mest, saj je treba računati tudi na 200 do 300 naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini in pri katerih se kaže želja po čimprejšnji vrnitvi domov. Še sreča, da se je večina mlade generacije odločila za nadaljevanje študija na višjih in visokih šolah, sicer bi bil problem brezposelnosti še bolj izrazit. Kot so navedli v razpravi, pa soboški sindikalni delavci pogrešajo tudi ustrezne socialne programe za ljudi, ki so se znašli »na cesti«. V nadaljevanju seje je bil govor o predlogu organiziranosti območnih organizacij Zveze svobodnih sindikatov. Po tem predlogu, ki so ga izdelali na republiški ravni, bi v Pomurju lahko oblikovali en območni sindikat. Za zdaj izpolnjujejo kriterij le v soboški občini, kjer so v vrste Zveze svobodnih sindikatov uspeli vključiti 14750 članov. Zaradi racionalnosti pa bi v Murski Soboti imeli tudi sedeže posameznih sindikatov dejavnosti. Še prej pa bo treba rešiti statutarna, finančna, kadrovska in organizacijska vprašanja. V razpravi so sprejeli tudi pobudi o ustanovitvi sindikalne hranilnice in lastne konzumne trgovine, medtem ko bi zasebna samopostrežnica BOB na Lendavski ulici v Murski Soboti nudila članom tega sindikata popuste pri nakupu prehrambenega blaga in drobnega tekstila. Gre za 10 do 15-odstotne popuste pri nabavi večjih količin blaga, obročna odplačila brez obresti in celo brezplačno dostavo na dom. Vsekakor zanimiva zamisel, ki je v teh težavnih časih ne bi kazalo zavreči. Milan Jerše JALOVO NAGOVa* Pa tako razvidno smo sporočili: PODIM pomeni Prireditve, ob dnevu inovatorjev Maribor; letošnji, že enajsti, pod naslovom Kako do uspešnosti inven- se pomurskim inovatorjem, podjetnikom, poslovnežem ni zdelo potrebno ali vredno, da bi pristavili svoj piskrček — kot na primer prejšnja leta - niti ne, da bi vsaj prisluhnili nekaterim zanimivejšim predavanjem. Pa cijsko-inovacijskih procesov v podjetjih 27. in 28. septembra v , prostorih Ekonomsko-poslovne je odpovedala celo območna go-fakultete v mestu ob Dravi. Pa spodarska zbornica, od koder so svetniki radi rajžali na te vrste posvetovanja oz. prireditve. Pa smo slišali, da za kaj takega ni več časa, ko smo poizvedovali po posameznih firmah, če je sploh kdo iz Pomurja bil na 11. Podi-mu v Mariboru. Pa kaj! Po enajstem bo prišel dvanajsti pa bomo videli! -BRŽ- MILIJONOV DINARJEV KONČNO ŽREBANJE 28. IO. OO OKTOBRA 1990 ixXM Stran 9 pisma, mnenja, stališča Mar v Ljutomeru klije revanšizem? »Spotikanja« ob članek novinarja Dušana Loparnika (Vestnik, 27. 9. 1990) Že v uvodu vašega članka z zgoraj omenjenim naslovom seje dalo slutiti, da se bo poročanje vas, »nadstrankarskega« in »nepristranskega« novinarja, vrtelo okoli ene točke. Če bi v njem napisali, v imenu katere stranke je to pobudo prebral Jože Kramar, bi marsikateremu bralcu »potegnilo«, v katerem grmu tiči zajec. Vendar — poročilo ste napisali v svoji »tonaliteti« in tisti z vsaj malo »posluha« so hitro ugotovili, da se na vašem »klavirju« da igrati le na eno tipko. 4. skupno zasedanje zborov Skupščine občine Ljutomer je imelo na dnevnem redu 13 točk. Vaše poročanje s tega zasedanja pa se je omejilo le na eno delegatsko pobudo, pa čeprav so jih Zeleni Ljutomera predlagali šest — in to za vse nas dosti bolj koristnih, kot to vaše »delegatsko spotikanje«. Namesto celostnega poročanja se je vaše »poročilo« omejilo na zgodovinsko preteklost poslanca, ga prikazalo v najslabši možni luči in ga kratko malo diskvalificiralo. Ker se je v istem tednu v dnevniku Večer pojavil članek, ki tudi kr.tizira istega poslanca, je postalo jasno, da gre za načrtovano akcijo nekoga, ki mu očitno g. Blaž Zanjkovič ne pusti mirno spati. Menim, da bi vi kot nepristranski novinar morali poročati o delu Skupščine, o sklepih in odločitvah, ne pa brskati po preteklosti poslanca (iz nasprotnega tabora), in ga tako osramotiti. Zasedanje Skup- nekatere motijo drugačna razmišljanja teh ljudi in njihovih somišljenikov. Očitno vam ni všeč tudi g. Blaž Zanjkovič, saj ste zanj pripavili specialno poročilo. Ker ste »teleban po svoji glavi«, kakor ste končali svoj »odgovor« na pismo Romana Plohla (Vestnik, 8. 9. 1988), nas pravzaprav ne sme čuditi,da je tudi do tega prišlo. V upanju, da bodo vaša bodoča poročanja z zasedanj Skupščine objektivnejša, vas lepo pozdravljam s krščanskim naukom — Bog vse vidi, bog vse ve — greh se de- lati ne sme! Gorazd KLEMENČIČ, LJUTOMER Licemersko vprašanje novinarja Lopamika Na osnovi sklepa časopisno-radijskega sveta Vestnika in radia Murska Sobota slovenski program na seji 28. julija 1988 si Uredništvo pridržuje pravico, da v skladu z Zakonom o javnem obveščanju, sprejeto vsebinsko zasnovo Vestnika in v skladu z materialnimi možnostmi objavo posameznega pisma, mnenja ali stališča odkloni, pismo skrajša, ali samo povzame družbeno pomembne odlomke. Kopij tekstov ne objavljamo. Objava pisma, mnenja ali stališča še ne pomeni, da se uredništvo z vsebino strinja. ščine je trajalo šest ur, sprejetih je bilo precej pomembnih sklepov, o katerih bralci sedaj ne vedo ničesar. Vi pa ste se očitno »spotaknili« ob tako velik kamen (nastavil vam ga je Spoštovani g. Jože Kramar), da enostavno niste vedeli več naprej. Tak način poročanja ostro obsojam in si želim, da se kaj takega več ne dogodi. Zanima me tudi, kdo bo naslednja vaša tarča in kakšno »lepotno« napako boste našli pri njem? Ker ste se vi tako lepo potrudili in brskali po zgodovini g. Blaža, sem nekaj podobnega storil tudi jaz. Omejil se bom na tri članke oz. pisma, ki dovolj ilustrativno prikažejo vašo usmerjenost in objektivnost poročanja. Meseca avgusta 1988 so v Ljutomeru potekale volitve v OK ZSMS. Vaše poročanje s teh volitev je bil tudi članek: Mladinska volilna farsa (Vestnik, 4. 8. 1988). Nanj ste dobili odgovor in sicer: — Od predsednika delovnega predsedstva, ki med drugim pravi: »Dejstvo je, da so sredstva javnega obveščanja zelo objektivno predstavila celotno sejo (Večer, Delo, RTV — razen Vestnika). Pa tudi tu bi bilo vse objektivno, če bi seji prisostvoval katerikoli drugi novinar Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost. Tov. Loparniku se že dlje časa posameznik ali posamezniki iz začasnega in sedaj rednega predsedstva ne zdijo preveč »simpatični« in tako izkorišča svoj položaj ter vodi gonjo proti njim (mogoče nekaterim ljutomerskim politikom na ljubo), v okviru tega pa po moje nehote blati celotno mladinsko organizacijo v naši občini.«. — Iz pisma Milana Rusa (člana predsedstva): »Poročilo Dušana Loparnika o kandidacijski in volilni seji OK ZSMS Ljutomer je med udeleženci seje dvignilo val ogorčenja in zgražanja, ker so o tem istem dogodku prisotni novinarji iz drugih uredništev poročali povsem objektivno in nepristransko.« — Iz pisma Slavka Osterca (podpredsednika OK ZSMS): »Dušan Loparnik je bil s svojim dosedanjim poročanjem o ljutomerski mladini vedno na strani monotonega sistema našega kraja. Ko seje pojavila alternativa, je skupaj z lokalno politiko stopil v boj proti njej. Vemo, da je medij najboljša oblika obveščanja in osveščanja ljudi, pa je zato s svojim pisanjem vplival na zatiranje alternativnih idej.« Ker je bila takratna alternativa pobudnik ustanovitve različnih strank DEMOS-a, se ta »lepotna napaka« vleče še naprej. Zato vas in Novinar Dušan Loparnik seje v članku na prvi strani (pomurskega) Vestnika, pred štirinajstimi dnevi, spraševal, če morda v Ljutomeru v skupščinskih klopeh ne klije revanšizem. To licemersko vprašanje si je postavil, da bi zamotil bralca Vestnika, ko se me je z nesramno taktiko lastnega revanšizma lotil kot člana slovenskih krščanskih demokratov. Ta isti novinar je presedel na zadnji seji ljutomerske skupščine najmanj 5 ur in vse, kar je zmogel ta visoko talentirani in neoporečni novinar napisati o zadnji skupščini, je bil tisti famozni članek na prvi strani Vestnika. Očita mi, da sem se spravil z diskvalifikacijami nad članico ZK, tovarišico Marijo Gjerkeš-Dugonik. Naj takoj povem, da na tej skupščini tovarišice Gjer-keševe še omenil nisem. To, kar sem o tovarišici Mariji Gjerkeš povedal že na prejšnji skupščini, je: »Smatram, da tovarišica Marija Gjerkeš ne ustreza za funkcijo načelnika oddelka za finance in občo upravo kot oseba, ker je na volitvah v skupščini že dvakrat dobila nezaupnico poslancev (ne zaradi mojega predloga).« Predsednik izvršnega sveta tovariš Franc Štrakl, prav tako iz vrst ZK, pa je hotel to voljo skupščinskih poslancev ignorirati. Na skupščini tega nisem rekel, zato naj povem na tem mestu in samo zato, ker se to. tiče politike, ne pa njenega osebnega življenja, da jo smatram kot osebno neprimerno za to funkcijo zaradi njenega samovoljnega ter v nepravi namen uporabljenega Ku-kovčevega sklada. Pa tudi zaradi njenega dvoletnega angažiranja okrog postavitve križa na Juršev-ki. Tovarišica Marija Gjerkeš je namreč vložila vse svoje sile, da bi preprečila ponovno postavitev tega znamenja. Namigovanje novinarja, da sem s svojim predlogom zavedel poslance, je prvič velika žalitev le-teh, drugič pa tovarišica Marija Gjerkeš že na prvih skupščinskih volitvah od 66 poslancev ni dobila več kot 13 glasov. To bi tvorno prisoten novinar, za kakšnega se ima Loparnik, lahko že takrat opazil, sicer pa takrat še krščanski demokrati niso tako hudo ogrožali komunistov. Kot vidite, o revanšizmu ne duha ne sluha. Je pa nekaj drugega. Tovarišica Marija Gjerkeš in njen advokat Loparnik sta zaradi neuspeha bolestno užaljena reagirala in se spravila na ubogega poslanca Blaža, ker je pač kot krščanski demokrat najprimernejši in najnevarnejši. Izbrskala sta moj dosje izpred enajstih let, z očitnim namenom diskvalifikacije predsednika krščanskih demokratov, da bi vam, dragi bralci, pokazala, kakšnega lopova ste si izbrali za poslanca. Če bi bil novinar Loparnik pošten in nepristranski novinar, bi se oglasil tudi pri meni. Brez dvoma, dobremu novinarju gre predvsem za resnico. Jaz bi mu potem opisal še drugo stran medalje in tako bi vi, dragi bralci, prišli do nekoliko drugačne podobe o vsem. Toda, kot boste videli, našega novinarja, kdo ve zakaj, ne zanima resnica. Zato se čutim dolžnega, da, vam pojasnim, čeprav je že toliko let nazaj, kako je s to mojo zlouporabo družbenega denarja. Denar, ki ga omenja Loparnik v obtožnici, sem si sposodil pri blagajničarki na šoli in ji za to izdal potrdilo. Ta denar sem po enem letu vrnil z 12-odstotnimi obrestmi. Tisti čas je bila to najvišja obrestna stopnja za kratkoročna posojila. Ta način sposojanja denarja pa kljub vsemu le ni bil zakonit, zato sem se znašel na sodišču. Tam mi je bila izrečena kazen, ki jo je že opisal Loparnik. Naš resnicoljubni novinar je, kot vidite, iztrgal obtožnico iz celotnega konteksta z namenom, da bi me osebno oblatil, pa tudi iz že zgoraj omenjenih razlogov. Ozadje, zaradi katerega me je sodišču ovadila takratna ravnateljica, tovarišica Marija Gjerkeš, to sem namreč zvedel šele iz Lo-parnikovega članka, pa je tako umazano prav s strani omenjene tovarišice, da vam tega prav zaradi krščanskih načel ne bi rad razodel. Blaž Zajnkovič, predsednik SKD Ljutomer in poslanec DPZ SO Ljutomer Loparnikov revanšizem Odmev na članek Mar v Ljutomeru klije revanšizem? Medtem ko je večina slovenskih medijev samoumevno za znala demokratične spremembe pri nas in se temu tudi a matsko prilagodila, je, kot kaže, pri reorganizaciji še naj odpovedalo ravno Pomurje. Čeprav razumem medijsko za lost tega nerazvitega območja, pa me je nedavno Vestni poročilo z ljutomerske skupščine ponovno močno razoča Če pomislimo, da naš parlament šteje 65 ljudi in da je ned zasedanje vseh treh zborov trajalo več kot šest ur, je pot ' ki ga je objavil Dušan Loparnik za ljutomerski najvisj' 0L. več kot žaljivo. Zaradi njega bi preprosti bralec prav lan P mislil, da so poslanci tisto lepo popoldne kar prespali na ščinskih stolih, kar pa seveda ni res, saj so sprejeli mnog govorne in težke odločitve, česar pa omenjeni poreče sploh ni omenil. Je pa svoj komentatorski status očitno i za poveličenje preživelega sistema in njegovih izvajalee ; Tokrat mu je zelo prav prišel naivni Jože Kramah očitno že opomogel od javnega pouka iz bioslovenščin^ ram pa priznati, da me Loparnikovi nastopi sploh n®.PrLaOr-čajo, saj' smo z njim imeli težave že kot nekdanja mladm se ganizacija in je že nekoč kazal znake nepopravljivosti-razumemo, nimam nič proti temu, da kdorkoli piše j. vendar je dolžnost komentatorja, da se pri tem za stransko, še posebej če poroča v mediju, ki se predsta J nadstrankarskega. Ce pa se misli Dušan Loparnik se. z. politično izživljati, pa lahko mirne duše piše za Komuni Evropo, kakor se menda danes imenuje partijsko giasl . jj . Loparnikov nastop pa je tudi lep, poučen ?P/n\jejav- | imajo na pomurskem Zavodu za časopisno in radijsko . nost še vedno preživelo politiko. »Kracanje« je namre V v | na Vestnikovo prvo stran, kar pa brez uredniške pomo gotovo ni mogoče. Mila” RLlS ODPRTO PISMO LJUTOMERSKI SKUPŠČIN* ... jO' maščevanje, kot lepo spod Dušan Loparnik 'np NIKU z dne 27. 9. 1990. * To, kar bi se moralo zgoditi julija, se je septembra. Pozno je, prepozno pa ni! Večina občanov ni mogla razumeti, da za opravljanje nekega dela niso več pomembni delovni uspehi, zavzetost za delo, ampak ime. Spraševali smo se, ali ni bilo nikogar, ki bi spregledal, kam vodi razprava Blaža Zajnkoviča ob predlogu imenovanja v. d. načelnice oddelka Marije Gjerkeš-Dugonik. Če nas občutek ne vara, jo je skupščina obsodila brez sodbe. Nekateri delegati so povedali, da niso želeli odločati, zato so se vzdržali. Predlog za imenovanje je napisala komisija, čeprav so nekateri člani komisije svojemu predlogu na skupščini glasno nasprotovali. Po nastopu delegata Jožeta Kramarja nekateri nočejo nositi posledic odločitve, ki so bile sprejete na podlagi zlorabe za ifEin^i^nra TRADICIJA, STIL IN OBLIKA - IZ NAŠE HIŠE V VAŠ DOM /// keramika GIP PIONIR — KERAMIKA IN FINALIZACIJA Slakova 5, 68000 Novo mesto tel.: 068/21-201, 26-015, 26-016 fax: 068/24-298 SEDAJ JE ČAS: KERAMIČNE PEČI IZ »KERAMIKE« PIONIR • kmečke peči • toplozračne peči • štedilniki • kamini • pizza peči • prijetna toplota za vaš dom • zdravo in ekonomično gretje • ekološko čisto okolje • lahko vzdrževanje, kakovost in trajnost i peči, predvsem pa prihranek pri energiji I PRODAJA IN INFORMACIJE: I Marko Miklošič, Maribor, Lesjakova 52, 62341 Pekre — Limbuš, tel.: 062/631-375 NOVO! — enokomponentna trajna plastična fugirna masa »PALESIT« za vse vrste kaminov (obstojna do 180°C) VAŠE ZAUPANJE V NAŠE PEČI JE ZAUPANJE V NARAVO ZAŽIVITE Z NJO IN Ml VAM BOMO POMAGALI je objavljena. Kaj pa zdaj? f Članek je tako jasen, d’is vičeno pričakujemo P' |()r sporne odločitve in °bPra,Mci-jene krivice, skratka reha? jo Marije Gjerkeš-Dugoni■ • novano poznamo kot u . (f. pozneje delavko v uP^Lesf3 ganih občine Ljutomer, d n j' je nekdo prekinil jMniS1' takšen, ki si je z neupra'■ denarnimi sredstvi Zelo nas čudi, da /ahk° vek s svojim izvajanjem na druge delegate. čudi, da besede predse vršnega sveta niso bile (lt)i od človeka, ki po naši'i^ ne spada v noben zbor skupščine iz razloga, ke ajp v Banfiju v republik' Jf prijavljen pa je na Ri?zj1Selj«|,,' Ta hiša je prazna in m n , Mogoče vam to kaj P0^ Škoda, da vam m] slw moramo povedati taks: ,pft čudno pa je, da vi, g.0^ s«'J sednik, nočete vedeti, kakšni so delegati, k' 0 imenu zakona. Vi im kak^ mi pa se sprašuje^ tl, k j oblast ste? Delegatu marju, ki je imel nastopa za pravnieni j k? ✓ i i i hvala. DROBNO GOSP0DA Ukini** davek ■ , p*1 Zasebni obrtni 1 p ’ J enakopravnem, P° J > merjavi z družben a drobnega g°sP? morali plačati o r0(ji)^ al* nih sredstev in reP„j|fli . materiala med r mi še 13-odstotni P R bliški prometni ^šii''^’ njem zasedanju eje1 blike Slovenije s° JoPn/ o spremembah 1 pjo j/ zakona o posebn^ M davku, po katere^lOvn^,w.f; ki. ki oproščeni plači a a K ko osnovna s^l produkcijski ma' zdaj za toliko 1 >;i P J Se naprej pa f X $ 20-pdstotni Vvezh' P » vek. VESTNIK 11 'i kr 's S Ih Stran 10 kulturna obzorja RECENZIJSKI izvod MOJA FOTOGRAFIJA U0ŽE KOLOŠA-KOLOŠ: MOJA FOTOGRAFIJA: Pomurska pa 1990. Teksti: Aleksander Bassin in Sava Stepanov. 173 (+ 5) ??!’'-0(+ 5) črno-belih reprodukcij, seznam razstav in reproduk-Ijografija in bibliografija, prev, v angleščino. Tisk: Tiskarna Joze-Ljubljana. Uredila: Jože Hradil in Franc Mesaric. Po predstavitvi mono-|)Je’ ) torek, 25. septembra lij 'jhbljanski Moderni gale-1,1' em mojstra Kološa povpra-bd vzrok njegovemu htj su<< 'z Sobote oz. Prek-lash?,Koper? Četudi sem mor-j|e 1 • kakšen bo odgovor, me litij?2ade' v »živo«, češ da so lili *A°boti (konec petdesetih ^ida ' e dru8ačne predstave, L ’ Je njegovo delo oz. po-ktiok 'n' c'tat')- Nihče pač ni Hiti sv°jimi, če pa že ho-%e'17101,3 hoditi po svoje, ve-'"•va v°^ajat' n se znova in Kološ je bil, ne-?Kni •-ja' 'n n'kob zares bd-Lef l - 'e kronist časa, ki ga "iskitsi e 'n katerega še ni. H?-15 o njem in njegovem ^ošu L°S*e^ možna samo kot o J kronistu in umetniku. ne fotografije, ki ga je kot postopek iznašel in uveljavil Kološ, predstavljajo reprodukcije iz serije Koštabona (89—95). Sledi vrsta kolažnih fotografij, nastalih pod skupnim naslovom Ho-doljubje (96—102). Zadnje obdobje Kološevega snovanja zaznamuje iskanje čiste slikovne pojavnosti, kjer je fotografski aparat zgolj pomagalo pri materializaciji ideje — vizije (Jagoda Živadinovič jih poimenuje fan-tazmogorijel). Pod tem poglavjem sta nastala ciklusa Prividi (Markove kule) in Svetlobni zapisi (103—120). LJUTOMER - Minuli konec tedna so v ljutomerski galeriji Anteja Trstenjaka odprli razstavo izbranih del, ki so jih ustvarili udeleženci letošnjega EX TEMPORA. Druge tovrstne slikarske prireditve se je od 4. do 7. oktobra udeležilo 32 umetnikov, naslikali so okoli 60 slik, strokovna žirija pa jih je 34 izbrala za razstavo, ki bo odprta do konca meseca. Prvo nagrado organizatorja je dobil Jože Den-ko iz Bakovec, drugo Stojan Grauf iz Maribora, tretjo pa Benjamin Krumpej z Raven na Koroškem, vsi akademski slikarji. Med šestimi nagrajenci pokroviteljev pa je bil tudi Sobočan Endre Gonter. /4 ■ j < LiK a I -SLE La* - MED NOVIMI KNJIGAMI SREBRNO KOLO kulturni koledar PRIREDITVE G. RADGONA — Drevi (H. oktobra 90) ob 18.00 bo v Kulturnem domu v Gornji Radgoni v okviru prireditev v mesecu kulture predavanje ob diapozitivih Z jadrnico okoli sveta Jožeta Mušiča. M. SOBOTA — Nocoj (11. oktobra 90) bo ob 20.00 na 3. osnovni šoli nastopila skupina LAIBACH. G. RADGONA - V petek, 13. oktobra 90, bo v cerkvi svetega Petra koncert baročne glasbe. Nastopila bo skupina PRO MUSIČA TIBICINIA iz Maribora. G. RADGONA — Do sobote, 13. oktobra 90, poteka likovna kolonija ELRAD 90, tega dne pa bodo v Ljubljanski banki odprli razstavo del z • letošnje likovne kolonije. ROgim Monografija MOJA ''•listu ; 'JA je pričevanje o UlT|etniku. Mojstrov ^kt J nastajal dobrih petde-W pravzaprav členi v več azv°jn'h ciklusov. Ti se JsOci ^Pogledujejo s časom, ,!• in i? .nično dimenzioni-jkliknt nenehno nagnje-Segovih 'lzPoPolnitvi. Gene-ciL,'del bi se zatorej ob । ■ u znašla ob toko- Ppa n !sM?ne likovne umet-je to socialni reali-h Prekmurskih pejsa-kak0S°Cla!nokritično moti-^sttaij tud' tjansfigurativni k^aciu koncepti, postopki Jtlije J M- kombinirane fo-C°je krLl^dnji^ jovsem sa-^Pisi. eaciK v seriji Svetlob-i»Hioča Monografija v svo-"Iošpv? delu, reprodukci-L.*ciu„lk dek prinaša vpo-°Z- ustvarjalna ob-so dela, i 0^raP11 dano občutljivost-t' 'n !ral prekmurske pej-Smiselni nasledek ’ N jih je poimenoval (40—49) in prila-?3ljubP?^'.ob'tveni ciklus ^ ktSe n'J°- V četrtem sklo-^iše Ut m°je najbolj izra-V JožMkovni in umetniški k Žerjal ^oše, izstopajo M,’. Nerazumevanje, tf1 Osan,„Pr°dukcijski posto-!j ca se L°?Vajanje slikovnega C?), D aze ,v seriji Demoni slika° Je Pot|ei dodelal ^akii/kiem Jožetom Hor-c'klu Transfor-^a 1970 ' ®bd°bje v času ko PQp," zaznamujejo dela 'ki 8i'Je toneta Svetine ^te« „n zidovi (84-88), na informel-k ■ Pojem kombinira- Uvodne študije oz. tekste sta prispevala Aleksander Bassin in Sava Stepanov. Bassin pravzaprav skuša opozoriti in poudariti predvsem tiste poteze v Kološe-vem fotografskem opusu, ki so najbližje formalnim stopnjam razvoja sodobne likovne umetnosti. Ponudil je nekaj rešitev in odprl več vprašanj, ki bodo nujno zaznamovala smer raziskav Kološevega dela. Sava Stepanov . je svoj prispevek koncipiral, kot je to sam poimenoval, na kronologiji eksperimenta. Njegovo pisanje je gotovo dobrodošlo, saj prinaša označitev posamičnega ciklusa in v kronološkem pregledu razčleni bistvene točke Kološevega ustvarjalnega razvoja. Omeniti kaže tudi zapis Jagode Živadinovič v kolofonu, kjer v kratkem, vendarle strnjenem tekstu oriše bistvene poteze mojstrovega snovanja, ki jih označi s pozitivističnim nihilizmom in iskanjem absolutnega. Kljub dejstvu, da v monografiji pogrešamo nekaj del, morda obsežnejših in kompleksnejših, tudi komparativne raziskave (zanimivo bi bilo raziskati nekatere vplive Kološevega ustvarjalnega prispevka na slovenske fotografe), pa smo vendarle dobili delo, ki nam daje priložnost, da se seznanimo s poglavitnimi potezami Kološevega ustvarjalnega snovanja. Morda bo kdo pb tem razočaran, ker v publikaciji ne bo našel zgolj fotografij za obujanje zgodovinskega spomina, toda sam sem pravzaprav vesel, da se Kološa predstavi tak kot je: kronist svoje predstave o sebi, kot človek z izrazitim nagnjenjem k umetniškemu preoblikovanju in končno kot umetnik, ki si je ta pridevek zaslužil s svojim delom in življenjem. JANEZ BALAŽIČ Pred dnevi je izšla v zasebni založbi Petra Amaliettija v Ljubljani že deveta samostojna knjiga domače pisateljice in pedagoške delavke Karoline Kolmanič, ki prav te dni praznuje svojo šestdesetletnico. Že pred leti je izšla mladinska povest z naslovom Sanje o zlatih gumbih, ki je bila med mladimi bralci izredno dobro sprejeta. Tokrat se s knjižico Srebrno kolo, kar je tudi naslov ene od 18 zgodbic, ponovno vrača med mlade bralce, točneje med cicibane in pionirje. To je dejansko resnično »pisan šopek iz šolskih klopi, blokov in zelenih livad« — kot je zapisano v podnaslovu omenjene knjige. Zgodbice, pisane otrokom, in seveda o otrocih, so nastale ob spominih pisateljičinega otroštva, pa tudi ob opazovanju našega vsakdana med kratkohlačniki, torej šolarji. Tu je zajeta vsa tista njihova igrivost in razposajenost, ki je značilna za otroški svet, ki je v obdobju nenehnega spraševanja: kaj in zakaj. To je namreč obdobje odkrivanja okolice, pustolovščin in otroški način in obenem obdobje prebujanja samozavesti in samopotrjevanja. Kot mati in tudi kot učiteljica mladega rodu je Karolina Kolmanič dobro spoznala otrokov duševni svet. To poznavanje ji omogoča, da so pripovedi zanimive, da se mladi bralci lahko z junaki identificirajo, da jih imajo celo za vzornike, da ob vsakem prebranem besedilu pomislijo tudi na svoje morebitne pustolovščine, bodisi že storjene ali pa dobijo nekakšen navdih, spodbudo zanje ali celo nevsiljivi po- duk v razpoznavanju dobrega in slabega. Zgodbice, popestrene s primernimi črno-belimi ilustracijami, so delo Danijela Fuggerja. Upajmo, da bo mladi rod tudi tokrat posegel po novi knjigi in hlasno pohrustal zgodbice, primerne tudi za tiste starše, ki berejo svojim otrokom zgodbice za lahko noč. Na zadnji strani omenjene knjige lahko preberemo tudi za nas sklepno misel, ki naj bo obenem želja, glasi se pa: »Ob njih naj se otroci razvedrijo, najdejo, morda se jim tudi orosijo oči; vsega po malem:« F. KUZMIČ RAZSTAVE M. SOBOTA — V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled razstava fotografij Jožeta Kolo-še-Kološa z naslovom Sobota moje mladosti. Postavljena je v počastitev Kološeve 70-letnice in 50-letnega umetniškega ustvarjanja. M. SOBOTA — V študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice bo do 26. oktobra na ogled razstava del Franceta Bevka ob 100. obletnici rojstva in 20. obletnici pisateljeve smrti. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin je odprta razstava del umetnika in uporabnega grafika Leopolda Strnada iz Sežane. LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak je razstavljenih 34 izbranih slik z letošnjega slikarskega ex tem-pora. Na ogled bodo do 30. tega meseca. Odbor za kulturo pri izvršnem svetu Skupščine občine Murska Sobota je dobil račun za sofinanciranje knjige Karoline Kolmanič z naslovom Srebrno kolo. Ob vsej tej birokraciji je šel račun mimo strokovnega delavca za kulturo v računovodstvo, kjer so na podlagi naslova obretne-nili telesno kulturo z nakupom srebrnega kolesa. Strokovni delavec, ki je to videl, ni vedel, da bi kdo kupil tako drago kolo. Zatrjevali so, da zato, ker je pač srebrno. Na koncu so ugotovili, da ne gre za srebrno ko- lo, ampak za Srebrno kolo (knjigo). fk USPEŠNICE TEDNA V KNJIGARNI DOBRA KNJIGA: NAŠ SADNI IZBOR - Najustreznejše sorte za vaš sadovnjak, Kmečki glas Ljubljana Tone Partljič - SLIŠAL SEM, KAKO TRAVA RASTE, Mladinska knjiga Jože Kološa-Kološ — MOJA FOTOGRAFIJA, Pomurska založba NAMI JU NOVA POMURSKA REVIJA ZA KULTURO KAJ PA JE TEBE TREBA BILO, SEPARATIO?! (2) Nadaljujmo z objavo drugega dela uvodnega nagovora glavnega urednika revije Separatio Francija Justa ob predstavitvi, 14. septembra, v baročni dvorani soboškega gradu. V naslednji številki bomo priobčili še predstavitveni prispevek odgovornega urednika Separatie Ferija Lainš-čka. Če je v Separatii mogoče videti nadaljevanje prej naštetih projektov, potem jo v sodobnem prostoru in času utemeljuje prav to: tovrstna izdvojenost, volja ponuditi nove strokovne in znanstvene poglede na pokrajinsko problematiko in le-to uzreti ne le v novih zgodovinskih, ampak tudi v novih sodobnih, tudi svetovnih dimenzijah. Nenazadnje je treba prišteti še hotenje animirati domači razumniški potencial in ga enakovredno vključiti v sodobno izmenjavo znanja. ^ŠEVEM OBJEKTIVU LENDAVSKE - Lendavska ulica je hi|a KJ^ETKu je "or^k^ č.^^^ PT °b njcj dandanes ni 'ei-S ovi- »S v sok Zdaj v°8a!« Zm '"ke Soboteir! povsem .so spremenili njeno A J ^tek>.S°ko v nebo, da jih je videti tudi iz okolice Murske s nefinično naselje, ki ima 'z ‘ipičn0 Panonskega mesta ?as,ai8 hioz°i s°DOslovno 8ki’se obeta v zadnjem času, 'N 1 v Pri .^a Lendavski je to blokovska gradnja v simb < >z ma’rmorna lepotica ob Mesnici, X ’ko tud? s,0,Pnic‘majo svoj utrip, svoje je f h“ hj^ v kateri jc zdaj prodajalna 'bi zavarovalnica v neposredni sosescim nekdanje v $ Bavčar adbenega materiala. PANONSKA PODOBA EVROPSKEGA RAZSVETLJENSTVA Drugi, prav tako zavezujoč, je pomen pridevnika separaten, -tna, -tno, ki se po slovarskih navedbah nanaša na to, kar časovno ali prostorsko ne poteka skupaj -z drugim. Da svet med Muro in Rabo dolga stoletja tudi prostorsko ni sovpadal s svetom, s katerim je zlit sedaj, je splošno znanj/ Manj poznana pa je še ena oblika nesovpadanja z okolico, to je časovni zamik-v kulturi. Naj to misel ponazorim s primeri iz slovenstvenega področja. Leto ima precej natančno urejeno in periodizirano sosledje t. i. literarnih obdobij, kot so na primer renesansa, barok in klasicizem, razsvetljenstvo, romantika, realizem in tako dalje. Če bi skušali v to sosledje uvrstiti t. i. prekmursko slovstvo, tega že od prvih protestantskih in nato še drugih tiskov skorajda ne bi mogli storiti, kajti to slovstvo je v smislu stroge literarne periodizacije premalo profilirano in mu za to manjkajo nekatere neobhodne sestavine. Seveda je v prekmur-, skem protestantskem slovstvu mogoče videti nadaljevanje osrednjeslovenskega .iz 16. stole'-, tja, kakor tudi v katoliškem ni mogoče spregledati njegovih vezi s tistim na Kranjskem in Štajerskem v 17. in prvi polovici 18. stoletja. Vendar je to neki drugi literarni svet, ki z avtonomno literaturo nima neposredne zveze. Pač pa je mogoče v omenjeno sosledje literarnih obdobij uvrstiti ' literarno gradivo navedenih revijalnih projektov. Tako je že ob pesniškem in drugem gradivi iz Augustičevega Prijatelja mogoče postaviti tezo o njegovi razsvetljenski naravi in da je Augustič po skoraj osmih desetletjih poleg osrednjeslovenskega razsvetljenstva — ali drugače povedano — da je po precej več kot sto letih izrisal panonsko podobo evropskega razsvetljenstva. Da ta izris ni potekal skupaj z drugimi, je očitno, kakor je tudi jasno, da so bili razlogi za to prej zunaj kot znotrajliterarni. Ali pa je ta separatnost za-mudništvo ali ne, kakor bi vprašanje zastavljalo- tradicionalno pojmovanje, je brezpredmetno, saj ga presega spoznanje, da noben mozaik ni popoln, če v njem manjka tudi najmanjši delček. Podobno velja za literarno gradivo Mladega Prekmurca: pesniško delo Franca Šebjaniča, Ivana Šiftarja in drugih, predvsem pa Naceta Kranjca-Pajlina izstopa iz mnžice neprofiliranih verzifi-kacij tistega časa in separatno dopolnjuje slovensko in evropsko poezijo od moderne oz. nove romantike do socialnega realizma. Slednjega sta s proznim deležem sooblikovala Ferdo Godina in Miško Kranjec. Podobno bi lahko še naprej ugotavljali za literarno gradivo Sveta ob Muri in Odmevov. Skratka: ko so revi-..jalni projekti uveljavljali avtonomnost kulturnega področja, so hkrati kulturo tega območja — čeprav separatno — umeščali v regularni tok slovenske in evropske kulture. dokaj neugodnih političnih, kulturnih in gospodarskih razmerah. Zato so tudi poseben odtis naporov, potrpežljivosti in trmoglavosti svojih snovalcev in sooblikovalcev. Posamezniki in generacije, zbrani okrog njih, so jim vtisnili pečat, ki ga prah zgodovine še ne bo tako hitro prekril. H1' OKTOBRA 1990 MED DUNAJEM, BUDIMPEŠTO, ZAGREBOM IN LJUBLJANO Tudi literarno gradivo revije Separatio želi biti odprto za najrazličnejše zvenenje duha, hoče biti posrednik miselnih, emotivnih in poetskih vibracij, kar mu omogoča geografski položaj med Dunajem, Budimpešto, Žagre-bom in Ljubljano. Slovenski kulturni prostor pa lahko obogati ne le s posredovanjem duhovnih impulzov iz Srednje Evrope in izseljenstva, ampak tudi z lastnimi, iz pokrajine izvirajočimi impulzi. Kajti usoda Slovenije, tudi duhovna, ni le usoda njenega središča, je tudi usoda Sobote, Jesenic, Kopra, Novega mesta itd. V tem smislu je Separatio nadaljevanje svojih predhodnikov in se na ta način trdno utemeljuje v duhovni komunikaciji sodobnega sveta. Podlago v latinski besedi ima tudi beseda »se-parat«, ki v založništvu pomeni posebej vezan sestavek ali posebni odtis. Če si smem na koncu dovoliti kanček patetike, lahko rečem, da je vsak od zborniških in-revijalnih projektov, o katerih teče beseda, nekaj posebnega.-Vsi so bili namreč uresničeni v Če moramo tudi ob izidu Separatie ugotoviti, da so bili za njen izid potrebni ogromni napori, in da je nastajala v tistih neugodnih razmerah, ki so pokopale marsikateri podoben projekt pred njo, potem to ni tožba ali morebiti samohvala nad uspešnostjo kljub vsem prerekam, ampak je zgolj še en dokaz, kako kljub skozi zgodovino menjajočim se oblastnikom nekatere stvari ostajajo nespremenjene in da generacija, zbrana okrog Separatie, deli usodo Augustiča, Novaka in njegovih sodelavcev, avtorjev iz Mladega Prekmurca in Sveta ob Muri, strokovnjak iz Panonskega zbornika in snovalcev Odmevov. V zavesti takšne atmosfere pa se samodejno zastavlja nič kaj optimistično vprašanje: ali bo morda tudi Separatio ostala zgolj torzo? Jasno je, da ob številki, ki je pred nami, niso snovalci revije tisti, ki bodo morali odgovoriti na to vprašanje. KOT KALENDAR SRCA JE--ZUŠOVEGA? Nekaj oblasti je že šlo čez to ljudstvo in ta svet med Muro in Rabo. Vsaka je zapustila tudi svojo kulturno sled. Kalendar srca Jezušovoga je recimo izhajal od skorajda začetka tega stoletja do leta 1944, torej pod dvema različnima oblastema. Do leta 1919. je izhajal v standardnem formatu na preko sto straneh. Po tem letu se je pod novo oblastjo njegov format in obseg skrčil v povprečju na 20 strani. Separatio je nastala še pod staro oblastjo. Vprašanje ali bo tudi njo doletela usoda omenjenega koledarja, ni patetično vprašanje. Je vprašanje, ki ga vsiljuje zgodovinska izkušnja. (konec) Franci JUST Stran 11 ne zgodi se vsak dan IGRA NARAVE NAJBOLJ ONESNAŽENO N. JUHNOV OBMOČJE NA SVETU Korenčki, sončnice, hruške, jurčki... Letos se je kar nekaj bralcev oglasilo v našem uredništvu, da bi še pohvalili s svojimi pridelki. Eden od njih je bil Sobočan iz Partizanske ulice pa Franc Kerec od Grada, ki je prinesel sončnico s premerom 48 cm. Še kakšnega rekorderja pa bomo objavili v prihodnji številki. UNIČENIH JE ZE OSEM ODSTOTKOV AMA ZONSKIH GOZDOV ZIVVHLA Takoj ko so dečka spraviti na svetlo, so mu dali v šotoru poljske bolnišnice transfuzijo krvi. Odnesel jo je samo s štirimi zlomljenimi kostmi. Brazilski minister za znanost in tehnologijo Jose Goldemberg je na seminarju, posvečenem varstvu pragozdov, priznal, da se amazonski pragozd krči z zastrašujočo hitrostjo. Navedel je podatek, da je uničenih že osem odstotkov gozda in da vsako leto izkrčijo 46 tisoč kvadratnih kilometrov, kar je večja površina, kot jo ima Švica. Gozdove izsekavajo priseljenci, da pridobijo obdelovalne površine. Izsekane površine so izmerili s pomočjo satelitskih posnetkov. Udeležence seminarja so zlasti vznemirili podatki o gozdovih v brazilski državi Amazonas, ki so bili pred dvema letoma še nedotaknjeni. Zdaj pa je v teh državah posekanih ali požaganih 29 tisoč kvadratnih kilometrov gozdov. Sovjetski vojaški kompleks Čeljabinsk 40, ki leži blizu mesta Čeljabinsk (1,1 milijona prebivalcev) na Uralu, je bil ena najbolje varo-. vanih vojaških skrivnosti. Tu so v štiridesetih in petdesetih letih izdelovali atomske bombe. Zdaj, ko je njegova lokacija znana, pa ga »krasi« še ena značilnost. Ameriška znanstvenika Thomas Coc-hran in Robert Standish Norris sta v svojem 32 strani dolgem poročilu z naslovom Izdelava jedrskega orožja v Sovjetski zvezi zapisala. da je Čeljabinsk 40 najnevarnejše odlagališče jedrskih odpadkov na svetu in najbolj onesnaženo območje na Zemlji. Cochran in Norris sta člana Sveta za varstvo naravnih bogastev, zasebne ekološke organizacije s sedežem v IVashingtonu. Lani sta znanstvenika nevarno območje obiskala, nekatere informacije pa sta dobila tudi iz sovjetskega tiska, ki se je začel lotevati nekdaj prepovedane teme o odlaganju jedrskih odpadkov. Čeljabinsk 40 so zgradili leta 1945 in tam so v strogi tajnosti delali najboljši sovjetski znanstveniki. Leta 1969 je bilo tu sestreljeno vohunsko letalo U2 s pilotom Francisom Garyjem Powersom, ki je preletel skrivnostno območje. Sprva so visoko radioaktivne odpadke metali kar v reko Teho. Šele ko so radioaktivnost zaznali v l.600 kilometrov oddaljenem Arktičnem oceanu, so zgradili štiri zbiralnike,, s katerimi so ogradili najbolj onesnažene dele reke, v katero so zatem prenehali metati odpadke. Leta 1951 so začeli jedrske odpadke iz Čeljabinska metati v bližnje jezero Karahaj. Sčasoma je bilo akumulirane radioaktivnosti že za 120 milijonov Curiejev, kar je dvainpolkrat več kot celotna radioaktivnost. ki se je sprostila leta 1986 ob černobilski katastrofi. Leta 1967je veter raznesel radioaktivne delce iz jezera in tako onesnažil okoliško pokrajino. Vsakdo, ki bi stal na tem prostoru, bi prejel smrtno dozo radioaktivnosti 600 rentgenov na uro. kar zadostuje, da v eni uri umre. Potem ko so leta 1957 začeli odplake shranjevati v jeklene sode, ki so jih obdali z betonom, je enega od teh sodov razneslo in območje 15.000 kvadratnih kilometrov, kjer je živelo 270.000 prebivalcev, je prekrilo 70 ton radioaktivnih odpadkov. Nekatere prebivalce so hitro izselili, drugi pa so ostali tam celih šest mesecev in uživali zastrupljeno vodo in hrano. Doslej so v Čeljabinsku zaprli še štiri reaktorje, petega pa b01^ lobra. Šesti, ki je povsem M čne vrste, pa je še vedno do rovana skrivnost. , Sovjetski postopek izde plutonija za atomske bom J podoben tistemu, ki so ga 1 bljali v ameriškem jedrske -vatu Hanford pri Ricldandu 1* hington). Čeprav bodo ZDS nameniti okoli 100 l dolarjev za dekontaminaej močja. pa Cochran trdi. da to ne more primerjati s tu ■ fatnimi razsežnostmi onesn -v Čeljabinsku, deloma ta j ker so bili ameriški varstvef r piši strožji. Kar 600 let bo da se bo radioaktivnost v je-■ . 120 milijonov curiejev na 120 curiejev (kar je se nevarno). Novo nevarnostP0.^. takrat predstavljali drugi r ktivni izotopi. —BUDINCI Je še kje starejši gosak? DILNIKU šestletni deček je po čudežu preživel potres v severnem Iranu. Mali Sadeg je prebil štiri dni in pet noči pod tonami razvalin, v hladilniku. Ko se je zemlja stresla, je Sadeg spal v hiši svojih staršev v vasici Vieh v pokrajini Gilan. Zaradi tresenja so se odprla vrata hladilnika, v katerega je dečka stisnilo podirajoče se zidovje. Ko so reševalne ekipe spravljale truplo dečkovega starega očeta, so zaslišale slabotne klice. GROBOVI V PRESTOLNICI Sovjetski komite za državno varnost (KGB) je prvič javno spregovoril o možnosti, da so tudi v Moskvi množični grobovi, kjer so zakopane žrtve stalinskih časov. Kakor poroča tiskovna agencija TASS, je poročevalec KGB povedal, da so sprožili preiskavo na treh pokopališčih v glavnem mestu. Po nekaterih ocenah je bilo med tako imenovanimi Stalinovimi čistkami ubitih 20 milijonov ljudi. Doslej so domnevali, da so množični grobovi večinoma v odročnejših predelih. Odkar pa je centralni komite KPSZ leta 1989 pozval k odkrivanju Stalinovih hudodelstev, so odkrili veliko grobov po vsej Sovjetski zvezi. Leta 1967, ko se je Horvatovim v Budincih rodil sin Aleksander, se je nekje na dvorišču zvalil, >ži-bek<, za katerega so sklenili, da ga bodo pustili pri življenju tako dolgo, dokler bo >zdržal<. Že po enem letu se je zgodilo, da je ostal sam, brez goske. To mu seveda še zdaleč ni godilo. Pa je nekega dne sklenil, da si jo pojde iskat. Zdelo se mu je, da jo sliši nekje daleč v gozdu, kako ga tudi ona kliče. Podal se je za tem glasom, toda bil je le odmev njegovega >goskanja<. Domači so ugotovili, da ne bo dobro, če bo ostal samec, pa so mu priskrbeli ženo, gosko. To je bilo pravo veselje. Še danes sta skupaj in kaže, da se imata še vedno rada, čeprav sta morda najstarejši gosji par daleč naokrog. Zanimivo bi bilo vedeti, ali je sploh kje gosak starejši od 23 let; in kako dolgo bo še >zdržak. Zaklali ga pač ne bodo. Zdaj njegovo meso tudi ne bi bilo kdo ve kako dobro. Da je zelo star, pa se mu pozna že na zunaj, saj je na eno oko oslepel, in videti je dokaj nepokreten. Tudi njegova goska ni dosti bolj Srebrni meč cveti samo enkrat Srebrni meč je zelo redka endemična (t.j. vrsta, ki uspeva samo v določenem predelu in je zanj značilna) havajska rastlina, ki cveti samo enkrat, ko doseže popolno zrelost. Za to pa potrebuje 30 let. Raste v visokih gorah, odrasla rastlina je visoka 1,8 metra. Gosak (drži ga Marija) jih šteje 23, ona pa 22 let. Najbrž sta najstarejši gosji par daleč naokrog. Če je sploh kje starejši? Foto: J, G. mladostna. Njuna velika prijateljica pa je 17-letna Marija. Jože Graj konferenca Znanstveniki so ugotovili, & temperatura na Zemlji v zadaj letih raste veliko hitreje, kot) rasla v zadnjih 10.000 bo industrija še naprej brezot® no spuščala v zrak škodljive5 vi, ki povzročajo tako irt^0'' ,. učinek tople grede, bo P?vf ena temperatura na Zemlji ' kih deset let zrasla za tri des‘ ke stopinje Celzija in bo do ca prihodnjega stoletja za tri ■ Pmje višja, kot je danes, rte devajo, da se bo morska v naslednjih 40 letih dvig0"11 40 centimetrov, do k oh ca 21-letja pa za 65 centimetrov. Julian Dowdeswell z i"s jj. za polarna raziskovanja na verzi v Cambridgeu pa tisti, ki napovedujejo, da o"v rast temperatur na našem P j tu povzročil topljenje gmot na obeh polih, P^Jr Najnovejši zbrani podatki jo, da se dogaja ravno O« no. Južna stran ledene o< bo 300 znanstvenikov, Pra -^10 m visokih vladih uradnik? držav, ki bodo sestavi" mednarodne konvencije m stvu našega planeta P^mJi^ učinka tople grede. konferenca o globalne^ Podnebja bo oktobra v februarja prihodnje let Wcl Okujejo, da bodo na ko". it v VVashingtonu konve sprejeli. Stavite! ✓ Od zastonj p<<,( Kratek izlet v Graz z zaključni*11 v Casinu je v vsakem prin16111^^ Še posebno do 30. decembra: do dobite ob svojem prihod11 ' pozdravni žeton v vrednosti izredno znižani vstopni ceni 1 s dobrodošlico vam bomo kozarcem penečega vina । Izrežite ta kupon in ga v Casino Graz. Veselimo se Landhausgasse 10. A-8010 Graz. Ta ponudba velja do 30- 0 15. ure dalje. (Pri vstopu in igri veljajo splošna pravila). - - agA VESTNIK 11. OKT° / Stran 12 za vsakogar nekaj TRIKRAT MINIMODA ^araščajniška moda je re-zadeva. Marsikatera solza potekla zaradi »Nikalnega« pulija, hlač ali kril- Kaj takega pa že ne bom ’wekel, se Upira že generaci-la* ki je komaj prerasla kahli- Vsekakor moramo dobiti jihovo soglasje, če jih hočeta obleči; Predlagamo troje U^rov, kako obleči osnovno .'cka. Verjamemo, da vam “težko utemeljiti z rožami ^•'skano srajco ali krilo. Po-as'k z naslednjimi beseda- Rožice so najčudovitejši ''narave in v svetu je prav aj na pohodu ekološki val, n tudi v modi ne manjka 'L metuljčkov, hroščkov, dedkov, pingvinov ... ^Or,Ja boste uspeli, sicer pa , tesnično ta čas na pohodu a?loški nudni val. Za drugi ^""er že ne bo takih težav, saj vsak pameten desetletnik nosi na jesen trpežne žametne hlače in udobno vetrovko, lahko že rahlo podloženo. Seveda oboje v pralnih materialih. Pri dekletih si lahko privoščimo malo več domišljije; jakno kombiniramo s krilcem ali hlačnim krilom. Neomejene možnosti so v detajlih in barvah. Apropo barve: to jesen sta modni vijoličasta in modra, če pa barve mešamo, moramo vzeti najbolj nenavadne kombinacije. ----NASVETI------------------------------------ BOJ Z VLAGO Pomembno je, da redno zračimo kuhinjo in kopalnico. Kuhinjska sopara in sopara, ki nastaja ob točenju vode v kad, vlažita zrak, v vlažnem in toplem ozračju pa se plesen dobro počuti. Vlago preganjamo tudi iz spalnice. Med spanjem se znojimo in oddajamo veliko vlage- Kadar kuhamo, peremo in se kopamo, naj bodo vrata zaprta, da se vlaga ne širi tudi po drugih prostorih stanovanja. Ponoči naj bodo vrata spalnice zaprta. Ko nehamo ali uporabljati kopalnico, pa tudi zjutraj po spanju, temeljito prezračimo prostore, v katerih je zrak vlažen. V zimskih dneh po zračenju prostor znova segrejemo, da se posuši tudi tista vlaga, ki je sedla na stene. Najbolj temeljito in redno zračimo prostore z zunanjimi stenami. Najbolj ogrožene so stene z balkonom, kajti zunanja balkonska stena se segreva počasneje kot notranja, zaradi razlik pa se v steni nabira vlaga. Obtožena Med nasveti, ki jih je zdravnik dal srčnim bolnikom, je bil tudi ta, da naj poslej namesto surovega masla raje uporabljajo margarino. V zadnjih dveh desetletjih so za zdravje zaskrbljeni ljudje mazali na kruh margarino, trdno prepričani, da se slastem surovega masla odrekajo zdravju v prid, saj naj bi maščobe v margarini ne vplivale na količino škodljivega holesterola v krvi. Kaže pa, da so milijoni ljudi in veliko medicinskih strokovnjakov živeli v zmoti. Nizozemska raziskovalca sta v reviji New England Journal of Medicine pred kratkim objavila rezultate svojih raziskav, iz katerih sledi, da margarina vsebuje snov, ki dejansko povečuje možnost za srčna obolenja. Škodljive naj bi bile tako imenovane tran-smonosaturirane maščobne kisline, ki jih prehrambena industrija LAKOTA IN AGRESIJA k".larib ki zjutraj ne zajtr-in dopoldne ne malica-’Se nagibajo k agresivnosti. otrokove napadalnosti (Umanjkanje sladkorja v L. Ko pada količina slad- v krvi, se pojavljajo v delovanju možganov. Otrok je vzkipljiv, nemiren, napadalen. Če pa otrok doma izdatno pozajtrkuje, potem laže sledi pouku. V šoli mu ni treba obilno malicati, zadostuje že kak jogurt, jabolko ali podobno. In kaj storiti, če otrok noče jesti? Za zajtrk mu ponudimo hrano, ki mu tekne. Ne silimo ga t jedmi, ki so sicer zdrave, vendar otroku ne dišijo. Pogosto je dovolj, da otrok popije skodelico toplega mleka ali kakava. Topla pijača mu napolni želodec, dopoldne ni lačen in tudi ne agresiven. Ljudje, ki so nagnjeni k alergijam in ki imajo doma mačko, dobivajo pogosto kožne izpuščaje. Kje so otroci najbolj ogroženi? ^^'■eč nesreč se pripeti otrokom, ki so mlajši od petnajst let. ^tiini pa se ne ponesrečita v prometnih nesrečah, ampak v ^tov1*! . °lju, med prostim časom, so ugotovili strokovnjaki pri amici Lloyd. Značilni primeri: ^/^“^"ček Pa(le z mize, na kateri ga mati previja, zaduši se z Hsc °pari. Otroci pogosto padejo s postelje, ranijo se s ^nika a'‘ drugimi ostrimi predmeti, se opečejo na vroči plošči ste-- ali Se 0parjj0 z vrelo tekočino. ^ADIO murska sobota 5 NAJ ena lestvica Radia Murska Sobota. ) ,acr'fice - Ekon John n R Lh 3 SrCU ~ Andrej Šifrer 4, y was here — David. A. Stewart & Candy Duller . Nahcv ■ ' Vn 'z Ljubljane - Big Ben 6C — Madonna — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Titova 29, 69000 Murska Sobota, s 5 naj. &ja2l k |e na sporedu RMS (UKV 87,6 MHz ali SV X b Petkih od 18. do 19. ___________- margarina uporablja pri izdelavi margarine. Te maščobne kisline naj bi bile enako kot nasičene maščobe v surovem maslu škodljive zdravju, ker povzročajo mašitev krvnih žil. Ali to pomeni, da pri dieti ne bo treba namesto masla, mastnih sirov in drugih podobnih mlečnih izdelkov uživati margarine? Ne. Margarina je kljub omenjeni snovi še vedno primernejša za hrano ljudi, ki jih ogroža nabiranje maščob v krvi, trdi strokovnjak za holesterol dr. Scott Grundy. URA, KI KAŽE Industrija ur z uvajanjem novosti, privlačnih za porabnike, pospešuje prodajo. Najnovejši izum je ročna ura, ki meri stres. Narejena je sicer iz starih pločevink, znotraj ohišja pa /e natančen švicarski mehanizem. Ura ima pas, ki meri telesno temperaturo. Če lastnik pritiska na gumb deset sekund, se začne barvna lestvica, ki je sestavni del številčnice, spreminjati. Če je barva modra, pomeni, da je z lastnikom ure vse v najboljšem redu, če pa je rdeča ali celo črna, pomeni, da je doživel stres. Okopajmo mačko! Vzrok je alergen, ki ga mačke izločajo z žlezami in s slino in se nabira na mačji dlaki. Ameriški znanstveniki so odkrili, da se je proti tej vrsti alergije sorazmerno lahko boriti. Zadostuje že, da okopljemo mačko enkrat na teden, pa odstranimo z dlake tisto snov, ki povzroča izpuščaje. Mačke so sprva, nezadovoljne, vendar se sorazmerno hitro navadijo na novi način umivanja —, namesto s slino in jezičkom z milom in vodo. Kuhajte z nami SVINJSKE ZAREBRNICE BREZ KOSTI V TESTU Potrebujemo I kg zarebrnic v enem kosu brez kosti, 2 žlici olia 1 zavitek odtajanega listnatega testa, 1 jajce, sol, poper. Meso solimo, popramo po želji. Po tisti strani, ki je bila priraščena h kosti ea na vročem olju opečemo 3-4 minute. Nato ga ohladimo. Pripravimo primeren manjši pekač in ga splaknemo z mrzlo vodo. Odtajano te sto razvaljamo v dva pravokotnika. Prvi pravokotnik naj bo maniši — torej pustimo nekoliko debelejše testo, tako da je po dolžini in ši rini od mesa večje približno za 6-8 cm (testo se pri peki močno kr či). Na to testeno ploščo v pekač položimo pripravljen kos mesa Ro bove testa ovlažimo z vodo. Meso pokrijemo z drugo polovico boli tanko (večje) razvaljanim testom, ki ga stisnemo z navlaženim to bom spodnje testene plošče. Zgoraj izrežemo iz testa dve za mezinec veliki luknji in vanju vtaknemo papirnat tulec, da bo skozi niiiu med peko uhajala para iz mesa. Iz robov testa, ki smo ga obrezali nred zavijanjem in oblikovanjem pečenke, nalepimo na štruco okraske Preden jo damo v pečico, jo premažemo s stepenim jajcem. Pečico segrejemo na 200 C in pečenko pečemo najmanj 60 minut. Prod koncu peke jo po potrebi pokrijemo z alu folijo, da se testo ™ zapeče. Zraven ponud.mo kromp.rjevo solato. Pečenko ponudimo toplo ah mrzlo. Poleg kromplrjeve solate se zelo prileže še mešan, ™ lata iz korenčka in svežega zelja. p mešana so- Kako pripravimo to solato? Korenje ostrgamo, očistimo in na strgamo na dolge tanke rezine (kot hren). Zelje otrebimo in zdo tanko narežemo ah naribamo. Zelje m kis TvincLn . skledo in ga z lesenim tolkačem malo potolčemo in zmehčamo Po" tem primešamo korenček, olje, žličko gorčice in sol. Dobro premeša mo. Za štiričlansko družino zadošča 14 dag korenčka in 25 dag ze-ija. Cenjeni! Dovolite nam, da Vam sporočimo, da imamo v zalogi oblačila za jesen. Vedno se trudimo, da bi prisluhnili Vašim željam in potrebam. Posebej Vam priporočamo nakup ženske in moške usnjene konfekcije. in še nekaj Vam želimo napisati. Ne bodite v skrbeh. Ob nakupu bomo našli skupni jezik; če bo potrebno, Vam bomo pomagali z obročnim odplačilom. In tudi odpiralni čas smo prilagodili Vašim željam. Odprto imamo vse do dvajsetih. Želimo Vam še lepo jesen in veselo trgatev! S spoštovanjem! Vaš Bim AVTOMOBILSKI POGON Strokovnjaki se še vedno zavzeto ubadajo z različnimi avtomobilskimi pogoni in organiziranostjo (predvsem mestnega prometa). Tole na risbi je švicarska zamisel; obveljala bi lahko v primeru, če bi avtomobile poganjali akumulatorji. Parkirišča bi bila lahko tudi »napajališča« z elektriko, pa tudi z električnimi števci, saj brez denarja nikoli ne bo muzike. SESTAVIL MARKO NAPAST ZAVOD ZA GLUHONEME ČASOVNI TERMIN ZNAMENITA RUSKA KRIŽARKA FINO SUKNO IZ ČESANE VOLNE ŽENSKO IME ZELO REDKA KOVINA (ZNAK Ybl VRSTA SKLADBE SLOVENSKI PESNIK (ALOJZ) OKUSNA MORSKA RIBA, KOMARČA POPEVKA-RICA IZ BIH (NEDA) VODIK UMETNIŠKA SMER ČETVEROKOTNIK ZADNJE PREDIVO, PAZDERJE NAJVEČJI MORSKI SESALEC VEZNIK BARIJ NORVEŠKA IN ŠVEDSKA REKA NORVEŠKA REKA (ANAGRAM: ENA) LATINSKI VEZNIK (IN) PISATELJ ehrenburc OSNOVNA MERA TANKA KOŽICA, OPNA GORA NA HALKIDIKI EDEN OD CEZARJEVIH MORILCEV REKA NA TAJSKEM, PRITOK MENAMA JADRANSKI OTOK NASILNA TATVINA STRAVIN- SKI TURČUA NEON NAJVEČJE MESTO V AFfl. DRŽA- VI BENIN PESNIŠKA STOPICA / REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: pianist, Ontario, odstava, Bi, Ines, Lars, CT, aneks, šal, Ena, č, Jeras, Eban, GC, Na, kolo, Elbasan, cipresa. h. OKTOBRA 1990 Stran 13 križemkražem po naših šolah Ob tednu otroka Ob tednu otroka smo pripravili anketo o tem, kaj so si učenci v tem tednu zaželeli. Povzemamo nekaj odgovorov: »Želim, da bi imel vsak otrok na svetu svoj dom. starše, domovino in svobodo.« (Monika Bedak, 5,r.) — Želim, da bi vsi otroci živeli v čistem okolju, da bi bila njihova pot v šolo varna, da bi imeli dovolj oblačil in da ne bi bili nikoli lačni. (Andreja Stepanovič, 8.b) »Naj imajo vsi otroci veselje do življenja!« (Jasna Rožman, 8.b) — Da bi imeli vsaj dovolj kruha! (Sonja Šavel, 8.a) »Moja želja je, da otroci ne bi bili žrtve prometnih nesreč in da ne bi bilo bolnih otrok.« (Dominik Ošlaj, 7.a) — Ob tednu otroka si želim predvsem, da bi vsi otroci na svetu občutili vsaj v tem tednu toplino doma, da ne bi bil nobeden lačen in da bi bilo njihovo okolje čisto in zdravo. (Tanja Gujtman, 7.razred) Učenci OŠ Ivan Cankar, Bogojina POSPRAVLJANJE BUČ — Narisal Gregor Rožman, 2. razred, podaljšano bivanje, OŠ Branko Bernot-Aljaž, Križevci pri Ljutomeru. Mala lončarska delavnica »Filovci 90« Nekaj dni pred koncem šolskega leta smo dobili na šolo dopis, da se lahko udeležimo Lončarske kolonije v Filovcih. S tovarišico za likovni pouk smo se dogovorili o vsem, kar je bilo potrebno in kaj moramo vzeti s sabo. V petek zjuraj smo se zbrali na avtobusni postaji v M. Soboti in se z avtobusom odpravili v Filov-ce. Tam. so nas že čakali učenci iz OŠ Bogojina. Odpeljali so nas na igrišče, kjer smo dobili vsa potrebna navodila in se razdelili v skupine. Takoj nato smo odšli k lončarjema. Bila sem v skupini pri tovarišici iz Rogaške Slatine; pozneje se nam je pridružila tudi naša tovarišica Ingrid. Po kosilu smo odšli k drugemu lončarju, kjer smo pripravljali glino in izdelovali na kolovratu. Med delom so nas zmotili delavci TV Slovenije, ki so snemali naše delo, da bi tudi drugim vzbudili željo do tega, že skoraj izumrlega dela. Po večerji je bil kulturni program, ki so ga spet pripravili gostujoči učenci in domače pevke. Po končanem programu so zakurili v lončarsko peč, kjer so žgali izdelke kar celo noč. Mi smo seveda odšli spat k novim prijateljem. Zjutraj smo se poslovili od gostoljubnih družin in odšli k lončarju. Tam mi je tovarišica povedala, da sem lepo slikala in da bom izdelek pokazala v Krogu. Še smo videli mnogo zanimivih lončarskih del, po kosilu pa smo se odpeljali v Bogojino, kjer smo si ogledali cerkev. Proti večeru pa smo se odpravili domov, polni lepih vtisov in z upanjem, da bodo še taka srečanja. SIMONA SUKIČ, 7.r„ OŠ KUZMA Kdo praznuje 17. septembra? Neka grozna žival Bito je zadnji dan počitnic na morju. Hotela sem skočiti v morje in zadnjo sekundo opazila neko grozno žival, ki je plavala po vodi. Izgledala je kot kaka raztrgana cunja. Nenadoma je pritekla punca in me porinila, tako da sem padla v vodo. Žival je začela plavati proti meni in jaz sem se na smrt prestrašila. Začela sem z vso močjo plavati proti obali, toda zaman, žival me je dohitela, vendar se me ni dotaknila. Bila je zelo čudna, z mano je plavala do obale in mi prav ničesar ni storila. Hitro sem stopila iz vode in jo opazovala. Toda ni odplavala, ampak je ostala blizu obale. Za kratek čas sem pogledala stran in ni je bilo več. Koter Simona. 8. b OŠ Drago Lugarič, Lendava Spet v šoli Počitnic je zdaj res konec, poklical nas je šolski zvonec. Torbo na ramo smo nadeli in v šolo šli veseli. Že v začetku smo sklenili. da med letom bomo se trudili, saj kdor z znanjem je bogat, to največji je njegov zaklad. Ksenija Raščan, 6. a V šoli smo spet zbrani, veseli, razigrani. . . Delamo in se učimo. v odmoru se lovimo. Za igre zdaj več časa ni. saj začele so se nove skrbi. Pridno dela se lotimo, dolžnosti svojih ne pozabimo! Milena Kocet, OŠ Štefan Kovač, Turnišče 17. september — moj rojstni dan. iščem in premišljujem, kdo še ima ta dan rojstni dan. Spornim se, da ga ima Melita. Tedaj pa mi v roke pride knjiga Franceta Bevka. Ugotovim, da se je tudi on rodil 17. septembra in se razveselim. Kdo je sploh bil France Bevk? Bil je pisatelj, ki se je rodil v Zakojci pri Cerknem. Je zelo znan pisatelj, ki je pisal za otroke in starejše. Umrl je na svoj 80. rojstni dan, 17. sep. 1970 leta. V ponedeljek, 17. septembra 1990, je bila 100. obletnica njegovega rojstva in 20. obletnica njegove smrti. Koliko mladinskih del je izšlo izpod njegovega peresa! Spomnim se, kako sem uživala ob branju njegovih Pastircev, Pestrne in kako sem sočustvovala z glavnimi junaki. Danes ni več pastircev ne pestrn, so pa ostala Bevkova dela, ki bodo vedno spominjala na odličnega mladinskega pisatelja. Sandra Meolic, 6.a., OŠ Bakovci Lojzkovo kajenje Sosedov Lojzek rad kadi in mar mu za življenje ni. Vsak dan on škatlo pokq,di za kruhek pa denarja ni. Ker dosti sape za cigarete ima. se rad povsod baha. Črni zob od pokajenih cigaret ima, na nogi pa se mu čevelj smehlja. Prste ima rumene in od cigaret prismojene. Za cigareti trepeta, ko jih v žepu nima. Vedno kašlja in kadi, in bolezen mu že grozi. Kajenje bo moral opustiti ali pa v bolnico oditi. Aleš RAJH, 6. r., OŠ KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU Malomarni čiki Vi, malomarni čiki, ležite vsepovsod, čeprav bi bilo bolje, da ne bi delali nadlog. Vi, malomarni čiki ste res iz tobaka, le kdo vas je izdelal, da za vas je sila taka? Vi, malomarni čiki. sestavljeni iz strupa, čeprav za zdravje ste škodljivi, marsikdo brez vas obupa. Helena HERIC, 6. r„ OŠ KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU Bil sem v Uruguayu Že pred počitnicami sem se veselil Uruguay, kamor naju je s sestro povabil stric-se je čudovito peljati z letalom. Užival sem obs , čnem zahodu Očaral me je, kajti bil je poln ne . kritih lepot in ob pogledu nanj se je začela sp čati moja bujna domišljija. Po Uruguayu smo sti potovali in občudovali pokrajino, ki pa nl . preveč obdelana, kljub temu pa je še posebej 1 miva, saj še človek ni kaj dosti posegel po se pelješ po cesti in gledaš levo in desno, lahk mo občuduješ tiste, že stoletja stare palme m tuše. Enako lepa je tudi pokrajina Brazilije m ,f gentine. Poleg tega pa smo v teh deželah vid mnogo zanimivega. . csu Najlepše mi je bilo, ko sem si v Buenos A ogledal svetovno prvenstvo v košarki. Gleda tekmo med Jugoslavijo in Brazilijo. Že k® . stopil v dvorano, sem se nalezel tistega nav nja, katerega je bila polna vsa dvorana. n(l Po dolgem pričakovanju so prišli v d igralci. Najprej so se ogrevali in potem se je (|)0, la težko pričakovana tekma. Užival sem v u stih teh mladih košarkašev in seveda, da ne P^j bim, sem navijal za naše. Po težki in dolg1 so zmagali naši z veliko prednostjo. Kasnej si še ogledali tekmo med Avstralijo in P®e.r (e com. Pri teh je zmagala država Puerto R|C ' prav sem jaz navijal za Avstralijo. čitni‘ce Kot se vse konča, so se končale tudi te p° v Južni Ameriki. Rad sem se vrnil domov, vedno velja pregovor: »Povsod je lepo, toda je najlepše!« Bojan Kavas. OŠ 17. OKT^j »Nisem ga. V peč sem ga vrgel. To so reči, ki se z njimi nočem pečati.« »Lažeš, da se kadi. S kom je odšla ?« »Ne vem.« »Sama zagotovo ni odšla čez Muro. Brez zvez to ne gre.« »Verjetno je koga poznala.« »Kdo pa je zahajal k vam?« »Nihče. Vsaj z mojo vednostjo ne.« »S čigavo vednostjo pa, če ne s tvojo? Banditi so prišli ponjo in ti si bil vendar doma. »Sredi noči so prišli. V temi. Nisem jih videl.« »Ferenc, pomagaj mu! Spomin mu obudi!« reče Kertesz svojemu kolegi, ki je, po! sede in pol sloneč na pisalni mizi z rokami prekrižanimi na prsih, zasledoval zasliševanje. Ferenc je prijel za pasji bič in ga je! z naslado pretepati. »Neumen si, ker se pustiš pretepati. Če bi mi vse po pravici povedal, bi si prihranil batine,« reče Kertesz, ko ga Ferenc preneha mlatiti. »AH ni zanimivo, njegove žena nam je snoči vse priznala, on pa takšna trma.« pravi Ferencu. »Ga bom že zmehčal« se zareži Ferenc. »Moja žena vam ni mogla veliko povedati, ker celo manj ve kot jaz « »Pa še koliko nam je po.veda/a! Kaj pa tvoja nečakinja, Irena Sobotin?« »Ta k nam ni zahajala. Čeprav smo sorodniki, si nismo bili nikdar na roko.« »Tvoja hčerka in njena sestrična sta hodili na skupne spreho- ' de, kjer sta premlevali marksizem in kovali upor. Celo jaz sem ju že srečal« »Če sta se dekleti shajali, sta se za mojim hrbtom. Pa še to je bilo pred dobrim letom. Kolikor mi je znano, je moja nečakinja ušla k banditom. Predvsem zaradi njenih nazorov je midva z ženo nikoli nisva marala.« »Kaj pa murinski Judje? Kdo med njimi je komunist?« »Med murinskimi Judi ni komunistov.« »AH kdo podpira bandite ?« »Ne vem.« »Ne veš? Ferenc, bič!« Ferenc ga oplazi z vso močjo po plečih. »Naši Judje so trgovci. Trgovci pa nikjer na svetu ne podpirajo komunistov.« »Kaj pa Aleš Kardoš? Ta je celo med voditelji.« »Ta ni bil trgovec, temveč skrahiran študent. Iz Murina je izginil neznano kam že enainštiridesetega leta, precej po prevratu, čim so mu postala tla doma prevroča.« »AH Rituperjev Miha, ki ga kličejo za Grbača, nikoli ni bi/ pri vas?« .. »Jaz ga pri nas nisem videl Še nikoli v življenju nisem spregovoril niti besedice z njim. Tudi poznal ga verjetno ne bi, če ne bi bil grbast.« »Kam si le gledal, da ga nisi videl? Tvoja žena ga je. Kazno je, da bomo zaplesali, in to ne samo s palico. Bolj učinkovita sredstva imamo kot je palica, ki ti bodo odprla tvoj pasji gobec. Kaj pa Lončar?« »Kateri? Lončarjev je v mestu več.« »Politični zaupnik tvoje banditske hčerke, istega kova kot Gr-bač.« »Jaz poznam bližje samo enega Lončarja. Pravnika. Jugoslovansko vojsko sva služila skupaj. Vendar le nekoliko ur. Lončarja so vpoklicali tik pred nemškim napadom.« »Najprej jugoslovansko vojsko, potem pa bandite . . .« Glattsteinu postane vsled Kerteszove pripombe tako vroče, da mu stopijo na čelo znojne kaplje, ki pa si jih ne upa obrisati. »Na dan z besedo, komunist! Tudi ti si se pridružil banditom, ne samo tvoja hči. Tvoja žena in nastavljene! so mi že snoči prav vse povedali. Kdaj hočem slišati še tvojo zgodbo. Zakaj si odšel z banditi?« »Jaz z banditi ?! Jaz sem bi! ves čas doma. Če bi odšel z banditi, bi me Murinčani zagotovo pogrešali.« »Kakšnega vraga mi boš še natvezi!, Žid! Vrnil si se, da boš zanje vohunil in organiziral upor.« ' »Na srečo svojih otrok priseže m, da to ni res. Kaj takšnega vam moja žena in nastavljene! niso mogli povedati.« »Ferenc, na delo!« Detektiva sta mu zvezala roki na hrbtu in ga obesila na kavelj, tako da se je samo s prsti dotikal tal. Izmenoma sta ga tepla s takšno silo, da se je od bolečin zvijal kot črv. Kertesz ga je s kleščami ščipai v nos. Ferenc mu je rinil igle za nohte. Jetnik je padel kar dvakrat v nezavest, Ferenc ga je snel s kavlja in ga s takšno močjo bičal po golem hrbtu, da se je nesrečnež opravljal po steni in zvijal po tleh kot črv. Detektiva pa sta skakala po njem in ga brcala. Glattstein je vedel da ne sme ničesar povedati, četudi ga bo- 26 sta detektiva tako pretepala, da ga pohabita. Če bi priznal, da je bi! pri partizanih in streljal na madžarske orožnike, bi to pomenilo njegov konec. Madžari bi ga brez vsakršne obsodbe postavili pred zid in ga ustrelili. Zato je ostal neomajen, trpel bolečine, se onesvestil, izdal pa se ni. Detektiva sta odnehala z mučenjem šele opoldan, ko sta mu povedala, da se bosta po kosilu vrnila. Orožnik ga je odvedel na stranišče. Krvi z obraza si ni smel umiti. Zaklenil ga je v isto sobo, v kateri je bi! prenočil Detektivov popoldan ni bilo nazaj. Tudi jedi mu ni nihče prinesel. Lačen ni bil, čeprav že štiriindvajset ur ničesar nipoužii. Pač pa je trpel neznosno žejo, a si ni upal potrkati na vrata. Ko se je znočilo, mu je orožnik prinese! skledo mlačne juhe in kos rženega kruha. Juha mu je za prvo silo potešila žejo. Kruh je zaradi presekanih ustnic in pobitih čeljusti jedel le z veliko muko. Zadovoljiti se je moral s sredico, ki jo je prav počasi mlel in, pomešano s slino, /e s težavo pogoltnil. Bolečine šo bile posebno hude ponoči. Celo vročino je dobil od njih. Po polnoči je imel mrzlico in večino noči bolj presede/ kot preležal. Strt duševno /n telesno je v grozi pričakoval naslednje jutro. Ponj so prišli že pred zoro. Bi/ je prepričan, da ga bodo zopet mučili. Redkobesedna orožnika pa sta mu nataknila na zapestje ve rige in ga odgnala v mestno ječo. Tam ga je prevzel njegov j znanec Vodopivec. S pripombama .Glattstein, vi pa ste Posj~lgnn p stalni gost' in ,z vami so pa prav pošteno plesali' ga je za^'nji. temno, po plesnobi zaudarjajočo samico in se zanj ni več Zm Šele zvečer ga je odgnal v umivalnico, kjer sije smel ^'^08 obraza in si očediti obleko. Obriti se ni mogel, ker ni imel Privs gd-pribora. V pisarni sta ga pričakovala dva orožnika, ga uklenila i & gnala na železniško postajo. Verig mu tudi na vlaku — P^ia" ga v živinskem vagonu — nista snela z rok. Ko ju je vprašal, ka ženeta, sta ga nahrulila, naj drži svoj banditski jezik za niti slej ju vso neskončno dolgo pot ni upal nadlegovati z vpraša /• potem ne, ko sta mu ponudila klobaso, kos kruha in vodo. Zarana so se pripeljali v Budimpešto. Pričakoval je, da ga v Budimpešti zaprli. Orožnika pa sta ga na vzhodnem kolod se ročila dvema drugima orožnikoma. Vozili so se ves dan. d°gpgfi niso pripeljali v s/ovaške hribe. Tam so zamenjali vlak za raz tovornjak, ki jih je med stokanjem in sunki potegnil v intem taborišče, kamor so prispeli sredi viharne in deževne noCI' /sgleri^ ki se razhajata in ga tako vizu-^(^'f^jeta. Sredi trga je nAm obelisk, ki so ga vzeli '‘elisL ^ega cirkusa, na vrhu pa Je križ in na obeh v°dometa. deljena v četverokotne ploščice, in glavna vrata, skozi katera smo vstopili. Cerkev ima na videz tri ladje, v resnici pa samo eno s stranskimi kapelami, ki so povezane med seboj. Na desni strani v kapeli Pieta je istoimenski Michelangelov kip in eno njegovih najbolj slavnih del. ob katerem obstojijo poleg ljubiteljev umetnosti tudi vsi drugi. V kapeli relikvij je križ, potem pa si sledijo še kapela sv. Sebastjana, kapela najsvetlejšega zakramenta z Berninijevim tabernakljem in gregorijanska kapela s sliko Matere božje, vredne pomoči, iz 12. stoletja. V desni prečni ladji je oltar Ladjice z Giottovo sliko Ladjice v mozaiku, kot so vse slike v baziliki. Najčudovitejša pa je njena apsida. To znamenito Berninijevo delo je slovesen, razsvetljen kompleks, kjer je prišla do izraza tako umetnikova fantazija kot izraznost. Kot celota je katedrala slovesna himna reli-kviji (lesenemu stolu v katedrali, ki naj bi pripadal sv. Petru), kupola nad njo pa je od tal do svetlobne odprtine na vrhu visoka 120 metrov. Pod njo se dviga baldahin iz brona na štirih veličastnih spiralastih stebrih, ki je lepo viden tudi od zgoraj navzdol. pogoj pa je. da obiskovalec nima vrtoglavice, kajti sicer mu trda prede. Če vzdrži tudi naporno vzpenjanje po polžasto zavrtih stopnicah do vrha kupole, kjer je razgledna točka, je njegov trud več: kot poplačan. Zviška lahko pokuka v notranjščino vatikanskih vrtov in vatikanske palače, ki jo sestavlja več poslopij. Med njimi je manjši del namenjen domovanju papeža in njegovih sodelavcev, v vseh drugih pa so muzeji, knjižnice in arhivi. O vatikanskih muzejih m umetninah v njih bomo pisali v prihodnjem nadaljevanju potopisa V večno mesto in nazaj, tokrat pa le se nekaj besed o papeški apostolsk palači, ki jo je mogoče obiska11 le ob izrednih avdiencah. V času našega obiska ni bilo možno stopiti skozi bronasta vrata po sijajnem stopnišču Reggia m od blizu videti razkošne dvorane ter Pavlinske kapele. Vhod je skrbno stražil barvito oblečen vatikanski gardist. kije po svoji nedostopnosti spominjal na angleske-gaPs IV Zagrebu je bilo državno kolesarsko prvenstvo v več di- ■ sciplinah. Udeležili so se ga tudi kolesarji Pomurja iz Beltinec | I in dosegli lep uspeh. Najbolje se je odrezal Simon Šooš, saj je ■ J v disciplini 1000 metrov z 200 metrov šprinta v vseh vožnjah 1 | dosegel najboljši čas in tako osvojil naslov državnega prvaka. I ITako je dokazal, da je najboljši šprinter v državi. V vožnji na J 500 m je bil Šooš prav tako kandidat za eno od medalj, vendar I Ije moral zaradi padca odstopiti. Izkazal se je tudi Dušan Haj- > dinjak, saj je v kriterijski vožnji zasedel peto, v dveh discipli- | I nah pa sedmi mesti. Daniel Drvarič je zasedel 14. in 26. mesto ■ ! v zasledovalni vožnji. Vodstvo kluba je z doseženimi rezultati I | izredno zadovoljno, saj so le-ti eni od najboljših v 43-letni zgo- I _ dovini kluba. ■ --ROKOMET----------------------------------- Derbija Radgoni in Krogu V prvem kolu prvenstva v drugi republiški moški rokometni ligi vzhod sta bila na sporedu dva pomurska derbija. Radgona je v Murski Soboti premagala Polet s 26:23. Najboljša strelca sta bila Merčnik pri Radgoni in Škraban pri Poletu. Krog je v Murskih Črncih premagal Mladinca s 23:17. Najboljši strelci: Makovec 7'in Gregorinčič 6 pri Mladincu ter Meolic 6, Šernek in Varga po 5 pri Krogu. V prihodnjem kolu igrajo — Radgona : Pivovarna Laško, Krog : Velenje, Fu-žinar : Mladinec in Polet : Slovenj Gradec. ---O D B O J K A-— ------------------------- Radenci premagali Veržej V prvem kolu prvenstva v drugi republiški moški odbojkarski ligi je bil na sporedu pomurski derbi med Radenci in Veržejem. Zmagali so Radenci s 3:1. V naslednjem kolu igrajo Radenci z Vuzenico, Veržej pa s Fužinarjem II. V prvem kolu tekmovanja v drugi republiški ženski odbojkarski ligi je Prevalje v Murski Soboti premagalo Pomurje s 3:0. Ekipa Mladosti je bila prosta. V prihodnjem kolu igra Mladost s Celjem H, Pomurje pa je prosto. KAJAKAŠTVO Borovič—Gujtman republiška prvaka Na reki Savi Dolinki je bilo republiško člansko prvenstvo v spustu na divjih vodah. Sodelovalo je okrog 80 kajakašev in kanuistov iz Slovenije. Med njimi so bili tudi trije člani Brodarskega društva Mura iz Kroga in dosegli lep uspeh. Najbolje sta se izkazala Borovič-Gujtman. saj sta v kategoriji C 2 zasedla prvo mesto in postala republiška prvaka. V kategoriji K 1 pa je bil Roman Kovačič šesti. ^Lstvo_____________ Umovanje Gančanih S u G- Vl1'ka n' v počastitev S^dru-0^6 občine pripra-tjl^jti z ^lnsko tekmovanje v S^kalibrsko puško. !(;’l990 o°v nedeljo, 14. ok-uri na strelišču S k” PrakcS1501^’ dobijo po-^9 tim-Cne nagrade. Stre-Q| na skrito tarčo: SaRka-______________ m poraz BENKOVIČ (Sobo- ta) — standardna igra Prvi mednarodni turnir v Soboti ŠD Radenska Pomurje iz Murske Sobote organizira v soboto, 20. oktobra 1990, ob 9.00 v hotelu Diana v Murski Soboti prvi mednarodni turnir v aktivnem šahu. Igrali bodo 7 kol po švicarskem sistemu. Prijavnina je 200 dinarjev. Te pa so oproščeni vele-* mojstri, mednarodni mojstri, mojstri Fide in mojstri. Pripravili so lepe denarne nagrade od 500 do 5.000 dinarjev. --PLAVANJE Čeprav Sobočani niso ponovili igre izpred tedna dni, ko so nepričakovano premagali Metalac Olt, so tudi s slabšo igro zanesljivo slavili nad tekmecem za izpad, nekdanjim klubom Lupuleska, Unireo iz Uzdina. Le Benkovič je prikazal standardno igro, pomembno pa je, da so osvojili dve dragoceni točki. Lani drugouvrščena novosadska Vojvodina s tretjim mladincem Evrope in državnim reprezentantom Grujičem ter kandida- tom za državno reprezentanco Doboem pa je bila premočan nasprotnik za sicer borbene domačine. Vendar Sobočani v tem srečanju z igro niso razočarali in če bi Unger v srečanju z Grujičem po dobljenem prvem setu izkoristil vodstvo v drugem in tretjem setu z 11:6, bi lahko prišlo do velikega, presenečenja, posebno še, ker je tudi Benkovič namučil Grujiča, izgubil pa dobljeno partijo z Doboem. Vsi trije so zanesljivo slavili nad tretjim igralcem gostov Belčevičem. V prihodnjem kolu igrajo v slovenskem derbiju v Ljubljani s Kovino Olim- V Baški za delfinčke Te dni so. se iz desetdnevne šole v naravi v Baški vrnili učenci iz Bakovec, Beltinec, Bogojine, Cankova in Tišine. Okrog 200 učencev je ob pouku in drugih dejavnostih tudi pridno plavalo, saj je od 64 splavalo 53 otrok, ki so prejeli diplomo plavalec pripravnik. Srebrne delfinčke je prejelo 72, bronaste pa 75 otrok. Priznanja in značke bodo učenci prejeli v šolah na športnih dnevih. F. R. --NOGOMET Sobočani lu Prvenstva v dru-P ni°ški košarkarski v Mariboru l3arib()r s 77:73. 5h’t 19 Gomboc 30, S^Cil,- mar 14, Juterš-\ "Oluri 6' Prihodnjič go-\ rJ« na Polzeli. ' pijo. Rezultati: SOBOTA- UN1REA 5:1 (Benko—Petroj 14:21, 23:21, 21:18, Unger—Dalea 21:15, 21:13, Benkovič—Kušič 17:21, 22:20, 21:14, Unger—Petroj 24:22, 18:21, 15:21, Benko—Kušič 21:16, 21:17, Benkovič-Dalea 21:11, 21:14); SOBOTA-VOJ VODI NA 3:5 (Benko—Dobo 19:21, 16:21, Unger—Grujič 21:17, 17:21, 15:21, Benkovič—Belčevič 21:19, 21:9, Unger—Dobo 19:21, Benko—Belčevič 21:19, 14:21, 21 J4, Benkovič—Grujič 20:22, 18:21, Unger—Belčevič 21:14, 21:14, Benkovič-Dobo 20:22, 21:19, 18:21). V prvi slovenski ligi so se Radgončani vrnili z gostovanja v Novi Gorici in Kočevju z dvema visokima zmagama, ker je v ekipi zaigral tudi Rihtarič, in so tako že prevzeli vodstvo na lestvici. Rezultati: GORICA-RADGONA 0:9 (Rihtarič 3:0, Kuzma 3:0, Žitek 2:0, Fridrih 1:0): MELAMIN-RADGONA 1:8 (Rihtarič 3:0, Kuzma 3:0, Žitek 1:0, Fridrih 1:1). M. U.‘ Mednarodna tekma sodnikov V Rakičanu je bila prijateljska tekma nogometnih sodnikov Železne županije iz. Madžarske in Murske Sobote. Srečanje se je končalo neodločeno 1:1. Gola sta dosegla: Lepoša za Mursko Soboto in Molnar za Železno županijo. Sodil je Peter Horvat iz Rakičana. Srečanje sodi v okvir obmejnega sodelovanja. — STRELSTVO------------------------------- Zmagali strelci Tišine Strelska družina Gorenje Elrad Gornja Radgona je v počastitev občinskega praznika pripravila tekmovanje v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je 17 ekip oziroma 60 strelcev. Žal pa je bila udeležba pomurskih strelcev slaba. V ekipni konkurenci je zmagala SD Kolo-man Flisar Tišina z 835 krogi pred A. Majeričem Maribor, 826, Elra-dom I, 826, Večerom, 824, in Pohorskim bataljonom Ruše, 816 krogov. Med posamezniki je zmagala Liljana Rudil (Maribor) pred Brakom Bukovcem in Dragojem Pertocijem (oba Tišina), vsi po 281, Davorinom Slaničem (Elrad), 280, in Simonom Kranjcem (Impol), 279 krogov. Odprto tekmovanje SD Pomurke Na strelišču v Murski Soboti bo v soboto, 13. oktobra 1990, ob 8.00 tradicionalno odprto tekmovanje v streljanju z zračno puško, ki ga v počastitev praznika soboške občine prireja SD Pomurka — Mesna industrija Murska Sobota. Tekmovale bodo tričlanske ekipe za prehodni pokal Mesne industrije. Prijavnina za p;onirske ekipe je 60, za članske pa 150 dinarjev, posamezno pa 50 dinarjev. Prijave zbirajo na SD Pomurka — Mesna industrija, Murska Sobota, Bijedičeva 11 (Terezija Kovač). Najboljši bodo prejeli pokale, medalje, diplome in praktične nagrade. --KEGLJANJE------------------------------- Radenska na Madžarskem Kegljalci Radenske iz Murske Sobote so v okviru priprav na novo tekmovalno sezono gostovali v Sombotelu na Madžarskem in odigrali prijateljsko tekmo s članom prve madžarske lige Sabario. Radenska je nastopila brez Mira Steržaja. Boljši so bili gostitelji in zmagali za 276 kegljev. Za Radensko so tekmovali: Kovačič, 870, Drvarič, 866, Šalamun, 851, Kučan, 836, Štiblar, 816, Bavec, 809, Smolkovič, 794, Marinič, 782 podrtih kegljev. M. Š. Občinsko prvenstvo v krosu v Murski Soboti Slabo vreme preprečilo večjo udeležbo V Murski Soboti je bilo občinsko prvenstvo v krosu, ki sta ga pripravili Šolsko športno društvo Mladost in ZTKO Murska Sobota. Kljub slabemu vremenu se je tekmovanja udeležilo okrog 220 tekačev in tekačic iz soboške občine. Rezultati — Ml. pionirji A: 1. Slavic (Grad), 2. Škerlak (OŠ IH), 3. Virag (Belt.); ml. pionirke A: L Roman (Pros.), 2. Mesarič (Belt), 3. Celec (Grad); ml. pionirji B: L Ščančar (Bell.), 2. Kolar (Rog.), 3. Golob (Belt.); ml. pionirke B: 1. Šantl, 2. Škaper, 3. Sukič (vse Grad); st. pionirji A: 1. Kolar (Rog.J, 2. Benkič (Grad), 3. Koren (Belt.); st. pionirke A: L Virag (Belt.), 2. Škerlak (OŠ IH), 3. Forjan (Belt.); st. pionirji B: 1. Gumilar (Pomurje), 2. Krampač (SKŠ), 3. Drvarič (OS 1); st. pionirke B: L Gujtman, 2. Golob (obe SCTPU); ml. mladinci: 1. Valeč (OŠ I); st. mladinke: 1. Kohek, 2. Gumilar (obe SZŽ); člani: 1. Fujs (Mačkovci), 2. Čarni (Mura). OKTOBRA 1990 Stran 17 GOZDOVE PRIDOBIL Z ZAMENJAVO HANE NALlUNAUZALIJt SE VEDNO ODPRTE Na zasedanju skupščine obči- . prepisati gozdove, ki so bili last ne Murska Sobota je bilo v nizu vprašanj postavljeno tudi tole: Ali je res, da je Ernest Voros, nekdanji upravnik na posestvu KG Rakičan v Prosenjakovcih, dal nase oziroma na svojo družino madžarskega državljana? Javno obravnavanje je Ernesta Vbrosa močno prizadelo. Kljub temu nam ga je uspelo prepričati, da naše pisanje nima slabega namena. Pokazal nam je dva do- — Franc Vrataric, direktor KZ Panonka- Posojila je desetkrat manj! Ali je direktor KZ Panonka Franc Vratarič dobil »sumljivo« posojilo v višini 300.000 dinarjev? To je prišlo v javnost in je treba raziskati! je bilo rečeno na zasedanju Skupščine občine Murska Sobota. Rečeno storjeno! Tovariš Vratarič, »rdeči direktor«, nam je obširno razložil, kako je s posojilom in — kmetovanjem. Formalna lastnica kmetije je njegova 70-letna bolna mati, dejanski nosilec vseh dejavnosti pa on — sin edinec. Do kmetijstva ima veselje, zato je leta 1988 vzel, v imenu matere kot mnogi drugi, posojilo v višini 32.000 (sedanjih) dinarjev in uredil hlev za 40 glav goveje živine. Tako je sta-lež živine od prejšnjih 12 (star hlev) povečal na 52. Posojilo je dolgoročno s spreminjajočo se obrestno mero. Potemtakem je njegov posojilni status enak kot pri vseh drugih, ki so se odločili za povečanje pridelave hrane. Tovariš Vratarič je z lastnim denarjem hkrati dogradil skedenj s silosi, velik 18 krat 9 metrov. Komentar: to, da ima neki direktor kmetijske zadruge vzorčno kmetijo, najbrž ni nič slabega! Š. S. kumenta, iz katerih smo ugotovili, da je leta 1985 zamenjal 3 svoje njivske oziroma travniške površine za 19 gozdnih parcelic, od katerih posamezne merijo manj kot 15 kvadratnih metrov, ki mu jih je v skladu z menjalno pogodbo odstopilo Kmetijsko gospodarstvo Rakičan. Le-to je tedaj na prosenjakovskem in motovar-jevskem območju zaokroževalo svoje zemljiške komplekse in Vb-rbseve njive oziroma travniki so bili na območjrf za katero je imelo Kmetijsko gospodarstvo interes, da ga pridobi. Je pa res, da je Ernest Voros dobil gozdne površine, ki so bile dlje časa v lasti našega državljana, ki se je. preselil na Madžarsko in je pozneje svoje gozdne površine prodal KG Rakičan. Torej: Ernest Voros ima na območju katastrske občine Motvarjevci 1,20 hektarja gozdnih površin, dobil pa jih je z menjalno pogodbo od KG Rakičan. Š. S. Bogatašinja na beraški palici Helena Siič se je poročila z najbogatejšim Lendavčanom, a kaj, ko pa so mu vzel' mlin, opekarno in hotel. Zdaj je vdova in živi od socialne pomoči. Bo z denacionalizacij popravljena tudi ta krivica? Menda ni starejšega prebivalca lendavske občine, ki ne bi poznal priimka Epinger, ki je še zdaj ponekod oznaka za bogataša. Epingerjevi so bili bogata židovska družina, ki pa so del svojega bogastva razdajali siromakom. Teh pa je bilo v preteklosti veliko več, kot jih je danes. Med njimi tudi Sučevi iz Gaberja. Helena je že s trinajstim letom začela hoditi na delo v Epingerjevo opekarno v Lendavo. Tedaj si.niti pomisliti ni upala, da bo kdaj njihova snaha. »Samuel Epinger, moj poznejši tast, je imel petoro otrok: tri hčere in dva sina. Dve hčeri sta umrli v taborišču Auschwitz 1944. leta, en sin in hčerka pa sta se že pred vojno izselila v Brazilijo in Argentino. Doma je ostal le Bela, moj poznejši mož, ki se je že pred vojno »prepisal« iz židovske v evangeličansko versko skupnost. Tako je upal, da ga ne bodo preganjali ali pa celo poslali v smrt. Najhujše se sicer ni zgodilo, saj je med vojno bil le na prisilnem delu na Madžarskem. Domov se je vrnil 1946. leta, ko me je poiskal, da bi bila vodila gospodinjstvo. Rada sem šla na njegov dom in tudi roko sem mu dala', ko je zaprosil zanjo, čeprav je bil dvajset let starejši od mene.« se ni več zaposlil, saj , 66 let, pač pa je dobival iz M žarske' skromno pokojnino, 1979 pa je umrl in ostala sem ma. Otrok nisva imela.« Se vam zdi da živite varno? Helena je pričakovala, da bosta z možem srečno preživela preostanek življenja, pa ni bilo tako! Po vojni se je začela huda gonja zoper »kapitaliste« in izkoriščevalce in njej so sledili ukrepi: nacionalizacija. 'Podržavili so torej vse premoženje, ki ga je bil mož Bela podedoval po očetu Samuelu, ta je umrl med vojno. Vzeli so mu opekarno, ki je bila ob pobočju v sami Lendavi, hotel Krona, ki je zdaj Park, vendar ga ljudje še vedno imenujejo po starem, razlastili so ga tudi mlina na koncu mesta. Bela Epinger (mnogi Lend bodo prepoznali) je ime1 «| se je opekarno in hotel Krona. 1 |leU' z nekdanjo opekarniško de jielc' no in jo imel neizmerno rad. na Epinger, rojena Siič, ed- nino za moževo nacionalizir ženje. »Vsaj toliko naj bi cial«« mi ne bi bilo treba prejemati pomoči,« pravi. ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Če lahko mirnega srca obkrožite teh sedem točk, ste na dobri poti: Vaša varnost so zavarovani in prihranki pred inflacijo Vsako leto se povečujejo Z vašim partnerjem zagotavljata varnost življenjskim si vzajemno skupnega življenja Ko se vam dobite dodatna miren začetek rodi otrok, sredstva za novega življenja Zagotovili ste šolanje sredstva za otrok. Starost vas ne skrbi, da boste uživali varčevalne ker že danes veste sadove razumne odločitve. Tudi, če bo šlo kaj narobe, prebrodili z v življenju kdaj boste krizo manjšimi težavami Z izpolnitvijo zavarovalne police, Življenjskega zavarovanja pri Zavarovalnici Triglav z enim podpisom lahko izpolnite vseh zgornjih sedem točk. o! M cu O zavarovalnica triglav Ker življenje potrebuje varnost z o S 3 Epingerjevim so vzeli vse, le del te hiše, so pustili. Helena nima rt ji obnavljala, pa tudi stanovanjska skupnost se ne meni za del stavb , pripada. Foto: Š. S. »Z Belo sva se zbala, da ga bodo še zaprli, zato sva 1948. leta zbežala k sorodnikom na Madžarsko. Le-ti so mi obljubili prevzem njihove opekarne, mlina, pa hiše v Budimpešti. Obljubo so izpolnili, le da iz vsega tega ni bilo koristi, saj sva jo morala prodati, da sva lahko plačala davek na ostalo premoženje (opekarna, mlin), ki pa so ga čez dva mesece nacionalizirali. Še več: na Mad- žarskem so Belo obdolžili, da je jugoslovanski vohun! K sreči hujših posledic ni bilo, razen da je imel omejeno gibanje, drugače pa je delal v nekem skladišču blizu Blatnega jezera. Leta 1956 sva hotela odpotovati iz Madžarske k Belovemu bratu v Brazilijo, a nisva mogla in ne smela, kajti tedaj je izbila znana vstaja pod vodstvom Imreta Nagya. Menda je bilo leto I966, ko je bila v Jugoslaviji splošna pomilostitev in tedaj sva se vrnila domov. Bela SINDIKALNA PRODAJA VSI NA shimano-sachs-beretta je Helena Epinger, ki seansi!’ čila v bogato rodbino,"^tic« blagostanja, saj sta oblasti Jugoslavije in ?■; poskrbeli za »enakost*: opravl. mnogih letih, ko naj b’* tjja krivice, si želi, da b1 skromno nadomestilo, j-aJiC' bilo treba živeti na ber bi',a ■ Od 50 dolarjev, ki j'h0 poH Madžarske kot družin d nino po možu, se na ^tt3^, živeti, zato prejema °° :ey sjc socialno delo 1200 d' . p . alne pomoči. Te dni »j-aji115.. Mursko Soboto v muzej ogledat opremo, n()vi c dela, da imajo tam 1Z reiti», . izrezljano pisarniško (sVpji P sojo imeli EpingerjeV sarni. š. IZJEMNO UGODNO mountain ZR 5flmo 3.700 din BREZ OPRE^6 HLI m H0LLAND Informacije in naročila 3.900 din Z 0PRE010 na 3 obroke LOOK (ženski) BESS - FRO MARKET 310 0 tel & fax : 061 TISOČI NAM ZAUPAJO. ZAUPAJTE NAM VESTNIK 11. OKT°f^ Stran 18 Radijski m televizijski spored od 12. do 18. oktobra petek sobota nedelja ponedeljek torek sreda četrtek RADIO radio radio radio radio radio radio MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 530 Prebujajte se z nami! t™ želite, lahko spite še na-PRj. Sicer pa se je lepo pre-™jati konec tedna, saj vas “jutri čaka prost dan). " W Konec jutranjega spo-r«ia. 16.00 Jesensko popoldne (ttklame, informacije, glas-j m glasbeno-razvedrilna »ddaja 21232). 19.00 Spo-r«d Rs. I6.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Glasba, reklame. 17.00 Aktualno. 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. TV SLOVENIJA delfin Fliper, amer. janizanka. 9.25 Slovenija: van’n A*6™ prisluško-Ig^T dokum. oddaja, sovi Lomonosov, ' nadaljevanka. nii7 Žarišče. 15.00 Slovenc,5'30 Sova’ P°-dn„ X nan|zank. 17.00 Tv 18 »"e b 17-05 Tednik. Gtadovi: Kako so bili 18'35 Hov' an8k Iranka. 19.00 Risanka. Zreti Tv dnevnik 2. 19.50 naB'°tedna-20-2° Nebu Zak«1’ amer- serija. 21-20 22 mnT v Los Angelesu. $ova ? dnevnik 3- 22-30 Kanit ,ružinske vezi, amer, ^kt^ nede'ja’ ^'Pfogram: 17,j/ b Svet na zaslonu. SMin »Ponalni programi: ski .Maribor. 19.00 Ptuj-J v'deomeh. r9j5rp8ram l6,55 x4noY'tve. TV v šoli, oddaje. Pota Pevn‘k. 20.00 Po- QlaSko°hun (nad.). 21.05 »Ura. 23ni Večer. 22.10 Kul- T5 Program plus. 8.30 Nemščina. 9.00 Angleščina za najmlajše. 9.15 Radovedni Taček. 9.30 Lonček, kuhaj. 9.40 ZBIS: Pestema. 10.15 Čebelica Maja. 10.40 Čudežna leta, amer. nanizanka. 11.05 Zgodbe iz. školjke. 11.35 Naša pesem Maribor 90. 12.05 Svet na zaslonu. 14.55 Karavana zapravljivčkov: Portorož, zabavnoglasbena oddaja. 15.35 Rock kompas. 16.20 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik L 17.05 Mesečev pilot, ameriški mladinski film. 18.40 Zdravila. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.50 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.35 Show Rudija Carrella. 22.15 Tv dnevnik 3. 22.40 Sova: Zlata dekleta, amer, nanizanka; Studio 5 B, amer, nadaljevanka; Kamenje Ibarre, ameriški film. Drugi program: 17.00 Satelitski programi. 19.00 Kako biti skupaj. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice: Posilstvo, ameriški film. 21.30 Barcelona: Košarka za pokal McDonalds, tekma za 1. mesto, prenos. 0.00 Satelitski programi ali šport. 9.00 Nedeljska kuhinja (splet humorja, glasbe, pa seveda zadnjo uro in pol (od 10.30 do 12.00) možnost, da zaslužite tisočaka .ali več v kvizu 10 sekund.). 12.00 Spored v madžarščini. 13.00 Panonski odmevi. 13.30 Minute za kmetovalce. 14.00 Novice. 14.10-Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. TV SLOVENIJA 8.15 ŽiV žav. 9.10 Hov!, angl, nanizanka. 9.35 Gradovi: Kako so bili zgrajeni. 10.10 Zgodba o Hollywo-odia, angl, serija. 11.00 Alo, alo, angl, nanizanka. 11.30 5.30 Prebujajte se z nami! (lahko pa tudi brez nas -toda v tem primeru sploh ne boste vedeli, koliko stopinj je zunaj, niti če zračni pritisk raste ali pade. Ne privoščite si take neobveščenosti!) 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Jesensko popoldne (morda vaš mošt že vre — prijetne zvoke lahko še dodatno oblagozvočite s spo-redom z murskega vala. Posebej vabimo k sodelovanju I majhne, ob 18.00 vas čaka I To sem jaz). 19.00 Spored j RS. 5.30 Prebujajte se z nami (in lahkko boste izbrali (tešem tedna, glasbene želje vas tudi čakajo, pa seveda vrsta koristnih jutranjih informacij). 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Jesensko popoldne (skupaj bomo tja do devetnajstih, namenjamo pa vam veliko glasbe, uro in pol čestitka in pozdrav, pa še marsikaj!). 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA 5.30 Prebujajte se z nami! (jesenska turobna jutra — podobno kot v napovedi za prejšnjo sredo — so razen turobnosti lahko tudi pusta. Vsekakor pa ne bodo, če boste slišali in poslušali žametnega M Doro). 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Jesensko popoldne (bo gotovo manj dolgočasno, če. ga boste preživeli kot murski sovalovalci. Lep dan vam voščino in obljubljamo, da se bomo tudi tokrat trudili za vas!). 19.00 Spored RS Ansambel Slovenija. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.15 Križkraž. nemška 14.45 Rosowski, nadaljevanka. TV SLOVENIJA 15.35 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.05 Barnum, angleški film. 18.50 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Strategija srake, nadaljevanka. 21.10 Zdravo. 22.30 Tv dnevnik 3. 22.35 So.va: Dr. Doogie Howser, amer, nanizanka; Studio 5 B, amer, nadaljevanka. Drugi program: 10.00 Oddaja za JLA in igrani fifm. 13.00 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Čudežna čutila, angl, serija. 20.30 Popotovanje ob reki Zali, dokum. oddaja. 21.15 Zabavnoglasbena oddaja. 21.50 Športni pregled. 22.35 Reportaže z nogometnih tekem (Parti-zan:CZ, Dinamo:Hajduk). 9.00 Miti in legende islamskih ljudstev. 9.15 Mačkon in njegov trop. 9.40 Mladinski pevski festival Celje 83: Mednarodno tekmovanje. 10.10 Utrip, Zrcalo tedna, Tv mernik. 15.35 Sova, ponovitev nadaljevank. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.05 Zdravo. 18.30 Radovedni Taček. 18.50 Čebelica Maja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2, 20.05 Kaos na Gotthardu, švicarska drama. 21.25 Osmi dan. 22.15 Tv dnevnik 3. 22.35 Veliki koreografi: Carolyn Carlson. 23.30 Sova: Alfred Hitchcock vam predstavlja, amer, nanizanka; Studio 5 B, amer..nadaljevanka. 9.00 Zgodbe iz školjke. 9.30. Šolska tv: Človekovo telo. 10.00 Boj za obstanek. 10.25 Nemščina. 10.55 Sedma steza, športna oddaja. 11.15 Osmi dan. 14.35 Šolska tv, ponovitev; Nemščina. 15.05 Žarišče. 15.35 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.05 Šolska tv, ponovitev. 18.05 Lonček, kuhaj: Jabolčna pena. 18.15 Pogledi. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Nespodobno vedenje, angl, nadaljevanka. 21.00 Pesem je... Andrej Šifrer. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.10 Sova: Dekameron, slov, nanizanka; Studio 5 B, amer, nadaljevanka. TV SLOVENIJA 5.30 Prebujajte se z nami! (Do konca leta ni več veliko časa, morda boste v kakšni naših jutranjih oddaj našli idejo, kako obdariti svoje bližnje ob božiču in novem letu. Morda pa jim kupite radio in ga naravnate na 87,6 MHz. Dobro jutro!). 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Jesensko popoldne (novice iz pokrajine ob Muri tudi tokrat ne bodo manjkale. Portreti, intervjuji, komentarji ■— povrh pa še glasba za vaš okus!). 19.00 Spored RS. ŽŽKSTRIJA 9^r°gram s1« Mi ?ovitve, Tv v šoli. 'finske oddaje. 18.00 »tor n, ^gazin- 18.30 In-! 'ki. ?n“chholz. 19.30 Čas v M,s ^45 Derrick. 21.20 Po®rešan (nad). 22.25 > R "ovosti. 22.55 Billy (film). 0.35 Bellamy MO Mn P17, 16.25 Borza. X 1R n?ruck' l7-30 Svet Ir™ Cesaričin kurir t Stai»3? Glasbene želje. JA. sn utr'P' l9-30 Čas A 2| in Odločitev za Av-' 5SDo„ ?mPass- magazin. *kdalCev 23.2O Film po izbi- Prvi program 9.35 Ponovitve, TV v šoli. 14.30 Mladinski spored. 19.30 Dnevnik. 20.15 Hob-sonov izbor (film). 21.50 Dnevnik. 22.05 Športna sobota. 22.30 Program plus. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Ponovitve. 16.00 Mladinski spored. 18.00 Dogodki’ in osebnosti. 18.30 Nogomet. 19.00 Kolo sreče. 19.30 Čas v sliki. 22.05 23.40 20.15 Z nosom ‘ naprej. Mike Hammer Srečanje dveh (film). 1.10 Ex Libris. Drugi program 14.00 Borza. 14.15 (film), pištol Šport. 17.00 Ljuba družina. 18.00 Cesaričin kurir. 18.30 Avstrija v sliki. 19.00 Avstrija danes. TV MADŽARSKA Prvi program 9.35 Mladinski spored. 11.00 Kmetijska oddaja. 12.00 Iz koncertnih dvoran. 13.00 Daktari (nad.). 13.55 Glasbena oddaja. 15.35 Človek, ki ni znal ljubiti (film). 18.00 Spomenik banu Jelačiču. 19.30 Dnevnik. 20.00 Strategija škorca (nad.). 20.55 Zabavna oddaja. 21.25 Dnevnik. 21.45 Športni pregled. Prvi program 9.15 Ponovitve, TV v šoli, mladinske oddaje. 17.05 Številke in črke, kviz. 17.25 Hrvaška danes. 18.25 Ban Jelačič (dok. oddaja). 19.30 Dnevnik. 20.00 Ne pošiljaj mi pisem (drama). 20.55 Argumenti. 21.25 Dnevnik. 22.50 Program plus. Prvi program 9.15 Ponovitve, TV v šoli, mladinske oddaje. 17.25 Hrvaška danes. 18.25 Številke in črke (kviz). 19.30 Dnevnik. 20.05 Lorca — smrt pesnika (nad.). 21.05 V ospredju. 22.35 Dnevnik. 23.00 Program plus. 9.00 Živ žav,-9.55 Kaos na Gotthardu, švicarska drama. 11.10 Nespodobno vedenje, angl, nadaljevanka. 15.05 Žarišče. 15.35 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.05 Popotovanje ob reki Zali, Po sledeh napredka. 18.30 Spored za otroke in mlade. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Navidezni zakon, kanadski film. 21.40 Tv dnevnik 3. 22.00 Arena — zvezde leta. 22.35 Sova: Alf, ' amer, nanizanka; Studio 5 B, amer, nadaljevanka; Zgodba -o Hollywoodu, angl, serija. Drugi program 17.00 Satelitski programi. 18.30 Mostovi. 19.00 Zdravila. 19.30 Tv dnevnik. TV SLOVENIJA 9.00 Grizli Adams, amer, nanizanka. 9.25 Šolska tv: Oddaja za učitelje. 9.40 Pu- stolovščina slikarstvo: Umetnost in realnost. 10.10 Angleščina za najmlajše. 10.20 Mostovi. 10.50 Zakon v Los Angelesu. 14.45 Angleščina za najmlajše. 15.00 Mostovi. 15.30 Žarišče. 16.00 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.05 Šolska tv, ponovitev. 17.55 Pripravimo se na smučanje. 18.30 Čudežna leta, amer, nanizanka. 18.55 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Podmornica, nemška nadaljevanka. 21.05 Tednik. 22.10 Tv dnevnik 3. 22.30 Sova: Vse razen ljubezni, amer, nanizanka; Studio 5 B, amer, nadaljevanka. TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Ponovitve. 13.40 Mladinski spored. 18.30 Inšpektor Buchholz (nad.). 19-30 Čas v sliki. 20.15 Wilhelm Tell, 22.45 Falstaff, opera. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Ponovitve. TV v šoli. 14.15 Mladinski spored. 18.00 Družinski magazin. 18.30 Inšpektor Buchholz. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport. 21.15 Mike Hammer (nad.). 22.10 Slab načrt. 0.10 Bellamy (nad). Drugi program 17.00 Evropske univerze. 17.30 Lipova ulica. 18.00 Cesaričin kurir (nad.). 18.30 Glasbene želje. 19.00 Štajerski utrip. Prvi program 9.00 Ponovitve. 15.30 Mladinski spored. 18.00 Družinski magazin. 18.30 Inšpektor Buc-holz. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Avstralska divjina. 21.07 Dallas (nad.). 22.00 Brez sape od strahu. 23.30 Šport. Prvi program 9.15 Ponovitve, TV v šoli, mladinske oddaje. 17.25 Hrvaška danes. 18.25 Črke ih številke (kviz). 19.30 Dnevnik. 20.00 Igrani film. 22.45 Dnevnik. 23.10 Program plus. 9.15 Ponovitve, TV v šoli, mladinske oddaje. 17.25 Hrvaška danes. 18.25 Številke in črke (kviz). 19.30 | Dnevnik. ' 21.05 I (nad.). 20.00 Spekter. Erikini 21.50 podvigi Dnevnik. TV AVSTRIJA [TVAVSTRIJA TVMADŽARSKA Prvi program 9.00 Ponovitve, TV v šoli, mladinske oddaje, 18.30 Inšpektor Buchholz (nad.). 19.30 Čas v sliki. 20.15 Ugrabitev Ac-hille Lauro. 21.55, Misfistis (film.). 0.00 Bellamv (nad.). 9.00 Ponovitve, TV v šoli, mladinske oddaje. 19.30 Inšpektor Buchholz. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Showmisc. ,22.45 Obljube od daleč (film.). 0.25 Bellamy (nad). , ),'3O n «° Te™evnik HBC-ja. Oknica, TV igra. JWbeni film. 16 35 b%Ce iXe' Za upo-lXtaž 7,30 Teka- 17 -40 v^a- 18.00 Okno. k'30 Tv jSanJa kristjanov. < dnevnik. 20.05 V Sa'' 2' dd. 21.20 Pa-lz’h,SV.etovna politika. fi|,J^: R3 r,ež'ser Andrzej hi^\(197ne^0>^aJ, poljski '■23 5s j'23.40 TV dnev-unevnik BBC-ja. °v£n 6.00 Vaška TV. 6.30 Dnevnik BBC-ja. 7.00 Sončnica. 9.05 Verske minute. 9.10 Za otroke. 9.20 Koncert. 10.25 Guldenburgovi, pon. 11.10 Panorama, pon. 12.10 Magazin cultural. 13.55 Čarovniški festival. 14.20 Trgovci. 15.00 Moja družina, angleška serija. 15.35 Cimbora. 16.10 Hišni prijatelj. 16.20 Kamera. 17.05 Dan slepih. 18.10 Če ' ne verjamejo strokovnjaku. 20.20 Filmski program. 22.45 Portret. TV MADŽARSKA L TV MADŽARSKA V., S 8.00 Biblijsko sporočilo. 8.05 Za otroke. 10.15 Indijska preproga. 10.55 Odbojka. 13.55 Chaplinove burleske. 15.3.0 Plesna umetnost. 16.15 Dokumentarni film. 16.45 Domoznanstvo. 17.05 Program reformatorske Cerkve. 17.25 Kviz. 18.15 Delta. 19.00 Teden: aktualnosti, reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.15 Še ena možnost, ameriški film. 21.55 Kele-men Mikes, ob 300-letnici rojstva. 22.35 Telešport. 8.55 Teden, pon. 9.55 Delta, pon. 10.25 Skupščinski dnevnik, prenos zasedanja Parlamenta. 17.50 Katoliška kronika. 18.00 Jezikovne uganke, oddajo vodi Janos Egri. 18.50 Večerna pravljica. 19.00 Cimbora: Ferenc Mora. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Z goljufijo pa ne, TV variacija gledališke igre 1. Foldesa. 21.35 80-letnica Lajosa Szalaya. 22.10 Novi svet, zunanja politika. 22.55 TV dnevnik. 23.10 Dnevnik BBC-ja. 6.30 Dnevnik BBC-ja. 7.00 Kratki filmi. 8.50 Preiskovalec, kriminalka. 9.40 Telovadba za invalide. 9.55 Skupščinski dnevnik, prenos zasedanja Parlamenta. 16.40 Panonska kronika. 16.50 Narodnostne oddaje. 17.25 Četrt ure za gospodarstvo. 17.40 Mojstri animacije. 18.10 Smrt v umiku, dokumentarni film. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Gulden-burgovi, 8. del. 20.55 Studio ’90. 21.55 Iz Parlamenta. 22.25 Z roko v roki. 22.45 TV dnevnik. TV MADŽARSKA 8.30 Dnevnik BBC-ja. 9.10 Tretji kanal. 9.55 Življenje Masuov, kratki film. 10.15 Portret. 11.15 Studio ’90, pon. 16.25 Kratki film. 16.40 Videonovice. 16.55 Sotrpini. 17.15 Četrt ure za' gospodarstvo. 17.30 Bolnica v predmestju, pon. 18.30 Pokrajine, mesta, ljudje. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Verdi: Requiem. 21.40 Človeška piramida, francoski film za odrasle. 23.10 Dnevnik. 23.25 Dnevnik ZDF-a. TV MADŽARSKA 6.40 Dnevnik ZDF-a. 7.00 Zmajevo srce, pon. 8.00 Magazin za menedžerje. 9.05 Miinchhausnova poslednja ljubezen, nemški film. 10.50 Telovadba za invalide. 16.55 Panonska kronika. 17.15 Za najstnike. 17.50 Naštevanje mesecev. 18.00 Tretji kanal. 18.45 Te-levideo. 19.00 O veri, za otroke. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Sosedje, 91. del. 20.40 Ozadje vesti. 21.25 Biblija, TV igra. 22.35 Videoklipi. 23.05 TV dnevnik. ljubljanska banka Pomurska banka d.d. Murska Sobota ZVEZDE VAM MEŽIKAJO Ona: Vse prehitro se boš odločila, vprašanje pa je, ah bo tvoja odločitev tudi pravilna. Nekdo se ti že dalj časa poskuša približati, zato kar dobro poglej okoli sebe, da ti ne bo kasneje se žal. On: Poskrbeti boš moral za kopico stvari, ki so ti bile včasih le zabava. Obeta se ti kar resen zaplet na poslovnem področju. Oobro bi bilo, če bi se resnično potrudil, kajti v nasprotnem Primeru se lahko stvari zelo poslabšajo. Ona: Nikakor ne moreš pozabiti tistega, ki si ga po neumnosti izgubila. Konec tedna boš izvedela informacijo, ki ti bo polagala do ponovnega zbližanja. Pazi, da ne boš vse skupaj ponovno pripeljala v slepo ulico. On: Kaj kmalu boš ugotovil, da je na svetu še veliko prijetnejših stvari, kot pa je stalno pehanje za denarjem. Je ze res, oa t’ poslovni uspehi prinašajo dober občutek, vendar pa se ti o e-ta nekaj boljšega .. . Ona: Nikar ne skrbi za partnerjeve težave, saj ti lahko to se Pošteno zameri. Bolje mu boš pomagala s svojo ljubeznijo, sr -Čanje s starim prijateljem te bo spomnilo na pretekle čase, ki mogoče le niso povsem mimo. . On: Malo razvade ti vsekakor ne bo škodilo, toda1 raje popari, da se ne vrneš na nekdanja življenjska pota. Nekdo ti p -skušal sporočiti važno novico, zato se mu nikar stalno ne izmi-. kaj. Ona: V začetku prihodnjega tedna se ti obeta prijeten pogo-Vor, izvedela pa boš precej več kot običajne čenče. artn®P? . znašel v precejšnji zadregi, kar boš izkoristila in ga se j p klenila nase. , On: Obeta se ti dokaj viden uspeh, saj si se za nastop P Polnosti pripravil; zablestel pa boš ravno tam, kjei so vsi g odpovedali. Toda vsak uspeh ima dva obraza in vedi, p nazaj pač ne bo mogoče najti.— DEVICA tehtnica ŠKORPIJON Ona: Nikar ne prenašaj krivde na tuja ramena, saj je bila odločitev predvsem tvoja. Poskušaj rajši rešiti, kar se še da. Pa tudi obisk pri zdravniku bi se ti lahko prav koristno obrestoval, sicer bo prepozno . .. On: Razveselil se boš prijateljičine pozornosti, vendar boš pozneje pričakoval veliko več, kot pa ti je pripravljena dati. Da bi si pridobil naklonjenost sodelavcev, ti ni potrebno razmetavati denarja. Ona: Od neke obljube nikar ne pričakuj preveč, kajti na koncu boš lahko prav hudo razočarana. Vendar pa se bodo neprijetnosti kar nekako izgubile ob poplavi pozitivnih dogodkov v ljubezni. On: Z močno voljo lahko narediš preobrat tako v svojem poslovnem kot tudi ljubezenskem življenju. Presenetil te bo obisk starega prijatelja, ki ti bo prinesel še bolj presenetljive novice. Ona: Tvoje sprenevedanje ti ne bo prav nič koristilo, ampak se ti lahko še zelo maščuje. Obiskal te bo star znanec in ti predlagal sodelovanje z obojestransko koristjo. Potrudi se in ne bo ti žal. . On: Tvoja arogantnost te lahko privede dobesedno na rob prepada. Tudi tvoj partner nima neskončnega potrpljenja, predvsem pa se mu lahko kaj hitro porodi ideja, da z vajinim odnosom ni čisto vse dobro. ' Ona: Pogovor s prijateljem te bo tako pomiril in prinesel že zdavnaj izgubljeno samozavest. Ne trudi se, da bi ubogala >do-bronamerne< nasvete, ampak raje delaj po svoji glavi. Presenečenje ! On: Resda bo ostala tvoja okolica nad tvojim uspehom docela nezainteresirana, vendar pa ga bo nekdo' le vzel na znanje Obeta se ti realizacija načrtov, ki ti lahko prinese tako zadoščen nje kot tudi dobiček. STRELEC KOZOROG VODNAR Ona: Ponujena pomoč ti bo prišla še kako prav, saj ti bo izdatno pomagala pri tvojih ljubezenskih načrtih. Vendar pa bo bolje, če boš obdržala bistro glavo — prevroča čustva lahko vse skupaj samo pokvarijo. On: Čeprav si mislil, da je vseh težav končno konec, pa se ti obeta dokajšnje presenečenje. In nikar si ne misli, da se boš iz vsega skupaj izvlekel povsem brez posledic, ampak se raje pripravi na izdatke. Ona: Čustva ti bodo pokvarila načrte za konec tedna, vendar pa bo, dolgoročno gledano, to prav izjemna »naložba«. Nikar ne dopusti, da se ti vse skupaj izmuzne iz rok. Prijeten večer se bo prelevil v še prijetnejšo noč. On: Nikar se ne zanašaj na svojo srečno zvezdo in se raje odkrito spoprimi z nastalimi razmerami. Razmere za kakšno resno naložbo, se bodo le še poslabšale in kaj hitro se lahko znajdeš sam in brez denarja. Ona: Nepričakovan pripetljaj bo povzročil, da boš na nekatere ljubezenske zadeve gledala povsem drugače kot doslej. Nad to spremembo bodo začudeni tudi tvoji prijatelji, predvsem pa oseba, ki ji bo vse to tudi namenjeno. On: To, kar doživljaš sedaj, je sicer lepo, je pa tudi nevarno, zato ti malce več diskretnosti ne bo prav nič škodilo. Toda vedi, da se lahko na koncu opečeš predvsem ti, drugi pa se ti bodo samo smejali. Ona: Napravi že enkrat tisto, kar te mika, sicer se boš požrla zaradi nestrpnosti in radovednosti. O svojih namenih ne govori naokrog, saj ti lahko prijateljice tvoje načrte kaj hitro spremenijo v polomijo. On: Sodelavec se bo sicer uklonil tvoji avtoriteti, toda poti-hem in na skrivaj bo še vedno delal popolnoma po svoje. Toda tudi takšno početje ti bo prineslo samo koristi, zato se nikar ne trudi z njegovo neumnostjo. B. OKTOBRA 1990 Stran 19 samozaščita, varnost, obramba —PROMETNA VARNOST________________________________________________ RADGONSKI PROMETNI GRČ Prometna varnost se je v radgonski občini v zadnjem obdobju nekoliko izboljšala glede na število mrtvih in poškodovanih, vendar stanje še zdaleč ni takšno, kot bi si želeli. Komandir postaje milice v Gornji Radgoni Stanko Sakovič meni, da je stanje cest v občini kritično, kar velja tako za magistralne kot regionalne ceste. V občini imajo zelo malo pločnikov in niti enega metra kolesarske steze. Na obeh cestah pa imajo tudi veliko kritičnih točk. Zaradi mednarodnega mejnega prehoda je zelo povečan tranzitni in lokalni promet, zaradi česar so najbolj ogroženi pešci, kolesarji in vozniki koles z motorjem. Pri teh kategorijah udeležencev prometa je tudi največ prometnih nezgod. Izboljšanja prometne varnosti pa ni pričakovati, dokler ne pride do popolne obnove magistralne ceste vključno z zgraditvijo obvoznice za Radgono in Radence. Dokler se ne zgradijo pločniki za pešce in vsaj dve kolesarski stezi od Radenec do Radgone in Radgone do Lomanoš. Nujno bi bilo razširiti regionalno cesto Pograd—Trate, ki je v nemogočem stanju in je doslej terjala veliko smrtnih žrtev. Narediti bi morali pločnike od Radenec do Kapele ter boljše vzdrževati lokalne ceste. Za izboljšanje prometne var- nosti pa bi vsekakor morali dvigniti raven prometnovarnostne kulture med vsemi udeleženci v šni svet, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in tudi organe krajevnih skupnosti. cestnem prometu. Kljub prizadevanjem delavcev milice, svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in mentorjem na šolah ter številnim preventivnim akcijam, kot je akcija minus 10%, in drugim, ki potekajo, ne dosegamo željenih rezultatov. V okviru akcije minus 10% so v radgonski občini delavci milice s stanjem prometne varnosti seznanili občinsko skupščino, izvr- Pred začetkom šolskega leta so delavci milice skupaj z drugimi odgovornimi dejavniki z rumenimi srčki v Radgoni in Radencih (to pa bodo storili tudi v drugih krajevnih središčih) označili varne poti v šolo. Zaprli so nekatere pločnike, kjer so vozniki parkirali avtomobile in tako onemogočali varno pot otrok v šolo. Pripravili so tudi predlog za dodat- ne parkirne prostore v Radgoni, študijo za ureditev prometa in namestitev semaforjev. Dali pa so tudi pobudo za omejitev prevoza nevarnih snovi, saj gre za območje z mineralno vodo. Razmišljajo pa tudi o prepovedi prometa nevarnih snovi čez mednarodni mejni prehod v Radgoni, če ne bo zgrajena obvoznica. Prav tako bodo predlagali ureditev parkirnega prostora tovornih vozil na avtoportu Avtoradgone. Trenutno stanje prometne varnosti v radgonski občini, zlasti pa v obmejnem mestu Radgona, terja nekatere nujne ukrepe in akcije. Mesto se namreč ob raznih prireditvah in prometnih konicah kljub povečanem nadzoru znajde v velikih težavah. Na takšno stanje pa bi vsekakor morali odločneje reagirati tudi oblastveni organi v občini, ki bi z' nekaterimi manjšimi posegi lahko stanje prometne varnosti ublažili. Rešitev prometnega kaosa v radgonski občini je vsekakor v obvoznici, postavitvi semaforjev, ureditvi pločnikov, kolesarskih stez in parkirnih prostorov. Prometno varnost pa bomo vsekakor izboljšali takrat, ko bomo vsi udeleženci v cestnem prometu prišli do spoznanja, da je to skrb nas vseh in ne le policije. Feri Maučec PZC, tozd Zdravstveni dom Ljutomer razpisuje dela in naloge DIREKTORJA TOZDA za mandatno dobo 4 let. Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, je potrebno iz polnjevati še naslednje: — VII/1 stopnja VIP zdravstvene, pravne ali ekonomske ustne ritve, — 5 let delovnih izkušenj in organizacijske sposobnosti. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno P05^* 15 dneh po objavi razpisa na naslov: PZC, tozd Zdravs dom Ljutomer, UL 1. slov, tabora 2, za razpisno komisijo Prijavljene kandidate bomo o sklepu obvestili v 15 dneh po 'zte ku roka za prijavo. DINOS podjetje za pripravo sekundarnih surovin p. o. Ljubljana, Titova 118 -ŽR: 50102-601-21756 F VAJA NA MURI — Pomurski gasilci so skupaj s teritorialno obrambo in civilno zaščito na reki Muri pripravili vajo v hitrostnem veslanju in prevozu tovora. To je vsakoletna vaja, na kateri sodelujejo vse enote, ki so zadolžene za reševanje na vodi v primeru večjih poplav. Na vaji je sodelovalo 25 enot, od tega 17 enot z večjimi čolni — osmerci in 8 enot z manjšimi in hitrejšimi čolni — šesterci. Na vaji, ki je od tekmovalcev zahtevala veliko napora, so nekatere enote pokazale visoko stopnjo pripravljenosti. Vajo so si tudi ogledali najvišji pomurski predstavniki teritorialne obrambe, civilne zaščite in sekretariata za ljudsko obrambo skupščine občine. Med osmerci je zmagala ekipa GD Melinci pred TO Murska Sobota in TO Lendava. Pri šestercih pa je bila najboljša ekipa GD Krog pred GD Melinci in GD Murski Črnci. Foto: F. Maučec —LENDAVA--------------------------------------— Na novo opredeliti vlogo ZRVS Združenje rezervnih vojaških starešin je že vrsto let pred dilemo, kako delovati, da bi bilo za člane privlačnejše, obenem pa racionalno in koristno. To, da metode dela niso dobre, dokazuje tudi slaba udeležba na vsakoletnih vajah. Tako je bilo tudi pred nedavnim v Bistrici, kjer so pripravili orientacijski pohod in streljanje z malokalibrsko pištolo. Udeležba je bila zelo slaba, saj je na pohod prišlo le nekaj deset članov in še ti so bili zvečine iz odranske organizacije ZRVS. Tudi predavanja, ki jih prirejajo v okviru letnega programa dela, niso dobro obiskana, kar kaže na nezanimanje članov za takšen način usposabljanja. Obstoj organizacije, ki je glede krepitve varnosti potrebna, je torej mogoč le, če se bodo spremenile metode dela in če se bo na novo opredelil pomen te organizacije, ki ima v lendavski občini kakih 400 članov. Ker se bo na novo organizirala tudi teritorialna obramba, bo potrebno še počakati do novega leta, ko naj bi dobila organizacija ZRVS novo podobo in vsebino dela. , Jani D. DINOS ObVeŠČa vse občane da vsak ponedeljek na Dinosovi enoti v Murski Soboti in vsak torek v Dinosoveff skladišču Lendava organizira prodajo vseh vrst teks nih izdelkov ter kilogramskih ostankov meterskega blag volne, garna in drugega blaga tudi do 50% ceneje. Obenem obveščamo vse občane, da prodajamo in odkup^ jemo drugo odpadno-uporabno blago vsak dan, razen bot, od 7. do 16. ure in v petek od 7. do 13. ure. IZKORISTITE UGODNO f>RILOŽNOST. EXTREME audio video GALLUS proizvodnja glasbil Apače, d.o.o. Apače 2 69253 Apače computers VABI K SODELOVANJU Sektorsko tekmovanje v Borejcih Gasilsko društvo v Borejcih je pripravilo medsektorsko gasilsko tekmovanje, na katerem so nastopila društva iz sektorjev Tišina, M. Sobota in Beltinci. Tekmovali so v tridelnem napadu in polaganju cevi. Med osmimi društvi, ki so nastopila na tekmovanju, je bila najboljša ekipa gasil- UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTIm HIHi ■ MM MM M J EN MRTEV IN ŠTIRJE ! HUDO POŠKODOVANI ! I Teden varnosti se v Pomurju ni začel obeta-* vno. Že prvi dan je cesta terjala velik krvni da-| vek, do konca minulega tedna pa se je zgodilo še । več prometnih nesreč s hujšimi posledicami. IZ AVTOM V OBCESTNI JAREK Zaradi neprimerne hitrosti in domnevne vinje-I nosti je prišlo do prometne nesreče 1. oktobra E zunaj naselja Veščica. Okrog 18.10 se je voznik | osebnega avtomobila Janez Vutek z Vaneče pe-Iljal po regionalni cesti iz Gederovec proti Murski Soboti. Zaneslo gaje v levi obcestni jarek, pri I čemer seje voznik hudo telesno poškodoval, njegov sopotnik Sreten Zarič iz Murske Sobote pa | lažje. Škode je za okrog 50 tisoč dinarjev. I USODNO PREVRAČANJE VOZILA Prav tako 1. oktobra zvečer se je zgodila pro-I metna nesreča s smrtnim izidom zunaj naselja Vučja vas. Voznik osebnega avtomobila Vlado I Tajnik iz Stare Nove vasi seje peljal po regionalni cesti iz Križevec proti Radencem. Zaradi ne-I primerne hitrosti in domnevne vinjenosti je z vo-” zilom zapeljal v levo po dva metra globokem na-| sipu, pri čemer se je avto večkrat prevrnil. Voz-Inik Vlado Tajnik je na kraju nesreče podlegel hudim poškodbam. Škode na vozilu je za 30 ti-| soč dinarjev. | NEPREVIDEN SKOK S TRAKTORJA 13. oktobra je voznik traktorja Franc Kovač iz Prosenjakovec ustavil ob desnem robu vozišča in I skočil z vozila na sredino ceste. V tistem trenut-■ ku se je iz nasprotne smeri z osebnim avtomobi-I lom pripeljal Erno Pap iz Čikečke vasi. Prišlo je L MM MMM M Ml M M M M M do trčenja, v katerem je bil Franc Kovač hudo I telesno poškodovan. IZZA AVTOBUSA NA CESTO Do prometne nesreče s hudo telesno poškod- I boje prišlo tudi 4. oktobra zunaj naselja Nedeli- ■ ca. Takrat je Ludvik Hari iz Murske Sobote vozil ■ osebni avtomobil iz Turnišča proti Genterov- I cem. Ko je zunaj naselja Nedelica pripeljal do _ avtobusnega postajališča, kjer je stal avtobus, ki | je sicer prišel iz nasprotne smeri, kljub označene- ■ mu postajališču ni zmanjšal hitrosti. V tistem tre- I nutku pa je izza zadnjega dela avtobusa pritekel ■ otrok D. Z. iz Nedelice, ki ga je zbil po cestišču ■ in je dobil hude telesne poškodbe. HUD PADEC KOLESARJA Kolesar Janko Hozjan iz Berkovec seje 6. ok- I tobra peljal po lokalni cesti iz Stare Ceste proti _ Zgornjemu Kamenščaku. Zaradi slabih zavor je | z neprimerno hitrostjo zapeljal po strmem klan- ■ cu navzdol in ni mogel izpeljati ostrega levega I ovinka. Še nekaj časa je vozil po bankini in pa- ■ del po nasipu, kjer se je hudo telesno poškodo- ■ val. VLOMI NA LENDAVSKI V dopoldanskem času med 7. in 12. uro so ■ 28. septembra neznani storilci vlomili v štiri sta- I novanja na Lendavski 17 c in 23 a v Murski So- ■ boti. Vhodna vrata so nasilno odprli tako, da so ■ s posebnim orodjem zlomili vložke cilindričnih J ključavnic. Iskali so predvsem zlatnino in denar. . Ukradenega je za približno 24 tisoč dinarjev. Za | storilci še poizvedujejo. ■ MJ I skega društva s Petanjec. Najboljše društvo je bilo iz M. Sobote, v polaganju cevi pa so bili prvi Borejčani. Najboljšim so podelili priznanja in pokale, frku Goljuf z »zlato« zapestnico UNZ Murska Sobota zbira obvestila o Miletu MARKOVIČU, rojenemu 16, maja 1953 iz Karlovca, ki je utemeljeno osumljen, da je na območju UNZ Murska Sobota storil več kaznivih dejanj goljufij. Mile MARKOVIČ je občane oziroma občanke goljufal tako, da je pred žrtev neopazno spustil na tla »zlato« zapestnico-ponare-dek, jo hip pred naivno žrtvijo pobral in od nje, v primeru, da je želela zapestnico obdržati, izvabil kot odškodnino zase denar, ker sta zapestnico »našla« skupaj. UNZ Murska Sobota prosi vse oškodovance oziroma oškodovanke, ki jih je Markovič ogoljufal, pa tega še niso prijavili, da to prijavijo na UNZ Murska Sobota ali na najbližji postaji milice. Firma Zagavec iz avstrijske Radgone NUJNO IŠČE 1. izučenega urarja-prodajalca 2. izučenega radiomehanika-proda-jalca za Avstrijo in Jugoslavijo. Dober zaslužek. Začetek službe takoj! Oglasite se pri firmi Zagavec v avstrijski Radgoni ali po telefonu 9943 3476 2574. komercialiste z višjo ali srednjo šolsko IZO brazbo za prodajo glasbenih instrumentov Od kandidatov pričakujemo poznavanje glasben^ strumentov, komunikativnost in delovne izkušnje mercialne dejavnosti. Vaše prijave pričakujemo v 8 dneh po objavi na 9 naslov. ELEKTRO MATERIAL prosta dela in naloge Komisija za delovna raznLava ELEKTROMATERIALA Lena objavlja 1 . RAZVIJALEC IZDELKOV I (1 izvajalec) Pogoji: (ehfi®^ — visoka ali višja izobrazba strojne ali druge ustrezne smeri . nju te11' — 3 leta delovnih izkušenj pri razvoju izdelkov in resev ničnih problemov — pasivno znanje tujega jezika — 3-mesečno poskusno delo Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. 2. RAZVIJALEC IZDELKOV II (1 izvajalec) Pogoji: tehnik — visoka ali višja izobrazba strojne ali druge ustrezna smeri — 3 leta delovnih izkušenj pri razvoju izdelkov in ničnih problemov — pasivno znanje tujega jezika — 3-mesečno poskusno delo Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. 3. STRUGAR I (1 izvajalec) Pogoj: — poklicna šola smer strugar — 3 leta delovnih izkušenj pri obdelavi kovin z delcev — 2-mesečno poskusno delo Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnje' jev v 8 dneh po objavi na naslov: ELEKTROMATERIAL LENDAVA O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh !Vanjupi zbiraj Stran 20 VESTNIK 11 JAVNO VPRAŠANJE REPUBLIŠKEMU SEKRETARIATU ZA PROMET IN ZVEZE IN REPUBLIŠKI UPRAVI ZA CESTE Kaj bo s cesto Počehova—Lendava Pomurci zadnji čas v sredstvih obveščanja ponovno lahko Prebiramo poročila o raznih kombinacijah najodgovornejših v naši republiki glede zgraditve in posodabljanja naše cestne mreže. Nič novega, bi lahko rekli, saj trenutne gospodarske razmere zahtevajo preudarno porabo slehernega dinarja, ki se steče v sicer prazno cestno blagajno. S slednjim soglašamo tu-“* mi, ne moremo pa sprejeti tega, da to »ekonomiziranje« ponovno postavlja ob rob že nekaj let obljubljeno rekonstrukcijo Magistralne ceste Počehova—Lendava. Imamo občutek, da se tudi v novih družbenih razmerah za najodgovornejše nosilce oblasti Slovenija konča pod Trojana-®’> saj si drugače ne moremo razložiti ponovnega zavlačevanja začetka rekonstrukcije omenjene ceste, ki je pomembna ovira nadaljnjemu razvoju kraja ob Muri, Republiki Sloveniji pa mi-lo rečeno v sramoto. In zakaj smo v Pomurju še posebej nejevoljni? Zato, ker nam je prejšnji Republiški komite za promet in zveze ob sode-mvanju Republiške uprave za ceste dne 9. 4. 1990 posredoval naslednji dopis: »Za vsa dela, ki se bodo začela v letošnjem letu, bodo Projekti izdelani maja 1990. Ob tem se predvideva takšna rekonstrukcija, da bo zunaj naselij računska hitrost 80 km/h, v naseljih pa 60 km/h ob hkratnih prometno-varnostnih ukre-Pm (pločniki, kolesarske steze, i.p.). Aktivnosti z Mednarodno banko za obnovo in razvoj so v sklepni etapi, tako da bo po trenutni oceni posojilo na voljo v । septembru 1990. Začetek rekonstrukcijskih del se predvideva P° prenehanju sezonske prepovedi izvajalskih del na magistralnih cestah, t. j. po 15. septembru 1990. Za izvršitev celotne rekonstrukcije (po projektu, ki je bil posredovan IBRD), bosta Potrebni najmanj 2 gradbeni sezoni.« . Na koledarju pa lahko ugotovimo, da je omenjeni datum ze zdavnaj minil, namesto začetka del pa se je ponovno začelo z [azlično besedno telovadbo, ki naj bi spet za določen čas po-Mirila Pomurce. . Zaradi takšnega stanja postavljamo naslovnikom nasled-nJa vprašanja: . L Zakaj se z rekonstrukcijskimi deli v navedenem roku ni za-e 0 in kdo je za to odgovoren? 2. Kdaj se bo z rekonstrukcijo ceste začelo? , Na omenjeni vprašanji zahtevamo javen odgovor, ki naj 0 Podkrepljen z jasnimi argumenti. V primeru nadaljnjega zapostavljanja rekonstrukcije omenjene ceste bomo prisiljeni za-t evo problematizirati v Skupščini Republike Slovenije in zah-evati sankcije zoper odgovorne osebe. Za Socialistično stranko Slovenije iz Pomurja: Geza FARKAŠ b Mz, ^°8^du na jeklene konjičke, ki se vozijo po naših cestah, se mo-oasnili °ko vsakemu slepcu ter še takemu nejevernemu Tomažu. hi h p10''0 smo že v sijoči Evropi iztekajočega se dvajsetega stoletja ali W znVr°Pa Pr'^a k nam. Evropske podobe ob znamenitih avtomobil-i1 naarnkah- Mercedes, BMW, Peugeot, Nissan, Ford, Opel. Mazda, '^ritp^^lnejših kazalcih materialne dobrine ljudstva, res ni treba ba P°d°b° naših cest. 'Lo, j ^mo V evropskih vodah, nam ob dobrih avtomobilih da vedeti tu-S° na^ invalidi, ki imajo priznano invalidnost višjih odstotkov, res konju. Njihovi jekleni konjički so najnovejših datumov panevropskih znamk in s števcem, ki jamči, da la simbol material-°zaja zmore sanjske hitrosti. jSIa vreden toliko kot oprostitev uvoznih dajatev. ^e, da je Evropa še daleč od nas. to lahko z vso trdnostjo avtn°S^° zanikamo, saj mu lahko predstavimo paleto kapitalisti-Nobilov ter položaj invalidov naše družbe, ki so res na konju in Svojih najbližnjih zelo iskani in spoštovani. -h Kinološki dom >?'8 uP^ntev je bila že v drugi polovici septembra hkrati z izpiti [Je u.aJttikov in priložnostno prireditvijo, ki je vrgla lepe denarce če|^n^?v‘tojše delovanje soboškega kinološkega društva. Cez Vršnih Vn''1 ur je bilo potrebnih, veliko materiala in opreme, da o Jlio D-.zapletih pri dovoljenjih/soglasjih ne govorimo. S solidar-J ki Se b°rjenimi klubskimi prostori so ustvarjeni solidni pogoji za Jlih l v Murski Soboti in okolici bavijo z vzgojo in šolanjem stin-ji Jj^atincev. Da so uspešni, med drugim potrjujejo ravno ?Pravljeni s povprečno oceno prav dobro; celo sodnik kiltov 'z Ljubljane je bil presenečen nad organizacijo in delom te- ' ' *'ka: N. Juhnov, besedilo: B. Ž. To je povedal živahno, z nasmehom, v nekoliko arhaični odranski prekmurščini, tako značilni za največjo vas v Prekmurju. presenetljivo čisto in brez napak, ko smo se pričeli pogovarjati z njim. Le kdo bi verjel, da ni rojen pri nas in da enako dobro govori knjižno slovenščino. čeprav je ni slišal in se je učil drugje kot pri nekaj urah dopolnilnega pouka v daljni Kanadi? David Antolin (»Recite mi kar Dejvi, sem bolj vajen!«) je edini sin slovenske družine v Hamiltonu. kanadski »prekmurski Meki«, oddaljeni slabo uro od znamenitih Niagarskih slapov na meji ZDA. Starša — Antolinov Štefan iz Odranec in Heričeva Francka iz Gaberja — sta sredi šestdesetih let našla tamkaj svoj kruh in drugi dom, pred dvaindvajsetimi leti pa tudi Davida, ki se kljub dejstvu, da je bil rojen v Kanadi, tudi v Prekmurju počuti kot doma. Domovino svojih staršev obiskuje redno — letos je tu že petič, vsega skupaj kar dva meseca. V času, ko to prebirate, je na študijskem potovanju po Franciji in Italiji. To je de! programa njegovega petletnega študija prostorske arhitekture, ko študentje pred koncem tovrstnega študija na univerzi v Torontu opravljajo neke vrste praktični študij »na licu mesta«: med potovanjem po zahodni Evropi si ogledujejo naravne. kulturne in umetniške znamenitosti v prostoru, zapisujejo opazke in mnenja in doma poročajo o svojih ugotovitvah, ocenah in idejah, ki bi jih na teh spoznanjih izpeljali sami. Zanimivo. praktično in perspektivno, veliko vrednejše kot sedeti in poslušati teorijo na univerzitetni katedri. . . Vendar stroške tega potovanja (približno 5000 kanadskih dolarjev za tri mesece) nosijo študentje sami, poleg tako ali tako približno enake vsote za stroške šolanja za vsak letnik, kar pomeni kar pet lepih poprečnih dohodkov kanadskega (boljšega) delavca na mesec! Štipendije? Malo jih je in majhne so, je pa mogoče dobiti ugodno študentsko posojilo, ki ga vračaš po ustrezni zaposlitvi. Denar za šolnino pa lahko zaslužiš tudi s priložnostnim, razmeroma dobro plačanim delom med počitnicami. David se za zaposlitev po študiju ne boji. »Poklic prostorskega arhitekta (ne !e projektiranje zgradb in drugih objektov, tudi načrtovanje zelenic, spominskih parkov itd.) je pri nas dokaj nov in iskan. Najtežje je dobiti delo advokatom, zdravnikom in medicinskim sestram, potrebujejo pa veliko fizičnih delavcev. Pa ne brez šole — vsepovsod zahtevajo srednjo izobrazbo ... Po študiju opravim prakso, tri leta zatem pa dobim verifikacijo, če se ob-nesem . . .« klornega festivala. Iz komercialnih razlogov? »Kje pa! Ker je bila zdaj zbrana tukaj celotna slovenska folklorna srenja (Praznični dnevi slovenske folklore — op. p.) in ker skušamo v društvu plesati n.pr. prekmursko folkloro zares prekmursko, torej originalno, sem vse posnel. Veste, prej smo pri nas plesali pod folklorno firmo le polko in valček! To pa ni pravo, posebno zato, ker smo se hapili izdelati tudi prave noše, ki jih premoremo kar nekaj kom- »Jaz bi rajši po domače, po odransko« Slovenci v Hamiltonu (»...pretežno Prekmurci, saj zdaj že tudi drugi Slovenci uporabljajo prekmurske izraze v svojih narečjih!«) so organizirani v slovenskem kulturnem društvu. »Folklora (David vodi otroško skupino v društvu op. p.), slovenska dopolnilna šola, pet pevskih zborov pa športniki, mladinski klub — v teh sekcijah imamo kaj delati. Društvo je staro tri leta, trudimo se, da bi ohranili nekaj svoje domače zapuščine, v glavnem uspevamo, v veliko pomoč pa nam je prav slovenska dopolnilna šola, kjer že leta poučuje g. Darinka Žorko-Ferletiče-va, ki mora krojiti učni program bolj ali manj po svoje, saj primanjkuje ustrezne-literature in drugih metodičnih pripomočkov. Zanimanje za našo besedo je zadnja leta ponovno zraslo, razmišljamo o ustanovitvi slovenskega otroškega vrtca, a vse je povezano z dolarji... Ja, za denar se znajdemo na različne načine: največ nam vrže tedenska društvena tombola, sredstva za učiteljico dobimo pri občini, pa še simbolična vstopnina na naših srečanjih ali kakšni drugi prispevki... Kakor se pač znajdemo! Vse pa porabimo le za materialne stroške (noše, note, prevozi itd.) vadbe in drugih stroškov naših članov ne plačujemo .. . Francka (Starčev), doma tukaj iz vaše Bistrice, pa vodi tudi nekaj minut radijskega programa v slovenskem jeziku v okviru večnacionalne radijske postaje.« David je posnel na kasete celotni program beltinskega fol- pletov. Ja, zanimivo bo pri nas!« je ponosen David na uspehe, ki so jih dosegli v društvu v zadnjih dveh letih ob pomoči strokovnjakov iz Ljubljane, kot so profesor Mirko Ramovš pa Meta Benčina, dr. Zmaga Kumer, Ljuba Vrhovec in še kdo iz etnografskih vrst, medtem ko sta bila pozvačina, ki so ju dobili iz Bel-tinec, pravcato presenečenje za njihov kraj, posebno ob dejstvu, da ta običaj v domovini staršev še živi, kar je David dokazal z živimi posnetki. »Kakšna pa je po vaše Kanada?« vpraša David nas in se pritajeno muza, ko čaka na odgovor: polna snega, gozdov, tu in tam lepa, zelena mesta, pa kakšna avtocesta med gozdovi. .. »Ha. ha! Popolnoma takšna kot Prekmurje ali širša Slovenija! Ja, res! Tudi mi po več let ne vidimo snega, o smučeh in pasjih vpregah pa. razen gori na severu, ne vemo kaj dosti. No, njive pšenice so pa ogromne ...« In že smo pri primerjavi z našim okoljem, zrakom, urbanostjo, delom . . . »Ceste so pri vas zares slabše, a veliko manj prometne, čistoča okolja pa je tu povsem enaka, tudi mi veliko smetimo, predvsem pa je pri vas čistejši zrak, kakšne zdrave ribe v našem potoku ali jezeru ne najdete, še v nacionalnem parku težko . . . Pogrešam urbano urejanje okolja pri vas. preveč mislite le na danes, treba pa je videti tudi naprej, ja, pa polja so razdrobljena, vendar pa veliko manj dolgočasna kot pri nas, kjer ni konca Dan zaobljube v Petrinji je minil mirno Mirnejši položaj v Petrinji je viden rezultat pogovorov člana predsedstva SFRJ Vasila Tuporkovskega in podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Aleksandra Mitroviča, ki sta prejšnji teden obiskala kraje v Hrvaški, kjer se je uprlo srbsko prebivalstvo. V soboto, ko so v petrinjski vojašnici prisegli mladi vojaki med katerimi jih je tudi vec iz Pomurja, je bilo tudi več kot 1000 stašrev iz vse Jugoslavije Poti na prisego nove generacije mladih vojakov ki nadaljujejo tradicijo bamjske brigade, ni nihče oviral Tudi sicer v Pe tnnji m bilo videti nobenih znakov nemirov izpred nekaj dni Da se ie položaj umiril, priča tudi fotografija s trga pred blagovno'hišo Pe tnnjka, kjer so še pred dnevi razgrajali srbski uporniki Vse kar ie bi lo nekoliko nenavadno, je bil žemtovanjski sprevod v katerem ie iz številnih avtomobilov s svati plapolala hrvaška zastava s šahovnico Boris Hegeduš j LITERATURA | |ZA ZASEBNA| | PODJETJA | I Izšli sta novi brošuri: — osnove finančnega po- | Islovanja za zasebna m podjetja, I — vlaganje listin v carin- m skem postopku [ ■ Namen brošure je razjasniti ■ marsikatero vprašanje, ki | Ise poraja lastniku zasebne- ■ ga podjetja, ko prične s po- | Islovanjem. Informacije vsak delavnik | Iod 10. do 15. ure, po telefo- ■ nu: (061) 571-125 ali pisna | ■ naročila na naslov SUPERI- ■ OR, d. o. o., Ceste na laze 9, | pšeničnemu morju ... Tudi mi smo družabni, ne glede na to, da živimo v zelo pisanem narodnostnem sestavu (naši sosedje so na eni strani Italijani, na drugi Poljaki, pa da slišite to jezikovno mešanico!!!), obiskujemo pa se le zunaj delovnega časa in posedimo ob kakem kozarcu (belega) vina, ki ga radi srknemo, saj je po okoliških gričih veliko trte. Kava? Tega pri nas doma skorajda ni, žganje pa — doma ga ne smeš izdelovati, viski pa pijemo tako vsi, kar nas je na ameriški celini! No, glede dela še tole: tu vidim sicer delovne ljudi, a zdi se mi, da jih je za določeno delo, n. pr. krpanje ceste ali kakšno drugo enostavnejše delo vsaj enkrat preveč. Pa tudi delovni čas ni ravno racionalen«— po naših merilih . . . Saj res. skoraj bi pozabil, da pri nas redno pijemo radensko pa da nismo več vajeni trgovin brez samopostrežnega načina prodaje!« Poslušati Davida Antolina, kanadskega Slovenca (ali obratno) je doživetje, je »bližnje srečanje tretje vrste«, ki privlači, ki daje možnost spoznati zanimivo osebnost, povsem našo, vendar iz nekega tujega, nam oddaljenega, bogatega sveta, v katerega bi radi, sveta, ki se nam ponuja, če sprejmemo njegove, iz spoštovanja do dela izvirajoče zakonitosti. ki zavračajo vse politične in politikantske barve, v katere se radi zavijamo, da bi prikrili svojo željo po blaginji po »liniji najmanjšega odpora«. In prijetno ti je pri srcu, ko iz ust mladega strokovnjaka in popotnika v blago doneči materinščini, ki mu je niso ponudile ustrezne šole in tečaji, izveš, da je življenje toliko črno, kolikor si ga sam ustvariš, in toliko svetlo, kolikor bolj si pripravljen pošteno delati in ustvarjalno presojati o gospodarnosti svojega početja . . . Še to: Vestnik je gost tudi v marsikateri hamiltonski slovenski družini, po novem letu, ko se bo David vrnil v Kanado, pa bo tudi pri njem. Gotovo nam bo kaj napisal o življenju in delu v društvu, je obljubil. Pa — srečno, David! Milan Zrinski DELAVSKA UNIVERZA Murska Sobota Občane obveščamo, da smo začeli s tečaji NEMŠČINE IN ANGLEŠČINE za učence nižje stopnje osnovne šole Zbiramo tudi prijave za: - tečaje NEMŠČINE V VRTCU — tečaje TUJIH JEZIKOV ZA ODRASLE — začetne in izpopolnjevalne tečaje NEMŠČINE IN ANGLEŠČINE za učence višje stopnje osnovne šole (5.-8. razreda) Informacije in prijave zbira Delavska univerza Murska Sobota, telefon 21-137, 21-872. OBČINSKI ODBOR SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE MURSKA SOBOTA prireja jutri, v petek, 11. 10. 1990, ob 17. uri v veliki dvorani gasilskega doma v Murski Soboti SOCIALDEMOKRATSKI FORUM, katerega se bo udeležil predsednik socialdemokratske stranke Slovenije dr. Jože Pučnik Ob 20.00 pa bo družabno srečanje članov stranke, njenih simpatizerjev in prijateljev v vaško-gasilskem domu v Nuskovi na Goričkem. Za popestritev srečanja bosta poskrbela Boutique K iz Serdice z modno revijo in narodnozabavni ansambel. Vljudno vabljeni ! /O ljubljanska banka Pomurska banka d.d. ___________________________Murska Sobota___________________________ VARČUJTE ZA GOTOVINSKO POSOJILO 1. Višina posojila: 30 do 300 % od privarčevanega zneska 2. Obresti na posojilo: 5 % več kot znaša vezana vloga 3. Rok odplačila: enak dobi varčevanja 4. Varčevalna doba: od 3 mesecev do 3 let 5. Obresti na privarčevana sredstva: od 25 do 31 % 6. Najmanjši znesek varčevanja: 500 din Informacije: v vsaki enoti LB — Pomurske banke, d. d. Stran 21 11. OKTOBRA 1990 11-, < ) ? ; kino SPORED FILMOV V KINU PARK MURSKA SOBOTA od 12. 10. do 18. 10. 12. okt. ob 18. uri amer, film — komedija VOJNA ZAKONCEV ROSE 12. okt. ob 20. uri japonski film — trda erotika SEKS MADE IN JAPAN 13. okt. ob 18. uri italijanski film MOČNA FANTA, Terence Hill in Bud Spencer 13. okt. ob 20. uri amer, super komedija VOJNA ZAKONCEV ROSE 14. okt. ob 16. uri italijanski film MOČNA FANTA 14. okt. ob 18. uri amer, super komedija VOJNA ZAKONCEV ROSE 14. okt. ob 20. uri japonski film — trda erotika SEKS MADE IN JAPAN 16. okt. ob 18. in 20. uri amer, romantična komedija BIG — VELIKI, režiser: Penny Marschall, glavne vloge: Tom Hanks, Elizabeth Perkins 17. okt. ob 18. uri amer, romantična komedija BIG-VELIKI 17. okt. ob 20. uri amer, kriminalka MAŠKARADA 18. okt. ob 18. uri ameriška kriminalka MAŠKARADA 18. okt. ob 20. uri ameriška kriminalka MAŠKARADA 18. okt. ob 20. uri ameriška komedija KO JE HARRY SREČAL SAL-LY KINO KUD ŠALOVCI 19. okt. ob 20. uri italijanski film: MOČNA FANTA KINO LENDAVA PETEK, 12. OKTOBER: ob 17. uri ameriški akcijski film Morilska igra, ob 19. uri amer, melodrama Devet in pol noči. SOBOTA, 13. OKTOBER: ob 17. uri amer, melodrama Devet in pol noči, ob 19. uri amer, komedija Nič ne slišim, nič ne vidim. NEDELJA, 14. OKTOBER: ob 17. uri amer. kom. Nič ne slišim, nič ne vidim, ob 19. uri amer, akcij. Morilska igra. Obveščamo stranke, da smo začeli prodajati mačehe Kupite jih lahko na našem prodajnem mestu na soboški tržnici in v prodajnem kiosku v Titovi ulici v M. Soboti (nasproti Sajonare). Imamo več sort mačeh, marjetic, rezanega cvetja in lončnih krizantem. Sadiko cvetoče mačehe dobite tudi za 5 din. Vrtnarstvo, ZORICA GOSPOD, Moravske Toplice tel.: (069) 48-048, 76-306 (47-306) FRIZERSKI SALON CILKA Veičici 28, tol. 069/26 CVETLIČARNA NARCISA Helenca Šad! Cankova 6 a sprejema od 15. oktobra naročita za dan mrtvih: — sveže in suhe aranžmaje — vence iz svežih in suhih cvetov — košarice — sveče — krizanteme in drugo rezano cvetje Oglasite se v cvetličarni ali po telefonu: (069) 76-682 VESTNIK VESTNIK — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Bernarda Balažič, Jani Dominko, Silva E6ry, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografija), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1. Telefoni: novinarji 21-383 in 21-064; odgovorni urednik 21-579; glavna urednica in direktorica, naročniški oddelek, računovodstvo in tajništvo 21-064 in 21-383; GPS (trženje) 22-403 in 21-064; dopisništva: Gornja Radgona 74-597, Lendava 75-085 in Ljutomer 81-317. Telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za trimesečje 1990 je 70,00 dinarjev, za delovne organizacije 140,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM letno. Tekoči račun'pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk GZP Mariborski tisk, Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. PETEK, 12. OKTOBER, ob 19. uri, amer, komed. Nič ne slišim, nič ne vidim. NEDELJA, 14. OKTOBER, ob 17. uri amer, melodrama Devet in pol noči. KINO TURNIŠČE SOBOTA, 13. OKTOBER: ob 19. uri amer, akcij. Morilska igra. NEDELJA, 14. OKTOBER: ob 14.30 amer. kom. Nič ne slišim, nič ne vidim. prodam MOTORNA JrJ VOZILA PRODAM OPEL KADET C, letnik 1976, prodam. Bakovci, Mladinska 70. M-1570 RENAULT 4, letnik 1974, za rezervne dele, v voznem stanju prodam. Jože Pršuk, Lendavska 50, Murska Sobota. M-1575 DIANA CIMOS, letnik 1976, ugodno prodam. Gajeva 15, Černelavci, ® 21-230. M-1578 ZASTAVO 101, za rezervne dele, v celoti, prodam. 'S' 22-367. M-1584 F 126, letnik 1987, registriran do 9. 9. 1990, prodam. Mačkovci 2, ® 77-077. M-1587 FIAT 125 P prodam. ® 25-121. M-1591 ZASTAVO 101 MEDITERAN, letnik 1982, dobro ohranjeno, prodam. Odranci, Št. Kovača 5, ‘S? 70-501. M-1592 ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Kisilak, Kruplivnik 56, p. Grad. M-1595 POLONEZ, v dobrem stanju, prodam. Gregorčičeva 7, M. Sobota. M-1602 GS 1.3, letnik 1980, prodam. @24-543. M-1603 ŠKODO 110 CUPE, letnik 1980, registriran do avgusta 1991, prodam za 16.000,00 din. Andrej Šalamon, Roga-šovci 82. M-1604 d.o.o POHIŠTVA*^ • KUHINJE • KUHINJE • KUHINJE • KUHINJE * vseh barv • različnih materialov • 1.500 različnih elementov • brezplačno svetovanje, izdelava načrtov po meri vaše kuhinje USTREŽEMO VSAKI VAŠI ŽELJI! • UGODNO • UGODNO • UGODNO • UGODNO NUDIMO VAM ŠE: 12 tipov spalnic • regale za dnevne sobe • otroške in mladinske sobe * sedežne garniture iz blaga in usnja • kosovno pohištvo • ogledala • predsobe • kovaške izdelke • svetila • jedilnice • stole • mize • vitrine • lovske sobe • kopalnice • francoske postelje • kavče • ortopedske postelje • jogije • pohištvo za pisarne in še kaj! PREŠERNOVA 1, 62000 MARIBOR, tel.: (062) 222-450, JUGO 45, letnik 1984, prodam. Milan Ploj, Hrastje —Mota 71. M-1604 DIANO, obnovljeno, ugodno prodam. Cankova I9b, ® 76-607 ali 40-607, do 15. ure. M-1615 ZASTAVO 126 P, letnik 1981, ugodno prodam. Markovci 91. M-1621 ZASTAVO 101, letnik 1984, prodam za 32.000.00 din. Pelci, Lendavska 37 a. ® 24-773. M-1622 REGATO 70 ugodno prodam. ® 69-072. M-1624 MERCEDES 220 IN LADO 1600 prodam. Strukovci 25, ® 76-833. M-1625 LADO RIVO 1300, letnik 1986, nujno prodam. Mikloš Kuzmiča 7, M. Sobota, ® 22-507. M-1628 MOPED ATX in enoredni koruzni obiralec SIP, prodam. Vaneča 80, ® 45-071. M-1629 FORD ESCORD, letnik 1969, registriran do junija 1991 prodam za 10.000 din. Branko Božič, Čakova 9, Videm ob Ščavnici. M-1631 AVTOMATIK A3ML in šotor 5x4 prodam. © 22-187. M-1636 OPEL REKORD prodam. Vaneča 77 c, ©45-460. M-1642 126 P, letnik 1989, registriran do junija 1991, prodam. Naselje 14. divizije 83 — popoldan. M-1643 FORD ESCORD 1.4 CL, star štiri leta, prevoženih 49.000 km, prodam. Franc Horvat, Turnišče, Čevljarska 1. LE-13018 ŠKODO 120, karambolirano, prevoženih 30.000 km, prodam. Odranci, Štefana Kovača 9. Odranci. M-1647 TAVRIO, nov, nujno prodam. ® 26-434. M-160 ZASTAVO 101 GT 55 prodam. Fran Rajsar, Rogašovci 39. M-1654 GOLF BENCINAR, s 5 vrati, prodam. Marjan Benkič, Vadarci 32. M-1655 WARTBURG, registriran do maja 1991, prodam. Večeslavci 29. M-1658 OPEL KADET 1.6 I, avtomatic, prodam. © 25-409. M-1663 DAIHATSU SHARADE GTI, letnik 1988, 102 KS, prodam. S 70-653 -popoldne. M-1665 LADO 1600, letnik 1980, prodam. Gorica 22, p. Puconci. M-1669 AUDI 100 LS ugodno prodam. Prosenjakovci 18. M-1670 JUGO 55, letnik 1984, dobro ohranjen, ugodno prodam. Fister, Prečna II, Bakovci, © 76-081, od 8. do 14. ure. M-1672 FIAT 126 P prodam. Šalamenci 56, ©45-212. M-1673 LADO 1600. letnik 1981, dobro ohranjen, s prikolico, ugodno prodam. Štefana Kuzmiča 20, Murska Sobota. M-1676 LADO RIVO, staro 1 leto, prodam. Puconci 81, © 45-375. M-1677 RENAULT 18, letnik 1986, prodam. Gornja Bistrica 69. M-MM ZASTAVO 101, letnik 1979, dobro ohranjeno, prodam. ©75-714. LE-13016 CITROEN GS PALLAS, dobro ohranjen, prodam. Kapca 113, © 36-533. LE-I3O15 VVARTBURG, letnik 1980, proda'm. © 87-811. IN-12061 GOLF X, letnik 1986, rdeče barve (marš), prodam. © 87-655 in 87-253. IN-12058 FLORIDO 1.4, z mnogo dodatne opreme, prodam. ® 87-544 ali 81-262. IN-12062 ZASTAVO 101 GT 55. letnik 1985, zelo ugodno prodam. © 24-781. M-MM ZASTAVO 750, letnik 1980, registriran do avgusta 1991, prodam. Anton Maretič, Gaberje 156 a, ©36-456. M-MM ZASTAVO 101, letnik 1986, prodam. Pristava 10 a, Ljutomer, © 82-396. M-12068 126 P, letnik 1985, ugodno prodam. ® 81-837. M-12069 ZASTAVO 750 L, dobro ohranjeno, z dodatno opremo in rezervnimi deli, prodam. Šebjanič, Apače 122 (stara šola). M-139928 ZASTAVO 101, starejši letnik, po ugodni ceni prodam. Karel Ferčec, Partizanska 2, Gornja Radgona. M-13927 KMETIJSKA MEHANIZACIJA PRODAM PREDSETVENIK, 2,20 m širine, in plug za Zetor prodam. Alojz Senčar, Stara-Nova vas 39. M-1596 KORUZNJAK in elektromotor s kablom prodam. Lemerje 1. M-1597 SILER za siliranje koruze prodam. Brezovci 19, p. Puconci. M-1609 TRAKTOR ŠTORE 502 prodam. Franc Koren, Renkovci 104. M-1613 ZETOR 5011, star 9 let, prodam. Do-kležovje 29 a. M-1641 TRAKTOR URSUS 60 KM, star 4 leta, prodam. Fleger, Beznovci 31. M-1644 PRIKOLICO ZA ŽIVINO, kosilnico Laverda in računalnik Commodore 64 prodam. Kuzma, Cankova 69, od 16. ure naprej. M-1674 Inn ŽIVAL! PRODAM KRAVO, staro 5 let, brejo, prodam. Marija Šebjanič, Lutverci 33, p. Apače. M-I585 SVINJO za zakol, 160 kg, domača hrana, prodam. ® 45-442. M-1589 MALE PUJSKE in grozdje z brajd (klinton in jurko) prodam. Gradišče 3 a. M-1599 MALE PUJSKE prodam. Hoheger, Murski Črnci 54. M-I6I0 MALE PUJSKE prodam. Gradišče 50. M-1626 PUJSKE prodam. Krajna 15. M-1627 KOZICO IN KOZLICA ugodno prodam. ® 79-253. M-1634 MALE PUJSKE prodam. Murski Črnci 17. M-1649 MALE PUJSKE prodam. Satahovci 58 b. M-1652 MALE PUJSKE prodam. Sodišinci 3. M-1661 MALE PUJSKE prodam. Rakičan, Zvezna 15. M-1662 MALE PUJSKE prodam. Krajna 33, S 46-472. M-1666 RODOVNIŠKE MLADICE - KO-KER ŠPANJELE prodam. Hajdinjak, Rogašovci 13. M-1620 MALE PUJSKE in nov kavč prodam. Gradišče 17. M-1680 MALE PUJSKE prodam. Kovač, Ku-keč 25. M-1681 KRAVO zaradi bolezni v družini prodam. Šumen, Ljutomerska 25, G. Radgona. GR-13930 TRI KRAVE, po izbiri, zaradi bolezni v družini, ugodno prodam. Viktorija Flisar, Murski Vrh 1, p. Radenci. M- 13931 posesti PRODAM STAREJŠO HIŠO, primerno za lokal (trgovski . ..) dam v najem. Naslov v upravi lista M-1637 STAREJŠO HIŠO v Murski Soboti prodam. @ 26-655. M-1638 HIŠO v 3—4 fazi, na 20 a parceli, 3 km od Radenec, ob glavni cesti, ugodno prodam. @ 46-645. M-1659 MEŠANI GOZD, 65 arov, prodam. @ 23-953. M-1660 GOZD, 25 arov, in molzni stroj Viro-vitica prodam.Jvanovci 28. M-1671 MANJŠO HIŠO, primerno za počitniško hišico, z vso opremo, centralnim ogrevanjem, garažo in vrtom, v okolici Miklavža pri Ormožu, ugodno prodam. @ 81-783. M-12059 V CENTRU DOBROVNIKA prodam hišo z gospodarskim poslopjem, vrtom in sadovnjakom. Stanislav Papič, Dobrovnik 245. M-13014 GRADBENO PARCELO v Beltincih, 6 a, na lepi legi, prodam. @ (062) 39-617. M-13926 NEDOGRAJENO HIŠO v Krogu prodam. ‘E? (063) 852-220. M-MM razno PRODAM ŠTEDILNIK ELEKTRIKA-PLIN in jabolka z dreves, neškropljena, prodam. © 24-441. M-15.71 MAČEHE prodam. © 24-775. M-1572 NOVI MIZARSKO MIZO prodam. Križevci 82 v Prekmurju. M-1580 PEČ EMO CENTRAL 24, rabljeno dve sezoni, ugodno prodam. Velika Polana 45, ©70-579. M-1583 PEČ za etežno centralno kurjavo prodam. © 26-166. M-1590 DVOOSNO PREKUCNO PRIKOLICO, nosilnost 3,8 t, staro eno leto, znamke Emino, UGODNO PRODAM. Bodonci 105. M-1598 GROZDJE z brajd, zelo lepo, 4 din za kg, prodam. Mikloš Kuzmiča 15, M. Sobota, © 24-746. M-1601 SEDEŽNO GARNITURO in dva fotelja prodam. Možnost odplačila na obroke. © 23-700. M-1605 GUAVO MOTORJA za BMW 2002 prodam. Interesenti naj se oglasijo v soboto ali nedeljo od 12. do 15. ure pri Zlatici Rebernak, Janžev Vrh. M-1606 KAVČ dva fotelja in malo stilno mizico prodam. ©21-177. M-1608 GNOJ s kurje farme prodam. ©76-15! ali 73-151. M-1614 PET NOVIH GUM BARUM - RADI AL dimenzije 165/70 R-13, prodam. © 23-838. M-1616 VODOVODNO ČRPALKO s hidro-forjem in opremo prodam. Murska Sobota, Mladinska 24 a, © 22-409. M-1617 PRALNI STROJ prodam. Irena Kar-doš, Kidričeva 16, M. Sobota. M-1618 BELI MOŠT, mešano (laški rizling, šipon, beli burgundec, renski rizling) prodajam 13. in 14. oktobra. Franc Duh, Rožički Vrh, p. Videm ob Ščavnici. M-1619 BOROVE PLOHE (fosline), 8 cm, to-mos avtomatik, kot nov, ugodno prodam. Gorica 9. M-1633 GROZDJE z brajd, rdeče, prodam. Gradišče 3 b, © 46-708. M-1639 ŽENSKO JOPO, usnje — velur, velikost 40, prodam. ©73-501. M-1640 ZAREZNO STREŠNO OPEKO (FOLC), rabljeno, prodam. Ropoča 32. M-1648 ZAHVALA V 67. letu starosti nas je stil naš dragi mož, oče, s oče, brat, tast, ujec, bratra in nečak Ernest Dervarič iz Zenkovec 60 sorod11'' Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem ■ jokom, sosedom, prijateljem in znancem, Matild' ifl delavkam iz 122. brigade Mure, lahka konfekJpOti, vaščanom, ki so ga pospremili na njegovi zadm mu darovali vence, cvetje in v dobrodelne namerl pa izrekli sožalje. Prisrčna hvala duhovniku za pogrebni obred, P žalostink in vsem, ki so pomagali pri tem do$ slovesu. Prisrčna hvala kolektivu internega oddelka bolh'511 Rakičanu. Zenkovci, 1. oktober 1990 Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi LEZISCE, dvojno, raztegljivo, no prodam. © 21-279. M-1650 BELO žensko poročno obleko (unt kat), velikost 38, prodam. Marijan 30, © 48-678 ali 48-501. M-1651 DROBEN KROMPIR prodam. tonci 43. M-1657 x VINSKI SOD, 375 I, prodam. M'4 menci 64. © 45-022. M-1667 SEMENSKI KROMPIR proda^Mi-lan Mesarič, Lipovci 123. M-16» KOTNO SEDEŽNO GARNITUR novo, 40 % ceneje prodam. ® M-MM tvT ETAŽNO PEC na trda goriva, l’ CENTRAL 17 K, malo rabljeno, pru dam. © 069 74-176. M-13923 MOTOR IN MENJALNIK » ‘ STAVO 101 ugodno prodat"; © 74-293. M-13925 . r TELEVIZOR, barvni, Gorenje, s eno leto, prodam, za 6.000,0 Prič, Paričjak 23 c, Radenci. M PRIKOLICO BRAKO ugodno P' dam. Možnost opdlačila na o Novak, Tomšičeva 14, M. Sobota, © 24-364. M-MM kupim AVTO, star do 10 let, lahko karamb« liran ali neregistriran, ® 24-665. M-1675 KOSILNICE IN SNOPOVEZAU italijanske, kupim. Pisne p°"““ždin, Dodoš, Trakoščanska 8, -g? (042) 510-74. M-OP zaposlitve KUHARICO ZA DELO v staro od 30 do 40 let, zapos‘L Ltovci dobra. Bernarda Horvat, 15^.-1.594 OBRTNIKI! , ka dela Knjigovodska in računovo ^a-honorarno vzamem na dom-cije po 16. uri. © 69-095. SPREJEM delo na domu a" © 82-033. M-12067 1K0 in INŠTRUIRAM MATEMAD* 0- NATAKARICO ZA OBCAb* e v Lj“‘om%VoMe; MOC v lokalu v t.ju---- Možnost redne z P (O0) © 81-977, do 21. ure mo. 776-105, po 21. '1. Ul c, uri. IN-12066 Razno Preklic’ raklj^3 Preklicujem veljavnost spričevala, izdanega na §0|. smer strojni ključavničar 1981/82 na ime Franc Kava , ci 18. M-1579 IZDELUJEM REZERVOARJE|645 KURILNO OLJE. ®46-4M- Preklic! ilhe Preklicujem veljavnost hrar1 pa- žice št. 40347-7, izdane pn jlica °b nonka na ime Danica Cipm-kanalu 14 a, M. Sobota. M- Preklic! .ičeva!0 Preklicujem zaključno sp jgpcih J' klicne gostinske šole v B yiao° 14, izdano 31. 8. 1972 na n"e Kovač. IN-12064 MANJŠE STANOVANJ^. MURSKI SOBOTI "“kg. ©87-775 ali 81-228, ZM K rodni zemlji mir^ a v naših srcih še z'vl Stran 22 VESTNIK 11. ZAHVALA V 79. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Janez Fuji iz Motovilec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate- *jem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje ali za sv. maše. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — hvala. V SPOMIN 12. oktobra minevajo 3 leta žalosti, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Franc Hrvatin iz Dobrovnika Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate, mu na grob polagate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 80. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat Karel Šanko iz Martinja Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje. Hvala gospodu duhovniku od Grada za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Posebna hvala dr. Kiršnerju za lajšanje bolečin, posebej pa se zahvaljujemo sodelavcem iz Moravskih Toplic. Žalujoči vsi njegovi Žalujoči: žena Marija, sin Anton, hčerka Marija in sin Ernest z družinami ZAHVALA Ni več našega dragega Franca Rituperja -Ateka upokojenega avtoprevoznika Pokopali smo ga na njegovo željo v ožjem družinskem _ in prijateljskem krogu. grenki izgubi se zahvaljujem vsem, ki so sočustvovali z nami, nam ustno ali pisno izrekli sožalje in darovali p . vence in cvetje. 'srčna hvala za nego na domu cenjeni g. dr. Anici Gregorc, vj ,nego in tople besede v bolnici pa cenj. g. dr. Sonji Kapuno-ln penj. g. dr. Jožetu Magdiču, kakor tudi vsemu prijaznemu eoicinskemu osebju internega oddelka za intenzivno nego. ^rav lepa hvala g. seniorju Novaku za opravljen obred in L “aylu za poslovilne besede. Zahvaljujem se vsem sorodni-01 ln prijateljem, ki so ga s svojo prisotnostjo počastili na - njegovi zadnji poti. Še enkrat vsem — iskrena hvala! Žalujoči žena in vsi njegovi ZAHVALA V 66. letu nas je zapustila draga žena, mama in babica Hedvika Olaj roj. Rajbar iz Murskih Črnec 39 'skren Ijem j se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-n znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, da-rovali vence in cvetje ali v dobrodelne namene. Posebna "Vala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — hvala. ^'"joči ' mož Franc, sin Štefan z ženo Katico, vnukinja Katja, sestre in brat Zaman je bi! tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 68. letu starosti nas je po dolgotrajni in hudi bolezni za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Ivan Pal iz Lipe fen Se zahvaljujemo botrini, vsem sorodnikom, sosedom, 5 ga v,nJ 'n znancem, ki ste nam bili v pomoč, ter vsem, ki "1U (j, ako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, rovali vence in cvetje, za svete maše in dobrodelne najnene, nam pa izrekli sožalje. Lipa, 29. 9. 1990 ^hi' '• žena Ana, sin Miran z ženo Cecilijo, vnukinja Lidija, brat Martin in vsi, ki so ga imeli radi UMRLA JE Marija Gjerkeš članica predsedstva O O RK Lendava iz Turnišča ŽALUJEMO ZA NAŠO ČLANICO OBČINSKA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA LENDAVA Ko si v cvetju bil življenja, poln veselja in moči, ko si si želel življenje, si odšel od nas za vedno Vlado ti. V SPOMIN Boleč je spomin na 4. oktober, ko je minilo 6 let bridke žalosti, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, brat in stric Vlado Bohar iz Stanjevec Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate svečke, prisrčna hvala. Žalujoči: mama, ata in brat Ludvik z družino V zemlji rodni mirno spiš, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN 11. oktobra mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedi, sin, brat in stric A vgust Šuklar iz Gančan V naših nepotolaženih srcih sta praznina in bol. Še vedno ne moremo verjeti, da se nikoli več ne vrneš med nas. Vsem, ki se z lepo mislijo ustavite pri njegovem grobu, prižigate svečko in prinašate cvetje — iskrena hvala! Vsi, ki smo te imeli radi ZAHVALA V 54. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga žena, mama, stara mama in se- • stra Terezija Hari roj. Kettler iz Murske Sobote se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v naših težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje ter iz rekli sožalje in jo pospremili na zadnji poti Posebej se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke Posebna hvala tudi ginekološkemu oddelku v Rakičanu ter Onkološkemu inštitutu Ljubljana, ki so ji pomaeali ob njem težki bolezni. Globoko žalujoči: mož Franc, sin Franc, hčerka Maida sin Slavko ter drugo sorodstvo ’ ZAHVALA V 67. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Koloman Gomboc iz Vučje Gomile Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence, šopke in za svete maše. Posebno se zahvaljujemo sosedom za vsestransko pomoč, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem žalostink, govorniku KS in ZB, kolektivu Astre in Špedtransa iz Murske Sobote ter NK Selo za darovane vence. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Po težki bolezni nas je 30. septembra v 71. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Ludvik Jošar iz Rakičana Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, pomagali, izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in šopke. Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS g. Kuzmiču za' ganljive in tople besede ob odprtem grobu in društvu upokojencev. Posebna hvala zdravnikom in osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za trud in pomoč med njegovim zdravljenjem. Žalujoči: žena Ana, hčerka Erika z družino, hčerka Lila s sinom Sašo, snaha Helena s sinom Srečkom in hčerkico Saško Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Kruta in zahrbtna bolezen nam je vzela našo drago mamo, staro mamo in sestro Hedviko Vereš iz Beltinec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom in znancem za pomoč, izraženo sožalje, darovane vence in cvetje, za svete maše in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala zdravnikom, posebno dr. Ludviku Norči-•ču in strežnemu osebju kirurškega oddelka v Murski Soboti. Posebna hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za ganljive poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Hedvika z družino in drugo sorodstvo H. OKTOBRA 1990 Stran 23 v besedi in sliki ČETRTOŠOLCI OPOZORILI NA PROMETNE PASTI | GREGORČIČEVE ULICE — Ob mednarodnem tednu promet- | ne varnosti je okrog 450 učencev od I. do 4. razreda Osnovne šo- g le Edvarda Kardelja v Murski Soboti s pohodom po eni najbolj . prometnih mestnih ulic izrazilo svojo zaskrbljenost. S transparenti so se tudi zavzeli za čimprejšnjo ureditev Gregorčičeve uli- | ce, po kateri hodi vsak dan veliko otrok iz bližnjega stanovanj- ” skega naselja na Lendavski ulici. V teh prizadevanjih so jih pod- S prli tudi njihovi učitelji in predstavniki sveta za vzgojo in preven- g tivo v cestnem prometu. Besedilo in posnetek M. Jerše. Srečanje pomurskih planincev bo v Radencih Planinsko društvo Gornja Radgona, ki bo prihodnje leto proslavilo pomemben jubilej — 40-letnico uspešnega delovanja — sodi med zelo aktivne tovrstne organizacije. V svojih vrstah ima nekaj zelo delavnih planinskih delavcev na čelu s prizadevnim predsednikom izvršnega odbora društva Rudijem Baboškom, ki kljub zaposlitvam najdejo prosti čas tudi za delo v društvu. Tako tudi vsako leto skoraj v celoti uresničijo program dela, ki je zelo zahteven. Med pomembnejšimi letošnjimi aktivnostmi PD Gornja Radgona je bil vsekakor poletni tabor mladih planincev JEZERSKO 90 ob planšarskem jezeru, ki so ga pripravili skupaj s planinskimi društvi Šempeter, PTT Celje in Laško. Skupno je bilo v taboru 51 otrok in 12 članov vodstva, od tega skoraj polovica iz radgonskega društva. Že sedaj pa se pripravljajo na zimski tabor mladih planincev, ki ga bodo organizirali v zimskih šolskih počitnicah na Golteh v Mozirski koči. Letos so se člani planinskega društva Gornja Radgona zopet obrnili na vodstva osnovnih šol z namenom, da bi planinske krožke, ki doslej že uspešno delujejo na šolah v Apačah, Radencih in Gornji Radgoni, ustanovili tudi na drugih šolah v občini. Med obsežnejšimi prireditvami, ki jih načrtujejo v prihodnjem letu, so vsekakor Pohod TREH SRC, srečanje pomurskih planincev in planinski ples. Dogovorili so se že, da bo srečanje pomurskih planincev 8. septembra pri lovskem domu v Radencih, ko bodo tudi proslavili štiridesetletni jubilej. Pohod treh src pa bo 25. maja. V okviru letošnjega praznika radgonske občine organizira PD Gornja Radgona skupaj z ZTKO Gornja Radgona v soboto, 20. oktobra 1990, tradicionalni KOSTANJEV PIKNIK na Janževem vrhu s pestrim programom. Na pohod bodo skupine krenile od 9.30 izpred osnovnih šol v Gornji Radgoni, Radencih in Kapeli in na poti na Janžev vrh nabirale kostanje. Kostanjev piknik pa se bo začel uro pozneje. Za ljubitelje narave je to vsekakor privlačna prireditev. Feri Maučec PIONIRJEV NI VEČ, OSTALI PA SO PRVOŠOLCI. V|* vem razredu si je vsak najbolj zapomnil sprejem v pionir« ganizacijo. Tega letos ni več, kajti politične organizacij« । ( umaknile s šol. Tudi letošnjim prvošolcem pa bo gotovo spominu sprejem, in to sprejem v šolsko skupnost ucen«e ’ nuli teden so ga pripravili med drugimi tudi v Veržeju ing slovili »Otroku najlepše, kar zmoreš ... za njegov smeh, govo srečo ...«. Najmlajši šolarji so bili tako deležni iu predstave, zabavnih igric in čudovite pojedine s torto, ki J J la pripravila v sodelovanju s starši in nekaterimi podjetji- LiK Modernizacija ceste Gančani— Bogojina Uporabnikom cestnega odseka Gančani—Bogojina se je izpolnila dolgoletna želja. Splošno gradbeno podjetje Pomurje iz Murske Sobote je namreč te dni končalo asfaltiranje cestnega odseka Gančani do odcepa proti Ivancem v dolžini 2.473 metrov, katere predračunska vrednost je 3,420.000 dinarjev. Večji del sredstev je prispevala občinska cestna skupnost Murska Sobota, okrog 600.000 dinarjev pa so zbrali namenskih sredstev’ z 8,15 odstotki od prodanega kubičnega metra gramoza iz gramoznice Splošnega gradbenega podjetja Pomurje Murska Sobota. Poleg asfaltiranja ceste pa so zgradili tudi nova armirana betonska mostova na potokih Ledava in Lipnica. Tako je cesta v celoti modernizirana in je pomembna pridobitev za prebivalstvo na tem območju. F. M. RAZKRIŠKI MOST — Tisti, ki jim je za prehod čez Muro najbližji most med Bistricami in Razkrižjem (nekateri mu pravijo Kolaričev most), se upravičeno hudujejo: betonski most čez Muro večkrat popravljajo, tako tudi sredi letošnjega leta, prve dni septembra pa so cesto med Bistricami in Razkrižjem zaprli zato, ker so se odločili za gradnjo nadomestnega mostu na bližnjem rokavu Mure. Po prvotnem načrtu naj bi most zgradili do konca septembra. Tako je pisalo tudi na tablah, ki opozarjajo na zaporo. Čas je potekel, vožnja na omenjenem odseku pa še vedno ni mogoča. Delavci Splošnega podjetja Pomurje namreč niso pravočasno dobili potrebnega hrastovega lesa, ki so ga naročili v Srbiji. Potem, ko so uvideli, da ga ne bo, so ga šli iskat na Pohorje. Prejšnji teden, ko smo obiskali graditelje, še niso imeli vsega lesa, ki ga je potrebno čez 50 kubičnih metrov. Mnogi so postavili vprašanje, zakaj grade lesen in ne betonski most. Zlobneži pravijo, da lesenega lažje poženeš v zrak, ekonomisti pa so menda izračunali, da stane le tretjino cene betonskega mostu. Vzdržal pa naj bi 50 let, poleg tega ni nevarnosti, da bi počil. Zdaj ni več vprašanje: betonski ali leseni most, ampak: kdaj bo možen prehod. Upajmo, da že v naslednjih dneh. Tekst in foto: Š. S. TEKMOVANJE ZA POKAL ŠČAVNIŠKE DOLINE V OKO-SLAVCIH — Tudi letos je bilo v Okoslavcih že sedmo, tradicionalno tekmovanje za pokal Ščavniške doline. Med 22 desetinami so bili najboljši gasilci s Šmartnega na Pohorju, sledili so gasilci iz Gornje Radgone in Apač. Med članicami so bile prve gasilke iz Desternika, druge so bile članice GO Biš in tretje iz Gabrnika pri Juršincih; vse tri desetine so iz OGZ Ptuj. Najboljši so prejeli iz rok načelnika občinskega štaba za civilno zaščito Gornja Radgona, Viktorja Kovačiča, pokale in priznanja. Tekmovanja so se udeležili gasilci iz OGZ Slovenska Bistrica, Ljutomer, Mozirje, Murska Sobota, Lenart, Ptuj in Gornja Radgona. Sodelovali so tudi vojaki iz soboške garnizije in gasilska desetina iz sosednje Avstrije. Za praktične nagrade pa so poskrbele nekatere delovne organizacije iz Gornje Radgone in drugi. Le Vinogradniško gospodarstvo Kapela ni reagiralo na večkratne prošnje v sedmih letih, odkar je bilo organizirano prvo tekmovanje za pokal Ščavniške doline. Na fotografiji: Načelnik OŠ CZ Viktor Kovačič čestita gasilcem s Šmartnega na Pohorju za osvojeni pokal Ščavniške doline. Besedilo in posnetek Ivo Lorenčič Dobili V Sotini na Goričkem je bila preteklo nedeljo slovesnost, ki so jo domači gasilci pripravili ob prevzemu in blagoslovitvi novega orodnega vozila. Na slovesnosti, ki so se je udeležili številni gasilci iz tega dela Goričkega in sosednje Avstrije, so poleg pozdravnih nagovorov prebrali kroniko in pripravili kulturni program, v katerem je sodelovala domača mladina. Novo orodno vozilo, ki so ga kupili s skupnimi močmi — sredstva so prispevali soboška občinska skupnost za varstvo pred požari, krajevna skupnost Rogašov-ci in krajani Sotine ter okoliških vasi, je za Sotino in okolico pomembna pridobitev. Gasilsko društvo Sotina, ki je pred tremi leti praznovalo šestdesetletnico delovanja, je tako izpopolnilo potrebno opremo, hkrati pa omogočilo boljše možnosti za delo mladinski in članski desetini. Pridni gasilci in krajani Sotine pa se lahko pohvalijo tudi z novim gasilskim domom, ki ga že uporabljajo, slavnostno pa ga bodo predali namenu prihodnje leto, ko bodo uredili še zunanjost. F. M. ■ ATLETIKA ■ | i Grabar zmagal v Celju । INa četrtem celjskem teku, kjer je sodelovalo več tekačev, I sta bila tudi dva pomurska tekača — Geza Grabar iz Tešano- I Ivec in Roman Klančar iz Radenec. Grabar je zasedel v malem ! maratonu, teku na 21 km pri članih I v svoji starostni kategori- | ■ ji z rekordom proge 1:07,19 prvo mesto. Klančar pa je zasedel ■ J pri članih H z osebnim rekordom 1:21,16 deveto mesto. Nezavarovan prehod v Stari-Novi vasi pri Ljutomeru je v teh dneh takle. Ob njem so čudni znaki, na pol zarjaveli, in pravzaprav ne povedo nič. Ni čudno, da se na takšnih železniških prehodih zgodijo hude nesreče. Pred nedavnim se je prav na tem prehodu smrtno ponesrečil voznik osebnega avtomobila. Res da je neprevidno zapeljal na železniške tire, ko je pripeljal tovorni vlak, res pa je tudi to, da tako zanemarjeni prometni znaki ne služijo varnosti. D. L., J. D. novo orodno vozilo .. . .... ................. » Varni sestavljivi rezervo^1 Delovna organizacija Agroservis, ki posluje v i'11 - - ■ . b nrevou” POMURKE, je predstavila nov sestavljiv rezervoar za I skladiščenje goriva. Sestavljivost je prednost, saj kupcu ;e vneI’ naenkrat odšteti preveč denarja. Posebej velja omeniti, o J.steIjS Ijiva snov v posodah zaščitena pred možnostjo vžiga (P_ jj fo' antieksplo) tudi v primeru, da se ogenj približa odprti P , 3 olja sode bodo dobrodošle za skladiščenje kurilnega in phn P na kmečkih dvoriščih, še posebno za gozdarje, cestarje in oZjroina delajo na terenu, kjer je velika verjetnost, da bi eksplozij , , vžig goriva povzročil veliko škodo. nonUd" Nove posode, ki jih bo Agroservis ABC Pomurke kupcem že jeseni, bodo tudi za prevoz pitne vode. P° p Rog8®? diščenje vnetljivh goriv in pitne vode bo izdeloval TPK a sle’ iz BiH v sodelovanju z ABC POMURKO — DO Agrose nji bo tudi trgovski zastopnik za prodajo novega izdelka niji’ Borisi? ZAMUJANJE PRI UREJANJU VZHODNE OBVOZN1^^. se je zaradi zastoja pri pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj čfl! pr liko zavlekla, so delavci soboške Komunale opravili nek 4'^1 vljalna dela v Gregorčičevi ulici v Murski Soboti. Podrli so " in grmičevja, da bodo delavci SGP Pomurje lahko za^e deli na tem cestnem odseku. Računajo, da bodo s povezavo etapi J1 ulice in drugimi deli končali do maja prihodnje leto. V P^j^etlS^ kajo ureditvena dela od ulice Arhitekta Novaka do CankarJ,ey, p« čunska vrednost te naložbe pa je nekaj čez 5,5 milijona dina lo in posnetek: Milan Jerše. r Prizidek v Nedelj ki Člani prostovoljnega gasilskega društva iz Nedelieft no» skem letu proslavili 10. obletnico obstoja društva in kuP' jj|i f( jii** kombi, so pred kratkim ob starem gasilskem orodišču zg opr£l(j0 j velik 3x10 metrov. V njem so mala dvorana, prostori za j nitarije. Dela so gasilci opravili prostovoljno. Dobršen i>e (tAi vaščani zbrali z zbiralno akcijo, del so primaknili yeČ krajevnim samoprispevkom. Doslej so za prizidek Pora . a|i A A delovnih ur. Spomladi prihodnje leto bodo dela nadalj£ notranjost in zunanjost. V prihodnjem letu, ko bodo de l urediti tudi manjše zemljišče. Tako se obeta v Nedelici Pr j|sK*8 pravo gasilsko slavje — orodišče bodo preimenovali v g ji 4