Leto VI., Stev. 213
LJubljana, torek 15. septembra 1925
Poitntna pavSaltrana*
Cena 2 Din
ca Izhaja ob 4. ijntraj. sa
Stane mesečno Dm »5 —; ra inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglati po tarifa.
Uredništvo 1
Dnevna redakcija: Mikloi čeva cesta
Stev. 16/I. — Telefon Stev. 7«. Nočna redakcija: od ig. ure naprej v Knaflovi ul. »t. s/I. — Telefcn *t. j4.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto In politiko
l^ranriitro: Ljubljana, PraierrMJ** blica St. — Telefon St. J&
Imeratiil oddelek] Ljubljana, Prešernova ulica *t. 4. — Telefon It. 49*
Podružnici: Maribor, Barvarska uttoa ki. - Celje, Aleksandrova cesta.
Rafna pri pottne® ček.zavodu: Lfal* Dana it. 11.841 • Praha čialo jt. 180 Wien,Nr. 105.»41,
Ljubljana, 14. septembra.
V nedeljo so se vršile v ljubljanski oblasti občinske volitve v dveh velikih občinah, ki sta dosedaj veljali kot nepremagljivi trdnjavi SLS. Na obeh voliščih so volitve končale s porazom klerikalcev. Od zadnjih državnozborskih volitev je SI S izgubila v eni občini 326. v drugi pa 131 glasov, število klerikalnih glasov in odbornikov je v obeh padlo daleč pod polovico vseh oddanih glasov, odnosno izvolienih odbornikov.
Občinske volitve v D. M. v Polju in v Aržišah. ki so se vršile v nedeljo, same na sebi niso političen dogodek, če-gar pomen bi segal daleč preko granic prizadetih dveh občin, vendar pa so jako dragocen in velevažen simptom, ki dopušča interesantne konkluzije z ozirom na politično situacijo v Sloveniji. Veliko nazadovanje glasov SLS ter izguba močnih trdnjav občinske avto 10-mije. potrjuje notranjo slabost dr. Ko-roščeve stranke. S.jvensko ljudstvo je tudi po deželi začelo pravilno ceniti kle-rikalizem ter njegovo jalovo politiko, pa mu zato energično obrača hrbet. SLS je po debaklu svoje politike v Beogradu izgubila na svoji borbenosti, disciplini. njeni pristaši so postali leza-upljivi. nezadovoljni in niso več volim prenašati komande in terorja politikujo-če duhovščine ter trpeti, da .iim vrtoglavost klerikalnih politikov nanaša nepopravljivo škodo. Proces notraijega razkroja SLS rapidno napreduje in nai ga vodstvo še tako spretno prekriva in maskira. Nedeljske občinske volitve so za ta Pojav v SLS simptomatične.
Na drugi strani pa so nedeljske občinske volitve dokaz mladostne življenske sile SDS. ki tudi to pot lahko pokaže na nove uspehe. V D. M. v Polju in v Aržišah včasih ni duha ni sluha ni bilo o demokratih. V obeh teh občinah je bilo treba začeti z naiprimitivneišimi početki organizacije SDS. Ni bilo malo truda, malo požrtvovalnosti, predno se je demokratska ideja tako usidrala, da je ni mogoče več uničiti. V nedelio je dobila SDS v D. M. v Polju 153. v Aržišah pa 132 glasov! Kai to znači. to lahko precenijo samo oni. ki poznajo naravnost neverjetne težkoče naprednega boja za osvajanje klerikalni njav po deželi.
Kakor je za SLS simptomaticen poraz, tako je simptomatičen za SDS njen napredek pri občinskih volitvah. Ko ie vlada Narodnega bloka odstopila in je nastoDil režim RR. so se oglašali kvara-žugoni od vseh strani, ki so napovedovali »konec SDS». Mirno smo prehajali preko tega političnega čvekanja, v zavesti. da ie ni sile. ki bi nas mogla resno ovirati v našem sistematičnem delovanju in napredku, a kaj šele uničiti. Medtem, ko drugi kričijo in se napihujejo. naši zvesti in požrtvovalni somi-šlieniki v polnem neomajnem zaupanju do svojega vodstva mirno in vztraino delajo in dokazujejo, da ie moč naše ideie tudi v našem delu naroda vedno silnejša.
Značilno je za našo slovensko politiko. da 90 se nedeljskih volitev organi-zatorno udeležile pravzaprav le tri stranke: SDS. SLS in socijalisti obeh smeri in še prav posebno značilno je. da je bila lista SDS v obeh občinah vezana z listami socijalistov proti listam SLS. Podeželski pristaši socijalističnih strank so s tem krenili v novo smer politike. ki ie brezdvomno srečnejša in boliša. kot ona, ki jih je v zvezi z SLS gnala v klerikalno odvisnost. Krajevne organizacije SDS. pa so s svojim postopanjem dokumentirale, da so zveste izvršcvateliice volje stranke, ki stremi za tem. da se v boju proti pogubnemu klerikalizmu medsebojno podpira vse. kar je napredno.
Razen navedenih političnih struj so nastopili z lepim usoehom v D. M. v Polju tudi še Šusteršici'anci pod vodstvom Jakoba Dimnika, ki so dobili sami preko 100 glasov, v zvezi z SKS pa celo 163 glasov. Ali naj to znači začetek nove akcije ar. Susteršiča ter one duhovščine, ki danes že iavno obsoja politiko dr. Korošca'
Vseh onih. ki bi radi igrali v slovenski napredni politiki glavno ulogn in ki so povsod «zraven» s širokoustno besedo. pri nedeliskiii volitvah seveda ni bilo nikjer videti Rojeni na parketih kvaražugonstva. smatra-o, da salonska politika zadostuie za politično udejstvo-vanje. Niihovi politični saloni so pa le — gostilniška omizia.
Vprašanje brodarskega sindikata
Beograd, 14. septembra, r. V prometnem ministrstvu se je vršila konferenca ravnateljev vseh oddelkov, na kateri se je razpravljalo o vprašanju brodarskega sindikata To vprašanje je še vedno nerešeno, a se nora rešiti do konca leta, ker je sedanje začasno stanje nevzdržljivo. O tem je danes v ministrskem svetu poročal prometni minister, vendar pa je b-ilo sklepanje odgode-no do Pašičevega povratka.
Pred povratkom N. Pašiča v Beograd
Ministrska konferenca. — Radie sili v vlado ter napoveduje rekonstrukcijo. — JMO hoče ostati samostojna. — Ministri zopet na potovanju.
Razpust češkoslovaškega parlamenta
Nove volitve v novembru. — Zaključne seje Narodnega shro-maždeni. — Ureditev činovniških plač.
Beograd, 14. septembra, r. Današnji dan je bil razmeroma precej živahen. Vršila se je konferenca ministrov, ki se nahajajo v Beogradu. Razpravljalo se je o sanaciji zagrebškega Gospodarskega društva, o čemer je poročal minister dr. Kraiač. vendar pa ni bil sprejet noben sklep. Jutri odpotujejo v južno Sr-bi;o in Skoplje ministri Boža Maksimovič. dr. Milan Stojadinovič in Dušan Trifunovič. ki bodo v Peči počakali na kraljevo dvojico po določenem snoredu. V sredo se poda čez Sušak v Dalmaciio namestnik min. predsednika g. Gjuričič in še nekateri ministri. Na današnji konferenci je poročal prometni minister. da ho s 1. oktobrom uvedel enotno administrativno službo na vseh naših železnicah, ker so se doslej mnogokrat pojavljale zmešnjave radi različnega tolmačenja raznih naredb in odredb.
V Beograd je dospel osebni Pašičev tajnik Sokolovič. ki je izjavil novinarjem. da je Pašič izvrstnega zdravja in da se je pomladil za celih 20 let. O. Pašič je zapustil Fvians les Bains ter odšel v Nizzo. Ker pa so tamošnji hoteli vsi zasedeni, se naseli v sosedniem Monte Carlu. Pašič ostane na riviicri do konca tega meseca ter se povrne po dosedaniih dispozicijah 1. ali 2. oktobra v Beograd.
Navzlic pomirjujočim izjavam, ki jih je objavil posl. Laza Markovič, se politična javnost čim dalje bolj vznemirja vsled sporov med radičevci in radikali. Posebno neprijetno je danes dir-nila vodilne kroge NRS vest, da hoče Radič za vsako ceno kot podpredsednik v vlado, akoravno nima niti poslanskega mandata. Radič je sedaj to svojo namero javno napovedal v praškem «Venkovu». v katerem izjavlja, da se bo v prvi polovici oktobra izvedla rekonstrukcija vlade, v katero vstopi tudi on sam.
Precei pozornosti je, vzbudilo poročilo iz Sarajeva, da je na zboru delegatov JMO zmagala politika dr. Spaha, ki odklanja vsako preuranjeno in nepopravljivo angažiranje muslimanske stranke ter zlasti tudi fuzijo z davido-vičevci. Sprejeta resolucija sicer na'a-ga poslancem, da nadaljujejo skupni boj z ostalimi opozicijskimi strankami ter dela komplimente tudi Davidoviču. toda to so le fraze, za katerimi se skriva odklonitev.
Zadoščeme vzbuiajo vesti iz Ženeve, kjer je dosegla naša delegacija mno"o uspehov. Posebno se prijetno opaža korektno prijateljsko' držanie Francre ter v zadniem času tudi Anglije napram naši državi.
Poslanik Hoffinger o novi pogodbi z Avstrilo
Izjave avstrijskega ministra na
jutri v
Beograd, 14. septembra, p. Avstrijski po. slanik na našem dvoru g. Hoffinger je da» nes sprejel Vašega dopisnika in mu dal na= stopno izjavo glede zaključenja trgovinske pogodbe med Avstrijo in Jugoslavijo:
«Vest, da je na Dunaju bila podpisana trgovinska pogodba med Avstrijo in kra« Ijevino SHS in da bo te dni uveljavljena, me je iskreno razveselilo. Polno razlogov je za upenje, da bo ta pogodba ustvarila novo ero v gospodarskih odnošajih med obema dr":avama v korist obeh strank. Av« strija in kraljevina SHS sta takoj, ko je končala svetovna vojna čutili nujno potre, bo, d« se obnovijo gospodarski odnošaji, ki so bili prekinjeni vsled vojne in da se približata na gospodarskem polju. 2e mese» ca m»"a 1919. je bil sklenjen precej obši. ren aranžma o izmenjavi blaga. Kom pen. zacijska pogodba na podlagi kontingentov in drtgi aranžmani so sledili meseca serw tembra 1919. V mesecu juniju 1. 1920 je bila sklenjena trgovinska pogodba, ki se je ime« novala kot provizorna. dasi ni imela več z-ačaja čistega provizorija, kakor v*e dru. g- povojne trgovinske pogodbe. Podpisana je bila v Beogradu In je postavila trgovino med obema državama na popolnoma nor. malno bazo, ugodno za nadaljno razvijanje Ponašam se 1 tem, da sem sodeloval pri sklepanju in podpisu omenjene pogodbe, ki je bila ed?n izmed prvih, ako ne prvi in« strument, namenjen za obnovo gospodarskih odnošajev med bivšima sovražnikoma. Od> kar je bila ta pogodba sklenjena, so se tr» govs':i odnošaji neprestano razvijali ter je postalo jasno za vsakogar, da sta nflši dve državi, kar je redko slučai pri dn-gih dr« žavah, navezani droga na drugo, da si po. magata in dopolnjujeta z izmenjavo svojih proizvodov. Pogajanja za definitivno trgo« vinsko pogodbo so bila večkrat odložena, ker sta obe stranki kolebali. ali je že pri« Sel čas. d* se ponovi in ina"gurira predvoj« ni sistem trgovinskih pogodh s konvencio. nalnimi tarifami in ker je precej dolgo tra« jalo, dokler ni»o bile končno sprejete avto.
našem dvoru. — Pogodba stopi veljavo.
nomne tarife, Id naj služijo kot baza za pos gajgnja. Zato je jasno, zakaj so pogajanja, katera sem po naredbi moje vlade začel voditi že leta 1919. dasi nikdar niso bila prekinjena, po malem vendar ugasnila, ter bila obnovljena šele potem, ko sta obe v1a> di odločili v zgoraj navedenih vprašanjih vsaj v načelu. Pogajanja so se nadaljevala lansko leto na Dim«ju, kjer 90 bila sedaj tudi zaključena. Med tem pa se je tudi v gospodarskih odnošajih pokazal potov na« predek. Pogodba iz leta 1920. je bila skle njena za eno leto. Podaljšala se je od če trtletja do četrtletja, potem pa je avtoma tično prišlo do nove pogodbe. Pa tudi dm ge konvencije, ki se v prvem trenotku lah« ko zdijo kot neznatne, ki pa imajo ▼ res« niei ogromno važnost, ker lahko odpravijo one male težkoče vsakdanjega življenja, ki pogrutfvrna li"dstvo bolj zastrupUaro. ka kor velika politična vprašanja. 90 bile skle« niene in so provizorno ste*>ile v veljavo To so konvencije o malem obmejnem pro« metu m o paši na meji in Se nekatere dru« ge konvencije, za katere sta se obe stranki sporazumeli že pred dvema 1-toma. ki p« Se nisf stopile v veljavo. Te konvencije tvorijo sedaj priloge trgovinske pogodbe Ne dvomim, d« pogodba obema strankama n-Iaga žrtve ter da ho strogo kritizirana Tudi bi ne moglo biti drugače, ako se upo» števajo komplicirani gospodarski odnošaii dveh držav, katerih gospodarsko življenje doseg« visoko stopnjo razvitka. Z dejstvom samim, d« so Me premagane vse težkoč* in da »o bila rešen* vsa vprašanja, tudi vorašania nsjd?1ika»n-iSe narave, pa je do« V«-»ano. d« »e med dobrimi sosedi vedno lahko najde način snoraz"mevanj« ter da sta naši državi trdno odločeni, da bosta taki sosedi.«
CNaivažnejSe carinske postavke za uvoz avstrijskega Msga k nam smo že objavili, postavke ta Izvoz raših produktov v Av. striio rbiavljamo danes v gospodarskem delu. Ured.)
Kralj in kraljica v Skoplju
Skoplje, 14. septembra, r. Včera' sta dospela semkaj kralj in kraljica. Na kolodvoru je bila postavljena častna četa 21. polka z jrodbo Dvorni vlak je dospel točno ob 10.
Ko sta kralj in kraljica izstopila iz vlaka ■e godba intonirala državno hirrmo. Kraljevo dvojico so sprejeli zastopniki vseh tukaj-šn ih vojaških In civilnih oblastev V kraljevem spremstvu se nahaja o minister dvora Jankovič, prvi kraljev adjutant ceneral Had®6 s soprogo, maršal dvora Damjanovič poveljnik kraljeve garde Živkovič. upravnik dvora polkovnk Vel;a Dimltrijevič. kraljev osebni zdravnik dr. Koen. adjutanta polkovnika Dragutinovid in Ljubičič, črnogorski general Janko Vukotič in šef javne varnosti Zika Lazič.
Kraljeva dvojica je po svojem prihodu posetila osnovno šolo v Har evu. k! nosi ime prestolonaslednika Petra, zatem pa kra' kjer se gradi veliki oficirski paviljon ia kier bo zgrajenih tndi večje število uradniških stanovanj. Kraljeva dvojica je zi.tem posetila tudi zgodovinsko cerkev sv. Spasa, nato pa je odšla v selo Nereze, kjer je ostala dalje časa v razgovoru s seliaki. ki so kralja in kraljico burno pozdravljali. Opoldne ;e kraljeva dvo:,ci napravila izle; v okoMco. ob 4. popoldne pa e posetila sa mostan sv. Nikole.
Ustanovitev podružnice Drž. hipotekarne banke v Zagrebu
favni denar Iz Slovenije gre v Zagreb.
Beograd. 14. septembra, r. Finančno ministrstvo je odobrilo skleD Državne binotekarne banke, da otvori v Zagrebu svojo podružnico. Ta zagrrbška oodruž niča bo na znhtevo radičevcev prevzelo poleg lavnih ondov Hrvatske in Sla-voniie tudi denar iz Slovenije. Ti fondi znašajo nad 400 milijonov Dn. Uradništvo podružnice bo imenovano iz zagrebških bančnih krogo^
Z ustanovitvijo zagrebške podružnice Drž. hipotekarne banke in raztegni'-vijo njenega območja na Slovenijo pride ves javni denar, zlasti tudi občinski fondi in drugi avtonomni fondi iz slovenskih krajev, ki so dosedaj bili plo-donosno naloženi v Sloveniji, v Zagreb. Dosedaj je Državna hipotekama banka v Beogradu stala na stališču, da se ti fondi prepustijo podružnici, ki bi se ustanovila v Ljubljani za Slovenijo. padičevskl uspeli v orilog Zagrebu pomeni velik udarec za gospodarstvo Slo venije.
Praga. 14. septembra, d. Ves teden so se vršila med voditelji narodne koalicije posvetovanja o političnem položaju in tudi vlada je opetovano razpravljala o usodi parlamenta. Posvetovanja sicer še niso definitivno končana, toda gre le še za podrobnosti. Glavna odločitev je že padla: poslanska zbornica bo razpuščena in razpisane bodo nove volitve.
Koalicijske stranke so se zedinile na sledeče:
Parlament se sestane ta teden k zaključnemu zasedanju, in sicer senat v četrtek, poslanska zbornica pa v petek.
Pogram tega zasedanja, ki naj traja le nekaj dni, je sledeči: državni proračun za I. 1926.. pooblastilni zakon za sklepanje trgovinskih pogodb, novela k volilnemu zakonu in ureditev uradniških plač.
Koalirane stranke so opustile namero. da se sedaj izvrši obširnejša reforma volilnega reda ter bo novela vsebovala le izmeno mandatov v gotovih volilnih okrožjih.
Uradniški zakon je od vlade že pripravljen ter temelji na sledečih načelih: činovništvo se deli v 4 kategorije (visokošolska, srednješolska, nižja srednja šola, manj kot nižja srednja šola) s T plačilnimi razredi, katerih prva dva sta rezervirana I. kategoriji. Pripravljalna doba znaša 3 do 6 let s primernim ad-jutom. Osnovna plača znaša v 7. razredu 9000 Kč. v 1. razredu 78.000 Kč. K tej pridejo starostne doklade. akti-vitetna doklada 2730 do 15 Kč, ki se pa ne vračuna v pokojnino ter prispevki za deco, in sicer največ za dva otroka, za prvega 1800 Kč. za drugega 1200 češkosl. kron. Ta prispevek je za vse kategorije enak. Služiteljem in pod-uradnikom ter uradnikom 7. do 5. plač. razreda pripada pri več nego 2 otrocih še posebna podpora 900 Kč za vsako nadaljno dete. Draginjske doklade odpadejo.
Volitve bo sprovedla sedanja koalicijska vlada. Vršile se bodo v prvi polovici novembra.
Nadaljevanje debate o ženevskem protokolu
Včerajšnja seja Zveze narodov. — Madžarski delegat proti razorožitvi premaganih držav. — Vprašanje Avstrije in Madžarske,
Bolgarski junanii minister Kalfov je obžaloval, da se ženevski protokol ne bo mogel izpeliatl. Nato se je rborovanji odgodilo na jutri dopoldne.
Ženeva, 14. septembra, s. V drugi komisiji Zveze narodov je popoldne sporočil francoski delegat Loucheur, da bo jutri dopoldne stavil zasedanju Zvexe narodov že naznanjeni predlog, naj s« takoj prične s proučevanjem gospodarskega položaja Madžarske in sosednih držav. Nato so delegati Italije, Češkoslovaške, Francije in jugoslovenski de^ legat Avramovič razpravljali o položaju. ki je nastal po novi situaciji v Av« strijL
BALDWIN V PARIZU.
Pariz. 14. septembra, s. Semkaj » tio-spel angleški ministrski predsednik Bakl-lagi. je bolj premirje. To se mora po- s wl". ki bo imel popoldne razgovor c zu-vdarjati z vso odkritosrčnostjo.	i »anjm ministrom Briandom.
Danes se izroči Nemčiji povabilo na varnostno
konferenco
Konferenca bo še Ie ▼ oktobru. — Italija zahteva za svojo udeležbo na konferenci zajamčenje direktnih koristi. — Mussolini proti češkoslovaškim in poljskim zahtevam.
Ženeva. 14. septembra, s. Na današnji seji Zveze narodov se Je nadaljevala debata o varnostnem protokolu.
Madžarski delegat grof Albert Appo-nyi je govoril o obnovi Madžarske in
0	manjšinskem vprašanju. Glede ženevskega protokola je izjavil, da je imel preobrat v mišlienju Angliie svoj vplrv tudi na Madžarsko. Zaradi tega madžarska, vlada protokola ni ratificirala. Stavil je dodatni predlog k resoluciji Ouio-nones de Leona, v katerem se zlasti predlaga, nai bi Zveza narodov pričela s preddeli za sklicanje razorožitvene konference. Govornik je povdarjal. da mora priti do razorožitve, ki ne sme biti enostranska. Način sedanjega izvajanja razorožitve je ponižanje gotovih narodov. Mir. ki se sklone na taki pod- j
	1__:	u-l:____l-i- T.______1
2eneva, 14. septembra, d. Po poročilih iz Berlina je tamošnji francoski poslanik de Margerie prejel Briandovo povabilo za Nemčijo na varnostno konferenco. Poslanik bo IzročH povabilo v torek nemškemu zunanjemu ministru dr. Stresemannu.
Berlin, 14. septembra.a. Kakor poroča • Montag-Morgen«, se udeleži konference o varnostnem paktu poleg nemškega kance-larja dr. Luthra ln zunan:ega ministra dr. Stresemarma tudi notranji minister Schiele, k| je v nemški vladi zastopnik nemških na-cijonalcev. V oflcijoznrh nemških krogih se pričakuje, da bo povabilo Izročeno nemški vladi jutri v torek. Vlada s« bo bavila * tem vprašanjem takoj, ko se vrne državni predsednik Hhidenburg, ki Je včeraj v nedeljo odšel v posete k meklenburški vladi. Prva se;a o konferenci se bo vršila 20. ali 21. septembra. Kar se rtče otvoritve konference, ie po tem Izključeno, da bi se mogla konferenca pričeti 29. t. m. Konferenca se bo sestala najbrže šele okoli 5. oktobra.
MIlan, 14. septembra, a. »Con-iere deli«
solini varnostne konference nrv« Italije. Italijanska vlada v t« Pridržala za vsak slučaj proste roke. vendar pa bo vztrajala na svojem stališču, da se varnostni pakt ne sme spravljati v odvisnost od čeJkosiova-Sklli In poljskih zahtev.
Ustanovitev ^Hrvatske narodne federalistične zveze"
Zagreb, 14. septembra, r. «Hrvat» poroča Iz Splita, da ie je včeraj ne tamošnji konferenci UZ In Radičevih disidentov osnovala hrvatska narodna federalistična zveza. Akcijo t« federalistične zveze bo vodil parlamentarni hrvatski narodni federallstbč-ai klub, ki so ga ustanovili v Splitu zbran« poslanci, sklicatelji konference. Govori poslanec dr. Trumbič, ki je predsedoval konferenci, zatem dr. govori dr. Lorkovič, Mate Jagatič, Stjepan Urojič in dr. Zanič. Govori so bili »prejeti z odobravanjem. Kon«
i,iUwH n. »mnnu,.. «. .vvhivib u^.i« ferencl je prisostvovalo po poročilu «Hrva-Sera« Javlja iz 2eneve: Po informacijah tu- | ta» nad tisoč udeležencev Is Hrvatske io
kajšnjega tiska iri samo fotovo, da »e r>-1---v-1-— "	'-
Italija iktrvno udeleži konference o varnostnem paktu temveč da se udeleži skupno z zunan iml ministri AneHje, Trancije, Belgije, Poljske in Češkoslovaške te konferen
ce osebno tudi ministrski predsednik Musso lini. To da Izhaja lz rimskega odgovora, ki je prispel na tozadeven po»v v 2enevo v soboto zvečer.
Italijanske vesti potTju'e}o. da je odgovor prispel v resnici v soboto. Italija je pristala na to, da se nahaja med državami, ki »o tzdale vabilo na konferenco, vendar Pa ne Izjavlja, v koliki meri se bo udeležila konference V italijanskih krogih še vedno prevladuje mnenje, da Italija ne namerava odu-stiti svo e dosedanje srednje poti, ako j! ne bedo zajamčene direktne koristi. Vabilo na konferenco je podpisal samo francoski zunanji minister Briand.
Rim. 14. septembra. I. Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu ln zastopnik Italije na zasedanju Zveze narodov Grand! se je vrnil v Ženevo. Za časa svojega kratkega bivanja v Rimu Je imel z ministrskim predsednikom Mussolinijem dolge razgovore o katerih se varuje stroga tajnost.
Včerai je odpotoval v Milan min. predsednik Mussolini v spremstvu komendator-jev Chiavolinija in Sebastianija. V Milanu ostane največ pet dni.
Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, je še vedno zelo dvomljivo, da se udeleži Mus-
Dalmaclje, kakor tudi t Splita ln okolice^ Predložene resolucije »o bile sprejete soglasno. Dr. Trumbič j« ▼ svojem govor* naglašal razlike med centralizmom in feda* ralizmocn ter Izrazil upanje, da se bo drža* va preuredila na federalističnem princip«i ki da more edini zagotoviti hrvatskemu narodu v Hrvatski glavne pogoje xs svobodno življenje in napredek. Sprejeta resolucija govori o političnem položaju, o nadaljnem delu, o osnovanju hrvatske narodne federalistične zveze ter o političnih, narodno « gospodarskih, kulturnih ta socljalnlh proble» mih. Razen tega le bila sprejeta resolucija* ki izreka zaupnico dr. Lorkoviču kot poslancu splitskega volilnega okraja ter vsem njegovim poslanskim tovarišem. Obeneta se pooblašča novo osnovani parlamentarni klub, da naj vodi organizacijo narodne federalistične zveze do konstituiranja nov« hrvatske stranke.
Katastrofalna poplava na Kitajskem
Berlin. 14. septembra, k. Kakor poroča »Berliner Tageb!att» iz Tientsina. Je reka Jangtsekieng tako narastla, da je v pokrajini Kanton poplavila nad 1000 vasi. Pri tem je utonilo približno. 3009 oseb.
Poraz klerikalcev pri nedeljskih občinskih
volitvah
SLS izgubila svoje večinske trdnjave v D. M. v Polju ter v Ar-žišah. — Krepko napredovanje demokratov.
Ljubljana, 14. septembra.
V	nedeljo sa se vršile v ljubljanski okolici v dveh občinah občinske volitve, ki so končale s porazom SLS. Dosedaj so bili klerikalci absolutni gospodarji v občinskem zastopu v D. M. v Polju ter v Aržišah. v nedeljo pa so izgubili v obeh občinah absolutno večino, njihovo število občinskih odbornikov pa je potisnieno Pod polovico.
V	obeh občinah so se volitve vršile v zelo živahnem boju. v katerem so klerikalci delali z vsem pritiskom, ki pa vendarle ni dosegel zaželjenega uspeha^ Ljudstvo je začelo obračati hrbet SLS in njena zavožena politika v Beogradu se sedaj razračunava po občinah.
V	D. M. v Polju sta bili za nedeljske občinske volitve določeni dve volišči. Vloženih je bilo 5 kandidatskih list. med njimi dve klerikalni, ki sta pa skupaj dosegli le 11 odbornikov, dočim so ne-klerikalne liste dosegle 14 odbornikov. Skupno so dobile poedine liste: Suster-šicijanci. katerim se je pridružila grupa SKS, so dobili 163 glasov, komunisti 99 glasov, SLS na dveh listah 293 glasov. SDS 153 glasov. Prva lista ie dobila 6, komunistična 3, obe klerikalni 11. demokratska pa 5 odbornikov.
V	prejšnjem občinskem odboru so imeli klerikalci sami 13 odbornikov ter s tem tudi vso oblast v občini. Sedaj so doživeli poraz in je število njihovih odbornikov ostalo cod polovico števila vseh odbornikov. Nazadovanje klerikalcev je zlasti vidno, če se ozremo na zadnje državnozborske volitve, ko je občina D. M. v Polju bila ena naijačjih klerikalnih postojank v dr. Koroščevem volilnem okrožju. Klerikalci so sedaj nazadovali za 326 glasov, dočim so n. pr. demokrati napredovali za 52 glasov.
Na posamezni voliščih so bili v Dev. Mariji v Polju oddani glasovi takole: Gospodarska lista (Susteršičijanci in SKS I. volišče: 71. II. volišče 92 glasov; komunisti I. vol. 40, II. vol. 59; Delavsko - krščanska zveza (SLS) I. vol.
142, II. vol. 99; Narodni blok (SDS) I. volišče 88, II. vol. 65 in oficijelna SLS I vol. 44. II. vol. 8 glasov.
' V Aržišah Pri Zagorju je bilo prvotno
vloženih 5 kandidatskih list. komunistična pa ie bila radi potvorienega podpisa razveljavljena. Prva kandidatska lista (SDS) ie dobila 132 glasov in 9 odbornikov; druga kandidatska lista (SLS) 49 glasov in 3 odbornike; tretja kandidat, lista (SLS) 106 glasov in 8 odbornikov; četrta kandidat, lista (socijalisti) 75 glasov in 5 odbornikov. Pri zadniih občinskih volitvah so klerikalci imeli absolutno r.admcč. SDS je imela dosedaj poleg župana Ie enega somišljenika v občinskem odboru, sedaj jih ima 9. Pri volitvah je bila I. lista SDS vezana s IV. listo socijalistov. Z ozirom na zadnje državnozborske volitve so demokrati nanredovali v Aržišah za 67 glasov, dočim so klerikalci nazadovali za 131 glasov. Tako ie v Aržišah. kakor v D. M. v Polju povzročil poraz SLS med klerikalci silno poparjenost. v naprednih vrstah pa veliko zadoščenje.
NAPREDEK DEMOKRATOV PRI OBČINSKIH VOLITVAH NA HRVAT-SKEM.
Na Hrvatskem so se prošli teden dovršile občinske volitve v varaždinskem okrožju. Razume se, da v znamenju najhujšega radičevskega terorja, ki je v številnih občinah preprečil volilcem dostop na volišče. V Vidovcu, Petrijan-cu in Vinici je glasovalo jedva 25 odstotkov volilcev (ker so se samostojni demokrati absentirali). V Jalžabetu, kjer je borba že nekaj let najtežja, pa so se samostojni demokrati navzlic vsemu terorju udeležili volitev in dobili 106 glasov, a radičevci 129. V Biš-kupču je bil v občinski svet izvoljen ta-mošnji predsednik krajevne organizaci je SDS, a v Hrastovljanu so bili izvoljeni vsi štirje samostojni demokrati. V vseh občinah so demokratske pozicije ostale trdne, v mnogih so se še znatno ojačale.
Z zasedanja Zveze narodov
Nadaljevanje debate o protokolu. — Španski predlog za razorožitveno konferenco. — Dvoumno stališče Italije.
Ženeva, 12. septembra.
Na dopoldanski seji današnjega zasedanja je predložil španski poslanik v Parizu Ouinones de Leon važno resolucijo o pripravah za razorožitveno konferenco. Resolucija, ki je vzbudila splošno pozornost, se glasi:
Zasedanje Zveze narodov, vdano mirovnemu stremljenju, ostane pri prepričanju, da je najvažnejša potreba sedanjosti vzpostavitev medsebojnega zaupanja med narodi. Zasedanje izjavlja ponovno, da je napadalna vojna mednarodni zločin in jemlje na znanje izjave Sveta in zasedanja Zveze narodov glede protokola za mirno ureditev mednarodnih spornih vprašani, kakor tudi dejstvo, da omenjeni protokol dosedaj še ni dobil potrebnega števila ratifikacij za njegovo izvedbo. Z zadovoljstvom jemlje na znanje prizadevanja gotovih držav, da bi v mnogih vprašanjih potom sklepa medsebojnih varnostnih pogodb v duhu pakta Zveze narodov in po načelih protokola dosegle napredek. Zasedanje ugotavlja, da ni treba, da bi te vrste pogodbe ostale omejene na gotovo ozemlje, ampak da se morejo razširiti na ves svet. Zasedanje izraža željo, naj bi Svet po vložitvi tega pakta pri Zvezi narodov proučil pakt in predložil sedmemu zasedanju Zveze narodov poročilo o napredku v vprašanju splošne varnosti. Zasedanje se obvezuje ponovno, da bo nadaljevalo delo za vzpostavitev miru na varnem potu razsodišča, varnosti in razorožitve in poziva svet. nai pripravi organizacijo konference za zmanjšanje oborožitve, in sicer takoj, kakor hitro sprevidi, da so s stališča splošne varnosti podani tako potrebni pogoji, kakor so bili predvideni v 14. resoluciji tretiega zasedanja Zveze narodov.
Sprejetje te resolucije, ki pa še ni zagotovljeno, bi bil brezdvomno najvažnejši dogodek letošnjega zasedanja.
Kot prvi je govoril na popoldanski seji norveški delegat Fritjof Nansen. ki je predložil načrt o velikem mednarodnem posojilu, za katero naj bi iamčile evropske države, armenski remib'iki v Eviranu, da se morejo vrniti številni armenski begunci, raztreseni po vsej Evropi. Nansen je apeliral v prvi vrsti na Francijo, Anglijo in Italijo.
Za niim je govoril češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki je kot so-vstvariteli protokola izjavil, da se kaže nov položaj, ker ni prišlo do izvedbe protokola. Ta položaj je v tem, da je Zveza narodov kot univerzalna institucija primorana v posameznih slučajih popuščati in dopuščati rešitve, ki so v popolnem nasprotstvu z njenim oravim bistvom. Univerzalnost Zveze narodov vsebuje istočasno univerzalna sredstva zoper pretečo nevarnost. Češkoslovaška vlada je protokol podpisala in odobrila ter ostane zvesta svoii politiki.
Zadnji je govoril italijanski delegat Scialoja. ki je v dolgih izvajanjih razlagal svoje stališče, ki ga je skušal približati stališču sedanje italijanske vlade. Omenjal je svojo kritiko nad protokolom na lanskem zasedanju, češ. da za tak protokol še ni prišel pravi čas in da je temeljil na preveč enostranski mirovni ideji. Vojna ni samo mednarod-
ni zločin, ampak tudi bolezen. Zveza narodov ne more biti preje čuvarica miru. dokler se ne odstranijo po zaslugi pobratimsiva narodov najbistvenejši vojni vzroki. Zveza narodov je že sedaj mogočen organ človeške vesti in je njen obstoj velika dobrota za civilizacijo. Omenil je zvezino delo za gospodarsko in finančno vzpostavitev Avstrije ter je izjavil, da bo Italija tudi v bodoče z vsemi svoiimi močmi podpirala Avstrijo. Vsem narodom, ki še niso včlanjeni v Zvezi, je treba klicati: glejte ugodnosti, ki jih nudimo!
Izvajanja Scialo.ie se živahno komentirajo, ker so jasno dokazala razliko med stališčem, ki ga zastopa on in med stališčem današnje oficijelne Italije, ki ni naklonjena Zvezi narodov.
Ob pričetku novih pogajanj med Poljsko in Nemčijo
Danes se sestanejo v Berlinu zopet delegati, poljski in nemški, da obnovijo trgovinska pogajanja, ki so bila prekinjena pred meseci in odložena na sredo tega meseca. Carinska vojna med Poljsko in Nemčijo, ki traja že od 15. junija. se bliža s tem novemu kritičnemu zaokretu, ki bo odločil o njenem nadaljnem poteku.
Kakor je razvidno iz časopisja, na no beni strani ne premotrivajo obnove pogajanj s posebnimi nadami na uspeh. Poljska se smatra v defenzivi. a ie odločena boj dobojevati do konca. Predsednik Grabski je rekel o ozadju carinske vojne sledeče: »Nemčija poskuša z vsemi razpoložljivimi sredstvi, da ustva ri situacijo, ki bi nas prisilila, da si poiščemo pri njej gospodarske zaslombe. kajti v tem vidi najsigurnejše sredstvo, da nas prisili tudi k političnim koncesijam v njeno korist. Igramo tedaj veliko igro ...» Na poljski strani so prepričani. da predstavlja carinska vojna veliki nemški poskus, spraviti Poljsko v ekonomsko odvisnost, na kar bi mogei v dani situaciji, v sporazumu z Rusijo, slediti tudi odločilni politični sunek. Baš vsled tega so odločeni vztrajati v gospodarski borbi :magovitega konca.
To pa nikakor n. .lhka stvar. Ne sme prezreti dejstva, da je pred pričetkom carinske vojne Nemčija obvladala nad 40 % celokupne poljske vnanje trgovine. Poliski producenti so si morali iskati novih trgov, zakaj šlezijski premog je šel skoro ves. kar ga niso doma porabili. v Nemčijo, in prav tako je šla velika večina agrarnih produktov ter lesa v Nemčijo. Pa ne le to; Nemčija ie skušala udariti tudi poljsko valuto, in sicer s tem, da je vrgla koncem julija ogromne množine poljskega zlota. ki jih je imela pripravljene za nakup poljskega uvoza, na denarni trg v Londonu. Parizu, New Yorku in na Dunaju ter s tem povzročila hud padec zlota. Poljska državna banka je sicer pričakovala ta sunek, a vendar ni mogla intervenirati v zadostni meri. Šele polagoma se je posrečilo naporu poljskih finančnikov, da so zopet popravili valuto in zlot se zopet dviga, zlasti od 20. avgusta dalie. Zelo je pomagalo tudi poso iilo. ki so ga dobili poljski gospodarski krogi v Ameriki in na Angleškem. Letos je bila tudi letina na Poljskem iako ugodna, tako da upajo v Varšavi na popolno restavracijo valute in se ne boje nadaljnega padca.
Na drugi strani se poudarja, da trpi tudi Nemčija, ki je Izgubila sedaj ves trg na Poljskem, izdatno škodo, osobito za industrijske izdelke. Tudi med Nemci se oglašajo zmerni elementi, ki kažejo tudi na zle posledice carinske vojne za Nemčijo. Toda vprašanje je, če bodo mogli ti zmernejši elementi pre-vladati, zakaj doslej imajo glavno besedo nacijonalni šovinisti, ki smatrajo poljsko mejo za tisto stran, kjer se danes najlažje dosezajo uspehi. Zato je nedvomno ob obnovitvi trgovinskih pogajanj v Berlinu umestna skrajna skepsa.__
Pangalosov režim v Grčiji
Italija, Španija in Grčija, vse glavne tri južnoevropske države, imajo na čelu državne uprave — diktaturo. Primo de Rivera, Mussolini in Pangalos predstavljajo tri diktatorje modernega tipa. Toda dočim je Mussolini hkrati vodja in ideolog fašizma, ki ima za seboj večletno organizatorno delo v stranki, zbiranje ali točneje: ustvarjanje mlade fašistične generacije ter zmagovito dovršeno borbo s komunizmom, sta Primo de Rivera in Pangalos skoroda običajna ambicijozna generala, ki ju je odločnost in Izredna volja do dejani spravila na čelo posebnim vojaškim organizacijam in z njih pomočjo na čelo državni upravi. Zato stoji nedvomno Mussolinijeva diktatura neprimerno trdneje nego režim de Rivere ali Pangalosov. kar se bo bržkone pokazalo osobito v različni trajnosti.
Najmanj krepko je zasidran vsekakor režim generala Pangalosa. ki pa se hkrati vsiljuje z najdrakoničneišimi sredstvi. Da že vnaprej onemogoči vsak odpor, je takoj spočetka izdal dekret za časopisje in v tem dekretu prepovedal «kritizlrati s peresom ali z besedo vladne akte in objavljati bodisi v javnosti ali v časopisju misli, ki bi mogle povzročiti nemir med prebivalstvom.« Časopisje se mora pokoriti. Pangalos ne pozna šale. kakor priča primer direktorja lista »Elefteros Lo-gos», ki je bil takoj obsojen, ker je njegov list objavil očitek, da je Pangalos obljubil skrčenje vojaške službe na eno leto, a je vendarle obdržal službovale osemnajstih mesecev — očitek na je popolnoma upravičen. Zato dandanes grško časopisje ne more pisati kritično o Pangalosovem režimu, katerega služabniki pa skušajo tudi inozemstvo informirati v svojem pristranskem smislu.
Seveda vse to vendarle ne more prikriti dejstva, da Pangalosova vlada nikakor ne uživa splošnih simpatij v deželi. Osobito so proti njemu pristaši Venizelosa in to napeto razmerje do venizelistične stranke se zadnji čas vedno boli slabša. Venizelistične pristaše je odstranil z vseh diplomatskih mest in jih zamenial s svojimi možmi. Zadnje dni je postal v svetu znan osobito njegov spor z Venizelosom samim, ki je zavzel posebno ostre oblike. Ta stvar bo imela brez dvoma močne posledice v Grčiji sami. v kateri ima ta izkušeni politik še vedno velike simpatije.
Ali pozornost ln negodovanje vzbuja Pangalosova težnja, tudi v armadi nadomestiti venizelistične pristaše s svojimi ljudmi. V ta namen je pred dobrimi tremi tedni povišal v činu okroe 400 častnikov, med katerimi je osobito mnogo pristašev Metaxasa in druHh priiateljev konstantinovskecra režima.
Vidi se pri Pangalosu težnja, da se nasloni na bivše roialiste in si na ta način oiači svoj noložaj proti venizeli-stični opoziciji. To bi moglo imeti ouas-ne oosledice, ne morda kakor da bi diktator sam simpatiziral z ro'alizmom. marveč za slučai nenadnega zloma njegove politike in novih metežev.
Vse to povzroča, da se položaj na Grškem na znotraj vedno boli ooostru-je. Odločitev pa bo padla bržkone šele drug mesec. Pangalos ie dal sestaviti posebno komisijo, seveda iz svoiih nri-stašev. in ta komisija ima nalogo sestaviti tekst nove ustave, ki naj se predloži parlamentu. Zbornica se ima sestati še'e 15. oktobra in se iziaviti o predloženi ustavi. Čuje se. da bo Panealos zahteval od parlamenta, da sprejme usta^mi osnutek brez vsakršne spremembe. sicer . . .
Mi. ki poznamo Pangalosovo stališče nanram nam, nimamo interesa želeti, da bi se megov režim utrdil. Zato moremo biti le zadovoljni, da so neusne-hi v vnanii politiki še poslabšali njegovo situacijo.
Politične beležke
+ Svetozar Pribičevič o svojih uspehih. Zagrebška »Riieč« objavlja razgovor svojega dopisnika s Svetozariem Pribičevičem, ki je med drugim izjavil: »Svojo agitacijsko turnejo sem pričel 9. avgusta s svojm zborom v Mostaru. Odtlej sem imel 29 zborov in prisostvoval povrh še 18 banketom, kar je vsekakor rekord. Nisem niti najmanje utrujen a tudi grlo mi še vrlo dobro služi, četudi običajno govorim pod vedrim nebom. Gospodje sporazumaši vseh dlak so najprej hoteli zamolčati moje zbore, a ko to ni šlo. so pričeli fabricirati laži. S tem pa ne ubiieio istine, da so prečanski Srbi kakor tudi oni Hrvati, ki se čutijo eno s Srbi. v ogromni večini proti »sporazumu« z onimi. ki so slavili orgije, ko je avstro-nemška vojska pregazi'a Srbijo. Liuba Jovanovič n. pr. v nekem interviuvu trdi. da ie dalmatinsko Hudstvo za sporazum RR. toda on se ni nik'er pojavil pred svojimi volilci. da bi na javnem
zbora zastopal politiko, ker bi doživel silen fiasko. A kar se tiče pozicij Laze Markoviča v Hercegovini, lahko rečem z narodnim pesnikom: Dosad mislim, da je poginuo . . . Preganjanje državi in narodu zvestih uradnikov smatram za škandal. Ako se bo nadaljevalo, se bomo morali pobrigati za druga, bol drastična sredstva, da zaščitimo borce za državo. Opominjam vladne gospode, naj se ustavijo na vratolomni poti. dokler ni prekasno.« — V nedeljo je imel Svetozar Pribičevič velik zbor v Korenicl, kamor so ga seljaki dovedli v ogromni povorki. Zboru je prisostvovalo okrog 4000 ljudi. Poleg Svetozar-ja Pribičeviča je govoril tudi poslanec Stevo Kalember. Navdušenje je bilo veliko, incidentov nikakih.
+ Klerikalni shod v Unionu. V nedeljo so klerikalci priredili v Unionu «ve!ik shod«, ki je bil že na zunaj slika klavrno zavožene klerikalne politike. G. Korošec je prvič nastopil kot ljubljanski poslanec, toda pri zaprtih vratih: na shod so smeli samo »povabljeni«, ki so se izkazali s povabilom. Akoravno so klerikalci z vnemo priganjali svoje ljudi iz Ljubljane in okolice, je bila dvorana napol prazna in dr. Korošec je govoril silno slabo razpoloženim poslušalcem. Naravno je, da se je zelo izogibal razlagi svoje katastrofalne politike in tudi o romanju v Evians les Bains je molčal, pač pa se mu zdi. da smo stopili v dobo »kulturnega boja«, ker je ministrstvo prosvete zaprlo radi nadprodukcije učiteljic privatna ženska učiteljišča, kar nekaterim samostanom in pa klerikalni stranki ni všeč. Posebno skrbno se je dr. Korošec izogibal tudi poročilu o svojem delovanju kot ljubljanski poslanec, kar bi se bilo z ozirom na velikanske obljube SLS Ljubljani pred volitvami in po preteku 6 mesečnega truda klerikalne stranke za dobrobit Ljubljane že spodobilo. Zborovalci so se razhajali razočarani in apatični ter pod očividnim težkim vtisom brezupno zavožene politike.
+ Vitez! Gospoda nebes ln zemlje. Zborovanje Pucljevih pristašev na Bledu je pozdravil tudi ljubljanski župnik pri Sv. Jakobu g. Janko Barle z daljšim pismom, v katerem jih je imenoval »viteze Gospoda nebes in zemlje« ter naglašal pomen shodov na Krškem polju in na Bledu. To pismo je objavil tudi zadnji »Kmetski list« v poročilu o blejskem shodu, ki ga prinaša pod naslovom »Bog z nami« menda zato, ker na Mali šmaren ni deževalo. Za nas je postranskega pomena, ali je g. Barle pristaš Pucljeve stranke ali ne. Stojimo pač na stališču, da naj velja za duhovnike ravno tako svoboda političnega prepričanja kakor za druge ljudi. Zanimivo je za nas samo to. da je »Slovenca« pismo župnika Barleta hudo razburilo, ker mu sedaj očita, da se je postavil v nasprotje z interesi katoliške cerkve. »Slovenec« zlasti ne more pozabiti tudi na razne Radičeve izjave o katoliški cerkvi, zlasti pa ne njegove izjave na Krškem polju, da je med 100 slovenskimi duhovniki komaj eden dober ali pa še ta ne. Kakor pa ie zanimivo to, da »Slovenec« v svojem nedeljskem članku o omenjenem pismu župnika Barleta istoveti interese SLS z interesi katoliške cerkve, je istotako zanimivo tudi to. da »Kmetski list« dobesedno priobču.ie dolgo pismo žunnika Barleta. ki podeljuje Puclievim pristašem naslov »vitezov Gospoda nebes in zemlje«. »Kmetski list« to pismo takoj zlorablja, češ »Bog je z nami«, kar je dokaz, da ie tudi Pucljevi stranki dobrodošel način klerikalne agitacije z vero za pridobivanje volilcev. Izgleda, da bo našo ubogo politiko kmalu pretresal boj za vprašanie ali ie Gospod nebes in zemlje pristaš g. Korošca ali se je pa že vpisal pri g. Pucliu in Prepe-luhu . . .
+ Radikalno-radfcSevska koalicija. —
Splošno znano je, da obstoje med radikali in radičevci razna sporna vprašanja, zlasti glede na izmenjavo vodilnih uradnikov v Hrvatski in Slavoniji in da odlagajo radikali rešitev teh vorašanj do Pašičevega povratka v Beograd in ravno zato učinkuje zelo smešno zatrjevanje radičevskega tiska o prisrčnosti odnošajev med obema vladnima strankama. Tako piše nedeljski »Jutarnji list«, da doslej še v nobeni vladni koaliciji ni bilo toliko prisrčnosti in iskrenosti, kakor v sedanii RR-koaliciii. in zato tudi ne more biti govora o razširjenju vladne koalicije ali pa o koncentracijski vladi »Jutarniii list« pravi, da so verzije o fuziji radikalne in Radičeve stranke pretirane, vendar pa sta obe stranki po svojem medsebojnem razmerju in svoji homogenosti bliže fuziji kakor pa razcepu koalicije. Taka zatrjevania so v svoji prisilienosti najboljši dokaz, da je — nasprotno res. Znano je tudi. da ne morejo radičevci po dveh mesecih z ničemer dokazati, da imajo kak odločilen vpliv na vodstvo državnih poslov.
+ Dr. Maček grozi . . . Podpredsednik HSS dr. Maček je izjavil dopisniku madžarskega lista »Bacsmegvei Nap-io». da se je v Beogradu razgovarjal z notranjim ministrom Maksimovičem o izpremembah v državni unravi na Hrvatskem. Kakor trdi dr. Maček, prihajajo iz nekaterih hrvatskih kraiev vesti, ki vzbujajo slutnjo (1). da se še vedno vrše pregamanja kakor v času prej-šniega režima. Notranji minister ie ba:e obljubil dr. Mačku, da bo to odo vil. Konkretnih de'stev seveda dr. Maček ni navedel. iz;avil pa je tudi. da govori Sv. Pribičeviča »vznemiriaio hrvatski narod«. Končno <' dr. Maček iziavil. da ie med n;im in n< ranum ministrom dosežen snorazum. po katerem se ima:o izmenjati vsi oni uradniki, k' so se no-litično preveč eksponirall. Vse te iz-
Daaes:
„Pariška apaškinja"
Cloria Sv anscn
Kino «Ljub!janski dvor»
premembe se imajo v Hrvatski v kratkem izvršiti. Sedaj nastane vprašanje, kako bodo radičevci onemogočili Sv. Pribičeviču njegove govore, v katerih naglaša predvsem neiskrenost RR-spo-razuma in potrebo pravega državnega in narodnega edinstva. in katere uradnike bo nova vlada začela preganjati, ker so se po navodilu istega notranjega ministra eksponirali v pobijanju prejšnje razdiralne radičevske akcije in protidržavne agitacije, ki so se ji radičevci sami odpovedali. Ako so dr. Mačkove napovedi resnične in nimajo samo namena, pomiriti radičevsko nestrpnost. bomo torej doživeli zanimive dogodke. Vsekakor je tudi zanimivo, da radičevski voditelji ne kažejo za nobeno drugo stvar toliko zanimama kakor za izpremembo uradniškega aparata, ki ga skušajo vsaj na Hrvatskem dobiti za vsako ceno v svoje roke. Ali je to stvar Radičeve politike ali taktike, vedo seveda samo St. Radič in njegova okolica.____
Iz demokratske stranke
Kr. org. SDS v Brežicah priredi v sredo, dne 16. t m. ob 8. zvečer v gostilni L. Stir« na sestanek somišljenikov. Gre za važno zadevo in je potrebna zato polnošteviln* udeležba.
Po svetu
—	Soctjalistična frakcija Zveze narodov. Socijalistični delegati na zasedanju Zveze narodov so ustanovili posebno socijalistič« no frakcijo Zveze narodov.
—	Zanimivi sklepi kongresa angleških sfrokovnih organizacij. Kongres angleških strokovnih organizacij je sprejel z veliko večino resolucijo proti imperijalizmu. V re= soluciji izjavlja tudi, da bodo organizacije podpirale vsa strokovna stremljenja v Ve« liki Britaniji in da imajo vsi narodi pod angleškim gospodstvom pravico do samo« odločevanja in celo pravico odcepitve od britanskega imperija. Kongres je sprejel nadalje resolucijo proti Da\vesovemu načr« tu ter je tako nastopil proti politiki, ki jo je zasledovala delavska vlada.
Vladimir Gajdarow
„HohštapIer"
Iz Trbovelj
t— Predpriprave Za obrtniško zborovat nje. Na sporočilo Zveze obrtnih društev za Slovenijo v Celju, da se bo vršil njen občni zbor v Trbovljah dne 4. oktobra t. 1., je sklicalo tukajšnje obrtno društvo sestanek svojih članov, na katerem je referiral pred« sednik društva g. Miloš Rozin. Po podanem poročilu so izvolili zborovalci kot delegate za občni zbor Zveze sledeče gg.: Miloša Ro zina, Ivana Bergerja, Antona Planinca in Antona Malgaja; za Dol: Emila Sartorija, za Hrastnik: Avgusta Dolinska in Genove« fo Valterjevo. Sklenjeno je bilo, da sc bo vršilo obrtniško zborovanje istega dne ob 2. popoldne ter da se bodo povabili kot re« ferenri priznani strokovnjaki, kakor dr. Iv. Ples, Engelbert Franchetti, oba iz Ljublja« ne, Ivan Rebek iz Celja. Jakob Zadravee iz Središča pri Ptuju itd. Pozno popoldne se bo potem pričelo z vinsko trgatvijo, ta« ko da bo celotna prireditev daleko nadkri« ljevala ono pred dvema letoma. V svrho izdelave programa so izvolili ožji odbor pod predsedstvom g. Rozina, obstoječ iz 4 članov, za predsednika veseličnega odseka pa g. Franja Požuna. ki ima poskrbeti za vse potrebno, kar spada v njegovo področje t— Nepopolni akt o vodenski Jfrfi. Ker ni za sedaj nikjer dobiti priziva TPD. pro* ti odloku srezkega glavarstva v Celju glede razlastitve zasebnega zemljišča, ki je baje najbolj primerno za zgradbo nove voden« ske $ole, se bo vprašanje novega šolskega poslopja bržkone še nadalje vleklo v nedo« gled. Po informacijah ravnateljstva TPD. v Trbavljah je vložilo omenjeni priziv cen« tralno ravnateljstvo na okrajni šolski svet v Celju, kjer pa ne vedo prav nič o njem in prav tako tudi ne pri velikem županitvv v Ljubljani.
iz Primorja
'Vpisovanje in izpiti na goriški eir- ri VpiL nje v goriško gimnazijo se ::i?ne 21. septembra in se zaključi 15. oktobra. Izredni slušatelji se ne sprejemajo. Jesen« ski izpiti prično 2. oktobra.
*	Himen. Poročila sta se član Kozince« ga kvarteta, carinski uradnik v Ljubi j ni g. Avgust Berlot in gdč. Zora Rovanova ir Kranjčeve hiše v Gorici. Bilo srečno!
*	Prvi sneg. Goriške gore je te dni po« belil prvi sneg. Posebno vrh Matajurj* je potegnil belo rjuho čez sebe. V nižinah je ob tej priliki postalo občutno hladno in mrzlo.
*	Nesreča z granato. Ob Soči pri *+ir« d-ežu je prenašal granate 251etni delale Ivan Dmfenik iz Metlike. Prijel je v roko 15centimeter»ko granato, ki je eksplodira« !a. Učinek je bil strašen. Drobci eranate v> tako ra7mf«arili Drofenika in blizu njtsa stoječega drlovodio. da ni bilo mogoči spoznati njunih trupel.
Najlepša sokolica
po^t.ine nrivr'enk!i svetovn^znane kr*«otlre Adeline čim se iz lastne izkušnie pre-priča, di se z umlvan tm z vodo, milom Itd. ne rta ohraniti lepota in mladostna sve ost, medtem ko se par ška mlečna emulzija „Visapl-ie AdeMn* Pat*;" vleze v kožo ter « temel itim o.' ščen rm o'ep!* in nre"re?l rn«,tanek gub, oprcev, moroliev itd Steklenica 30 D n v lekarnah, dr "enjah in rutfumerl ah. Glavna zaloea ZAGREB. Gaieva ulics h
Kraji
Narodni poslanec dr. Pivko med volilci
Maribor, 14. septembra.
Po svojem oddihu je narodni poslanec dr. Pivko sklenil izrabiti čas za to, da stopi med svo.ie volilce v razne kraje in da po možnosti, kolikor bo to dopuščal kratek čas do sklicanja Narodne skupščine, obišče vse sreze svojega volilnega ekraja. Tabo je bil minuli teden 5 dni v Prekmurju, minulo soboto pa je šel v ljutomerski srez. Na potu v Gor-n o Radgono so ga ljutomerski somišljeniki naprosili, da je izstopil v Ljutomeru, kjer se je v soboto 12. t. m. zvečer vršil pri gosp. Seršenu članski sestanek, na katerem ie g sp. poslanec podal svoje poročilo, katero je bilo vzeto z velikim odobravanjem soglasno na znanje. Trški župan gosp. dr. Stojan je izrekel razne želje in stavil razna vprašanja. na katera je gosp poslanec dal pojasnila.
V	nedeljo 13. t. m. zjutraj se je vršil pod predsedstvom gosp. Franca Korošca shod somišljenikov v prostorih g. Ciriča v Gornji Radgoni, obiskan od velikega števila kmetov in zastopnikov drugih slojev. Tudi tukaj je gosp. poslanec ob soglasnem odobravanju podal svoje poročilo ter je zlasti ugodno vplival na vse zborovalce njegov povda-rek potrebe poštenosti v strankarskem boju in medsebojnega spoštovanja. — Popoldne se je gosp. poslanec ustavil v Mekotnjaku pri Ljutomeru, kier se je po poročilu gosp. poslanca, katero so navzoči istotako soglasno odobravali, razvila razprava o vprašanju spremembe postajališče Zerovinci v postajo s tovornim nakladališčem. Ker je intere-siranih na tem nad 10 občin, je naravno interes za to vprašanje bil velik. Navzočim sa se podala pojasnila o sedanjem stanju zadeve ter se jih ie tudi poučilo. kai naj občine in ostali interesira-ni činitelji storijo, da bo želja prebivalstva čim prei izpolnjena.
Na povratku proti Mariboru so ustavili gosp. poslanca še v Ivanjkovcih, kjer ga ie pričakovalo v novi dvorani nad 70 mož. ki so hoteli slišati njegovo poročilo, ter se je improviziral lep shod. ki je trajal skoraj dve uri in na katerem so se obravnavala po poročilu g. poslanca, ki so ga navzoči kmetje in delavci vzeli z burnim ploskanjem na znanie. še razna važna vprašania. zlasti davčna vprašanja. Povsod, kamorkoli prihaja gosp. poslanec dr. Pivko, učinkuje na ljudstvo prijetno. «da prihaja med svoje volilce tudi sedaj ob času. ko še ni govora o novih volitvah, ter mirno, stvarno, odkrito, brez napadanja na katerokoli stran, polaga svoje račune.
Tekom prihodnjih tednov bo imel g. poslanec dr. Pivko shode in sestanke še v Gaber.iih. Rušah. Ptuju. Zavrču. Slovenigradcu, Pobrežju, Podčetrtku. Št. Petru pod Sv. gorami, Zupelevcu. Brežicah, Gušfaniu. Vuzenici, Braslov-čah. Grižah. Sv. Jurju ob juž. železnici. Vojniku. Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Sv. Jurju ob Pesnici itd.
Zagrebški svetovni potnik Dejanovic umrl
V	zagrebški Zakladni bolnici je v soboto izdihnil Rok conte Deianovič. rodom iz Dalmacije, v 72. letu svojega življenia. Dejanovič je bil znan ne le v svoji ožji domovini, ampak tudi v tujem svetu. Skoro celo svoje življenje j je prebil na potovanjih. Ni je celine, i menda tudi ne države, katere ne bi bil j ob:ska1 pokojnik. Popotoval je od svo- i jega 18. leta dalie. Na potovaniih se mu I ni nikdar posebno mudilo. Kjer mu ie
ugajalo, je ostal no več tednov in tudi po več meseev. Prehodil je zemljo nar-krat zaporedoma. Na svojih potovanjih se je naučil več evropskih jezikov ter se seznanil tudi z vzhodnimi narečji Prišel je tako daleč, da se je lahko sporazumel celo z nekaterimi divjimi plemeni v njihovem jeziku. Do zadnjega je ohranil Dejanovič svež spomin ter je vedno vedel povedati kakšno prigodo iz svojega življenja, posebno iz svoje mladosti. V Zagreb je prišel lani in še v 71. letu je šel peš v Srb"'o. Iz Beograd^ se je vrnil zopet v Zagreb, kjer so jga sprejeli v bolnico. Sedaj je umrl radi starosti in splošne oslabelosti. Naša narodna država je izgubila v njem če ne prvega, gotovo vsaj enega prvih svojih najstarejših svetovnih potnikov.
Pred pravniškim kongresom
Le kratek čas še nas loči od letošnjega kongresa pravnikov, ki se bo vršil od 18. do 21. t. m. v Beogradu. Letošnji kongres je vsekakor v^lcpomemben dogodek, ki nc more ostati neopazen od naše širše javno« sti. Saj pomeni zopet velik korak naprej k naši notranji konsolidaciji, katero širši slo« ji, razumnik, trgovec in kmet tako občutno pogrešajo.
Šest let je bilo treba, da je prišlo do ožje« ga stika naših pravnikov. Lanskoletni prvi zbor pravnikov naše kraljevine, ki se je vršil od 19. — 21. septembra v Zagrebu, je mogel imeti le to glavno nalogo, da ugo to, vi, ali so podani psihološki pogoji za tesnej« še združenje in delovanje našega pravni« škega življa. Zato je ostal naravno njegov stvarni program kazuističen. LTdeleženccm je jasno, da je lanski zbor ta svoj namen nad vse pričakovanje ugodno rešil, in do« segel, da je dolgoletno hrepenenje po med« sebojnem zbližanju ter enotno usmerjenem delu našlo duška v trdnem sklepu, stalno in organizirano sodelovati na naši za državo tako potrebni pravni konsolidaciji. Z usta« novitvijo stalnega kongresa pravnikov SHS je bila uglajena pot za bodoče delo.
V smislu § 1 resolucije za osnivanje kon« gresa so smernice temu delu med drugim: 1.) bližje spoznavanje pravnih odnošajev poedinih pravnih področij; 2.) sodelovanje v pripravljanju »razboritega® zakonodaj« stva z odpravljanjem pomanjkljivosti ali z lastno konkretno inicijativo za nove za« kone.
Ako tz tega vidika presojamo dnevni red letošnjega kongresa, se ne moremo ogniti prepričanju, da ta delovni red odgovarja le formalno zgornjim zahtevam, da pa pičlo število referatov stvarno zaostaja za pravi« mi intencijami.
Ni nam sicer znano, kaki razlogi so bili merodajni za objavljeni dnevni red in ka« ko so se določevali referati, toda oddaljc« nemu opazovalcu sc mora nehote vriniti prepričanje, da referati niso posebno sreč« no izbrani. Kongres mora stalno voditi r;» čune o svojem delovanju. Ako v tem ozi« ru pogledamo, kaj se je od resolucij lan« skega kongresa uresničilo, tedaj je ta pre« gled razen samega akta osnutka kongresa ostal s':oro negativen. Brez izboljšanja za« konodajne tehnike ni pričakovati pravnega izenačenja. Za':onski osnutek o pravni po« moči, katero pogrešamo bolj v tuzemstvu kot v inozemstvu, ni doživel svojega ures« ničenja.
Prisilna poravnSva izven kcvnkurza se je glasom čl. 89. zak. z dne 31. 3. 1925 sicer odpravila, toda resolucija ni predlagala od« prave, ampak reformo zakona in posledica je, da se danes teorija in praksa zavzema« ta za zopetno uvedbo dasi reformiranega zakona.
Zato bi bilo potrebno, da vsakoletni kon« gres stavi na dnevni red kot prvo točko kratko poročilo elede stanja pravnega po« ložaja izza zadnjega kongresa ter formuli« ra iz tega svoje konkluzije.
Le, če se bo kongresom posrečilo, posta« viti svoje resolucije tudi v zakoniti podla«
ELITNI KINO Matica
Telefon 124. 'redstave ob delavnikih
'/25.. 1/28 in 9. 'reds'ave ob nedePah: 3.. </j5 , 6.. '/28 9. Prvovrstni umetnišk' orkester svira p i vseh piedstavah.
-o a 1
Srckart.-i
Senz.-c a
ltilary Pickford v Ljub-iani
Ta srčKana in edina naslednica zlat" D rvth Weix'er n?«s prvič \ tej seziji pozdrsvl v svn;en*>l-n^m in najboljšem filmu
R O S I T A
Prekrasno filmsko delo polno raskoš osti In kral:evskeg* sijaja Boi za lepo ljubezen in končna zm->ga. vse pod režijo celem ' svetu znanega in slovitega režlsera Er >st LuP ischa riaje tem velel lmu še poseben čar. Napeto za imiva vsebina polna komičnih situ'C'j I'\anrrdns reži a, izvrs:na igra, lep igrale, n ga a oprei a
Kulturni pregled
Gostovanje mariborske dra™.e
Sreda, 16.: v Murski Soboti «Satan v žen«
Četrtek. 17.: v Murski Soboti »Georgcs
Dindin® ali »Prevarani soprog®. Četrtek, 17.: v Ljutomeru: «Satan v ženski® Petek, 18.: v Ljutomeru: Georges Dandin®
ali »Prevarani soprog®. Petek. 18.: v Gornji Radgoni »Satan v žen« ski®.
Sobota. 19.: v Ormožu: «Satan v ženski®. Začetek vsakokrat ob 8. zvečer.
Gdč. L"ubica Sfiligojeva. članica ljublj. opere je dobila enoletni dopust v svrho na-diljnih študij v Ila!«i. Simpatični pevki, kl je tri leta sodelovala v naši operi, želimo najlepših uspehov.
Gostovanje Jos. Rijavca v Beogradu. V pondeljek zvečer !e bi! prvrč v letošnji sezoni na sporedu beograjske opere Verdijev i »Rgolutto«. Ob tej priliki je nastopil v vlogi mantovskega vojvode g. Josip Rija-vec, katerega 'e občinstvo sprejelo z velikim navdušenjem. Naslovno vlogo opere je pel Rus g. Jurenjev, Gildo ga Volevač, dirigiral j je kapelnik Brezovšek,
Vokalni kvartet »Oskar Dev« gre v Beograd. O priliki kongresa pravnikov dne 20. in 21. t. m. pride v Beograd mariborski vokalni kvartet »OskaT Dev«. Kakor poročajo beograjski listi, nastopi kvartet na lavnem koncertu z izbranim sporedom, v katerem bo zastopana posebno slovenska pesem.
Uspeh kiparja Valdeca na mednarodni razstavi upodablialoče umetnosti na Rekf.
Prošli četrtek je brlo na Reki prodano prvo delo jugoslovanskih upodabljajočih umetnikov, Rudolfa Valdeca relief kraljice Mari'e v bronu. Rečani se zanimajo še za nekatera dela naših razstavljalcev. predvsem za Či-košev »II dulivio« ter za Gjuričev cikel »II lavoro«, ki je ze'o znan ter se deloma že nahaja v dimajs' ' praških in rimskih galerijah.
Repertoar beograjskega Naročhega
gledališče obsega ta teden: Rigoletta, Othel la. Ljbodje jezero, Hoffmannove pripovedke Zora. dan noč Pagliacce, Sevilskega brfvca in Bedno Maro.
Krakovski pevci v Beogradu. Tekom letošn e jeseni se pripeljejo v balkanske dr-žnve na obisk akademski pevci !z Krakova. Zbor ohKč« Jusroslavlio. Rumunijo. Bolgari-
Si » življenje, se bo zamogel vzdržati na višini svoje rvišene naloge.
Dnevni red bi moral vpoštevati le afcu/. na vprašanja našega pravnega življenja. Pritegnitev laičnega elementa v kazenskem pravosodju je gotovo vsega uvaževanja vredno teoretično vprašanje, toda, ali pralc« tično kdo dvomi, da to vprašanje ne bo delalo našemu zakonodajnemu telesu tež« kih muk?
Rodbinske zadruge, izenačenje dednih pravic, moških in ženskih potomcev, meje dokaza po pričah so enako resna in delo« ma tudi aktualna vprašanja, toda nepo« sredno akutne važnosti jim pri najboljši volji ne moremo priznavati, če še polno globoko perečih, neposredno pred rešitvijo stoječih vprašanj ča'ca zakonodajne oblek«;.
Križev pot zakonskega načrta o invalidih bi v odlični vrsti zasl"žil znanstvenega in« terpreta na letošnjem kongresu.
Dosedanja obravnavanja zakonskega na« črta o sudijama zahteva nujno poklicno sodbo združenega pravništva. Samo pri ma« terijalno in idejno neodvisnem sodstvu bo mogoča naša pravna konsolidacija.
Tiskovni zakon zareza tako globoko v naše socijalne razmere, da bi državni zbor pravnikov ne smel iti preko njega na dnev« ni red.
O tako nujnem in važnem zakonu, kakor je* nova organizacija sodišč, kl bo funda« ment pravni stavbi morda za generacije, naj bi tudi pravniški zbor podal svoje na« čelno mnenje.
S tem naj bo označenih le nekaj najvaž« nejših dnevnih vprašanj, ki bi zaslužila na zboru uvaževanje.
Ne glede na zakonodajno smer ima kon« gres vršiti še bolj praktično nalogo zbližat vm j a (5 1„ točka 1 pravil.). To se nam zdi radi tega važno povdarjati, ker je že pri obstoječih razmerah Idejno zbližanje in so« delovanje mogoče, ako ne manjka dobre volje. To do danes v veliki meri vsaj v praksi pogrešamo. Mislimo tukaj v prvi vr» sti na usodo fakturnih tožb in izvršb po različnih pravnih področjih. Slovenski tr« govec bo vedel o tem neti lepo pesem in praksa, ki se tu do zadnjega časa razvija, v interesu našeca ugleda skoro ni zrela za javno kritiko. Čas je, da se enkrat javno dokumentira, dn pravniki niso za to tukaj, da iščejo formalistične ovire, amp«k, da z odnravo istih ter omiljenjem delajo pot ob toku življenja. Ako bi kongres ne dosegel drug?ga uspeha kot v tem smislu zdravo remeduro, bi bilo veliko doseženo.
Idejno zbližanje se ne more izvršiti brez potrebne materljelne podpore pravnega življenja, brez katere je pravna konsolida« cija nemogoča. Tu ne mislimo v prvi vrsti na službene prejemke sodnikov, ampak na stvarno dotacijo pravosodja, na budžetno stran te upravne panoge. Znano je. da pra« vosodje skoro pretirano štedi. Kdo ne po« zr.a revščine na naših sodnih poslopjih, ne« vzdržnosti najemnih zadev, krize kaznilnic, težkoč prehrane zapornikov itd.
Nobeno okrajno sodišče ne razpolaga • »Službenimi Novinami®, za katerimi priše« pa dolgo potem slovenski Uradni list, tudi ra večja sodišča samo v enem izvodu.
Dotacija uradnih pavšalov je tako pičla, da še včasih za razsvetljavo ne zadostuje, kaj 5e«!e za dobavo strokovne literature. Ni čuda, če potem naši sodniki — brez vsa« ke možnosti razširjenja duševnega obzorja — zaostajajo za razvojem življenja in ne odgovarjajo več njegovim zahtevam. Že danes se pomanjkanje kvalitete izdatno ob čuti in Ie individualna požrtvovalnost pre« prečuje večje vrzeli.
Pravosodna uprava, ki je vrh tega ektivs r.a panoga, ne sme biti v bodoče bndžet.-tr« no v dosedanji meri zapostavljena: najbolj ša politična uprava ne more doseči svojih ciljev, ako ji ne stoji ob strani objektivni red vzdržujoče zdravo pravosodje. Tu bi hil poklican zbor pravnikov, da dvigne svoj svarilni glas.
/te pri lanskem kongresu se je omenjala važnost tudi pravnikov upravne panoge. To je umljivo, ker pri ureditvi pravnih teme« Ijev države in njenega socijalnrga reda igra javno pravo enako važno vlogo kot zaseb* no pravo. Oba naj bost« neloč!j'va zavez« nika pri dosegi državnih ciljev Bilo hi to« rej pričakovati, da se dokumentira težnja, pritegniti upravne pravnike tesneje v inte« resne sfere zbora z referatom letošnjega dnevnega reda. Žal pogrešamo to.
Z zakonom o drž. svetu in upravmh so« diščih z dne 17. mai« 1922 smo dobili toli« ko zaželjivo upravno sodstvo. Ali hi ne bi« lo n. pr. zelo instruktivno, če bi s'1'šali na
Danes:
»Pariška apaškinja"
Gloria Swanson
Kino «Dvor»
■MM—
kongresu poročilo o delovanju naših upr«T« rih sodišč?
Se je cela wst« drugih vprašanj, ki po« krivajo delano mizo naših »pravnikov.po« litičarjev®, ki enako živo zarezajo v telo naroda in ki bi lahko dičila delovno nalogo letošnjega kongresa. Upajmo, da nas bo ▼ tem oziru prihodnji kongre« prijetno ime« nadil.
Vse to so misli in težnje, ki nam jih na« rekuje želja, da bi kongres čim sijajnejše uspel. Če obstojijo še organizatorične za« prekc. morejo biti iste le prehodnega rna> čaja. Ne dvomimo pa, da jih bo letošnji zber enodušno premagal in da se bo stalni kongres naših pravnikov uživel in se po« vspel do tiste moralne višine, na kateri bo po svoji moralni in intelektualni sili važen soodločujoč faktor državnega pravnega življenja. In v tem oziru želimo letošnje« mu zboru obilo sreče in trajnega uspeha!
Dr. Anton Stuhec.
Pred volitvami v Mostah pri Ljubljani
Šmartno ob Savi. 14. septembra.
Prihodnjo nedeljo se vršijo v občini Moste volitve, za katere vlada med občani velite zanimanie. Klerikalci in nekateri laži - nanredniaki napenjajo vse sile. da bi Moste ostale tudi še naprei pašaluk gosp. Oražma. Klerikalci bi radi spomin na slabo občinsko gospodarstvo zabrisali z novo električno centralo. a ne bo se jim posrečilo zaslepiti občanov ln se izmuzniti obsodbi.
Zal jim je uspelo preprečiti enotno napredno listo, a navzlic temu Je položaj za nje skrajno opasen. Zato delajo sedai na vse kriplje. da bi preprečili svoj popoln poraz. V nedeljo sta gg. Oražem in posl. Smodei pri nas priredila shod. ki je pokazal, da so občimarji klerikalne politike siti. Volilcem podobči-ne Šmartno, ki so jo klerikalni občinski gospodarji vedno zapostavljali, je bil shod dobrodošel. Hoteli so se malo po-razgovoriti z gosp. Oražrnom o dosedanjem občinskem gospodarstvu. Toda mesto tega jim je gosp. Smodej svira! dolgo pesem o visoki politiki, s katero so jo klerikalci tako grozno polomili. Krepki medklici so gosp. Smodeja spravili popolnoma iz ravnovesja in ga speljali daleč oroč od parlamentarnega izražanja. Ko je med splošnim nemino-m končal, so domačini zahtevali besedo. Zaman. Dobil io ie neki g. Bitenc. ki je skušal zabavljati na zaslužne napred-njake. se obregnil ob Orjuno in Primorce in je vzbudil splošno zgražanje. Vsled ogorčenih ugovorov je moral predčasno končati.
Glas ljudstva se nI dal zatreti in vedno burneiše so domači zahtevali besedo. da povedo svoje mnenje. Sedaj gospodom sklicateliem ni preostaialo drugega. nego beg. Na brzo roko so zaključili shod ter odšli. Šmarčani pa so za njimi kazali fige in bodo v nedeljo kakor en mož volili svojo listo, ker so do grla siti dosedanjega gospodarstva v občini in zlasti zapostavljanja svoje pod občine.
Napredovanja v vojski
Imenovani so v pehoti: za podpolkovr.i« ke majorii: Metod Rakuša. Miroslav Strel, Štefan Krčmar, Mirko Rajh in Karel Po« točnik. Za majorja kapitana I. razr. Ivan Markulj in Miroslav Petelin. Za kapetana 1. razr. kapetani II. razr.: Mirko Burja, Jan ko Hočevar in Oskar Zuber. Za kape« tane II. razr.: poročniki: Lojze Kumer, Vin« ko Korjsk, Silvester Kleč. Slavko Skolibcr, Josip Biha in Zvonimir Zupančič.
V	»rtilieriji: za podpolkovnike majorji: Ferdinand Janež, Fran Pogačar in Mihael Lukane. Za kapetana 1. razr. kapetan II. razr. Milivoj Celestina.
V	kotij«mici: ra majorja Egon Skrinjar, za kapetana I. razr. Rado Avšič in Zvoni« mir Kovaeič, za kapetane II. rarr. poročnik Zvonimir Bahorič.
pr OBLEKE
kuolt« najceneje pri mi-l
Jos'» Rojina* Liubljana
jo in Turčijo. Pri nas se ustavi v Kragu-jtvcu, Nišu, Skopl u, Subotici, Novem Sadu ter še nekaterih mest-'h. Pevce vodi ruski skladatelj Boleslav Valek-Valevskl, ravnatelj krakovske glasbene akademije. Valek-Valevski je avtor treh oper: Sodbe, Zcmste Janošike ter 2ene dveh mož. V akademskem pevskem društvu pojejo znameniti sodobni pol ski pevci Zatoj, Doboš, Lov-činskij in Masoči. Letos je obhajalo društvo štiridesetletnico svojega obstoja ter je koncertiralo širom po! ske države.
Nedeljski »KnJ ževni Obzor« objavlja v običa ni tedenski literarni prilogi odlomek iz Kcsorove dram« »Človečanstvo«. Fragment je prav zanimiv. Deianje se vrši ored Leninovim grobom.
Plesalka Ana Pavlova v Be:;,.iu. Slavna rt:ska plesalka-umetnica Ana Pavlova je pred nedavnim časom dospela v Berlin, kjer nastopa v spremstvu svojih dveh partnerjev Novfkova in Voljininova.
Plccave r— letos nestalen gost dunajske Državne opere. Priljubljeni tenorist Picca-ver bo letos gostoval samo od časa do časa v Državni operi na Dunaju, ker mu ;e uprava določila honorar za vsak nastop pose-be mesto da bi i njim obnovila celoletno pogodbo.
P'sa>e!' Kadelburg umrl. Te dni je preminul v Berlinu komediograf Gustav Kadel-burg v »tarosti 74 let. Bil i« v Drvi VTSti
gledališki praktik, miniran posebno v dialogu, kjer ie skuša! uveljaviti jedko satiro In drmisleke iz vsakdanjega življenja. Bil ie velik ljubljenec pregnanega nemškega ce-ssrja Viljema II. in njegove Nemčije. Na naših odrih je bil Kadelburg v časih primitivne dramatike stalen gost. Njegove komedf> »V civilu«, »Pri belem konjičku« in druge so žele mnogo srreha, sedaj pa so izginile v zaslužem pokoj. Kadelburg je bil rodom iz Budimpe^c.
Dva zadna koncerta na mednarodnih komornih glasbenih sv " -»fh v Benetkah sta bila posvečena rr	komponistom
m sta prinest sklada. avmskega in Schonberga, kvintet Marije Labroce, godal-rH kvartet Poljaka S*jrmanowskega ia Ma-Kplerove pesmi. Največji uspeh sta imela Schonberg in Stravlnski, prvi s svojo sere-nado za bariton, ki se odlikuje Po izrednem slogu ter pokaže vso osebnost in utemeljeni patos komponista, drugi s klavlrs/co sonato, ki Je bila viharno pozdravjena kot produkt enega izmed kažipotov današnje glasbe.
Skladatelj R. Stranss povabljen v Atene. Družba »Societč des Concerts« je povabila skladatelja Rikarda Straussa v Atene, kjer bo povabljenec dirigiral dva koncerta. Tudi znani Vaša Prihoda nastopi v letošnji koncertni sezoni petkrat pied atenskim občinstvom.
j drugi Gloria Swansorufilm 25 '26. Drama ii podzemnega Pariza t 5 velikih dejanjih.
Mladini neprimerno!
kinu »Ljubljanski dvor"
P red« ta ve: ob delavnikih ob 4, H A S. in 9. — Ob praznikih ob K 11, 3, H 5,
H 8. in 9. uri
V	taženjariji: aa kapetan« 1. ia*. Veko« slav Cener.
V	ekonomski stroki: ea kapetane II. ra«f
poročniki: Ljudevit Kružič, Edvard Godei in Fran Vidmoser. Za administrativnega poročnika podporočnik Fran Jančak.
V	sodniiki stroki: za sod. kap. I. rarr. dr. Miroslav Debelj»k in Otok«r Zlinder, sa adm. k«p. II. r«zr. poročnik Miro«!«v Ko« šak. za adm. poročnika podporočnik Stcfa* Kangrg«.
V	žandarmerijl: sa podpolkovnik« m«joe Viktor Bunc, z« kapetana L razr. Vladimir Narančič in Branko Zakula.
V	mornarici: z« k«petan« vojnog broda kapet«n fregste Mirko Cvikorič, z« adm. kapetan« II. razr. poročnik ekonomske stroke Otmar Ditrih. Za mornariškega telv> ničnega podpolkovnika major Egidij Grizil, za mornariškeg« tehniškega kapetana I. rM red« Anton Kilinič.
Z« višjega vojaškega duhovnika H. ra» red« je imenov«n Dimitrije Jankovič, sa višjeg« vojaškega duhovnik« III. rarr. J«» sip Jakšič m Iv«n Badrov.
V	aktivno službo je zopet »prejet r p«« hoti kapetan I. razr. Mirko Zgaga.
Dopisa
TACEN POD ŠMARNO GORO. Pri Bat
se prav dobro razvija poleg drugih dr* štev tudi podružnica čebelarskega društva. Le žal, da Je sadnja leta nagajalo slabo vreme. Vendar ne obupamo, v svestl si, da nam bo priroda tudi r tem oziru bodoča leta naklonjena.. Da se še bolj strnemo r tem društvu .priredi podružnica čebelarskega druStva v nedeljo dne 20. septembra čebelarsko veselico pri Zibertu na Brodu. Prijatelje čebel, kakor tudi medu in medice vabimo, da se udeležijo veselice, k! bo prosta vstopnine. Pri veselici bo sodelovalo tudi naše pevsko društvo «ZarJa».
LITIJA. Opozarjamo vse člane in članic« mladinske organizacije «Edmost», da se vrši v četrtek dne 17. septembra cb 8. uri zve čer v prostorih Sokolskega doma predavanje «0 temeljnih naukih demokratlzma la nalogah mladinske organizacije «Edinost», Predaval bo g. Flncinger. Udeležba ia člane Je strogo obvezna. Pripeljite s seboj vst prijatelje naše misli!
BABNO POLJE. Ob lepem Jesenske« dnevu se je vršila dne 8. septembra vrtna veselica pravkar ustanovljenega gasilnega društva. Udeležba je bila velika tn so po^ Iala svoje zastopnike tudi gasilska društva iz Starega trga, Loža in Loškega potoka* Tudi iz Prezida in drugih sosednih krajev je bilo mnogo obiskovalcev. Za dobro razpoloženje na plesišču Je skrbela tainburaška godba tz Novega kota. Da j* prireditev mladega agilnega društva tako lepo uspela. Je v prvi vrsti zasluga tukajšnjega šolskega upravitelja Milana Groma, ki se n! strašil nobenega dela ne truda In je tudi vod3 vse priprave. Zahvala pa gre tudi vee« onim, ki so s požrtvovalno delavnostjo fn darili pripomogli k uresničenja prve veselice v Babnem polju, čisti dobiček je bfl namenjea za nabavo brlzgalne in gasilnega orodja. Veselica je potekla v najlepše zadovoljstvo obiskovalcev.
ST. JURIJ OB J. 2. Povodom zadnjiil številnih upokojitev je bi! upokojen tudi nat delavni in ugledni nadučitelj, g. Tone Sivko. Kot vzoren šolnik je bil pri nas splošna priljubljen in ga bo naša deška Jola, na kateri je deloval čez 20 let, zelo težko pogrešala. Bog daj, da dobi sebi vrednega nasled nika. Občinski odbor js r znak priznanja vzglednega šolskega, kulturnega in narodn« ga delovanja, posebno pa v priznanje njego vegs uspešnega dela v prid občine, imenoval g. Toneta Sivka soglasno za častnega člana trške občine St. Juri).
BREG PRI PTUJU. Med tem, ko se J« t. Pucelj na Krškem polju bratil s Radičero ie priredil poslanec Kelemlna pri nas shod, ki se ga Je udeležilo okoli 30 oseb, in je izpadel zelo klavrno. Tukajšnji delavci so blM skrajno nezadovoljni s poročilom poslanem Kelemine, kl je pokazal veliko aciniormlra-nost Med drugim Je pravil, da je davek m ročno delo že odpravljen, toda naša podjetja ga delavcem še vedno odtegujejo. Kadar se Kelemina zopet prikaže, mu bom» temeljito Izprašali vest. — Delavci.
MURSKA SOBOTA. (Začetek gledališke sezone). Mariborsko Narodno gledališč* prične ta teden z rednim gostovanjem v Murski Soboti. Kot prva j« n« program* Kar Schčnherrjeva drama «Satan t žee-ski», druga pa Molierov .Prevarani soprog® Prva predstava se vrši v sredo dne 16. t. m. (režira g. Valo Bratlna), drug« pa dne 17. t m. (reiira g. JoSko Kovlč). Predstav« se vrše v dvorani kina «Dltrlch» ia prično ob 20. (8. uri rvečer). Predprodajo vstopnic Je prevzela iz prijaznosti Prekmurska tiskarna v Murski Soboti.
„KIN0 IDEAL"
15. ia 16. septembra
I. d-1
17.18.19. septembri II. d«l
»Konigsmark"
francoski velefilm po glasovitem romana Pierre Benoit. Zgodb« vladarsko hiie L«u» tnburg.Detmold. V glavnih vlogah samo i» brani najboljši francoski igralci, kakor J«
que C»te!aine in Huguette Duflos. Predstave v delavnikih: popoldne ob 3, 7. in 9. uri
===== «JUTRO« št. 21?	-
Domače vesti
*	Odhod naše delegacije na interparla-mentarno konlerenco v Washlngtonu. Včeraj popoldne so odpotovali člani naše delegacije dr. Voja Marinkovid, Ljuba Nešič, Nikola Preka ta dr. Srgjan Budisavljevič s simpkm-gklm ekspresom na interparlamentarno konferenco v Washington. Dne 20. t. m. bodo imeli na našem poslaništvu v Parizu konferenco, dne, 23. t. m. pa se vkrcajo v Cher-bourgu na parnik »Majestic« in pridejo dne 30. t. m. v WasMngton, kjer se prične konferenca 1. oktobra.
*	Ljuba Jovanovič v Beogradu. Bivši skupščinski predsednik Ljuba Jovanovič se je vrnil v nedeljo rz letovtšča v Dalmaciji v Beograd.
*	Odlikovanje zaslužnih Črnogorcev. Ministrstvo notranjih del bo predložilo kralju v podpis ukaz, s katerim bo ob priliki pose-ta kralja v Črni gori odlikovanih več zaslužnih Črnogorcev.
*	Osebna vest. Za »rezkega poglavarja t Šmarju pri Jelšah je imenovan dr. Fran Hra-šovec.
*	Dr. M. Vidmar v Moskvi. Beograjska ♦Pravda« poroča, da odfde naš mani šahovski mojster dr. Milan Vidmar v Moskvo na šahovski turnir. Vsled tega je odpovedan match med dr. Laskarjem ln dr. Vidmarjem, Id se bo vršil šele 20. januarja 1926 v Beogradu.
*	Zveza {ugoslovensklh mest. Na seji glavnega odbora »Zveze vojvodinskih mest» v Novem Sadu, se ie razpravljalo med drugim tudi o vprašanju ustanovitve »Zveze Jugoslovenskih mest«. Odbor je sklenil naprositi beograjskega župana, da stori v tem smislu potrebne korake.
*	Himen. Včeraj se je poročil g. Ivan D e-t>evc z Vrhnike z gdč. Matijo Korče te Hotedrščice.
*	Smrtna kosa. V Gledališki ulici v Ljubljani je umrl včeraj g. tež. Rudolf Hille, zasto*nik raznih inozemskih tvrdk. Pokojnik je bil v Ljubljani splošno znana oseba. Prišel je v Ljubljano leta 1915 in se je kmalu popolnoma užrvel v naše razmere. Dasi rodom Nemec, ie bil našemu narodu zelo naklonjen. Zapušča vdovo in hčerko. Pogreb bo v sredo ob 16. url. — V Javor-niku pri Sv. Joštu pri Kranju ie umrl znani tamkajšnji gostilničar, trgovec in posestnik g. Janez Kristan p. d Končovc. Pokomik je bil izboren ia postrežljrv gostilničar, znan Sirom naokrog. V lovskft krogih je veljal za prvovrstnega lovca in je znal posebno dobro aranžirati lov na srne. Velike zasluge je imel tudi za markacijo gorskih potov. Kot občinski odbornik je z vefflto vnemo in trudom popravljal pota pod Sv. Joštom. Kruta bolezen, katero si je nakopal pri svojem poklicu mu je prestrigla nit življenja. Pokopali so ga v nedeljo popoldne ob lepi udeležb! domačinov, lovcev hi turistov na farnem pokopališču v Smartnem pri Kranju. — Po večtedesiski težki bolezni je preminula v starosti 46 let gdč. Fran.ia W e s t e r, sestra inšpektorja srednjih šol, t Josipa VVestra. Pokojnica je bila dolga leta v službi velike ljubljanske tvrdke Feliks Urbane, ki je izgubila ž njo enega svo-flh najstarejših in najmarljivejšth nameščencev. Pogreb bo v sredo, ob 4. pop. izpred mrliške veže v drž. bolnici. — V nedeljo le umrla v Ljubljani gospa Jerica B e v c, Tdova po mag. slugi ln vpokojenka tobačne tvornice. Pogreb bo danes ob 4. pop. iz Ulice na Grad št. 7. Blag jim spomin, žalujočim naše iskreao sožalje!
*	Učiteljsko društvo za okraj Sv. Lenart pri Slov. Goricah zboruje v sredo, dne 23. t. m. ob 10. dopoldne pri Sv. Trojici v Slov. Goricah. Udeležba obvezna. — Odbor
*	Volitve v železnlčarskl bolniški fond. V nedeljo dopoldne so se vršile na naših železnicah volitve skupščinarjev za bolniški fond, ki jih je na mnogobTojne proteste in intervencije razpisal sedanji prometni minister. Volitve 50 skupščinarjev m 25 namestnikov so se vršile od 8.—14. ure tajno z glasovnicami, ki so se izročale v zaprtih kuvertah proti podpisu službenim mestom. V ljubljanski direkciii sta obstojali dve kandidatni listi. Eno so sestavile takozvane »Zdrtržene železničarske organizacije«, kateri se ie pridružila tudi prometna zveza Narodna železntčaiska organizacija (UJNŽ) Je sestavila tudi popolno listo na kateri so zastopane vse kategorije in panoge žel. uslužbenstva. Tudi v vseh ostalih oblastnih d!rekci'ah je nastopilo UJNŽ s samostojno listo. Na vseh kolodvorih posebno večin kot Ljubljana, Maribor, Zidanmost je bilo v nedeljo živahno vrvenje. Postajni prostor: so bili polni raznovrstnih lepikov in volilnih oglasov. Agitacija ie bila vsestransko velika. VoKtev se ni udeležilo uradništvo. katero je včlanjeno v UŽČ. Tudi društvo strojevodij in kurjačev in še nekatere samostojne organizacije se volitev oficfielno niso deležile. Večina od teh 'e šla volit po dobljenih informacijah proti UJNŽ. Rezultat voKtev še ni znan. Glasovi manjših organizacij bodo tvorili očividno jeziček na vagi.
*	Proslava tisočletnlce hrvatskega kraljestva v Beogradu. V nedeljo je beograjski Sokol svečano proslavil tisočletnico hrvatskega kraljestva. Na vežbališču, ki je bilo okrašeno z jugoslov. trobomicami, se je zbralo veliko število jugoslovenskin Sokolov in Sokolic in je imel predsednik prosvetne sekcije Zika Savlč krasen govor o zgodovinskem pomenu kralja Tomislava ter o veličini hrvatskega kraljestva za časa vladanja prvega hrvatskega kralja.
*	Veliko zagrebško posojilo zagotovljeno. Finančni minister dr. Stojadinovič je v soboto na ponovni konferenci izdavili zagrebškemu županu Heinzlu, da je pripravljen nuditi državno garancijo za veliko posojilo zagrebške mestne občine v znesku 500 milijonov Din in dovoliti še posebno državno posojilo v znesku 20 milijonov Din, katero potrebuje Zagreb v svrho kritja velikih izdatkov za gradnjo cenenih stanovanj in radi nameravanega znižanja sedanjih velikih občinskih naklad.
*	Živinski selem v Vojnlkn ie bfl v ponedeljek kljub slabemu vremenu dobro obiskan. Prodanih je bita 127 volov in krav. Zrva vaga se je plačevala po 9.50 Din sa kilogram.
*	Zgradba krematorija v Cavtatu. Kakor
poročajo iz Dubrovnika, nameravajo v Cavtatu zgraditi krematorij. Tako bo fmel Cav-tat poleg slavnega mavzoleja in muzeja tudi krematorij.
*	Sneg tudi v Savinjskih planinah. V noč! od sobote na nedeljo je zapadel v Savinjskih planinah sneg. Tudi vode so v okolici Celja močno narastle in ponekod prekoračile bregove.
*	Vodstvo gospodinjskega tečaja v Šrnl-helu pri Novem mestu nam sporoča, da ne more spre'eti nobene gojenke več, ker so vsa razpoložljiva mesta zasedena. Gospodinjski tečaj se prične 1. oktobra hi konča 31. marca. Na zavodu podučujejo šolske sestre in dva strokovna učitelja Grmske kmetijske šole.
*	Svarilo. V zadnjem času se je ugotovilo, da nekateri prosilci za nakaznice (objave) za znižano vožnjo po železnici, odstopajo nakaznice ,ki jim jih je izdala Drž. borza dela, .1 kakršnihkoli razlogov dTug-im osebam v uporabo, dasi je to po zakonu prepovedano. Ministrstvo socijalne politike, Oddelek za zaščito delavcev svari delavstvo pred takimi in stičnimi zlorabami ter opozarja, da zadene krivce v smislu tozadevnih zakonitih določb stroga kazen. — Državna borza dela.
*	Jugosiovenski dijak aretiran na Donahi. Dunajska policija je aretirala medietnea Božidara Mutavdiča iz Sarajeva, ker je Izsilil od nekega trgovca 5000 šilingov. Mu-tavdlč je bil izročen sodišču, kje rje povedal da je postal žrtev trgovca. Tudi trgovec je bi! ovaden državnemu pravdništvu.
*	Volkovi v Bosni. V okolici Jabuke pri Foči so se v zadnjem času pojavili volkovi ki so napravili ogromno škodo na drobnici in goveji živini. Posebno je prizadeta vasica Dubravina. Tamošnji lovci in kmetje pripravljajo velik pogon proti volčji nadlogi.
*	Tragična smrt mladega nogometaša. V Bečkereku je padel nogometaš J. Janko pri nogometni tekmi tako nesrečno na tla, da je obležal takoj mrtev. Slučajno navzoči okrožni zdravnik je konstatlral smrt, ki k) je povzročila najbrže srčna kap. Tragfčna smrt je vzbudila v mestu splošno sočutje.
*	Uzmovlči na delu. Neprijetno deževje je prineslo s seboj tudi zelo rafinirane tatove dežnikov. V soboto je pri zadnjem vlaku Ljubljana-Jesenice zmanjkal na postaji Kranj g. F. Schweigerju nov dežnik v trenotku, ko je hotel pogledati pri oknu na postajo. Naslednjega dne so pri popoldanskem vlaku Jesenice-LjuMjana na isti postaj! izginili dežniki kar trem potnikom naenkrat. Tatinski družbi priporočamo, naj pridno nadaljuje svojo podjetnost ter jo razširi tudi do roke pravice, da jih nagradi z zasluženo kazniio.
*	Okraden mediclnec. V Zagrebu je medi-chec Ivo Fuchs prijavil policiji, da je nekdo v tKVči od 10. na 11. t. m. vlomil v njegovo sobo in mu ukradel površnfke vredne 6000 Dfa, 2 obleki in razne druge predmete. Skupna škoda znaša približno 14.000 Din. Tat je prišel v sobo najbrže skozi okno.
*	Morilci Fedorja Jociča obsojeni Pred
vojnim sodiščem v Beogradu se je vršila prošli teden razprava proti podporučniko-ma naše vojske Huberju in Hauerju, ki sta lansko leto v pretepu ubila Fedoria Joci-ča, absofv. jurista v Novem Sadu. Vojno sodišče ju je obsodilo na 3 leta tž ke ječe.
Damski filc klobuki
v najmodernejših barvah se dobijo najceneje v modnem salonu
X. 3¥5ahnič-Gorjanc
Kopitarjeva ulica Ste« 1.
Cfgmn 150 Din (600 kron) JdlsiU vas stane
vo-esno blago (3 metre) za ženski
plašč, vse barve s&kno (3 mrtre) za možko obleko sukno doubta O5/« metre) za možki vrhnji suknjič, Sifoni, flanela, tiskovina š 10 Din in višje. — Fini velour, vse barve za ženske plašče Din 120.
A. PGTOHAH Ljubljana
poleg trga pri Zmajskem mostu.
Kaj *e
Mm Aii Pi?"
,,Adelina Patti" slavna operna pevka
in krasotlca je bila umetn'ca tadi v konzerviranju svoie polti ter le obdržala do svoje sm ti, do starosti 76 let, mladostno svežost obraza in polti.
Za to se je imel* zahvaliti edlnole svojemu preizkušenemu idealnemu receptu, ki je bil uspeh opazovanja, da se snovi, ki se vlezejo v koto in uničuejo lepoto in mladostno svežost. ne dajo odstraniti z umivanjem z vodo, milom, alkoholom itd
Recept Adeline Patti je vodil k izdelovanju .Visagmo Adelina Patti*, emulzije, s katero ie umije obraz in vrat fcrez uporabe mila, s katero se polt osveži, gube poravnajo, koža očisti popolnoma, in poteze obraza pomlade.
.Visagine Adelina Patti* izdeluje v Parizu labora'orij Adelina Patti. Steklenica 30 Um v lekarnah, drogeriiah In parfimerrah. — Glasni zaloga: Zagreb, Gaieva ulioa itev. 8.
■■■■»■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■M
===== 4 ■ Danes:
»Pariška apaškinja"
Gloria Swanson
Kino «Dvor»
Iz Ljubljane
u— Razpis abonmaja Narodnega gledališča v Ljubljani. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani obvešča vse lanske abo-nente, da jim je rezervirala njihove lanske sedeže do pondeljka dne 14. septembra, od torka 15. septembra dalje pa prejema pri-glase novih abonentov. Cene, kakor so bile objavljene, so razvidne tudi v veži dramskega gledališča. Priglas abonentov od 9. do 12. m od 3. do 5. ure popoldne do petka dne 18. septembra.
u— Prelovčev častni večer. »Ljubljanski Zvon» je priredil v seboto v restavraciji pri «Levu» svojemu zaslužnemu in popularnemu pevovodji, komponistu e. Zorku Prelov-cu, povodom 15-letnlce njegovega delovanja pri društvu, častni večer, kier le bil predmet navdušenih ovacij. Predsednik «Zvona» g. Lojze Drenovec je v lepem govoru očrta! jubilantove zasluge, čegar delovanje zna cenit vsa javnost. Pozdravil ga )e kot pilonlrja moderne slovenske pesmi ln mu Izročil v spomin v znak zahvale »Zvona« lepo darilo. Jubilant je v odgovoru obljubil, da ostane društvu zvest tudi v bodoče, pozival pa je obenem članstvo, .naj tudi oni še naprej posvečajo vso svojo paž-njo slovenski pesmi in streme, da doseže društvo še višji nivo. Proslave se je udeležil tudi skladatelj g. Anton Lajovle.
u— Mestna plinarna ljubljanska oddaja preko zime proti malenkostni odškodnini ve like in male pečice za gretje sob in trgovskih lokalov. Prijave je poslati mestni plinarni. Plinske peči so zelo priporočljive za trgovske lokale m one sobe, ki se rabijo le od časa do časa, ker plinska peč takoj razširja prijetno toploto. Posebno poudarjamo, da plinske peči ne razširjajo neprijetnega duha, ker odhajalo izgori eni plin! v dimnik. Stroški plinske kurjave so enaki izdatkom za premog v navadnih pečeh.
u— Na konserratorlju Glasbene Matice v LJubljani se bodo tudi v tem šolskem letu gojile ansamblske vaje gojencev konserva-torila. Te vaje se vrše pod vodstvom kons. prof. g. Karla Jeraja, ki le lansko leto žel pri prvem nastopu svojega mladinskega orkestra vsesplošno priznanje. Gojenci vljo-line IV. razreda glasbene šole ln I. in II. letnika konservatorija so obvezan! obiskovati ta ansamblski pouk in starše prosimo, da jih redno pošiljajo k ansamblsklm vajam, ki se vrše vsako soboto od 4. do 6. v pevski dvorani poslopja Glasbene Matice.
u— Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Danes, dne 15. septembra ob 30. url sestanek vsega zbora v pevski dvorani Vegova ulica 6, II. Radi določitve rednih pevskih vaj prosimo točne udeležbe vseh lanskih rednih članov in članic ter letos zopet priglašenih In novo vabljenih pevk ln pevcev. — Odbor.
u— Našel se Je v nedeljo popoldne na igrišču S. K. Ilirije moder notes. Dobi se pri g. šircelju, Prisojna ulica 1.
u— Najnovejše Muze. otroške ln damske obiek8, priporoča Krlštoflč-Bučar.
u— Policijske prllave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 8 prestopkov ksljenla nočnega miru, 2 prestopka prekoračenja policijske ure, 3 prestopki avto predpisov, 5 prestopkov cestnega polietjskega reda in 1 prestopek v zglaševalnih predpisih. Aretacij se Je izvršilo 5 in sicer: 2 radi javnega nasilstva in 3 radi napada stražnika.
u— Iz otroške objestnosti je pahnil te dni neki še ne petletni dečko gospodinjinega psa z okna prvega nadstropja. 2ival je padla na asfaltni tlak tik pred neko mlmoido-čo gospo, ki k sreči ni bila poškodovana, dočim se je pes le toliko poškodoval, da se je s težavo umaknil v vežo. Na slično surov način le Isti deček ugonobil tudi gospodlnji-no krotko belo miško. — Ta fantek res mno go obeta!
D— Krvavi dogodek v Gajevl ulici It. 2.
Pred par dnevi smo poročali, da je prišel strojnik Štefan Foršnarič močno vinjen domov, vdri v stanovanje sosedne stranke Habič ter se dejansko lotil Habičeve same. V samoobrambi, da je Habičeva zagrabila sekiro ter ga parkrat udarila po hrbtu in glavi ter mu izbila levo oko. Včeraj le prišel Foršnarič iz bolnice, se zglasil v našem •»r-Jdništvu in opisal dogodek tako-Ie: Dne 29. a\gusta popoldne mi je bilo nenadoma slabo. Po delu sem s svojimi sodelavci v gostilno ter tam n>.«.oliko preveč pil. Ker mi le bilo že itak slabo in nisem vajen pijače, me je vino popolnoma prevzelo. Okoli 7. zvečer pridem domov ter se v takem stanju vležem še oblečen v posteljo. Ko sem spal, je prišla v mole stanovanje Habičeva ter me udarila z neko stvarjo parkrat čez trebuh ter začela vpiti nad menoj: .Prekleta baraba hudičeva, ti tako) naznaniš mojega moža, če Je pijan, da mora plačati kazen, ti si pa žiher pijan!« Nato je prijela sekiro za železni konec ter me udarila z držalem parkrat po glavi in me sunila z držajem sekire v levo oko. Obležal sem nezavesten, zavedel sem se šele drugI dan v bolnic!, kjer so mi povedali, da mi bodo morali odvzeti oko in sedaj, kakor vidite, sem brez levega očesa. Habičeva se je že večkrat !z-
nogavlc i žigom in znamke (rdečo, mtdro ali zlato)
,,ključ"
da se prepričate, kako en par traja kakor lt:rje pari drugih. Dob.vajo »e v proda alnati. Nogavice brez žiga .ključ so ponarejene. w-i V
r azil a napram drugim, da se me bo lotila enkrat s sekiro ali pa z nožem. — Priobčn-jemo tudi to, da javnost sliši cbe plati zvona. Kako je pravzaprav bilo, bo dognala sodna preiskava.
Iz Maribora
a— Cercle francals. Francoski krožek v Mariboru otvori dne 2. oktobra zopet svoje francoske kurze in sicer tri kurze za odrasle, dva kurza za otroke od 6. do 10. leta, ponavljalne kurze za šolsko mladino in večerne kurze v malih skupinah po dogovoru. Natančnejša pojasnila se dajejo m prijave sprejemajo vsako sredo cd 5. do 7. ure zvečer v društveni čitalnici, na drž. gimnaziji od 2. oktrbra naprej pa tudi v kurzih samih.
a— Tečaj češkega jezika priredi zopet Jugosl. - češkoslov. liga v Mariboru. Poučevala bo voditeljica češke šole v Mariboru, učiteljica gdč. Švecova. Priglase sprejema do dne 20. septembra g. Franjo Bu-reš, urar v Vetrinjski ulici. Tečaj je namenjen vsem prijateljem češkoslovaškega naroda, zlasti pa tudi onim, ki se nameravajo udeležiti vsesokolskega zleta v Pragi 1. 1936. Pristojbina bo zlasti za dijake nizka. Čas pouka se bo določH po dogovoru udeležencev z učiteljico, ki vodi istočasno tudi v Varaždinu češko šolo.
a— Spremembe pri mariborskem okrajnem zastopu. Dosedanji tajnik g. Eichkltz je šel v pokoj in je prevzel tajništvo okrajnega zastopa g. Jože Stabej, doslej v^dja marborske Borze dela. Vodstvo zastopa pa Je dobil g. Hirschmugl. — Dosedanji uradnik Fran Lajh )e postavljen definitrvno.
a— Nova cesta v mariborski okolici. Mariborski okrajni zastop bo v kratkem dovršil novo okrajno cesto od Sv. Miklavža pri Hočah čez občino Rogozi na Spodnje ln Gornje Hoče. Cesta konča na Hočeškem Pohorju in je dolga 9 km. Prometu bo izročena v par tednih.
a— Proslava tisočletnlce hrvatskega kraljestva se je v nedeljo prav častno izvršila v Mariboru pod okriljem Sokola. V mali dvorani Narodnega doma se je zbralo lepo število Sokolov In Sokolic, ki jim je predaval o pomenu važnega dne strokovni učitelj g. Fablančič.
a— Klerikalni jubileji". Danes praznuje Cirllova tiskarna v Mariboru 40-letnico obstoja. — V Št. Ilju v Slov. goricah pa so dne 8. septembra slavili 15-letnico tamoš-njega »Slovenskega doma», ki je bi! postav Ijen v času hudih boiev z nemštvom.
a— Avtomobilsko zvezo Maribor - Ptuj otvori v kratkem mariborski podjetnik Li-ninger. Spočetka bo vozil avto dnevno enkrat tja in nazaj. Lininger je imel poprej prevažanje pošte v Mariboru, kar pa je letos izdražbal g. Roblč Iz Limbuša.
a— Higijenski tacal »Ljudske nnlverze» »Mariborska »Ljudska univerza« je priredila v prejšnjih letih celo \-rsto poljudnih predavanj iz medicinskih ved, ki so pokazala, da se občinstvo za to vrsto predavanj zelo zanima. T: uspehi in pa težnje, da zanese toliko koristno znanje v najširše sloje, so jo napotili, da je organizirala za začetek letošnje sezije velik ljudsko - hlgijenski tečaj. Pri tem je z vnemo sodeloval ljubljanski higijenski zavod. Tečaj bo traja! približno 6 tednov, vsak teden pa bo dvoje večernih predavanj. Prvo predavanje bo v sredo dne 16. septembra ob pol 20. uri v veliki kazinski dvorani. Predaval bo predstojnik higijenskega zavoda v Ljubljani g. dr. Pire. Nadaljni program bomo objavili prihodnje dni, za seda) samo omenjamo, da so na sporedu predavanja Iz anatomije, fiziologije, bakteriološke, splošne higijene, o spolnih boleznih, o tuberkulozi, o splošni higijeni, higijeni žensk in otrok, prvi pomoči pri nezgodah itd. Predavali bodo razen strokovnjakov iz Ljubljane in Celja v prvi vrsti domači zdravniki. Predavanja bodo kar najbolj poljudna, spremljale pa bodo dobre skioptične slike, oziroma filmi, ki jih je preskrbe! higijenski zavod. Redni obiskovalci, ki se do začetka predavanj priglase pri obl. referentu g. dr. Jurečku (oblastna palača), ali pri prvem predavanju, bodo dobili po sklepu tečaja izpričevala. Vstopnina je nizka. Nedvomno so poljudna higljenska predavanja velikega pomena in naj priiatelii resnične ljudske izobrazbe agitirajo vsak v svojem krogu za kar najštevilnejši obisk.
B.
Iz Celja
e— Meseca avgusta Je nmrlo v Celju
vsega 20 oseb. Od teh sta umrla samo dva na domu. eden v vojaški bolnici, 17 pa v Javni bolnici.
e— Novo Šolsko poslopje. Krajni šolski svet okolica Celje le na svoji zadnji seji v nedeljo sklenil sezidati novo poslopje za šolo. Zcradba bo stala na kupljenem sta\--bišču na Dolgem polju. Delo se takoj razpiše. S pripravami bo treba takoj začeti, graditi pa se začne spomladi.
e— Priznanje zasluženemu šolnlkn. Pred kratkim je bi! upokojen g Franjo Kralnc, ki Je ceHh trideset let učil na deški okoliški šoli v Celju. G. Krajnc si je kot delaven In d^ber učitelj stekel mnogo zaslug za šolo, za slovensko okolico in za mesto samo, v katerem je vzgajal zavedne Celjane. Kot učitelj v Celju je marsikaj doživel ln pretrpel. Krajni šolski svet in tovariši so zaslužnemu možu poklonili za zahvalo in priznanje lepo diplomo.
e— Podporno društvo za uboge učence na realni gimnaziji v Celju deluje zelo vztrajno in se ga blagi (' Srotnikl tudi radi spominjajo. Vendar pa pc ešamo med Imeni darovalcev marsikoga, k! bi mogel ka] nakloniti, a ima denar raje za kakršensibo-dl brezploden privaten šport. Društvo Je prošlo šolsko leto razdelilo nad 1000 šolskih knjig, 14 učencev pa Je vThu tega dobilo še dobre čevlje. Radi letošnjega izrednega navala na zavod |e moralo društvo kupiti knjig za nad 20.000 Din, da bi ustreglo nujnim prošnjam. Društvo se s svojim delovanjem samo priporoča.
Kupujte srečke loterije za Sokolski dom v Šiški i
Hohštapier
Porote
Ljubljana, 14. septembra
Nepoboljšljiv slepar
Danes se je pričelo v Ljubljani jesenski porotno zasedanje. Porota se je prva bavi« Ia z znanim prevejanim goljufom. 441eti./n Antonom Srebotnjakom iz Predjame pri Postojni, sicer stanujočim v Kolodvorski ulici v Ljubljani. Obtoženec je bil it 13k.-it kaznovan in je presedel že nad šest let svo« iega žvljcnja ponajveč radi izvršenih golju« fij, v ječi. Zadnjikrat si je hotel pomagati, računajoč s kmetsko naivnostjo, v decem« bru 1. 1923., ko je z zvitim prigovarjinjc-n od Ignacija Kosirnika, posestnika v Lahov, čah, izvabil podpis na podtaknjeno mcaico, glasečo s; na 26.000 Din.
V svojih krempljih pa je držal obdolži nec že preje na enak način posestniki na Jezici, Franceta Kralja. Ker je vedel, da mu ta ne moče uiti ga je hotel izko-istiti še drugače in je sklenil dne 22. novembra istega leta pogodbo, glasom katere naj bi mu Kralj dobavljal, ako hc-če ostati še ie. kaj časa na svojem posestvu borovega 'tsr,. Da zadosti pogodbeni obveznosti, se je Kralj 22. deccmbra zglasil pri Ignaciju Ko« sirr.iku in Francetu Škerjancu v Lah >-.-čah, o katerih je znal. da imata v zalogi tak les. Kupčija je bila sklenjena v prisotnosti Kr!« lja, obeh dobaviteljev in obdolženčev-ga poslovodje Franceta Skubica. Odšli so vsi pogledat blago in Kralj ter Skubic se izrazila s kvaliteto blaga zadovoljna. Zine nili so se za dobavo 100 ms boTcrvine, o če« mer je napravil Skubic po naročilu in in« štrukcijah prevejanega Srebotniaka pogod« bo z vsemi mogočimi pogoji, ki jo je po zaključbi v neki gostilni na Skaručni v»cm samo površno prečrtal in jo dal dobavite« Ijema v podpia. Par dni nato je Srebotnjek klical Kosirnika v svojo pisarno v Ljubic« no in mu prod pretvezo, da je pogodba po, mankljiva, predložil v podpis še neki papir, ki pa je bila menica. Kosirnik seveda ni ve« del, kaj je podpisal. Par dni nato sa od?Ia na žago Ivana Kralja v Gamelie že trme« njeni Skubic ter drugi Srebotnjakov nsbž« benc Hladnik in ves tja navožen borov les škartirala. kot neodgovarjajoč pogojen, v pogodbi. Čez par mesecev nato je dr. Pe« gan kot zastopnik tvrdke <rlmpex» sporočil Kosirniku, da vloži proti njemu menično tožbo o vplačilu na 26.000 Din, češ da je ta z dodatno pogodbo, sklenjeno v Srebot« n jako vi pisarni, prevzel napram obdolžen« cu jamstvo za izpolnitev med njim in Kra« Ijem sklenjene pogodbe in obenem v krit« je eventualne škode izstavil menico. Do vložitve te tožbe pa ni prišlo, ker je Košir* nik po nasvetu dr. Frlana vložil na držav« no pravdništvo ovadbo in je tako prišla za« snovana goljufija na dan.
Ka vprašanje senatnega predsednika, aT! se čuti krivega, je <->dgovoril Srebotnjak: Ne! Vse priče razen Skubica, pa so izpo vedale zanj tako neugodno, da se je zdelo žo takoj spočetka, da topot ne uide zaslu* ženi kazni.
Njegova iznajdljivost pa tudi brezsri nost priha ja v predmetnem slučaju prav do polne veljave. Ujel je z menico naiprvo Kralja in ga skoro ruiniral. Nato ga je po» rabil za svoje orodje, da je zgrabil še Ko« simika, o katerem je vedel, da je posest, nik in zmožen plačila in hotel na ta način z njegovim denarjem kriti račun pri »Im= pexu».
Porotnikom je bilo stavljeno samo en<> glavno vprašanje, ali je obtoženec kriv. da je z zvitim prigovarjanjem dne 24. decem« bra 1923. vsilil Kosirniku predpis pogodbe o lesni dobavi in mu takrat podtaknil v podpis menico, na kar so odgovorili vsi so glasno z: Da. Sodba, ki jo je izrekel senat, se glasi na 41etno ječo, poostreno r enkrat« nim trdim ležiščem letno. Po prestani kazni pa se obtoženec izžene iz naše kraljevine.
Maribor, 14. septembra.
Roparski napad
Jesensko porotno zasedanje je bilo otvot jeno danes z razpravo proti dvema mlade« ničema, ki sta bila obtožena radi hudodel« stva ropa.
Dne 28. februarja je posestnica Ivana Sip kova v Gor. Ivanjcih v spanju zaslišala, da je nekaj v veži zaropotalo. Ker je mislil*, da dela ropot mačka, se za stvar ni briga« la dalje. V prihodnjem trenotku pa jc že za pazila odsev luči na vratih, nakar je stopil pred njeno posteljo neznan moški, ki je zakiical: »Peneze ali smrt!« Obenem se je vrgel na Sipkovo ter ji zadal tri rane z no« žem. Šipkova se mu je končno iztrgala in zbežala v vežo. Ko pa je hotela čez prag, je stal pred njo drugi neznanec, držeč v roki sekiro. Odrinila ga je od sebe ter zbe« žala na prosto, kjer je kmalu priklicala so« • de na pomoč. Ko je prišla pomoč, sta na« padalca že odnesla pete. Ugotovilo ae je, da sta vlomila skozi streho v podstrešje in od tam v hišo. Psa, ki jima je bil na potu, sta potolažila s tem, da sta mu vrgla reber, katere sta našla na podstrešju. Sipkova je takoj zjutraj skupno s sosedi pomerila stopinje okrog hiše. Te stopinje so se na« tančno vjemale s stopinjami d~eh mlade« ničev, ki sta prišla dne 1. marca mimo Sip« kove hiše in se zelo čudno obna«aIa. Mo« šld so ju hoteli takoj prijeti, vendar pa se le niso upali, vsled česar sta »e zopet izgu« bila. Sele nekaj tednov kasneje so orožn;ki aretirali 171etnega kovaškega pomočnika Janeza Zamudo iz Ncgove in na podlagi nje gove izpovedi delavca Ruperta Senekoviča iz Negovske vasi, ki sta po dolgem obotav. ljanju priznala, da sta vlomila v hišo Ivane Sipkove, izgovarjala pa sla se. da je nista hotela oropati, temveč le prest-aSiti.
Pri današnji porotni razpravi sta bila Z«» muda in Senekovič spoznana krivim v smi« slu obtožnice ter je bil obsojen Zamuda na 3 k ta. Senekovič oa na 5 let težke ieče.
živli
Havajski letalci rešeni
Ameriški brzojavi poročajo, da se je Ijodmorniku R IV posrečilo rešiti letalo li havajskimi letalci o katerih ni bilo ljjdnjih deset dni ne duha ne sluha in za Katere so se Američani že bali. da jih le dohitela smrt na potu. Podmornik je ■odkril letalo 15 morskih milj pred otokom Kauai in ga je zavlekel v najbližji pristanišče.
Letalo se je moralo spustiti v vodo, rredno ie prišlo popolnoma na svoj cilj. IŽalosre bencina so pošle in stroji so ne-I . delovati. Par ur potem ko se je hi-Ijroplan spustil v vodo, je posadka za-Ijledala v daljavi kakih petih milj neko Itfžarko. Dajala je znamenja, ki so dogovorjena za slučaj reševanja, toda kri-|;;rka se je kljub temu oddaljila. Najbr-Ijt ni opazila obupanih letalcev in je na-|jjljevala svojo vožnjo.
Letalu so se Pri spuščanju na morsko ledino odlomila krila. Napol ohranjeni l;j jo ostali radio - aparati, ki so lahko Inrejemali vesti. Za oddajanje pa so bile [rriprave poškodovane. Posadka je noč [ii dan dobivala vesti, med njimi tudi lake. ki so se tikale njihovega brodoloma. Lahko si predstavljamo, kako je Ijilo moštvu pri srcu, ko je samo slišalo da smatrajo letalo na havajske otoke Iza izgubljeno. Posadka je trpela tudi liado lakoto. Petorica moštva je imela v |>18 urah na razpolago samo 18 masle-|".Lh kruhov. 2 litra kave. 120 koščkov Isiadkorja, 30 pomaranč in prav majhno Ijalogo pitne vode. Slednjo so letalci Jsajbolj pogrešali. Posadka pa ni izgubila poguma in najhrabrejši ie ostal poveljnik hidroplana, kapitan Rodgers. Na Iijegov nasvet je posadka razpela plat-]:o ter je potom žlebov lovila deževnico. s katero si je moštvo pomagalo.
Zanimivo je bilo srečanje podmorni-Ika z letalsko posadko. Ko se je čoln približa! letalu na vodi, so se letalci upi I-ali iti na krov. Hoteli so samo, da jih loodmornik zavleče do cilja. To pa je [lo nemogoče, ker so jih ovirala koral-I na polja pod vodo. Zato je vzel podmor-I nik posadko na svoj krov ter jo prepeval v mesto Lihue. kjer so sprejeli letalce v bolnico. Posadka je namreč bila talko izčrpana, da je potrebovala zdraviliške oskrbe.
Kapitan Rodgers ie izjavil, da je bil I najstrašnejši dan te letalske odiseje trenji dan po brodnlomu. Morje je bilo ves Jas zelo razburkano in mimoidoče ladje [ niso opazile signalov, katere je daialo obupujoče moštvo. Kljub temu pa se je posadka držala hrabro in ni zatrla v sebi nade na rešitev. To vztrajnost je redaj nagradila ameriška vlada s tem. Ida je imenovala poveljnika havajskega I letala kapitana Rodgersa za nadomestnega šefa zračnega brodovja v ameriški mornarici.
Čudna avtomobilska nesreča pri Celovcu
Iz Celovca poročajo dne 11. septembra: V četrtek ob pol 6. zvečer se je pripetila na Beljaški cesti pred gostilno Hollmann v Celovcu nenavadna avtomobilska nesreča. Sredi ceste je bil otrok. 4 letna hčerka trgovca Franceta Schnabla iz Šent Ruperta. Deklica se je igrala ter je tekala sem in tja. Naenkrat je pridrvel po cesti z veliko naglico avtomobil Tomaža Kaiserja iz Otoč. Otrok se je hotel umakniti vozilu, toda je begal tako dolgo sem in tja, ia so ga naposled zajela kolesa. Obe kolesi avtomobila sta šli čez trupelce Štiriletne deklice, vendar je otrok ostal pri življenju. V bolnici so zdravniki izjavili, da bo najbrže prebolela poškodbe in ostala roditeljem ohranjena.	_
17aklal je brata s kuhinjskim nožem
| Strašna rodbinska drama se je odigra-la te dni na Dunaju V Favoritih stanuje delavska družina Marije Zachove, ki je Praznovala te dni svojo 751etmco. Starka ima dva sinova. 301etnega Antona In 29Ietnega Karla. Anton je poročen. Karel pa ima nevesto. Mati je povabila na dan proslave otroke na skromno domačo Pojedino, katere se ie udeležila tndi sestra Antona in Karla s svojim mo Jem. Družba je povečerjala, nato pa se ie Pridno napajala z vinom. Slednjič so se oglasile citre. Na nie je udarjal Anionov in Karlov svak. Brata, ki sta bila kmalu okajena, sta začela plesati. In sicer je šlo pri plesu tako. da je plesal Vročeni brat z nevesto svojega samskega brata. Vse je kazalo, da bo zabava končala prav lepo po domače.
Neporočeni Antonov brat Karel pa ie Jez nekai časa začutil bolečine v želodcu. ker je preveč jedel. Začel je tožiti, da mu je slabo ter je legel v posteljo. Istočasno je nastopila izprememba tudi pri Antonu. Tudi njemu je začelo prihajati »slabo*. Sel ie v kuhinjo ter je začel brskati po predalih. Česa je iskal v njih. tega ni videl in slutil nihče. Sorodnikom se ie zdelo sumljivo samo to. kako Anton pogleduje svojega brata.
Kmalu se je polotil gostov dolgčas. Zato so sklenili iti k počitku. Karlova nevesta je sedla k nogam svojega ženita rn je povabila Antona, naj tudi on Prisede. Anton se ie približal mirno, sedel je na stol, bil pa je nekako plah in molčeč in ni dal besede od sebe.
Ko je prešlo par minut, je Anton nepričakovano vzkipel ter potegnil izza Pasa nabrušeo kuhinjski nož. Zavihtel
ga je parkrat po zraku ter ga nato za-pičtl z naglo kretnjo v bratovo desno ramo. Karel je zakričal, curek krvi je brizgnil iz odprte rane kvišku in v par trenotkih je izkrvavel ter obležal mrtev.
Nastala je velika zmeda. Anton je zbežal. njegova žena .ie tekla za njim. Oba sta se izgubila. O dogodku je bila obveščena policija, ki je kmalu aretirala morilca, ki je bil miren in ni kazal nika-kega razburjenja.
Zdravnik, ki je bil poklican k mrliču, je ugotovil, da je bila Karlu presekana glavna žila. Morilec noče priznati, da je imel namen umoriti svojega brata, temveč trdi. da je izvršil dejanje v pijanosti. Priče pa pravijo, da si brata nista bila dobra že delj časa. Anton je namreč do nedavno pričakovaL da bo mati zapustila premoženje njemu kot najstarejšemu sinu. V zadnjem času pa je spoznal, da se je mati odločila, postaviti mlajšega brata Karla za dediča in da bi imelo pripasti niemn tudi stanovanje. Radi tega sta se brata sprla in zdaj je napravil oster kuhinjski nož konec zeleni Antonovi zavisti.
Lahkomiselna princa
Pred kratkim je bilo objavljeno v berlinskih listih nastopno svarilo: »Svari se pred posojili princu Karlu Hohen-lohe-Bartensteinu in njegovemu bratu Albrehtu. Teh dolgov ne priznava nihče in opozarja se, da jih ne bo nihče poravnal.* Pod svarilom je stalo ime skrbnika obeh princev, kneza von Leyna.
Sedaj pojasnjujejo listi zgodovino tega dogodka. Oba princa sta izgubila očeta že kot mladoletna otroka. Živela sta brez nadzorstva zelo lahkomiselno, potratno in razkošno ter se nista dala pregovoriti k pametnejšemu načinu življenja. Skrbnik ju je večkrat opozarjal, da bo ustavil plačilna sredstva, če pojde tako naprej, toda princa se na to nista ozirala ter sta naprej uničevala premoženje in delala sramoto skrbniku in sorodnikom.
Naposled je princ Karel, ki je določen za glavnega dediča po svojem očetu, ponesrečil na neki vožnji z moto-ciklom. Sedai se je pripetila podobna nesreča tudi njegovemu bratu Albrehtu. Zletel je s kolesa ter si malone razbil črepinjo, vendar pa je ostal živ.
Oba brata sta bila velika lahkoživca in sta strastno ljubila zabavo. Nairaie sta se vozila z damami po deželi. Oče princev je bil knez Ivan Hohenlohe-Bartenstein. mati pa kneginja Ana. avstrijska nadvojvodinia, sestra Lennol-da \Volflinga ter nekdanje princezinie Luize Saške, pozneje gospe Toselliie-ve. Stareiši princ ie star 20 let. mlaiši pa je šele v 19. letu. Morda se bosta po težki nesreči z motociklom kai popravila. če je ostalo v njunih možganih vse v redu._
Gledališke anekdote
B. Shaw. znani angleški dramatik, je imel nekega večera premijero, pri kateri je bil navzoč. Publika je bila navdušena in je klicala avtorja na oder. Shaw se res pride zahvalit. V tem trenutku pa med splošnim aplavzom nekdo zažvižga. Shaw je ostal popolnoma miren in je ogovoril neznanega žvižgalca: »Gospod, jaz sem čisto vaših misli, pa kaj bova midva reveža
opravila proti taki množici?!* •
Manj srečen pa je bil neki avtor, ki je s svojo igro silno pogorel. Prišel oa je kljub temu h gledališkemu ravnatelju in ga opomnil:
»Gospod ravnatelj, prosim vas, da mi končno izplačate tantieme.* Ravnatelj pa mu odgovor,- sočutno: «Tantiem vam ne izplačam. ?—ak — naj bo! — odpuščam vam!*
Saj res. tantieme! V neki druž^' so govorili o tem, da Cosima Wagner, obubožana vdova slavnega komponista. ne dobiva nikoli tantiem od nesmrtnih del svoiega moža. Gledališki ravnatelj je menil:
»Trideset let do avtorjevi smrti ugasne pravica na tantieme.* Neki navzoči avtor se pa hitro otrlasi: »So pa tudi ravnatelji, ki trideset let pred avtorjevo smrtjo ne izplačuiejo tantiem.*
Toda kai denar, slava je gotovo več vredna! To je nekega dne naiholi občutil M. Maeterlinck. On se je v šoli zelo slabo učil. V pozneiših letih, ko ea je slavil že ves svet. ga sreča na cesti bivši sošolec in ga vpraša: »No. kako ti gre? Kaj počneš?* »Delam . . .» »A? Kaj pa delaš?* »Pišem ...» je skromno odgovoril Maeterlinck. Sošolec pa se je začudil: »Nemogoče! Pod kakšnim psevdoni-nom pa?»
A važnejše je gotovo, da avtorja predvsem založnik visoko ceni. K znanemu založniku je prišel užaljeni avtor in začel zabavljati čez konkurenta:
»Kaj pravite k temu? Klobčičeva drama »Nezvesta Zvezdana* ie doživela sinoči že štirideseto reprizo. Kako je to mogoče?* »Publika je neumna.* »Jaz pa sem*, nadaljuje avtor, »napisal mnogo boljšo dramo, pa ni bilo žive duše v gledališču. Kako je pa to mogoče?*	" J
«No, mislite, da je publika neumna?». je odgovoril založnik.
Avtor pa tudi od gledališkega ravnatelja včasih kako gorko sliši. K nekemu pariškemu ravnatelju je prišel ogorčeni komponist in ga nahrulil:
»Kako ste se predrznili iz moje operete črtati kar cele strani, gospod rav. natelj? Ali ne veste, da mora to avtor izrecno dovoliti?*
»Gospod, jaz sem od vas opereto kupil in mi boste že dovolili, da napravim par nepomembnih črt*, se brani rav natelj.
»Da, gotovo, toda ne kar tako na svojo roko. Imeti morate za to avtorjevo dovoljenje!*
»Dobro, ga bom takoj dobil brzojavno iz Rima od Puccinija*. je pokadil
ravnatelj osuplemu komponistu, •
Ravnatelj pa ima tudi velik križ z igralci, posebno s takimi, ki mu jih pri-poroče prijatelji. K nekemu ravnatelju je prišla lepa igralka s priporočilom. V zaprtem pismu ie bilo napisano:
«Brezvestni podlež je to revico do golega okradel, še srajce ji ni pustil. Mogoče imate zanjo kako temu primerno vlogo . . .?»
Prav lepo pa ie, če je gledališče polno. In na to sta si zelo ljubosumna dramski in operni ravnatelj. Slišali so jih nekoč, ko sta se pogovarjala.
Operni: »Pri nas je bilo včeraj sijajno obiskano. Vsak človek, ki ima kai denarja, je bil v gledališču.*
Dramski: »Zares polno bi bilo najbrže šele. če bi prišli v gledališče vsi oni. ki nimajo denarja!* Drugič pa sta se takole pogovorila: Operni: »No. kolega, kako na pri vas danes blagajna, koliko jih je bilo?* Dramski: «Fnajst.* Operni: »Enajst! Malenkost, pri nas pa oetnaist!* Dramski: »Petnaist tisoč dinarjev!?* Operni: «Kaj še! — Gledalcev!*
Neprijetno ie seveda, če publika žvižga. Violinist Fsser je imel v Londonu koncert, kier so ga že po prvi točki izžvižgali. Umetnik je ostal ponol-noma miren in začel z drugo točko. Vzel je violino pod roko. začel svoi šolo žvižgati in spremljati nizzicato na violini. Publika je kar ziiala. Posamezniki so se navduševali, dokler ni končno vsa dvorana odmevala od silnesra aplavza. Violinist pa se ie poklonil občinstvu in ga nagovoril:
»Zelo rad se pokoravam okusu publike. ki je dokazala, da se razume predvsem na žvižganje . . .!»
To pot je bila torej celokupna publika od umetnika izžvižgana.
•
Da se pa to prineti tudi posamezniku, nam dokazuje ta-le slučaj:
Lani ie P. Wegener igral na Dunaju naslovno vlogo «v neki Strindbergovi drami.
Vso predstavo je v prvi vrsti parterja odru kazal hrbet voini dobičkar, ki je s kukalom iskal ves čas med občinstvom znanca ali znanko.
Umetnika je to silno motilo, končno pa tako raztogotilo. da je sredi napete in živčno utrudljive igre zavpil nanj z odra: »Vi ste vol!*
Publika je aplavdirala.
•
Končno pa po vsej slavi priploska in prižvižga najboli stroga publika — smrt. Toda marsikatera umetnika še v smrtnih bojih mučijo in mu ne dado miru.
Ko je ležal komponist Lully na smrtni postelji, je prosil za duhovnika.
»Z operami si mnogo greha pridelal*. ga je onomnil sveti mož. »če hočeš dobiti odvezo, moraš svojo zadnjo opero sežgati.*
Siromaku ni preostajalo nič drugega, kakor da je dal neizprosnemu duhovniku ključ od svoje pisalne mize in da je moral s solznimi očmi gledati, kako sežiga sveti mož megovo najnovejšo opero »Ahil in Poliksena*. Komai je duhovnik zapustil sobo. prihiti k komponistu njegov prijatelj ves obupan in vzklikne: »Kaj
sem slisal? Ta stari pop te je v kozii rog ugnal in ti si mu dovolil, da je sežgal tvo.ie najnovejše delo?!*
»Tiho bodi*, je odgovoril umirajoči Lully*. saj to so bili samo glasovi, ce-lokunna partitura pa je tam v ve'iki
onr >...!*
-^----' ---"
X Odkod besedo *omnibus»? Baš pred sta leti je dal prvi oirnibus v promet pre* voznik iz Nantesa, ki je L 1925. poklical t življenje omnibusko podjetje v svojem rojstnem mestu, takoj čez eno leto pa v Parizu. Ta mož se je imenoval Omncs. Ko je dal torej ime svojemu novemu, za vse namenjenemu prometnemu sredstvu, je ho« tel ovekovečiti tudi svoje ime. Toda mo« derno žb" nje beži s tako blazno brzino naprej, d. 'e po sto letih prometno sred« stvo, ki je lo takrat najmodernejše in na» predno, že sVoro pozabljeno in ga vidimo le še malokje. Moralo se je umakniti skoro povsod omnibusu — avtomobilu, avtobusu.
Skupščina Ciril-Metodove družbe
v Brežicah
Matica vseli naših narodno-obrambnlh društev. Družba sv. Cirila in Metoda, si ie izbrala za svojo letošnjo 36. glavno skupščino, ki se je vršila v nedeljo, prijazno mestece Brežice ob Savi. Nekdaj zagrizena nemškutarska trdnjava ie bih v nedeljo okrašena s trobojnicami in prebivalstvo je pod vodstvom narodnega župana dr. Zdol-ška ter obeh domačih CMD podružnic sprejelo došle skupščinarje z iskrenimi simpatijami.. Žalibog zunanja udeležba radi nerazumljivega ukrepa prometnega ministrstva, ki ni dovolilo polovične vožnje, nI bila posebno velika. Kliub temu so prihiteli marljivi narodno-obrambni delavci in delavke iz vseh kra:ev naše ožje domovine, tako da je bila dvorana Narodnega doma nabito polna zborovalcev. Zelo častna je bila udeležba narodmh dam pod vodstvom neumornih čebelic gospe Svetčeve in Podkrajško-ve.
Skupščino je otvoril dolgoletni družbeni zaslužni predsednik, vladni svetnik Andrej Senekovič, ki je uvodoma iskreno pozdravil zastopnika velikega župana l!ub!jan-ske oblasti, vlad. svet. dT. V i d i c a, srez-kega poglavarja dr. G r e g o r i n a, predstojnika brežiškega sodišča dr. Hočevarja, mestnega župana dr. Zdolška. zastopnike raznih društev itd. Nato je v lepem govoru, podprtem z dejstvi, pobijal popolnoma neutemeljene nazore, da je postala Družba vsled u jed"! njen'a nepotrebna in opozarjal zlasti na njeno uspešno delovanje v otmejnih krajih. S toplimi besedami se je končno spominjal vseh med letom umrlih dobrotnikov in zaklical trikratni r,Slava!« njihovemu spominu.
Imenom velikega župana dr. Baltiča ie pozdravil skupščino vi. svet. dr. Vidic, želeč Družbi mnogo uspeha, fmenom mestne občine s kratkim nagovorom, prežetim iskrenega domoljubja in smisla za poslanstvo te naše važne šolske družbe župan dr. Z d o 1 š e k, imenom domačih podružnic CDM pa ravnatelj g. Pogačar, imenom Orjune g. Aleks. L u k e ž.
ŽALOSTNE ŠOLSKE RAZMERE V PRI-MORJU IN NA KOROŠKEM.
Družbeni tajnik, inž. g. Janko Mačkov-š e k je podal nato sledeče silno zanimivo poročilo o delovanju Družbe in šolskih razmerah v Primoru in na Koroškem: Slavna skupščina!
Ob priliki polaganja računov na naših glavnih skupščinah se ie treba ozreti vedno tudi na splošno stanje naše narodne obrambe doma rn na delo naših narodnih nasprotnikov v zagranični Jugoslaviji.
Naša narodna obramba lahko zaznamuje v tekočem letu odločen korak naprej v pravcu znanstvenega proučavanja naših manjšinskih problemov.
Naša obrambna društva so osnovala skupen arhiv in knjižnico, kjer naj se zbira vse gradivo, ki se tiče našega manjšinskega vprašanja. Ta manjšinski institut je skupna ustanova naših narodno obrambnih društev. Doslej je zbrano dokaj zanimivega gradiva. Tako le pred kratkim manjšinski institut izdal v srbščini, francoščini, angleščini in nemščini brošuro, ki razkriva tudi inozemstvu ogabno početje celovških mogotcev napram koroškim Slovencem. Brošura je vzbudila v inozemstvu posebno v Švici, obilo pozornosti. Žalibog je gradiva tudj na drugih naših mejah toliko, da informiranje inozemstva ne sme in ne more prenehati.
ONKRAJ SNEŽNIKA se na barbarski način ugonablja naše narod-dno šolstvo. Poitalijančevanje razredov se je pričelo s šolskim letom 1923-24. Gentile-jeva šolska reforma je letos že v tretjem šolskem letu napravila svoje razdejanje. Vsi predmeti se v prvih treh letih poučujejo v italijanščini tn v dveh letih bodo tudi pet-razrednlce potujčene. Ker pa so v Julijski Krajini po deželi šole večinoma dvoraz-redne, pomeni to. da bode s tekočim šolskim letom že večina učilnic portalljančena. Nttl za materinščino ne predvideva Genti-lejev zakon obligatnili ur, marveč le dodatne. V teh paT stavkih je povedano vse in označena trnjeva pot našega zasužnjenega naroda onkraj Snežnika. Priljubljena fraza o veličini Italije, ki jo tolikokrat čujemo z obale onkraj Jadrana, je res le fraza. S svojim barbarskim postopanjem napram našemu šolstvu so Italijani sami dokumentirali, da je beseda o veličini njihove domovine Ie velika laž.
NA KOROŠKEM IN PRI NAS. Tajnikovo lanskoletno poročflo na glavni skupščini ni našlo milosti v avstrijskem nemškonacijonalnem gozdu. Tega seveda tudi pričakovali nismo. Ali nervoznost, s katero so koroški Nemci tudi poluslužbeno hiteli opravičevati svoje postopanje, nam priča, kako slabo vest ima'o.
V Sloveniji, ki šteje 1 056.464 duš, imamo 872 šol (in sicer so v tem številu vse osnovne, meščanske fn zasebne šole, otroški vrtci in razni zavodi za slepce in gluhoneme). Na 1211 prebivalcev v Sloveniji pride torej ena šola, dočim pride že na vsakih 1100 Nemcev v Sloveniji po ena nemška osnovna odnosno meščanska šola. Na Kočevskem je to razmerje za Nemce še ugodneje, tam pride celo na vsakih 500 Koče-variev po ena nemška osnovna šola. V tem otoku je v ostalem precej nemških šol, kjer število otrok ne dosega potrebnega minimuma 30 kot nam kažek) naslednji prlireri: nemška šola: Število	od tega
učencev Nemcev v Starem bregu 30	28
v Svetlem potoku 20	18
v Grčaricah	23	25
v Ver. .ngu	20	15
v Ovčjaku	17	14
v Reichenau	14	14
Na ljubljanski manjšinski (nemški) štiri-razrednici je letos vpisanih 34 učencev.
Pouk na teh šolah je nemški, slovenščina se poučuje kot predmet obligatno. Kako je pa na Koroškem?
Tu se nadaljuje e vso sBo že pred vojn«
preizkušena nemška praksa s tkzv. utrak-vistrčnrmi šolami, ki so v bistvu nemške. Na teh šolah vzgajajo naše otroke sistematično v tem pravcu, da se pričnejo sramovati materinega jezika ln ga polagoma celo mrziti. Glavni namen teh šol In njih nameščenega učiteljstva je ta, da bi slovenskega otroka vzgojili tako, da bi tudi Izven šole opustil rabo svojega jezika. V teh šolah se slovenščina uporablja za pomoč le nekaj mesecev v prvem šolskem letu. Komaj pa se učenci priuče nemški abecedi, izgine slovenščina popolnoma iz šole. Otroci, ki v odmorih slovensko govore, se kaznujejo. Našim otrokom nalagajo sramotilne naloge, da morajo pisati po cele strani na pr. stavek »Ich bln ein windlscher Esel».
Koliko uspeha si koroški Nemci obetajo od utrakvističnega šolstva, nam najbolje priča dejstvo, da je ravno taki šoli sedaj ustanovil nemški «SchuIverein» v Podroži-ci in Ljubelju. Ta izrazita nemško - bojna organizacija torej javno s svojim delom izpričuje, da ji koroški deželni šolski svet v ničemur ne zaostaja. Da bi prisilili Slovence k pošiljanju otrok v utrakvistične šole, je koroška šolska oblast izvršila razne manevre, ki naj bi jo na zunaj kot objektivno izkazali. Ker ve, da se naši Korošci hočejo poleg izobrazbe v materinščini priučiti tudi nemščine, je izdala za par šol tak učni načrt, da je pouk nemščine nalašč reducirala na minimum. Ko to na pr. v Št. Jakobu v Rožu tudi ni izdalo, je celovška šolska oblast izvršila naslednji manever: tkrv. »javna ljudska šola s slov. učnim jezikom v Št. Jakobu v Rožu» se je lani otvorila. Ne smemo si pa misliti, da je bilo to res šola za sebe, kot bi se sodilo lahko z ozirom na visokodoneči naslov. V zadnjih" klopeh utrakvističnega razreda so namreč sedeli učenci te slov. ljudske šole, za koje se seveda učitelj ni posebno brigal. Da bi pa bila mera cinizma polna, se je na tej šoli uvedel samo dopoldanski pouk, češ da ni — zadostnega prostora. Med ljudstvom, ki hoče celodnevni pouk se je na ta način zbudilo nezadovoljstvo ter so se starši odločili zopet za utrakvistično šolo.
Na Koroškem našega šolstva več ni kljub temu, da nemške publikacije same pripoz-najo, da je na Koroškem še 80.000 Slovencev ter se same norčujejo iz najnovejšega ljudskega štetja, ki je na Koroškem naštelo le še 37.000 Slovencev (»Arbeitendfle* dne 5. aprila 1925.).
Pri nas pa vidimo, da je naša država takoi po končani vojni otvorila vse polno nemških šol in vrtcev v Vojvodini, celo nemške meščanske in srednje šole, tako da je sedaj v tej pokrajini poleg 64 vrtcev še 193 nemških osnovnih šol, ko pod madžarsko vladavino Nemci v teli krajih niso imeli ničesar. Glede Slovenije smo videli, da pride razmeroma na Nemce več osnovnih šol kot pa na ostalo prebivalstvo. Še celo na Hrvatskem in Slavoniji imajo Nemci 11 aetn-šklh osnovnih šol.
Gesta, pnlna noblese, ki jo je s tem naša kraljevina napravila, ne najde niti najmanjšega odmeva v Avstriji. Videti le, da koroška šolska oblast, prepojena vsenem-ške zagrizenosti, z lahkoto počenja, kar se Ji zdi.
Zato se tudi letos r opravičenosti© ponovno vprašamo: ali Je potrebno kultivira-nje nemškega šolstva pri nas res v taki meri, kakor se to godi.
Našim bratom onstran Snežnika in Karavank pa kličemo: Ne obupati, narodi preživijo še večje preizkušnje. Živeli naši zamej-ni brati!
BLAGAJNIKOVO POROČILO.
Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal blagajnik notar g. Aleksander Hudo vernik je razvidno, da je imela Dražba leta 1924. 953.808 Din 27 par dohodkov, za 99 605 Din 75 par manj kakor prejšnje leto. Primanjkljaj je nastal vsled tega, ker je prejela Družba lansko leto precej manj na volilih. Sicer pa so prejemki v splošnem napredovali. Podružnice so dale 171.269 Din 41 par, občine in denarni zavodi 8725 Din, družbeni nabiralniki 1780 Din 92 par, vžigalice 10.280 Din, razglednice 14.155 Din, računski listki 6342 Din, dnlčbeni koledar 44.774 Din, obrambni sklad 29.413 Din. Obrambni sklad je prinesel 26.123 Din več kakor preteklo leto, kar je predvsem zasluga 70-letnice prezaslužnega narodnega župnika g. Ivana Vrhovnika, čegaT jubilej so ljubljanske podružnice in njegovi številni prijatelji počastili z jako lepimi prispevki v korist njegove miljenke CMD. Za sklad dr. Tavčarja Je prejela Družba 2784 Din.
Skupni izdatki družbe 1. 1924. so znašali 882.007 Din 26 par. Za ljudske šole in otroške vrtce Je izdala Družba lepo vsoto 598.259 Din, za podpore revnim učencem 52.678 Din 20 par. Iz navedenih številk Je razvidno, da deluje naša šolska dražba prav skrbno, bilanca pa tudi dokazuje, da Je družba še vedno potrebna za naš narod VOLITVE.
Volitve so se vršile z vzklikom in so bili izvoljeni vsi dosedanji odborniki. Le mesto obolelega ravnatelja g. Frana Voglarja e bil izvoljen zaslužni manjšinski delavec f. Ivan Pre kor šek, upravitelj celjske bolnice, v razsodništvo pa mesto umrlega dr. Rozine mariborski odvetnik dr. Koder-m a n.
Nato je bilo na predlog t. Potočnlko-v e sklenjeno, da se določi pokroviteIJn'na na 100 Din, ustanovnina na 50, članarina na 5 in podpornina na 3 Din. Družbeni predsednik g. Senekovič se Je končno z iskrenimi besedami zahvalil našemu časopisju za naklonjenost in je sporočil, da }e li-ročil brežiški župan dr. Z d o I š e k v proslavo skupščine imenom mestne občine 100, v lastnem imenu pa 500 Din. Po skupnem kosilu se je vršila v veliki dvorani Narodnega doma neprisiljena zabava, pri kateri je sodeloval moški in ženski mešani pevski zbor iz Čateža t>od vodstvom zborovodje z. GrobeUka.
Nove carine za uvoz v Avstrijo
V trgovinski pogodbi z Avstrijo, H stopi 16. t. m. glede carinskih postavk v veljavo, nam je Avstrija r.a t,podaj navedenih pred* metih popustila carino. Od 16. t. m. bodo torej naši izvozniki plačali na avstrijski meji za izvoz teh predmetov v Avstrije sle dečo carino:
Sveže grozdje v zabojih od 3 do 15 kg 15 zlatih kron za 100 kg. sadje kakor jabob ka, hruške, črešnje 5. breskve 8, ala rinfu» sa naložene hruške, ereš-nje, jabolka in slič= ao 3, češplje 1, suhe češplje 5, suha jabolka Iiruike in slično 6. povrtnina 5, hren. gobe S, krompir izvaemši >Kgodr.ji krompir prost, seije 330, moka in zdrob 3 zlate dinarje več kakor žito iz katerega je to mleto, sveže seetlics za okras v dobi cd 14. msr« e« do 14. decembra 100, hmelj in moka iz kmelja 20, zaklana goveda 3 zlatih kron za 100 k«!, vprežna goveda 23 »latih kron ra komad, junci in junicc 15 Klatili kron za komad, teleta 4 zlate krone za komad, svi* njo težke od 40 do 110 kg 9 zlatih kron r« 100 kg. svinje težke preko 100 kg 3 slate krone od komada, konji za vprego 60 z!«' tih kron za komad, žrebeta 30 zlatih kron sa komad, živa perutnina S zlatih kron za 100 kg, zaklana perutnina 13, raki 80, svinj ako »slo 3.90, olje za jeio it bučnega seme. na 3, slivovka 150, vino do 13 odst. aliccho* k iz mariborske in ljubljanske oblasti do •40.000 hI črnega in 40.000 hI belega plača po 30 zlatih kroti za hI, vino preko 13 odst alkohola 80 blatih kr.-m za K") 1, sveže svinj sko meso 12 blatih kron za 100 zaklan; svinje preko 90 kg. ceie ali v polovicah 6, ostalo svinjsko meso 12, klobase navadne m kranjske klobase 20, ogrska salame 30. sir trapist 30, sit« z lesenim dnom 30, sita s dnom od konjske žitne 50, les za jrfioho neobdelan je prost carine, parket! plačajo 5 deščice ra furnirani« 10, iroboirebci 14, ee« ment 180, žeblji za obuvalo, na roko delani 21, kalcijev karbid 16 ter apno 3 zlate kro=> ne na 100 kg.
Haguneati. U. septembra. Cene s« padle te dni od 3(500 na 2300 francoskih frankov aa 50 kg. Danes se je ponujalo blato že po 2000, vendar do kupčij ni prišlo. — J. L.
Nflrnfcerg. 14. septembra. 200 bal pripe-Ranrh, 100 ba! prodanih. Ceiie nespremenjene. 420 _ 55U mark za 50 kg.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (14. t. ra.)
1*8 on i cu (promet 13 vagonov): bašku 350 — 355.50 Din. Oves (8 vagonov): bosanski 140; sretnski, paritetno Beograd 160. Turščica (8 vagonov): baška 175; ba-Ska, i« Rume ISO. Fižol (1 vasem); srem-ski 330. Moka (l vagon): <-00», kombinirana 400. O s I i e (1 vagon); 70. Tcndeiicu mirna.
—	Ustanovitev podrušaice Državne feipe-tekarne banke. Ie Beograda poročajo, da je finančno ministrstvo končno sklenilo, da se v Zagrebu otveri podružnica Državne Mpotekarne banke, katere ustanovitev je bila že nedavna obljubljena. Podružnica bo irejela vse državne fonde iz Hrvatske, Slavonije in Sioveniie. k! znašajo preko 450 milijonov D5b. Uraumstvo bo izključno i« Zagreba. Za vodjo podružnice bo imenovan Milan Divljak, sveječasni nradnik P.-ašte-«iione in sedanji bančni ravnateli.
= Z zagrebške borza. Na podlagi svoje-Jasnega sklepa bortnega sveta fn po želS ir.teresiranih pcdietJj Jc predsedstvo odredilo, da od včeraj 14. t. m. dalje trguje s papirji, ki notiraio na Ka?rcbšk1 borzi rim dvojen način: 1.) po sistem« fzkficavanja (KuHssenvverte), 2.) fzvenkuttsifl sistem (Schrankenv/erte). Po prvem sistemu se bodo trgovali iiasled-iji papir?: državni-Vojna »Voda (promptrta in za tftimo tekočega in naslednjega :??eseca); bančni: Eskomptna. Katoltcka, Pol'oc elska, Kredit-na-Zagreb. Hipo. Jnsc, Obrtna, Pra3tedirma Slavenska. UJcdinjens: industrijski: Berger. Croatia, Eksptoatacije, Ogutir-LIVa, Gut-marai. Slave k s, Simonih*, Šečeratra^ Isris Trbovlje. Ostali papirji se bodo trgovati Po »iriigem sistemu, ki je po izjavi is borznih krogov neugodnejši.
~ Znižanje •ceietarlee xa driavs« papirja (ia zagrsbžti fc-erzi. Z včerajSnlm d-.i«m ie po sklepu borznega sveta znižana mešeta-rlna hi pristojbina obračunskega zavoda od 1 ra pol premik pri vseli državr.fa papirjih, J* s« trgujejo na zagrebški borzi.
= Sestanki ljubljanske borze se od da-ues naprei vršPo, kakor smo že poročali, od 11. do 12. tire.
= Pesoiiii na ob!!»aciie Voiaid škodo pri Pcitni hraaiifrlcl Nadzorstveni svet Poštne hranilnice :e sklenil previsni denar Poštne hranilnice dajati na kratkoročna poso.ffia uradniškim tir'Jž»tiam. ki so v vojni utrpele Jkodo, i« sicer v oblik! posrvfl na naložbo obligacije Vojne škode. Zaenkrat se bodo dajal* taka posojila samo državnim ursd-afkom. Posamezniki morejo pri Poštni hranilnici založit- samo do 500 komadov teh obligacij v svrho dobave posojila. Ako se 2eli zalofiti večje število obligacij, mora vtožftt posebna proSnja na nadiorsiveni svet PoStne hranilnice. Zača-^o se bodo dovoljevala posojila samo do 200 Din ea eno sbligacijo. Ako za časa posojila pada tečajna vrednost Vojne Škode ta 25?« pod tečajno vrednost Voh* škode na das dovolitve posojila, je založnik obvezan na zahtevo Poštne hranilnice vrniti enak odstotek v reku petih dni. Obrestna mera na lomtiard Vojne škod« Je določena % 8% letno. Obreati se plačujejo tromesečno vnaprej.
—	Sadna razstava m Grmu. Leiošnj: pridelki sadia so v Sloveniji in tudi drugod ?fec«j skromen tot se bo 3*d»e, k] po ne-
katerih naših dolenjskih krajih dobro obrodilo, prav lahko spravilo v denar. 3. in 4. oktobra t 1. se bo vršila na kmetijski Soli na Grmu sadna razstava, kjer naj do-!en>ki sadjarji razstavijo vzorce sadja, ki ga imajo na prodaj. Sadje se bo razstavilo vloženo v ameriški}] zabojih po vzorcu sadnega sejma, ki se Je vršil lan: v Liubljani
Od vsak- vrste sadja, nan.erjenega za kupčijo, ie treba poslati vsaj 25 kg obranega, skrbno spravljenega blaga eaotne kvalitete; H vzorci naj pokažejo povprečno kakovost posameznih vrst, ki jih ima dotioni posestnik na prodaj. Poziva o se torej vsi interesenti, da takoi prijavijo ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu. s katerimi vrstami se žele ndeležiti razstave in koliko sadja Imajo na prodaj. Vzorce sadia je treba poslati na razstavo najkasneje do 1. oktobra. Priporočamo zlasti tistim sadjarjem, ki bivajo blizu LJubljane ter im je znin način ameriškega vlaganja, da si sanM nabavijo omenjene zabo'e pri Sadjarskem in vrtnarskem društvo (Kmettiska družba) ter ca razstavo namenjeno sadje pošljejo že v zaboj!h pravilno vloženo. Opozarjamo naše sadjarje v njihovem lastnem interesu na to va-fcio prireditev ter vabimo obenem tudi vse kupce, da si pride o ogledat dolenjsko sadje.
= Tvornica zaradi davkov psbsgaila iz Vojvodine v Beograd. Sladkorna tvornica v Velikem Bečkereku je zaradi visokih občinskih m županijskih davkov v Vojvodini prenesla svej sedež v Beograd in sedaj ne mara plačati omenjenih davkov, ki znašajo za tvornico 5.3 milijona Din. Enaki davki bi v Beogradu znašali, kakor je tvornica izračunala, sair.o 64.900 Din. Sedai je sporno vprašanje, aH mara tvornica kljub prenosu sedeža plačati omenjeno visoko vsoto.
—	Inozemski delavci v naši državi. Centrala industrijskih korporacij v Beogradu je zahtevala od ministrstva socijalne politike, da razlikuje delo inozemskih delavcev v državi, ki se ne morejo zamenjati z našimi delavci, od dela onih, katere morejo nadomestiti naše delovne moči. Zaradi tega na! b: se prvim dovolilo daljše bivanje v državi.
= Odprava konktrrza. Konkurz. razglašen « imovin! Franca Ogrizka, trgovca v Maribora, it odpravljen, ker ni kritja za stroške postopanja.
= Ustanovitev poravnalnega postopan:a. Poravnalno postopanje Josipa Bizjaka, gostilničarja v Konjicah, je pravomočno ustavljeno, ker upniki niso pristali na ponu.iano poravnavo.	j
= Revizija trgovinskih arencl! v inozemstvo. Iz Beograda poročajo, da je minister za trgovino in industrijo dr. Krajač odredi! zastopnike, ki bodo pregledali delo vseh nsšlh trgovinskih agencij v inozemstvu in po povratku predložili obširno poročilo s predlogi glede eventualnih izprememb v svrho uspešnejšega de'ovanja.
= Železniška proga Podgorica-Piavnica. Ka železniški progi Podgorica-Flavnica kjer je zaposleno vo'aštvo. deia precej hitro napredujejo. Za to ozkotirno progo je predvideno v proračunu pet milijonov Din Za že dcgoiovljera dela ie finančno rrini-strstvo sedai izplačalo vojnemu ministrstvu en trilijon Din.
—	Dobave, Direkcija oržaviih železnic v Ljubljani sprejema do 18. septembra t. 1. ponudbe glede dobave tiskovin: do 29. sept. giede dobave medene pločevine, medene žice. rdeče litine, bakrene pločevine in »Pak-feng«-pk>čevine ter glede dobave železne pločevine in pocinkane železne pločevine. Predmetni pogoji so r.a vpogled pri ekonomskem oaelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani. Direkcija državnog rudnika Breza sprejema do 25. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg bencina ter glede dobave stekla (Solin). — Vršile se bodo »aslednje ofertalne licitacije: Dne 3. oktobra t. 1. prj direkciji državnih železnic v Sarajeva giede dobave desk. — Dne 5. oktobra pri Upravj državnth monopolov v Beogradu glede dobave drv. — Dne 7. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sara'evu glede dobave bandaž. — Predmetni po;o:i so z natančnejšimi podatki v pisarni Zbornice za trgevino, obrt m industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
= Svetovna vzorčna razstava v Rhnu. Dne 15. septembra se bo otvorila v Rimu svetovna vzorčna razstave, ki bo trajala 6 mesecev. Prijavnina znaša 100 lir; razstavni prostor se plačuje po 200 lir za kvadratni meter; raien tega ie piačati za režijske stroške 50 lir. Ravnateljstvo razstave, ki daje o razstav! vse potrebne informacije, se nahrija v Rimu, Via Dtie Macelli 28.
= Visoke eene rumunskega žita. Na ru-munskem žitnem tržišču je zelo mlačna kupčija. Po pšenici ni skoro nikakega povpraševanja, to pa deloma zato, ker je domače žito dražje kakor inozemsko. Tako se "ugo-slovenska pšenic« do-bavl a v Brailo po ceni 73.000 lejev ra vagon, dočim stane mmun-ska 85.000 lejev.
= Ekonomsko-finančr.i program NRS. Ped tem naslovom je napisal dr. Laza Markovič študijo o gospodarsko-finančnem pro-rramn in smernicah NRS. Cena brošuri 10 Din. Dobiva se v vseh večjih knjigarnah in pri izdajateln: Administracij »Bankarstva« v Zagrebu. Marovska 30.
= Udeležba češkoslovaškega kapitala v Rumtmijl. V radnjem času so se vršiia pc-gatanja i^ed nekaterimi industricl in zasebniki iz Češkoslovaške ter rtmrunskirm kovinskimi fndusirfcf ra udeležbo češkoslovaškega kapitala v rumnnski kovinski industriji. Gre za nekoliko železarn, ki skupno žele kakih 30 da 50 milijonov lejev v obliki tihe udeležbe. Kskor Javlja časopisje, so se pogajan-ja zaključila brezuspešno, in sicer iz vzroka, ker češkoslovaški interesenti ne vidijo zadostne varnosti v garancijah, ki Jih ponujajo Rirmtrrii. Obenem se s češkoslovaške strni naglaša okolnost. da je romunska iutJnstrra 2e:lza »edaj zaščitena z visokimi carinami, katerih eveirtuelna odprava bi
morala uničujoče vplivati na fo fcvcfnstrijo. Nasprotno pa potekajo pogajanja sa udeležbo pri dveh rumunskih tekstilnih podjetjih povoljno. Ceškos'ovaški interesenti se pogajajo z Runvuni v zvezi s poljskimi interesenti.
= Obtok novčanle v Češkoslovaški se le
po izkazu 7. t. m. zmanjšal za 118.80 na 7575.2S milijona Kč.
= Poljska - madžarska trgovinska pogodba. Pred nekai dnevi sta bili ratifikacij-ski listini poljsko - madžarske trgovinske pogodbe v Varšavi izmenjani in je pogodba stopila v veljavo.
= Nazadovanje ir.solvenc na Dansju. V avgustu se je število konkurzov in poravnav na Dunaju znatno zmanjšalo. Dočim je še v marcu zr.a^-lo povprečno 54 na teden, znaša sedaj le 43.
= Ugodna žetev v Češkoslovaški. Po podatkih statističnega državnega urada v Pragi jc Češkoslovaška pridelala letos (v nrli-jonib q): pšcr.ice 9.?5 (lani 8.87), rži 13.50 (11.13), ječmena 11.30 (9.70) in ovsa 11.70 (12).
= Slaba letina na Javi. Društvo za kulturo čaja v Nizozemski Indiji poroča, da je velika suša v avgustu zelo slabo uplivala na čaaj, nasade. Pridelek posameznih nasadov na Javi k znašal v avgustu samo 50 —60% pridelka v avgustu lanskega leta.

14. septembra.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe rn v oklepajih kupčijski zaklučki.) Vrednote: investicijsko posojilo 80—0 Vojna škoda 323—0, zastavni listi Kranjske deželne banke 20—25. kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 20—25. Celjska poso dica 201—202 (2ai), Ljubljanska kreditna 225—240. Merkantilna 100—105 Praštediona 915—0. Kreditni zavod 175—185 Strojne tovarne 75—0, Trbovlje 365—375, Vevče 120—0, Stavbna družba 165—180. -
Blago: les: testoni od 1.25—4 m. 15— 30 cm šrr., 20 mm, fco meja. 2 vagona 530 —530, (530); bastings, 63-150 mm. 63-163 mm. 63-178 mm. fco meja 0—59-1; deske pod mero 20. 25 in 30 mm. fco meja 490—0; buicovo oglje — praška, fco Borovnica 20 —0; poljski pridelki: pšenica: ba-?<a. fco hč postaja 0—275, domača, fco Ljub'jar.3 2So—0: turščica. slav., par. slov. post. 1 vagon 216—216 (216); oves, slav., fco Posto na. trans. 0—190: krompir, rožnati, fco štai. post., 2 vagona 59—59 (59); la-neno seme, Ia. fco Liubljana 540—0.
ZAGREB. Na tržišču bančnih vrednot se je začel današnji sestanek z zelo čvrsto tendenco. Tečaji vseh banč. vrednot ki se trgujejo potom izkllcavanja, »o poskočili, tako Eskomptna, Kroditna-Zagreb. Hipo. Jugo. Praštediona in Srpska. Zlast; čvrsti sta bili Srpska in Jugo Za industrijske vrednota ni bilo nikakega zanimanja. Le Dfbrovačka 'e poskočila Za Vojno škodo se pojavlja ponovno močno zaniman e !z ir.ozcmstva in tudi iz domače države v zvezi r. lombardiranjem teh obveznic s strani Poštne hranilnice uradnikom. Tečaj Vojne škode se Je dvigali napragi petku za 12 točk ra 327. Blago za oktober je notiraio celo 334. — Na deviznem tržišču je bilo precej živahno. Dir.ar je čvrst in Je po njem veliko povpraševanje, ki močno pTi-riska na devizne teča:e v Zagrebu. Do več-ih nazadovanj pa ni prišlo zaradi zadevnih intervencij Narodne banke, ki je postavila denar na bazo 55.9 za ček na Newyork Promet je ogromen: znaš?! 'e 22.25 mili-tera dinarjev. Notirale so devize 'Dunaj 786 5—795.5. Berlin 1332—1342. Budimpešta n.f)787—0.0797. Italija izphčilo 232.8—235 2 London !zp'ači1o 271.08—273.0«. Newyor* ček 55.66—56.26. Pariz 254 5—368.5, Praga 165.14—167.14, Švica 1080—!088; valute" dolar 55—35.6 nemške marke 1320—1330: efekti: bančni: Eskomptna 131.5-132. Kreditna-Zagreb 130—132 Hipo 72.5—73.5. Jugo 114—115. LjubVanska kreditna 230-P, Obrtna 87—88. Praštediona 940—947 5. Slavenska 65—66, Srpska 139—142; industrijski: Eksp!oataci;a 49—50. Dubrovačka likvidirane po 580. S;če-rana 495—51H, Niha« j>i_40. Slavonija 51—52, Trbovlje 380—385 Vevče 120—0; državni: investicijsko posojilo. !fkv!dtrano po 80, agrarne, likvidirane po 48, Vojna škoda, prompina 326—328. zr oktober 330—334.
BEOGRAD. Tendenca v devizah mlačna. Notirao: Amsterdam 2255—2265. Dunaj 79" -701, Berlin 1335-1337, Brusel' 245 -2-'7 Budimpešta 0.788—0.079. Bvkarešt« 0—27 7 ItaMja 233—234 25. London 271.9—272, Ne<v-york 55 95—56.02 in ool. Pariz 264 —264.5 Praga 166.1—166 3 Svic* 1084—1084 5.
CURIH. Beograd 9.22S0. Berlin 1.233 Newyork 518.25, London 25.12, Pariz 24.30. Milrn 21.45. Praga 15.35, Budimaešta 0.0726." Bukarešta 2.55, Varšava 9050, Dunaj 73.05.
TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 69 50, Zivnostenskž 2^, Assicirazione Generali ^70. Dalmazia cement 600, Split cement 455, Krka 3«2; devize: Beograd 43 — 43.50. Dunrj 335 — 345, Praga 71 d^ 71.50, Pari« 114 — 114.50, Londo« 117.25 d 117.75. Newvork 24.20 — 24 35, Curih do 472: valute: dinarji 42 75 — 43.50, 20 zlatih frankov 93 — 96, zlata lira 472.81.
DUNAJ. Beograd 12.625 — 12.665, Bcrlh 168.40 — 169. Bukarešta 3.4*75 — .1.4875. Budimpešta 09.25 — 99.66, London 34.345 do 34.445, Milan 20 44 — 29.56, Newyork 70S.15 — 710.65, Pariš 33.26 — 33.42, Praga 20.975 — 21.055, Sofija 5 1325 — 5.1725. Varšava 119.65 — 120.15, Curih 136.68 do 137.18: dinarji 12 605 — 12.655.
PRAGA. Bfograd 60.25, Berlin 804.23, Curih 652.75, London 163.65, Milan 139 75.
BERLIN. Bergrad 7.47. London 20.332, Newyork 4 195. Milan 14.73, Curih 80.96.
LONDON. (Opoldne) Beograd 271 New-j-crk 484 in pet osmink, Italija 117 in pet oimir.k, av.ca 25.11.
Sokol
Javna telovadba Sokola na Ježici
V	nedeljo popoldne ie priredil Sokol na Ježici na dvorišču pri g. Ramovšu javno telovadbo, ki je prav lepo uspela. Udeležila so se Je sokolska društva iz Ljubljane, Šiške in Št. Vida, slednje korporatrvno s svojim salonskim orkestrom, ki je obenem sodeloval pri Javni telovadbi
Ob pol 16. se Je pričela javna telovadba, ki so jo otvorfli člani (18) z letošnjimi prostimi vajami. Vaie so izvedli v vzornem kritju prav drbro. Nato je 9 sester Izvedlo elegantno in precizno 4 proste vaje. 32 moške In ženske dece Je skladno in prav do- ' bro izvedlo skupne proste vaje, moški naraščaj (12) proste vaje s kiji, ki so tudi povoljno izpadle, ženski naraščaj iz Št. Vida in Jezice pa proste vaje na 2 gredeh, ravno tako dobro in skladno kot zadnjič v št. Vidu. Pri orodni telovadbi naraščaja sta nastopili 2 vrsti in sicer moški naraščaj na drogu, ženski pa v skoku v višino s prožno desko. Ko ie naraščaj odkorakal s telova-dlšča, se Je vlil dež, ki Je onemogočil na-daljni potek Javne telovadbe. Vsled tega je odpadla orodna telovadba članstva in pa posebna toEka Sokola v Šiški, Dvofakova 'Humoreska*. Telovadbo je spretno vodil iežiški načelnik br. škerl. Dasi je invalid s protezo na nogi. ga to prav nič ne ovira, da se ne bi aktivno udeleževal sokolskega dela. Lep vzgled sokolske požrtvovalnosti!
Po prekinjeni telovadbi ie cbčinstvo zasedlo gostilniške prostore, kjer se je ob zvokih tamburaškega zbora iz Št. Vida vršila živahna ljudska veselica.
Spori
S. K. Ilirija državni prvak v damski lahki atletiki
V	soboto in nedeljo so se vršila v Vel. Bečkereku tekmovanja za državno prven« stvo v lahki atletiki za gospode in dame. Moško prvenstvo si je priboril S. K. Obilič ir Vel. Bečkereka, prvenstvo v ženskih toč kah pa S. K. Ilirija iz Ljubljane.
Podrobnejše poročilo še objavimo.
Ilirija : Gloria 3 : 1 (1 : t)
Zopetni uspeh Ilirije.
Po sobotni tekmi, pri kateri so Rrč*ni morali doživeti od Ilirije sicer zasbiž-in, vendar pa nekoliko previsok poraz, je bi!o gotovo, da bodo gostje napeli vse svoje si« le. da bodo vsaj drugi dan zmtgili. Šk je takorekoč x« renomč reškega nogometa. Ilirija je stala pred zelo težko nalogo. Al o bi bila v nedeljo poražena, bi marsikdo si« ccr neupravičeno, sumil o pravilnosti njene sobotne zmage. Tega se je ilirijansko rro> štvo, ki je nastopilo v isti postavi kakor v redčijo, razven desnega krilca Uraniča, na čigar mesto je stopil dr. Tavčar, tudi /a« vedalo. Slo je v boj v prvi vrsti s to zavest? jo. To velja za celokupno ilirijansko ma« Stvo. Njegova igra sicer jc bila zlasti -adi tega dobra, ker se je opaža'o, da se posa= rnerni igralci med seboj dobro raz-imejo, da tvorijo eno celoto, ki ima pred očim le en eilj. Bilo bi odveč ako bi omenili ene« ga ali drugega igralca. Ako se omejimo na to, da poudarjamo lepo igro vratarja Mi« klavčiča. smemo to storiti radi tega, ker je Matko že v soboto izborilo branil ilirij.in« s' o svetišče. Poleg tega ne smemo pre/reti debuta mladega Kreča r.a levem krilc M« r.adalne vrste, ki je oba dni dokaral sv"je lepe zmožnosti. Hitro pregleda situacijo, kar kaže njegov taktični talent, njegov5 centri skorai ne morejo biti boljši. Edino kar gs ovira je njegova majhna statum. ki m>i ne dovoljuje, da bi za sedaj mogi'1 razvijati one hitrosti, ki je potrebna za rt« padalca ni krilu. V tem oziru bi bil ;a njega potreben sistem a »—en lahkoatletski trening, ki mu bo mnego pripomogel de tega., da postane dober nojometaš.
Gloria je bila zlasti v tehnične-a ožini nrecej boljša kot v soboto. Le na'»da;iia vrsta ni pokazala pravefa rmisla ra kom« binaciisko igro Najbolj*! igrač je bil ro« net leva zveza Spadavecchia. Poleg dobrih hranilcev se je rr-pet odlikoval vratar Mu rietti, ki je odlično branil zelo nevarne strele.
Čeprav je bilo igrišče vsled dtžja še ve.4. ao v ?xlo slabem stanju, je bila teKma ze« lo napeta in občinstvo, ki se je zbralo v nreceišnfem številu, je prišlo na sroj ra«
Ilirija je bila skoraj vedno v premoči. Vendarle pa so dosegli gostje vodstvo v 9 minuti po Dobričevičn, ki je z Ien;'ii strelom rabil žogo v ilirijanska vrata. Mi« ' lavčič te žege vsled tega. ker so ma št';« -ilni i"rači rakrili ves izgled, ni mrgel dr« r'ati. S!ed;jo ostri na-adi Ilirije, ki I'.po ' ombinira. V 20. miniti ir-avna Oman, ki ie oo lepi kombinaciji z Milanom dosp-I v Mižino reškega gola V 25. minuti sk-i?,a Dobrlet r ostrim strelom dnseči vodstvo 'a Ilirijo, toda Marietti lepo brani. V dni« gem polčasu se posreti Dobrletu v 5. n.i.
tiuti oster strel, ki se odbije od reškcj. branilca v gol. Ne preide minuta in Mil« zabije po lepi kombinaciji z leve tretji ra Ilirijo. Ilirija hoče po tem uspehu i večjega. Ostri napadi se razblinijo ob redni obrambi Ilirije. Sodil je dobro g. ,>t! nad, ki je izključil po enega igrač« Oiri} in Glorije.
Zadnja dva uspeha Ilirje proti močneM reškemu klubu nam kažejo, da je naš prvi v dobri formi. Hoteli bi ga videti v So; še s kakim mednarodnim nasprotnikom Najbrže pa tega ne bodo dopuščali termi Bi prvenstvenega tekmovanja.
Druge nedeljske nogometne tek*re
ZAGREB: Hajduk (Split) : Gradjansk 3 : 1 (2 : 0). Gradjanski se je hotel revan žirati za svoj lanski poraz, ki ga je doživc v Splitu. Ni se mu posrečilo, ker je bil Hij duk v izvrstni formi ter s tem dokaral, d zna zmagati trdi na tujih tleh. Hajduk j( igral mnogo bolie kakor v finalni te':mi kraljev pokal. Zlasti se je odlikoval vrata Gazzari. Tudi ostalo moštvo je bilo na i Sini. Tudi Gradjanski ni igral slabo, ven dar pa ne tvori homogene celote. To vel; rlasti ra napad Prvi gol za Hajduk je pa del iz enajstmetrovke, ki jo je streljal Be: ač. Tudi drugi gol je rabil isti igrač, tretj; ga pa Bonačič. Edini gol za GradjansV-ji rez'iltiral iz enajstmetrovke. 5trel.ial Dasovid.
BEOGRAD: Današnja prvenstvena td ma med BSK. in Jedinstvom je bila prav< presenečenje. Jedinstvo je z 2 : 1 premi galo naihujšega rivala Jugoslavije BSK. 2 : 1. Moštvo BSK je bilo sicer boljše ko ono Jedinstva. vendar pa je bilo pred g> lom neodločno.
SARAJEVO: Jugoslavija (Beograd) : SI; vija 5 ; 2 (2 : 1).
SVBOTICA: Bačka : Sand 2 : 1.
DUNAJ: Simmering : WAC 4 : 1 (2 : ( \Vacker : Hertha 5 : 2 (3 . 0). Sportkluk Rapid 3 : 3 (1 : 0). Amateure : Hakos! 6 : 1 (3 : 1), Admira : Weisse Elf 4 : ' Vi en na : Rudolfshiigel 3 : 2 (0 : 2).
PRAGA: Pokalna: Sparta : Čechie KarJ lin 4 : 1 (3 : 0). Prvenstvena: Slavi ja : Mej teor VIII. 6 : 2 (4 : 1). Prijateljska: DFC. Viktorija Žižkov 5 : 3 (2 : 2). Nedeljsk tekme: Slavija : Slavoj Žižkov 2 : 0. Spari ta : Kladno 6 : 2, Čehoslovan Košife : D. F. C. 3 : 2.
Harena Ilirije v Mariboru. V nedelj je gostovala hazenska družina »Ilirijo \ Mariboru, kjer je igrala z družino Merkur ja. Ilirija je zmagala s 3 : 0, čeprav je bili po večini sestavljene ir rererv, ker so bil< nekatere hazenašice nad ržavnm lahkoatle1 skem mitingu v Vel. Bečkereku.
Glavna fkupičina JSS se je vršila nedeljo v Zagrebu. Bila je zelo burna te je trajala do pondcljka ob 3. uri zjutraj Predlog, da se prenese sedež JNS iz Za greba v Beograd je bi! odklonjen s 102 pro ti 92 glasovom. Sledila je razprava o nuj nih predlogih. Nato se je prečitalo poročil o delovanju odbora. Dr. Pajnič je govori proti tajniškemu poročilu ter izrazil odfco ru svoje nezaupanje. Isto je storil v imeni splitskega podsaveza g. Doležal. V imen: beograjskega podsaveza je inž. Miod-apo vie zahteval demisijo odbora. Stari odno je nato podal svojo demisijo. V novi od bor so bili nato izvoljeni: Predsednik dr Lipovščak, 1. podpredsednik V. L7grinic. H podpredsednik D. Giišič (Beograd), III. podpredsednik V. Krčelič, I. tajnik prof. Car. II. tajnik Riboli. Maeajnik Somja*. odborniki: dr- Birsa, dr. Pajnič, Ivankovič, Valčeki, Petrovič, dr. Babic. dr. Kasikcvič. Zangel. Vrančič. Arladi, Hartl. Nadzorni odbor: Singer. Kudelič, Arangjelovič.
Lawn'ienis=lurnir v LJubljani. Dne !* 19. in 20. t. m. se vrši na tenis*ig-iščili S. K. Ilirije (pod Cekinovim gradom) la-.viv tenis»tumir za prvenstvo Slovenije, katere« ga sc udeleže vsi najboljši slovenski teniški igralci. Turnir prične v petek ob 14.30. v ar* hoto in nedeljo pa točno ob 8. zjutraj !n traja do nastalega mraka. Finale se igra v nedeljo popoldne. Permanentne vstopn:ce za vse tri dni 20 Din, dnevna vstopnica 10 Din.
Službeno it LNP. Jutri, v sredo ob -f seja u. o. v restavraciji «Zverda», radni« soba. — Tajnik I.
LLAP. Tehn. odbor. V sredo, 16. t. rn seja ob 19.30 uri v kavami Emona. — Pred sednik.
LLAP. Upravni odbor. Seja upr. od^r« ra v četrtek 17. t. m. ob 20.30 uri. — Taj« nik.
S. fC. Ilirija. Danes ob 8. zvečer se vr» š! izredna plenarna s-ja. Radi važnosti rrr» sim polnoštevilne udeležbe. — Predsednik
S. K. Ilirije. — Danes, v torek odiade trenirg vseh sekcij. — Nogometni tren;n? tekoči teden v sredo in petek za I. moštvo in rezervo, v četrtek ra ostale: I. moštvo ob 17. uri. ostali od 16. dalje. — Odbor.
ASK. P rim ~rje. hfenska sekcije. ^ sredo, 16. t. m. točno ob I9, trening r. dru« žino Atene na igrišču v Tivoliju. Poat»va: Jan^gai Vika, Krisch. Regallv V., Janč:<iaj Vida. K'imp, Sever. B lrger. rez.: Prekuh. Pire. Ostale hazenašice imajo trening na našem igrišču. — Trener.
Vremensko
Vtihlinna 14 senlembi* 1925.	Laibllsn*. 30« m nad rnrri-m
Kraj	ob	/račni	Zraf	Veter	Oh|a'no	Pada\ nc
onsrnvanja		tlak	t"mncr«tur-'		0—10	mm
I.'uM:ana . . .	7.	7R8 9	0-9	jug. vzh.	obl.	10
UuMlana . . .	14	767-2	140	sever	več jas.	
I.iobiiana ...	21.	7r8'2	95	br> zv.	obl.	
?.»gieb ....	7.	768-1	110	5ev. vzr.	več. jas.	
Beograd . . .	7.	766 3	110	brezv.	m	
Dunaj ....	7.	7701	90			
Prag« ....	7.			sev. zap.	obl.	10
'nomost ...	7.					
Solnce vrbaja ob 5 35 zahaja cb 18-16, luna vrha * --36 zahaja ob 16 3. Baronu tn nesta-ovit, temperatur* i ki
Dunajska vremenska nr.poved za torek: Oblačno brez posebnih padavin, hladno. Pričakuje se splošno izboljšanje.
Mali oglasi, kl služIjo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 0 par. Najmanjši znesek Din 5 —.
2enitve, dopisovanje ter oglaal strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I Najmanjši znesek Din 10
Popravila
lehanik Ivan Legat
^ijili?t za pisarn, stroje Mar'bor i Vetrinjska nllea 39. Telefon St. 434.
Šivilja
ppjoldiiia Sttrnad, Koloma nI. nt., levo. poročam se cenjenim na-— sprejemam tndi tfja dela.	23248
Knjigoveško obrt
■jci v najem. Ponndbe - »Vpeljano* upravi »Jn-1	23247
Šivilja
parilo, se priporoča. — m (Ion. Prevzame ii krošnjarsko delo. Po-■Toe na upravo »Jutra« j »Šivilja 11320«. 23237
Učenec
i trgrovino v Ljubljani se ->ime. Naslov pri upr. to.	23154
Potniku Slovencu
: ;a;topa že večjo tvrd-: n ki obiskuje večji del ■joslavije, dam zastop-t* svojih tovarniških iz-tlkov. potrebnih v vsa-hišl. Ponudbe pod — Dobra provizija« Bt. 13 npravo »Jutra«. 23112
lobnčarskega
pomočnika
5r»;mem. Delo stalno —
?<«! mora biti popravil iidelovanja copat. Na-iv rove uprava »Jutra«.
23233
Deklica
"••»pa. zdravi in čedna, •prejme k dveletnemu ftu proti popolni oskrbi icadhe na naslov: Baloh, palice Medija-Izlake. —
Dekla
i v?p. vestna (okoli 35^ 1.) i*?* za ptujsko okolico, risi: Troha. Zavrč pri mi.	23250
Strojepisko
riroma strojepisca s prak-. »ta^ejSo osebo, sprej-em. Ponudbe na upravo Jetra« pod »Strojepi«ec«.
23242
Postrežnica
i&e. Naslov pove upr. irtra«.	23299
Vaienka
boHše rodbine se sprej-tokoj v trgovino. Na-'ov pove uprava »Jutra«.
23273
Geometer
s* »amostoina mlaj?a veš&i t katastru, za no možnosti takojš-; nastop. Ponudbe t na-plače na: Incr. Leo civ. inž.. pisarna ibotica, vn, Paličevs 2.
23234
Sluso
^ zavarovalna družba ""caiicrrial Fnion«, Ljubka. Sv. Petra cesta St. L	23267
švnja
"^"na Šivilja ra belo pe-c za Hom iSfe za dalj Ponudbe na upravo "Ta« pod »Za Ljubi ia-23261
Simpatična
vP<^ična, perfektna slo--^ks stenografinja in :*o;»pi«ka, z lepo pisavo. ;,c-na ostalih pisarniških MI spremeniti «lužbo. I eicer izven Ljubljane, po dogovoru. Po-na upravo »Jutra« ^ »Vestna uradnica« — 23166
Natakarica
poštena in zanes-. išče službe v dobro r"-i gostilni. Naslov v >rsvi «Jntra».	28122
Katera
Kvllja bi sprejela dekli ki j* končala lensko %.?njo tehn. šolo, šla bi n»kai časa brezplačno y I ponudbe na upravo ■-•ra« pod »Ženska sred-s t<»hn. gola« v Ljubi ja-23230
Prodajalka
'pirnate in manufakturne "ke, Izurjena v šivanju ;	pisarniških del,
* 'litfhe. Gre tudf izven \;K!:ane. Ponudba n* upr.
pod »Prodajalka '"V	»303
Plačilna natakarica
zmožna kavcije, išže me-sta. Nastop lahko takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Plačilna«.
Potnik
tekstilne in temu podobne stroke, vpeljan po celi Jugoslaviji, išče službe pri konkurenčni tvrdki. Dopise na upravo »Jutra« pod »Agilen 5<.	22480
Kot začetnica
(praktikantinja) želi vstopiti v podjetje oziroma trgovsko pisarno v Ljubljani gospodična s 4 glron. razredi, trgovskim tečajem, ima lepo pisavo. — Dobra slov. stenografinja, izurjena na pisalnem stroju itd. — Grem 3—6 mesecev brezplačno. Cenj. ponudbe pod »Začetnica A-a< na upravo »Jutra«.	23255
Prodajalka
z večletno prakso, želi spremeniti mesto, zmožna zastopati tudi šefa, ako mogoče v trgu ali blizu železnice. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Zanesljiva 11212«. 23277
Absolventinja
mešč. šole, z dovršenim izpitom, išče primerne službo Cenjene ponudbe pod »Vestna — št. 2315«. 23278
Dobra kuharica
za gostilno ali privatno hišo, tudi kot natakarica ali gospodinja, išče službe. Vstopim lahko takoj Ponudbe na upravo »Jutra« Maribor pod »Dobra kuharica«.	23294
Hlapec
priden in trezen. i8ee službo. Poizve se pri g. SchotW, Kavškova cesta 224, Šiška.	23269
Nemščino
in slovenščino poučuje po najboljši metodi stare in mlade izkušen učitelj. — Pisma pod »Uspeh garantiran« upravi »Jutra«. — 23158
Gosli poučuje
bivši učitelj konservatorija po znižanih cenah. Naslov pove upr. «Jutra». 21604
Prof. dr. Svoboda
otvarja pvoj letošnji tečaj za umetno zgodovino in nemško literaturo z 19. septembrom. Prijave Kersnikova ulica 7.	23256
Tapetni papir
za sobe in izložbo priporoča M. Tičar, Ljubljana. 386
Drva in žaganje
bukove in hrastovo odpadke od parketov in žage dostavlja na dom po znatno znižanih cenah parna iaga V. ScaErnetti, za gorenjskim kolodvorom.	382
Drva
za kurjavo (odrezki od žage in parketov) dostavlja na dom po znatno znižani reni parna žaga v Jerano-vi ulici (Trnovo). 23228
Novo pohištvo
Spalnica, jooilnica. predsoba in kuhinja s« po nizki ceni proda. Naslov pove upTava »Jutra«. Grač-ner, Slomškov? ulica 14. od 9—10, 2—4.	23068
Motor
2 in pol HP, z motorno obeko, se zaradi odpoto-vanja proda za 6000 Din. Ogleda se lahko pri Gorcu. Gosposvetska cesta — 22515
Salonska oprema
krasna, starovenecijanska (empire), ki reprezentira re^ko starino, se radi preselitve ugodno proda. Naslov pove uprava »Jutra«.
22283
Ugodno se proda:
okroglo 300 kg svinjskih ščetin (Schweinskalkborston) in okroglo 1500 kg posuše ne mez^ovine (Leimleder^ Pojasnila daje Ivan Zagode, usnjar v Brežicah.
2196S
Biljard
dobro ohranjen, la ka-
rambol in keglje. «e poceni proda. Na ojled interesentom T skladišča »Balkan«. Ljubljana. Dun»''k» eeota S2.	K140
Konversations
Leksikon
^Brookbans1), 12 zvezkov, lepo ohranjen, se proda — Istotam se proda lep sve-tlosir deklifki plašf. Naslov ge isve v upravi »Jutra«.	28245
Mlečne vrče
ima naprodaj D. Zdravi?, trgovec t usnjem. Ljubliana, riorijanspa ulica. 53298
Jeziki za samouke!
Tousseint - Lancenscb.idt, intrliscb. samo 150 Din. — Thierjren-Cl.iv. En-liseh. samo 130 Din. Michaelis-Passv. — rraniflsiseh. samo 120 Din. Vs« novo. v polplatno vezano. — Na oeled: >Yere«, Kongrr»sni trg, 9,	S3S82
Terpentinovo olje
1200 kg v železnih sodih po ca. 260 kg se proda po nizki ceni. Vprašati v prostorih biveega »Balkana«. I. nadstr. na Dunajski cesti.	23301
Browning
se proda. Naslov pove uprava »Jutra«. £3272
Neveste, ženini, pozor!
Prodam pod ceno nerabljeno krasno jedilnico in spalnico. Komisijska trgovina Privšek. Gosposvetska c. 8. med 10—12 dop. 23241
Prodam spalnico
svetlo, iz trdega lesa — spalnico belo emajlirano iz mehkega lesa — kuhinjsko pohištvo in drugo, vse kompletno. — Naslov pove uprava »Jutra«.	23239
Otroški voziček
dobro ohranjen, se proda. Naslov v upravi »Jutra«.
23238
Svinjskih ščetin
(Schweinkalkbursten) okroglo SOO kg in okroglo 1500 kc posušene mezgovine (Leimleder) prodam. Natančnejša pojasnila pri usnjarju Zagode, Brežice. — 21963
Ceno prodam
bosansko garnituro, ročno delo, mizo,, 4 stolčke za črno kavo. Naslov pove uprava »Jutra«.	225t0
Pisalni stroj
dobro ohranjen, skoraj nov, se na mesečne obroke proda. Naslov pove npr. »Jutra«.	23287
Glinasta peč, elektromotor
z 1 HP. 6e proda. Naslov v upravi »Jutra«. 23297
Pozor, čebelarji!
Prodam takoj 4 Zniderši-čeve in 5 eksportnih panjev * mladimi, zelo dobrimi maticami. Naslov pove uprava »Jutra«. 23259
Trgovska šola
Knjige za prvi letnik, rabljene, vendar f-onro ohranjene, kupim. Lo»ovic, Miklošičeva c. 13, ni. n.
23138
Steklenice
parfumske in Kolinske vode kupuje drogerija I. C. Kotar, Voifova ulica 4. — 23160
Tovorni Fiat-avto
1 in pol tonski, dobro ohranjen, za takojšnjo uporabo, se kupi. Ponudbe pod »Primerna cena štev. 13 na upravo »Jutra«. — 23111
Suhe gobe
lečo in kumnG kupuje vedno in vsako množino ter plačuje po najvišji dnevni ceni trg. tvrdka: J. Ku-šlan. Kranj (Slovenija"). — 23109
Fižol, lečo
<n
suhe gobe
kupuje Sever & Komp. Ljubljana. Wolfcva ulica 21060
Pohištvo
rablieno. pisalne, šivalne, pletilne stroje, glasovirie, clasbila, kolesa itd. kupim. Ponudbe od 3—4 pop. H. Privšek, Oosposretska c. 8.
23244
P'ateau-voz
kupim, ako je na peresih in dvovprtilen. Prosim naslov in ceno — Naslov pove uprava »Jutra« 23235
Tračno žago
500—60O mm. kupi Mariborska lesna industrija Alojrii Domicelj, Maribor. 29190
Pozor! Pozor!
Najvišje plačujem stare mo!!;. obleke, čevlje in pohištvo. Zadostuje dopisnica. da pridem na dom. — Drame, Gallusovo nabrejie St. 29. Ljubljana. 23284
Vreče od soli
vsaka množina, te kupijo. Ceno in množino se p-osi na upravo »Jutra« pod — •Solne vreče«.	23060
Kupim hišo
sli vilo z vrtom v Ljubljani ali najbližji periferiji Cena 150.000—250.000 Din. Pogoj, da pr isto v par mesecih vsaj Ssobno stanovanje. — Ponudbe z zadnjo eeno je poslati upravi »Jutra« pod značko »Stanovanje decembra«, kjer se izve tudi naslov. 23151
Gostilno
s hlevom, skladišči, lepim dvoriščem ter večjo parcelo v sredi Ljubljane, nrodara za Din 875.000. — Posredovalci Izkliučeni. — Ponudbe pod »Eksistenca 11237« n» upravo »Jutra«.
2312C
Prodam
radi selitve lepo. vili slično hišo z vrtom, krasnim, udobnim, takoj prostim sta-novaniem 4 večjih m i manjših sob z vsemi pri-tiklinami. Hiša ima ?e — dvoje manjših stanovanj, ki sta pa popolnoma se-parirani od gospodarjevega. Cena in pogoji tzvan-redno ugodni. Interesenti nai javijo svoj naslov na Poštni predal 89 LJu-!"-na.	23188
Hišico
(vilo), novpjHano. z vt-tom. kupim v Ljubljani proti gotovini. Ponudbe pod »Hišica« na npravo »Jutra« (lo 20. septembra 23131
Stavbišče
15.000 m1 v Ljubljani (blizu Vrtače) se proda _ po ugodni reni skupaj ali pa posamezno v izmeri po 800 m*. Ponudbe na upraro »Jutra« pod »S. P. 11189« do 20. septembra 22522
Ivonnd^tropna hiša
z 2 lokaloma, v Linbljani na najprometnejšem trgu mimo katerega mora iti vsakdo, "e ugodno proda. Potrebne rntovine polovico kupnine. Naslov pove npr »Jutra«.	22281
Kovačija
z vndno močjo. hiSa. gospodarsko poslopje, njiva, sadonosnik. vrt. s« proda po ugodni ceni. — Več pove uprava «Jutra». 23130
Hišo
pripravno za treovino ali eostilno, v prometnem tr-eru ali vasi. kupim ali vzamem v najem. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Takoj 11330«	25252
Kmetsko posestvo
lepo. obstoječe iz hiše. ero-nodarskih poslopij. _ zelo rodovitnih njiv. travnikov, nopo^kanojra gozda, skupno 2fl oralov. n*> daleč od Sevnice pri 7idanom mostu, se proda. Pojasnila daje Pavel Rozin, Trbovlje.	23222
Posestvo
srednie velikosti, vzamem v najem. Ponudbe na npr. »Jutra« pod »št. 1925«. — 23295
H?ša
pripravna za vsako obrt. 8 parcple. stanovanje prosto. blizu mesta. «e pro^a Naslov pove uprava »Jutra«, Maribor.	23293
r. vrtom in miz.-rsko delavnico na Doleniskom. pripravna tudi za drnco obrt. «« oroda za 65.000 Din. — Naslov v upravi »Jutra«.
23270
Gostilna
dobroldoča, se išče v najem. Pi«mene ponudbe na npr. «Jutra». Maribor.
23214
Iščem lokal
s skladiščem za trgovino na prometnem kraiu v — Ljubliani. Ponudbe pod »Skladišče 11279« ca upr. »Jutra«.	23174
Lep lokal
z opremo, blizu sodišča v Ljubljani, pripraven za trgovino (grosi=te) ali ta pisarno, se takoj odda. — ilaslov pove uprava »Jutra«.	23153
Pisarna
po možnosti t dvema prostoroma. najraje v sredini mesta, ee išče. Cenjene ponudbe na: Ljubl'-'"^ poštni predal 85. 23283
Delavnica
s krasnimi prostori se odda v najem Naslov pove uprava »Jutra«.	23288
Elegantna soba
sa odda boljšemu gospoon v sredini m-sta. Mestni trg. Naslov se poizve v upravi »Jutri«. 23199
Stanovanje
se takoj odda v uovi vili. 2 sobi. 2 kabineta kopalnica in pritikline. Ponudb, pod »Zdravo in lepo« na upravo »Jutra«. 23156
Opremljena
mesečna soba
se takoj 1 ali 2 gospodoma odda. Erjavčeva cesta 14, I., od 2 do 6. ure — S32!H
Soba
zračno, preprosto, garantirano čisto, iščem. Lahko je tudi v okolici. Ponudbe na unravo »Jutra« pod »Akademik 11350«. 23275
Lepo stanovanje
1 soba. 2 kabineta, oprem-ljeno kuhinjo oddam. Ponudb« pod »1500« na upravo »Jutra«.	23243
Več dijaških
stanovanj
tudi v visokošolee, se odda. Poizv« se rri g Likarju. Poljanski e. 87. vila Bergman.	«3241
Stanovanje
soba in kuhinja, opremljena. se takoj odda. Krekov trg 10.	23300
Dijakinja
se sprejme v popolno oskrbo. Poizve se Sv. Petra e. 52, pr., levo 23302
Na stanovanje
event. tudi na dobro oo-mačo stanovanie se sprejme gospod. Naslov pove uprava »Jutra«.	23279
Na stanovanje
in hrano, v sredini mesta, se sprejmeta takoj dva gospoda ali dijaka. Naslov pove oprava »Jutra«. 2327C
Sobo
z 2 posteljama oddam takoj .tudi zakonskemu paru. Naslov pove uprava »Jutra«.	23231
Opremljena soba
z električno razsvetljavo, se takoj odda. Cigoj, Gosposka ul. St. 10. I. 23274
Opremljena soba
lepa, se odda solidnemu, boljšemu gospodu. Naslov v upravi »Jutra«. 23271
Soba
prazna, se odda v sredini mesta takoi in ceno onemu, ki posodi .3000 Din. — Istotam se proda pohištvo. Naslov pore uprava »Ju-tTa«.	23280
1 aH 2 diiakimi
se sprejmeta na stanovanje in hrano z vso oskrbo v Zg. Šiški, Celovška cesta, d^sno, št. 117, pri gospe Kovačič.	232S5
Opremljena soba
s posebnim vhodom, se išče aa takoj. Ponudbe pod »Takoj 11365* na upravo »Jutra«.	23281
1 sobo
prazno, s kuhinjo, se dobro odda mlademu mirnemu, ves dan odsotnemu zakonskemu paru Plača tudi ev. za ve? mesecev naprej. — Ponudbe na npravo »Jutra« pod »Nudim dom«. 22294
Plačam dobro ali dam nagrado
onemu, ki mi preskrbi st.i-novanje r 1—2 pob. kuhinjo in pritiklinami v mestu. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Suho in čisto«.	23087
Opremljena soba
lepa, z balkonom in elektriko, se takoj odda 2 solidnima finima gospodoma ali finemu zakonskemu paru. evont. s souporabo ku-kuhinje in kopalnice. Poizve v m d 11. i 13 uro na Poljanski cesti 13. TI, levo.	23290
2 tfnaka
se sprejmeta na stanovanje in hrano v sredini mesta. Naslov pove uprava »Jutra«.	23291
Mesečna soba
lepo opremljena, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, se odda na Dunajski cesti 17, III. nadstr . levo.	3329*
Lepa soba
se odda 2 gospodoma ali dijakoma z dobro hrano v sredini me«ta — Poseben vhod. električna razsvetljava. Naslov y upravi — »Jutra«.	23289
Prazna soba
v novi ali stari hiši, s souporabo kuhinje, se išče pioti nasrradi za takoj. — Plača se tudi par meserev naproj. Ceni. ponudbe pod »Nuino 11348« na upravo »Jutra«.	23268
Krasno sobo
oddam dvema gospodoma
ali starejšemu zakonskemu paru. Soba ima poseben •^od, elektriko in parket. - * I.	23266
lepo or	* poseb-
nim vho *om in -kopalnice, v sr' se odda solidn gospodu. — Naslov -a upravo »Jutra«.	23262
Soba
opemljena, vhod iz stopnišča, se odda takoj. Naslov pove uprava »Jutra«.
2326"
gBOBSBEseasesESBcaeasBeaEssiEiBg
20.000 Din posojila
iščem na posestvo proti vknjižbi na prvo mesto oz. prodam posestvo na glavni cesti proti Celju—Mariboru na prometnem kraju, kier Je bila še pred par leti dobro vpeljana tr-ovina Pripravno za trgovca Prodam vse. kskor stoji ln leži, za jelo nizko ceno — 23246
Posodim
n» prvo mesto 1.) 150.000, t.) Soo.ooo S.) 400.000 po 10% letnih obrestih. Ponudbe pod »Trajno posojilo« na upravo »Jutri — 23242
g O
a
s a
Trgovski potnik
s prvovrstnimi priporočili, vpeljan v Srbiji in Macedoniji išče prvorazredne tvrdke z usnjatimi ali sličnimi izdelki, a lotil bi se tudi galanterijske in sličnih strok Reflektira samo na prvovrstne tvrdke.
g Cenj. ponudbe na upravo „Jutra" pod
„Trgovski potnik 780". 5307a

Bogat mladenič
želi znanja z dobro šiviljo. Prednost imajo ro«po*ične v prometnem kraju, ki posedujejo lastno hišo r. lokalom. najraje z gostilno. — Ponudbe je poslati pod značko »Ljubezen« upravi »Jutra«.	23251
Roža
Dvignite pismo'	2S249
nloifin in film«, dalie Mimosa, ^atrap, Ko-dahpapip)e, vse foto-no-treb^cine in fotorrafične aparate Erneman.Contesa.Kedak OBrtz Je od 160 Din naprej Ima stalno v zalogi
drogerija: flntou Rant siw,
Ljubljana, Židovska trtica ?te». t.
Zahtevajte ceniki

Mandolina
Italijanska, pravi palisan-der. in nekaj not se prode za 500 Din. Poizve se t upravi »Jutra«.	23258
14 kanarčkov
l mladički, neizučeni za petje (cdlerrolerji>, s kletko, naprodaj radi odpoto-vanja. Poiave se v upravi »Jutra«.	23240
Večjo vsoto
denarja je izgubila uslužbenka neke tvrdke od Vojaške do Škofje nlice. Pošten najditelj se naproša, da jo odda ca upravo »Jutra«.	23292
Žepna ura
c verižico se je našla. — Lastnik jo dobi nazaj t brivnici I. Gjud, Stari trg.
23563
Sprejme se
4 do 5 gospodov ali dan na dobro domačo hrano po zmerni ceni. Naslov v opr. »Jutra«.	23168
Otrok
(fantek), dva meseca star, se odda dobrim ljudem za svojega. Dopise na upravo »Jutra« pod »Čvrst korenjak«.	23253
Sprejme se
4 do 5 gospod or ali dam na dobro domaČo hrano po zmerni ceni. Naslov v upr. »Jutra«.	23168
Recepte
vsakovr«tne ra barve. ličila kreme, pomade, kolinske vode itd. nu«.i od najboljših tu- in inozemskih komikov ter izvrSuje analizo rud In vseh vTst kemikalij po nizkih cenah !n v najkrajšem času »VAK«, — Vnovčevalnica patentov in izumov, d. z o. t., Ljubljana. Selenburtrova ul. 7, palača Jadransko-Podnnav-ske baake, soba št. 33. — 23187
kupuie
po ^ajvlSjih
drogerlia II. KM,
Židovska ulica.
aSSIEElEE
Haiiiovejia imata'
f1r<*z kv*rjenia blaga Me--rslfino snsietlt* in
'^kovrstno birvanie oblek
ANTON B O C
Ijuiliana, Selsn!)nrgw ni. E 1. taisti, filince -Vif 46.
do najn'ž;ih cenah pri
Sv. Petra c. 27,
poleg hotela Tratnik.
Popravila, prebroienje, spatrt oblike. Nufna popravila v 6. urah
aSSBBBS
DVA TRIMfi TOVORNA AVTOMOBILA PRAGA
Praga, en tritonski tovorni avto Btissing ter šestsedežni osebni avto Turino-Itala vse v najboljšem stanju in takoj po-5304-a rabno, ugodno proda
Glavobol kvari veselje za življenje!
Hitro
in sigurno pomagajo
Aspirin-
tablete (Bapek
Pazite na modro-belo-vdečo pečatno znamko.
Dr. Ivan Eržen
zobozdravnik V KRANJU
ne ordinira od 15. do 30. sept.
5261-a
rŠK«MUF»*SZSa*BMHaHHaBSMB

f
JSttflMMIllllllBIBIIIIBIIBIIIIIIIIIIIIBIIIII '
Proti odebelosti
deluje s kolosalnim uspehom samo .Vilfanov ČBj*. Dobiva se v vseh lekarnah in drožeriiah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Viifan, Zagreb, Ilica 204.
Vsem znancem, prijateljem in so-1 rodnikom naznanjamo, da i as je nenadoma zapustila naša nepozabna, draga mati, stara mati, tašča, teta itd., gospa
Jerica Bevc
vdova po ma;. slugu in vpo-kojenka tob. tovarne.
Pogreb se viši v torek, dne 15. sep- I [ tembra ob 16. uri iz hiše žalosti Ulica | I na Grad štev. 7.
V Ljubljani, 14. septembra 1925.
Žalujoči osi ali.

za vse šole v najnovejših izdajah ima vedno v zalogi knjigarna „77- K O V1\ K ZADBI PE"
Rid.....I.,J.....f.^^^^mvemm^^—^mmmm
F LJUBLJANI, PREŠERNOVA UL. 54L (nasproti glavne poste).
ekajsrečk
državne razredne loterije
celotnih, polovičnih in četrtinskih ima na razpolago
Zadružna hranilnica
registrovana posojilna in gospodarska zadruga z. o. z.
VJUBUliHI, Petra gesta štev. 19. Največji dobitek je Din 1,500.000.
Cela srečka v tretjem razredu stane ...... Din 320-—
Polovična srečka v tretjem razredu stane .... Din 160'— Četrtinska srečka v tretjem razredu stane .... Din 80'—
Zadeli termin za naknp srečk je 30. september 1925.
Ze pri prvem razredu je zadela v tem zavodu kupljena srečka štev. 30.282 Din 12.000.
Potrebna pojasnila pismena in nstmena vedno na razpolago.

JU I
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da se nam je danes v večnost preselila naša ljuba, dobra sestra
Franja Hfester
v svojem 46. letu, izmučena po večtedenski težki bolezni in pre-videna s poslednjimi svetotajstvi.
Blago rajnico pospremimo k večnemu počitku v sredo, 16. septembra ob 4. uri pop. izpred mrliške veže v drž. bolnici. Maša zadušnica se bo čitala v trnovski cerkvi.
Ohranite pokojn;co v blagem spominu! V Ljubljani, dne 14. septembra 1925.
Josip Wester, inšpektor sred. šol, brat Bozalija Wester in Ana omož. Zu&ar, sestri
Namesto posebnega obvestila.
C. N. Tolstoj:
Po bale
Kakor se za eno kapljo, Iti se je ffclila iz steklenice, izliva njena vsebina v velikih curkih, tako je tudi v moji duši ljubezen do Varenjke osvobodila vso v moji duši skrito sposobnost Ijubeeni. Objemal sem tedaj ves svet s svojo ljubeznijo. Ljubil sem i domačico v lerujeri z njenim jelizavetinskim 'oprsjem i njenega moža i njene goste i njene strežaje in celo name jeznega in-ženjerja Anisimova. Do njenega očeta c njegovimi domačimi škornji in prijaznim, njenemu sličnim smehljajem pa sem tedaj občutil nekako vzhičeno nežnost
Mazurke je bilo konec, gostitelja sta poprosila goste k večerji, toda polkovnik B. se je zahvalil, češ da mora jutri ■rf^odaj vstati, in se poslovil. 2e se;n ^e bal, da odide tudi ona. toda ostala je z materjo.
Po večerji sem piesal ž njo obljubljeno četvorko in neglede na to, da sem bil očividno neskončno srečen, je moja sreča neprestano rastla in rastla. Nič nisva govorila o ljubezni, nisem spraševal niti nje niti sebe. da-!i me ljubi. Dovolj mi je bito, da sem jo ljubil jaz. Jn samo tega sem se bal, da bi kaj ne pokvarilo moje sreče.
Ko sem prišel domov, se slekel in pomislil na spanje, sem izprevide!, da je to popoinoma nemogoče. V roki sem imel pero od njene pahljače in njeno telo rokavico, ki jr.i jo ie dala, ko sem pri odhodu pomagal njeni materi in na to nji v kočijo. Gledal sem na ta dva predmeta in z odprijmi očmi sem jo rldel pred seboj, ada.i v tistem trenutku. ko izbiraje med dvema kavalirje-ma ugane moje svojstvo m začujem ajen mili glas. !;o pravi: *Ponos, kajne?« in mi radostno poda roko. rda\ ko pri večerji vzdiguje čašo šampanjca k ustnicam fn izpod čela gleda name z laskajočimi očmi. No, največ sem jo videl v paru z očetom, ko se plavno vrti okoli njega in s ponosom in radostjo i za sebe i za njega pogleduje po naslajajoči!! sc gledalcih, iH nehote
so se zlili moji občutki do njega in nje v eno samo čustvo nežnosti in ga-nutja.
Stanovala sva tedaj s pokojnim bratom. Brat. ki že itak ni ljubil družbe in ie le redko hodil na plese, se je prav tedaj pripravljal za kandidatski izpit in živel docela redno življenje. Spal je. Pogledal sem na njegovo v blazino zarito in do polovice s flanelasto odejo pokrito glavo, in srčno mi za je postalo žal. žal zato. da ne ve in ne deli sreče, ki sem jo občutil jaz. Naš sluga — tlačan Petruša me je sprejel s svečo in mi hotel pomagati pri slačenju, toda poslal sem ea proč. Izraz njegovega zaspanega obličja z razmršenimi lasmi se mi je zdel ganljivo prisrčen. Da bi ne napravil ropota, sem odšel po prstih v svojo sobo in sedel na posteljo. Ne, bil sem presrečen, nisem mogel spati. Obenem mi je bilo vroče v zakurjenih sobah. In ne da bi slekel uniforme, sem potihoma odšel v predsobo. oblekel plašč, odprl vežna vrata in stopil na ulico.
Z bala sem se odpeljal, ko je šla ura že na pet. medtem ko sem se vozil domov in sedel doma, sta pretekli še dve uri. tako da je bilo že svetlo, ko sem stopil iz hiše. Bilo je čisto uredpustno vreme i megla i z vodo nasičeni sneg se ie tajal po cestah in ka-palo je z vseh streh. B. so stanovali tedaj koncem mesta poleg velikega polja: na enem koncu ie-tega je bilo še-tališče, na drugem pa ženski samostan. Iz naše stranske, puste ulice sem prišel na veliko ulico, kjer so mi prihajali nasproti i pešci i vozniki z drvmi na saneh, ki so drsale po tlaku. I konji, ki so enakomerno pokimavali z mokrimi glavami pod blestečimi krivinami, i z rogožami pokriti vozniki, ki so gazili v ogromnih škornjih poleg vozov, i hiše ulice, ki so se zdele v megli zelo visoke. vse mi je biio nekako posebno milo in značilno.
Ko sem prišel na polje, kjer je bila njihova hiša, sem zagleda! na njega kraju v smeri proti šetališču ne kaj velikega črnega in zaslišal odondot
prihajajoče glasove trobente in bobna. V duši mi je ves čas pelo in včasi se ie oglasil motiv mazurke. No, to je bila druga. trda. nelepa godba.
»Kaj je neki to?« sem pomislil in se odpravil po opolzki poti. ki je držala sredi polja v smeri, odkoder so dohajali ti glasovi. Čez kakih sto korakov sem začel razločevati skozi meglo mnogo črnih ljudi. Očividno vojaki. Gotovo vežbajo. sem pomislil, in zaeno s kovačem v zamazanem kratkem kožuhu in predpasniku, ki je nekaj nesel in stopal pred menoi. sem stopil bliže. Vojaki v črnih uniformah so stali v dvph redovih drug proti drugemu, držali puške ob nogi. he da bi se premikali. Za njimi so stali bobnarji in trobentač ter neprestano ponavljali vdno taisto nenriietno in cv;lečo melodijo.
«Kaj vendar delaio?» sem vprašal kovača, ki je obstal vštric mene.
»Tatarja gonijo skozi vrsto zaradi pobega,« je srdito odvrnil kovač ter motril daljni konec redov.
Zače! sem tudi iaz g'edati t!a in zagleda! med redovi nekaj strašnega, ki se mi ie bližalo. To. kar se mi je bližalo. ie bil do pasu razgaljen človek, privezan na nu^ki dveh vojakov, ki sta ga vodila. Vštric je stopal visok častnik v plašču in čepici: njegova postava se mi je zazdela znana. Trzaje z vsem telesom, čopotaje po talem snegu. «e mi je bližal kaznjenec pod udarci, ki so se sipaii z obeh strani nanj. zdaj metaje se nazaj — in tedaj sta ga podčastnika, ki sta ga vodila na puškah, suvala naprej —. zdaj padaje naprej — in tedaj sta ga podčastnika, zadrževale ga pred padcem, vlekla nazaj. In da ne bi zaostal za njim, je stopal poleg visoki častnik s trdim, gibkim korakom. To je b;1 njen oče s svojim rdečim obrazom, belimi brki in zalizci.
Pri vsakem udnrcu je kaznjenec, kot da se čudi. obrača! svoj od trpljenia zgntiančeni cbraz na tisto stran, odkoder je padel udarec, in kazaje bele zobe ponavljal vedno taiste besede. Ni govori!, ampak klical: »Bratci, usmilite se! Bratci, usmilite se!« No, bratci se
niso usmilili in, ko je prišel sprevod tik vštric mene. sem videl, kako je pred menoj stoječi vojak odločno stopil korak naprej, zamahnil s palico, da je zažvižgalo, in jo z vso silo spustil na Tatarjev hrbet. Tatar se je opotekel naprei. toda podčastnika sta ga zadržala, in prav tak udarec je padel nanj z druge strani, in zopet * te in zonet z one... Polkovnik .ie stopal poleg in gledaje zdaj sebi pod noge, zdaj na kaznjenca, vlekel vase zrak napiliaje lica in ga polagoma spuščal čez naprej molečo ustnico. Ko se je sprevod oddaljil od kra ta. kjer sem stal. sem za hip zazrl med redovi hrbet kaznjenčev. To je bilo nekaj tako pisanega, mokrega, rdečega, nenaravnega, da nisem verjel, da bi bilo to človeško telo.
«0 moj Bog'« je rekel poleg mene kovač.
Sprevod se je je! oddaljevati. Vedno enako so padali z obeh strani udarci na spodtikajočega se, zvijajočega se človeka. vedno enako so peli bobni in trobenta in vedno enako trdnega koraka se je premikala visoka postavna figura polkovnika vštric kaznjenca. Naenkrat se je polkovnik ustavil in se naglo približal k nekemu vojaku.
»Ti bom pokazal,« sem zaslišal njegov srditi glas. »Ali boš mazal? Boš?«
In vide! sem, kako jc s svojo silno roko v irhasti rokavici tolkel po obrazu prestrašenega, pritlikavega, slabotnega vojaka zato. ker ni dovolj močno spustil svoje palice na rdeči hrbet Tatarjev.
»Prinesite sveže palice,« je zaklical, se ozrl in me zagleda!. Kot da mc ne pozna. se je z grozno in zlobno namrše-nim obrazom naglo obrni! proč. Tako me je postalo sram. da sem. ne vede, kam naj gledam, kot da so me zasačili nri najbolj sramotnem dejanju, povesil oči in z vso naglico odhite! domov. Vso pot mi je donelo v ušesih bobnanje in trobentanje, zdaj sem slišal besede: »Bratci, usmilite se.« zdaj oholi srditi glas polkovnikov, ki ie kričal: »Boš mazal? Boš?« Med tem pa mi je stiskala srce tegoba, ki je skoraj prehajala v
slabost, tako silna, da sem se parkra ustavil in da se mi je zdelo, da izbruh, ne zdaj pa zdai z men;: vsa tista zota. ki je šla vame od tega prizora, Ne pomnim, kako sem se privlekel dc mov in legel. Toda komaj sem se zač; Drgrezal v spanie, sem zim vse za.1-.!, šal in zagledal in skočil sem pokoncu
»Očividno on nekaj ve. česar jaz ti vem,« sem mislil o polkovniku. Ako b iaz vedel to, kar on ve. bi razumel tu di to. kar sem videl, in ne mučilo b me. No, najsi sem še tako mislil, niše., mogel doumeti, kai ve rrikovni'\ in zj spal sem šele proti večeru in šele d: tem, ko sem odšel k prijatelju in se nj:m doccla upijanil.
Mar mislite, da sem prišel tedaj do zaključka, da je bilo to kar sem videl, slabo? Nimalo ne. »Ako se je to delale s tako gotovostjo in se priznavalo ol| vseh za neobhodno potrebno, tedaj j oni vedeli nekai. česar iaz nisem ve del,« sem si mislil in se trudil, da to iz vem. No. najsi sem si še tako prizade va!. tudi potem nisem mogel izvedet: tega. In ker nisem izvedel, nisem mo gel stopiti v vojaško službo, kot ser prej hotel, in nele da nisem stopil vojaško, atrmak snloh v noii.no dr;? hižbo in, kakor vidite, nisem bil za n kamor.«
»To pa vemo. kako niste bili za nika-| mor,« je rekel nekdo izmed nas. »Po vejte raje. koliko ljudi bi ne bilo za ni-l kamor, ako bi vas ne bilo?«
»No. to je pa že preneumno.« je rekel z iskreno nevolio Ivan Vasiljevič.
»Kaj pa ljubezen?« smo vprašali.
»Ljubezen? Ljubezen je jela od tega dne ponehavati. Kadar se je ona, kar je često dogajalo, z usmevem na obra-i zu zamislila, sem se jaz takoj sporni1'; na polkovnika na trgu, postalo mi je ne-kako nerodno in neprijetno, in začel sem se boli poredkoma shakiti ž nin. In tako se je razblinila ljubezen v nič. Lejte, kake stvari se včasih zgode in od česa se izpremeni in dobi drugi pra-vec vse človeško življenje. — Vi pa pravite . . .« je zaključil.
Jasna Poljana, 20. avgusta 1903.
DBOIOSOSOIOKOICIOIOIOIOIIOIOSO
Edor fotografira mora imet!
naše 3 novosti:
Uši Mmi\ ceniK
.Modem« fotograf ja'
SreztiUčno
Hm ilnlmni afa knjigo
rKake »« sa-jflm fotografira«"
Same Din 9'—
Halo BBpiNiJfliTiJ wiim
.Pnvosvet*
Same Sia 4"—
Sroierija Jate"
Celje.
OIOBOl'OBOaCIOI«0*OICJI1080SOaOICJ
JAKOB hAEj
MASiSOE.
Glavni trg 2 328-ai
KMUHIIMilHiHHMJJU 1'LF.I.
nULUDCO:
TNIK
Bnkovb prag®
zs železnico velikost 260X 14X24. vsako množino, plačljivo pred naložitvijo, franko italijanska obmejna postaja kupim. Kuouiem tudi gozdove za sečnjo (eksnloatariio). — Ponudbe je nasloviti na A.	A!dovšfc'na
53C8a
soliden, v vsakem oziru pošten in zanesljiv, srednjih let, z iepim nastopom in letnimi spričevali se išče za Kranjsko. Znanje srbohrvaščine prednost. — Samo pismene ponudbe z navedbo referenc, prepisi spričeval in pogoji pod značko (lJUboti*laa branit" na upravniStvo »Jutra".	5185«
___________S3B
Radi preselitve oaprodajamo vso zalogo manufakiur-nega biaga, galanterije m usnja po globoko znižanih cenah. Ne zamudite ugodne prilike!
„DAH!CA,J SflAJZELJ * RAJ5ELJ, LJUBLJANA
Turji-škl trg Ster. 1_4^81 a_TnrlsiUI trg ilev t
*
Umrl je naš neizmerno ljubljeni, naj boljši sin, brat, soprog in zlati pspa, | gospod
Poereb bo v sred \ dre 16. t. m. j ob 4. ari popoldne iz hiše žalosti G 1e-d a i i š k a u I. št. 2 na pokopališče k sv. I
Krištofu.
Vsak, ki ga je poznal, naj ga ohrani | v bl»g'tn spominu.
1 jiibljana, 14. septembra 1925.
fbuiuy, uiiu, ugijt/, lliriia. KraKa Pftra trn 8, teV 220.
organizatorje za razprodajo sre<*k ra obroke »prejme ,Š 16 s t £ n a", Brno, Ceika 26, (Čohoslovaška) Ugodni pogoji.	Ustmovlleno 191*.
Potni
se išče ra Ljubljano in okolico za moko in deželn pridelke. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja I zah evkom plače poslati na upravo .Jutra" pod ,Potni
Ljubljana".	5204
- — ----
□ IOIOICIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIC
aL»HiciaaiiMiiaiH>t>nai»M»iaia»tiH»iaiii..ii>»tiMi
afnpadcteu e; 'afn?e[5o dop^
■aniaaaaaaaaaiaaaaaa>aamaaaaaaaaaaiaaaaaaaaaaanaaaaaaa»u<n
0 a«oio»oiaioioaoioioeo(oioiojr

Modna trgovina
ovac nai K. Soss
Ljubljana* Mestni trg 19,
Žalujoči ostali.
TvrHka Feliks Urba&c naznanja žalostno vest, da je njena dolgoletna, zaslužna in nenadomestljiva sodelovalka, gospodična
Frania
danes popoldne, dne 14. septembra 1925 po kratki, mučni bolezni preminula.
Tvrdka je ž njo izgubila izredno delavno, neprecenljivo prijateljico.
Hvaležna blagi pokojnici, jo ohrani v najboljšem spominu.
V LJnbljanl, dne H. septembra 1925.

po znatno znižanih censh.
SVita:
[rej di Cb:ne šir. 95 ra, m PREJE 0 63, SEDAJ 0 55
85.
„ 76 . 55
„ 115
.m
„ 14
. „ „ li tefta ihti Mitih . .
......MEJE . . 8138.
„ „ „ eaifiMjJi „ . . „ 198, Poa;is praln stili Sir. 93 ra, PJEJE. 72.
. . 99 , - . 99, „ .80 . . 93 . . . 116, . . 101
Siirsta stila, m...........59
Otona* srla n taks sUSEb!
lil ka iibira rcznili tre tt in stili — di ntajii vzorci!
BARŽUN:
Teloiir [liiffon. Pčane. Panoeite, ntfai bšrioa ia uiti! n sudistiit!
ROKAVICE:
trust zimske...........D 19
glacs
Sirski
ia?ja
k»3'il!ti
58
59
pmrntni........^53
NOGAVICE:
Stilu flw............,19
BLUZE:
Joijsr stila. It n........B 66
Bluze B»!bitist Jazak", tslj«......98
» iz cn'B! stile........188
. iz surtte ......... 198
?e!ika izbira riitnfo jspit is tiletlikit — aaj-icte.li tz«rti!
ZA 0TR03E:
Pffiii n ntiroinf"«, mjatite, ntotia, pletene jopice jo zelen k ceaab!
RAZPRODAJA OTROČJH 0BLEKC ZA VS9K3 SPREJEMLJIVO £E»0!
ZA GOSPODE:
Srajce kart. i Z stratniki D 79. 0 84 . . . 2 ,	,98, .115
. keii s piipe prsi........98
B jaiite rte...........19
Rokavice Irifct z »ske.........2Z
. |lace...........96
o aapja ...........100
, itidtVf .......... 110
Naramnice le id...........18
Modo; pleteni tiloniki.........238

N
Oglejte si Mrczno n\m i * Uvaile vzorce! * PiSil :e p j pošli!
c:	. • J • -__________•
mm__
Uftjuje SUmic* Vimt. Isdtjt m Kousoreii «Jutr»» Adolt Ribniktr, Z« Narodno tiskarno dd. kot ti«karn«rja Fran Jczeršek. Za inseratni del j« odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.