I .let m herl»tl ■ktgt I|u4«tv». D«Uv-si m opravičeni do kar product rt)o. TlHo pa por la dovolod »o t ho Intoroota of the working olaao. Work* oro aro oatttM to all what t hoy prodne*. Kb Mr»« M i hl OkkoMO IU. latN {ttfs^tfJSJttSt - m«i: m»it. a., hn* *. "Datovd nek dežela, združite te!' PAZITE' naitovllko v oklopaju ki ao naha|a polog va-ftoga naolova. prllopllo-noga »podal ali na ovitku. Ako (491) |o «tovllka ..V 9 toda) vam a prlho4n|o Storilko nafta ga lista po-tofto naročnina. Proot-«no ponovi to I o takof. äTEV. (NO.) 490. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. • i. CHICAGO» ILL./DNE 30. JANUARJA, (JANUARY) 1917. LETO (VOL.) XII. Wilson in n rovni pogoji. Ustanovitelj "Poaitiviat Society" Fred llarrisiMi je objavil v londonski "Moroing Post" članek, v katereu» praVi, da je veliki Wilsonov govor v senatu kakor jajee jajcu podoben pismu, katero je rajni brazilski cesar Doni Pedro pi>»al Lincolnu v čqsu civilne vojne v Zedinjenih državah. Dobesedno pravi: "Besede, ki jih je rabil brazilski cesar, so 1ako zelo podobne govoru predsednika Wilsoua, ki ga jc nedavno ime4 v senatu Zedinjenih držav, da bi človek mislil, da je predsednik pred kratkim čital pismo brazilskega c t via rja Dom Pedra in si zaril njegove besede v spomin." Ne vemo, če ima Harrisou prav, ker niniiaiüo vpogleda v arhiv, v katerem je Dom Pedrovo pismo shranjeno, t e pravi Harrisou kaj takega, hi bilo seveda misliti, da mora imeti dokaze za tako trditev, ki se ne more meni nič tebi nič izreči brez osnove. Toda če pripuščamo, da je taka podobnost mogoča, nam vendar ne prihaja na misel, da bi Wilsoua dolžili plagiata. Kajti ideje, ki jih je izrazil v svojem govoru, niso nam prav nič novega ivi plavajo v sedanji dobi takorekoč v zrak\i. Tre-lia jih je le prijeti in vliti v besede, in pravzaprav niti to ue, kajti tudi izrečene so bile že več kakor enkrat. Pomen Wilsonovega govora ne tiči torej pravzaprav v besedah, ki so bile izrečene, ampak v tem, da jih je izrekel predsednik Zedinjenih držav v svoji uradni lastnosti in na mestu, s katerega je govoril za ves svet. Odmev tudi ni izostal. Večerni listi v Ameriki ao objavili njegov govor, jutranji m> že lahko tekali prve vesti o kritiki njegovih besed v evropskem časopisju. Jako pestra je bila ta kritika, ki se še vedno nadaljuje. Oglašali so se vsi od tistega, ki povzdiguje Wilsona za največjega državnika naše dobe, pa do onega, ki ga imenuje največjega fanta-sta vseh časov. Ta raznovrstnost sodbe je bilo seveda pričakovati in na nasprotjih, ki se javljajo v časopisju, tudi ne bi bilo nič ležeče; važno bi bilo le, če bi se moglo iz njih prešini i t i, kakšen bo praktični učiuek Wilsonovih besed. Za to spoznanje pa ne zadostujejo časnikarski članki. KTTFI lfgOPKRITOglteifOrrt. Wilsonov govor je bil lep. To mu inora tudi nasprotnik priznati. Lepa so načela .ki so bila v njem izražena. In lepo bi bilo, če bi se mir sklepal na tej podlagi. Toda če vzamemo položaj tak, kakršen je v resnici, ne kakor bi si ga sami naredili, če bi nam bila izročena moč za to, moramo reči, da je tako malo upanja za uresničenje Wüsonovih idej, kakor če bi rekli, nič ga ni. To se niti tedaj ne iz-premeni, če izrečejo vsi vladarji od kajzerja do črnogorskega Nikole, da soglašajo z Wilsonovim načrtom. To lahko pravijo, v resnici pa ne morejo soglašati z njim, in tisti hip. ko bi sc morale kleje preustvarjati v dejstva, bi bili nenadoma vsi složni v tem, da je Wilsonov plqn utopija. V njegovem govoru najde vsakdo lahko kaj, s čimier soglaša. Nemčija poje slavo, ker zahteva Wilson svobodo morja, Rusija ga hvali, ker zahteva za vsako veliko državo prost dohod do oceana. Irci in Poljaki, Finci in Jugoslovani so zadovoljiti z odstavki, v katerih govori Wilson o svobodi malih narodov. Ampak vpraša se, če bodo imeli Irci in Poljaki, Finci in Jugoslovani, Leti iu Armenci iu vsi nesamostojni narodi sploh kaj besede, kadar se bo sklepal mir. Ogrski in in isti tik i predsednik Tisza, ki je veilno prvi, če kdo v habsburški monarhiji odpira »sta. je že g >voril v budiinpeštanskem parlamentu in sprejel Wilsonov načrt takorekoč za svojega A vendar vidi slepec, da more le skrajna hinav-ščina tako govoriti, kajti na Ogrskem ne živi niti petdeset odstotkov Madjarov, iu če bi se udej-stvovala Wilsonova zahteva, da nuj dobi vsak narod, ki je sedaj pod tujo vlado, svobodo, bi od Ogrske ostalo komaj toliko, kolikor je Češka velika. Volk menja dlako, ampak svoje nature ne. Ziv krvi ne more pričakovati od grofa Štefana Tisze ,da sleče pod sugestijo Wilsonovih besed dosedanjega Štefana Tiszo iu postane hipoma nekaj novega. v Madjarska politika je bila doslej imperialistična doma in gre za tem, da postane imperialistična še na zunaj. Hrvaško iu Slavonijo je dobila pod avojo oblast, njen bližnji cilj je Bosna. Hercegovina im Dalmacija, nadalje po Balkan. Urof Tisza je živi, čisti rep reze n taut te politike, in če pravi ta grof Tisza, da soglaša s Wilsonotn, kadar zahteva avobodo za Slovake, KiiMine, Ru-mune i. t. d., tedaj je neodkritosrčntmt tako očitna, da se lahko z roko dotipa. SVOBODA NARODOV. Da bi se izpolnilo to, kar zahteva Wilson, bi ne predvsem moral zemljevid zlasti v K v ropi in v dobrem delu Azije taki» temeljito izpremeniti, da ue bi bil sedanjemu več podoben. To bi bHo po-popolnotna prav in za trajnost miru res potrebno. .Vase zahteve se v tem oziru strinjajo z Wilsono-vimi. Podlaga vsake solidarnosti je enakopravnost; suženj in gospodar lahko delata skupaj, kolik »r prisili gospodarjeva moč sužnja na to, ampak sodelovati ne moreta, ker je za 'sodelovanje treba svobodne volje vseh. Hvoboda vsakega naroda, brez obzira na to, ali je velik ali majhen, je od socializma neločljiva. Njegovo uresničenje je mogoče le na podlagf združeuega sveta, ker je to pogoj njegove gospodarske organizacije. Socializem ni internacionalen iz kakšne Kosmopolitične sentimentalno*;i, temveč iz spoznanja neizogibne potrebe, (e ne bi bilo te nujnosti, bi bilo za delavce v velikih kapitalističnih deželah veliko boJj enostavno, da ti red o svojo pot in se sploh ne oirajo ua druge narode; socializem bi bil tedaj lahko uaeioiialen in se zadovoljil s tem, da izveth svoj srsteni v svoji deželi. : Toda ker morajo socialistov svoji deželi, tudi če dosežejo politično moč, izvršiti le socialne reforme, četudi velike, se ne morejo zadovoljiti s to možnostjo. Dasi morajo naravno svoje glavno delo opravljati v svoji deželi in ga prHagtxUti njenim razmeram, da je uspešno, morajo vendar za-« radi socializma samega sodelovati z zavednim delavstvom drugih dežel iu ga po umžnmti podpirati. Socializem je nujno internacionalen. Tak uiora biti v svojotn gil>anju. Njegov cilj je pa popolna liiteruacionala. to se pravi zveza vseh narodov, in njen pagoj je svoboda in enak *pravn«/*t vseh narodov. Naravno je torej, da podpišejo socialisti to Wilsonovo zahtevo, ker je njih lastna zahtevf. Ampak če gre za nje praktičnio udejstvova-nje, nam stopajo usodepolua vprašanja na pot, ki vzbujajo vse prej kakor optimizem. Zakaj se je pa ta lepa vojna pričela t Je Ii bila v vojnem programu katerekoli države *v> boda narodov t Vse vlade rabijo sedaj take besede in dajajo Wilsonu priliko za trditev, da se bojujejo pravzaprav vse za en cilj. Toda koliko nemogoče naivnosti bi bilo treba, da bi človek verjel kaj podobnega? Če bi bile vlade imele take namene, bi jih bile že v svojeay interesu povedale. Če bi bilo slo za take cilje, se 4 ue bi bila morala vojna izsiliti, kakor se je t ko je stal večno omahljivi ruski car nekaj časa pod vplivom pacifistov, je pozval os-.ale vlade, naj ae dogovore o razoroieuju. Nič ne bi bilo bolj enostavnega, kakor da bi bila U ali ona vlada pod- Matij» a. koafereuco, na kater dogovarjali o osvoboditvi narodov. To Mi se lahko izvršilo brez kaplje krvi, če bi bili vladarji imeli take namene, kakor sedaj trdijo. - Če bi bil Frane Jožef, ko.'je že izbruhnila vojna, ali pa sočasno z mobilizacijskim ukazom, izdal manifest, prinašajoč avstrijskim narodom svobodo in podajajoč garancijo, da noče moliti Avstrija od Srbije nič druzega ,kakor zadoščenje za Franc Ferdinandovo smrt, bi bilo to na avstrijske narode tako mogočno vplivalo, da tie bi bili rabi ji nikdar dobili tistega groznega dela, ki so ga opravljali zlaxti po slovanskih krajih, in morda bi bila vojna sploh ostala lokalizirana. Vojna se ni pričela za socialistične cilje, ue za internacionalna načela; v ideale ,ki jih pridiga Wilson, niso vladajoči verjeli pred izbruhom vojne in sedaj ne verujejo vanja. Iu kdo bo sklepal mirt Socialisti, ki zastopajo taka natčela, ue, ampak tisti, ki so pričeli vojno iz sebičnih nagibov in ki jo žele dokončati tako, da se izpolnijo njih sebične težnje. Danes vsakdo lahko pravi: "Popolnoma odobravam ta idealna načela." Če bi bilo treba na konferenci izvajati posledice iu dajati narodom res svobodo, se pa pravi: "K, tako nismo mislili." Nc pravimo, da je bil Wilson le deklauiator iu da ni hotel doseči nič druzega, kakor da zapiae zgodovina njegovo ii^e z nekoliko debelejšimi črkami. Ampak če bi hotel praktičen uspeh svojih lepih teoretičnih besed, bi bila najzanesljivejša pot ta, da se potegne za močno zastopstvo socialistične intcrnacionalc na mirovnem kotigresu. Ampak Wilson ne stori tega. Vpraša se, koliko vpliva si bo mogla liiteruacionala sama priboriti. EVROPSKA REPUBLIKA. Med drugrimi rečini je, dejal Wilson nekaj takoj velikega, da bržčas niti sam ni presodil dalekosežnosti svojih besed. V ameriški izjavi ne-odvisnosti, ki je opravičevala revolucijo kolonij ptsrti Angliji, je rečeno, da imajo tisti, ki vladajo, t>vojo moč le od tistih, ki so vlada ni. ZniNel tega atavka je. da bi moralo biti tako, iu kjer ni tako, hnajo vlada ni pravico, da vstanejo zoper vladajoče. To revolucionarno načeta je izrekel Wils. Ali more Wilson pričakovati, da se mirovni kongres konstituira keri konferenca za ustanovitev evropske oziroma svetovne federativne republike! V Petrogradu je na primer ruska vlada. Car je pravkar imenoval nazadnjaka (ialiciua za ministrskega predsednika. Odgodil je dumo. Imenoval je v državni svet toliko reakciouarjev, da. imajo zdaj večino ,tudi če ministri ne glasujejo, (ialiein izjavlja, da je vlada edino carju odgovorna iu nikomur drugemu ue. To je torej čisti absolutizem. In ta vlada objavlja izjavo, ki pravi: "Rusija je vedno siinipatižtrala z velikosrčni-mi humanitarnimi načeli, ki jih je izrekal predsednik Wilson, iu njegov govor je napravil ugoden vtisk ua rusko vlado." Na tisto vlado, ki obnavlja v svoji deželi najtemnejši absolutizem, je naredilo ugoden vti«k, da je Wilsou uaglašal republičansko načelo za veš »vet! Reakcionarna ruska vlada je revolucionarna! Predsednik Wilson ne more biti tako naiven, da ue bi čutil te lireščeče ironije. A mir bodo sklepali carjevi zastopniki s kajzerjevimi in Karlovi z (»eorgevimu Iu kdo bo prit/krnil nanje, da sprejmejo pogoj, o katerem lue A i Wilson, da je neizogiben za trajnost miru! Zopet bi imel Wilson le enega zaveznika: Socialistično lnternacionalo. Tega zaveznika se pa sam boji. Tudi mi smo prepričani, da so monarhije nevarne miru. ('e bi padle, bi bilo nekoliko vojnih razlogov manj uia svetu. Ali če bi Wilson to na mirovni konferenci odločno zahteval in kazal kaj več trdo vratu ost i, se združijo sedanji sovražniki po milosti božji vsi prtrti njemu iu rajši nam napovedo vojno; kakor da bi dovolili le debato o republiki. KOOPERACIJA NAMESTO KONKURENCE. O, Wilson je dejal v svojem govoru več reči, II.- I>i l)i! niti rtrekel, če bi bil do dobrega premi-,slW njih dalekosežnost. Iii prav to so bile najle|iše reči. Naš predrffeduik zahteva tak mir, da izgine v bodoče konkurenca med na radi iu si» nadomesti s sodelovanjem vseh.-Tukaj se je predsednik res /odvrnil od praznega idealizma in za enkrat |m>-gledal s praktičnimi očmi na svet. Iz njegove zahteve odsrva vsaj nekaj spoznanja, kje da so v naseui času glavni viri. To spoznanje seveda ui nič senzacionalnega, ker bi bil Wilson v prvi socialistični knjigi lahko čital, da so politični dogodki le odsevi gospodarskih dejanj; in vojna, ta najsiluejši, uajhrutalnejši politični akt, uiora nujno imeti svoje gospodarske vzroke. Gospodarska tekma, ki ne more biti v naši dobi drugačna, kakor kapitalistična, je glavni motor vojne. 1 ti dokler bo ves svet v znamenju te tekme, se ne more govoriti o trajnosti miru. Vojna nevarnost bo celo Vae večja in večja, ker se konkurenca množi in ostri. Wilson jo hoče torej odpraviti. Misel je uedvomuo dobra. Aiupak tako, kakor jo je izrekel «Wilson, je prazna. Prav toliko je vredna, kolikor krščanska ljubezen do bližnjega, ki krasno figurira v knjigah in daje imenitno snov za sentimentalne pridige, ki je pa praktično nemogoča. Kajti razmere nape družbe porajajo sovraštvo; in kjer se poseje osat, ne more zoreti pšenica, pa če bi stal človek leto iu dan na polju in prepeval: "Rasti, žito, rasti!" A Wilson? Na kateder sveta se postavlja in poziva vse narode: Pustite tekmo! Kooperirajte! Ampak, dragi predsednik, narodi itak .ne koukurirajo! Le jezikovna raba je, a nikakor ne točna, če se govori o ameriški trgovini, o nemških kupčijah, o angleški produkciji, o francoskem ekaportn. Trgovina ameriških kapitalistov, kupčije nemškega kapitalizma — to bi bili pravilni izrazi. " Wilsouu pa ne prihaja niti v sa*njah na misel, tla bi odpravil kapitalistično produkcijo, ki dela za kapitalistično trgovino, ki je zopet neizogibno spojena s kapitalistično konkurenco. Misel, da naj izgine konkurenca, je zdrava. I/e, z njo more izginiti tudi vojna. Za trajen mir je to, kar imenuje Wilson kooperiranje narodov, najvarnejši pogoj. Toda konkurenca je prirasla kapitalističnemu ftistemu kakor koča telesu. t'e öderen» človeka, mu vzamen ,le kožo, a vendar sem mu vzel življenje, ker ne more telo brez koic živeti, ('e vzamem kapitalizmu konkurenco — kar je praktično samo o bsehi nemogoče — sem m «i vzel pogoje obstanka. Kapitalizem stoji in pada s svobodnim tekmovanjem. Histem političnega liberalizma se lahko nekoliko našemi s protektivnimi carinami, z umetnini pospeševanjem ali zadrževanjem industrije, s pro-titrustovskimi zakoni in trgovinskimi pogodbami. To vse pa ne izpfemeni njegovega fenačaja, kakor je zemlja obla oziroma elrptoid, dasi ima hribe iti doline. s V JBiačaju kapitalizma j«* pa konkurenca. Kako jo nirsli torej Wilson odpraviti? Naj bi kon- ferenca^ ki bo sklepala mir, zaključi odpravo kapitalističnega sistema in nadomestitev s socialističnim ? Ne bojte se! Tega ue bo predlagal Wilson. Ou%je goreč, dokler pridiga lepe nauke. On utihne, čim bi bilo treba iz njih izvajati neizogibne posledice. Najbliže se ui niti domislil, da je posledica njegove zahteva socializem. Če bi se bil domislil, je mogoče, da bi bil njegov govor v se natu drugačen, kakor je bil. RAZOROŽENJE. Wilson je govoril o svobodi morja. Dobro je tzVa jal, da je to pogoj za omejitev obo rože vanja ua morju iu tla je s tem v zvezi še težavnejše vprašanje omejitve oboroževanja ua suhem. Simpatično nam je, da ne rabi Wilson izraza " razoroženje \ ampak da govori o omejitvi oboroževanja. Simpatično nam je zato, ker je v teli besedah več odkritosrčnosti. " Razoroženje" je goljufiv izraz. Ljudje ,ki ga slišijo, pa sami premalo tehtajo |M>men besed, si mislioj, da morejo kapitalistične države storiti sklep, po katerem izgine vse orožje od Kruppovega oklepnega topa do zadnjega pipca s sveta in (»a se h kakšno posebno operacijo, podobno sterilizaciji, vzame ljudem iz možganov vse zna u je o orožju. S tem razoroženjem konstruirajo otročje utopije iu sleparijo ljudstvo. t» čemer se more govoriti v kapitalistični družbi ,vaetkozi, dokler bo sploh kakšen del sveta popolnoma kapitalističen ,je le pogodba o oboroževanju, ki napravi vzdrževanju armad, fabrika-ciji orožja, stavbi trdnjav itd. gotove meje. » Tako omejevanje pomorskega oboroževanja zahteva svobodo morja. V tem ima Wilson prav. Kajti kapitalistična država, ki ue more svojega blaga svobodno prevažati po morju — to se pravi, ki ne more svobodno konkurirati, Mr. Wilson! — ne bo mirovala, dokler ne doseže tega pogoja za svoj 'svobodni nacionalni razvoj.' Torej jc treba napraviti morje svobodno, da se prepreči nova vojna za ta cilj. Aiupak — ! Prokleti "ampak" da ne more uikdai ostati doma! ■li-HHbi.»! »mmtf............... .. —— n n»' 'ie ;'d možem; v^darvmističnim smislu sem podal razlago tega dejstva, sprejeto tudi od Lombroaa, češ, da so vsi specifični znaki ženske rezuhanta važne funkcije materinstva. Bitje, katero poraja drugo, ne v površnem objemu, temveč a organskimi in duševnimi žrtvami nosečnosti, poroda in dojenja, ne more zase ohraniti prav toliko energije kakor mož, čigar vloga pri ohranitvi vrste je vse neznatnejša. < \ „ Zategadelj je žeivska — izjeme so povsod — manj občutljiva, kar ji omegoit, da vedno »znova sprejema nase ogromne žrtve materinstva. Zategadelj je inteligenca, zlasti sintetična zuiož-noet Ženske manjša; ako je ženska redkokdaj genialna, tedaj pač zato, ker mora porajati genialne može. Odtod dejstvo, da imajo žeraske z vi-sokorazvito občutljivostjo in inteligenco malo ali celo nič materinskega čuta in da mnogo žensk duševno dozori šele po preteku spolnega življenja. I)asi je gotovo, da stoji ženska med otrokom in razvitim možem, so vendar socialistične zahteve v ženskem vprašanju popolnoma opravičene. Ženska kot človeško bitje in kot stvarnica človeka zasluži višje pravno in »ravno stališče, ka- kor ga zavzema v današnji družbi, ko ni drugega kot tovorna živina ali pa zabavni predmet ; prav tako moramo zahtevati specialne delovne pogoje za ženske z ocirom na posebna telesna in duševna avojatva žene, ki pešajo pod sedanjim gospodarskim individuel i zrnom v trdem delu na polju in v tovarnah, dočim jim zagotovi socializem po-polh razvoj ob duševno in zdravstveno urejenem telesnem delu, katero utftreza dostojanstvu materinstva. Socializem mislL na enakost vseh ljudi prav tako malo — kakor n. pr. na agitacijo, da naj bodo odslej vsi ljudje 1.70 m visoki. Socializem vendarle ni stvar, ki bi se dala tako Jahko in zložno ovreči. Socializem izjavlja: Ljudje so neenaki, ampak 1 juti je so. To se pravi, četudi se vsako človeško bitje po svojem rojstvu m razvoju večal i manj loči od ostalih individuov, ker je na svetu prav tako težko najti dvoje enakih poedmcev, kakor y gozdu dvoje enakih listov, ima vendar vsak človek kot tak pravico do človeške eksistence in ne do življenja črne živ me. f Tudi socialisti vemo, da niso vsi ljudje za isto delo, danes ne, ko socialni razločki večajo prirod-' ne razločke, pa tudi v socialistični državi ne, ki pojde s svojo organizacijo za ublažitvijo prirojenih razločkov. Zmerom bodo ljudje, sposobni po svojih možganih in mišičevju bolj za znanstveno in umetniško delo, iu drugi, ki so bolj za poljsko delo, za rokodelstvo in fino mehansko delo. Ali česar naj bi v bodoči državi ne bilo in česai ne bo, da mnogi sploh ne delajo, drugi p« preveč ali pa za prenizko mezdo. Toda ne le to; vrhunec krivičnosti in nesmiselnosti je, da imajo danes ljudje, kateri ne delajo, največji dohodek, ki jim ga zagotavlja individualni monopol podedovanega bogastva. To bogastvo izvira le v redkih slučajih iz napornega štedenja ali trdega pritrgavanja sedanjeag posestnika ali njegovega delavnega prednika, veliko pogosteje pa je tekom stoletij nakopičen sad vojnih osvojitev, knežjih miloščin ali brezvestnih špekulacij; popolnoma neodvisno*je od slednjega napora ali socialno koristnega dela s strani dediča* ki ga često v eni ali drugi obliki vcc ali manj sijajno s firnežem prevlečenega brezdelja hitro zapravi. In kar ni podedovanega bogostva, ji» defravdirano bogastvo. Pri tem nimam v mislili gospodarskega mehanizma, odkritega po Karlu Marxu, kateri odloča kapitalistu in zemljiškemu posestniku normalno, brez goljufije in brez dela rento, ampak dejstvo, da mahoma pridobljena imetja, ki rasto kar očividno, niso in ne morejo biti sad poštenega dela. Pošrten delavec, in naj je še tako neumoren in štedljiv, si prihrani, če se povzpne od mezdnega delavca do mojstra ali podjetnika, v dolgem življenju, polnem pomanjkanja, kvečjemu nekaj tisoč kron. Kdor pa nakopiči, ne da bi bil iznajdrtelj, v nekaj letih miljo-ne, je brezvesten špekulant, izvzemši prav srečna naključja. In ti parveniji, ti opoiivniki bank ali javnih podjetij, žive gosposko življenje, obšuti z redovi in okrašeni z dostojanstvi — plačilom za spretnost. Nasprotno pa prejema jo tisti, ki delajo — m teh je velika večina — za plačilo hrano, ki jih kfonaj varuje najhujšega gladu, stanovanje v kleti, pod streho, v zatohlih velemestnih luknjah ali pa v razpadlih bajtah na deželi, kamor bi nihče ne spravil svoje živine. (Pr. "Die Not des vier-ten Standes" (Lipsko 189#), p. 86.) K temu še obupni napori neprostovoljcev v brezposelnosti, ki spada med najbolestnejše simptone enakosti v bedi in ki se širi v gospodarskem življenju Italije kakor drugod. Sem spada ogromna vojska brezposelnih in fabriških delavcev ter inalomeši>anov, armada po davčni eksekuciji in oderuštvu razlaščenih kmetov. .\i res, da zahtevu socializem gmotno, pozitivno enakost dela in užitka za vse ljudi. Enakost naj se udejstvuje le v toliko, v kolikor obvezuje socializem slednjega človeka, da dela za svoje življenje, in v kolikor zagotavlja .slednjemu poedincu človeško eksistenco v zameno za družbi opravljeno delo. Enakost vseh ljudi ima, kakor pravi Malon, ("Le soeialisnie integral" (Pariš 1892) dvojen in relativen pomen, namreč: 1. da naj bodo vsem ljudem kot takim zagotovljeni pogoji človeške eksistence — in 2. da naj bodo v to svrho vsi ljudje enaki na iztočišeu lmja za obstanek, da vsakdo razvija svojo individualui/d pod enakimi družabnimi pogoji, dočim danes zdrav in krepak, toda v revščini rojeni otrok v konkurenci z bogatim slabičem podlega. Prav v tem obstoji radikalna, neskončno dalekosežna preobrazba, ki je socializem ne le zahteva, ampak tudi odkriva kot gibanje, ki se je že začelo iu ki ima razvojne sile v sebi. Ta preobrazba obstoji v.prevajanju individualne lastnine nad proizvajalnimi sredstvi, t. j. nad prirodno podlago človeškega življenja (zemljo, rudniki, fabrikami, stroji, orodji, Občilnimi sredstvi, hišami) v kolektiv-no ali družabno lastnino, po metodi in načinu, ki o njem podrobneje izpregovorim pozneje.(Dalje POTTtESJVA. TOV ES T. Spisal Podlimbariki. , Ve» bled je tekel iz župnišča. Zapazil je, da se jc zgreznila streha z zvonika. Nekaj časa'je stal pred cerkvijo in ukrepal, ali bi šel pogledat v hram božji, ali ne. Naposled se je osrčil in vstopil s cerkovnikom, ki mu jc svetil. Videl je v cerkvi dosti razdejanega: tuint^n se je zganil kakšen svetnik te rse zaobrnil na stran ali naslonil na joltar;, sveta brata Ciril ju Metod v stranskem ul-.tarju sta se zbližala, kakor bi se hotela ¿družiti, da skupno pomagata slovenskemu narodu v veliki stiski; na nasprotni stranj sta se »veta Kozmu in Damjan zasukala eden na desno, drugi na levo, jko da hočeta ogledati ves svet in izlcčiti vse velike bolezni in nadlofce, ki se ga drže; sveti Tomaž se Mf užaljen obrnil proti svoji blaženi Indiji; !<• s^etrrlofijan v velikem ojlatjn je gledal usmiljeno Kakor drugegratina župnika, ko da hoče reči: J/jubi moj, Janez, z apotrese pa jaz nisem, žal, -žal! Pa dolgo župnik ni gledal na krdelo svojih lesenih svetnikov. Izprevulel je/da je tukaj vsaka pomoč za se^laj juemopoča in nepotrebna, in spomnil se je, da nocpj z besedo tolažbe lahko po-"maga svojim nesrečnim žfipljanom. Zapustil je to-frej avettfee ter s enapotil v vas. Na svojem potu i jc našel do kraja zbegane ljudi, ki so govorili naj-4neumnejšc reči o Antikristu, konc usveta in srninem dnevu. Nekaterekrati se je spomnil svojih nocojšnjih sanj, kako mu je sveti Peter očital ga- brovško duševno temo, iu našel je nekaj zmisla v njih. Preevč je s prižnice govoril ljudem o zadnji sodbi, o hudiču in peklu in skora jnikdar jim in razlagal «bolj bližnjih stvari: kako deluje Bog v svoji prirod i. Pa tudi tega se je spomnil, da mu je sveti Peter očital tiste maše, ki jih je opravil za obleko, in zapeklo ,ga je, da so materijalni pognji njegovega življenja uravnani tako, da mora vzeli za mašo denar ali pa stvar, ki ima denarno vrednost. Spominjal pa se je tisti večer tudi neke majhne krivice, ki jo je naredil pred leti enemu svojih župljanov — komarju — dasi ni bila krivica v, pravem pomenu besede. Kdo drug bi bil to že davno pozabil. Pred leti, ko je umfla mlademu Komarju prva Žena, zapustivši mu triletno hčerko, je prišel mladi Komar v ItipniŠče prosit, naj se mu za mladoletno hčerko po pcrjemflčini prepusti sedež v oni klopi garovške cerkve, ki je v njo hodila njegova pokojna Žena. Preje niše i na 3?naša za sedež en goldinar. Dasi je Komar prosil in prosil, župnik mu ni hotel dati klopi po pre-jemfečinl, češ,jleklica jc premlada in ne potrebuje sedeža. Svetoval mu je, naj pride k dražbi, če hoče Že na vsak način ono klop za triletnega otroka. Na dražbi le potem Komar res dobil ono klop za deset goldinarjev. Nesel je desetak v ž up n išče ter * ga položil na mizo, reko?: "Tu itaate, gospod žup- nik! Ampak to vam povem, kaj se meni čudno zdi: meni se čudno zdi to, da je biLa moja Micka za en goldinar premlada, za deset jih pa ni." Od tistega dne se je župnik vselej razjezil nase, kadar se je spomnil Komarkine klopi, Uvidel je, da je Komar povedal pravo besedo, dasi po Svoje zarobljeno, da mu ej ,držeč se stare, od svpjili prednikov sprejete navade, storil nekoliko krivice,*ker mu, klopi ni prepustil za prejemšeino. Oni denar, kar ga dobi za klopi, potrebuje za cerkvene potrebe, up on da cerkvi rojiš iz svojega, nego pa da bi nalagal kmetom takšna bremena,'ki v njih vidijo krivico. Ugriznilo ga je na duši» kadar je videl Komarjeve, in mnogokrat je premišljeval, kako in kdaj poravna ono zadevo. Nocoj se mu je ponudila prilika^ Na svojem potu preko vasi je prišel tudi h^Komarjevim. Spoštljivo so ga sprejeli. Z mnogimi vzdihi so mu na dolgo in široko potožili svojj» nesrečo. Dolgo je stal pri njih in tolažil, kolikor je mogel. Ko je zagledal za Komarjeviini stati Cijazovčeveg.. Toneta ,ag je pozdravil in pohvalil, da ga je najti povsod, kjer trea hitre pomoči. Naposled je po-ložil mlademu Komarju roko na ramo ter mu rekel: "Rad bi ti pomagal, .prijatelj, rad bi ti odprl svoje sobe. ali glej me—sam sem brez strehe. Potrpi do ji Ara, pote mpregledamo vas in nadejam se, da pridemo vsi pod streho, četudi ne vsak pod svojo." Tiho pa je pristavil: "Tistih deset goldinarjev za Miekino klop ti bom nazaj dal . . . saj veš . i . da se poravna star mladeŽ." Ko je bil tako olehčal svojo vest, sc "je obrnil k Tonetu (er ga povabil s seboj po vasi, ker mu ima nekaj nujnega povedati. Šla sta po stezi na cesto. Ko sta bila za hišo, jc izprcgovoril župnik: "Danes ste pa povsod hitro pri rokah. Tako je prav. Vi ste nesli Dar.ičevo hčer izpod strehe?" "Nesel, gospod župnik," je odgovoril mlade-uič. On bi rajši prenašal ponesrečence po strehah in lestvah in jim otimal življenje negp govoril o takšnih stvari. Župnik je pomollaP in Tonetu je prišlo na misel, da m.ubo treba stvar vsekakor nekoliko razjasniti, ker strogi čuvaj ga-brovških duš še ne more vedeti, kako se je pripetilo, da jo bil s svojo pomočoj tako hitro pri rokah in ga nemar a lis tihem sumniči, da je sinoči po fantovski navadi oglaril pod Smoletovimi okni. "Rešili ste morda obema deklicama življenje, in velika sreča je, da ste prišli o pravem času k njima v sobo." je izprcgovoril župnik. (Dalje prihodnjič.) Depeša Rcuterjeve agenture iz Amsterdama javlja: Grof Friedrich von Loebell, pruski minister za notranje zadeve, je v svojem govoru v pruskem deželnem zboru dejal, da bi se morali Poljaki " na kolenih zavaliti Bogu za razvoj in blaginjo, ki so jo dosegli in jo uživajo pod pru sko vlado."* To je dejal gfof Loebell v oagika velikega človeka. In šele ko je izdihni na smrni postelji, je videl prvič tiskar«» pole velikega in epohalnega dela. In ako Kopernik tudi ni zasnoval svtfjegu nauka na popolno moderni podlagi, eno je vendar storil .Po njem ni bila več zemlja trediftčg vesolj-stva in s tem je izgnbil tudi človek svojo dostojanstveno, prevzvlšeno stališče. Potekale so desetletja in sto let po Koperni-ku je IJevenhook prvikrat nameril drobnogled na tëiva bitja. Iz njegofîh raziskavanj se je rodila • začetkom , devetnajstega stoletja hipoteza Sehwana, da obstoje vsa živa bitja iz mikroskopično majhnih delov — Mtanic. Ta hipoteza je postala hitro znanstvena resnica, ki.je pozneje preuredila ves svetovni nazor. » Lamarck zagovarja, raziskajoč življenje organizmov ,1. 1809 v knjigi "Philosophie Zoologique" hipotezo o aktivnem prilagodenju vseh živih bitji okolici, v kateri žive. Petdeset let nato iz^Ja Darwin "Postanek vrst ",kjer popravlja Lamarekovo misel in postavlja druge hipoteze, na katerih gradi popolnoma novo in moderno kozmično perspektivo. Darwin-ovo delo o "postanku človeka' 'tvori prvo fazo v razvltkn modernega mišljenja o postanku človeka in njegovem polo/ajn v prirodi. Že da vno prej si je usodll La^letilie, proglasiti Človeka za stroj. Ta misel je napÉëna in se ne da privesti v sklad s prirodnim /nanstvofh. Ona je posledica filozofskega mat criai izma, ki je vladal v oni dobi in na špekulaciji zasnovana filozofija je gotovo vedno zgrešena, ker je produkt razmišljevanja, zidajočega čestokrat lepe svoje zgradbe na pesku. Danes se pojmuje človek kot organizem, kot nekaj, kur se razvija in se nikdar ne preneha razvijati. - , Lepo piše Dekker: "Organizem ni stroj. Primera je potrebna. Stroj se ne more razvijati in prilsgoditi . On se ne poraja kakor živi organi z trn, ne nastane iz bitja iste vrste in ne rodi iz sebe novega stroja. On sicer dela, kakor dela tudi organizem. Tudi on se "hrani", tudi on "uporablja" oglje in "se napaja" z vodo. Ampak edino, kar daje «hI tega je delo, njegovo posebno delo. Organizem pa ne rabi hrane samo za delo, ampak tudi za to, «tli nadomešča izgubljene dele in zbira zalogo, on iina sposobnost, spreminjati hrano v meso in kri, da si jo priaposobi. Stroj je odvisen od inženirja in posluge, organizem je pa stroj iu inženir. Človek -organizem je torej program nove dobe. In ko pojmuje človek tako samega svarno ^ vmk^ National Constitution). The ex- plastnega umotvora kost bistven del penses of such convention, which njegove lepote. Doslej se to v estetl-shall include payment of railroad ki ni dovolj povdarjalo, in stari tor-fare and per diem as provided by malisttfni pojmi o lepoti so dosti pre-the National »Constitution, shall ^ preeeajavali pravilnost in slitn« be raised by a per capita asses- ! povrine elemente. Če se pa naprimer ment of twetny five eents to be paid by eaeli member in good standing in the same manner as the regular party dues. No National Comniitte meeting shall be held in the year 1917 if the proposal to hold a convention is adopted." Members in good standing Chairman. Secretary. South Slavic Local No..... City of................... Date . ................... 1917. Zapomnite si, to je prepisati dobesedno in poslati po seji sodr. Adlno-jala na nobeno nam znamo obliko v naravi, in to z namenom, da bi ]*>ka-zal ves polet valovite linije človeškega estetičaem' ima njeno naravno gibanje, to je njena volja, ista, kot ima telo. Človek rjtači ie • svojo ravno bojo, da se je tega otre««!. •T ♦ • Ker rokam ni treba nositi teleaa, so proste; rasAirijo telo v «meri tretje dimenzije in izvršujejo tudi v tej smeri lahko naravno gibanje. Vrhu tega služijo kot izrazilna sredstva duševnega življenja. Oni organi jm, na katere efekt najbolj učiukuje, in potemtakem najbolj služijo izražanju, so združeni v eni sami ploskvi in omogočijo na ta način ze lo koncetriran izraz dotičnega efekta. To so čelo, oči, usta, prsa in roke. Ploskva, na katero se opira teža ce lega telesa, je izvanredno majhna, tako da se ta teža lo malo občuti. Izjncd jtolno drugih momentov bodi omenjeno le Ae to, da so usta popolnoma podrejena drttgim Hementom na obrazu in jim je tako odvzet njih prvptni živalski značaj. He dalje je Sel moderni italijanski slikar Hartorio v svojem ciklu, ki predstvlja cel jNoern človeškega življenja Rvojim simboličnim posta-da jim je drob naravnosti izprazdnil; vam je odvzel vso zemeljsko težo s tem bolje teh postav, ki nimajo z materiel-nostjo življenja ničesar opraviti, ni mogel zarisati. In ravno v teh njegovih sHkhr se .najmogorneje občuti ona lepota človeškega telesa, ki ni drugega, kot LISTNICA UREDNIŠTVA. Sodrug v La Salle, Dl. — Upo zarjate me na baharijo "Slov. Nanesla", ki si domišlja*^ da se je "Proletarec" od njega naučil slovenščine. Zaradi te#a res ne začnem polemik* Tako kakor daaies je pisal "Prol.", ko sploh še ni bilo newyorške§a "S. N.". Sicer je resnica, da niso ameriški slovenski listi, kar se tiče jezika, vzorni; pa je tudi resnica, da ni vse napaka, kar oenačuje ta aJi oni za napako. Vsi živi jraiki se raa- pravilno je " . . izguba se ceni . ." To je prav posebno razširjena a-meriško-slovenska napaka ; ampak* zaradi razširjenosti se napaka ne izprenieni v pravilo.— O pravopis* nib in slovničnih napakah v našem časopisju in tudi v drugi rabi bi se lahko (marsikaj pisalo in bi bilo koristno; nikakor pa ni upravičeno, da piše "S4ov. Narod" tako oblastno; in tudi modro ni. Prihodnje leto bo v Two Harbors, Minn., mestna ledenica doda- vijajo in razvoj prinaša izpremem-, jsla občinstvu. Čist, zdravju nebe. O raznih oblikah tiuli naši fi- škodljiv led za nižje eeneN, nego so lologi niso složni in v ljubljanskih ga doslej prodajali privatni špe-revijah oaciroma leposlovnih listih1 kulasnti. Ootovo je, da dovaja mestni vodovod lahko dovolj vode, da vzdržuje obrat mestne tovarne za led. Lani se je sociali-tična administracija trdovratno činstva škodljiv led. Naposled je boj socialistov dosegel uspeh. 102.000 mark sa pismo, i Na neki razprodaji v Lipskem se je prodajalo tudi neko Luthrovo pismo. Vzklicna cena je znašala 5000 mark, v petih minutah se je pa dvignila na 102.000 mark. Pismo je dal kupiti znani američahski miljonar Morgan, draiil je tudi neki berolinski velein-dustrijec, ki se je pa končno umaknil. niMSliWWiMrminiWffltmmxmmimiii iwini'iiMWitim«imnvn»m(»mit!wmmwwiiwwswsoi VABILO — ha — ^ veliko maškarado — ki jo priredi — žensko droslvo "NADA", it. 102 S. N. P. J. v soboto, dne 3. fobruarja t. S. v Narodni Dvorani. Raclne Ave. in 18 ul. Vstopnin 35c, i pnipfriajl 25c, Jut v sprmtii pnUf. .LV^CVn 18 krasnih daril Začetek ob 7 zvečer. i t i telesa — a itneli bi pri tem b» malo viitka. Občutili bi pa* linije in ploskve, čeravno abstraktne, ne pa telesa. Ne znali bi zliti čut, katerega imamo za lastno telo, v nam popolnoma tujo obliko, ker bi ne imelo za nas one rnič- Out za lastno telo, ali za telesnost nosti, kot jo imn orgsnično telo kot tako, posebno 5e človeSko. •ploh, nam pa omogoči, da se v to or-ganično obliko lahko viivimo in no posredno občutimo njeno organično smotrenost, kakor neposredno občutimo svoje lastno telo. Tu jtostane telo, kakor so oblike in barve prikazen telesa samega, prikazen dune. Ker tudi dnAa ali notrajnost spada k prikazni, kakor vrne drugo, kar ae neposredno občuti. Tu je prikazen vsa čmlapolna organizacija telesa, so moči, ki v njem fthr«, Oglejmo si torej' ono lastnost človeškega organizma, ki mam izraža osebno duševno življenje. Ta lsstno«t je ono gibanje, kifterega povzročajo notranji dogodki. In na kakšen način da ga izražajo, bomo razvideli ,če zopet primerjamo človeka t živaljo. Pri človeku vidimo velik napredek v tem, ds jzkuHfl vsemu, kar je zgolj mehanično in nagonsko, torej živalsko nit njem, nekaj xoper staviti, kar bi ga oprostilo vse telesne t^že, mu odvzelo one znake, ki kažejo, kot bi bil doeela podvržen smotru Jn nagonu. In to se je zgodilo na sledeče načine:. Svojemu gibanju da lahko trojno smer, kar odgovarja trem dimenzijam v prostoru. Pri živali je smer, ki jo realizirana gola duševnost. Mnogo bi se dalo še o tem povedati, toda preidimo kar k onima dvema karakterističnima momentoma; ki se razlikujeta kot moški in ženska. Naravi ni bilo mogoče, da bi nam bila zlila človeško življenje v eno samo obliko; lepota se namreč porodi samo tam, kjer skupno in hkratu učinkujeta dva nasprotna elementa, in kjer eden nad drugim prevladuje. To n%sprptje opazimo pri vseh estetičnih elementnih narave, Že pri linijah, barvah in zvokih. Pri človeku pa ima ta razlika med obema spolpma naslednji pomen; en del nam predstavlja princip, stvarjenja, drugi princip spočetja. Kar se tiče morale, kaie prvi one kreposti, katerih potrebuje delovanje, aktiveteta, zadnji pa temu nasprotne pasivitete (Dulden; tu dobrota, tam moč. Dalje, intelektualno stremi prvi po splošnosti, drugi brani posameznost; tako prevladuje v enem karakteristika, v drugem harmonija, vsebina ali pa oblika. Moftkega stvajrjočo in delavno stran, njegovo moč> trdnost in značaj nam israzito predočujejo odločne zarisane, skoro da ravne črte in bogata muskulatura. Tako se duh podaja na-šim očem. Nasprotno so pri ženski linije veliko bolj zaokrožene;>mehkoba in mir sta razlita po njenem telesu; .tako nežno, gibčno In lahko je, kot hi bilo opofe potrebno. (Dalje prihodnjič.) niso nikdar utihnile jezikoslovne polemike. Kdo naj torej zameni časnikarjem, če nc priznavajo vni ene avtoritete! Druga reč je, če se v gnezd i j o v listih nap&ke zoper splošno veljavna jezikovna in slovnična pravila. Takih je v Ameriki vse polno, toda "N. N." si tudi ne Nitne dom išl je vat i, da je vse, kar piše, klasična slovenščina. "Glasom uradnih poročil" je n. pr. grda birokrati-čna spakedranka in njen nemški vir jc očiten: *'Laut S nit lic h en Berichten"; pa se vendar slovensko Inhko prav enostavno pove: "Pouradnih poročilih". —"(lusar je rušil cel mesec ent-e t line paniike" tudi ud pravilno; rušil jiili je ves mesec. 0e kupim cel hlebec krtriia, vendar ne pojem celega hlebca ; pač pa lahko pojem vtsega. Tudi to je germamizem: "Den ganzen MonatM. Ne pravi se "Obe ladji, ,ki sta odrinile", ampak, "ki uta odrinili." BraziJ-«ka vlada se ne pripravlja "k Čuvanju nevtralnasti'', temveč "na čuvanje", oziroma "na varovanje". Odločno napivčne so besede ".. . ir.gubo v blagu in ladjah «e ceni okoli dvajset miljonov"; Kalifornijski legislaturi je bila predložena zakonska predloga, k.i obsega oMre določbe proti trgovcem Z beiitni Nožnicami. Predloga prepoveduje prevažali dekleta iz okraja v okraj ,iz nieyta v mesto, v nemoralne svrhe. "j Predloga določa za krivce kazen od šest mesecev do pet let ječe za vsak prestopek. Denarna globa je izključena. Velika newyorakaJnterborough korpoTactja, lastnica podzemeljske «železnice, je imela 1. 1916 $6,931.-357 kosmatega in $4,970.308 čistega dobička. Za upravne stroške se je plačalo H-%619 za obrerfti In amortizacijo $3,623.125, za davek $43,019, za diividende pa $2,744.-430. — bedeti profil! Ob njem jc človek lahko, navdušen za kapitalistično družbe! VABILO — na — PLESNO VESELICO — katero priredi — Soc. klub štev. 171 v "SLOVENSKI DVORANI", Yukon, Pa. Veselica bote dne 3 februarja. Začetek ib 7 irl A Vstopnina mm moAkc Me, dame proste. Za obilno udeležbo se priporoča Slov. Soc. Klub štev. 171. FRANK KOVACH, tajnik M . — BBBBBBMHBMMI Sf T- 'WW ' a ■ PROLCTAREC LIST ZA lNTBREtK DKLAVSKKGA UUDi TVA. IZDAJA VS.I Kl TOUCH. , ■ — Laataik la 4 c«l«)« 11 l)i —— (íifvtimaika datin ki tiakavaa tfialba v picata, Minis. Naročnina: Za Arr.riko $2.00 ca calo leto, $1.00 sa pol lata. Z* Evropo $8.60 sa calo leto, $1.26 sa pol leta. —-i^ «. «M^aMHMBnMBMlllBO * Oglasi f o dogovoru. Pri spremembi MvaliHa je poleg novega nasnaniti tudi stari naslov. — mUNIIUM * WiU. — peticijo guvernerja M ©Ca 11 u, ila bi se ravnalo s kaznjencem Jesse Pomeroy, ki je Atirideuet let v samotnem zaporni, kakor z ostalimi kaznjenci. Pomeroy je kot 141eten deček umoril več otrok s straino okrutnostjo. Bil bi usmrčen, če V tu?m pravilniku Pclletieru vložH1 ca*1 napul ÄUie,i,,ü napo1 £°»>rno mÄ«kar*d0- * v Chi- 8ubacription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, |l.26 for half year. Advertising rates om agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC 400»W. Jl^STKElT. CHICAGO. ILLINOIS justicno barbarstvo. dvoma strasau zločin; ali če stori kaj takega štirinajstleten otrok, se mora vsakdo vprašati, kako je to mogoče. Pred štiridesetimi leti je bila psihiatrična znanost še v povojih in tedanji sodniki so videli v dedku le oestialnega zločinca. Odkar so epohalna dela Ltm-brona, Krafft Bbbinga in njiju uaalednikov last znanosti, pa vemo, da so taka dejanja posledica duševnih bolezni, ki napravijo človeka nesposobnega, da bi se uprl zverskim nagonom in bil; zanje odgovoren. Javnosti nevarni umobolni spadajo v hlaznieo. Pd(neroy -bi bil obešen, da ni bil šele 14 let star. Njegova nesreča je bila, da ni bil starejši. Danes bi ga menda »pravili v blaznieo in bi tam z njim ravnali kakor z bolnim človekom. Ali takrat še niso vedeli, kaj je bolezen kakšnega Vsem usvetu je znano, da ¿e A-meriku civilizirana in kulturna dežela. Urejena je na podlagi modernih političnih principov, ki so plod tisočletnega razvoja Človeške družbe in njene politične oblike, države. Naši eilii l«*ie lahko onstran te oblike, n*«e želje in težnje hite lahko preko sedanjosti v bodočnost, ki si jo mislimo bolj dovršeno in za človeštvo uspešnejšo; toda današnji dan je da-, posameznega dela moŽganft Na u-nošnji dan, in to uro ano rea v A-j mobohneo niti mialUi niso. Zaradi rojriki pred Patagonei in Eskimi, njegove mladosti so pa hoteli biti pred Malajei in Maori. humanitarni in so ga rešili vislic, Vlado imamo^ ljud* vu odgovor- zato da so ga mogli iaročhi sto-no, republičaitsko, skrbelo za na- krat okrutnejiemu trpljenju. In so blaginjo. Urade imamo, da pazi-j sedaj, ko je .prečepel štirideset let jo na našo varnost, na našo la*t-! v samotnem zaporu, v kurniku, v nino, nu naše adravje. š<»lr imamo, katerem je komaj malo več pro-O* vzgajajo naše otroki- in jim štora, nego ga jemlje ležišče, ko je napol lvju je jo duha z vso znanostjo j bil Štirideset let ločen od vsake dosedanjih stoletij. Armado in človeške družbe, celo od družbe mornarico imamo, da nam brani' ostalih zločincev, pedaj prosijo deželo in uredbe in šege in vse, guvernerja za milost .da sme osta-kar posedujemo in kar nam je sve- la leta do svoje smrti uživati živ-tQ. | ljenje navadnih kaznjencev. Ni li In sodišča imamo in ječe. Tudi to srednji vet Ali je to še kazen T to spada v civilizacijo! Med nami In kakšen namen ima tafca kazeiif dobrimi ljudmi žive tudi slabi in!V civilizirani in kultnrni Ameriki hudobni ljudje, ki jim naše krasne •živimo. Društva za varnost živali uredbe še niso mogle iztrebiti hn-jin ^akone proti trpinčenju živali i-dodelskih nagonov. Da se jih po-1 mamo. Justično trpinčenje elove-štena civilizirana družic varuje,' ka je pa mogoče in nikjer ni zako-jih mora soditi, zapirati, eventu-!na, ki bi skrbel za človeka vsaj tc» alno obešati. Varnost mora biti; varnost je pogoj civilizacije. Kam liko, kolikor za psa. In štirideset ; let se je mogla vršiti taka tortura, bi pa prišli, če je kdo z vso svo- v kateri je največji čudež, da jo je jo bistroumnostjo nakradel —par-don! prislužil nekoliko miljonov, pa ne bi imeli institucij, ki skrbe, da mu žila j kdo drugi ne ukrade par dolarjev. . Imamo torej, kakor se spodobi v civilizirani družbi, tudi policijo in justico. In prav justica spada med dokaze in simbole nase civilizacije. Barbari so tudi v svoji justici barbarični. Njihov duh sicer ni od-daleč tako razvit kakoc duh civiliziranega človeka; toda kolikor ga , imajo, ga porabijo, da si .izmislijo rafinirano brutalne, bestijalne kazni in mučijo ubogega grešnika, da jim je sam Satan nevoščljiv. Trpljenje drugega človeka je divjakova največja naslada. Uboj je šele zaključek cele serije najbolj premetenih tort ur, ki jih uživa divjak kakor izredno slavnost. Okrutnost, ki je ostala človeku še iz živalskih časov, se je podedovala od rodu do rodu in se vleče kakor nepretrgana nit skozi vso našo zgodovino. Kaj je še -stari vek kljub svoji mladi civilizaciji nagrmadil bestijalnosti! Nerono-ve žive baklje, gladiatorski boji in cirkuške borbe sužnjev z divjimi zverinami, križanje ob živem telesu,.kuhanje v vrelem olju — to so bile čisto navadne pratike tedanjih ¿asov. Rim je tekmoval z Kgiptom in Bgipt je tekmoval z vzhodom, čigar fantazija je bila človek izdržal, in it trideset let ni bilo nikogar, ki bi bil spoznal, daj se godi tukaj strahovita krivica, j ki meče neizbrisen madež na naso civilizacijo. veliko resnobo so uprizorili imitacijo Franc Jo-žefovega pogreba, hoteli s tem izraziti svojo ces. kr. lojuluost. Začet komu so hoteli araužerji, ki so brli očitno ljudje brez vsukegu okusa, dati sprevodu popolnoma pred pust en značaj s tem, da so nameravuli nositi krsto, v kateri naj bi bil le-¿al za Franc Jožefa našemljen živ človek. Ta "uajlepši del" uprizoritve je prepovedala policija, režiserji so sc pa potem zadovoljili z venci namesto živo-mrtvega Franc Jožefa. Priroda je v svojem stvarjanju neskončno bogata. Kakor množi in množi vrste cvetic in grmov in mravljincev rn volkov, ustvarja tudi ljudi vsake,vrste, pa je spravila na svet tudi zu-telebaue avstrijakante iu slepe cesarjcvce, ki ne morejo niti v Ameriki pozabiti nh neumnost, katero so jim v stari -domovini tlačili v glavo. Več kakor sto let po francoski revoluciji, v času, ko no marajo niti na Kitajskem cesarjev, ko si celo črnci snujejo republiki in ko t «ve sami v Ameriki na repu*i)ličansk>h tleh, silijo še vedno pod žezla in prestole in smatrajo za častno lizati prah z vladarskih škornjev; V šoli so se v otroških letih učili peti 4,,0uvaj Bože, štiti Bože"; pri vojakih so stali hahaht pred vsakih korporalomi ko so se vrnili v civilno življenje, je bil pisar na okrajnem glavarstvu njih bog. Sklanjati hrb^t jim je postala navada, slišuti žvižganje biča in preklinjanje predpostavljenega potreba, in sedaj so kakor izgubljeni, kakor da jim je zmanjkalo tal pod nogami, ce nimajo vedno kaj cesarsko kraljevega preti seboj in nad seboj. Bič jim žviižga sicer tudi v Ameriki okrog ušes. Foremane imajo in bosse, ki znajo tudi korporalsko nastopati. Toda kaj! Tak civtlni biriv vendar ni enak gospodu žundarji», ki ima uniformo in zvezde na ovratniku in bajonet na puški in ki je 44k. k." "Bože mili, kud sam zasot" stoka taka po domska'duša nočindan, ko ne vidi na vsakih sto korakov čriM>rumeno pobarvane stražarne in na vratih vsake sod ni je, vsake davkarije, vsak«» fi uancarske barake iu vsake trafike koinisnepa ptiča, cesarskega orla. Ljudje, ki jim je prirodu dala čut za svobodo, si oddahnejo, ko vidijo, da so izginila vsaj taka znamenja sužnosti in ponižanja izpred njihovih oči. Oni vedo, da tudi tukaj še ni svobode, kakor je ne more biti nikjer na svetu, dokler ne bo človek tudi gospodarsko prost in enakopraven z drugimi. Vendar pa znajo ceniti razliko med državljanom in srednjeveškim podanikom in vpo števajo vsaj boljšo priliko za boj, ki jim jo dajejo republičanske uredbe. - Pravi cesarjevec je pa nesreeeti v takih razmerah. On pontiLuje samega sebe in vse ljudi, ki so obsojeni, da morajo $iveti brez pes. kr. bajonetov in koroba^ev, in če dobi pritiko, da pokaže, koliko *4lepše" je on vajen, jo jw»grabi z obema rokama. Cesar Franc Jožef je umrl — hej, to bi bila prilika! . . . Junaki se nae niso sami »pomnili. Spomnil se je menda slavni avstrijski konzulat. Saj ni treba, da bi sam oficielno nastopal; kaj pa je treba vedeti, odkod izvira taka reč? Posredovalci, ki prevzamejo aranžirauje, se že dobe, iu svet misli tedaj, da je vsa priredba sad spontano zbujenega patriotičnega euvstva. "Glejte, kako ljubijo Avstrijci svojo domovino! Glejte, kako so ljirbili svojega starega cesarja!" m . f Tako naj bi mislil svet po željah aranžerjev. t ^Ll**0^ ^^I Ampak tako ne misli svet. Tudi v Chicagi ne. MonarhiČne parade v katerikoli obliki ne morejo pričakovati v tey dežel» nobenih simpatij, in kdor se jih udeležuje, mora biti vesel, če ga ljudje le pomilujejo, pa ne zaničujejo. In to je popolnoma naravno. Vsaka inonar-hiena manifestacija ima nekaj demonstrativnega proti uredbam, te dežele v sebi, in sicer proti tistim uredbam, o katerih mislijo vsi enako in so jih vsi pripravljeni čuvati in Ščititi, tudi če «i v vseh drugih rečeh nasprotujejo. Monarhična pnrada ima v sebi ost zoper republiko in republi-čansko idejo. Zato je blazno pričakovati, da bo ameriško občinstvo sinipatiziralo s tako prireditvijo in spoštovalo njene udeležence. Razume se tudi. da pričakuje Amerika od ljudi, ki tukaj žive, da postanejo njeni državljani. Povsem logično pa mora, kdor postane ameriški državljan, opustiti vsako drugo državdjan- kakšnih podivjanih Ronrdnikrh,ki so zarpli sina ali hčer na dolga leta v svinjak ali v podoben prnwtor, kjer je bil popolnoma ločen od sveta. In če se izve taka bestijal-nost, se dvigne krik groze in javno mnenje izofočuje take zverinske starše rz človeške družbe. ■ Tukaj ne gre za podivjane hribovce. 91užaJ)niki pravičnosti, svečeniki Justice so zaprli živega človeka v frajfoo in ga tam imeli zaprtega štirideset let.Z divjimi zve rinami v zverinjakih imamo več u-smiljenja. Če je le količkaj mogoče, jim damo družbo, puftčarao jih na zrak, poleti po ves dan; tam lahko skačejo, se igrajo, vidijo kos «veta in dihajo. Človeka so pa zaprli in artirideset let imeli zaprtega v samotni celici, v kurniku! Zdaj hočejo biti milostivi. Toliko družbe naj dobi, kolikor je i-j majo navadni kaznjenci. Milost? — Niti krivica ni s tem popravljena, ker je spadal Pome roy že davno v umobolnico, ^ zdravnikovo osknho. I)a ni bil Thaw in da nima miljonov, ni njegova krivda. Če ga zdaj oddajo v bolnišnico, je komaj to popravljeno, kar se še more popraviti. Kdi-no veliko svarilo se more črpati iz stvo in se odpovedati zvestobi do prejšnjega vla* darja. Dokler so na svetu države, je tako. A težko je verjeti, da bodo ljudje v srcu postali ameriški državljani, če so še vedno tako za telebani v staro despocijo, da morajo tukaj javno manifestirati svoj podložtiiški čut in svojega Črnorumenega duha. Ampak <*e je z oz i rom na rcpubličanski značaj Amerike dovolj jasno, da je parada za mrtvega Franc Jožefa v Chicagi nezmiselua reč, je absurdna tudi brez teh ozirov. Franc Jožef je umrl. Tuka je končna usoda vsakega človeka. Prirodni zakon ni mogel napraviti izjeme zanj. Dovolil mu je itak nenavadno visoko starost. Ali je to ruzlog za pogrebno masfkarado? Mnogo ljudi jo umrlo v stari domovini zadnja leta, mnogo takih, ki so pomenili za človeštvo, za narod, za delavski razred mnogo več od Franca Jožefa. Nihče ni zanje paradiral v Ameriki., Franc Jožef je bil v Avstriji cesar. To se pravi: Prišel je na svet kot član habsburške fami-lije, in ko je njegov stric zapustil prestol, njegov oče pa ni moral sesti nanj, je bil ta prostor odprt Franc Jožefu. Z nobenimi zuslugami si ga ni pridobil; kje naj bi bil osemnajst letni fant, ki je po pravici ¿e spadal v^ftolo, vzel zasluge T Potem je vladal, kakor pač vlada cesar v naših časih: Kakor so ga sukule razmere, kakor so nanj pritiskale klike in kamarile in kakor so kazali interen fs mi I i je llabsburg-Lothringeu. Zdaj je umrl in niti pol trenotka ni zaradi tega nastala zadrega. Pripravljcu je bil že drugi fant, druga marioneta, da sede na prestol in si ogrne cesarski plaš.\ V Avstriji pa gre brez Franc Jožeta tako •kakor s Franc Jožefom, in če bi šel mladi Korl par let iskat severni pol, bi šlo brez njega ravno tako. Kje je torej razlog, da bi se Frane Jožefova krinka prenašala po Chicagi? Nikjer drugod ga ni kakor v želji avstrijskega konzula po odlikovanju. Ta želja pa res ni toliko vredna, da bi se moralo par tisoč ljudi našega naroda blamirati pred Ameriko in se kazati v luči naj bedast ejšega nazadnjaštva. Parada je bila neumestna in glupa. Ampak pri nas se ne more zgoditi nobena neumnost, da sc ji ne bi pridružila vsaj še ena. Ko so hrvaški "patAoti' slišali, da bo taka manifestacija, se jc tuüi v njihovih prsih nemudoma zbudilo nazadnjaški) srce, pa so z nekaterimi Čehi in Slovaki bezljali k županu in k policiji z vročo prošnjo, naj prepove parado. Na jeziku imajo vedno svobodo. Neprenehoma govore o deželi Washingtona in Lincolna. In svoj ainerikanizem nagla ¿ajo. Ali čim le kdo kihne drugače, kakor je njihovim ušesom všeč, že pozabijo na vso svobodo, pa kličejo svobodo. Pre* povej! Za brant! Ameriška koustituetja dovoljuje svobodno izražanje mnenja, shode rn zbore in demonstracije. Včasi se poruši ta svoboda in narod s«» mora bojevati za pravico, ki spada med temeljna načela te dežele. Svoboda je, oziroma mora biti za vse enaka. Jaz hočem svobodno izražati svoje mnenje, torej moram trpeti, da ga izražajo tudi drugi. Danes demonstrirajo suhi, jutri demonstrirajo mokri. Lahko marširaš z onimi ali z drugimi; lahko jih šteješ. Lahko oataneš doma, pa se ne brigaš ne za ene ne za druge. Ampak če hočejo paradirati hodeč |>o rokah, je to njihova reč. Svoboda je za modrost in svoboda je za neumnost. -n .. , It"* Naši **jugoslovanski patrioti" so pa kljub vsemu amerikaniziranju in kljub vsemu simpati-zjranjo z zavezniki in kljub vsemu 'osvobajanju' izpod avstrijskega jarma ostali še prav tako popolni Avstrijanci, kakor njih veteranski antipodi. Nekoliko fraz o Jugoslaviji in par verzov o svobodi ne pomeni nič. Duh odločuje, a duh, ki živi v njihovih dušicah, je pristno avstrijsko žandar-ski. — Francjožefovske parade ne delajo našemu narodu časti. Ali denuncracije tudi ne. Kmalu pa bomo, če pojde Se tako dalje, dosegli, da nas bodo v Ameriki sploh smatrali za narod denun-ciantov. Enkrat denuncira ta stranka, drugič druga. Knkrat denuiKnrajo Zottijevci iz Pitts-burgha Grškovičev zbor, drugič dcnuncirajo Bi-ankinijevci v Chicagi Franc Jožefovo parado. Žandarstvo za žandarstvo, podlost za podlost. In vso to odurno nizkost zagrinjajo eni in drugi s plaščem narodnih idealov in patriotizma. Bratci enaki vsi . . .! neprekoul ji va v izmišljevanju stra-1 čit i ponavljanje takih krivic in šnili muk. tega nezaslišanega slučaja.Prepre vo je napw*iavaftf ii^^"0 Preiskati, če ? uhuro/so se polagoma v Ameriki taka s A Človešt raavojora kulturno se polagoma rftzvijali tudi njegovi blažji čuti. Polugoma, zelo. polagoma. Niti krščanstvo še m moglo izgnati zveij iz človeka. Samo se je še posluževalo bož/ih sodb, samo J^ «e dalo sežigati coprniee in kif*v>veret., . • Dolgo jc trajalo, preden je nafta -človečnost pot tudi v justico. Pri «ninj ^razvitih narodih je še aedij ni. Ampak Amerika Jtoji tis visoki stopinji civilizacije In kul- se ne vrši še strahoigra. V neverni ftihir^i «i» «tanovili rtwki dijaki ki to bili ¡¿gnani iz Roeij* valtd revolucija 1. 1005 avojo akademijo. Vhids jim gre pri tem na mko, xato člane oproAča navadnega dela. Dijaki člani te akademije, ae ponajveč ha v i jo c raciakovanjem ogu kakor dobro delo, broz grehov ni dobrih del in ni kesa." Tako je razlagal Grička svojo pobožnost. Sramotno je bilo to! Cc bi Raspu/tin ne bil dobil pozneje "visokih" pokroviteljev, bi se bila oprijela njegovih 44naukov" kvečjemu le fanatična sekta, kakor so "bi-čarji" ali, kar je še verjetneje, sp4oh ne bi bil i-mel vpliva. Rasputin pa ni deloval samo med kmeti, marveč je poiskal pomočke hi pota, da se je vdomačil tudi med goreti jirni dese; tisoči. 44Le počakaj," je rekel svojemu prijatelju Strjapčjovu, "pridem še v najfinejše dvorane, boš vklel!" V Strjapčjovi hiši se je sedsj naselil Rasputin. Tam se zbirajo njegovi prijatelji in čaeitil-ei. Svojega ".pastirja" izkoriščajo s tem, da si prilaščajo majhen del njegovih prejemkov. Nenadoma je menjal Rasputin svoj značaj. Nehal je piti, postal je zamišljen, postil se je. Spremenil se je tudi na zunaj. Nosil je dolge lase, njegovo lice je dobilo izraz prosvetlenea. Bos, v mrazu in slabem vremenu je obiskoval samostane, toda povsod so se ga čimprej iznebili. 44Dva, tri dni je ostajal v samostanu, pa so Že vedeli, koga imajo pri sebi," pripovedujejo njegovi častilci. "< žali so, da '.*e driska kaže svetega, in da hoče postati imeniten in da mu je vse drugo postransko" nOi in tako ga pode povsod. Vrbutega lazi Griška vedno za ženskami. Vede se ot>enem nedostojno in prAvi: "Grešim, da se kesam." Tako je z Griško. V tej dobi se je Griška seznanil z nekimi škofom, ki ga je potem zagovarjal. Po njeni je do-lxil Rasputin dostop v ženske samostane, in kmalu nato je prišlo do velikega škandala, o katerem pa zaradi takratnih cenzurnih razmer niso smeli časopisi ničesar poročati. Rasputin je pri svojem "romanju" po ženskih samostanih posilil več samostanskih sester in nun. O stvari je ¡»vedela Sveta sinoda. Obenem pa se je vršila tisli obravnava glede Raspirtinsve sekte v vasi Pokrovskoje in opravljanja molitev v jami. Na obe stvari so na Ruskem kmalu pozabili. Revizorji so po prizadevanju Rasputin« dobili kmaLu potem »kofijake sto-lice . . . Takrat namreč, ko se je. imela vršiti revizija, je. imel Rasputin že vpliv in moč. Svojim prijateljem je rekel sedaj:44Zdaj premorem vse!" Pričela se je nova doba Riuiputinoveg* življenja. Storil je zaobljubo in je naznanil svojim prijateljem in Častilcem, da sporoče njegove namene Čim glasneje javnosti. "Sebičnost in greh gospodarita v naših samostanih. Vzrok imamo, ¿lii. delamo pokripove-duje: 44Ne v njegovem nauku, marveč v njem samem je nekaj, s čimer vpliva na ljudi slabih živcev. Morda je to njegov ostri, neprijetni in prodirajoči pegled. ... On hipnotieira m premaga." Toda kljub svojemu hipnotičnemu ki prodirajo-eejiui pogledu ni imel Rasputin nikdar velikega vpliva med preprostim ljudstvom, dasi je skušal vplivati nanj. V Prokovskojevu ki Tjumenju «o se zbirali okolo njega samo navihanei in poredne- ži, ki so od njega bogateli in se dobro imeli v njegovi družbi. Del prokoviikojevega prebivalstva ga je imej za 14spretnega nepridiprava". Drugi so ga pa imenovali "lumpa". Ko je Raspustin bival v Moskvi, je prvič spoznal grofinjo I. (vplivno grofkijo Ignatjev) in nje salon. Še takrat, ko je bil Gi#ka voznik, mu je obljubila neka odlična oseba, ki jo je peljal v Tobolsk, pokroviteljstvo in ga pregovarjal, da se je posvetil dubovenstvu. Rasputin je poiskal to osebo, tedaj škofa, ki je imel velik vpliv v moskovski organizaciji desnice, in ta ga je uvedel v krog vsemogočne grofinje I. Prvič je vplival slabo na grofinjo. 44Tak je kakor obseden in robat," se je pritoževala grofinja. "Opazuj ga natančneje, mala grofinja," ji je svetoval Rasputinov pokrovitelj. Škof je zahteval, da se je toboiska škofija ozirala na ver-ke "darove" Rasputmove. Brzojavi so prihajali v Tobolsk. In zgodilo se je tole: Celo vrsto oseb so na priporočilo Rasputi-novo posvetili v duhovnike. Novi pastirji so delali v svojih cerkvah naravnost ali pa po ovkikli reklamo za Rasputina v svojih pridigah. Kmetje so bili nezadovoljni in so godrnjali. Pritožbe so prihajale do škofa — Varnova, prejšnjega Raspu-tinovega prijatelja. A tožbe so bile brez uspeha. Kmalu se je čutil Rasputin dovolj vplivnega in je odpotoval v Petrograd. Krog grof iti je I. ga je podpiral in dobil je dostop povsod. Po svojem povratku v Tobolsk je pravil Rasputin, da je bil pri predsedniku ministrskega sveta, P. A. Stoli-pina, ter da je pozdravil njegovo na Apoteker-Hkem otoku vsled eksplozije ohromelo Toko. "Pro-rokoval se mu, da ga umori sovražnikova roka," je pripovedoval pozneje Rasputin. Bodi že kakorkoli. Rasputin je dobil leta 1916 tak vpliv, da so se mu jeli laskati največji mogiortci na svetu. V njegovo stanovanje v Tjumenju je prihajalo s pošto toliko pisem, da je imelo več tajnikov dovolj opravila z razdeljevanjem in urejevanjem pisem. 44Tudi minister ne dobi toliko pisem, kajne T" je pravil pobožni 44 menih" ošalhno in samozavestno. V Tjumenju se je tudi seznanil bliže z nadzornikom ljudskih šol Gregorijem Jakovlevičem Mal jareokijem; prinesel mu je iz rezidence 2000 rubljev za šolske namene m ga porakušal pridobiti za to, da bi svoje delovanje v področju nadzornika Mailjareekiija 'raztegnil tudi na šobike otroke, zlasti na deklice. . . . Toda kljub priporočilu škofa Varnava vendar ni imela propaganda za Kasputizem med nedoletnimi šolarioanii tju-men.sk i h šol nikakršnega uspeha, čeprav je trdil '"!kof, da nam je poslala 44meniha" boija roka. Patriotizem in kapitalizem. Patriotizem je zelo stara reč. Sicer ni, kakot trdijo nekateri, tako star kakor človeštvo. Največji del vse naše preteklosti odpada na dobo, ko je človek živel v divjaškem stanju in bil nomad. Takrat ni mogel biti patriot, ker mu je bila pa-tria — domovina popolnoma neznan poj m. Domovina je nastala približno takrat kakor privatna lastnina, ko je človek pridobil sredstva za uspešno obdclavanje zemlje in postal poljedelec. Ampak četudi je patriotizem par tisočletij star, vendar ni mogoče popolnoma natančno povedati, kaj da je. Podvržen je namreč, kakor vse na svetu, izpremembi. Niti ocenjevanje patriotizma ni vedno enako. V dobi malih nemških državic je bil n. pr. ofieielno zaničevan in patriote so preganjali, kakor sedaj socialiste ali anarhiste. Sedaj je narobe. Od človeka zahtevajo, da naj bo patriot in patriotizem velja za nekaj plemenitega, nekateri pravijo celo za najpleme-nitejši čut. Kdor nima dovolj patriotizma v sebi, mora biti še vesel, če ga postavljajo na enako stopnjo s tatom in roparjenn Toda kaj je patriotizem! Kaj je njegovo jedro? To je šc vedno nerešena uganka. Teoretično so nam sicer dajali razlago in znali smo jo že na pamet. Ampak čim pogledamo na praktično stran, odpihne veter vse in vse je zmedeno. Tu je na primer vest iz Betlehema, ne iz palestinskega, kjer je bila rojena luč sveta, ampak iz pennsylvanskega, kjer se porajajo ognji bo-j&č v podobi bomb in granat in kjer je Ohas. Schwab gospodar. Poročilce nam pravi: Kmalu po izbruhu vojne je Chas. Schwab prevzel tukajšnje Lehigh Cokes Works od Nemške banke v Berlinu. Sedaj jih je banka zopet prevzela od njega. V podjetju je investiranih 15 miljonov dolarjev; ustanovila jih je skupina nemških u-čenjakov in trgovcev v zvezi s Nemško bhnko za iproduciranje koksa za Sehavvhove Betlehem Steel Works hi za pridobivanje stranskih produktov, potrebnih za fabrikacijo barvil, medicin in drugih kemikalij. Kakor omenjeno, jih je Schwab začetkom vojne popolnoma prevzel. Upozarja se, da je nenwka vlada večkrat v nemških časopisih dala naglašati, da se ni Schwab nikdar pregrešil zoper načela nevtralnosti, ker je po mednarodnem pravu dodajanje vojnega mate-rijala vojskujočim se silanv dovoljeno. Da je Nemška banka zopet vzela podjetje pod svojo kontrolo, smatrajo tukaj za znamenje, da se bliža mir. Tako pravi poročilo. Mi se pa zaman praskamo za ušesi, da bi natančneje spoznali, kaj je patriotizem. Ohas. Schwab je nemäki patriot; o tam na more bit» dvoma. V svojih oglasih po časnikih je rad dal debelo tiskati besede 44 Deutscher Pleiss" in "'Deutscher Geist". Niso Ii tekarni stoji cela tolpa ljudi — mladi in stalni, odrasli in otroci obojega spola, starčki in krepki madeniči, iz katerih še odseva pogum, moč in upanje. Tam zopet stoji drugi, katerim je beda le zarezala globoke poteze v obraz. Vsi so oblečeni slabo, zebe jih. Enemu gleda zvedavo palee na nogi ^kozi čevelj v svet, drugi kažejo nage komolce, tretji se skušajo bolje zaviti v*jopiče , brez gumbov. Vsi otepajo roke, mane-jo učesa in prestopajo z fne nogo na drugo. Kaj pa delajo vsi pred pekarno? Čakajo na košček starega kruha, ki ga vsak dan pekama deli siromakom. Lačni so in zebe jih, a vseeno čakajo, da odpre pekarna svoje duri in se prične deliti stari kruh. Ko so dobili kruh, kam naj obrnejo svoje korake? Gospoda, ki stanuje v hotelu, je po obilni večerji, poiskala topla ležišča. Ali kam naj gredo ti siromaki? % Odidejo! Kam? V prenočišča bosjakov,kjer dobe ležišče na tleh, ako so imeli toliko sreče, da so naprosjačili po dnevu nekaj centov. Kam pa tisti, ki nimajo centa v žepu? Ti siromaki, ti pnrije današnje kulturne človeške družbe pa obrnejo svoje korake do bliinje policijske postaje, kjer se jim dovoli milostno, da smejo spati na golih tleh v hodniku. Ti siromaki so še hvaležni, da imajo krov nad svojo glavo, da jim ni treba prezebati zunaj v mrzli zimski noči. Kaj se brigajo ljudje za slavne kulturne pridobitve, ki so obsojeni, da morajo sredi te kulture živeti kot divjaki? Če se je Pata-goncem slabo obnesel lov, tedaj stradajo vsi. ('e Eskimi trpe vsled hude severne zime, tedaj občutijo hudo zimo vsi. Ali siromaki v kulturni človeški družbi stradajo in prezebajo, dasi je hrane in obleke dovolj za vse in palače stoje prazne. Kadi tega tudi bolj občutijo grozoto zime kot Patagonci in Eskimi. Človeška1 družba, ki ima tako kulturo, se prav nič ne loči od navadne divjaške družbe in naj se današnji kulturi po jo še tako krasni in lepodoneči- slavospevi. Dokler imamo v svoji sredi lač-ne in napol nage ljudi, dočim je živeža in obleke za vse, toliko časa smo zgubili pravico imenovati se kulturne ljudi. Pravo kulturo bomo imeli še le v socialističoi družbi, v kateri ne bo vsegasitih bogatinov in gladnih, napolnagih siromakov. Takrat izgubi tudi zima svojo grozoto! M alo,9 a zelo zanimivo epizodo «o sporočili te dni časopisi, kakor jo je pripovedoval «graditelj panamskega prekopa in poznejši guverner kaiial-' skega ozemlja general Goethals. Dogodek sega nazaj v tisto dobo, ko so se delale priprave za zgradbo kanala, ki ga jkonif. Kapitalisti imajo v njej moč- in si delajo zakone, ki ščitijo njrhjdstcm. Toda pričeli so kapitalisti s kršitvijo zakonov. Fevdalizem jim je branil razvoj. Industrija, ki je vir njihovega bogastva, je imela povsod ovire. Zato so hoteli svobodo — svobodo kapitala .svobodo prof it a. Rebel irsli so proti fevdalnim zakonom, kršili so jih, poteptali DOPISI. Pittsburgh, Pa. . . Pittaburgh.oj Pittsburgh,! Znan si kot zakajeno mesto; treba je še povedati, da si zatrpano mesto, prav posebno, kar se tiče naših rojakov, ftest dni na leden jim je Bog dal, da garajo od zore do mraka; vsak večer in vsaka nedelja jim je pa ostala, da si spletajo ktirohač in ga izročajo kapitalistu, da jih po božji volji kreše po -grbi. Listov, ki so dela vat vu v korist, sploh ne čitajo naši pittaburški rojaki. Dve newyorški plenici pa i-raata največ vpliva pri njih. Blizu 2000 Slovencev nas je naseljenih tem mestu; ampak sram jc človeka povedati, koliko jih je^i^d njimi državljanov. Če ne boste drugim izdajali, vam na tihem povem, da nas je približno dvajset. Torej dokaz velikanskega napredka! Kdor želi postati državljan, naj 4e pride med tukajšnje Sloven ee; oni ga bodo že organizirali. Toda kaj je krivo, da je ljudstvo tako neverjetno zaspano? X prvi vrsti to, da ne čita nikdar delavskih ¿istov, ampak se drži naeinalističnih in cesarskih *rp, ki ga seveda lepo podučujejo. Sadove tega pouika opaža človek po* vsod. Slišal sem nekoliko rojakov vzdihovati zaradi draginje. "No, Janez, kaj pail>o s to današnjo draginjo?" jc vprašal prvi. "Eh, .lane*, bo že B<>g dal, da bo zopet ceneje", je drugi odgovoril Mislil je torej, da je Bog podražil ži-so jih ,in ko so na mesto fevdalnega postavili kapi-! Vila; zakaj če jih bo on pocenil, talistični sistem, jim je zgodovina dala prav, ka kor Rooseveltu, ko je bH kanal zgrajen. Zdaj ščitijo s svojimi zakoni svoj sistem. Za večnost bi ga radi zaščitili. A tu so delavci, ki jih tlači ta sistem. Kaj naj store? Zakon jim brani odstranitev sistema. Na Roosevelta naj se spomnijo. Močni naj postanejo, da ga bodo uspešno odstranili, in zgodovi-na jim bo dala prav. UTRINKI. Kongresni proračunski odsek je predložil predlogo, ki priporoča $60,000,000 za obrežne utrdbe, V letošnji predlogi priporočajo $18,000,000 več kakor v minolem letu, ki je bila tudi najvišja svota za gradnjo fortifikacij, «ki je bila kdaj dovoljena. Amsterdamski dopisnik londonskega "Daily Chronicle" poroča: "Dobil sem yrakvar zanesljive vesti is Nemčije, da se tisti lup ,ko se bodo morali opustili vsi upi v uspeh mirovnih intrig, in ko bodo gotove mornariške Wt vojaške priprave, začne splošno presenetljivo vojskovanje, v katerem bo zavržen zadnji" ostanek obzirnosti v poizkusu, da se obnovi resno padajoči vojaški ugled 'Nen^ije doma in v tujini. Velike nove armade in mnogoštevilno brodovje podvodnih bark bo kmalu pripravljeno, da začne z operacijami. Nemara izbruhne vsa peklenska groza že tekom enega meseca. Velike množine čet, sestavljene največ iz mož med 40. in 45. letom, pomešane z mladimi možmi zadnjih rekrutnih razredov, se sedaj opravljajo in so bile poslane največ v zapadne postaje Nemčije. Zadnji deli teh novih čet, katerih je baje 120, bodo jutri urščeni." Ta številka ne pove prav nie; te "čete" so lahko kompanije, bataljoni, regimenti, brigade— da to ni vseeno, bi tudi amsterdamski poročevalec lakho vede!. — Poročilo pa nadaljuje: To potrjuje moje trdno prepričanje, da se namerava še enkrat na zelo široki podlagi poizkus, da bi sc dosegla velika zmaga na zapadu, kjer Nemčija ve, da bi imela širši vpliv kakor vkc, kar bi mogla doseči na itoski front). tied a j tudi še poročajo, da ima Nemčija pripravljena velikansko podmorsko flotrlo, ki šteje 700 do 800 subniarink in da jc kinaJu pirčakovati odločilno bitko na ifiorju, ki p<*rtavi vso zgodovino pomorskega vojskovanja v*M>eo. Po vseh teh vesteh ne mor«, olpvek posveti nič druzega, kakor da se ne vodi vojna le v za-kopih, na prostem polju, v zraku, na morju in pod vodo, ampak tudi na papirju In to časnikarsko vojskovanje sc ne sme podcenjevati. Včasi napravi taka žurnalistična vest ve*č škode kakor strel iz največjega topa. Namen takih depeš ni nikjer zapisan. Lahko je grožnja, lahko je izgovor, lahko je past. Poročilo je lahko resnično, lahko izvira iz zmote, lahko je namenoma zlagano. Če je. spretno sestavljeno, lahko navede sovražnika, da pošlje velike armade, kjer jih ne najmanj treba iti se oslabi, kjer bi nuoral biti najmočnejši. ( e je nerodno, lahko zapelje svojo alst-no armado v pogubo. Časopisje je velesila — tudi n a vojni. - To bi moralo zlasti delavstVo razipneti., a 11,1 11 ™ Ruski car jc poslal novemu ministrskemu predsedniku Hcney.u Galicinii oseben reskript, v katerem ga med drugim poziva, naj posveti vlada glavno pozornost vprašanju vojnih zalog za armado in naj osredotoči avoje delo na širši podlagi, da izvede ukrepe, ki so bili pred kratkim storjeni v tem ozirg. Kakor.poroča petrogradski dopisnik Reuterjeve agenture, pravi carjev reskript : "Ko sem Vam poveril odgovorno mesto ministrskega predsednika smatram za jimestno, da naglasim nujne probleme, katerih rešitev naj bo glavni smoter vladne pozornosti. " V sedanjem trenotku, ko se je kolo vojne obrnilo, so miali vseh Rusov brez razlike narodnosti in razreda namerjette k hrabrim in klavnim brambovcem naše deftelt, ki pričakujejo z napetostjo odločilni spopad s sovražnikom. , • • Strašna drama se je v četrtek odigrala pred francoskim porotnim sodiščem v GneviHiersu, pred katerim je stala dvajsetletna Josephine Bartbelinv pod obtožbo, da je umorila svojega nezakonskega otroka. Obtoženks je ispovedsls, da je bivsla pred vojno v Chsmbleyu. V decembru leta 1915 so pa Nemci okupirali tisti kraj m takrat se je po njeni izpovedbi zgodilo, da ao jo prijeli štirje nemški vojski, odvlekli v kapelo bližnje bolnišnice in jo tsmkaj posilili. Postsls je noseča in dva meseca pozneje je odšla v Švico, od koder se je vrnila nazaj v Francijo. Meseca avgusta m. 1. je porodila otroka in ga takoj po porodu umorila. Njen zagovor pri sodišču je bil: "Umorila sem otroka zato, ker nočem biti mati otroka, čigar oče je Nemee." Porotniki so oprostili morilko, ne da bi bili zaptafetili svoje sedeže, in občinstvd v sodni dvorani je besno ploskalo. Diplomatje zavezniških držav dolže Turke, da so si prilastili denar, ki je bil namenjen za armenske reveže. Po njihovi izjavi so dobila armenska društva večje svote denarja iz Rusije in Anglije za olajšanje bede med Armenci, ki so še pod turško vlado ,in zdaj je prišlo na dan,, da so turške oblasti pobrale denar in revtži, katerim je bil namenjen, niso dobili niti beliča. To je prav lahko mogoče. Kjer je prilika za graft, tam jo tudi graft. Turčija gotovo ni edina, kjer se gode take reči. In če se ji dokažejo take tatvine, ne bo niti v zadregi za izgovor; najbrže bo dejala, da ne bi bili Armenci «porabili podpore za kruh, ampak za punte. In vlada vendar ne more podpirati revolucije. Niti tedaj ne, kadar pravijo njeni sovražniki, da je barbarska. General Brusilov, poveljnik južnih ruskih armad na vzhodni in nununski fronti prerokuje popolno zmago zaveznikov v letu 1917. ^Petro-grajski dopisnik londonskih "Times'.' poroča o generalovih izjavah aledeče: "Informacije, ki jih imam Jia razpolago in moje osebno prepričanje mi dovoljuje reči, da sem gotov — prav tako gotov, kakor stojim tukaj pred Vami — da b otekom leta sovražnik de-finitivno in popolnoma poražen." # . Ruski generali so se navadili, da zmagujejo tembolj z jezikom, Vi m manj uspeha dosegajo z orožjem. Sveta se je pa že naveličal teh zmagovalnih prerokovanj. Popoln poraz Nemčije nam je bil če napovedan leta ¿915., potem leta 1916., zdaj bomo pa rajši verjeli tisto, kar se zgodi. Če doseže Brusilov zmago, bo iniel tedaj več časa, da govori o njej, kakor sedaj, ko hI bila pravzaprav njegova naloga, da dela zanjo. Prerokov imamo že brez ruskih generalov dovolj. "V popolni solidarnosti s svojimi zvestimi zavezniki, ki izključuje vsako misel na sklepanje miru, dokler ni dosežena definitivna zmaga, trdno verujem, da bo ruski narod, ki s samoza t a je vati jem prenaša breme vojne, izpolnjeval svojo dolžnost do kovica in da te ne bo ustrašil no-l>ene Žrtve." • Carju Nikolaju je lahko govoriti o žrtvah, kajti sam ji bne dopritiaša. S tistimi, ki umirnjo zn njegove interese, je stvar drugačna. je logično, da jih jc podražil. Pa ne, da bi mož rajši malo premislil in se ozrl, da bi spoznal,kaj se g'vii in zakaj se tako godi. Draginja je, to opazi vsak o-trok. Pridelovalni stroški niso ^ri-vi, zakaj ti we nižajo z vpeljavo modemih strojev. Farmarji jie dobe za svoje pridelke dosti več kakor pred leti.Torej mora biti vzrok nekod drugod.tn če bi ljudje eitali bi vedeli, da je v kapitalistični špekulaciji. Letina, ki smo jo imeli, je bila več kakor zadostna za vse potrebe ameriškega ljudstva. Ampak trgovina s živili je prišla v. kapitalistične roke. Pridelki se pc-kupujejo še na polju." Opravijo se v skladišča. In tam se' zadržujejo, dokler se ne občuti pomanjkanje na trgu. Tedaj se pa lahko pravi: Crkni, ali pa plačaj, kolikor zahtevamo. Le velekapitalizem more graditi ogromua skladišča, velikanske ledenice, jajčne shrambe i. t. d., kjer lahko teže živila, dokler se kapitalistom poljubi. In kakor je kapitalistu v tovarni profit prvo, "Jako mu je tudi na trgu. Sistem mu o-mogoča; da spravlja miljone, delavec pa plačuje vse potrebščine trikrat ,petkrat, desetkrat čez ceno. In namesto da bi pametno dejal : "Organizirajmo se, da odpravimo ta sistem", pravi: "Bo že Bog dal!" Po tem se ni čuditi, da gre tukaj tudi skebstvo v klasje, da j * Z * » J; in Penzijske dru zbe je bilo bolj težavno kakor s katero drugo organiiacijo, zato ker je pri penzijski d.ružbi pcuzi ne čitati k a kinih novic. O Življenju delavca trpina ne boni govoril, ker je tukaj enako kakor po vsej deželi. Sporočani pa, da nam jC smrt ugrabila po tem kraju dobro znanega rojaka John Obida, ki je bival v Weat Brownaville, Pa. Dne 11. januarja ob 4. popoldne je ael s svojim sinom adrav in vesel na delo: ob 8. svečer se-je pa utrgala plast kamenja, se sesula nanj in ga 'tako poškodovala, da je umrl še v rovu v sinovem naročju. Bil je član dveh podpornih društev, in sicer D. P. Z. in S. S. P. Z. Bil je d<*ber član, redno je plačeval prispevke in je bil prijazen z vsakim tovarišem. Star je bit 47 let in zapušča vdovo s sedmimi otroci, od katerih ni najmlajši niti leto star. Najstarejši je pa oseninajst-leten in je z očetom vred pomagal povečavati kapitalistom njih kup. Obid je storil rudarsko siurt, iu med nami ni «nihče varen, da ga ne nadene enaka usodba. A priznati Je treba, da so delavci saiui veliko krivi, ker puščajo kapitaliste, da ravnajo, kakor sami hočejo. Nekoliko več denarja bi veljalo, pa bi bila marsikatera nevarnost odpravljena iz jam. Ali denar je kapitalistu najsvetejše, in ljubše mu je, da se pobi je sto in sto ljudi, ka-krtr da bi segel v žep. Delavci, zbudimo se iz spanja in združimo se, da ne bomo večen nič, na katerega se ni treba ozirati. Pridružite se klubom J. S. Z., in kjer jih ni, si jih ustanovite, kajti le tako postanemo toliko močni, da se otre-semo kapitalističnega jarma. Priskrbimo si državljanske pravice, da bo tudi naš glas kaj vreden in da ga bomo lahko oddajali za zmago delavske stranke, to se pravi za našo lastno zmago. Socialističen pozdrav! Jos. Milanich. ja ovirala. Druge organizacije i tuajo približno enaka pravila? Po mojem mnenju bi bilo najbolje, da store gl. odborniki S. D. P. Z. in dr. sv. Barbare, spadajoče v Forest City, Pa., ravno tak korak, liani reč, da se društvo sv. Barbare združi s S. D. P. Z. ter naj vse knjige In listine dr. sv. Barbare odpadejo, tako da se bo poslovalo pod čarterjem S. D. P. Z. Potem bi prišlo do združenja še s kakšno drugo organizacijo. Ako se ozre-nflb nazaj v preteklo leto, koliko konvencij je bilo! Te konvencije so stale mnogo denarja. Kolikor jednirt in zvez, toliko konvencij in gl. odbornikov. Vse to treba plačevati. Zatorej je potrebno, da se združimo, da se zmanjša število organizacij ter postanejo druge močnejše. S.'D. P. Z. ima več razredov, tako da se člani lahko zavarujejo za $2 dneve podpore, posmrtniua pa je višja ali nižja. J. Za krajše k, tajnik dr. sv. Barbare št. 1. more le močna socialistična stranka. Ali je za delavec vseeno, kdo je v uradu? (V morajo iti delavci na štrajk, je ogromna razlika, ali je šerif socialist ali pa kapitalialičui podrepnik. In če bi imeli v meatui hiši, v legislaturi delavsko, socialist ičuo večino, bi to delavci poznali na plačah, ua svojih pravi oah, v vsem svojem Življenju. Ka ko uaj se pa socialiatična stranka udeležuje volitev iu zmaga, če nI ma organizacije in sredstev f * Marsikdo se vpiše v k Url», po tem se pa ne prikaže mesec, dva, tri. Ko pride čas, da bi moral biti po pravilili črtan, je pa že toliko zaostaj, da bi moral plačati uema-ra dolar. "To je pa nreveČ," pra vi, in se da brisati. Če bi bil prihajal vsak mesec ua sejo, se ne bi nabralo preveč in vedel bi tudi, čemu plačuje tistih 25 centov. Prišlo je novo leto. Po atari na-Nihče ne trdi. da ni treba de- vadi so ga ljudje pričakovali s lavcu pogledati 25 centov. Saj jih je moral zaslužiti z delom. Ampak za posameznika je to vendar majhen znesek, medtem ko se stranki po 25 centov od člana popna. In nazadnje Jc le resnica: Če ne bi nihče plačeval teh 25c in ne bi bilo socialistične stranke, Iji zaslužili delavci za dosti več kert 25c manj, nego zaslužijo sedaj. Če .bi •se pa vsi delavci pridnužili aocia-lUtični stranki, bi pa zaslužili za dosti več kot 25c čez to, kar za- Kenosha, Wia. Staro leto jc minilo in »daj sto-jfcno že z obema nogama v novem. Človek bi rad povedal, da je pri-neslo kaj boljšega,' pa ne more. Če se ozrem po naši naselbini, moram reči, da tukajšnji Slovenci bolj nazadujejo, nego napredujejo. Z besedami je vsak, napreden, katerega srečaš. Ampak v dejanju so večjo moč proti kapitalizmu, in ta bi imel -večji ¡ftrah pred njimi. ' Upam, da bodo začeli naši rojaki delavci vendar malo boHj razmišljati te reči. Drugače se ne more, obrniti na boljše. Paul Jurca. plačati, tedaj se tudi grabi odpu Ščajo. Farju ni zameriti, če t&rbi za svoj busineaa, ampak 'Ijudi je obžalovati, ker is ne apoanajo, da je cerkev kupčija. Saj kaj druzega tudi biti ne more v kapitalističnem * h* t emu. Bilo hi torej najbolj važno, da se otresen^ tega sistema in da' združimo svoje moči v ta namen. Tukaj imamo socialističen klub in kadar bo večina naših rojakov v njem, botuo lahko rekli, da amo res napredni. Tedaj bomo lahko reano mislili na to, da rarttgamo kapitalistične verig«.» in se re&uuo pekla na tem svatu. Tedaj nas tudi za nebesa ne bo ztrah. Jos. F. Duru. sa Slovane« t« Uto 1017 )e Md»J «oto v. Vpmlajte Vik«> lakaru»r)» iftpj. do bito f» H •tonJ. Aku ga ud Dima, pilit« Mm. vita davico In influsn-ca. Da ustavita ta kaialj In da splolno od pomor «t« bolezni, .vlivajte Olencoe, Ohio. hrepenenjem ,kakor da prinese leto samo kaj novega, kaj boljšega. Misleči ¿ejavci ao ae že otresli teb upov, ker vedo, a tudi edini način, kako se more delavstvo osvoboditi svojega «u-ženstva. Naročite se nanj iu ga pazno čitajte, pa se boste sami prepričali, da se sme . "Proletarec" res imenovati delavski Ijst. Če ga boste nekaj časa pazno čitali, »e ga boste tako privadili, da ne boste mogli izhajati brez njega. Kdor se želi naročiti nanj, naj xe oglasi pri meni. V kratkem ob-biačem tudi sam rojake po naselbinah in upaui, da dobi tedaj Pro-letaree obilo novih naročnikov. Sicer imam poročati, da nas je Slovencev tukaj bolj malo. Zaposleni smo deloma v jamah, deloma pa v tovarni. Z delom gre še nekako in ni posebne sile, če ga hoče kdo dobiti: Društev imamo doslej le dvoje : Eno S» >». P. J., eno pa S. S. P. Z. Nimamo pa niti strokovne niti politične organizacije. Najbolj nam manjka socialističen klub J. S. Z. Tukajšnji ^Slovenci bi fci morali šteti za dolžnost, da si ga u stanove. Brez njega smo politično mrtvi; če si ga ustanovimo, pa dobimo vpliv in bomo polk s*, kaj šteli. .Vse, ki soglašajo z menoj, vabim, naj se oglasijo pri meni, pa se potem lahko snidemo in dogovorimo o ustanovitvi. Frank ¿♦tegovcc. mrtvi, kakor da so že priprav! jeni'lo.nar1?šiaj0fi llra*inji kT*j k Til im vir >* haja. Kapitalistom je seveda vse za pogreb. Nikogar ni mogoče po sili vleči v srečo; ampak tukajšnji rojaki so taki, da bi res moral za vsakim Collinwood, Ohio. Naša cotiiusoodska naselbina je precej velika in kar se tiče dela, ga jc sedaj še precej. Toda zaslužek je tako pičel, da se ob ved- eno, kako živimo ;i:jiui gre le za to, da se kupiči njihov kapital, in za to že skrbe naše roke. Ne vem, koliko časa bo ae treba, . *do s,a" K*/0','"'- S«J- d. bo deliva! v o «pregledal?. Ca» vec prihajn to p*5 «dtod ker so bj - ie fc¡| y ^ QMelblu¡ * večinoma prevei povnml. dejal b., UVMinik . ,„,„w Rinnak preleni v glavi. Všeč bi jim bil tak socializem, ki bi priplaval kar sam od sebe in jim prinesel vse dobrote, kar si jih žele. Tega pa ne pomislijo, da^ stoji proti delavstvu kapitalizem*z vso svojo močjo, ki je ogromna in ki jo je treba premagati, preden zašije delav-stv u svoboda. In kdo naj jo premaga, če se delavstvo ne loti tega posla f Število naročnikov "Proletar-ca" je v Kenoshi padlo od 34 na kakšnih sleset. Mislim, da je s tem skoraj vse povedano, kar se more nas tl^či in zakaj nas tlači. Vedeti moramo, kako se ga je mogoče otresti iu kaj moramo postaviti na mesto njega. Za to spoznanje naiu jc treba dobrega socialističnega čtiva, ki ga 119 moremo dobiti nikjer boljšega, kakor v Prolelarcu. Sam sem šestleten zastopnik Proleiarca in svojo agitacijo pred novim letom sem zaključil z zadoščenem. V Glencoe sem pridobil deset novih naročnikov, dva stara sta pa obnovila naročnino. Za naselbino, kakršna je Olencoe, je to lep rezultat. Priznati je pa treba, da je tukaj sploh veliko zanlnia-,iija za take liste, kakršna «;a Pro-letarec in Prosveta. Tukaj se dobe hiše, v katerih je poleg gosptnjar-ja le sedem stanovalcev naročenih. Upam, da pojde v novem letu še SEVERA'S BALSAM FOR LUNGS (SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA). Otroci, kakor tudi odraščenl smejo vživati to adravilo, da, celo najmanjši otroci bodo popolnoma daležni njegova dobrota. Rabite je proti kaliju, prehladu, hripavoatl, pri ne~ difterično bolnem vratu, proti bronhialnem kaliju, krčevitem kaliju in kaliju sploh, kakor tudi pri influenci. Cena: 25 in 60 centov. Vpraiajt« M Severov» Zdravil* v vali lekarni. Isognits m pon&redb. » tem da vedno talit« v »te pri »t u» Severov» zdravila. Ako Jih ne morete dobiti v vali lekarni. Jih naroČite naravno*« öd \ W. F. SEVERA CO., C#dar Rapid», Iowa nekaj zavednih - rojakov, ampak da bi jih bilo dosti, se ne more bolje, in tudi drugod"bi rojakom reči. Celo gardo jih imamo, ki se pripirofia], da posnemajo ta drže farskega sistema in »o gluhif zgled. Cim več bomo imeli dobrih in slepi za vsako resnico. Naš gospod P. Hribar že skrbe, da ostanejo ovčice lepo v temi. Od zanesljivih oseb sem slišal, da se izključi vsak. uaj bo kakršnega koli prepričanja, iz "svete vere", če ne plača pet dolarjev. Ni p^av, da hodijo nekateri v cerkev, pa ne dajejp nič, je dejal, medtem ko druffi dajejo; zanaprej da bo taksa po pet dolarjev. In če kdo u -i -L . ... i umrje, ali pa če 44 gagne socialist", SÄ °,tu!?aj*nj!h 8l°ren*k,h¡kakor sc je »m rzrazil. uaj Skidmore, Kam. Mintilo je zopet staro leto, ter prišlo novo. Marsitalo se Vpraša, ali bo ¡f novem letu kaj več sreče Hli napredka, kakor je bilo v starem. V minulem letu «e ni mnogo apremenilo. Tudi na društvenem polju ni veliko novega. Kad se tiče združenja .lednot in Zvez, se je po časopisih mnogo pisalo, ali storilo akoro nič. Da bi bilo prttli do delavcih. Ce že svojega lista ne marajo čitati, ki je resnično delav* !>, 250,000 C« primerjamo dobiček is lo ta 1914 s dobičkom v letu 191S, se prepričamo, da se je dobiček podvojil. Dobiček znaia $21,465,000. Ni čudo; če so mesarski kralji nasprotniki socinlizms! CELOLETNI RAČUN JUGOSL, SOCIALIST, ZVEZE. OD 1. JANUARJA DO 31. DECEMBRA 1016. Dohodki. 1916 Januar)« . februarja Marca .... Aprila . .. Maj ..... Junij ..;. Julij ____ Avfiut September Oktober . November December Skupno j* j 441.04 ß38.SS S12.44 4S7.81 &M.HQ 424.28 4*7.21 427.s; 4IS.90 429.97 897.99 419.19 TMTTTS 9912.99 17.99 99.49 <9.99 9.98 19.89 11.99 8.7« 19.99 88.Í4 Enrlco Ferri: Socializem in moderna veda Prolatariat . . . . . . ................ Etbin Kristan: Nevarni socializem . Kdo uničuje proizvajanje v malem .. Socializem .. . . . ................................................. Socialistična knjlinlca, 2 zvezka in "Naia bogatatva" ............ Kapitalistični razred....................................... Vojna in socijalna demokracija.................................. Prof. Wakrmond (poslov. A. Kristan): Katolllko svetovno naziranj« in svobodna znanost........................................ O konsumnih drnitvih.........................^................ Zadružna prodajalna ali konsum .......................;........ Katoliška c«rk«v in sodalUem .............................j...... Spoved papeia Aleksandra ........................................ Vse t« knjig« in broinre pošljemo poštnine prosto. PROLETAREO, 4008 W. Slst Bt.. CHIOAOO. ILUNOIS. JBO M .10 .10 .10 .1C .15 .25 .10 .05 .10 .10 IZVIRNO POTRDILO podpisano po osebi, kateri se denar poilje v staro domovino, omotro-" čuje, da pošiljatej iste*a vsak čas lahko dobi nazaj. Brzojavko v staro domovino u $2.50 odpeljemo vsako denarno poiiljatev, in za isto jamčimo. Pošil jat ve izročene bodo naslovnikom tekom 6 do 10 dni. PAROBHODNK LISTKE. - Vsakdo, kateri ieli potovati v Evropo po vojni, naj si takoj oaiffura proetor na parobrodu, ako hoče, da dobi enega od prvih in najboljših.-Vse druge informacije daje: ■ KASPAR STATE BANK 1SSS Bine Islani Ave. :: CHICAGO, ILL. Največja slovenska zlalarska trgovina Frank ¿erne 6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio 0 v Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonške, itd% Popravljamo ure po nizki ceni. Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plosc slovanskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila. Pilite po canik, kateri se Vam poalje bresplačno. Najboljše blago. Najnižje cene. 3SE 3E1E «8.909.98 ■ ■ ■■ ■■ iiliillllilNA Iskalki. 1916 J X ■ mm^r mm mm mm r i 11 s a s ■ s i i i I ur a . I 199.24)9 »9.80 9 1-79.89! 89.88| 228.491 191.80; 199.70 98.10 228.90 112.20 89.98 118.98 94.19 92.89 N 198.24 97.10 117^1 198.98 197.98 197.99 179.97 187."k 179.94 I 21.49 89.99 12.98 j 24.99 14.80 78.82 12L?o: 9.00 18.99 19.99[ 941.48 12.29; 1.89 19.29 99.99 14.00 12.80 18.90 99.90 M^BBMHBBotoj', iMi itTTíru|rrnr99!íUii4i7é¿.i9 8 87.97 4.88 89.44 27.29 19.29 él2Í.84j<^7.4ll 9 19.00 21.18 99.99 .90 fíirn ÍI9Í 80 U.iU.lV Izdatki Blagajna 31. d«c. 1916.................$1,181.85 L Tajniitvo J. S. 2. . katsro prirotfl dmštio "ZHVam STAJEBC" šti». 9. S. D. P. J. KELSO, PA. (pri Johnstown-u, Pa.) V soboto dne 3. februarja Kerse veselica priredi v korist lastnega društve- ■■ nega doma, se vabijo vsi rojaki in mm ■V prijatelji iz kelsiške oziroma johns- Ik » townske okolice na mnogobrojen [)oset ■■ J^t dobro postrežbo skrbi' ODBOR« ■ i ■ i StranKfl, j KlMMMIMIMIMMMili Nilwaukee, Wif. Jugoslovanski socialistični dra matični «bor "Hvjetlo" priredi v nedeljo, 4. februarja rib 2'popoldne v Ho Mide Turu Hali veliko SOCIALISTIČNE KANDIDATU-1 zalmvo s predatavo, koncertom in RE V CHICAGI plesom. --. Igra se enodejauka "Žena s pred 800 ia listič na stranka v Chicagi | rasmlama". Vstopnina je t pred-je imenovala z« pomladne volitvej prodaji 15e, pri blagajni 25e sa v mestu sledeče kandidate: osebo. Na obilo udeleiibo vabi Za mestnega klerka: Lewia W,| Zabavni odbor, Haroy. Za mestnega bla^ajnika: Ko bert Ii. Howe. - Za aldermane: V wardi 2. U. F. Poree. 3. Krank Mavrich. 4. K. Gugis. 6. KUa Carova. 7. John T. Caulfield. 8. Georg» Kohler. !>. Charles V. Johnson. 10. J. Sonnenschein. 12. Louis J. O'ejka. ia. Charles H. Hair. 14. II. W. Harris. 15. J. Louis Kikgdahl. 16. Peter Galski*. 18. Harry E. Green ood. Ii). Isidor Gordort. • 21. Charles N. Andersou. 22. Andrew Lafin. 23. William E. Erickson. 24. .John Weyer. 25. Paul Pause. 26. Victor Köehler. 27. John C. Kennedy. 28. Carl A. Jivberg. 21». Marcus H. Taft. 31. Jacob Markovit/.. 32. Pierce L. Andersou. 33. William E. Dünn. 34. Morris Seskind. 35. Henry E. Murphy. Thos Stepieh. Oonemaugh, Pa. Člani soc. kluba ¿t. 5. v Cone-maugh, Pa., so skeui^i obdržavati svoje seje v bodoče ua četrto nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v navadnih prostorih na Franklin Boro. Knjige izkazujejo, da je nekaj članov, ki so zaostali s svojo me-sečnino že za nekaj mesecev, kar je obžalovanja vredno. Tudi je več rojakov, ki so po svojem prepričanju socialisti, ali niso pri stran ki, kjer bi Aorali biti. Želeti je, da NAROČNIKOV, ' Ji»« F. Slfffau, kateri so naročili po večje "evilo ^mSSk "Koledarjev", sedaj uprašujejo «TlillM K sa cene, osiroma, da naj jim poš- - . ljemo račun. Račun s» koledarje si t"»3"1*1 IKranrK lahko vsakdo naredi sam. Direk . urjlliM p torij je določil sledeče cene: Od 1 nmmi J# biViaJ^ii. "AMERIŠKIH družinskih koledarjev'* za leto 191t ni več na TROU, v8i so razprodani. Narotene koledarje smo raspo-slali in «manjkalo jih jt. Vse na enkrat. Ako bi jih bili izdali v tistem času, kot smo obljubili, potem bi ne bili rasdrli tiska in prodali bi jih lahko več, kakor vse drage slovenske firme. Sodragi v Olevelandu so v dveh dneh prodali 700 istisov. Radi bi dobili ponovno poüljatev, ampak mi jim ne moremo ustreči, ker jih nimamo. Prosimo iledeóe: Ako ima kdo P1*^ P* prosimo, da naj koli več kakor 20 koledarjev odveč, ko P°trP« Ako jih dobimo kaj tedaj naj piše na enega sledečih n«k Dr. AaUa Bt«»k«i Joka Kunk a. V. (krlifM John C. k rasa hrM*l Kund« JmmM r. Stopi* ________k * c.a.w»itock do 10 komadov po 50c. Od 10 do . # 1 —^ v n m S Ameriška Državna Banka Pri večjih naročilih damo sato lahko malo več popusta, ker se pri Um sa Proletarca sniiajo upravni in poštni stroški. Vse tiste, kateri so sadnji čas naročili "Koledarje" in jih niso i Je, da omenjeni* potem naj jih nemu- ~ . »m c«. za jeu^uu ne in njenimi podružnicami.f ri prili- doma odpošlje. Vse manjše pre- , J da K^ah'«^ p 4Uj d Tojnim • jr ___ostanke ako lih kdo kai ima. na «O«"*«* želodcu z nepravilno 111 , J^mommm ut vj 1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice, CHICAGO, ILL. Glavnica in prebitek ... $50(^000.00 nnPDTn- Pondeljek in v četrtek d<^J zvečer uurn I Ua vse druge dneve pa do 5J popoldan Pošiljamo denar v stari kraj brzo in točno. POZOR! Zaradi nepričakovanega naglega dviganja in nestalnosti kronske vrednosti, nemogoče je določiti stalno ceno, ali vse naše oene bodo računane po najnižjem dnevnem knrsu. Uprašajte ali piiite po cene. Obsežnj denarni premet in niake cene. Vse poiiljatve garantirane. Direktna «veza s Prvo Hrvatsko hranilnico in poeojilnieo t Z*» pristopijo k si ran ki ob prvi . ki in na ta način ojačijo moč orga- ostanke, ako jih kdo kaj ima, . . . . . # . • • « • > ... u . n.4 t«irni nH noši i a nazai na na. i nepriklailno brano so jako žalostni nizacge. Pri zadnjih volitvah se je «aj takoj^ odpošlje nazaj na na- ^ o 4Xum%f z ^Mcem. etnikom v Srbijo, Bnsijo. Angleike i * neizpodbitno pokazalo, kaj je organizacija. V tej County so soc. glasovi povsod dobro uarastli in se pomnožili pri zadnjih predsedniških volitvah, kjerkoli je bil soc. klub aktiven; koder pa ni biloi klubov, so pa glasovi močno upadli. Toliko v pojasnilo, zakaj je po-i trebna stranka. F. Podboj. slov Proletarca. Upravništvo. Cleveland, O. ! Slovenski socialistični klub štev. 3 priredi sporazumno s pevskim zborom V Za rja" v soboto. 3. fe-Chicago, m. bruarja ob 7 zvečer zabavo v klu-Jugoslovanski socialistični IkIuIi ¡ bovih prostori na 5607 8t. Clair stev. 1. je imel zadnjo nedeljo i • svoje prvo javno predavanje teko-; Vse člane klu4>a iu tudi druge če sezone ob dobri udeležbi. soiuw4jcnike vabimo, da se v obil- Dr\igo predavanje bo v nedeljo, i nem številu udeleže tega zabavne-25. februarja, ob Va3. popoldne v |ga večera, na katerem'naui bo do dnirani S. X. P. J.t2657 So. Iiawn-dale A ve. Predaval bo sodrug Etbin Kristan. Na dnevnem redu bo predmet: O koncu svtta. L'požar jamo sodruKe in rojake, da je predavanje javno in brez-pjačno. Vsakdo je dobro došel. Ker je v Chieagi predavanje v slovenskem jeziku o znanstvenem predmetu redka reč, upamo, da se bodo rojaki tem rajši poslužili te prilike. Želeti je le, da prklejo pravočasno, da se začetek ne za-i vlači po nepotrebnem. bra godba in lepo petje ugodno krajšal^ čas. Veseliciii odbor. Cleveland, O. Slov. soc. klub štev. 27 priredi za praznovanje Parišfke komune dne 25. marca veselico z igro "Grobovi bogo spregovorili." SI. društva v Cleveland u prosimo, naj ne prirejajo ta dau veselic. LISTU V PODPORO. Louis K veder, Foreet City, Pa. Filip Godina, tajnik. ¡50c. Frank Stempihar, Virden, III. --j 25. Frank Ovca, Alta. Utah. Vese- KLUBOM V WISCONSIN! la družba pri Potočniku v Detroit, Milwaukee, Wis. Mich. $5.00. Fraitk Novak. Los An- Jugoslovaâwki socialistični kon-'geles, Cal. 25. ftrenčni (»dl>or ima svojo redno sejo v nedeljo, 4. februarja od 9. dopoldne v Socialističnem domu v Kenoslii, Wis. Sodruge tajnike torej prosim, naj si pripravijo točna portfila o vsem pretečenem letu, da «bomo videli, kaj smo storili in si napravimo podlago za še boljši napredek v tekočem letu. S skupnim delom bomo najbolje napredovali in pospešili Kvojo organizacijo tako, da l>o kaj zalegla v boju vsega zavednega proletaria t a. ThosStepich. tajnik Vseffa Zadnji izkaz Skupaj $6.00 $27.60 $33.60 NAZNANILO. Sodrug Louis Brits je glavni potovalni zastopnik sa Proletarca po vseh vshodnih driavah. Pravico nas ima sastopati ▼ vseh poslih, kar se tiče uprave lista. Sodruge in somišljenike pa prosimo, da naj mn v vseh slnča jih gredo kolikor mogoče na roke. Upravništvo. NAZNANILO in Francosko. Govorimo vso slovansko jezike. Samo ena pot vam je odprta in Trinerjev KI iz i r Grenkega Vina je najbolj zanesljiv zaveznik, ki si ga; ipnreie izbrati. Ono izčisti čreva, Naznanjam vsem štva Delavec štev. 51 SDPZ., da je dmštvo sklenilo na zadnji seji, da priredi zabavni večer v prid društ. blagajne dne 24. februarja 1917 jib vzdržuje čiste, ojačuje vaše živ-Cleveland, O. c.e ¡n tM,lu telo Trinerjev Eliksir članom dru- iu Grenkega Vina je zanesljivo zdravilo za zapeko, nervoanoet,! glavobol, migreno, izgubo teka in energij«;.,o»io je tudi bree vrst-1 hika pri želodčnih boleznih, zdru- v Josip Birk dvorani. Nadalje i>po- žetiih z spremembo življenja zarjam člane, da se polnotte vil no pri l^.ijah ali pri rudarjih. Cena udeleže prihodnje seje, ker ima- $1.00. V lekarnah. Ako trpite na mo več važnih točk v korisl dru revmatizinu ali nevralgiji, je Tri-, štva in zveze. Nadalje sporočam, nerjev Liniment ono adravilo, na da ima vsak član plačati do 20. v katerega se lahko zanesete. dai mesecu; pozneje se denar ne sprej- vam bo odpravilo neznosne boleči-; me. Vssk nsj si zapomni, da ne ue. Trinerjev Liniment je samo za pride z dvajseta kom plačat: s tem vnaujo iH»ralH» wi tudi poipaga j>ri v»e olajša -tajniku pasel. nezgmlab, spahnenju, oteklinah, o- Novo izvoljeni odln>r za 1917 zeblinah hd. je: j Preti. Frank Mikse, 1163 E 61 Street; Tajnik: Ed. Branisel, 1173 K. 61 St; Blagajnik: Frank Budič. i:MI6 E. 55 St. NaivečiA slovanska tiskarna v Ameriki je =Narodna Tiskarna= Bine Ulan« Av Mi tifekamo v Slovenskem, Hrvaškem. Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:- -:- "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni * ..........i.........................................! • • ♦ V lekarnah. Cena $1.00. Jos. Trioer, Izdelovalec, 1338 — 1339. S. Ashland Ave., Chicago, 111. I{"ADAR potrebujete društvene po-trebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drago obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE CO., 2711 South Mlllard Avenue. CHICAGO. ILL. ! Cenike prefínete zastonj. Vse delo oarantnrauio. Ako želiš čitati najnovejše in dobre novice, potem se naroči na "Milwaukee Leader" navečji so- Seja se vrši vsako drugo ncde-l^»*^ vlhodno ^ Ijo v mesecu ob 9 dopoldan v Josip New Yorjj gUne 26c na Birk dvorani. Posebno apeliram ua člane, da si naroče svežino glasilo Prolcta-rec ; da nI» boste imeli nepotrebnega dela, si lahko naročite pri tajniku drufcva." Z bratskim pozdravom. Edward Branisel, taj. mesec. Milwaukee, Wis. Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIČ Sli BK0AB STREET Ttl. 1475 JOHNSTOWN, PA. Generalni poštar Burleson misli povsem resno na uredbo zračne pošte med New Yorkom in Chicago. V poštnem proračunu je 100.000 dolarjev določenih za poizkuse z letali; večji del tega zneska misli Burleson porabiti za omenjeni namen. Mislijo, da bi in z napravo svetilnikov ter z dobrimi pristanišči taka sluiba lahko napravila varna, polet is Chicage v New York ali narobe pa ne bi vzel več časa kakor osem ur. Skoraj ds bi bilo letalo v taki sluibi bolj simpatiččno, kskor pri razmetavanju bomb. MODERNA KNIOOVBNiaA J ' • ! Okusno, hitro in vrpeine 4«fte za privatnike in društva. Spreje j mamo naročila tudi isvsii mesta j, Imamo moderne stroje. nlsto cene in poštena postrefba. BRATJE HOLAN, 1633 Bine Island Avc, i *«lw * CARL STROVEK Attorney at Law Zislspa si ntk tstfHik. se z ureditvijo pomožnih postaj specialist za tožbe v odškodnina« ki h zadevah. At. sobe 1009 IS1 W. WASHINGTON CHICAGO, ILL. Telefon Glavno galsilo "Kadetske" stranke "Rječ" razpravlja o notranjem položaju na Ruskem z o-žirom na imenovanje kneza Oalicina, in pravi: '•Novi predsednik rusko vlade je ponovil mnogo lepih načel, izrečenfti od svojih prednikov, ali vsakemu je . dodal • svoj "ampak." Sodelovanje z dumo je potrebno — ampak vlada ne more trpeti takega nastopanja, kakršno sc je kazalo doslej. Objavljanje vesti o dogodkih je potrebno — ampak le vlaki meri, da ostajajo v predpisanih mejah. Shodi se lahko vrše — ampak za shode je treba povoda. Z drugimi besedami: Vse se lahko dovoli, ampak vse mora biti pod vrhovnim nadzorstvom birokracije/' To je novo potrdilo, da dviga reakcija na Ruskem vnovič glavo in da je imenovanje črnega kneza Galicina /a ministrskega predsednika nov porzkia» avtokracije, da bi premagala ustavo. Zdi sc pa, da to ne pojde tako gladko, kakor si domišlja carska banda. Da more "Rječ" tako kritično pisati, je vendar značHno. Bili so časi, ko bi bil list. v Petrogradu za tako kritiko ne le konfi-sciran, ampak takoj ustavljen in še njegovi uredniki zaprti povrh. Če se to sedaj ne zgodi, se ne sme misliti, da je birokracija postala liberalna, ampak ne i«pa se. In to je znamenje, da bodo sicer na Ruskem lattko hudi boji, da pa reakcija vendar nima več upanja na zmago. Rimaki "Messagero" je v uredniškem članku ostro napadel armadni in mornariški program ameriške vlade, katerega imenuje ameriški militarizem. List pravi: "Predsednik VVilsoti pridiga o miru, medtem je pa njegova vlada sprejela največji militari-stični program, ki prekaša celo nemškega. Amerika se pripravlja; da postane druga svetovna sila na morju — pravzaprav prva, ako prihodnja bitka, kakršna je bila pri Jutlandu, zniža angleško in nemške pomorske sile. Ameriški ini|>eria-lizem je pohrustal Kubo, Filipine, otočje Sandwich iti Panamo, zdaj pa gleda proti severu na Kanado in proti jugu na Mehiko." Moderno urejena goetfiaa VILLAGE INN s prostranim vrtom sa izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo oeatno šal eni. ške postaje, Lyona, HL Telefonska štev.: 224 m. Angleška Delavska stranka, ki je v 17 letih zrasla od 376,000 na 2,220.000 članov, je ime-la svoj kongre« v Manehestru, kateremu je predložena zahteva o podržavlj^iju javnih naprav. Od vlade se bo zahtevaj, da uredi zaposlenost in stanovanjske rsznie/eVa 7 do 8 miljo-nov delavcev, izdelujočih vojrm potrebščine; za-hteva se zanje «iplošno zvišanje plače in minimalna plsčs, ki naj znaša 30 šilingov za neizučene; delovni čas naj ne presega 48 in* na teden. Pedriavijo naj se zemljišča, rudniki, banke in trgovina z živili. Vse premoženje naj se popiše. Da se zmanjša breme indirektnih davkov, ki ga nosijo glavno delavci, naj se ¿viša dohodninski davek do 75 odstotkov na vse dohodke, presegajoče 7000 funtov. Vsi dohodki čez 5000 funtov, ki so bili tekom vojne dosrfeni brez dela, naj se konfiscirajo. Za invalidne vojake zahteva stranka dostojne pemrije. Dr. Riclitir's Pain Expel 18( sa revmatične to lečlse, sa bolette« otrpnelostl pov m Pravi se dobi le zavitka, kot ksi« U slika. H« vzemite ga, akt nima na za ritk« naée trine niz k« s Sidro. 25 in 50 eentov * ▼eek lekaraak, a« pa nsroiite si aa rsvnoet od F.AI.RichtirfcCi. 74-SO Nb igraj se z zdravjem! Zdravje je ve^ vrerinc. v LOUIS moderno urejen sslun ii 4«i uni avl. umu, tu i Fred. Motebarger. Telefon 1191 9 LASTNIK. najboljših socialisti«»* w r #vhUfl/|Arf sa * revii v angleškem jeziku v Amerl * t. Uflienaori, m. D, ki je: INTERNATIONAL tO- . ÂÉr%Tm4*l _ CIALIST REVIEW. — Izhaja .aravaiSka pretakava' meeečno in stane $1.00 na leto. - *** 1994 m*>r: Int Soo. Review, 841 Ohio 81, Chicago, HL ktv«4i èolalki aaj piSejé * SLOVENCI pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PORNI JEDNOTL POD Naročite si devnik "Prosve-ta ". List stane za celo leto pol leta pa $1.50. Vstaiflkvljajte nova društva. Deset članor(ie) je treba za novo društvo. Naslov za list in ta tajništvo je: 2657 So. Lawndale Ave. Chicago, m.