Letnik XXX – št. 3, marec 2023 Glasilo občine Trzin Klemen Jančič Po požaru spet odprl slaščičarno Trzinske zgodbe Izid zbornika zgodb iz našega kraja ob desetletnici natečaja Planinsko društvo 40 let sooblikovanja trzinskega družabnega življenja KUD Franc Kotar Trzin Napovednik prireditev ob stoletnici delovanja plačan oglas Komenda Ljubljana - Dolgi most vrtnicenter.si Odprto: 9-19, sobota 9-17 www.lekarnaljubljana.si Veljavnost od 2. 3. do 17. 4. 2023 Včasih je prijateljski pogovor vse, kar potrebujemo. izbrano iz kataloga ugodnosti KOENCIM Q10 30 MG Z ANTIOKSIDANTI PEGASTI BADELJ Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 9,99 cena s Kartico zvestobe redna cena: 7,10 € cena s Kartico zvestobe € 7,99 € 2 POPUST: 20 % ŠKARJICE VITRY a ime i k e K ar tn os tz tic u go dn 2po0pu%st e z ves tobe Na voljo več vrst, 1 kos. 5,68 € Namenjeno vsakodnevni negi, čiščenju in zaščiti občutljive dojenčkove kože, 150 ml. redna cena: 6,22 € cena s Kartico zvestobe 2 POPUST: 4,98 € 20 % KAKAVOVO MASLO S KOKOSOVIM OLJEM Kožo mehča, neguje in ščiti, namenjeno je negi kože obraza in telesa, 100 ml. MANDLJEVO OLJE MALČEK 1 20 % ALOE OLJE ALOEVERA X2 Za nego zrele in izsušene kože, brazgotin, strij in kože, nagnjene k aknam, 50 ml. redna cena: 10,90 € cena s Kartico zvestobe 8,72 € redna cena: 12,90 € cena s Kartico zvestobe 2 POPUST: 20 % Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite 10,32 € 3 POPUST: 20 % na brezplačno telefonsko številko 080 71 17! Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 2. 3. do 17. 4. 2023 oz. do prodaje zalog. 2 | Odsev — Glasilo občine Trzin POPUST: plačan oglas Prehransko dopolnilo s koencimom Q10, vitaminoma C in E ter selenom v obliki kapsul, 30 kapsul. Prehransko dopolnilo s silimarinom in holinom, ki ima vlogo pri delovanju jeter, 30 kapsul. Uvodnik Odsev, glasilo Občine Trzin ➔ Na naslovnici Fotografija: Tjaša Jankovič Dobrote iz Slaščičarne in pekarne Klemen, ki od konca septembra obratuje v trzinski obrtno-industrijski coni. Glavna in odgovorna urednica: Metka Pravst Primožič, trzin.odsev@gmail.com Uredništvo: Tanja Bricelj, Tanja Jankovič, Miha Pavšek, Dunja Špendal, Barbara Kopač, Peter Hudnik, Majda Šilar Redni avtorji prispevkov: Nina Rems, Nataša Pavšek, Brigita Ložar, Katja Rebolj, Matjaž Erčulj, Janez Gregorič, Andrej Grum, Boštjan Guček, Dušan Kosirnik, Jožica Trstenjak, Milica Erčulj, Saša Hudnik, Valentin Orešek, Maja Brozovič, Miha Šimnovec, Anže Kosmač, Tatjana Prašnikar Đuran, Miha Gradišek, Bogdan Dolenc, Rastko Kotar, Mojca Tavčar, Anita Omerzu Tome Avtorji fotografij: Zinka Kosmač, Tanja Jankovič, Miha Pavšek, Barbara Kopač, Peter Hudnik, Nina Rems, Tjaša Jankovič in drugi Lektoriranje: Mirjam Furlan Lapanja Tehnično urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: Specom d. o. o. Oglasno trženje: Podjetja, ki poslujete v občini Trzin in okolici ter želite objaviti tiskani oglas na naših straneh, se za trženje oglasnega prostora obrnite na Bojana Rauha, bojan.rauh@specom.si, ali pokličite 040 202 384. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja prispevkov. Gradivo za naslednjo številko oddajte najpozneje do srede, 5. aprila 2023. Prispevke pošljite v elektronski obliki na naslov uredništva: trzin.odsev@gmail.com. O vztrajnosti Tokrat uvodnik posvečam lastnosti, ki bi jo vsak človek moral razvijati in ohranjati vse življenje. Nekaterim je dano, da so vztrajni že po naravi, za nekatere pa vztrajnost ni tako samoumevna. Sama imam s to lastnostjo zelo zanimiv odnos že od malega, saj sem bila v vseh okoljih označena kot trmasta, kajti pri zastavljenih ciljih sem vedno vzdržala do konca. Mi je pa včasih, ko je šlo za osebne odločitve, neomajnosti tudi zmanjkalo. Pa ne zato, ker je ne bi znala ohranjati, ampak zato, ker sem svoje moči raje usmerila drugam in krenila po poti, ki me je izpopolnjevala bolj kakor dejstvo, da bi brez pravega razloga vztrajala na mestu. Tudi ko sem opazovala svoje otroke, sem občudovala njihovo odločnost. Se mi je pa ob tem porodilo še eno vprašanje: zakaj in kdaj na poti odraščanja se ta otroška zagnanost izgubi? Ko danes gledam na svet, opažam, da mnogi vztrajajo pri odločitvah, ki jim ne prinašajo nič dobrega. Drugim pa manjka tiste zdrave odločenosti že na samem začetku poti in zdi se, da se bolj domače počutijo v predajanju obupu. Mislim, da nobena skrajnost ni dobra in da je življenje vendarle slalom med močno željo, ki vztrajnost napaja, in težkimi odločitvami na razpotjih življenja, ki nas zaradi najrazličnejših izzivov prisilijo k razmisleku o nadaljnji poti. Vsega občudovanja v mojih očeh so vredni ljudje, ki vztrajajo tudi, ko jih okolica ne podpira. Takšni posamezniki so v mojih očeh zmagovalci. Vztrajnost je dobrodošla lastnost v športu, potrebujemo jo pri doseganju poslovnih ciljev in na področju osebnostne rasti. Tudi na ravni občine lahko rečemo, da določeni projekti vztrajno, a počasi napredujejo. Včasih se sicer zdi, da se nekateri tudi vztrajno vlečejo ali ponavljajo, a žal je to tako zato, ker imamo ljudje tako različne interese in poglede na svet. Veseli me, da se lahko društva, ki iz leta v leto sooblikujejo življenje v Trzinu, pohvalijo z bogato zgodovino. Februarja je štiridesetletnico delovanja praznovalo domače planinsko društvo, na praznovanje stoletnice delovanja pa se pripravlja tudi kulturno-umetniško društvo. Sto let je dolga doba, v kateri si je vztrajnost podajalo več generacij. Ko so posamezniki verjeli v skupen cilj, so bili pripravljeni narediti vse, da bi ga dosegli. S skupnimi močmi pa so ga marsikdaj tudi presegli, saj je v podpornem okolju lažje vztrajati. Ena takšnih zgodb o vztrajnosti, ki bi jo moral prebrati vsak med nami, je zapisana na straneh Odseva o triindvajsetletnem Klemnu Jančiču, ki so mu ognjeni zublji vzeli slaščičarsko delavnico, vztrajnosti pa nikakor ne! Naj vam bo njegova zgodba v navdih tudi pri lastnih dejanjih. Morda boste zaradi lastnih odločitev prav vi postali razlog, da bo nekdo vztrajal pri uresničevanju svojih sanj. Foto: Helena Kermelj Kolofon Odsev izdaja Občina Trzin. Uredništvo Odseva: Mengeška cesta 22, 1236 Trzin Občina Trzin Spletna stran: www.trzin.si e-pošta: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43, 01/ 564 45 44, 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.00–14.00 Sreda: 8.00–13.00 in 14.00–18.00 Petek: 8.00–13.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. marec 2023 Metka Pravst Primožič, glavna in odgovorna urednica Skupna občinska uprava občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Vodice Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mengeška cesta 9, 1236 Trzin e-pošta: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.00–11.00 Sreda: 9.00–11.00 | 3 Občinske novice Obisk poslanke Monike Pekošak Župan Občine Trzin Peter Ložar je v ponedeljek, 6. marca, v prostorih Občine Trzin gostil Moniko Pekošak, poslanko Državnega zbora Republike Slovenije. Na srečanju pa sta bila prisotna tudi pobudnika srečanja, člana Gibanja svoboda Boštjan Papež in Zoran Rink. Župan je poslanki v enournem srečanju predstavil poglavitne projekte trzinske občine in opozoril na prometno problematiko, s katero se kot tranzitna občina ukvarjamo že vrsto let. Poslanka je bila seznanjena s potekom dejavnosti glede trzinske obvoznice, ki so bile izvedene samostojno in v povezavi z občinama Domžale in Mengeš, prav tako je izrazila upanje na čim prejšnjo razbremenitev trzinskih cest. Župan je poudaril, da največja težava ostaja na državni ravni, saj obvoznica še ni umeščena v državni prostorski načrt, prav tako niso bila dodeljena sredstva za njeno gradnjo. Poslanka je povedala, da je pomembno, da se župani občin sprva povežejo in uskladijo v željah in načrtih, šele nato naj se podajo na pogovore z ministri. Zbrani so se dotaknili tudi obremenjenega železniškega prometa in pridobivanja evropskih sredstev za najrazličnejše projekte. Pogovorili so se tudi o drugih težavah, s katerimi se ne ukvarja le trzinska, ampak tudi okoliške občine. Poslanka je na srečanju izrazila naklonjenost povezovanju in sodelovanju, ob koncu pa se je zahvalila za gostoljubje in sprejela pova- bilo na majsko proslavo, ki jo v Trzinu pripravljajo ob 750. obletnici prve omembe kraja. Besedilo in foto: MPP Tretja redna seja občinskega sveta Redna seja trzinskega občinskega sveta je potekala v sredo, 15. februarja 2023. Svetniki so z novimi računalniki na mizah v sejni sobi v pritličju občine obravnavali deset točk dnevnega reda z obravnavo dodatne točke, ki pa je bila za javnost zaprta. Po potrditvi zapisnika druge redne seje Občinskega sveta Občine Trzin z dne 11. januarja 2023 je pod drugo točko sledila obravnava sklepa o določitvi višjih cen programov predšolske vzgoje v Osnovni šoli Trzin, Enoti vrtec Žabica. Matejka Chvatal, ravnateljica Osnovne šole Trzin, je svetnikom predstavila razloge za 18-odstotni dvig cene programov. Svetniki so se po razpravi strinjali, da je podražitev neizogibna, v nasprotnem primeru bi javni zavod v prihodnje posloval z izgubo, zato so predlog sklepa podprli. Pod tretjo točko dnevnega reda so sledila vprašanja in pobude svetnikov. Dunja Špendal je opozorila na neurejeno pot v gozd v Mlakah ob parkirišču športnega parka, Veronika Weixler je napovedala zbiralno akcijo za Zavetišče Horjul in povprašala, zakaj javna 4 | Odsev — Glasilo občine Trzin razsvetljava v Reboljevi ulici ne deluje. Milica Erčulj je dala pobudo, da bi na pešpoti iz Mlak proti pošti v obrtno-industrijski coni ob novi kolesarski povezavi postavili klop brez naslonjal. Opozorila je tudi na razraščenost živih meja po Trzinu. Petra Podgoršek pa je dala pobudo, da bi v Trzinu postavili zbiralnik jedilnega olja. Pod četrto točko dnevnega reda je sledila obravnava sklepa o povprečni gradbeni ceni za leto 2023 v Občini Trzin, ki je ostala na enaki ravni kot do zdaj, svetniki so se o tem vsi strinjali. Soglasno so podprli povišanje cene občinskih taks, ko so pod peto točko dnevnega reda obravnavali ugotovitveni sklep o vrednosti točke za izračun občinske takse v Občini Trzin, ki za leto 2023 znaša 0,09 EUR. Po sprejetju sklepa o višini dotacij političnim strankam za obdobje 2023–2026 so se svetniki v naslednjih dveh točkah dnevnega reda seznanili še z letnim programom kulture in športa v Občini Trzin za leto 2023, ki ju je predstavil Matjaž Erčulj. Sredstva, namenjena za kulturne in športne dejavnosti, so podrobno predstavljena po postavkah v Uradnem vestniku z dne 16. februarja 2023. Pod deveto točko dnevnega reda je sledila seznanitev s programom dela Občinskega sveta Občine Trzin za leto 2023 in pod enajsto še sklep o imenovanju treh predstavnic ustanovitelja v Svet Javnega zavoda Osnovna šola Trzin. Občinski svet Občine Trzin je za predstavnice ustanovitelja v Svet Javnega zavoda Osnovna šola Trzin za štiri leta imenoval Rašo Šömen, Petro Podgoršek in Saro Valenčak. Pri enajsti, razširjeni točki dnevnega reda o obravnavi sprememb načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem v naši občini je župan Peter Ložar prisotne seznanil, da obravnavo zapira za javnost, zato smo sejo zapustili. Videoposnetek seje prvih desetih točk dnevnega reda si lahko ogledate na občinski spletni strani. Besedilo in foto: MPP Občinske novice Župani šestih občin v februarju obiskali CČN Domžale - Kamnik V Centralni čistilni napravi Domžale - Kamnik (CČN) so v četrtek, 23. februarja, v novi konferenčni dvorani v prizidku upravne stavbe gostili najvišje predstavnike šestih občin lastnic. Na uradnem obisku jih je sprejela dr. Marjetka Levstek, ki je bila februarja imenovana za direktorico podjetja. Najprej jim je predstavila obratovanje in poslovanje javnega podjetja ter izzive, s katerimi se ukvarjajo, zatem pa jih je popeljala še na ogled čistilne naprave, da bi se podrobneje seznanili s postopki delovanja in učinkovitostjo čiščenja odpadne vode. Za tri novoizvoljene predstavnike občin lastnic, županjo občine Domžale Renato Kosec, župana občine Komenda Jurija Kerna in župana občine Mengeš Boga Ropotarja, je bilo to prvo uradno srečanje v CČN, vabilu pa so se odzvali tudi župani Matej Slapar iz občine Kamnik, Peter Ložar iz občine Trzin in Franc Čebulj, dolgoletni župan občine Cerklje na Gorenjskem. Dr. Levstek je županjo in župane na srečanju seznanila še s predlogom nove evropske direktive za čiščenje odpadne vode, ki bo čistilno napravo postavila pred dodatne izzive pri odstranjevanju ne le hranil, ampak tudi sodobnih onesnaževal v odpadni vodi. čiščenja po dušiku in fosforju. Iz odpadne vode bo treba odstraniti tudi mikroonesnaževala, kot so mikroplastika in ostanki zdravilnih učinkovin, ter druge organsko težko razgradljive snovi in mikroorganizme. CČN Domžale - Kamnik se pripravlja tudi na nadgradnjo obdelave blata iz čistilne naprave s sušenjem ter na nadgradnjo energetske samooskrbe z električno energijo. Srečanje z županjo in župani na CČN je potekalo v izjemno prijetnem vzdušju, zato so se pred ogledom naprave vsi skupaj postavili še pred fotografski objektiv – (od leve proti desni): Peter Ložar, župan občine Trzin, Bogo Ropotar, župan občine Mengeš, Jurij Kern, župan občine Komenda, Renata Kosec, županja občine Domžale, Marjetka Levstek, direktorica JP CČN Domžale Kamnik, Franc Čebulj, župan občine Cerklje na Gorenjskem, in Matej Slapar, župan občine Kamnik. Na srečanju je poslovanje centralne čistilne naprave županom šestih občin lastnic predstavila direktorica dr. Marjetka Levstek. Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik velikosti 149.000 PE s svojimi zmogljivostmi zagotavlja visoko stopnjo čiščenja komunalnih in industrijskih odpadnih voda in je po zmogljivosti četrti največji sistem za čiščenje odpadne vode v Republiki Sloveniji. Letno lahko v njej prečistijo do 9,1 milijona kubičnih metrov komunalne, padavinske in industrijske odpadne vode, ustrezno obratovanje čistilne naprave pa je ključno ne le za razvoj gospodarstva na prispevnem območju, ampak tudi za ohranjanje vodotoka Kamniška Bistrica in izboljšanje njegovega ekološkega stanja. V čistilno napravo se steka komunalna odpadna voda iz 30.000 gospodinjstev, priključenih na kanalizacijski sistem, iz šestih občin pa sprejema še odpadno vodo večine industrijskih obratov s sprejemnega območja, greznično goščo in blato iz malih komunalnih čistilnih naprav ter tekoče nenevarne in biološko razgradljive odpadke. Z nadgradnjo, ki so jo s podpisom pogodb v letu 2014 podprle vse občine lastnice in je bila v velikem deležu sofinancirana iz evropskih sredstev, je čistilna naprava v oktobru 2016 začela izvajati terciarno čiščenje in iz odpadne vode poleg organskih odstranjevati tudi dušikove in fosforne snovi. Čistilna naprava je med prvimi v tem delu Evrope z naprednim tehnološkim postopkom deamonifikacije še dodatno optimizirala proces čiščenja odpadne vode in tako znatno zmanjšala obratovalne stroške, med drugim tudi stroške za električno energijo, saj jo proizvaja iz bioplina. V letu 2022 je tako iz lastnih virov pokrila kar 96 % potreb po električni energiji za svoje obratovanje. Predlagana evropska direktiva za čiščenje odpadne vode pa bo pred CČN postavila nove izzive, saj prinaša zahtevano višjo stopnjo marec 2023 Na ogledu so županji in županom predstavili procese delovanja čistilne naprave na mehanski, aerobni in anaerobni biološki stopnji. Odpadna voda se iz kanalizacijskega omrežja steka v vstopni objekt, se očisti grobih in finih delcev ter maščob in peska; primarno blato se prečrpa v anaerobno stopnjo v digestorje, voda, razbremenjena finih delcev, pa se steka v SBR-bazene, kjer se ob zračenju in delovanju različnih vrst mikroorganizmov razgradijo topne organske snovi. Očiščena voda zatem prek iztočnega objekta odteka v Kamniško Bistrico. Javno podjetje CČN Domžale-Kamnik Foto: Klemen Razinger CČN Domžale-Kamnik je po zmogljivosti četrti največji sistem v Sloveniji. Z zbiranjem in učinkovitim čiščenjem odpadnih voda z območja občin Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda, Trzin in Cerklje na Gorenjskem skrbi za kakovostno varovanje okolja in vodotoka Kamniška Bistrica. Iz šestih občin sprejema komunalno, padavinsko ter industrijsko odpadno vodo, greznične gošče in mulje malih komunalnih čistilnih naprav ter tekoče in biološko razgradljive odpadke. Z nadgradnjo od leta 2016 dalje čistilna naprava izvaja terciarno čiščenje in iz odpadne vode poleg organskih učinkovito odstranjuje dušikove in fosforne snovi. Tamkajšnji zaposleni svoje znanje in izkušnje s področja čiščenja odpadne vode z organiziranimi izobraževalnimi delavnicami in seminarji prenašajo tudi na druge slovenske strokovnjake, ki se ukvarjajo z obvladovanjem procesov na čistilnih napravah. Od leta 2019 za učinkovito vodenje procesov v okviru CPI tudi praktično usposabljajo bodoče vzdrževalce čistilnih naprav. | 5 Občinske novice OBVESTILO GOSPODINJSTVOM o lokacijah spomladanskega zbiranja in odvoza ostankov zelenega odreza v Občini Trzin Občina Trzin za svoje občane organizira spomladansko akcijo zbiranja in odvažanja ostankov, ki nastanejo pri rezanju živih mej ter okrasnega in sadnega drevja, v času od petka, 17. marca 2023, do ponedeljka, 17. aprila 2023. Vse udeležence akcije pozivamo, da odpadke po spomladanskem rezu, ki so namenjeni kompostiranju, odlagajo samo na predvidenih lokacijah in v predpisanem času. Lokacije za zbiranje ostankov zelenega odreza so: Stari del Trzina: 1. v Habatovi ulici pri ekološkem otoku poleg mostu in 2. ob Jemčevi cesti pri ekološkem otoku pri odcepu na notranjo Jemčevo cesto. Trzin Mlake: 3. pri spodnjem zaklonišču v Kidričevi ulici poleg hišne številke 41, 4. na koncu zelenice ob Kidričevi ulici pri parkirišču trgovine Mercator, 5. v Ulici Rašiške čete 4 pri objektu Planinskega društva Onger Trzin, 6. na zelenici ob križišču Kidričeve ulice in Bergantove ulice, 7. ob makadamskem parkirišču ŠRP na koncu niza vrstnih hiš v Prešernovi ulici in 8. na Ongru, zelenica nasproti stavbe s hišno številko 7. OIC Trzin: 9. ob križišču ulic Špruha in Motnica. Peter Ložar, župan Obvestilo Ambulante za bolezni dojk V Zdravstvenem domu Domžale že od leta 1998 deluje ambulanta za bolezni dojk. Delo ambulante je uspešno, kar kažejo tudi statistike o odkritih karcinomih dojk. Od leta 2012 se preventivni program postopno zmanjšuje, ker se je začel izvajati nacionalni program DORA, financira ga Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v katerem so zajete ženske od 50. do 69. leta starosti. Občina Trzin tudi v letu 2023 za ženske, mlajše od 50 let in starejše od 69 let, ki niso vključene v presejalni program DORA , krije stroške za: – preventivne klinične preglede dojk, – preventivno mamografijo in – ultrazvok dojk. V letu 2022 je bilo v ambulanti skupaj opravljenih 2068 pregledov, 935 kliničnih pregledov dojk, 656 mamografij in 371 ultrazvokov dojk. Za pregled v ambulanti potrebujete napotnico, treba se je naročiti, in sicer: – PO TELEFONU na telefonsko številko (01) 7245 108 ali (01) 7245 220 ob torkih med 11. in 12. uro, četrtkih med 12.30 in 13.30 ter petkih med 7. in 10. uro; – PO ELEKTRONSKI POŠTI: na naslov narocanje@zd-domzale.si; – NA PORTALU: (samo za prvi pregled) na povezavi https://narocanje.ezdrav.si/; – PO NAVADNI POŠTI: na naslov Zdravstveni dom Domžale, Ambulanta za mamografijo, Mestni trg 2, 1230 Domžale. Če ženske ne glede na starost opazijo spremembe na dojkah, naj se za napotnico čim prej obrnejo na svojega osebnega izbranega zdravnika ali ginekologa. Zdravstveni dom Domžale in Občina Trzin Subvencioniranje cepljenja proti HPV za dečke od sedmega razreda osnovne šole do 18. leta starosti Občina Trzin je v letošnji proračun uvrstila tudi sredstva za preventivne programe, in sicer sredstva za cepljenje dečkov od sedmega razreda osnovne šole do 18. leta starosti proti humanemu papiloma virusu (HPV), ki je glavni povzročitelj raka materničnega vratu, genitalnih bradavic in raka anogenitalnega območja ter raka v predelu glave in vratu pri obeh spolih. Sredstva so na voljo do porabe. Človeški papilomavirusi (okrajšano HPV) so velika družina virusov. Poznamo okoli 200 genskih različic, od katerih jih četrtina povzroča najpogostejše spolno prenosljive okužbe. Prenaša se z neposrednim stikom kože ali sluznice pri spolnih odnosih in drugih intimnih stikih. Ker so HPV zelo kužni, se z njimi okuži (vsaj enkrat v življenju) večina spolno aktivnih žensk in moških. Večina okuženih običajno nima prav nobenih težav in zato lahko nevede širijo okužbo. Pri obeh spolih lahko dolgotrajna okužba z nevarnimi genotipi povzroči predrakave spremembe in raka na spolovilu, zadnjiku, v ustni votlini, žrelu in grlu ter pri ženskah na materničnem vratu. Nekateri tipi HPV povzročajo trdovratne in ponavljajoče se genitalne bradavice, kožni genotipi pa povzročajo tudi različne vrste kožnih bradavic pri obeh spolih. Dosledna uporaba kondoma ne zaščiti popolnoma pred okužbo s HPV. Tudi moški lahko utrpijo posledice zaradi okužbe s HPV, poleg 6 | Odsev — Glasilo občine Trzin tega pa so prenašalci okužbe, zato je pomembno, da so v cepljenje vključeni tudi dečki. Dobrobit tega cepljenja za zajezitev okužb s HPV je pri dečkih enako pomembna kakor pri deklicah. Strokovnjaki se strinjajo, da se v primeru, da enakopravno cepimo oba spola, zaščita proti virusu neprimerno izboljša. Cepljenje obeh spolov je pomembno tudi z vidika kolektivne imunosti, torej da je cepljen tako velik del ljudi, da so pred okužbo zaščiteni tudi necepljeni. Cepljenje za oba spola že izvajajo v številnih državah (Avstraliji, Kanadi, ZDA, Švici, Avstriji, na Hrvaškem, Češkem, ponekod v Nemčiji in Italiji, na Novi Zelandiji, v Južni Koreji, Argentini, Izraelu, Katarju, Trinidadu in Tobagu). Od letošnjega šolskega leta je v cepilni program tudi v Sloveniji uvedeno cepljenje dečkov v šestem razredu osnovne šole. Več slovenskih občin sofinancira cepljenje dečkov, ki niso vključeni v nacionalni cepilni program. Za cepljenje se je treba naročiti pri izbranem pediatru vašega otroka. Če vaš izbrani pediater ne deluje v Zdravstvenem domu Domžale, pokličite telefonsko številko 01/7245 275, da boste prejeli vse potrebne informacije. Zdravstveni dom Domžale in Občina Trzin Občinske novice Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu OBVESTILO Komisije za informiranje, občinska priznanja, proslave in promocijo Občine Trzin Obveščamo vas, da smo v sredo, 8. marca 2023, v Zdravstvenem domu Domžale začeli cepiti proti klopnemu meningoencefalitisu. Naročanje je mogoče od 3. marca 2023. Samoplačniki (plačnica je lahko tudi ena od občin ustanoviteljic za svoje občane) se na cepljenje naročite v cepilni ambulanti. Tisti, za katere cepljenje krije ZZZS, se naročite v referenčni ambulanti ali pri izbranem osebnem zdravniku oziroma pediatru. Soustanoviteljice svojim občanom delno sofinancirajo cepivo, in sicer: Občina Trzin: subvencija 50 % prve doze za odrasle in 50 % prve revakcinacije – četrta doza za odrasle; 50-% subvencija prve doze ali prve revakcinacije – četrta doza (za drugo polovico je občan samoplačnik – skupno 70 doz); 100-% subvencija katere koli doze cepiva za otroke – skupno 40 doz; 100-% subvencija cepljenja za prejemnike socialne pomoči (predložiti morajo potrdilo občine, potrdilo mora biti vključeno v obračun). Občina Domžale: ena doza na občana v življenju (otrok ali odrasel); na voljo bo 385 doz cepiva za odrasle in 320 doz cepiva za otroke. Občina Mengeš: katera koli zaporedna doza; na voljo bo 40 doz za otroke in 71 doz za odrasle. Občina Moravče: tretji odmerek (odrasli ali otrok); na voljo bo 26 doz za odrasle in 30 doz za otroke. Občina Lukovica: ena doza na leto; na voljo bo 64 doz cepiva za odrasle in 36 doz cepiva za otroke. ZZZS financira cepljenje po naslednjem načinu: • odraslim, ki so letnik rojstva 1970, 1971, 1972, 1973 ali 1974, in sicer katere koli tri doze cepiva v življenju, na cepljenje se naročite v referenčni ambulanti svojega izbranega zdravnika ali pri svojem osebnem zdravniku; Obveščamo vas, da je na spletni strani Občine Trzin www.trzin.si objavljen razpis za oddajo predlogov za podelitev priznanj Občine Trzin za leto 2023 vključno z obrazcem, na katerem je treba oddati predloge. Komisija bo upoštevala samo predloge, ki bodo vloženi v zaprtih ovojnicah ali bodo prispeli po pošti najpozneje do petka, 31. marca 2023, do 12. ure na naslov: Občina Trzin, Mengeška cesta 22, 1236 Trzin, s pripisom: »NE ODPIRAJ – RAZPIS – PRIZNANJA 2023«. Predsednica komisije Dunja Špendal Občina Trzin vas v sodelovanju s trzinskimi društvi in organizacijami vabi, da se udeležite tradicionalne  spomladanske občinske čistilne akcije OČISTIMO TRZIN 2023͕ • ČE STE TRI DOZE V OKVIRU ZZZS ŽE PREJELI, SE ZA CEPLJENJE OBRNITE NA CEPILNO AMBULANTO; ŬŝďŽǀƐŽďŽƚŽ͕ • otrokom, ki so letnik rojstva 2016, 2017 in 2018, 2019, 2020, in sicer katere koli tri doze cepiva v življenju. Ti letniki otrok se morajo obvezno naročiti in cepiti pri svojem izbranem pediatru; • ČE JE OTROK TRI DOZE V OKVIRU ZZZS ŽE PREJEL IN JE STAREJŠI OD ŠEST LET (LETNIK 2016 IN STAREJŠI), SE ZA CEPLJENJE OBRNITE NA CEPILNO AMBULANTO. Za samoplačniško cepljenje (tudi če vam cepljenje krije ena izmed občin) se je treba naročiti na telefonski številki 01/72 45 162 od ponedeljka do petka med 8. uro in 13.30, naročijo se lahko vsi, ki so starejši od šest let, letnik 2016 in starejši (mlajše starši naročite pri izbranem pediatru), ali po elektronski pošti na e-naslov: cepljenje.kme@zd-domzale.si. Cepljenje bo potekalo na južni strani Zdravstvenega doma po naslednjem razporedu: ponedeljek, 20. 3. 2023, od 14. ure do 19.30; torek, 21. 3. 2023, od 7. ure do 12.30; sreda, 22. 3. 2023, od 7. ure do 12.30; četrtek, 23. 3. 2023, od 14. ure do 19.30. V primeru povečanega zanimanja bo cepljenje potekalo tudi v aprilu. Cepljenje za zaposlene v zdravstvenemu domu je mogoče v času cepljenja in je brezplačno. RA ZMIK MED CEPLJENJI Osnovno cepljenje: prva doza: – kadar koli v letu, druga doza: 1–3 mesece po prvi dozi cepiva, tretja doza: 5–12 mesecev po drugi dozi cepiva FSME. Revakcinacije: četrta doza: tri leta po tretji dozi, peta doza in naprej: na pet let, po 60. letu na tri leta. Cepiva, ki so na voljo: FSME za odrasle (nad 16 let) – cena 28 EUR; FSME za otroke (1–15 let) – cena 25 EUR. Plačilo je mogoče izključno s plačilnimi karticami. Več informacij na https://zd-domzale.si/. Zdravstveni dom Domžale marec 2023 1. aprila 2023, z začetkom ob 9. uri. PRIDRUŽITE SE NAMŶĂĞŶĞŵŽĚnjďŝƌŶŝŚŵĞƐƚ͗ ϭ͘ ZhEZ/sK>'/K>/E/͗Smučarsko društvo Trzin, Kolesarsko društvo Felixi Trzin Ϯ͘ PARKIRIŠČE PRI CERKVI, Cesta Za hribom:Turistično društvo Kanja Trzin in Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin ϯ͘ OBČINA TRZIN, Mengeška cesta 22: Šahovsko društvo Trzin ϰ͘ KULTURNI DOM TRZIN, Mengeška cesta 9: Kulturno društvo Franc Kotar Trzin, Zavod Azum ϱ͘ PARKIRIŠČE ZA KUD TRZIN, Mengeška cesta 9:Karitas Trzin, Skupina Naše vezi Trzin in Društvo Samokres ϲ͘ OSNOVNA ŠOLA TRZIN, Mengeška cesta 7B:^ƚƌĞůƐko društvo Trzin ϳ͘ VRTEC ŽABICA, Ploščad dr. Tineta Zajca 1:Športno društvo Trzin ϴ͘ HIŠICA PLANINSKEGA DRUŠTVA ONGER, Ulica Rašiške čete 4:Planinsko društvo Onger Trzin, Društvo Florijan ϵ͘ AVTOPRALNICA, Kidričeva ulica 39: Društvo prijateljev mladinĞdƌnjŝŶ ϭϬ͘ OIC TRZIN, križišče ulic Dobrave/Gmajna:KƌŝĞŶƚĂĐŝũƐŬŝŬůƵďdƌnjŝŶ ϭϭ͘ '^/>^ũƵďůũĂŶƐŬĂĐĞƐƚĂϮ͗Prostovoljno gasilsko društvo Trzin ϭϮ͘ VEČNAMENSKI OBJEKT »LOPA na Habatovi ulici«, Habatova 7/d:Civilna Zaščita OT ^ƐĞďŽũƉƌŝŶĞƐŝƚĞƌŽŬĂǀŝĐĞŝŶĚŽďƌŽǀŽůũŽ͘ Konec akcije je predviden istega dne ob 12. uri v Pizzerii in špageteriji OLIVIA, Ljubljanska c. 12/D. Vsak udeleženec akcije bo prejel brezplačen topel obrok in napitek. Informacije so na voljo na spletni strani Občine Trzin (http://www.trzin.si) in pri predsednikih/cah trzinskih društev. s>:hEKs>:E/͘ Na svidenje na čistilni akciji. Udeležba včistilni akciji je na lastno odgovornost! Organizatorji ne prevzemajo odgovornosti za morebitne poškodbe in nezgode na čistilŶŝĂŬĐŝũŝ͘ | 7 d V našem kraju Pustno rajanje na ploščadi med bloki Norčave trzinske pustne maškare vseh starosti so na pustno soboto, ki je bila tokrat 18. februarja, končno le preganjale zimo na prostem. Po dveh pandemičnih letih so namreč prizadevni člani Društva prijateljev mladine Trzin lahko spet organizirali tradicionalni trzinski pustni sprevod, ki so ga predvsem najmlajši zagotovo že nestrpno pričakovali. Po odzivih sodeč so jim pričarali nepozabno popoldne. Zgodaj popoldne so na ploščad med bloki počasi prihajale bolj ali manj domiselne maškare vseh starosti, med njimi so izstopali grozdna družina, pa buča, sončnica, dinozaver, rdeča kapica, obuti maček, vesoljec ... Veliko je bilo tudi akcijskih junakov, princesk, čarovnic in čarovnikov in še bi lahko naštevali. Nekateri so si nekaj ur pred pustovanjem v preddverju dvorane Marjance Ručigaj poslikali obraz, za kar sta poskrbeli Galerija Lepote in Eva Dermastja iz Vrtca Trzin. Ob 14. uri se je pisana druščina maškar pod vodstvom pirata Frenka in taktirko harmonikarja Žige odpravila na pohod preganjanja zime in klicanja pomladi. Pot je pisani sprevod vodila mimo malega igrišča, šole, šolskega igrišča, čez Čebulov most mimo cerkve in po Ulici Kamniškega bataljona do kavarne Muc caffe. Tam so se šeme nekoliko odpočile ter se posladkale s sveže pečenimi miškami in toplim čajem. Svojo pot, na kateri se jim je pridružilo še nekaj maškar, so uro pozneje sklenile na ploščadi. Tam so jih pričakale stojnice, ki so se šibile pod težo slanih in sladkih jedi ter sadja in sokov. Zanje so poskrbeli vrli trzinski podjetniki. Maškare so lahko svoje prazne želodčke napolnile s hrenovkami, dunajskimi zrezki, rogljički in slaniki. Manjkala ni niti tradicionalna pustna sladica – krofi. Živahno pustno rajanje ob zvokih glasbe je na ploščad kmalu privabilo še več maškar, da so se pridružile tradicionalnemu odganjanju zime. Seveda je tudi letos organizator nagradil najizvirnejše maske. Pravzaprav se je daril razveselilo kar 35 maškar, saj so bili donatorji letos zelo radodarni. Po oceni organizatorja je bilo več kot 120 obiskovalcev pustnega rajanja, med njimi vsaj polovica otrok in šem. Predsednica DPM Trzin Maja Omahna nam je povedala: »V društvu smo zares veseli tega pozitivnega odziva lokalnih donatorjev in gostincev, ki so velikodušno pripomogli k tako pestri ponudbi. Zahvala tudi Občini Pisano druščino pustnih šem je vodil Pirat Frenk v spremstvu harmonikarja Žige. 8 | Odsev — Glasilo občine Trzin Ena najbolj izvirnih pustnih šem je bila grozdna družina. Trzin za pomoč in organizacijo. S pomočjo pri varovanju sprevoda so pomagali tudi trzinski gasilci. Velika zahvala pridnim dekletom, ki so z veseljem našemila in s poslikavo pustnih obrazov tudi pustila svoj pečat temu dnevu (galerija Lepote). Mask je bilo res veliko in veseli smo bili vseh izvirnih, družinskih in predvsem nasmejanih mask, zadovoljstvo otrok, ki so prejeli nagrade in sladke dobrote, pa je bilo še toliko večje. Vsekakor komaj čakamo, da prihodnje leto spet skupaj tako zabavno in zanimivo preganjamo zimo v našem koncu.« Tanja Jankovič Foto: Tjaša Jankovič, Adam Oblak (sprevod na Ljubljanski cesti) Nagrad so se letos razveselile številne maškare, ki so napolnile ploščad med bloki. V našem kraju Pustno ustvarjanje v knjižnici Pustni sprevod na Ljubljanski cesti Vrtec Palčica so zavzele maškare! Od hiše do hiše, od vrat do vrat prinašamo smeh vam in s smehom pomlad. Zato pa nam dajte en dinarček, dva, tri krofe, tri bobe, en košček mesa … (J. Bitenc) Vendarle je napočil pustni torek! Otrok in vzgojiteljic ta dan ni bilo v vrtec, so pa prišli razigrani gusarji, princese, muce, dinozavri in druge pustne šeme. Odločile so se, da z rajanjem in veselo pesmijo preženejo zimo. Židane volje so se maškare podale po Trzinu. Predstavile so se pred občinsko hišo ter županu Petru Ložarju in njegovim sodelavkam polepšale dan. Maškare so se od tam sladkih ust odpravile obiskat tudi varovance doma starejših občanov. S pesmijo so jim popestrile že tako vesel dan in se zasluženo posladkale s slastnimi krofi. Pustni sprevod so maškare nadaljevale s pravim pustnim rajanjem na vrtčevskem igrišču. Po končani zabavi sta sledila kosilo in zaslužen počitek. Čeprav letos maškare niso imele dosti dela s preganjanjem zime, ker nam ta v našem kraju ni pokazala svoje prave veličine, so dosegle svoj namen in k nam priklicale pomlad. Besedilo in foto: Manica Verbovšek Brečko, vzgojiteljica Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin je letos pripravila ustvarjalno pustno delavnico. Tako otroci kot odrasli so se pozabavali z izdelavo različnih pustnih mask, pri čemer jih je omejevala le domišljija. Delavnico je pripravila in odlično izpeljala pravljičarka Maja, ki v trzinski knjižnici vodi tedenske pravljične urice, hkrati pa se že nekaj časa kali v pripravi drugih (družinskih) ustvarjalnih delavnic, ki potekajo pod okriljem in v prostorih Krajevne knjižnice Trzin. In čeprav se na pustni delavnici vsako leto pojavlja vse več novih obrazov, hkrati srečujemo številne posameznike, ki se z veseljem vračajo, saj se vedno, četudi so dotlej sodelovali že na številnih pustnih delavnicah in drugih ustvarjalnih dogodkih, česa novega naučijo, vedno ustvarijo kaj vznemirljivega in svežega. Letošnja ustvarjalna družba je pravljično sobo kaj hitro spremenila v pravi pustni karneval, ki bi mu zavidali celo Brazilci, za katere vemo, da slovijo po večdnevnem karnevalu v barvitem Riu de Janeiru. Udeleženci ustvarjalnice so se tokrat še posebej potrudili in poskrbeli za sveže izstopajoče videze, ki so jih potem uporabili na sobotnem in nedeljskem pustnem rajanju. Užitek je bil še toliko večji, ko so lahko posegli po gradivih, ki so jim najbolj ustrezala, prav tako pa so si sami izbrali barvne kombinacije in dodatke, s katerimi so ozaljšali pustni videz. Dokaz so bleščice in podobne malenkosti, ki še danes krasijo omizja in stole pravljične sobice. Tako otroci kot njihovi starši so na pustni delavnici okrepili družinske vezi, saj se v knjižnici trudijo, da se med izdelovanjem umetnin tkejo tesnejše vezi tako med družinskimi člani kot med udeleženci delavnice. Tako rezultati delavnic niso zgolj čudoviti izdelki, temveč tudi pristen občutek zadovoljstva ob zavedanju, da je nastali izdelek posledica vzajemnega delovanja. Besedilo in foto: Barbara Kopač JAVNI VPIS NOVINCEV ZA ŠOLSKO LETO 2023/2024 Na podlagi tretjega odstavka 20. člena Zakona o vrtcih (Ur. l. RS, 100/05-UPB, 25/08, 98/09-ZIUZGK, 36/10, 62/10-ZUPJS, 94/10ZIU, 40/2012-ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 55/17) objavljamo javni vpis novincev v Osnovno šolo Trzin, Enoto vrtca Žabica, za šolsko leto 2023/2024. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih (Ur. l. RS, št. 142/20) v 51.a členu določa, da mora biti otrok pred vključitvijo v vrtec cepljen proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, razen če za opustitev cepljenja obstajajo medicinski razlogi, ugotovljeni z odločbo o opustitvi cepljenja. Vloge za vpis predšolskega otroka v vrtec oddajte najpozneje do 31. marca 2023 na naslov: Vrtec Žabica, Svetovalna služba, Ploščad dr. Tineta Zajca 1, 1236 Trzin, oziroma na elektronski naslov os-trzin-taj@guest.arnes.si Obrazec vloge dobite v tajništvu vrtca ali na spletni strani vrtca www.vrtec-trzin.si. Ravnateljica Matejka Chvatal marec 2023 | 9 V našem kraju Predstavitev zbornika trzinskih zgodb Trzinske zgodbe smo že večkrat omenjali, vsako leto smo orisali dogodek v Jefačenkovi domačiji, v prvih letih pa v Dvorani Marjance Ručigaj, predstavljali smo nastopajoče in njihove zgodbe. Tokrat pa smo se udeležili dogodka, ko niso bile predstavljene le najnovejše trzinske zgodbe, marveč celovit zbornik, s katerim so Krajevna knjižnica Tineta Orla, Občina Trzin in Turistično društvo Kanja Trzin zaznamovali desetletnico uspešnega izvajanja že tradicionalnega dogodka, naslovljenega TRZINSKE ZGODBE. Zbornik Trzinske zgodbe je bil ustvarjen z namenom, da se poklonimo ustvarjalcem, piscem, urednikom, komisiji in vsem sodelujočim, ki vsako leto soustvarjajo edinstven kulturno-zgodovinski dogodek, ki ni predstavljal le etnološke dediščine, temveč se je posvečal tudi ključnim zgodovinskim mejnikom, ki so skozi čas soustvarjali današnjo podobo Trzina. Zbornik je bil natisnjen v 300 izvodih, vsi soustvarjalci pa smo ga prejeli na zaključnem večeru. Prejeli so ga tudi udeleženci prireditve, za izposojo pa je na voljo v vseh enotah Knjižnice Domžale, vključno s trzinsko. Dogodek je v Dvorani Marjance Ručigaj potekal v organizaciji Krajevne knjižnice Tineta Orla Trzin, Občine Trzin in Turističnega društva Kanja Trzin. Vsebine večera je spretno povezoval višji svetovalec župana za družbene dejavnosti, Matjaž Erčulj. V uvodnem nagovoru je na kratko predstavil zasnovo natečaja Trzinske zgodbe, nato pa besedo predal županu Petru Ložarju, ki se je zbranim zahvalil za trud in energijo, vloženo v priprave tako večera kakor tudi zbornika, rekoč: »Sam nikdar nisem imel poguma niti znanja kot vi, dragi pisci, da bi se lotil takšnega pisanja, zato vam res iz srca čestitam.« V nadaljevanju je na oder stopila vodja krajevne trzinske knjižnice Zdenka Kopač, ki že od začetka soustvarja projekt, hkrati pa sodeluje v tričlanski komisiji, ki vsako leto izbira najboljše trzinske zgodbe. V nagovoru se je Zdenka poklonila tudi drugi članici komisije, Jelki Moravec, ki nas je lani žal zapustila, je pa na dogodku poklon sprejel njen mož, Miro Moravec. Tretja članica komisije, Marija Lukan, ki je prav tako vedno pripomogla k zaključni prireditvi Trzinskih zgodb, se je za svojo odsotnost predhodno opravičila. Vodja trzinske knjižnice je povedala tudi nekaj ključnih besed o tem, kako se je natečaj sploh osnul, in k sebi povabila pobudnico projekta, Joži Valenčak, da občinstvu predstavi nekaj zabavnih prigod, ki so pripeljale do prvega natečaja v letu 2011 – tedaj se je imenoval Zgodba mojega kraja. Jožica natečaj od prvega dne tudi sooblikuje, saj s svojim prispevkom še krepi vrednost oddanih besedil. Nekaj besed je o nastajanju zbornika povedala predsednica Turističnega društva Kanja Trzin, Dunja Špendal, ki mu vselej dodaja 10 | Odsev — Glasilo občine Trzin vrednost s svojimi silno zabavnimi, iskrenimi in občasno tudi hudomušnimi zapisi. Čeprav je literarno ustvarjanje že samo po sebi dovolj močno in zanimivo, je morebitne vrzeli zapolnil Blaž Klopčič z živahnimi zvoki harmonike. Po glasbenih vložkih je napočil trenutek za uradne čestitke vsem sodelujočim, za kar so poskrbeli Zdenka Kopač, Peter Ložar in Dunja Špendal, ob voščilu pa so bili na odru podeljeni tudi zborniki. Po vseh uradnostih pa je napočil še trenutek, ki smo ga vsi čakali – branje trzinskih zgodb, oddanih v letu 2020. Te zaradi pandemije in izrednih razmer še niso bile podeljene z javnostjo. Zgodbe nas je prebralo vseh pet ustvarjalcev. Jožica Valenčak, nekdanja predsednica Turističnega društva Kanja Trzin, se je spominjala Poljane, ki ji je ničkolikokrat dajala uteho, ki jo je tolažila in hrabrila, ko je bilo treba. Emil Milan Kuferšin, vešč pisatelj in vsestranski ustvarjalec, nam je prebral zanimiv pogovor med dvema prijateljema, ki sta modrovala o glasbi in pripravila svoje lastne glasbene vaje, medtem ko nam je Marjeta Trstenjak svoje misli predala v obliki najnežnejših, a izredno močnih pesniških vrstic. Svoje besedilo je prebrala tudi trenutna predsednica Kanje, Dunja Špendal, v svoji zgodbi se je podala v slikovite primerjave življenja pred covidom in po njem. Ne nazadnje sem svoje zapise z občinstvom podelila tudi sama, pri čemer sem prozne misli vseskozi združevala z liričnim besedilom, s čimer sem želela ustvariti občutek prehajanja iz mislečega v čuteče stanje. Kulturna prireditev pa ne bi bila kulturna, ko na koncu ne bi sledil prigrizek. Ta je izhodiščna točka za nadaljnji pogovor. Tudi tokrat so se v še bolj sproščenem in navdihujočem okolju že porajale zamisli o naslednjem sorodnem dogodku, na katerem se bodo predstavili novi trzinski zapisi, za katere naj ti že nastali služijo, kot je v uvodniku zbornika Trzinskih zgodb zapisala vodja krajevne knjižnice Trzin, »kot krasna spodbuda za rojevanje in zapisovanje novih pripovedi, ki bodo ohranjale spomin na preteklost, poživile sedanjost in opominjale na neminljive vrednosti za lepšo prihodnost«. Besedilo in foto: Barbara Kopač V našem kraju Razstava Vesne Breznik v Centru Ivana Hribarja V petek, 17. februarja, je naša krajanka Vesna Breznik v Centru Ivana Hribarja odprla svojo prvo samostojno razstavo z naslovom Moj svet – moja inspiracija. Odprtja razstave so se poleg Vesnine družine, sorodnikov in prijateljev udeležili sošolke s slikarske in keramičarske delavnice ter številni krajani Trzina. Po odprtju razstave se je Vesna obiskovalcem oddolžila z izvrstno pogostitvijo, ki jo je vseskozi spremljalo nežno igranje violinistke. Vesna je vključena v Center aktivnosti Trzin, v okviru katerega potekajo tudi delavnice keramike. Poudarek razstave je prikaz njenih novejših stvaritev iz gline, na stene pa je umestila srčiko svojega slikarskega ustvarjanja: dela z akrilnimi barvami na platno, slikanje na svilo in akvarel. Slikarstvo jo je zanimalo že v mlajših letih, vendar sta ji študij in družina onemogočila ustvarjanje. Ko so otroci odrasli, se je še kot uslužbenka lotila slikanja na svilo. Izdelovala je ročno poslikane rute, kravate in ogrlice. Po odhodu v pokoj se je odločila za izobraževanje v slikarstvu. Slikarsko znanje je najprej nabirala pri akademskem slikarju Janezu Zalazniku, nato se je vpisala na Univerzo za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale, kjer je nekaj let slikala pod vodstvom mentorice slikarke Mojce Vilar, zatem se je pridružila akademski slikarki Duši Jesih. Vesna zase pravi, da je človek izzivov. Po obvladanju raznih slikarskih tehnik se je vpisala na delavnice gline in hitro spoznala, da je to njen pravi medij z veliko možnostjo izražanja. Glina je naravna in živa ter je del slovenske tradicije. Mentorica Marija jo je vpeljala v tehniko oblikovanja gline, mentorici Tatjana in Brigita pa sta jo spodbujali in pustili prosto pot njeni domišljiji in ustvarjalnosti. Pod Vesninimi prsti so nastali čudoviti izčiščeni izdelki, ki pa premorejo dovolj topline in so prijetni na pogled. Njena vztrajnost in zavzetost sta obrodili sadove, saj izdelki niso le lepi, ampak tudi praktični in uporabni. Vesna pove, da ima vsak izdelek svojo zgodbo in dušo, saj je narejen z veliko ljubezni in dobre energije. V njenih izdelkih se poleg poznavanja gradiva odražajo umetniško znanje, ljubezen in predanost. Pri svojem ustvarjanju poskuša združevati umetnost z uporabnostjo. Njen največji navdih so družina, ženska in ljubezen do življenja, ki so rdeča nit te razstave. Pri oblikovanju rada stopi iz okvirov, zato nenehno raziskuje nove oblike, poslikave in tudi materiale. S svojo razstavo je Vesna pokazala, da je njen svet v tretjem življenjskem obdobju napolnjen z dejavnostmi, ki jo osrečujejo in izpopolnjujejo; da moramo tudi starejši, ki smo v pokoju, pridobivati znanje, skrbeti za osebnostno rast, živeti sproščeno in uživati v majhnih stvareh. Poleg umetniškega izražanja s slikanjem in oblikovanjem gline zelo rada potuje in spoznava nove kraje, ljudi in običaje. Od nekdaj uživa v kuhanju in nekateri smo že pokusili njene jedi in se prepričali o njenih kulinaričnih spretnostih. Zaupa tudi, da je njena velika ljubezen ples, v katerem uživa, se sprošča in bogati v spoznavanju novih izražanj. Vesna je na vabilu zapisala, da je vesela, ker se jo je umetnost dotaknila, obiskovalci razstave pa smo prepričani, da jo je močno objela, kar dokazujejo razstavljeni izdelki. Čestitali smo ji z željo po nadaljnjem raziskovanju in plodovitem izražanju tako na platnu kakor v keramiki. Majda Šilar Foto: osebni arhiv Vabilo na potopisno predavanje Jordanija – kjer se čas ustavi Kulturno-umetniško društvo Franc Kotar Trzin organizira potopisno predavanje 28. marca 2023 ob 20. uri v dvorani kulturnega doma. V goste so povabili predavateljico Nino Simić, ki bo predstavila Jordanijo. Dežela jo je očarala s svojimi naravnimi in zgodovinskimi znamenitostmi. »Popotovanje bomo začeli v mestu mozaikov, Madabi, se okopali v Mrtvem morju in se podali na pustolovščino v dolgo neodkrito mesto Petra. Od tam se bomo po puščavskih cestah podali do prave puščave Vadi Rum, kjer bomo spali v šotorih in spoznavali umirjeno beduinsko kulturo. Gostoljubje Jordancev se pokaže na vsakem koraku, tudi ko se včasih na poti pripetijo težave. Po puščavski pustolovščini se bomo nekoliko spočili v obmorskem mestu Akaba (in sosednjem izraelskem Eilatu) in se potapljali v Rdečem morju. Za konec pa si bomo ob vrnitvi v Aman ogledali mestne znamenitosti in bližnje rimsko mesto Jeraš,« je Nina Simić opisala pot, po kateri bo slikovito popeljala obiskovalce dogodka. MPP Foto: Nina Simić marec 2023 | 11 V našem kraju Burka o jezičnem dohtarju Ko že mislim, da me trzinski kudovci ne morejo več presenetiti, sem priča še boljši, še bolj napeti, še zabavnejši igri, kar velja tudi za premierno uprizoritev srednjeveške komične igre Burka o jezičnem dohtarju. Na oder Kulturnega doma v Trzinu so jo tokrat postavili člani Otroške gledališke skupine SHOW. Ta deluje pod okriljem KUD Franc Kotar Trzin, ki letos zaznamuje že stoto uspešno sezono delovanja. Zgodba se je razvijala pod mojstrsko taktirko Saše Hudnik, ki je poskrbela za priredbo srednjeveške burke neznanega avtorja, igro pa je tudi režirala. Glasbo za uprizorjeno farso je prispeval Igor Razpotnik ml., za osvetljavo in ton sta skrbela Robin Kleindienst in Oliver Wagner, grafično oblikovanje pa je odlično izpeljala Brigita Ložar. Burka o jezičnem dohtarju se osredotoča na odnos med trgovcem in advokatom, med predstavnikoma dveh zaželenih srednjeveških poklicev. Z besednim pretiravanjem sta nadvse komična, hkrati pa razkrivata tudi svoje številne pomanjkljivosti. Izvedeno delo premore prvine farse, satiričnega dramskega dela, ki se ne boji polemičnih vsebin, hkrati pa prvine burke, saj se za zabavo občinstva uporabljata položajska in besedna komika. Na začetku spoznamo Dohtarja, ki ga je izvrstno upodobila Natalija Maksimović. Zanj še njegova lastna žena, katere vlogo je čudovito odigrala Tinkara Zabret, ve, da ne premore niti kančka poštenosti, da ob prvi priložnosti prinese naokoli prav vse in vsakogar. Vendar žena ni naivna, ve, da si lahko s pretvarjanjem in ukanami tudi sama ustvari lepše življenje. Zakonski par se tako vseskozi trudi pridobiti čim več gmotnih dobrin, ne da bi zanje plačal. Zakaj bi plačevala, ko pa lahko plačajo drugi? V nadaljevanju spoznamo pretkanega trgovca, ki ga je slikovito upodobila Lana Špelca Grad. Tudi on stavi na gmotne dobrine, tudi njegov namen je ukaniti sicer z vsemi žavbami namazanega Dohtarja. Kdo bo pretental koga? S svojimi dejanji in besedno igro glavna protagonista smešita sama sebe in drug drugega, hkrati pa želita drug drugega ukaniti in si spodnesti tla pod nogami. Oba zase namreč menita, da sta bolj prebrisana in pretkana od nasprotnika. Dohtar se s trgovcem pogodi za blago, za katero pa trgovec zahteva plačilo misleč, da bo za manj blaga dobil več denarja. A Dohtar ima drugačne načrte, blago si bo prilastil brezplačno. Tu se v svojo vlogo vživi tudi Dohtarjeva žena, nesrečni služabnik, ki ga je prav posrečeno upodobil Žan Ložar in ki v zgodbi vedno ostane brez vsega, pa se mora prilagoditi željam gospodarjev. Stvari se še zapletejo, ko želi trgovec tožiti ovčarja, v vlogi katerih sta se odrezala Arne Ložar in David Maksimović, njun odvetnik pa je prebrisani Dohtar. Ovčarja naj bi po mnenju trgovca namreč pokradla in prodala vse njegove ovce. Ko se v zmedo vplete še advokat, ta le še nadaljuje svoje pretvarjanje, v lovke pa ujame tudi ovčarja z namenom, da prikaže trgovca kot norca, ki ne loči fantazije od resničnosti in si vse te prikazane tatvine le umišlja. Tako bi lahko brez težav obdržal ukradeno blago, ne da bi zanj plačal. Za dodatne komične prvine poskrbijo pometačica klicarka, ki jo je zabavno upodobila Lora Goričan, pometačica, v vloge katere se je odlično odrezala Ela Stopar, branjevka torbičarka, za razgibanost katere je skrbela Mila Sofija Pogačar, ter branjevka čevljarka, v imenu katere je čevlje vztrajno ponujala Taja Kociper. O usodi 'ubogega' trgovca je odločal sodnik, čigar odločitve je odločno sprejemala Lana Brugger, vse dogajanje pa je vestno zapisoval zapisnikar, ki ga je krasno odigrala Lidija Komac. Četudi gre po eni strani za burko, ki je sicer manj zahtevna oblika dramske igre, premore tudi številne prvine farse, pri kateri pa so za dosego želenega učinka potrebne ostre besedne veščine. Zato gre še posebna pohvala vsem 12 nastopajočim, saj so z uprizoritvijo dokazali, da so zmožni prikazati najzahtevnejše dramske vsebine. Z izrednim nastopom, zagonom in pretanjenim čutom za igro je Otroška gledališča skupina Show srednjeveško vsebino prenesla v sodobni čas in tako jasno pokazala, da čeprav je od zapisa prikazane vsebine minilo več sto let, določene teme nikdar ne zastarajo in so človeški odnosi tudi danes grajeni na sorodnih temeljih. Barbara Kopač Foto: Peter Hudnik (@hoodfoto) 12 | Odsev — Glasilo občine Trzin V našem kraju Zbiralna akcija za Zavetišče Horjul Na pobudo mlade svetnice Veronike Weixler je v petek, 3. marca, v Kulturnem domu Trzin med 15. in 20. uro potekala dobrodelna zbiralna akcija za Zavetišče Horjul, ki je pristojno tudi za problematiko zapuščenih živali v trzinski občini. Tisti, ki ste zbiralno akcijo zamudili, imate še eno priložnost konec marca! Organizatorji zbiralne akcije so nekaj dni pred dogodkom pozvali k zbiranju hrane za pse in mačke, tekstila in ležišč. Veseli so bili vsakršnih čistil za okna, les in keramiko ter razkužil. Pozvali so tudi k zbiranju večnamenskih čistilnih robčkov, večjih vrečk za smeti in pleničnih podlog, ki so v zavetišču še kako potrebni za vzdrževanje čistoče. Veronika Veixler je bila z odzivom na zbiralno akcijo zadovoljna. »Akcijo ocenjujem kot zelo uspešno, saj nas je v petih urah skupno obiskalo kar dvajset ljubiteljev živali. Za Zavetišče Horjul smo prebivalci Trzina zbrali več kot sto kilogramov zaprte hrane, največ pa smo zbrali tekstila, predvsem odej in brisač. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste pomagali!« Kot smo izvedeli od svetnice, zbiralna akcija še ni končana. »Ker nekaterim v petek ni uspelo priti do Kulturnega doma Trzin, pa si nadvse želijo prispevati za živali, smo dobrodelno zbiralno akcijo za Zavetišče Horjul podaljšali, in sicer bo potekala na Občini Trzin v času uradnih ur od 27. do 31. marca,« nam je povedala in dodala, da lahko po svojih zmožnostih prinesete prešite odeje in odeje, rjuhe in brisače (tekstila za prešite odeje, vzglavnike in blazine zaradi varnosti ne sprejemajo), dobrodošla pa so mačja in pasja ležišča iz tekstila; prav tako tudi čistila, vrečke za smeti (od 40- do 150-litrske), razkužila in čistilni robčki, plenične podloge in pakirana hrana za pse in mačke. Dobrodelna zbiralna akcija za Zavetišče Horjul bo od 27. do 31. marca potekala v času uradnih ur na Občini Trzin. Oskrbniki zavetišča bodo veseli vsakršnega prispevka, še posebej pa bodo zadovoljne vse zapuščene živali, ki imajo v zavetišču svoj začasni dom. MPP Foto: Peter Hudnik (@hoodfoto) Pridružite se nam na prireditvah ob 100-letnici delovanja torek, 11. 4., 18.00 Razstava "100 let KUD" (avla CIH) četrtek, 13.4., 20 .00 če Salto e mortal o Burka m jezične ju dohtar Dogodek v mestu Gogi tore 0.00 0. 4., 2 trtek, 2 .00 8. 4., 18 torek, 1 petek, 5. 5., 18.00 Delavnica Method acting Pro k, 9 ob 100 . 5., nic a i Prireditve bodo v Kulturnem domu Trzin, razen kjer je navedeno drugače. marec 2023 Orlek 19.0 0 slav -let sobota, 27. 5., 20.00 Prost vstop na vse prireditve! | 13 V našem kraju Mojstri dvoranskega nogometa znova zbrani v Trzinu Februarska sobota, namenjena zaljubljencem, je tudi letos privabila ducat odličnih malonogometnih ekip, ki so se v šolski telovadnici častitljivih let merile na že 19. Valentinovem turnirju. Kdor se v Trzinu vsaj malo spozna na »najbolj postransko stvar«, ve, da v tej najbolj priljubljeni igri na svetu štejejo le svetovno prvenstvo, liga prvakov in … tako je, naš in vaš »Valentin« (seveda za marsikoga ne nujno v tem vrstnem redu)! Že v dopoldanskem skupinskem delu so tekme postregle z vsem, kar ponuja sodobni nogomet: zavidanja vredne nogometne veščine, zanimive taktične zamisli, bojni duh, domiselne uigrane akcije, prekrasne zadetke (tudi kakšen avtogol), zamujene priložnosti … – podporniki nastopajočih ekip na lepo zasedenih tribunah pa so bili dodatna spodbuda tekmovalcem, saj so všečne poteze pospremili z bučnimi aplavzi. Dolgo pričakovani praznik nogometa se je do večera nadaljeval z napetimi izločilnimi boji in končal s finalom, v katerem je zasedba Mab Mont v obračunu, polnem preobratov, šele po izvajanju kazenskih udarcev vendarle klonila proti trzinskim Šerifom. Pred tem je v tekmi za tretje mesto Montaža Furlan v izdihljajih srečanja uspela streti odpor mladih domačih upov, FC Trzin. Znova odlični peti so bili prireditelji tekmovanja, Pekosi, požrtvovalni domačini v zrelih letih, ki so morali premoč (tudi z nekaj smole) priznati le finalistoma, a so znova dokazali, da še držijo korak z najboljšimi. Izkušnje pač! Več kot stotnija nogometnih zanesenjakov (večer so popestrile tudi maškare) je nato v sproščenem vzdušju »tretjega polčasa« (Gorazd Završnik se je znova izkazal za idealnega gostitelja tovrstnih družabnih srečanj) uživala v humorno obarvani slavnostni podelitvi lovorik najboljšim na turnirju, ki se je po glasovanju igralcev, trenerjev ekip ter gledalcev razpletla takole: za najboljšega posameznika so izbrali Blaža Moharja, prvi vratar je postal Matic Hrovat, z doseženimi osmimi zadetki pa je strelska krona romala v roke/noge Andreja Cerarja (vsi iz ekipe Šerifi). Za najbolj simpatično ekipo je bila tudi letos razglašena zasedba Veterani Dob, z nazivom najobetavnejšega igralca pa se po novem postavlja njihov organizator igre Roman Us. Fantje, pred vsemi kapo dol! In še nekaj izjav udeležencev: – Borut Papič: »Super je bilo! Nestrpno že pričakujemo novo dvorano, vendar bo turnir še naprej v šolski telovadnici, saj ima dušo in fantastično energijo!« – Blaž Mohar: »Šele ko smo premagali Pekose, smo začeli verjeti, da lahko osvojimo turnir! Izjemen večer je za nami!« – Gregor Krevs: »Turnir je zanimiv in nepredvidljiv, prihodnje leto merimo znova na sam vrh!« Besedilo in foto: Gašper Ogorelec Zmagovalci letošnjega Valentinovega turnirja, Šerifi. 14 | Odsev — Glasilo občine Trzin Odmevno tradicionalno športno prireditev je tudi letos vzorno izpeljala domača zasedba Pekos z vodjo tekmovanja Maticem Kociprom na čelu. Ob tem se zahvaljujejo Špelci Florjančič za tehnično in administrativno pomoč med tekmovanjem, avtoritativnemu sodniku Darku Bobarju, ki je izvrstno uravnaval zahtevno dogajanje na igrišču, ter seveda vsem navijačem za imenitno razpoloženje v dvorani. Živel nogomet, se vidimo na igrišču znova čez leto dni!« Gasilci Novice PGD Trzin Zimski meseci in krajši dnevi so namenjeni počitku in nabiranju moči za pomladanska opravila. V gasilskih vrstah pa jih raje izkoristimo za prepotrebna izobraževanja. V zaključevanju izobraževanja za operativnega gasilca v Gasilski zvezi Domžale sta dve članici društva, trije člani društva pa so na tečaju za vodjo enote oziroma oddelka, ki je organiziran v sosednji Gasilski zvezi Mengeš. Pri izvedbi predavanj in praktičnih vaj na obeh tečajih pomagamo tudi trije inštruktorji in predavatelj iz našega društva. Nekaj dni praktičnih vaj je bilo izvedenih tudi v trzinski občini na stavbi starega župnišča, kar je bil razlog za povečano število gasilskih vozil v Trzinu. 25. februarja smo na občnem zboru uspešno sklenili petletno obdobje. Vodenje operative smo predali mlajši ekipi in potrdili zdajšnjega predsednika Boruta Kumpa. Novi poveljnik je tako Matija Pirc, ki ga je dosedanji poveljnik Marko Kajfež že nekaj let pred tem uspešno uvajal v delo. Starejši člani poveljstva smo Matiji obljubili tudi pomoč pri delu. Ob predaji vodenja operative je Marko dobil priložnostno darilo – fotografijo operativnih članov pod njegovim vodenjem. pionirji Svit in Matic Hercog ter Lan Bučič Jakopin pa odlično prvo mesto. Obe ekipi sta se tako uvrstili na regijski kviz. Pripravniki Občnega zbora se je udeležil tudi župan Peter Ložar. Pohvalil je delovanje društva in obljubil sodelovanje občine tudi v prihodnje. V nadaljevanju smo podelili priznanja za dolgoletno delo članom in veteranom ter pridobljene nazive opravljenih tečajev. Lani smo tako pridobili tri operativne gasilce in usposobili šest operativnih članov za vstop v objekte. To znanje namreč potrebujemo takrat, kadar je v objektu obnemogla oziroma bolna oseba, ki ji je treba pomagati. Vedno pa tak vstop izvedemo ob prisotnosti policije. Pionirji 5. marca se je mladina udeležila tudi smučarskega tekmovanja, ki ga je organizirala Gasilska zveza Domžale. Svit Hercog je v svoji kategoriji zmagal, brata Tevž in Luka Kolenc pa sta v svoji kategoriji dosegla drugo in tretje mesto. Preostali tekmovalci so uspehe dopolnili z dvema četrtima in enim devetim mestom. Andrej Nemec, Andreja Kosirnik (mladina) Foto: Arhiv PGD Trzin Intervencije – kratek kronološki pregled: Na koncu smo se posladkali tudi s posebno torto, izdelano v zahvalo staremu in popotnico novemu vodstvu. Cvetje, s katerim je bil okrašen prostor občnega zbora, smo v spomin na delo dolgoletnega gospodarja Branka Pirnata odnesli na njegov grob. Mladinska komisija Občni zbor za mladino smo izvedli 20. februarja. Pripravniki in pionirji so se 3. in 4. marca udeležili gasilskega kviza na Viru. Pripravniki Lara Pevec, Klemen Kajfež in Neža Kosirnik so osvojili tretje mesto, marec 2023 4. februar: Močan veter je podrl smreko na obvoznico, smreko smo obžagali in sprostili promet. 10. februar: Vstop v stavbo z onemoglo osebo. Ob prisotnosti policije smo vstopili v stavbo in skupaj z reševalci pomagali onemogli osebi. 18. februar (pustna sobota): Vonj po kloru. Ob prihodu na kraj smo na srečo ugotovili, da je bil vonj po cvrtju napačno predstavljen. Ker je šlo za prijavo nesreče z nevarno snovjo, smo bili aktivirani skupaj z CZR Domžale in policijo. 26. februar: Pomoč reševalcem pri prenosu nenadno obolele osebe. 28. februar: Pomoč svojcem pri prenosu nepokretne osebe. | 15 Trzinci – naš ponos 40 let PD Onger Trzin 10. februarja je minilo 40 let, odkar imamo tudi v Trzinu svoje planinsko društvo. To je bilo eno od prvih društev, ki so vzniknila, ko se je Trzin začel iz primestne vasice spreminjati v vse večje naselje in zatem v samostojno občino. Takrat je v Trzinu zelo zavzeto delovalo športno društvo (ŠD) z vrsto sekcij in predsednik društva Peter Levec si je želel v društvu še planinsko sekcijo. V Trzinu so se naseljevali tudi ljudje, ki so prej delovali v različnih drugih planinskih društvih (PD) po Sloveniji, in tudi ti so se zavzemali, da bi v kraju imeli svoje društvo. Stari Trzinci smo bili takrat večinoma člani sosednjih društev, predvsem v Domžalah in Mengšu. Še zlasti v Mengšu je bila trzinska skupina zelo močna, saj so tam njeni pripadniki zasedali več vodstvenih funkcij. Bali smo se celo, da bi mengeško društvo zdrsnilo v krizo, če bi se Trzinci »preselili« v novo društvo. Ker pa je bila želja po ustanovitvi lastnega društva tako močna, smo se odločili za salomonsko rešitev: za začetek smo ustanovili le planinsko sekcijo, ki je bila hkrati sekcija ŠD Trzin in tudi PD Janez Trdina Mengeš. Nekateri Trzinci smo v mengeškem društvu še zadržali vodstvene položaje in pripravljali teren za obdobje, ko se bomo povsem »preselili« v trzinsko društvo. Skupaj smo pripravili tudi mladinski planinski tabor v Logarski dolini. Ker sem bil gorski reševalec, alpinistični inštruktor in podpredsednik PD Janez Trdina, so mi drugi pobudniki sekcije v Trzinu zaupali predsedniško funkcijo. Z zagnanimi člani sekcije smo pripravljali vse za »osamosvojitev« trzinskega društva. Navdušenje za ustanovitev lastnega društva je bilo res veliko, tako da nam ni bilo težko sestaviti upravnega odbora sekcije. Za društvo smo izbrali ime PD Onger. Zanj smo se odločili, ker hrib nad Trzinom, ki so mu stari Trzinci rekli tudi Strane, »po planinsko« povezuje stari in novi del Trzina. Zelo smo si želeli tesno povezavo med obema deloma Trzina in v upravnem odboru je bil Novi Trzin dobro zastopan. Takrat so bili za društvo še zlasti zagreti prebivalci Bergantove ulice. Ker bistvo PD niso le sestanki, smo organizirali tudi več zelo dobro obiskanih izletov. Pripravili smo celo vrsto odmevnih planinskih predavanj, na tečaje pa smo poslali tudi več kandidatov za planinske vodnike, markaciste in varstvenike narave. Med zimskim izletom na Komno, kjer smo silvestrovali, smo se leta 1983 odločili, da čim prej skličemo ustanovni sestanek društva. Za ustanovitev društva so potrebni podpisi na pristojni upravni enoti najmanj treh ustanoviteljev, mi pa smo takoj imeli enajst ustanovnih članov – če bi potrebovali, bi jih lahko imeli še precej več. Priprave na razglasitev novega društva so zelo dobro potekale, tako da smo ustanovni sestanek sklicali 10. februarja 1983. Z ustanovitvijo društva smo počastili tudi 90-letnico Planinske zveze Slovenije in 70. rojstni 16 | Odsev — Glasilo občine Trzin Slovesnost v avli Osnovne šole Trzin ob desetletnici društva s celo vrsto znanih planinskih in trzinskih osebnosti. Obenem smo praznovali tudi 80-letnico prof. Tineta Orla in stoletnico Planinske zveze Slovenije. dan znamenitega trzinskega planinca Tineta Orla, ki je bil med drugim kar 30 let glavni urednik Planinskega vestnika. Tine se našega ustanovnega sestanka ni mogel udeležiti, poslal pa nam je pozdravno pismo. Naslednje leto je bil navzoč na prvem občnem zboru društva. Udeležba Trzincev, ki so se množično včlanjevali v novo društvo, je bila velika, kar je člane upravnega odbora še bolj spodbudilo k delovanju. Društvo sprva ni imelo lastnih prostorov, zato smo gostovali po različnih sejnih sobah trzinske krajevne skupnosti, neredko pa smo se zbrali tudi v prostorih katerega od trzinskih gostinskih lokalov, nekajkrat celo v sosednji Loki. V začetnem obdobju smo posebno pozornost namenjali tudi propagandi, zato smo pripravili več tako imenovanih propagandnih izletov, ob bajerju smo pripravili planinski piknik, druženje s Trzinci pa smo ob kresu pripravili tudi v trzinskem kamnolomu. Plakate za društvene akcije smo pisali in risali kar na roko. Še zlasti načelnik propagandnega odseka Jože Cof, ki je tudi avtor društvenega znaka, je risal prave umetnine, ki so pritegovale pozornost številnih Trzincev, pa tudi okoličanov. Odsek za varstvo narave je pripravil več čistilnih akcij po Ongru, na poteh proti Dobenemu, v gozdu okrog bajerja in industrijske cone pa tudi po Krvavcu. Markacijski odsek je namreč takrat od Planinskega društva Kamnik in Planinskega društva Kranj prevzel skrb za urejanje večine poti na Krvavcu in v njegovi okolici. Čistilne akcije, ki smo jih prvi pripravljali planinci, so pozneje prerasle v spomladanske trzinske čistilne akcije, ki jih je sprva spodbujala tudi krajevna skupnost, zatem pa so to postale občinske čistilne akcije. V društvu smo v prvem obdobju zbirali tudi dokumentacijo o naših akcijah, nekaj časa pa smo izdajali še društveno glasilo Ongerčki. Želeli smo pritegniti čim širši krog Trzincev, zato smo prirejali izlete za različne skupine. Poseben poudarek smo namenjali družinskim izletom, saj se je tedaj v Trzin priselilo veliko mladih družin z otroki. Zelo dobro je deloval mladinski odsek. Sprva smo planinski krožek imeli le v osnovni šoli, pozneje pa se je dejavnost razširila na mlade, ki so že zapustili osnovno šolo. Prav ta skupina je bila zelo dejavna pri organiziranju in vodenju društvenih mladinskih planinskih taborov (organiziranih jih je bilo kar 32 in za povrhu še nekaj zimovanj), zelo dobro pa so se odrezali tudi na državnih prvenstvih mladih planincev Mladina in gore. Kar petkrat so bile trzinske skupine državni prvaki, večkrat so pristale tudi na drugem in tretjem mestu. Po tradiciji morajo zmagovalci naslednje leto v svojem kraju pripraviti novo tekmovanje Mladina in gore. Tudi pri organizaciji teh tekmovanj smo se Trzinci po mnenju udeležencev in predstavnikov PZS zelo lepo izkazali. Trzinci – naš ponos Izlet na Triglav ob 25-letnici društva Prav ti mladinci so organizirali večletno serijo alpinističnih predavanj v Trzinu, ko so pri nas gostovala najvidnejša imena slovenskega alpinizma. Se kdo še spomni Humarjevega Daulagirija, ko je bilo na predavanju več kot 500 obiskovalcev in v Trzinu še ni bilo toliko parkirišč kot zdaj? V tistem času je društvo organiziralo tudi članske planinske tabore, med katerimi smo spoznavali planinska območja v drugih delih nekdanje Jugoslavije pa tudi gorstva v tujini. Te tabore je največkrat vodil odličen organizator Sandi Čičerov, ki je bil najprej podpredsednik društva, potem pa nekaj časa tudi predsednik. Na teh taborih smo obiskali Durmitor, Prokletije, Tatre, v Grčiji smo se povzpeli na Olimp in Parnas, bili smo v Pirenejih in na Korziki. Nekakšen vrhunec je bila odprava na Kilimandžaro, med katero smo se povzpeli na najvišja vrha Afrike, Kilimandžaro, in tudi Kenije, Mt. Kenya. Pozneje so trzinski planinci obiskali tudi številne vrhove Predstavitev društvenega Mladinskega odseka na tekmovanju Mladina in gore 2003 marec 2023 v Centralnih Alpah in Dolomitih, med drugimi tudi Mont Blanc in Matterhorn. Nekaj naših planincev pa je obiskalo tudi bazni tabor pod Everestom pa Avstralijo in Novo Zelandijo. V začetnem obdobju smo člani društva vsak konec leta tako rekoč ročno izdelovali stenske koledarje za naslednje leto. Koledarje smo z voščili raznašali po Trzinu in ob tem nabirali prostovoljne prispevke. Z velikim zanosom smo se lotili tudi izdelave društvenih značk in klobučkov. Pri izdelavi značk, ki jo je vodil Jože Jerman, smo sodelovali številni člani društva, vendar potem prodaja ni stekla po pričakovanjih. Posebej je treba omeniti vlogo društvenih okoljevarstvenikov, saj so poleg čistilnih akcij pripravljali predavanja z okoljevarstveno tematiko, zelo zavzeto pa smo raziskovali in skrbeli tudi za redke in ogrožene rastline na našem območju. Prav trzinski planinci smo opozorili na rastišča lepih čeveljcev v trzinskem gozdu, na redke mesojede rastline rosike, ki še uspevajo v naših mokriščih, na rastišča severnoameriških jelk duglazij, ki so sicer tujerodna rastlinska vrsta, vendar je njihova zasaditve v našem gozdu prava zgodovinska zanimivost. Trzinski planinci smo skušali med širjenjem naselja pred uničenjem rešiti redke in zaščitene močvirske tulipane, ki jim Trzinci rečemo žerjavčki, vendar njihova preselitev v Volčji Potok ni uspela, smo pa pozneje odkrili prej neznana rastišča, kjer te cvetice, ki so tudi simbol trzinske občine, še rastejo. Ob sodelovanju z botaniki smo v trzinskih mokriščih našli še več redkih in ogroženih rastlin, v zadnjem obdobju pa vsako leto večkrat pripravimo akcije odstranjevanja invazivnih rastlin iz okolice Trzina. Bili smo med prvimi, ki so priskočili na pomoč pri preseljevanjih žabic na trzinskih ulicah. Od jeseni 2006 v društvu deluje tudi športnoplezalni odsek, ki vsa leta skrbi za plezalni krožek v Osnovni šoli Trzin. Kar nekaj otrok se je tako spoznalo s prvimi koraki s tekmovalnim plezanjem v zahodni ligi (za osnovnošolce). Ob svoji petletnici je društvo v novem delu Trzina v majhni hiši le dobilo svoje prostore. Sprva jih je moralo deliti s Športnim društvom, pozneje so prostori pripadli le planincem. Ob desetletnici društva in 80-letnici prvega častnega člana društva prof. Tineta Orla smo v hišici uredili tudi spominsko zbirko, posvečeno prof. Tinetu Orlu. Del te zbirke bo zdaj preseljen v Trzinski muzej v Jefačenkovi domačiji, društvo pa je lani ob gradnji novega Doma zaščite in reševanja dobilo tudi nove društvene prostore. V času epidemije kovida je dejavnost društva nekoliko zastala, vendar smo planinci odločeni, da društvo oživimo in da bo spet postalo pomemben dejavnik trzinskega družabnega življenja. Miro Štebe Foto: arhiv PD Trzin in Boštjan Kralj (Triglav) | 17 Trzinski podjetniki Klemen Jančič S srčnimi ljudmi spet do lastne slaščičarne V manj kot letu dni po uničujočem požaru v Vižmarjah, v katerem je slaščičarju Klemnu Jančiču do tal pogorela slaščičarska delavnica, je mladenič v Obrtno-industrijski coni Trzin dobil priložnost začeti znova. Konec septembra je v poslovni stavbi Na gmajni 12 odprl novo Slaščičarno in pekarno Klemen. Pri tem so mu velikodušno pomagali številni srčni ljudje, za kar jim je neskončno hvaležen. Njegova zgodba, o kateri so se razpisali tudi mediji, se je dotaknila številnih ljudi. Tako posamezniki kot podjetja so kmalu začeli zbirati finančna sredstva zanj. »Bil sem zelo presenečen, ko sem izvedel za to akcijo. Ničesar nisem pričakoval. Mislil sem si, če dobim dva tisoč evrov, bo to ogromno. Potem sem izvedel, da so zbrali približno 23.000 evrov.« Bil je osupel, saj niti v sanjah ni pričakoval česa takega. »Večine ljudi in podjetij, ki so donirali, sploh nisem poznal. Res neverjetno!« Poklical ga je tudi Emil Zorman, lastnik stavbe, v kateri je zdaj Klemenova slaščičarna. »Povedal mi je, da je bral o meni v medijih, in mi ponudil prostor. Ogledal sem si ga. Takrat so bile tu gole stene. Vse je uredil – elektriko, vodo, stene in prezračevanje. Res si je želel, da pridemo sem, saj mi je omogočil celo eno leto brezplačnega najema,« mu je hvaležen Klemen. Triindvajsetletni Klemen ni čisto navaden slaščičar ali pek. Vedno je hotel početi nekaj več kot zgolj pripravljati vnaprej določene pekovske izdelke. Želel jih je ustvarjati in oblikovati sam, po svojem navdihu. Zato se je marca 2021 pogumno podal na samostojno poslovno pot. »Rad bi imel svojo pekarno,« je neke nedelje razkril na družinskem kosilu. Kmalu si je ogledal manjši prostor v skladiščni hali v Plemljevi ulici, ki ga je na spletnih straneh našla njegova starejša sestra. Kljub nepredvidljivemu epidemičnemu stanju si je tam uredil in opremil pekarsko delavnico. »V Trnovem sem v poštne nabiralnike raznosil letake s ponudbo in počasi so začela prihajati naročila,« se spominja. K delu je pritegnil tudi svojega nekdanjega sošolca Matijo Ahlina. »Že v šoli sva vedela, da sva skupaj zelo dobra. Dobro se razumeva in ujameva pri delu.« S spletno prodajo in dostavo sveže pečenih rogljičkov, kruha, in sladic je tako počasi in vztrajno začel ustvarjati uspešen posel. »Ni bilo lahko, sproti sem se učil poslovanja.« Osem mesecev pozneje so ognjeni zublji popolnoma uničili halo, v kateri je imel Klemen svojo delavnico. Izgubil je čisto vse, kar je vložil v opremo. »Ostale so mi le krpe, ki sem jih prejšnji dan prinesel domov v pranje. Bil sem razočaran, a sem še isti dan začel razmišljati, kje bi lahko začel na novo. Pri tem so me spodbujali prijatelji in stranke.« Za zgovornega Klemna je zelo pomemben osebni stik, zato vsako stranko prijazno pozdravi in z njo tudi poklepeta. Lično urejen lokal je razdeljen na dva dela, na prodajni del z nekaj mizami in stoli ter pekarno. Le-to je mladenič hotel opremiti z vrhunskimi pečmi, ki jih proizvaja slovensko podjetje Fines. »Tem pečem pravim ferrari. Zelo so drage, ampak ponujajo res veliko različnih možnosti.« Nakup novih je bil zanj prevelika naložba, zato je premišljeval o rabljenih. Pa ga je poklical tudi direktor tega podjetja. »Povedal mi je, da je v časopisu bral članek o meni in da bi mi rad pomagal.« Ko je podjetnik izvedel, kaj potrebuje, je mlademu slaščičarju sponzoriral večino peči. »Nisem mogel verjeti, kaj se mi dogaja,« je bil Klemen navdušen nad njegovo ponudbo. »Brez vseh teh velikodušnih ljudi te slaščičarne sploh ne bi bilo. Tu sem samo zaradi njih,« se zaveda. Ob tem mu poleg družine ves čas stoji ob strani in ga spodbuja tudi njegova mlada žena Mica, ki letos končuje študij slovenistike in umetnostne zgodovine. Za mladeniča iz Trnovega slaščičarstvo pravzaprav ni bilo prva izbira. Najprej se je vpisal na srednjo oblikovno šolo, po dveh letih pa še na vzgojiteljsko. Čeprav je rad delal z otroki, je čutil, da to ni prava izbira. »Vprašal sem se, kaj še rad počnem. Ugotovil sem, da sem vedno rad pekel in pomagal v kuhinji, še posebno pri babici. Zato sem se 18 | Odsev — Glasilo občine Trzin Trzinski podjetniki vpisal na BIC, smer slaščičar. Zajema vse, kar me veseli. Si ustvarjalen in hkrati delaš z ljudmi. In to zdaj z užitkom počnem,« se mu zasvetijo oči. Učitelji so kmalu prepoznali Klemenovo in Mitjevo zagnanost. Po končanem triletnem šolanju so jima omogočili trimesečno prakso v Strasbourgu, kjer sta pri slaščičarskem mojstru Thierryju Maulhauptu pridobila dragocene izkušnje. Na to obdobje so ostali lepi spomini, čeprav Klemen pravi, da je bilo precej naporno. Poleg tega niti francosko nista znala. »Bili smo mala vojska slaščičarjev in pekov, ki je delala ob petih zjutraj do enih, dveh popoldne – dokler ni bilo vse narejeno,« se zasmeje in nadaljuje: »Kljub temu sem se veliko naučil o tehnikah in načinih priprave. In o tem, do so za vrhunske sladice pomembne kakovostne sestavine.« Tudi sam uporablja dobre sestavine, zato so cene njegovih izdelkov nekoliko višje kakor v trgovini. Če se le da, uporablja lokalna živila, kot so moka (pravi, da je Mlinotestova vrhunska), mleko (pohvali pomursko), maslo in smetana. Za pripravo rogljičkov pa uporablja posebno francosko maslo, ki vsebuje manj vode od našega. In prav hrustljavi rogljički so njegov najbolje prodajani izdelek. Seveda sem jih pokusila in res so nadvse okusni. Med tednom v slaščičarni pečejo in prodajajo kruh z drožmi, hrustljave rogljičke, slastne eklerje, polnjene z vaniljo ali čokolado, barvite makrone in druge slaščice, ki jih Klemen in Matija pripravljata po trenutnem navdihu in glede na sezonske sestavine. Vedno presenetita s čim novim. Poleg tega v dopoldanskem času ponujata ob kavi ali čaju še malice po navdihu. Po naročilu pečeta tudi torte. Ob sobotah je lokal zaprt, mogoča je le dostava naročenih sveže pečenih dobrot na dom. Druga posebnost je kruh z drožmi, ki ni le modna muha, pravi Klemen. »Tak kruh so pripravljale že naše babice v časih, ko se ni vsem tako zelo mudilo. Njegova priprava namreč zahteva svoj čas. Kruh ima drugačno strukturo kot tisti s kvasom. Je svež, hrustljav in neizmerno mehek. Poleg tega je lažje prebavljiv in zato zelo primeren za sladkorne bolnike,« mi zavzeto razlaga. »Ob ponedeljkih ga nimamo, ker ga zjutraj šele zamesim, nato ves dan počasi vzhaja. Proti koncu dneva ga oblikujem, preložim v košarice in postavim v hladilnik. Naslednje jutro ga spečem.« Večino ga proda. V slaščičarni tudi sicer nima odpadkov, saj raje speče manj. »Včasih mi ostane hlebec ali dva. Zamrznem ga. Naslednji dan pa ga na hitro odtajam v peči – 10 minut pri 200 stopinjah, da izpari voda, ki se nabere v zamrzovalniku. Kruh je tako spet hrustljav. Iz njega potem naredim popečene kruhke z avokadom in jajci ali kaj podobnega.« V času najinega pogovora sem na pultu videla dva hlebca in prepričana sem bila, da bom lahko enega pokusila. A glej ga zlomka, oba sta zadnji trenutek kupili Klemenovi stalni stranki. No, kupila sem ga nekaj dni pozneje in lahko potrdim, da je res okusen in lahko prebavljiv. V slaščičarni je komunikativni Klemen »frontman« in skrbi za prodajo, pripravlja tudi kruh z drožmi. Mitja pa je glavni v pekarni. A v gostinstvu ni stroge delitve dela, pravi Klemen in doda, da je potrebna dobra organizacija vsakodnevnega dela, kar pomeni, da sta pravzaprav oba ves čas vpeta v delo v pekarniškem delu lokala, ker skrbno pripravljata izdelke redne ponudbe ter ustvarjata in preizkušata nove recepte. V slaščičarni se izpopolnjujejo tudi bodoči slaščičarji BIC Ljubljana, a le tisti zagnani. Tokrat se je pri njima urila dijakinja drugega letnika, Trzinka Hana Šinko. Čeprav je mladi slaščičarski mojster šele pred kratkim odprl svojo novo slaščičarno in pekarno, je zadovoljen z dosedanjim delom. »Nič se ne pritožujem, dobro nam gre.« Ob tem pa seveda že snuje nove načrte. Prepričan je, da se moraš ves čas izobraževati, če hočeš biti res dober. Le tako lahko nadgrajuješ svoje znanje in napreduješ. »Svetovni šefi na družbenih omrežjih vsak dan objavijo kaj novega. Včasih objavijo tudi kakšen slaščičarski namig ali trik. In če tega ne spremljaš … To je čisto drug svet, ki ga mi v Sloveniji še nismo osvojili.« Njegove velike sanje so, da bi nekoč odprl neke vrste akademijo za slaščičarje. »Žal imamo pri nas le triletno slaščičarsko šolo. To ni dovolj za tiste, ki si želijo več znanja.« Tudi zato se je povezal s svojo nekdanjo šolo in najbolj zagnanim dijakom omogoča prakso v svoji pekarni. Sicer pa v bližnji prihodnosti načrtuje odpreti še kakšno poslovalnico v večjem mestu z željo, da bi se lahko kupci po sladkih nakupih odpravili kar peš. Ne dvomim o njegovem uspehu in mu ob tem želim, da bi še dolgo z veseljem ustvarjal najrazličnejše sladke dobrote. Tanja Jankovič Foto: Tjaša Jankovič marec 2023 | 19 Knjižni kotiček Kaj beremo spomladi? Ko preletimo naslove 'spomladanskih' del, sprva morda pomislimo, ali ne bi bilo lepše, ko bi prebujanje narave počastili z lahkotnejšim, bolj iskrivim, pozitivno obarvanim delom ... Vendar so spodnja dela izbrana z razlogom. Naslovi res vzbujajo pomisleke, saj z ničimer ne namigujejo na rast nečesa novega, prej nasprotno. A ko dela pobliže spoznamo, kaj hitro doženemo, da se dotikajo ključne rasti – rasti in razvoja uma, mišljenja, s spremembo mišljenja pa tudi korenite spremembe življenjskega sloga. Kakor narava tudi liki v predstavljenih delih rastejo in se razvijajo, morda pa v primerjavi z naravo malce manj zelenijo. samo srž tematike, najsi gre za homoseksualnost, erotiko, prostitucijo ali kar koli drugega, ob čemer bi večina zardela, molčala ali nerodno poskušala preusmeriti pogovor drugam. Winkler se v delu dotika vseh navedenih vsebin, pri čemer mojstrsko povezuje tematike, med katerimi sami morda ne bi našli vzporednic. Krasen primer sta smrt in erotika, ki ju avstrijski pisec tankočutno prepleta in ustvarja okolje, ki je popolnoma običajno, hkrati pa izstopa prav zato, ker združuje tako nasprotujoče si vsebine. Rimska tržnica zaradi tega prepletanja raznovrstnih tematik postane prostor, kjer smo priča cerkvenim obredom, ekshibicionizmu, vsakdanjemu obisku tržnice, prostituciji in še mnogim drugim dogodkom, ki so popolnoma običajni, a se nam zaradi sobivanja z vsebinami, ki jim niso nujno sorodne, takoj vtisnejo v spomin. Jens Liljestrand – TUDI ČE SE VSE KONČA James Wyllie – ŽENE NACISTOV: ženske v vrhu Hitlerjeve Nemčije O ženskah, ki so spremljale najmogočnejše in najvplivnejše posameznike nacistične Nemčije, smo že marsikaj zasledili, hkrati pa so podrobnosti teh posameznic in njihov povezav z vrhom nacizma še vedno precej blede in nepopolne, opisi in prikazi so po večini le površinski. To delo pa pojasnjuje manjkajoče povezave med ženskami, ki so v obdobju Hitlerjeve Nemčije pustile sled, in možmi, ki so za vselej spremenili Evropo. Avtor se v izbranem delu tako ne posveča le moškim, ki so prisegli zvestobo Adolfu Hitlerju, temveč usmerja pozornost predvsem na posameznice, ki so posredno ali neposredno soustvarjale nacistično zgodbo. Eva Braun je vsem znana. Hitlerjeva spremljevalka, oboževalka, za slaba dva dneva tudi žena, nazadnje pa tudi 'sostorilka' v ljubezenskem samomoru. Kaj pa Bella Fromm, nemška novinarka judovskih korenin, ki se je pred nacističnimi poboji zatekla v Združene države Amerike? In Margarete Boden, ki je pozneje postala žena vodilnega moža nacistične stranke, Heinricha Himmlerja? Delo, zasnovano na 20 | Odsev — Glasilo občine Trzin poglobljeni študiji, skoraj filmsko, kot je zapisano tudi v uvodni besedi, predstavlja te ženske in številne druge posameznice, ki so zaslovele predvsem zaradi svojih povezav z vplivnimi moškimi v nacističnem vrhu. A ko se je nacistična država začela sesuvati kot hišica iz kart, so se morale te ženske skriti, morale so bežati, in da bi preživele, celo zanikati vsakršno povezavo z možmi, ki so še nedavno bili njihovi partnerji, možje, ljubimci. Razkošno življenje, polno prečudovitih bivališč, sodobnih vozil, služabnikov in še marsičesa, se je čez noč spremenilo v življenje izgnanstva, bega in boja za življenje. 'Preganjalke' so kaj hitro postale preganjane, posledice njihovih preteklih izbir pa so vidno zaznamovale njihovo življenje. Josef Winkler – NATURA MORTA: rimska novela Josef Winkler je eno najbolj zvenečih imen avstrijske literature. Na severu avstrijske Koroške rojeni pisec slovi po tem, da se v svojih delih loteva vsebin, ki so še danes obravnavane kot tabu oziroma se jih večina pisateljev izogiba, če pa že, vanje ne posegajo pogosto in še to ostajajo zgolj na površju. Winkler pa brez pomislekov izpostavi Švedski novinar in avtor številnih leposlovnih in strokovnih del, Jens Liljestrand, se tokrat podaja na področje podnebnih sprememb in posledic, ki jih slej ko prej prinese naše poseganje v naravo. V svojem delu predstavi družino, ki ima dokaj urejeno, precej povprečno življenje. Medtem v državi divjajo gozdni požari, ki z neverjetno hitrostjo požirajo rastlinje. Glavni protagonisti so še nedavno načrtovali popoln oddih na Tajskem, v naslednjem trenutku pa si že belijo glave s tem, kaj naravna katastrofa, ki ruši njihovo državo, pomeni za njihovo življenje. Misel na oddih postane banalnost, ko jo primerjamo s podnebnimi spremembami, ki počasi, a vztrajno uničujejo uveljavljeno strukturo njihovega vsakdanjega življenja. Vsi izzivi, s katerimi so se junaki do zdaj ukvarjali, še vedno obstajajo, čeprav se svet, v katerem prebivajo, spreminja. Zdaj ni več vprašanje, ali bodo podnebne spremembe vplivale na njihovo življenje, temveč kdaj bo vpliv tako močan, da bodo postali podnebni begunci, za katere bo misel na pretekle banalne izzive le še bled spomin. Distopija tako postaja nova resničnost. Besedilo in foto: Barbara Kopač Dogajanje na dlani Turistično društvo Kanja na sejmu Alpe-Adria Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je od 15. do 18. februarja potekal 33. osrednji mednarodni Turistični sejem Alpe-Adria. V četrtek, 15. februarja, se je sejma že tradicionalno udeležilo Turistično društvo s predsednico Dunjo Špendal, Matjažem Erčuljem, Nušo Repše, Vesno Buh in Majdo Šilar. V Centru Ivana Hribarja smo pripravili vse potrebno gradivo za stojnico. Poleg predstavitvenih panojev občine Trzin in turističnega društva je vsebovalo različne brošure, slikovni material, table, zastavice in pribor za pogostitev. Na razstaviščnem prostoru sta nas pričakala rezbarja Janko in Tone s svojimi izdelki in pripomočki za rezbarjenje. Prišli sta tudi vezilji, mentorica Milena in Vera, ki sta s seboj prinesli vezene prtičke, izdelane v rišeljejski tehniki. obveščali o prireditvah v Trzinu, turistični ponudbi kraja, pripovedovali zgodbo o »trzinski klobasi«, ki so jo pokusili in pohvalili. Živahno sejemsko dogajanje so popoldne popestrili člani Folklorne skupine Veterani s harmonikarjem Blažem, ki so pred stojnico zaplesali in zapeli. Plesalci in harmonikar so se predstavili tudi na drugih razstavnih prostorih in povsod poželi bučen aplavz. Letos smo imeli na voljo dovolj prostora, da smo lahko stojnico razdelili na ustvarjalni in predstavitveno-pogostitveni del. Tudi letos je bila stojnica sestavljena iz lesenih zabojev, ki sem jih s pridom uporabila za našo predstavitev. Zaboje sem deloma oblekla v bordo rdečo folijo, ki je bila odlična podlaga za lesene skulpture in prtičke. Na drugi strani sem razpostavila brošure, slikovno gradivo ter kot izkoristila za gostinsko ponudbo: »trzinske klobase«, kruh in odličen Tomov sir. Lepa stojnica je privabila veliko obiskovalcev, ustavljali so se in spraševali o razstavljenih predmetih in kraju. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledovali rezbarske skulpture, med njimi je največ občudovanja požela zanimiva pustna maska. Milenini in Verini prti in prtički so bili prava paša za oči obiskovalk in marsikatera je vprašala, ali so izvezeni s strojem. Tako rezbarja kot vezilji so bili ves čas na voljo za številna vprašanja obiskovalcev, ki so se zanimali za material, čas izdelave in ali so izdelki na prodaj. Na drugem delu stojnice smo obiskovalcem delili slikovno gradivo, jih Na koncu sejemske predstavitve smo se člani turističnega društva poslovili od prijetnih sejemskih sosedov. Zadovoljni smo z lepo postavitvijo in dobro predstavitvijo vseh dogodkov, ki se bodo letos zvrstili v Trzinu. Majda Šilar Foto: Zinka Kosmač Obisk folklorne skupine v vrtcu Mladi rod v Ljubljani Obiskali smo otroke v vrtcu Mladi rod v Ljubljani, kjer smo v okviru njihovega celoletnega projekta Vrtimo kolo časa prispevali k ohranjanju kulturne dediščine. Predstavili smo se z gorenjsko narodno nošo in pesmijo Lepo mi poje trzinski zvon in zapeli številne slovenske ljudske pesmi. S predstavitvijo nagajivega plesa z metlo smo razveselili otroke, ki so nam prisluhnili in z nami peli tudi otroške pesmi. Skupaj smo plesali, naredili četico in veselo rajali. Ples in pesmi je popestril tudi naš harmonikar Miro. Ob koncu so se nam v vrtcu prisrčno zahvalili in nas pogostili. Tako sodelovanje nam daje dodatno moč in energijo, še posebno takrat, ko se z nami veselijo tudi najmlajši. Besedilo in foto: Maruša Buletinac marec 2023 | 21 Dogajanje na dlani Nik posamični in ekipni državni prvak v smučarskih skokih Na planiški srednji napravi (HS 102) so se januarja pomerili mlajši mladinci (do 16 let), med katerimi je Nik Bergant Smerajc petemu mestu dodal še tretje, Timo Šimnovec je bil 13. in deveti, Erik Tomažič je bil 21. in deveti, Jaka Perne 17. in 18. ter Alen Pestotnik 28. in 17. Januarja je Nik nastopil tudi v Kranju na alpskem pokalu in dosegel 55. in 51. mesto. Na Prešernov dan pa sta skakalno poezijo spisala Nik Bergant Smerajc in Timo Šimnovec, ki sta se na državnem prvenstvu za mlajše mladince na isti skakalnici kot januarja ovenčala z zlato oziroma bronasto kolajno. Skupaj z Erikom Tomažičem in Alenom Pestotnikom, ki sta med posamezniki zasedla deseto in 14. mesto, pa sta se veselila tudi novega prepričljivega ekipnega naslova državnih prvakov. Na tej preizkušnji je imela četverica iz Smučarsko skakalnega kluba Mengeš kar 90,5 točke naskoka pred drugouvrščeno ekipo Ilirijo. Nik je nato zmagal tudi na tekmi za slovenski pokal v Kranju, na kateri je bil Timo peti, Erik deveti, Alen osemnajsti in Jaka tik za njim. Z drugim mestom se je med mlajšimi mladinkami (do 16 let) izkazala Živa Andrić. Besedilo in foto: Š. M. Mladi smučarski skakalci iz Smučarsko skakalnega kluba Mengeš (na fotografiji z leve Erik Tomažič, Alen Pestotnik, Timo Šimnovec in Nik Bergant Smerajc) so se v Planici veselili naslova ekipnih državnih prvakov med mlajšimi mladinci (do 16 let). Jurčičeva pot Prva sobota v marcu je zame že dvajset let rezervirana za Jurčičevo pot. Tudi letos ni bilo nič drugače. Štirje pohodniki Društva upokojencev Žerjavčki smo se v meglenem sobotnem jutru odpeljali v Višnjo Goro, kjer se začne Jurčičeva pot. Stara osnovna šola je zdaj Hiša kranjske čebele in tam smo dobili kazalke poti z nagradnim kvizom. Takoj za šolo je gozd, kjer se začne prva strmina. Letos nas je tam pričakal sneg. V gosjem redu smo prišli do prvih hiš, kjer nam je Turistično društvo Polž postreglo čaj in kuhanček. Naprej se je pot položila in po kolovozu smo prišli v vas Zavrte, tam je vladala zimska idila. Po manjšem vzponu smo prišli na Polževo. Domače gasilsko društvo nam je ponudilo čaj in krofe, mi pa smo si privoščili daljši počitek. Po nekdanjem smučišču smo se nato povzpeli do cerkve Sv. duha, od tam pa nas je pot vodila le še navzdol. Vseskozi je bila lepo označena z lesenimi tablicami, na katerih so puščice za smer hoje, dva planinska čevlja in kratice poti JP. Vsako leto se v kraju Oslica ustavimo pri Slavku in tudi letos smo bili tam postreženi kakor na ohceti. Le še del poti smo prehodili po asfaltu in prispeli na Muljavo, kjer smo tokrat našo pot končali, v Višnjo Goro pa smo se vrnili z avtobusom. Zadovoljni smo odšli domov, saj smo naredili nekaj koristnega za zdravje. Milica Erčulj Foto: Barbara Pivk Po muzejih Ker redno spremljam obvestila Medobčinskega muzeja Kamnik, sem zasledila možnost obiska petih gorenjskih muzejev z eno vstopnico. Na spletnem naslovu www.valvasor-muzeji.si je bil objavljen podatek, da je mogoče pet gorenjskih muzejev v Kamniku, Kranju, Radovljici, Tržiču in na Jesenicah obiskati z eno vstopnico. Na petih videoposnetkih Janez Vajkard Valvasor predstavi dragocenosti, pomembnejše od zlata – je povezovalni lik za predstavitev vsebine posameznih muzejev. Ker imamo upokojenci brezplačen integrirani potniški promet, pohodniki Društva upokojencev Žerjavčki vsak prvi torek v mesecu potujemo po Gorenjski. Z vlakom smo se odpravili najprej v Radovljico, kjer smo si ogledali staro mestno jedro. V Čebelarskem muzeju nam je prijazna kustosinja razložila zgodovino čebelarstva v Sloveniji, kar nekaj zgodb smo zvedeli o panjskih končnicah, kranjski sivki in čebelarju Antonu Janši. Drugi del muzeja je bil namenjen Antonu Tomažu Linhartu, tam smo obudili osnovnošolsko znanje o Matičku. Po eni uri smo muzej zapustili, v miru popili radovljiško kavo in se v zgodnjem popoldnevu vrnili domov. V Tržič smo se odpeljali z avtobusom. Med vožnjo smo ugotavljali, da se zaradi avtocest sploh ne vozimo več skozi mikavne gorenjske 22 | Odsev — Glasilo občine Trzin vasice. V muzeju smo se dogovorili s kustosom Bojanom, da si pridemo ogledat eksponate Mateje Svet. Po dveh urah in pol smo še kar kramljali o usnjarstvu in tkalstvu. Zabavali smo se tudi ob drevesu slavnih čevljev. Čeprav smo bili tisti dan precej premraženi, smo se zadovoljni vrnili domov. Besedilo in foto: Milica Erčulj Dogajanje na dlani Pohod v spomin Janeza Svetine in obisk Vrbe Domžalski veterani smo se udeležili že enaindvajsetega tradicionalnega pohoda iz Radovljice v Vrbo, rojstno vas našega velikega poeta. Na Bledu, približno na polovici poti, smo imeli postanek, da smo malce počili, se okrepčali in pogreli in se s proslavo ob njegovem najstarejšem spomeniku v Sloveniji poklonili našemu nesmrtnemu poetu Francetu Prešernu. Pot smo nadaljevali čez reko Savo Dolinko preko Zasipa in čez prostran gozd prispeli na travnik, kjer so se v sramežljivih sončnih žarkih preko veličastnega Stola že pokazali prvi obrisi cerkvice svetega Marka. V bližnji rojstni hiši je naš veliki pesnik preživljal rosna otroška leta. Poleg dobrih dveh stotnij ljudi, kolikor jih je štela naša pohodna kolona, se je v Vrbi zbralo veliko število ljudi iz različnih krajev naše prelepe domovine. Osrednja proslava je bila kljub hladnemu vremenu prežeta s toplino besed, ki so vrele iz ust nastopajočih. Katarina Štravs, glavna govornica, je poudarila pomen edinstvenega kulturnega dneva, ki ga praznujemo Slovenci, in sporočila novico o skorajšnjem začetku celovite obnove Prešernove rojstne hiše kakor tudi o zaprtju poti za ves motorni promet pred njo. V zabavnem kulturnem programu je pevka Neisha, ki je navzlic od mraza odrevenelim prstom iz klaviature iztisnila najboljše, kar se je dalo, vse skupaj začinila s svojim značilnim, malce raskavim, a prijetnim glasom. Po končani proslavi smo se vrnili v Radovljico, kjer smo se ob kosilu pogreli in s pomočjo enega izmed nas, Branka Hafnerja, obnovili Zdravljico in še nekaj Prešernovih stvaritev. Prešerni ob Prešernu Vsem nam se je zdel kulturni praznik veliko popolnejši in doživet, ko smo se v pozni popoldanski uri z avtobusom vračali proti domu. Besedilo in foto: Janez Gregorič Zimovanje otrok iz trzinskega vrtca Sredi februarja je 24 predšolskih otrok iz skupin Sovice, Čmrlji in Ptički odšlo na petdnevno zimovanje. Letos je tečaj potekal malce čez mejo, v idiličnem okolju avstrijskega Bodentala. Zaradi primernega smučišča in več kot ugodnih snežnih razmer smo se lahko vse dni od jutra do večera posvetili zimskim radostim vseh vrst in oblik ter smučarskim izzivom. Vrtičkarji so iz dneva v dan vidno napredovali v smučarskem znanju (že v ponedeljek so bili razvrščeni v skupine glede na predznanje), saj jih je nekaj že drugi dan samostojno uporabljalo sidro, v petek pa skoraj vsi. Naj dodam, da je bil vsakodnevni ritual preoblačenja v smučarska oblačila in obuvanje v smučarske čevlje dokaj naporen, prav tako je energija proti večeru vidno pojemala (a se je nato čudežno povrnila po prhanju in večerji). Časa za dolgčas preprosto ni bilo, saj so bili na vrsti mini disko, zabava v pižamah, »pokaži, kaj znaš«, rajalne igre, igralni kotiček, mini kino, večerni pohod s svetilkami … Otroci so v teh petih dneh naredili velik korak v samostojnost in se trudili po najboljših močeh, za kar si zaslužijo pohvalo! Zdravje nam je dobro služilo, prevelikega domotožja ni bilo, tu in tam pa kakšen dan vendarle, a se je dalo vsakogar potolažiti, stkala pa so se tudi nova prijateljstva in utrdile vezi med njimi. Čeprav so starši s kratkimi zapisi in fotografijami vsak dan dobivali informacije o razmerah in počutju otrok v Bodentalu, pa so ob vrnitvi veliko zanimivega povedali tudi mali smučarji. Pohvaliti velja organizatorja Janija Muho, vzgojiteljici Manico in Miro, smučarske vaditelje ter osebje v našem hotelu – vsi skupaj so se zares potrudili, da je bivanje 'trzinske smučarske reprezentance' potekalo brezhibno, po programu in v zadovoljstvo otrok. Lahko sklenem, da je bilo letošnje zimovanje velika preizkušnja za vse, hkrati pa tudi prijetno in zanimivo doživetje, Trzinski otroci bodo imeli prijeten spomin nanj. Gašper Ogorelec Foto: arhiv Vrtca Trzin marec 2023 | 23 V spomin V spomin našemu slikarju in pesniku Simonu Tistega črnega petka, 25. novembra, ko se je lansko leto že poslavljalo, se je v Londonu ustavilo srce slikarja, risarja, ilustratorja, animatorja in pesnika Simona Jugovica Finka. Vsako slovo je težko, žalostno … a če usoda ustavi korak še mladega, obetavnega umetnika, polnega zamisli, načrtov, energije in ustvarjalnega zagona, zazija grozljiva praznina z neodgovorjenim zakaj. Simon je bil prvi otrok, ki se je rodil v novem naselju v Trzinu. 14. julija 1977 je bil deževen dan, a ko se je rodil, je posijalo sonce, tako da je babica, ki mu je pomagala pri rojstvu, odprla okno, da ga je z materjo pobožalo sonce. Bil je živahen, radoveden fantič in že kmalu je pokazal nadarjenost za risanje. V osnovni šoli je že risal stripe za šolsko glasilo in zgodilo se je, da nekatere učiteljice niso verjele, da je tisto risanje in pisanje res njegovo delo, in so ga celo karale, da ni lepo prerisovati in prepisovati od drugih. A bil je zvedav otrok z veliko domišljije in neizmernim veseljem do risanja. Bil pa je tudi dober športnik in je med drugim treniral atletiko in nogomet, oče Tomaž pa ga je navduševal za namizni tenis. Prvič sem ga srečal, ko ga je oče, ki je pomagal trzinskim planincem pri postavljanju šotorov in prevozih za planinski tabor v Bohinju, pripeljal z njegovim bratcem na tabor. Hitro se je veselo vključil v družbo drugih mladih planincev, čeprav sta bila z bratcem vsaj nekaj let mlajša od drugih udeležencev tabora. Že naslednje leto se je med taborom v Krnici z drugimi povzpel na Špik, kar je bilo za komaj šestletnega fantiča velik podvig. Pri izbiri nadaljnjega šolanja po osnovni šoli je prevladala njegova želja po likovnem ustvarjanju. 24 | Odsev — Glasilo občine Trzin Obiskoval je Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, leta 2004 pa je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani diplomiral iz slikarstva, tam je leta 2016 pridobil še magistrski naslov. Leta 2008 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani končal še program za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe. Kljub vse večji prevladi novih medijev je ostajal zvest slikarskim likovnim prvinam in ustvarjanju v klasičnih tehnikah. Najraje je ustvarjal z oljem na lesenih ploščah. Tudi motivov za ustvarjanje podob večinoma ni jemal iz novih medijev, temveč je izhajal iz odnosa med človekom in naravo. Bil je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in Društva likovnih umetnikov severne Primorske. Sodeloval je na vrsti likovnih kolonij, razstavljal pa je na 20 samostojnih in skoraj 50 skupinskih razstavah. Za svoje delo je prejel vrsto priznanj, med drugim prvo nagrado strokovne žirije na likovni koloniji v spomin na Dušana Lipovca v galeriji Veronika v Kamniku, nagrado občine Škofja loka na ekstemporu Iva Šubica v Poljanah nad Škofjo Loko ter priznanje strokovne komisije za kakovostno delo na slikarskem ekstemporu Dan Dušana Lipovca leta 2015. Njegova dela so pritegovala pozornost in občudovanje tudi na vrsti drugih slikarskih dogodkov. Tudi vidni likovni kritiki in umetnostni zgodovinarji so o njegovih delih pisali zelo pozitivne kritike. Bil je zelo navezan na Trzin in se je poskušal s svojim talentom in znanjem vključevati v njegovo družabno življenje. V Centru aktivnosti Trzin je tako starejše učil risanja in slikanja, sodeloval je tudi s Kulturno umetniškim društvom Franc Kotar Trzin, predvsem pri oblikovanju scen, vključil pa se je tudi v uredništvo Odseva, kjer je za trzinsko glasilo med drugim narisal celo vrsto stripov in karikatur. Ob tem sva se večkrat pogovarjala o življenju v Trzinu in Sloveniji. Bil je pozoren in tudi kritičen opazovalec dogajanja in življenja tako v domačem kraju kakor tudi v državi in na svetu. Imel je celo vrsto zamisli, želja in načrtov, vendar jih v Trzinu pa tudi v domovini ni mogel uresničiti. Leta 2017 se je preselil v London, kjer je že živela njegova partnerka. Našla sta delo pri oglaševalski agenciji, preko katere sta kot oblikovalca, ilustratorja in animatorja dobivala naročila za izdelke vizualnih komunikacij. V tem času je nastajala Simonova neodvisna serija barvitih likovnih pripovedi – prizorov z londonskih ulic, ki jo je poimenoval Kinky Streets of London. V bližnji prihodnosti jo je želel predstaviti slovenski javnosti. To njegovo željo bodo zdaj uresničili, saj pripravljajo razstavi njegovih del iz londonskega cikla v Galeriji Domžale in na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Sicer pa so njegova ilustratorska in animatorska dela objavljali v časopisih, revijah ter na spletnih straneh uglednih britanskih medijev, kot so: The Times, The Sunday Times, The Times Magazine, The Sunday Times Magazine in The Sunday Times Travel Magazine. Simon pa je bil tudi pesnik. Izražal se je v sonetih in tudi v prostih pesniških oblikah. S svojo poezijo je sodeloval v pesniški zbirki Jesenske besede, obsežen opus je objavil v zbirki Erotika in strah, svoje pesmi pa je objavljal tudi na spletnih pesniških portalih. Težko razumljiva je usoda, ki nadobudnemu ustvarjalcu sredi dela, ko je še poln neizpovedanih spoznanj, videnj, načrtov in želja, vzame življenje. Žalostno je tudi, da je moral kot nadarjen in teoretično zelo dobro podkovan umetnik, ki je že pritegoval pozornost poznavalcev in drugih umetnikov, zapustiti svoj domači kraj in domovino, zato da se je lahko preživljal. Kot je zapisal njegov dobri poznavalec, profesor Igor Kregar, bo Simonova sugestivna in sporočilna umetnost dragocen prispevek k sodobni kulturi v Sloveniji in tudi širše. Zaradi kakovosti, ki jo izkazuje, bo živela večno. Z njo bo živel tudi spomin na Simona. Njegova smrt je boleča izguba za umetnost pa tudi za Trzin. Iskreno sožalje vsem njegovim! Miro Štebe Foto: osebni arhiv Divje rastline Zvončki in trobentice Eni strupeni, druge zdravilne nam prinašajo pomlad in z njo obilje. Med spomladanskimi rastlinami najdemo najbolj hranilne rastline. Ali vemo, da v njih odseva poseben motiv? Navadni jeglič ali trobentica, Primula vulgaris, je doma v Evropi in Aziji, naturalizirana pa je po vsem svetu. Trobentica je eden izmed skoraj tisoč vrst jegličev, ki rastejo po svetu, in desetih, ki rastejo pri nas v naravi. Nekatere vrste jegličev so prav posebne, saj lahko spremenijo barvo svojih cvetov kot odgovor na spremembo temperature. Na primer, vrsta visoki jeglič v toplem vremenu razvije cvetove rožnatih odtenkov, pri nižji temperaturi pa so ti močneje rumeni. Jegliči so znani po svojih zgodnjih cvetovih, ki so v naravi večinoma rumeni, v gojenih različicah pa beli, rožnati, vijolični, modri ... Med gojenimi v vrtnarijah v zadnjih letih opažam različice s številnimi cvetnimi listi, ki tvorijo cvetove, ki spominjajo na drobnocvetne vrtnice in begonije. Gojeni jegliči so hvaležni za gojenje in nego, zahtevajo le redno zalivanje in občasno gnojenje, radi imajo hladen del leta, dobro prenašajo vlažna okolja in lahko rastejo v polsenci. Lahko jih razmnožujemo tudi z delitvijo rastline jeseni ali zgodaj spomladi. Tudi gojene trobentice so užitne, a le kadar jih vzgajajo v ekoloških razmerah. V ljudski medicini ima uporaba jegličev stoletno tradicijo. Predvsem je pomembno njihovo protivnetno delovanje. Večinoma jih uporabljamo kot naravno zdravilo proti kašlju in prehladu. Med molekule, ki jim v trobentici pripisujemo zdravilno moč, spadajo triterpenski saponini, glikozidi, eterična olja in flavonoidi. Predvidevajo, da predvsem prvi poskrbijo, da se sluz utekočini in kašelj pomiri. Največjo koncentracijo zdravilnih učinkovin najdemo v koreninah jegličev. Iz njih kuhamo čaj, ki se pripravi kot poparek in ne kot prevretek, kot smo po navadi navajeni pri koreninah zdravilnih rastlin. Tudi tinktura iz korenine jegliča in sirup pomagata in ju je marec 2023 mogoče kupiti v lekarni. Za ta namen uporabljamo predvsem vrsti visoki in pomladanski jeglič. V naravi sta zaradi spreminjanja habitatov in čezmernega nabiranja redka, zato ju ne izkopavamo, ampak ju lahko kupimo v vrtnariji. V nasprotju z visokim in pomladanskim jegličem pa trobentice niso prav nič ogrožena rastlina. Zato z veseljem izkoriščamo njihove zdravilne lastnosti. Vsebujejo veliko vitamina C in mineralov. Odlične so za spoprijemanje s spomladansko utrujenostjo, saj učinkuje na limfo in ledvice. Včasih so cvetove, namočene v vinu, potrebovali za krepitev srca. Še ena zdravilna lastnost jegličev je uporabna za nas. Trobentice lajšajo glavobole in so priporočljive za lajšanje nespečnosti. Skodelica čaja iz cvetov je odlična izbira v večernih urah. Trobentice vsebujejo tudi nekaj salicilatov, zato v velikih količinah niso primerne za ljudi, ki imajo motnje v strjevanju krvi, in tiste z rano na želodcu. Literatura pa velikokrat omeni kontaktni dermatitis, ki se pojavi na rokah ob nabiranju trobentic, čeprav je ta redek. Cvetovi trobentic so užitni in jih lahko uporabimo v različnih receptih. Če z otroki še niste naredili sirupa iz trobentic, je zdaj odlična priložnost. Cvetove zavrete v vodi, ki ste ji dodali vsaj polovico sladkorja, in shranite v steklenih kozarčkih. Tak sirupa lahko uporabljate kot preliv za sadje in dodatek cvetlične arome drugim sladicam in pijačam. Tudi k sladoledu se bo odlično podal. Cvetove trobentic lahko vmešate v med, kjer bodo varno shranjeni, dokler jih ne pojeste namazane na kruhu. Trobentice se tudi lepo sušijo in so nato uporabne kot posip za solatne jedi ter za pripravo čaja. Različni jegliči so navdihnili šte- vilna literarna in umetniška dela. V otroški knjigi, nato risanki Peter Zajec avtorice Beatrix Potter skuha mati Petru kamilični čaj s ščepcem jegliča, da bo imel zdrave oči. Jegliči so upodobljeni na številnih likovnih delih. V naši Narodni galeriji so na sliki Cvetlično tihožitje Andreasa Lacha, upodobljene pa so tudi na slikah Clauda Moneta in Vincenta van Gogha. Anja, Tina in Katja Rebolj Foto: dr. Katja Rebolj, www.katjarebolj.com Recept: Domače karamele s trobentico Sestavine: • nekaj mehkih karamelnih bombonov • čokoladno-lešnikov namaz • praženi celi lešniki • temna čokolada • pest trobentic Priprava: Karamelne bombone segrevamo v pečici pet minut pri 150 °C, nato jih oblikujemo v polkrogle. Priročna za ta namen je posodica za odlaganje jajc v hladilniku. V karamelne polkrogle damo lešnik in čokoladno-lešnikov namaz. V posodici nad soparo stalimo temno čokolado in jo z žličko v obliki krožcev nakapamo na papir za peko. Damo jih v hladilnik, da se strdijo, nato jih naložimo na vrh karamelnih posladkov. Okrasimo s trobenticami. Še več kulinarično uporabnih plevelov najdete v knjigi Zdravilni pleveli. | 25 Iz župnije Trzin Velika noč VELIKONOČNA SKRIVNOST CVETNA NEDELJA ob 8. in 10. uri blagoslov zelenja pred župniščem spoved: 9.00–9.45. maša cvetne nedelje v cerkvi ob 8. uri maša cvetne nedelje v cerkvi ob 10. uri VELIKI ČETRTEK spoved: po obredih med češčenjem do 21. ure maša velikega ob 15. uri Cvetna nedelja Na župnijskem dvorišču bo ta dan blagoslov zelenja in nato maša v cerkvi. Med mašo beremo tudi poročilo o Jezusovi obsodbi in trpljenju. Cvetna nedelja uvede veliki teden. Že ime pove, da gre za velike stvari. Še posebej pomembni so zadnji dnevi, ki jim rečemo tudi velikonočno tridnevje. Ta dan se spominjamo Jezusovega slovesnega prihoda v Jeruzalem, ko so ga množice pozdravljale: »Hozana, Davidov sin. Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu.« V ta namen blagoslovimo oljčne vejice, butarice in drugo zelenje ter ga v procesiji nesemo v cerkev. Maši bosta ob 8. in 10. uri. Veliki četrtek Na veliki četrtek se spominjamo Jezusove zadnje večerje, prve maše in izdajstva v vrtu Getsemani. Maša bo zvečer. v cerkvi ob 19. uri v cerkvi do 22. ure četrtka po maši molitev z Jezusom v ječi VELIKI PETEK. spoved: po obredih med češčenjem do 21. ure križev pot: Jezusova v cerkvi smrt obredi velikega petka v cerkvi ob 19. uri po obredih molitev v cerkvi do 22. ure pred božjim grobom VELIKA SOBOTA blagoslov ognja in pred cerkvijo ob 9. uri vode izpostavljeno Depala kapela – Najsvetejše božji grob od 11. do 16. ure blagoslov jedil v cerkvi ob 12. uri blagoslov jedil v DSO ob 13. uri blagoslov jedil v cerkvi ob 14. uri blagoslov jedil v cerkvi ob 15. uri Velikonočna vigilija v cerkvi ob 19. uri VELIKA NOČ GOSPODOVEGA VSTAJENJA vstajenjska procesija procesija, maša v z mašo cerkvi ob 7.30 maša v cerkvi ob 10. uri maša v DSO ob 14. uri velikonočni ponedel- v cerkvi ob 8. uri jek: maša bela nedelja bela nedelja Božjega v cerkvi ob 9. uri usmiljenja Več obvestil o dogajanju najdete tudi na spletni strani župnije in v tedenskih oznanilih. Vabljeni k ogledu. Drugi dogodki v postnem času 26. marec: dekanijski križev od gasilskega doma Žeje pot ob 15. uri na Sv. Trojico 1. april: delavnica butaric ob Zelenje pozdravlja 9. uri v učilnici (Katja Rebolj) Odrešenika 26 | Odsev — Glasilo občine Trzin Zadnjo sejo župnijskega pastoralnega sveta 27. februarja smo posvetili praznovanju velike noči. Velika noč je naš največji praznik. Spominjamo se skrivnosti Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Samo praznovanje se začne na cvetno nedeljo. Prosim, da si dobro ogledate urnik dogajanja, da boste dobro obveščeni in ne bo slabe volje in zamujanja, saj je urnik zaradi več dejavnosti včasih spremenjen. Tako bosta na primer na cvetno in velikonočno nedeljo dopoldne dve maši, saj predvidevamo večji obisk vernikov. Veliki petek Veliki petek je posebej posvečen Jezusovemu trpljenju, smrti in pogrebu. Ob času Jezusove smrti bomo v cerkvi molili križev pot. Nikjer ta dan ne obhajamo maše, ampak samo obrede v čast Jezusovemu trpljenju in smrti. Obredi bodo zvečer ob 19. uri. Velika sobota Velika sobota je posvečena pripravi na veliko noč, obisku božjega groba v cerkvi, blagoslovu jedil in razmisleku o Jezusovi daritvi. To je dan zbranosti in posvečene tišine, saj Jezus leži v grobu. Ko obiščete cerkev za blagoslov jedil, ste povabljeni, da se ustavite ob božjem grobu na levi strani v Depali kapeli. Za blagoslov jedil pripravimo potico, pirhe, šunko, hren, lahko dodamo tudi steklenico vina, na Gorenjskem dodajo prato (pečena štruca, podobna nadevu za piščanca, ki se sicer od pokrajine do pokrajine razlikuje). Vse to storimo v želji, da bi na tako svet dan, dan vstajenja, tudi ta hrana bila posebej blagoslovljena in nam vsem v spodbudo h krščanskemu življenju. Zakaj prav ta hrana? V njej je obilo simbolike, saj predstavlja Jezusovo trpljenje: Jezusovo trnovo krono, kaplje krvi, jagnje, ki je bilo za nas darovano, žeblje ... Ob spominu na to, kaj vse je Jezus storil za nas, slavimo Boga in se zahvaljujemo za Jezusovo vstajenje, ki smo ga tudi mi deležni po krstu. Prva velikonočna maša bo v soboto zvečer. Pri tej maši pred blagoslovom s krstno vodo prižgemo tudi sveče. Velika noč Praznik Jezusovega vstajenja. Prva maša s procesijo bo ob 7.30, druga maša bo ob 10. uri. Praznik traja osem dni, vse do bele nedelje. Nekaj podrobnosti o urniku in tudi drugem dogajanju v postu si lahko ogledate na seznamu. Obisk župnika po domovih in v domu Bolne in ostarele, ki redno ne morejo k maši, bom pred prazniki obiskal v petek, 31. marca, dopoldne. Kdor ve za koga, ki bi za praznike rad prejel zakramente, pa ga redno ne obiskujem, naj to sporoči v župnišče. Vaši darovi Med prazniki bo tudi pušica ali zbiranje darov vernikov. Namen je različen, zato je prav, da veste, kam so darovi namenjeni. Pušica na veliki četrtek bo namenjena za maše za pokojne trzinske dušne pastirje. Pušica na veliki petek je namenjena za kristjane v sveti deželi. Darovi ob blagoslovu jedil na veliko soboto so namenjeni za župnika. Ofer na velikonočno vigilijo in veliko noč je namenjen za župnijo. Na velikonočni ponedeljek ne bo pušice. Iz župnije Trzin Postni dar 2023 Na prvo postno nedeljo, 26. februarja, nas je pri maši obiskala sestra Barbara Peterlin, redovnica iz Domžal, ki deluje v Ukrajini. Na kratko je predstavila položaj v Ukrajini. Lani so bili postni darovi namenjeni Ukrajini. Po pogovoru s sestro Barbaro smo se odločili, da bomo tudi letošnji postni dar namenili za te preizkušane. Vse, kar bomo zbrali v košu, ki je ves postni čas postavljen v cerkvi pri levem stranskem oltarju, in kar je za ta namen nakazano na bančni račun Župnijske Karitas, bomo izročili sestri Barbari. Zato vabimo vse, ki želite darovati za potrebne v Ukrajini, da oddate svoj dar v košaro v cerkvi ali nakažete na tekoči račun Župnijske Karitas št. SI56 0230 5025 3395 295. Koda namena: CHAR. Namen: Ukrajina, sklic: 99. Foto: Miha Bevk Zelenje pozdravlja Jezusa Župnik Boštjan in sestra Barbara Peterlin MS, ki deluje v Ukrajini. Otroci in starši, vabljeni na delavnico butaric, ki bo 1. aprila ob 9.30. Dobimo se na župnijskem dvorišču. Prijava ni potrebna, s seboj prinesi dobro voljo. Če prineseš kaj sladkega, se bomo potrudili, da se ne bo pokvarilo. Vabljeni. Kaj nam pripovedujejo vsakdanji simboli? Znamenja Kristusovega trpljenja Bliža se veliki teden, v katerem kar dvakrat v cerkvi poslušamo celotno poročilo o Jezusovem trpljenju – na cvetno nedeljo in na veliki petek. V tej največji drami človeške zgodovine poleg oseb nastopajo tudi predmeti, ki jim pravimo znamenja ali orodja Kristusovega trpljenja. Mednje spadajo: • križ; • Longinova sulica - Longin je bil rimski stotnik, ki je mrtvemu Jezusu, visečemu na križu, prebodel srce; • palica z gobo – nekdo je na palico nataknil gobo, jo napojil s kisom in Jezusu dal piti (verjetno ni šlo za okrutnost, ampak za človekoljubno dejanje); • vedro kisa – izvirni izraz označuje tudi trpko, suho vino, ki je bilo običajna pijača rimske vojske; • žeblji – z njimi so Jezusu prebodli roke in noge; • trnova krona, ki so mu jo dali na glavo v posmeh njegovemu »kraljevanju«; • napis INRI na križu – pomeni začetnice sramotilne obsodbe nad Jezusovo glavo (Iesus Nazarenus Rex Iudaeorum – Jezus Nazarečan, kralj Judov); • steber, h kateremu je bil privezan, ko so ga bičali. V zgodnjekrščanski umetnosti je križ znamenje Kristusove zmage in zmagoslavja. Jezus je napovedal, da se bo ob njegovem vnovičnem prihodu ob dovršitvi sveta »pojavilo na nebu znamenje Sina človekovega« (Mt 24,30). V mislih je verjetno imel znamenje križa. Zato se na upodobitvah poslednje sodbe v bizantinski umetnosti od 11. stoletja pojavljajo Kristusov prestol, križ, trnova krona, sulica in goba. Sveti ostanki (relikvije) teh predmetov so bili v Carigradu deležni posebnega češčenja. Tudi na Zahodu se orodja trpljenja pojavljajo v upodobitvah poslednje sodbe, zlasti na portalih gotskih katedral: Kristusa, sodnika sveta, obdajajo angeli s križem in drugimi orodji. Jezus kaže sledi svojih ran kot znamenje odrešenja in obenem kot obtožbo grešnega človeka. Sporočilo prizora je naslednje: kdor v veri sprejme Kristusovo trpljenje in njegovo smrt, bo ob sodbi rešen, kdor se pred tem zapre, bo pogubljen. Od 13. stoletja dalje je Zahod posvečal večjo pozornost Kristusovemu trpljenju in orodjem v zvezi z njim. V času križarskih vojn, zlasti po ropanju križarjev v Carigradu (1204), so prišle na Zahod številne relikvije, ki so postale poseben predmet češčenja. Kristusa so upodabljali kot »moža bolečin«, obdanega z orodji trpljenja. Pojavijo se tudi novi predmeti: šibe ali splet bičev, škrlatni plašč in trst (palica) pri prizoru kronanja (»Vojaki so ga ogrnili v škrlat, spletli krono iz trnja in mu jo nadeli… Tolkli so ga po glavi s trstom, pljuvali vanj, poklekovali pred njim in se mu priklanjali do tal« – Mr 15,17–19). Ob »možu bolečin« se pojavljajo še naslednja znamenja: petelin, ki spominja na Petrovo zatajitev; trideset Judeževih srebrnikov, ki padajo iz obrnjene mošnje; Malhova laterna in njegov uhelj, ki se še drži na Petrovem meču (Peter je Malhu, hlapcu velikega duhovnika, odsekal uho); klešče, kladivo in lestev; suknja brez šiva in kocke, s katerimi so vojaki žrebali za suknjo; Veronikin potni prt; petero Kristusovih ran, ki jih ponazarja pet vrtnic; glava zasmehovalca, ki pljuva v Jezusov obraz; roka, ki ga klofuta; umivalnik, v katerem si je Pilat umil roke v znamenje nedolžnosti pri Jezusovi smrti. – Zelo lep križ, opremljen s skoraj vsemi omenjenimi znamenji, imajo v cerkvi na bližnjem Viru in je v postnem času postavljen blizu oltarja. Bogdan Dolenc marec 2023 | 27 Vremenska s(e)kir(i)ca Temperaturno zmerni, sončni in suhi konec meteorološke zime Z meteorološko zimo smo opravili že konec prejšnjega meseca, v teh dneh bomo tudi s koledarsko oziroma astronomsko. Da svečan (februar) iztegne dan, so vedeli že naši predniki, pa čeprav je za drugi mesec leta praviloma še vedno značilno zimsko vreme. Morebitne otoplitve še niso trajne, če jih je preveč, pa imamo lahko pozneje opravek s hladnejšim aprilom. Letos ga je na začetku in koncu meseca »začinil« tudi sneg, vendar so centimetrske številke ostale enomestne. Februarska vremenska preroka – svečnica (2. februar) in sveti Matija (24. februar) se nista izneverila – oba sta poskrbela za nekaj mraza in zavrla prezgodnji prihod pomladi. To je še kako pomembno, saj lahko prezgodnje klitje rastlin uniči morebitna pozeba. Posledice te pa že poznamo – ko imamo z njo opravka, poletijo cene zelenjave in sadja v nebo! Letos so do zdaj – in to brez pozebe – poletele v nebo vse druge cene, zato se bo morebitna pozeba še bolj poznala v naših denarnicah. Februarska temperatura zraka je bila višja od dolgoletnega povprečja po vsej državi, veliko manj od pričakovanih je bilo tudi padavin, za nekaj več kot desetino nad povprečjem pa smo bili deležni sončnih ur. Februar je tako kot vsi drugi meseci v zadnjih desetletjih čedalje toplejši. Iz leta v leto sicer prihaja do nihanj, vendar je na splošno zimsko trimesečje v povprečju za dve stopinji Celzija toplejše kakor pred 70 leti oziroma v sredini 20. stoletja. Tudi letošnji februar je bil v primerjavi z dolgoletnimi povprečji dokaj topel in za nekaj več kot stopinjo Celzija toplejši od povprečnega februarja v obdobju 1991–2020. Povprečna februarska temperatura zraka se je v desetletju, natančneje med obdobjema 1981–2010 in 1991–2020, dvignila kar za 0,7 stopinje. Vendarle pa smo zabeležili skoraj teden dni s snežno odejo in le tri dneve s padavinami. Tako je že naslednji mesec za prvim v letu poskrbel, da januarsko odstopanje v daljšem obdobju ne bo preveliko – narava »lovi« ravnotežje precej drugače kakor človek, predvsem pa je pri tem uspešnejša in učinkovitejša ter dosledna. Pri nas pa se še vedno zdi, da je pomembnejše kakor ravnotežje med pozitivnimi in negativnimi vrednostmi, lahko bi zapisali tudi vrednotami, tisto med levimi in desnimi. Tla se niso še niti pošteno ogrela, pa so se že »dvignili« upokojenci; le kdo in kje vse jim bo še sledil … A vrnimo se k vremenskemu »uravnoteževanju«. Nekoliko višje in po alpskih dolinah smo snežno odejo imeli, pa čeprav bolj skromno, neprekinjeno skorajda ves mesec. Podobno kakor lani je tudi letos pretopel februar povzročil za teden do dva prezgoden razvoj rastlin, vendar se je konec meseca in v začetku marca prehodno upočasnil. V obeh hladnejših februarskih obdobjih, med 5. in 11. ter zadnje dni meseca, pa smo lahko tudi v Trzinu opazovali številne »ljubitelje« kurjenja vlažnih drv in lastnike slabih peči na trda kuriva. Ob določenem vremenu Najhladnejše jutro to zimo je bilo 10. februarja, ko smo namerili –8 stopinj Celzija. Zime, ko je temperatura večkrat padla tudi pod –10 stopinj Celzija, so očitno le še preteklost … je dovolj le nekaj tovrstnih »pečikurcev« (v Razvezanem jeziku, prostem slovarju žive slovenščine, so omenjeni tudi pod iztočnico kurec; Pleteršnikov slovar pozna tudi pečekurca …), ki lahko v vsega nekaj minutah spustijo dimno zaveso čez del naselja. Temperaturni obrat je najbolj izrazit prav v večernem in jutranjem času, ko je treba malo bolj podložiti, da nam je toplo. Pri tem pa nevede (ali pač?) »podkurimo« pod nos tudi sosedom in celo bližnjim sokrajanom … Že res, da naredi vreme svoje, pa vendar kaže v prihodnje razmisliti, kaj, kje, kako, kdaj in v čem kuriti, da ne bomo tudi v Trzinu prepogosto deležni povišanih koncentracij trdnih delcev (PM). To je prah, ki je v določenem obdobju prisoten v zraku. Kot aerosol je v obliki vodne kapljice, v kateri je ujet trden ali tekoč delec. V veliki večini delcev je glavna sestavina ogljik, na tega pa se lahko vežejo primesi, kot so kovine, organska topila ali ozon. Najpogosteje se meritve delcev premera 10 (PM10) in 2,5 (PM2,5) mikrometra, ki so zdravju najbolj škodljive, in februarja smo imeli kar nekaj opozoril pred njihovimi povečanimi koncentracijami. Ti delci povečajo umrljivost za boleznimi dihal, srca in ožilja, predvsem so ogroženi starejši in bolniki s kroničnimi boleznimi dihal. Če delci vsebujejo težke kovine, je njihova strupenost še večja. Dokazali so, da prisotnost cinka v delcih poveča moč vnetja, stopnjo odmiranja tkiv in preobčutljivosti pljuč. Sicer pa že rahel veter odžene stran dimno nadlogo, enako pa vse bolj topli spomladanski dnevi, ki se jim tudi v prihodnjih dneh na polno prepustite … Besedilo in foto: Miha Pavšek VREMENSKA POSTAJA OŠ TRZIN (februar 2023) Kazalnik Podatek Datum/niz Ura/obdobje Povprečna temperatura zraka (°C) 2,7 1.–28. 2. mesec Najvišja temperatura zraka (°C) 15,9 20. 2. 11.20 Najnižja temperatura zraka (°C) –8,0 10. 2. 7.02 Največja dnevna T amplituda (razlika maks./min. T, v °C) 16,6 (15,9 /–0,7) 20. 2. 0.00–24.00 Število dni s padavinami* (≥ 0,3 / ≥ 3 / ≥ 30 mm) 4/2/0 1.–28. 2. mesec Št. hladnih/ledenih dni (min. T ≤ 0 °C/maks. T ≤ 0 °C) 18 / 0 1.–28. 2. mesec Največja dnevna količina padavin (mm) 12,5* 25. 2. 0.00–24.00 Mesečna količina padavin (mm/h) 18* 1.–28. 2. mesec Količina padavin v letu 2023 (mm) 180 1.–28. 2. dvomesečje Najvišja hitrost vetra (km/h)/smer 61,2/VJV 4. 2. 14.20 Izbrani meteorološki podatki za Trzin za februar 2023; celoten arhiv za ta mesec je dostopen na spletnem naslovu http:// trzin.zevs.si/text.php?report=NOA A /NOA A-2023-02.txt, vsi podatki pa na http://trzin.zevs.si/summary.html. Vir: Vremenska postaja Osnovne šole Trzin (Civilna zaščita Trzin), * – podatek s postaje Loka pri Mengšu 28 | Odsev — Glasilo občine Trzin Okolje Čistilna akcija trzinskih tabornikov Rod skalnih taborov Domžale praznuje letos 70 let delovanja. V počastitev okrogle obletnice načrtuje vodstvo tabornikov domžalske regije sedem posebnih dogodkov. Prvi je bil marčevska čistilna akcija okoli osnovnih šol, ki so ga poimenovali »70 vreč za 70 let RST«. V akciji so sodelovali tudi trzinski taborniki čete Trzinske skirce, ki so se v soboto, 4. marca, ob 10. uri v manjšem številu zbrali pred Osnovno šolo Trzin. Opremljeni z rokavicami in vrečami so v okolici šole dve uri pobirali različne odpadke. »Nabralo se je za tri vreče smeti. Največ je bilo cigaretnih ogorkov in ovojnih papirčkov raznovrstnih manjših sladkarij,« nam je povedala dvaindvajsetletna načelnica trzinskih skirc Tjaša Jankovič. Presenetljivo veliko so jih kljub košem za smeti našli na majhnem igrišču med šolo in bloki. Njihovo prizadevanje za čisto okolje je opazil Robi Matijević, lastnik Pizzerie in špageterije Olivia, in jih prijetno presenetil. Ob koncu akcije jih je namreč povabil v picerijo, kjer so se okrepčali z njegovimi picami in sokom, za kar so mu iskreno hvaležni. Tanja Jankovič Foto: Tjaša Jankovič marec 2023 | 29 Trzin'c vas gleda Sem, kjer parkiram Da je nepravilno parkiranje narodni šport, je mnogo dokazov tudi v našem kraju. V naslovu smo si izposodili znani rek »Sem, kar jem« in ga prilagodili za tokratni prispevek. Na javnih površinah praviloma ni- Med tistimi, ki parkirajo po načelu »samo za nekaj minut in za nikogar moteče«, so po novem tudi vozniki ene najprestižnejših nemških avtomobilskih znamk. Prav ti so bili še nedavno znani kot uglajeni in kultivirani in, na primer, povsem drugačni od lastnikov tričrkovne avtomobilske znamke iz iste države. Očitno zdaj odloča o vozniški kulturi le še kup(ček) denarja, ki omogoča nakup vozila višjega cenovnega razreda, vse drugo, kar je nekdaj spadalo zraven, je pristalo na smetišču (kulturne) zgodovine … mamo opravka s hrano, pogosto pa z vozili na motorni pogon, najpogosteje z avtomobili. In če jim večinoma še ubežimo, ko so v gibanju, je čisto drugače med njihovim mirovanjem – parkiranjem. Če bi analizirali, kje vse parkiramo svoje jeklene konjičke (v domačem kraju in državi, da ne bo pomote – v zlasti od nas bolj razviti tujini smo zgledni »parkiralci« …), bi bili rezultati v različnih krajih zelo podobni. Odgovor bi večinoma bil – povsod! Kultura parkiranja avtov v deželi na sončni strani Alp ni prav nič sončna, nasprotno. Vsak parkira tako in tam ter toliko časa, kolikor mu v danem trenutku najbolj ustreza. Da so tudi v Trzinu že od nekdaj priljubljena številna motorna vozila, že vemo, pa tudi to, da več ko je parkiranju namenjenih površin, več vozil oziroma njihovih voznikov je v prekršku. Značilen primer sta mini krožišče pred osnovno šolo in bližnje parkirišče v poznopopoldanskem ali večernem, torej izvenšolskem času. Druga podobna lokacija pa je začasno makadamsko parkirišče pred nekdanjo Barco, kjer so tako parkirani delovni stroji, odslužena vozila, kombiji, motorji, najde pa se tudi avtodom. Med največjimi »parkiroznalci« pa so gotovo obiskovalci bližnjih lokalov, ki pustijo svoje avte za krajši (sem in tja tudi daljši …) čas kar na površinah, namenjenih pešcem in kolesarjem, nekateri zlasti v jutranjem času celo prižgane, saj vendar gre le za kratkotrajen opravek. Pozimi kolesarjev skorajda ni (vedno več jih je in bo …), pešci bodo že malo potrpeli, pa mama/oče z vozičkom tudi; ne nazadnje še stanovalci bližnjega doma počitka, saj imajo vendar par nog. Žal pa ne kaže, da bo v prihodnje kaj boljše, saj je še vedno prevladujoča mantra voznikov »z avtom vsepovsod in še dlje« (beri: do konca in naprej). In če sodimo po tem, koliko dnevnih osebnih šoferjev imajo trzinski šolarji, se nam ne piše nič dobrega … Besedilo in foto: Miha Pavšek 4M Group d.o.o., Medvedova ulica 11a, 1241 Kamnik www. Slovenski in tuji TV programi z Limbarske gore, Krvavca ter Krima. .net ZANESLJIVO IN UGODNO! SPET NA ZALOGI! - TV od 18,5 EUR, INTERNET od 13 EUR, MOBILNA TEL. od 5 EUR/mesec - ARENA SPORT, SPORT KLUB, POP TV, filmski, otroški in dokumentarni (DISCOVERY) programi. - INTERNET in IPTV signal + časovni zamik tudi s Kamniškega gradu, Krima, Ambroža, Velike Planine, Zg. Javoščice, Rožična, Porebra, Sr. Vasi, Črnivca, Slivne in Sv. Miklavža. peleti A1 smreka Radial Gold Premium SERVIS LCD TV ZOBNA AMBULANTA 040 123 711 info@center-biomase.net GRATIS dostava do 20 km ! Optika Škofic, Ljubljanska 87, 1230 Domžale 03. 2023 odprto od ponedeljka do petka od 8.00 do 7.12.00 in od 15.00 do 18.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00 tel. 041 555 876, 01 7214 006 oglas TRZICAN 90X61 marec 2023.indd 2 POKLIČITE 040 859 028 v primeru bolečin ste na vrsti takoj! Tudi v soboto in nedeljo ter ob praznikih! plačan oglas 15 let plačan oglas 400 €/t 22:18:53 30 | Odsev — Glasilo občine Trzin plačan oglas Dentamax, Dušan Nemanič s.p., Blatnica 12, Trzin T: 01 330 73 54, M: 040 859 028, E: info.dentamax@gmail.com plačan oglas • čiščenje zobnih oblog, poliranje, peskanje in beljenje • dermalna polnila in estetika obraza • zdravljenje zob, plombe, zobne krone, mostički, vsadki • ortodontska diagnostika in terapija Oglasi DODATNI BONUS DO 1.500 EUR ZIMSKI PAKET DOBRODOŠLICE Ob nakupu vozila Peugeot peugeot.si Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 0 do 7,7 l/100 km. Izpuh CO2: od 0 do 175 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6d. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0 do 0,07 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0 do 0,00175 g/km. Število delcev: od 0 do 3,24. Poraba električne energije pri električnih izvedenkah pri kombinirani vožnji: od 143 do 170 Wh/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Ponudba Bon za zimski paket dobrodošlice velja za fizične osebe za vsa prodana (podpis prodajne pogodbe) in dobavljena nova osebna vozila Peugeot v obdobju od 01. 01. do vključno 30. 04. 2023. Vrednost zimskega paketa dobrodošlice je 400 EUR (z DDV). Kupec lahko izbira med paketom dodatne opreme (vsebuje gumi korito, strešne prečke in nosilec za smuči - 4 pari smuči) ali zimskimi pnevmatikami. V primeru, da je vrednost pnevmatik večja od vrednosti 400 EUR, razliko doplača kupec. V primeru, da je vrednost pnevmatik manjša od vrednosti 400 EUR, se kupcu razlika ne povrne in je ni možno vnovčiti za drug izdelek oziroma popust. Ponudba ne velja za modela e-Rifter in e-Traveller. Ponudba Dodatni bonus velja za fizične in prave osebe za vsa prodana (podpisana prodajna pogodba) in dobavljena vozila do 28. 02. 2023. Ponudba velja samo za vozila s termičnim motorjem za modele Peugeot 208 (750 EUR), 2008 (900 EUR), 3008 (1.250 EUR) in 5008 (1.500 EUR). plačan oglas PRIPOROČA RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www.rodex.si SLO_PEUGEOT_BON-ZIMSKI PAKET-v3.indd 13 13/01/2023 11:49 STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI hitro, kvalitetno in ugodno 031 689 832 - Boštjan TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik plačan oglas ALU OGRAJA DOSTAVA KURILNEGA OLJA PVC OGRAJA marec 2023 www.hubat.si 080 22 36 plačan oglas plačan oglas Za toplo zimo in pomlad, kurilno olje dostavlja Hubat! | 31 Oglasi 32 | Odsev — Glasilo občine Trzin