Poštnin* plačana f gotovini. - Leto XVI., štev. 124 Ljubljana, četrtek 30. maja 19J5 Cena t Din opravuistvo: U ju bi jana. ttnalljeva ulica S. — Telefon it. 8122, »123. 8124. 812&, 8126. Inaeratm oddeieK: Ljubljana Selen* burgova m. S. - Tet 8492, 24«2. PoaruZnica Maribor: Gosposka it. LL — Telefon *L 2460. Pooruinlca Celje: Kocenova ulica it 2. — Telefon St. 190. RaCunl pri pošt. ček. zavodih: LJubljana St. 11.842, Praga čislo 75.180, WJen it. 105.241. Naročnina mata mesečno Oln 15*— Ca taosematvo Oln 40.— Ursdnlitvo: LJubljana, Knafljeva ulica fi. Telefon 8122, 8128, 8124, 8125. 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon tt. 2440. Celje, Stroesmayerjeva ulica fttev. 1. Telefon tt. 66. Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Naročite — čitajte „ŽIVLJENJE iN SVET" Roosevelt in njegovi nasprotniki Gospodarski boj v Ameriki zavzema vznemirljive oblike. Vrhovno pravno sodišče Unije, sakrosanktna ustanova ameriškega državnega življenja, je ob priliki neke, na sebi malenkostne pritožbe izreklo, da so vsi nezakoniti zakoni in ukrepi, ki jih je izdal predsednik Roosevelt na podlagi svojih polno-močij v svrho ozdravljenja gospodarskega življenja. S tem pada ves ogromni, novi gospodarski sistem, znan pod imenom »New Deal«, ki ga je Roosevelt gradil s tolikimi žrtvami in neverjetnim trudom, da bi obnovil razrvano in hirajoče ameriško gospodarstvo. Impozantna zmaga Roosevela pri zadnjih predsedniških volitvah, ki se je smatrala za njegovo osebno zmago, mu je dala zunanjo legitimacijo za smele poskuse, postaviti ameriško gospodarstvo na doslej tam neznane temelje. Roosevelt je smatral, da so načela gospodarskega liberalizma v današnji svetovni gospodarski krizi zastarela, in videl je rešitev edino v načrtnem gospodarstvu. Da bi to dosegel, je bilo treba najprej zlomiti oblast velefinančne skupine, ki je na Walsstreetu odločala o usodi ameriškega gospodarstva. Namesto k tej družbi, se je zatekel novi predsednik k novim ljudem, gospodarskim strokovnjakom in učenjakom z raznih univerz. Sestavil je iz njih gospodarski svet, ki si je nadel ponosno ime možganskega trusta. Z njihovim sodelovanjem je skušal urediti ameriško gospodarstvo po svojih novih vidikih. Tako se je zgodilo, da so bili zastopniki kapitala od prvega dne kot en mož proti Rooseveltovim radikalnim poskusom. Zato pa so bile široke mase meščanstva in pa delavstva zopet kot en mož za njegovim delom. S tem je bila potegnjena demarkacijska črta dveh svetov v ameriškem javnem življenju. Na eni strani ogromna denarna sredstva, na drugi pa mogočno orožje demokracije: porazujoča večina volilcev, ki je pričakovala od novega voditelja rešitve, Kljub svoji silni moči je velekapitai v borbi podlegel Vera množic v Roosevelta je bila tem bolj močna, ker je novi predsednik nastopil svoje mesto v izredno težkih časih ameriške zgodovine. V dneh, ko je prevzel oblast, so bile zaprte skoraj vse ameriške banke zaradi navala vlagateljev, Stara gospodarska načela njegovega prednika Hoovra niso bila sposobna, da bi rešila usodne probleme proizvodnje, trgovine in nezaposlenosti. Industrijske kapetane, kakor so nazivali nosilce prejšnjega režima, so dolžili, da nimajo socialnega čuta, ker so dovolili, da ostane 14 milijonov ljudi hrez dela, d» se kmet davi v dolgovih in da polovica denarnih zavodov z mili.jardnimi prihranki malega človeka stoji pred polomom. Treba je bilo novih ljudi- Pri iskanju sredstev za izvedbo svojih načrtov Roosevelt ni zapustil svoje linije, čeprav so imele ustavne ustanove Amerike možnost, da mu njegove načrte in delo preprečijo. Ameriški os ta vi se je že večkrat očitalo, da ni dovolj prožna in da je zato neprikiadna za velike krize, ki zahtevajo nove metode, novih ljudi in naglih, energičnih odločitev. Med. te ustanove cpada pred vsem vrhovno upravno sodišče, ki ga poleg tega danes sestavljajo konservativci, odkriti nasprotniki Rooseveltove orientacije. Z njihovim odporom se je že dolgo računalo in že o priliki razprave o zlati klavzuli, v debati o zakonitosti devalvacije dolarja, je predsednik komaj ušel porazu, ki ga je sedaj dohitel. Pred prvim dojmom afronta, ki ga je doživel, je sklenil Roosevelt umakniti ee, da ne bi prišlo do ustavne borbe, ki bi mogla imeti ftedogledni posledice v današnjem nervoznem stanju, v katerem se nahaja Amerika. Toda kmalu nato se je predsednik zbral, zavedajoč se, da ima za seboj dvotretjinsko večino v kongresu in senatu in tako mnogo večjo moč in oblast, kakor katerikoli predsednik pred njim, celo večjo od one, s katero je razpolagal veliki Washington proti koncu svoje vlade. Poleg tega so začele prihajati v Belo hišo vesti, da se delavstvo, zlasti iz tekstilne in železne industrije, pripravlja za generalno stavko, če bi na podlagi sodbe vrhovnega sodišča res bili ukinjeni zakoni NIRE, ki predstavljajo v današnji ameriški socialni zakonodaji za delavstvo največje pridobitve. Tudi ga veže beseda, ki jo je dal svojim volilcem na potovanju po nekih državih po volitvah, ko je, slav-ljen od velikih množic, napovedal: »Nazaj ne moremo. Zato naprej v novi sistem, kjer bo vsak imel dela in kruha.« Zato je predsednik sedaj napovedal proti sodbi vrhovnega upravnega sodišča apel na kongres in na narod. Če se spusti Roosevelt v borbo, potem ni dvomiti o tem, kako bo ta borba končala. Navzlic počasnemu napredku in celo številnim neuspehom Rooseveltove politike, povprečni Američan še vedno veruje, da vodi ta in samo ta pot v dobo nove prosperitete, ki je slej ko prej njegov ideal. Avstrijski odgovor Hitlerju Kancelar dr. Schuschnigg o zunanjem in notranjem položaju Avstrije Avstrija zahteva svobodo na vse strani in popolno neodvisnost Dunaj, 29. maja w. Na današnji seji zveznega sveta je zvezna kancelar dr. Schuschnigg podal poročilo o zunanjii in notranji politiki Avstrije. Seje so se udeležili vsi člani zveiznega 6veta, v diplomatski loži pa so bili malone vsi šefi tujih poslaništev na Dunaju, med njimi nemški poslanik Papen. Avstrija zahteva ravnopravnost Zvezni kancelar dr. Schuschnigg je med drugim izjavil, da zahteva Avstrija, naj se vprašanje njene vojske čim prej reši. Avstrija zahteva ravnopravnost in s tem ukinitev vseh omejitev splošne vojaške obveznosti. Ko ji bo ta pravica priznana, bo Avstrija sama odločila, kako se bo te pravice poslužiia. Odnošaji do sosedov Nato je govoril dr. Schuschnigg o notranjem političnem položaju. Podal je najprej pregled dogodkov v Avstriji, zlasti na gospodarskem in socialnem polju, ter o d-elu vlade. Opozarjal je na rovarjenje raznih elementov v Avstriji, ki hočejo še vedno motiti delo obnove in v zvezi s tem govoril tudi o zadnjem govoru nemškega kancelarja Hitlerja. Najprej je opisal od-nošaje Avstrije do sosednih držav. Naše odnošaje, je dejal dr. Schuschnigg do Madžarske, označujejo medsebojna čustva tradicionalnega prijateljstva in skup- nosti usode. laborno se razvijajo odnošaji Avstrije do Anglije Ln Francije, pri katerih smo poleg velikega razumevanja na političnem polju našli tudi prijateljsko naklonjenost v gospodarskem in kulturnem pogledu. Prijateljski odnošaji, ki jih hočemo odkritosrčno ohraniti, obstoji jo tudi s češkoslovaško republiko, kakor tudti s kraljevino Jugoslavijo in seveda e sosedno Švico. Polagamo važnost na to, da bi prišli na gospodarskem polju do novih odno-šajev n. pr. s Poljsko. plebiscitu Slej ko prej nas vežejo zlasti prijateljski odnošaji s sosedno Italijo, pri kateri vidimo na gospodarskem in kulturnem polju razumno naklonjenost, linamo vse vzroke, da se tudi na tem mestu zahvalimo za naklonjenost šefu italijanske vlade, ki jo je Avstrija našla zlasti v težkih dneh preteklega leta. Naše dobre odnošaje do Italije zlorablja skrita takoimenovana nacionalna anti-p ropa ga n da z«a brezmejno hujskanje avstrijskega naroda. Zaradi tega je treba tudi v tem pogledu jasno in odkrito poudariti, da Ita4i ia nikoli ni niti najmanje poizkušala vmešavati se v no t ran j e -pol iti čn e razmere Avstrije. Bajka o politični odvisnosti Avstrije je tendeneno izrtiišljena. Navajeni meriti z dvojnim merilom ter računata na preveliko pozabljivost, skušajo gotovi elementi z zgodovinskimi reminiscencami zastrupljati prisrčne odnošaje Avstrije do Italije. Italija od d Avstrijo, in to smo mi. Avstrija in Nemčija Napeti odnošaji z Nemčijo, ki si jih v resnici ne želimo, nas navdajajo z odkrito žalostjo. Čeprav ne moremo pozabiti najbolj tragičnih hrenutkov, vendar nismo Avstrijci taki. da bi komu kaj očitali. Ved- ao smo pripravljeni sprejeti ponujeno miroljubno roko, toda doslej je še nismo jasno videli. Za avstrijsko vlado in za strnjeno večino avstrijskega prebivalstva pa ostaja neizpremenjeni pogoj za normalizacijo odnošajev brezpogojno priznanje pravice Avstrije, da sme sama svobodno odločati o svoji usodi brez odkritega ali prikritega vpliva činiteljev ali motenj izven naših državnih mej. Izjavo nemškega kancelarja, da nima Nemčija niti namena niti volje vmešavati se v notranje avstrijske zadeve, da ne namerava Avstrije niti anek-tirati niti je priključiti sebi, sprejemamo s zadovoljstvom na znanje in prav tako tudi načelno pripravljenost za mednarodne dogovore, ki bi učinkovito onemogočili vsak poizkus vmešavanja. Smatramo za upravičeno tudi zahtevo po točni definiciji pojma nevmešavanja. To zahtevo, ki jo je kancelar Hitler postavil v svojem govoru, smatramo za upravičeno tem bolj, ker n« more nihče bolj jasno kakor Avstrija na podlagi svoje lastne najnovejše zgodovine doprinesti k definiciji tega pojma. Mnenje, da režim v Avstriji ni vkoreninjen v narodu, ne more vzdržati stvarnega odgovora te r more zbujati največje začudenje. Ne glede na to gre pri tem za tipično notranjo avstrijsko zadevo, o kateri uradno ne more nikoli presojati kak tretji činitelj. Tri zahteve Avstrije Kar zahteva Avstrija zase in kar misli, da sme z vso pravico zahtevati, je: 1. Načelno enako postopanje. 2. Priznanje načelne pravice. 3. Priznanje iste časti. O vsem drugem se ne more govoriti z Avstrijo, o teh treh točkah nikoli. Tako nočemo mi, ki smo že-enkrat izgubili domovino, je končal dr. Schuschnigg svoj govor, nikdar pozabiti, da je v prvi vrsti od nas odvisno, da se v bodočnosti prepreči ponovitev takega dogodka v naši državi. Naša naloga je, da združimo vse, kar je odkritosrčne avstrijske volje. Prvi Flandinov poraz Finančni odbor poslanske zbornice je včeraj s 25 glasovi proti 15 odklonil vladno zahtevo po izrednih pooblastilih Pariz, 29. maja w. Finančni odbor poslanske zbornice je dopoldne pričel razpravljati o zakonskem načrtu glede izrednih pooblastil vladi za zaščito državnih M-nanc in gospodarstva Odbor je najprej odšel v ministrsko predsedništvo, da čuje izjave ministrskega predsednika Flandina, ki mu zaradi poškodbe pri nedavni avtomobilski nesreči še vedno ni mogoče priti v zbornico. Kakor pravi uradno poročilo, je Flan-dln pojasnil odboru dogodke, ki so prisilili vlado, da mora braniti francosko valuto proti napadom mednarodne špekulacije. Izjavil se je odločno proti inflaciji in proti škodi, ki bi nastala zaradi nje za gospodarstvo. O podrobnostih ukrepov, ki si jih vlada zamišlja, Flajidin ni mogel govoriti, ker bodo določene šele na kasnejši seji ministrskega sveta. Opozoril pa je, da je cilj njegovih ukrepov točno določen: izenačenje državnega proračuna, znižanje stroškov, znižanje obrestne mere ln fiskalna defla-cija. Končno je Flandin izjavil, da bo jutri pred zbornico branil vladni zakonski predlog ne glede na to, kakšen bo sklep finančnega odbora. Finančni odbor je popoldne razpravljal o besedilu tega zakonskega predloga. Na seji je finančni minister Germain-Martin opisal finančni in valutni položaj Francije. Nekateri člani finančnega od"bora so taja vili zastopnikom tiska, da so bila pojasnila Flandina zelo prepričevalna. Ministrski predsednik je med drugim obljubil, da ne bo segel po majhnih plačah državnih uradnikov. Kar se tiče pokojnin vojnih invalidov, je minister za pokojnine Ribotet, ki je včeraj grozil s svojo ostavko, izda? poročilo, da more v polnem soglasju z ministrskim predsednikom zgotoviti, da se vlada pri izvedbi obširnih pooblastil ne namerava dotakniti pravic vojnih žrtev. Finančni odbor je kljub vsemu odklonil vladni predlog s 25 glasovi proti 15. En član se je glasovanja vzdržal. Po seji je finančni odbor izdal komunike, ki poudarja, da je predsednik vlade Flandin izjavil, da so informacije o podrobnostih nameravanih vladnih finančnih ukrepov preuranjene. Tri vprašanja Flandinu Pariz, 29. maja g. Finančni odbor je postavil ministrskemu predsedniku Flandinu naslednja tri vprašanja: 1. Ali bo mogel zakonski načrt o pooblastilih vlade onemogočiti špekulacije proti franku? 2. Ali niso pooblastila v nasprotstvu z republikanskimi ustanovami? Ali bodo sredstva, ki jih vlada zahteva od zbornice, tudi v dobrih rokah. Ministrski predsednik Flandin je odgovoril na prvo vprašanje pritrdilno, drugo je zanikal, na tretje pa je izjavil, da je vzrok neuspeha njegove politike deloma v tem, ker ni razpolagal s potrebnimi pooblastili. Popoldne je kazalo, da je večina zbornice proti zahtevanim pooblastilom. Usoda vlade je torej v največji meri zelo negotova. Njen položaj se presoja jako skeptično. Prebivalstvo v Parizu je mirno. O kakem paničnem razpoloženju, o katerem so poročali inozemski Usti, ni nobenega sledu, pač pa je veliko povpraševanje po tujih valutah. Flandinov položaj omajan Pariz, 29. maia. d. V splošnem presojajo položaj Flandinove vlade kot nevzdržen. Flandinu in finančnemu ministru Germain-Martinu očitajo nasprotniki, da sta le njih počasnost in pomanjkanje dalekovidnosti dovedli do sedanjega težavnega položaja. Govore že o možnosti nove vlade Nacionalne unije, ki bi bila sestavljena iz istih strank, i kakor sedanja Mnosri tudi izjavljajo pripravljenost, da dovolijo novi vladi, katere sestava bi jamčila za motreno in energične postopanje, od Flandin zahtevana razširjena finančna pooblastila. Kot primerni osebnosti za bodočega ministrskega predsednika imenujejo Lavala in Bouissona, čeprav je znano, da sta oba svoj čas zavrnila misijo za sestavo vlade; prvi, ker se hoče povsem posvetiti vodstvu znnanje politike, drugi pa, ker vidi stojo nalogo ▼ vodstva predsedniških poslov zbornice. V poslanskih krogih zagotavljajo, da bi mogla nova vlada glede na francoski valutni poloiaj preprečiti z energičnimi nkrepi vsako zmanjšanje vrednosti franka. Moč ameriškega letalstva Washington, 29. maja. AA. Izšla je uradna statistika, po kateri sta imeli ameriško vojaško in trgovinsko ietalstvo 1. maja 1935 skupaj 11.000 letal in 18.000 popolnoma izučenih pilotov. Vojaško letalstvo Ze-dinjenih držav ima 2900 kopnih m vodnih letal in 4400 diplomiranih pilotov. Ameriško delavstvo grozi s stavko Delavske organizacije zahtevajo ohranitev Roosevel-tovih uredb za gospodarsko obnovo države Washington, 29. maja. AA. Glavna posledice. razsodbe vrhovnega sodišča, ki naj pomeni konec Rooseveltove politike gospodarske obnove, so grožnje velikih delavskih organizacij s stavko, zastoj in negotovost na trgu, protislovni glasovi iz raznih taborov gospodarstvenikov in popoln molk Bele hiše. Vendar se čim dalje bolj utrjuje prepričanje, da je vlade trdno odločena braniti svoje najpomembnejše gospodarske reforme, posebno pa pridobitve, ki jih je izvojevala delavcem. Delavske organizacije postavljajo kot svoj minimalni pogoj, da ne proglase stavke, ohranitev določb zakonodaje, sprejetih v okvir« akcije za gospodarsko obnovo, ki se tičejo minimalnih mezd in delovnega časa. Večina članov vlade izraža mnenje, da se bodo ohranila vsaj temeljna načela uredb, sprejetih v znamenju gospodarske obnove. Predsednik delavske zveze Green^ in drugi njeqj prvaki so konferirali s člani vlade, da določijo smernice bodoče politike. Predsednik urada za gospodarsko obnovo države Richberg je pozval delavce in nameščence k sodelovanju za ohranitev standarda NIRA. Predsednik združenja Italija išče sporazum z Nemčijo Odgovor angleškemu odporu proti italijanskim stremljenjem v vzhodni Afriki Rim, 29. maja k. Stališče, ki ga je zavzela Anglija v italijanskoabesinskem sporu napram Italiji, je zelo razočaralo rimske odgovorne kroge, ki so računali, da italijanskih ukrepov v vzhodni Afriki ne bosta ovirali niti Francija niti Anglija. % katerima je bilo v zadnjih mesecih sklenjenih več pomembnih sporazumov. Kdor je zasledoval navdušenje, ki je zavladalo v Italiji po konferenci v Stresi, je videl, da je bila z rezultati te konference še najbolj zadovoljna Italija in sicer predvsem zaradi svojih vzhodno afriških perspektiv, ki jih tedaj še ni razodela vsemu svetu. Očividno pa se je pri svojih računih na nevtralnost ali celo solidarnost Anglije v primeru resnega spopada na afriškem vzhodu zelo vračunala, ker ni upoštevala enako prikritih angleških interesov na abesin-skem jugu in zapadu. Ko je »Giornale d' Italiac odkrito napadel Nemčijo, češ, da dobavlja Abesincem orožje, italijansko razočaranje še ni dozorelo; ko pa je nemška vlada izjavila, da nima i. dobavami orožja Abesiniji ničesar skupnega in da doslej tudi nobeno nemško privatno podjetje Abesincem ni poslalo nobenih letal, plinov ali streliva, so bili Italijani očividno zelo pomirjeni. Istočasno so šli še dalje, kajti poročila o Musso-linijevem sestanku z nemškim poslanikom Hasslom so napovedovala celo že italijan-sko-nemški sporazum v avstrijskem vprašanju, po katerem naj bi se avstrijskemu narodu prepustila samoodločba v primeru plebiscita, v korist Nemčiji pa naj bi se določil na avstrijskem ozemlju, ki meji na Italijo, demilitariziran pas V nemali meri je k tej preorientaciji italijanske politične javnosti prispeval Hitlerjev govor. Italija po mnenju političnih krogov nima namena izneveriti se politiki, inavgurirani v Stresi, zato pa si bo tem bolj prizadevala z direktnim sporazumom pridobiti tudi Nemčijo za to politiko, da bi tako v okviru novega koncema evropskih velesil oprta nanjo lahko kljubovala diktatu zapadne Evrope. V tem smislu pravi »Lavoro fascista«: Hitlerjev govor bi lahko pomenil začetek takega mednarodnega političnega razvoja, ker se je Nemčija zares tudi že pričela pogajati z drugimi silami, da bi se resnično ustvarilo neko mednarodno politično ravnotežje na kontinentu. Nedvomno so se nemške zahteve po uspehu, ki je bil dosežen 16. marca z uvedbo splošne vojaške obveznosti, s katero se je Nemčija končno sprostila vseh glavnih obveznosti versajske mirovne pogodbe, znatno izpremenila. Kar se avstrijskega vprašanja tiče. bi bilo vsekakor potrebno. da se tudi Nemčija pridruži ostalim silam pri sklenitvi avstrijskega garancijskega pakta.« »Stampa« celo upa, da bo Nemčijo mogoče pridobiti za sodelovanje na podunav-ski konferenci, ki bi s tem mnogo pridobila v svojem mednarodnem političnem pomenu, ker bi na njej končno sodelovali prav vsi konkretno prizadeti politični faktorji. Italija bi rada protektorat nad Abesinijo Pariz, 29. maja. d. Kakor poroča »Information« iz Londona, se pogaja tamošnji poslanik Grandi z državnim podtajnikom Vansittartom o Mussolinijevem predlogu, po katerem naj bi se Italiji priznal protektorat nad Abesinijo. Po Mussolinijevem mnenju zahtevajo razmere v Abesiniji povečano varnost italijanskih čet in glede na to tudi pravico Italije do intervencije. V razgovorih je italijanski poslanik opozoril na položaj Maroka in Egipta. ameriških bombažnih tovarnarjev je izjavil, da prevladuje v tekstilni industriji razpoloženje za nadaljnjo ohranitev mezd in delovnega časa na podlagi določb NIRA. Včeraj popoldne eo imeli v Washingto-nu konferenco prvaki reprezentančne zbornice kongresa. Zdi se, da bo mnogo osebnosti iz zveznega odbora za gospodarsko obnovo države izreklo svoje pomisleke proti novim vladnim ukrepom. V Beli hiši prevladuje mnenje, de bo predsednik Roosevelt storil vse za ohranitev pridobljenih pravic delavcev glede na mezde in delovni čas. Predsednik zveznega urada za gospodarsko obnovo je na vprašanje, ali bo NIRA popolnoma ukinjen, odgovoril: »Nadaljevali bomo delo vsaj do 18. junija. Kaj bomo pozneje storili, bo odvisno od ukrepov kongresa.« V političnih krogih mislijo, da je usoda vse zakonodaje za gospodarsko obnovo države sedaj v rokah pravosodnega ministrstva in pravnih odborov reprezentančne zbornice in senata, ki imajo soglasno poiskati formulo, da bo v skladu z ameriško ustavo in obenem ohranila vse bistvene pridobitve akcije za gospodarsko obnovo. Današnji listi skušajo položaj naslikati v kar naj mirnejši h in najhladnokrvnejših barvah. Pričakuje se, da bo imel predsed> nik Roosevelt v nedeljo govor po radiu in da bo pri tej priliki obrazložil svoje stališče nasproti sklepu vrhovnega sodišča. Odmev na borzi Newyork, 29. maja AA. Sklep vrhovnega sodišča je povzročil na borzi silno tendenco po likvidnosti. Mnogi industrijski papirji so padli. Padec tečajev pri vrednostnih papirjih znaša 1 do 6 točk. V poslovnih krogih se zelo boje, da ne bi raz-veljavljenje določb in uredb, izdanih v okviru akcije za obnovo države, ustvarilo nove hiperprodukcije in katastrofalnega padca cen. Razen tega se opaža, da je sklep vrhovnega sodišča zelo opogumil nasprotnike inflacije. Mnogoštevilne velike trgovine v New-yorku so že pokazale namero, da izkoristijo priložnost v spekulativne namene. Tudi trgovci na drobno in prodajalci tobaka so že povišali ceno mnogih svojih izdelkov. Petstoletnica švedskega parlamentarizma Stockholm, 29. maja AA. Danes je bil glavni dan proslave 500 letnice švedskega parlamentarizma Svečanost so po starih običajih najavili zgodaj zjutraj na zelo svečan način. Opoldne sta se sestala parlament in senat na skupno sejo, na kateri 90 »prejeli darove deputacije danskega in norveškega parlamenta, gostom pa so izročili zlate spominske kolajne. Takoj po seji parlamenta so prenesli državno zastavo iz poslopja parlamenta v dvorno cerkev, kjer je bila ponovna svečanost v navzočnosti kralja Gustava članov kraljevske rodbine, vseh članov parlamenta z gosti in zastopniki 12 švedskih mest. zastopnikov umetnosti, znanosti in tiska. Na svečanosti so govorili kralj Gustav, zastopniki parlamenta in senata, danski. norveški, finski in islandski poslanci in nekateri novabljeni gosti. Zvečer ie bil v veliki svečani dvorani »Grand Hotela« banket, ki ga je priredil parlament za skoraj tisoč gostov. Udeležil se ga je tudi kralj Gustav s člani kraljevskega doma Pred sestankom nove Narodne skupščine Preureditev skupščinske dvorane — Poslanci se že zbirajo — Kdo bo novi predsednik Narodne skupščine Beograd, 29. maja. r. V beograjskih političnih krogih pričakujejo že z veliko pape-toetijo zasedanje novo izvoljene Narodne skepščine, ki se bo sestala, kakor zinano, v ponedeljek 3. junija. V starem poslopju Narodna skupščine 90 že izvršili vse potrebne priprave za sprejem novih poslancev, ki jih bo to pot 66 več, kakor v bivši skupščini. Zaradi povečanega števila poslancev eo bile izvršene tudi neke tehnične preureditve v 6ejni dvorani, kjer so vstavili nekaj vrst novih poslanskih klopi, da bo prostora za vseh 370 poslancev. V skupščinskih prostorih je že zavladalo živahno življenje, ker se je javila že cela vrsta novoizvoljenih poslancev, ki konferi-rajo ter razpravljajo o politični situaciji. Opažati je celo vrsto novih obrazov po skupščinskih hodnikih; razmeroma le malo je 6tarih poslancev iz zadnje skupščine. Pač pa se je javila že cela vrsta bivših poslancev, ki so bili doslej stali ob strani ter stopili v politično borbo šele s kandidiranjem na listi predsednika Jevtiča, kakor prota Voja Janjič, Voja Lazič, Žika Rafajlovic itd. Predmet razgovorov poslancev je predvsem za 2. junij sklicani sestanek na listi predsednika Jevtifia izvoljenih poslancev, na katerem bo govora o konstituiranju nove skupščine. Kot kandidati za predsednika nove Narodne skupščine se imenujejo raZr na imena. Izgleda pa, da sta najresnejša kandidata dosedanji predsednik g. dr. Koala Kumanudi, in bivši minister posl. Žika Rafajlovic, mnogo pristašev pa ima tudi kandidatura ministra pravde dr. Dragutina Ko-jiča, ki igra v sedanja vladi veliko politično vlogo. Živahnejše gibanje je zavladalo tudi po hodnikih senata, kjer razpravljajo številni senatorji o pol it i onem položaju na podlagi svojih opazovanj tekom volilne borbe. V Beogradu je že tudi predsednik senata dr. Ljuba Tomašič, ki se je pred dnevi vrnil s potovanja po Dalmaciji. Za jutri je sklicana zaključna seja Državnega odbora, ki je izvršil priprave ta volitve in sedaj po izvršenem delu Glavnega volilnega odbora likvidira svoje posle. Uredba o razvrstitvi mestnega uradništva Podrobnejše določbe so prepuščene banovinam — Položaj v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju Beograd, 29. maja. p. V smislu § 159. zakona o mestnih občinah ima minister notranjih del z začasno uredbo odločiti, kateremu zvanju in položaju državnih uslužbencev ustrezajo zvanja mestnih nastav-ljencev. Po § 100. odnosno 104. istega zakona je namreč predpisano, da plače in položajne doklade ter pokojnine mestnih uslužbencev ne smejo biti večje od tistih, ki jih imajo državni nameščenci ustrezajo-čega položaja. Ker je položaj mestnih uslužbencev v raznih krajih Jugoslavije zelo različen in je na pr. administrativni aparat , a tudi delokrog mest v južnih krajih mnogo skromnejši od onega v mestih s staro avtonomijo, je bilo vprašanje enotne razporeditve mestnega uslužbenstva jako težavno. Dočim je v manjših mestih .kvalifikacija mestnega uslužbenstva deloma tudi izpod onega v slični državni službi in je v teh krajih prirodno, da se rang in s tem tudi prejemki ne odmerjajo previsoko, spada na pr. v naših krajih mestno uslužbenstvo med najboljše kvalificirano upravno uradništvo ter je razumljivo, da se poteguje za odreditev čim višjih odgovarjajočih položajev in s tem tudi prejemkov. Prvotne jako krute odredbe zakona o mestnih občinah so bile po energični intervenciji slovenskih poslancev v parlamentarnem odboru in v plenumu Narodne skupščine znatno omiljene ter je bila ustvarjena možnost primerne diferenciacije. Minister notranjih del je v sporazumu s ministrom financ sedaj omogočil prak- tično diferenciacijo na ta način, da je izdal danes le okvirno odredbo in konkretne določbe le za upravno področje Beograda, za druga mesta pa je odreditev položajev mestnega uslužbenstva prepustil banom, ki bodo zdaj izdali za svoje banovine podrobne odredbe. Za dravsko banovino prihajajo v poštev uslužbenci mest Ljubljane, Maribora, Ptuja in Celja, ki se zavzemajo za to, da se jih razvrsti po grupah, ki odgovarjajo IX. do m. 1. stopnje državnih uradnikov. Cim bo banova odredba izšla, bodo po predpisu § 159. posebne komisije dveh članov mestnega sveta s predsednikom mestne občine na čelu v roku od 3 mesecev izvršile razvrstitev uradništva ter svoje odločbe z eventualnimi pritožbami poslale banski upravi, ki ima pravico, da jih potrdi, razveljavi ali pa izpremeni. Novi službeni prejemki tečejo od prvega dne naslednjega meseca po izdani odločbi. Izenačenje beograjskih občinskih uslužbencev z državnimi Beograd, 29. maja. p. Notranji minister Velja Popovic je izdal v sporazumu s finančnim ministrom na podlagi čl. 159. zakona o mestnih občinah uredbo o ureditvi položaja občinskih uslužbencev v Beogradu. Po tej uredbi se morajo na podlagi zakona o mestnih občinah beograjski občin-., ski uslužbenci prevesti v roku treh mesecev v nove položajne skupine v skladu k zakonom o državnih uslužbencih tako, da se njihove plače izenačijo s plačami državnih uslužbencev. Beležke O slovenski slogi V dnevniku Merkurgeve tiskarne se že nekaj časa sem obravnava vprašanje »slovenske sloge«, čeprav na precej merasen in naivan način, torej po metodi, ki običajno vsaki stvari le škoduje. Že v prvih številkah je »Glas Naroda« začel prelivati solze nad našo domačo preipirljivostjo, toda konč no jo je akceptiral kot domačo zabavo, zato pa je zahteval, da moramo biti tem bolj složni napram ostalim našim sodržavljanom. >Baš sedaij je čas, da začnemo graditi našo slovensko slogo... Naša naloga je, da teh ubogih 7 odstotkov slovenskega prebivalstva jugoslovanske države združimo v enem taboru.« Neposredno pred volitvam! je dokazoval, da »mi, ki smo aa Jevticevo politiko, smo namenom im ciljem g. Korošca zelo blizu, upamo da na isti patriotski liniji z njim.c In na podlagi te »ugotovitve« je bilo >Glasu Naroda« jasno, da dr. Korošec nima z volilno abstinenco nii opraviti, da je ne odobrava in da stoji prav za prav le prisiljen ob strani, »s srcem pa bi bil rad že danes v našem krogu.« Na vsa ta izvaianja ni bilo nikake^a odgovora, zato se je »Glas Naroda« začel pol agrarna zaletavati v druce z očitkom, da oni snujejo slovensko fronto«, ki pa se mu ie naenkrat zdela i ako sumljiva stvar. Tudi na to aluziie ni bilo odgovora. V primernem časovnem razdobju se Je sedaj končno odzval pozivom v »Glasu Naroda« »Slovenec«, k! pravi med drugim: »Mi katoliški Slovenci tako iz taktičnih kakor iz načelnih oz i rov ne moremo tn ne smemo biti kar tako meni nič tebi nič m strvm. Pnv;č imamo že svoje dragore-ne iz* kušnje o tem geslu, ki nas učijo. «la ie za slogo mnogokrat ti«t.i. ki se čuti slabejšega Vi išče v slogi zaščitni r>lnšč za svojo slabost. mnogokrat pa tudi tisti, ki ne misli nopoTnoma ''ekremo. ampak za bregom sle-ge n-4cai (»kriva. Zato bi od najnovejših »logašev želeli poleg lepih besed še de)an-Rk;h dokazov, da jim je res samo za slogo, ne r»a za kal drugega. Drugič pa mora biti dan Še neki poseben pogoi. da v^ren katofličan more fa sme z drnenmi složno sodelovati. Nobeno složno sodelovamV ne smo krč1'*' osnovnih krščanskih načel. Na račun teh načel ne sme iti noben kompromis. Zato je potrebno, da nam vsak glasnik sloge iasno in razločno pove, ali te ali ni za tako slogo, da bodo upoštevana tn zajamčena načela, od katerih veren katoličan nikjar in nikoli ne sme odst orvti To velja za slogo vobče, pa tudi za složno obnavljanje gospodarstva posebej. Tudi načrt za gospodarsko obnovo mora biti v skladu s katoliškimi načeli, če ee žaln složno sodelovanje vernih katoličanov. Ker novi zagovorniki sloge takega načrta d rad a: niso objavili, se 5e ne da reč:. ali 'e njihova zasnova složne obnove gospodarskega življenja za verne katoličane sprejemljiva ali ne.« Občni zbor Vzajemne zavarovalnice v Ljatrifani Pod tem nevtralnim naslovom objavija včerajšnji »Slovenec« naslednjo zanimivo informacijo: »Včeraj je bil običajni občni zbor naše največje zavarovalnice. Izvršil se je tako, da eo pri glasovanju z veliko večino bili izvoljeni novi člani nadzorstva gg. Stmad, Novak, Umnik, dr. Juvan iz Maribora in dr. Baje kot zastopniki kmetov; izpadli pa so ravnatelj Remec, predsednik evharističnega kongresa dr. Žitko, ravnatelj Ljudske posojilnice dr. Kržan in ravnatelj Gabrovšek.« Iz stiliizacije te vesti je pač razvidno, da se sprememba v nadzorstvu Vzajemne zavarovalnice ni izvršila sporazumno in da »Slovenec« z njo ni zadovolien.. Novi nemški kazenski zakonik Nemško ministrstvo pravde pripravlja nov kazenski zakonik, ki bo temeljil na narod-no-socialistieni ideologiji. Zato bo vseboval ostre sankcije za razne zločine, ki .o bili doslej neznani Tako so n. pr. hude kazni določene za one, ki bodo zagrešili zločin »napada na duhovne vrednote naroda«. Za »narodno izdajstvo«, ki tvori v zakonskem načrtu pravo skupino delibtov, je kvalificirano »sramotenje nemške preteklosti, ia* litev nemških narodnih simbolov, onečašča-nie častnih odznakov in narodnih spomenikov ter sramotenjje ali zlonamerno oneča-ščanje nemških šeg.« Po novem kazenskem zakoniku bo kaznivo tudi onečaščenje zakona (braka), zapustitev žene v blagoslovljenem sitamu ter izvajanje homoseksualnih nagnenj. česar stari kazenski zakonik ni poOTial. Zakonski načrt bo izdelan in objavljen še pred koncem tekočega leta. Nepismeni se ne smejo ženiti Turški minister prosvete pripravlja za-konski načrt, na temelju katerega se ne bo mogel poročiti, kdor ne bo dokazal, da zrna pisati in čitati. Ta zahteva ni nič novega, saj je znamo. da je v skandinavskih državah že v prosi i h stoletjih odrekala cerkev poroko vsem, ki niso znali prečitatf poljubnega mesta iz sv. pisma. Razlika je le v tem, da je cerkev v skandinavskih državah imela na,men razširiti zrnanje verskih resnic, v Ankari pa jim je ležeče na tem. da popolnoma iztrebijo nepismenost. Obsodba nemškega redovnika zaradi deviznih prestopkov Berlin, 29. maja. b. Zaradi ponovnih deviznih prestopkov je bil frančiškanski pater Oton Gerkler iz Breitenbacha ob Renu obsojen na 10 let ječe in 250.000 mark globe. Mussolinijev shi letalski pilot Rim, 29. maja. AA. Danes je na tukajšnjem letališču napravil skušnjo za letalskega pilota Bruno Mussolini, drugi sin predsednika vlade, ki je star 17 let. Skušnji je prisostvoval sam predsednik vlade in nato osebno podpisal diplomo za svojega sina. Habeiit sna fata Kbeffi Leta 1817. ia 181$. so • ge&podareke la socialne razmere na našem podeželju postajale vse obuipnejše. Vojska je v naših krajih pobrala vse, kar je bilo le sposobno če ne nositi puško, pa vsaj raztrgano vojaško monduro, brazanetfne rekviaicije eo osiromašile kmečke domove in našemu kimetu niso puščale v shrambah niti najnujnejšega za preživljanje. Ogorčenje in obup našega kmeta sta se polagoma spreminjala v apatijo: za sebe ne smem, za druge pa ne bom delal. Bližali Brno se kritičnim p ar i peti j am vojne in problem prodnik ti vnos ti našega kmeta in s tem prehrane naroda je po6tai zlasti v onih krogih, ki eo gledali razvoj stvari s stališča priprav za osvobojen je, vedno važnejši in večji. Bilo je jasno, da je treba pričeti organizirano akcijo proti si6temu rekvizicij, ka je pretil našega kmeta popolnoma ia-ropati ter mu v trenutku, ko bo morda treba največjih moralnih in materialnih naporov naroda (kdo je takrat vedel ali bo vojna konala z revolucijo, razpadom, državljansko vojno?) pustiti v rokah le še beraško palico. Osobito na slovenskem štajerskem so bile razmere obupne. Le v ptujskem okrajiu, kjer je vodil »okrajni gospodarski ura/d« takratni mladi namest-niški koncipist dr. Otmar Pirkmajer z velikim razumevanjem za težkoče in interese slovenskega kmeta, je bilo stanje nekoliko znosnejše. Koncem leta 1917. so se končno odločili naši politični ljudije, da pričnejo z organizirano akcijo proti rekvizicijam. Pokojni poslanec in poznejši poverjenik dr. Ver-stovšek je uspel, dia so se zbrali slovenski člani Kmetijske družbe v Mariboru na anketo, na katero je pozval kot referenta dr. Pirkmajerja iz Ptuja. Cilj ankete je bil najti sredstva, da se zaščitita krnet in njegov pridelek, a pri tem seveda ne izzove vtis, da se (sredi vojne in pod absolutnim mili tarifi ti čni m režimom, ki je na Slovence gledal ko na rojene velet zda jnike hoče sabotirata prehrano vojske, odnosno prebivalstva zlasti v pasivnih nemških krajih. Dr. Pirkmajer je izdelal referat, ki je bil z velikim odobravanjem sprejet in anketa je sklenila, naj se skuša Pirk-majerjev načrt izvesti pri merodajnih instancah. Pirkmajerjev referat je izšel kot brošura v slovenskem in nemškem jeziku ter je vzbudil splošno pozornost. Marsikatera misel v njegovih predlogiih je bila tako pametna in trezna, da se njeni lo-gičnostl niso mogli upreti niti tedanji ob-lastodiržci. Nastopilo je izvestno omilje-nje rekvizita jeke prakse in s tem tudi zboljšanje obupnega stanja na naših Štajerskih kmetijah. Pirkmajer jeva brošura je izšla pod naslovom »Vprašanje naše prehrane«. Pisana je v ofenzivnem duhu proti tedanji praksi vojaškega režima z ostro kritiko sistema rekvizicij in metod pri izvajanju tega sistema m nič bi ne bilo takrat, ko se je tehtala vsaka beseda ali ni morda p. v., prirodnejše, nego to, da bi bil mladi c. br. koncipist svoje grenke in stvarno uporniške besede zavili v patriotične papirčke. Toda v celd brošuri ne najdemo :nfta ene »patriotične' fraze«, niti enkrat ni v njej natisnjena beseda »Avstrija«, nikjer nI uporabljena takrat tako običajna utemeljitev, da gre, kadar si kritiziral, za »ojačenje obrambne sile« in za znameniti »dinrchhalten«. Nasprotno je polno aluzij na krivično postopanje oblasti, ne manjka konstatacije, da je med kmetom in državno upravo zazijal skoraj nepremostljiv prepad in jasno je naznačeno, da 6« te trefoa pripravljati na konec vojne... V brošuri je v ostalem nanizanih toliko trez-jrirh in pametnih idej, da so mnoge še danes aktualne. Ni čuda, da je avtor prejel od mnogih takrat politično delujočih in novo dobo pripravljajočih mož, mnogo priznanja. TuxM pisec teh-le vrstic je bil med njiani. Habent sua fata llbel-M. Takratni koncipist Pirkmajer je postal veliki župan v Jugoslaviji, načelnik ministrstva, pomoč-mitk bana, mož prvovrstne administrativne izkušnje in avtoritete — skratka eden naših prvih Hjuidi. Pa eo se našli pokvarjenci, ki so naenkrat dir. Pirkmajerja obtožili, da je bil »znan avstroCil«, ki je celo napisal brošuro, kako treba zasigurati zmago Avstrije nad Srbi. Nekdo si je izmislil, da se glaei naslov brošure »Wie werden wir siegen?« drusd »Wie sachern ■vrir unsenn Sieg im S&den« in podobno in pred nekaj dnevi 6e je že našel tudi študent na naši univerzi, ki je kar javno poskušal organizirati bojkot proti uvaževa-namu in odličnemu honorarnemu profesorju univerze podbanu dr. Pirkmajer ju kot avtorju neeks is tirajoče brošure »Wie wer-den wir siegen?« Pri tem si je, v kolikor mu moremo pripisati dobronamernosti, gotovo še domišljal, da brani »narodno čast«. In tn smo prav za prav še le pri pro-Danes je velika vrlina, ako znaš malo, a veliko govoriš in mnogo se cenijo oni ljudje, ki nič ne vedo, pa tem več povedo. O največjih problemih se diekutira brez poznanja osnovnih dejstev in kritizirajo se dogodki in ljudje s tem večjim »uspehom«, čim manj se moreš pozivati na dokaze. Zlasti je žalostno, da se toliko apodiktrtčnih sodb izraža o prošlih in bodočih stvareh brez najprlmdtivnejšega poznavanja stvari in oko ln os ti. Za neke naše milade ljudi ne velja nič, da se je treba najprej učiti in potem doclrati in 6oditi in zlasti politikujočemu mlademu svetu gre vse tako naglo izpod rok, kakor da je življenje šele z njim pričelo. Žalostni pojav onega študenta, ki je v soboto pro-klamiral bojfkot proti možu, o katerem bi mogel vsaj to vedeti, da uživa spoštovanje tuidi pri ljudeh, k4 morda o eni aM drogi stvari drugače mislijo, ter se pri tem sklicuje samo na to, kar je morda nekje ujel v kakem klopčiču vsakdanjih klevet in grdobij, ne otvarja razveseljivih perspektiv. Take pojave bi morala naš« trezna m na sebe ponosna omladflna onemogočiti ln odstraniti iz svoje srede. Borba nazorov — vsa čast, borba z blatom — ne, to pa ni za akademika in ne za univerzo. Dr• Joia RoMnfect Volitve v Okrožni urad za zavarovanje delavcev Ltota poročajo, da je ravnateljstvo Osrednjega ura>da zavarovanje delavcev (SUZOR.) v Zagretou aa svoji seji dme 22.. t. m. sklenilo, prositii ministrstvo so-csiaine politike, da organizira isvekUbo direktnih voltitev v urade za zavarovanje delavcev. Proti sklepu so glasovali za-stopmiM delodajalcev. Zahteva po volitvah spada med redne toč ke zborovanj delavskih etrokovntih organizacij; tudi nekatere delodajalstke organizacije vklijo v volitvah sredstvo, ki narj 6kiži interesom delodajalcev v uradfih delavskega zavarovanja. V smislu zakona o zavarovanj« delavcev tvorijo samoupravne organe osrednjega uraoB in okrožnih ura-1'itvam, ki Ki po nek atertih računflh veljale na osnovi sedanjega volilnega reda celih pet milijonov dinarjev. Tu ne smejo igrati vloge kaM nestvarni ineitfnktti in ne sme M ti stvar predme-šena tako. kakor da bi bile take volitve edin zveKččavno sredstvo za sanacijo zavarovanja aM da bi samo fca-ke volitve načel« som itiiprave dale šele pravi innaz m bi podčrta vale voljo po demokraciji v samoupravi delavskega zavarovanja. Imam vtis, da se zadeva x voKtvami v urade de lavskega zavarovanja malce nagiba že na stran demagogije, ker je več ali masti jasno, da se bo težko dobil minKeter, M bi v današnjih časih dOvollil iz sredstev revnega delavskega zavarovanja tako razkošne vollitve, kaikršne ao mtšSJene v sedanjem volilnem red«. Da pa se razranesmo! Ntthče ne inore in ne era-nje delavcev. Te voiitve se morajo i»w> sffi 5im preje tem bolje za interese »a-varovanja. Mnenja pa sem, da eo Interesi zavarovancev ln delodajalcev v polnem obsegtu varovani fin da tudi načela »drave den.telvinaclije niso kršena, aiko se volitve izvedejo na indirekten riačta potom delavskih in cjospodarskfh zbornic na podlagi posebnega volilnega reda, Id naj ičl-tj dobra načela zdrave demokracije. Kd«W z vo?itvami v urade delavskega zavarovanja rrvsii resno, mora v ptrv* wHli stfre-meti za izpretnembo volflnega reda, Id Raj osvoji načelo posrednih vofttev In M naj denar prištet?! za neposredne potrebe zavarovanja. KdOT interese delavskega zavarovanja brani pošteno, m»ora imeti ko-rajžo, da nastopi proti onim težnjam, M hočejo izvesti volitve na način, ki bfl pomenil naravnost zločin nad premoženjem delavskega zavarovanja. MOrda bo ta odkrita beseda povzročila razKčna tolmačenja, toda tolaži me zavest, da sem jo izgovoril s posten-m namenom. Ddsfi et salva vi antrnam meam! Proces v Osijeku Osijek, 29. maja. n. Danes je bil na procesu zaradi našičke afere ves dan zasliše-van bivfli minister in narodni poslanec dr. Nikola Niklč. Pred pričetkom razprave je predsednik sodlSča sporočil, da je senat zavrnil predloge, ki jih je včeraj popoldne stavila obramba. Pravilnik k uredbi o maksimiranju obresti Trgovinski minister dr. Vrb&nič je k uredbi o maksimiranju obresti od 3. avgusta 1934 z novelo od 26. januarja t. 1. predpisal pravilnik, ki je objavljen v »Službenih novinah« od 38. t. m. in je tega dne dobil obvezno moč. Kakor znano, določa uredba, da so V maksimalno obrestno mero všteta tudi postranska plačila ali dajatve, za katere se je obvezal dolžnik poleg obresti (to so provizije, režijski stroški in povračila za storitve iz naslova dolžnega posojila). Toda upnik je upravičen terjati od dolžnika poleg obiesti tudi še stvarne stroške za sklenitev pogodbe, takse, poštnino, kakor tudi ostale dejanske izdatke, zlasti stroške za ureditev zavarovanja in izterjavo dolga Pravilnik, ki ga je sedaj izdal trgovinski minister, predvsem pojasnjuje gornje določbe, ter pravi: Ker se predipis 3. odstavka, čl. 1. uredbe (ki govori o vraču-navanju vzporednih plačil ali dajatev v maksimalni znesek obresti) nanaša samo na povračila iz naslova dolžnega posojila in ne na povračila za druge posle, četudi so izvršeni v zvezi z danim posojilom, zato -o izvzeta iz tega predpisa naslednja povračila, ki se lahko posebej zaračunajo poleg obresti: 1) Pri kontokorentmih kreditih na bazi cediranih terjatev (ki niso menične), pristojbina v višini ene osmine odstotka četrtletno od zneska cediranih terjatev za povračilo posebnih manipulacij; 2) Pri odobrenih kreditih, ki niso izčrpani, povračilo za držanje gotovine v pripravljenosti, in sicer v višini ene četrtine odstotka četrtletno od zneska neizčrpa-nega kredita; 3) Pri vseh kreditih vsi stroški in vsa povračila, ki 6e nanašajo na usluge denarnih zavodov v prometu z njihovimi dolžniki v istem -obsegu in višini, kakor se za iste usluge zaračuna komitentom, ki niso dolžniki. Cl. Z pravilnika pa pravi, da se terjatve po tekočih računih ne smatrajo kot vloge, kadar je upnik kreditna ustanova in se kreditiranje vrši na osnovi posebne pogodbe. Kongres mednarodne trgovinske zbornice Beograd, 29. maja. p. V Parizu bo od 24. do 29. junija kongres mednarodne trgovske zbornice. Ker bodo na dnevnem redu zelo aktualna vprašanja, bo na njem zastopana tudi naša država. 2e doslej je prijavljena velika udeležba zastopnikov naših trgovskih zbornic iz vse države. Med drugim bodo na kongresu razpravljali o vprašanjih Izmenjave blaga in težkočah v narodnem gospodarstvu zaradi valutne nestabilnosti, o odno-šajih med kmetijsko in industrijsko proizvodnjo, o vprašanjih povečanja konzuma itd. Aretacija jugoslovenskega pustolovca v Franciji Pariz, 29. maja. AA. Francoski orožniki so aretirali v okolici Pariza jugoslovenskega državljana Slobodana Petroviča, ki Je izvrgli v Parizu in drugih francoskih mestih mnogo sleparij.- Petroviča so že pred štirimi leti obsodili zaradi sleparij na izgon iz Francije. Kraljev dar cetmjsti sokolski župi Cetinje, 29. maja. p. Dvorna pisarna je obvestila upravo sokolske župe na Ceti-nju, da je Nj. Vel. kralj Peter IL blagovolil podariti župi sokolsko zastavo. Preiskava zaradi poslovanja neke hranilnice Zagreb, 29. maja. n. Oblasti so uvedle preiskavo proti neki hranilnici v Zagrebu, ki je v širši javnosti docela neznana, ki pa je razpošiljala okrog agente, da so zbtraH člane. Obljubljali so jim, da dobijo po treh mesecih članstva od hranilnice posojilo. Nekateri člani so posojilo dejansko prejeli, večina pa ne. Tako je bila vložena prijava proti hranilnici. Uprava je odgovorila, da so agenti proti njenemu dovoljenju obljubljali ljudem posojila. Hranilnica je dobila komisarja, ki je sedaj ugotovil, da delovanje hranilnice ni bilo v skladu z zakonskimi predpisi. Ugotovil je 4 milijone pasiv, 1 milijon terjatev, denarja pa nič; terjatve so v veliki meri dubiozne, ker agentje niso kontrolirali bonitete članov. Preiskava se še nadaljuje. Jugoslavija : Nemčija 4:3 (3:1) Beograd, 29. maja. Snoči sta v nočni tekmi nastopili nogometni reprezentanci Jugoslavije in Nemčije. Nemčijo je zastopal B-team, ki ni nič slabši od nemške reprezentance. Tekma Je bila ena od najlepših, ki se jih je v zadnjem času videlo v Beogradu. Nemška reprezentanca je igrala zelo dobro, se od začetka do konca odlikovala z div-nim elanom, pokazala disciplino in požrtvovalnost, a tudi lepe tehnične sposobnosti. Tudi jugoslovenska reprezentanca Je bila v prvem polčasu na dostojni višini. V drugem polčasu pa je naše moštvo, ki je nastopilo z nekoliko izpremenjenim napadom, dokaj popustilo. Najboljša igrača jugoslovenske reprezentance sta bila Osiječan Lechner in Zagrebčan živkovič. Na pragu v novo življenje V šentpetrski cerkvi si podasta danes na praznik ob pol 7. uri zvečer roke za skupno pot v novo življenje gdč. An t a Guštinova, hčerka iz znane narodne rodbine Antona Guština, gostilničarja in prevoznika, ter g. dr Avgust Korbar, zdravnik Zavoda za zaščito mater in dece v Ljubljani. Bilo srečno! Vremenska napoved Vremensko stanje 29. t. m.: Slaba depresija nad Severnim morjem in zapadno Evropo, slab sloj visokega pritiska drugod Dežuje v zapadni in južni Bvropa, jasno na vzhodu in severu. V Jugoslaviji je deževalo v Sloveniji, mestoma pa v donavski, drinski, primorski in moravski bano vini. Temperatura je padla na severa minimum Sarajevo 10, maksimum Jaša Tomi č 33. Novosadska vremenska napoved ca četrtek: Pretežno oblačno, možnost lokalnih neviht, temperatura brez sprememb. Zagrebška vremenska napoved ca danes: Pričakuje se nadaljnji padec temperature in povečanje oblačnosti. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Oblažno, od časa do časa dež, možnost neviht, južni vetrovi kraji in ljudje Streli v Radgoni 1918 Danes dopoldne bo, kakor smo že ponovno poročali, v Gornji Radgoni svečan pokop telesnih ostankov radgonskih opornikov, ki so bili ustreljeni 27. in 29. maja 1918. Slika, ki jo priobčujemo, je eden izmed redkih posnetkov tragedije. Videti je kare vojaštva in tudi leseno steno, pred katero so morali poklekniti obsojenci, ko so jim zavezali oči. Kakor smo poročali, so si nekateri strgali obvezo in v zadnjih trenutkih kliknili: »Živela Jugoslavija!« Tragedijo smo preteklo nedeljo obširneje popisali. Očividec tragičnega dogodka gospod Janko Resman iz Beograda nam je poslal naslednje vrstice: Nedeljsko poročilo je bilo povsem točno, samo to ne drži, da se je prostovoljno prijavilo za justifika-cijo vseh šest mladih Korošcev. Prostovoljno se je prijavil samo eden in to rekrut Schluder, doma nekje iz Feldkirchna. Nekaj tednov pozneje je prejel plačilo na italijanski fronti. Ko je prvi bataljon 7. peš-polka moral k napadu, ga je zadela italijanska krogla in je na mestu obležal mrtev. Poveljnik eksekucijske eskorte v Radgoni je bil rezervni lajtnant Hopfl, po poklicu profesor agronomije iz Gradca. Ko je Ukovič pred smrtjo zaklical: »Živela Jugoslavija!«, je lajtnant Hopfl ves besen kriknil: »Schau d en verdammten Hund!...« Takoj nato je rezko komandiral: »Feuer!« Treščila je salva, zgrudila sta se Melihen in Ukovič. Ali kmalu po tej tragediji je Hopfl dobil hude živčne napade in je bil prepeljan v bolniSnico. Tragedija MeEhsurve družine Vodja radgonskih opornikov Andrej Me- Bheo se je rodil leta 1892. na Srpenici, okraj Tolmin, kot sin Ivana in Marije rojen« Trebše. Ko jo dovršil osnovno šolo na Srpenici, ga je oče dal očrt trgovstva v Bruci ob Muri k veletigovcu, rojaku i* Čezsoče pri Bovcu. Po dovršeni vaje neki dob L se je vrnil domov, a že po nekaj meseci! je odšel v Trst kot trgovski pomočnik. V Trstu se je udejstvoval pri raznih narodnih društvih. Leta 1913. je bfl potrjen k vojakom. Na naboru v Bovcu se je spri * orožnikom, ki ga je aretiral in predal sodišču, kjer pa je bil takoj izpuščen. Preden je odslužil vojaščino, je nastopila svetovna vojna. Potem je bil v Rusiji, a po povratku je na znani način kot mučenik umrL Andrej je bil zelo vesele narave, a ▼ svojih sklepih drzen in odločen ter zaradi tega pri svojih tovariših priljubljen. Že kot otrok je kazal izreden pogum in je napravil marsikatero porednost, kar je strogega očeta marsikdaj vnevoljilo. Kar si je vte-pel v glavo, je tudi izvršil, pa če bi ga bilo stalo rudi življenje. Bil pa je zelo dobrega srca in jako družaben, tako da ga je bila vsaka družba vesela. V svetovni vojni je našel smrt tudi Andrejev starejši brat Ivan; nakopal si je težko bolezen, kateri je podlegel v vojaški bolnišnici. Melihnovi starši in mlajši dve sestri so bili za časa vojne kot begunci v Italiji, in sicer v Sc.luzzu v Piemontu. Ves čas vojne niso vedeli o sinu Andreju ničesar. O njegovi tragični smrti so izvedeli šele leta 1919., ko so se po štirih letih izgnanstva vrnili v domači kraj. Izguba obeh sinov, porušeno domovje in opustošeno polje, vsi ti strašni udarci usode so tako hudo zadeli ubogo mater, da je podlegla težki duševni boli. Kmalu za njo je umrla, strta po nesrečah, ki so zadele rodbino, tudi Andrejeva 31 letna sestra. Od Melihnove rodbine živijo še dve sestri, od katerih je ena poročena v Trstu, in sedemdesetletni oče, ki živi z najmlajšo hčerko na domu v Srpenici. Ime neznanega Maistrovega borca, padlega pri Radgoni Kakor smo že poročali, bodo na vnebo-hod 30. t. m. položeni k večnemu počitku v Gornji Radgoni poleg zemskih ostankov radgonskih upornikov tudi oni vojaki, ki so padli februarja 1. 1919. v bojih za Radgono. Teh je šest. Pokopani so bili doslej na pokopališču v Obrajni (Halbenrain) pri Radgoni. V našem članku smo navedli imena petih, a ime šestega je bilo doslej neznano. Te dni pa nam je pisal slovenjgraški trgovec g. Janko Klobasa, ki se je bil udeležil spopada z Avstrijci in Madžari 4. februarja 1. 1919. v šesti četi tedanjega mariborskega pehotnega polka pod poveljstvom nadporočnika g. Bena Zeilhoferja, da mu je znano ime šestega vojaka. G. Klobasa nam je pisal med drugim naslednje: »Neznani Maistrov borec se piše Ptič, Bil je prostak šeste čete 45. pehotnega polka. Rodil se je 1. 1898. pri Brežicah. Tisti usodni napad pri Radgoni so izvršile avstrijske in madžarske čete 4. februarja leta 1919. ob pol 6. zjutraj. Napad pa je bil po štiri in polurni borbi odbit z izgubami okrog 50 ranjencev in 17 mrtvecev na obeh straneh. Tudi v ujetništvo jih je prišlo nekaj. Napad so odbili le borci omenjene čete, saj je prišla pomoč iz Ljutomera in Maribora šele ob pol 12. Glavna zahvala za odbitje napada gre odločnemu nastopu poveljnika g. Zeilhoferja, ki se je bil izkazal tudi v koroških bojih. Le čudno, da se njegovo ime tako malo imenuje. Napisal sem vam te vrste pač iz spomina.« Radio v Jugoslaviji Po poročilih iz Sofije so tam pričel graditi novo radijsko oddajno postajo s kapaciteto 100 kw. S tem bo skočila edina večja evropska država, ki je bila v radiofoniji še za Jugoslavijo, Bolgarija, daleč pred nas. Ako izvzamemo neznatno Litvo in pa mesto Danzing, ki rabi postajo le za lokalno oddajo in kot prenosno postajo, ker je sicer priklopi jena mogočnemu omrežju nemške radiofonije, ostane Jugoslavija s svojimi tremi oddajnimi postajami, ki razpolagajo skupno z okrog 10 kw, na zadnjem mestu. Koliko ao naše sosede pred nami, je razvideti iz fakta, da razpolagajo Madžari s 170 kw, Avstrija z okroglo 120 kw, Italija s skoraj 190 kw, Rumunija z 32 kw. še Turčija razpolaga z 12 kw. Bratska GSR ima razvito močno radiofonsko omrežje s petimi stanicami, od katerih im« Praga 120 kw. Vprašanje tagracBbve radSofčrnskega omrežja je pri nas že nekaj let na dnevnem redu. Postaja v Ljubljani je državna last, postaji v Zagrebu m Beogradu pa privatna. Leta tn leta se že ne moremo odločiti, kakšen sistem naj se uvede: ali državnih ali privatnih postaj ali mešano lastništvo. Tudi število naročnikov odgovarja šibkosti postaj — vsega skupaj jih je komaj nekaj nad 60.000, v sosedni Avstriji pa desetkrat toliko. Sedaj se čaje, da je stopilo vprašanje spopolnitve radšofonskega omrežja vendarle v odločilno fazo in da bo država sama izvršila povečanje oddajnih postaj, in sicer Beograda na 100 kw, Zagreba in Ljubljane pa na 20 kw. Poleg tega bodo zgrajene tkzv. relais-stanice v Skopi ju, Sarajevu m Mariboru. Seveda pa povečanje oddaj&Eh postaj na sebi še ne bo rešilo našega radijskega problema, Važnejši je še programski del. Tudi v tem ostra nafla država ni dakS od sta, ki ga. zavzema po jakostl svojih stante. Privlačnost, kvaliteta, pestrost tn obsežnost programa pa je prvi pogoj za povečanje števila naročnikov, ki zopet omogoča stalno programsko izpopolnjevanje. Ako bo res država gradila nove pojačene stanice, potem je treba jako skrbno paziti, da se uprava poedinih postaj, katerim se mora dati dalekosežna samostojnost in omogočiti plodno medsebojno tekmovanje, uredi tako, da nam napredka in razvoja ne ubije birokratizem, nepoznavanje in nerazumevanje pomena, nalog in funkcij moderne radiofonije v življenju naroda in države. Povratek učiteljskega pevskega zbora Ljubljana, 29. maja. Z dopoldanskim beograjskim brzovla-kom so se vrnili v Ljubljano s svoje pevske turneje po Bolgariji pevke in pevci učiteljskega zbora. Na kolodvoru jih je pozdravil in se jim v imenu banske uprave zahvalil za krasne uspehe banovinski nadzornik gospod Andrej Skulj, v imenu stanovske učiteljske organizacije pa tajnik društva g. Metod Kumelj, poudarjajoč, da so vsi uiH-telji s pozornostjo sledili pevcem, ko so prvič ponesli našo lepo slovensko pesem v bratsko Bolgarijo. Za to njihovo pot se jim zahvaljuje v imenu vseh tovarišev. Pevci so se vrnili povsem zdravi, vroče bolgarsko podnebje se jim pozna v zagorelih licih. Vsa pot je potekla točno po sporedu in ni bilo niti najmanjšega ne-všečnega dogodka tako da sme biti ve« učiteljski stan ponosen in zadovoljen • svojim pevskim zborom. Njegova pot pa naj rodi najlepše sadove! Leto srebrnega jubileja Šentjakobske knjižnice V 25. leto svojega kulturnega delovanja vstopa z današnjim dnem Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Kongresni trg 7. Kdor se še spominja njenega skromnega začetka na Vožarskem potu in vidi dane« knjižnico, ki je ponos ne samo Ljubljani, marveč vsemu našemu narodu, ta se no more dovolj načuditi, da se je razvila brez kakih stalnih subvencij in kljub številnim oviram v tako pomembno ustanovo. 25. leto svojega dela v knjižnici pa prične tudi njen ustanovitelj in še današnji knjižničar g. Rode Matija, kontrolor Mestne hranilnice ljubljanske. Navzlic težki in odgovorni službi v Mestni hranilnici mu je z jekleno voljo uspelo privesti knjižnico do zavidanja vredne višine. Šentjakobski knjižnici pod tako spretnim vodstvom želimo tudi v bodoče mnogo uspehov in nadaljnjega razvoja! »PekekpriBorovnid Peklenski ogenj tn ne peče-. Nebeški le se širi hlad. Po slapih bistra voda teče, Po grlih naših trte sad. Kdo izmed čitateljev ne pozna prekrasnega kotička, zanimivega notranjskega »Vintgarja«? Leži v naposredni bližini Borovnice, kamor že ob navadnih nedeljah tako radi pohitijo Ljubljančani. V nedeljo bo pa v »Peklu« nekaj posebnega. Borovniški Sokoli priredijo tja izlet, pekli bodo na ražnju tolste jance m se zabavali ob domači godbi. Nismo ozkogrudni, zato vabimo vse prijatelje lepe prirode in dobre zabave, da nas ta dan obiščejo, pa jim zagotavljamo, da bodo gotovo deležni koščka dobrega janca in kozarca vina ter obile za- Vajmistis, ali nama botelatč mrne zvesto? tt tt No saj Vel, s sv. Elijem se ni za šaliti. Kako vendar blešči sonce I" Saj to ni sonce, to je moje perilo I ..Ali je to mogoče kako je samo postalo tako belol" „Odkar uporabljam za pranje Schicht-ovo terpentinovo milo, je vedno tako. Tudi najtrdovratnejša nesnaga se razkroji v obilni Eeni tega izvrstnega mila, atero tako prijetno diši po mladem smrekovem gozdu!" Od izbire Vašega tovariša zavisi večkrat Vaša prihodnjost; od izbire prave čokolade pa dobra volja in razpoloženje. Vzemite MASLTTO, pristno naravno čokolado brez vsake primesi, ki bi jo omehkužila ln ji vzela njen svojevrsten nezgrešljiv moško-krepki okus. Požlahtnjena z življenjskim sokom kakaovega zrnja, kakaovim maslom se kar sama od sebe raztopi na Vašem jeziku. Vzemite MASLITO! Kontrast med voljno žlahtnim topenjem v ustih in eksotičnim okusom Vas bo poživel in osvežil. MIRIMO Kraljica čokolade ad v Logarski Pomlad v Logarski adrnžuje v sebi vonj in kras, mikavnosti in značilnosti vseh štirih letinah časov, je samo ena, edinstvena, ki ji ne najdeš v nobeni drugi dolini, v nobenem drrogean kotu ob Savinji, Savi aLi Dravi. Oi Solčave hodiš ob Savinji navzgor skozi umetno izsekane divje raarite Soteske. Jcmanikova peč na eni, Huda peč, Strelčeva, Golarjeva in Jameljska na drugi s-tran; spominjajo le tu pa tam s tenkimi bel.imi hišami na zimo. Močno šumi Savinja med čermi in pečmi mimo Kl&mcnškove žage, a šumnih voda gorskega potoka sfroro nikjer ne u gledaš, tako gosto in tesno so se natrpali debeli hlod« smrek in jelk, savinjske »plfitanice«, v dobri in strugi. Les lz gozdov okoli zelene zibelke bistre Savinje, pripravljen za pomladno plav, ki pa ga ne morejo plaviti, ker sneg v vtisokih gorah, na Ol-ševi, na Brani, na Planjavi, na Ojstrici, na Utah, v Matkovem kotu, na Krofičku in v škarjah kopni prepočasi. Ob tej čudni, skrivnostno rohneči, z rumenimi, nakopičenimi platanirami pokriti vodni poti sem skozi zeleno smrekovje, ki poganja v prvo pomlad pod sivimi stenami Strel-čeve, Golarjeve in Jameljsike peči, kmalu dospel pod Breg Pod Podbrežnikom se ne sprehajam več ob Savinji; to je Jezera aW Jeziroa, ki iz Matkovega pod Gradliščem in Ribičjo pečjo prinaša snež-nico ter jo vali tik pred zelenim pragom in vhodom t Logarsko do atmlltre s Sa-vinjko, ki ji domačini od otočja i Jezer-co do izvirkov nad Logarjem pravijo črna, ne Savinja. Stopiil sem piroti jogu od Jez6rce in od Podibrežnika skozi leso pred starodavno, 150 let staro »kasto«; pred novo, Kristusu kralju posvečeno cerkvico. In že stojim v Logu, ki je Logarju ln po njem dolini sami, tej krasni visokogorski tvorbi iz ledene dobe, dal lepo zveneče ime. Vesela jata gosrtolečih lastaviie se »preletava pod širokim prepuščeni tn gostoljubnim stropom ponosne hiše. Na travniku ob poti se sprehaja gorska pasta-ričica; stari Logar mi pojasni, da so se prve štiri laetavice oglasile pred njegovim domom pred dvema tednoma samo «a en dan. Ko so se prepričali, da je pri njem in v njegovem Logu prostora še za več družin, so jadirno odlletele v dolino nad Poljance po druge; z njimi ao se vrnile pred tremi dnevi. Visoka liipa v Logu še ne zeleni; z nje se še ne rahlega nobeno ptičje petje, a črna vire iapod temino rjavega Vrelovca s tako silo lz podgorskega jezera, da Logarju že nekaj minut pod izvirki goni žago in milin. Toda, peščena cesta brez vsake mehke pešpotfi, že nekoliko zaprašena, me skoz! gozdiček fe Ivanja vodi k »Baraki«. Mogočno šumenje odmeva od nekod. Sredi gosada seim ln sodim, da bobni v bližini nekje nevainno narasel hudournik. Skozi redtke drevje se blišči snežno belo oprano kamenje in pečevje Širokega proda; mlad toženjer Funkel od banovine mi radevo-Ue razkaže moderna regulacijska dela, 5CHIČHT TERPENTINOVO MILO .. .in za namakanje Ze nska hva I a bere v lepi naravi. Odhod vlakov iz Ljubljane ob 620, 9S7 in 13.55. Povratek iz Borovnice: ob 18.46 m 21.39. Smrt zaslužnega vojaškega kapelnika V Zagrebu je umrl višji kapefarik pešpol-ka »Zrinski«, Fran jo Vimer, ki je bil ustanovitelj prve črnogorske vojaške godbe in organizator naše šole za vojaške godbenike v Vršen. Fran jo Vimer je prišel še zelo mlad iz svoje češke domovine, kjer je dovršil praški konservatorij, na Cetinje ter organiziral tam prvo črnogorsko vojaško godbo. Blizu 30 let je deloval kot kapelnik na dvora črnogorskega kralja Nikole. Med balkansko vojno se je udejstvoval na bo- fišOa in je njegova godba tako n. pr. % Zajčevo »TJ boj, a boj!« bodrila črnogorske vojake pri naskoku na turško trdnjavo Dečič. Ko so bili blvfil črnogorski častniki sprejeti v jugoslovensko vojsko, je bOa kaJpet-niku Vimerju odrejena najprej služba v Skoplju, potem pa v Vršcu, kjer je organiziral šolo za vojaške godbenike, katero je nekaj let tudi vodil. Prvi njegovi gojenci iz te šole so iznenadili vso javnost s svojim nastopom ob poroki blagopokojnega kralja Aleksandra v Beogradu. Pokojni Vimer je nekaj časa služboval tudi v Ljubljani, zadnja leta pa v Zagrebu, kjer si je kot dirigent na koncertih ln tudi kot človek pridobil velike simpatije. Uspešno se je udejstvoval tudi kot skladatelj tn kot so-trudnik raznih češka Hatov. Družinski oče zabodel ljubico - vdovo Po zločinu se je sam javil sodišču Ptuj, 29. maja. Na Rodnem vrtm v Halozah se je odigralo smoči zadnje dejanje 1 jubavne tragedije. 371etni posestnik Janez Junger se je že pred leti seznanil s 351etno posestnico - vdovo Lizo Hostnikovo in Je potem z njo gojil 1 jubavno razmerje, čeprav je bil že poročen in je imel tri otroke. Ljuibavno razmerje ni ostalo brez posledic: Laza Hostnikova je rodila dva nezakonska otroka. Junger je s časom uvidel, da tako ne gre dalje. Zato je začel svojo ljubico zanemarjati in se je izogibati. To je bil povod, da ga je Hostnikova tožila zaradi vzdrževanja obeh ■■nt.. i ifrr OUuK. SodfflSe je razmere kolikor toEko uredilo in Junger je nekaj časa lahko plačeval alimente. Vendar pa je kmalu tudi pri njem potrkala na vrata gospodarska kriza. Moral si je sam poiskati zaslužka v bližnji tovarni sani, v Majšoer-kn. Ker alimentov ni več mogel redno plačevati, so bile tožbe na dnevnem redu. Z njimi so naraščali stroški in Junger je pričel gospodarsko propadati. Med njim in Hostnikovo je nastalo odkrito sovraštvo in večni prepiri so sledili skoro dan za dnem. Kdor je oba poznal, je mogel soditi, da tu ne bo srečnega konca. Ko je Junger snoči okrog 18. ure pri-Sel z dela domov, se je takoj odpravil v vrbove nasade, kjer je bila zaposlena njegova žena. S seboj je vzel veMk kuhinjski nož. Med potjo pa ga je ustavila Liza Hostnikova, ki je bfla zvedela, da je prejel zaslužek. Med njima je takoj nastal prepir, ker je zahtevala, naj poravna zastale alimente. V hipnem razburjenju je tedaj Junger z blisikovito naglico napadel Hostnikovo z nožem in ji ga porinil do ročaja v trebuh. Hostnikova se je na mestu zgrudila, obležala ▼ mlaki krvi in je v nekaj minutah izdihnila, A Junger je taboj po dejanju odSei k ženi in ji dejal: »Zdaj sem storil, kar sem storil Če ostanem še živ, boste že še kaj slišali o meni.« Nato se je vrnil domov, se preoblekel in izginil v noč Sredi noči se je prijavil jetničarju ptujskega sodišča, ki ga je napota na ptujsko orožniško postajo, češ, da ga brez ovadbe ne more sprejeti v zapor. Orožniki so ga zaslišali in danes dopoldne izročili sodišču. Junger je skesano priznal svoje dejanje ter opisoval svoj obupni položaj, ki ga je imel za rad' večnih prepirov in tožb. — Mrtvo Hostnikovo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Duhu, kjer je bila danes popoldne sodna obdukcija. Kupujte domače blago! ki bodo hudournikove vode brez Škode za dolino speljala v strugo Orne- Savinje. Ono glasno šumenje pa ee širi od Palni- ka, od Sama, ki prihaja izpod Rklove ln Jeanankore peči ter pada več ko sto metrov ob trdem skalovja v dolino baš nad ■tam »Barako«. Svet namreč, ki na njem stoji »Ptekernikova turistična koča«, »Tdlerjcva koča« Itn pa novi »Planinski dom«, se imennje »Pri Baraki«, ime, kil baš tedaj, ko od tod občuduješ pomlad v Logarski, priča, kaj vee je nesebična Ijobesen do planinskega sveta ustvarMa te nje. M v reemtat se 13 Logarska ln njena pntntad najlepše odkriva v vsej s>voji rrri-Mnl, pestro®« ia pisanosti, v svoji ča-votmi veličastnosti ]n otnamljavi roman-tšč&o0ti, ako se pred njo ustaviš pni »Ba-raki«. Doffinsko dno tvori ta velikansko, Kavno pJoSSo, M je ok»K in okoli ograjena • plotom. To je Pflestje, Plesni kova kmetija • toomaj zelene&im obširnim trav-sikom, b sveže razorano, dnihtečo njivo, s sutaim drevjem in hotelom, kri ima po Hesttja in Pflesaitou svoje ime in kli mu je pomlad nedavno odprla vrata. Mila, mehka, pestim ta pisana je pomlad v PhsUu la oko* njega. Ovce se pasejo po travmilkia. Po temno sdvem, diivje razora-nem pobočje strmega Velikega vrha na tonu, po strminah proti Rklovl, Icman-k»v4 pefli, proti Utam, Plesni ko vti planini in Krofičkti na levo rastejo gozdovi vide in više, temno zeleno smrekovje ln je-fcrvje, sraveo ln vmes pa svetlo zeleno bukovje in macesmovje. Tam, kjer najvišji TTŠfičfci košatih bukev še ne zelene, se njihova rdeče najava barva čudno brije s Skalami, stenami tn prepadi, ki strorl- čKjo med njimd proti neba. Komaj en te-tten se oglaša is teh strmih pestro pd-sanih gozdov kukavica; nje® klic odmeva od Velikega vrha tja do Ut in Kioffič-ke in se razlega po Plestju; v PlestfJ« samem je še vse sadmo drevje skoro goto; da hruškah in jablanah izslediš jedva, nekaj nežnega brstja, le črešnja je začela počasd in previdno odpirata svoje bele cvete. Ko hodfim ob gozdm in plotu, M sa-kljjiučujeta Pdestje, se mi s plota trikrat pokloni črnjevka, ki se je jedva vrnnla k Piesoiku. Iz Ivovca, kojega zeleni gozd je skoro popolnoma uničil plaz izpod TO. pa doni ubrana pesem črnoglavke z gfles-nim refrenom: »Diga, dfiga, diiga«. V zaključku Logarske bdi in ždfi v njenem dolinskem dnu Kot, in sicer Logarski Kot in Logarska planina, redek mešan gozd, katerega mehka, vresnato mahovi ta tla so jesenski m pomladni naliv! in hudourniki spremenili v peščen in kam* nat prod, da te tu pa tam poganja in cvete kaka pomladna cvetka, črni teloh, dišeči volčfin, jetrnik ali planinska vetr-nfica. Za Kotom in nad njtim pa kipijo v sdnje vrišave strme, visoke gore z navpičnimi stenamd in votlimi prepada, somerna zgradba kraljevske Ojstrice s trapecastim dvoglavim grebenom, šfiljaste škarje, pod njimij Riijavca in še niže Loganskd podil, Lučka Brana z Grlom, Planjava ln njene Device, sedem rogljev, ki štrle iz Kamniškega sedlla. V vseh teh gorah, na Kamniškem in Pasjem sedlu, na Ogradcu in na Branil, na Okrešljn ln Savinjskem sedla je Se zima. Le opoldne in popoldne. številne patrulje na lovu za zločincem Pobegnil je v trebeljevsko gozdovje ln bo kmalu v rokah pravice Ljubljana, 29. maja. Ubijalski izpad neznanega zločinca na Vrhpolju pri Moravčah je ogorčil vso javnost. Medtem ko ležita težko ranjena orožnika v ljubljanski bolnišnici in se zdravniki z vso vnemo trudijo okoli njih, so številni njuni tovariši zunaj v dežju na pohodih in prežah, da čim prej spravijo skrajno nevarnega zločinca na varno. Vsi opisi neznanega hajduka se »trinjajo z zunanjostjo dolgo zasledovanega razbojnika Franceta Oinerze. Istočasno pa imajo orožniki na Dolenjskem mnogo opravka z zasledovanjem drugega takega potepuha, Jožeta Urbanča. O zločinih, begu in zasledovanju vrh-poljskega zločinca objavljamo v naslednjem poročila, kakor smo jih v teku dneva prejeli. Zvečer nam poročajo iz bolnišnice, da se stanje obeh ranjencev še ni premaknilo iz krize, vendar pa njuno stanje ni brezupno. Popoldne sta ju obiskala zastopnika žan-darmerijske komande in policijske uprave, da ju povprašata o nekaterih podrobnostih, važnih za preiskavo in zasledovanje, ki ga vodijo iz Ljubljane. Sicer pa so zdravniki ranjencema zaukazali absoluten mir ter jima prepovedali vsak razgovor, da ne trosita dragocenih življenjskih sil, ki se jima morajo zbrati za okrevanje. Komandir ima dvakrat prestreljen želodec in desno ledvico, in ker je bil zelo slab, je bila potrebna takojšnja transfuzija krvi. Podnarednik Štefančič ima prestreljena pljuča pri spopadu pa je bil ranjen tudi v desnico, kjer ima prestreljenih več prstov, ter si je pri padcu zlomil levico v zapestju. Oba orožnika sta poročena in komandir ima llletno, podnarednik pa 4 mesece staro hčerko. Pijan vlomilec v vrhniškem župnisču Vrhnika, 29. maja V ponedeljek je vrhniški dekan g. Janez Kete v cerkvi oznanil, da odhaja od doma na vizitacijo podružnice v Zaplano. To ja opozorilo nekega pohlepneža po denarju na ugodno priliko. Naslednjo noč so bili de-kanovi prostori v župnišču izpraznjeni. Kakor je dognala preiskava, je vlomilec šel ponoči pod bližnji kozolec, kjer si je pripravil dve lestvi in iih odnesel pod žup-nišče. .Tamkaj jih je povezal z žico ter prislonil k steni, nakar se je povzpel po lestvi do okna v I. nadstropju, utrl šipe in se splazil v župnišče. Toda neka prebivalka župnišča je bila še pokonci. Vlomilec se je zatorej skril pod stopnjice, ki vodijo v klet. Ko pa je v župnišču vse utihnilo, se je splazil navzgor in našel ob vratih pisarne obešen ključ. Tiho je odprl vrata in smuknil v pisamo. Prebrskal in pretaknil je vse predale. Našel je 397 Din gotovine, istočasno je iztaknil tudi duplikate blagajniških ključev. Po tako srečnem naključju se je kajpa takoj lotil blagajne, v kateri je našel nekaj nad 10.200 Din v gotovem in razne hranilne knjižice. Založen s tako izdatnim plenom se ie spravil še nad likof. Spravil se je v sosednjo stanovanjsko sobo, kjer je ugledal steklenico slivovke. Posrebal je nič manj kakor tričetrt litra. Seveda se je močno opijanil. Ves pijan je kolovratil še dalje po župnišču, a nihče ga ni čul. Plazeč se okrog se je znašel naenkrat v sobi služkinje Marije Malavašičeve, ki je ležala v postelji v sladkem snu po celodnevnem delu. Potrep-ljal jo je po ramenu in zadovoljen zagodr-njal: »Zdaj pa že imam!«... Ježeš, Micka Malavašičeva se je prebudila in je hotela vsa preplašena zakričati. Tedaj pa ji je položil lopov prst na usta in siknil: »Pst, pstl« Storil ji ni nič žalega, odkolovratil jc v pritličje, kjer je našel v veži deka-novo dvokolo, odprl vrata in se pijan odpeljal. Spotoma je zgubil levi držaj pri krmilu, ki so ga naslednje jutro našli v travi. Orožniki so bili takoj v torek dopoldne obveščeni o vlomu in so nemudoma odšli na zasledovanje. Po raznih odtisih in sledovih v pesku na vrtu in pa pod kozolcem so ugotovili, da je nosil vlomilec čevlje Bat'a z gumijastimi podplatu Sedem strelov na Vrhpolju Moravče, 29. maja Našemu včerajšnjemu poročilu o groznem zločinu, izvršenem nad komandirjem moravške orožniške postaje narednikom Francem Fričkom in podnarednikom Francem Štefančičem v hiši bajtarice Brigite Gaberškove na Vrhpolju, naj dodamo naslednje podrobnosti. V torek okrog 16. ure sta dospela na Vrh-polje oba moravška orožnika naed drugim z namenom, da mimogrede obiščeta delav-ževo ženo Brigito Gaberškovo, ki se je pred kratkim priselila iz Francije in se nastanila v Vogrinčevi koči. Ko sta vstopila sta opazila da ima Gaberškova v gosteh neznanega človeka- Sedela sta za mizo in malicala vino in gnjat. Prav v trenutku, ko je orožniška patrulja vstopila je neznanec iz steklenice natakal gospodinji črnine v kozarec. Komandir je najprej Gaberškovo zaprosil za podatke, ki jih mora imeti orožniška postaja o vsakem prebivalcu svojega okoliša, nato pa se je okrenil proti neznancu in ga vprašal, od kod m kako. — AE ste tudi vi prgli iz Francije? — Da, tudi ja* sem bfl ie povsod, je odvrnil neznanec. — V Franciji sem bil tri leta. — Potem pa znate najbrž tudi francosko? — Jaz znam vse, kar hočetel je pomladno soinoe -ogrelo te stare si-V* velikane, se začno gibatJi, dvigatJi. Na-■v^čne stene, ki kakor sive plošče vise med velikanskimi snežišSi, se potijo aii solzijo; črn>i eurkli snežnace ustvarjajo na njih vzporedne črte, M so videtii kakor dolge piščalke na velikanskih argiaii. Glasneje in glasneje sumijo ste po vi Rin-ke pod Oferešlgem in &ušioe pod Klemen-skovo planino. Velikanska sikala Reprino-vec raste pod škarjami vedno bolj vidno fiz bleščečega snežnega polja. Tedaj se tik pod grebenom Planjave utrga plaz; sneg, led. skalovje in pecevje bobni po žlebih in prepadih nizdol, se odlbija od stene do stene, od skale do skale; šumenje Krinke in Suš?ce utihne, tako glasno in strašno grrmi plaz s Planjave v zeleno pomlad V Logarskem kotu. Kc je na njegovem dnu obležal zaradi lastne teže in je meglica nad njim izginila, leži pomladni gozd raz v ali en in podrt na tleh. Pomlad, življenje in cvetje, aima, smrt in razdejanje si v Logarski pomladi; podajajo reke. Otf plaziu pa brezskrbno, nedoižno cvete visokocvetni 6višč s svojimi modrimi cveti in rumeni a vri kel s k ima joči mi ča^camii. Soince, kd tedaj zašije v Logarsko, je vroče kakor poleti. Lovci, ki gredo za ruševcem na njegova visoko ležeča snežna plesišča na Ok,reši ju pod Mrzle goro a M na Pek lovcu pod Krofičkc in šumeče prhko listje, k* mii pod nogam' pokriva sKaj pa Vam ie?« se ie začuden zanimal hlapec in je hotel razveza ti z neznancem razgovor. »E, nič posebnega« — te je otepal po-menka popotnik. »Slaba pota imate pa sem padel in se malo potolkel« ... Preden sta se ločila, je dal sivo oblečeni tujec Spačalu dinar brodnine. Se ga je vprašal, kdaj pelje vlak proti Trbovljam. Ko je dobil odgovor, se je urnih korakov izgubil v noč. Bližnja železniška postaja so Kresnica Toda pri nočnem vlaku ob 1. uri zjutraj ni biio tu na postaji nobenega potnika. Vsekakor je bil begun dovolj previden. Kje je prenočil ali blodil, zaenkrat ni znano. Ponoči so švigale orožniške patrole k vsem onim stanicam, ki nimajo telefona, na izposojenih motornih kolesih. Ljudje so ču-li šunder in zjutraj je domišljija razširila bujne govorice, še zlasti, da je bil ustreljen litijski narednik Karo. Šele ko je »Jutro« prineslo avtentično poročilo, se je ljudstvo pomirilo. Prvi, ki je za rana srečal begunca na poti, je bil 231etni raznašalec kruha France Rozman, zaposlen pri litijskem pekovskem TeL H-34 ELITNI KINO MATICA TeL »-24 GLOBOKO ZNIŽANE CENE! GLOBOKO ZNIŽANE CENE: Danes ob 1, 7tn ft.^ premiera vesele revije, lepote, petja, godbe in smeha ŽIVELE ŽENE SMEH. ZABAVA, SALA. — Dopolnilo: PARAMOUNTOV ZVOČNI 2UKNAL. mojstru Francetu Po to kar ju. France se je ob 3. zjutraj s košem kruha napotil na kolesu proti Štangarskim poljanam pod Tre-beljevim. Na cesti je nedaleč od špeha srečal čudnega zagonetnega mrkega popotnika da se je srečanja z njim na samoti kar ustrašil. Rozman je neznancu želel dobro jutro, neznanec pa ni odzdravil, temveč je le hitro šel mimo. Ko je pozneje gospodar v Litiji popisoval Francetu razbojnika z Vrhpolja, je raznašalec brez nadaljnjega pritrdil: — Ta je bil! Kakšne pol ure po tem, ko sta se srečala pri špehu, je Rozman naletel na žandarme-rijsko patruljo s komandirjem Kolomanom Rebernikom iz Litije, je komandir na njegov opis takoj pritrdil: — Prav tega iščemo! In zasledovanje se je mrzlično nadaljevalo. Dež ovira zasledovanje Litija, 29. maja Orožniške patrulje so ves dan zasledovale zločinca. Smer vodi v trebeljevske gozdove. To so razsežne šume, ki se razprostirajo med Zasavjem in Dolenisko. Zasledovanje vodi litijski komar ' \ Reber-nik Koloman. Patrole, ki jih tvorijo po trije orožniki, imajo težaven opravek zaradi redko obljudenih krajev. Zločinec se v teh pošumljenih krajih lahko dalje časa skriva ne da bi ga kdo videl. Zaradi hrane bo pa vseeno moral do hiš in se bo najbrž ujel v past. Popoldne je začelo izdatno deževati, kar zlasti ovira zasledovanje. Trebeljevski gozdovi so kakor nalašč pri- pravni za skrivališča zločincev. Naša kriminalna kronika je beležila pred leti, kako je Jakopin, imenovan dolenjski Čaruga, imel opravka s številnimi orožniskimi pa-trolami. Bil je že čisto zajet v ozkem okolišu med Litijo, Kresnicami in stiško občino, pa se mu je vendar posrečil beg v dolino k Savi, kjer se je vsedel v vlak. V tistem, ko so čakale orožniške patrulje jutra da bi svoj obroč v trebeljevskih gozdovih stisnile, se je Jakopin odpeljal proti Zidanemu mostu, kjer ga je pa po tiralici spoznal neki službujoč orožnik in ga spravil v ječo, kjer mu še vedno teko leta dolge kazni. Kdo je razbojnik France Omerza? Vsa znamenja kažejo, da je storil zločin nad orožnikoma na Vrhpolju v resnici 301et-m France Omerza z Rožnega pri Blanci ob Savi, čigar ime je naš list v teku zadnjega leta že več ko desetkrat zabeležil — saj so žandarmerijske postaje in policijske uprave v dravski banovini vedele v teku zadnjega leta poročati o kakšnih sto tatvinah in vlomih, ki jih je bil Omerza osumljen. Z zločinom na Vrhpolju, ki je zavoljo svoje strahote po pravici vznemiril prebivalstvo vse banovine in je senzacionalno odjeknil tudi v tisku vse države, se zaključuje karijera malega poklicnega vlomilca in tatu, ki ga je kriminalni način življenja pritiral do dejanja, s katerim se je na las približal vislicam. Komaj je France Omerza postal polnoleten, je že bil zaradi vlomov in tatvin obsojen na daljšo ječo, ki bi jo bil moral od-sedeti v Stari Gradiški. Leta 1931. je iz ječe pobegnil, a že naslednje leto ga je voovič zajela roka pravice, nakar je 13 mesecev prebil v zaporih celjskega okrožnega sodišča Ves čas, ki ga je preživel na svobodi, je potrosil v raznih manjših in več-iih tatinskih in vlomilskih podvigih. Pri svojih dejanjih pa je bil zmerom toliko previden in zvit, da mu orožniki nikoli niso prišli na sled. Od meseca junija 1934 beleži policijska kronika eno samo nepretrgano verigo njegovih vlomov m tatvin. Na veliko je začei z delom po samotnih, sredi štajerskega »pragozda« razgubljenih naseljih šmamsko-kozjanskega okraja, kjer je včasih paševal znameniti Guzej, ki je bil po svoji človeški koncepciji vsekakor širši in večji od tega svojega novodobnega naslednika in je v ljudskih pripovedih že zdavnaj zrasel v legendo. Iz šmarskega okraja je Omerza raztezal svoje področje na vasi svoje ožje domače okolice pri Brežicah. v zadnjem času pa je bil zlasti živahno na delu po celjski okolici. Največ je vi a ml j al po samotnih kmečkih gostilnicah in trgovinah in je skoraj zmerom o pravem času odnesel kožo in pete. Prav zavoljo tega njegovega — z občečlo- veškega vidika pač precej malo vrednega talenta da je znal zmerom tako lahkovest-no puščati svoje tovariše na cedilu, da se reši sam, se mu je okrog glave napletla romantična gloriola nekakšnega hajduškega junaka Po vaseh, ki jih je obiskoval, so zaživele pravijice o tem, kako Omerza prihaja in izginja danes oblečen v žensko, jutri kot menih ali star berač. V tem smislu je prav značilna zgodba o tem, kako je v Mali brezi pri Sv. Rupertu nad Laškim pred nekaj dnevi pogostil s sadjevcem orožnike, ki so ga iskali v hiši, ki je bil vanjo pravkar vlomiL A da mu je pri vsej skrbni čuječnosti vse žandarmerije in policije v banovini še zmerom uspelo, da je ostal na svobodi, se ima Omerza brez dvoma zahvaliti dejstvu, da je med prebivalstvom na deželi zmerom našel tihe, sumljive »dobrotnike«, ki so ga pred preganjalci jemali v varstvo. Kakor kažejo znamenja, je imel Omerza po raznih krajih nekaj »ljubezni«; h katerim ee je lahko zatekel iz vsake zagate. Kakor smo že večkrat zabeležili je bik) glavno področje njegovih vlomov in tatvin štajerski del banovine. Od časa do časa pa se je z raznimi malopridnimi prijatelji in znanci, ki jih je bil spoznal v kaznilnici, udeleževal tudi akcij po vaseh nekdanje Kranjske. Tako kaže sled njegovega kriminala v juliju 1934 v kranjsko okolico, a nekaj dni po marsejski tragediji se je bil pojavil na Vačah pri Litiji, kjer je takrat pokradel 7 črnih zastav. Od Vač do Moravč je menda kakšne pičle tri ure hoda in tako je verjetno, da je Omerza kolikor toliko kraj poznal, še preden se je na Vrhpolju naselila Brigita Gaberskova. Tako na široko razpredeno omrežje njegovih zločinskih podvigov potrjuje v tej zvezi tudi sum, da je bil udeležen tudi pri vlomilskem obisku vrhniškega župnišča v nedeljo ponoči. Orožniki, ki so po vsej deželi noč in dan na nogah, bodo brez dvoma v najkrajšem času do kraja pojasnili vsa ta vprašanja s tem, da bodo zločinca prijeli in postavili pred sodišče. Tudi Jože Urbane hajdiikuje dalje Metlika, 29. maja Zloglasni vlomilec, 291etni Jože Urbanč, bližnji sosed Franceta Omerze, iz Mrtvic pri Krškem doma, ki je s svojimi drznimi vlomilskimi podvigi postal zadnji čas strah in trepet vseh vasi od Krškega pa do Novega mesta m na drugo stran do Kolpe, je te dni vlomil v stanovanje preužit-karice Bare Žlogarjeve v Rosalnicah pri Metliki in ukradel okrog 4000 Din gotovine, po vrhu pa še amerikansko zlato dvo-krovno uro, verižico z obeskom in 8 salam, tako da znaša skupna škoda blizu 5000 Din. Urbanč hodi po dolenjskih vaseh z večjo tolpo pajdašev, oboroženih s puškami, ki so se v prostranih gozdovih okrog Gorjancev posvetili povsem hajduškemu življenju. Kakor ga popisuje tiralica ki so jo izdali orožniki, je Urbanč 164 cm visok, močne postave, svetlokostanjevih las in obrvi, vedikega špičastega nosu in debelih ustnic. Oblečen je v sive dolge hlače in pleteno rjavkasto jopo s patentno zaponko pod vratom, na glavi pa nosi sivo športno čepico s črnimi kvadratnimi črtami. e Kakor smo že včeraj poročali, je po mnenju napadenih orožnikov, pa tudi po sodbi prebivalstva v moravški dolini izvršil vrhpoljski zločin France Omerza Od druge, prav tako uradne strani pa se zatrjuje, da gre bržkone za dejanje Jožeta Urbanča. ki je prav pred kratkim izvršil drzno zasnovan vlom v radovljiškem okraju. Beležimo obe verziji v prepričanju, da bo zločin v kratkem nehal biti skrivnost. Nesreča s čolnom v narasli Muri Izmed enajstih potnikov je eden utonil Petanjci, 29. maja Po zadnjem deževju je Mura izredno narasla in prestopila bregove posebno v okolici Veržeja. Zadnjo soboto je bila voda že tako visoka da ni bil več mogoč prevoz z brodom pri Petanjcih-Radencih. Promet ki je v teh krajih precejšen, je vzdrževal brodar, ki je prevažal ljudi s čolnom. Tako je naložil že proti večeru pri Radencih v svoj čoln 11 oseb, da jih prepelje na levi breg Mure. Kazalo je že. da bo srečno dosegel breg. pa so valovi z vso silo zanesli čoln v leseno ogrodje broda. Sunek je bil tako silen, da so se v trenutku znašli vsi potniki v deroči vodi. K sreči so bili že tik brega in tako se je posrečilo najboljšim plavačem, da so se sami rešili, medtem, ko so se drugi začeli potapljati. Med ponesrečenci je bil tudi orožniški kaplar g. Šota Aleksander, ki je ne meneč se za lastno varnost skočil že za potaplja Točno olaču) »Jutra« naročnino Varni svojcem zavarovalnino j očim se kmetom Šadlom Avgustom iz Gerlincev in ga z največjim naporom rešil iz valov Takoj za tem pa se je ponovno vrgel v valove in rešil še kmeta Horvata Ivana iz Krapine, ki se je bil že tudi v kritičnem položaju. Dejanje pogumnega orožnika zasluži vse priznanje, saj se je pri reševanju sam izpostavljal smrtni nevarnosti. Prevrnjenega čolna se je oklepala še stara ženica Zupanova Terezija. Z veliko brzino so jo valovi vlekli s seboj Brodar in drugi so jo izkušali dohiteti z drugim čolnom. Dva kilometra daleč od kraja nesreče je voda k sreči zanesla čoln s skoro onesveščeno ženo pod kolesje Omarjevega mlina, kjer je čoln cbtičal. Le na ta način jo je bilo mogoče rešiti Nesreča pa je žal le zahtevala smrtno žrtev Od 11 ponesrečenih oseb se pogreša Horvat Anton iz Zurmana v krapinskem srezu Ker ni znal plavati, ga je odnesla voda s seboj Niegovega trupla kljub iskanju še niso našli Ponesrečenec je biL kakor nravijo oče rešenega Ivana Horvata. Glavni vzrok nesreče bo gotovo ta, da je bil čoln premajhen in bi se ne smelo v niem voziti toliko ljudi. ■v/ Še eden, ki se je pri vlomu opijanil Ljubljana, 29. maja Včeraj smo kratko zabeležili, kako pogosti so bih zadnji čas vlomi v paviljone na velesejmu, ki se je že razživel in založil za svojo pomladno razstavo. Vsa znamenja so kazala, da je na delu posebne vrste specialist, ki kaže zanimanje predvsem za elektrotehnične predmete. Pri vseh vlomih so bile pokradene električne žice, žarnice, varovalke in podoben material. tako da ima velesejem nekaj tisočakov škode mimogrede pa je tudi razstavi j a lcem — gostilničarjem odnesel ra-znega jedilnega pribora posode, konjaka in drugih dobrot Pretekli četrtek ponoči bi se bil podjetni neznanec kmalu ujel. Prilomastrl je v paviljon Vidmaierjeve tvrdke, a v paviljonu je spal nočni čuvaj, ki ga je zdramil ropot, da je planil na noge. Tat je takrat pobegnil. V nedeljo ponoči je bil mož vnovič na delu in to pot je svoj obisk naklonil izbranim Dolničarjevim vinom. Pijača pa mu je očitno tako dobro teknila da se je pozabil ločiti od nje. Temeljito pijan se je zavlekel v telefonsko celico, ki je v paviljonu, in zaspal. Sejmski paznik, ki je na svojem rednem obhodu prišel mimo, je za-čul, da nekdo znotraj nenavadno prostodušno smrči. Poizkušal je vstopiti, a celica je bila od znotraj tako trdno zaprta da ni mogel. Nepovabljeni gost je bil namreč v svoji pijani glavi prišel na idejo, da je vse telefonske žice porezal in ž njimi trdno zaprl vrata za seboj. Čuvaj je poklical stražnika na pomoč in s krampom se jima je posrečilo priti do človeka Bil je 271etni brezposelni mehanik in šofer Leo Podbor-šek, rojen na Dunaju in pristojen v Lji&-Ijano, staT znanec kriminalnega oddelka. Na stanovanju njegovega dekleta in pri nekaterih mehanikih, ki jim je prodajal material, so našli skoraj vse na velesejmu pokradeno blago. Ko policija zaključi poizvedbe, bo Podboršek poroma! v sodne zapore. HH Zvočni kino Ideal gggl Danes ob 2L, 7. tn 9.% zvečer velefilm iz džungle TARZAN IN NJEGOVA DRUŽICA Največja senzacija! Vstopnina 4.50, 6.50 ln 10.— Dtn R m četrtek, 30. maja LJUBLJANA 7.30 Vtisi s potovanja na planino Vlašič (inž. Šabee). — 8: Psalme poje oktet učencev Orglarske šole, vmes orgle solo (prof. M. Tome). — 9: Versko predavanje (p. V. Ueak). — 9.15: Prenos iz trnovske cerkve. — 10: Za dom, za Jugoslavijo (zvočna slika). — 10L30: Prenos iz Gornje Radgone: Pogreb posmrtnih ostankov radgonskih žrtev. — 12.30: Cas, obvestila — 12.45: Žena in obrt (kaj pravijo razstavljal-ke). — 15: Koncert po željah (plošče). — 15.45: Varujmo krasoto svoje domovine (VL Kapus). — 16: Jaka pa jaga, kaj mi pomaga! (Vesel pester popoldan). _ 19.30: Nacionalna ura. — 20: Prenos Bellinijeve opere >Norma< iz Firence. _ 21.30: (ca) Cas, poročila, spored. BEOGRAD 17: Orkester. _ 20: Narodne pesmi. — 20.30: Plošče. _ 20.45: Prenos iz Firence. — ZAGREB 12: Plošče. — 17.15: Godalni kvartet. — 20: Iz Beograda — PRAGA 19.05: Vojaška godba — 20.05: Zvočne slike. — 21: Orkester. — 22.25: Jazz. — BRNO 19.20: Pester program. — 21: Iz Prage. _ VARŠAVA 20: >Šumenje voda-c. Film Z. K. D. v prostorih »Elitnega Matice« Danes ob 11. uri dopoldne film lepote in športa Prebujene strasti Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50, 6.50 Din 1 mm _ 22.15: Simfoničen koncert _ DUNAJ 12: Simfoničen koncert. — 15.30: Komorna glasba — 17: Koncert solistov. — 18.35: Revija šlagerjev. — 20: Pester program. — 21: Opera »Norma« iz Firence — 0.15: Jazz. — BERLIN 20: Ko slavček zapoje na plotu... — 22.30: Lahka in plesna muzika. — K6-NIGSBERG 19.35: Kmečka svatba. — 23: Plesni koncert iz Londona. — STUTTGART 20: Simfoničen koncert — 22.45: Komorna glasba. _23: Ples. — 24: Komorni koncert _ 1.35 Ruski skladatelji. _ RIM 17.05: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.55: Operetni večer. Petek, 31. maja LJUBLJANA 11: Šolska ura: Najvažnejši dogodki po svetu od 1. aprila naprej (prot Franjo Grafenauer). _ 12: Plošče. — 12.45: Poročila, vreme. — 13: Čas, obvestila — 13.15: Radio - orkester. — 14: Vreme, spored, borza. — 18: Andante religioso (plošče). — 18.30: Prenos šmarnic iz frančiškanske cerkve. — 19: Čas. poročila, spored, vreme, obvestila. — 20: Ljubi maj, krasni maj! (nekaj pesmic, nekaj recitacij in nekaj glasbe). — 21.30- Čas, poročila spored. — 22: Jutri je pa rožnik (Radio - orkester). Zvočni kino Dvor Telefon 27-30 tlanes ob S-, 5., 7. in 9. ari zvečer največja senzacija Gospodar Azije (Maske Fn Manchu) Senzacija! Senzacija! Senzacija Vstopnina 4.50 in 6.50 Din a— Usoda zidarjev. 361etni datsvee Je- kob Kaiser iz Bresternice je pri gradnji neke hiše v Sokolski ulici tako nesrečno padel z zidarskega odra, da je na posledicah zadobijenih zunanjih in notranjih poškodb v tukajšnji splošni bolnišnici podlegel a— Plat zvon« ndar^' Posestniku Jožefu Predikaki v Podovi je zgorela kolar-nica, hlev, skedenj tn vse gospodarske orodje. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje RajSpove Hane na Spodnji Potekavi. Stanovanjsko poslopje se je posrečilo te deloma rešiti. — Istotam je pogorelo gospodarsko poslopje posestnioe MartinSkave in s slamo krita hiša soseda Spragerja. a— Maskjrana trojica jo v Zelemfeerpi v Mežiški dolini navalila na delatvca Franca Kamnika in ga s palicami do nezavesti pretepla.. Orožnikom se je posrečilo ubrati pravo sled. Vsi trije pridejo na zatožno klop. a— Ropar s 16 leti. V tako zvanem Stnriinskem jarku je neki I61etni deček navalil na 151etnega Franca Velunška in mu ugrabil s silo, kar Je imel pri seM denarja Napadalca so izročili sodišču. a— Kočija v jarka. BJdau Razvanja se je predvčerajšnja m zvečer netka kočija prekucnila v pet metrov globok jarek. Dve osebi sta dobili občutna poškodbe, ostali dve pa sta s skokom iz voza odnesli zdravo kožo. Konju se ni zgodilo nič, pač pa je voz ves razbit Voznik zatrjuje, da je odrekla zavora. prizadeti pa pravijo, da bo vsa za-devsema našla svoj zaključek pred sodiščem Iz Celja e— »Brez tretjega«. Ljubljanska drama je vprizorila v ponedeljek zvečer v celjskem gledjiliSčir dramo MIlana Begoviča »Brez tretjega«. To delo prikazuje Begoviča kot izvrstnega poznavalca odra in teatrskih učinkov. Dejanje se neprestano stopnjuje in doseza močne dramatske viške. Motivi so razmeroma preprosti, a spretno obdelani. Borba dveh svetov: prof. Marka Bariča, ki se po osmih letih vrača iz ruskega, ujetništva v nov svet, in njegove mlade, lepe, čiste žene Gige, je prikazana z mnogimi zunanjimi, a tudi z nekaterimi krepkimi notranjimi učinki. Ga Mira Danilova ia g. Levar sta igrala tako enotno in dovršeno, da se ni prav nič čutilo, da nastopata samo dva igralca. Ga Danilova je ustvarila močan Mk in dosegla ob koncu drugega in tretjega dejanja silno kulminacijo. Gosp, Levar je igral prof. Bariča tehtno in pretehtano in zelo uspešno podal velike kontraste med značajem prof. Bariča in njegove žene. Režija g. prof. šesta je bila temeljita in je dala igri pravo okolje in razgibanost. Občinstvo je nagradilo oba umetnika z bur? nimi aplavzi. — R. P. Izkoristite ugodno priliko in kupujte pri KOLBEZEN v CELJU, kjer so zaradi preselitve trgovine ponovno znižane cene vsemu blagu, posebno pa svili, nogavicam in kopalnim oblekam. Ooipodarstro Ureditev Praštedlone e— Na naslov železniške in poštne uprave. Brzi vlaki, ki prihajajo v Celje, imajo samo eno minuto postanka Ker je promet v Celju zelo velik, saj je Celje važno središče tujskega prometa, bi bilo treba uvesti pri brzih vlakih vsaj tri minute postanka, da lahko potniki z večjo prtljago pra-časno izstopijo. Brzi vlak, ki prihaja v Celje ob 15.15, zavozi često skoro do železniškega mostu, da vzame lokomotiva vodo in potniki morajo hiteti s kolodvora daleč, da pridejo do vagonov. Zato bi bilo umestno, če bi se vlak ustavljal pred peronom in bi lokomotivo odklopili, tako da bi sama šla po vodo. V Celju so sedaj prepovedali pritrjevanje radijskih anten na strešne telefonske nastavke in ao že več takih anten odstranili. Ker te antene ne motijo telefonskega prometa, prosimo poštno upravo za intervencijo. e— Sprejemni izpiti za L rassred na dri. realni gimnaziji v Celju bodo v četrtek 27. junija od 8. zjutraj dalje. Prošnjam, ki morajo tati korkovane s 5 Din, je treba priložiti zadnji šolski izkaz aH izpričevalo in krstni list. Prošnje naj se vložijo pii ravnateljstvu najpozneje do 23. junija. Ravnateljstvo e— Pedagoški krožek startov tn nčitelj- stva se bo spet sestal v petek 3t t m. ob 16. v mestni narodni šoli. Razpravljalo se bo o kazni: Kam vodi in kako ae je lahko izognemo e— Uradni dan ZJ>amice n TOI za Celje to okolico bo v torek junija od 8. do 12. dopoldne ▼ posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlag-ovi ulicL e— Predavanje o svtogenecn varjenja kovin bo priredilo Združenje kovinarjev in kotlarjev v ponedeljek 3., to-ek 4- in sredo 5. junija, vsak dan ob 20., ▼ Ljudski kuhinji v poslopja Delavske Zbornice. Ob predvajanju filmskih in skioptičnih sMk bo predaval g. inž. Knez iz Ljubljane. e__Kino Union. Danes ob 16.16, 16.30 in 20.46 zvočni velefilm »Moja usta v»r-rajci« in dve predigri. Iz življenja na deželi Iz Kranja T__ »Jezersko«. Turistovski avtobus prične voziti 9. t. m. Odhod iz Kranja ob 6.10. prihod na Jezersko 7 JO, odhod iz Jezerskega 19.50, prihod v Kranj 21.10. Potniki, Id potujejo s tem avtobusom, plačajo tja in nazaj 40 Din. Avtopromet Jezersko. Iz Trbovelj t—- Spored otvoritve r^stave »2ena« 30, t. m. ob pol 10. dopoldne v narodni šoli v Trbovljah trgu: posvetitev lipe materi. »Bože pravde« (pel bo Trboveljski slavček), govor o materi (ga. Grilčeva Dragica), de-klamacija Lamutove »Matere«, »Gor Se« izaio« (Trboveljski slavček); otvoritev razstave: pozdrav predsednice, ge. Lapor-nikove nagovor dvorne dame ge. Franje Tavčarjeve, o delu žene bo govorila ga. Minka Govekarjeva, pozdravi zastopnikov oblastev, govor ge. dr. Simečeve, ogled razstave; popoldne ob 15. zdravstveno predavanje s filmom m obdaritev 100 siromašnih žen m mater. Iz Ptuja j— Šolski telovadni nastop. Vie ptujske šole, počenši od gimnazije pa preko meščanske šole do osnovnih, priredijo danes skupni telovadni nastop. Začetek ob 15. v Ljudskem vrtu. Ker ni vstopnine, ampak se bodo pobirali samo prostovoljni prispevki za revno šolsko mladino. M P"®®* kuje primeren obisk, ki naj nagradi mladino za njen trud ob pripravah za nastop 4 nastopom je zvezano tudi blagoslavljale prapora gimnazijskega podmladka Jadranske straže. Kakor je ^Jutro« že včeraj poročalo, je minister «a trgovino in industrijo v soglasju a ministrskim svetom odobril Prvi hrvatski štedionici na osnovi uredbe o zaščiti denarnih zavodov odlaganje plačil za 6 let. Besedo odloka je bOo včeraj istočasno objavljeno w vseh v poštev prihajajočih uradnih Ustih, teko tudi v »Službenem Listu« banske uprave dravske banovine. Z odlokom se odobrava Prvi hrvatski šte-dionici v Zagrebu: 1. odlaganje odplačil ia 6 let. 2. Odobrava se valorizacija nepremičnin od dosedanje bilančne vrednosti 164.1 milijona Din na 249.7 milijona Din. Ta valorizacija se je izvršila po posebnem strokovnjaku inž. Velimirju Stijasniju in po ugotovitvah komisije, ki je izvršila pregled cenitev. Knjižna vrednost nepremičnin za bančno uporabo se z valorizacijo poviša od 72.0 na 119.8 milijona Din, knjižna vrednost stanovanjskih hiš od 45.6 na 52.2 milijona Din in knjižna vrednost ostalih nepremičnin od 46.5 na 78.2 milijona Din. Od viška 85.S milijona Din, ki je dobljen od valorizacije nepremičnin, se porabi znesek 59.6 milijona Din za odpise, ki jih je odredila komisija za pregled stanja zavoda, ostalih 254} milijona Din pa se vnese v prečiščeno bilance kot fond za kritje eventualnih škod pri bodočih realizacijah aktiv. S. Zavoda se odobrava obrestna mera 2*/» bruto za stare hranilne vloge in vloge po tekočih računih, in sicer počenši od 3. marca 1934. 4. Odobrava se povišanje delniške glavni-ee aa 50 milijonov Din z izdajo 4°/» prioritetnih delnic, in sicer s prostovoljno sub-skripeijo na račun starih terjatev. 5. Odobravajo se finančne olajšave iz členov 15. in 34. v zvezi s členom 69. uredbe o zaščiti denarnih zavodov (davčna prostost za odpise ip valorizacijski dobiček, taksna prostost za nove delnice za povišanje glavnice). Z odobritvijo odlaganja plačil in z odobritvijo strogo prečiščene bilance je sedaj končno rešeno vprašanje ureditve našega največjega privatnega zavoda. Kakor so v letu 1931, plačilne težkoče Praštedione po strašnem navalu vlagateljev izzvale v vsej naši javnosti val nezaupanja proti denarnim zavodom, tako je sedaj pričakovati, da bo ureditev in razčiščenje stanja pri tem zavodu ugodno vplivalo na ves naš kreditni organizem in na Obnovo zaupanja javnosti v denarne zavode. Po razčiščenju bilance in po ugotovitvah komisije (delegatov Narodne banke, Državne hipotekarne banke, Poštne hranilnice in številnih ekspertov), je Sedaj razvidno, da je stanje Praštedione mnogo ugodnejše, kakor je to sodila naša javnost spričo razrvanosti našega kreditnega organizma. Po znatnih internih odpisih, izvršenih na podlagi tihih rezerv, ki jih je imel ta zavod, je valorizacija knjižne vrednosti nepremičnin omogočila še nadaljnje odpise v višini skoro 60 milijonov Din in ustvaritev posebnega sklada v višini 25 milijonov Din za kritje eventualne nadaljnje potrebe odpisov pri realizaciji aktiv. Pra-štediona je v dobi svojega 891etnega obstoja vedno bilaneirala svojo imovino z veliko previdnostjo, s čimer si je ustvarila znatne tihe rezerve, ki ji danes omogočajo, da izvrši vse potrebne odpise pri terjatvah, ki so jgradi gospodarske krize postale sumljive ali dubiozne, ne da bi pri tem načela glavnico. Zato zavodu tudi ni bilo treba po-sluliti ae sanacijskih ukrepov, ki so predvideni v četrtem poglavju uredbe o zaščiti denarnih zavodov (znižanje glavnice, pre-tvoritev terjatev zavodovih upnikov v delnice), Na ta način bo Praštediona izvedla razčiščenje in ureditev svojega bilančnega stanja brez žrtev od strani starih upnikov, razen znižanja obrestne mere na 2% letno za dobo odlaganja plačil. Uredba o zaščiti denarnih zavodov dovoljuje, kakor znano, Odlaganje plačil le na podlagi točnega pregleda o dejanskem stanju zavoda, ki se izvrši po posebni komisiji in na podlagi prečiščene bilance, kjer so odpisane vse izgube. Stroge določbe veljajo tudi glede cenitve nepremičnin zaradi valorizacije. Pri Praštedioni je rezultat komisije, ki je pregledala stanje zavoda, pregledal še poseben odbor pri ministrstvu za trgovino in industrijo. Zato so dana vsa jamstva aa strogo ugotovitev zavodovega stanja. Praštediona je po izvršenem razčiščenju bilance obranila nedotaknjeno glavnico v višini 75 milijonov Din, ki pa jo bo z izdajo 4*/» prvenstvenih delnie zvišala za 50 milijonov m 125 milijonov. Zvišanje glavnice aa 50 milijonov se bo izvršilo e prostovoljno subskripcijo na račun starih terjatev nasproti zavodu. Izdane bodo prvenstvene delnice, ki bodo imele pred ostalimi delnicami pravico do 4*/o dividende. Kakor doslej, bo morala Praštediona tudi Iz Gornje Radgone gr— Udeležencem pogrebnih svečanosti za radgonskimi uporniki. Trška občina Gor nja Radgona naproša voditelje raznih delo gacij, da prijavijo udeležbo takoj po prihodu v informacijski pisarni v prostoru Občinske hranilnice v pritličju občinske hiše v bližini postaje, Navesti je imena voditeljev in število udeležencev. Nadalje so prosijo prijavljeni govorniki, da oddajo v informacijski pisarni napiaane govore, ki jih nameravajo imeti pri svečanostih v pregled zaradi prenosa po radiu. — Svečanosti se med drugimi odličnimi gosti udeleži tudi podban g. dr. Pirkmajer. gr— Pojasnilo. V nedeljskem članku o radgonskem uporu navedena natakarica ni identična t gdč. Ferševo Nežiko, kakor to nekateri domnevajo, kar pojasnjujemo, da se gdč. Ferševi ne bi godila krivica. KOMENDA. Strelska družina bo v nedeljo 2. junija blagoslovila na strelišču v Komendi svojo novo strelsko lopo, Iti so jo požrtvovalni člani res lepo zgradili. Od 8. do 15. bodo tekme strelcev, ob 15. pa blagoslovitev strelske lope. ST. VID NAD LJUBLJANO. Pomla dek RK in pomladek JS na meščanski šoli priredita v nedeljo 2. Junija ob pol 16. v Cerkvenem domu akademijo. Vabim« REMSNIK. Minilo zimo smo imeli za mladino šolsko kuhinjo. Pobudo za to dobrodelno ustanovo je dal sreski šolski nadzornik g. Močnik Peter in izposloval pri banski upravi 1400 Din. S tem zneskom smo krili stroške za nabavo najpotrebnejšega. Hvala njemu in posestnikom blizu šole za velikodušno pomoč. v bodoče v smisla uredbe strogo ločiti stare in nove posle. Na stare vloge bo plačala počenši od L marca 1934 2*/» obresti, dočim bo na nove vloge nadalje priznavala normalne obresti 4.5»V«. Kakor znano, mora vsak denarni zavod pod zaščito, nove vloge na zahtevo takoj izplačati in je zato v uredbi točno predvideno, da se smejo sredstva iz novih vlog porabiti le za likvidne naložbe (najmanj 10 v gotovini, ostanek pa v zapise Narodne banke, državne kratkoročne bone in državne papirje? tromesečne menice, ki so popolnoma varne in ee dajo ob rokih izterjati, ler v lombard državnih papir- |bt, frtnn—**» v devizne posk^. T ssiou Poslovanja ima sedaj Prva hrvatska štedioidea to aa 146 milijonov Din novih kranitaOi vlog. Glede izplačila starih vlagateljev pa določa nredba, da mora zavod vsafcifa 6 mesecev sestaviti razpored denarja, izterjanega iz starih terjatev v tem raldobju. Ta denar, ki se je v teku 6 mesecev nabral, se po razporeda porabi r naslednjem tromeseeju za izplačilo starih vlog in zavodovih starih dolgov, in sicer po odbitku režijskih stroškov, davkov ter odplačil in obresti denarnim ustanovam, katerih terjatve so izvzete od odložitve plačil. Pri razporeda za izplačilo starih vlog je po uredbi dati prednost vlagateljem do 10.000 Din. Tak razpored mora zavod napraviti vsakfh 6 mesecev ter ga predložiti trgovinskemu ministru, ki ga lahko v 15. dneh spremeni zaradi boljše in pravilnejše razdelitve. Boj za francoski frank Tretje radikalno povišanje diskonta Francoske banke od 4 na 6%, ki je bilo izvršeno v torek, je po pariških vesteh vendar prineslo nekaj pomirjenja v francoski javnosti in je izzvalo rezerviranost pri špekulaciji. Reportni stavek v enomesečnih terminskih kupčijah, ki je v ponedeljek za frank dosegel 35°/o, je v torek po izvršenem povišanju diskonta popustil na 24 do 28°/». Odločni nastop Francoske banke je precej preplašil mednarodno špekulacijo. Situacija pa je nadalje zelo napeta. Upoštevati je treba, da je obseg špekulativnih angažmanov proti franku izredno velik in se ceni na 12 milijard frankov. Odtok zlata iz Francoske banke, ki je znašal v tednu od 10. do 17. maja 521 milijonov frankov, je v tednu od 18. do 26. maja narasel na 3 milijarde frankov, t. j. približno 400 milijonov frankov dnevno. Preteklo soboto pa je morala Francoska banka v enem dnevu oddati za 950 milijonov frankov zlata in v ponedeljek za 1125 milijonov frankov (torej v enem dnevu za preko 3 milijarde Din). V torek, ko se je morala Francoska banka odločiti za ponovno znatno povečanje diskonta, je bila po pariških vesteh oddaja zlata še večja nego v ponedeljek. Vse te številke kažejo, kako znaten obseg je že zavzelo vznemirjenje zaradi bodoče usode fiancoskega franka in kakšne velike žrtve je že doslej doprinesla Francoska banka, da ohrani zlati standard. Boj med divjo mednarodno špekulacijo in Francosko banko se je stopnjeval od dne do dne, pri čemer je Francoska banka pokazala neizprosno odločnost Ta boj pa ie ni docela odločen. Stalne atake mednarodne Špekulacije na francoski frank niso ostale brez vpliva na razpoloženje Francozov samih in je sedaj usoda francoskega franka odvisna predvsem od tega, ali bo francoska javnost še nadalje ohranila potrebno hladnokrvnost V zadnjih letih smo pri stičnih primerih v drugih državah vedno opažali, da se prične nevarnost za valuto z napadi mednarodne špekulacije, usoda valute pa se odloči šele v trenutku, ko pričenja domači lastnik kapitala izgubljati zaupanje v lastno valuto. Ce bi izgubili Francozi glavo, potem tudi ogromne rezerve Francoske banke ne morejo obvarovati franka pred padcem. Pomisliti je treba, da je v Franciji tesavriranih okrog k) milijard bankovcev Francoske banke in če samo ta denar pride na blagajne Francoske banke v zameno za zlato, postane lahko situacija v zvezi z begom kapitala iz Francije, nevzdržna za Francosko banko. Sicer še ne moremo govoriti o kakem paničnem razpoloženju Francozov, vendar je značilno, da so zadnje dni v rastoči meri pričeti na blagajnah Francoske banke zahtevati zlato v zameno za bankovce tudi francoski kapitalisti. Prav tako so vlagatelji v Parizu postali nemirni in so zadnje dni dvigati prav znatne zneske. Vsi denarni zavodi pa izplačujejo vloge v neomejenih zneskih. Celo francoski mati človek je pričel tesavrirati zlato. Ker pa oddaja Francoska banka zlato le v palicah, torej le za znatne zneske, se je cena zlatu v nadrobni prodaji že dvignila za 10 do 12 ®/o preko oficielne cene. Pretežni del odtoka zlata pa je seveda zadnje dni le vedno pripisati špekulaciji in arbitraži z zlatom ter begu kapitala iz Francije. Po vesteh iz Londona so v torek prepeljali iz Francije v Anglijo z letati 5000 kg zlata v palicah v skupni vrednosti lVi milijona funtov. Tudi potniki, ki potujejo z ladjami iz Anglije v Francijo, prinašajo zlato in je v torek z rednim parni-kom, ki vozi iz Boulogna v Folkeston, prišlo v Anglijo za pol milijona funtov zlata. Usoda francoskega franka se mora odločiti v najkrajšem času. Odlašanje parlamenta glede pooblastil za ureditev financ in za obrambo franka je mnogo škodovalo. Odločilnega pomena bo zaradi tega četrtkova seja parlamenta, ki bo sklepal o teh pooblastilih. K skorajšnji otvoritvi velesejma Ko smo se po prevratu Srbi, Hrvati in Slovenci združili v eno domovino, Je bila baš Slovenija v novi državi v prvi vrsti in-teresirana na ureditvi velikih gospodarsko-političnih vprašanj. Predvsem nam je bila potrebna orientacija Nihče ni vedel med nami, kaj mu v gospodarskem oziru more nuditi drugi in tretji. Slovenci smo bili v svojih gospodarskih stremljenjih vzgojeni na orientacijo proti Dunaju, Hrvati so bili navezani na Budimpešto. Ko pa Je prišla svoboda in težko pričakovana združitev v eno državo, smo šele uvideli, da nam manjka medsebojnega poznanja. Gospodarstveniki so se trudili najti nova pota in sredstva, da bi prinesli luč v te zmedene razmere. V tem stremljenju so se oprijeli misli ustvariti ljubljanski velesejem. V zavesti, da je taka ustanova novi državi prepotreb-na, so misel realizirali in leta 1921 smo imeli prvi vzorčni velesejem v Ljubljani, ki je bil prvi te vrste v Jugoslaviji sploh. Velesejmi so gotovo važen faktor y gospodarskem življenju, ker vzpodbujajo in pospešujejo podjetnost in dajejo nov impulz delu in produkciji ter s tem povečujejo kon-sum. Razstavljale! na ljubljanskih velesej-mih so biM z uspehi zadovoljni, sklenili so trajne trgovske zveze z odjemalci. Kupcu so se pa tudi nudile velike ugodnosti, kajti na skupnem prostoru je lahko pregledal vse blago in si izbral najboljše. Brez dvoma so prireditve ljubljanskega velesejma za Jugoslavijo v narodno-gospo-darskem oziru izredne važnosti. Velesejmi pa ne pospešujejo samo medsebojnega spoznavanja, temveč kažejo tudi našim produktivnim krogom, kaj nam še manjka in dajejo na ta način novih pobud k nadalj-nemu razvoju naše industrije, obrti ln trgovine. Ne smemo prezreti Se vzgojnega pomena ljubljanskih velesejmov. Ta pomen se razteza na produktivne kroge inc na širše občinstvo. Moderno gospodarsko življenje temelji na vedno rastoči potrebi prebivalstva po novih gospodarskih dobrinah, ker mu rastoča kultura narekuje novih potreb. Tudi zaradi tega je ljubljanski velesejem potrebna ustanova, da se prebivalstvo pouči o novem napredku, o novih proizvodih. Razstavni prostor predstavlja takorekoč zbirko novih gospodarskih idej, zamislekov, novih poti v industriji, obrti in trgovini. Vsak in-dustrijec, obrtnik in trgovec ima priliko, da se seznani z novimi idejami, da je o vsem poučen in da ima širok pregled gospodarskega udejstvovanja okoli sebe. V tem leži velik vzgojni pomen velesejma. Ljubljanski velesejem je zadruga, ki Ji ni namen, zgrinjati kapital, nego Ji je naloga višja in plemenitejša, a ta je, podpirati nar šo industrijo in obrt. Ko se je nato industrija in obrt toliko razvila, da Ji Je bilo mogoče kriti domačo potrebo. Je tudi ljubljanski velesejem pokrenil akcijo »Kupujte domače blago«. Ljubljanski velesejem al štedil ne truda ne stroškov, da je za vsak domači proizvod napravil veliko propagando. Na svoje stroške je natisnil miliione letakov, plakatov in drugega propagandnega materijala v to svrho. V svojih publikacijah je vedno poudarjal važnost tega gesla. Njegovi plakati, letaki in drage tiskovine bo dosegle najbolj oddaljene gorske vasi. Celoten prostor velesejma obsega okrog 40.000 m2, od katerega je nad 10.000 m« razstavnega prostora, ki je vedno zaseden. Na ljubljanskih veleaejmih Je v »tirinaj-stih letih razstavilo okrog 14.500 tvrdk. Pri tem je število domačih razstavllalcev iz leta v leto raslo. Število inozemcev pa padalo, kar je najboljši dokaz, kako važno vlogo posrednika ima ljubljanski velesejem za vse panoge našega gospodarskega življenja. Prireditve ljubljanskega velesejma je v 14 letih obiskalo nad dva milijona oseb. Kakšen poslovni uspeh so pri tako visokem številu obiskovalcev dosegli razstavljalci, je na dlani. Velesejem pa se ni omejil samo na prirejanje vzorčnih velesejmov v podporo industriji, obrti in trgovini, ampak je od leta 1925. začel prirejati tudi posebne razstave v septembru pod imenom »Ljubljana v jeseni«. V tem okviru je ljubljanski velesejem priredil: deset kmetijskih razstav, devet higijenskih, dve športni, pet razstav čistokrvnih psov, tri lovske razstave, tri specialno sadjarske, eno šumarsko, tri obrt-no-vrtnarske, dve splošni obrtniški, eno ri-bareko, eno glasbeno, eno gledališko, sedem razstav likovne umetnosti, tri esperantske razstave, šest revij slovenskih narodnih noš. osem tekem harmonikarjev, dve književni razstavi, eno grafično, eno poučno razstavo o reklami in propagandi, eno razstavo cerkvene umetnosti, tri misijonske razstave, štiri šolske razstave, eno zadružno razstavo itd. Kar ima ljubljanski velesejem dohodkov od vstopnine in najemnine za razstavne prostore, se malenkosten del tega porabi za vzdrževanje zgradb m pisarne, vse drugo pa gre zopet za reklamo in propagando, v korist razstavljajočim tvrdkam. Člani načelstva in nadzorstva zadruge Ljubljanski velesejem vrše svoje požrtvovalno delo kot častno dolžnost brezplačno. Tudi letošnji XV. ljubljanski velesejem bo v tem pravcu izpolnil svojo važno misijo, enako kakor je znal v 14 letih svojega obstoja izvršiti svoje naloge v kupčijskem, propagandnem, tujsko-prometnem, produkcijsko-reprezentativnem in kulturnem pogledu. Na letošnjem velesejmu bosta zastopana predvsem naša domača obrt in industrija in zato še bolj kakor kedaj poprej lahko rečemo letos, da je ljubljanski velesejem svojstven, domač in naš. = Oddaja del pri adaptaciji vojaških poslopij V Karlovcu se bo vršila potom ofert-ne licitacije dne 11. junija pri inženjerskem oddelku komande savske divizijske oblasti v Zagrebu. ' ma Držami kongres obrtnikov. Na seji deževne zveze obrtniških združenj so sklenili, da se bo državni kongres obrtnikov vršil 1&. junija v Beogradu v prostorih Obrtniškega doma. Med drugimi problemi, ki zadevajo interese našega obrtništva bo uprava državne zveze predložila tudi referate o javnih delih, o nelojalni konkurenci med obrtniki in dr. Uprava zveze je povabila oa kongres razen članov združenja obrtnikov, ki so včlanjeni v zvezi, tudi zastopnike obrtniških organizacij iz vse države m zastopn&e drugih prizadetih ustanov. = Dobav«. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Lobljani sprejema do 4. junija ponudbe glede dobave ključev za kretniške ključavnice, topolovih deščic in konzol za pritrditev žicovodnih koles. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 13. junija ponudbe glede dobave 1400 kg žebljev. 700 k s. žice, 1000 komadov vijakov, 20 ključev za vijake. 300 kg železnih verig, raznih barv in laka, 10.000 kg lesnega oglja, raznega okovja za okna, vrata in kovčege, grafita, sirkovih metel, 2000 vijakov z maticami, 1000 kg pisanega bombaža, 300 kg krp, 1000 kg karbida 500 m črne pločevine, 1 aparat za torkretiranje, 500 kg solne kisline, 3O0 kg železnih zakovic, 4000 kg železne pločevine, 450 kg pocinkane pločevine in 200 kg cinkove pločevine. 29. maja. Na ljubljanski borzi so tečaji deviz ostati danes v glavnem nespremenjeni. V privatnem klirineu notirajo avstrijski šilingi 9X6 do 9.15, grški boni pa 32.15 do 32.85. Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo za avstrijske šilinge povpraševanje po 8.60; promet pa je bil v angleških funtih po 237.06, v grških bonih po 32 in v španskih pezetah po 6.30. Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v Vojni škodi nadalje mlačna in je bil zabeležen tečaj 369 do 370 brez prometa (v Beogradu so bili zaključki po 369 do 36950). Promet pa je bil zabeležen v 8»/» Blairovem posojilu po 78 in 78.50 in v 7<"* Seligmannovem posojila po 75. Devize. Ljubljana. (Z všteto premijo 285 odstot) Amsterdam 2974.27 _ 2988.87, Berlin 1756.08 do 1769.95, Bruselj 746.05 — 751.12, Curih 1421.01 — 1428j08, London 217.06 — 219.11, Newyork 4364.33—4400.64, Pariz 289.56 do 291, Praga 182.85 — 183.96, Trst 361.35 do 364.43. Avstrijski Sfing v privatnem kliringu 9.® — 9.15. Čarih. Beograd 7.02, Pariz 2058, London 1531, Newyork 300.6250, Bruselj 52.90, Milan 25.45, Madrid 42.2250, Amsterdam 209.30, Berlin 124.55, Dunaj 58, Stockholm 78.95, Oslo 76.90, Kobenhavn 68.35, Praga 12.8750. Efektu Zagreb. Državne vrednote J "Vojna Skoda 369 — 370, za junij 369 den„ 7%> investicijsko 79.50 — 81, 7% Blair 67 — 67.50, 8<"« Blair 78 — 78.50, 7°/» Drž. hipotekama banka 72 — 75, 7®/» stabilizacijsko 7850 — 80, 6% begluške 64 — 65; delnice: Priv. agrarna banka 228 _ 230, Šečerana Cteijek 130 do 150, Trbovlje 125 den. Beograd. Vojna škoda 366 — 969 (369 do 369.50), za junij — (309), 7*h investicijsko 81 — 81.50, 4°/o agrarne 47 —47.75 (47.25), 7>/» stabilizacijsko 80 — 80.50. 60gg< 205 — 227.50; »2< 185 _ 207.50; >5« 165 — 18750; »fx 145 do 167.50; »7« 122.50 — 13250; »8< 97.50—100. — Fižol: baški in sremski 117.50 — 120. — Otrobi: baški, sremski 85 — 87; banatski 84 — 86. 4- Budimpeštanska tenninska borza (29-t m.) Tendenca čvrsta. Pšenica: za junij 15.79 — 15.80; koruza: za julij 10.85—10.94. BOMBAŽ. + Liverpool, 28. maja. Tendenca stalna Zaključni tečaji: za maj 6.55 (6.69), za oktober 6.11 (6.26). + Newyork, 28. maja Tendenca stalna Zaključili tečaji: za julij 11.85 (11.96), za oktober 1155 (11.69). Na ljubljanskem pomladnem velesejmu so razstavljeni tudi sloviti radijski aparati svetovne znamke SCHAUB, in to najnovejši modeli: WELTSUPER 35 BADEN BALI 35 Ojačevalne naprave za velike prostore, gostilne Ltd. Tovarna vam nudi, v želji, da pride v neposredno zvezo s publiko, v času velesejma svoje aparate po posebno ugodnih cenah. Izkoristite torej izredno ugodno priliko za nabavo radijskega sprejemnika slovite znamke SCHAUJ! O. SCHAUB Ji>Ii pomenil z njim, bo izvedel, da šteje v resnici že 73 let in da v klubu nikakor niso včlanjeni samo ljudje z resničnimi sto leti, temveč tudi takšni, ki bi radi uča-kali sto in več let. Trenutno, vam pove dr. Ernest, šteje kaub po vsem svetu šest tisoč članov, a če bodo njegova stremljenja malo bolj prodrla v svet, se bo to število gotovo najmanj podesetorilo. Ustanovitelji kluba ao napovedali zagrizen boj smrti, L J. prezgodnji smrti. Kot sramotne občutijo, da umirajo ljudje že s 65., 70. letam, dočim Je 80 let življenja že redkost, 90 let p« čudež. Trdno so prepričani, da so ljudje sami krivi, če učaka med podrugim milijonom komaj eden 100. rojstni dan. V tehničnem področje in vsepovsod drugod so štorih ljudje čudeže, T biologiji, glede razpadanja svojega organizma in predčasne starosti pa so ostali flušmarji. Zato si je klub stoletnikov nadel nalogo, da osnuje znanstveni zavod, prvi te vrste na svetu, ki bo raziskoval samo pogoje in sredstva, po katerih bi se človeško življenje podaljšalo do prave meje. Kar sta v tem pogledu storita. Steinach ln Voronov, je samo majhen izrez med nalogami, ki si jih je zastavil klub in njegov zavod. Za tega so že danes velika, denarna sredstva na razpolago. Prišel bo čas, ko bo vsak človek po navodilih tega zavoda in po skrtmo Zbranih ter obde-lantti tisočletnih izkušnjah učakal Mstnzalemovo starost, te danes jo Mrko doseže z ustreza jočim načinom življenja, pri čemer se mu nikakor ni treba odpovedati užitkom življenja. Kfcilb stoletnikov ima tudi častne člane, namreč prave stole trnke. Teh je po izjavi dr. Ernesta v Evropi ceHh 123 — nekaj malo, da bi mogli že za bližnji čas pričakovati izpolnitve hvalevrednih namenov, ki jSh ima klub. Bankovci v bobnu čudovita dedščina iz svetovne vojne Neka godba v Frankfurtu si je nabavila s priložnostnim nakupom star boben, ki je bil vsekakor v takšnem stanju, da so ga morali popraviti pred rabo. Nalog za popravilo je dobil mlad bobnar, ki se je takoj spravil na delo. Začel je snemati kožo. Ko je odprl bobnov obod, pa se je nemalo začudil: v bobnu je namreč našel šop dolarskih bankovcev, predstavljajočih okroglo vrednost 2000 dolarjev. Najditelju se je zdelo nemogoče, da bi bili bankovci pristni. In tukaj se začne groteskna zgodba. Bobnar je bil prepričan, da so bankovci ponarejeni ali pa takšni, ki so jih vzeli v Ameriki iz prometa. Obvestil je o tem tudi svojega kapelnika, ki mu je dejal, naj stori z najdbo kar hoče. Zvečer se je bobnar napotil v gostilno, kjer je razsipava! dolarje kakor ničvreden papir. Precej jih je razdal, samo nekaj jih je obdržal zase. Tudi tisti, ki jih je možakar obdaroval z bankovci, so bili prepričani, da gre pri tem le za ljubeznive poklone brez dejanske vrednosti. Zato se je bobnar Sekstant v ženski roki tem bolj začudil, ko Je naslednjega dne osebno stopil k podružnici Državne banke, kjer so mu izmenjali bankovec sa sto dolarjev brez prldrftk«, toda z opombo, da Je vsak nemški državljan obvezan prijaviti tujo valuto. Bobnar je poklonil nekaj bankoreeek 1« dolarskega šopa tudi svoji nevesti, lfe fih Je nesla v neko drago banko, kjer so Jih. takisto radi zamenjan za nemške imda Vest o uspešni zamenjavi se Je zdaj bliskovito razširila po mest« in vsak obdarovanec, ki Je prejel od bobnarja »spominek«, je hitel v banko, da se uveri, če res vnovčujejo poklonjene dolarje. Bobnar pa se Je tudi podvizal, da U imel čim manj Škode in Je jadrno obletel vse, osebe, ki se jih je spominjal od prejšnje noči, ter jih prosil, naj mu vrnejo dolarje, ker so pristni Imel je seveda malo sreče, kajti večina obdarovancev je medtem storila isto kakor on — zamenjala denar za nemške marke. Kako so prišli bankovci v boben, •» ni natančno pojasnjeno. Sumijo pa, da je bil boben prvotno last kakšnega ameriškega rojaka, ki Je spravil denar v Instrument zaradi varnosti. AmeriSki bobnar je bil najbrž na za-padnem bojišču in je po vsej priliki padel v vojni. Boben je potem naSel kakšen nemški vojak, ki ga je vzel s seboj domov in ga o prvi ugodni priložnosti prodal za staro Saro brez vrednosti. lajfk Je danes že bolj aH manj poučen o tem, kaj so vitamini, hormoni tn encimi, vsakdo pa tudi ve, da znanost danes ne prepušča samo naravi in organizmom, da si sami pridelajo potrebne količine teh snovi, temveč da jih v čedalje večjem številu proizvaja tudi sama na umeten način in jih dovaja telesom, ki so jih potrebna. Tem umetno pridelanim, življenje urejajočim in zdravje ohranjujočrm snovem nedo-staje morda še nečesa, kar bi jih delalo po učinku enakovredne naravnim snovem a če pomislimo na uspehe, ki jih je dosegla znanost z umetnimi barvili in zdravili, ni dvoma, da ji bo uspelo naravo z umetnimi hormoni, vitamini in encimi še prekositi. KARIKATURA Po najnovejših vesteh bo dobila Anglija 4. junija, na dan 70 letnice rojstva angleškega kralja, novo vlado. Mac Donald se bo umaknil s predsedniškega mesta in se posvetil izključno pisateljevanju ali pa bo prevzel resor, ki ne bo zahteval od njega takšnega dela, ki preveč obremenjuje živce VODO PIJETE Povsod, kjer je voda slaba, pretrda ali pre-mehka, bi vsakdo, zdrav, zlasti pa bolan, moral popiti mesečno nekoliko steklenic prvovrstne, prirodne da vzpostavi ravnotežje mineralov ln sokov v telesu! DOBRA VODA JE POL ZDRAVJA! Mnogo bolezni izvira od slabe vode ! To je rasa Ta konj je pol no krven arabec najčistejše pasme in ga je svojčas jahal filmski zvezdnik Rodolfo Valentino. Zdaj ga ljudje občudujejo na razstavi čistokrvnih konj v San Diegu Obleke za botre In birmance nudimo po najnižjih cenah. DRAGO SCHWAB LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA Naslovna slika: M. J. GERM: »PRI CTTANJU« ZDRAVILNE RASTLINE (Moderna veda potrjuje staro ljudsko modrost - Po razpravi dr. O. Richterja - Bk) — Anton Kappus: SVATBA NA JUGU — SNOW-DEN, NAJVIŠJI VRH V WALEŠU (C. Eg) — NAJSTARŠA BOLHA — Janko Kač: STRAH — Essad beg: ZAROTA ZOPER SVET (23) — MEJA STRATO-SFERNIH VZLETOV — LADJE BREZ VODNIH ZALOG — Dr. Anton Debeljak: PO SINJI ADRIJI (23) — »STEBRI SODOBNE KIRURGIJE« — PAVEL NIPKOV, OCE TELEVIZIJE (nj) — KNJIGE IN REVIJE — IZ OZNAKO-SLOVJA (Odkod izraz pehar - I. Košti&l) — ČLOVEK IN DOM (Ležalni naslanjač) — INDIJANSKI OBIČAJ — ŠAH (V a s j a Pire: Moji vtisi s šahovskega turnirja v Moskvi - 2 — Partija z moskovskega turnirja) — ZA BISTRE GLAVE — Na platnicah: HUMOR — ČAROBNI KVADRAT — GLAVO S EK (Crassus) — ANEKDOTE »ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi, Ljubljana, Knafljeva ulica 5, tn stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din. Posamezni zvezki se dobijo po 2 Din. TELEFON štev.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Verhojansk ni najmrzlejši kraj Sibirsko mesto Verhojansk so smatrali doslej za najbolj mrzli kraj na svetu in njegovi prebivalci, nekoliko sto Jakutov, so bili na to kar ponosni. Sedaj bo tega ponosa konec, kajti rusl^i raziskovalci so ugotovili, da ima vzhodnosibirski kraj Oj-Mekon še bolj mrzlo podnebje. Temperature več nego 60 stop. pod ničlo so tam nekaj pogostega. Ljudje, ki tam žive, so se mraza seveda privadili in kraji, kjer ti ne zmrzne sapa, se jim vidijo kar čudni. Redki Oj-Mekonci, ki so prišli v Moskvo, so se pritoževali nad »nezdravim, vročim podnebjem« tega mesta. Pilsudski kot zdravnik Pokojni poljski narodni junak je zaCeS svojo življenjsko pot, kakor znano, kot slušatelj medicine na vseučilišču v Har-kovu. Vse svoje življenje se je zanimal za medicinska vprašanja, zdravništvo pa je izvrševal prav rad tudi praktično. Bil je sam svoj zdravnik in zdravnik svoje družine. Za naslove in časti se ni zanimal, vendar pa je bil ponosen na častni doktorat medicine, ki mu ga je podelilo varšavsko vseučilišče, »ker je poljskem« narodu vrnil življenje in zdravje.« Lep zaslužek pri filmu Komaj 19 letna londonska igralka Vlvt-ena Leigh je bila pred kratkim angažirana za sodelovanje pri petih filmih. Pogodba ji zagotavlja za to delo zaslužek 50 tisoč funtov Poročite se n Svetovalec za samske 9 ljudi" zakona 121 © — Vzroki nesrečnega »■Poroči se mlad, poroči se iz ljubezni, a izbiraj si druga oziroma družico vedno s pametjo,« svetuje newyorški psiholog dr. Arthur Payne ljudem v najnovejši izdaji svojega »Svetovalca za samske ljudi,« ki ga v Ameriki zelo upoštevajo. Svoje izkušnje je Payne položil tudi v kratka pravila, ki jim ni mogoče oporekati veljave. Mladim damam pravi n. pr. »Poroči se z moškim, ki je močnejši in razboriteJSl od tebe. Poroči se z moškim, ki Je stareJBl od tebe — deset let razlike ne pomeni nič. Bodi previdna, če se hočeš poročiti z moškim, ki je edini sin in ki je zelo navezan na svojo mater. Bodi previdna, če je mož fanatik — pa naj si bo v verskih, političnih aH cfietskih ozirih, samo če si sposobna njegov fanatizem razumevati, bodisi iz ljubezni do njega aH iz nagnjenja do predmeta njegove mani je, bo nevarnost majhna. Razgovori se temeljito o življenja in ljubezni s svojim izvoljencem — a pred poroko, tn se poroči s tistim, ki ima isti okus in iste nazore kakor ti. Ne poroči se rrikoM s 401etnim samcem, če si zelo temperamentna, se izogibaj znanstvenikov. Ne poroči se nfkoli z moškim, o katerem meniš, da se bo dal po tebi spremenitL« Moškim svetuje dr. Payne spet naslednje: »tPred vsem dobro premisli, kateri ženski tip te najbolj privlačuje ta kateri te odMJa. Ne poroči se z žensko, M bohije za občutkom manjvrednosti. Ne poroči se MkaH s svojim nasprotjem, Ce si zvečer rad doma, ne poroči se z žensko, ki je nesrečna, če je minuto časa brez družbe. Nikar preveč ne popuščaj, drugače bo tvoja bodoča Z 80 km brzino v množico Pri avtomobilski dirki »Okrog Orleansa* je neki pariški vozač zavozil z avtomobilom, ki je dirjal z brzino 80 km na uro, v množico. Usmrti! in hudo ranil je enajst gledalcev, sam pa si je le neznatno odrgnil kožo. žena menila, da se na to Tahko zanese.« Payne misli, da je v glavnem 57 vzrokov nesrečnega zakona in le 15 med temi je spolnega, značaja Mladim ženam pravi ob koncu: »Krepi vsak dan samozaupanje svojega moža, ker bo to tebi v prid. Prepričan mora biti, da mu popolnoma zaupaš in to bo olajšalo njegov gospodarski dvig.« Mladim možem pa; »Skušaj dati svoji ženi kolikor toliko znosno socialno življenje, da bo ponosna nate in vajin dom.« Tegobe kolonistov Taborenje v železniških vozovih Iz Amerike je odpotoval na A laško prst kontingent naseljencev, ki jih v novem kraju poleg trde borbe za obstanek čaka še neka nadloga: komarji, zaradi katerih morajo imeti emigranti mreže čez obraz ANEKDOTA O Gerbartu Hauptmannu je šla pred leti T Nemčiji od ost do ust naslednja aock-dotas Pisatelj je jahal zjutraj v živalskem vrta, kjer je pristopS k njemu paznik z opo »onlom, da je tam okoli prepovedano ja-i-hati. »Vem, dobro vem, da je prepovedano,« Je odvrnil Hauptmann, ampak jaz sem..« »Tudi jaz vem, da ste Goethe, jahati pa kijnb tema ne smete po teh potih!« V Rusiji so začeli pripuščati ženske tudi k odgovornim službam v paroplovbi. Mlada dama, ki meri položaj ladje na tej sliki, je krmarka na ladji »Kallnin« VSAK DAN ENA »Možiček, kar izklopi radio, naši sosedje imajo zopet veHk prepir, ki je mnogo zanimivejši od tega radijskega prenosa!« NajdiSča helija na švedskem Na Gotlandu in Oelandu dveh največjih švedskih otokih v Vzhodnem morju, so odkrili, kakor javljajo iz Sxockholma, najdišča plina helija. Najdišča so tako bogata da prekašajo ameriške vire. Najdišča še raziskujejo. je zadnja novost, ki so jo uvedle francoske Železnice po preizkušenem angleškem vzorca. V ta namen so predelali *a stanovanjske prostore stare vagone za prevoz tovorov Kulturni pregled Francoska elita za kulturno zbližanje s Slovani Nova revija Pravkar je izšel prvi zvezek nove francoske revije »EstRevue des Pays s il a v e s«, z velikim zanimanjem vzameš v roko vabljivo opremljeno številko, čije ovitek simbolizira s sliko klasja slovanski vzhod, dežele rodovitnih polj in kmečkega ljudstva. Z naslovne strani izveš, da je nova revija mesečnik. Nje urednik je kritik in publicist Georges P e t i t, ki ga poznamo iz >Les Nouvelles Littčraires«, v častnem redakcijskem odboru pa najdeg -imena: Edouard Herriot, Jean Cassou, Jean Giraudoust, Andrč Maurois, Leon Pierre -Quint, Andre Thčrive i. dr. Razveseljiv pojav: zanimanje za slovanski svet je prodrlo tudi med elito francoskih pisateljev. Slovanski narodi, izvzemši Ruse in do neke mere Poljake, so bili doslej kaj malo znani v širših vrstah francoskega razumnižtva. če se ne oziramo na politično zainteresirane kroge, so povprečni Francozi z neverjetno lahkoto zamenjavaj! med seboj n. pr. Jugoslovene in če-hoslovake. V krogih duševne elite, med pisatelji, znanstveniki, umetniki, je večina tistega mnenja, kakor ga je pred leti izpovedal v svoji knjigi »Obramba zapada« H. Massis: da s slovanske strani preti zapadli barbarstvo. V zadnjem času se opažajo v vrstah francoskega razumništva znaki novega vrednotenja slovanskih kultur. Zapad, ki je tehnično zmehaniziran in kulturne nekoliko izčrpan, išče novih pobud z vzhoda- Nova revije »Est« utegne biti viden Saif k te preusmeritve. Vsebinsko obeta prvi zvezek več kakor Vsi dosedanji poizkusi, ki so preočitno razodevali propagandne namene. Videti je, da novi reviji >EstSavremenika«. Na nece-lih sto straneh svojega spisa je podal marsikaj zanimivega ne samo iz življenja svojega očeta, marveč tudi iz tistega starega Zagreba petdeset let nazaj, ki je imel drugačne probleme in skrbi, kakor današnji, du-ho.Tio mnogo manj enotni Zagreb. Zagreb Šenoevega časa je bil časovno in po duhu še blizu ilirizmu. Prav tedaj so v nj' m znova oživljale velike zedinjevalne idtje, ki so nekaj desetletij prej zvabile v to mesto navdušenega >Ilira iz Štajera« Vraza, enega najvnetejših častilcev Zagreba in gorečega vernika njegovega poslanstva v zedinjevanju slovanskega juga. Zagreb Šenoevega časa je takisto živel pod vplivom Strossmaverjevega duha in njegovega velikega gesla o narodni slogi. V njem so se dokaj naglo asimilirali tujerodni življi, ki so prihajali z raznih strani države. Baš genea-logija pisatelja Avgusta Šenoe nudi značilen primer mešanja srednjeevropskih plemen na osnovi tedaj veljavne avstro - ogrske državne ideje in prehajanja poedincev v nacionalno zavest tistega ozemlja, kjer so se oprijeli tal. Šenoi so češkega pokolenja, toda v hrvaštvo so prišli skozi nemško in madžarsko >reseto«. Nekateri sorodniki, ki jih je orisal Milan Šenoa s preprostimi, a živimi potezami, bi šli v galerijo krleževsko poj-movanih tipov. Med spomine na očeta je Milan Šenoa vpletel polno drobnih epizod, fa-miliarnih dogodkov, navideznih malenkosti, postranskih orisov in pozabljenih anekdot, ki imajo bolj kakor veliki dogodki vonj za-šlih časov. Tako čitamo na str. 34—36 nekatere podrobnosti o potovanju Avg. Šenoe — abitu-rienta v Slovenijo. Kakor znano, je pod vtis-ki tega potovanja nastala znamenita novela »Earanfil 9 pjesnikova groba«. Takrat je bila pot iz Zagreba v Ljubljano pravo pravcato potovanje. »Došli su mladi putnici u Brežice, koje su onda bile .antemurale germanitatis'; od Bre-Eica udariše do Sevnice kolima, ali im. se dogodi neprilika, prevrnu se kola. a kočijaš, koji je drijemao. prepustiv faetonski posao mladičima. progovori: — Presnet hudič, frdamana krota, zakaj pa sem dau cugle iz rok? Od Zidanega Mosta do Ljubljane poveže ih želieznica koja je bila tek nedavno otvo-rena Ljubljana ie onda bila veča od Zagreba. ali ie tužno bilo slovenstvo pod onom iakom nemškutarskom knutom. Slovenstvo se povuklo u tihe gradjanske kuče i skromne. ivečeničke domove: do orostranim trgo- »Est« (Vzhod) ge, ki bi res mogla vzbuditi zanimanje sodobnega tujega čitatelja. Nato podaja pisec več temeljnih ugotovitev: Jugoslavija Je Evropa, ne Bližnji vzhod. Pri tem razlaga zgodovinske razlike med nami. Na pr. »V Sloveniji govore jezik Prešerna, nekakega Mistrala, ki je ustanovil svojo literarno šolo, čigar teksti pa se čitajo in tolmačijo po vsej kraljevini«. (Primerjava z Mistralom se rada ponavlja, a ne drži.) Opozarja na dosedanje pičle prevode v francoščino in upravičeno pravi, da bi zvezek narodnih pesmi obogatil tudi francosko literaturo. Druga ugotovitev je: Mi smo Mediteranci, kar je Paul Val6ry prezrl. Tretja: Jugosloveni smo Slovani »s strastjo in iz globine«. Dalje: smo kmečki narod, ki se čuti enako ogroženega od vele-kapitala kakor od marksizma in ki ne more sprejeti ne boljševizma ne socializma. Pisec opozarja na našo zadrugo in vprašuje, ali bo lahko Charles Gide našel pri nas preroke in učence svoje zadružni-ške in kmečke religije? Ob koncu priporoča prevajanje Krleže »dialektika, ki je izšel s skrajne levice, nihilista v boju samim s seboj, pacifista in veliko srce, ki se revoltira zoper človeško neumnost in hudobnost.« Popularizacija Mokranjčeve, Gotovčeve, Stoleerjeve glasbe, prevodi iz Cankarja, Stankoviča, Andriča, Krleže — »evo neobhodno potreben program, ki naj Franciji pokaže pravo obličje Jugoslavije.« izmed ostale vsebine naj še omenimo članek Andrša Salmona o mladem poljskem slikarstvu, prevod daljšega odlomka iz va-lenšteinskega romana Jaroslava D u r y -c h a »Blodnje«, članek N. Momčilova o finančni politiki Bolgarije, Jirija Hejde o finančnih razmerah na češkoslovaškem, Jana Kučere o češkoslovaških filmih na beneški Biennali, člančič Milana Grafa o razvoju jugoslovenske glasbe, prikaz položaja žene in otroka v Sovjetski zvezi, kakor tudi poročilo o turistiki v tej državi., zlasti o ekspediciji na Elbrus, najvišji vrh Kavkaza. Med književnimi poročili so nekateri referati o slovanskih knjigah v francoščini. — Ilustracije so številne in lepe, papir fin. Za prihodnjo številko obeta nova revija odlomek iz Masaryka: »Rusija in Evropa«, povest Jeana Bommarda >La legende du Ban Strahinia«, Hlobilovo študijo o češkem skladatelju Josefu Suku, članek Jacquesa Lamberta .»Le gčnie d' Ivan Meštrovič« t dr. Napoveduje tudi posebne številke, ki bodo posvečene: Franciji, kakor jo vidijo v slovanskih deželah, slovanski ženi, mladini slovanskih dežel, turizmu in zimskemu športu, gledališču in režiji, aviatiki v slovanskih deželah. Upamo, da bodo pri tem zadostno upoštevani tudi naši kraji. Opozorili smo obširneje na prvi zvezek francoske revije, ki je po svojem programu tu elitnem krogu sodelavcev zares razveseljiva novost. Izhaja pri. Edions Est 5, Rue Sainte - Beuve, Pariš (6 a). —o. vima 1 živim ulicama koSUa se lozfnka: »Deutschland, Deutschland uber alles.« Bilo je ob koncu petdesetih let prejšnjega stoletja. Mladi Šenoa je spesnil nacionalno čutečo pesem zoper Nemce, ki so obvladovali Ljubljano. Na Gorenjskem se je ves razvnel in navdušil; pri slapu Savice je znova zajahal Pegaza in spisal tople verze a Bohinjskem jezeru. Kako odločno je bil Avgust Šenoa na strani Slovencev v njih boju zoper Nemce, pričuje prigoda na str. 64. Nemški prevod >Zlatarjevega zlata« je J5-tal grof Auersperg, ki je takrat bival na svojem gradu Mokrice pri Brežicah. Ko ga je ob neki priliki posetil Šenoa z rodbino, mu je grof ponudil za poletne počitnice ves grad Mokrice, kjer je nameraval pisati svojo »Seljačko buno<. Šenoeva rodbina se je že močno veselila teh počitnic. Nekega dne pa reče Šenoa domačim: — Otroci, Mokrice so odšle rakom žvižgat! Grof Auersperg je tiste dni v dunajskem državnem zboru ostro napadel Slovence in Šenoa mu je brž poslal pismo: »Avtor »Zlatarjevega zlata« ne more sprejeti gostoljubja sovražnika Slovencev.« Namesto v Mokrice so Šenoevi odšli v Dobrno, kamor so sploh najrajši zahajali. Tam se mu je zarodila povest »U akvariju«, »gdje se na vlas poznaju ljudi, duh, kojl je onda vladao u Dobrni, a i kraj.« Zanimiv je tudi opis Bleiweisove proslave v Ljubljani 1. 1878., na kateri je Šenoa prečital spomenico Matice Hrvatske. Marsikakšnega znanca iz literature najdeš v tej topli knjigi sinovskih spominov, n. pr. našega zgodovinarja in pisatelja Josipa S t a-r e t a, ki je takrat služboval kot profesor v Zagrebu in se je mnogo stikal s Šenojevo rodbino in posebej še s pisateljem »Prija-na Lovra«. (Kdo bi bil mislil, da še šivi med nami vdova avtorja »Občne zgodovine«; prav ona mi je ljubeznivo odstopila to pie-tetno knjižico spominov na svoj Zagreb, kakršen je bil pred dobrimi petdesetimi leti...). Valjar časa gre neizprosno preko ljudi in njihovih zadev. Ljudje gredo, le umetnost ostaja. In v knjigi spominov, ki jih je dr. Milan Šenoa posvetil svojemu slavnemu očetu, je oživela doba, čije tipične osebe so že vse na Mirogoju, saj avtor, ki je že sam prekoračil šestdeseto leto. pripoveduje o doživljajih svoje deške dobe. Tako vsebuje knjižica »Moj otac« poleg svojega književno-zgodovinskega gradiva tudi nekoliko mikavnih podob iz Zagreba v obdobju med Gajem in Strossmayerjem. —o. Dr. Walter Sehmidt, neumorni raziskovalec davne preteklosti slovenske zemlje, sicer vseučiliščni profesor v Gradcu, je bil v priznanje svojih zaslug za jugoslovensko arheologijo. izvoljen za dopisnega člana Jugoslovenske akademije v Zagrebu. Victor Hugo in Srbi. V »Politiki« z dne 29. t. m ugotavlja Paulina Abbala nekatera kulturno - zgodovinsko zanimiva dejstva: Prvi srbski prevod iz Hugoja ie izšel že leta 1834. Ze 1. 1842. so v prevodu Jovana Stenje Popoviča uprizorili »Hernani« in >An- ge&ac. Ce poratsflmo, da ^ drama »Hernani« imela premiero v Parizu deset let prej in uvažujemo tedanje neprimerno ohlapnejše in počasnejše stike med narodi, pričuje to o kulturni gibčnosti Srbov v tridesetih in štiridesetih letih 19. stoletja. Pred svetovno vojno je bil V. Hugo poleg L. Tolstega najbolj čitani pisatelj v Srbiji. Prevedeni so vsi njegovi pomembnejši pripovedni spisi. Prva madžarska izdaja Hasaiybovih spisov. Bratislavsko Pregrovo založništvo je izdalo v petih zvezkih madžarski prevod izbranih spisov T. G. Masarvka. Ali ne bi kazalo, da bi podoben izbor dobili tudi v Jugoslaviji, vsaj v srbskohrvaški izdaji, če že Sreča je muhasta! Kdor računa s srečo, ne more računati z uspehi. Pred vsem ne v vsakdanjem življenju: kdor hoče napredovati, mora imeti jasen preudarek. Poučen mora biti o vsem, kar se dogaja v sodobnem svetu znanosti in umetnosti. Najugodnejšo in najcenejšo priliko za pouk in zabavo nudi ilustrirana tedenska revija »ŽIVLJENJE rN SVET«, ki se naroča v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 5. nekatera mlnflit treRjo Mks tfsoSake sa izdajo kompletnega Marzovega »Kapitala« aH u prevod Spenglerjeve pangermanske knjige »Untergang des Abendlandes«?! Slovanska imena v hrvatskem pravopis«! Sredi tega meseca s« je vršil v Madridu mednarodni kongres bibliotekarjev, ki se ga je udeležilo 500 znanstvenikov vseh narodov in držav. Poleg raznih zanimivih referatov, ki so bili v razpravi na tem kongresu, je za nas gotovo najinteresantnejša razprava o transkripciji v cirilici pisanih imen na latinico. To pa ne samo zaradi predmeta samega, kakor predvsem zaradi osebe, ki je sprožila to vpraša nje in končno stavila tudi tozadevni predlog. O transkripciji eirilskih imen na latinico je namreč referiral Enrico Damiani, generalni direktor knjižnice italijanskega parlamenta v Rimu. Damiani je naglašal, da vlada v bibliotekarstvu pri transkribiranju v cirilici pisanih imen na latinico velik kaos in popolna anarhija. Kot vzgled je navedel, kako no raznih bibliotekah v katalogih transkribirajo ime ruskega pisatelja Ce-hova: eni pišejo Cehov (ital.), drugi Tsche-choff (nem.), tretji Czechow (polj.), zopet drugi Tchecov (franc.). tretji Chehov (angL) itd. Navajajoč še mnogo dragih stičnih primerov, je italijanski znanstvenik iz-nesel zahtevo, da je treba v interesu vede napraviti konec anarhiji, ki se je razpasla pri transkripciji slovanskih, v cirilici pisanih imenih. Ugotavljajoč, da govore v Jugoslaviji Srbi in Hrvati eden in isti jezik, da pa ta jezik pišejo Srbi s cirilico, Hrvati pa z latinico, ie Damiani izrazil mnenje, da bi bik) praktično priporočljivo, ako bi se v mednarodnem bibliotekarstvu sprejela hrvatska transkripcija v cirilici pisanih slovanskih imen kot službena, mednarodna in znanstvena. To svoje miš-Ijenje je končno formuliral v konkreten predlog, ki ga je nato sekcija soglasno odobrila. Ta Damianijev predlog pride pred plenum kongresa 30. t. m. in ni dvoma, da bo tudi tu, kakor v odseku soglasno sprejet.— Nas veseli, da je dobila tako gajica, ki je tudi naše pismo, mednarodno spričevalo, da je najbolj praktična med vsemi slovanskimi pisavami. P O R T Danes lahka atletika in nogomet Jutrova" štafeta Ob 18. bodo startali pred Narodnim domom naši lahkoatleti ▼ borb! za darilo »Jutra«. Proga vodi izpred Narodnega doma po Aleksandrovi, Tyr-ševi, Dalmatinovi, Kolodvorski, Komenskega, Resi je vi cesti, preko Zmajskega mostu po Kopitarjevi ulici, Krekovem trgu, mimo magistrata, po Stritarjevi, Prešernovi ulici ter po Aleksandrovi cesti do Narodnega doma, kjer je cilj. Primorje : Hajduk Celoten spored: ob 14. Primorje jun. : Domžale ob 15.30 Primorje rez. : Grafika ob 17. PRIMORJE : HAJDUK vse tekme na igrišču Primorja. V povratni tekmi naj bi črno-beH Hajduku daH revanšo za 0:3 ▼ Splita. Hajduk nastopi sigurno, naši samozavestno. Borba prvega z zadnjim v tablici je bila v Zagrebu odločena v korist zadnjega. Kako bo v Ljubljani? Segajte po vstopnicah v predprodaji! Dobijo se v damski sobi »EMONE« od 10. ure dalje. Za Hajduka bo pri blagajnah gotovo naval in gneča! Primorje nastopi v postavi: Logar—Hassl, Bertoncelj—Kukanja, Slamič, Boncelj—Janežič, Po po, Pepček, Caleari, Žemljic. Postava Hajduka ni znana, gotovo pa nastopi s vsemi razpoložljivimi močmi. — Sodi g. Mikuličič po sporazumu. Dogodki v II. razredu 90 minulo nedeljo dozoreli za nadaljnje okrnjeno kolo. Tako se tudi to tekmovanje bliža svojemu koncu. Nedeljski trije rezultati — Svoboda : Mladika 1:3, Slavija : Mars 0:2 in Jadran : Grafika 1:2 _ niso položaja niti razbistrili niti komplicirali. Preseneča edino nepričakovana zmaga Mladike, ki se je s tem uspehom znebila zadnjega mesta do srečanja s Slavijo. Tablica je sedaj taka: Sloga 15 12 1 2 49:21 25 Reka 15 11 0 4 56:20 22 Mars 15 10 1 4 47:12 21 Grafika 16 9 3 4 54:25 21 Slovan 15 8 3 4 40:22 19 Jadran 16 8 1 7 37:27 i? Svoboda 16 5 1 10 31:45 11 Korotan 15 4 3 8 26:41 11 Mladika 15 2 0 13 14:67 4 Slavija 16 1 1 14 12:85 3 Mars je skupaj z Grafiko ohranil pozicijo, ker je enako Grafiki pospravil. obe točki. Rezultat sam se zdi precej mršav, saj samo 2:0 proti Slaviji res ni nikako junaštvo. Pred seboj ima še tri ostre bitke (s Slogo, Reko in Grafiko) v teh se bo odločil vrstni red v tablici. Grafika je Jadrana zvladala v Trnovem. Važni sta ti dve piki, ker se z njima odpira Grafiki še kaka možnost, ne za prvo mesto, pač pa eno po prvem. 0 tem bosta odločili borbi z Marsom in Korotanom. Jadran bo po vsej priliki ostal na vrhu druge polovice v tablici. S Korotanom mu bo morda uspelo spraviti na varno še dve točki, težavnejša bo zadeva s Slogo, tembolj ker gre Slogi za prvo mesto. Tako ne bo našel več poti preko petega mesta. Svoboda ima slab finish. Ne samo da je zgubila proti out-siderju obe piki, tudi stil igre ni bil brezhiben. Fantje se bodo morali spomniti, da se sicer sme igrati ostro, to je celo njihova pravica, ne pa surovo. S preostalima tekmama (z Reko in Slovanom) težko da si bo Svoboda toliko učvrstila položaj, da je ne bi Korotan prehitel. Mladika je prekrižala račun Svobodi, obenem si je popravila položaj. Ker ima igrati med drugim tudi še s Slavijo, bo derby koncem tablice odločil o zadnjem in predzadnjem mestu. V nedeljo so na sporedu tekme: Sloga : Mars, Mladika : Korotan, Slovan : Slavija, Reka : Svoboda. O. C. Današnji nogomet t Celju. Na igrišču pri »Skalni kleti« se bo pričela danes ob 16. prijateljska tekma med SK Amaterjem iz Trbovelj ln SK Jugoslavijo iz Celja; na Glaziji pa bo ob 17. zanimiva tekma mladinskih moštev SK Viktorije iz Zagreba in SK Celja. Vojaški team 89. p. p. s SK Celje komb. 2:1 (1:0). Na dan slave 39. p. p. v Celju v torek je bila na Glaziji ob prisotnosti -•sega polka in velike množice domačega prebivalstva odigrana prijateljska nogometna tekma med vojaškim teamom 39. p. p. in kombiniranim moštvom SK Celja. Vojaški team je nudil lepo in učinkovito igro, izredno dober je bil vratar. Celje je nastopilo s tremi člani mladinskega moštva in je igralo neenotno in neodločno. Gola za vojaški team sta padla v 5. minuti prvega in 12. minuti drugega polčasa, častni gol za Celje pa v 38. minuti prvega polčasa. Soda je g. Veble točno in objektivno. Športni in koles, klub Mislinja v Slo-venjgradcu je rmel v nedeljo 12. maja občni zbor, na katerem se je izvolil naslednji upravni odbor: predsednik Štefan Horvat, L podpreds. Cajnko Vinko, H. podpredsednik Tišiar Jakob, tajnik Cajnko Ciril, blagajnik Ferdo Kac, tehnični referent Gori-čan Viktor, odborniki: Ivan Krpač, doktor Franjo Radšel, Ivan Stumberger, Plaznik Avgust, Tome Miroš in Štefan Serbak. Poverjeniki Slovenjgradec — Stari trg: Mat-ko Vostner; Šmartno: Ivan Krpač; Dovže, Mislinje: Cas Joži- a; Gornji Dolič: Zupane Jože. Revizorja računov Ivan Kavs in Albert Verdnik. V nedeljo 2. junija priredi koles. sekc. kluba v Slovenjgradeu kolesarsko dirko v Mislinje in nazaj 25 km. Pri-četek dirke ob 14.30. Start in cilj pred rest. Cajnko. Vsi prijatelji koles, športa vabljeni! Mednarodni tenis tarnir z* prvenstvo Ljubljane. SK Ilirija priredi 1. in 2. junija na svojih igriščih pod Cekinovim gradom 1. mednarodni turnir za prvenstvo Ljubljane v tenisu pod pokroviteljstvom g. bana dr. Dinka Puca in častnega komiteja. Po dosedanjih prijavah iz naše države in inozemstva bo turnir največja dosedanja tovrstna prireditev v Ljubljani Službeno a S. O. LNP. Delegirajo se na tekme dne 30. maja v Ljubljani, igrišče Primorja, prva predtekma ob 14. Skerlj, druga predtekma ob 15 JO Ramovš, Primorje — Hajduk ob 17. stranska sodnika Macoratti, Štiglič; v Domžalah, igrišče Diska ob 15JO Disk — Sloga Martelanc; v Kranju za obe tekmi, ob 14. in 16. Joksič. Zbor sodnikov JLAS. Za državno prvenstvo moštev, ki se vrši v soboto 1. in v nedeljo 2. t. m. na igrišču Primorja, se odreja naslednji sodniški zbor: vrhovni sodnik Windisch, voditelj tekmovanja inž. Baltič. starter za teke Luin, starter za skoke Cimperman, starter za mete Griinfeld. časomerilci in sodniki na cilju Gorjanc, Wmdisch, Megušar, Stepišnik. Cek. Slamič, Sancin S., geom. Cerne, Kermavner. Reditelj starta Pevalek, sodniki za skoke Vidic, Polajnar, Nagy, sodniki za mete Poto-kar. Gnidovec, Bradač, zapisnikarja Saunig. Stropnik. Sestanek zbora vsakokrat pol ure pred pričetkom na igrišču. Za denain io »Jutrovo« štafeto se odreja tale sodniški zbor: vrhovni sodnik Sancin D„ voditelj • tekmovanja Megušar. starter Cerar, časo- Zoprna barva zob se da hitro in temeljito odpraviti, če denemo nekoliko Chlorodont zobne paste na suho SSetko in z njo snažimo zobe od vseh, tudi od gornje strani. Tedaj dobe zobje zopet naraven lesk slonove kosti, v ustih pa ostane prijeten občutek svežosti in čistosti. Tuba Din. 8.-. Jugoslovanski proizvod. merilci Gorjanc, Megušar, Sancin D., sodniki na predajah Potokar, Bradač, Polajnar, Stropnik, Weibl, Kos, Gnidovec. Vsi ostali sodniki so naprošeni za sodelovanje. Sestanek imenovanih ob 1730 pred Narodnim domom. — Vsak sodelujoči klub mora prijaviti zboru po 5 rediteljev. ASK Primorje (nogometna sekcija). Rediteljstvo za današnjo tekmo naj bo na igrišču točno ob 13.30, istočasno prvi juni-orji. Vodišek, Rozman, Vahen I. sigurno. Rezervno moštvo mora priti na igrišče najkasneje ob 15. SK Ilirija (nogometna sekcije). Juni-orsko moštvo igra danes ob 15-30 na igrišču Mladike v juniorskem turnirju; igralci morajo biti v garderobi Mladike ob 15. Če bo deževalo, se ne igra. Rezervno moštvo, ki je bilo določeno za prijateljsko tekmo s Slogo preteklo nedeljo glasom članske knjige, se poziva na strogo obvezen sestanek jutri, v petek ob 20. v posebni sobi »Evrope«. SK Reka. Za trening tekmo mora biti ob 9_30 na igrišču I. moštvo in rezerva. Igra se v vsakem vremenu. Juniorji H. naj bodo na igrišču Mladike ob 15. Sokol Sokolska župa ljubljanska razpisujfe mesto župnega prednjaka. Pogoji za sprejem so: sokolsko članstvo najmanj 5 let, telovadna izurjenost vsaj za srednji oddelek, župni prednjaški izpit ali savezni pred-njaški tečaj. Prošnje s čim določnejšim popisom sokolskega udejstvovanja je poslati na načelništvo ljubljanske sokolske župe do 11. junija. Viški Sokol vabi člane in naraščaj, da se udeleže v četrtek 30. t. m. enodnevnega izleta v Preserje in Rakitno. Skupno zbirališče pred Sokolskim domom. Odhod na postajo ob 5.30. Ljubljansko prosvetno okrožje bo imelo H. konferenco v četrtek 30. t. m. v Sokolskem domu v Preserjah ob 11. dopoldne. Prosijo se prosvetarji in referenti, da se konference zanesljivo udeleže. Sokol v Boštanju priredi 2. junija ob pol 16. telovadni nastop na senčnem letnem telovadišču. Prijatelji Sokolstva »o iskreno vabljeni! Sokol Brežice ima 2. junija svoj letni favni telovadni nastop s sodelovanjem mladinskega sokolskega orkestra. Pričetek ob 15JO na vrtu Narodnega doma. Vstopnina 5 Din. K obilni udeležbi vabi odbor. Sokol na Rečici ob Savinji se marljivo pripravlja na proslavo petletnice obstoja in razvitje naraščajskega prapora. Sokolska četa v Apačah, ob skrajni severni meji priredi v nedeljo 2. junija ob 15. svoj prvi javni nastop. Da bo sokolska in nacionalna manifestacija v tem ponemče-nem kraju Sm lepša, vabimo sestre in brate ter prijatelje Sokolstva, da se udeleže v velikem številu te prireditve. ©>* M APODHO GLED ©EPE270JA DRAMA. Začetek ob 20. Četrtek, 30. ob 15.: V času obiskanja. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdoL Petek, 31.: Beneški trgovec. Četrtek. Sobota, 1. junija: Siromakovo jagnje. Izven. Znatno znižane cene od 14 Din navzdol. OPERA. Četrtek, 30.: štirje grobjani. Izven. Znatno znižane cene od 24 Din navzdol. Petek, 31.: Zaprto. Sobota, 1. junija: Boccaccio. B. Nedelja, 2.: Gorenjski slavček. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. ★ Opozarjamo abonente reda Četrtek, da imajo v petek 31. t. m. namesto danes za svoj abonma Shakespearejevega >Beneškega trgovca«. Zasedba je običajna, le v vlogi Jessike, hčerke Žida Shvloka, se nam predstavi to pot gdč. Rainerjeva. Delo je zrežiral C. Debevnc. P. n. občinstvo opozarjamo na gostovanji mariborske drame, ki bosta v začetku junija. Ker sta odvisni od predprodaje vstopnic, apeliramo na našo publiko, ki bo pokazala brez dvoma dovolj kulturnega razumevanja, da bo omogočila s čim številnejšim posetom obe predstavi. Mariborčani bodo igrali pri nas Wildeovega »Idealnega soproga« in Katajevo »Kvadraturo kroga«. Ti deli sta najboljši in sta želi v Maribora v teku sezone največji uspeh. Naše ob£n-stvo bo gotovo zanimalo videti najodličnejše predstave Mariborčanov in jim tako dokazati svoje simpatije in razumevanje za kulturno delo, ki ga vrše. Cene so običajne dramske od 28 Din navzdoL Vstopnice se dobe dnevno pri operni blagajni. Drevi se poje Wolff - Ferrarijeva opera »Štirje grobjani«. Delo spada med naj-uspelejše operne uprizoritve te sezone, kar upravičeno zasluži. Duhovita Ferrarijeva glasba s tekočimi živahnimi recitativi prinaša v delo svojevrstnost. Pojejo dame: Ko-gejeva. Ribičeva, Poličeva, Zupevčeva in Ramšakova ter gg. Betetto, Primožič, Zupan, M. Rus, Banovec in Marčec. Režiser R. Primožič, dirigent dr. Švara. Veljajo globoko znižane cene od 24 Din navzdol. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Četrtek, 30.: Zaprto. Petek, 31.: Hoffmannove pripovedke. A. Gostuje primadona ljubljanske opere Zlata Gjungjenac-Gavella. Zadnja predstava za abonente in bloke. Sobota, L junija: Trafika. V korist »Združenja gledaliških igralcev«. Bloki ne veljajo. ★ Gostovanje primadone Zlate Gjungjenac-Gavellove ter zadnja predstava za abonente bo jutri 31. t m. za red A. Odlična pevka nastopi v vseh sopranskib partijah opere »Hoffmannove pripovedke«, v kateri je ob poslednjem gostovanju pred nabito polno hišo dosegla krasen uspeh in jo je občinstvo obsipalo z burnim odobravanjem. Ker je to zadnja predstava redne sezone, opozarjamo na to gostovanje še posebej. Domače vesti »Mi in Bolgari" •Beograjska »Pouitika« je priobčila iz Sofije pod tem naslovom obširen dopis, r katerem med dragim ugotavlja, da prihaja v Bolgarijo »iz Jugoslavije ne na 6totine marveč na tisoče gostov«, ter zaključuje svoja izvajanja s to-ie uvaževanja vredno meditacijo: »Vse gre, kakor Je le mogoče želeti. AH bati se je, da ne zapademo v skrajmoeti. Naši vzajemni poseta so prepogosti. Samo zadnjih 15 dni je prispelo v Sofijo 40 naših železničarjev, 60, pevcev-u&iteljev iz Slovenije in 300 članov Jugoslovensko-bolgarske Mge iz Beograda. Te dmi prispo semkaj še jrugoslovenski veterinarji in agronomi. Napovedujejo pa se še vedno novi in nova kolektivni obi6ki, za binkošt: kar cel posebni rlak. In končno pride še meseca junija na balkaniado v Sofijo preko tisoč gostov iz Jugoslavije. Vse te je treba bratski sprejeti in po-g^etiti, jtih nastaniti in skrbeti za njiihovo zsbbvo. Toda Bolgarija je siromašna dežela! Je mnogo znanih javnih delavcev, ki često nimajo niti dovolj kruha. Razen tega obstajajo naši medsebojni poeeta večinoma v banketih. Na teh sestankih se vrste zdiravice in često se oglašajo za besedo taki, ki so najmanj pozvani za to. Tako Bolgari, kakor mi smo sedaj došli v fazo, ko je areba pričeti z resnim delom V taki atmosferi ee pojavljajo poljubn' »misionarji«, ki neodgovorno in prenagljeno propovedtujejo nepriročno nagle skoke. Govorniki pri tem ne račuinajo niti z naj-primitivnejškn čustvom in razpoloženjem povprečnega bolgarskega in jugoslovenskega državljana. Vedino več se govori o onem, kar je vprašanje bodočnosti, a vedno manj o tem, kar hi bilo treba storiti danes ali jutri. Problem zamenjave dobrin m vsa gospodarska vprašanja so popolnoma potisnjeni v ozadje. A to ie ono, kar bi moralo danes najbolj zanimati tako Sofijo kakor Beograd.« <♦ G. ban v petek 31. t. m. me bo sprejemal strank, ker je 6luižbeno zadržan. * Romanje slepih otrok na Oplenac. Najstarejša letnika gojencev zagrebškega zavoda za slepo mladino pojdeta 2. junija pod vodstvom svojih uoiteljev na daljšo ekskurzijo z glavnim namenom romanja na Oplenac. Zagrebški slepi gojenca se bodo ustavili v zemunskem Domu slepih, da se spoznajo s svojimi tovaniši, obiskali pa bodo tadli Novi Sad, Subotico, Osijek. "Vukovar, Vinkovce in Djakovo ter prire-č-- koncertne prireditve za šolsko mia-c;.no in za javnost. Slepa zagrebška deca bo sodelovala 8. in 9. junija tudi pri kongresu jugoslovenskih esperantiistov v Osijeku. Gojenci zagrebškega Doma slepih so namreč nedavno z odličnim uspehom dovršili esperantski tečaj na zavodiu. ♦ Pozor absolventi kmetijskih šol! Na binkoštni ponedeljek, 10. junija ob 9. bo ustanovni občni zbor podružnice Zve2M absolventov kmetijskih šol za srez ljutomerski v gostilni Priča Severja v Ljuto- poslovodja; gospodar: Gogala Josip, direktor trgovske šole; načelnik sekcije podmladka: Breznik Josip, načelnik prosv. odd. banske uprave; načelnik prop.-prosv. sekcije: dr. Hlavaty Robert, zobozdravnik; načelnik sekcije za letovanje: dr. Karel Petrič, direktor Hig. zavoda; načelnik sekcije za izlete: Kos Anton, uradnik Zadr. gosp. banke; načelnik sekcije za prireditve: Pogačnik Josip, gen. tajnik TPD; načelnik sekcije za kongres: Jančigaj Franc, mag. direktor; načelnik sekcije za razstavo: dr. Dular Milan, direktor velesejma; načelnik sekcije za zastavo: Znidarčič Josip, sreski načelnik. Odborniki: Bekš Jože, šef davčne uprave Ljubljana - okolica; dr. červinka J., predsednik K. O. Novo mesto; Kmet Nada, zasebnica; Majcen Ciril, predsednik Zveze gostil, združenj; Marjanovič Hubert, tajnik Učiteljske šole; Orožen Franc, sodnik okrožnega sodišča; Soss Karel, trgovec in predsednik Združenja trgovcev; Tartaglia Kvintilijan, polk. in komandant žandarmerije; dr. Vovk Janko, predsednik K. O. Jesenice. — Nadzorni odbor: predsednik: Cugmus Josip, direktor železniške direkcije; odborniki; Be-triani Božidar, predsednik K. O. Kočevje; Jederlinič Tomo, nastavnik mešč. šole na Viču; Kerševan Vekoslav, upravnik policije; dr. Pintar Ivan, zdravnik; dr. I. C. Oblak, odvetnik; dr. Zupanič Niko, minister v pokoju. ♦ Premeščen je za pristava prd sreskem načeistvu v Laškem dr. Franjo De lak, dosedanji pristav prd sreskem načelstvu v Tomislavgradu. ♦ Razstava ljubljanskega odbora Aero-kluba bo na ljubljanskem vetesejmu na poljudni način s slikami, reliefi in več aparata pokazala predvsem pomen rn razvoj brezmotornega letenja. Ta razstava bo brez dvoma ena najbolj privlačnih atrak-aij velesejnna in je zelo nizka vstopnina namenjena letošnji jadralni šoM na Blokah. V isti razstavi bo tudi okoli 30 modelov raznih letal, M jih je preko zime zgradila šolska mladina na modelnem tečaju Aerokluba. ♦ Pobiranje banovlnske takse. Kr. banska uprava v Ljubljana, objavlja: Po pravilniku o banovinskiih davščinah za leto 1935-3-6 6e od 1. aprila t. 1. dalje pobira 50 odstotna banovinska taksa k diržavn. taksi po tarifni postavki 8. zakona o taksah, t. j. taksa za vse objave zaradi materialne koristi Zato morajo biti vse take objave taksirane tudi z banovinskima kolki. Ti kolka se dobijo pri vseh oddelkih finančne kontrole, za mesto Ljubljano pri banovinska blagajni, a za mesto Maribor pri sreskem načeistvu v Mariboru, levi breg. Kr. banska uprava opozarja, da se bo zoper one, ki bi se izognili plačilu ba-povinske takse, postopalo strogo po zakonu. ♦ Važno za avtomobiliste. Združenje trgovcev z motornimi vozili v dravski oa-novimi sporoča: Pod okriljem USAT-a, t. j. združenja trgovcev z motornimi vozili v dravski banovini, so sprejeli ljubljanski trgovci z avtocmobilti strogo obvezen sklep, da ne vzamejo nobenega rabljenega avtomobila v račun, če ni bil predhodno ocenjen. Ocenitev izvrši posebna v to svrho imenovana komisija 3 strokovnjakov, ki izda lastniku, odnosno onemu, ki zaprosi za ocenitev, spričevalo o cenitvi. Kdor žela kupiti novo vozilo ter izročiti trgovca staro v račun, si mora torej sam ali pa po dotičnem trgovcu oskrbeti to spričevalo Zadevno prošnjo je sporočita tajništvu Av-to klub a v Ljubljani, Kongresni trg 1-1, telefon 21-93, ki posreduje sklicanje komisije, obenem pa je treba položiti komisijsko pristojbino 200 Din. Povod za ta postopek je dala okolnost, da je zavladala v pogle- Dežni plašči »Dolomit« za turiste, kolesarje in ulico CENIK ZASTONJ! B. KOLB & PREDALIČ LJUBLJANA, šelenburgova nL 6 sestanku za likvidacijo stavke 23. maja, ki potrjuje gornje pojasnilo. Kako ee je delavsko gibanje v tem podjetju nadalje razvijalo, nam ni znano. ♦ Za dekoracijo izložb I* velesejmsklh prostorov mudi največjo iafortro tapetnega papirja, krep-papirja, o vojni ka ter risalnih žebljičkov: trgovina s papirjem M. TR5AR, Ljubljana. VALČKOV VEČER SOKOLA I., KI JE ŽE TRADICIJA TABORA, BO LETOS V SOBOTO 1. JUNIJA ♦ Pregled motornih vozil. V sredo 5. junija od 8. do pol 12. ure se bo vršil poslednji redni letni pregled motornih vozil, ki niso pod plombo, v Ljuibljani na Bregu št. 20. (policijska stražnica) dovoz iz Novega trga in sicer za policijski okoliš in sreska načelstva Ljubljano, Kamnik, Logatec, Litijo, Kočevje, Novo mesto, Krško, Brežice, Črnomelj in Metliko. K temu pregledu je pripeljati tudii vsa ona motorna vozila, ki doslej iz kakršnegakoli vzroka še niso bila za leto 1935. komisijsko pre- 9Jfwrruih gledana in odobrena za javni promet. Vozač mora predložiti komisiji': 1) saohra-čajno knjižico s potrdili o plačanih davkih, 2) kolek za 10 Din in prometno knjližieo po t p. 90a, 3) 54 Din v gotovini kot takso za komisijski pregled za vsak avtomobil odnosno 27 Dim za motocikeJ, 4) vozniško izkaznico overovljeno za leto 1985. Voziiflo je predstaviti komisiji čisto hi s vsemi pripravami za vožnjo. Zamndniki ne bodo smeli dalje voziti z nepregledanl-mii vozili, ker se bodlo napregledanim vozilom odvzele evidenčne tablice. Vožnja i nepregledanimi motornimi voziM je kaz-njiva. BIRMANSKA DARILA po nizkih cenah pri J. VILHAR nrar LJUBLJANA Sv. Petra cesta S6 pri Zmajskem mostu ♦ Vstopnina za V. gospodinjsko-goapo-darsko razstavo »Žena in obrt« v pavHjb- nu »K« znaša 2 Din za osebo, za časa popoldanske modne revi je 6 Din, za večerne 10 Din. — Zveza gospodinj. ♦ Velika izbira usnja, čevfltjev, galanterije in drugih usnjenih i&delbov bo na 15. IjUbljlanskeim velesejma od 1. do 11. Junija. Zastopane bodo vse pomembnejše domače tvndfee s svojimi izdelki. ♦ Fernet-Branca je najbotjgtt topffi osvežujoči aperitiv, kd pospešuje zlasti prebavo, a se uspešno uporablja tndS ped glavobolu, moreM bolezni in pojavah nesrvo-55e. Pije se labfco zmešan z vodo, sodavi-oo, mineralno vodo, vinom, venmuitoni, v kavi aM čist. Dobiva se v vseh boljših trgovinah. ♦ Obledele obleke barva v raz Učnih barvah in pllsira tovarna JOS. REICH. sle Sonja. Tri pesmi nam saipojs Ltpu-Sček Jane*. Stiriročno na klavirja Igrajo: Majaron Angelca in Jožica, Oeana Ivo lin Micbler Zoran, Jerman Verica in Dobeic Marica ter Sever ALrna in Poženel Majda. Na violini s spremljevanjem klavirja nastopi MateMč Ljudmila, Wohinz Roland, MiifejTšika Lado. Skladbe za drve violini pa igrata Krralj Ljudmila in Brodnik Mitja. Natančni 6pore600«. 12638-3 -Samostojen vrtnar frrveifban v vseb glavnih kulturah, dobi takoj na-meščenje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojen vrtnar«. 12617-1 Prodajalko samoetojno manufakturisti-njo sprejmem. Reflektiram samo na prvovrstno moč. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Iivežba-na manufakturistinja«. iee8i-a Mesarski pomočnik in prekajevalec, vojaščine prost, ičče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 12251-1 Beseda 1 Oin, davek 2 Dio, za iifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Oin. Knjigarna »Učitelj, tiskarne«, Ljubljana sprejme vajenca ali va-jenko. Potrebna izobrazba: meščanska šola z završnim izpitom ali Brednja šola z malo maturo. Lastnoročno pisani prošnji priložite poleg šolskega izpričevala krstni list, izkaz o imovinskem stanju roditeljev in uradno zdravniško izpričevalo. Prošnje — brez osebnega posredovanja — sprejema »Učiteljska tiskarna, r. z. K o. z. v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6, do M), junija 1935. 12605-44 Mesar, vajenca sprejme takoj Jesih, Medvode. 120l2-i4 KnJLgovodinja- bilancistka perfektna slovenska in nemška korespondenU-nja z večletno prakso zmožna nemške stenografije. Išče nameščenje za takoj ali pozneje. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Samostojna moč 222«. 12429-2 Mesarski pomočnik sekač, vojaščine prost, ieli premeniti službo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra ••12635-2 Perfektna kuharica vešča fine in meščanske kuhe, želi mesto v večjem obsegu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna kuharica«. 12641-2 Uradnika gbsofventa trgovske Me, ©zir. trgovske akademije, mlajšesra, korespondenta 8 perfektnim znanjem slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika ter strojepisja. spTpjme tovarniško podjetje. Samo resne ponudbe je nasloviti na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Perfokten 1096* 13010-d Parketar dotmr delavec, dobi . Ferdo Primožič, Tržaška ee^ta 38. 12-616-1 Služkinjo pošteno, zdravo m pridno, veščo kuhe, po možnosti tudi šivanja, ki ima rada otroke, sprejmem. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Natačna in snažna — Kranj«. lesoo-a Nadkonobar B dobi do 30 traži ie za otm-enu i dcbru iduču kavarni u Zagrebu, sa kau-eijom od ŽO.O0O Kn. Po-nude sa. prepisom svijedoč-ba, fotografijom kao i toč-»u adresu na oglasni odd. »Jutra« pod »Natakar« • 12560-1 Slugo Sprejmem v trgovino galanterijskega blaga. Zglasiti se je 30. t. m. v Stiski ul. St. l/I levo. 1265TT-1 Prodajalko * najmanj 16.000 Din gotovine ali knjižico 30.000 Kn, sprejmem za vodstvo trgovine v Ljubljani. Ponudbe z navedbo višine »a oglasni oddelek »Jutra« pod zaičko ».prevzamem«. 1368S-1 Dekle k 8 majhnim »otrokoma aprcjmem takoj. Naslov v veefc poslovalnicah »Jutra« 12898-1 Slnžkinjo K sna dobro kuhati in za ostala hišna dela sprejmem Kaalov v veeh poslovalnicah »Jutra«. 12701-.1 Postrežnleo pridno in pošteno, ki zna kuhati, za ves dan iščem takoj. Stožice štev. 152. 1(2712-1 Trikotaža tvrdka v mestu išče učenko staro 14—.16 let, ki je dovršila meščansko šok). — Prednost imajo pri delu vztrajne, dobre račun arke. Istotam se sprejme učenec, ki ima veselje do priučitve dela na pletilnih in trikotažnih strojih. Zglasiti se je med 7. in 8. uro zvečer v Prisojni ulici št. 1/3 — pri Slaparju. 130Ql-#i Seseda t Din, davek S Din, ia iifro ali dajanj« oaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Potnika za takoj išče pletilna industrija proti fiksni plači, dnevnicam in proviziji. — Potovanja v vsa večja mesta Jugoslavije. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober nastop«. 13616-5 Trgovskega potnika za potovanje po dravski banovini sprejme trgovska hiša kolonijalne stroke. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Žtalno mesto 366«. 1058Eh5 Knjig Seseda 1 Din, davek 2 Din, ia iifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši inesek 17 Din. Popolnoma brezplačno dobite začetek prekrasnega romana »V naročju sreče« v vsaki trafiki, ali če še danes pišete upravi »Ku-žinskega tednika«, Ljubljana, Tyrševa cesta 27/1. 13540-8 Službe iste Seseda M para, davek 2 Oin, aa iifre cil dajanje i aster a S Dia. Najmanjši tnesek 12 Dia Kot portir ali kaj stičnega v večjem hotelu, tovarni ali lesni industriji (kot modelni mizar) iščem službo. Govorim perfektno dri. jezike, francosko, italijansko in nem ško. Cenjene ponudbe pod šifro »-Dolgoletna praksa« na aaoočni zavod Baz, Maribor. 18201-8 Šofer vermran v tej stroki, vešč strojnik in ključavničar, išče službo v mestu ali na deželi. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12546-2 Inteligentna gdč. popolnoma vešča vsega gospodinjstva kot kuhanja, vrtnarije, kopanja, verzira-na tudi v negi bolnikov, išče mesto s 16. junijem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dolgoletna spričevala«. 12631-2 G. Th. Rotman: Pobegli cvetlični lonec »Nu, kdor ga je postavil na voz, se ga je gotovo hotel iznebiti! Meni je pa kar dobrodošei.« je nadaljeval prevoznik. Moja sestra ima srebrno poroko, in jaz sem si že toliko belil glavo, kaj naj Ji podarim!« S temi besedami je vzel najin k>-nec v naročje in odšel iz skladišča. Mi-dve se nisva upali niti črhniti, ker sva se bali, da naju ne bi imeli za vlomilki naju prijeli. Pek z obrtjo išče stalno službo. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Obrt 2«. 12541-2 Šofer z d e I e 1 e, vešč poljskih, vrtnarskih in hišnih del, ki bi opravljal vsako delo želi službo k tovornemu ali osebnemu avtomobilu. Ceni. ponudbe na ogla»ni oddelek »Jutra« pod šifro »Nekadilec«. 12648-2 Trgovski pomočnik mlad, izvrsten prodajalec in aranžer, želi premeniti mesto. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod znaiko »Izvrsten«. V3! t i n o) v brezhibnem stanju prodam ali zamenjam za 2—itonski tovorni avto Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 13915-30 Motodkelj Ariel 500 cm*, v najboljšem stanju ugodno naprodaj. — Exprees, Ljubljana, Vegova ui. 8. 136&4-10 Prilika Dvotonski tovorni Ford Din 16.000, nadalje prvovrstne limuzine Eseex, Peugeot 201 in 301 Pontiac, Steyer, Adler šestBedežna ter več drugih po nizkih cenah proda Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica Ul. 13689-40 Fiat avto 509 generalno popravljen, naprodaj proti vložni knjižici vaakega denarnega zavoda. Ponudbe na naslov: »Reflei«, Maribor, Vojašni-ška & 12706-10 Seeeda 1 Din, davek 2 Din, ta št I rs ali dajanj* oaslova 5 Din. Najmanjši tnesek n ttm. Drobilec za zrnje (Schrottmahle) kupimo. — Ponudbe na velepoeestvo dr. Ornlga, St. Jani na Kavskem polju. 1261&-7 Posnematnike brzoparilnike na obročna odplačila pri »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg 25. Sprejmemo potnike. 133-6 Vrtne stole zložljive po 30 in 82 Kn proda TribHČ, Glince, Tržaška št. A, telefon 2606. 12650-6 V polni vrednost! prevzamemo hranilne knjl tiče Kmetske posojilnice (večje vloge) proti varni vknjižbi, obrestovanjn in mesečnimi odplačilu Ponudbe na oglasni ->ddelek »Jutr.v« pod »Industrija«. 13311-16 Spalno opremo še nerabljeno, pod vrednostno ceno proda Rozi Hafner, Moste. Slapničarje-va ulica 5. 12580-6 Otrošld voziček globok, poceni prodam. — Naslov v vseh poslovalni cah »Jutra«. 12531-6 Jesenove plohe za smuči, ravne, brez veje od 25 cm dolge, 2-20 in 4.30 m dolge, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12626-6 Elektromotor in števec 290 Volt, S—3 HP, kapi Temel Konrad, avtoličai in tapetoik, Dravograd. 12687-7 Lutko prsne Širine 96, dobro ohranjeno kupi Verovšek, Hrenova ulica itev. 12. ieaai-7 Prodafn Beseda I Dia, davek t Dia. ta iMro ali dajanje oaslova 5 Dia. Nojmanjtt tnesek H Din. Motor kotači Najnovljl modeli stižu koncem meseca maja. Zastupstvo Motor koteča B. S. A. Zastupstvo Pllnovnika (Vergazera) Amal. Amac. Blnks, BB. Zastupstvo Lucas Llml tet Magneta, Dlnama, Dinamomagneta, Aku mulatora, stetlljka. Rezervni delovi uvijek na skladlštu. Ivan Strban. Zagreb, niča 164. 12326-6 Aparat za barvanje pw»je (štrene) do % kg, t6l« 1 mesec rabljen, ugodno naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kn 7000«. 10634-6 Pristno avbo starinsko, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalni cah »Jutra«. 12695-6 Otroški voziček globok, poceni naprodaj v Kolodvorski ulici štev. a 13677-6 Izborno novo puško Laneaster 9 mm, za pirš, prodam. Na ogled v Slomškovi ulici št. 7, pritličje, desno. 126150-6 Otrošld voziček globok, dobro ohranjen, za 23) Din naprodaj v Šiški, Milčinskega ulica št. 63. 13700-6 Bočni voziček * diro, nov, proda A. B. C., Ljubljana, Medvedova cesta št. 8, telefon 34-«. 1266(7-6 Tricikelj za prevažanje blaga, malo rabljen, prtjdžm takoj. — Mehanična delavnica A. Kavčič, Vič, Tržaška cesta št. 18. 12676-6 Otroški voziček auto model) ugodno proda ierne, graver, Kongresni trg št. 10. 121973-6 Prima športne suknjiče po 98 Din hi pamparice po 48 Din dobite le pri Preskerju na Sv. Petra eeeti štev. 14. 31-6 Beseda 1 Dia, davek 2 Oin. ta iifro ali dajanje naslova S Din. NajmanjSi tnesek 17 Din Ureditev dolgov potom sodnik In izvensodnih poravnav Naeveti v konkurzaih zadevah in vseh drugih trgov sko-obrtnih poslih. — Stro kovne knjigovodske revizije sestava in aprobacija bilanc Preskrba kreditov nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje Istih. Vsi posli kmečke zaščite Edina koneesijonirana komercijalna pisarna: Lojze Zaje LjaUjana, Gledališka ni. 1. Telefon 38-18. 13382-16 V polni vrednosti prevzamemo hranilne knjižice Mestne hranilnice ljub ljanske (večje vloge) protf vknjižbi na prvo mesto vi-sokovrednega objekta, ob restovanju ia mesečnemu odplačevanj«. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod >Tovarna«. 12318-1* Kupim knjižice veeh denarnih zavodov. — Sporočite zavod, inesek in ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vsaka vloga« iena-16 Konknrzne poravnave plačanje dolgov t gotovini ali knjižicah posredovanja kreditov la gotovine aa hranilne knjižice, davčne zadeve, bilance la vse druge trgovsko-gospodarske oosle Izvede koncesionirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljabljani — Komenskega ulica it 17. (Za pismeni odgovor 3 Din v znamkah.) 12654-16 Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana Gledališka 12, teleroo 38-10 Za pismen odgovor priložite 3 Kn v znamkah. 161-16 Vložnice vseh bank nakup, prodaja in zaloga, vseh vrst posojila kulantno in zanesljivo sPinancier«, Zagreb, Ilica 9 Telefon interurb. 4»*19. Naročila z dežele se izvršujejo takoj. 8530-16 Ba^ne vlož. knjižice kupujemo in prodajamo po najboljšem tečaju in izplačujemo takoj v gotovini. Poslovni zavod d d. Zagreb, Praška ulica 6/II tel. int. 3SJ-3S. — Naročila iz pokrajine izvršujemo najbolj vestno. Vse informacije brezplačno. 842.1-16 Zamenjam knjižice Mestne hranilnice ljubljanske, do 160.000 Kn — za vloge Mestne hranilnice v Kamniku, ali pa Hranilnice v Krškem, event. iste prevzamem tudi za gotovino. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Višina s ceno«. 13655-16 Knjižice Jadransko Podunavske banke v Beogradu, prodam najboljšemu ponudniku proti gotovini. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »St. 48«. 12636-16 Kupim vlogo Okrajne posojilnice V Ljutomer«. Ponudbe t zahtevami je poslati tvrdki L. Kuharič, veletrgovina, Ormož — pod značko »Din 13.000«. 12631-16 Občina Rudnik pri Ljubljani r a b i za dobo 5 let 100.000 Din posojila za dograditev nove šole. Do 20.000 Kn pride v poštev tudi knjižica Kmetske posojlnice v Ljubljani — Občina je brez dolga. Davčna podlaga 71M90 Kn 10G6O-16 Prodam vlogo pri Zadružni gospodarski banki Kn loO.OoO, najboljšemu ponudniku. Dopise s ponudbami pod »Najmanje 42 %€ na podružnico Jutra v Mariboru. 32H72-16 Visokoprrt lična hiša podkletena, masivna, voda in vrt, pripravna za lahke obrti, poleg remize in šole ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 12506-30 40.000 Din posojila iščem proti popolni hipotekami vrednosti in 10 % obresti. Cenjene ponudbe pod »Takoj posojilo« na oglasni oddelek »Jutra«. * 13629-1« Terjatev intabtrfirana na varnem mesta hiše v Ljubljani prodam. Ponudbe pod značko »Eventuelno posojilo na terjatev« na oglasni oddelek »Jutra«. 13716-1« Vrci}notc Beseda 1 Oin, davek 2 Din. aa iifro a|i dajanje aaslova 5 Din. Najmanj« tnesek • Din. Vsakovrstno zlato kupuje po oa j viSjih cenah Cerne — juvettr Ljubljana, WoHova ulica S Prehrana Beseda 1 Din, davek 2 Din, aa Silno ali dajanje oaslova 5 Dia. NajmanjSi znesek 17 Din. Restavracija »Roža« sprejme abonente na domačo hrano — kosilo in večerja lfl. Din. Vsako soboto zvečer »Idrijski žli-krofi«, po želji tudi opoldne za abonente. Točijo se prvovrstna dalmatinska in štajerska vina. Postrežba solidna. 12651-14 r/ Beseda 1 Din, davek i Din, ta iilro ali dajrmje aaslova 3 Din. NajmanjSi tnesek 17 Oin. Pisarniške prostore obstoječe i* 2 sob in predsobe, v H. nadstropju palače »Grafika« oddamo. — Pojasnila v upravi — IV. nadstropje. 125773-19 Lepa mlekarna na prometni točki naprodaj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mlekarna«. 12599-19 Beseda I Din, davek 2 Din, ta Šifro ali dajanje naslova 5 Oin. NajmanjSi cne«ek 17 Oin. Košnja sena in otave s travnikov Oražnove dijaške ustanove pod dolenjskim kolodvorom ln nad »Zelenim hribom« se odda. Pogoji so na vpogled pri hišnikih O. D. D. v Wolfo-vl ulici 6t. 12 in Dolenjski cesti 6t. 23. 12323-17 Veliko trgovino z meš. blagom oddam ped zelo ugodnimi pogoji v najem strogo solidnemu tr govcu. Ponudbe na ogla». oddelek »Jutra« pod šifro .Industrijski trjr«. 13107-17 Trgovino z meSanim blagom mm™ takoj v najem. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Takojšen prevzem«. 12566-17 Pekarno vzamem takoj v najem na prometni točki. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod uPekarna«. 12670-17 Beseda ! Din, davek 2 Oin. za iifro ali dajanje aaslova 5 Oin. Najmanjši znesek 17 Din Gg. hotelirjem, re-stavraterjem in trg. v letoviščih, nudim sveža najlepša štajerska jajca za stalno dobavo, po ugodnih cenah. Cenjena naročila pod »iSfveže blago« na ogiasni oddelek »Jutra«. 12665-33 Krompirja več vagonov belega nudi Ekonom, Zagreb, Kaptol 3 12019-33 Beseda 1 Din, davek 2 Oin, ia šifro ali dajanje aaslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Din. Danes vsi v restavracijo »Frankopan-ski dvor« na domačo zabavo s plesom. Izbira dobrih vin in jedil. Vabljeni i. 13526-18 Vsi k Lasanu v Šiško na domačo zabavo Danes in v nedeljo priznana dobra vina. S« priporoča Lasan. 12709-1« tteseda I L)m, davek i Uia, ta šifro ali dajanje aaslova 5 Oin. Najmanjši znesek '7 Dia. Vila v Ljubljani blizu cerkve sv. Jožefa, 9 sob, veranda, 1200 m- vrta naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. Dvodružinsko hišico t vsemi pritiklinami, vrtom in njivo, na zelo lepi točki v trgu na bivšem Sp. Štajerskem prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 12620-20 Weekend hišico z 1100 m2 ograjenim zemljiščem, ob Sori pri Medvodah prodam. Poizve se v trgovini Erjavec, VVolfo-va ulica 13. 12713-20 Dobro naloži denar kdor kupi enonadstropno hišo i zemljiščem in hlevom v Radomlju. Vselitev in košnja takoj. Pojasnila daje Pogačar, Kamnik -22. 12660-20 registrovana pomožna blagajna V MARIBORU, GRAJSKI TRG ST. 7 Podružnica: V LJUBLJANI, TTRSEVA C. ŠT. 34 zavaruje: a) vse zdrave osebe od 17. do 70. leta za pogrebnino od 1000 Din do največ 10.000 Din. b) mladoletne od 1. do 16. leta za doto, ki se izplača z dovršenim 21. letom, in sicer od 1.000 do 25.000 Din. USTANOVLJENA h. 1927. Na pogrebninah in podporah izplačali nad 18 milijonov Din Zahtevajte pristopne izjave zastonj In brezobvezno. Zaupniki se sprejmejo za vsak kraj v dravski banovini. V DoL Logatca prodam enodružinsko stanovanjsko hido, v kateri ee sedaj nahaja zobozdrav-niški atelje. Stalnemu zobozdravniku zagotovljena eksistenca. Cena zmerna. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod značka »Dol. Logatec«. 13637-30 Industrijski objekt (električna žaga) poraben tudi za manjšo tekstilno industrijo, poceni naprodaj. — Zemljišča je cirka 1 % ha, zidanih stavb cca. 260 m*. Zajamčena elektr. sila 35 BP po izjemni ceni. Zeio ugodni plačilni pogoji. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12511-20 Hiša v Brežicah v sredini mesta, s trgovskim portalom, dvoriščem in vrtom, pripravna za vsako obrt, ugodno naprodaj. Pojasnila daje Hranilnica mestne občine Brežice. 12508-30 Usnjarski obrtniki! Radi smrti lastnika naprodaj v večjem trgovskem mestu savske banovine, že 50 let obstoječa nsnjarna in hiša z gospodarskim poslopjem. — Pojasnila daje Zlata Vugrinčič, Zagreb, Drazovičeva ulica VII kat. 12319-20 Hišo v kateri s« nahaja dobro ■vpeljana trgovina, v večjem industrijskem kraju takoj prodam ia 25.000 Kn. Pnmerno za samca začetnika. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodna prilika 25.000«. 13561-20 Parcelo pripravno za Weekend hišo prodam po ugodni ceni. — Informacije daje Splošno kreditno društvo, Aleksandrova cesta 5. 12640-20 3 stavbne parcele v mestu, vsaka cirka po 700 m2 ter enonadstropna hiša naprodaj. — Ponudbe delno tudi v vložnih knjižicah ljubljanskih zavodov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Parcele m«. 12634-20 Hiše, vile, parcele posestva, mline, žage, gostilne, pekarne itd. prodaja in kupuje Posredovalnica v Ljubljani, Wolfova ulica 1 12064-90 Kupim hišo aH vilo na M[irju, Vič, Bežigrad, Spodnja Šiška, Poljane, v ceni do 200.000 Kn, ali manjše posestvo v okolici Ljubljane, event. tudi brez poslopij. 12665-20 Pozor, peki! Prodam parcelo za zidavo pekarne v mestu, ob glavni cesti, z dobrim prometom. Ugodni plačilni pogoji. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 10675-20 Beseda 1 Din, davek 2 Dia, ta iifro ali dajanje aaalova S Din. NajmanjSi znesek 17 )ln. Zelo mirna stranka (dve uradnici) Išče stanovanje, sončno ln snažno z dvema sobama ln pritiklinami, najraje v bližini učiteljišča pod šifro »Točnost«. 12366-21a Stanovanje dvosobno ali večje enosob-no iščem z julijem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jotra« pod »•Dve osebi«. 12674-21/a Enosob. stanovanje s kabinetom ia pritiklinami (pod enim ključem) i S č e upokojen uradnik za avgust, v okolici Tabora ali Sv. Krištofa. Ponudbe pod »Točen, reden plačnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 11040-21/a Enosob. stanovanje s predsobo ali sobo In kabinet, v mestu iščem s 1. julijem, ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »230 volt«. 12408-Sl/a Enosob. stanovanje solnčno in suho, iščem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tričlanska«. 12705-31/a Sobe išče Beseda 50 para, davek 2 Oin, ca iifro ali dajanje aaslova 9 Dia. NajmanjSi tnesek 12 Qln Opremljeno sobo s posebnim vhodom, na periferiji, : išče starejši gospod pri družini brez otrok Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vila in vrt« 12S94-2»a Prazno sobo aH majhno stanovanje s posebnim vhodom, išče-va za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Tudi periferija«. 10666-23^8 Beseda I Dia,; davek i Din za iifro ali dajanje aaslova S O ta. Najmanjši tnesek 20 Din. Hotel-pension Zaka najcenejši betel na Bledn, 2 minuti od postaje Bled-Jezerd. Kopališče, tenis in garaža. — Cel penzijon v predsezijl 40 Din. v glavni sezijl pa 46 Kn. Prospekti. V nedeljo 2. junija velik pevski koncert. — Uprava. 12604-38 Stanovanje bitda I Din, davek 2 Din, M Hlro ali dajanje aaalova S Din. NajmanjSi tneaek n Dia. Sobo s kuhinjo in veliko shrambo za 200 L ji oddam v Dravljah 121 — 3 minute od tramvaja. 12630-čSl Dvosob. stanovanje s pritiklinami, po nizki ee-ni oddam z julijem v Zeleni jami. Val. Vodnikova št. 30. 12679-31 Stanovanje v bližini Jurčičevega rojstnega doma na Muljavi oddam za počitniško sezono. V hiSi elektrika, lepa izletniška pot na Polževo mimo Jurčičevih »Sleme-nic« in grad Rojinje. Pojasnila daje A. Lampret, Muljava 17, pošta Krka. 12622-ai Dvosob. stanovanje z julijem aH poeneje, in enosobno stanovanje z avgustom oddam na Blei-weisovi eesti 9,H. Ogledati med 10. in 12. ter 16. in 18. uro. 12668-31 Dvosob. stanovanje s kuhinjo takoj odda odrasli družini Franc Sušter, Ljubljana VII, Celovška c. žt. 81. 12696-31 Dvosob. stanovanje lepo, solnčno, parket, elektrika in plin, oddam odraslim osebam z avgustom. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12668-31 Trisob. stanovanje komfortno in solnčno, s vsemi pritiklinami takoj oddam na Kodeljevem — PovSetova cesta štev. 35. 12600-31 S 1. juHjem 0 4 d a m v I. nadstropja dvosobno stanovanje 8 kopalnico, vsemi pritiklinami in 2 balkonoma. — J. Figar, Dunajska cesta, poleg jesharne »Produkta« 12086-21 Trisob. stanovanje komfortno, b kopalnico takoj oddam v Fugnerjevi ulici 12. 12692-31 Stanovanje 2 lepih sob, kuBtnje in pri-tiklin oddam- z, julijem. — Naslov o vseh pepiovaUji-cah »Jutra«.. ., lS60ir31 štirišob. stanovanje komfortno, S kopalnico, za takoj ali pozneje oddam na Bleiweisovi cesti št. 3. 127,18-21 Štirisob. stanovanje t vsemi pritiklinamj oddam na Aleksandrovi cesti št. 13702-21 Sobo odda Beseda I Din, davek 2 D! , ta Miro ali dajanjt aaslova 5 Dia. NajmanjSi tnesek 17 Din. Solnčno sobo opremljeno ali prašno oddam s V julijem v Ple-teršnikovi ulici št. M/I. 13077-39 Sobo lepo opremljeno, v mestu oddam fl 1. junijem solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 12533-23 Sostanovalko po zmerni ceni sprejme Zakrajšek, Križevniška Id UL nadstr. 12666-33 Sobo letpo opremljeno, v centra, solnčno, s posebnim vhodom, oddam boljši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12643-23 Sobo n« Aleksandrovi cesti oddam za čas velesejma. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12866-23 Prazno sobo z elektriko, oddam v Čopovi ulici 10. 13647-23 Sobico s posebnim vhodom, parketom in elektriko, v centru mesta oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 12563-23 Opremljeno sobo solnčno, 1 2 posteljama tn predsobo v kateri je tekoča voda, oddam na Sv. Petra nasipu št. 48. Kopalnica in klavir. 13704-33 Elegantno sobo s kopalnico, v centru mesta oddam stalni osebi. — Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«. 13700-28 Prazno sobo oddam v Zg. Šiški št. 1/78 (Jančigajeva). 12671-23 Prazno sobo lepo, veliko m solnčno — blizu kolodvora takoj oddam. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«. 12672-23 Opremljeno sobo in sobo za pisarno odda Grabrijan. Miklošiče- va cesta 15. 13683-33 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vbodom, ca 200 Din mesečno odda Sternad. fcabjak 6/1. 12715-23 Opremljeno sobo z 2 posteljama in vhodom it veže takoj oddam v Rožni ulici 19. 13090-23 DVA APERITIVA SVETOVNEGA SLOVESA Lepo, solnčno sobo I oddam solidnemu gospodu. | Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12696-33 Opremljeno sobico snažno in solnčno, s posebnim vhodom in elektriko oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. ISTIH-33 Sobo prašno ali opremljeno takoj oddam v Jernejevi nI. št 8, pritličje, levo. 13706-23 Zračno sobo parketira.no — prazno adi opremljeno oddam v Gosposki ulici WH. 137*1433 Čisto sobo oddam mirni osebi na Blei-uvefeovi eesti 4, pritličje — lev«. 137117-23 Veliko prazno sobo nanovo slikano in pleskano, strogo separirano, v lepi in mirni hiši oddam takoj uradnici aH uradniku. — Križevniška ulica štev. 14 13719-33 Glasbila Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta iifro al) dajanje naslova 5 Dia. NajmarjSI tnesek 17 Din. Gramofon zamenjam za radio aparat. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 16611-36 Obrt Beaeda 1 Din, davek 2 Din. ta iifro ali dajanje aaslova 5 Din. NajmanjSi tnesek 17 Dia. Entel-ažur-plise izvrši ekspresno Matek & Mikeš, Ljubljana — poleg hotela Štrukelj. 30-30 Pozor, trgovci! Prvovrsten mlin v Potisju (Bačka) sprejema v mletev pšenico pod najugodnejšimi pogoji. Pojasnila daje tvrdka Nikelsbacher & Smr-kolj v Ljubljani. 12590-30 Barvamo, belimo in apretiramo vsakovrstno blago in prejo, po najnižjih cenah in najfinejši izdelavi. »Jugobar-varna«, Kamnik. 12685-30 Beseda 1 Oin, davek i Din, za Šifro ali dajanje aaalova 5 Din. Najmanjši inesek 17 Din. Pletilni stroj »Ideal« št. 6/60, zelo dobro ohranjen, prodam radi preselitve. Jera Hočevar. Hrastnik. 136ČS-29 Ženski šivalni stroj pogrezljrv — prvovrstne znamke, malo rabljen, c okroglim čolničkom, fiva, štika, stopa itd., po ugodni ceni naprodaj. Vesta, Kolodvorska ulica štev. 26 Dopiši Beseda 2 Dia, davek 1 Dta ta iifro ali dajanje S Oin. NajmanjSi 20 Din. Gospodična želi znanja z dobrosrčnim, 48 do 45 let starim akademsko izobraženim gospodom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Iskren značaj«. 10958-31 Gospodična želi dopisovati z inteligentnim resnim gospodom, starim nad 30 let. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »V maju«. 18B63-34 Beseda 2 Din, davek t Dia za iifro ali dajanje aaalova 5 Dia. NajmanjSi caesek 20 Dia. Kmečko dekle staro 22 let, ki bo imele majhno posestvo, želi poročiti državnega uslužbenca — najraje žedemičarja Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Pridna in vesela«. 18537-26 Za 15 Dm v markah (poštnina ia reSja) deWte takoj diskretno 30 goeto tiskanih strani ženitveno-možitvenih ponudb. Nadaljnje nove skozi vse leto brezplačno, pišite na naslov: »Daruvarčan«, Daru-var. Brezplačni popis posestev na zahtevo. 136Š7-35 Trgovec premožen, išče sefci primerno' premožno, trgovsko izobraženko, radi ženitve. Častna diskreeija. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Strogo resno« 13663-35 VRTNE SOLNČNIKE izdeluje Bela Fett-mann, Zagreb Masa rykova cesta 9. Prevzema tudi preobleke Zahtevajte brezplačen ilustriran cenik. Interes antno brošuro o uspešnem zdravljenju žolčnih kamnov in žolčnih bolezni poS-Ije brezplačno GL nastopat vo za Salvat-čaj lekarna Sv. Ivana, Zagreb, Kaptol 17. 48 Mnogo nesrečnih ki so zaradi smrtne nezgode Izgubili svojega hranitelja, je bOo osrečenlh z »Jutrovo« zavarovalnino, Id jim Je bila izplačana od »Jugoslavije« zav. družbe v Ljubljani, v vsakem primeru, ko je bila naročnina na »Jutro« točno plačana. Vsak »Jutrov« naročnik je zavarovan ga slučaj smrtne nezgode za Din 10.000.—% ČISTO POLT doeežete t etnam Aveh tedmni s pomoč.jo gia&orite bioiiOMke »Kure lu.ščenja«. NeopazijiTO za obo-too kožo ii temeljito ter sa imenom o^lstra-n^uget« prii6e, ogrce, mošnje, lufcnjičavo, trdo, maetao srefileč«) »e. ovenalo kožo in make utiranja. in nešfcodiiijmje« zajamčeni;. Ga.rait.iira 120 Dia. Veafoo miio škoduje polti. Vzemite za L*m;rvie He« Nago Emulzijo. Velika steklenica 80 Dan. "la. 6iš6«nje m itnš rjenje por. za odpravo smooke io osvežeaije polti je neoa.dlkrffljrvo majKlljevio mileko »Asiami* 50 Dim. — Oni g-!-Dale SCHRoDER - SCHENKE ra®psšiLj« Oranja, oddelek 1/2, Zagreb, Guiad^iiifrera oiico or. 8, L b&t. — Poštnina., če »e plača naprej 7 Dim. tx>T7etj« 14 Dira — __ »Zahtevajte brezplačno ilustrirani katalog!« Uspel za uspehom žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje »Jutro vih« oglasov! Telefon 2 9 31 premog drva in karbo- paketi SCHUMI Dolenjska cesta n s p e h o v na en oglas v »JUTRU« P L I S E največja moda. Prvovrstne stroje za plisi-ranje, večje in manjše dobavlja specijalna trgovina strojev za entlanje, ažuriranje, gumbe in šivanje A. Guttmann Zagreb, Martičeva 4 4492 ZNIŽANE CENE dvokoles, otroških igrač-nih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev. Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4 VELIKA IZBERA SVILE T vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo Pri „ Škofa" Ljubljana O 8142 A /if/ JS v O /» w v UGODNO KUPIŠf barve suhe in oljnate, emajl lak, firnež, terpentin, zidarske, pleskarske in umetniške čopiče, umetniške oljnate barve v tubah ter vse v to stroko spadajoče predmete. Poseben oddelek za parf umeri jo pri FRANZ DRAGO LJUBLJANA, Stari trg 11, telefon 2045 167 XVII. VELESEJEM V PABOVI OD 9> DO 24. JUNIJA veličastna trgovinska razstava vseh venecijanskih provinc »Venezria Euganea«, »Venezia Tridentina« in »Venezia Giulia« ter podunavskih držav POSEBNE POTNE OLAJŠAVE! 4586 Najprijetnejše letovišče na morju nudi HOTEL Aleksandrovo na otoku Krku Pension od Din 60 naprej (vse takse vštete). Sezona od 1. maja do 80. septembra. Restavracijska terasa nao samim morjem Hotel je last renomi-rane slovenske tvrdke — Zatitevajte brezplačne prospekte prt Putniku ah pa pri direkciji hotela 143 PERJE Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno ln čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaki množini E. Vajda, čakovec Telefon štev. 59, 60, S, 4 CENE PERJA ZELO ZNI2ANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! R. L. Stevenson: 43 Prigode francoskega ujetnika na Angleškem »Prav!« je rekel Alain. »V takih okolnostih vas pač ne morem opomniti teh dvajsetih let, ki sva jih skupaj preživela na Angle* škem, in uslug, ki sem vam jih storil v tem času. Vaše lordstvo me predobro pozna, da bi me moglo imeti za zmožnega, govoriti o takih rečeh vpričo tretje osebe. V čem sem se pregrešil, ne vem; poznam samo svojo kazen, m ta je toli težka, da se ji ne upam pogledati v oči. Stric, vašemu usmiljenju se priporočam Odpustite mi, če sem kaj zakrivil? Ne pošljite me v ječo za dolžnike do konca mojih dni!« »Kakopak,« je zamrmral stric. Nato je odprl bledovišnjeve oči, jih srepo nameril v Alaina in s poudarkom navedel besede svojega najljubšega pesnika: »Mladost si domišlja, da bo dosegla vse, a starost usmiljenja nima.« Rdečica je temno planila Alainu v obraz; z žarečimi očmi se je obrnil k Romaineu in meni. »Nu,« je rekel, »če je tako, se vam umaknem. Tolaži me vsaj misel, da ne bom edini Saint=Yves, ki pojde v ječo.« »Počakajte malo, gospod vikont,« je dejal Romaine. »Nekaj opomb še imam za vas.« Toda Alain je že hitel proti vratom. »Samo trenutek postojte!« je zaklical Romaine. »Spomnite se svojega lastnega sveta, da ni prav, če človek zaničuje nasprotnika.« Alain se je obrnil. >Da, zaničujem vas, in razen tega vas sovražim,« je zakričal v neobrzdani strasti. »Varujta se me, oba!< »Ce vas prav razumem, grozite gospodu vik on tu Anneu? Jaz, vidite, tega ne bi delal, da sem na vašem mestu. So še hujše reči od denarnega poloma in neprijetnejši kraji, kakor je ječa za dolžnike.« Odvetnik je izrekel te besede e tako pomembnim glasom, da je Alaina od glave do nog izpreletelo. Prebledel je, kakor da bi ga bil sunil z mečem. »Ne razumem vas,« je zamrmral. >0 pač, prav dobro me razumete!« je odvrnil Romaine. »Nikar ne mislite, da so v zadnjem času, ko ste imeli toliko posla, drugi držali roke navskriž. Ne imejte me za tako malo bistroumnega, da ne bi znal voditi preiskave, samo zato, ker sem Anglež. Naj bo moja skrb za čast vaše hiše, gospod Alain de Sainte-Yves, še tolikšna — ako zvem, da ste storili v tej zadevi, bodi si posredno, bodi si neposredno, le najmanjši korak v škodo svojega bratranca, bom storil svojo dolžnost, ne glede na to, koliko me stane; z drugimi besedami, naznanil bom tistim, ki jim je mar, ime bonapartov-skega opravnika, ki podpisuje svoja pisma z .Grčgoire de Tours'.« Priznam, da je bilo moje srce že pred tem zadnjim udarcem popolnoma na bratrančevi strani; a tudi če bi ne bilo tako, bi se bilo moralo zdaj nagniti k njemu, toli silen je bil njegov strah, ko je slišal očitno proglasitev svoje sramote. Beseda mu je obtičala v grlu, zgrabil se je za ovratnico in omahnil; mislil sem, da bo padel. Planil sem mu na pomoč; a že se je opametoval, se od.naknil pred menoj in obstal z iztegnjenimi rokami, kakor da bi se branil oskrumbe po mojem dotiku. »Proč roke?« je zajeclja.1. »In zdaj,« je nadaljeval odvetnik s takisto neizprosnim glasom kakor prej, »zdaj lahko presodite, kolikanj važno je za vas, da ste v bodoče previdni v svojem ravnanju. Vaša aretacija visi na niti, če se smem tako izraziti, in ker boste neprestano pod mojim nadzorstvom in nadzorstvom mojih zaupnikov, pazite in hodite naravnost; kakor hitro zdvomim o vas, storim, kar sem rekel.« Ponjuhal je, njegove drobne oči so se zapičile v žrtev. »In zdaj naj vas samo še opomnim, da stoji vaša kočija pred hišo. Ta pogovor razburja njegovo lordstvo in menda tudi vam ni prijeten: po mojem mnenju ni razloga, da bi ga nadaljevali. Vem, da se z željami vašega gospoda strica ne ujema, da bi še kedaj prenočili pod to streho.« Ko se je Alain obrnil in brez besede zapustil sobo, sem urno krenil za njim, še vedno z nejasno željo, da bi mu pokazal, če že ne simpatije, pa vsaj odkritosrčno pomilovanje, ki sem ga čutil zanj; vsekako je bilo to dolgo trpinčenje, to počasno mesar jen je človeka popolnoma izpremenilo moja čuvstva. Ta mah sem preklinjal oba, strica in odvetnika, zaradi njune mrzle okrutnosti. Sklonjen čez ograjo stopnic, sem baš še slišal njegove hitre korake po veži, ki je bila prej v počaščen je njegovega prihoda polna služinčadi, zdaj, ko je toli žalostno odhajal, pa popolnoma prazna. Še trenutek, in vse stopnice so se stresle in zrak mi je zažvižgal okoli ušes, ko je Alain treskoma zaloputnil vrata za seboj. 19 Po viharju Komaj je bil bratranec zapustil hišo, sem že začel s skesanim srcem ugibati, kakšne bodo posledice pravkaršnjih dogodkov. Mnogo loncev je bilo pobitih, in nekaj mi je pravilo, da bom jaz tisti, ki bom plačeval račun. Najprej so bili skrivaj in očitno ponižali in razdražili tega ognjevitega, ponosnega človeka, potem so mu bili pa vrnili prostost, da bi po mili volji snoval maščevanje. Davorin Ravljen. — Izdala sa koozorcU ftJtttEM Adolf RihniVa*. — Za Narodna Hakarnn d. d. kot Z* JnNntDl del J« odgovoren Aloj* Novak, — SfA s UabUani,