yg Lfubljanf, nedelja dne 30. aprila f922
DanaSnJa Storilka t Din - 3 K
Izhaja ob 4 zjutraj.
Stane eetoletno • . M0 S mesečno ...**•« JK) » n Inozemstvo ,. >80 (
Oglas! sa vsak mm višine stolpca (58 mm) . * K dali oglas: do 80 mm stolpca (58 mm) . i .
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko.
Uredništvo:
Miklošičeva oests št, Telefon «.72.
Upravništvo: fffteraova alte <«.(& Telefon M. 18.
Baten kr. pott. ček. urada itev. 11.842.
Ljabljana, 29. aprila.
»Navek on živi, ki zgine
pošteno.* Franjo Krsto Frankopan.
Dne 30. aprila 1671. so v Dunajskem Novem mestu odsekali glave Petru Zrinjskemu in Franji Krstu Frankopanu. Avstrijsko cesarsko sodišče ju je obsodilo na smrt, ker sta žalila Veličanstvo Leopolda I. in se uprla proti njemu. Njima krivda je bila, da sta hotela osvoboditi svojo domovino Turkov in avstrijskega samovoljnega absolutizma. Tako globoko sta verovala v pravičnost svoje stvari, da sta se — že obtožena — sama podala na Dunaj, ker še nista vedela, da v Avstriji ne sme nikdo težiti za svobodo in pravico.
Lopold jima je bil dal svojo cesarsko besedo in ju premamil b zvabil na Dunaj. Prelomil je besedo. Njima ni koristila niti njuna ostroumnost, niti sklicevanje na usluge, ki sta jih bila izkazala onadva in njuni predniki za dobro in čast celega krščanstva in habsburškega rodu. Hvaležnost ni bila habsburška vrlina. Avstrija je hotela zatreti že samo misel o svobodi na Hrvatskem. Na Zrinjskem in Frankopanu naj bi se bil »statuiral ekscmpelj*, kakšna usoda čaka one, ki si žele v Avstriji svobode za svoje. Avstrija je hotela vdušiti Hrvatsko, kakor je vdu-iila Češko po bitki na Beli gori. Vsak Avstriji podvržen narod je moral doživeti takšno katastrofo, da ee njegova duša zaplaši, da dežela osiromaši, da se narod omehča in postane zrel za nadvlado tujca.
Zato sta Petar Zrinjski in Franjo Krsto Frankopan narodna mučenika. Umreti sta morala, ker sta ljubila svoj narod in njegovo svobodo. 2 njima naj bi bil umrl vsak samostojen pokret naroda.
Jutri se slavi njun spomin Sirom našega naroda. Ali z jasno zavestjo, kaj znači za naš narod zrinjsko-fran-kopanska tragedija? Ali tudi z jasno zavestjo, v čem je pravi pomen zrinj-sko - frankopanskftga kulta? Ali s čvrstim prepričanjem, da treba dograditi zgradbo one ideje, za katero sta Petar Zrinjski in Franjo Krsto Frankopan pretrpela mučeniško smrt? Kaj pomeni češčenje teh narodnih mučeni-kov, če jih z besedami slave, a s svojimi deli sramote?
Zastopniki samohrvatstva se farizejsko trkajo na prsa, češ, da so oni edini pravi častilci in nasledniki Zrinjskega in Frankopana. Pa baš mnogi med njimi so se plazili in himne peli potomcem tistega Leopolda, ki je svoje roke omadeževal s krvjo mučcni-kov in so junaki šele v svobodni Jugoslaviji. Petar Zrinjski in Franjo Krsto Frankopan sta bila ljubitelja prave narrine svobode in varuha ideje zajednega dela s Srbi, zlasti Petar Zrinjski, ki je v svoji zaroti namenil ugledno ulogo Srbom in Slovencem, kajti njemu je bila hrvatska državna samostalnoet zedinjenje s Srbi in Slo-vencL
Danes ee ideja Zrinjskega in Frankopana često falsificira. Očistiti jo je treba od vsiljenih jej lažL Zastopati idejo Zrinjskega in Frankopana, znači. vztrajati čvmto na prepričanju, da mora hrvatska svoboda temeljiti na pravem narodnem temelju, da mora biti del svobode jugoslovanske, za katero sta se Zrinjski in Frankopan žrtvovala.
Onadva se nista žrtvovala, da nas
razdelita, marveč da nas vse osvobodita od tujca in nas medsebojno uje-dinita. Kdor se bori za mržnjo, ta sramoti svetli spomin onih, ki sta se žrtvovala — ne za Radiča, temveč za nas vse.
Demokracija celega sveta se na prvi maj spominja starih borb in ee v duši in misli pripravlja za nove. Jugoslovanska demokracija se zaveda, da je pred tem prvim majem še drug, poseben naš jugoslovanski dan, posve&m spominu na žrtve, padle v borbi celoga našega naroda za svobodo proti tirao-stvu.
Zrinjski in Frankopan sta v oni četi eborilcev eonov minolih*, v kateri je toliko Jugoslovanov, od Kosova do Albanije, od Sigeta do Kajmakčalana, junakov v slavcih bitkah in žrtev brez imena.
V sedanji dobi cinizma sam narMni in revoiucijski spomin, združen s svetovnim majskim praznikom, še enkrat kliče: «Ni svobode, dokler nismo pri-nravljeni na žrtve za veliko idejo.*
Iz krvi, ki curlja z okrvavljenega tnala, se dviga trobojnica naše narodne države.
Beograd, 29. aprila. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je bil Člen 64. o likvidaciji kmetekh odnošajev v Bosni sprejet v smislu predloga pododbora. Pri končnem glasovanju o dvanajstinah za maj in junij, je bil sprejet zakonski načrt s 152 proti 34 glasovom. Pred zaključkom seje je posl. Mi-letič vprašal predsednika, kaj misli ukreniti, da napravi konec neredu v skupščini, ki samo ovira delovanje. Predsednik dr. Ribar je odgovoril, da mu je vprašanje jako dobrodošlo in da bo ukrenil vse, kar je v njegovi moči, da napravi konec neredu.
Prihodnja seja narodne skupščine je sklicana za 10. maja.
Končno je predsednik dr. Ribar pozval odbor, naj reši mod tem časom zakone o glavni kontroli, ccntralni upravi, ministrski odgovornosti in izmeni volilnega zakona in zakon o volilnih spiskih.
NOVE PONUDBE. — MINISTER
Beograd, 29. aprila. (Izv.) Ministrski svet je na svoji današnji seji razpravljal o tekočih poslih. Vlada je brzojavno pozvala finančnega ministra dr. Kumanudija, naj se v svrho zaključka posojila ameriške skupine v znesku 100 milijonov dolarjev, nemudoma vrne v Beograd, ker so Ameri-kanci stavili kratek rok za odgovor. Dr. Kumanudi pride najbrže v Beograd že v pondeljek.
Seja narodne skupščine
DVANAJSTINE SPREJETE. — ODGODITEV PARLAMENTA.
Proračun bo 15. maja predložen plen umu,
Beograd, 29. aprila. (Izv.) V parlamentarnih krogih se sodi, da bo do 15. maja finančni odbor predelal celi proračun za leto 1922. Odbor se nadeja, da bode do tedaj izenačil dohodke in izdatke. Iz proračuna črtane investicije se bodo sprovedle s posebnimi kreditnimi operacijami izven rednega proračuna. Definitivni razkol med MnsOmanL Beograd, 29. aprila. (Izv.) Po včerajšnji seji skupščine, na koji je posla-nec Karamehmedovič podal znano izjavo, se v parlamentarnih krogih smatra, da je razkol v muslimanskem klubu definitiven. Zbor zaupnikov muslimanske organizacije dne 15. junija bo torej zanimivejši, nego se je pričakovalo. Vidi pa se že sedaj, da ima Ma-glajevičev* skupina sposobnejše vodstvo nego Spahova.
Naše zunanje posojilo
KUMANUDI POZVAN V BEOGRAD
Kakor doznava vaš dopisnik, se minister Kumanudi potem ne povrne več
v Genovo.
Beograd, 29. aprila. (Izv.) Poslednja dva dneva je vlada dobila Se nekaj podudb sa posojilo, vendar o njih ne bo razpravljala, dokler ne ne vrne iz Genov« fi naftni minister (k. K uma-nudi.
Vprašanje agrarne reforme
POSPEŠEVANJE V SLOVENIJI. -
ŠUMSKIH
Beograd, 29. aprila. (Ixv.) Minister u agrarno reformo Miletid je imel danes popoldne v finančnem odboru zanimiv ekspoze. Očrtal je stanje agrarnih odnošajev v vsej državi. Naglašal je, da je agrarno vprašanje v Bosni in Hercegovini popolnoma likvidirano ter se stvarno nahaja zemlja popolnonja v rokah kmetovalcev. Za plačilo ostane še 650 milijonov, ki se bodo izplačali v državnih obveznicah. Referiral je dalje o kolonizaciji v Vojvodini, kjer se je koloniziralo 15.000 dobrovoljc., k so v svoje zadovoljstvo dobili zemljo v obdelovanje. Glede Slovenije je izjavil, da se mora
ZAŠČITA NARODNIH MANJŠIN POSESTNIKOV.
agrarna reforma s večjim pospešenjem izvesti na velikih zlastih Sumskih posestih. Na zahtevo poslanca dr. Kukovca, da se »vzamejo manjša gozdna posestva naših narodnih lastnikov, je minister pristal na potrebo izvedbe agrarne reforme v prilog takim manjšim posestnikom ter pozval posL dr. Knkovca, naj mn predloži tozadevne predloge.
Svoj ekspoze je minister končal s tem, da je izrekel nado, da bo ▼ jeseni agrarno vprašanje popolnoma likvidirano.
Pretres budžeta ministrstva agrarne reforme se bo na podlagi tega referate vršil ▼ pondeljek ob 10. uri dopoldne.
Iz ministrskega sveta
Beograd, 29. aprila. (Izv.) Danes popoldne od 16. do 18. nre je bila seja ministrskega sveta, na kateri je minister Trifkovič poročal o likvidaciji direkcije vojnega plena, ki začne početkom maja. Za tem so poedini ministri poročali o izvršeni redukciji uradništva v svojih re-sortih po sklepa parlamentarne komisije.
Katastrofa v Bitolju
Beograd, 29. aprila. (Izv.) Ministrstvo za notranje stvari je potom anketne komisije dognalo, da znaša škoda, ki so jo utrpele civilne osebe v Bitolju zaradi eksplozije 6 milijonov dinarjev. Skoda na vojaške 11 materialu je neizmerno večja.
POVRATEK KRALJA ALEKSANDRA.
Beograd, 29. aprila. (Izv.) Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander ostane v Parlzn do 3. mala ln bo 5. maja zopet v Beogradu.
PRIHOD DRJA NINČIČA V BEOGRAD.
Beograd, 29. aprila. (Izv.) Minister zunanjih del dr. Ninčič je na večer došel v Beograd, ter bo jutri v ministrskem svetu podal poročilo o deln genovske konference, zlasti o razgovorih, ld se jih vodi radi izvršitve rapallske pogodbe.
PROSLAVA ZRINSKEGA IN FRANKOPANA V ZAGREBU.
Zagreb, 29. aprila (Izv.) Danes okoli 20. ure je četa 35. polka, ki nosi ime Zrinskega, z volno godbo napravila obhod po mestu. Pred stanovanjem namestnika Je odsvlrala hrvatsko himno »Lepa naša domovina*, ter Je nato obšla mestne ulice in se vrnila v vojašnico. Na večer je bila v gledališču sokolska akademija. Jutri predpoldne bo v stolni cerkvi svečana maša, kateri bo prisostvovalo vojaštvo, šolska mladina, sokoli, aktivni tar rezervni in vDokoieni častniki.
Beograd, 29. aprila. (Izv.) Danes popoldne je imel demokratski klub sejo, na kateri se je razpravljalo o uredbi razdelitve države na oblasti, zlasti o tem, da li morejo člani kluba vložiti pri predstoječi skupščinski debati svojje predloge o razdelitvi. Odobreno je vojvodinskim poslancem, da predložijo predloge o izmenah v Vojvodini, ostali poslanci morajo najaviti svoje eventualne predloge klubu, da o njih razpravlja. Ministri so izjavili, da bo vlar da razven že znanih predlogov o Hrvatski (Kastav, otok Krk, Medjimurje in spojitev Srtma s enim delom Vojvodine) predložila parlamentu iz druge spreminjevalne predloge.
Nato je minister Marinkovič referiral o zunanji situaciji, zlasti o delu genovske konference. Izvajal je, da so naši delegati odbili predloge Italije, ki 90 šli za revizijo rapallske pogodbe, vsled česar je Italija zahtevala, da mi predložimo naše predlogo. Naša vlada je izjavila, da ne podaje nikakih predlogov, temveč, da zahteva integralno izvršitev rapallske pogodbe. Vrhu tega je minister dr. Ninčič pozvan v Beo-
Redukcija uradništva
Beograd, 29. aprila. (Izv.) Pri redukciji uradništva je bilo v ministrstva socialne politike penzjonlranih, odnosno odpuščenih 53 ukaznih uradnikov, med njimi 2 načelnika in 7 inšpektorjev ter 35 nenkaznih uradnikov ministrstva, razen tega še večje število uradništva pri
pri pokrajinskih upravah v Sarajevu, Zagrebu, Splitu in Ljubljani Med drugimi je odpuščen tudi en inšpektor dela ter več nenkaznih uradnikov pri borzi dela v SloveniJL Na lastno prošnjo je upokojen načelnik Cvetko Gregorič. Inšpektor dr. L. Lotrič je preveden v stalno npravo državnih monopolov. Pri oddelku socialne politike v Ljubljani je upokojen načelnik invalidskega odseka dr. Anton Breeelj.
NAŠI POSLANCL
Beograd, 29. aprila. (Izv.) PosL Kukovec je včeraj odložil svoje potovanje v Celje radi kritičnega Incidenta v parlamentu. Odpeljal se Je nocoj. Posl. Rei-sner Je ostal v Beogradu, radi važnih dijaških vprašanj.
ZA RESTAVRACIJO PROGE MURSKA SOBOTA-HODOŠ.
Beograd, 29. aprila. (Izv.) Prometni minister Je danes IzJavO posL dr. Kukov-cu, da je ukazal naj se ves materijal na železniški progi Murska Sobota- Hodoš, kl ga ie dala odpeljati zagrebška direkcija, takoj vrne.
ZA ŽELEZNIŠKE DELAVCE.
Beograd, 29. aprila. (Izv.) Na zahtevo demokratskih poslancev Davkloviča, Reisnerja in dr. Knkovca ]e danes fin. minister naročil, da mora biti uredba o povišanju mezd In dragtnjskih doklad za železniške delavce izdelana do prihodnje seje finančnega odbora, ki jo bo takoj vzel v pretres. Minister je dalje izjavil, da Je včeraj brzojavno odredil novo licitacijo za zgradbo inšpektorata državnih železnic v Liubliani.	,
Avtentične informacije
o pogajanjih z Italijo
POROČILO MINISTRA MARINKOVlCA V DEMOKRATSKEM KLUBU. SPREMINJEVALNI PREDLOGI K RAZDELITVI V OBLASTI.
grad, da poda svoje informacije o genovski konferenci.
Nadalje je minister Marink ovič ko.> statiral, da je solidarnost Male anta,> te tako čvrsta kot nikdar poprej.
Vlada svojim delegatom ni dala pooblastila, da sami odločajo o morebitnih predlogih za odhod z genovske konference. Vsako večjo odločitev morajo delegati vnaprej prijaviti vladi in zahtevati odobritev.
Klub je končno razpravljal o raznih notranjih zadevah.
Italijanski klerikalci in Reka.
Genova, 29. aprila. (Izv.)Danee predpoldne sta se sestala dr. Kumanudi in dr. Krstelj z vodjem italijanskih klerikalcev donom Sturzo. Razpravljalo se je o jugoslovansko - italijanskih odnosa jih. Naša ministra sta pokazala do. sti koncilijantnosti, don Sturza pa presoja reško vprašanje popolnoma s stališča italijanskega sentimenta. On misli, da bi bilo najbolje, da se reško vprašanje reši v obliki trgovske celine z baroško luko. Razgovor je potekel prijateljsko, toda brez zbližanja v na-Izorih.
Nofa Rusiji še vedno ni sestavljena
SKUPNO POSVETOVANJE EVROPSKIH DRŽAV. - POLJSKE ZAHTEVE.
Genova, 29. aprila. (Izv.) Zastopniki velevlastl, Poljske, Rumunije, Švedske in Svlce so Imeli danes sestanek, na katerem so proučevali besedilo odgovora ruski delegaciji. Besedilo Je bilo Izdelano na podlagi angleškega in francoskega načrta In vsebuje razne obveznosti, ki jih mora prevzeti Rusija, ako hoče dobiti zahtevano pomoč.
Pred sestavo novega memoranduma ruski delegaciji so se vršili za kulisami hudi diplomatski boji. Zastopnikom Male antante ln nevtralcem je bil tekst odgovora Izročen šele opolnoči po seji politične komlsiie.
Razprave postajajo vedno bolj zamotane. Sedaj Je nastopila tudi Poljska s svo-
jimi zahtevami, ld jih podpira francoski delegacija. Poljska vlada je poslala namreč vladam v Londonu, Parizu in Rimu istočasno noto, v kateri Jih p^osi, nai priznajo rusko-poljskl mir v Rigi, ki določa meje poljske države. Po versajskem miru meje poljske republike namreč še niso definitivno določene, odprto je še vprašanje Vilne, Vzhodne Galiclie In meje napram Beli Rusiji. Poljska vlada smatra sedanjo priliko za ugodno, da se ji definitivno priznajo današnje faktične meje. Lloyd George Je napram poljskim zahtevam zelo rezerviran In Jih zaenkrat še odklanja, dočim Je Francija odločna na strani Poljske.
Angleško-francoski spor
BARTHOU ODPOVAL V PARIZ.
Genova, 29. aprila. (Izv.) Predsednik francoske delegacije Barthon odpotuje v nedeljo v Pariz, kjer ostane samo tri dni, da poroča svoji vladi in dobi nove instrukcije. V sredo prispe zopet v Genovo in se ndeleži plenarne seje politične komisije. Vsa znamenja kažejo, da je napetost med Anglijo in Francijo zopet popustila :n da se je Bartboujeva grožnja glede zapustitve konferenc« ▼ resnici izpremenila samo v navadno informacijsko potovanje v Pariz.
V političnih krogih pa se vendar raču na tudi z možnostjo, da se Barthon morda ne vrne več iz Pariza v Genovo, ker je Poincar6 z njim precej nezadovoljen. V tem slučaju bi ga nadomestil francoski veleposlanik v Rima Barrere ali |
pa kdo dragi, taktični vodja pa bi ostal še vedno Poincarč.
Genova, 29. aprila. (Izv.) O včerajšnji
seji pododbora za rusko vprašanje » še poroča: Lloyd George je na izja-o predsednika francoske delegat Barthou ja, ia odpotuje v Paiz, izjavil »ledeče: »Sprejemam na znanje namero Barthooa, vccdar pa j,?- tavljam, <1* je sjdaj že dru. ič, da se predsednik francoske delegacije odstranjuje s konference, ki razpravlja tako važna in kočljiva vprašanja. — Opozarjam na posledice, ki jih je imel svoječasno odhod francoskega delegata iz Cannesa. Enake posledice more imeti tudi sedanji odhod Barthou-ja iz Genove.
Prvi maj na Reki
Kraljeviča, 29. aprila. (Izv.) Danes se je sestala manjšina reške konstituante na Reki na sejo z dnevnim redom: Moratorij in predaja administrativne oblasti na magistratno ravnateljstvo. Reka nima denarja sa izplačilo uradniških plač, italijanska vlada pa ni voljna dati Reki nadaljnjega kredita Sedanja uprar va reške države odpušča uradnike, ki so pristaši Zanelle.
Genova, 29. aprila. (Izv.) Dne L maja bodo odpuščeni i> železniške službe na Reki vsi uradniki Rečani in Madžari in na njih mesto bodo postavljeni Italijani iz kraljevin« Madžari so proti temu protestirali pri svojem konzulu na RekL
Kraljeviča, 29. aprila. (Izv.) Reški socialisti in komunisti so sklenili, da dne 1. maja ustavijo delo in da manifestirajo delavski praznik. Ko so na kvestari za-litevali dovoljenje, se jih je tam napotilo — na organizacijo fašistov ali na italijansko poslaništvo na RekL Socialisti so Izjavili, da se obrnejo n» zakonito vlado in so skleniL, da bodo manifestirali na svojo roko Vodja fašistov Anto-nino, je izjavil, c morejo komunisti in socialisti prirediti nepolitičr.o manifestacijo, toda na rdečih zastavah morajo biti italijanske barva.
Borza
Zagreb. Borza bo poslovala dne i.
majnika normalno. V današnjem prometa izven borze so notirali: Berlin 25.50 — 25.75, Praga 140, Dunaj 0.90, dolarji so bili ponujani po 69, lire po 377.
Dunajska in praška borza danes niste poslovali
Curih, deviz« Berlin 1.81, Newvork 5.15, London 22.78, Pariz 47.25, Milan 27.15, Praga 9.95, Budimpešta 0.67, Zagreb 1.67, Varšava 0.1S, Dunaj 0.065, žigosane krone 0.067.
Berlin, devize: Rim 1498.10 — 1501.90, London 1250.90 — 1254.10, Ne-wvork 282.64 — 283.36, Pariz 2616.70 — 2622.30, Švica 5523.05 — 5536.95, Dunaj 3.48 — 3.52, Praga 549.80 — 551.20, Budimpešte 36.95 — 37.06, Zagreb 94.50, Sofija 207.20 — 207.80.
Današnja števUka »Jutra* obsega osem strani in stane 1 Din.
Prihodnja številka izide radi prazno-vanja 1. majnika v sredo; tudi ta številka bo Imela prilogo ia bo začela s prU občevanjem našega novega romana 'Hči papeževa».
Mesečna naročnina za 'Jutro* znaša V Jugoslaviji samo 7 JO Din.
začne Izhajati novi roman «Jutra*
,.Papeževa hči" — Lulcreciia Borgia.
Kdor še ni naročnik «Jutra» in hoče citati ta senzacionalni roman redno in točno, mora najkasneje do 2. maja sporočiti podpisani upravi, da želi postati naročnik »Jutra*. Pozneje se prvih številk romana ne bo dobilo.
Uprava «Jutra» — Ljubljana.
___ ... -rfrnmnfrriinft m n mu fe to 6aCf-TFa nJem AntoniB sno oMnamB rtfl-
SJSklSS o - niranopevskodramatlčarko, pri kateri

Minister Ninčii o Genovi
Zagreb, 29 aprila.
Danes dopoldne je na potovanju _ v Bnograd prispel semkaj z orijentekim vlakom naš zunanji minister dr. Nin-i-ic in podal dopisniku «Rječi» pojasnilo o stanju naših pogajanj c Italijo, o genovski konferenci in o vlogi Male antante v Genovi. Dr. Ninčič je najprej izjavil:
<Prosim Vas, da izrecno naglasite v listu, da so vse vesti o kakem nesoglasju med menoj in vlado izmišljene in tendencijozne. Ravnotako tudi vesti, da delam proti ins trnke i jam vlade in da sem bil zato pozvan v Beograd. V Beograd se vračam po lastni iniciiativi. da poročam vladi o splošnem položaju v Genovi in o stanju naših pogajanj z Italijo. Tudi šef francoske delegacije Barthou odpotuje v isto svrho v Pariz. Ostati moram v kontaktu z vlado, ker je genovska konferenca neposredno pred rešitvijo ■>seh važnih problemov Evrope.
Kar se tiče rapallske pogodbe, stojita obe državi pa stališču, da treba izvršiti pogodbo, obstoje pa samo razlike v mišljenju, kako naj se izvede.»
Kako stališče pa zavzemajo Italijani napram vprašanju arbitraže?
»V tem oziru so med Italijani mišljenja deljena. Nekateri stoje na stališču, da je sporazum nemogoč in je zato najbolje, da se rešitev spora prepusti Zvezi narodov, drugi zopet naglašajo, da je treba poskusiti vse, da se doseže direkten sporazum z nami, ker je ravno sedaj najugodnejša priložnost za sestanke odgovornih ministrov. Tako naši zavezniki kakor tudi prijatelji žele, da bi imel sedanji zadnji pozkus ugoden uspeh.*
Kaj pa je z italijanskimi revizijskimi predlogi?
Teh ni! Italijanski delegati so samo poskušali staviti nekatere zahteve, ki pa smo jih mi kratkomalo zavrnili kot mdiscutabel. Vrše se samo pogaianja, v kolikor obstoje razlike v mišljenju ?lede izvedbe rapallske pogodbe.*
Kak vtis je napravil memorandum Hrvatskega bloka?
»Čudim se, da se o tem memorandu toliko piše. Meni ga ni nikdo niti omenil. Tudi nam ga ni izročla italijanska delegacija niti ni prišel niti z besedico pri naših pogajanjih z Italijo na razgovor. Meni so izročile memorandum privatne osebe.*
Kak je položaj naše države in Male antante sploh v Genovi?
»Izredno ugoden. Ugled Male antante vedno bolj narašča. Sanse so dobre in moremo pričakovati najboljših
uspehov.*	. .
Dr Ninčič je končno izjavil dopisniku »Rječi*, da se ne bo dolgo mudil v Beogradu, ker je njegova navzočnost v Genovi neobhodno potrehna.
Sol za avtorsomiio —
boi sa kSerškalšsem!
Tisti klerikalci, ki ob vsaki priliki deklamirajo svojo veliko ljubezen do univerze, kažejo od dne do dne večje sovraštvo do osnovnih šol. Skoraj vsi 'derikalni poslanci se pečajo na shodih in sestankih največ s hujskanjem naroda proti šoli, zlasti pa proti učiteljem i.-ot predstavitel jem šolstva. Klerikalno časopisja vsak dan podpihuje lju 1--tvo in ga pripravlja na »najvztrajnejši odpor*. Proti ljudskemu šolstvu na uprizarjajo klerikalci zato tako gonjo, ker so minuli Susteršičevi časi, ko
ganjanje in trpinčenje po klerikalni strahovladi je bil v Avstriji eden največjih evropejskih kulturnih škandalov. v Jugoslaviji se je učiteljstvo osvobodilo klerikalnega jerobstva in tudi materijelno opomoglo. Ustava jamči učHeljstvu popolno svobodo m stališče neodvisnega narodnega vzgojitelja. Baš šolsko vprašanje pa je tisto, ki žene klerikalce v avtonomijo. Da bi jim ustava izročila v oblast vsaj osnovno šolstvo in učitelje, bi nihče ne bil bolj vnet zagovornik centralizma kot klerikalci. Tudi včerajšnji »Slovenec* se huduje nad pokrajinsko upravo, ker ni dala v okrajnih šolskih svetih večine klerikalcem. Preteniije klerikalizma so celo tako velike, da protestira »Slovenec* n. pr. proti temu, da sedi v okrajnem šolskem svetu kamniškem dr. Karba, ki je župan Kamnika, torej največjega kraja v okraju in mož, s katerim se zbog njegove izobrazbe in delavnosti klerikalni zastopniki v okrajnih šolskih korpo-racijah še primerjati ne smejo. Klerikalcem seveda ni za procvit šolstva, marveč le za to, da bi okrajni šolski sveti, v katerih naj bi vladala duhovščina, bili šiba božja za učitelje na deželi. Ker tega v Jugoslaviji ni, vato piše »Slovenec*, da se zlorablja centralna državna oblast, da se nasilnim potom zasužnji vse naše šolstvo svo-bodomlselstvu. »Zato je nam (klerikalcem) boj za avtonomijo tudi boj za kulturne pravice ljudstva*, ali z drugimi besedami povedano: boj za avtonomijo, je boj za klerikalizem. Včerajšnji »Slovenec* je znova j>okazal slepoto onih naprednjakov, ki podpirajo klerikalno politiko direktno ali indi-rektno in so ne zavedajo, kako škodo povzročajo napredni stvari,
no zdelo, da je začel razmišljati o — Alijaeiču in o kazenskih kolonijah v Sibiriji. Da W po[>olnoma »brisal spomin na evojo zaveznike klerikalce, ki so spravili K romarja na Suhi bajer, bi gospod Vladimir Kravos morda prav storil, če bi razmižljeval o angleški ekspodiciji na Gaurisanker.
Politične beležke
'4- Demokratski dlskusijsld večer v Mariboru. Krajevna organizacija demokratske stranke v Mariboru priredi v četrtek 4. maja ob 20. uri v dvorani restavracije »Halb Wildl» diskusljski večer. Predaval bo dr. Relsman o češkoslovaški narodni demokraciji.
-f Občinam in naši javnosti. Pod tem naslovom prinaša včerajšnji »Slovenec* poziv, da naj nihče ne prisp-> va za »Dečji dom*, za katerega zbira »Kolo jugoslovanskih sester* kot poročni dar bodoči kraljici Mariji. «Od naših občin pa za «Dečji dom» nobe nega solda!» se glasi globoke humani tarnosti in srčne kulturo prežeto povelje glavnega glasila SLS. Zoper »Dečji dom* so klerikalci samo zato, ker ni v načrtu, da bi bil to klerikalen dom. Bojkot »Dečjemu domu*, ki ima biti "samo humanitaren zavod, prokla-mirajo klerikalci v istem času, ko prosjačijo njihovi strankarski zavodi, kateri nosijo sicer humanitarne naslove. a so v resnici le sredstvo za klerikalno politično propagando, na vseh koncih in krajih. Zakladajo jih z denarjem država, občine in zasebniki. Brez vsake kontrole se izvablja denar na vseh koncih in krajih. Po dvakrat, trikrat je preplačano mesto vsakega cojenca v klerikalnih internatih in nihče ne v6, kako se uporablja denar. Sedaj, ko so klerikalci naslovih na javnost in na občine apel za bojkot »Dečjega doma*, je skrajni čas, da napredna javnost izpregleda klerikalno politiko. Največja pogreška naprednih ljudi je že od nekdaj, da so predobri in prepoštoni. Baš v humanitarnih stvareh so bili vedno kava! irski in so prepuščali vodstvo vseh akcij na tem polju klerikalcem. V bodoče mora biti to drugače! Ko so klerikalci zanesli politiko tudi v humanitarnost je treba tudi na tem polju dobro pogledati, kaj je res namenjeno plemenitim namenom in kaj služi le klerikalismu pod to ali ono lepo firmo.
-f Razmišljevanje Vladimirja Kra-vosa ob Kromarjevem pogrebu. Poleg Antona Peska je v narodnosoci-alm stranki največji faktotum gospod \U-dimir Kravos, ki izdaja in piše »Novo Pravdo* ter se odlikuje po posebni duhovitosti in originalnosti. Ko je gledal Kromarjev pogreb, je videl, da stopajo v žalnem sprevodu večinoma sami
Po svetu
—	d' Annunzio bo Imel baje ie prvega maja v Genovi velik političen In socialen govor. Kakor pišejo italijanski listi, hoče ekstremno levičarsko orientirana organizacija italijanskh mornarjev poveriti pesniku vodstvo organizacije. Preden bo D' Annunzio to ponudbo odklonil, In bo gotovo dobro premislil, zakaj organizacija mu je šla o priliki njegove »vlade* na Reki kar se tiče ladij z živili, ki so se, »ne ve se kako, izgubljale na Reko*, precel na roko. Baje bo sedaj D' Annunzio v Genovi na Javnem shodu izjavil, da se hoče zopet udejstvo-vati v političnem življenju.
—	Švedski kralj lahko ponesrečil. Švedskemu kralju se Je pripetila te dni na poti lz Niče v vasi Serres avtomobilska nesreča. Kraljev avtomobil Je prehitel neki bankir iz 2eneve, a Je pri tem odnesel kraljevemu avtomobilu eno sprednje kolo. Kralj Je le lahko poškodovan, dočim Je njegov spremljevalec težko ra njen.
—	Velika nesreča na morju. V prelivu La Manche se je potopil parnik »Albert Talnlandle* (3000 ton). Parnik Je bil namenleu v Rotterdam ter Je bil naložen s premogom. Od 32 mož posadke se ie rešil samo eden. Rešil ga Je grški parnik »Pelagla*.
Prosveta
ljubljansko gledališče. Drama.
Nedelja, 30. aprila: »Pohujšanje v dolini šentfiorjanski*. Delavska predstava. Polovične cene. Izv. Ponedeljek, l.maja: »Otok in Struga*. B Torek, 2. maja: Zaprto.
Opera.
Nedella, 30. aprila: »Faust*. IzV. Ponedeljek, 1 maja: »Plesni večer gdč. Lidije Wisjakove». Izv.
Torek, 2. maja: »Bajaja*. C.
• • •
Mariborsko gledališče. V ponedeljek »Prodana nevesta* A, torek »Prababica* C, sreda »Dedni logar* A, četrtek »Prodana nevesta* C
•
III. Občni zbor Narodne Galerije v
LJubljani se je vršil včeraj ob 16. na magistratu. Udeležba Je bila srednja. Ko se je vzelo na znanje poročilo tajnika prof. dr. Cankarja, Je referlral predsednik Zorman o društvenem delu. 2e o priliki lanskega velesejma ie hotelo prirediti društvo historično razstavo slovenskih umetnikov iz vseli dob, pa vsled gmotnih težkoč lani ni prišlo do tega. Ker si je društvo vsled darov, ki so mu došli zadnje čase, precej opomoglo, se priredi historična razstava letos in to o priliki sokolskega zleta. Dalje je naznanil predsednk, da izide tekom meseca ilustriran katalog Narodne galerije s predgovorom o zbirki, ki se nahaja v Kresiji in katero Je obiskalo letos 933 oseb. Zbirka v Kresiji, je sedaj že v toliko dopolnjena, da nudi dobro sliko slovenske upodobljajoče umetnosti od časa bratov Subicev do danes. Zadnje čase je kupilo društvo od dunajske državne galerije 10 del slovenskih slikarjev, med drugim dela Groharja, Vavpotiča, Jakopiča itd. Društvo šteje sedaj skupno 433 člano.v. Staremu odboru društva Je bil izrečen absolutorij s polivalo. Stari odbor je bil zopet potrjen, izvoljena sta pa bila tudi dva člana »mladih* in to Fr. Kralj m Fr. Zupan, tako, da so sedal tudi »mladi* zastopani v društvenem odboru.
V <Hollmannovih pripovedkah* nastopa sedaj v naši operi priljubljen grebška primadona ga. Vesel-Pola, kl nastopa v vlogah Olimpije in Antonije. 2e lani o priliki koncerta s Holodkovlm v naši operi, Je pokazala ga Pola svojo blestečo tehniko v težkih koloraturmh
nlrano pevsko dramatlčarko, pri kateri Je uspeh odvisen samo od njene volje.
Večer baleta in klasične ritmike priredi v ponedeljek dne 1. maja t L v opernem gledališču slovenska plesalka Lydia Wisiakova. Prirodltev obeta biti zelo zanimiva, ker je to prvič ko naša domačinka kot plesalka nastopa v popolnoma samostojnem večeru. Opozarjamo v pojasnilo, da je spored razdeljen na dva neenaka dela in da drugI del vsebuje klasično ritmiko In plastiko, ki jo gdč. Wislakova Izvaja kot prostoro-vo umetnost, ne pa kot telesno vzgojo, ki Je vpeljana pri raznih telovadnih društvih. Na programu so: Chopin, Delibes, Dvorak, Gounod, Grieg itd. Na klavirju spremlja kapelnlk g. A. Balatka. — Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni.
Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani Florijanska ulica 27//. V ponedeljek 1. maja ob 8. zvečer tretjič pretresljiva Tučičeva drama »Trhli dom*. Olavno vlogo ima gospod Markič. Delavska predstava. Vsi sedeži po 2 Din. vsa stojišča po 1 Din. — V torek 2. maja ob 8. zvečer drama »SpavaJ, moja dcklica..*, ruski spisal Sjevcrnlj. Ta predstava je w korist gladujočlm bratom v Rusijt In se preplačila z ozirom na dobrodelni namen hvaležno sprejemalo. Prodaja vstopnic v šentjakobski knjižnici v torek od 5. — 7. zvečer ter eno uro pred predstavo pri blagajni.
«Smetana* v Beogradu. Iz Osljeka je dospelo pevsko društvo »Smetana* dne 28. t m. v Beograd, kjer so ga sprejeli na kolodvoru zastopniki vlade, občine, češkoslovaške kolonije, poslanik Kalina ter kulturna in pevska društva. Zvečer so »Smetanaši* koncertirali v dvorani »Kazina*, ki Je bila nabito polna. Uspeh Je bil sijajen. V soboto ob 11. dopoldne so položili »Smetanaši* na pokopališču padlih junakov lep venec in so pri tej priliki zapeli nekaj pesmi. V Beogradu priredi društvo še en koncert, nakar odpotuje v Novi Sad, Split in Dubrovnik.
Češka filharmonija. Kakor čujemo, se vrše pogajanja s praško Češko filharmonijo glede prireditve enega koncerta tudi v Ljubljani. Filharmonija je ta mesec koncertirala v Gornji Italiji, med dr. v Milanu, Padovi, Vcroni. Benetkah in Genovi. V maju bo priredila nekaj koncertov v Florenci, Rimu in Neapoliu, nakar se 22. maja vrne v Zagreb, kjer bo priredila dva konccrta. Na povratku bo mogoče vendarle obiskala tudi Llubljano.
OoIO (W. A. F.) Blum (Vienna) — Kun: (Vienna) Brandstetter (Rapid) Nietsch (Rapid) — Seidl (F. A. C.) Izada (F. A. C.) Wana (Wacker) Fischera (W. A. F.) Weesely (Rapid). Poizkuša* tekma se je vršila v sredo in je zmagalo ono moštvo, ki je imolo manj Etans e 4:1. Sestava madžarskega moštva je nastopna: Neuhaus, Mandel, Vogi, Kertesz II. Obitz, Blum, Opata, Molnar, Orth, Seid-ner, Toth. Tekmo bo vodil sodnik dr. Bauwens iz Kolna. To je že 49. tekma med Avstrijo in Madžarsko. Dosedaj je Madžarska zmagala 25krat, Avstrija 15 krat, 8 tekem je bilo neodločnih. Zadnje dve tekmi je dobila Avstrija z 2:1 in 4:1. Sedaj pa je malo izgleda za ima go Avstrije. Pri vseh dosedanjih tekmah znaša razmerje golov 110:90 za Madžarsko.
Objave
Spori
Prihodnja Številka «Sporta» (7) izide vsled majskega praznika dne 4. maja.
Majnlškl Izlet S. K. Ilirija priredi ob ugodnem vremenu dne 1. majnika skupen izlet na Smarjetno goro. Odhod iz Ljubljane z drž. kolodvora (Sp. Šiška) opoldne ob 12. uri, poset propagandne tekme komb. moštva Ilirije proti S. K. Triglav v Kranju, nato odhod na Smarjetno goro, vrnitev v Ljubljano ob 20.40 z gorenjskim vlakom. Odbor vabi vse redne kakor tudi podporne člane in članice k Številni udeležbi — S. K. Ilirija.
Zelezničarskl S. K, Sisak: Ilirija. Danes se vrši na igrišču Ilirije nogometna tekma med Zelezničarskim S. K. iz Siska in Ilirijo. Z. S. K. je prvak sisačke župe zagrebškega podsaveza. Dosegel je nekaj dobrih rezultatov proti zagrebškim klubom ter ga je šteti med najboljše klube province. — Začetek tekme ob 5. uri popoldne. Igra se ob vsakem vremenu.
V Mariboru igra danes ljubljansko »Primorje* proti Mariboru. Oba kluba nastopita nepopolno, ker se udeležita cohnan »Maribora. Glaser in ceuUrbaii »Primorja* Birsa, današnje reprezentančne tekme mod zagrebškim in ljubljanskim podsavezom.
Avstrija : Madžarska. Kakor smo že javili, se vrši v nedeljo v Budimpešti reprezentančna nogometna tekma med Avstrijo in Madžarsko. Po slabih izlcuš-annovil,	na- JJJ > avgtrijskim moštvom, ki je pre-
naši oper, Priljubljena za- "Jj»	po(Jlfcglo proti NemSiji ,
2:0, je zvezni kapetan po poizkušni tekmi med dvema kombiniranima moštvoma, izvršil nekatere izpremembe, tako
da je avstrijsko moštvo sedaj sestavijo
SSLj^MSSS: - '-■»» * »-*»-
•	Razpisana zdravstvena služba. Zdrav stveni odsek za Slovenijo razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdra> stveno okrožje Lož. Prošnje je vložiti do dne 20. maja 1922.
•	V spomin Zrinskega ln Frankopanc priredi odbor dalmatinskih akademikov predavanje na univerzi v nedeljo ob 10. uri dopoldna. Predava profesor dr. N. Radoječič. Udeležite se tega preda vanja v čim največjem številu'.I
•	Vodstvo «Družbe sv. Cirila in Metoda* v Ljubljani naznanja javnosti, da se je prekinila zveza z g. Makso Zalo-karjem ln »Družbo sv. Cirila in Metoda*, ter da nima izdelovatelj droži več pravico prodajati drože pod znamko »Družbe sv. Cirila ln Metoda*.
•	Za 30. aprila napovedana veselica prostovoljnega gasilnega društva Zalog-Spod. Kašelj se vsled neugodnega vremena preloži na poznejši čas, kl se bo pravočasno objavil. — Odbor.
•	Shod upokojencev, vdov ir. sirot. Prejeli smo: Združene koalirane organizacije vpokojcnccv, vdov in sirot sklicujejo v četrtek dne 4. maja, ob 10. uri dopoldne shod v Mestni dom v Ljubljani. Vsi vpokojenci, vdove ln sirote brez razlike kategorij in strank se poživljajo, da se shoda polnoštevilno udeleže. Nu-prošeni so tudi gospodje narodni poslanci, kateri se morebiti ta čas nahajajo v Ljubljani, da se shoda udeleže. — Odbor združenih organizacij vpokojencev.
•	Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo naznanja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo, dne 3. maja, ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma.
•	Pondaljšanje kanala na Miklošičevi cesti. Mestni magistrat ljubljanski razglaša: Glasom sklepa občinskega svetn z dne 11. aprila t L se podaljša kanal na Miklošičevi cesti do Ceste na Južno želcznico (v dolžini ca. 140 metrov.) Podjetniki, ki reflektirajo na to delo, nai predlože svoje ponudbe, v kojih ]e treba navesti jednotne cene in skupne svote in ki so opremjene s 5 odst vadijem in kolekom, zapečatene do opoldne dne 8. maja 1922. mestnemu stavbnemu uradu; Lingarjeva ulica (Kresija) Vsa pojasnila daje mestni stavbni urad ob navadnib uradnih urah.
•	Seznami pripadnikov davčnih družb, za davčno dobo 1922/23, ki bodo tudi volilni seznami, so upravičencem na vpogled pri davčni administraciji v Ljubljani od 1. do 15. maja 1922. Več na mestni uradni deski.
•	llrad mestnega tržnega nadzorstva v Ljubljani se nahaja od 1. maja nadalje na Vodnikovem trgu 5t. 5, na dvo-
rlšču.	, ,
•	Pozor pred goljufom! Ralmund Ja-nežič, sin pokojnega Franca in pok. Helene, roj. Orešek, roj. 29. avgusta 1883 v Cemehovacu, kotar Var&ždin, pristojen v Zagreb, stanujoč v Cemehovacu št 25, sam-k i trgovski potnik, govori hrvatski, srednje postave, dolgo vatega obraza, kostanjevih las, rjavih oči, oblečen v slabo ponošeno obleko, goljufa po deželi ljudi s tem, da se izdaja za pooblaščenega potnika zavoda za povečanje slik Ivana Gjurina v ZagTebu in nabira naročila na povečanje slik pri kateri priliki si pusti tudi izplačati predujme ter izstavlja tozadevna potrdila in na-ročilne listke tvrdke E. Kupfer, Dunaj, VVolfgasse št 36.
BRANISLAV NUŠlC:
Devetstopetnajsto
Tragedija naroda.
»Kaj mečkaš? Zapri vendar.*	. .	„„r<>
Končno zavežemo vrata z majhno vrvico, da jih ne more nihče odpreti, a vseeno čutimo dobro, kako prihaja mrzlota v goste. Nekdo potrka.
«Ne odpri.*	, ...
•E vraga, če je še prostora, zakaj bi ga ne pustni notri?
Greh bi bil, da ostane zunaj.*	.	.
Star tretjepozivnik, prihajajoč iz lipljanske postaje, stopi
>k°«uralUe mraz. Ljudje božji, dajte malo prostorčka, da se
c^rciem.*	«
* cvoje prezeble prste utakne v ogenj in komaj more odgo-
variali vsth poleg ognja.
cEdabo slabo, nobene laži več. Nocoj je odšlo poveljstvo
v Gračanico, čez Kosovo je odšel kralj, vlada in vrhovno Dovcljstvo. Pravijo, da je padel Ferizovlč.*	. . .
«z£ vraga, potem tudi nocoj nismo varni Dve un je od
bo že šlo. Toda jutri zjutraj se je treba požuritl* Vsi "se prestrašimo, vsak sklene sam pri sebi, da jo mahne
jUt!Ši£f oddahnil, zažgal svojo pipo in pričel kar brez vora&ania:
«0 kakšen naval je bil na postaji*
•Na kateri postaji?*
»Pa v Liplanju. Nekaj vreč je ostalo v vozu. Nihče ne vpraša zanje. Ko jih ljudstvo zagleda navali nanje. Nekdo je izprožil, da je sladkor v njih. Pndrve ^ košarami žaklji, vsem mogočim. Mi pravimo bolje je, da vzamejo naši kakor Bolgari. Vse se duši okrog voza. Tedaj je razpočijo žaklji in vsuje se v blato. Same karagiorgjeve zvezde. E, da bi videli koliko jih je ležalo v blatu Ljudstvo si domišljuje, da je zlato. Vse si polni žepe, košare, za srajce si jih tlačijo.*
•O, o, toRko pa vendar ne.»
«Pa poglej če ne verjameš,* ln Izvleče iz žepa kakih
osem medajl.
Ti si jih vzel0
•Vzel. Pa kaj bi se valjale po blatu. Ce bi imel otroke bi jih nesel domov, tako pa ne vem, kaj bi z njuni, ln
Zm ffehote Upadejo Cčioveka v takih trenutkih težke ln bolne misli. Skozi temno noč prodira k nam topovsko grmene od tam kjer se bore poslednje vrste, ki še niso prenehale verovati v srečo Srbije. Tam so še ljudje, katerih junaštvo je občudovanja vredno, ki še pričakujejo, da jim na junaških prsih zašije Karagjorgjcva zvezda. Ne vedo pa, da se za njimi to znamenje junaštva valja po blatu, kjer ga zbirajo arnavtske žene v košarah m nosijo svojim otrokom za igračke.
Zpnet nekdo do trka.
•Kdo je?» •Uradnik.*
<Tudi jaz sem uradnik.*
•Mene morate spustiti, imam važne arhive m Knjige
S ''.Ce je tako, potem oprosti prijatelj. Sen. mWjj. £Je kdo drugi, tebe ne pustim. Kar računske knjige pod g,a\o, pa se pokrij z arhivi in lepo spi.*
Sffrkal^aSTa^ne zvežem. Tukaj je divizijski
—i ^ se odstrani cd
VfaVsi se zasmejejo in dozdevni polkovnik Zdravkovič
pristavi zadovoljno:
•Si videl, kako je zvil svoj rep.* •Morda je bolan, vraga, pa ga ne pustiš.* •Ah zoperni so ml vsi ti državni arhivi m računske kniiee Povsod na cesti srecujes samo vozove, konje, vse e 3p?tVebno samo za te računske knjige in a^ve Na železnici gospodje v posebnih kupejih, pod pazduho različne akte, toda mi vojaki zmrzujemo in stradamo na odprtih vozovih. Prepričan sem da ne bo mhče od teh rešil niti ene računske knjige ah arhiva, ker vsak pri-
čsknie da bodo one njega.*	. ,	.,
Razgovor se nadaljuje o različnih nezgodah, nanizanih na
.to dogodivščino, ko vzklikne nekdo v koto^ ^^
Priloga „Jutru" iti 102, dne 30. aprila 1922.
Iz seje izvrševalnega odbora demokratske stranke
V nedeljo dne 23. aprila se le vršila v Ljubljani seja izvrševalnega odbora Demokratske stranke, ,o kateri smo v torek prinesli poročilo, ki pa zaradi pomanjkanja prostora ni moglo biti obširnejše. In vendar je bilo o priliki poseta šeia Demokratske stranke Ljube Davidoviča izpregovorjenlh toliko lepih tn pametnih stvari, da je zlasti v očigled demagogiji, ki jo uganjajo med slovenskim ljudstvom nešteti brezvestni agitatorji, več kot potrebno, da širša javnost čuje glasove treznih mož, ki so v dolgoletnih preizkušnjah političnega delovanja vedno dokazali svoje idealno mišljenje, sposobnost za javno udejstvovanje, narodnih voditeljev, kl navzlic podivjanosti javnega mišljenja kot neustrašeni borci vztrajajo pri pozitivnem delu za vstvaritev temeljnih predpogojev solidnega razvoja naše nove države. V naslednjem podajamo par Izvlečkov iz govorov na javni seji izvrševalnega odbora JDS.
Pozdrav predsednika dr. Kukovca
Mi Slovenci, ki smo skozi stoletja stali v težki obrambni borbi nasproti uničevalnim napadom narodnega nepri-jatelja, visoko cenimo celo srbstvo, kl je zlasti s srečnim izidom vojske Izbojevalo tudi Slovencem pogoje svobodnega razvoja. Obisk predsednika demokratskega kluba narodne skupščine in njegovih tovarišev bratom Hrvatom In nam Slovencem občutimo pa Instinktivno kot velik politični dogodek, ker le to obisk srbskih bratov, ki se odkrito priznavajo k jugoslovanski Ideji, k ideji enakosti. Prihod gospoda Ljube Davldoviča, kl Je izmed najodllčnejših in najvplivnejših politikov trolmenskega naroda, je pa izven tega nad vse razveseljiv za vse Slovence, ker predstavlja Idejo demokracije, brez katere ne more biti enakosti. Iz triletnega sodelovanja s tem našim odličnim voditeljem je nam slovenskim demokratom dobro znano, da le program na šega voditelja stroga pravičnost ln globoka zvestoba v spoštovanju prave narodne volje.
Naš predsednik, ki z ozirom na svojo vodilno ulogo malo potuje, odločil se je za pot med Hrvate ln Slovence z izrecnim namenom, da tu osebno spoznava voljo naroda, ker ga boli srce, da ta narod ne more priti do pravega pomirjenia in zadovoljnosti. Pokrajinska demokratska organizacija Slovenije hoče skozi asta nekaterih govornikov svojega Izvrševalnega odbora kratko pa odkrito povedati, da je naše ne povsem povoljno stanje pripisati nerazpoloženju ljudskih množic, katerim z ozirom na posebno težavni geografski in ekonomski položaj Slovenije organizacija državne uprave ln narodna skupščina deluje premalo točno, Vsled posebnih razmer Slovenije občuti naš svet nedostatke prometa in ostale uprave težje nego mnogi drugi kraji države. Našim političnim protivnikom Je uspelo glavno iz tega vzroka odtujiti demokratski stranki mnogo volllcev pri zadnjih skupščinskih volitvah.
Jaz kot predsednik pokrajinske organizacije, ki nimam navade obstoječe stanje prikrivati ta olepševati, dvigam pa tudi danes pred našimi prijatelji Iz demokratskega kluba In pred pokrajinskim zvrševalnm odborom zaradi naravnost katastrofalne desorganizacije Slovencev obtožbo zoper demagoge v Sloveniji, kl tirajo Slovenijo v prepad, ker ubijajo v narodu čut odgovornosti naroda samega za svojo usodo ln ga od dne do dne
dalje tirajo v brezplodno opozicijo zoper vsako pozitivno delo. Dokler narod noče pozitivnega sodelovanja na javnem življenju, dokler ubija vsako avtoriteto pozitivnih delavcev, dotlej ni pogojev za demokracijo in pravo politično svobodo. Zato le pokrajinska demokratska organizacija zadnje mesece stopila v Sloveniji v novo odločilno borbo zoper de-moralizacjo slovenske politične Javnosti. Danes pred 14 dnevi so v mariborskem volilnem okraju demokratski Intelektualci tega okrožja v solidarnosti s pokraiin-sldm vodstvom ustvarili novo okrožno organizacijo, kl obeta napraviti s svojim Intenzivnim delom konec politične anar hije na severni meji. Kmalu se sestane v LJubljani zbor zaupnikov demokratske organizacije cele Slovenije, da sklepa o daljnem načrtu borbe za biti ali neblti demokracije v Sloveniji Slovenska demokratska organizacija vidi veliko zaslugo predsednika glavnega odbora stran ke g. Davidoviča v tem, da Je lz lastnega nagiba v tem odločilnem trenutku posetll poleg Hrvatske s svojimi prlja telil tudi Ljubljano, da nam pomaga v odločilni borbi za zmago Ideje Jugoslo-vanstva ln demokracije v Sloveniji. To so razlogi, vsled katerih Ima prisotnost g. Ljube Davidoviča med nami zgodovinski značaj ta vsled česar ga s prijatelji vred tako iskreno pozdravljamo 1
Iz govora Ljube Davidoviča
Lepo nam je govoril Ljuba Davidovič na nedeljskem shodu. Prav Je, da smo enkrat slišali govoriti o demokratih ln o nalogah demokratske stranke v boju za napredek naroda In države osivelega moža, ki nI naš ožji rojak. Besede, ki smo Jih slišali lz njegovih ust, so nas znova potrdile o pravilnosti naše politike ter nam dale novega poguma, da nele junaško vztrajamo pri oranju ledine, marveč, da pridobimo za narodno delo v procvlt države še novih sotrudnikov ta pristašev. v naslednjem prinašamo izvleček Iz njegovega govora:
zakaj hočemo enotno unitarno dr2avo?
Zato, ker hočemo močno državo. Tudi Angleži so imeli spočetka popolnoma unitarno državo. Mi hočemo Jako državo ln prepričani smo, da je samo uni-tarna država jaka. Mir moramo imeti v deželi. Napadov nočemo delati nikamor; toda tudi nočemo, da bl propadlo kaj našega. Nikdar nismo bolje vedeli, kal Je močna država kakor Julija 1914, ko je Srbija dobila avstrijski ultimat. Ce bl bili mogli postaviti na noge pol-drug milijon, bi sramotnega ultimata ne bili dobili. Samo v miru je mogoče delo, mir pa Je zasiguran samo v močni državi. Zato demokracija odbija napade na unitarnost države. Večkrat se nas obtožuje, da hočemo centralistično državo; po krivici Ml hočemo edinstveno državo.
mi smo en narod in hočemo
eno drŽavo.
Imeti moramo eno skupščino, enega vladarja in eno vlado, ki mora biti strogo kontrolirana, strogo odgovorna. Oni, k! delajo v vladi, se morajo zavedati, da so strogo odgovorni; kdor ne zna delati, mora pričakovati, da bo postavljen pred strog odgovor. Oni, kj hočejo biti prvi v državi, morajo vedeti, da Je njihova odgovornost tudi največja.
NAPREDEK JE SAMO V DELU.
Vsakogar ie treba ceniti po delu, po zaslugah. Kdor dobro dela, se mu ni treba bati kričanja onih, kl slabo delajo in vpijejo na tistega, kl dela dobro. De-mokratje hočemo unitarno državo In delamo za njo. Dobro delamo in ni se nam ozirati na noben krik nasprotnikov. Naša stranka dela v korist naroda ta države. Neki Amerikanec Je rekel, da Je to mnogo, vendar ne vse. Sele organizacija, izvedena v množici, Izda. Demokratska stranka je najmočnejša stranka v državi. Dobila Je 320.000 glasov, mnogo več glasov kakor katerakoli druga stranka v Jugoslaviji. Delati pa moramo
ZA NAROD Z NARODOM.
Iti moramo v vse stanove In poslu-šajmo, kje Je beda, da pomagamo. Ublažiti hočemo nasprotja In delati v korist celokupnega naroda. Delo je pa mogoče le v miru. Pri kmetu hočemo zastaviti svoje delo. Pameten bivši vladar, kl še pisati nI znal. Je že pred davnim časom rekel: V naroda je moja moi. Iti moramo torej v vasi. Naš program glede kmeta Je popoln. Ako hoče kmet seM pomagati, stori najbolje, da gre z našo stranko. Ta bo zanj voljna ta sposobna več storiti, kot vse male strančlce. Zato kmet mora v njene vrste, preko nje naj zasledule svoje težnje. Vstvar-JanJe kmečkih strank Je ne samo nepotrebno; ampak škodljivo, ker slabi moč našega naroda. Naša dolžnost Je, da one ljudi, ki so nepoučeni o i programu naše stranke, o njenem delu ta ciljih upelje-mo v našo stranko.
Naša stranka Je edina, ki Je že od nekdal posvečala svoje delo z največjim uspehom širokim vrstam naroda. Se v Srbiji smo uvedli kmečko zakonodajo kot nihče drugI. V Jugoslaviji smo za-početo delo nadaljevali ta ga bomo v bodoče še z večjo intenzivnostjo. Zlasti po zaslugi slovenskih demokratov dr. Kukovca, dr. Kramerja ta dr. terjava Je naši novi državi veliko napredovala de lavska, odnosno socijataa zakonodaja, kar moramo posebno povdarJatL
OOSPODARSKI SVET
je programska točka naše demokracije. Naš pokojni Draškovič Je rekel, da Je treba vsak posel izročiti samo mojstru, kl ga razume. Motiko damo napraviti kovaču, obleko krojaču. Za gospodarske stvari pa moramo imeti gospodarski svet, da o njih najpoprej vprašamo nJega.
OROANIZIRAJTE DOBRO STRANKO IN VIDELI BOSTE KAKŠNE USPEHE BO IMELA1
V naši stranki Je pripuščena popolna svoboda kritike m razgovora. Vsak demokrat tmo polno pravico, da misli, razpravlja ta Izraža svoje mnenje. Toda stranka bna v svoji organizaciji suve-renlteto, preko katere nihče ne more: to Je strankina večina. Kadar pade v stranki odločitev, potem nI več ugovora. Kadar le stvar odločena, se Je treba pokoravati. Diskusije niso krize, niso sovraštva v stranki. Ce se more o kaki stranki reči, da krize v nji nI, moramo to reči o demokratski stranki. Kakor ni mogoče reči vladarju, da je on država, tako Je v naši stranki nemogoče, da bi kdo mislil, da je on stranka. Voditelji stranke smo samo prvi med enakimi. Tudi to pa smo toliko časa, dokler uživamo vaše zaupanje. Osebe lahko gredo, stranke pa ne bo konec. Organizirajte dobro stranko in videli boste, kakšne uspehe bo Imela!
Ako Je kak narod Evrope imel ljudi, ki so umeli umirati za narod, Je to gotovo naš narod. Umirali so v temnicah, na vešalih itd. Toda vse ie prestano. Sedaj pa je prišel za nas čas resnega dela, prišel J* dan življenja. Sedaj Je treba za narod živeti In delati. Oeslo:
umreti sa narod aa] se Izpremeni seda]
v geslo: Živeti in delati z narodom za narod. Demokracija Je storila že lepe korake v tem pravcu. Kdor veruje, bo zmagal. S polno vero v zmago demokracije lahko gledamo v bodočnost
Iz govora dr. A. Kramerja
Naša stranka Je od vsega začetka bila za pozitivno delo v državi. Njena najvišja naioga Je, da v duhu jugoslovanske ta demokratične ideje dovrši organizacijo naše države. Za ta program Je šla v borbo brez obzira na partizanske interese. Da je slovenski del našega naroda tako aktvno sodeloval pri donešenju ustave, je zasluga demokratske stranke. Sodelovanje v vladah, katerih sestava ta delo ni vedno odgovarjalo našim načelom smo smatrali za svojo, včasih prav bridko dolžnost Polltično-parlamentarne razmere v naši domovini so take, da ni mogoča nobena vlada brez podpore najjačje stranke, naše demokratske stranke. Tako smo morali nositi od vsega začetka soodgovornost za mnoge pogreške režima. To le delni vzrok marsikaterega neuspeha. Notranja uprava Jugoslavije še ne odgovarja upravi velike moderne države. Vprašanje dobrega, objektivnega uradništva, različnost v gospodarski strukturi naših pokrajin — vse to so vprašanja, ki še čakajo rešitve. Povsod se pojavliajo so-cijalne, ekonomske, olemenske diference, kl lih Je treba izravnavati, spravljati v sklad v smislu modernega razvoja. Mi smo narod, ki še le nastaja in raste z svojo mlado državo.
Slovenski del demokracije ]e po svoji politični moči znatno krepkeiši in upliv-neišl nego bi to odgovarjalo formalnemu številu njegovih parlamentarnih zastopnikov. To pa zato, ker se celokupna stranka, v prvi vrsti njen predsednik Davidovič, dobro zaveda važnosti naše pozicije, kakor se zaveda pomena slovenskega plemena za naš celokupni nacljonalnl problem. Oovornik se podrobno bavi s tež-kočaml, kl dostikrat slabijo položaj stranke.
Na Slovenskem se zaganja proti demokratom ce'a vrsta dobro organiziranih političnih strank. Glavni naš nasprotnik Je ta ostane klerikalizem. Napram klerikalni stranki smo nepomirljivi. Kriza, ki se sedaj v njej razvija, bo morda marsikateremu pristašu SLS odprla oči. To je dobiček za narodno ln državno stvar. Toda vsled tega nam povzročitelj te krize dr. Susteršič ne postaja prav nič slmpatlč-nejši. Napredni Jugoslovansko misleči ljudje so z bivšim voditeljem SLS, v ka terem so se porodile nove velike ambicije, že davno sklenili svoje račune. Njegov povratek v domovino bi bil na škodo moraličnim ta nacljonalnim interesom našega plemena ta celega naroda. Po-vdarjati mi pač nI treba še posebej, da so vse trditve, kakor da H Demokratska stranka ali katerikoli demokratskih politikov bil v zvezi z Sušteršičevo brošuro aH z njegovim baje nameravanim povrat-kom smešne klevete.
Dr. Kramer podaja nato pregled stran karsko političnega položaja na Sloven skem. Največja stranka s kntero se moramo boriti je pa brez Imena, zakaj večji del ljudstva Je danes neopredeljen. Demagogija ta separatizem se trudita ga speljati na kriva pota. Stojimo pred celo vrsto novih volitev. Treba bo organizirati oolastne skupščine, srezke skupščine in bližajo se volitve v parlament. Čvrsto se nadejamo, da bo pričela v našem delu naroda zmagovati treznost ta smise za pozitivno delo.
Izpopolnimo svoje organizacije, obnovimo s podvojeno silo svoje delo med narodom ta ideja jugoslovanske demokracije. ki Je ideja naše narodne bodočnosti, si bo osvojila novih pozicij.
PosL Reisner o uradniškem vprašanju
Poročati hočem kratko o uradniškem vprašanju. Kar napravimo dobrega, te gaj se noče videti pri nas, kar pa Je slabega, se skuša vse zvaliti na demokratsko stranka Poudarjati Je treba, da uradni* ško vprašanje ni slovensko vprašan)«^ ampak državno vprašanje. Ustvariti moramo dobro upravo, dobra uprava pa zahteva dobre uradnike. Posledice slabega uradništva zadevajo vse stanove enako težko.
V vprašanju draginjskih doklad je stranka storila v polni meri svojo dolžnost Majska rata draginjske doklade se zna zgoditi, da bo zakasniena, to pa ne po krivdi stranke.
Maksimiranja draginjske doklade v principu ne moremo odklanjati. Skušati moramo, da se vrnemo v redne razmere ta nehamo z allmentacijaml. Glede slug upam, da se posreči spraviti predlog v novo razpravo ta se prepreči to, kar sluge tako razburja. Političnih pravic uradništva se ne bo kratilo. Neka omejitev v gotovih mejah Je pa seveda umestna. Da sodnik nima pasivne volilne pravice v svojem sodnem okraju, da Je nima politični uradnik v svojem političnem okrožju, Je čisto pravilno. Omejitve pri šum-skih nameščencih smo morali sprejeti z ozirom na razmere v Južnem delu naše države. Sicer pa se političnih pravic uradništva v smislu ustavnih določil ne bo moglo kratitL Uradništvo pa se lahko zaveda, da noben sloj ni tako interesiran na tem, da se oklene močne stranke kot Je demokratska, kakor ravno javni nameščenci. Ml smo delali za vse Javne nameščence brez razlike politične pripadnosti. Reči si smemo, da smo dobro delali.
PosL Kosta Timotijevič o klerikalizmu
Ker ie vldovdanska ustava v glavnem naše delo. Jo moramo izvajati ta braniti. Kar Je dobrega v ustavi, je izključno naše delo. Ce nismo dosegli vsega, kar smo hoteli v ustval je treba vpoštevati, da smo morali delati kompromise s strankami. ki drugače gledajo na stvari kot mL Toda ustavo moramo imeti, kakor mora hiša imeti streho. Kralj ne more vsak dan iti pred hišo Jurija, Petra itd. ta vsakega posebej vprašati, kako misli o tej ah oni stvari. Narod se mora grupirati po strankah, iti v politične stranke je torej ne samo pravica, ampak dolžnost. Greši, kdor tega noče.
Klerikalci niso brezpogojni sovražniki centralizma. Na klerikalni centralizem, na centralizem, ki veže Izven države, pristanejo, nočejo pa pristati na »centralizem«, ki veže v državi Klerikalci nočejo priznati, da je narod dobil svoje pravice, nočejo priznati, da so po vojni povsod težave vsled posledic vojne, nočejo povedati svojim ljudem, da Je po vsem svetu nezadovoljnost Klerikalci hočejo vzroke vse nezadovoljnosti naprtiti Beogradu. Narodi so se štiri leta bojevali. Vse ie služilo samo boju. Preden bo zopet vse demontirano ta obrnjeno v smer noraml-nega dela, traja dolgo.
VI se borite s strankami, ki sejejo mrž-njo. Kako nespametno Je širiti sovraštvo kmeta proti meščanu, podjetniku ta industrijalcu. Povsod v Jugoslaviji imamo licitacije demagogije. Treba je apelirati neprestano na zdrav razum naroda. Temu, kar je storil Radič na Hrvatskem, ko je obul opanke, obesil preko rame torbo in hodil slepit seljake, bi se pri nas vsak kmet smejal ta bi smatral to za prevaro In zasmehovanje. Klerikalci, ki pravijo da propovedujejo Krustusov nauk, sejejo sovraštvo ln prepir. Ml pa, kl nas ti laž-niki obrekujejo, nosimo ljubezen in bratstvo ta delamo za strpnost ta zbližanje. Mi smo boljši kristjani kot so oni. Z nami bo Bog in z nami bo uspeh!
Nedeljsko pismo
Pravite: Vse to so bajke, 6ame bajke! Tista jeruzalemska velika noč, vstajenje, devetnajstetoinpetpajsto, albanska Golgata, Suhi bajer. Vse to je bilo in je prešlo in je ostalo komaj kot bajke za otroke.
Življenji gre naprej. Ali niso narodi največjih svojih dogodkov spremenili v bajke? In so šli naprej. Iz daljave se trpljenje spreminja v poezijo. Celo mi gmo zaprli svojega kralja, ki ga nismo imeli, pod goro in smo vanj postavili vse svoje upanje. Za našo narodno dušo je to prav zanimivo: Kralj sedi v cori s polno oboroženo vojsko in čaka; ko bo najvišji čas, bo vstal s svojimi junaki in rešil svoj narod. In narod taka: ne bo se osvobodil sam, s svojim delom in bojem, kralj ga bo osvobodil. Srbi niso verovali, da bo vstal car La-air, ampak so rekli v svoji pesmi: «Pa ee so nam propadli žerjavi, ostali so ptiči žerjavčici in ti bodo vzrastli» ... Zato so verjeli v svojo silo.
Tako so bajke različne. Pa ker go-rorim že o bajkah, naj vam povem še eno, ki je nastala tudi na naši zemlji. Glasi se tako:
Mati je živela s svojimi otroci v veliki hiši, kjer p prebivalo devet družin. Ta hiša je bila kakor ogromna ječa, kraj groze in trpljenja Hišni gospodar je bil strog in surov: podedoval je hišo od svojih davnih prednikov in je postopal z najemniki, kakor s sužnji Delati so morali po njegovih poljih in vrtovih, on pa se je vozil v zlati kočiji z bičem v rokah. Da.bi lažie obvladal hišo in niene prebival-
ce, si je privzel valpta, ki je dobil v oskrbo polovico hiše in posestva. V obeh polovicah so imeli samo gospodarjevi in valptovi sorodniki pravico d življenja: vsi drugi so morali trpeti in delati in množiti hišno metje. Gospodar in valpet pa sta hodila med sužnji in sužnji so morali poljubljati bič, s katerim so padali udarci po njihovih utrujenih hrbtih.
Sužnji pa so se med seboj prepirali in so sovražili drug drugega, kajti gospodar in valpet sta jih ščuvala m«l seboj. V hiši pa je bil krik in vik noč in dan, jok in stok in pretep, kajti otroci sužnjev so se množili in kruha je bilo vedno manj.
Pa so rekli otroci materi: »Mati, zakaj se ne izselimo iz te hiše in si ne postavimo svoje koče: pridno bi delali in mirno bi živeli in bili bi srečni.* Pa je rekla mati: »Saj bi nas ne pustil gospodar. S svojimi hlapci bi nas nagnal nazaj v hišo in bi nas dal bičati z železnimi škorpijoni.« In je rekel starejši sin: cA po kaki pravici drži nas on v svoji hiši?« In je rekla mati: »Brez pravice, kajti pri njem je pravica njegova pest Nekoč v starih letih je pripeljal naš rod v to hišo in od takrat smo njeg»vi sužnji in moramo delati zanj.« Pa je rekel sin: «Ne bo nas dolgo držal, hišo mu poderemo in pojdemo.«
Mati pa se je solzila, kajti poznala je moč mogočnikovo in se je bala za svoje otroke. Takrat pa se je zgodilo, da se je spri mogočni gospodar s svojimi sosedi. In je velel gospodar svojim sužnjim: »Pojdite in branite me!«
In je nagnal svoje hlapce ln sužnje na meio. Otroci oa so rekli materi:
»Prišel je naš dan! Cemu bi mi branili mogočnika? Naj razdenejo sovražniki to hišo sovraštva.«
In niso šli v boj. Sosedje pa so navalili na mogočnika in razdelili njegovo imetje med podložnike. Takrat je materino lice zasijalo v radosti. Otroci so šli in so postavili novo hišo. Mati je sedela v hiši in je premišljala o svoji žalostni preteklosti. Bila je slaba in utrujena. Zato so delali otroci od jutra do večera, da bi p napravili veselje. In mati se je razveselila, ko je videla novi rod v novi domačiji. Otroci »o bili pridni, skromni in ponižni. Rekli so: »•Samo da nismo več v rokah mogoč-nikovih, da prebivamo v svoji hiši. Boljši je tu neslan sok, nego tam suženjska hrana. Samo, da smo na svojem: mi in mati in naši potomci Nikoli več ne bomo delali za tujca!«
Tako so govorili in mati je bila ve-sela, ko jih je gledala pri delu na polju ali zbrane pri mizi okoli sebe.
Naenkrat pa se je vse spremenilo: otroci so začeli postajati pri delu in so se začeli prepirati: »Jaz ne bom delal za druge,« se je oglasil eden in je vrgel orodje ob tla. «Saj ne delaš za nas, za mater delaš in hišo,« je ugovarjal drugi. »Naj delajo dragi,« je rekel tretji, »jaz bom počival«. »Vsak za sebe,« je svetoval četrti. »Mati naj gre delat,« je rekel peti, »zakaj je mati, če ne zato, da skrbi za svoje otroke.«
Tako je rastni prepir od dne do dne in dela je bilo vsak dan manj. Ko so sedeli pri mizi. so bili spočetka dobri in pohlevni in so hvaležno prejemali darove iz materinih rok. Potem pa so začeli erledati druc na družeča in so
jel iz skupne sklede. Mater je zabolelo v srce. Videla je, da se jih poloteva nenasitna požrešnost: postali so nezad o-voljni z vsem. Nobena jed ni bila več dobra zanje. Vstajali so s stolov in zabavljali. Sedali so na mizo in se norčevali. Krik in vik je napolnil sobo.
»Otroci moji, bodite dobri,« je prosila mati, oni pa so se zasmejali. »Kdo bo nam ukazoval? Ali nismo mi gospodarji? Ali si nismo postavili hiše? Za kogar ni, naj gre!« In so se sprli med seboj, obmetavali so se b priimki in se nazadnje polili z jedjo.
»Ne norčujte se z božjih drobrot» je rekla mati. Oni pa so se zasmejali: »To je vse naše, mi delamo, kar hočemo, ni več gospodarja nad nami.« In so si dali prinesti pijačo in so pili. In v pijanosti so se posmehovati materi, ki je bila stara in slabotna. In prišel je dan, ko je eden iz njih zaklel in rekel: »Ni treba matere, da bi nas spominjala. Svobodni smo.« In niso šli na delo, kašče bo bile prazne in jed je bila slaba. Pa so rekli materi: »Daj nam, skuhaj dobrih jedi.« Mati pa je rekla: »Nimam, da bi vam dala.« In so rekli: »Boljše je nam bilo prej pod tujim gospodarjem.« Mati se je razjokala in tedaj je pristopil sin in jo je udaril v obraz: »Kij bomo mi skrbeli za te, če nam ničesar ne daS.» Mati se je zgrudila na tla; zavlekli so jo v kot m so jo zakrili s starimi cunjami. Otroci pa so gospodarili po hiši in vsak je jemal, kar je dobil; delal ni nihče; nazadnje so se stepli med seboj, popustili so hišo sumničili med seboj, kdo je večkrat za-in polje tujcem in so se razšli po dalj-njem tujem svetu.
Rekli smo, da so narodi največja svoje dobe ohranili v bajkah — zato sem vam povedal to bajko. A kaj bi z bajkami9 To je sentimentalnost! Povesti za otroke, ki še verujejo! Da, zn one, ki verujejo. Pravijo, da ee ravno v bajkah prav dobro kažejo ljudje. Ko bi se mi pogledali v njih! Kako nas bodo videla bodoča stoletja,
Toda življenje, pravimo, gre svojo realno pot Danes smo samo še realni. Vse drugo so fraze! Zato pa je tako čuden ta čas. Evropa in letošnje pomladansko vreme sta ei zelo podobna. Nič svetlobe, nič solnca, eamo nezadovoljnost in dež.
In ob tem času je prijezdil vitez Jurij v deželo. Pa kdo ga je videl na belem konju, z zlatimi očmi, s cvetjem obdanega? Sel je skrito in tiho čez naše poljane. Saj ni še čas, saj ni še dahnila pomlad b čudotvoroo silo v osrčje zemlje. Cvetje čaka Se v popkih in brstje se boječe skriva pod rosnimi kapljami
Celo njemu, zmagovitemu vitezu, je bila letos težka pot. Res delajo tam v Genovi nekaj, a delajo na papirju. Evropa pa ima dovolj papirja in paoirjev. Življenje hoče src; kakor išče pomladanska sila cvetk, da se poživi v njih, tako hoče življenje živeti v srcih milijonov. In kadar bo vse pripravljeno, takrat pojde preko nas zmagovalec-vi-tez Jurij.
A to je zopet bajka, kajne? Pa bodi! Ali bi ne bilo tako lepše za vas, za mene, za tebe, za vse — nego je ta kisla nevolja, ki uničuje vas, mene, tebe. vse. Saj smo stopili na predvečer majnika, zakaj bi ne hrepeneli po višji akuiwi sreči?	Sava.
Politični odmevi.
Jugoslavija in sosedje
(Značilen francoski glas o naši politični situaciji)
Pariz, 25. aprila.
Tukajšnje časopisje je zadnje dni živahno obravnavalo Guinaudov članek v levičarskem organu »Le Radikal*. Članek govori o vlogi Jugoslar vije pri delu za konsolidacijo evropskega miru. Guinaudovo naziranje se mi zdi tako važno, da smatram za potrebno, da vam ga opišem.
Guinaud primerja najprej sedanjo Jugoslavijo s 14 milijoni duš in malo kraljevino Srbijo iz leta 1914. ter zavrača naziranje. da predstavlja ta nova država v malem to, kar je bila v velikem neenotna stara Avstrija; uspešno zastopa nazor, da Jugoslavija v resnici ni danes nič- drugega, kakor je bila nekdaj Italija, ki se je ujedinila iz plemen Milancev, Toskancev in Piomon-tezov v današnjo Italijo, v kateri se o plemenih sedaj sploh ne govori več.
»V Jugoslaviji*, pravi Guinaud, »izvirajo trenutna nesoglasja le iz malenkostnih kulturnih in drigih razlik, kar pa še ne pomeni nesreče. Če pogledamo danes v Italijo, ki je bila še pred kratkim v istem položaju, ne moremo reči, da je to neenotna držav3.»
»Mi Francozi pa vemo že dolgo, da ie podlaga jugoslovenskemu edinstvu tako močna, da je ne more ogroziti opozicija, ki je v Jugoslaviji na srečo samo lokalna in bo trajala samo malo rasa. Ze kriška deklaracija je ugotovila dne 20. junija 1917: »Zastopniki .Srbov, Hrvatov in Slovencev svečano razglašajo, da je njihova nacija enotna v vseh ozirih in da je cilj nacije osvoboditev izpod tujega jarma in konstituiranje vsega prebivalstva v svobodni, narodni in neodvisni državi pod imenom kraljevine SHS.»
»V tej deklaraciji je močno izražena volja po ujedinjenju. Spričo tako jake manifestacije je jasno, da morajo biti vsa nesporazumljenja, ki bi eventualno nastala v državi, samo trenutnega značaja.*
»Narodni svet Hrvatske je dne 19. novembra 1918. proklamiral zvezo Hrvatske s Slovenijo in Srbijo in pet dni pozneje je velika skupščina Črnogorcev v svoji proklamaciji naznanila detronizacijo kralja Nikole in se ujedinila s Srbijo. Dne 1. decembre istega leta je narodni svet zastopnikov vseh Jugosloveaskih pokrajin izročil kralju Aleksandru, takrat še regentu-prest> lonasledniku, spomenico, v kateri oro-glaša ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Koncem istega meseca smo se v Parizu vzradostili vesti, da je sestavljena prva jugoslovenska vlada in da je dosežen sveti cilj, za katerim so .stremeli Jago6loveni toliko stoletij, ko so vzdihovali pod tujim jarmom.*
»Meje, — pravi dalje Guinaud v svojem članku — ki so bile določene takrat, so tako trdne, da jih nobena opozicija ne more napraviti več spornim.*
»Samoobsebi umljivo je, da potrebujejo Jugosloveni močnih jamstev za varnost svojih mej in to ne samo v svojem, ampak tudi v interesu miru vse Evrope. Francija dobro ve, da ostane Bolgarska za Jugoslavijo vedno to, kar je Nemčija za Francijo, zakaj Bolgarija je prava halkanska Prusija. Po vsem, kar je pokazala Bolgarija med vojno in po vojni, moramo soditi, da ji ni mogoče več zaupati kakor P ruši ji.*
»Pozabiti dalje ne smemo, da je tudi Madžarska soseda Jugoslaviji. S smrtjo Karla IV. ta za Jugoslavijo še vedno ni mrtev, zakaj Madžari si dalje iščejo novega kralja, pod čigar vodstvom bodo vedno znova poizkušali podvreči si narode, katero je zmagovita Francija osvobodila izpod njihovega jarma.*
Jugoslavija meji tudi na Italijo ln Reko. Odnošaji s tema dvema niso bili vedno prijateljski in znano je, d a jre morala Jugoslavija večkrat mobilizirati da je bila prijavljena na vse eventualnosti. Francozi poznamo jugoslovansko srce. saj so bili Jugoslovani več let naši gostje v Parizu. Tudi mi ne pozabimo bridkosti Jugoslovamstva, katero je moralo pretrpeti leta 1915., pa vemo, da se je žalost izpremenila leta 1918. v veselje in da je popolnoma ponehala šele s podpisom rapallske pogodbe dne 11. novembra 1920.
Zal, da se ta pogodba še ni izpolnila, Jugoslavija ima pri konsolidaciji balkanskega'miru, ki je zopet predpogjj evropskega, igrati važno vloeo, zakar pa je potrebno, da se z Italijo sporazume in da ta drži svojo besedo. Treba je zato sprožiti vprašanje izvedbe rapallske pogodbe na vsak način tudi na genovski konferenci, kjer bo, kakor je upati, gotovo prišlo do rezultata, ki bo zadovoljil vse,* Dočim se v Genovi odločuje usoda Evrope, ee nahaja predsednik naše republike Millerand v severni Afriki, kjer v triumfalnem pohodu sprejema navdušene zalivale prebivalstva. ki pa je Francija sprejela pod svoj protektorat. Leo d'Orier.
eden narod, Slovenci pa smo v Jugoslaviji poseben narod, kakor to uči v svojih glasilih naša enesesarija na povelje Iz klerikalnega generalnega štaba.
Pa se Se čudijo ti narodno-socljalni osrečevatelji naroda, da jih nihče ne jemlje resno! Tudi senator Klofač jih ne bo dolgo resno jemal.
Mrtvo mesto
Podrobnosti o katastrofi v Bltoljn.
Narodni socialisti na Češkem in pri nas
Maribor, 28. aprila.
V sredo je prišel češkoslovaški senator in voditelj češke narodno-social-ne stranke, g. Klofač. na svojem po-vratku v domovino v Maribor in zvečer je bil v »Narodnem domu* javen shod.
Kot sklicateljica shoda je fungirala naša NSS, ki hoče veljati za nekako sestrsko stranko češke narodno-soci-jalne stranke; kdor ljudi in razmer ne pozna, bi mislil, da je ta stranka v Mariboru in morda v Jugoslaviji sploh, zelo ipočna, ker dvorana je bila resnično polna občinstva. Samo da to občinstvo ni bilo narodno-socijalno, temveč Klofača so prišli poslušat vsi naši narodni ljudje, posebno veliko je pa bilo število demokratov. To je pokazal tudi ves potek shoda. Burno odobravanje vseh prisotnih je spremljalo Klofačeva lepa, simpatična izvajanja, ko je pa govoril posl. Brandner, je žel samo odobravanje neznatnega dela zborovalcev.
Do take disonanee pride redkokedaj na kakem shodu, kakor je prišlo na tem. Senator Klofač je voditelj na-rodno-socijalne stranke na Češkem. Prišel je tudi v našo državo k narodnim socijalistom in njim je hotel govoriti — v resnici je pa govoril vsem drugim, samo ne njim, ker naši narodni socijalci so nekaj čisto drugega kot stranka, ki jo v bratski češkoslovaški državi vodi zelo zaslužni mož, senator Klofač. Le oni, ki ne sledijo demagogom, so Klofača razumeli, ti so bili pravi njegovi poslušalci, oni so razumeli njegov klic po kulturnem delu (ki ga naši narodni socijalci ne poraj-tajo preveč), oni so odobravali Klofa-čevo obsodbo demagogije.
Zastonj je posl. Brandner poskušal opravičiti politiko nar. soc. stranke v Jugoslaviji. Ta politika je destruktivna in z destrukcijo se ne vodi borba za zboljšanje režima, temveč samo s pozitivnim delom. Posl. Brandner je tudi rekel, da so narodni socijalisti na Češkoslovaškem v vladi, ker so močni, v Jugoslaviji pa niso v vladi, ker so slabi. Poslušalci so se muzali tem go-vornikovim besedam, ker so mislili bolj na kvalitativno kot na kvantitativno razliko.
Še ena zanimivost: posl. Brandner je govoril na »hodu, da smo Jugosl> vani in čehoslovaki eden narod. Tako torej: Jugoslovani in Čehoslovaki smo
Vedno še irski problem
Razmere na Irskem se nočejo in nočejo urediti. Sedaj gre borba v dveh smereh. Po celi Irski nastopajo znova pristaši de Valere, to je skrajnega levega krila sinfeinovcev, ki ne marajo onznati med Irsko in Anglijo sklenjene pogodbe. Na drugi strani se vrši borba na mejah Ulstra; povzročajo jo deloma protestantovski Ulstrovci, kl uprizarjajo krvave metode proti domači katoliški, to je irski manjšini, deloma Irci, ki revandicirajo zase obmejno južno ozemlje.
Angleška vlada se trudi na vse načine, da bi odstranila vse te različno sporne zadeve, ki ovirajo konsolidacijo razmer med Ireko, Ulstrom in Anglijo. Trida duhovi so preveč razjarjeni po večletnih prepirih in bojih, da bi se mogli tako na hitro pomiriti. Vendar je zelo važen sporazum, kl ga je dosegla angleška vlada kon">tn marca med Ulstrom in Ju*-no Irsko. Ta pogodba določa med drugim:
Obe vladi se obvežeta, delovati z v^emi mogočimi sredstvi na to, da se obnovi mir v ozemlju nemirov in neredu. Policija v Belfastu — kjer so se neprestano vršili umori in poboji ter splošen bojkot Ircev, ki tvorijo skoto četrtino prebivalstva — se organizira po sledečih pogojih: a) V mestnih delih, kjer bivajo katoliki in protesta nt-je. se sestavi policija polovico iz kar tolikov, polovico iz protestantov; b) ustanovi se iz katolikov ln protestantov sestoječa posvetovalna komisija; c) vsi v službi se nahajajoči policisti razen detektivov, nosijo uniforme; č) hišne preiskave izvršujejo oddelki, kl sestoje polovico iz katolikov, polovico pa iz protestantov. Dalje se določa. naj se ustanovi v Belfastu še ena komisija iz protestantov in katolikov, ki naj sprejema pritožbe glede napadov itd. in odredi tozadevne preiska-ve. Člen 6. določa, da naj irska republikanska armada ustavi svoje delovanje v šesterih ul? trških grofijah in naj se tam organizira policija kakor v Belfastu. Člen 7. predvideva pogajanja med Ulstrom in Južr.o Irsko o eventualni ustvaritvi celokupne Irske ali ako bi se to izkazalo kot nemogoče, o določitvi meje med obema državama- V nadaljnjh členih se razpravlja o dovoljenju glede povrnitve izgnancev, o izpustitvi obojestranskih političnih vjetnikov itd. Naposled se določa, naj vladi vsaka s svoje strani apelirata na prebivalstvo, da opusti nasilno razreševanje spornih zadev in da bosta obdržali v Interesu miru obvladanje položaja v svojem območju.
Jasno se vidi iz nekaterih od navedenih določb, kako globoko se je zagrizlo sovraštvo med protestantskim; Ulstrovci in katoliškimi Irci; celo policija ni bila več ostala nepristranska.
Toda kakor rečeno, položaj še ni razčiščen. Sedai obstoja problem v tem, ali bo desno krilo sinfeinovcev pod' vodstvom Griffitha in Collinsa prevladalo nad ekstremnimi elementi de Valere. Srednji so se vrgli s posebno vnemo na irsko armado, hoteč si v njej pridobiti večino. Dalje hočejo zmerne ob vsaki priliki kompromitirati in onemogočiti ustalitev sporazuma. S tem, da neprestano izzivajo nove spo-re z Angleži in Ulstrom. hočejo med ljudstvom izpodko}>ati tla sporazumni struji in pognati razburjeno množico znova na levo.
Beograjska »Politika* objavlja lepo pregledno poročilo o eksplozivni katastrofi, ki je Bitolj spremenila v mrtvo mesto — vse prebivalstvo je zbežalo, hiše so porušen* kakor od strahovitega potresa, beda in siromaštvo sta zavladala tam, kjer je preje se lepo razvijala obrt in trgovina.
Dosedanja preiskava Se ni dognala, kako se je eksplozija dogodila. Najverjetnejše je, da vsled razkrojitve starega eksplozivnega materijala, katerega je bilo v bližini mesta nakopičenega v skladiščih, kakor se zatrjuje okrog 400 vagonov t makedonskih bojišč...
Bilo je na Velikonočni torek, torej po pravoslavnem običaja še praznile. Za popoldne sta bila napovedana dva koncerta. Proti 10. do;»oldne se je čul e polja, kjer stoje voiaška municijska skladišča močen pok. Ljudje se niso vznemirili. Okružoi načelnik Lukič je »edel v svoji pisarni, ko zapoje telefon. Javlja se straža s skladišča. Preplašen glas narednika poroča.: Gospod načelnik, vžgala se je pežadijska municija!
Katera? Kje?
Na polju pri Rdeči vojašnici
Načelniku so se instinktivno naje-žili lasje. Pomislil jc, da leži Um i»ar sto vagonov granat in šrapnelov. Kaj storiti? Kliče divizijo, nobenega odgovora. Naenkrat se zamaje hiša. Strašen tresk se začuje, šipe na oknih zažven-ketajo v tisoč drobcih. Načelnika vrže pritisk od mize daleč proti vratom. Sedaj mu šine v glavo: bolgarski ko-mitaši! Baš tisti dan je dobil poročilo, da se pripravljajo tolpe teh političnih dosferadov na napad. Zato skoči, pograbi revolver, beži na ulico, kliče oroimke. Ulice so že polne bežečih lju«lL Vse dirja proti takozvanem starem groblju na Bajiru. Vsi vedo, kaj ]»omeni strašni grom, saj niso zaman pretrpeli strašnih vojnih dni. Panika [»ostaja vedno večja. Kakor brez uma beži vse, otroci kriče, žene jokajo, moški vpijejo...
Načelnik Lukič ostane hladnokrven. Z nekaterimi orožniki hiti proti polju, kjer stoje skladišča. Kmalu je na mostu, odkoder se da pregledati situacija. Tu in tam švigne iznad skladišč plamen, čuje se treak in kosi granat, šrapnelov škropijo po strehah. Položaj je obupen, kmalu mora slodid nova velika eksplozija. Cela četa oficirjev pri hiti načelniku nasproti. Spasite se! Bežite!
Ura je 10 in 20 minut V tem trenutku se je dogodilo, kar se sploh opisati ne da. Zemlja se strese, zrak zatrepeta, ogromen morda 200 metrov visok črn steber s krvavo pla.mtečo krono se dvigne proti oblakom in kakor da je došel strašni sodni dan, kakor da se nebo ruši na zemljo, tako strahovito udari tresk eksplozije. Mesto se zaziblje v svojih temeljih in iz črnejra dima nad njim zagrmi po strehah in ulicah toča šrapnelov in koma. dov od granat. Živce pretresa žvižganje te morilne nevihte. Mesto je [»razno, tam na bližnjih holmih beže strahu divje trume ljudi in pričakujejo zadnjo uro.
Z naravnost junaško smelostjo se vrne sedaj načelnik Lukič z majhno skupino oficirjev zopet proti municij-skemu polju, ki je pokrito z gostim dimom in kjer odskakujejo poedme še eksplodirajoče granate. Skladišča gorijo v plamenih. Toda ne vsa. Sc jih stoji cela vrsta, do strehe naj»olnje nih. Omejiti požar, da se ne ponovi eksplozija, ki mora Bitolj spremeniti v po[>olno razvalino. O tem premislju-ie načelnik neprestano. Toda kako? Saj se municijskemu polju nikdo niti približati ne u[»a. K sreči ni nevredne opaiTiosti — intaktna skladišča so
precej oddaljena od gorečega polja. Prvi, ki se upa približati mestu kata-< strofe je kapetan Periša Mišič. Oprez* no se plazi proti gorečim skladiščem. Njegovi tovariši, ki s skrbjo gledajo — njim, ga vidijo naenkrat odletet.i
za ..j—,	«
dal >č nazaj. Blizu njega se je razpočila granata ter ga ranila na licu in rokah, zračni pritisk pa ga je odnesel 20 m daleč. Ne, človeška roka ni zmožna, da prične z rešilnim delom. Položaj je obupen.
V tem trenutku se javi načelniku Lukicu skromen pisarčič iz financijske uprave, Turčin Hasan Rize. Z roko pokaže na veliki potok, ki teče nekoliko vzvišeno nad municijsko poljano. »Spustimo vodo!* Ideja malega Haean.i Rize je bila edino spasiteljna. To so takoj čutili vsi. Brez odloga se je |«ri-čelo delo. da se na[»elje struga na municijsko polje. Oficirji so zbrali nekaj vojakov in so tudi sami prijeli za lopate. Z mrzlično naglico so grebli in kopali — do večera, celo noč. Zjutraj je bilo polje pod vodo, municija mokra —- Bitolj je bil rešen...
Drugi dan so se začeli vračati nekateri najpogumnejši. Tu pa tam je ko-rajžni obrtnik že zopet sedel k svojemu, delu, odprla se je mala trgovinica. Pa je zopet počila kaka od eksplozije od-nešena granata in vse jo zopet bežal,-«. Na srečo ni mnogo žrtev. Vsega skupaj je ubitih menda le 7 ljudi, ranjenih kakih 20. Prva eksplozija je rešila Bi-toljčanom življenje. V mesto je prispela pomožna komisija iz Beograd;), saperji so na poslu po vseh ulicah. Se drhti vse od straha, toda nevarnost je minula in Bitolj bo začel lečiti svoj* rane.
Junaka dneva pa sta okmžni načelnik Lukič in mali Turčin Hasan Riz*j.
Maksim Gorkij:
Otrok
(Napisano L 1903.)
Utrujen od dela in vročine sem nekega večera ležal za hišo. Bila je mračna, velika zgradba. Žarki zapadu-jočega solnca so obsevali velike razpoke in madeže v steni. Prebivalci liiše -o kakor štakori ali miši begali not in ven. gladni in slabo oblečeni. Kakor zunanjost, bila je tudi notranjost teh l judi umazana. Skozi odprta okna hiše je uhajal enakomeren trušč, ki me je skoraj uspaval.
Naenkrat se začuje nekje v moji bližini, tam zadaj izza gomile starih sodov in zabojev polglasna, srčkana uspavanka:
»Mirno spi, zatisni le oči...»
Doslej še nisem vedel, da živi v tej hiši tudi mamica, ki poje svojemu detetu takšne ljubeznive uspavanke. Nar lahno stopam, da je ne preplašim, in ko pridem do somile sodov in zabojev, vidim za njo dekletce, prav majhno d^kletee.
Glava jej je sklonjena. Dekletce se nizko nagiba, z gornjim telescem niha semtertja v taktu svoje pesmice, v rokah pa pestuje staro žlico, ovito z rdečo cunjico. Na to lutko gleda ljubezni polno, jo ziblje in uspava.
Deklica me zapazi. Kake lepe oči ima in kako do smrti žalosten va n»n
pogled! Ko ga zajtazim, pozabim na nesnago, ki se drži dekletovih rok in lic.
Iznad nje, iz hiše, se čuje vpitje, zmerjanje, smeh in jok pijancev. Ona pa sedi sredi smeti in razbitih ostankov. Vseokrog nje je razbito, zavrženo. Topeče solnce pa obliva vse te raz-bitke kakor a krvjo. Slika je čudna, nenavadna.
Zganem se, deklica se ustraši. Nezaupljivo me gleda in se strahoma stisne k zidu, kakor miška, ki je odre-venela pred mačko.
Smehljaje glodam ta umazani, preplašeni obrazek. Ustnice je stisnila, obrvi nagrbančila.
Sedaj vstane, si pogladi raztrgano katunasto krilce, lutko vtakne v žep in me vpraša s tankim otroškim glaskom:
»Kaj hočeš?*
Enajst let jej je menda, postavica je majhna, nežna. Pozorno me gleda in me zopet vpraša:
»No?* — in čez nekaj časa: »Kaj
želiš?*	a x
»Jaz? Prav nič! Le igraj se dalje, že grem, že grem!* Ona pa stopi k meni in mi pravi glasno in jasno:
»Pridi — o, le pridi k meni —, za pol rublja.* Jaz je ne razumem, toda nehote se zdrznem in strašna slutnja me obvlada.
Punčka stopi sedaj čisto k meni, se nasloni z ramo name, gleda vstran tn reče hrezhrižno. srlaeno:
»Le pridi z menoj! Svojih ljubčkov jaz ne iščem po cestah, sicer pa sploh ne morem ven, ljubček moje matere mi je zapil mojo boljšo obleko... Tak pridi!*
Molče jo odrinem. Začudeno me pogleda. Kako neznano trepeče nekaj okrog njenih usten, kako se njen pogled izgublja nekam v daljavo! S trudnim glasom ponavlja: »Kaj se [»a obo-tavijaš? Le pojdi z menoj, ni treba misliti, da se bom jokala- To me je že zdavnaj minilo, — jaz ne jočem več, sedaj...»
Svojega stavka ne konča, temveč izpljune.
Odrinem jo in pobegnem, poln studa in tako grenkega sočutja. Do smrti žalostnega pogleda tega doteta ne bom nikdar več pozabil!
A. ČEHOV:
Mnemotehnika
Salon državnega svetnika Sarami-kina je zavit v prijetno poltemo. Velika bronasta svetiljka z zelenim zaslonom daje vsemu: stenam, pohištvu in obrazom, zelenkast odsev južne noči.. Tupatam zaplamti v kaminu poleno med žerjavico in plamen zagrne obraze za hipec v rdečo luč, toda to ne pokvari harmonije barv... V splošnem.
kakor pravijo slikarji, je občutje v barvah po|>oliioma zadeto.
V naslanjaču prod kaminom sedi v pozi čl ivoka, ki je ravno kosil, sam Saramikin, soliden gospod s sivo, bi-rokratično brado in ljubeznivimi, modrimi očmi. Njegov obraz ima na sebi neki izraz nežnosti, na ustnih mu igra otožen smehljaj. Poleg njega sedi na pručici pod guverner Lopnev, ki moli svoje no«e proti kaminu. Močan mož. kakih štirideset let star. Na pručici sedi in se leno preteguje. Pri klavirju sede Saramikinovi otroci Nina. Kolja, Nadja in Vanja. Izza prislonjenih vrat, ki vodijo v budoar gospe Saramiki-nove, pada medel sij. V budoarju sedi za mizo Šaramikinova soproga Ana Pavlovna. predsednica krajevnega dam-skega komiteja, živahna in pikantna dama, stara nekaj nad trideset let. Pogled njenih blestečih črnih oči preletava strani francoskega romana, ki leži pred njo na mizi na raztrganem poročilu komiteja iz lanskega leta.
»V tem oziru je bilo naše mesto poprej bolj srečno,* meni Saramikin mežikajo s svojimi ljubeznivimi očmi v žar^čo žerjavico, »še vsako zima nas je poprej obiskala ta ali ona veličina. Poprej so vsako leto prihajali k nam slavni gledališki igralci in operni pevci, sedaj pa... hudič vedi, razen me-šetarjev in lajnarjev se ne pokaže k nam nihče več. Nobenih estetičnih užitkov si ne moreš več privoščiti...
Še o himnah
Ako gre človek k sosedom v gosti, se navadno prej nekoliko informira, kakšne so tam šege in navade, kako pozdravljajo in odzdravljajo. kaj ljubijo in kaj ne ljubijo itd. Isto velja za svečane posete pri tujih narodih, da, vemo. kaj jim je sveto in kaj jim ni drago, da po tem uravnamo svoje vedenje.	.
O tem so gotovo premišljali vrli bratje Čehi, ki so k nam pred tednom s svojim pevskim društvom prišli ra poset Ako pride pevsko društvo k bratskemu narodu, je naravno, da bo himna nekak pozdrav, ki naj bo ob enem dokaz zveze in prijateljstva. Sedaj pi je nastalo vprašanje: kakšna himna! Kakšno himno naj za pojejo tem čudnim bratom Jugoslovanom, ki pravzaprav sami svoje himne nimajo? Ena je, pa pravijo, da jo bodo zamenjali za' novo narejeno, ali pa ji bodo spremenili besede. Bog ve, kaj je v nji. da bo treba te spremembe? To pa ni edina himna, treba je torej dati vsakemu svoje, da ne bo zamere na nobeno plat — kajti gost se mosra oziniU na navade v tuji deželi, posebno č« pride k vsem brez razlike prepričal.'.
In vrli bratje Čehi so to stvar takol-d razrešili: V Mariboru so zajeli: Bož" pravde*, »Lepa naša* in »Slovenec sem*. Zadnja pesem je tako ugajala, da so jo gostje morali ponoviti. Gotovo so bili veseli, da so prave zadeli: • Ljubljani je bilo pa malo drugače. Na »Bože pravde* se je dvignilo vse m smo m idili, da je 3 tem izvršen pozdrav naši državi. Na naše presenečenje so gostje zapeli »Slovenec sem* in vse je sedelo. Gostje so se morebiti Čudili, da je taka razlika med Ljubljano in Mariborom. Na to je sledila »Lepa naša domovina*. Kaj pa zdaj: Ali je to naša himna, ali ni. Ljudje s;, se gledali, vrste so se majale, glave se dvigale in se zopet nižale — nazadnje smo vendar-le vstali.
Živiš kakor v hosti... Da... Ali se ekscelenca še spominjate tistega italijanskega trageda... no, kako se jc že pisal? .. - dolg in črn je bil. v na, ta moj spomin!... Ah da! Luigi tr-nesto da Ruggiero.. - Čudovit talent sila prve vrste... Če je izpre?ovon: le eno samo besedo, je vztrepetalo v?e gledališče. Moja Anjuta se je zelo zanimala za njegov talent. °mofcna mu je produkci o v gledališču m mu prodala vstopnic za celih deset prea-Ftav. Zato jo je učil potem še dolgo časa deklamacije in m.m^e Krasen človek Bil je krasen človek. Bil .v: Si svojih dvanajst let bo od tega, čTse ne motim. Ne, kaj pravTrn Se de-set let ni odtlej... Anjuta, koliko je stara naša Nina?*
»Devet let!* zakliče iz budoarja Ara Pavlovna. »Zakaj vprašaš?*
»Kar tako, mamica... pa tudi izvrstne pevce smo imeli takrat tukaj.. Ali se spominjate tistega tenore a; grazia Clel»ricina? Kakšen fin fant vam je to bil! Samo njegova zunanjost, z? ta je bila nekaj zanimivega. Plavc-las... tak izrazit obraz, pariške ma-nire, hm, in kakšen glas je imel, ekscelenca, da bi ga vi čuli! Samo eno napako je imel: par basovskih not je pel s trebušnim glasom, visoki c je pa vedno zapel s fistlom, sicer je pa bilo vse drugo izvrstno. Baje se je učil pri samem Tamberliku... Anjuta in jaz sva mu ariaravila klubovo dvorano in
Pri fem «n*
pravzaprav s temi našimi himnami. Kako je z njimi pri na« in kako je v Zagrebu, in kako bo v Beogradu. In potem v Sarajevu, če imajo morda tam ge muslimani svojo. Da bi se vsem ustreglo, bi bilo nazadnje treba peti toliko himen, da bi za koncert ne osta-lo nič časa. In morebiti bi se niti a tem vsem ne ustreglo, ker eni priznavajo, česar drugi ne priznavajo.
Gostje imajo torej pn nas v tem Miru težko stališče.
Mi imamo več narodnih badUnih pesmi, ld niso himne, in imamo tvoj pohod »Naprej*, ki tudi ni himna. Himna je pesem, ki je vzrastla z narodom. »Lepa naša* je bila prej nekaka skupna naša himna, ker je živala z nami iz časov ilirstva. Po prevratu na smo dobili veličastno lepo državno himno, ki si jo je narod takoj osvojd in ni prav nobenega vzroka, da bi se spreminjala, ker bi s tem nastala le
HTWUVinNi .....---
lian naše države, jo lahko poje t vaem ponosom. Seveda če je mi sami ne znamo uveljaviti, potem tudi naši ffoetje ne bodo vedeli, kako naj nas pozdravijo. Cehi bo muzikalen narod in imajo dovolj mojstrov, da bi jim zložili veličastne stvari, a za himno so »prejeli svojo staro priprosto lepo pesem: »Kje dom je moj*. K njej so pripojili slovaško budnico: »Pod Tatro se bliska* — a gostje so v Ljubljam za. peli samo prvi del... Lahko bi se zgodilo, da bi n. pr. v Zagrebu gostje za: poli samo »Bože pravde* — in bila bi
zamera.	. .
Take so težave, če en narod ni en narod in če ena država ni ena država, in če ena himna ni ena himna. Kako pa izgledamo v tej obliki pred svetom, si lahko mislimo. Kakor bi v tem slučaju sodili mi o drugih, tako sodijo drugi o nas.
Kulturni pregled
Vlaho Bukovac.
(f 23. t. m. v PragL)
Meni je neshvatljivo filozofiranje u slikarstvu. To je posao za literate, ali ta sli-kara neka samo šare i kist govore. Sto če mi slikarsko mudrovanje, kad ruka ili noga ili glava nijesu umet-nički prikazane! (»Moj život.* V. Bukovac.)
Kubistov, orfeistov in futuristov vse življenje ni mogel trpeti in do smrti je ostal zvest samemu sebi. Nekaj presenetljivo zdravega življenja veje iz njegovih del, kakor solnčna toplota veje iz njih gorka čutnost. — Njegovi ljudje so pravi, živi, govoreči in gestikulirajoči ljudje, ljudje, kakršne slikajo današnji slikarji, so kupi razbičanih, živcev, ki jih samo Se misel drži skupaj, ne pa meso in kri. E, enkrat ga bodo še odkrili, Vlaha Bukovca, takrat, ko se bo svet iz današnje nevrastenije vrnil nanj k materi naravi.
Rojen je bil leta 1855. v Cavtatu v Dalmaciji, in sicer, vsled majhne nezgode matere, — na cesti pred domačo hišo. Pisal se je po očetu pravzaprav Far gioni, ker je bil njegov stari oče Italijan. Kot šolarček je hodil v cerkev mi-nistrirat in tam se je navdušil za oltar-čke in svete podobe. Globoko ga je uža-lostilo, ko frater v cavtatskem samostanu ni hotel blagosloviti njegove slike Marije sedem žalosti, čeprav bo jo vsi pohvalilL Ko j> bil Vlaho 11 let star, ga je vzel stric Frano seboj v Ameriko, kjer so ga pa po nenadni stričevi smrti vteknili v neke vrste poboljševalnico Hearts Island v New Yorku. Vlaho je moral tam veliko pretrpetu Toda pri vsem tem se je naučil angleški, kar mu je pozneje silno dobro služilo. Po štirih letih je odšel na krovu neke italijanske ladje domov v Dalmacijo, kjer je v kratkem položil izpite za pomorskega kadeta in nato prenašal surovosti raznih italijanskih kapitanov, ki so vozili lz Anglije v Carigrad.
Kmalu potem je zopet odšel v Ameriko in dobil tam v Callao pri neki tvornici železniških vagonov službo. Slikal je črke in številke in bil za to dobro plačan. Znanci, ki so opazili njegov slikarski talent, so mu svetovali, naj naslika Parda, takratnega predsednika republike Peru. Vlaho ga je res naslikal in mu poklonil sliko. Predsednik pa ni imel razumevanja in mesto pričakovane nagrade, je dobil razočarani Vlaho samo zahvalo: »Muchas gratiaa sennorl* Bukovec se je nate zatekol v takratni El-dorado vseh pustolovcev, v Kalifornijo. Prišel je v San Francisko, kjer je bi! na-lakar v neki kavarni. Ob enem je nekemu fotografu koloriral fotografije. To ga je d o vedlo, da si je pri nekem brivcu najel atelje in začel slikati portrete po fotografijah; zašel je tako definitivno
med umetniško bohemo. Imel je smolo in uspeh, vse hkrati, toda pridobil si je slo vos kot dober portretist in tudi časopisje ga je hvalilo. Umetnost ga je jela vedno bolj veseliti Spoznal je, da kopiranje po fotografijah še ni umetnost in odločil se je, da se izpopolni v pravega umetnika
Leta 1877, ko je Izpolnil svoje 22. leto, je odpotoval v domovino, od koder ga je dubrovniški vlastelin, pesnik Me-do Pučič s pomočjo slavnega mecena škofa Strossmajerja spravil v Pariz, kjer se je seznanil s češkim slikarjem Cer-makom in Hj-naisom, ki je bil pozneje njegov kolega kot profesor na akademiji v Pragi
Na pariški akademip »des Beaus Arts* je bil tedaj ravnatelj slavni risar Cauanel ki je v Bukovcu odkril prvovrsten talent ki mu je posvetil vso svojo pozornost. Bukovac je prejel na akademij temeljito znanje risanja in pozneje antične umetnosti, katero je ljubil potem vse svoje življenje. Leta 1877. je posetil Bukovac razstavo v Salonu in obšla ga je silna želja, da bi bil tudi on zastopan med mojstri, katerih slike so bile sprejete v Saion. Naslikal je tedaj svojo »Crnogorko na Obrani*, katera je bila na največje presenečenje vseh sprejeta v Salon. Sliko je poslal umetnik pozneje Škofu Strossmajerju v dar, toda med potjo se je izgubila. Ko se je njegov uspeh v Salonu razuesel po listih, je dobival Bukovac vse polno naroČil in bil tako rešen najhujše materi-jelne bede. Na akademiji je Bukovac izvrstno uspevaL Po treh letih jo je dovršil in kmalu zaslovel kot portretist prve vrste. Leta 1882. je razstavil v Salonu sliko, katera je bila tisto leto, kakor so pisali listi, senzacija Salona ln bila raz prodana v tisoč reprodukcijah.
Bukovac je bil slaven. Se istega leta je bil pozvan na srbski dvor, kjer je slikal portret? kralja Milana in kraljice Natalije. Tisti meseci so bili, kakor sam pravi, najlepši v njegovem življenju. Istega leta je izšla tudi knjiga »Nos maitres par euz memes*, v kateri je bil Bukovac uvrščen v vrsto biografij svojega učitelja Cabanela, dalje slavnih umetnikov Bonnata, Latvrencea, Detei-lea, Martina in drugih. Ko je iz Beograda zopet odšel v Pariz, ga je od tod vzel seboj črnogorski kralj Nikola, ki pa je žnjim prav nekneževsko mešetaril za honorar. Bukovac je zahteval za vsak portret samo 500 frankov, dočim so mu v Parizu plačevali po 1000, na kar mu je odvrnil Nikola: »Bukovče, odireš li ti tako svakoga tamo dole u Parizu?* Bukovac je imel v Cetinju vse polno sitnosti moral je pretrpeti veliko ponižanja Ln je koncem vseh koncev komaj dobil svoj honorar in pa — Danilov križ tretjega reda.
Potem je slikal nekaj časa pokrajin f po Dalmaciji ter odšel leta 1885. v London, kjer je živel kakor kralj in preje-
[sal ca svoje portrete Sfllosalne nono-rarje. Leta 1887. ri je zgradil na Mont-martru v Parizu svoj atelier. Leta 1892. se je oženil s Dubrovničanko Jelioo Pi-tarevičevo, s katero sta odšla na medene tedne zopet na angleško. Končno se je vrnil v Zagreb, kodjr je zbiral okrog sebe mlade umetnike Frangeša, Cikoša, Ivekoviča, Kovačeviča, Medovlča in dr., ter prirejal žnjmi razstave razen v Zagrebu tudi v Petrogradu, Parizu, Budimpešti, Kodanju, Beogradu in Sofiji Med tem je naslikal svojo slavno sliko »Gun-dulidev san* ter zastor v zagrebškem gledališču »Poklon Gunduliču*. Slikal je tudi Franca Jožefa L, ob priliki tisočlet-nice kraljestva, v Budimpešti pa je s svojim zagrebškim krogom dosegel, da so imeli hrvatski umetniki na jubilejni razstavi v Budimpešti bvoj poseben paviljon, ki je vzbujal večjo pozornost kakor razstava madžarskih umetnikov. Nar sledno leto je priredil razstavo na Dunaju, kjer so mu pa dunajski umetniki, ki so se bali konkurence, skuhali tak močnik, da ni mogel dobiti poštenega lokala za svojo razstavo. Kljub temu pa so ga listi toplo pohvalili
Leta 1903. jo prosil za mesto profesorja na Češki akademiji v Pragi in profesuro tudi dobil V Pragi je deloval kot profesor vse do svoje nenadne smrti v nedeljo, 23. t. m. Med tem pa je pridno prirejal razstave v zapadni Ev-ropl
Bukovac je bfl prvovrsten risarski talent in je imel izboren čut za kolorizem. Prva stvar mu je bila pri slikanju pravilno gledanje ln pravilno občutenje barve. Njegove slike med katerimi je cela vrsta ženskih aktov, dihajo vse polno nežnega čutnega življenja, radi česar so mu mnogi nasprotniki — in teh je imel Bukovac lepo število — očitali brezduš-nost in premajhjo inteligenco. V današnji revoluciji umetniških izmov se je bil Bukovac zadnje čase skoraj izgubil; ker je vedno ostal zvest impresionizmu, ki velja danes že za anahronizem. Kljub temu pa je Imel Bukovac že vedno dosti dela in je žel s svojimi izvrstnimi portreti obilo priznanja in slave.
Letošnjo zimo je priredil s svojima hčerama v Pragi kolektivno razstavo, o kateri so se vsi list' zelo laskovo izrazili. Ni dolgo tega kar je bil poklican v Beograd, da tam portretira kralja V soboto dne 22. t m. se je po izborno uspelem delu vrnil v Prago, kjer pa ga je že drugi dan zvečer čakala smrt.
VaX otari* n ftgubffl * UhKotoo svojega vodjo. Njegova umetniška smer danee ni več v modi ki se v slikarstva lal tako brzo menjava toda veliko delo slavnega Bukovca bo živelo. Naj živi njegov spomin!
Pridobivajte .Jutru" novih naročnikov!
pleskarska in iižar-ska delavnica E».
se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne.
Kupim do 1000 metrov
železniških tračnic
za normalno progo in levo kretnico, sistem X ali Xa. 1:37
Naslov so poizve v upravi »Jutra".
.,.„.„ a. «0 k«Mdl O* a*-. mM Md.lt»tlfc s t™* » 01.. - Trs««u .b'«'. <J0^*0''n|®' __ ■Mrekth.) N. „'•!•»)• u .dgo..r|. I« .k. >• .pr.M*. orUoi«.. „.«*. » »*>«»»• —
Prodajalka,
starejša zanesljiva moč, »c spre ime v trgovini mešanega blaga pri Ant.Verbič, trgovec Sevnica ob Savi. 1170
Zidar 1159
išče v prostih urah del, kot n pr. beljenje ali kak > drugo popravilo. Naslov J. P, Flo-rijaneka nlica 13, pritličje
Pomočnika
pri lesni stroki se sprejme takoj in pod ugo nimi pogoji. — Ponudbe na upravo [Jutra* pod »lesna industrija 166/V. 1235
OtroSka postelja «20
iz trdeča lesa z predalom je na prodaj za 1000 K. Poljanska cesta 20/1., deBno.
žage, elektromotorja 6'/, HP., stroja za sekanje drv z vsemi pripadajočimi pntiklinami, se proda za Diu 23.000. Naslov v upravi »Jutra*.
Zlata flamska ura
z zlato zapestnico se ceno proda. Vpraša se v upravi »Jutra*. 80/a
ponudbe pod »Srednji star na upravništvo »Jutra*
Trgoveo 1234
z dežele, dobro situiran, k prihaja večkrat v Ljubljar: želi znanja z vdovo z le pimi otroci v svrho družinska zabavo in postrežbe. Resm-ponudbe pod »Lepi otroci' poštnoležečo Ljubljana.
Stoli, 1206 380 komador i« bukovega lesa, strojeni kot orehov les, se ngoJno prodajo. Nas ov povž uprava »Jntra*.
Kompetna 1164 naprava sa žag nje in sekanje drv, obstoječa iz krožne
čevlji it. 35 1223
za gospice, novi, fini, najmodernejši, raznih vzorcev, se prodajo K 300 — ceneje ua paru. Ogledajo se v slaščičarni Dunajska cesta 6.
V najem vzamem
malo hišico z vrtom in njivo ua prijazuem kraju, pripravna za krojača v vasi ali trgu. Ponudbe na npravo »Jutra« pod »Ilišica*. 1232
Penzlonlat, 1221
samec, inteligenten, soliden, simpatičen in zdrav, 54.000 K v gotoTini in pohištvi, želi znanje z vdovo aH ločeno že o, ki ima posestvo, obrt ali penzion v mestu ali na deželi, radi skupnega gospodinjstva ali zakona. Resne
Doktor lurln,
v ilobri stalni službi, želi resnega znanja z dobrosrčno gospodično, simpatične zunanjosti ir. s primernim premoženjem, staro do 28 let. Resne, obširneje, neanonimnr ponudbe a sliko, ki se vrne. pod »Maj 10* do 10. maja n:> upravo »Jutra*. Tajnostčastn:<
zadeva. 123!:
Vsa krojaška dela
se sprejme po najnižji ctni. obleke po najnovejšem krojn izdeluje po 600 K. Sprejme ss tndi vsa konfekcijska del;-po najnižjih konkurenčni! cenah pri Antonu J&rcu Ljubljana, Poljanska c. 21.
Klet,
primerna za skladišče se odd:; v na cm v Spodnji Šiški. N:. tančnejše se poizv6 pri Ma riji Jelene, Kostanjevica pr Krškem. 1162
Zahvala.
Za presrčne dokaze sočutja in izraženo sožalje ob prebridki izgubi, ko nam je umrl nag srčnoljubljeni sin, brat, nečak in bratranec
stud., med.
izrekamo tem p6tem vsem, ki so počastili njegov spomin s krasnimi vcnci in cvetjem, ki so ga spremili na zadnji poti in ki so imeli tolažilne besede za naše gorje, svojo iskreno
Va Zlasti se presrčno zahvaljujemo g. dr. Schiffrerju iz Ribnice za njegov trud, s katerim si ie prizadeval rajniku lajšati trpljenje ter mu rešiti življenje, častiti duhovščini, tovarišem medicincem in akademskemu društvu »Jadran" za spremstvo in nagrobne govore kakor tudi domačemu govorniku dr. Moharju, učiteljstvu in šolski mladini, domačim ter pevcem iz Sodražice in Ribnice za lepo v srce segajoče petje, gasilnemu društvu ter vsem, ki so od blizu in daleč prišli izkazat pokojnemu zadnjo čast.
V LOŠKEM POTOKU, dne 26. aprila 1922.
i
1287
Žalujoča rodbina FrailC Rusova.
v zahvalo zato nama je potem prepeval cele dni in noči kakor slavček. An juta se je tudi učila pri njem ... Bil je pri nas, če se prav zelo ne motim, enkrat o velikem postu, pred dv.v najstimi leti. Ne, več... Moj Bog, kakšen spomin ti je to... Anjuta, koliko je stara naša Nadja?*
»Dvanajst.*
»Dvanajst... Ce računaš zraven še devet mesecev... Ne, deset; ne, ampak trinajst! Poprej je bilo v našem mestu vse več življenja... Ce vzamemo, postavim tiste dobrodelne večere! Joj, kakšne lepe večere smo imeli takrat! Čudovito! Pelo se je, igralo, recitiralo, vse mogoče so uganjali. Se dobro vem, takrat po vojni, ko so bih pri nas stacionirani ujeti Turki, takrat je aranžirala moja An juta dobrodelen večer v korist ranjencem. Enajststo rubljev se je nabralo takrat v dobrodelne svrhe. Turški častniki so bili čisto vzhičeni od Anjutinega glasu in
i so ji venomer lizali roke. Ha, ha, so sicer res Azijati, pa »o vendar le zelo ljubezniv narod, ti Turki... Tako lep je bil tisti večer, veste, da sem ga popisal v svojem dnevniku. To je bilo..
leta osemnajsto-šestinsedemdesetega..
Ne' Dovolite, kdaj so bili Turki pri nas? An juta, koliko je star naš Ko-
»Jaz sem jih sedem, papa,» je odgovoril fante, ernolas dečko s temnim obrazom in vraniečrnimi lasmi
»Da. da, stari smo že postali od takrat in nobene energije nimamo več!* je vzdihnil zraven Lopnev. »Da, to je vzrok vsemu temu. Starost je to, ljubi moj. Novih aranžerjev ni več in stari so postali prestari... nobenega ognja ni več! Ko sem bil še mlad, nisem mogel videti, da bi se bila družba dolgočasila... Bil sem najbolj vnet sodelavec vaše gospe soproge... Če je bilo treba aranžirati dobrodelen večer ali tc-mbolo, sem pustil vse drugo in se čisto posvetil stvari... Neke zime, še dobro se spominjam, sem se tako utrudil od prenapetega dela, da sem zbolel. Nikoli ne bom pozabil tiste zime! Ali se spominjate tiste prireditve, katero sva z vašo gospo pripravila za po-gorelce?*
»Katerega leta je bilo že to?* »Se ni dolgo tega; devetinsedem-desetega.. Ne, osemdesetega je bilo!* »Dovolite, koliko je star važ Va-nja?»
»Pet,* odgovori iz bodoarja Ana Pavi ovna.
»No, potem je šest let od takrat..* »Da, ljubi moj, takrat je bilo prijetno na svetu, sedaj pa ni več! Ognja ni več!*
Lopnev in Saramikin sta se potopila v razmišljanje. Žerjavica je še enkrat zažarela, potem pa je ugasnila in se prevlekla s pepelom.
Gradbena podjetja, pozor!
Okna, vrata, podove, ladifske podove, vsake količine in po za-želj enih dimenzijah v najkrajšem dobavnem roku po konkurenčnih cenah
nudi
lesna industrijska delniška družba Najsolidnejši izdelki! Zahtevajte proračune!
Državna železnica
(Iz železni&rakih Vrst * SioveoijL)
Gotovo bo slovenski javnosti, kateri g. pomočnik ravnatelja državnih železnic v Zagreba, inž. Klodič, odreka temeljitost in nepristranost v nasprotji z javnostjo na Hrvatskem, ustrežemo, ako odgovorimo nekoliko na njegova izvajanja pod gorenjim naslovom v 90. Številki «Jntra>. Kar se tiče hrvatske javnosti, omenimo mimogrede, da je izSlo v njenih novinah že dosti poprej nego v slovenskih, dovolj očitkov proti direkciji državnih železnic v Zagrebu in njenim vodilnim krogom.
G. Klodič navaja v svojem članku, da mu ui namen braniti gg. Jeliča in Fra-»liča. Poznavalec razmer bo prišel do zaključka, da g. Klodič res ni mogel imeti namena ju braniti, ker ju pač ne more, ako že sam priznava slabo gospodarstvo. In kdo je kriv slabemu gospodarstvu, bodisi pri gospodarstvu v velikem, bodisi v malem? Gospodar sam, ako pa gospodar ne upravlja gospodarstva, njegov upravitelj. Kot slednjega moramo pri naših železnicah smatrati bivšega pomočnika ministra, g. Jeliča. Njemu je bila skozi dve leti poverjena uprava državnih železnic. Bil je klican v ministrstvo saobračaja kot železni6ar-stro-kovnjak, ne kot politik. Ministri so se kot politiki menjali, Jelič pa je ostal in vodil ladjo državno-železniškega gospodarstva dalje. Ze ime samo pove, kaj je naloga pomočnika ministra: pomagati urloistru z nasveti in na podlagi svoje strokovne izobrazbe in izkustev staviti predloge in zahteve v dosego uspešnega delovanja. Njegova naloga pa je tudi, da od vodilnih oseb sebi podrejenih ob-lastev, v našem slučaju od ravnateljev, zahteva predloge in nasvete, kako od-pomoči tem in onim nedostatkom, in naloga ravnateljev je zopet, staviti pravočasno zadostno utemeljene predloge, dajati nasvete itd.
Kot vzroke slabega gospodarstva nagaja g. Klodič zlasti pomanjkanje ma^ tcrijala, nezadostno popravljanje strojev in vagonov, njihovo premajhno število, pomanjkanje delavnic in pomanjkljivost železniških naprav. Vsak poznavalec prometa in poslovanja državnih železnic je vedel že davno, da ti nedostatki obstojajo in da ravno oni ovirajo normalnost železniškega prometa. Pravih vzrokov slabega gospodarstva pa ni iskati v
feK »edostatkflt, teaveg v oeetiali, H ne-dostatkov niso pravočasno opazile in jih skušale odstraniti Da se nedostatki niso pojavili šele tekom zadnjega leta, temveč so večinoma že obstojali kot po-sledioa petletne vojne takoj po prevratu, je vsakemu poznavalou železnic znano. Ako M bila gg. Jelič in Franič, ko sta prišla na krmilo, uvidela, kaj je sa vzdrževanje in zboljšanje prometa neobhodno potrebno, bi ne bilo treba danes pisati člankov o slabem gospodarstvu državnih železnic. Seveda, ako se ni nabavil pravočasno niti tisti materijal, ki ga je bilo in ga je Se mogoče nabaviti v naši državi, ln ako se je vedno to vedno odlašalo z nabavo onega materijala, ki se ne pridobiva v naši dršavi, potem se mora naravno konstatirati pomanjkanje materijala in otežkočena njegova nabava zaradi valutnih razmer.
Pomanjkanje, ali bolje rečeno nenaba-va materijala, ima naravno za posledico nezadostno popravljanje strojev in vagonov in pomanjkljivost železniških naprav. Kar se tiče delavnic, pripominjamo: na teritoriju zagrebške direkcije imamo veliko, za vsa popravila strojev in vozov opremljeno delavnico v Zagrebu, poleg nje pa še manjše delavnice v Brodu, Ljubljani, Srpskih Moravicah in v Vinkovcih. Vse te delavnice bi s potrebnim in pravočasno nabavljenim mar terijalom in dobro organizacijo začasno zadostovale. Delavnica v Zagrebu sama bi mogla produkcijo, ako bi se bili njeni predlogi za nabavo materijala in uvedbo časovnega akorda upoštevali, povišati na predvojno stanje, dočim sedanja pro-na predvojno stanje, dočim sedanja produkcija doseza samo 30 do 40 odstotkov predvojne. Ravno tako bi tudi manjSe delavnice zmogle več, ako bi se jih pravočasno z vsem potrebnim dotiralo. Kot tipičen 6lučaj navedemo, da je delavnica v Zagrebu prejela šele meseca marca tega leta materijal, ki ga je naročila že pred 12 meseci.
Kar se tiče proge Zagreb-Vinkovoi, bi pripomnili, da ta proga po svojem ustroju ni lokalna, četudi ni proga prvega reda, in da bi lahko obvladala potrebni promet, ako bi bila cirkulacija tovora normalna. Seveda, ako so vse postaje s tovorom tako zatlačene, da niti za srečanje in prehitevanje vlakov ni zadostnih tirov, potem tudi prvovrstna proga ničesar ne koristi. Krivda zastar janja tovorov na progi Zagreb-Vinkovei, ki m vnlivalo tako usodno na vse so-
sodnje proge in na oddajo Naga tadi v
Sloveniji, ie£i v pomanjkanja strojev in tudi premoga. Zakaj je primanjkovalo to te primanjkuje strojev, je razvidno iz že navedenega. Naravno pa je tudi pomanjkanje vagonov, ako se njih redna cirkulacija ne da doseči. Pomanjkanje premoga je istotako zakrivila neurejena nabava, pa tudi zaostajanje ▼ popravi in zastajanje v cirkulaciji za prevoz premoga potrebnih vagonov.
Mogoče se bo ugovarjalo, da g. Jelič ni našel na merodajnih mestih pravega razumevanja za to, kar je potrebno za vzdrževanje, če ne že za povzdigo prometa. A ravno v tem, če ni mogel najti razumevanja — sicer si pa pomočnika ministra ne predstavljamo kot osebo, ki bi ne bil upravičen do lastnih ukrepov — se vidi, da ni bil kos svoji nalogi, ker namreč ni uvidel ali če je uvidel, ni znal predočiti merodajnim faktorjem zlih posledic, bi morajo nastati za železniško upravo in vse gospodarstvo v državi, ako se ne upoštevajo njegovi nasveti in predlogi. Isto velja o g. Franiču.
Dotaknimo se tudi nekoliko personalnih razmer! Res je, da primanjkuje na vseh koncih to krajih izvežbanega per-sonala, istina tudi, da postaja število osebja, ki zapušča državno - železniško službo, vsak mesec večje. Glavnega vzroka temu pa ni iskati toliko v slabih plačah — iste plače ima tudi osebje v Sloveniji kakor pri državni tako pri južni železnici, a vendar ne zapušča službe _ temveč pred vsem v službenih razmerah in postopanju vodilnih faktorjev napram osebju. Ako ne vidi osebje zagrebškega ravnateljstva v vodilnih osebah zaščitnikov, temveč despote, ki ga kaznujejo za male pregreške z globami do 300 Din, in mu s samovoljnimi odredbami kratijo veselje do službe, je pač umevno, če zapušča službo. Beg iz železniške službe pa povzročajo tudi brezglave premestitve osebja, zlasti onega iz Slovenije v Zagreb. G. Klodiču bo gotovo znano, da je baS zaradi popolnoma nepotrebne premestitve gradbenega referata iz Ljubljane odšlo nekoliko najboljših uradnikov iz železniške službe in bi jih odšlo še več, ako bi drugje dobili primerne službe.
Tudi osebje v Sloveniji biva ločeno od družin to v vagonih, a vendar je zadovoljno in opravlja z veseljem Blužbo. Zakaj? Zato, ker se ga ne preganja, ker so službene razmere znosne in najde srce to dobrohotnost pri vodilnih osebah. Zlih
posledic, tatov Ml g. KlodM, rima toliko okotoost, da se uslužbenca ne more premestiti vsled pomanjkanja stanovanj na drugo mesto, temveč ravno okotoost, da se ga premešča vkljub dejstvu, da ni tam zanj stanovanja, kakor to dela ravnateljstvo v Zagrebu. Ce te nimamo enotne pragmatike, enotnih predpisov, zadostnega naraščaja, strokovnih Sol — g. Klodič menda tu misli perijodične železniSko-strokovne kurze, kakor jih je imela blvSa avstrijska uprava — stanovanjskih hiš itd., moramo zopet poudariti, da bi se bilo v tem pogledu dalo že marsikaj doseči, ako bi bili vodilni krogi tuint&m pravočasno našli za to razumevanje. Tisoči vagonov io ie dve do tri leta odvzeti prometu, ker se rabijo za domovaliiča družinam brez strehe. Skoda, ki jo trpi uprava državnih železnlo, to s tem tudi državno gospodarstvo, presega daleko stroške, ki bi bili potrebni za zidavo stanovanjskih hiS za brezstanovanjske reveže. Da bi gg. Jelič in Franič ▼ tem pogledu ne mogla ničesar odpomoči, o tem dvomimo upravičeno.
Da vrhovna uprava državnih železnic, ministrstvo saobračaja, nI te urejena, kakor bi že lahko bila, ali mar pri tem ne zadene krivda tudi bivšega pomočnika ministra, ki je vodil to ministrstvo kot strokovnjak skozi dve leti? Sicer pa mislimo, da vzrokov slabega gospodarstva ni iskati samo v Beogradu.
Državnim železnicam v Sloveniji je g. Klodič posvetil poseben odstavek; pečati se moramo tudi mi z njimi. G. Klodič konstatira, da nedostatkov, ki jih navaja, na slovenskih progah večinoma ni to navaja kot edini nedoetatek pomanjkanje vagonov. Mi bi pa rekli, da obstojajo na slovenskih progah državnih železnic tudi drugi nedostatki Tudi v Sloveniji primanjkuje materijala, so pragi trhli, tirnice obrabljene, zaostajajo vagoni v popravi, ker ni potrebne delavnice, so železniške naprave pomanjkljive — opozorili bi samo na obmejni promet na Jesenicah to Bohinjski Bistrici, za katerega te dve postaji nikakor nista urejeni — tudi v Sloveniji niso ualuž-benci bolje plačani in stanujejo tudi ločeno od družin to po vagonih in tudi osebja primanjkuje. In če te proge vkljub naštetim nedostatkom bolje delujejo, je iskati vzroka ravno v tem, ker niso popolnoma in v vsem podrejene ravnateljstvu v Zagrebu. Nočemo trditi, da bi ravnateljstvo v Zagrebu v slučaju, da
U ee ma posreSda namera, ukiniti inšpektorat ▼ Ljubljani namenoma zapostavljalo slovenske proge to jim posvečalo namenoma manj pažnje, trdimo pa, da bi jih zanemarjalo to jim posvečalo manj painje kakor onim na Hrvatskem, ker bi ne bilo kos povečani svoji nalogi, ki ji to sedaj ni ko jo deli vendar še z inSpetoratom, ker je pač preobsežna.
Ako g. Klodič misli da se interesenti zanimajo za samostojnost inšpektorata samo takrat, kadar vagone rabijo, je v veliki zmoti Za samostojnost se zanimajo prav posebno takrat, kadar morajo čakati na reiitve iz Zagreba po več mesecev, in takrat, kadar rabijo nujnih od-redb in rešitve s strani železniške uprave, a yh inšpektorat ne more izdati, ker ni kompetenten. Dejstvo je, da rabi Ljubljana kakor sploh Slovenija osrednjo že-lezniSko oblast z vsemi oddelki ki je popolnoma samostojna, to je podrejena naravnost ministrstvu; ali se imenuje ta oblast potem ravnateljstvo ali obratno vodstvo (po vzorcu v Cernovicah v bivši Avstriji), ali inšpektorat to je vseeno. G. Klodič sam trdi popolnoma upravičeno, da je bila nesreča za Slovenijo razpust ravnateljstva v Ljubljani in da bi se moralo to moglo ustanoviti nanovo.
Zakaj se g. Klodič oprijemlje tako imena direkcija in je proti samostojnosti inšpektorata, nam je nejasno, ker vemo, da se je takrat, ko je bil sam tof inšpektorata, potegoval za samostojnost in tudi osebno takratnemu železniškemu ministra dr. Korošcu tozadeven načrt predložil. Vprašali bi tudi zakaj g. Klodič ni takrat, ko je bil sam šef inšpektorata, predlagai da ga je treba ukiniti, ako je videi da je inšpektorat »posle zavlačujoča medinstanca*. Pogrešamo tudi utemeljitve njegove trditve, da to-špektorat posle zavlačuje. Katera instanca, ali ravnateljstvo v Zagrebu ali inšpektorat t Ljubljani zavlačuje posle, to ve naBa javnost zadostno to nam ni treba tega natančneje razjasnjevati Najbolj pa se čudimo nelogičnemu stavku: «V Ljubljani treba ustanoviti popolno železniško direkcijo ali pa ukiniti sedanji inšpektorat* Dajte inšpektoratu samostojnost v vseh panogah železniške službe to ne podirajte te tega, kar obstoji, pa bo direkcija v Zagrebu veliko razbremenjena, to slovenska javnost bo čutila dobre posledice, ki bodo koristne tudi naSi Širši domovini
POSEITU0
x gostilniško konoesljo ali kako drugo obrtjo
v bllilnl Maribora aH kje drugje ob severni meJL
Ponudbe na: Anton Jeršič, Mislinje. — 6. t/ms
Proda s«
se nahajajoče
v dobrem stanju
motorno kolo
znamke Puch 21/* H. P.
Ogleda se pri Albinu Planlnon, mizarstvo, Celje, Dečkov trg Stev. 6. 1226
Razno
perilo
Hom nriiflrnča hrrlka
za dane, gospode li deco priporoča tvrdka
A. & B. Skabepnž,
Ljnbljana, Kostni trg it. 10. sisb
Vrtnice
novih vrst, nizke in visoke, ima v bogati izbiri
Anion Ferant
trgovski vrtnar
v Ljubljani,
1821	Ambrože« trg St. 3.
Ad št. 27.219/21.
1222
V smislu sklepa občinskega sveta ljubljanskega z dne 22. marca 1921 je
vožnja po mesta s težkimi avtomobili, ki imajo železne obroče, sploh prepovedana.
Vožnja s težkimi (tovornimi) avtomobili, tudi čc imajo gumijaste obroče, je pa na podlagi sklepa občinskega sveta z dne 6. decembra 1921 prepovedana po sledečih ulicah, cestah in trgih: Stari trg, Sv. Petra cesta, Kolodvorska ulica, Prečna ulica, Frančiškanska ulica, Kole-zijska ulica, Križevniška ulica, Selenburgova ulica, Gradišče, Cegnarjeva ulica, Zalokarjeva ulica, Ravnikarjeva ulica in Samotna ulica.
Prestopki kaznujejo se po določilih cestno-policijskega reda z globo do K 2000'—.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 25. aprila 1922.
Trgovska banka, d, d,, Ljubljana.
Poziv k subskripciji novih delnic.
Izredni občni zbor Trgovske banke, d. d., Ljnbljana, je sklenil dne 25. marca zvišati delniško glavnico
od S10,000.000 -na K 30,000.000 -
z izdajo
50.000 novih delnic a K 400-- nom. v skupnem
znesku K 20,000.000 -
pod nastopnimi pogoji:
L) Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi vsake stare delnice eno novo k K 400— nom. po K 480— več 5 •/. obresti od nom. K 400— od dne 1. februarja 1922. do dne
i) Vsi oni subskribenti, ki so že pri prejšnji emisiji snbskribirali in znesek vplačali, dobe nove delnice pod istimi pogoji, kakor pod točko 1.).
3 ) Nedelničarji dobe delnice proti takojšnjemu plačUn po tečaju K 530— več 5 ♦/• obresti od nom. K 400— od dne 1. februarja 1922. do dne plačila
4.)	Nove delnice so deležne čistega dobička za leto 1922. in opremljene s kuponom za leto 1922.
5.)	Nove delnice se izroče subskribentom tekom leta 1922.
6 ) Reparticijo delnic, določenih za nove delničarje, a pridržuje upravni svet po končanem
subskripcijskem roku.	. .
7) Subskripcija novih delnic se vrši od dne 3. aprila do dne 3. maja 1322., m sicer:
a)	pri Trgovski banki, d. d, Ljubljana (začasni poslovalnici v Beethovnovi nliri št. 10) in njeni podružnici v Maribora;
b)	pri Kmetski posojilnici za ljubljansko okolico, r. z. z n. z., Ljnbljana.
8 ) Ako bi se posameznim subskribentom ne moglo dodeliti polno število podpisanih delnic, se vplačani zneski pridrže in se bo dodelitev manjkajočih delnic izvršila pri novi subskripajL
V Ljubljani, dne 26. marca 1922.	,
Upravni svet
844	Trgovske banke, d. d., Ljnbljana.

I JUGOSLOVANSKA UNION-BANEA
1 2IB preje MARIBORSKA ESKOMPTNA BANKA	j	|
S "" Ustanovljena leta 1872	—	Ustanovljena leta 1872 . ...	hnnčnfi nosle i
I - » - i
®	-----—■BmmnBMBRiaiBa^ssiSI^^OKO^ 9SHB BHiMBBBKflHOB®^®^®^®®
Akcijski kapital K 30,000.000 j Rezerve K 16,000.000
Domače vesfi
*	Kralj v Zagreba. Ko se je t četrtek kralj vozil skozi Zagreb, je na kolodvoru v razgovoru naznanil pokrajinskemu namestniku Demetroviču, da pride v septembru za dalj časa v Zagreb. Najbrže bo prišla ž njim tudi kraljica Marija.
*	Kralj v Kamniku. I« najverodo-stojnejšega vira smo izvedeli, da _se namerava kralj na povratku iz Pariia ustaviti v Ljubljani ter posetiti Kamniške planine. S pokrajinske uprave danes to vest dementirajo.
*	Kraljeva civilna lista. Beograjske »Službene Novine» objavljajo zakon o povišanju civilne liste kralja Aleksandra I. Civilna lista je zvišana na 24 milijonov dinarjev na leto. Zvišana civilna lista se prične izplačevati s 1. junijem 1922.
*	Zažig Delavskega konsumnega druStva pri Sv. Jakobu v Trstu. V noči od četrtka na petek so neznani zločinci zanetili požar v Delavskem konsumnem društvu pri Sv. Jakobu v Trstu. Oder je zgorel popolnoma. Dvorana jo ostala nepoškodovana, razven ob odru. Škoda se ceni na 20—30.000 lir. Pri preiskavi se je ugotovilo, da je bilo v dvorano vlomljeno s silo. Sroii dvorane je ležala 151itrska po«oda, ki je močno dišala po bencinu. Tudi _ klavir poleg odra je bil polit z bencinom in se je našla v njem še z bencinom napojena in deloma osmojena cunja. Ob zidu, ki loči dvorišče od levega poslopja, je slonela lestva. Italijanske oblasti dosedaj še niso izsledile zločincev in jih tudi ne bodo, ker jih — ne smejo.
*	Obsojeni fašisti v Zagrebu. Italijanski fašisti ki so bili svojedobno aretirani na našem ozemlju, ko so nameravali izvršiti atentat na reškega predsednika Zanello, so bili, kakor smo svojedobno poročali, prepeljani v Zagreb. Trije so bili obsojeni na mesec dni zapora in vsak na 100 Din globe. Ker so zaporno kazen že odsedeli, f o jih te dni odpravili preko meje. Dva pa sta bila izročena sodnemu stolu v Zagrebu, ki vodi nadaljnje postopanje proti njima.
*	Izpremembe v državni službi. Provi-zorna policijska komisarja Viktor Ko-kalj iu Karel Pestevšek, prvi dodeljen policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani, drugi dodeljen policijskemu komisariatu v Mariboru sta imenovana za definitivna policijska komisarja na sedanjih službenih mestih. — V računski službi so imenovani: asistenti Ernest Erjavec, Josip Nabergoj, Valentin Pogačar in Viktor Kovač za pomočnike knjigovodji v X. činovnem razredu, računski praktikanti Josip Peternel Adolf Turk in Vinko Rakušček za pomočnike knjigovodij v XI. činovnem razredu — vsi v področju gradbene direkcije v Ljubljani. — Okrajni tajnik Marko Kranjc v Logatcu je premeščen v nadaljnjo službovanje k okrajnemu glavarstvu v Murski Soboti. — Absolvirana pravnika Jakob Počkaj in Dragotin Skrinjar sta sprejeta za kon-eeptna praktikanta v politično pripravljalno službo v področju pokrajinske uprave za Slovenijo ter dodeljena v službovanje oddelku za notranje zadeve.
*	Za gluhoneme reveže. Član nekega fiamanitarnega društva nam piše: Za gluhoneme reveže se poteguje »Novi Čas» v svoji majniški številkL Razume se, da teb sirot klerikalci do včeraj niso videli in zanje tudi nič niso storili. Šele sedaj, ko se zbira denar za »Dečj dom» ie tudi katoliški komunist ves iz sebe in piše, da državna uprava nima smisla za socialne potrebe ljudstva in tudi ne za zavod za gluhoneme češ: Hic Rho-dus, hic salta — ti družba, ki klečepla-7iš in vrtiš svoje oči navzgor! Obrni iih doli na zemljo, kjer se zvija v bolestih ubogi, teptani, človeški črv. Za tega zbiraj svoje darove, ne pa za one, ki so prenasičeni vseh vseh telesnih dobrin.« Četudi zlorablja »Novi Cas» bedne gluhoneme v umazane politčne namene, smo vendarle radovedni koliko bo njegov apel na katoliške čitatelje zalegel. Ako bo tdobro bogaboječe slovensko ljudstvo,« kl 2 milijardi na leto samo zapije, vsaj malo odtegnilo čašo vinca rujnega, ne bo treba »Novemu Casu» več toliko tožiti čez bedo gluhonemih. Tudi smo radovedni, če bodo sedaj šentklavški gospodje težke vsote denarja, ki ga zbirajo iz najbolj usmiljenja vrednih ljudi, darovali rajše za zavod za gluhoneme, ali za nepotrebne nove zvonove. Tudi bodo gluhonemi zelo hvaležni, če bo ljubljanski škof, pred katerim »kleeepla-
Gospodarstvo
stari park, da so njegovi ljudje v veJSer-nih in ponočnih urah streljali slepo okoli gradu, da je bilo vojaSki straii (posestvo leži tik ob laški meji in se tam nahaja pogranlčna straža op. ur.) zaukazano, da naj strelja na vsakogar, ki V v i jonih nrah zapuščal gral I.i srečen slučaj je preprečil, da ni postal žrtev vojaškega strela gluh hlapec, ki se je prezgodaj podal v hlev. Končno so Riatičevi ljudje nekega drugega hlapca v postelji pretepli in mu izbili štiri sobe. Tendenca pripraviti lastnike do bega iz graščine je bila očitna. Z razrešenjem g. Rističa ni bila ukinjena državna uprava nad posestvom, ker je bil za upravnika imenovan g. inž. Kosmač. V drugem delu pojasnila ugotavlja g. dr. Triller, da sta mu gg. Oton in Ilugon Windischgratz ob prevzetju zastopstva zagotovila svojo popolno lojalnost, akoravno je g. Hugon Windischgratz laški podanik. Dr. Triller ni našel nobenega povoda dvomiti o njuni popolni korektnosti. Skrajno neokusno je spravljati objektivno postopanje g. Hribarja v tej zadevi v zvezo z njegovo akcijo za pridobitev Windischgratzove vila G. Oton VVindischgratz, dosedanji lastnik vile na Bledu ni veleposestva v Planini niti najmanj deležen, z njim g. Ristič ni imel ničesar opraviti. G. Oton Windischgr&tz ni nikdar mislil na odprodajo vilo; odločil se je po posredovanju g. drja Trillerja na prodajo, da dokaže svojo popolno državno in dinastično lojalnost. Ogorčenost SKS zaradi afere Ristič je neverjetna, ker je novi državni upravnik (g. inž. Kosmač op. ur.) pristaš te stranke, pri katerem se SKS lahko poduči o resnici Kot karakteristično za g. Rističa pojasnilo končno navaja, da je g. Ristič pri odhodu rodbin Windischgratz grozil z maščevanjem Narodne obrane, koje član
je.
*	Budnica na dan 1. maja. Narodno
stanovsko društvo Zveze jugoslovanskih železničarjev priredi v pondeljek dne 1. maja v Ljubljani budnico. Odhod godbe prične ob petih zjutraj pri južnem kolodvoru in gre po Resljevi cesti proti Jubilejskemu mostu, pred Mestni dom, po Starem trgu, Sv. Jakoba mostu, preko Gradišča, Zvezde, po Šelenburgovi ulici in po Dunajski cesti do »Bavarskega dvorca«, kjer bo razhod. ~ • Majski čudež? Petkova »Straža« je spodobna, ne laže, ne zabavlja, ne buj-ska. Tako smo hoteli napisati, ker se takšen čudež zgodi samo enkrat na leto. pa _ smo se zmotili Tudi v tej številki ni opustila svoje stare navade. O izletu virovitiških seljakov v Srbijo n. pr. piše, da so to bili sami učitelji in uradniki, in d., so potovali na državne stroške. Tako smo ob majski čudež. »Straže« ni — brez laži.
•	Smrtna kosa. Primorskemu rojaku, polkovniku v pok. Janku Vukasoviču-Stibielu, ki se nahaja sedaj pri svoji omoženi hčerki v Marseillu na Francoskem, je dne 21. aprila umrl tik pred dokončanjem medicinskih študij v sa-natoriju Hauteville, najmlajši sin Aleksander. Vrlemu Jugoslovencu blag spomin, težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje. — V Zagrebu je umrl v petek nenadne smrti poduradnik pri ravnateljstvu državnih železnic, Tone Ga-straun. Zadela ga je srčna kap. Truplo se prepelje v Ljubljano. Blag mu spomin!
*	Obsojen hrvatski legljonar. V Vara-ždinu je bil te dni obsojen na dva in pol leta težke ječe urarski pomočnik Peter Huzjak iz Bednje, ker je bil član »hrvatske legije« zloglasnega odpadnika kapitana Metzgerja v Zalaegerszegn na Madžarskem ter je kot njen agent prihajal v Jugoslavijo, kjer je pregovarjal naše ljudi, naj se tudi oni pridružijo »hrvatski legiji«.
Stanovanjska akcija V Maribora je še vedno na mrtvi točki. Mnogo se je obetalo sicer od bank, ki pa se še vedno ne gani jo, bodisi vsled nespretnosti ali pa morda prevelike odjenljivosti predsednika stanovanjskega urada župana Grčarja.
•	Iz seje mariborskega mestnega sveta. Na seji mariborskega občinskega sveta, ki se je vršila dne 28. aprila, je bil po poročilu finančno-gospodarskega odseka župan pooblaščen, da najame razširjenje električnega omrežja posojilo v znesku 6.G00.000 K, za zgradbo cest in kanalov pa 1,656.000 K. Odboru za pomoč gladu očim v Rusiji je bilo naklonjenih 20.000 K. Obč. svet. Bahim (soc. dem.) je predlagal, naj se dovoli mestnemu uslužbenstvu praznovanje 1. maj-
TRŽNA POROČILA.
Ljubljanski trg. Trg le preko potrebe založen z blagom. Cene govejega mesa prve vrste 60 — 68 K kg: kvaliteta cenejšega govejega mesa Je zadnje čase tako slaba, da prodaja takega blaga trgu ni več koristna in na trg slabo upliva. Telečje meso 58 — 60 K kg. svl-njlna 78 K, koštrtm 36 K Jagnje 56 K. kozliček 56 K, slanina 94 — 96 K, mast v detajlni prodaji 96 — 100 K k«. — Tržaška glavnata solata 50 — 60 K kg, berivka 60 K, tržaški grah v stročjn 44 K, iuščen grah 140 K, čebula 24 K. česen 24 K, šptaača 36 K, špargelnl 120 — 160 K, krompir 6 K kg. — Cene žitnim Izdelkom bazirajo na ceni 26 K za moko št 0 v detajlni prodajL — Špecerijsko blago: kava Portoriko 170 — 180 K. San-tos 130 — 124 K, Rk) 112 — 116 K. sladkor v kockah 68 K, kristalni sladkor 62 K, rlž najfinejši 42 — 46 K, navadni riž 32 — 36 K, namizno olje 100 K liter, jedilno olje 92 K liter, testenine 36 do 44 K, petrolej 24 K liter, navadni kis 5.20 K, vinski kis 12 do 14 K liter.
Mariborski živinski sejem (dne 25. t. m.). Prignalo se Je 7 bikov, 58 volov, 133 krav, 7 telet, 1 konj, skupaj 206 glav. Prodalo se Je le 70 komadov, večinoma za pleme. Radi kužne bolezni v okolici izvozničarjev ni bilo. Zahtevale so se za slabo rejeno živino cene 50 K za kg žite teže, toda se te cene niso dosegle, ker ni bilo tujcev. Zato so cene v splošnem tudi precej padle. Debeli voli 30 — 35 K. poldebeli 28 — 30 K, plemenski 28 — 33 K, biki za klanje 22 — 28 K, klavne krave 22 — 30 K, plemenske krave 16 — 22 K, krave za klobase 14 — 18 K, molzne in breje krave 18
—	24 K, mlada živina 21 — 32 K, vse za kg žive teže.
Zagreb, 29. aprila (Les.) Javorjev! plohi I. 2000 — 2600 K, jesenovi plohi I. 1800 — 2000 K, mehek les žagan 1800
—	2200 K, hrastovi pragi 250 K, bukovi pragi 95 — 120 K, bukov les za kurjavo I. 7 — 8000 K, oglje 30.000 K, hrastov oblikovan 2 — 2500 K, II. 1800 K. hrastovi plohi za furnirje 4 — 4500 K, bukovi plohi 800 — 1000 K, bukov rezan materijal 3800 — 4500 K, sodarskl les za vedra 180 — 250 K, franc. doge za 1000 komadov 50.000 K.
Novi Sad, 27. aprila. (Prodnktna borza.) Pšenica baška odnosno sremska (78 kg 2 odst.) zaključena po 405 Din; Ječmen baški (63 — 64 kg) ponujan po 300; oves baški odnosno sremski ponulan po 292".50; koruza ab Novi Sad ponujana po 275, moka št. 0 po 525, svinjska mast, netto, baška postaja ponujana po 2025, suho meso po 1700. Tendenca nestalna.
vrti navzgor svoje oči« dopisnik » magistratu P* °
zi in .... --------- -----
-Novega Časa«, vsaj nekaj smrek daroval iz svojih več sto milijonov vrednih sozdov v Gornjem gradu za zavod za sluhoneme. Vsega tega pa že naprej lahko rečemo, da nič ne bo, ker klerikalci poznajo le grablje, bedo p-i porabljajo ie kot plašč, pod katerega skrivajo svojo politiko.
• Pojasnilo k odprtemu pisma g. Rističa na pokr. namestnika g. Hribarja objavlja v včerajšnjem »Slov. Narodu« g. dr. K. Triller kot pravni zastopnik gg. Hugona in Otona WindJschgratza. V prvem delu pojasnila so našteti razlogi, ki so bili merodajni za ukrepe g. pokr. namestnika proti takratnemu državnemu upravitelju Windischgr&tzovega posestva v Planini. G. Rističu se očita, da se je dal ko je službo nastopil brez pravice titulirati za podpolkovnika, da je odrekel lastnikom (Wind>scbgr&tzom) in njihovi rodbini dobavo potrebne hrane in 4rugih oatiiraliL da ie davas tičal leoi
ča zastava 1. majnika bo sicer prost, •razobešenje rdeče zastave pa je bilo odklonjeno.
*	Ponesrečen ogljar. Posestnik Janez Valentinčič iz Davče pri Železnikih je kuhal te dni oglje pri Podroštu. Naslednji dan so našli sedemdesetletnega starčka mrtvega pri kopi. Dognalo se je, da ie Valentinčič pade' i tri metre visoke kope in se ubil
•	Nezgoda Pes mesarja Antona Ke-bra iz Vodmata se je včeraj zakadil v 121etno domačo hčerko Antonijo in jo vgriznil na lice. — Vaclav Šuštar, rudarjev sin iz Zagorja, je padel s kolesa in si zlomi! desno nogo. — Josip Jančar, tesar v Vintgarjevi tovarni na Bledu, se je pri delu s cirkularno žago vžagal v levo roko. — Lida Pogačnik, hčerka po-strežnice iz Ljubljane, se je pri kvačkanju sunila v kvačko v levo oko, ki se je zapičila tako močno, da je moral nriti oomoč zdravnik.
la, kar je tudi njeni centrali rsled interesne trgovske klijentele in vsestranskega zanimanja zasigurano. Slovenska eskomptna banka se pa danes prišteva enem« najuglednejših naših bank ter se vsled tega, ker je prišla večina njenih delnic v roke naših podjetnih trgovcev, združi s Trgovsko banko v izključno trgovsko-stacovski zavod. Tako novo nastali zavod s delniško glavnico v vsoti 60,000.000 bo imel polog svoje centrale v Ljubljani že obstoječe podružnice ▼ Mariboru, Novem mesto, Rakeku in Slovenjem gradea, ter bo vodil svoje posle pod imenom »Trgovska banka«.
— V trgovinski register sta se vpisali nastopni tvrdki: Frano Jonke »en., družba z o. z. v Oplotnici (trgovina z lesom, z deželnimi pridelki žaga, umetni mlin, elektrarna iti); Brata Kopač v Slovenj-gradcu (trgovina s mešanim blagom). — Izbrisali ste se: podružnica Jadranske banke v Trstu in »Progres« (proizvajanje in razpečavanje čepic, klobukov, kravat itd.) v Ljubljani
Dobava usnja. Uprava vojne ode-če I v Beogradu razpisuje na dan 80. maja drugo ofertalno licitacijo glede dobave 50.000 kg kravine. Predmetni ogla« je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
= Dobava raznega materiala za gornji ustroj. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu razpisuje potom javne pismene licitacije dobavo raznega materiala za gornji ustroj, kakor: tračnic, »kretnic, železnih pragov, materiala za pritr-janje tračnic itd. Ponudbe je vložiti najkasneje do dne 14. junija 1922 do 10. ure dopoldne. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Prestavitev staiplon-ekspresa. Kakor se govori, bo simplon ekspres, ki Je dosedaj vozil preko Italije in Jugoslavije na Balkan, v kratkem zopet pričel voziti po prejšnji progi preko Dunaja, Budimpešte in Bukarešte. S tem se bo vožnja skrajšala za 19 ur.
= Osnovanje češkoslovaškega carinskega urada v Trstu. Po določbah zar ključnega protokola v trgovinski in navigacijski pogodbi med Češkoslovaško in Italijo se osnuje v tržaški luki samostojen češkoslovaški carinski nrad. Lastni organi bodo opravljali vse carinske posle v onem obsegu, ki je predviden v pogodbi.
= Stanje posevkov v Češkoslovaški z dne 1. aprila kaže po merilu 1 (zelo dobro), 2 (preko srednje), 3 (srednje), 4
Zvišane naklade na vino v Ljublja-nL Pokrajinska oprava za Slovenijo je mestni občini ljubljanski dovolila, da sme zaradi kritja občinskih potrebščin z veljavnostjo od 15. marca 1922 do dne 31. decembra 1922 pobirati zvišano naklado na vino in sicer: na vino v sodih po 400 kron od hektolitra, na vino v steklenicah po 10 kron od vsake steklenice in na penino po 80 kron od vsake steklenice.
Pregledanje in žigosanje srebrnih in zlatih predmetov. Kakor poročajo iz Beograda, je trgovinski minister izdal naredbo o obnovitvi dosedanjih oblasti za kontrolo dragocenih kovin v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani ln Sarajevu. Nove kontrolne oblasti se osnujejo v Splitu, Suboticl Skopljn, Prizrenu, Celju, Ban-jaluki, Mostarn in Kotoru. Vsi zlati in srebrni predmeti bodo morali biti od teh oblasti pregledani in žigosani. Pregled uvoženih dragocenosti se bo vršil samo v Beogradu, Sarajevu, Splitu ln Celju.
• »Naša industrija i zanatU, knjiga ki jo je sestavil načelnik trgovinskega ministrstva, bo izšla v slovenskem in češkem prevodu. Slovenski prevod, ki ga bo oskrbel g. Fran Mohorič, tajnik trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, bo izhajal kot podlistek v ljubljanskem »Trgovskem lista«.
=» Stanje dalmatinskih vinogradov. Kakor poročajo iz Splita, je stanje dalmatinskih vinogradov v splošnem povoljno. Razvito popje obeta obilno trgatev, samo da ne bo prehudih vremenskih nezgod.
= Agende carinarnice v Cirkvenlcl se prenesejo dne 1. maja na davčni urad na Sušaku. Tega dne preneha poslovanje carinarnice v Cirkvenici.
Carinjenje brlnjevih jagod. Po do-
'(po3 ■rtBnJif 5 ^MB" tfifc^
vilke: pšenica 8.2. rž 30, ozimni ječmen S.2. sorlica S. L detelja S.9, hioerna UL = Povišanje carine v Madžarski I*
Budimpešte poročajo, da namerava madžarska vlada povišati carinsko tarifo, in sicer baje sa 1600 odst. Deželna sveta madžarskih trgovcev je na svojem zborovanja energično protestirala sploh peo-ti povišanju.
28 novih tekstilnih tvornic v Mad-žarskl Iz letnega poročila deželne zveze madžarskih tekstilnih industrijalcev je razvidno, da se je v madžarski držav' Izza oktobra 1918 osnovalo 20 novih tek stilnih tvornic.
» Stanje setve v Ameriki. Iz La Pk te poročajo, da je nova koruzna žetev razen v par provincah izpadla povsod dobro. Cene so navzlic temu razmeroma visoke. Iz Severne Amerike poročajo o veliki suši, ki ogroža žetev.
*= Obtok bankovcev v Rusiji znaša p" vesteh iz Rige 48 trilijonov rabljev.
= Znižanje diskonta v DanskL Danska narodna banka je znižala diskont od 5 in pol na 5 odst. Zadnje znižanje se je izvršilo dne 5. novembra 1921.
= Diskontne postavke v raznih državah. Kakor poročajo iz Prage, je bančni urad znižal diskont od 6 in pol na 5 odst. Točasno so v veljavi v razni!
Nemčija Avstrija Anglija
Francija
Zedinjene države Italija
Portugalska Belgija
Češkoslovaška
Bolgarska
Nizozemska
Švica
Španska
Danska
Švedska
Norveška
Finska
Rusija
Rumunija
izza	23.12.1914	5 %	
>	28.11.1921	7	>
>	13. 4. 1922	4	>
>	11. 3. 1922	5	>
>	3. 11. 1921		>
»	17. 5. 1920	6 ~	
>	3. 9. 1920	7	>
>	19. 5. 1921	5	>
>	25. 4. 1922	S	>
>	14. 6. 1919	ey2	
»	1. 7. 1915	4Va	>
>	2. 3. 1922	31/2	>
»	5. 11. 1920	6	>
>	24. 4. 1922	5	»
>	10. 3. 1922	5	>
>	25. 1. 1922	6	>
>	10. U. 1920	9	>
»	29. 7. 1914	6	>
>	1. 6. 1920	6	>
Odgdvomi urednik F r. B r o z o v i č. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra
L
IcllsliE sirojs
THE REX So.. Ljubljana
5*8 J
Vremensko poročilo
Ljnblana, » aprila 1922.	Ljubljana 306 m nad morjem
Kraj opazovanja
Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagreb . Beograd Puuaj . , Praga . Inomoet.
ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0-10	Padavine mm
7.	7G10	100	brezvetra	dež	466
14.	759 5	157	9f	oblačno	—
21.	760-8	10 8	H	dež	—
7.	767-2	15-0	n	oblačno	—
7.	762-4	17 0	jug	n	—
7.	761*7	70	sev. rsh.	v	—
7.		_	—	oblačno	—
7.	762-0	4-0	brezvetra	—	32-0
V Ljubljani barometer nestan., temper. visoka. Sclnee vzhaja ob 4 47, zahaja ob 19 08.
Vreme Je ostalo nespremenljivo le v svoji spremenljivosti; isti tip, ki ga Imamo z Izjemo velikonočnih dni že šesti teden.
Koncem preteklega tedna se je razširil zelo dolg pas visokega tlaka od Portugalske preko Biskaje tja do severne Skandinavije; bilo je upanje, da se zaokroži in razširi proti srednji Evropi. Toda zgodilo se je obratno; ta podolgovati maksimum se je razcepil na dvoje, in prvo jedro se Je vstalilo nad Pirenejskim polotokom, kjer je ostalo ves sledeči teden, drugo jedro visokega tlaka pa nad Finsko in Belim morjem. Vmes med obema pa se je znova razširil nižji tlak s severnega Atlantskega oceana, ki je dooil sredi tedna še ojačenje v novi veliki depresiji, ki se je trdno držala v območju Severnega morja. V zvezi z
njo se je razvila sekundarna depresija nad severno Adrijo ln severno ter srednjo Italijo, ki je ostala istotako stacijo-narna domala ves teden, povzročajoč spremenljivo slabo vreme. V torek, ko se je ta sekundarna depresija najboli osamosvojila in poglobila, je povzroči!:' na naši strani zelo mrzle vzhodne vetrove, ki so nam prinesli z nova sneg. T.i hlad pa ni segal proti jugovzhodu o<! nas; že Zagreb je bil brez snega, na-, sprotno pa je v srednji Evropi severno Alp trajno vladalo mrzlo vreme, tako a: je snežilo po vseh višinah, par sto tr trov od tal.
Vsa vegetacija je letos do mah er mesec bolj zaostala nego lani. Sveti Jurij je prijahal na belem konju in niti p -vi majnik ne bo povsem zelen.
Poslano.*
IZJAVA.
Z ozirom na notice v slovenskih časopisih, da je proti meni uvedeno kazensko postopanje radi mojih očitanj na naslov g. vladnega svetnika drja Vodo-plvca izjavljam, da mi je to postopanje dobrodošla prilika razčistiti zadevo iudi
-_________________—____j pred sodiščem, pred katerim bom nasto-
iočbi finančnega ministrstva se smatrajo i pil dekaz resnice. Pri tej priliki, moram brinjeve jagode kot gozdni plod in se carinijo po št. 98 zakona o obči carin-
ski tarifi.
= Slavonska banka, d. <1, podružnica
Celje se otvori dne 2. maja v Celju v Prešernovi ulici št. S.
= Fuzija Trgovske banke in Slovenske eskomptna banke. Upravna sveta Trgovske in Slovenske eskomptne banke v Ljubljani sta sklenila v svojih sejah dne 28. aprila sklicati na dan 20. maja izredna občna zbora delničarjev obeh bank. Z ozirom na današnje razmere, ko je združenje naših splošnih sil na gospodarskem polju odločilne važnosti za naš napredek, moremo fuzijo dveh uglednih zavodov z veseljem pozdravljati. Trgovska banka, ki ravno te dni zvišuje s subskribcijo trajajočo do dne 8. maja svoj delniški kapital na 30,000.000 sicer v Ljubljani še ne posluje, vendar vživa kot izključno trgovsko-stanovski zavod vsestransko zanimanje in ji je zaradi tega zagotovljena najlepša bodočnost. Njena podružnica v Mariboru pa se je v kratkem naslovnem išaSu flatteoše razvi-
pa ugotoviti da sem svoje odprto pismo naslovil na g. pokrajinskega namestnika Hribarja in ne na g. dr. Vodopivca, katerega se tiče ie majhen del mojih očitkov. Tožba gospoda Vodopivca ne more biti odgovor na moje pismo. Na poslano gospoda VVindischgratza odnosno njegovega pravnega zastopnika v »Slov. Narodu« št. 99. izjavljam, da so v njem navedeni slučaji deloma povsem lažnjivl deloma zlobno izmišljeni Tudi to se bo izkazalo pred sodnijo. Verodostojnost g. Windischgratza v navedenem »poslanem« naj javnost v ostalem presodi iz trditve, da g. Oton WindischgrStz nI nikdar mislil na odprodajo vile ter se je zanjo odločil le, da dokaže svojo popolno državno in dinastično lojalnost. Znano le menda še, da je lani g. Windisch-gr&tz svojo vilo nudil z inserati po listih javno v zakup in da lo je tudi prodajal Ljubljana, dne 29. aprila 1922.
Atanasilc Ristič.
iiU'5!
iii
predde!syce^ sprejme 2
takoj IVAN ZAK07KIK, raesJr.i lesarski mojster, parna iaaa v ljubljeni, Dunajska cesta ši. 4C.
ing. t Miroslav Kaša:
• Za vsebino tega poslanega jo uredništvo odgovorno le toliko, kolikor pred-nisuie zakon.
TT»t Taflal, Plkot ta Llsere, ter rabim Jastlte dame na ogled.
Najnovejše tovarniške cene. Prosim, ne zamudite ugodne prilike I
Modni salon Alojzija Vi vod-Mozetič
Ljabljana, Pred škofijo II, U. nadstr., poleg magistrata. Sprejemam damske klobuke v popravilo, m.
dvokoloaa, Itaki »troji, pneumatlka n dro-koleu, motorja la otroška vozičke ia vnko-Trttni deli, najeenejli * veliki Izberi. Cene na nhtera Tovarna „Trlbnna", X.Job-ljaaa, Kar lovska ossta 4, Zvonar ska nlloa L	ion
Smrekove, hrastove, bukove, brestove, lipove, jesenove, mecesoove hlode
kupuje po dnevnih cenah v
Farna žaga Keršič, Ljabljana, Spodnja Šiška.
Telefon ISO.	1200
Klobuke In slamnike
mh mt, od preprostih do najfinejših sadi vedao v sslogi tovarna klobukov in slamnikov
Franc Cerar v Stobu
loita li toloz. postaja Doibl« prt Ljiftllul.
J popravila prevzema tndi m tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema vsa naročila in moderniziranje tvrdka Korafievtfi 1 Trftan v Freiernovl nUol It. S, kjer m sprejema 8006 T sredo ln ▼ soboto.
•t,
Sezona v Dolenjskih Toplicah
s« zaradi prenavljanja v kopališču n
nekaj tednov zakasni.
Otvoritev »e objavi v vseh dnevnikih.
Ravnateljstvo kopališča.
u»

■■■■■■I

S a
i
s ■
■
8
8 H
8
K
O. Bernatovič
Mestni trg S
se dobe še po fako nizki ceni:
moške obleke........od 160 Din napre
Raalani...........od 250 Din napre
moške hlače.........od 80 Din napre
damski plašči........od 150 Din napre
damski kostumi.......od 180 D n napre
damske modne obleke . . . . od 200 Din napre
damska krila........°d 60 Din napre
in bluze......i . . .od 30 Din napre
Spomladne novosti vedno v zalogi.
877
ruBorrita«, damske majloe ln bln-se, Jope, otr. perUo, gamaie, doko-lenloe, svlterje, fteploe itd. lastnega izdelka priporoča	1120
Pletenine CIRIL VAJT, Kranj.
\ Gradbeno podjetje ^
i ing. Dukič in drog j
J Ljubljana, Resljeva cesta 9. |
| se priporoča sa vsa v to |
■ stroko spadajoča dela. §
^^	8009
PozorI
ZIHA
426
Pozor!
Zimo
tn
žimnice vsake vrste izdeluje prodaja tvrds
Lo vro Ješe-tova vdova
tlmopraja, Strailiče, Kranj.
Vzorci zastonj in poštnine prosto. Kupim šče-tine, kozjo dlako, grivo, goveje in konjske repe.
75 delnic
Pivovarne Laško
te proda. Le obvezno ponudbo z navedbo najugodnejšega kurza je poslati pod fifro «Laško» opravi teg.i Usta.	1140
Obveščava oenj. odjemalea in p. n. občinstvo, dm sprejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi Sevljt v zalogi. Torlatovskl čevlji domačega Izdelka.	519
Ant. in Jož. Brajer-Kapele
Ljubljana, Turjaški trg (Breg) it. 1.
Bralska sokolska društva!
Imam v zalogi vse oblačilne potrebščine, slavnostne kroje, telovadne obleke, čevlje kakor tudi za vse oddelke moške, ženske itd.
Jahalne odeje z monograml le po naročilu. — Ceniki na zahtevo zastonj I	Zdravo!
Pet Capuder
dobavitelj J. S. S. 11T8	v Ljubljani, Vidovdanska cesta 2.
nca u t
išče
ra takojšnji nastop po ZAfA«i9 s dobnmi spnče-možnosti samskega SOlClja vali ra 40 H. P. S. P. A. tovorni avto. — Dotični mora biti tudi periektni ključavničar m popolnoma izvežban v postrežbi in vožnji tovornih avtomobilov. Razven tega tudi:
perfektnega strugaria
dobrimi spričevali. — Ponudbe s priloženimi spričevali naj se pošljejo
na naslov:
Ed. Glanzmann & And. Gassner,
Tržič na Gorenjskem, Jngoalavlja.	nas
Meščanska korporaoija ▼ Kamnika pri Ljubljani SHS
daje od dne 1. junija 1922 naprej ra pet let v zakup
planinski lov na ,Dolu4
v onem delu svojih bistriških gozdov, ki leži poglavitno med potokoma Konjska in Bela, s površjem okoli 1500 ha, z različno divjačino, predvsem z stalno naseljenimi mnogobrojnimi divjimi kozami.
Ponudbe, katerim je priložiti 60*/. ponujene letne zakupnine kot vadij, sprejema do 15. maja t L upravništvo omenjene korporacije, ki daje vsa nadrobna pojasnila in kjer so zakupni pogoji na vpogled.	ii»
rTiTimiimuL
jMaaaaaaaai
saaaaai
Postaja Grobelm na Južni železnici In od-tam po lokalni železni-ol v Rogaško Slatino.
Zdravilišče Rogaška Slatina
____— MM ■ ■ ■ I T T T 1
pijejo 3 vrste najboljših zdravilnih vod (Tispel, Stjiti, »Miti).
"" v —-------------- m liUI M ■ lil	—	—------- l, (iimpei, oijmo, .»««••/•
^^^^..............1111 i n 11111.......NiiuHOiiimimin
H. KUŠTRIN
LJUBLJANA
Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in na debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in avtomobilske pnevmatike. Slavno zastopstvo polnogumijastih obročev iz tovarne „WALTER MARTINY8 Na razpolago je hidravlična stiskalnica za montiranje polnogumijastih obročev.
Ljubljana, Rimska cesta štev. 2.
Brzojavi: Kuštrin Ljubljana. Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta §tev. 20.
Telefon štev. 470. Maribor. Jurčičeva ulica štev. 9. Telefon št 138. Beograd, Knez Mihajlova ulica 3.
najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje probavljanje ln pre-
ZdiŠ"voda proti kroničnemu katarju Mode. ta čn,™, najbolj« pripomoček prod .labemu
nrebavliaoiu in teko, boleznim jeter ln ledvio, sladkorni bolezni.	, ___,
N»jw"j6i vrelec svoj. vrste/posebno dobro sredstvo proti 4r.ve.nemu kata^n, Mčnemu
TEMPEL-VRELEC. 22» ^ STYR!A-VRELEC.
DONATI-VRELEC. Kamena, sia>inonii u«»«»ui, uou«.«..., —----, r------
Rogaška Slatina ^ JffiSTufi
SepLa in oživljajoča pijana; obenem pa tadinajboljh
Rogaška Slatina
sclnčne kopeli in kopeli s	JAta. lepe JediL*
vodo. 228 m nad morjem ležeče. Stalni poitnl In braojavni uran. veua«, ? priwdbe p^g0T umetniških in navadnih
f^s.^^r^^p^asf'^	-—«* —
na razpolago. Seslja od 1. maja do SO. septembra.	_
Ravnateljstvo drž. zdravilišča Rogaška Slatlnar
ta^^taS	£dj ^ ker >e toed „eb alkaličn^
•i >4
J p
M
J
M
Centrala Telefon štev. 588.
i |
I k*
SiTs
1 S«
K*
K*
m
k
i« m
d. d.
v Ljubljani
prodaja
M
iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjamski in trboveljski premog
vseh kakovosti, v celili vagonih po originalnih cenah | premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
2ačehosloiraški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog in črni premog.
Naslov:	2013
banmstni »noti m dpbiiiiir. i i b Liobllsni. lfonslia ulica 19.
3. maia
začne izhajati novi roman „JUTRA":
Hči papeža
Lukreciia Borgia.
Kdor še ni naročen na „JUTRO" In hoče ČItatI ta senzacljonalnl roman od začetka, mora najkesneje do 2. maia sporočiti podpisani upravi ali pa njenima podružnicama v Mariboru in v Celju, da želi postati naročnik „JUTRA".
Pozneje se prvih številk romana ne bo več dobilo.
Mesečna naročnina za „JUTRO" znaša samo 7% Din.
Upravništvo »JUTRA"
Tel. 36.	v LJubljani, Prešernova ulica 54.
m
sj§
I f
m i
Mi
m