Volkovi naskočili drobnico na pašniku .. . bazovskih živinorejcev 7- ¥ Trgovski dom v Gorici ponovno v ospredju politične konfrontacije / 15 Primorski Politični konec Iva Sanaderja Rado Gruden Nekdanji hrvaški premier in do ponedeljka častni predsednik Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ) Ivo Sanader si gotovo ni predstavljal, da bo doživel svoj politični konec le dan potem, ko je napovedal vrnitev v politiko. Toda očitno je precenil svojo moč in predvsem svoj vpliv na hrvaški politični sceni, gotovo pa tudi ni računal na tako odločno - toda razumljivo - reakcijo svoje »politične izvoljenke« in naslednice na čelu HDZ in vlade Jadranke Kosor in velike večine vodstva HDZ. Vendar vse skupaj ni tako presenetljivo, kot se zdi na prvi pogled. Sanaderjev padec se je začel že lani poleti, ko je nenadoma odstopil z mesta predsednika vlade, pri čemer ni nikoli pojasnil pravih razlogov za odstop. Zato ni čudno, da so se pojavile najrazličnejše govorice o razlogih za ta korak. Še najmanj je bilo tistih, ki so njegov odstop povezovali z neuspešnimi pogajanji za vstop v Evropsko unijo in s tem povezano slovensko blokado. Veliko več si je Sanaderjev odstop razlagalo z morebitno boleznijo, predvsem pa s katastrofalnim gospodarskim položajem in domnevno vpletenostjo v korupcijske afere, ki so takrat močno razburjale hrvaško javnost. Te govorice so se še okrepile s Sana-derjevo nedeljsko napovedjo o vrnitvi v politiko in ponovnem aktiviranju svojega poslanskega mandata v saboru. Čeprav je nekdanji hrvaški premier za nazaj pojasnjeval, da je odstopil, ker ni hotel barantati s hrvaškim ozemljem za vstop v EU, in da spet vstopa v politiko, da reši svojo stranko po katastrofalnem rezultatu v prvem krogu predsedniških volitev, kjer je uradni kandidat HDZ Hebrang dobil le 12 odstotkov glasov in se ni uspel uvrstiti v drugi krog, pa so mnogi ta njegov korak razumeli predvsem kot poskus zagotavljanja parlamentarne imunitete, saj naj bi mu sicer grozil sodni pregon. Naj bo razlog tak ali drugačen, dejstvo je, da Jadranka Kosor ni mogla mirno požreti njegovih očitkov o slabem vodenju stranke in prodaji hrvaških interesov v zameno za članstvo v EU. Od tega do izključitve iz stranke je bil korak zato zelo kratek. S tem je HDZ preprečila tudi politično krizo in po vsej verjetnosti predčasne politične volitve. Za Iva Sanaderja pa se je poskus »političnega udara« spremenil v njegov dokončen politični konec. Če bo temu sledilo še kaj drugega, pa se bo verjetno vedelo že dokaj kmalu. dnevnik SREDA, 6. JANUARJA 2010_ Št. 4(19.681) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € washington - Sklic ameriškega sveta za državno varnost Obama napoveduje uničenje Al Kaide »Nesprejemljive napake v varnostnem sistemu države« kanin - Včeraj tudi uradno odprli čezmejno smučišče Naveza Kanina in Canina Predstavniki Slovenije in FJK govorili o uresničenju 40-letnih sanj in novi razvojni priložnosti BOVEC - Večdesetletne sanje o prostem smučanju na Kaninu so postale resničnost, ki obeta postati nova velika razvojna priložnost na obeh straneh zdaj tudi smučarsko odpravljene meje. Z včerajšnjim uradnim odprtjem povezanega čezmejnega smučišča se ljubiteljem belega športa ponuja 30 kilometrov urejenih prog, na katerih bodo lahko uživali vse po pozne pomladi. Gre za najvišje ležeče smučišče tako v Sloveniji kot v Furlaniji-Julijski kra- jini, ki ga je kronala nova gondolska žičnica, v katero je Dežela FJK vložila več kot 13 milijonov evrov in ki smučarje v sedmih minutah pripelje na 2133 metrov nadmorske višine. Na 5. strani WASHINGTON - Nesprejemljive napake: to, kar se je zgodilo na letu 253 Delta-Northwest Amsterdam-Detroit, ko je 23-letni Nigerijec skušal razstreliti letalo, se ne sme več ponoviti. Tako je sinoči zatrdil ameriški predsednik Barack Oba-ma na srečanju odgovornih za varnost v ZDA. Ob tem je Bela hiša še izjavila, da atentator, Umar Farouk Abulmutallab, Fbi-ju daje zele koristne informacije. Napovedal je tudi neizprosen boj proti Al Kaidi. Barack Obama se je sinoči sestal z okrog 20 ministri in vodji zveznih agencij, ki so ga seznanili z ukrepi za izboljšanje varnosti pred terorističnimi napadi. Na 18. strani Posvet o ne-enakosti in izid nove revije Na 6. strani National Geographie: jame na Krasu kot odlagališča Na 6. strani V Goriei denarna kazen za mladega berača na 15. strani V Tržiču splovili ladjo Queen Elisabeth Na 16. strani Goriška mrtvašnica spet v Ul. Tuseolano Na 15. strani slovenija Pahor bo DZ predlagal razrešitev Erjavca LJUBLJANA - Računsko sodišče je predsedniku slovenske vlade Borutu Pahorju predlagalo razrešitev ministra za okolje Karla Erjavca zaradi hude kršitve dobrega poslovanja ministrstva za okolje in prostor. Pahor je po sestanku z Erjavcem napovedal, da bo državnemu zboru razrešitev predlagal v 15 dneh. Kot kažejo odzivi, bodo tri koalicijske stranke SD, LDS in Zares najverjetneje podprle Pahorjev predlog za razrešitev Erjavca. Vodje poslanskih skupin omenjenih strank, pa tudi Erjavec, so prepričani, da razrešitev še ne bi nujno pomenila razpada koalicije, a dodajajo, da je vse odvisno od poslancev DeSUS. Na 3. strani izleti primorskega dnevnika Letos pet potovanj Vpisovanje 11. januarja TRST - Kot vsako leto ob tem času, je tudi letos prišel čas objave tradicionalnih izletov Primorskega dnevnika. Letos je izletov pet - eden manj kot lani - vendar pa je vseh pet zelo zanimivih. Zato bo verjetno kljub gospodarski krizi, ki je v pravkar minulem letu pokazala vse svoje zobe, zanimanje za izlete veliko in ne bo težav z zadostnim številom prijavljencev za vsak posamezni izlet. Tako kot lani sta tudi letos organizatorja potovanj dva, in sicer Potovalna agencija Aurora Viaggi srl in First&Last Minute Adriatica.net di Adriatica.net Centro Viaggi srl. Agencija Aurora, ki izlete Primorskega dnevnika organizira že od vsega začetka, je za letos pripravila tri izlete. Najdaljše potovanje bo od 13. do 27. marca v Indijo, ki za vsakega izletnika predstavlja enkratno doživetje, ki ga ni mogoče pozabiti. Ob tem Aurora maja ponuja še dva izleta. Od 18. do 25. maja bo izletnike pot vodila v Rusijo, kjer si bodo ogledali svetovno znani velemesti Moskvo in Sankt Peterburg, ob tem pa še šte- vilne zakladnice umetnosti in zgodovine v nekaterih drugih krajih. Od 18. do 23. maja pa bo na vrsti potepanje po Nemčiji s križarjenjem po Renu z ogledom srednjeveških gradov, katedral in zgodovinskih mest. Agencija First&Last Minute Adriatica.net pa tokrat ponuja dva izleta. Prvi bo od 14. do 18. aprila vodil potnike na ogled najznamenitejših krajev v Maroku, kjer se bodo soočili s tamkajšnjo pestro tradicijo, kjer se prelivajo berberski, arabski, afriški in evropski vplivi. Drugi izlet od 23. do 30. junija pa vodi na sever Evrope. Islandija je dežela, ki vsakogar prevzame zaradi svojih biserov narave s tisočletnimi ognjeniki, gejzirji in ledeniški-mi lagunami in drugimi naravnimi lepotami. Vpisovanje na izlete bo potekalo 11. januarja od 9. ure dalje, in sicer v Trstu v redakciji Primorskega dnevnika, v Gorici pa v Kulturnem domu. Od 10. do 14. strani 2 Sreda, 6. januarja 2010 ALPE-JADRAN / čedad - Danes V gledališču Ristori zagreb - Po ponedeljkovi izključitvi Iva Sanaderja iz HDZ Za Jadranko Kosor vladna že 48. Dan koalicija močnejša kot kdajkoli emigranta ČEDAD - Tržaški pisatelj Boris Pahor in Igor Černo iz Barda v Terski dolini kot predstavnik slovenskih organizacij iz videmske pokrajine bosta glavna govornika na 48. Dnevu emigranta, osrednjem kulturnem prazniku slovenske manjšine v Beneški Sloveniji, ki bo na sporedu danes ob 15. uri v gledališču Ristori v Čedadu. Prireditev, ki vsako leto v bivšo langobardsko prestolnico privabi številne pripadnike naše narodne skupnosti od Rezije in Kanalske doline vse do Tržaškega, organizirata Slovenska kultur-no-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij iz vi-demske pokrajine pod pokroviteljstvom Občine Čedad. Nastopili bodo tudi ljudski godci in harmonikarji špetrskega oddelka Glasbene matice, ki so za ta praznik, na katerem so se nekoč vsako leto združevali beneški izseljenci, pripravili poseben koncert »Harmonika igra, ri-monika gode«. Prisotni pa se bodo lahko zabavali tudi ob gledanju zadnje komedije Beneškega gledališča »Weekend na morju«, ki jo je kot je to že običaj re-žiral Marjan Bevk, in bo gotovo poskrbela za prijeten in predvsem zabaven zaključek današnje svečanosti. Hrvaško premierko podprla predsednika koalicijske HSS in HSLS Friščic oziroma Kosor ZAGREB - Hrvaška premierka Jadranka Kosor je po včerajšnjem srečanju s predsedniki koalicijskih strank na sedežu vlade v Zagrebu dejala, da je vlada močnejša kot kdajko-li prej, ter da bo trdno in odločne reševala vse probleme, ki so pred njo. Povedala je še, da je izključitev častnega predsednika HDZ in bivšega premierja Iva Sanaderja "nov korak za stranko". Kosorjeva je izrazila zadovoljstvo nad včerajšnjim srečanjem, saj so se koalicijski partnerji dogovorili, da bodo nemudoma nadaljevali skupno delo. Zadovoljstvo s srečanjem sta potrdila tudi predsednika Hrvaške kmečke stranke (HSS) Josip Friščic in Hrvaške socialno-liberalne stranke (HSLS) Darinko Kosor, ki sta pohvalila tudi hitre poteze znotraj HDZ. Premierka je novinarjem pred sedežem vlade še dejala, da so ponedeljkovo odločitev o izključitvi Sa-naderja iz članstva stranke sprejeli z večino glasov ter da se ne more spomniti, kdaj sta se nazadnje slišala s Sanaderjem. Po njenem mnenju je majhno število vzdržanih glasov zgolj "utrdilo HDZ kot močno demokratično stranko na Hrvaškem". Dodala je, da še vedno zaupa predsedniku sabora Luki Bebicu, ki je v ponedeljek na seji predsedstva stranke nasprotoval izključitvi Sanaderja. "Razumem vsakega, ki nasprotuje ali je vzdržan do predlogov ožjega vodstva stranke. To je dokaz, da delujemo kot demokratična stranka, sicer pa bom od vseh zahtevala, naj spoštujejo odločitev stranke. Ko večina Ko je na začetku poletja lani odstopil, je bil Sanader še dobri dve glavi nad Kosorjevo, zdaj pa je njegova politična kariera končana in Jadranka Kosor visoko nad njim ansa predsedstva nekaj sprejme, je to obveznost za vse člane stranke," je izjavila Kosorjeva. Medtem je Bebic zavrnil poziv predsednika države Stipeta Mesica, da bi moral odstopiti, ker naj bi se udeležil poskusa udara v HDZ. "Nisem sodeloval v poskusu udara s ciljem destabilizacije državnih institucij, tako kot nisem sodeloval niti leta 1994, ko je udar vodil takratni predsednik sabora Mesic," je sporočilu za javnost odgovoril Bebic. Kosorjeva je včeraj še pojasnila, da njenega ponedeljkovega srečanja s hrvaškim glavnim tožilcem Mladenom Bajicem in notranjim ministrom To-mislavom Karamarkom po seji predsedstva HDZ ne gre povezovati z izključitvijo Sanaderja iz stranke, saj je bilo omenjeno srečanje dogovorjeno že prej. Dodala je, da se je z Bajicem in Karamarkom pogovarjala o prihodnji seji komisije za boj proti korupciji. Nekateri hrvaški mediji so namreč povezovali njihovo ponedeljkovo srečanje na sedežu vlade z morebitnimi policijskimi in pravosodnimi akcijami proti bivšemu premieru Sanaderju, ki ga tako hrvaški kot avstrijski in nemški mediji povezujejo z domnevnimi nepravilnosti v poslovanju bank in javnih podjetjih na Hrvaškem. (STA) kobilarna lipica - Nujna dokapitalizacija Lipica Turizem »pridelal« 660 tisoč evrov izgube LIPICA - »Izguba v družbi Lipica Turizem znaša 660.000 evrov,« je konec leta povedal vršilec dolžnosti direktorja Kobilarne Lipica (KL) Tomi Rumpf. »V letu 2008 je bila izguba 208.000 evrov, letos pa 456.000.« Izhod iz rdečih številk bo do-kapitalizacija s strani države oziroma Kapitalske družbe (KAD). »Dokapitalizacija je potrebna, da odpravimo insolventnost, pogovarjamo pa se o višini, ki bo zadostovala za poplačilo dolgov in hkrati zagotavljala določena sredstva za obratovanje družbe Lipica Turizem.« Na vprašanje, zakaj odločitev za KAD, pa je Rumpf povedal: »KL je javni zavod in ta javni zavod je ustanovil družbo Lipica Turizem. Predlog je obravnaval tudi svet javnega zavoda in ga sprejel.« Razlogov za negativen poslovni izid je več. Letos so zabeležili za 15 odstotkov manj obiskovalcev, v številkah to pomeni 12.000 ljudi manj (leta 2008 je Lipico obiskalo 90.000 ljudi), za osem odstotkov pa je bil manjši tudi ogled kobilarne. V številkah to pomeni 70.000 evrov prihodkov manj. Razloge za rdeče številke pa gre iskati tudi v visokih stroških dela in visokih nabavnih stroških, smo izvedeli v Lipici. »Edini dejavnosti, ki prinašata pozitivne rezultate, sta bazen - gre za edini bazen na Krasu - in pa golf igrišče, ker delujeta celo leto.« Zanimalo nas je, ali bodo slab poslovni rezultat reševali tudi z odpuščanjem. »V tem trenutku se za reševanje stanja v družbi Lipica Turizem ne pogovarjamo o odpuščanju, ampak se pogovarjamo predvsem o tem, kako povečati promet, kako ponuditi nove stvari na trgu, kako zagotoviti dovolj dela za vse zaposlene. Seveda vzame uvajanje novosti določen čas, zato pa lahko tudi male stvari pripeljejo do celovite rešitve. Odkar sem v Lipici, sem opravil razgovore z vsemi zaposlenimi in lahko rečem, da je tukaj veliko sposobnih in delovnih ljudi,« je še povedal Rumpf. Zato naj bi se letos delalo drugače. »Ker so vhodni stroški visoki, se z dobavitelji pogovarjamo, kako jih znižati. Delavci naj bi bili polno zaposleni v času sezone, torej od aprila do sredine septembra, v zimskih mesecih pa naj bi koristili dopuste in viške ur. Samo na račun prevoza na delo in malice bi prihranili 35.000 evrov.« Kot smo slišali, s tem soglaša tudi sindikat. »Naša prizadevanja gredo v smeri povečanja števila enodnevnih gostov, ki jih k nam pripeljejo agencije, vprašanje pa je, kako zagotoviti zadostno zasedenost hotelov preko celega leta.« Drugače pa je v javnem zavodu, kjer so naloge predpisane z Zakonom o KL in rejskim programom. Za normalno delovanje javne službe bodo potrebovali 4,4 milijona evrov, od tega 3,3 milijona iz državnega proračuna. Ali bodo v kobilarni zaposlovali na novo, še ne vedo, bodo pa potrebe preučili. Letos bo Kobilarna Lipica slavila 430-letnico obstoja, zato bodo v prvi polovici leta temu jubileju posvetili več pozornosti. Ta mesec računajo, da bodo predstavili koncept Muzeja lipicanca, ki ga bodo izvedli s pomočjo sredstev iz Norveškega finančnega mehanizma. Izvedba bo stala 815.000 evrov, 85 odstotkov denarja pa so prispevale Islandija, Liechtenstein in Norveška. Muzej bodo postavili v stari depandansi v zgodovinskem jedru kobilarne, odprli pa naj bi ga leta 2011. Kot je še dodal direktor marketinga Klav-dij Čehovin, se v jubilejnem letu obeta tudi knjižna novost, v aprilu in maju več konjeniških prireditev in zaključno praznovanje 19. maja, ki velja za rojstni dan lipicanca. Na ta dan leta 1580 je habsburški nadvojvoda Karel od tržaškega škofa kupil lipiško posestvo. Druga prednostna naloga bo priprava načrta upravljanja za obdobje 2010-2014, v okviru katerega naj bi bil tudi odgovor na vprašanje, ali bodo v Lipici širili golf igrišče ali ne, pa tudi predlogi, kako porabiti devet milijonov evrov iz proračuna ministrstva za gospodarstvo, ki so Lipici na voljo že nekaj let. Irena Cunja PISMA UREDNIŠTVU Vsak mora imeti pravico do postavljanja vprašanj Slovenci v Italiji smo, v povojnem času, živeli pod vplivom dveh različnih sistemov. Razlike so se med seboj prepletale in v nekaterih obrisih celo pokrivale. V Italiji smo namreč imeli ne-dovršeno ali pol-demokracijo, kateri pravimo tudi prva republika. Smo se sicer premikali v večstrankarskem sistemu, ampak ta ni prinašal pravega pluralizma, kajti rezultati volitev so bili znani že vnaprej. Druga svetovna vojna je prinesla blokovsko delitev sveta, ki je dejansko potisnila KPI v večno vlogo opozicijske stranke. V Jugoslaviji pa se je politično življenje odvijalo znotraj ene same stranke, ki pa je bila v naši manjšini večinska. Vse to je dolga desetletja nedvomno vplivalo in torej oblikovalo našo mentaliteto, naš odnos do vodilnih, bodisi v strankah, kot tudi v organizirani družbi. Danes osemnajst let po padcu prve italijanske republike ter po propadu jugoslovanskega sistema, vsega tega ni več. Osemnajst let pa je v globalnem svetu strahovito dolgo obdobje. V obeh državah se dve politični opciji izmenjujeta na vladi, kar se nam danes zdi normalno. Temu pravimo demokratizacija naše družbe in ta demokratizacija tudi nedvomno vpliva na našo miselnost, na glede na našo starost ali družbeno stanje. Padcu prve republike, demokratizaciji Slovenje in skupnemu prostoru brez meja smo vsi ploskali, kar pomeni, da demokratizacijo družbe sprejemamo vsi razen nekaterih izjem. Ti nas obravnavajo kot nekake podložni-ke. Mi bi morali molčati, se celo veseliti, ker bi lahko bilo tudi slabše ali po možnosti le ploskati njihovim stališčem in (ne)odločitvam. Komaj nekaj predlagaš ali napišeš, kar jim ni po godu, pokažejo nate s prstom. Kultivira-no karajo novinarko Primorskega dnevnika, ali te arogantno obtožijo sovražnih dejanj, sejanja razdora, zdra-harstva ter, da skušaš dražiti njihovo oblast, ki izhaja iz tiste preteklosti, ki pri njih nikakor noče postati preteklost. Skratka, obnašajo se, kot so se obnašali vodilni v dolgem povojnem obdobju, kadar je bila celotna manjšina razpeta med ideološkim enostrankar-stvom in pol-demokracijo. Danes je razlika v tem: manjšina je sprejela demokratizacijo in normalno doživlja stvarnost, oni pa so le zamenjali vloge. Eni lebdijo v pol-demokraciji, drugi pa zagovarjajo etnično enostran-karstvo. Ker razlagajo, da dobro sodelujejo, nekdo celo trdi, da je njihov kul-turno-politični pečat precej podoben. V tem neverjetnem razcepu med časom in stvarnostjo, naša manjšina premore tudi dva časopisa v Čedadu, dve gledališči v Gorici, tri založniške hiše, tri kulturno-prosvetne zveze in dve glasbeni šoli. In seveda dve krovni organizaciji, ki enkrat trdita, da sta predstavnici manjšine, drugič pa se obnašata povsem privatistično in se sklicujeta le na članstvo in kongrese. Kdor je obtožen, da deluje proti religiji, je verjetno heretik, kadar trdi, da manjšinska organiziranost ni namenjena sama sebi, pač pa družbi, ki jo, med drugim, tudi finansira. Sleherni občan ima pravico, da kritizira politiko. Ampak prav zaradi tega lahko vsakdo javno postavi preprosta vprašanja. Je ta razkošnost prisotna tudi pri drugih manjšinah v Italiji, je odraz demokratizacije, dovršenega pluralizma in skupnega prostora ali je alibi tistih, ki se nočejo odpovedati svetu, kakršnega ni več. Stefano Ukmar hrvaška - Anketa Prednost Josipovica se zmanjšuje ZAGREB - Predsedniški kandidat hrvaških socialdemokratov (SDP) Ivo Josipovic ima pred drugim krogom predsedniških volitev na Hrvaškem, ki bo potekal v nedeljo, podporo 55,2 odstotka volivcev, neodvisnega kandidata Milana Bandica pa podpira 44,8 odstotka, je pokazala včeraj objavljena raziskava neodvisnega raziskovalnega centra Media Metar. Razlika med kandidatoma bo sicer verjetno manjša, saj v raziskavi niso upoštevani glasovi iz diaspore, kjer naj bi Bandic dobil občutno več glasov od Josipovica. V raziskavi, ki so jo po po telefonu izvedli med 2. in 4 januarjem, je prihod na volišča v drugem krogu predsedniških volitev potrdilo 59,6 odstotka vprašanih, 12,7 odstotka pa jih je bilo neodločenih, je na svoji spletni strani objavila Hrvaška radio televizija (HRT). V anketi je sodelovalo okoli 3000 anketirancev, 1976 oseb pa je sodelovanje v raziskavi zavrnilo. Iz Media metra so sporočili, da je možnost statistične napake 2,4-odstotna, raven verjetnosti pa 95-odstotna. Zdi se, da se s približevanjem drugega kroga volitev Josipoviceva prednost zmanjšuje. Telefonska raziskava agencije Promocija plus, ki so jo izvedli takoj po prvem krogu predsedniških volitev, 28. in 29. decembra na 1500 anketirancih, je namreč pokazala, da lahko Josipovic računa na 53,5 odstotka glasov, Bandic pa 33,7 odstotka. V prvem krogu predsedniških volitev 27. decembra je Josipovic dobil 32,42 odstotka, Bandic pa 14,83 odstotka glasov. Takrat je na volišča prišlo 43,96 odstotka volilnih upravičencev. Drugi krog bo potekal v nedeljo. (STA) / ALPE-JADRAN Sreda, 6. januarja 2010 3 slovenija - Na poziv računskega sodišča Premier Pahor bo državnemu zboru predlagal razrešitev ministra Erjavca Računsko sodišče ministru za okolje očita kršitve v zvezi z zbiranjem odpadkov - Erjavec se s Pahorjevo odločitvijo strinja LJUBLJANA - Računsko sodišče je predsedniku slovenske vlade Borutu Pahorju predlagalo razrešitev ministra za okolje Karla Erjavca zaradi hude kršitve dobrega poslovanja ministrstva za okolje in prostor. Pahor je po sestanku z Erjavcem napovedal, da bo državnemu zboru razrešitev predlagal v 15 dneh. Računsko sodišče je kršitev ugotovilo v včeraj objavljenem porevizijskem poročilu o smotrnosti ravnanja z ločeno zbranimi komunalnimi odpadki v Sloveniji med letoma 2005 in 2007. Zato je na premiera Pahorja naslovilo poziv za Erjavčevo razrešitev. Po Pahorjevih besedah se je z odločitvijo, da DZ predlaga razrešitev, strinjal tudi minister Erjavec, saj gre za pravo odločitev, iz pravih razlogov. "Minister je odločitev, ki sva jo sprejela skupaj, pozdravil, saj meni, da je prav, da se o tem vprašanju opravi temeljita strokovna in politična diskusija," je v izjavi za javnost poudaril premier. Pahor ocenjuje, da bo s to določitvijo postavil nov standard v slovenski politiki in to z vidika pravne države pomeni pomemben uvod v novo leto. "Druge možnosti sploh ni- Slovenski premier Borut Pahor (levo) in minister za okolje in prostor Karl Erjavec sta včeraj skupaj spregovorila o zahtevah računskega sodišča sta mam. Zakon o računskem sodišču mi nalaga, da na podlagi poziva računskega sodišča razrešim ministra," je pojasnil. Po posvetu z zakonodajno-pravno službo pa bo Pahor v prihodnjih dneh pre- mislil tudi o morebitni odločitvi za ustavno presojo oz. spremembo člena zakona o računskem sodišču, ki predsedniku vlade v primeru poziva računskega sodišča nalaga razrešitev ministra. dražgoše - Pred slovesnostjo še enajst pohodov V nedeljo že 53. slovesnost ob 68. obletnici dražgoške bitke Posnetek z lanskega zimskega pohoda pred proslavo v Dražgošah Erjavec je nad odločitvijo računskega sodišča sicer presenečen, saj je okolj-sko ministrstvo odzivno poročilo oddalo 11. novembra lani, v tem času pa ni bilo mogoče pripraviti vsega potrebnega za pripravo popravljalnih ukrepov. "Zlasti zato, ker se revizija poslovanja ministrstva nanaša na obdobje 2005-2007, ko je funkcijo ministra za okolje in prostor opravljal Janez Podobnik," je dejal Erjavec in dodal, da je bilo nemogoče pričakovati, da lahko "takšen zalogaj" uredi v tako kratkem času. Kot je ugotovilo računsko sodišče, je okoljsko ministrstvo zadovoljivo izvedlo le enega od osmih popravljalnih ukrepov. Za nezadovoljive je med drugim ocenilo popravljalne ukrepe na področju določitve okoljskih dajatev za spodbujanje ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, prav tako tudi ukrepe ministrstva na področju načrtovanja aktivnosti izdelave predloga financiranja sistema ravnanja z odpadno embalažo, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik računskega sodišča Igor Šoltes. Ministrstvo med drugim ni ustrezno določilo pristojnosti za odlaganje komunalnih odpadkov in zagotavljanje njihove predelave. Po mnenju sodišča bi morala biti odlaganja odpadkov in pristojnost za njihovo predelavo opredeljena kot državna gospodarska javna služba in ne občinska, vsaj do uvedbe pokrajin. Ker so opredeljene na občinski ravni, so cene odlaganja zelo različne, občine se izsiljujejo z možnostjo odlaganja ipd., je med drugim naštel Šoltes. Na težave z obstoječim sistemom zaračunavanjem okoljskih dajatev je računsko sodišče ministrstvo opozorilo že v reviziji pravilnosti in smotrnosti zaračunavanja in porabe takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov v letih 2002 do 2005. Tudi takrat je v porevizijskem poročilu ugotovilo, da je ministrstvo hudo kršilo obveznost dobrega poslovanja in na takratnega premiera Janeza Janšo naslovilo poziv za začetek postopka za razrešitev takratnega okoljskega ministra Janeza Podobnika. Šoltes je spomnil, da sta Podobnik in Erjavec tak poziv dobila kljub temu, da se je revizija nanašala na obdobje, ko nista bila ministra. Vendar so bili popravljalni ukrepi pripravljeni v obdobju njunega ministrovanja. V Erjavčevem primeru je opozoril še na to, da so imeli maja lani sestanek in da ministrstvo ni ugovarjalo zahtevam sodišča. Ukrepi so bili izvedljivi, saj bi lahko sami določili izvedbo njihove časovnice. Pred- sednik računskega sodišča je še dejal, da je ravnanje z odpadki ena od strateških usmeritev računskega sodišča. Na vprašanje, zakaj je vedno tarča okoljsko ministrstvo, pa je odgovoril: "Katerikoli kamen dvignemo, piše spodaj: ministrstvo za okolje in prostor. Gre pa za to, da to ministrstvo pokriva najširše področje okolja, v katerem živimo in gre za izjemno pomembno področje." O Erjavčevi usodi bo tako odločil DZ, ki lahko ministra razreši na javnem glasovanju z večino opredeljenih glasov, takoj nato pa lahko predsednik vlade poslancem predlaga novega kandidata za ministra. Minister Erjavec bo po Pa-horjevih besedah do odločitve DZ "s polno odgovornostjo in predanostjo opravljal svoje naloge". Naj spomnimo, da je minister Erjavec pod pritiskom tudi zaradi obtožb v aferi Patria, v ponedeljek pa je javnost razburil še z domnevno nezakonito prodajo 49-odstotnega državnega deleža v podjetju Energetika Projekt zasebnima podjetjema Nivo Celje in KIV. (STA) visco - Strizzolo Za zaščito taborišča TRST - Poslanec Demokratske stranke Ivano Strizzolo je na ministrstvo za kulturne dediščine naslovil poslansko vprašanje za zaščito nekdanjega fašističnega taborišča Visco pri Vidmu v Furla-niji. Na območju nekdanjega taborišča, ki ga nameravajo porušiti, načrtujejo gospodarske in industrijske gradnje. Strizzolo nadaljuje boj, ki ga bije zgodovinar Ferruccio Tassin proti prodaji objekta, kar bi popolnoma uničilo oz. izbrisalo spomin na koncentracijsko taborišče, ki je delovalo od konca leta 1942 do februarja 1943; v njem je bilo v tem času interniranih kakih 3.000 oseb iz ljubljanske province. V svojem vprašanju pa omenja tudi slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, ki se je z nekdanjimi de-portiranci večkrat javno zavzel, da bi v Viscu postavili vsaj spomenik žrtvam Mussolinijevega režima. KRANJ - Zveza združenj borcev za vrednote NOB bo v nedeljo na 53. prireditvi obeležila 68. obletnico dra-žgoške bitke. Ob tej priložnosti organizacijski odbor ta konec tedna organizira 11 različnih pohodov ter štiri kolesarske vzpone v Dražgoše. Slavnostna govornica na prireditvi bo ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. Po besedah predsednika organizacijskega odbora Zdravka Krvine pohodi in sama prireditev združujejo stare in mlade, ob tem pa se vsi udeleženci spomnijo bitke, brez katere po njegovih besedah danes samostojne Slovenije ne bi bilo. Bitka je, kot je pojasnil Krvina, pomenila odpor, ki je vzpodbudil tudi druge boje proti okupatorju. "In to je bistveno sporočilo, ki ga vsako leto dajemo v Dra-žgošah, saj si želimo, da to postane čim bolj rekreativna, športna in kulturna dejavnost vseh tistih, ki drugo nedeljo v januarju pridejo v legendarne Dražgoše," je še dejal Krvina. Najdaljši pohod v Dražgoše, približno 40 kilometrov dolg, je pohod po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni. Ta bo letos potekal že 31., pohodniki pa se bodo zbrali na Pasji ravni že v soboto, in sicer med 22. in 23. uro. Ker gre za nočni pohod, je poleg ustrezne pohodne opreme v zimskih razmerah obvezna tudi čel- na svetilka, organizatorji pa priporočajo še pohodne palice. Nočni pohod čaka tudi udeležence 11. pohoda Železniki - Ratitovec - Jelovica - Dražgoše, ki se bodo zbrali opolnoči. Pohodnike bo spremljala 20-članska ekipa, za varnost pa bo skrbelo šest do osem gorskih reševalcev. Pot je dolga 25 kilometrov, ki naj bi jo pohodniki po ocenah organizatorjev prehodili v 10 urah. Tudi tu priporočajo pohodne palice ter čelne svetilke, pa tudi male dereze. Preostali pohodi in vsi štirje kolesarski vzponi bodo potekali v nedeljo s pričetkom v zgodnjih jutranjih oziroma dopoldanskih urah, vrhunec dogodkov pa bo osrednja slovesnost ob spomeniku dražgoški bitki, ki bo točno opoldne. Zbrane bosta poleg Kresalo-ve nagovorila tudi Krvina ter Dražgo-šan in partizan Janez Lušina - Mali. Prireditve v okviru 68. obletnice bitke so se sicer začele že 19. decembra, zaključile pa se bodo 16. januarja na Pokljuki, ko bo potekalo 39. smučarsko prvenstvo v patruljnem teku enot Slovenske vojske in Slovenske policije, pa tudi smučarski tek veteranov NOB in vojne za osamosvojitev Slovenije leta 1991. V Dražgošah je med 9. in 11. januarjem 1942 potekala bitka, v kateri je bila požgana cela vas, umrlo pa je 41 domačinov in devet partizanov. (STA) koper - Visok jubilej je praznoval konec lanskega leta Miro Kocjan 85-letnik Častnemu občanu Kopra je včeraj čestital tudi koprski župan Boris Popovič KOPER - Včeraj je koprski župan Boris Popovič obiskal častnega občana MO Koper Mira Kocjana, ki je v zadnjih dneh starega leta praznoval 85. rojstni dan. Župan je Kocjanu čestital v imenu občine in svojem lastnem imenu ter mu ob tej priložnosti podelil sliko Janeza Mateliča. Kocjan, ki je od leta 2002 častni občan koprske občine, je med pogovorom obudil nekaj spominov na minula leta. Kot je znano, je Kocjan opravljal vrsto odgovornih in tveganih misij. Nekaj časa je bil v prekomorskih brigadah, nato na Vrhovnem štabu narodnoosvobodilne vojske in Štabu jugoslovanske mornarice na Visu. Po vojni je kmalu zaslovel kot publicist, bil je dopisnik, mednarodni komentator, sodeloval je v pripravah na podpis Londonskega memoranduma leta 1954 in na sklenitev Osimskih dogovorov leta 1975. Bil je tudi urednik slovenskega programa in pomočnik direktorja Radia Koper ter kasneje tudi direktor in vnovič glavni urednik Radia Koper. V občinsko skupščino je bil izvoljen leta 1962 in tam ostal do leta 1974, nato pa je bil spet izvoljen leta 1990 ter ponovno 1994. Imel je vrsto zadolžitev zlasti na področju kulture (predsednik sveta za kulturo), pa tudi drugih. Leta 1967 je bil izvoljen za predsednika skupščine koprske občine, v času ko je le-ta dosegla tretje mesto v Sloveniji po družbenem proizvodu in narodnem dohodku. Na mestu predsednika je ostal dva mandata do leta 1974. Kocjan se je županovega obiska izjemno razveselil in Borisu Popoviču čestital za skrb za razvoj Kopra v zadnjih letih. Župan Boris Popovič in slavljenec Miro Kocjan 4 Sreda, 6. januarja 2010 POTOVANJA 2010 / politika - Na spominski slovesnosti na čast prvega predsednika Enrica De Nicole Napolitano in Fini opozorila na skupno dobro Potrebno je okrepiti ozračje nacionalne enotnosti in spoštovati institucionalne pristojnosti NEAPELJ - Včerajšnja spominska slovesnost na čast prvemu predsedniku republike Enricu De Nicoli ob 50-letnici njegove smrti je sedanjemu državnemu poglavarju Giorgiu Napo-litanu in predsedniku poslanske zbornice Gianfrancu Finiju nudila priložnost za skupen poziv italijanski politiki, naj ne izgubi čuta za skupno dobro, še zlasti v trenutku, ko se pripravlja na izvedbo pomembnih in hkrati delika-tnih institucionalnih reform. Za slovesnost je dala pobudo odvetniška zbornica iz Neaplja, kjer je bil De Nicola doma. Napolitano, ki je prav tako Neapeljčan, je v svojem nagovoru spomnil, da je ta njegov predhodnik vodil državo v težkih razmerah takoj po koncu druge svetovne vojne, ko se je Italija po porazni fašistični pustolovščini odločila za prehod iz monarhije v republiko. Po besedah državnega poglavarja je De Nicola svojo nalogo opravil na zgleden način, tako da se iz njegovega ravnanja lahko tudi danes marsikaj naučimo. Prva lekcija, ki jo je prvi predsednik zapustil, je za Napolitana »trdovratno zasledovanje ozračja nacionalne enotnosti«. Druga lekcija pa naj bi bila potreba po doslednem spoštovanju pristojnosti posameznih državnih institucij. »Nekateri so mu zaradi tega očitali formalizem, a je šlo za spoštovanje meja, ki se jih mora držati vsak institucionalni subjekt,« je dejal Napolitano, ki je ob tem pomenljivo podčrtal, da se je De Nicola s tem svojim ravnanjem včasih zameril tudi tedanji vladi in še zlasti njenemu predsedniku Alcideju De Gasperiju. »Mi smo mu hvaležni tudi za lekcijo mirne odločnosti, ki nam jo je v tem smislu zapustil,« je zaključil Napolitano. Fini je prav tako izpostavil vlogo »super partes«, ki jo je De Nicola znal odigrati v svojem času. To mu je po njegovih besedah omogočilo, da je pomembno prispeval k narodni spravi. Predvsem pa naj bi mu omogočilo, da se je vseskozi zavzemal za višje skupne interese, mimo enostranskih stališč, ki so jih zagovarjale posamezne politične sile. Fini je poudaril, da bi tudi v sedanji demokraciji alternativnih opcij v skladu z De Nicolejevo politično zapuščino nikoli ne smeli pozabiti, da je »tisto, kar združuje, prav tako važno kot tisto, kar razlikuje«. Na dlani je, da sta se Napolitano in Fini z obujanjem spomina na De Nicolo nanašala tudi na sedanje politične razmere, pri čemer je znova prišlo do izraza njuno politično sozvočje. Giorgio Napolitano (na sredi) in Gianfranco Fini na včerajšnji slovesnosti v Neaplju ansa varnost - Tudi na italijanskih letališčih Žarki t. i. telesnega skenerja bodo slekli potnike do golega RIM - Tudi v Italiji bodo na letališčih potnike pregledovali s posebnim telesnim skenerjem (t.i. body scanner), se pravi z napravo, ki bo vsakogar »slekla do golega«. Tistim, ki so se hudo vali nad kršenjem zasebnosti vsakogar, ki želi stopiti na letalo, je zunanji minister Franco Frattini odgovoril, da je varnost vselej pomembnejša od zasebnosti. Posebne skenerje bodo uvedli najprej na letališčih Malpensa in Fiumicino. Na ameriških letališčih niso tovrstni varnostni ukrepi nobena novost, saj so po terorističnih napadih letališki nadzor zelo poostrili. Tovrstne varnostne ukrepe bosta v kratkem sprejeli Nizozemska in Nemčija, Velika Britanija pa si prizadeva za njihovo postopno uvedbo; veliko je pomislekov nad kršenjem zasebnosti mladoletnih. Na skenerje gleda skeptično tudi Evropski parlament, ki je lani zavrnil možnost varnostnega pregledovanja potnikov z uporabo telesnih skenerjev, dokler se ne razreši vprašanje posegov v pravico zasebnosti in morebitnih vplivov na zdravje potnikov. Vroča predvolilna pogajanja RIM - V nekaterih italijanskih deželah bodo v prihodnjih mesecih izbirali nove deželne upravitelje, zato posamezne stranke iščejo kandidate in snujejo volilne koalicije. Najbolj vroče je v teh dneh v Laciju in Apuliji; v osrednji italijanski deželi, ki mora na volišča, potem ko je predsednik Marazzo odstopil zaradi znanega škandala, bo desno sredino zastopala sindikalistka Renata Polverini. Svojo kandidaturo je včeraj napovedala tudi Emma Bonino, ki bo zastopala Radikalno stranko (stranka bo v Toscani kandidirala priznanega fotografa Oliviera Toscanija) in upa v podporo Demokratske stranke. Slednja pa je predsedniku Pokrajine Rim Nicoli Zingarettiju poverila nalogo, naj preuči najprimernejšo možno kandidaturo: trenutno ni dano vedeti, ali bi to lahko bila tudi podpredsednica senata Bonino. V prejšnjih dneh sta svoji neuradni kandidaturi napovedala tudi ekonomistka Loretta Napoleoni in Renato Nicolini, zgodovinsko ime rimske levice. V Apuliji želi dosedanji levosredinski predsednik Nichi Vendola ponovno kandidirati, njegova kandidatura pa ne gre v račun Casinijevi stranki UDC, kljub temu, da se nagiba k volilnemu sporazumu z Demokratsko stranko. Do slednjega bi prišlo, če bi se obe stranki zedinili okrog drugega imena: UDC je že predlagala Francesca Boc-cio, DS pa se še ni izrekla. Aretirali 29 kamoristov NEAPELJ - Karabinjerji so v okolici Neaplja aretirali 29 oseb, ki so bile oktobra lani obsojene na zaporne kazni, ki gredo od šestih do 21 let zapora zaradi pripadnosti kamoristični združbi, izsiljevanja, trgovanja z mamili in kršenja zakona o orožju. Gre za epilog preiskave, ki je pred leti potekala proti šestim kamorističnim klanom iz okolice Neaplja, ki so se bojevali za nadzor dejavnosti izsiljevanja in trgovanja z drogo, pri čemer so zagrešili šestnajst umorov. Smrtna nesreča zaradi vožnje v napačni smeri FIRENCE - Vožnja v napačni smeri je bila za 57-letnega albanskega državljana Luana Sheka usodna, saj je povzročil nesrečo, v kateri je sam izgubil življenje. Zgodilo se je prejšnjo noč na hitri cesti Firence-Pisa-Livorno, kjer je Sheko s svojim ford focusom pri priključku Lastra A Signa zavozil v napačno smer, po kakih dveh kilometrih pa čelno trčil najprej v eno, nato pa še v dve prihajajoči vozili. V nesreči je Albanec izgubil življenje, druge štiri osebe, med katerimi njegova hčerka in dva rojaka, ki sta se peljala z njim, ter voznik enega od ostalih vozil, pa so bile ranjene, vendar naj ne bi bile v življenjski nevarnosti. vojaške tajne službe - Preiskava o tajnem arhivu Javni tožilec zahteva proces proti nekdanjima šefoma SISMI PERUGIA - Javni tožilec iz Peru-gie Sergio Sottani je včeraj uradno zahteval sodni proces proti nekdanjemu direktorju vojaških tajnih služb SISMI (danes AISE) Niccoloju Pollariju in proti nekdanjemu visokemu funkcionarju istih tajnih služb Piu Pompi. To je storil ob koncu preiskave okrog tajnega arhiva, ki so ga odkrili julija 2006 na tedanjem sedežu SISMI v Ul. Naziona-le v Rimu. Pollari in Pompa sta obtožena nezakonite uporabe javnih sredstev, neosnovane posesti in uporabe vohunskih sredstev ter nezakonite uvedbe ljudi in sredstev na vojaška območja. Tajni arhiv v Ul. Nazionale v Rimu so julija 2006 odkrili milanski javni tožilci v okviru preiskave o ugrabitvi egiptovskega imama Osame Mustafe Hasana, bolje poznanega pod imenom Abu Omar. V arhivu so našli dosjeje o številnih časnikarjih, sodnikih in javnih tožilcih ter o drugih javnih funkcionarjih. Preiskavo je potem prevzelo rimsko javno tožilstvo, saj je bilo za to teritorialno pristojno. Ker pa so bili v zadevi vpleteni tudi nekateri ja- Pio Pompa ansa vni tožilci in sodniki iz Rima, je lanskega aprila preiskava naposled prešla v roke javnih tožilcev iz Perugie, ki so pristojni za vse preiskave o predstavnikih sodstva v italijanski prestolnici. Pollari in Pompa sta medtem dosegla, da ju je javni tožilec Sottani zaslišal, na zaslišanju pa sta zahtevala, naj se zadevo pokrije z državno tajnostjo, kar je vlada potem potrdila. Kot rečeno, je Sot-tani kljub temu zdaj zahteval proces proti dvojici, očitno za stvari, ki jih ni mogoče oviti v državno tajnost. Po nekaterih podatkih bi lahko šlo za prvovrstni politični ansa n škandal. Časnikar dnevnika La Repub-blica Giuseppe DAvanzo je svoj čas npr. razkril, da je med dokumenti, ki so jih odkrili 5. julija 2006, tudi kakih 20 strani dolgo poročilo iz leta 2001, v katerem se dokaj jasno govori o načrtu za »razdelitev« in »nevtralizacijo« opozicije. Funkcionar SISMI Pompa je poleg tega 21. novembra 2001 poslal faks v zasebno rezidenco tedanjega in sedanjega premiera Silvia Berlusconija, v katerem zagotavlja, da je njegov »zvest in lojalen človek«. Skratka, lahko bi šlo za izredno hudo zlorabo tajnih služb v politične namene. vatikan - Po božičnem incidentu Papežev sodelavec obiskal napadalko VATIKAN - Osebni tajnik papeža Benedikta XVI. Georg Ganswein je v teh dneh obiskal 25-letno žensko, ki je na božični večer napadla svetega očeta, so sporočili iz Vatikana. Kot so navedli, je papež svojega tajnika zaprosil, naj obišče žensko, ki se zdravi zaradi duševnih motenj, ter tako izkaže njegov interes oz. se pozanima o njenem stanju Papeža je 24. decembra lani ob začetku polnočnice v baziliki sv. Petra v Vatikanu napadla Susanna Maiolo z dvojnim švicarskim in italijanskim državljanstvom. Ženska z očitnimi duševnimi motnjami je preskočila varnostno ogrado in 82-letnega poglavarja Rimskokatoliške cerkve podrla na tla. Papež je napad preživel brez poškodb in se je hitro pobral ter tudi daroval polnočnico. Vidni francoski kardinal, 87-letni Roger Etc-hegaray, pa si je v incidentu zlomil nogo in so ga morali operirati. Po poročanju italijanskih medijev naj bi želela napadalka papeža le zaprositi, naj se zavzame za prikrajšane na svetu. Žensko so po napadu prepeljali v kliniko blizu Rima, Vatikan pa je uvedel preiskavo. Italijanski mediji so poročali, da bi lahko na-padalko izpustili, saj ima duševne motnje, prav tako pa pri sebi ni imela orožja. Če se bo znašla pred vatikanskimi sodniki, bi jo ti lahko obsodili na kazen, ki bi jo nato lahko odslužila v Italiji ali Švici. Vatikanski tiskovni predstavnik Federico Lombardi je sicer že kmalu po incidentu povedal, da je pravosodje Svetega sedeža v večini primerov milostno. Sicer pa Lombardi ni želel komentirati pisanje nekaterih časnikov, da je papežev tajnik med obiskom pri ženski slednji povedal, da ji je Benedikt XVI. odpustil. / GOSPODARSTVO Sreda, 6. januarja 2010 5 Žičnico Canin-Kanin je v dveh letih dela zgradilo avstrijsko podjetje Doppelmayr bovec - Vtisi priložnostnega čezmejnega smučarja Naj bo Kanin ali Canin, zdaj je to ena in ista gora kanin - Včeraj slovesno uradno odprtje smučišča Bovec&Sella Nevea Po 40 letih uresničena želja po enotnem smučišču na Kaninu Povezovalna žičnica od koče Gilberti do Prevale je stala več kot 13 milijonov evrov BOVEC - Potem ko so pred božičnimi prazniki pognali vlečne naprave in tako začeli smučarsko sezono, so včeraj čezmejno povezavo slovenske in italijanske strani Kanina tudi uradno predali namenu. Potem ko je prvotno načrtovano odprtje 23. decembra lani odpadlo zaradi slabega vremena, organizatorjem tudi tokrat vreme ni bilo ravno naklonjeno - čeprav ni snežilo, pa obiskovalci zaradi megle niso imeli najlepšega razgleda. Slovesno odprtje združenega smučišča Bovec & Sella Nevea je spremljalo več kot dvesto povabljenih gostov in nekaj naključnih smučarjev, povezovala pa je športna novinarka italijanske RAI Ivana Vaccari. Med povabljenci so bili tudi predstavniki uniformiranih oblasti iz Slovenije in Italija, pa tudi gostje iz Avstrije. Zbrane so pozdravili predsednik Dežele Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo in podpredsednik Luca Ciriani, podpredsednik Državnega zbora RS Va-sja Klavora in državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj Marjan Hribar, župani Bovca Danijel Krivec, Kluž Luigi Marcon in Trbiža Renato Car-lantoni, podžupan Rezije Pierino Pusca ter direktor agencije Promotur Luca Vi-doni. Dogodka pa so se udeležili tudi nekdanji svetovno znani smučarji Jure Košir, Gustav Thoeni, Christian Mayer in tekačica Manuela Di Centa. Po blagoslovu in rezanju traku so nato novemu smučišču nazdravili na Prevali. Klavora: Uresničena dolgoletna želja Bovčanov Tako kot ostali govorniki je tudi Va-sja Klavora poudaril predvsem dejstvo, da se je z odprtjem čezmejne povezave kaninskega smučišča uresničila dolgoletna želja predvsem Bovčanov, na katero so čakali več desetletij. Sebi in svetu so pokazali pomen sodelovanja med sosednjima narodoma, ki tako dobiva nov pomen in je lahko vzor tudi drugim. Tondo: Tehnični preizkus za evroregijo Za predsednika Dežele FJK Ren-za Tonda »ta realizacija, ko jo je lokalno prebivalstvo tako dolgo čakalo«, de-janskopomeni »avtentični tehnični preizkus evroregije«, Furlanijo-Julijsko krajino pa »projicira v osredje Evrope«. Tondo se je pri tem nanašal na dejstvo, da prisotnost slovenskih predstavnikov oblasti in tolikih prijateljev iz bližnje Avstrije »priča, da je pot do evroregi-je, do Evrope brez meja, bila in je še pravilna odločitev«. »Po zaslugi dela tolikih ljudi, sodelovanja s Slovenijo in prizadevanj še posebno Promoturja, smo danes sposobni ponuditi vse širšemu in vse bolj mednarodnemu krogu ljudi možnost, da se poslužujejo naših smučarskih središč,« je dejal Tondo. Župani: Pričakali smo to, o čemer smo sanjali 40 let »Žičnica na Kanin je bila v sanjah in pričakovanjih lokalnega prebivalstva 40 let, na koncu pa zgrajena v izredno hitrem roku po zaslugi velikega finančnega napora in nove strategije Dežele FJK, po zaslugi Promoturja in vztrajnosti lokalnih upraviteljev, tako da imamo danes najvišje lčežeče alpsko naselje Furlanije-Julijske krajine,« je izpostavil župan Kluž Luigi Marcon. Kot pogumno je odločitev Dežele FJK označil tudi rezijski podžupan Pierino Pusca, medtem ko je bovški župan Danijel Krivec opozoril na razvojne priložnosti, ki jih bo ta naprava, simbol združevanja narodov in jamstvo sodelovanja med Slovenijo in Furlanijo-Ju-lijsko krajino, nudila za obe dolini. Vidoni: Odličen primer čezmejnega sodelovanja Za predsednika agencije Promo-tur Luco Vidonija je »projekt, ki se je v preteklosti zdel kot sanje, postal odličen primer čezmejnega sodelovanja«. »To je nov odprt prostor v objemu krasnega kaninskega pogorja, ki se ponuja smučarjem z najrazličnejšimi nagnjenji in zagotavlja sezono, ki bo lahko trajala vse do pozne pomladi«. BOVEC - Po kislem vremenu je 3. januarja zjutraj zasijalo sonce in začel se je - vsaj v vremenskem pogledu - najbolj primeren dan za smučanje in deskanje na Kaninu. Z novo žičnico čez Prevalo je končno zaživelo dolgo pričakovano čezmejno smučarsko središče. Odpravimo se na izlet, pa čeprav je to prva nedelja v novem letu in obeta se naval na zasnežene strmine. Na bovški strani čakamo 50 minut v vrsti za smučarsko vozovnico, vožnja z ne- skončno bovško žičnico do vrha pa traja dobre pol ure, tako da se moramo opremiti z veliko mero potrpljenja. Na Kaninu nas je menda tri tisoč. Kljub gneči, pa na smučiščih uživamo. Z udobno slovensko štirisedež-nico se povzpnemo na sedlo pod Pre-streljenikom, kjer se v soncu odpirata osupljiva razgleda: na eni strani so mogočni Julijci, na drugi pa ljubki Tržaški zaliv z Istro v ozadju. Pogledamo navzdol proti Zlebem: planote med Belo Pečjo in Prevalo skoraj ne bi prepoznali, saj sta se v dveh letih pojavili dve novi žičnici. Od-smučamo v Italijo in se prepričamo, da je nekaj let po »schengenski revoluciji« padla še naravna meja Kanina. Simbol gor- skega prijateljstva je nova žičnica, na kateri je ime gore hkrati zapisano s slovensko in italijansko začetnico: beremo lahko Kanin ali Canin, to je zdaj vseeno. V gorah se že dolgo ne vojskujemo, na strminah raje smučamo. Na vseh progah se podijo slovenski, italijanski, hrvaški in tudi srbski smučarji, v vrstah slišimo še dolinsko, goriško, opensko in druga narečja. V koči Gilberti ponujajo borov-ničevce in jabolčne pite, v Hitovi okrepčevalnici, kjer sedi tudi smučar Janez Janša, pa kraljuje Kanin burger - zelo okusna, pa čeprav za smučarja res težko prebavljiva pleskavica. Nastalo je torej eno najbolj mikavnih smučarskih središč v širši okolici, kar dokazuje, da je združevanje koristno. Hib je še nekaj, od neustrezne dvosedežnice na italijanski strani do slabo spluženih prog pri bovški žičnici. A vse to je mogoče popraviti in glavno delo je opravljeno. Sami se zadržimo še en dan in v ponedeljkovem snežnem me-težu mirno presmučamo vse proge. Užitek pa tak: sibirske razmere, toda brez nedeljskega vrveža. (af) kanin Kar 30 km urejenih prog do pozne sezone BOVEC - Daleč naokoli najvišje ležeče smučišče se razprostira med dolino Zlebe (Sella Nevea) na višini 1100 metrov pa vse do 2300 metrov nad morjem na slovenski strani. Na 70 hektarjih je 30 kilometrov urejenih prog. Za mnoge bo zanimiv pet kilometrov dolg spust s Sedla do doline v Zlebeh z višinsko razliko 1200 metrov. Kaninsko smučišče ponuja 12 naprav skupaj z najdaljšo gondolsko žičnico v Sloveniji, ki prepelje smučarje s 436 metrov nadmorske višine v bovški dolini na osrednji del smučišča, ki leži na 2200 metrih nadmorske višine. Sodobna povezovalna žičnica v vsega sedmih minutah od koče Gilberti do Prevale pripelje 100 smučarjev, na uro pa obnovljene naprave lahko prepeljejo kar 15.000 smučarjev. Luka Koper uvrščena v indeks Dunajske borze KOPER - Indeks CEERIUS (CEE Responsibility Investment Universe) je Dunajska borza oblikovala januarja 2009 in vključuje uspešna podjetja, ki kotirajo na borzah srednje in vzhodne Evrope in so hkrati vodilna na področju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Trenutno indeks vključuje šestnajst podjetij, kriterije za uvrstitev pa borza preverja četrtletno. Luka Koper je bila po temeljitem ocenjevanju v indeks vključena z 21. decembrom 2009. Začela se je gradnja predora Markovec KOPER - V ponedeljek so se uradno začela dela na predoru Markovec. Dars je v pismu izvajalcu, podjetjema CPM in avstrijskemu Alpine Bau, 4. januar določil kot datum začetka del, hkrati pa je začel teči tudi 32-mesečni pogodbeni rok za zgraditev predora. Vrtanje predorskih cevi se bo začelo čez dva meseca.Iz-kopna dela bodo predvidoma potekala hkrati na vseh štirih vhodno-izhodnih mestih oz. vseh štirih portalih obeh predorskih cevi na koprski in izolski strani. Gradnja dobra dva kilometra dolgega predora bo potekala po t.i. tehnologiji rezanja, ki ne bo povzročala deformacij in vibracij nad poseljenim delom predora, večjih od dopustnih za tovrstno graditev, pojasnjujejo v Družbi za avtoceste v RS (Dars). CPM in Alpine Bau bosta predor zgradila za 64,5 milijona evrov. V FJK 12,8 milijona evrov davčnih povračil TRST - Na račune davčnih zavezancev v Furlaniji-Julijski krajini prihaja skupaj 12,8 milijona evrov davčnih povračil, ki jih davčna uprava dolguje približno 10 tisoč zavezancem v naši deželi. Davčni zavezanci, ki so na davčno upravo dostavili številko svojega bančnega računa (IBAN), bodo povračilo prejeli neposredno na račun, ostali pa bodo po pošti prejeli ček Banke Italije ali pa bodo lahko na pošti neposredno dvignili gotovino. ■ EVRO 1,4442 $ +0,4 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 5. januarja 2010 evro (povprečni tečaj) valute 5.1. 4.1. ameriški dolar 1,4442 1,4389 japonski jen 132,54 9 8598 133,62 9,8238 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 43,1000 66 7870 43,1600 66,6210 ll lUMSISa l upila danska krona hntsncrU'! ti ini" UU,/ O / KJ 7,4415 0,90045 UU.UZ 1 J 7,4415 0,89140 L/1 1 La1 ISM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ 10,2120 82120 10,1930 8,2290 1 1UI VCSISa M Ul IG češka krona 26,231 1 4856 26,285 1 4873 SVIUalSM 11 al lis. estonska krona m^HTarcki trtrint 15,6466 269,00 15,6466 269,85 1 1 ICtULO I SIS.I ILM II 1 L poljski zlot 4,0920 1 4952 4,1030 1 4953 isal laustu uuidl avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,5769 1,9558 1,5885 1 9558 UUIUai SM ICV romunski lev lii"/*\\/cki ifac 4,1930 3,4528 4,2253 3,4528 IILUVSM 11 Las latvijski lats nra7lMCKI TAal 0,7094 24817 0,7093 24917 Ul a ¿.lljs r.1 ical islandska krona ti lira 290,00 2 1284 290,00 21411 LUI sisa lila hrvaška kuna 7,2930 7,2936 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 5. januarja 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 0,23344 0,2525 0,4275 0,96969 libor (eur) 0,415 0,65313 0,9725 1,22375 libor (chf) .... euribor (eur) 0,452 0,699 0,995 1,249 ZLATO (999,99 %%) za kg 24.986,00 € -78,26 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 5. januarja 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,35 +3,97 KRKA 68,44 +4,12 MERCATOR 158,90 323,44 +2,13 TELEKOM SLOVENIJE 137,00 +0,76 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 32,38 DELO PRODAJA - +0,81 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 12,02 +2,74 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 25,03 14,23 470,00 -7,30 +1,72 SAVA 238,08 -0,15 -0,58 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 84,50 27,66 +3,05 +0,58 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 5. januarja 2010 +0,04 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 1,46 89,30 -0,61 +0,56 +0,76 BANCO POPOLARE 5,535 +1,00 +0,65 BCA POP MILANO 5,165 +0,78 -0,28 ENEL 4,07 -0,18 +0,72 FIAT 10,75 +2,48 -0,98 GENERALI 19,09 +0,85 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,1425 -0,71 -0,07 LUXOTT1CA 18,36 5,77 +0,11 -0,60 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 8,63 +2,98 PIRELLI e C 0,441 +0,34 -0,24 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 24,53 3,4325 -0,08 -0,58 STMICROELECTRONICS 6,48 +0,64 TENARIS TERNA 15,61 2,955 +1,23 -0,76 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,1687 -0,47 UNICREDIT 2,355 -1,64 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 81,82 $ +0,06 IZBRANI BORZNI INDEKSI 5. januarja 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.201,02 1.020,62 +1,46 +2,10 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 2.050,69 +1,35 FIRS, Banjaluka - - SRX, Beograd 285,74 1.834,75 +0,94 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.715,45 -0,03 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 10.571,87 2.308,71 -0,11 +0,01 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 1.136,51 1.189,39 6.048,30 5.500,34 +0,31 +1,79 +1,53 CAC 40, Pariz 4.012,91 2.593,65 -0,03 +2,23 PX, Praga EUROSTOXX 50 EUROSTOXX 50 1.149,70 3.012,36 +1,52 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong 10.681,83 2.920,28 22.279,58 3.277,14 +0,25 +0,88 +2,09 Sensex, Mubaj 17.555,77 +0,73 6 Sreda, 6. januarja 2010 APrimorski r dnevnik L Ulica dei Montecchi 6 "V](Q[[ □ tel. 040 7786300 I/o) 1 L fax 040 772418 trst@primorski.eu gledališče miela - Ob izidu mednarodne revije Temperanter Nova revija in posvet o identiteti ter ne-enakosti Med številnimi predavatelji tudi Andrej Bertok (Italijanska unija) in Sanja Cukut Krilic (ZRC SAZU) Včerajšnji mednarodni posvet v gledališču Miela je nosil naslov Identiteta, spol in ne-enakosti, s svojimi referati pa ga je izoblikovalo okrog trideset univerzitetnih docentov, raziskovalcev in izvedencev iz številnih držav. Vezna nit njihovih posegov je bilo izobčenje oziroma izključevanje ne dominantnih skupin ...ali drugače rečeno, etničnih, jezikovnih, verskih in spolnih manjšin. Pa tudi takih in drugačnih stereotipov, ki neizbežno vodijo v predsodke in torej di-skriminiranje drugačnega. Povod za organizacijo mednarodnega posveta je bil izid prve številke revije Temperanter, ki bo v več jezikih (trenutno v angleščini, francoščini in italijanščini) izhajala vsako tromesečje. Izdajata jo mednarodno središče za medkulturne raziskave in študije CIRSI iz Trsta ter sorodno središče iz francoskega Lyona. Kot je uvodoma pojasnil odgovorni urednik Lorenzo Dugulin, želi revija osvetliti različne družbene in kulturne teme: prvo številko, ki jo je uredila Ingrid Stratti, so posvetili migrantkam in vprašanju enakih možnosti, zato je bila tudi glavnina včerajšnjih posegov posvečena tej temi. O izkušnjah migrantk v Sloveniji je tako spregovorila Sanja Cukut Krilic iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Raziskovalka je opravila vrsto intervjujev s priseljenkami iz Bosne in Hercegovine, Rusije ter Ukrajine, pri čemer so jo zanimale predvsem življenjske zgodbe intervjuvank in njihove izkušnje integracije: kako in zakaj so se odločile za migracijo, kdo jim je pomagal v Sloveniji, ali so formalni mehanizmi integracije funkcionirali itd. Tudi danes je prisoten stereotip, da se migrantke preselijo v Slovenijo »zaradi moških« (partnerjev ali mož), medtem ko je v resnici med njimi veliko »samostojnih migrantk«, ki so ak-terke svoje migracije. Večinoma so izobražene, tudi umetnice, glasbenice, plesalke ...in to ne v nočnih klubih, čeprav za Rusinje in Ukrajinke velja stereotip, da so prostitutke, »plesalke« ali kvečjemu neveste »po pošti« ... Zgovoren je tudi primer Bošnja-kinj, ki deset let po preselitvi v Slovenijo uradno niso smele delati: to jih je neiz- bežno sililo v nevidno delo, ki prav tako neizbežno odpira možnosti izkoriščanja. Po mnenju slovenske raziskovalke zapiranje mej Evropske unije povečuje ranljivost prebivalcev držav nečlanic: tudi omejene zakonite možnosti za vstop v EU sprožajo nezakonite aktivnosti in silijo v nevidno delo. Na včerajšnjem posvetu je sodeloval tudi Andrej Bertok, ki se v okviru Italijanske unije posveča čezmejne-mu sodelovanju med italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem ter slovensko manjšino v Italiji. Prisotnim je predstavil specifiko našega teritorija, v kateri se zrcali »ideja« združene Evrope, ki temelji na regionalni politiki in podpiranju čezmejnega sodelovanja. Obe manjšini sta v zadnjih letih izvedli več skupnih projektov, od Umetnikov dveh manjšin (2003) do najnovejšega Jezik-Lingua, ki sicer še čaka na končni evropski »blagoslov«; v prihodnjih treh letih naj bi manjšini promovirali italijanski jezik v Sloveniji in slovenskega v Italiji preko brezplačnih tečajev za javne uslužbence, mladinskih delavnic ...in celo z odprtjem prve italijanske knjigarne v Sloveniji. (pd) Urednik revije Temperanter je Tržačan Lorenzo Dugulin (desno zgoraj), včerajšnji posvet pa sta uvedli Ingrid Stratti (predsednica centra CIRSI) in Silvana Monti s tržaške univerze. V gledališču Miela je bila zvečer tudi gledališka predstava Loving contro Virginia. kroma rkuhr mm kiieoiil opramims:. »cuueige iirrramie FEHHIl JI lEtUTFl HI I [Ju 11 itt CtllCIt- «I ill! |klH mi an it ai îhmi 11 HM irrin HlflL *éé mu «tr i piti Zapadli jogurti, tortelini in sendviči Inšpektorji tržaške občinske policije so v ponedeljek zjutraj nenapovedano pregledali supermarket v bližini tržaškega sejmišča. V hladilnikih prodajalne so zasledili 14 zapadlih jogurtov ter po 11 zapadlih sendvičev in paketov tortelinov. Vsa živila so bila naprodaj, občinski policisti pa so jih zasegli. Upravnika so kaznovali, odštel bo 3166,66 evra. Kraja v trgovini z navtično opremo Neznanci so v ponedeljek popoldne vlomili v zaprto trgovino z navtično opremo v bližini Trga Venezia. Iz blagajne so vzeli 280 evrov. Lastnik, ki je popoldne kljub dela prostemu dnevu prišel v trgovino, je opazil razbito steklo in poškodovano ključavnico na vhodnih vratih. Z dogodkom se ukvarjajo policisti mobilnega in fo-renzičnega oddelka. Nesreči prekinili promet na hitri cesti Včeraj je bil promet na tržaški hitri cesti zaradi dveh dopoldanskih nesreč močno okrnjen. Prometni nesreči, s katerima so se ukvarjali mestni redarji in prometna policija, sta se pripetili okrog 10.30 na odseku med sedmim pomolom in nakupovalnim središčem Le Torri d'Europa, nihče se ni huje poškodoval. Iz vpletenih vozil pa so se na cesto izlili motorno olje in druge tekočine, tako da je bil odsek od 11. do 13. ure zaprt za promet. Befana v jami Ob prazniku svetih treh kraljev bo danes v briškovski jami ob 14.30 že 26. spust Befane in treh kraljev - preoblečenih speleologov jamarske komisije tržaške sekcije alpinističnega kluba CAI. Po vrvi se bodo spustili kakih sto metrov v globino do dna jame, s seboj bodo imeli vreče polne bonbonov in sladkarij za otroke, medtem ko bodo odrasli lahko segli po pijači Gran Pampel, katere sestavine so vino, rum, sadje in začimbe. Prodaja vstopnic se bo začela ob 14. uri, cena pa je 9 evrov za odrasle ter 7 evrov za mlade med 13. in 16. letom, medtem ko je za otroke oz. mlade do 12. let brezplačen. Za informacije sta na voljo telefonska številka 040327312 in naslov elektronske pošte in-fo@grottagigante.it. okolje - Revija National Geographic o onesnaževanju jam na tržaškem Krasu Strupeni sadovi »zgodnje ekomafije« Okoli 350jam naj bi uporabili kot odlagališča za industrijske odpadke - Organizacija Greenaction Transnational: Gre za prepletanje interesov politike, gospodarstva, institucij in organiziranega kriminala V Jami v Mančah pri Trebčah je nastalo jezero motornega olja kroma Na Krasu je 350 jam, ki so jih uporabili kot odlagališča za industrijske odpadke, vse to pa se je dogajalo pod pokroviteljstvom institucij. Obtožba prihaja s strani ugledne revije National Geographic, točneje njene italijanske izdaje. V prvi letošnji, januarski številki revije je reportaža izpod peresa Fabia Dalmassa, ki se je v spremstvu dveh jamarjev tržaškega kluba CAI XXX Ottobre spustil v nekatere jame tako na slovenski kot na italijanski strani (bivše) meje: tako v prispevku omenja Jeriševo jamo pri vasi Kazlje, dalje Jamo v Kotelcah pri Bazovici (Pozzo dei Colom-bi), Grjavšco pri Gropadi (Pozzo Mattio-li) in jamo med Bazovico in Gropado, ki jo tržaški jamarji imenujejo Pozzo del Cristo. V vseh jamah so naleteli na najrazličnejše odpadke, od avtomobilov, gum in mopedov pa do še nevarnejših odpadkov, kot so odrabljeno motorno olje, nafta ter drugi ogljikovodiki in odplake. Poleg jamarjev Roberta Trevija in Claudia De Filippa ter predsednika tržaške jamarske zveze Furia Premianija je Dal-massa in fotografa Fabia Liveranija sprem- ljal tudi predstavnik tržaške okoljevar-stvene organizacije Greenaction Transnational Roberto Giurastante, ki je za National Geographic izjavil, da medtem ko gre na slovenski strani meje za bolj »obrtniško« onesnaževanje, smo bili na italijanski strani priče pravemu »industrijskemu uničevanju« z dovoljenjem in pod pokroviteljstvom institucij. Vse to je bilo mogoče zahvaljujoč se prepletanju med politiko in gospodarstvom, na podlagi katerega so že od šestdesetih let prejšnjega stoletja ugotovili primerne jame in vrtače in nato dovolili, da se jih napolni z vsakovrstnimi odpadki. Odlagališča danes večinoma pokriva rastlinje, ki je zraslo bodisi spontano bodisi na pobudo človeka: »Hodiš po njih in se ne zavedaš, da se pod tvojimi nogami nahajajo pravcate ekološke bombe,« pravi Giurastante. V članku se omenja tudi Jama v Mančah pri Trebčah, o kateri je naš dnevnik pisal oktobra leta 2008. Dno jame namreč prekriva pravo jezero, ki ga sestavljajo tone izrabljenega motornega olja, ki so ga v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnje- ga stoletja iz cistern zlivali v jamo. V Jamo v Kotelcah pa so npr. zlili ostanke nafte po atentatu na naftovod leta 1972, poleg tega pa še odplake od čiščenja peči, industrijsko blato, kemikalije in drugo. Na članek v reviji National Geographic v sporočilu za javnost opozarja tudi Greenaction Transnational, ki pri tem omenja nedavno raziskavo gospodarskega dnevnika Il Sole 24Ore, ki je tržaško pokrajino uvrstil na vrh lestvice italijanskih pokrajin glede kakovosti življenja, pri čemer pa ni upošteval dejstva, da je tudi med najbolj onesnaženimi v Italiji. Onesnaževanje Krasa, opozarjajo pri organizaciji, je samo del okoljske katastrofe, ki je vso tržaško pokrajino spremenilo v »eno glavnih evropskih smetišnic« zaradi prepletanja interesov politike, gospodarstva, institucij in organiziranega kriminala, zaradi česar Greenaction Transnational piše celo o »zgodnji ekomafiji«. Te okoljske katastrofe ne beleži nobena lestvica kakovosti življenja, vendar bo za vedno še naprej proizvajala grenke sadove, zaključuje naravovarstvena organizacija. (iž) / POTOVANJA 2010 Sreda, 6. januarja 2010 7 bazovica - Na božično noč je krdelo napadlo drobnico na pašniku ob cesti za Lipico Po dolgih letih so se na tržaški Kras vrnili volkovi Poklali so pet živali Zadružnega pašnika - Volkovi že nekaj let nočna mora kraških živinorejcev Volkovi so se po dolgih letih vrnili na tržaški Kras in okrvavili božično noč. Na pašniku pri Bazovici so poklali kozo, ovna in tri ovce. Kozo so celo pojedli. Vse štiri samice so bile breje, tako da je škoda še večja. 25. decembra zjutraj so člani Zadružnega pašnika kot običajno obiskali živali na zemljišču med Bazovico in nekdanjim mejnim prehodom Lipica. Na dveh pašnikih so našli ubito kozo, ovna in tri ovce, ostale živali, vključno s kravami in telički, pa so bile preplašene. Podpredsednik zadruge Darko Crismancich je povedal, da so se volkovi najprej lotili koze: pojedli so skoraj vse, pustili so v bistvu samo kosti. Z ugrizi v vratne žile so zadavili tudi ovna in tri ovce, dve od teh so začeli jesti. Cri-smancich sumi, da so živinorejci s svojim jutranjim prihodom zmotili krdelo in prekinili pojedino, saj bi zverine drugače požrle tudi preostalo meso, te domneve pa ne more nihče potrditi. Podpredsednik zadruge je še povedal, da so živali last kmetij Nade Žagar in njegovega sina Damirja. Štiri samice so bile breje, mladiče bi skotile v marcu in aprilu. Škoda naj bi po njegovih ocenah znašala kakih 1000-1500 evrov, za poravnavo škode pa je pristojna deželna uprava FJK: »Kaže, da trenutno ni denarja na razpolago. Načrtujemo pa kupiti še več električnih pastirjev (trenutno je ograjenih 15 hektarjev). V ta namen bomo zaprosili za prispevek.« Za volkove pa je električna ovira bržkone premalo, saj so dobri skakalci in prefi-njeni napadalci. Edini učinkovit zaščitni ukrep bi bil torej zapirati živali v hleve v nočnih urah. Slovenski gozdni čuvaj Andrej Sila, ki je 27. decembra prišel na prizorišče, je potrdil, da so pokol stoodstotno storili volkovi. Domačini trupel niso premaknili, dan pozneje pa so si pašnike ogledali italijanski lovski in gozdni čuvaji ter veterinar zdravstvene enote. Poznejša obdukcija je na podlagi znakov ugrizov potrdila, da so se do Bazovice prikradli volkovi, in sicer večji mladiči z volkuljo, ne pa podivjani psi. Pokrajinski lovski čuvaj Maurizio Rozza, ki je bil na prizorišču, je povedal, da je ugriz v vratno žilo tipičen za volkove, ki za razliko od risov pojedo tudi drobovje. Dejal je tudi, da te zveri za človeka niso nevarne, saj v Sloveniji še nikoli niso nikogar napadle. Po jelenih in medvedih (lovec je pred dvema letoma opazil tega velikega kosmatinca na Kokoši) se torej v na- Koza, ki so jo med Bazovico in Lipico poklali volkovi; spodaj podpredsednik Zadružnega pašnika Darko Crismancich še kraje občasno vračajo volkovi. Njihov prihod je bil po mnenju Darka Cri-smancicha nekako pričakovan, saj te zveri v zadnjih letih vztrajno plenijo po slovenskem Krasu, pogosto se pojavljajo na Vremščici, videli so jih tudi v Pre-ložah pri Lokvi. Bazovski živinorejci se zdaj bojijo, da se bodo zveri prej ali slej vrnile na kraj »zločina«, saj imajo zelo dober spomin in vedo, da je pri Bazovici še nekaj deset glav drobnice in goveda. Te živali prehodijo v eni noči tudi 40 do 50 kilometrov. Na slovenskem Krasu so volkovi prisotni že nekaj let, za primorske živinorejce predstavljajo pravo nočno moro. Primerov je ničkoliko. Blizu Prešni-ce, na posestvu Franca Vetorazzija, so oktobra 2008 celo zaklali in do kosti obrali 350 kilogramov težko oslico, pustili so samo glavo. V tistem obdobju so na istem posestvu v enem mesecu poklali 15 oslic in pet osličkov, v dveh letih pa sto glav drobnice. Decembra 2008 je do enega večjih valov napadov prišlo na pašnikih Danijela Mihaliča pri Beki, kjer so volkovi v dveh tednih raztrgali 45 glav drobnice in štiri osle. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je julija 2009 v imenu rejcev drobnice opozorila, da se je število škodnih dogodkov v dveh letih desetkrat povečalo. V letu 2008 je skupna škoda znašala skoraj 270 tisoč evrov. KGZS je poleti obžalovala, da lovci na volkove niso streljali. »Drastično« zmanjšanje števila volkov je zahteval tudi Kmečki sindikat. Primorske novice so 6. oktobra 2009 navajale podatek, da so krdela volkov na območju Krasa in Brkinov od januarja do avgusta pobila 550 živali. Aljoša Fonda danes in jutri Pravoslavni ■ v • v božič tržaških Srbov Medtem ko na današnji dan katoliški svet obhaja praznik Kristusovega razglašenja ali svetih treh kraljev, pa bo za večino pravoslavnih cerkva, ki sledijo julijanskemu koledarju, božična vi-gilija. Tako bo praznovala tudi tržaška srbsko-pravoslavna skupnost, katere pripadniki se bodo danes ob 18. uri zbrali v cerkvi sv. Spiridona pri slovesnih večernicah, med katerimi bodo blagoslovili hrastove veje (badnjak). Na jutrišnji božični dan pa bo ob 10. uri slovesna liturgija. Ob tej priložnosti bodo tla cerkve pokrita s slamo v spomin na Kristusovo rojstvo v betlehemskem hlevu. Grško-pravoslavna cerkev pa danes obhaja praznik Kristusovega krsta z obredom blagoslova voda. Tradicija je, da se verniki v cerkvi sv. Nikolaja udeležijo slovesne liturgije in se potem podajo do nabrežja, kjer duhovnik blagoslovi morje s tem, da vrže lesen križ med valove, pogumni vernik pa se vrže v vodo in prinese križ nazaj, s čimer si prisluži poseben blagoslov. Čikorja an' kafe drevi premierno po slovenskem RAI Nocoj bo ob 20.50 na slovenskem televizijskem programu, po TV dnevniku v rubriki Slovenski film na sporedu kratki animirani film Čikorja an' kafe režiserja in ani-matorja Dušana Kastelica, ki je nastal po istoimenski pesmi Iztoka Mlakarja. Rdeča nit zgodbe je drobna prevara: žena je namreč možu vse življenje kuhala poceni kavni nadomestek namesto prave kave. Mož, ki je bil navidez gro-bijan in ljudomrznež, prevare ni opazil, čeprav so zanjo vedeli vsi. Zanj je tista brozga imela boljši okus od najboljše kave. Film, ki je nastal leta 2008, je prejel nagrado za najboljši animirani film na 11. Festivalu slovenskega filma v Portorožu, uspešno pa so ga predstavili na več kot 30 festivalih ši-rom po svetu. O sodelovanju z Dušanom Kaste-licem in o svojem ustvarjanju bo v prispevku pred filmom spregovoril Iztok Mlakar. Fotografije na spletni strani: http://www.bug-brain.com/chicory/. Harmonikar Igor Zobin v dvorani Tripcovich V dvorani Tripcovich bo drevi ob 18. uri koncert, ki ga ob svetih treh kraljih prirejata Pokrajina Trst in Camerata strumentale italiana. Orkester, ki ga vodi Fabrizio Ficiur, bo izvajal Mozartove in Vivaldijeve skladbe, a tudi Piazzolo, Brittena in Andersona. Kot solist bo nastopil tržaški harmonikar Igor Zubin. Zbor v padriškem domu za ostarele Mešani pevski zbor Slovan-Skala s Padrič in iz Gropade bo danes, kot je že ustaljena tradicija na dan svetih treh kraljev, gostoval v pa-driškem domu za ostarele Livia Ieralla. Nastop padriško-gropaj-skega pevskega zbora, ki ga vodi dirigent Herman Antonič, se bo začel ob 10.30. Koncert stare glasbe V cerkvi Beata Vergine del Rosario bo drevi ob 20.30 na sporedu šesti koncert v okviru druge izvedbe Festivala stare glasbe Antonio Vivaldi. Nastopil bo ansambel Terg Antiqua (Laura An-tonaz, Claudia Pavarin, Nicola Mansutti, Paolo Monetti in Manuel Tomadin), ki bo postregel s sakralnimi arijami G.F.Haendela. zgodovina - Zanimivost Ko so volkovi ogrožali škedenjske osle N." tfilJT a v viso 'ji ¿l'ftirinrki ijiijiiit ¡Lililí JI.i rai'v¡;i iIh'-iIl'üiií duji i .jliijjbij JLl L'iinnrj, raiti HI M Rti jJ j.-.jijh' j ti*4i:iri -U.-I. Ij RjClU ll'dlllVJI-lll-nlu h.4J