J D 54 \A 6010 OSREDNJA vi J I ZIMICA Primorski c I V t I I L 'J , . ' . S /\A M M__ . Poštama piačana v gutuvim „ .nA ... Abb. postale I gruppo Cdia 4UU 11T nevmk Leto XXXVI. St. 236 (10.756) TRST, nedelja, 12. oktobra 1980 »^'m,?,FlSK1r?NEVNiK [e zače! lzha’ati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob. _____pn Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni EvropL PO PETKOVIH KATASTROFALNIH POTRESNIH SUNKIH Ogromne človeške in materialne izgube v E1-Asnamu in severozahodni Alžiriji Alžirski «rdeči polmesec» navaja podatke od 5 do 25 tisoč mrtvih - Potres prizadel območje, kjer živi 250 tisoč ljudi - Od vsepovsod se steka v Alžirijo pomoč - Jugoslavija med drugim poslala kompletno poljsko bolnišnico ALžIR — Alžirska vlada skuša z vsemi razpoložljivimi sredstvi gagati prebivalstvu severozahodne Alžirije, ki ga je v petek popoldne prizadel katastrofalni potres. Večji del mesta EI-Asnam je . "UP ruševin; potres je po urednem komunikeju, ki ga je pred-sinočnjim prebral objokani napovedovalec; povzročil na »tisoče in “Soče mrtvih«. Uradnih podatkov o številu mrt-™ trenutno ni, a včeraj popol-je mednarodni rdeči križ ^ , Ženevi sporočil, da je število žrtev po podatkih alžirskega «rde-cega polmeseca« od 5 do 25 tisoč, P®tres pa je hudo prizadel ob-®°čje; na katerem živi 250 tisoč ljudi. Alžirski «rdeči polmesec« je zaprosil za splošno mednarodno po-rnoč. Na prizadetem območju podkujejo predvsem zdravnike, zdravstveni material, odeje, šotore in vse, kar služi za preprečevanje epidemij. Mednarodna skupnost se je že odzvala pozivu. Iz Jugoslavije je odletelo letalo s kompletno poljsko bolnišnico in drugim materialom Italija je P^av tako poslala letalo s šotori, zdravili, električnimi agregati in drugim materialom. V Trstu pa bodo na prvo motorno ladjo vkrcali napravo «waterline», ki spreminja vsako okuženo vodo v pitno in so jo uspešno uporabili po potresu v Furlaniji - Julijski krajini. Mednarodni Rdeči križ v Ženevi je včeraj sporočil, da je že 14 držav poslalo ali ponudilo pomoč v vrednosti nad 400 tisoč dolarjev. Prav tako vse države izražajo solidarnost prizadeti Alžiriji. Kljub pomanjkanju uradnih podatkov o številu žrtev je bilo vče-naj razvidno, da je to eden naj-nujših potresov, ki je v novejši zgodovini prizadel Alžirijo. Pričevanja dopisnikov alžirske uradne tiskovne agencije «APS» so srhljiva: »Porušena poslopja, uničeni vodovodi. . . mesto ruševin, v njem pa oblak prahu, skozi kate-nega se slišijo obupani klici ranjencev, ki so še pod ruševinami«. «Klici trpečih mater, ki iščejo svoje otroke med ruševinami, obupani jok otrok, ki tavajo med ruševinami, pod katerimi ležijo njihovi st^ršU. Po pričevanju nekega francoskega zdravnika, ki je bil v El-Asna-mu nied potresom, je predvsem (Od našega poročevalca) CELOVEC — Demokratična Koroška in demokratična Avstrija sta včeraj z veliko mero dostojanstva, umirjenosti in treznosti odgovorili na npmškonacionalno manifestacijo ki je v petek videla 6 ur trajajoč mimohod po mestnih ulicah do središčnega Novega trga. Oktobrski tabor o-srednja prireditev tega tabora, ki poteka v znamenju solidarnosti med demokratičnimi silami, je bil priložnost za srečanje, za izpri-čanje naprednih stališč avstrijske mladine, nemške in slovenske, ki se je zbrala na celovškem velesejmu pod gesli «Dvojezično v osmo desetletje« in «Zoper protimanj-šinski pakt treh strank«. Letošnji oktobrski tabor je že četrti. Rodil se je leta 1977 v velikem šotoru v Dvorcu pri Rjav-škem jezeru, ko se je odzvalo 500 obiskovalcev. Združevalo jih je odločno odklanjanje vsakoletnih nemškonacionalnih in protislovenskih desptooktobrskih proslav-in potreba po novih oblikah mirnega sožitja med obema narodoma na Koroškem. Takrat, kot tudi danes, je prireditev označevalo ............................................................iiiiiiiiiiiiimimimminmitnaiHinHHlilliitmniiiiimniailuiUMmmiiiiiiinmii umit.ininilHiiiHHiimnnnimimmiimiiiiiiimitiiilii.tmiiiiiiiiuiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiimi.iiim po potresu leta 1954, in stara mošeja, ki se kot prikazen dviga med ruševinami. Medtem so v El-Asnam prispeli že mehanizirani oddelki alžirske vojske, saj je lahko le sodobna mehanizacija kos železobe-tonskim ruševinam, kar so z zaprepadenostjo ugotovili prvi reševalci že predvčerajšnjim. Francija in Švica sta že poslali poleg drugega materiala tudi ekipe z dresiranimi psi, ki pod ruševinami iščejo preživele. Reševanje se je sinoči neprekinjeno nadaljevalo ob luči električnih agregatov, medtem ko so helikopterji neprestano dovažali težke ranjence v oranske in alžirske bolnišnice, re-šilci pa lažje v bližnja mesta. Tunizija je že dala na razpolago vse svoje bolniške zmogljivosti, da bi razbremenila alžirske bolnišnice. Tako so se rušile hiše tudf v razdalji 120 km od epicentra katastrofalnega potresa, id je prizadel Alžirijo POD GESLOM: «Z0PER PROTIMANJŠINSKI PAKT TREH STRANK» Oktobrski tabor v znamenju solidarnosti demokratičnih sil s koroškimi Slovenci Na poziv obeh slovenskih koroških organizacij se je zbralo na celovškem velesejmu več tisoč Slovencev in demokratičnih Avstrijcev • Nastopi vodilnih predstavnikov koroških Slovencev Pctresi v zgodovini TRST — El-Asnam je le eno •zmed toliko mest, ki so jih potresi v dolgi zgodovini človeštva opustošili. Sedanji je po številu žrtev in škodi še najbolj podoben potresu, ki je leta 1716 prizadel Alžirijo in je po Približnih ocenah povzročil 20 tisoč mrtvih. Po izbruhu Vezuva, ki je leta 79 pr. n. št. opustošil Pomije, Herculaneum in Stabio, Prvi zanesljivejši podatki omenjajo potres v Neaplju leta "56 (30 tisoč mrtvih). Najhuj-si potres v zgodovini človeštva Pa je tisti, ki je leta 1.556 prizadel kitajsko pokrajino Chen-*■ (830 tisoč mrtvih). V 16. stoletju so poleg Alžirije potresi Prizadeli Lizbono (60 tisoč mrt-v>h) In Kalabrijo (60 tisoč mrt-vil»). V Italiji je bil najhujši Potres leta 1908 v Mesini (82 ti-®°č mrtvih). Sedemnajst let kasneje je potres v Avezzanu Povzročil 30 tisoč mrtvih. Dva katastrofalna potresa sta okto-*>ra in novembra leta 1923 prizadela Japonsko (v prvem 180 ‘Isoč mrtvih, v drugem pa 140 tisoč mrtvih). Leta 1939 je po-""es, ki je presegel 8 stopnjo Richterjeve lestvice, prizadel clle (25 tisoč mrtvih). Sledilo je zatišje z manjšimi Potresi do sedemdesetih let, ko Je potresna dejavnost dosegla *voj vrhunec. V letu 1076 so zabeležili kar 79 rušilnih po-tresov, med katerimi Gvatemala (23 tisoč mrtvih), Furla-n,ja - Julijska krajina 1.000 mrtvih), Nova Gvineja (422 mrtvih), Indonezija (563 mrt-v'h). Filipini (od 5 do 8 tisoč mrtvih) in Iran ter SZ (5 tisoč mrtvih). trajanje potresnega sunka povzročilo razdejanje. Zemlja se je tresla kar 60 sekund. Najprej počasi, komaj zaznavno, potem vedno močneje, po desetih sekundah je po-®es dosegel višek jakosti, ki jo J* ohranil skoraj do konca. Stanovanjske hiše so se rušile, žele-■obetonska poslopja so se skroto-”Cila, kot da bi bila iz lepenke, f? riajbolj so vzdržala poslopja, ** 80 jih obnovili in zgradili*takoj fORLANI PRIPRA VLJA PROGRAM NOVE VLADE KD-PSI-PSDI-PRI PLI se bo odločil danes za podporo ali vzdržanje - KPI pogojuje ostrino svoje opozicije stvarnim ukrepom vlade RIM — Zelena luč za Forlani-jevo štiristrankarsko vlado, ali za »Eorlani 4 in pol«, kot jo že hudomušno nazivajo v političnih krogih. Točno čez teden dni, po koncu obiska kraljice Elizabete, bo Forlani predložil predsedniku republike seznam ministrov. Take so vsaj napovedi s skupnega sestanka KD, PSI, PSDI in PRI, ki je bil včeraj popoldne. Ob koncu je bil najbolj vznemirjen demo-krščanski tajnik Piccoli, ki je izjavil, da ga preveva »razumen optimizem« ne le glede izida krize, a tudi glede stvarne možnosti učinkovitega delovanja nove vlade. Nekoliko previdnejši so socialisti, medtem ko ostaja še odprto vprašanje liberalcev, ki bodo izoblikovali svoje stališče danes zjutraj. Ni verjetno, da se bo Za-none odločil za neposreden pristop h koaliciji (tudi zato, ker temu baje odločno nasprotujejo republikanci), medtem ko je možno, da izbere vzdržanje. Politični koledar prihodnjega tedna je vsekakor naslednji: v prvih treh dneh bodo uredili vprašanja. ki zadevajo vladni program, in sicer po vrsti institucionalna vprašanja, gospodarstvo in mednarodno politiko. V četrtek bo drugo in zaključno skupno srečanje, v soboto bo pa Forlani predstavil Kvirinalu novo vlado. Mimo uradnih rokov pa zadevajo sedaj najkočljivejša vprašanja prav sestavo vlade. Vsaka koalicija namreč razganja občutljiva ravnotežja: treba se bo dogovoriti (in ne bo lahko) o tem, kdo bo odstopil dve ministrski mesti, ki pripadata PSDI. kar zadeva KD pa je treba upoštevati pravila proslu-lega »vodiča Cencelli*. do katerem je treba porazdeliti mesta sorazmerno z močjo posameznih struj. O imenih kandidatov krožijo že mnoge govorice. Od 13 demokr-ščanskih ministrov naj bi jih 7 dobila »preambulska« večina (Fo-schi za delo, Bisaglia za zaklad, Bartolomei za šolstvo, Colombo za zunanje zadeve, med novimi pa Gava in Mazzotta), 6 pa manjšina (Galloni, Bodrato. Rognoni, Scotti, M. E. Martini in še nekdo). Socialisti bodo najbrž potrdili dosedanje ministre, z izključitvijo Gianninija in morebitno vključitvijo mancinijevca Landolfija, La-gorio pa naj bi postal podpredsednik vlade. Pomembnejši včerajšnji dogodek je bilo tudi Forlanijevo srečanje z zastopstvom KPI, ki ga je vodil Berlinguer. Po skoraj triurnem razgovoru je tajnik KPI potrdil svoje stališče: opozicija KPI 6o trša ali mehkejša, kar bo odvisno od stvarnih dejanj ip izbir vlade. Še posebej bo KPI pogojevala svoje zadržanje vlogi vlade pri hitri in zadovoljivi rešitvi »afere Fiat«. Komunisti (kot piše Chiaromonte v današnjem strankinem glasilu) so zelo zaskrbljeni spričo nepopustljivosti in izzivanj družine Agnelli. Bojijo se, da bi se prej ali slej enotnost delavcev skrhala in da bi se v Turinu razmere poslabšale. Zato bodo zahtevali, naj parlamentarni skupščini začneta razpravo o tem vprašanju že v prvih dneh prihodnjega tedna. R. G. PARIZ — Francoska komunistična partija bo danes uradno imenovala Georgesa Marchaisa za svojega kandidata na prihodnjih predsedniških volitvah. Predstavniki opozicije zasedli občino v Meranu BOČEN — Predstavniki opozicije v meranskem občinskem svetu so včeraj iz protesta, ker se vodilne stranke štiri mesece po volitvah še vedno niso zmenile za sestavo novega odbora, zasedli sejno dvorano. Jabolko spora je zahteva SVP, da bi moral biti župan nemške narodnosti. V TURIN SO PRIŠLI IZ VSE ITALIJE Študentje manifestirali solidarnost z delavstvom TURIN — Po petkovi vsedržavni splošni stavki so včeraj v glavnem piemontskem mestu stopili v ospredje še študentje. 20-tisočgla-va množica je prisostvovala manifestaciji, ki so jo organizirali e-notni študentovski odbori. Množičnega shoda so se udeležile mladinske organizacije vseh levičarskih strank in gibanj. Mladinci in mladinke iz raznih krajev Italije, ki so v Turin prispeli z avtobusi ln posebnimi vlaki, so tako z lastno manifestacijo hoteli izraziti solidarnost s sindikati in delavci Fiata v pravičnem boju za delovno mesto, študentje so z neštetimi •iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiMiiiiiiiiiiuiiifiiMiiiianiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiifiiiitiinifniiiiiiiiimifiimiiiiiiiMHiiiiiiiiiaaiiHiiiiNiiiiiimiM NA FRONTAH SE NADALJUJEJO BOJI Irak prekinil diplomatske odnose s Sirijo, Libijo in Južno Korejo BAGDAD, TEHERAN - Iraške kopenske sile, poroča bagdadski radio, so včeraj ponoči, preškale reko Karun, ki ločuje luko Ka-ramšar od mesta Abadana. Iraški vojaki so baje zgradili čez reko tri mostove in nameravajo zasesti območje ob reki Karun, kar bi okrepilo iraške pozicije ob šat el Arabu. V tej ofenzivi naj bi zajeli več sto iranskih vojakov in sestrelili iranski helikopter, ki je oviral to napredovanje. Iranska agencija Pars je zanikala te vesti in je sporočila, da iraški vojski ni uspelo prečkati reke. Vojna med Irakom in Iranom se nadaljuje z nezmajšano ostrino tudi na diplomatski ravni. Irak je včeraj uradno prekinil odnose s Sirijo, Libijo in Severno Korejo. V memorandumu predstavnikom omenjenih držav jih je bagdadska vlada obtožila, da so oskrbovale Iran z orožjem. Kot je izjavil iraški zunanji minister, so te države organizirale letalski most iz Libije preko Sirije. Sirija in Libija sta že zanikali, da sta oskrbovali Iran z orožjem, isto je napravil tudi Bani Sadr. Iranski predsednik je v pogovoru z novinarji tudi dejal, da Iran nima dokazov, da Sovjetska zveza še naprej oskrbuje frak z orožjem, vendar bo Iran zahteval od vzhodne velesile, naj zahteva od fraka spoštovanje pogodbe, s katero se je Irak ob nakupu sovjetskih bombnikov navezal, da jih bo uporabil samo proti Izraelu. Diplomatski spopadi med Iranom in frakom so se nadaljevali tudi pred generalno skupščino OZN, kjer je iranski predstavnik Ardakani izjavil, da njegova država ne bo sprejela nobene prekinitve ognja, dokler se iraška vojska ne bo umaknila z zasedenega ozemlja. Iraški predstavnik pa je odgovoril, da je frak zavrgel sporazum o mejah iz leta 1975, šele po številnih obmejnih spopadih, ki jih je povzročal Iran. barvnimi in slikovitimi transparenti še posebej poudarili tesno povezavo med delavskim in študentovskim svetom. Študentje so se v sprevodu najprej podali v mestno središče, nato pa mimo Fiatovega obrata Lingotto, kjer se je na čelu glavnine postavila z lastnim velikim rdečim transparentom skupina delavcev, do osrednje tovarne Mi-rafiori, kjer so postavili govorniški oder. Najprej je spregovorila študentka nekega turinskega liceja, nato delavec Mirafiorija in državni sekretar CGIL Sergio Ga-ravini. Slednji je še posebej obsodil nesramno kampanjo nekaterih desničarsko usmerjenih italijanskih vsedržavnih dnevnikov, ki skušajo skaliti delavsko složnost in prikazati upor delavcev zoper odločitvam Fiatove uprave kot a-gresijo manjšine nad večino delavcev, ki bi le radi miroljubno delali. V popoldanskih urah so študentje pred tovarno uprizorili improvizirano veselico, na kateri so predvsem izpeljali nabiralno akcijo v prid delavcem, ki že več kot tri tedne neprekinjeno stavkajo. V zanimivem in umirjenem posegu je mestni kardinal Ballestrero, ki se te dni mudi v Rimu na škofovskem sinodu, bolj ali manj odkrito podprl stališče delavcev in sicer tako, da je pozval vso krščansko skupnost, naj na kakršenkoli način — torej tudi finančno — pomaga tistim, ki so trenutno v hudi ekonomski in moralni stiski. Občinski svet Argentaria, kjer je župan sestra Giovannija Agnellija, Susanna, pa je po predlogu komunističnega svetovalca sklenil darovati delavskemu skladu sejnine odbora vse od njegove izvolitve. Susanna Agnelli je med diskusijo zapustila občinsko dvorano. POJMOVANJE MEJE IN SESUANSKI ZALIV Nekje sen bral, da imajo gozdne živali navado zaznamovati s svojimi izločki teritorij, na katerem živijo in na ta način začrtati nevidno, a dišečo mejo svojega ozemlja. Gorje živali iste vrste. ki se jo upa prestopiti: to je sovražno dejanje enako vojni napovedi. Na to obnašanje divjih zvezi sem se spomnit, ko sem slišal krik in vik, ki so ga dvignili nekateri tržaški krogi v zvezi s se-sljanskim portičem. Možnost sodelovanja ljubljanske družbe pri njegovem turističnem ovrednotenju se jim zdi kakor skrunitev svetih tal domovine, skrunitev, ki grozi italijanstvu Trsta, če ne kar cele republike. Na dejstvo, da ob sesljanski obali že stoletja in stoletja žive Slovenci, menda nihče ni pomislil. Vidna osebnost, ki se razglaša za prijateljico na- še narodnostne skupnosti, je postavila v zvezi s tem vprašanjem zanimivo teorijo: češ, pazimo se vsakega sodelovanja in prepletanja. Mi na tej strani, vi na oni strani in med nami meja, ki naj točno določi, kje je naš in kje je vaš teritorij. Moram reči, da razumem jaz mejo drugače, kot 'sicer potrebno ločnico med dvema državama, da ne bo nesporazumov, nepotrebnih kreganj in spopadov, obenem pa tudi kot stično točko, kot prostor srečevanja, dogovarjanja, kulturnega in ekonomskega sodelovanja. Mislim, da je samo tako pojmovanje meje vredno omikanega človeka, katerega bi pet tisočletij razvoja in predvsem izkušnje zadnjih sto let vendar morale nekaj naučiti. A za marsikaterega našega someščana, zabubljenega v svojo neinformiranost o nas, o naših načrtih in pogledih, je vse to prazen larifari. Mi smo mu naravni sovražniki, s katerimi je vsak stik nevaren. Medtem ko je eden od poglavitnih problemov tržaške občine vprašanje, kje dobiti prostor za nova pokopališča (tako so mi pred kratkim povedali) in raste število brezposelnih med mladimi iz dneva dan, odločilni tržaški krogi nasprotujejo sodelovanju z našo matično domovino v imenu preživelih mitov in strahov, ki so mestu že toliko škodili. Namesto da bi se trezno ozrli okoli sebe, vlačijo v vprašanje sesljanskega portiča celo armenske patre in sam Vatikan. Človeka ima, da bi jih podražil in jim rekel, da se kuje okrog bodočnosti Trsta široka panslavistična za- rota, ki ji načeluje sam papež, ta prvi Slovan na Petrovem prestolu. Leta 1949 se Angleži v svojih tajnih dokumentih niso mogli načuditi šovinistični zakrknjenosti nekaterih tržaških vodilnih kro-Cjv, obenem pa so tudi računali, da jih bo ureditev meja, popuščanje napetosti, vendarle prepričalo, da brez sodelovanja z naravnim zaledjem ne gre. Minilo je trideset let, a še vedno smo skoraj na izhodiščnih točkah. V tej tragični situaciji je ironija pravzaprav edino orožje in uteha. Da se povrnem k pokopališču, ki ga bodo baje razširili tako, da bodo razlastili nekaj slovenskih vrtnarjev. Ali veste, kaj je nemeza, pravična kazen za fašista? Biti pokopan v slovenski zemlji. JOŽE PIRJEVEC sproščeno vzdušje, značilno za mladino, v nasprotju s togim in polvojaškim obredom nemškonacionalnih proslav. Že od vsega začetka oktobrski tabor ni bil zgolj zabavna prireditev, temveč priložnost za kritično razmišljanje in razpravljanje 0 nemško-nacionalnem duhu na Koroškem ter o socialnem, političnem in kulturnem položaju Slovencev v Avstriji. Naslednjega leta 1978 je bil tabor v šotoru na Rožanski cesti v Celovcu. Obiskovalcev je bilo več kot leto prej. Tudi organizacija je bila boljša. Še danes se mnogi spominjajo desetookto-brskega govora o «Abwehrkam-pfu« in plebiscitu v domovinsko zvestem duhu, ki ga je sestavil Harald Irnberger da bi v satirični obliki prikazal smešnost nemškonacionalno popačenega »koroškega« zgodovinopisja in njegovo nekritično uporabljanje v šolah. Kot leto prej, niti tokrat ni koroško časopisje poročalo o tej prireditvi. Leta 1979 je vsebinska diskusija o nadaljnjem delu in o usmerjenosti tabora stopila močneje v ospredje. Nadaljevali so diskusijo o desetem oktobru in o predstavah znotraj oktobrskega tabora, kakšne alternative naj bi razvili namesto tradicionalnih proslav, saj pravzaprav 10. oktober ni bil dan, ki bi bil primeren za proslavljanje. Kljub velikim organizacijskim težavam, v zadnjem trenutku so namreč odpovedali halo na celovškem sejmišču in je bilo treba postavljati šotor v Europaparku, je lanski tabor dobro uspel. Vzdušja ni skalila niti množična prisotnost uniformiranih policistov ki so kaj radi prisolili komu globo zaradi napačnega parkiranja. Lani so prvič o oktobrskem taboru objektivno poročali tudi nekateri avstrijski časopisi. No, in tako je prišlo do letošnjega že četrtega oktobrskega tabora, na katerem so krepko presegli vsa pričakovanja, saj se je več tisoč mladincev odzvalo in se udeležilo te demokratične manifestacije. Popoldne in zvečer so se vrstile glasbene in druge točke, ki so dosegle svoj višek v nastopih znanih avstrijskih kantavtorjev Sigija Marona, Georga Danzerja in Andreja Hellerja ter s skupino Schmetterlingov. ki je prisotna na oktobrskem taboru od njegove prve izvedbe leta 1977. Zveče- sta prisotne pozdravila tudi predsednika obeh osrednjih slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter za Zvezo slovenskih organizacij in dr. Matevž Grilc za Narodni svet. Osrednje posege pa so imeli v imenu organizatorjev Peter Wie-ser, Helga Raunikar in dr. Sach-ser. V ospredju je bila seveda petkova manifestacija ki je skušala s svojimi gigantskimi razsežnostmi nekje prikriti z lepo in pisano zaveso žalostno stvarnost na Koroškem. Wieser je navedel nekaj primerov nestrpnosti, ki so jih še vedno deležni slovenski dijaki, ki se peljejo ▼ slovenske šole ter ravnanje nekaterih učiteljic do slovenskih o-trok v osnovni šoli, ki ne obvladajo popolnoma nemščine. Sploh je vprašanje šolstva izredno pereče na Koroškem, saj so starši podvrženi velikim pritiskom, če hočejo prijaviti svoje otroke k dvojezičnemu pouku. Govor ,ie bil potem o nedavnem zgodovinskem simpoziju o koroškem plebiscitu, ki je bil na celovški univerzi. Bil je to dokaz, da se tudi tako zahtevna prireditev da izpeljati dvojezično. Letošnu oktobrski tabor je izzvenel kot nastop demokratičnih sil proti tristrankarskemu sporazumu in Droti uradni protimanj-šinski politiki. Cilj in naloga demokratičnih sil v Avstriji je pod-. pirati manjšine v njihovem boju za pravice, to pa ie istočasno boj za dcmokraci’0 in za svobodo vseh avstrijskih državljanov. V tem smislu je bil letošnii oktobrski tabor tudi izziv predsedniku republike Kircbschlaegerju in njegovim zatrditvam na petkovem sh~du »rjavih gvantov« v Celovcu, da «ne smemo sejati sovraštva med narodoma v deželi«, trditve, ki bi ne smele ostati samo besede, pač pa praksa avstrijskih oblasti na Koroškem, da bi mogli verjeti v njih iskrenost. IVAN FISCHER Jugoslovanski italianisti proslavili prof. Deanoviča ZAGREB — Na posvetu predstavnikov stolic za italijanščino iz zagrebške, beograjske, ljubljanske, sarajevske in zadarske univerze so včeraj v hrvaškem glavnem mestu proslavili 90. rojstni dan in 50 let dela akademika Mirka Deanoviča, enega od največjih poznavalcev italijanskega jezika in kulture. O osebnosti in delu profesorja Deanoviča so spregovorili zagrebški univerzitetni profesor Jernej čale in profesorja beograjske univerze Se-qui in Stipčevič. E. OPASSI V Turčiji osvobodili Ecevita in Demirela ANKARA — V Turčiji so osvobodili oba bivša ministrska predsednika Ecevita in Demirela, ki so ju odstranili iz političnega življenja po državnem udaru. Aretirali pa so voditelja desnih skrajnežev in muslimanskih integralih stov Turkesa in Erbakana. MOSKVA — Včeraj sta se vrnila na zemljo absolutna rekorderja v bivanju v vesolju sovjetska vesoljca Leonid Popov in Valerij Rjumin. V vesolju sta preživela 185 dni ali 4.440 ur. Končno znana imena Tobagijevih morilcev MILAN — Z 48 urami zamude je milanski državni pravdnik dr. Mauro Gresti končno le izročil novinarjem, na včerajšnji posebni tiskovni konferenci, seznam domnevnih teroristov, ki so organizirali in izvršili umor predsednika lombardijskega sindikata novinarjev Walterja Tobagija in ranili posebnega dopisnika »La Repubblica« Guida Passalacqua. Le-ti so: 22-letni Marco Barone, (rojen v Bariju), 23-letni Manfredo Di Stefano (Salerno), 28-letni Francesco Giordano (Catanzaro), 22-letni Daniele Laus (Rim), 27-letni Mario Luigi Dante Marano (Milan) in 21-letni Paolo Mo-randini (Milan). Milanski pravdnik jih obtožuje organizacije oborožene tolpe, sodelovanja v ropu in sedaj tudi umora Tobagija. Peterico teroristov je protiteroristični oddelek milanske policije aretiral v četrtek, šestega, Marca Barone ja pa že 25. septembra. Med zasliševanjem takoj po aretaciji je Barone takoj prevzel odgovornost za atentate na Tobagija in Passalacquo, dasiravno preiskovalci tega niso sporočili, da ne bi kompromitirali nadaljnji potek preiskav. Kljub temu kaže, da Barone ni sodeloval ‘s policijo in so četrtkove aretacije zgolj zasluga milanskih preiskovalcev. Državni pravdnik Gresti je novinarjem povedal, da je skupina omenjenih teroristov ustanovila »Brigado 28. marec« v začetku leta po razdoru več drugih manj pomembnih skupin (»komunistične brigade«, »komunistične bojne enote« in druge). Ime nosi skupina po štirih teroristih, ki jih je policija odkrila in v oboroženem spopadu ubila v Genovi leta 1979. Vendar doslej agentom ni uspelo dokazati morebitne povezave pripadnikov »brigade« z zloglasnimi rdečimi brigadami ali organizacijo «prima linea«. Sicer pa so preiskave še v teku, tako da sam dr. Gresti ni mogel izpolniti obljube, ki jo je predvčerajšnjim obetal novinarjem, da bo osvetlil ozadje aretacije. Prav tako niso preiskovalci povedali vrste imen pripadnikov skupine »prima linea«, ki so jih aretirali te dni v Milanu, Torinu, Trentu in Bologni. Vtis je sicer ta, da so s četrtkovim uspehom agenti že zaključili glavni del preiskav, čeprav si v prihodnjih dnevih lahko pričakujemo še marsikatero presenečenje. Pnmor?kiT(ttwmk TRŽAŠKI DNEVNIK 12. oktobra 1980 NOVA POBUDA SSŠ PRI PRISTOJNIH FORUMIH Za ustanovitev posebnega skupnega zbornega organa za slovenske šole Dokument Sindikata slovenske šole z razčlenjenim predlogom so poslali predstavnikom parlamenta in strank ustavnega loka Pretekli torek sta se sestali go-riško in tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole in sklenili, da ponovno predočita pristojnim organom v Rimu potrebo po ustanovitvi posebnega skupnega zbornega organa za slovenske šole v avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini. Tajništvi sta odobrili osnutek besedila, ki naj bi nadomestilo člen 34 odloka predsednika republike štev. 416 od 31. maja 1974. Skupni zborni organ naj bi imel pristojnosti pokrajinskega in okrajnega šolskega sveta v vseh zadevah, ki so specifične za slovensko šolo in naj bi z notranjim pravilnikom razdelil pristojnosti med plenarno skupščino organa in pokrajinskimi odseki, ki bi v krajevnih zadevah nastopali samostojno. Poleg tega bi imel jkupni zborni organ slovenskih šol še nekatere pristojnosti, ki izhajajo iz specifičnih razmer, v katerih te šole delujejo, in, po analogiji z deželnim šolskim svetom doline Aoste, tudi nekatere pristojnosti vsedržavnega šolskega sveta. V vseh zadevah, ki so skupne slovenskim in italijanskim šolam, bi razpravljali skupno na sejah okrajnih in pokrajinskih šolskih svetov. Na teh sejah bi zastopalo Slovence iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiainiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiifiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiMiiiimiiiiiiiD NA SEDEŽU CISL Včeraj sestanek med parlamentarci in predstavniki sindikalne zveze Proučili so možnost skupnih pobud za premostitev sedanje krize V NOVI GORICI Danes odkritje doprsnega kipa prof. Andreja Budala Kot obširneje poročamo na goriški strani, bodo danes, nedeljo v Novi Gorici odkrili doprsni kip prof. Andreja Budala. Na pobudo Kluba starih goriških študentov so kip postavili v Erjavčevem drevoredu, kjer že stoji vrsta kipov velikih Slovencev, ki so dali svoj pečat novejši zgodovini ne samo Goriške, ampak vse Primorske. Svečanost s kratkim kulturnim sporedom bo ob 10. uri, slavnostni govor pa bo imel Filibert Be-nedetič. zastopstvo skupnega šolskega organa, sklepi teh sej pa bi bili veljavni samo, če bi za prevladujočo rešitev glasovala tudi večina slovenskega zastopstva. Dokument s tako razčlenjeno zahtevo je bil poslan v petek predsednikoma obeh vej parlamenta, predsednikoma stalnih komisij za šolstvo v senatu in v poslanski zbornici ter šolskim uradom vsedržavnih tajništev osmih strank ustavnega loka. Na sedežu sindikalne zveze CISL je včeraj prišlo do sestanka med predstavniki pokrajinskega tajništva enotne sindikalne zveze in tržaškimi parlamentarci. Srečanja so se udeležili senatorka Jelka Gerbec in poslanca Cuffaro in Tombe-si, ki so s sindikalnimi predstavniki proučili dokument enotne sindikalne zveze o predlogih za razvoj industrijskih produktivnih dejavnosti v pokrajini in skušali izoblikovati nove pobude, tudi do snujoče se vlade, da bi lahko prišlo do uresničitve omenjenih predlogov. ; Tako parlamentarci, kot sindikalni predstavniki so se povsem strinjali, da mora vlada prevzeti skrb za rešitev odprtih vprašanj, ki so vezana s krajevnim, gospodarstvom; s temi vprašanji se mora spoprijeti s primernimi instrumenti ter omogočiti premostite^ d^ge-danjih zamud, da bi lahko"'uresničili nove pobude in ukrepe, s katerimi izboljšati sedanjo zelo težko pokrajinsko stvarnost. Dokument, ki ga je predstavila enotna sindikalna zveza CGIL - CI SL - UIL in ki upošteva tudi predloge gospodarskih sektorjev in trgovinske zbornice, vsebuje zahteve po ukrepih, ki bi, v kolikor bi jih uresničili, vzpodbudili nove produktivne investicije ter odprli pot novim podjetjem. Podrobneje pa se v dokumentu zahteva, da bi bile podaljšane sedanje davčne olajšave, ter da bi bilo treba koordinirati in točno določiti posege državnih soudeležb za ladjedelnico Alto Adria-tico. Zahteva se tudi, da bi okrepili doprinos državnih soudeležb na Tržaškem in Tržiškem, kot se je vlada že obvezala. Glede centra za znanstveno in tehnološko raziskovanje je v dokumentu poudarjeno, da je treba tej ustanovi čim prej zagotoviti potrebne strukture in finančna sredstva, ki bi omogočila takojšen začetek njegove dejavnosti. Na včerajšnjem sestanku so se tržaški parlamentarci in predstavniki sindikalne zveze pogovarjali o izvajanju gospodarskega dela o-simskih sporazumov. Sporazumeli so se, da bodo temu vprašanju posvetili še en sestanek. Obvezali so se tudi najti primerne oblike, s katerimi predstaviti vladi zahteve sindikalnega dokumenta, o katerih bedo nato poročali enotni sindikalni zvezi. Srečanja se ni udeležila poslanka Gruber Bencova, ki bo pozneje sporočila svoje stališče do te pobude. • Tržaška pokrajina obvešča, da da je bil drnik poslovanja centrov za handikapirance v Ul. Franca, v Domu mladine in pri zavodu Palu- tan podaljšan ter da bo pomožno o-sebje spremljalo oskrbovane handikapirance h kosilu v bližnje gosti lne. ZAHTEVA KPI Občinski odbor LpT naj čim prej predloži sklep o reviziji PEEP Komunistična skupina KPI v tržaškem občinskem svetu je na petkovi seji predložila resolucijo (podpisala sta jo svetovalca Costa in Poli), da bi od občinskega odbora prejela jasnejša zagotovila o vprašanju ljudskih in ekonomičnih gradenj (PEEP), še posebej pa o načrtu za ljudske in ekonomične gradnje na Kolonkovcu. Komunistična resolucija ugotavlja, da so upravni akti, ki zadevajo revizijo PEEP iz leta 1978 ter problemi uresničitve transe B načrta za Kolonkovec še nepopolni; istočasno tudi poudarja, da je dolgo obdobje, ki je minilo od dne, ko je občinski svet odobril programski sklep o reviziji PEEP, upravičen razlog zaskrbljenosti vsega zainteresiranega prebivalstva, še posebej pa prebivalcev z Opčin, iz Ul. S. Cilino, Timignana in Ul. Capodistria ter s Ko-lonkovca. Komunistična resolucija zaradi vseh teh razlogov obvezuje občinski odbor, naj v občinskem svetu čim prej predloži sklep o reviziji PEEP ter naj urgira proceduralni iter sklepa o higienski in funkcionalni sanaciji stanovanjskih poslopij v mestni okolici in na Krasu, ki je bil urbanistični komisiji predložen pred meseci. Resolucija obvezuje občinski odbor, naj v najkrajšem času pripravi vse potrebne akte za začetek gradnje ekonomičnih in ljudskih stanovanj, ki jih predvideva tranša. B PEEP za Kolonkovec. Občinski odbor Liste za Trst je resolucijo sprejel. Kdaj dovoljenja za 20 novih taksijev? Tajništvi sindikalnih organizacij FILT-CGIL in FILTAT-CISL sta sinoči izdali skupno tiskovno poročilo, v katerem opozarjajo javno mnenje na neresno zadržanje občinskega odbornika Galazzija, ki je v zadnjem času večkrat odklonil srečanje s predstavniki omenjenih organizacij. Sindikalisti hočejo priti v stik s pristojnim odbornikom, da bi Tazčištili vprašanje 20 novih dovoljenj, za izboljšanje taksijske službe v mestu. Občinski odbor je namreč že pred časom pristal na izdajo dvajsetih dovoljenj, doslej pa se stvari niso v ničemer premaknile z mrtve točke. ZAJELA JIH JE TRŽAŠKA POLICIJA NA POZIV INTERPOLA i ^__________^_____ Za rešetkami osemčlanska tatinska tolpa ki je na debelo kradla po Trstu in Švici Uspešno zaključena razstava «Transadria 80» Na sejmišču pri Montebelu se je sinoči zaključila razstava naprav za sodoben pomorski promet s kontejnerskimi in trajektnimi ladjami «Transadria 80», ki sta jo organizirala skupno tržaški in zagrebški sejem. Na razstavi je nastopilo 55 razstavljavcev, med temi 24 iz Italije in 31 iz tujine. Med slednjimi so tako po številu kakor tudi po pomenu daleč prevladovali razstavljavci iz Jugoslavije. Prireditev je doživela uspeh, ki presega najbolj optimistična pričakovanja organizatorjev. Po dogovoru z zagrebškim sejmom, bodo prireditev prihodnje leto organizirali v Zagrebu (po neki varianti morda na Reki), nato bo spet na Vrsti Trst in tako naprej. Prav tako uspešna je bila mednarodna konferenca o vlogi italijanskih in jugoslovanskih pristanišč ob severnem Jadranu pri razvoju kontejnerskega prometa, Pred zaključkom razstave so se včeraj na sejmišču pomerili najboljši upravljavci traktorjev viličarjev iz naše dežele. Na tekmovanju — šlo je za spretnost in hitrost pri razkladanju in nakladanju blaga v kontejnerje — se je najbolje odrezal šofer pordenonske tovarne Za-nussi G. Feletto, ki je prejel kot nagrado brezplačno potovanje v Hamburg (nagrado je dala na razpolago družba Stili Italia), drugo mesto je zasedel F. Paguri, nameščenec beneške luke, ki je prejel pokal tržaškega pristanišča, tretje mesto pa je pripadlo nameščencu tržaških Delavskih zadrug F. Lizziju, ki je prejel pokal tržaškega velesejma. Z IZGLASOVANJEM POSEBNE RESOLUCIJE Včeraj zaključena konferenca o problemih kontejnerizacije «Trieste Consu!t» razpisala nagrado 1 milijcna Ur za tezo z naslovom «Trst, kontejnerska !uka» V glavni dvorani trgovinske zbornice se je včeraj zaključila 2. mednarodna konferenca o tehničnih in zavarovalskih problemih kontejnerskega prometa, ki jo je organizirala tržaška družba za gospodarske raziskave «Trieste Consult». Po petkovi predstavitvi študije, ki jo je o teh problemih izdelal ženevski inštitut «Battelle», in ustrezni razpravi, so predstavniki Italijanske zveze za pomorsko pravo D. Malte-se, L. Guglielmucci, M. L. Corbino in E. Volli včeraj načeli nekatera specifična vprašanja pravnega značaja v zvezi s kontejnerskim prometom. Govorniki so v bistvu poudarili nujnost poenostavitve in u-skladitve italijanske in mednarodne zakonodaje, ki urejuje to dejavnost. Za zavarovalce pa je nastopil delegirani upravitelj zavarovalnice SA SA F. Samaestri, ki je poudaril, da so nezgode, okvare, kraje in drugi oodobni negativni pojavi v kontejnerskem prometu čedalje bolj pogostni, tako da zavarovalne premije še zdaleč ne krijejo škode, ki jo morajo kriti zavarovalnice. Zaradi tega je pričakovati, da bodo premije v kratkem času nujno občutno poskočile. Konferenca, ki jo je vodil pred- sednik londonske International Čargo Handling Coordination Associa-tione (ICHCA) Bernard Couvert, se je zaključila z izglasovanjem posebne resolucije, v kateri se udeleženci konference zavzemajo za mednarodno standardizacijo spremnih dokumentov in razsežnosti kontejnerjev in palet, za tehnično pregledovanje kontejnerjev v določenih časovnih presledkih in za poenotenje pravil za prevažanje kontejnerjev po cesti. Vodstvo EGS pa naj bi se obvezalo za uskladitev u-streznih carinskih postopkov na območju deveterice. «Trieste Consult» je sklenila nameniti nagrado v višini 1 milijona lir za doktorsko disertacijo na temo «Trst, kontejnerska luka». Tezo bodo predstavili na prihodnji konferenci, ki bo v našem mestu v letu 1983. • Predvčerajšnjim zjutraj so v Ul. Cavana štev. 12 odkrili spominsko ploščo tržaškemu zgodovinarju Lui-giju de Jennerju, ki se je tam rodil v začetku prejšnjega stoletja. Luigi de Jenner je objavil vrsto knjig o tržaški mestni zgodovini, ki so še danes neobhodno potrebne vsakomur, ki se želi ukvarjati z zgodovino našega mesta. IIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllllllllllllllllllIIIIIIHIlllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIlilHIIIIIIU V OKVIRU STIKOV Z MATIČNO DOMOVINO Unija Italijanov obiskala miljsko občino Tržaška policija je prijavila sod ni oblasti osem članov tatinske in roparske tolpe. Vsi so iz našega mesta in med njimi je mladoletno dekle. Pet prestopnikov je bilo na ukaz namestnika državnega prav-dnika Staffe aretiranih, trije pa so bili priprti. Obtoženi so številnih prekrškov, ki gredo od ropa z obtežilnimi okoliščinami do večkratne tatvine; v resnici kaže, da so izpeljali kar okrog sto tatvin po stanovanjih sicer tako v Trstu kot v Ziirichu, Lausannu in Ženevi. Njihova imena; Mario Mosetti (20 let), Maurizio Zorni (21), Federico Zennaro (18), Dario Sperotto (22), Eugenio Bartoluccio (21), Edoardo Sosič (39), Claudio Dominese (37) in 16-letna Giuliana V. Mosetti in mladoletnica sta kradla tudi v Giu-lianinem stanovanju. Preiskava se je začela na podlagi zadevnega sporočila Interpola, katerega agenti so zasumili, da nekaj ni v redu z Zornijem, Mosetti-jem in Sperottom: nekam čudno so se potikali po Švici in ko niso bili peš, so se vozili z alfo romeo tržaške registracije. tiiinimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiii V OKVIRU DOBROSOSEDSKIH ODNOSOV MED DEŽELE MA Jutri začetek uradnega obiska predsedstva F-JK v SR Hrvatski Deželno delegacijo vodi Mario Colli - Jutri uradni pogovori s predstavniki sabora SR Hrvatske V okviru dobrososedskih odnosov, ki jih je Furlanija - Julijska krajina vzpostavila z obmejnimi deželami, še posebej pa s Slovenijo in s Hr-vatsko, bodo člani predsedstva deželnega sveta F-JK jutri začeli tridnevni uradni obisk v SR Hrvatski. Deželno delegacijo bo vodil predsednik sveta Mario Colli, sestavljali še podpredsednika Bertoli in Del Gobbo ter tajniki Iskra, Specogna, Ermano in Persello. Deželna delegacija je SR Hrvatsko obiskala leta 1977, predstavniki sabora SR Hrvatske pa so obisk vrnili meseca oktobra lanskega leta. Med obiskom se bodo člani deželne delegacije lahko pobliže seznanili s kulturno in družbeno stvar- nostjo hrvaške republike; na sedežu sabora jih bo jutri sprejel predsednik Bilič, čemur bodo sledili u-radni pogovori med delegacijama. V popoldanskih urah se bodo udeležili sprejema, ki ga bo priredil italijanski generalni konzul v Zagrebu Bay Rossi. V torek se bodo člani deželne delegacije srečali s predsednikom IS SR Hrvatske Jakovom Blaževi-čem; ogledali si bodo tudi obrat Rade Končar in se nato podali v Kumrovec, kjer bodo položili venec k spomeniku preminulega predsednika Tita. Tridnevni obisk bo deželna delegacija sklenila v Plitvi-cah, kjer je predvideno srečanje s predstavniki Unije Italijanov iz Istre in z Reke. Hišne preiskave na domovih aretiranih in priprtih so omogočile a-gentom najdbo številnega naropanega in nakradenega blaga; med drugim gre za zapestne ure, prstane, verižice, radijski sprejemnik, fotoaparate, usnjena oblačila in 58 komadov srebrnega namiznega pribora, ki je bil ukraden v openskem hotelu Obelisco. Zlikovci so sredi septembra skušali izropati tudi dve tržaški zlatarni oziroma urarni. Zorni je povratnik, saj so ga že nekajkrat prijavili sodstvu pod obtožbo prekrškov zoper zasebno premoženje. • V četrtek, 16. oktobra' se bo ob 19. uri sestal v občinski izpostavi v Ul. Kolonja 30 rajonski svet za Kolonjo - Škorkljo. Pobeglega prestopnika kmalu zatem ujeli Dne 7. septembra so miljski karabinjerji aretirati kuvajtskega državljana Alija Posherija, ker je imel pri sebi ponarejene dokumente. Kmalu zatem je zbolel in bilo ga je treba poslati na pnevmološki oddelek tržaške bolnice Santopo. Agenti so ga seveda kot pridni angeli varuhi strogo nadzorovali. Pa si je omislil zvijačo, ki je sicer stara kot svet, a kljub temu kdaj pa kdaj še uspe. Varuhom je dejal, da mora na. stranišče in na poti tjakaj se jih je s sunkom iznebil ter pobegnil skozi straniščno okno. Na prostosti je ostal le slabe štiri ure. Ko se je potepal po Videmski ulici, ga je spoznala motorizirana posadka letečega oddelka pod vodstvom brigadirja Ferrara, ga prijela in zaupala roki pravice. Se-,daj čaka Ali na sodno obravnavo. Dvajset dni bolnice kor so ga pretepli Včeraj ponoči so sprejeli na ortopedski oddelek tržaške glasne bolnice 28-letnega Vladimira Cetina. Na obrazu je imel več' ran in podplutb, poleg tega je izvid pokazal domenvni zlom nosne kosti. Nesrečnik je povedal, da ga je nekoliko poprej, ko je zapuščal gostilno v Ul. S. Michele, napadlo troje neznancev in ga pošteno preteplo. Zakaj, ni obrazložil. Na bolniški postelji bo Cetin ležal predvidoma o-krog dvajset dni. Preiskavo o za devi je prevzel leteči oddelek kvesture. Začelo se je zasedanje «ČIoveške pravice in kazenski postopek» Sodnika in profesorja Guida Gal-lija so rdeče brigade ubile 19. marca letos na milanski univerzi. Včeraj se je na tržaškem vseučilišču začelo dvodnevno zasedanje na temo «Človečanske pravice in kazenski postopek», ki ga je organiziralo združenje Emilio Alessandrini v spomin na umorjenega sodnika. Ob prisotnosti številnih predstavnikov oblasti, so razni Gallijevi kolegi o-risali Uk pokojnika in njegove zasluge predvsem na znanstvenem področju. V ta namen je tudi prof. Giandomenico Pisapia prisotnim prebral Gallijevo poročilo o pravici do popravil sodnih napak, ki ga je Guido Galli napisal prav nekaj dni pred smrtjo. S tem referatom so tudi začeli znanstveni del srečanja, ki ga je odprl prof. Angelo Giarda. Zasedanje se bo nadaljevalo šp danes. iiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiuiiHiiiiiaiiMiiiiHiiiiifiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiii SINOČI Billu PRIPORA POD KATIN ARO Prileten avtomobilist do smrti povozil pešca Ime žrtve ni znano, ker je bila brez dokumentov Sodelovanj med Italijo in Jugoslavijo, vloga manjšin pri razvijanju in krepitvi prijateljstva med narodi in nujnosti njihove povezave z matično domovino so bile osrednje teme včerajšnjega srečanja med predstavniki miljske občine in Unije Italijanov iz Istre in Reke, ki so se mudili na enodnevnem obisku v Miljah, skupaj s člani štirih pevskih in instrumentalnih ansamblov. Jutranjega uradnega srečanja na miljski občini so se udeležili Mario Bonita, Leo Fusilli, Pino Degrassi, Dario Scher, Apollinio Abram ter Lorenz o Vidotto za Unijo Italijanov ter WiUer Bordon, Jurij Vodopivec, Diego Apostoli, Paolo Nicolini, Gal-liano Donadel ter Antonio Sorgo za miljsko občino. Goste je pozdravil župan Willer Bordon,' ki je poudaril, da je srečanje prvi uradni stik miljske občine z UHR, ki ga bo treba v bodoče še razvijati. Predsednik Unije Italijanov pa je prisotnim na kratko orisal položaj italijanske manjšine v Jugoslaviji ter njena prizadevanja na političnem, kulturnem, šolskem področju ter na področju sredstev javnega obveščanja. Da bi se stiki med občino Milje in UIIR nadaljevali, sta delegaciji imenovah tri predstavnike (Diega Apostolija, Lea Fusillija ter Daria Schera), ki bodo proučili in sestavili program nadaljnjih tovrstnih srečanj. V večernih urah se je v dvorani Verdi odvijal kulturni del srečanja, na katerem so nastopali Dekliški zbor iz Izole, ansambel baročne muzike «Universitas Recens», Vokalni trio iz Izole, koprski in piranski Na premočenem asfaltu državne (tovorne) ceste 202 je sinoči nekaj po sedmih smrt pokosila starejše ga moža. Imena mu zaenkrat ne vemo, ker pri sebi ni imel osebnih dokumentov. Povozil ga je avtomobil. Zgodilo se je med kratkim cestnim predorom pod Katinaro in križiščem, kjer se desno (gledano iz tržaške smeri) odcepi ožja cesta, ki se potem z ene strani vije proti Borštu, z druge pa po nadzovu nad omenjeno cesto 202 proti Katinari oziroma tamkajšnjemu pokopališču. Deževalo je, prometa je bilo še kar in nič hudega slutečega voznika, ki je upravljal svoj avto v smeri proti Trstu, so motili žarometi nasproti vozečih avtomobilov. Naen krat'je začul udarec v desno stran vozila in brž pritisnil na zavoro; avto se je ustavil v predoru, mož je stekel nazaj in na robu ceste ob okopnem zidu zagledal mrtvega. Prihiteli so karabinjerji z Ul. Cu-mano in kmalu nato rešilec Rdečega križa. Voznik avtomobila opel rekord tržaške registracije, ki je podrl nesrečnika, Edoardo Adam, 73 let, je bil pod razumljivim šokom. Žrtev je hodila v smeri proti predoru na desni strani cestišča, kjer ni pločnika, in je obračala hrbet istosmerno vozečim avtomobilom. Morda je moža zaneslo Droti sredi ceste, tako da se mu Adam ni mogel izogniti, sicer pa slednji pravi, da moškega še videl ni. Šele pozneje se je zavedel, da je pokojnikovo telo v trčenju poškodovalo desno stran vetrobrana in žaromet. tamburaški ansambel ter Moški pevski zbor iz Milj. Na sliki: pogovor med delegacijama miljske občine in Unije Italijanov iz Istre in z Reke. Poziv KPI za rešitev miljske ladjedelnice Vprašanje ladjedelnice Alto Adria-tico iz Milj, ki je že dalj časa v hudi krizi, je bilo osrednja tema zadnjega sestanka tajništva tržaške federacije KPI; na njem so tržaški komunisti pozitivno ocenili sklep skupščine upnikov, da se v obratu nadaljuje nadzorovana uprava. Kljub temu pa so izrazili veliko zaskrbljenost o nadaljnji usodi ladjedelnice in s tem v zvezi podčrtali, da vladne krize ne morejo nikakor opravičiti zastojev pri reševanju ta-ko važnih problemov. Komunisti za- I to zahtevajo, naj odgovorni organi posvetijo večjo pozornost'temu vprašanju v okviru področnega načrta za ladjedelstvo. Za rešitev miljske-ga obrata — poudarjajo — je nujno potrebno, da poseže družba Fincan-tieri, sicer je njegova usoda že zapečatena; konkretnejše obveze zahtevajo tudi od deželnega odbora, ki naj finančno jamči nove pobude, s katerimi premostiti brezkončno a-gonijo obrata in mu zagotoviti nadaljnji obstoj. • ACT sporoča, da bo zaradi cestnih popravil mestni avtobus štev. 35 od jutri dalje vozil samo do zadnje postaje v Podlonjerju. • ACEGA obvešča, da bodo jutri, 13. t.m., njeni uradi odprti za stranke samo od 7.25 do 9.00. Uslužbenci podjetja Interlignum izrekajo Mirjani globoko sožalje ob izgubi drage mame. Ob hudi izgubi drage mame se ko lektiv Slovenskega stalnega gledali šča pridružuje žalosti svoje članice Bogdane Bratuževe in ji v tem težkem trenutku izreka globoko sožalje. Sorodnike in prijatelje Petra Štoke obveščamo, da je bil prenešen in da je našel svoj dokončni mir v družinski grobnici. Maša zadušnica bo 22. oktobra, ob 18.30 v kontovelski cerkvi. SVOJCI Kontovel, 12. oktobra 1980. V daljni Kanadi nas je 10. oktobra 1980 za vedno zapustila draga žena, mamica in nona MARIJA BRATUŽ roj. FORNAZARIČ žalujoči Rudi, Bogdana, Damjana, Zvone in Zvonko Trst, London, Ontario, 12. oktobra 1980. Zapustila nas je naša draga MIRA ROŽIČ por. SODNIK Pogreb bo jutri, 13. t.m., ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči mož Rino, hči Mirjana z možem Borisom in drugo sorodstvo Trst, 12. oktobra 1980 ZAHVALA Ob izgubi dragega sina ROMANA LJUBIČA se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna, prisrčna in občutljiva zahvala gre vsem tistim, ki so za -i dragega Romana darovali svojo kri. SVOJCI Trst, Bazovica, Lokev, 12. oktobra 1980 ZAHVALA Dne 7. - oktobra je odšla v večno življenje naša predraga VOJKA STRGAR por. CESINI Zahvaljujemo se msgr. Kretiču za opravljene obrede in tople besede, darovalcem cvetja, vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti in vsem tistim, ki so se je spomnili v mislih. Družine Strgar, Cesini, De Matteis in Krnič "■ riaC: e, Reka, 12. oktobra 1980 * v-: V i? "v ZAHVALA Ob izgubi naše drage ŠTEFANIJE KRALJ por. KRALJ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti. SVOJCI Trebče, 12. oktobra 1980 Ob izgubi ZAHVALA SILVANA STARCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Barkovlje, Trst, Avče, Melbourne, 12. oktobra 1980 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi naše drage KARLE (L0TKE) CIBIC vd. TR0IANI se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Družina Guida Trst,-12. oktobra 1980 (Občinsko pogrebno podjetje). ZAHVALA Ob izgubi naše drage GINE MICHELI por. FERF0LJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo dr,- Renatu Štoklju za požrtvovalno nego bolnice. Družina Ferfolja Trst, 12. oktobra 1980 CDLOČKfl ZAHTEVA MECRAZREBNEGA SVETA Treba je najti izhod iz prostorske stiske v openski osnovni šoli V učilnico naj bi preuredili ambulanto, ravnateljstvo italijanske šole, ali pa naj bi nekatere razrede izselili v novo šolsko poslopje v Ul. Carsia ' V osnovni šoli na Opčinah ie že Več časa hud problem pomanjkanja prostorov, tako se ravnateljstvo in tajništvo stiskata v majhni sobici in delujeta v skoraj nemogočih po-8° j ib. Dodatna učiteljica mora imeti pouk na hodniku, ker nima drugega prostora na razpolago. Letos P& je_ pomanjkanje prostorov posulo še bolj pereče, ker je dodeljen en razred več. Starši in učitelji openskih otrok 5° se večkrat zbrali na seji Zdru-*enja staršev in na medrazrednem svetu ter prediskutirali možne rešitve. Na medrazrednem svetu, ki je bil včeraj, je bilo jasno, da so starši proti izmeničnemu popoldanskemu pouku, ker prihajajo na Opčine otroci z različnih in precej oddaljenih krajev (Bani, Konkonel, Ferlugi, Kotanja). Poleg tega je popoldanski pouk okrnjen. Vsak dan nnajo eno uro manj. Predvsem pa ne morejo starši pristati na popoldanski pouk, ko je na voljo več drugih rešitev, ki bi tako za otroke, kot za njihove družine bile bolj ugodne. Tako so starši ugotovili, da je tako rekoč neizkoriščen velik prostor, ki je trenutno dodeljen openskemu ravnateljstvu. Ne zdi se jim namreč prav, da ima openski italijanski ravnatelj samo za sprejemanje strank na voljo tako velik prostor. Drugič, soba za ambulanto. Tudi ta soba bi lahko postala razred, starši vedo, da je bolničarska služba potrebna, mislijo pa, da ima vendar prednost namestitev razreda v tej sobi, če ne bi bita druge rešitve. V ambulanto bi lahko preuredili prostor, kjer je bila nekdaj kopalnica. Tudi na repentabrski šoli so zasedli ambulanto, ker pač ni bita drugega prostora za učilnico. Tretjič, v Ul. Carsia je nova italijanska šola, ki ima še na voljo precej neizkoriščenega prostora, ka-^nor bi še lahko izselil kak italijanski razred ali morebiti tudi kak slovenski razred. spoznal strelske jarke v Galiciji in nato dve leti ruskega ujetništva. Po vrnitvi se je dve leti kasneje poročil z Barkovljanko po rodu z Opčin Anico Danev, ki mu je povila štiri otroke. Prav letos februarja so pri «Šandrotu» praznovali 60-let-nico poroke. Tržaška občina obvešča kriške prebivalce in vinogradnike, da je samo za odbobje trgatve odredila sledeče spremembe v prometu na cestah, ki peljejo v vinograde (Ul. Pucino, Strada dei Filtri): prepoved prometa v obeh smereh za vsa prevozna sredstva; izjema bodo le lastniki vinogradov, kriški prebivalci in tisti, ki stanujejo ob omenjenih cestah. Zainteresirani morajo imeti posebno dovoljenje, ki ga bo izdal predsednik zahodnokraške-ga rajonskega sveta. NA ZADNJI SEJI REPENTABRSKEGA OBČINSKEGA SVETA Imenovani predstavniki občine v razne komisije in konzorcije Na začetku petkovega zasedanja občinskega sveta na Repentabru se je župan dr. Pavel Colja najprej spomnil tragično preminulega svetovalca Slovenske skupnosti Rada Komarja, katerega spomin so počastili z enominutnim molkom. Zastopstvo svetovalske manjšine se je tako skrčita na dve osebi za celo mandatno doo, ker volilni zakon ne predvideva nadomestitve. V uvodnem poročilu je župan seznanil svetovalce z važnejšimi občinskimi zadevami. V strukturo telovadnice — socialnega centra so vnesli nekatere manjše spremembe zaradi tehničnih problemov, kar bo predvidoma zakasnita realizacijo del do februarja prihodnjega leta. Že prihodnji teden pa bodo dokončali stopnišče ob nogometnem igrišču, tako da si bo tekme lahko s tribune ogledata približno 500 gledalcev. Oddali so tudi dela za ureditev in ograditev pomožnega igrišča. Repentabrska uprava načrtuje, da bi v prihodnjih dveh letih zgradila tudi dve teniški igrišči. Na osnovi prispevka kraške gorske skupno- sti so nabavili opremo (omare, mize, pisalni stroj in 250 stolic) za dom Albina Bubniča, s čimer so ustvarili odlične pogoje za kulturno delovanje v občini. Stekel je tudi že postopek za pripravo variante regulacijskega načrta, ki naj bi bila nared že spomladi leta 1981. V ta namen bedo ustanovili posebno komisijo in organizirali sestanke z domačini. V kratkem bodo o-pravili lotizacijo jusarskega terena v Repnu in bodo pričeli z deli za razširitev pokopališča na Colu. Zastopnika svetovalske manjšine sta nato postavila nekaj vprašanj, ki so se nanašala na zasipanje kamnolomov, organizacijo razstave terana in nagovor ob njeni otvoritvi, prevoz šolarjev, problem enosmerne ceste v Repnu in pokopališki pravilnik. S tem v zvezi je župan razglasil, da dokler ne bodo dokončali razširitve pokopališča, bodo zaradi, pomanjkanja prostora lahko v skladu z državnim zakonom pokopali le stalno bivajoče občane, ljudi, ki bedo preminili na občinskem ozemlju in pa svojce dru- BiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiN VELIK USPEH HARMONIKARSKE ŠOLE GLASBENE MATICE Štefan Bembi dobil prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju na Dunaju Triinosemdeset pomladi Antona Furlana Pri «šandrotu» na Greti je danes slavje, prav na današnji dan se je namreč pred 83 leti rodil Anton Furlan, že od detinstva, ko se je s (Starši preselil iz rodnega Rojana na Greto, je kot kmečki otrok spoznal, kako težak je vrtnarjev kruh Stefan Bembi je star 15 let in a svojega poklica m^atattl igra na harmoniko« odkar jih je t! Je. zvesJ v sreči in nesreči, jme\ pet. Kljub mladosti ima za sa-ako je pač vrtnarjevo življenje. f,oj že pravo dolgo kariero; pod ve-rf!u„daneSi’ k° °bnja spomine na vodstvom profesorice Eliane go prehojeno pot, bi ponovil svo- 2ajec je v desetih letih dosegel vrsto vidnih uspehov: z vseh tekmovanj v Italiji in Jugoslaviji, na ka-1 terih je nastopal, je odnesel prvo mesto. Po končanem tretjem razredu srednje šole se je predal študiju glasbe in trenutno študira še orgle, klavir in seveda harmoniko. Prejšnji uspehi so vaditeljico E-liano Zajec prepričali, da je Štefan pripravljen za zahtevno tekmovanje na evropski ravni «Trofeja za harmonikarje*, ki je bilo na Dunaju od 1. do 4. oktobra. Preden je Štefan odšel na Dunaj, je moral še na selekcijo, saj sta vsako državo zastopala le dva harmonikarjo. V avstrijski prestolnici je Štefan tekmoval v skupini juniores in zaigral dve obvezni skladbi in dve skladbi na izbiro. Mednarodna žirija mu je za njegov nastop dodelila prvo nagrado. Ta uspeh je Štefana Bembi-ja postavil v sam vrh evropskih in •"milnim,,, umimmum,, ni,,,, ,n, iiiiiiiiiiiiimi iimmi niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitimiMMiiiiiiiiiiiiii V OKVIRU MEDDRŽAVNEGA SPORAZUMA Ureditev novih grobišč padlih borcev 4. armade Uradna slovesnost bo 1. nov. na bazoviškem pokopališču, krajevne slovesnosti pa bodo na Opčinah, na Proseku in na Katinari Je življenjske izbire. Žuljave in hra-Pave roke pa se niso vedno oprijemale motike, kot večina tedanjih fantov je tudi on moral ob izbruhu prve svetovne vojne obleči vojaško suknjo in kot Tržačan je najprej V okviru meddržavnega sporazuma med republiko Italijo in SFR Jugoslavijo o urejevanju in vzdrževanju vojaških grobišč, so bila v teh dneh urejena štiri nova ozi-funia delno nova grobišča padlih borcev Jugoslovanske ljudske ar-teade na Tržaškem. Novi grobišči sta urejeni na pokopališčih v Ba-Sovici in na Proseku, ostali dve pa Ua pokopališčih na Opčinah in na Katinari. V grobnici na Opčinah. kJer je na novo postavljena plošča z, imeni vsah pokopanih, so shra-Pjeni posmrtni ostanki 116 pripadnikov JLA oziroma njene IV. ar-teade, na pokopališču v Bazovici So ostanki 33 borcev s poimenskimi navedbami, na Katinari je poleg domačih borcev tudi nekaj pripadnikov JLA, na proseškem pokopa-usču pa je pokopanih 8 neznanih Pripadnikov jugoslovanske armade. Zdaj urejujejo na vseh grobiščih se zelene nasade, tako da bodo nared za svečano odkritje tja do L novembra. Uradna svečanost s prisotnostjo civilnih in vojaških predstavnikov dbeh držav bo na bazoviškem pokopališču 1. novembra, na ostalih treh pokopališčih pa bodo v dneh Pred 1. novembrom. Krajevne svečanosti z udeležbo predstavnikov Vsedržavne zveze partizanov Italije-ANPI, Zveze združenj borcev NOB Jugoslavije in gen. konzulata SFRJ. Kot vsako leto bodo predstavniki generalnega konzulata SFRJ, predstavniki Slovenske kulturno gospo- darske zveze, VZPI-ANPI in drugih organizacij tudi letos za dan padlih na grobišča in partizanske spomenike na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini, polagali vence, domačini pa bodo poskrbeli za ureditev okolja grobišč in spominskih obeležij NA POBUDO DIJAŠKEGA DOMA Pionirsko gledališče z Reke pride v Trst No pobudo Dijaškega doma so bili v teh dneh navezani na Reki stiki s tamkajšnjim Pionirskim gle-1| tališčem, ki je eno redkih te vrste v Jugoslaviji. Kamen teh stikov je bil, da bi reško Pionirsko gledališče ko je uspelo temu mlademu fantu, ki študira na Glasbeni matici v Tr stu, priti tako daleč. Njegov zadnji uspeh je nedvomno sad talenta in trdega dela. S tem uspehom pa so bila kronana tudi dolgoletna prizadevanja prof. Eliane Zajec in prof. Dorine Kante, da bi harmonikarsko šolo Glasbene matice dvignile na visoko raven. Njuna zasluga je, da je šola GM zaslovela kot najboljša v Italiji in ena najboljših v Evropi. V Italiji sicer harmonika nima vstopa v aržavne glasbene šole in jo imajo za drugorazredni inštrument, drugje v Evropi, predvsem v izhodni, pa jo zelo cenijo. Harmonika je razmeroma mlad inštrument, ima komaj sto let in zato ni veliko izvirnih del napisanih prav za harmoniko. Doslej so za harmoniko večinoma prirejali klasično glasbo, pred časom pa so tradicionalno harmoniko izpopolnili s tako imenovanimi melodičnimi basi, ki omogočajo igranje vsake klavirske partiture. Izvedenci menijo, da bo prav ta vrsta harmonike z melodičnimi basi harmonika bodočnosti. Profesorici Eliana Zajec in Dorina Kante sta to uvideli in pred dvemi leti uvedli poleg tradicionalne harmonike tudi študij harmonike z melodičnimi basi (Štefan Bembi je na Dunaju igral na obe harmoniki). Ker je tovrstna harmonika nova, jo profesorji še izpopolnjujejo in študirajo; zato prihajajo na Glasbeno matico tudi glasbeniki iz raznih evropskih držav, da bi si izmenjali izkušnje s prof. Eliano Zajec ter prof. Dorino Kante, pa tudi onidve sta z njimi stalno v stiku. Da je njuna pot pravilna, nam potrjuje tudi zadnja uvrstitev Štefana Bembija. Fanta bomo lahko čez čas poslušali po radiu Trst A, saj bo kmalu snemal svoj dunajski program; gotovo pa bi ga tržaško občinstvo želelo slišati‘skupaj z ostalimi gojenci prizadevnih ■lliiminnHiinilulIlMini......... NA POBUDO MLADINSKEGA KROŽKA V ZGONISKI OBČINI USTANO VILI FOTOKL UB Mladinski krožek iz Zgonika je ustanovil svoj fotografski klub. Pobudo so dali nekateri ljubitelji fotografije, ki so že pred časom razmišljali o ustanovitvi lastnega krožka. a so svojo zamisel lahko uresničili šele letos Pri nas je število fotoklubov še vedno omejeno in zato je pobuda mladine iz zgoniške občine tem pomembnejša in koristna. Zanimanje za fotografijo je namreč precejšnje in veliko je takih, ki se z njo ukvarjajo amatersko. Marsikdo si za darilo zaželi fotografski aparat, drugi, ki ga že imajo, pa so morda nanj že pozabili. Sedaj bodo' imeli priložnost, da se pobliže seznanijo s fotografsko tehniko. Tudi tisti, ki že fotografirajo p« bodo imeli priložnost, da izpopolnijo svoje znanje. Člani novoustanovljenega zgoni-škega fotografskega kluba so sklenili, da bodo za začetek priredili fotografski tečaj za začetnike, ki bo predvidoma v začetku novembra. Predaval pa bo radijski novinar Marjan Slokar. Po uvodnih štirih predavanjih, na katerih se bodo tečajniki seznanili s temelji fotografije, bodo lahko prešli na bolj zahtevne probleme. Člani fotokluba jamčijo, da bo tečaj zanimiv. Da bi bolje sledili predavanjem, priporočajo vsem tečajnikom, naj prinesejo s sabo fotografski aparat Za vsa pojasnila pa lahko telefonirajo na številko 229389. profesoric koncertu. tudi na celovečernem Začasna zaposlitev uradnika na Repentabru Repentabrska občinska uprava bo začasno sprejela v službo uradnika, oziroma uradnico za dobo petih mesecev, od 16. novembra dalje. Interesenti morajo vložiti na občino prošnjo na prostem papirju najkasneje do 24. t.m. Vsa pojasnila nudi občinsko tajništvo B. S. celo-svetovnih harmonikarjev. ' Skoraj nemogoče se nam zdi, fc«; J flpstpnata vrj, ms in sicer z anmiiv . !. i. . a—u. ranim baletom <čLectovo'- srce* ; na glasbo Krešimira Bdrdnoviča. Balet izvajajo izključno otroci. Nastopa jih nad petdeset. Predstava bo v Kulturnem domu 28. t.m. Obenem pa so se predstavniki tržaškega Dijaškega doma z vodstvom Pionirskega gledališča dogovorili še za izvedbo otroške igre «Sneguljčica in sedem palčkov», ki jo ima gledališče na svojem rednem repertoarju. Reško gledališču bo za tržaško izvedbo posodilo sceno in kostume, nastopali pa bodo gojenci našega Dijaškega doma in mestnih šol. Koreografijo bo oskrbel in priredil za naš oder reški koreograf Jože Komljenovič. Prva vaja naših otrok je bila že včeraj, druga pa bo v soboto, vedno vod vodstvom reškega koreografa. Premiera «Sne-gtiljčice» bo predvidoma v decembru. Dogovor med Draškim domom in Pionirskim gledališčem z Reke se vključuje v obojestransko željo po tesnejšem kulturnem sodelovanju med obema mestoma. žin, ki ie imajo grobnico. Po odobritvi vrste sklepov odbora so izvolili občinske predstavnike v razne komisije in konzorcije, kakor sledi. Volilna komisija: poleg župana so še Zoran Kutin, Dušan Guštin. Ivan Škabar in Romano Škabar. Suplenti pa so: Karta Križman, Alojz Škabar, Vincenc Be-vilacqua in Karta Guštin. Pregledniki računov za leto 1979: Aleksi j Križman, Karta Gregoretti in Romano Škabar. Gradbena komisija: štirje izvedenci bodo arhitekt Darjo Jagodic, Aleksij Križman, Alojz Milič in Dominik Bizjak. Kraška gorska skupnost: župan Pavel Colja, Dušan Guštin, Vincenc Bevi-lacqua in Karlo Guštin. Četrti prometni bazen: Pavel Colja. Skupščina ACT: Zoran Kutin. Zdravstveni konzorcij: Stana Milič por. Lazar. Zgoniško-repentabrski tajniški konzorcij: Alojz Škabar in Romano Škabar. Zgoniško-repentabrski tehnični konzorcij: Zoran Kutin, A-lojz Škabar in Romano Škabar: Kraški vodovod: Aleksij Križman in Dominik Bizjak. Konzorcij za postajališče pri Fernetičih: župan Pavel Colja in Zoran Kutin. B. S. Še nekaj prostorov za izlet KZ v Beograd Kmečka zveza sporoča, da je na razpolago še nekaj prostorov za tradicionalni izlet v SR Srbijo, kjer si bodo udeleženci ogledali med nedeljo, 26., in torkom, 28. t.m., glavno mesto Beograd ter nekatere pomembne objekte agro-živil-ske industrije in posamezne kmetijske obrate v bližini Smedereva. V Beogradu se bodo udeleženci izleta' pomudili v Hiši cvetja v Dedinju, kjer se bodo poklonili spominu predsednika Tita in na njegov grob položili venec. Kmečka zveza zato poziva vse člane, ki bi se radi udeležili izleta, naj se nujno zglasijo v njenih uradih, kjer bodo prejeli tudi vse ostale informacije. Cena izleta je 155.000 na osebo. Gledališča f Čestitke Ob uspešno opravljeni maturi iskreno čestitajo LOREDAN1 SED-Jte# ter tete Pierinh, Vilma in Sonja. -Danes praznuje rojstni dan- GI-ZELA 8MOTLAK Vse najboljše ji iz vsega srca želita družini Tul m Zonta. Včeraj sta se poročila MARIZA NABERGOJ in MAURIZIO USE-NICH. Mnogo zdravja in sreče ter medsebojnega razumevanja jima želi nona iz Boljunca. Danes praznuje rojstni dan GIZE-LA SMOTLAK. Obilo sreče, zdravja in veselja ji želijo sin Sandro, nevesta Danica ter vnuka Iztok in Saša. Čestitkam se pridružuje družina čuk. Danes praznuje svojo 10. pomlad PAVEL ŠKRK iz Trnovce; da bi zrastel v srečnega, zdravega in u-bogljivega fanta, mu iz srca želi vsa trnovska mladina. Danes si bosta obljubila večno zvestobo MILVA BERDON in MAURIZIO AZZOLA, da bi jima bila nadaljnja pot posuta z najlepšim in najbolj dišečim cvetjem so želje babice iz Boljunca. V petek je imela rojstni dan naša draga MARICA iz Praprota; obilo srečnih in veselih dni ji kličejo mama Marija ter brat Bruno z družino. •HiimutrminiiiuiiiiiifiiftiiiMiiiiiiiHitiHiiitiiiiMtimtiniiiniiiiiiHtiiiiiiiiitiiiiiiiMimifiitii Štefanij« ni več *■ Sleherna smrt znanca ali prijatelja hudo prizadene, še huje pa prizadene smrt človeka, ki je omahnil, ko je bil še poln energije. Zato nas je hudo prizadela novica, da je prejšnji petek prenehata biti srce Štefanije Kralj iz Trebč, ki so jo pred dobrim mesecem sprejeli na zdravljenje v tržaško bolnico. A bolezen .ie bila neozdravljiva. Pokojna Štefanija Kralj se je rodila v Trebčah leta 1913 v delavsko-kmečki družini. Osnovno šota je dokončala v rojstni vasi, nato je morala na deta v Trst, da pomaga številni družini. Leta 1935 se je poročila z domačinom Alojzijem Kraljem, kateremu je v zakonu povila tri otroke, ki sta jih vzgojila v zavedne, napredne in delovne ljudi. Pokojnica je bila skrbna gospodinja in dobra mati ter je vedno pomagala vsakomur, ki jo je prosil za pomoč. Za časa NOB je tudi mati Štefanija po svojih močeh pomagala za našo stvar tudi ko je bil mož Alojz odgnan v taborišče v Nemčijo. Težave so še bolj utrdile njeno narodnostno Zavest. Pred petimi leti ji je umrl sin Alfred in od takrat mati Štefanija ni bita 'reč tako vesela in živahna. Bila je zvesta bralka Primorskega dnevnika odkar je naš list začel izhajati, rada se je udeleževala vseh vaških prireditev. Ljudje, ki so jo v velikem številu pospremili na zadnji poti in so ji v stavo poklonili veliko cvetja, so bili zgovoren dokaz, kako je bila pokojnica priljubljena in spoštovana Naj ji bo rahla domača zemlja, hudo prizadeti družini naše iskreno sožalje. SSG Slovensko stalno gledališče iz Trsta bo gostovalo z otroško igro Snežna kraljica (Andersen - Košuta) v Izoli od jutri, 13. oktobra do srede, 15. oktobra. VERDI Nadaljuje se abonmajska kampanja za sezono 1980/81. TEATRO STABILE Pri osrednji blagajni, Pasaža Protti, ter na delavskih krožkih in šolah sprejemajo naročila za gledališki abonma 1980/81. Popusti za delavce, študente, upokojence in mladino. Potrditev reda «stalni» do 15. oktobra Kino Ariston 16.00 «Voltati Eugenio». Režija L. Comencini. Saverio Marconi, Lelia Di Lazzaro. Barvni film. Nazionale 15.30-22.00 «Clito’: peta-lo del sesso». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 16.30 «La volpe, il lupo e l’o-ca selvaggias. Barvni film. Ritz 16.00 «Chissa perche... capita-no tutte a me». Bud Spencer. Excelsior 16.00 «American gigolos>. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «Non ti conosco piu amore». M. Vitti in J. Do-relli. Barvni film za vsakogar. Fenice 16.00 «L’impero coipisce an-cora». Barvn' film za vsakogar Mignon 16.00—22.15 «1 ragazzi del coro». Režija Robert Aldrich. Filodrammatico 15.15—22.00 «Marion play lady superporno». Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 15.30 «La ripetente fa l’oc-chietto al preside». A. M. Rizzoli, L. Banfi. Cristallo 15.45 «Qua la mano*. A. Celentano, E Montesano. Vittorio Veneto 15.00 «Meteor». Sean Connery, Natalia Wood, Henry Fonda. '?antastični film. povedan mladini pod 14. letom. Capitol 16.00 «La Cicala*. A. Fran-ciosa in V. Lisi Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Ormai non c’e piu scampo». Paul Newman, Jacque-line Bisset, William Holden. Volta 15.00 «Superman». Marlon Brando, Christopher River. Šolske vesti uavi.aitujsvvo urzavi.ega ucneiji-šča A. M. Slomšek sporoča, da se bo jutri, 13. t.m., ob 16. uri začel na sedežu tečaj za diplomirane učitelje (V. letnik). Izleti Zadruga planinski dom «Mangart» prireja v nedeljo, 19. t.m. avtobusni izlet v Žabnice z ogledom planinskega doma. Izletniki se bodo nato peljali do Belopeških jezer. Odhod ob 8. uri izpred sodne palače (Fo-ro Ulpiano). Vpisovanje vsak dan na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20'V uhadhih" 'urhih Združenje Union prired: ponovno enodnevni izlet v Kumrovec v nedeljo, 19. oktobra'1980. PTograrti'izleta obsega ogled Titove rojstne hiše, kosita v Krškem. Zaključni letni izlet bo 26. t.m. v Jesolo. Vse informacije na sedežu, Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 ob torkih, sredah in petkih od 17. do 19. ure. PD - MK Slovan prired. 19. okt. izlet v Benetke (z vlakom). Vpisovanje ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 20. do 21. ure v prostorih Gozdne zadruge na Padričah Cena izleta je 6.000 lir. Foto Trst 80 organizira v nedeljo, 19. t.m. srečanje z beneškim foto-krožkom in fotografski izlet po Benečiji. Odhod ob 8.30 s Trga Ober-dan mimo hotela Pošta v Sesljanu. Sestanek je v Čedadu ob 9.30. Zainteresirani naj se telefonsko javijo v uradu Zveze slovenskih kulturnih društev (SPZ) - telefon 767303 do petka popoldne. Prijavljene' naj ne zamujajo. ŠK Kras in PD Rdeča zvezda pri rejata v nedeljo, 26. t.m., avtobus ni izlet po Istri. Obiskali bomo Hra stovlje, Motovun. Pazin in Rovin.i Vpisovanie pri Liljani Kralj. Salež (tel. 229-375) in pri Jožku Miliču Zgonik (tel. 229 239). Potovalni urad «A U RO RA* prireja od 25. 10. do 1. 11. 1980 potovanje z letalom v KIJEV, LENINGRAD in MOSKVO Cena 478.000 lir. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Cicerone 4, tel. 60-261 GLASBENA MATICA — TRST KULTURNI DOM V TRSTU Sezona 1980 - 81 KONCERTNI ABONMA 24. oktobra 1980 MLADINSKI PEVSKI ZBOR iz Maribora - dirigent Branko Rajšter 18. novembra 1980 ENSEMBLE DI VENEZLA 18. decembra 1980 SLOVENSKI KOMORNI ORKESTER dirigent Anton Nanut, solist Stanko Arnold - trobenta, Ingrid Silič - klavir 8. januarja 1981 SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE - dirigent Antal Janco-vies, solist Dubravka Tomšič - klavir 14. januarja 1981 SLOVENSKI TROBILNI KVINTET 19. februarja 1981 GONTER LUDWIG - klavirski recital 6. marca 1981 KOMORNI ZBOR RTV - Ljubljana dirigent Jože Fiirst 1. aprila 1981 ENSEMBLE SLAVKO OSTERC 23. aprila 1981 ČRT ŠIŠKOVIČ — violinski recital CENE ABONMAJEV Parter Balkon 18.000 lir 12.000 Ur Mladinski parter Mladinski balkon 10.000 lir 6.000 lir Dvig abonmajev v pisarni GM, Ul. R. Manna 29, od 9. do 12. ure. Lanski abonenti potrdite svoj sedež do 15. oktobra. MLADINSKI KROŽEK TRST ORGANIZIRA PLESNI TEČAJ 1. za začetnike 2. nadaljevanje lanskega tečaja Vpisovanje in informacije na ZSKD - Ul. sv. Frančiška 20/n PD Primorec — Trebče priredi v petek, 17. oktobra, ob 20.30 v Ljudskem domu gostovanje dramske skupine SPD Tabor z Opčin z MELCNARJADO (melonarska šagra s petjem) Napisal in režiral Drago Gorup Vabljeni! Za petdesetletnico najine poroke sva prejela številne tople čestitke, obilo cvetja in daril. Vsem prijateljem in znancem, so nama na ta način izkazali svoje simpatije in naju res razveseliU, se najtopleje zahvaljujeva. Marija in Rafael Grgič Čez nekaj dni bo ROZINA BOLJE slavila 72 let. Vsi sorodniki ji kličemo še na mnoga leta, v dobrem zdravju in zadovolj- stvu. B. D.. B. E., K. J.. P. I. ter drugi OPTIKA — FOTO — KINO MARUŠIČ Ulica San Nicold 33 - tel. 60227 vam nudi • Takojšnji in brezplačni pregled vida. • Recepte za nove leče pri obnovitvi vozniškega dovoljenja. • Očala za branje, barvanje leč in popravila naočnikov. • Konkatne leče. •■^Italno^0 , GLEDALIŠČE P' V TRSTU KULTURNI DOM Sezona 1980-81 LUIGI PIRANDELLO «ČLOVEK, ZVERINA IN ČEDNOST* komedija v treh dejajnih danes, 12. oktobra, ob 16.00 — ABONMA RED C - prva nedelja po premieri v sredo, 15. oktobra, ob 20.30 — ABONMA RED D - mladinski v sredo V soboto, 18. oktobra, ob 20.30 — ABONMA RED F - druga sobota po premieri Od torka dalje, sprejemamo vpisovanje abonmajev vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4 — tel. 734265. Vse abonente prosimo, da pri blagajni dvignejo svoje izkaznice! Razna obvestila PD Slovan obvešča abonente SSG, da je abonma za sezono 1980/81 na razpolago ob torkih, sredah, četrtkih in petkili od 20. do 21. Ufe v prostorih Gozdne zadruge na Padričah, izjemoma za Padričarje in Gropajce. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA •fir* foto-kino kontaktne leče Ulic« Buouarroti ti (prečna Ul Rossettil TRSI Telefon 77-29-«» J. ROLICH NABREŽINA Kamnolomi :<5/c - Tel 20-03-71 KERAMIČNI. PLOŠČICE SANITARIJF ^GROZDJE ZA VINO-. " ' SUPER0RT0FRUTTIC0L0 ~ Tr9 Cagni 1 ( zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21 ! SAMO IZBRANO GROZDJE: BELO - ČRNO - MUŠKAT Danes, NEDELJA, 12. oktobra MAKS Sonce vzide ob 6.18 in zatone ob 17.25. — Dolžina dneva 11.07. — Luna vzide ob 9.13 in zatone ob 19.27. Včeraj - danes Jutri, PONEDELJEK, 13. oktobra EDVARD Vreme včeraj: Najvišja temperatura 12,7 stopinje, najnižja 8,7, ob 18. uri 12,5 stopinje, zračni tlak 994,8 mb naglo pada, veter jugovzhodnik 28 km na uro s posameznimi sunki do 58 km na uro, vlaga 88-odstotna, padlo je 7,4 mm dežja, nebo oblačno, morje razgibano temperatura morja 19,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Raffaella Fran za, Diego Franciosa, Matteo Bres san, Fabrizio Postogna. Federice Cossutta, Stefania Di Noi. UMRLI SO: 76-letna Maria Pa perio, 83-letna Luigia Brunelli, 55 letni Egidio Fabris, 47-letni Maric Vissi, 65-letni Antonio Toros, 68 letni Mario Buzan, 62-letni Brune Favretto, 88-letna Domenica F ur lan vd. Bronzini. OKLICI: trgovec Antonio Britt in računovodkinja Dunia Stok, delavec Silvano Spazzal in tiskar Annelie Beranek roj. Krey, trgovec Giorgio Micheli in šolnica Teresa Valenti, bolničar Aldo Gregoretti in bolničarka Rosamaria Martincih, dela- vec Fabrizio Ventura - Maffione in gospodinja Patrizia Bonivento, inženir Piero de Flego in šolnica Patrizia DalTAntonia, vojaški podčastnik Francesco Romeo in šolnica Carolina D’Uva, Dominique Leger in Elena Cattarini, uradnik Mario Porporati in uradnica Eleonora O-pecca, delavec Giuseppe Bonanno in uradnica Lorela Visnoviz, trgovski potnik Sergio Penco in uradnica Paola Henke, cevar Maurizio Tam-plenizza in učiteljica Patrizia Fuc-ci, zdravnik Giuseppe Fiorentini in zdravnica Franca Beltrame. DNEVNA SLUŽBA LEKAitf (od 8.30 do 20.30) Ul. Dante 7, Ul. DellTstria 7, Er-ta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) UL Ginnastica 6, UL Cavana II. LEKARNE V 'IKOLIC1 Boljunec: tel. 228 124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211 U01; Prosek: tel. 225 141; Božje polje, Zgonik: tel: 225 596; Nabrežina: teL 200121, Sesljan: tel. 209 197; žavlj« tel. 213 137; Milje: tel. 271 124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od V. d< 8. ure tel 73267. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure. tel 68441. LOTERIJA BARI 28 58 46 16 60 CAGLIARI 71 24 29 35 31 FIRENCE 65 14 21 61 84 GENOVA 36 26 64 61 27 MILAN 79 25 84 27 62 NEAPELJ 19 81 27 35 68 PALERMO 50 18 83 37 47 RIM 28 7 89 19 85 TURIN 35 77 10 49 83 BENETKE 47 19 40 2 55 ENALOTTO 12 2 X 2 1 X 1 X X 2 1 KVOTE: 12 — 12.504 000 lir 11 - 558.900 lir 10 — 48.900 lir GORIŠKI DNEVNIKI*.** 12. oktobra 1980 PRIDNI SOVODENJSKI PROSVETARJI Sl ZASLUŽIJO POHVALO V gradnjo Kulturnega doma vložili velik delež prostovoljnega dela Domačinke že tri tedne šivajo zavese ■ Sami opravili obrtniška dela Marsikdo je poletne počitnice preživel v domu ■ Otvoritev konec novembra Sovodenjske žene pri šivanju odrskih zaves v Kulturnem domu. Kulturni dom v Sovodnjah dobiva iz dneva v dan lepšo podobo. Že nekaj mesecev je v njem kot v mravljišču. Pridni Sovodenjci (in tudi Sovodenjke!) so si visoko zasukali rokave. Kot pri izgradnji prvega Kulturnega doma, hočejo tudi pri njegovi razširitvi prispevati po svojih najboljših močeh. V tem pogledu bi jih lahko postavili za vzgled vsem ostalim prosveta-rjem pri nas. Upravičeno bodo lahko rekli »Naš Kulturni dom«. Nekajkrat smo jih obiskali in vsakič smo jih našli pri delu. .Ženske že nekaj tednov šivajo zavese, moški pa polagajo lesen pod na odru in v prostorih pod njim. Veselo je te večere v prostorih Kulturnega doma. Domačinke, ki so prinesle v dom električni šivalni stroj, so urezale žametne zavese, jih sešile in tako uredile, da bodo krasile novo, s plutovino obloženo dvorano. »Moramo priznati, da so nam v matični domovini zelo pomagali«, je dejal predsednik prosvetnega društva Sovodnje Emi! Tomšič, ki smo ga vsakič našli v domu, ka dar smo jih obiskali. »Nova Gorica nam je dala blago za zavese in stole, Škofja Loka deske za pod in drugo. Sami smo naredili železna okna in vrata. Marsikdo izmed nas je svoje poletne počitnice prebil v teh prostorih.« Sprva so nameravali dom odpre ti konec oktobra, potem pa so se dela tudi na tem objektu zavlekla. AUTO SACCHETTI servis za JbuČA VOLKSWAGEN POH5CHa GORICA — Ulica G. Cascino 7 — tel. 2069 Avtomobilske dobave — Delavnico — Opremo In potrebščine URNIK: vsak dan od 8. do 12. ter od 14. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure Priznano mednarodno ^ avioprevozniško podjetje ^ LA G O R IZI A N A GORICA - UL Ouca 0'Aosta 188 - teL 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Leseno okno in balkonsko vrata Vam nudi po ugodni ceni AGROFOREST Ul. San Michele 334 INDUSTRIJSKA CONA GORICA Tel. (0481) 87-154 LESTAN NICOLO' GORIC A- UL. GARZAROLU 105-TEL81801 STEREOFONUA HI-FI:ar Gweg Ram Indiana Lin« Cataatum Akal Vamaha Sanyo RADIO TV COLO« Nord Mind* Maupunkl Sehaub lorani.ITT Grundlg l.oawa Opt* Radio MaraM Zoppaa «Espobianco» GORICA - Ul. Cossar 23 Tel. 83823 GOSPOOINJSKI STROJI Boafh Mtela Argo Snwg Ariaion Sdtal-NAJBOLJŠIH ZNAMK MATERIAL ZA OJACEVALNE NAPELJAVE V zaključni fazi se ga vedno toliko nagrmadi, da ga ne moreš opra viti v roku, ki si ga določil, je dejal Tomšič. Sovodenjski Kulturni dom bo za gotovo najcenejši, kar jih gradimo. Prosvetno društvo je plačalo samo zidarska dela, vsa obrtniška dela pa opravljajo domačini sami. Tako so, denimo, pod strokovnim vodstvom sami s »cugi« opremili oder, položili so podove, prepleskali prostore itd. Dodatni del Kulturnega doma ob sega predvsem velik oder in pod-odrje. Poprejšnjo dvorano so nekoliko povečali, tako da bo povsem ustrezala njihovi amaterskogleda-liški in koncertni dejavnosti. Oder so tako postavili in uredili, da bo primeren tudi za poletne prireditve. To so dosegli s tem, da so na stranski steni, na tisti, ki meji s kotalkališčem, pustili veliko odprtino, ki jo po potrebi odpirajo. V okviru modernizacije in razširitve doma so bar iz zgornih prostorov preselili v spodnje prostore, kar je veliko bolj funkcionalno. S tem so v zgornjem delu zgradbe pridobili en prostor, ki ga bodo s pridom uporabili za svojo dejavnost. Pridni Sovodenjci bodo v nasled njih dneh uredili tudi zunanji del doma: navozili bodo zemljo in zasejali travo. Tako se postopoma oblikuje v Sovodnjah, od nekdaj pomembnem središču naše prosvetne, športne in rekreacijske dejavnosti, večnamenski objekt, ki ne obsega samo pokritih prostorov, primernih za mnogovrstno dejavnost domačih društev, ampak tudi kotalkališče, urejeno nogometno igrišče, zidar, objekt za prodajanje hrane in pijače na poletnih prireditvah ter lep z drevjem zasajen park, ki dopolnjuje celoto. Ko bodo proti koncu naslednjega meseca Sovodenjci odpirali 'svoj dom, bo ta dan zanje velik praznik. Praznik oa bo tudi za vse ostale pripadnike našega naroda, saj se z izboljšanjem pogojev za delovanje v enem kraju istočasno krepi položaj vse naše skupnosti. SLOVENSKO 5 STALNO GLEDALIŠČ^ V TRSTU v sodelovanju z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE KATOLIŠKI DOM V GORICI Drevored 20. septembra v četrtek, 16. oktobra 1980, ob 20.30 LUIGI PIRANDELLO «CLOVEK, ZVERINA IN ČEDNOST» komedija v treh dejanjih Režija MARIO URŠIČ Na gledališko predstavo bo udeležence s Krasa pripeljal avtobus, ki bo vozil po naslednjem voznem redu: odhod izpred gostilne Devetak na Vrhu ob, 19.30, s Poljan ob 19.35, izpred županstva v Doberdobu ob 19.45, izpred spomenika na Palkišču ob 19.50, od Devetakov ob 20. uri, izpred gostilne Ožbot v Rupi ob 20.05, izpred Kulturnega doma v Sovodnjah ob 20.10. Avtobus bo vozil točno po voznem redu in tudi predstava se bo pričela ob napovedanem času, zato prireditelji prosijo, da gledališki obiskovalci to upoštevajo. Nadaljuje se do 16. oktobra vpisovanje abonentov na sedežu ZSKD, Ul. Malta 2 — tel. 83-495, in na upravi Katoliškega glasa, Riva Piazzutta 18 — tel. 83-177, od 17. do 19. ure. Abonmaji se vpisujejo tudi na sedežih prosvetnih društev včlanjenih v ZSKD in ZSKP. MiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiimntiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRVA SEJA POKRAJINSKEGA ODBORA RAZDELITEV ODGOVORNOSTI Z zadovoljstvom sprejela novica o deželnem posojilu v korist podgorske tovarne SSŠ za ponovno odprtje slovenske osnovne šole v Ronkah Sindikat slovenske šolo v avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini je, na skupni seji goriškega in tržaškega tajništva, 7.t.m. razpravljal tudi o vprašanju ponovnega odprtja slovenske osnovne šole v Ronkah. V upanju, da ne bo treba poseči po skrajnem sindikalnem sredstvu za uveljavljanje zakonskih pravic — stavki, je sklenil, da prej ponovno intervenira pri deželnem šolskem uradu v Trstu in pri pristojnih organih v Rimu. Tako je sindikalni delavec Sindikata slovenske šole in zastopnik slovenskih šol v vsedržavnem šolskem svetu, včeraj obiska! deželnega šolskega skrbnika. Iz razgovora je izšla ugotovitev, da je možno takojšnje ponovno odprtje slovenske šole v Ronkah, ker v dosedanji praksi ni redkost, da se določen ukrep izvede, ko je odgovarjajoči odlok predsednika republike še na poti (in corso). Da pospeši tako rešitev je Sindikat slovenske šole naslovil na predsedstvo vlade, na notranje ministrstvo (osrednji urad za obmejna področja) in na prosvetno ministrstvo (osrednji urad za obmejna področja) in na prosvetno ministrstvo sledeči telegram. »Sindikat slovenske šole v deželi Furlaniji-Julijski krajini protestira zaradi neopravičljivega zavlačevanja pri ponovnem odprtju slovenske osnovne šole v Ronkah in zahteva takojšnjo pozitivno rešitev vprašanja«. Na prvi seji pokrajinskega odbora, ki se je pod vodstvom prof. Silvia Cumpete (PSI) sestal v petek zvečer so si odborniki razdelili odgovornosti. Dr. Alberto Tomat (KD) je podpredsednik pokrajine in odbornik za načrtovanje in gospodarske zadeve, odv. Marino De Grassi (PRI) je odbornik za splošne zadeve, kulturne in ambientalne dobrine, za lov in ribolov, Maurizio Fabbro (KD) je odbornik za social-nozdravstvene in skrbstvene storilnosti, Roberto Lodi (KD) odbornik za finance in proračun, namestnik Edoardo Bressan (PSDI) je odbornik za javna dela in prevoze, namestnica Marija Ferletič (SSk), odbornica za javno vzgojo, mladinsko rekreacijo, kulturo in šport. Med poglavitnimi vprašanji, s katerimi se bo srečeval novi odbor, je na prvem mestu zaposlovanje. kj„j^,.,v .Krizi, zabeli slal?e-ga gospodarskega stanja. Izrazih so zadovoljstvo — o vprašanju je je dežela določila 1,8 milijarde lir za ločitev podgorske tovarne «Trie- stino« od skupine Bustese. Predsednik je nadalje poročal o prvih stikih z ustanovami ter družbenimi in kulturnimi krogi. Pogovarjal se je tudi z deželnim odbornikom Renzullijem o deželnem zakonskem osnutku za reformo socialnih storitev. Včeraj sta se poročila VERA KRAŠČEK in ROBI URŠIČ Iskreno jima čestitajo-in želijo veliko sreče v skupnem življenju Športno društvo Sovodnje in navijači ZBOROVANJE NA POBUDO ZADRUGE ARCOBALENO Javni upravitelji naj uresničijo zdravstveno središče za narkomane Od včeraj je možno zdravljenje s pomočjo metadona - Dr. Loru govori'I o potrebi po ustanovitvi CMAS, središča za zdravstveno oskrbo Od včeraj je po vsej državi v veljavi zakonski odlok zdravstvenega ministra Aniasija, ki predvideva uporabo sintetičnega morfija (metadona) za zdravljenje narkomanov. Kljub številnim protislovjem in o-mejitvam (metadon delijo v lekarnah in zdravstvenih enotah, samo tistim narkomnom, ki so označeni kot resnično zasvojeni; po drugi strani dovoljenje za uporabo metadona preprečuje nadaljnje uporabljanje morfija, s pomočjo katerega so ponekod že uspešno zdravili narkomane) je ta odlok, ki mu bodo verjetno v kratkem sledili še drugi ukrepi, velikega pomena pri zdravljenju mamilašev. Sočasno z vstopom v veljavo novih zakonskih določil je bilo prejšnji večer v prostorih zavoda Le-nassi javno zborovanje, ki ga je priredila zadruga Arcobaleno. Zborovanje je bilo namenjeno obravnavi vprašanj v zvezi s prehodom narkomanov iz zdravniške oskrbe v delovno okolje, kjer naj bo delo predvsem terapevtskega značaja. Prisotna je bila tudi ekipa zdravnikov in zdravstvenih operaterjev, ki bodo delovali v sklopu središča za zdravstveno oskrbo CMAS, brž ko ga bodo ustanovili tudi v Gorici. Vodja zdravstvene ekipe dr. Loru je dejal, da problema ni mogoče rešiti samo z zdravniškega vidika in da ni bistvene važnosti, ali ni zadruge so se pritožili zaradi apatičnosti Goričanov do problema vključevanja narkomanov in prikritega sovraštva, ki ga sami občutijo v stikih s prebivalstvom. Resnici na ljubo je treba povedati, da tudi četrtkovo zborovanje ni u-spelo premagati te brezbrižnosti. Res je, da so bili na zborovanju prisotni nekateri zdravniki in operaterji psihiatrične bolnišnice, predstavniki sindikatov, rajonskih svetov ter številnih organizacij, ki se ukvarjajo s problemom mamil, popolnoma pa so bili odsotni predstavniki šolskih in cerkvenih oblasti. t.j. tistih, ki se poklicno najbolj ukvarjajo z mladino in imajo možnost, da nanjo vplivajo, kot se zdi, pa ne kažejo velikega zanimanja za konkretne pobude v korist narkomanom. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. F.lli Roselli, tel. 72340. Danes v Novi Gorici odkritje kipa A. Budala V Novi Gorici ods.rijejo danes dopoldne ob 10. uri doprsni kip štan-i dreškega rojaka, literata in vsestranskega borca za narodnostne pravice Slovencev v Italiji, dr. An-v dre ja Budala. Za slavnost je poskrbel Klub starih goriških študentov, ki je v več kot dvajsetih letih postavil že več desetin podobnih kipov in spominskih obeležij v raznih krajih Goriške Tudi Budalov kip bo stal sredi zelenic ob Erjavčevem drevoredu. Na današnji slavnosti, na katero pozivamo rojake iz domovine in zamejstva, bodo sodelovale razne kul-' turne skupine, med temi tudi mešani pevski zbor društva »Otpn Župančič« iz Štandreža. Slavnostni goi vornik bo dr. Filibert Benedetič. HiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiimiiimuiiiiimiiimiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiria Razna obvestila zdravnik lahko zdravi narkomana s pomočjo metadona, morfija ali s postopnim manjšanjem doz heroina. Narkomanu je treba pomagati predvsem izven bolnice in mu slediti pri ponovnem vključevanju v družbo. Prav zaradi tega bi bila potrebna takojšnja ustanovitev zdravstvenega središča, ki bi omogočalo zdravstveno in psihološko pcmoč tudi izven obstoječih zdravr stvenih struktur. V zvezi s tem vprašanjem so prireditelji zborovanja v zaključnem dokumentu ožigosali brezbrižnost dosedanjih javnih upraviteljev, ki j še vedno zavlačujejo z uresničitvi-j jo CMAS. Zaradi dolgotrajnega zavlačevanja je dežela svoj čas že j dodeljeno finansiranje zmanjšala s 1100 na 50 milijonov lir in bo tudi te odvzela, če ne bodo znali novoizvoljeni upravitelji (na zborovanju je bil .prisoten samo predsednik pokrajine Cumpeta, ni bilo pa občinskih upraviteljev) uresničiti centra .4 y prihodnjih dveh mesecih. Občinska uprava v šleverjn nU spot roča, da bodo pobin ' 14. t.m., od 9. do lOfurTv občinsI hiši. ^ Na. zborovanju ■J.irftžto sv0!® stališče ludi sami narkomani, ki so raspfavb obogatili' ž osebnimi iž-J^snjami in pripoved kan, težavah, s katerimi se srečujejo pri delovanju v zadrugi Arcobaleno. Prav čla- V SLIKOVITI NESREČI V UL. LEONI Avto je obtičal na strehi le nekaj prask za potnike Več ranjenih v treh prometnih nesrečah na Goriškem Takole je zastava 101 obtičala na strehi po silovitem trčenju na križišču med ulicama Leoni in Paolo Diacono KMEČKA BANKA USTAN0VUENA LETA 1909 GORICA - Ulica Morelli 14 Tel 2206 • 2207 TELEX 460412 AGRBANK VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA NAGRADNO ŽREBANJE »CORSO AMICO« OKTOBER 1980: V trgovinah združenja «CORSO AMICO« dobijo kupci brezplačen listek za vsak nakup v višini 5.000 lir. Žrebanja listkov bodo 31. oktobra 1980, 30. novembra 1980 in 8. januarja 1981 na sedežu «Združenja goriških trgovcev« ob prisotnosti funkcionarja finančne intendance. Vsak listek bo lahko izžreban v vseh treh žrebanjih. Zmagovalci bodo lahko dvignili nagrado s predložitvijo zmagovalnega listka, ki je edini veljavni dokument, v roku 20 dni od datuma žrebanja na sedežu «Združenja goriških trgovcev«, Ul. IX Agosto 4/A — Gorica. Po tem roku bo nagrada pripadala dobitniku rezervne številke. Številke zmagovalnih listkov bodo objavili krajevni časopisi in radijske postaje. Izsiljevanje prednosti je včeraj povzročilo slikovito nesrečo na nevarnem križišču med ulicama Leoni in Paolo Diacono, ki bi lahko imela tudi precej hujše posledice. Okoli 10.40 je iz Ul. Paolo Diacono privozil s stoenko na križišče 44-letni Marjan Badalič iz Nove Gorice, Gregorčičeva 14. V istem trenutku je po Ul. Leoni vozil proti mestnemu središču fiat 128, ki ga je upravljal 62-letni Giovanni Mar-chi iz Ul. Leoni 41. Ni se mogel izogniti trčenju z drugim vozilom in je tako silovito treščil v levi bok zastave, da jo je obrnilo na streho. Na srečo so vsi štirje pot--niki dobili le lažje poškodbe, predvsem rane in praske po rokah in nogah. Badalič se bo v šempeterski bolnišnici zdravil 7 dni, prav tako pa se bosta v Šempetru zdravili 44-letna Ivana Urbančič iz Nove Gorice in 76-letna Kristina Urbančič iz Kanala. Prva bo okrevala v 5, druga pa v treh dneh. Pec dni se bo v goriški bolnici zdravila 63-letna Emilija Renko, iz Gorice, ki je bila tudi v zastavi v trenutku nesreče, medtem ko šofer fiata ni bil poškodovan. V noči med petkom in soboto se je v Gorici pripetila druga prometna nesreča, pri kateri sta se poškodovala 18-letni Alberto Favero iz Stražic in 19-letni Massimo Pi-nat iz Podgore. Okrevala bosta v 15. oz. 10. dneh. Na AnconetU v Tržiču je včeraj že spet prišlo do čelnega trčenja med dvema avtomobiloma. Pri nesreči se je najhuje poškodovala 38-letna Adriana Agapito iz Škocjana ob Soči, ki bo okrevala v mesecu dni, 19-letni Adriano Cortese iz Turjaka pa se bo moral zdraviti 10 dni. Vprašanje senatorjev K Pl o težavah avtoprevoznikov Predlogi Bacicchija in Gerbževe ministroma za zunanje zadeve in prevoze Komunistična senatorja Bacicchi in Gerbec sta ponovno vprašala ministra za zunanje zadeve in za prevoze, ali sta seznanjena s težavami številne kategorije avtoprevoznikov naše dežele in še zlasti na Goriškem, ki po jugoslovanskih deviznih ukrepih skoraj nimajo več možnosti za delo. Z njihovimi težavami se splošno gospodarsko stanje v teh krajih še bolj slabša. Senatorja nadalje sprašujeta, ali je bila sklicana italijansko - jugoslovanska komisija, ki jo predvidevajo sporazumi med obema državama, ali so bili izdelani predlogi za zadovoljivo rešitev tega vprašanja v okviru prijateljskih odnosov med obema državama in v vzajemno korist in, končno, ali bodo v pričakovanju dokončne rešitve sprejeli začasne ukrepe, da bi ta kategorija sploh lahko-še delala. .9„- ,<,U V Jamljah pokopali Rudija Okretiča V Jamljah so pokopali 52-letnega Rudija Okretiča. Po poklicu je bil zidar, vendar je svoj poklic prenehal opravljati, ko se je zaposlil v livarni SIMO v Tržiču. Pred vojno je z družino živel v Bologni, kamor so premestili njegovega očeta Alojza, ki je bil cestar. Ko se je družina vrnila v svoj kraj, sta se oba sinova, Stanko in Rudi, pridružila osvobodilnemu gibanju. Ivan je odšel v partizane ter je padel na Goriški fronti. Spomnili so se ga ob nedavnem odkritju partizan skega spomenika. Tudi Rudi se je po ilegalnem delu v vasi pridružil partizanskim edinicam, za kar j« po vojni prejel priznanje. Kolikor so mu moči dovoljevale, je pomagal tudi pri gradnji spomenika v Jamljah. Pokojni Rudi Okretič je bil v vasi priljubljen. Njegova družina je zvest naročnik Primorskega dnevnika. Užaloščeni ženi Olgi izrekamo naše sožalje. Prireditve Slovensko planinsko društvo je na svoji odborovi seji sklenilo, da bo letošnje tradicionalno martinovanje v Novi Gorici v hotelu Park. Program prireditve obsega tradicionalno tombolo z bogatimi raznovrstnimi dobitki, šaljive točke in skupno večerjo. Zavrteli se boste ob veselih zvokih zabavne glasbe. Vpisovanje je na sedežu v Ul. Malti 2, vsak dan od 9.30 do 11.30, in sicer do torka, 11. novembra.;. Vse ostale podrobnosti dobite pri vpisu. Vse člane in prijatelje SPD vljudni) vabimo, da pohitijo z vpi- som, ker ne bo dovoljen vstop v prireditveno' 'dvorano brez vstopnice. Pridite na veselo martinovanje, kjer boste preživeli nekaj uric v prijetnem planinskem vzdušju. Na razpolago bo avtobus. Kino Gorica VERDI 15.15—22.00 »All-tacht jazz lo spettacolo comincia«. Barvni film. CORSO 15.00-22.00 »Chissš perchft capitano tutte a me«. B. Spencer. VITTORIA 15.30-22.00 »Paura nel-la cittš dei morti viventi«. Tržič EKCELSIOR 14.00-22.00 »Tutto quello che avreste voluto sapere sul sesso, ma che non avete mai osato chiedere«. PRINCIPE 14.00-22.00 »La mogli« in vacanza e 1’amante in cittš«. Nova Gorica in okolica SOČA 10.00 «Lassijeve čarovnije«. A-meriški film. 16:00—18.00 20.00 »Arabske pusto-lovščinev Ameriški film. SVOBODA 16.00 »Sneguljčica in sedem palčkov«. Risanka 18.00—20.00 »Troje neustrašnih«. Ameriški film. 22.00 »Kariera sobarice«. Italijanski film. DESKLE 17.0(1-19.30 «Robin Hood, puščica, meč in karate«. Italijanski film. 21.00 «Zakaj ne prideš v mojo posteljo«. Danski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 2268. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob prerani izgubi našega dragega RUDIJA OKRETIČA se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku, cerkvenemu zboru, nosilcem krste in vencev, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in na katerikoli način počastili njegov spomin. Žalujoči: žena Olga in svojci Jamlje, 12. oktobra 1980 Izleti PD Sovodnje priredi enodnevni izlet v Beograd z obiskom Titovega groba. Izlet bo z letalom v torek, 28. oktobra, in stane 68.000 lir. Vpisujejo odborniki društva motoristična agencija Gotour. Prosveta Ženski iniciativni odbor v Doberdobu vabi vse domače ženske na sestanek v četrtek, 16. oktobra, ob 20 30 v prostore prosvetnega društ va »Jezero«., | 7.10. 1979 7. 10. 1980 Ob prvi obletnici tragične smrti našega dragega FLAVIA GRILLA se ga z ljubeznijo spominjajo mama Adrijana, brata Robert in Jordan in sestra Dunja. Vrh, 12. oktobra 1980. Pnmon5čr3nwmk KULTURA 12. oktobra 1980 OD 30. SEPTEMBRA DO 2. OKTOBRA Druga mednarodna etnografska konferenca o manjšinah v Bekescsabi na Madžarskem Udeležilo se je je kakih 100 etnografov iz vse Evrope, z referati pa so nastopili madžarski, nemški, slovaški, poljski, češki, ruski, italijanski, srbski in slovenski predavatelji Kakih sto etnografov iz vse Evrope se je zbralo od 30. septembra do 2. oktobra v Bekescsabi, majhnem in prijaznem mestu v jugovzhodni Madžarski, za drugo mednarodno etnografsko konferenco o manjšinah. Madžarska etnografija ima dolgo in trdno tradicijo, v etnomuzikologi'i so Madžari celo vodilni, odkar so Bela Bartok, Zoltan Kodaly in drugi znameniti raziskovalci začeli kazati vsi Evropi pot. Zalo sem se veselil priložnosti spoznati privilegirano deželo etnografskih in et-nomuzikoloških študij in še bolj se udeležiti konference, ki posveča pozornost prav manjšinam. Že urejenost in lepota dežele tvorita prijeten okvir taki mednarodni konferenci- prijazna gostoljubnost in odlične organizacijske sposobnosti madžarskih kolegov so Pa omogočile neoporečen potek del ter koristno udeležbo tako številnih tujih gostov. V Pionirskem domu, sedežu te konference, nas je najprej sprejela razstava tiska narodnih manjšin na Madžarskem: časopisi, koledarji, etnografske revije, učbeniki, plošče in drugo v slovenščini, hrvaščini, srbščini, slovaščini, nemščini, rumunščini. Slovesnemu začetku konference v veliki dvorani — pravi sodobni gledališki dvo-rani — je sledilo v dveh dneh ločeno zasedanje treh sekcij v treh različnih dvoranah: okoli 80 predavateljev se je vrstilo in razpravljalo pri prvi sekciji o dvojezičnosti ter interetničnih razmerjih; pri drugi o etnografskih raziskavah, ohranitvi in razvoju narodnih kultur; pri tretji o etnografskih raziskavah določene narodnosti; in »narodnost* je izraz, ki ga v vzhodnih deželah rabijo za manjšine. Seveda moramo čakati na objavo vseh tekstov, da nam bo povsem jasno, kako obsežen in bogat Je prispevek te konference za poznavanje široke problematike o etnografskih študijah manjšin: v dveh dneh so udeleženci tekali od ene sekcije do druge in poslušali referate, ki so posameznike najbolj zanimali. Vendar jc že število Predavanj, ki jih je vsakdo utegnil Poslušati v dveh dneh, razsvetlilo o obšimosti tem in problemov, s katerimi se specialisti ukvarjajo: ?d zgodovinskih tem do antropoloških in socialnih analiz, od večjezičnosti do raziskovalne metodologije m muzejske hranitve etnografskega materiala, od analize speci-ftenih potez posameznih manjšin do sintetičnih pregledov stanja pri ti ali oni manjšini. Tako smo slišali o vseh manjšinah na Madžar-*kem; o slovenski, hrvaški, srbski, slovaški in romunski, ki živijo ob jnejah matičnih držav in predstavna jo,kakor slovenska manjšina v ■Italiji, podaljšek matičnega jezika m kulture onkraj državnih meja; * se zanimivejši so bili — vsaj *?me — podatki o hrvatski, srbski, slovaški, nemški in romunski ruanjšini, ki živijo raztresene po sej Madžarski brez zveze z roa-učnim narodom in predstavljajo Potomce kolonov, ki so se vselili v te kraje v drugi polovici 18. sto- letja potem, ko so Turki nehali pustošiti po teh krajih in so zapustili povsem pusto deželo. Te »novejše* manjšine so pravi otoki, raztreseni na stotine po vsi državi, in so podobne manjšinskim otokom, kakršni so hrvatski, albanski in grški zaselki v južni Italiji, ki so jih ustanovili od druge polovice 15. stoletja naprej ljudje, ki so bežali z Balkanskega polotoka pred istimi Turki. Za predavateljskimi mizami so se vrstili madžarski, nemški, slovaški, poljski, češki, ruski, italijanski, srbski, slovenski in drugi predavatelji, ki so vsak v svojem jeziku prebrali referat; prevajalci so ta predavanja simultano prevajali v nemščino, ruščino in madžarščino. O manjšinah v Italiji so poročali prof. Giovanni Battista Bronzini z univerze v Bariju in prof. Remo Faccani z beneške univerze; posebej o naši manjšini je govoril pisec tega poročila. O sodobnih pogledih in novih nalogah slovenske etnografije je govoril prof. Slavko Kremenšek z ljubljanske univerze, medtem ko so se predstavniki slovenske manjšine v madžarskem Porabju in prekmurski etnografi pomudili ob problematiki, ki zadeva mejne manjšine v teh krajih. Poslušanje referatov od ranega jutra do ure večerje je naporno; madžarski gostitelji so v treh dneh konference poskrbeli tudi za obisk po muzejih in po manjšinskih vaseh: ti obiski so predstavljali prijetno integracijo znanstvenega dela konference in so dali možnosti tujcem, da so spoznali stvarnost, sredi katere živijo manjšine na Madžarskem. V sami Bekescsabi smo videli bogat in vzorno urejen Slovaški etnografski muzej ter Slovaško hišo ter nazorno razumeli, zakaj so Madžari izbrali prav to mesto kot sedež konference: ker je Bekescsaba bila manjšinsko mesto s slovaško večino in v njej živijo še danes številni Slovaki, ki imajo tu svoje šole in kulturne ustanove. Tretji dan konference pa so nas gostitelji vodili po deželi: v vasi Totkomlos smo vsi spet obiskali slovaški muzej, slovaško protestantsko cerkev in izredno bogato in zanimivo privatno zbirko predmetov materialne kulture, ki jo je zbral tamkajšnji pastor. V mešani srtfekoTumunski — madžarski vasi Eattonyi pa smo obiskali srbsko šolo, srbsko kulturno društvo z biblioteko,’ srbsko pravoslavno cerkev, madžarsko biblioteko idr. V ti biblioteki (vas šteje 8.000 prebivalcev, biblioteka šteje 19.000 knjig, četrtina prebivalcev obiskuje biblioteko) sem v hitrici iskal v kartoteki pod črko «C» našega Cankarja in res našel dve njegovi deli v madžarskem prevodu. Italijanski kolega pa je takoj našel antologijo sodobn italijanske poezije v madžarskem prevodu. Na koncu izleta smo obiskali še mejno mesto Gyulo z mešanim romunskim in madžarskim prebivalstvom; mestece slovi predvsem kot turistično središče. Posebno doživetje na tem izletu je bil obisk srbske šole v Battonyi: ravnatelj nam je govoril o zgodovini kraja in šole, povedal statistične podatke o obisku (poslednja leta število vpisanih pada zaradi manjšega števila rojstev), potem nas je povabil, naj stopimo v o-troški vrtec in v šolske razrede pri samem pouku. Vstopil sem s skupino kolegov v I. raz. osn. šole in sledil nekaj časa pouku izvrstne in živahne učiteljice. Otroci so žareli, ko smo jih nekateri pozdravili v njihovem jeziku (med madžarskimi kolegi je bil znanstvena;, ki je tekoče govoril deseterico jezikov!) in so navdušeno pokazali, kai so se že naučili. Sedel sem k dekletcu v prazno klop, postal za nekaj minut spet učenček in kar naenkrat je iz moje podzavesti bruhnila na dan kopa spominov: kako sem sedel v prvem razredu italijanske šele v Trstu in nisem smel niti izdati svojega slovenstva, kaj šele se učiti svojega jezika; kako sem dolgo let pozneje učil v slovenski šoli v Trstu pod mačehovsko upravo, tako da sem bil petnajst let zapored vedno začetnik. Zraven mene pa šest otrok prvega razreda v vasi, kjer je in bo manjšinskih Srbov vedno manj: v današnji družbi so manjšinski otoki obsojeni hiranju in izginjanju celo tam, kjer jih državna uprava ščiti. V dveh majhnih sobah srbskega kulturnega društva smo si ogledali srbsko, biblioteko (750 knjig, tiskanih na Madžarskem in v Jugoslaviji) in občudovali ljudske vezenine in se seznanili s skupino stark, ki take vezenine še delajo. Vse kaže, da so vsi prisotni pripisali veli!. pomen !• konferenci: povem naj še ,da je bila druga mednarodna konferenca te vrste, saj je. bila prva pet let tega prav v Bekescsabi: in v tem mestu bo čez pet let tretja konferenca. Na koncu zasedanja je nemški znanstvenik predlagal ustanovitev mednarodnega odbora, ki naj nri-pravi naslednjo konferenco, italijanski strokovnjak pa je še predlagal ustanovitev nacionalnih odborov za koordinacijo priprav in del v vsaki državi, ki naj posreduje med mednarodnim odborom in strokovnjaki v posameznih deželah. Torej pričakovati je, da bo prihodnja konferenca čez pet let še boljše prioravliena in učinkovita od te, PAVLE MERKU Silvij Kobal in Anton Petje v Pirandellovi komediji »Človek, zverina in čednost* v uprizoritvi SSG v Kulturnem domu. Premerska predstava v petek, je bila obenem uradna otvoritev sezone 1980 - 1981 IZ GLASBENEGA ŽIVLJENJA V SRCU SLOVENIJE Koncertni atelje v petnajsto sezono Odprtost različnim glasbenim iskanjem, eksperimentom, filozofskim vprašanjem in problemom glasbenega in širšega umetniškega ustvarjanja - Srečanje z Vinkom Globokarjem Vinko Globokar — V besedi o glasbi in s trombonom se je predstavil (foto: M. Z.), na prvem večeru Koncertnega ateljeja DSS •"""".“"»•nmmrtimMHMmi................................................................ PRED IACE7K0M PROSLA V 60 LETNICE PLEBISCITA Prušnik in Messner v nemščini Se za popularilotijo slovenske književnosti v nemškem kulturnem prostoru z a terjaj o novi časi? Ti k pred začetkom proslav ob šestdesetletnici koroškega plebiscita sta izšli v. Avstriji v nemščino prevedeni knjigi dveh slo-Venskih avtorjev: znanega parti-svnskega borca in aktivista Karla “Usnika-Gašperja 'Gamsi na pla-zu* in celovškega profesorja Jan-Messnerja *Koroška domovinska knjigam, če pomislimo, da znameniti in svetovno znani koroški Pisotelj Peter Handke, pravkar končuje nemški prevod knjige koroškega pisatelja in Prešernove-Oa nagrajenca Florijana Lipuša s~mo(e dijaka Tjaia* — izšla bo Pr|nodnje leto pri salzburški za-Ihv ^es‘denzVertag — potem Lahko rečemo, da se za populari-Zacijo slovenske književnosti v nemškem kulturnem prostoru mor• aa začenjajo novi časi. Prušnikovi 'Gamsi na plazu* 'Po nemško: 'Gemsen auf der Lomirte*) so upravičeno podna-slovIjeni s «Koroški partizanski °P, saj resnično prikazujejo ce-otno zgodovino boja slovenskih Partizanov na Koroškem, s ka-erim. je bil avtor od vseka za-,. 0 najtesneje povezan. Knjigo, Kt sta jo prevedla koroška Slovenji dr. Avguštin Molle in Florijan L'Puš, je Prušnik pisal leta 1948 v draškem zaporu Karlau, kamor so ga vtaknile angleške zasedbene °blasti (Koroška je bila od 1945 do 1955 angleška zasedbena cona), i- ?? dovoril ha prepovedanem Političnem zborovanju v Železni Kapli. Letos umrlega avtorja, ki J* bil dolga leta predsednik zveze Koroških partizanov in ki ga je koroška publicistika nekoč imenovala 'bandita*, 'je avstrijski Predsednik Rudolf Kirchschlager leta 1977 odlikoval z visokim avstrijskim odlikovanjem, s čemer J® bilo enkrat za vselej potrjeno, da so koroški slovenski partizani, skupaj t koroškimi nemškimi protifašisti prispevali svoj delež tudi k osvoboditvi Avstrije izpod nacističnega nasilja. «Gamse na plazu» so doslej v Avstriji popolnoma zamolčali, čeprav je prvič izšla že leta 1958 in se v celoti nanaša na medvojne dogodke nr Koroškem. Upati je, da bo vsaj doživela ustrezno priznanje, čeprav je izšla pri slovenski manjšinski založbi »Drava*, ker se nobena avstrijska založba zanjo ni upala ogreti. Knjiga je opremljena z bogatim slikovnim gradivom, ki je samo po sebi dragoceno pričevanje o bojih in trpljenju koroških partizanov v izredno težavnih okoliščinah, za uvod pa ima besedilo nagrobnega govora, ki ga je ob Gašperjevi smrti napisal njegov soborec in prijatelj Pavle ž.avcer. Oba sta začela partizaniti v novembru 1942, ko se je na severnih obronkih Karavank formirala prva partizanska četa — enajsterica pogumnih. Messnerjev : «Koroška domovinska knjiga» (Kdrtner Heimatbuch) je deloma prevod, večino besedila je avtor napisal kar v nemščini. Izšla je v samozaložbi, predgovor je napisal znani avstrijski napredni pisatelj Peter Turrini, predstavili pa so jo v celovškem Klubu Prežihovega Voranca, ki so ga ustanovili r lanskem letu in ima namen vabiti člane in simpatizerje «društva prijateljev* radikalnega slovenskega mesečnika rKladivo* h kulturnim priredit vam in literarnim predavanjem. Messnerjeva knjiga je jedka ob tožba raznarodovalne politike na Koroškem in razkriva številne primere posrednega in neposrednega nemško nacionalnega pritiska na koroške Slovence. Najboljši del knjige so «Streiflichter*, podobe iz avstrijskega življenja, v katerih se spominja številnih dogodkov o- troških, mladeniških in poznejših let, ki plastično dokazujejo, kakšnim subtilno brutalnim šovini-. čnim izpadom je izpostavljen človek, ki se brez pridržkov in ponosa priznava k slovenski narodnosti na Koroškem. Knjiga, ki bi se jo splačalo #prevesti- v slovenščino*. . . SLAVKO FRAS Društvo slovenskih skladateljev šteje trenutno 95 članov. V svojih prostorih na Trgu francoske revolucije, nasproti Plečnikovih Križank, ima tudi manjšo dvorano namenjeno komornim koncertom —■ Koncertni atelje. Letos stopa v petnajsto sezono, doslej pa je gostil že 131 koncertov. Kljub .amaterski osnovi delovanja Koncertnega ateljeja, ki ga vodi tričlanska programska komisija (skladatelji Darijan Božič, Lojze Lebič in Pavel Mihelčič), pa poteka vsakoletni program Drofesio-nalno, na vrhunski kakovostni ravni, saj nastopajo le priznani domači in tuji glasbeniki. V petnajstih letih si ip Koncertni atelje DSS izoblikoval že stal? no fiziognomijo. Njegova usmeritev je odprta različnim glasbenim iskanjam, eksperimentom, filozofskim vprašanjam in problemom glasbenega in širšega umetniškega ustvarjanja, v raznoterih smereh in stilih pa dobivajo v njem prostor dela sodobnih slovenskih, jugoslovanskih in tujih skladateljev. Približno polovica vseh izvedenih del je slovenskih avtorjev in novitet, ki doživijo prav tu, med kolegi in strokovnim občinstvom, svojo prvo izvedbo in preizkušnjo. Doslej je Koncertni atelje predstavljal le dela našega stoletja, vendar pa so nekatere izkušnje pokazale, da ne kaže povsem zanemarjati del tudi prejšnjih obdobij, zlasti v soočanju, z modernimi. V načrtovanju programa se programski odbor neposredno dogovarja z avtorji in koncertanti, pri čemer dajajo prednost avtorjem, ki se v zadnjem času niso pojavili v KA, predstaviti pa smejo največ eno novo delo v sezoni. Koncertni atelje prinaša v ljubljansko glasbeno življenje nove vzpodbude, čeprav njegovi koncerti niso tako obiskani kot koncerti v Slovenski filharmoniji, pa tudi odmev pri kritiki je manjši. Vendar pa bo, upajmo, naša muzikologija znala oceniti in ovrednotiti njegov pomen v zgodovini sodobne slovenske glasbene umetnosti. V novi sezoni bodo predstavili enajst koncertov. Po predstavitvi Vinka Globokarja v besedi in glasbi bo sledil koncert pianista Petra Schmalfussa, ki bo izvajal samo dela dvoje slovenskih skladateljev: Janeza Matičiča in Jakoba Ježa. Med slovenskimi vokalnimi in instrumentalnimi solisti se bodo na kasnejših recitalih predstavili pevka Sabina Hajda-revič ,(ob spremljavi Marijana Lipovška), klarinetist Igor Karlin (Aci Bertoncelj), trobentar Stanko Arnold (Božena Ivančič), violinist Tomaž Lorenz (Alenka Šček), violinist Igor Ozim, dalje Zagrebški kvartet ter Anglež Paul Pignon z večerom svobodnega jazza. Razmišljanje o skladateljski stiski pretekle in sedanje dobe bo pripravil književnik in kritik Taras Kermauner, samostojen večer pa bo posvečen tudi starosti slovenskih skladateljev Janku Ravniku ob njegovi devetdesetletnici maja prihodnjega leta. Večer bo predstavil Ravnika kot skladatelja, fotografa in izumitelja ter avtorja mnogih tehničnih izpopolnitev. Skozi petnajst let pa Koncertni atelje goji še eno opazno kulturno dejavnost — prireja likovne razstave domačih in tujih, tudi zamejskih avtorjev. Ob razstavah avtorji zapuščajo organizatorjem po eno svoje delo, s čimer se je v prostorih DSS izoblikovala že pravcata likovna galerija. Razstave potekajo organizirano, s. predstavitvijo avtorjev in njihovih del ter pogovori z njimi. Letošnji razstavni program bo razširjen tudi na fotografsko področje, in sicer bo France Modic, sicer fagotist v simfoničnem orkestru RTV Ljubljana, pokazal troje raz: stav: notne zapise partitur slovenskih avtorjev, kot jih je v 25 letih fotografiral ob njihovi krstni predstavitvi, razstavo portretov interpretov slovenske glasbe ter razstavo portretov slovenskih glasbenih ustvarjalcev. Dodati volja, da je France Modic ves povojni čaš kot glasbenik bil tudi kot fotograf-ljubitelj vedno v središču glasbenega dogajanja in vestrio beležil kroniko. V svojem arhivu hrani okrog 30 tisoč dokumentarnih negativov. Preostale razstave bodo likovne, pripravila pa jih bosta likovna kritika Aleksander Bassin in Janez Mesesnel. Dodati velja še načrt DSS za izdajanje društvenega biltena, v katerem bi publicistično spremljali vse bogatejšo dejavnost Društva slovenskih skladateljev in kritično ocenjevali problematiko glasbene ustvarjalnosti. Prvi večer v Koncertnem ateljeju, srečanje z Vinkom Globokarjem, je bil bolj skladateljevo predavanje in zvočna ilustracija povedanega, deloma tudi koncert, dvogovor s književnikom Dimitrijem Ruplom ter polemika. Globokar je sicer napovedal svoj nastop MARIJAN ZLOBEC OB ZAČETKU NOVE SEZONE Italijanska «Drama» teatra «Ivan Zajc» Razgovor z direktorjem Brunom Petralijem • Štiri dela ■ Gostovanje italijanskih režiserjev - Problemi z novim igralskim kadrom (Nadaljevanje na 8. strani) Italijanska Drama z Reke, ki je integralni del gledališča «Ivan Zajc*, je ena najpomembnejših kulturnih inštitucij italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. 2. oktobra je začela svojo letošnjo sezono v Piranu s komedijo Fa-dila Hadžiča »Politična poroka*, v programu nove sezone pa ima kakih 80 predstav v Istri, Slovenskem primorju, na Cresu in Lošinju ter seveda na Reki. Poleg tega načrtuje še okrog 60 nastopov po šolah z italijanskim učnim jezikom v krajih, kjer bo gostovala. Za desetčlanski igralski kolektiv je to seveda velik napor. Direktorja italijanske drame, Petralija, ki je obenem tudi igralec, pevec lahke glasbe in televizijski kronist koprske televizije, smo prosili, da nam podrobneje predstavi sezono 1980/81. .. — Na odrske deske bomo postavili štiri dela: «Politično poroko* Fadila Hadžiča, «Mistero buffo* Daria Foja, tri enodejanke 'La guerra*, «Vamante militare* in Vimpostor* iz Goldonijeve «Trilogije o vojni» ter Claude Manier «Vsega sem kriv, Oskar*. —■ Nam lahko podrobneje spregovoriš o vsakem od teh štirih del? — cPolitična poroka* Fadila Hadžiča je briljantna in zbadljiva satira, polna komičnih prizorov, ki si sposoja dve sodobni jugoslovanski družini. Hadžič je kot velik mojster dobro izluščil razne paradokse, nemogoče, kontradiktorne in zanimive situacije, rekel bi izsek iz jugoslovanskega življenja z neizbežnimi nasprotji, ki se porajajo med meščansko miselnostjo in mladimi, ki opazujejo življenje skozi drugačno prizmo. Uspeh tega dela je zagotovljen, saj so vsa jugoslovanska gledališča, ki so ga uprizorila, bila deležna zelo laskavih kritik. Naj o-menim samo uspeh, ki ga je nedavno dosegla prav s tem delom hrvaška Drama reškega gledališča. — Hadžič je že star znanec vašega repertoarja? — V preteklosti smo z velikim uspehom uprizorili njegovo komedijo 'Dober dan. tat*, hrvaška Drama našega gledališča pa je uprizprila komedijo «Hitler med partizani*, ki je bila ena najuspešnejših'^ptedstab zadnjih let na reškem in drugih odrih. — Kadri so razlogi* Petrali, ki * jamčijo Hadžičevi »Politični poroki* ušpeh takorekoe vnaprej? — Predvsem je treba podčrtati. Hadžičevo sposobnost izbiranja tem, ki lahko najbolj zbudijo za- RTV LJUBLJANA - TV AVSTRIJA Dokumentarna TV oddaja o Slovencih na Koroškem RTV Ljubljana in avstrijska televizija pripravljata skupno eno-, urno dokumentarno oddajo _o položaju slovenske manjšine na Koroškem. Dokumentarec bosta istočasno oddajali obe televiziji 14. oktobra ob 20.15. Navedeno oddajo bodo sooblikovali Boris Bergant in Stane Grahek kot zastopnika RTV Ljubljana in Hellmut Andics in Alfred Payrleitner iz koroškega studia avstrijske telezivije. V oddaji bodo prišli do besede neposredno prizadeti od Zilje do Pliberka, pokazali naj bi dejansko stanje manjšinske problematike, pa tudi sodelovanje na gospodarskem področju med Slovenijo in avstrijsko Koroško. Namen skupne oddaje je prizadevanje za prikaz zgodovinske resnice in nakazati izhode iz trenutnega položaja, možne rešitve in poti sporazumevanja. Njen pogled ne bo toliko usmerjen v preteklost, temveč bolj v sedanjost in prihodnost. J. O. VALENTIN TRATNIK: «DANES JAZ, JUTRI TI* »Danes jaz, jutri ti* je izredno zanimiva spominska pripoved o štirinajstletnem Hribarjevem Rajku (naj kar zapišemo, da nosi glavni junak teh spominov v veliki meri poteze avtorja in v bistvu popisuje njegove doživljaje in pripetljaje), ki časovno zaobjema čas od februarja 1943 do kapitulacije Italije in je tudi locirana dokaj natančno: Idrija z okolico tja do Krasa in do bivše italijansko-jugoslovanske meje. Sicer pa je bil čas, ki 'ga obravnava naš avtor, doslej tako zgodovinsko kot memoarsko zlasti na tem, idrijskem območju, dokaj obdelan in če je že bil, potem dokaj skopo. Vendar pa se je v tej polovici leta pred kapitulacijo Italije prav na tem in tudi na širšem primorskem območju marsikaj dogajalo, kar je vredno, da ostane zapisano tako v spominski literaturi, kot da najde svoje ustrezno mesto tudi v zgodovinopisju tega obdobja. To je namreč čas, ko so se na Primorskem naši ljudje kljub navidezni meči Italije začeli množično vključevati v narodnoosvobodilno gibanje, še zlasti pa so pri tem važni tako imenovani transporti mladih partizanov s tega območja, ki so jih marca 1943 pošiljali na Dolenjsko. Vendar pa so številni izmed teh fantov, med njimi je bil tudi Valentin Tratnik, iz najrazličnejših vzrokov brez vodstva in hrane tavali po gozdovih, kadar pa so se približali , hišam, so padli v italijanske zasede. In Italijani so z njimi, tedaj še v zavesti svoje moči ravnali zelo kruto kot s pravimi partizani. Na drugi strani pa nam Tratnikova pripoved tudi hkrati priča o izredni nacionalni zavesti naših ljudi na teh tleh, ki jih tudi dvajsetletna fašistična nadvlada, nasilna asimilacija in vse vrste preganjanj, niso za las uklonili, razen maloštevilne peščice omahljivcev in slabičev. Na drugi strani pa z vsake strani diha tista zagnanost in navdušenje ter pripravljenost, ki je naše ljudi, tu konkretno z Idrijskega, gnala v upor in budila željo zgrabiti za orožje, da bi se tako lahko sami aktivno borili za lastno osvoboditev o okviru narodnoosvobodilnega gibanja. Še več, vse to nam dovolj jasno in neizpodbitno priča, zakaj ni moglo in tudi ni prišlo na tem območju do narodnega izdajstva in kolaboracije s fašizmom in nacizmom, s tem pa do kontrarevolucije, zlasti še po 'italijanski okupaciji, ko je prav to območje postalo pomembno strateško, politično in nacionalno žarišče narodnoosvobodilnega gibanja na Primorskem, hkrati pa je za sovražnika predstavljalo tudi pomembno prehodno in komunikacijsko območje med tako imenovano italijansko in grško, balkansko fronto. Tratnik je ves ta čas doživljal svojo partizanščino kot štirinajstletni, komaj doraščajoči fant, ki pa so ga kaj naglo kalile in oblikovale težke in nenavadne okoliščine, v katerih se je bil znašel kot partizan in aktivist. Vse svoje težave in stiske, blodenja in gla-dovanje, izogibanje italijanskim postojankam in številni vojski, zasedam in vsemu, kar je sicer o-viralo razmah narodnoosvobodilnega gibanja, a ga nikakor ni moglo zatreti, je popisal/iskreno in brez olepšav. Nasprotno, dogodki ob kapitulaciji Italije, in te naš avtor konkretno opisuje v Idriji, so jasno pokazali, da je bila splošna vstaja primorskih ljudi jeseni 1943 dejstvo, ki ga v nobenem primera ni mogoče izbrisati. Še več, priča nam, kako se je hipoma v prsih sesul namišljeni italijanski imperij, in primorsko območje je postalo arena najhujšega boja za osvoboditev, ko so italijanske fašiste zamenjali nemški nacisti s svojo Wehr-macht. ' Še posebej žive so tiste strani, ki nam popisujejo razsulo Italiji in ko so partizani v Idriji organizirali tudi parado, čeprav nihče takrat ni znal niti dobro poveljevati niti ravnati z orožjem. Sicer pa je avtor sam zapisal: «Ljudstvo se za zadrego poveljevanja ni menilo. Aplavdiralo je in navdušeno tulilo, da je vse prevpilo. Prebivalstvo se je zavedalo, da mora podpreti iri spodbuditi novo vojsko. Bila je takšna, drugačna ni mogla biti, saj se je šele rojevala. Važna je bila volja, pogum in odločnost za boj zoper nemškega okupatorja. Za boj je bila potrebna srčnost, vse drugo se lahko nauči, ko bo čas dopuščal. Ljudstvu niso bile potrebne gosposke parade in šopirjenja. Čemu so koristili paradni svinčeni vojaki in oficirji, bivša jugoslovanska in italijanska armada, vse šole in veščine, gimnazije, akademije, vojaške' šikane -in za-frkancije? Bivše armade so se rušile v prah. Koliko milijard so požrle, da so se izvežbale in šolale. Koliko let so oficirji drgnili šolske klopi in poligone. Kaj je imelo ljudstvo od tega? Nič. Samo si je moralo pomagati s štirinajstletnimi otroki, z mladino, starčki in ženskami. Večina jugoslovanskih oficirjev pa je sedela v taboriščih ali služila okupatorju. Niti enega tačas ni bilo v Idriji za osemsto na boj pripravljenih borcev. Kar je bilo poveljniškega kadra, je zrasel v boju iz vrst delavcev, kmečkih ljudi in poštene inteligance. Za italijanske oficirje je veljalo isto. Zahajali so v kantine, klube, in bordele.* Lato tudi ni nič čudnega, če je naš avtor takrat komaj štirinajstleten, v tistih dneh postal najprej komandir čete in kasneje celo komandant bataljona, saj je imel nekaj partizanskih izkušenj. S prihodom Nemcev in bojev z njimi se ti polletni, živahno in iskreno napisani spomini Valentina Tratnika končajo in samo želeti je, da bi jih nadaljeval in nam popisal i. ojo nadaljno partizansko pot tja do osvoboditve. Knjigo Valentina Tratnika »Danes jaz, jutri ti*, je izdala založba Borec v opremi Cvete Stepanči-čeve. D. 2. nimanje gledalcev, kar je v o-stalem ena najpomembnejših lastnosti vsakega avtorja, ki nekaj velja. — Briljantno odrsko delo zahteva izkušen igralski kolektiv in dobrega režiserja? — To je točna ugotovitev. Režijo Hadžičevega dela smo zaupali italijanskemu režiserju Ninu Manganu iz Rima, v glavnih vlogah pa nastopajo Raniero Brtimini, Glauso Verdirosi, Olga Novak, Maria Braico, Ester Fantov in Galiano Pahor. Rad bi še spomnil, da je Hadžičevo komedijo prevedel iz srbohrvaščine in tudi priredil za specifične potrebe naše skupine, naš igralec Raniero Bru-mini. Po mojem mnenju, sta mu tako prevod kot priredba povsem uspela. Med drugim je iz izvirnika odstranil nekatere trdote, tako da je igra bolj tekoča, pri tem pa ni prav nič izgubila na satirično-sli in Hadžičevih izraznih posebnosti. — Kaj pa lahko poveš o drugih delih? Bruno Petrali, direktor italijanske Drame na Reki — Predstavili bomo malo znanega Goldonija z najboljšimi prizori iz 'Trilogije o vojni* oziroma 'Vojno*, 'Vojaško ljubimko* in 'Sleparja*. V Italiji je to briljantno delo na odrih šele v zadnjih tridesetih letih. Potem bomo imeli «Mistero buffo* Daria Foja. Naj povem, da je satiro igral v Španiji Dario Fo sam, mi pa smo vloge razdelili med več igralcev in je tako bolj živahna. Režijo obeh teh dveh smo zaupali Giu-seppu Maffioliju. Za zadnje delo na repertoarju 'Vsega je kriv Oskar* Claude Manier, še nismo izbrali igralcev in niti režiserja, saj bo delo na vrsti šele spomladi. — Slišali smo, da so bile na račun repertoarja izrečene kritike, češ da je prelahek... j —- Pri sestavljanju repertoarja moramo v prvi vrsti upoštevati občinstvo kateremu igramo, predvsem pa igralce s katerimi razpolagamo. Problem organika vedno bolj občutimo pretežno iz objektivnih razlogov. Vedno težje je dobiti mlade moči med italijansko skupnostjo v Jugoslaviji, ki bi se hotele posvetiti temu poklicu. Potem, in tega niti ni treba posebej poudariti, je treba imeti za igralski poklic posebna nagnjenja, prirojen talent, ki ga je treba potem združiti in izpopolniti z resnim študijem. — Kaj ste naredili, da bi nadoknadili te pomanjkljivosti? — Ena najpomembnejših pobud v tem smislu je približanje gledališča najmlajšim. Zato tudi v vseh krajih, kjer nastopamo, gremo na italijanske šole, prirejamo za učence predstave in jih tudi vabimo, da prisostvujejo našim večernim predstavam. S sodelovanjem Unije Italijanov za Istro in Reko in Ljudske univerze iz Trsta, prirejamo tudi nagradna ugankarska tekmovanja. Posamezne literarne skupine ali tudi bolj nadarjeni -'.čenči, pišejo dramske tekste, ki jih ocenjuje posebna komisija in tudi nagrajuie. Vse te pobude so koristne, čeprav doslej niso dele posebnih sadov. Trenutno en sam študent iz italijanske narodnostne skupnosti. Saša Vuličevič iz Rovinja, obiskuje i-g ra Iško akademijo v Milanu. Problem igralcev je pereč, še bolj kritičen pa je problem režiserjev. Tudi letos smo se za postavitev treh od štirih del na repertoarju, morali zateči k režiserjem v sosednjo Italijo. — Ne bi mogli narediti isto tudi za igralce? — To ne bi niti bilo tako težko, toda mi hočemo ustvariti pristno našo skupino, ki naj tudi na tem področju dokazuje pridobitve, ki smo jih kot narodnostna skupnost dosegli v Jugoslaviji. Zato se oslanjamo prvenstveno na lastne kadre. Seveda ni lahko premostiti te ovire, toda mi smo optimisti za prihodnost tudi spričo perspektiv, ki se odpirajo -našim mladim talentom za obiskovanje specializiranih akademij v Italiji. To je tudi eden izmed ciljev, ki jih zasledujemo pri postopnem obnavljanju našega organika, je zaključil naš razgovor Bruno Petrali. ENNIO OPASSI POKRAJINSKA SLUŽBA ZA POMOČ OSTARELIM PRILETNEGA OBČANA NE SMEMO IZLOČITI IZ DRUŽBE PAČ PA MU POMAGATI, DA SE ZOPET VKLJUČI V OKOLJE S temeljno raziskavo o potrebah in željah ostarelih skuša služba konkretneje pristopiti k reševanju žgoče problematike starih ljudi - Težko premostljive težave za organizacijo zdravstvene nege na domu Skoraj vsakodnevne samotne smrti, trideset odstotkov upokojenih, visoka poprečna starost, ki zdaleč presega vsedržavno poprečje, vse bolj akutno stanovanjsko vprašanje, skokovito naraščanje cen, ki večkrat presega vsedržavno poprečje, pomanjkanje deželnega zakona za pomoč ostarelim, nezanimanje krajevnih u-stanov in predvsem tržaške občine za pomoč priletnim občanom: te ugotovitve dajejo vsaj v grobih obrisih sliko razsežnosti in dramatičnosti problema ostarelih v našem mestu, s katero se javno mnenje sooča le občasno, ko bruhnejo na dan . posebno trpki primeri, kot je bila smrt bratov Boscarol v Ul, Mgdonnina. Kakšni so problemi, s katerimi se so-, očajo socialni delavci; ki delujejo na tem področju? Kolikšen je dejanski obseg organizirane pomoči? Kaj bi bilo treba nadalje u-kreniti?. Kakšne so perspektive? O teh in drugih sorodnih problemih smo se pogovorili z dr. Ado Murkovic. ki pri pokrajinskem zdravstvenem konzorciju vodi službo za pomoč ostarelim na domu. Služba je bila ustanovljena leta 1972 v okviru tržaške občine za pomoč ostarelim na domu. pred dvema letoma pa je v skladu z zdravstveno reformo prešla v režijo pokrajinskega zdravstvenega konzorcija. V teh dveh letih se je po prizadevanju voditeljev konzorcija razvila v nekaj novega, povsem različnega od prvotne zasnove; po sredstvih, s katerimi razpolaga, in pa operativni sposobnosti nedvomno še ne ustreza razsežnosti problema ostarelih, vendar pa je ob trdnih teoretskih Krmljenje golobov, morda edini veder trenutek v sivem vsakdanu bolehne starke cij je skušal večkrat rešiti problem, s splošho bolnišnico se je dosegel sporazum, ki pa ga je deželni nadzorni odbor razveljavil. Sedaj iščejo novih poti. vendar zaenkrat ni videti perspektivnih rešitev. • Hišne pomočnice pa skrbijo poprečno za 800 ostarelih, katerim pomagajo pri' urejevanju stanovanja. pripravi obrokov hrane, nakupu živil, reševanju birokratskih težav kot je na primer plačevanje raznih naročnin in raču- >1» Posedanje na klopcah in kramljanje s sebi enakimi je marsikdaj edino razvedrilo, ki ki ga lahko privoščijo upokojenci In ideoloških temeljih, kaj pomenita pomoč ih socialno delo. Zanimiv in pomemben zametek nove službe, osnova, na kateri se lahko trdno gradi. Glavno gibalo službe je namreč «vmiti sposobnost avtonomije in pospešiti vključevanje v družbo ostarelih in obnemoglih, da se jim omogoči življenje v njihovem okolju ih njihovi družbeni in kulturni stvar-nosti». V ta namen predvideva vrsto posegov socialnega in zdravstvenega značaja in konkretno pomoč na domu. Služba pa ni centralizirana, pač pa je razčlenjena (v mejah možnosti) na vsem pokrajinskem teritoriju, kar samo nedvomno predstavlja velik kakovostni skok. • Težišče vsakodnevnega organizacijskega dela so socialne asistentke v rajopških svetih, vepdnr njihovo število (9 stalnih in 2 občasni) no zadostuje za pokrivanje celotnega teritorija še zlasti kar zadeva okoliške občine, ki nimajo lastnih asistentka Socialne delavke pa usmerjajo delo 152 hišnih pomočnic, bivših uslužbenk nekega podjetja za čiščenje, ki bodo postale v kratkem redne uslužbenke konzorcija (sedaj imajo terminske pogodbe in jih nla-čujejo na uro) in ki so si z dolgoletno prakso nabrale velike izkušnje. Vsekakor pa bo konzorcij v vidu izboljšanja storitev poskrbel tudi za njihovo kvalifikacijo z ustreznimi tečaji K osebju službe gre prišteti še tri splošne bolničarje ter nekaj uradnikov, ki skrbijo za adminjstfativ-no plat. 2e iz opisane strukture osebja je razvidno, da ima služba’ največje težave pri organizaciji u-strezne zdravstvene oskrbe, saj trije bolničarji sploh ne morejo biti kos vsem potrebam. Konzur- nov, spremljajo jih na sprehod. Pri tem pa želo pazijo, da ne izrinejo ostarelega iz vsakodnevnih opravil, pač pa da stimulirajo njegovo avtonomijo, zanimanja, zaupanje v življenje. Ta naloga je najbolj zahtevna, saj je verjetno veliko laže pospraviti nekomu stanovanje in mu skuhati kosilo, mu kupiti .živež, kot pa mu pomagati in ga. stimulirati, da to opravi sam. Iz študije o ustreznosti službe; ki jo konzorcij pripravlja ih ki temelji na anketah približno stotine koristnikov. pa izhaja, da so ostareli precej togi in rutinski v svojih navadah, njihov dan skandirajo jutranje vstajanje, zajtrk, kosilo, večerja. precej otopeli so do stimulansov kot so radio, televizija, časopisi in revije in pomočnice, ki prihajajo k njim največ 14 ur na teden (poprečje pa vsekakor ne presega 6 ur), ostajajo edini njihov stik z zunanjim svetom. Kako preseči to stanje? Kako omogočiti ostarelim bolj aktivno življenje, večjo socializacijo, večje vključevanje v okolje, preseganje ertiarginacije in getizacije? Kako zavreti naravno težnjo ostarelega, da se «pusti živeti*, da pusti, da mu življenje teče prazno, pusto, moreče? Aduta, ki jih konzorcij namerava zaigrati, sta dva: strokovno usposabljanje hišnih pomočnic in zaposlitev animatorjev, ki naj bi pomagali ostarelim, da se zopet vključijo v družbeno tkivo in da si pridobijo svojo- vlogo, vendar ne -v posebnih strukturah ali organizacijah, ki bi konec koncev pomenile pospeševanje getizacije (letnega 5ioyq}jj£. pač pa v druž-stiiarnosti irt v njegovem okolju,, 0 težki nalogi, ki čaka te delavoe pa priča že samo dejstvo, da je poprečna starost ostarelih, za katere skrbi konzorcij, zelo visoka, saj presega 78 let. Nadalje nameravajo , zaposliti tudi skupino delavcev, ki naj bi skrbela za vsa lista majhna popravila (zamenjava pregorele žarnice, vodne pipe, 'vzdrževanje stanovanja), ki za starejšo osebo včasih predstavljajo težko premostljivo oviro. Do pomoči (o tej odloča poseben odbor na predlog socialne delavke) imajo trenutno pravico tisti upokojenci in obnemogli, katerih dohodek ne presega mesečno 246 tisoč' lir (vsota se zviša sorazmerno s številom družinskih članov), kar predstavlja 150 odstotkov minimalne pokojnine INPS. Nizka dohodkovna meja nedvomno omejuje število ostarelih, ki imajo pravico do pomoči, stanje pa bodo skušali preseči s tem, da bi tistim, ki bi presegali to mejo, nudili pomoč proti plačilu določenega prispevka. Nadalje bodo še bolj poglobili sodelovanje s centri za mentalno higieno, ki pa -je že sedaj spodbudno še zlasti z ekipo, ki deluje v ljudskem prenočišču »Gaspare Gozri*. Da bi še bolj posodobili službo in jo prilagodili dejanskim potrebam, so v začetku leta začeli študijo, osnovano na anketiranju ko-ristnikdv zlasti v mestnem središču, ker so problemi, s katerimi se soočajo v okoliških občinah nekoliko drugačni. Študija je nedvomno poskus bolj racionalnega pristopa problemu ostarelih, ki je sedaj slonel na znatni em-piričnosti navzlic nekaterim trdnim teoretičnim izhodiščem. ali bi lahko bila kos večjim obremenitvam. Kot že rečeno pa ne dvomno ta služba predstavlja temelj, na katerem graditi. In to je dolžnost vseh političnih in družbenih sil ter krajevnih ustanov, saj se humanost neke družbe meri tudi po njeni skrbi za ostarele in obnemogle, tiste, ki so izgoreli v naporu in delu zato, da bi družba zrasla. VOJMIR TAVČAR «Pomagajta; rPomagajta, pomagajta*. Zatopljena v razgovor s kolegom skorajda nisva opazila starčka, ki se je bolestno naslanjal na avtomobil. Šele ob tretjem klicu sva se ozrla in prisluhnila njegovemu komaj slišnemu šepetanju. «Slabo mi je, pomagajta.» Suhljat, šibak, z nekaj cunjami na sebi, je ob najini podpori komajda prehodil tistih nekaj sto metrov, ki so ga ločili od njegovega doma, če tako lahko sploh imenujemo borno podstrešno sobico. v kateri je bilo komaj vro-stora za posteljo in kuhalnik; mrzlo, kljub toplemu jesenskemu soncu. In hiša... toliko, da se je držala pokonci, prav kot siarček. Sam in osamljen, njegov edini stik s svetom je bil center za mentalno higieno, ki mu je tudi v tem primeru priskočil na pomoč, potem ko sva obvestila dežurnega bolničarja. Tokrat... A prihodnjič? Iz navedenega izhaja vsaj v grobih obrisih okvir delovanja in posegov službe za pomoč ostarelim. Meje te službe izhajajo po eni strani iz finančnih omejitev, po drugi strani iz omejenega kroga tudi potencialnih koristnikov, ki jih služba lahko doseže (poprečno. 806 na več kot sto tisoč upokojencev). Res je sicer, da zaenkrat povpraševanje ne presega ponudbe, morda ker služba ni dovolj poznana, vprašanje pa je, ••i«iBi«ii«iiaai>iaiiiitnaiiiiiiiaii*vtii«iiiiiiioiiiaii«ii«ifi«t«ii«iiiitiaaii«iiii«Biiiiiaiii««*«i#f Ni«ii«iviiii«iaiB«iii>i*i>**iiaifiaiMii«iiii>*iiMt>iaiiiiB>iiiiiiiiiii*ii>iiii>»«iiiMaitaiiRBi«iiiM«iiaMiMi>irfiiiai«iBiB« BOGASTVA, KI JIH NE GRE ZANEMARJATI . • t ' * - 4 ' V*-V «,• t . . : > Derinsko-nabrežinska občina zelo bogata po arheoloških odkritjih iz raznih dob Pozornosti, ki jo za to področje kažejo strokovnjaki, se je pridružilo Ji se o načrtih za valorizacijo arheoloških in zgodovinskih odkritij .ijuiivm j&oir; u * h upraviteljev - Govori in turistične namene nekdanjega «mansio romana*, ki Je prišel na dan med kopanjem Jarka za novi vodovod pri štivanu Devinsko-nabrežinska občina je zadnje čase nekako v središču pozornosti vse tržaške javnosti. Izrečeni so bili že potoki besed na račun Sesljanskega zaliva in vsa zadeva je ustvarila veliko slabe krvi zaradi strumentalnih tolmačenj predvidenih skupnih italijansko jugoslovanskih vlaganj kapitala v projekt za turistično valorizacijo zaliva. V občini in okrog nje se ob vsem tem bije huda politična bitka, krešejo se lazlični interesi in samo od sebe se rojeva vprašanje, katere težnje bodo v tem spopadu prevladale. Ali Glinaste leščerbe in krožnik, na katerem Je upodobljen boj gladiatorjev z zverinami, iz prvega stoletja po Kr. G te za pravo redkost. Odkrili so Jih v Mitrejski jami bodo prevladale privatistične težnje nekakšne turistično rezidenč-ne kolonizacije občine, ki ne bo upoštevala socialnih in narodnostnih potreb občanov ter ustvarila pogoje za razne špekulacije, ali pa bodo prevladale težnje, ki jih zagovarja devinsko-nabrežinska u-prava in z njo demokratične politične in gospodarske sile, da se turistične potrebe uskladijo s potrebami prebivalstva in da vsakršen poseg na turističnem področju upošteva v prvi vrsti načeli ovrednotenja lepot tako Sesljanskega zaliva kot vsega njegovega zaledja ter zagotovitve ugodnih pogojev za gospodarski, družbeni in narodnostni razvoj v občini. Upoštevajoč ta načela, si danes v devinsko-nabrežinski občini marsikdo zastavlja vprašanje, kaj vse bo treba upoštevati pri načrtovanju čim bolj skladne ureditve devinsko-nabrežinskega teritorija. Med aspekti, o katerih se je doslej morda najmanj govorilo v tem kontekstu, je aspekt zaščite in valorizacije naturalističnega in arheološkega bogastva t) občini. Znano je namreč, da so kraji okrog Štivana, Devina, Nabrežine in Slivnega kar se da bogati po arheoloških najdbiščih. Neposredna bližina pitne vode (izviri Timave), bližina morja, množica čudovitih naravnih zaklonišč (jame in pečine) so bili najboljši pogoji, da je človek že v davnini naselil te kraje. Najnovejša odkritja v neki pečini pri Vižovljah so dokazala (raziskape vodita univerzi iz Ferrare in Piše), da je človek živel v teh krajih že v zgodnji paleolitski dobi. To v številkah pomeni pred 300.000 leti. Da bodo časovne razsežnosti razumljivejše, naj dodamo, da je znameniti neandertalski človek ži- vel pred 50.000 leti. Razna dru^a odkritja pričajo tudi o človekovem ’bivanju v naslednjih zgodovinskih razdobjih. V poznejših dobah,' ko so se začeli večji /civilizacijski* premiki, so postali ti kraji zaradi svoje naravne lege velike strateške važnosti, ker so bili (in to so še dgnes) obvezen prehod- nted zapadnim (včasih rimljanskimj in vzhodnim svetom. Tako so prišla na dan številna znamenja 'tudi iž časov rimljanskega imperija ? in spet je lavno področje med Na- brežino in štivanom najbogatejše v tem pogledu. Človek je ha primer obdeloval kraški kamen že v Avgustovi dobi. številni kipi, ki so jih našli- v Ogleja, so bili narejeni iz habrežinskega kamna. Kako so ta kamen, prevažali? ljidj-bplj verjetna je hipoteza, da so ga prevažali po morju, kar pomen.:, da je bil ob devinsko-nabrežinski obali urejen pristaniški sistem in najnovejše najdbe okrog Ribiškega naselja to potrjujejo.. Med najzanimivejša odkritja teh zadnjih let pa1 sodijo prav gotovo ostanki starodavnega rimskega poslopja pri štivanu. Gre za‘tako imenovan tmansio- romana*. V današnjih. časih bi temu rekli gostišče ali hotel. Tu,so se trgovci in drugi potniki ustavljali med svojimi potovanji (zraven ieh o-stankov teče tudi stara■ rimska cesta, katere znaki so še vidpi). Gre za precej obsežno poslopje, od katerega so se ohranili temelji ter s čudovitim črno belim mp-zaikom’okrašen pod. Ostanke poslopja so odkrili pred štirimi leti, ko so v neposredni bližini štivan-skega • vodovodnega kompleksa začeli kopati jarek za novi vodovod, ki bo dobavljal vodo Trstu iz izvirkov Soče. če opustimo opis pomena starodavne štivanske cerkvice, ki je širši javnosti dokaj dobro znana, pa ne moremo mimo Mitrejske jame, ki so, jo odkrili na vzpetini, tik nad železniško progo, sa-mp za streljaj nad štivansko gotsko cerkvico. V njej je bilo svetišče Mitre, arijskega, boga sret-lobe, katerega mistični kult se je Rasrelief iz znamenite Mitrejske jame pri Štivanu razširil iz Perzije, čez Rim do Nemčije in Britanije. V skalni duplini so člani nekega tržaškega jamarskega društva našli daritveni oltar ter dva basrelieja v kamnu, ki prikazujeta božanstvo, kako se bori z bikom. V duplini so našli tudi kovan denar iz prvega stoletja po Kr. in okrog 160 glinastih leščerb, ki so jih med obredom (obreda so se lahko u-deležili samo moški) darovali božanstvu. Poglavje zase so . v devinsko pabrežinski občini gradišča. O njih pričajo številni ostanki obzidij na ■gričih zlasti okrog Slivnega. Zgodovina gradišč ih njihovih naseljencev je še zelo malo raziskana. Uradne inštitucije (skrbništvo za spomeniško varstvo ali univerze) niso imele nikoli dovolj denarnih sredstev, da bi se lotile izkopavanj, številni ljubitelji arheologije pa niso bili v tem pogledu v. veliko korist. Nasprotno, kot pravijo pri nadzorništvu za spomeniško varstvo, so povzročili veliko škodo, ker so s svojim nesistematičnim kopanjem znatno potvorili zemeljske plasti in s tem podobo, ki si jo raziskovalec z umnim delom lahko ustvari o zgodovinskem zaporedju človeškega bivanja v določenem kraju. , če. sp povrnemo-k začetnemu vprašanju, .kaj pomenijo vsa ta odkritja za devjnpko-nabrežinško občino in kako bi se jih dalo vd-. Iffrizitati'v turistične in kulturno didaktične namene, moramo najprej reči. da se o tem doslej ni veliko govorilo, še manj pa se je načrtovalo. Danes se morda razmere nekoliko spreminjajo m tudi v okviru devinsko-nabrežinske u-prave razpravljajo o tem, kako bi ovrednotili bogastvo, ki je prišlo na dan ali se še skriva na teritoriju občine. Od tu tudi vedno pogostejši stiki s predstavniki nadzormštva za spomeniško varstvo iz Trsta, ki raziskujejo področje (dela na arheološkem področju vodi prof. Maselli-Scotti), in od tu nedavni obisk deželnega odbornika Colonija, ki si je v spremstvu župana Škerka m odbornika za turizem Voccija ter predstavnikov nadzorništva ogledal najpomembnejše arheološke zanimivosti v občini ter izrazil zanimanje za vsa ta odkritja in pripravljenost dežele, da prispeva ustrezna finančna sredstva za iz-delavo podrobnega načrta o ureditvi tega vprašanja. To konkretno pomeni urediti razna najdbišča ter omogočiti občanom in turistom dostop. To pomeni tudi urediti v občini muzej, ki bo prikazal vse arheološke in zgodovinske zanimivosti devinsko-nabrežinskega področja. Pobuda je vsekakor zanimiva, treba pa jo bo vključili v širši kontekst načrtovanja na turističnem področju, ki mora imeti za izhodišče v prvi vrsti skrb za vsestranski skladen razvoj občine. DUŠAN KOLE. USTANOVLJENO JE BILO 17. AVGUSTA LETA 1905 V IDRIJI PROSLAVILI 75-LETNICO DELAVSKEGA LOVSKEGA DRUŠTVA /a to priložnost so izdali tudi brošuro z naslovom «75 let lovstva na IdrJAem- e -o| o- IjpTo OL°= ni PRflUILfl Delaushega lovskega drušfva v Idriji. k IL Nabnila tiikma Hiti« Sas r loriji. -O [j O J Naslovna stran zvezka s pravili Delavskega lovskega društva v Idriji «Naprej», štirinajstdnevno glasilo ®°c|aldem°kratov, ki je izhajalo v Idriji, nato pa v Ljubljani, je v sesti številki leta 1905 objavilo, da s® idrijski lovci iz delavskih vrst sklenili ustanoviti Delavsko lovsko društvo. Nameravano ustanovitev ?m 'a pa Je prepovedalo 10. marca 1905 cesarsko-kraljevo deželno predsedstvo, češ, da pravila ne ustreli0’ čeprav so bila natančno prepisana od že potrjenih pravil lovskega kluba. »Naprej* je prišel do spodnja, da so ustanovitev društva prepovedali zato, ker so ustanovitelji delavci in ne gospoda. Pravila le namreč predložil v potrditev An-ton Feigel, rudar iz Idrije, št. 57. Ker so idrijski delavci na vsak ■>acin hoteli imeti svoje lovsko društvo, so pravila prilagodili zahtevam oblasti. Cesarsko-kraljeva deželna vlada je pravila društva potrdil3 ? odlokom z dne 17. avgusta !905 štev. 3093 a/ v smislu zakona * dne 15. ndvembra 1867 št. 134. Prvi predsednik Delavskega Lovskega društva v Idriji je bil Franc Moravec, tajnik pa Anton Feigel. . Delavsko lovsko društvo v Idriji 2. svečana 1906 sprejelo tudi svoj , ovski red*, ki ima deset členov, •zanimiv je VII. člen, ki določa: »Za Ubito divjačino se plača naslednja Pristojbina: za zajca 10 vinarjev, »*no in srnjaka 20 vin., za kuno , 70na' za dihurja in lisico 40 vin., za divjega mačka 1 krona, roparske Ptice so proste*. Dohodki društva so bili »članska Pristopnina*, ki je znašala 3 krono tkar je takrat ustrezalo 1-2 dnini kvalificiranega rudarja ali 2-4 dni ne nekvalificiranega delavca), pri-Pevek članov po potrebi in izkupi-ek za prodano divjad. Delavsko lovsko društvo v Idriji je dalo svoja «Pravila» in »Lovski red» natisniti v tiskarni Hinka Saxa v Idriji, zaradi česar so se ohranila do danes. Danes deluje na območju idrijske občine sedem lovskih družin, združenih v Zvezo lovskih družin Idrija, ki imajo 425 članov in upravljajo 41.747 hektarjev lovišč. V teh loviščih je najbolj zastopana divjad brez dvoma srnjad, nato gams, zajec, lisica, kuna, jazbec, kanja, skobec, gozdni jereb, divji petelin in ruševec. V zadnjih nekaj letih so se pojavili še jelen, medved, divji prašič in krokar. Pri tako raznovrstni divjadi je upravljanje lovišč precej zahtevno delo. V počastitev 75-letnice Delav- skega lovskega društva so lovci idrijske občine pripravili bogat spored prireditev, ki so ga povezali s praznikom občine Idrija — 1. oktobrom...... ~ Izvršni odbor Zveze lovskih družin Idrija je izdal brošuro «75 let lovstva na Idrijskem*, ki prinaša sledeče sestavke: Ob 75-letnici lovstva na Idrijskem (Cveto- Šulgaj), Pogled v zgodovino Idrije (Janez Kavčič), Lovska določila na Idrijskem v začetku stoletja (Venčeslav Štravs), Lov danes (Marjan Felc in Jelko Vončina) in Prispevek k lovski etiki (Tone Svetina). V Galeriji in v Klubu mladih so pripravili razstavo «Tito in lov*, železnih skulptur pisatelja Toneta Svetine, divjadi na Idrijskem in Cerkljanskem ter fotografij kluba Diana iz Cerkna. V petek 'e v Klubu mladih predaval o lovski etiki pisatelj Tone Svetina, medtem ko je istega dne v Cerknem predaval narodni heroj generalpolkovnik Rudolf Hribernik -Svarim. V nedeljo pa je bila slavnostna skupščina Zveze lovskih družin Idrija-, na kateri je govoril Lojze Briški, predsednik Lovske zveze Slovenije. Ob- visokem jubileju lovstva v idrijski občini .je Lovska zveza Slovenije odlikovala več lovskih družin in lovcev iz te občine, zvezo lovskih družin Idrija pa z redom za lovske zasluge I. stopnje. Slavnostne skupščine se je udeležil tujli generalpolkovnik narodni heroj Rado Pehaček. JOŽE OBLAK Z NALOŽBO 210 MILIJONOV DINARJEV Novi proizvodni prostori Montaže Iskra v Sp. Idriji V podjetju je zaposlenih 380 delavcev s povprečno starostjo 32 let - Sodelovanje z danskim partnerjem V podjetju Montaža Iskra v Spodnji Idriji bodo v kratkem predali svojemu namenu nove proizvodne prostore, v katerih bodo občutno povečali proizvodnjo, izboljšali delovne pogoje in zagotovili prostor za tehnično razvojne službe in družbeno prehrano. Naložba 210 milijonov dinarjev je povsem opravičljiva, saj se bo celotni prihodek dvignil kar na šeststo milijonov dinarjev. Podjetje se je v devetih letih svojega obstoja zelo razvilo; danes 380 delavcev različnih profilov in izobrazbe izdeluje lužne črpalke za pralne stroje, asinhronske, kolek-torske in kondenzatorske motorje. Mlado podjetje, starost delavcev je povprečno 32 let, je izvozno izredno aktivno, saj bodo letos za sedemkrat več izvozili kot uvozili. Približno tretjino svoje proizvodnja izvozijo v ZR Nemčijo, Švico, Italijo in še nekatere druge dežele, njihov .lelež pa je občuten tudi v izdelkih znanih tovarn Iskra in Gorenje, ki prodajo na tujem veliko gospodinjskih aparatov. Pri letošnjih 260 milijonih dinarjev celotnega prihodka, predvidevajo 84 milijonov dohodka in kar 70 milijonov čistega dohodka, pri čemer ima izvoz pomembno vlogo. Predvidevajo, da bodo v novih proizvodnih prostorih povečali proizvodnjo kompresorskih motorjev za šti-riinpolkrat. Še pomembnejše pa je, da bodo skoraj vse izdelke prodali na tuje, neposredno danski firmi DANFOSS, ki je eden najpomembnejših proizvajalcev kompresorskih motorjev v Evropi, in posredno preko Iskre in Gorenja. Danski partner je zelo zadovoljen s kvaliteto. izdelkov mlade tovarne v Spodnji Idriji, ki bo nove proizvodne prostore opremila z najsodobnejšimi stroji iz ZDA, Švice in Italije in bo tako proizvajala po najsodobnejši tehnologiji. Zanimivo je, da skoraj polovico delovnega kolektiva sestavljajo bivši rudarji, ki so se po prenehanju dela v rudniku živega srebra v Idriji prekvalificirali in se zaposlili v mladem in hitro se razvijajočem podjetju Montaža Iskra v Spodnji Idriji. JOŽE OBLAK ............................um.iMiiniiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiuiiNiiiianmii...n.. 98 LET BARSKE BABICE IVANKE NEDOG V 40 LETIH POMA GALA NA S VET PRIBLIŽNO 1200NOVOROJENČKOM V šolskem letu 1912-13 je na tržaškem učiteljišču obiskovala šestmesečni slovenski tečaj za babice - Brkinski borci so jo poznali tudi kot skrbno partizansko mamico Ivanka Nedog So ljudje, ki s svojo skromnostjo in dolgotrajno prizadevnostjo prispevajo večji del k napredku življenja v ožjih skupnostih, kot se sami zavedajo. Takšna je tudi Ivanka Poč-kar-Felicijan-Nedog, mati 7 otrok, ai«ii'iiii,lllllllmil|l|||||||m"tmmi"mim(mmm"i||m||||||'t'||||||tn|||||||||||)|||||||||l|IIMI)lllllllllll|ln 60 let Cirila Kobala Borec 3. prekomorske brigade in 3. pomorskega obalnega sektorja ter zaslužen družbenopolitični delavec Vtaknili so ga v taborišče v Aleksandriji, nato pa so ga kot Slovenca izločili in poslali v taborišče pri kraju El Tahag. Kot prostovoljca so ga nato sprejeli v britansko e-noto v Kairu, kjer je uspešno opravil radiotelegrafski in padalski tečaj. Nato je bil dodeljen v enoto pri štabu zavezniških enot na Bližnji vzhod. Iz Afrike so ga septembra 1943 poslali v Bari v južni Italiji, kjer je prišel v stik z misijo NOVJ. Določen, je bil za inštruktorja v radio-telegrafskem tečaju v Carbonari pri Bariju in je spadal v 3. prekomorsko brigado. Ker je želel priti čimprej v domovino, je sporazumno z vojaško misijo NOVJ odšel na Vis, v štab mornarice NOVJ, cd tam pa je bil kot radiotelegrafist dodeljen štabu 3. POS na Dugem otoku. Vzdrževal je radijsko zvezo med poveljstvom štaba zavezniškega poveljstva v Bariju, kamor je pošiljal poročila, ki jih je od 3. POS dobival o premikih nemških sil, zlasti o plovnih objektih. V številnih primerih je Kobal sporočil zahteve za posredo vanje zavezniškega letalstva in mornarice. Kot mornar radiotelegrafist je vzdrževal zvezo tudi med štabom 4. armade in 3. POS, ter med drugimi enotami NOV oziroma JA. Sodeloval je v sklepnih operacijah za osvoboditev otokov na severnem Jadranu ter v Hrvaškem in Slovenskem primorju, Istri in Trstu. Po demobilizaciji 11. februarja 1946 se je vključil o politično in gospodarsko delo za obnovo domovine. Zaposlen j H* *)°Pru praznuje te dni svoj živ-mnjskt jubilej Ciril Kobal, borec ^ekomorske brigade in 3. po-s-ii,- 600 obalnega sektorja ter za-~ent družbenopolitični delavec. iq,ntr0 Kobal s° je rodil 11. oktobra lij* v Ponikvah na Krasu. Kot ita-ln m * državljan je moral 4. apri ^ vojakom v 51. pehotni ]q.„ V Perugii, že ob koncu junija reii 36 7 kot nezanesljiv izločen iz „ n® vojske, razorožen in poslan v veti* ^zenski bataljon v Bene-ujj C‘e j kazenski enoti so pove stn in karabinjerji). Dne 28. avgu-hot • ® so °a premestili v 92. pe-oh P0*fc v Purin< iz katerega so ton™ avgusta 1942 ustanovili do-»*»> bataljon in ga poslali v do-nitev zdesetkanemu 40. pehotne-, u P°lku v Libiji. V severno Afriko pa ,a^i°n pripeljali z letali, nato , * kamioni prek Derne - Tobru- nlp ~~ Marsha Matruha v El Alain ir l zaveznišlci splošni ofenzivi Jjpbal izkoristil zmedo in 6. no-embra 1942 pobegnil k Britancem. 1,1"‘■■ut,n,m,,,, .iiiiiiimuiii imiiiu. BERITE REVIJO QME ki stopa kot zavedna Slovenka s svojim skoraj 100-letnim življenjem in več kot 40 letnim opravljanjem ba-biške službe na območju Barke v brkinsko zgodovino kot zaslužna o-sejjnost, saj je v izredno težavnih življenjskih razmerah od 1913 do 1955. leta «pomagala na svet* približno 1200 novorojenčkom. Njeno življenjsko delo vzbuja pozornost tudi zato, ker je bila kot kmečka ženska vedno narodno zelo zavedna, hkrati pa v nasprotju' s svojo drobno in suho postavo izrazito pogumna. Med NOB, ko smo jo partizani spoznavali, je bila, čeprav že več kot 60-letna, tudi iskreno privržena NOB in jo je požrtvovalno podpirala kot prava partizanska mati. Ivanka Nedog se je rodila 10. oktobra 1882. leta v kmečki družini pri Ruščevih na Barki pri Divači. V družini je bilo 14 otrok, vendar. jih je otroškost preživelo le 6: Ona je poslednja še živa. Vendar so njeni 4 bratje in sestre umrli v starosti nad 90 let. Štiri razredno osnovno šolo je končala doma na Barki, potem pa delala na kmetiji in hodila na dnine. Ko ji je bilo 22 let, se je 1904 leta prvič poročila z vaščanom, kmečkim sinom Matijo Felicijanom, ki je bil izučen za čevljarja. Na Barki je bilo leta 1900 le 349 prebivalcev, razen njenega moža je skrbelo za obutev vaščanov še nekaj čevljarjev. Zato ni bilo za vse ne dovolj dela in ne zadosti kruha. Z možem sta morala s «trebuhom za kruhom*. Pot ju je privedla na Pregaro v Slovensko Istro, kjer je mož zastavil s čevljarsko obrtjo, ona pa je poprijela za kmečka dela. In tu sp se jima v treh letih rodili trije sinovi: 1906 Matija, 1907 Stanko in 1909 Ivan. Leto pozneje je moža zajela nevihta, ko se je vračal iz Buzeta, zbolel je za plučnico in umrl. Po moževi smrti je ostala s tremi otroki brez sredstev za preživljanje, razen tega je nosila še četrtega o-troka, deklico, ki ji je pa kmalu po porodu umrla. Znašla se je v malodane brezizhodnem položaju. navzlic temu pa ni obupala. Prišli so sorodniki z vpreženim vozom. Nanj je naložila otroke in skromno premoženje in se je vrnila več kot 50 km domov na Barko. Tudi po povratku domov, leta 1901 se njene razmere niso bistveno izboljšale, saj po možu ni dobila ne pokojnine ne socialne pomoči, sama pa se zaradi varstva otrok ni mogla stalno zaposliti. Njeno življenje in preživljanje otrok je bilo odvisno od občasnega zaslužka in dobre volje sorodnikov, ki so tudi sami živeli v revščini. Prav v teh težavnih a pokazala svo-Irost in veliko mero poguma. Ko ji je vaški župan Ambrožič 1912. leta ob neki priložnosti spet omenil, da so jih iz glavarstva v Sežani ponovno prosili, naj bi našli v vasi primerno žensko in' jo vključili v babiški tečaj, se je s privoljenjem staršev brez oklevanja odločila, da ponudbo sprejme. Mlajša otroka je prepustila v oskrbo sorodnikom, sedemletnega Matijo pa je dala k vaškemu kmetu za pastirja. Na babiškem učiteljišču v Trstu-je v šolskem letu 1912 -13 obiskovala šestmesečni slovenski tečaj. in 30. aprila 1913 opravila pred komisijo strogi izpit ali skušnjo, dobila izvod veljavnih službenih predpisov za ba-biško službo v C. K. Avstriji in se potem 12. junija 1913 zaposlila v babiškem okolišu na Barki, ki je vključeval še vasi Misliče, Vatovlje, Ostrovico, Vareje in Podgrad oz. Potok. Od tedaj do 1955. leta je redno, vestno in požrtvovalno opravljala svoj poklic. Po končanem šolanju, si je še izpopolnjevala strokovno znanje na seminarjih in posebnih predavanjih. Bilo pa ji je dokaj težko, ker je slabo obvladala italijanski jezik. Svojo dolžnost je najtežje opravljala pozimi, v burji in visokem snegu, saj je morala tudi k porodnicam celo do dve uri daleč na Ostrovico. Ker poti največkrat niso bile izplužene, temveč le slabo prebredene, Nedo-gova pa zaradi fizične šibkosti teh naporov ne bi zmogla, so jo možje, k čigar ženam so jo klicali, nemalokrat celo nosili na hrbtu, da je potem lahko opravila svojo človeško in službeno dolžnost. In to je vestno opravljala tako v in med obema vojnama kot po vojni, dokler ni bilo. v letih 1955 - 1960 urejeno tako, da šo porodnice prepeljavali v bolnišnice. Nedogova ni le pogumno opravljala svojega odgovornega poklica, pač pa je tudi vse življenje jemala kar najbolj praktično in smelo. Ko so otroci iz prvega zakona že nekoliko odrasli, se je 1920. leta v 38-letu starosti ponovno poročila z 10 let mlajšim vaščanom Jožetom Ne-dogotn, invalidom iz. prve. svetovne vojne in si tako pridobila skromen lasten dom na Barki. S tem pa je tudi prevzela skrb za moža invalida. V naslednjih letih je rodjla še tri Otroke — 1921. Marijo, 1923. Jožeta in 1926. Kilko. Drugi mqž ji je umrl v nesreči oktobra 1956. Odtlej skrbita zanjo sin Jože ha Barki in hčerka Marija v Vremah. \ Ob današnji 98-letnici ji čestitajo vsi, ki so jo jn jo poznajo z željo, da b.i čila dočakala stoletnico in še kaj več. MAKS ZADNIK . ■ '. ‘4 - I ■ je bit pri tedanjem okraju Sežana, j *9 kjer je' bil poverjenik za lokalno a industrijo i : obrt. načelnik za družbene službe itd. Za zasluge v NOB je bil odlikovan, z medaljo za hrabrost, z medaljo in redom zaslug za ‘narod s srebrno zvezdo ter z zlato medaljo jugoslovanskega Rdečega križa, še zdaj aktivno sodeluje v delti odbora slovenskih partizanskih pomorščakov v. Piranu, pri Rdečem križu in v drugih družbenopolitičnih organizacijah občine Koper ih šlovenske obale. Član je tudi osrednjega ddbora prekomorcev -borcev NOVJ, ki deluje pri republiškem odboru ZZB NOV Slovenije. Vsi prijatelji, znanci in še zlastj soborci iz 3. prekomorske udarne brigade in 3. pomorskega obalnega sektorja mornarice NOVJ mu kličemo še na mnoga zdrava in srečna leta. ALBERT KLUN Diploma ia babico. '4- ,7 1 vnatelistvo c- kr. užili: ia za babištvo v Trstu |> yW-* *. -Um«”' h i .ŽJi-itkf •«' w »5<2> 4 /£'> «/*>?» **$**.#&. /* *-fm N*pf"** j ... m4*>ksV« >>~r> '/*»&**,- ir?r,T i ‘T Razvoj turizma na Tolminskem Dosedaj razdrobljeno turistično in gostinsko dejavnost v tolminski občini so združili v novoustanovljeno delovno organizacijo »Soča* z namenom, da pospešijo razvoj turizma in gostinstva, za kar so ugodni naravni pogoji. Po srednjeročnem načrtu podjetja »Soča* bodo v Tolminu zgradili novo restavracijo, hotel v Mostu na Soči pa razširili-. V naslednjih petih letih bodo postavili nove smučarske naprave na Prevali in v Gozdecu na Kaninu, sedežnico na Vrsniku in zgradili več športnih igrišč v Bovcu in okolici, i Vrsta naložb, ki jih nameravajo I uresničiti v prihodnjem srednjeroč- ’ nem načrtu, bo poleg drugega terjala zaposlitev novih delavcev. V zvezi s tem računajo, da bodo v novem hotelu v Bovcu, novih restavracijah in smučiščih zaposlili 134 novih delavcev. Prihodnje leto bo v Bovcu začel obratovati hotel Rombom, ki bo imel 313 stalnih in 161 pomožnih ležišč. Razen tega bodo prihodnje leto v Bovcu odprli tudi novo restavracijo. Kaninska smučišča bodo razširili s postavitvijo nove trosedežnice na Škripih, s čimer bodo ta znana smučišča postala še zanimivejša. J. O. Več obiskovalcev Škocjanskih jam ..----------------------- ■ . ■. * v v-.. 'i . A-/***«*, J...*W/>. t : «" m:„;L ..... ...j. Babiška diploma Ivanke Nedog iz leta 19U Škocjanske jame so za svetovno znano Postojnsko jamo drugi biser slovenskega Krasa. V prvih devetih mesecih letos jih je že obiskalo 40 tisoč obiskovalcev, med katerimi so bili tudi številni tuji turisti. Letošnji obisk je precej večji od lanskega, saj je lani Škocjanske jame obiskalo vse leto toliko turistov kot leto? v devetih mesecih. Predvidevajo, da bo do konca leta to kraško zanimivost obiskalo še pet tisoč' o-biskovalcev. Letos so ob 2.300 metrov dolgi poti v škocjanskih jamah namestili 27 novih luči, do konca leta pa nameravajo povsem prenoviti celotno e-lektrično omrežje. V Šumeči jami so postavili na ograjo žičnato mrežo in s tem poskrbeli za večjo varnost najmlajših obiskovalcev. V želji, da bi popestrili ponudbo, nameravajo postaviti nov motel, načrtujejo pa tudi nov izhod, saj je sedanji za starejše obiskovalce prestrm. J. O. ‘E® S. ■g’" o DO N N r- O Eoi O TJ C ! ° g ®.2.g- .E ~ CL ••= > o O TJ n a> f|£ OJ a. 2. to I .2 $ pokazal vso svojo sterilnost. I e P? se Italijani niso izkazali z ePo in učinkovito igro, pa so se z-grobostmi-, tako da je moral solidni . mk predčasno poslati v slačil-"'co Causia in Antognonija. Prvega arjetno nihče ne bo pogrešal, odsotnost Antognonija, ki je bil v pr-em Polčasu med najboljšimi, pa bi a znala poznati na bližnjem sreča-lu proti Danski, ki je nekaj druge-kot Luksemburg, kot se je izka-na srečanju z Jugoslavijo, ki Ljubr S' tezavo zmagala doma v Bearzot po tekmi, kot je zanj že običaj ,ni pokazal posebnega nezadovoljstva. Dejal je le, da je cilj, to je dve točki, dosežen, razlika v golih pa zanj ni posebno pomembna glede na to, da se bosta v nadaljnji del tekmovanja uvrstili prvi dve ekipi. Lahko pa pričakujemo, da se bo na trenerja zgrnila prava gora kritik, saj mu že dalj časa očitajo, da se noče odločiti za pomladitev ekipe ih za nekatere nujne zamenjave. Včeraj je sicer eno zamenjavo naredil, vendar ne povsem posrečeno. V drugem polčasu je namreč Altobellija poslal v slačilnico in ga nadomestil s Contijem, na igrišču pa je pustil Causia, ki se dotlej prav gotovo ni izkazal. Tako se je moral Antognoni, ki je bil v prvem polčasu najboljši na sredini igrišča, pomakniti naprej, s čimer je vsa ekipa zgubila ravnotežje, k čemur je pripomoglo tudi to, da v nadaljevanju ni zaigral poškodovani Tardelli. Pa poglejmo na kratko, kako je šla tekma. «Azzurri» vse do 17. minute, ko je Antognoni zadel vratnico, niso ogrozili nasprotnih vrat, čeprav so vseskozi napadali. Prvi gol pa je dosegel šele v 32. minuti branilec Collovati, ki je lepo izkoristil podajo Bettege. Novo priložnost so «azzurri» imeli v 70. minuti, ko je sodnik dosodil enajstmetrovko zaradi prekrška nad Contijem v kazenskem prostoru. Streljal je Antognoni, vendar se je - njegov močan strel odbil od vratnice. Kot je sam Conti pozneje priznal, pa prekršek nad njim ni zaslužil najstrožje kazni. Končni izid je postavil Bettega v 77. minuti, ko je z lepim strelom v zgornji kot vrat premagal solidnega Moesa. Prav gostje pa so v zadnji minuti imeli izredno priložnost, da ublažijo poraz, vendar je Dresch sam pred Zoffom streljal mimo vrat. Konec srečanja je potekal v znamenju živčnosti in grobosti, nizozemski sodnik Weerink pa ni štedil s kartončki. Najprej je poslal z igrišča Causia in Schreinarja zaradi medsebojnega obračunavanja, nato pa še Antognonija, tako da so «azzurri» srečanje končali v devetih. V V nedeljo izlet v Zabnice planinskemu domu Mangart Delovanje ZSŠDI ' V petek so'se v Lipici na pobudo srečanja med vsemi komponentami Občinske konference telesno-kultur-ne skupnosti Sežana sestali predstavniki obmejnih OK Zveze telesno-kulturnih organizacij Slovenije iz Kopra, Pirana, Nove Gorice, Izole in Sežane s predstavniki ZSŠDI. Sestanka so se udeležili za Novo Gorico Emil Hvalica in Jože Bratuž, za Izolo Boris Milošev in Vinko Gregorič, za Koper Lucijan Kozlo- potrjena postava, ki bo igrala s Trentom. Vodstvo si je namreč prav do tik pred začetkom tekme pridržalo pravico do objave enajsterice, ki bo nastopila proti gostom. V glavnem v moštvu sicer ne bo prišlo do večjih sprememb, še vedno pa ni povsem gotovo, če bosta nastopila Magnocavallo in Co-letta. Današnji spored: C-l LIGA Casale - Modena: Giovanni Mele Empoli - Cremoriese: Giorgio Baldi Forli - Parma: Arcangelo Pezzella Mantova - Fano: Luciano Luci Piacenza - S. Angelo Lodig.: Flavto Ongaro Prato-Sanremese: Angelo Pelli-cano Reggiana (RE) - Treviso: Elio Co-rigliano Spezia - Novara: Giov. Da Pozzo Triestina - Trento; Remo Cerquoni itiiiiiiiiiiiiiiiiniviiiiiiiiiiiiiiimiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimitiiiiiiiiHiiui KOŠARKA V PRVEM KOLU C-2 LIGE V C-l LIGI Triestina - Trento Triestina na današnjem srečanju proti borbenemu in pomlajenemu Trentu ne bo imela lahkega dela. Predvsem Tržačani še vedno niso našli pravega ritma v svoji igri, kar je zlasti videti v napadu in na levi strani igrišča. Poleg tega pa bodo tudi imeli za nasprotnika ekipo, ki se je letos izkazala kot zelo trdoživa in je zelo težko zlomiti njen polet. V tržaškem taboru še ni uradno ,l"u,""liiil„„)illlu,lllllllllllllllll IMIIIIII,n,li,ll,i,i,i„ii„l„ii,iii,l,n»,n,.. tenis NA PADRICAH GAJINA TENIŠKA ŠOLA Trenutno vadi v km društvu trideset mladincev ln o.h^tenje med tržaškim Borom dal °Vanorn J teniški sekciji Gaje nie° Prožnost za ponovno sreča-rv , ^ ljubljanskimi tekmovalci. dm°bo danes s pričetkom ob zad • 1 na Padričah. To bo tudi r> . 1® večja tekmovalna pobuda aje v tej sezoni, Cel ektn°valna dejavnost se je za-- ,a sPomladi, meseca maja s pri-.. n°sUo kluba v ekipnem turnirju i Kalijahski pokal. Ta turnir, ki menra*vejan po vsej državi, je nato ^neuvrščenim® igralcem, to ustim, ki niso uvrščeni na vse-y 2aynih lestvicah italijanske zveze. b/stvu gre izključno za prave za Lie- Sodelovanje na turnirju „ italijanski pokal je pomenilo za VJS, dragoceno izkušnjo, čeprav treh Uspohov ni bilo. Pri tem je cP;Da.?tTenitL da se je moštvo pre-G^ 0s,t>iIo, saj je najboljši igralec Vaiv’ ®orts Košuta, za to tekmo-p Presedlal k drugemu klubu, že n Zato te toliko bolj izzvenela .draga zmaga na tradicionalnem Trst Tolmin - Nova Gorica -sWn,’ • se Je odvijala na tolmin-dali ..®^Sčih meseca junija. Na-Van'-? nastopi doma in na gosto-n Kh pa so pripomogli k pravil-vrednotenju dejanskih moči aerto- Jftoalcev, kakor tudi splošne "‘sbčne «težea> društva. Na Privali kjer'je tenis ko1 tekmo-q Ja .dejavnost še skoro v povojih, ttioll lzstopa, drugače pa je v pri-kto z Ljubljano in Kranjem,-kJ'je teniška tradicija dolgo za-n,J?miena. Zato je bil izdelan oh ' da bi primorska društva j lolmina do Kopra navezala so-s^anje, začenši pri mladinskih q eijah. Na tej ravni je delovanje n,,* Že zelo živahno, saj so člani b] admske sekcije, ki jih je pri-ston° trideset, namenili nad dve-]ah, Ur teniške prakse. To ni bito , K° opravilo, ker Gaja razpolaga Ved* dvema igriščema, ki sta se-čto’ na razpolago tudi odraslim , nom. Teh je okoli sto. že to o kaže na utemeljenost načrta azširjtvi društvenih objektov. Prašanie zase je tudi sezonska ha ii ^j.ivPst igrišč, saj je zima G . Padričah vse prej kot mila. kjJavnost pa ne bo zaradi tega presna. ker je vodstvo Gaje's po- sredovanjem pri deželni upravi dobilo na razpolago štiri ure tedensko šolsko telovadnico pri Banih. Ta razpoložljivost pa je že sedaj nezadostna: tenis je v bistvu igra posameznikov in torej rotacija .na igrišču ni lahka. Gaja pa je pomislila tudi na starejše igralce in je zanje organizirala teniški tečaj v mesecu juniju. Uspeh je bil zelo velik, zato bodo to pobudo ponovili. Za konec Še podatek o notranji tekmovalni dajavnosti, ki je bila zelo intenzivna. V finalu notranjega prvenstva, je med člani Košuta premagal Fučko, med članicami je zmagala Posegova. med mladinci izpod 18 let starosti je Pregare premagal Schilanija, med najmlajšimi pa je Baldasin bil\ v finalu boljši od Ote. «Prvak» veteranov je postal Karlo Rudež, s končno zmago nad Albinom Čokom. S. K. Tesen poraz Jadrana v Mest r ah Naši košarkarji izgubili s točko razlike, potem ko so v.29. minuti že vodili s 55:45 - B. Vitez (19 pik) najboljši strelec jadranovcev Favaro - Jadran 70:69 ( 35:30) FAVARO: Di Tonno 8, Ricciar-delli 6, Giugie 2. Marra 5 (1:2), Violo 5 (3:5), Carlin, Bergamo 24 (4:4), De Stefani (k) 8, Bruso, Vettorelto 6 (4:4).. JADRAN: Adrijan Sosič (k), Klavdij Starc 10, Valter Sosič, Kraus 2, Ivo Starc 15 (1:1), Boris Vitez 19 (3:4), Ban 14 (2:3), Danev 1 (1:2), Milko Vitez, Klobas (2:3). PM: Favaro 12:15, Jadran 9:13. ON: Favaro 15, Jadran 25. PON: Kraus (31). SODNIKA: Corsato (Rovigo) in Soggiu (Videm). GLEDALCEV: približno 200. MESTRE — Jadran je v 1. kolu prvenstva C-2 lige izgubil priložnost, da bi že v Mestrah osvojil prvi par točk, Naši košarkarji so namreč izgubili le,^ .točko razlike, potem ko je že' kazalo, da bodo sredi drugega polčasa zlahka strli odpor domačinov in tudi zanesljivo zmagali. Še v 29. minuti so namreč ja-dranovci vodili kar z desetimi točkami razlike (55:45). Od začetka 2. polčasa so' dokaj dobro igrali, v obrambi sc polovili vse odbite žoge, nakar so s hitrimi protinapadi nizali koš za košem. Klavdij Starc je bil v tem delu zelo spreten pri vodenju teh protinapadov.- Ivo Starc in Boris Vitez, pa sta spretno zaključevala akcije na koš. Odtlej pa se je v Jadranovih vrstah nekaj zataknilo. Več igralcev našega moštva si je nabralo že po nekaj osebnih napak. Trener Splichal je zvrstil vse svoje fante v consko obrambo. Kot nam je po srečanju dejal trener Favara Vianello (kar 125 nastopov v državni reprezentanci in eden najboljših italijanskih košarkarjev sploh), je prišlo do odločilnega trenutka prav tedaj, ko so jadranovci spremenili svojo o-brambo. «Jadran je odlično branil mož-moža, ko pa je zaigral consko obrambo, smo lahko mi izkoristili svoj met na koš. in pri tem bi o-menil predvsem Bergama, ki je bil pri tem odličen*, je dejal Vianello. Sicer pa, po našem mnenju, bi lahko jadranovci vseeno zmagali. Ko bi nadaljevali s hitrim tempom igre, bi verjetno dokončno strli odpor domačinov. S tem da so v sklepnem delu srečanja nekoliko popustili, so omogočili nasprotniku, da se je ponovno zbral, uredil svoje vrste in z vrsto točnih metov na koš tudi ujel goste ter v 37. minuti celo povedel s točko razlike (66:65) Odtlej nova drama! Jadranovci bi lahko tudi v teh, «nes rečnih® poslednjih minutah zmagali, ko bi ne zagrešili nekaj naivnih napak. Na splošno srečanje ni bilo na veliki kakovostni ravni. Prvi polčas je bil dokaj poprečen, tekma pa se je razživela v nadaljevanju, ko sta obe moštvi bolj sproščeno igrali in sta tudi pokazali več dopadljivih akcij. «Igrali smo zelo slabo. Le v začetku in do sredine drugega polčasa smo bolje zaigrali*, je po tekmi, seveda dokaj potrt, dejal trener jadranovcev Jože Splichal. «Kaj pa od posameznikov?® «Najboljši je bil Edi Kraus.® Trenerja Favara Vianella smo vprašali, kateri so bili po njegovem mnenju najboljši v Jadranovih vrstah. «Najboljša sta bila Klavdij Starc in Marko Ban®, je dejal Vianello. Po našem mnenju, pa je dokaj dobro zaigral Ivo Starc, ki je dal nekaj odločilnih košev. Včerajšnja tekma pa je tudi pokazala, da je prvenstvo C-2 lige izredno naporno, izenačeno. Čeprav menimo, da so jadranovci nedvomno boljši od včerajšnjih tekmoval-, cev in da bi lahko že včeraj pospravili prvi točki, na dlani je, da bo treba proti vsem nasprotnikom zaigrati izredno zbrano, odločno, Včerajšnje srečanje (in tudi poraz) bo prav glede tega verjetno zelo dobra in 1 koristna «šola» za naše košarkarje za nadaljnje tekme. B. Lakovič ODBOJKA Derbi za borovke V mladinskem odbojkarskem prvenstvu je med dekleti Bor premagal ekipo Sokola s 3:1. pri fantih pa je Inter 1904 odpravil Bor s 3:0. Pismo uredništvu Spoštovano uredništvo! Primorski dnevnik je zelo pozorno sledil našim športnim uspehom na letošnjih Mladinskih igrah. Veselile smo se uspehov in zanimanja slovenske javnosti, po drugi strani pa nismo bile deležne take pozornosti v šolskem krogu. Potem ko smo same sestavile ekipo in se zapimale za vse potrebne formalnosti smo bile še deležne številnih nasprotovanj, češ da šport ne spada v šolo. Vendar naša dobra volja in prizadevanja profesorja B. Pavletiča so nam omogočili, da smo sploh lahko žele take uspehe. Naše nezadovoljstvo pa je doseglo višek, ko smo se na začetku letošnjega šolskega leta odpravljale na državni finale Mladinskih t-ger v Rim, saj nam šola sploh ni omogočila treningov. Poleg tega pa je ,na šoli prevladovalo mnenje, da gremo v Rim na izlet za zasebno zabavo, ne pa zastopat slovensko šolo in našo manjšino V Rimu so nas kot športnike toplo sprejeli, kot zastopniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji pa smo vzbudili veliko zanimanje. Ob povratku pa smo doživele novo razočaranje zaradi apatije s strani dijakov in profesorjev razen redkih izjem, katerim se toplo zahvaljujemo. Naša zahvala gre zlasti prof. Pavletiču za njegovo vsestransko prizadevnost. Istočasno izrabimo priložnost da se zahvalimo Združenju slovenskih športnih društev v Italiji za podeljeno priznanje liceju Prešeren za odbojkarske uspehe v šolskem letu mm, Čeprav jk dd iega minilo že precej časa. Tudi pri tem smo namreč doživele kribico, saj smo le slučajno izvedele za podeljeno priznanje. S tem hočemo opozoriti javnost, kaj se skriva za našimi uspehi in kateri je realni odnos šole do športa. Mladinska ženska odbojkarska ekipa DZL Prešeren (Sledijo podpisi) Zamisel, da bi tudi pri nas v zamejstvu usposobili slovensko planinsko postojanko, je precej stara. Na realna tla pa je stopila, ko se je pred dobrimi osmimi leti, 27. aprila 1972, med tržaškimi zamejskimi planinci osnovala zadruga Planinski dom «Mangart». Trenutno je vanjo včlanjenih devetinsedemdeset oseb, ki so zadrugo in njeno pobudo delno tudi finančno podprli. Člani so sklenili, da preuredijo v planinsko postojanko staro zgradbo v Žabni-cah, ki je last zadruge. Napravljen je bil projekt, ki ga je izdelal inž. A. Močnik, dela pa so bila zaupana podjetju Kravina iz Žabnic. Kljub raznovrstnim težavam so dela končno stekla, tako da je zdaj dom skoraj dokončan. «Mangart» bo imel 47 ležišč, veliko dvorano, opremljeno kuhinjo, jedilnico, ker pa se življenjski standard tudi v planinskih kočah spreminja, bo poskrbljeno tudi za kopalnice s toplo in mrzlo vodo. Da bi si člani zadruge ogledali trenutno stanje na terenu, je odbor organiziral zanje v nedeljo, 19. oktobra, izlet v Žabnice. Ob tej priliki bi se zadrugarji dogovorili še za nadaljnja dela, ki so nujno potrebna, kot nakup kompletnega pohištva in ureditev zunanjega zemljišča, ki obsega kar 10.000 kvadratnih metrov in katerega bi se dalo ugodno valorizirati na primer z gradnjo športnih igrišč, Balihli^Ke^lez^ftd. Za izlet je bil najet avtobus z de-vetinštiridesetim^Mg^w«m^g osebo- pa se bo sukala med sest in sedem tisoč lif. Prijave za izlet, ki bo dobra priložnost, da se člani zadruge Planinsk. dom «Mangart» pomenijo o bodočem delu v smislu dokončne ureditve doma, ki naj bi služil vsej slovenski narodnostni skupnosti - v zamejstvu, sprejema urad ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20. —zj— Konec meseca ženski odbojkarski turnir za «MemoriaI N. Mijot» Odbojkarska sekcija ŠZ Bor bo konec meseca priredila mednarodni ženski odbojkarski turnir «Memorial Nede Mijot®. Z memorialom, ki naj bi postal tradicionalen, hoče društvo počastiti spomin ene svojih prvih članic. Oktobra namreč poteka četrta obletnica Nedine smrti. Neda Mijot ni bila aktivna samo na športnem, ampak tudi na drugih področjih. Kot športnica je bila med prvimi Borovimi člani: najprej v telovadni vrsti kasneje pa je v ženski odbojkarski ekipi. Zaradi svoje požrtvovalnosti in odličnih podaj je bila ena od ključnih igralk prve slovenske šesterke, ki je tudi edina med zamejskimi ekipami nastopila v prvi italijanski ligi. Kot prosvetna delavka pa je bila Neda med člani domačega svetoivanskega prosvetnega društva «Slavko Škamperle*. Svojemu društvu je ostala zvesta tudi ko jo je življenjska pot popeljala iz rodnega okraja na novi dom na Opčine. Z memorialom, ki bo nosil njeno ime, se hoče zato Borova odbojkarska sekcija spomniti ne samo športnice, ampak vsestransko aktivne zamejske Slovenke. V pripravljalni odbor za cMemorial Nede Mijot* so pristopile tudi nekatere Nedine soigralke in nekaj članov takratne moške ekipe. Naj na koncu še povemo, kdo bo na turnirju nastopal. Poleg domače ekipe sta sodelovanje zagotovili Sloga in Koper, od madžarske ekipe Haladas iz Szombathelyja pa organizatorji še pričakujejo pritrdilni odgovor. vič, za Sežano pa, ki je bila tudi pobudnik srečanja, Miha Jezeršek. Sestanku je prisostvoval tudi sekretar komisije za mednarodne odnose pri RK ZTKOS Zoran Na-prudnik. Na , sestanku sp preučili razne možnosti šddelov a'hja toed zamejskimi društvi in društvi na tem obmejnem pasu. To sodelovanje je bilo v zadnjih letih sicer že vzpostavljeno, vendar zgolj na osebni ravni oziroma na neprogramiran način. Na sestankp so se dogovorili tudi o vrsti konkretnih akcij, ki naj bi se izvedle na tem - področju. Posebno važno pa se nam zdi, da bi podobna iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiniiiiiiiM OB DANAŠNJEM OBISKU LJUBLJANSKEGA SLOVANA PRI BORU BRATSKE VEZI PREKO MEJE To bo prvi obisk ŠD Slovan v Trstu (po lanskem srečanju obeh društev v Ljubljani) bo danes i nu «1. maj® krajši spored in _sicer za slovenske športnike mesta Trst I bo Poročali smo že, da Rod najmlajših igralcev teniškega kluba Gaja na Padričah vneto nabira izkušnje za svoje nastope pomemben dan: na stadionu «1. maj® bodo namreč sprejeli prvič v goste (potem ko so se lani že srečali v Ljubljani) člane športnega društva Slovan enega največjih ljubljanskih (in tudi slovenskih) športnih kolektivov, ki ne združuje v svojih vrstah le na stotine tekmovalcev, ampak je z nekaterimi svojimi panogami (kot npr. z rokometom) v samem jugoslovanskem športnem kakovostnem vrhu. Že dosedanji stiki med obema organizacijama so bili vsebinsko bogati in plodni, zlasti pa je društvo iz naše matične domovine pokazalo izredno razumevanje za tržaške slovenske športnike, s katerimi je s pobratenjem navezalo najtesnejše možne stike. Današnji obisk Slovana pri Boru pomeni nadaljnjo krepitev in bogatitev teh stikov, to pa tembolj, ker bo potekal v znamenju številnih športnih in družabnih stikov. Člani Slovana bodo prispeli na mejni prehod pri Fernetičih ob 9. uri, od koder bo del gostov (starši z otroki) odšel v otroški vrtec na Greti, kjer bo ta skupina preživela (kot gost naših najmlajših) današnje jutro. Istočasno bo del gostov krpnil na Padriče, kjer bo na sporedu teniško srečanje med Slovanom in Gajo. Ob 9.30 se bodo že začela prva srečanja in sicer bo tedaj na sporedu na stadionu «1. maj® namizni tenis in ženska odbojka (rekreativke), pri Sv. Ivanu balinanje in v Dolini mladinska košarka. Ob 10.30 bodo na stadionu «1. maj® odigrali moško odbojko (rekreativci) in v Dolini pionirsko košarkarsko tekmo. Ob 11.30 bo v Dolini košarkarsko srečanje moških članskih ekip, na stadionu «1. maj® se bodo pomerili nogometaši Slovana in ZTT, odborniki obeh društev pa v bližan ju. Pred tem se bo ob 9.30 podala delegacija obeh društev v Bazovico, kjer bo položila venec k spomeniku bazoviškim junakom. Ob 10.30 pa se bo KD Škamperle srečalo z ljubljanskim kulturnim društvom Vida Pregare iz Most, s katerim bodo svetoivanski kulturni ki navezali tesnejše stike. Po kosilu bo ob 15. uri na stadto- po pozdravih predsednika Bora, predstavnika Slovana in gostov nastopila skupina najmlajših borovih «športnikov*, nato folklorna skupina škedenjske osnovne šole, skupina otroškega vrtca iz Most in vrste Borovega gimnastičnega odseka. Po tem sporedu bo družabno srečanje med člani obeh društev, ki bo trajalo do povratka gostov v Ljubljano. Naj še dodamo, da bodo vsi Borovi košarkarji (razen članske e-kipe) odpotovali v Dolino ob 9. uri z avtobusom, s stadiona «1. maj®. Na srečanje so se člani obeh društev že dolgo pripravljali in bo gotovo izzvenelo v ponovno potrditev trdnih vezi, ki se v zadnjem času vse pogosteje tkejo med športniki v matični domovini in zamejskimi športniki. Rolkarji SK Devin za državno prvenstvo Rolkarji smučarskega kluba Devin so včeraj v zgodnjih popoldanskih urah odpotovali z vlakom v Čarate Brianza pri Milanu, kamor so dospeli v večernih urah. Tu se bodo danes ob 10. uri udeležili četrtega uradnega tekmovanja na rolkah za državno prvenstvo. Naloga devinskih rolkarjev je zelo težka, saj razen Kristine Gabrovec, ki si je letošnji naslov že zagotovila bodo morali ostali jurišati na zmago, Š. F. Turistična agencija GOTOUR priredi 5-dnevno potovanje v Prago na ogled finalnega srečanja v tenisu za Davisov pokal med ČSSR in ITALIJO Potovanje bo od 4. do 8. decembra. Cena potovanja je 185.000 lir, vanjo pa sta všteta poln penzion in vstopnina za vse tri dni tekmovanja. Turistična agencija GOTOUR Gorica, Korzo Italija 205 tel. 33-819 OBVESTILA ŠD Breg obvešča, da se bo rekreacijska telovadba za odrasle začela jutri, 13. t.m., ob 21. uri v dolinski telovadnici. • ■ • ŠK Kras sporoča, da se nadaljuje vpisovanje otrok na letošnji tečaj o-troške telovadbe. Vpisuje odbornica Neva Obad, Salež 14, tel. 229359. • • • ŠZ Bor košarkarska sekcija obvešča, da bo jutri, 13. oktobra, ob 19. nri na stadionu «Prvi maj® seja odbora košarkarske sekcije. Vabljeni tudi trenerji. « • « ŠD Dom — Gorica obvešča, da se je že pričela vadba za predšolske in osnovnošolske otroke. Vadba je vsak ponedeljek in četrtek od 15. do 16. ure v telovadnici, v Ul. Brass. • « * Glavni odbor TPK Sirena obvešča, da bodo odslej seje odbora, k) se jih lahko udeleži vsak član, vsak torek ob 20.30. Naprošamo točnost. ŠD Sokol obvešča, da so treningi miniba-sketa v občinski telovadnici v Nabrežini ob torkih in petkih od 16.30 do 18. ure. Vsakdo, ki bi rad igral minibasket, se laijji vpiše kar ob urab treninga ali pa po telefonu, štev. 209-269 ter 209 509. • • « ŠZ Bor odbojkarska sekcija obvešča, da so vpisi za dekleta in fante, ki bi radi trenirali odbojko, v ponedeljek, sredo in petek od 14. do 15. ure na stadionu «1. maj® tel. 51-377. (vključno OK ZTKOS Tolmin) vsakih šest mesecev, ko naj bi se ocenilo opravljeno delo, zlasti pa programiralo nadaljnje sodelovanje. # * # ZSŠDI obvešča, da se pričenja vpisovanje za plavalni tečaj v Lipici. Tečaj je namenjen otrokom, ki obiskujejo zadnje leto otroškega vrtca, osnovno šolo in nižjo srednjo šolo. Informacije in vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20 (telefon 767304) od 10. do 12. me vsak dan do sobote, 25. t.m. * * * V organizaciji ZSŠDI je Komisija za splošno telesno vzgojo šolskih in predšolskih otrok organizirala 1. stopnjo tečaja za vaditeljice telovadbe predšolskih otrok (to je prvi tak poskus v zamejstvu sploh). Prijavilo se je kar 15 deklet in fantov, ki bodo pokrili potrebe društev, vključenih v ZSŠDI od Ronk, Doberdoba, Sovodenj, Štan-dreža. Gorice, Pevme do Števerja-na. Vsi so dijaki, največ jih je_ z učiteljišča, liceja in trgovske šole, nekaj je pa tudi vzgojiteljic in učiteljic, ki že poučujejo ali so v tem letu maturirale. Dokaz, da je tak tečaj v zamejstvu bil več kot potreben. Tečajnice in tečajniki se zbirajo vsak teden, ob sobotah popoldne in nedeljah dopoldne, v telovadnici slovenskega kulturno - športnega centra, kjer poslušajo predavanja iz teorije in metodike telesne kulture, iz športne medicine, zgodovine tel. vzgoje in teoretično in praktično obravnavajo posebne oblike dela s predšolskimi otroci. V prvi polovici tečaja so jim predavali zgolj domači strokovnjaki, zdaj, ko tečaj prehaja v drugo polovico, bodo poslušali še predavanja prof. Ulage z Visoke šole za telesno kulturo iz Ljubljane, prof. Darka Bratine s tržaške univerze, prof. Nade Pavšič - Vončinove in Karla Vončine iz Nove Gorice in prof. Sonje Dolenčeve, predsednice komisije za Predšolsko vzgojo iz Ljubljane. O datumih predavanj bomo še poročali, tako da se jih bodo udeležili tudi vsi drugi vaditelji, ki imajo že diplomo šole v Mozirju. Če ne že drugače, da se vsi vsaj enkrat zberemo, . spoznamo med seboj s tržaškimi kolegi izmenjamo izkušnje in mnenje. M. Č. AVTOMOBILIZEM Rohrl in Geistdorfer sta na avtu fiat abarth 131 zmagal* na mednarodnem avtomobilskem rallyju Sanremo. 2. mesto sta zasedla Va-tanen in Richards na avt« ford escort. DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 12. oktobra 1980 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Ribiškem naselju CGS - Vesna * * * 15.00 v Repnu Kras - San Marco « * * 15.00 pri Domju Domio - Zarja « K • 15.00 v Žavljah Giarizzole - Breg 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trebčah Primorec - Gaja • * • 10.30 na Proseku Primorje - Cave * * * 15.00 v Tržiču Adria - Mladost • * • 15.00 v Sovodnjah Sovodnje - Piedimonte « « • 15.00 v Foljanu Fogliano - Juventina NARAŠČAJNIKI 12.15 na Proseku Primorje - Olimpia 9.45 na Opčinah Stock - Kras « « » 10.30 v Križu Vesna - CGS « * • 10.30 v Trebčah Primorec Domio • • • 9.30 v Štandrežu Juventina - Piedimonte * « • NAJMLAJŠI 9.30 v Trstu, Kampanele Campanelle - Breg « « • 8.00 na Proseku Primorje - Olimpia * « * 10.30 v Bazovici Zarja - Chiarbola ZAČETNIKI 10.30 na Padričah Gaja • Opicina • « • 9.30 na Proseku Primorje - Chiarbola B # # # 11.00 v Sovodnjah Sovodnje - Pro Gorizia ATLETIKA DP V MNOGOBOJIH 8.00 v Mantovi Nastopa tudi Bor # # # DEŽELNO PRVENSTVO (4-BOJ) 9.00 v Palmanovi Nastopajo rudi dečki Bora in Adrie NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 9.00 v Bariju Nastopa tudi Kras ’ * • • MOŠKA C LIGA 10.00 v Gorici, telov. Strada Azzurra - Mladina Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 5.50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 10 12. oktobra 1980 Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 »ADIT* DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalj 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlani|e - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dež« v Italiji pri SPI. 1 J I V Jttt Izdaja ZTT zvaza časopisnihI Odgovorni urednik Gorazd Vese! in tiskaj ^Trst aaioinikov fieg1 m POMEMBNA PRIDOBITEV ZA KRIŽ IN ZA VSO NASO STVARNOST V Križu se pripravljajo na odprtje obnovljenega doma «Albert Sirk» V Križu so v polnem teku priprave za odprtje obnovljenega prosvetnega doma »Albert Sirk*. Otvoritev prostorov, ki nedvomno predstavljajo zelo pomembno pridobitev ne samo za vas ampak za tudi širšo zamejsko kulturno politično stvarnost, bo v nedeljo, 16. novembra, in kot znano pripravljata KD Vesna in ŠD Mladina za ta dan bogat spored prireditev. V obnovljenem domu, ki stoji v zgornjem predelu Križa, bo dovolj prostora za raznovrstno kulturno dejavnost; tej pa je treba prišteti še športno dejav nost, ki bo prišla do izraža predvsem na odbojkarskem igrišču, ki ga domačini v tem času gradijo z udarniškim delom. V domu bo poleg velike dvorane na razpolago tudi manjša dvorana, ki bo namenjena predvsem raznim oblikam kulturnega življenja kot so nor. predavanja in seminarji in pa združevanju naše mladine. KD Vesna bo na svojem sedežu opremilo tudi sodobno knjižnico, v spodnjih prostorih pa bo deloval tudi bar za člane in obiskovalce prosvetnega doma. Po nekajletnem delnem premoru bo tako KD Vesna lahko v obnovljenih in sodobno opremljenih pro štorih v celoti razvilo svojo deiav nost in dalo kriškemu kulturnemu življenju nov pečat. Dom »Albert Sirk* pa ne bo namenjem izključno vaški dejavnosti, v njem bo nam reč redno gostovalo naše vledali šče, prostora pa bo tudi za šemi narje in za ostale pobude naših or ganizacij in ustanov. Na pobudo društev, ki bosta ne posredno upravljali dom. to je KD Vesna in ŠD Mladina, je pred dnevi stekla prostovoljna čistilna ak cija novih prostorov, katere se je udeležilo veliko število mladine in odraslih, ki so tako dokazali navezanost nad delovanjem društev. Na sliki: večja skupina Križank in Križanov, ki se je udeležila ene izmed čistilnih akcij v obnovljenem domu »A. Sirk*. V PRIREDBI DEŽELNEGA ŠOLSKEGA SKRBNIŠTVA Srečanje o problemih narkomanije med doraščajočo mladino V torek se bo v avli liceja Dante Alighieri v Ul. Giustiniano 3 začelo deželno srečanje šolskih delavcev Furlanije - Julijske krajine na temo »Sodelovanje staršev pri zdravstveni vzgoji mladoletnikov kot prispevek preventivnemu boju proti mladinskim toksikomanijam*. Srečanje, na katerega so vabljeni pokrajinski šolski skrbniki, docenti, ki se ukvarjajo s preprečevanjem narkomanije, predsedniki šolskih okolišev, predsedniki zavodskih svetov in docenti, organizira deželno šolsko skrbništvo. Na simpoziju, ki dokazuje, da se šolski organi ponekod le zavedajo nujnosti preventivnega boja zoper toksimanije, bodo v treh dneh s predavanji in skupinskim delom obravnavali številne probleme, ki zadevajo tako specifično področje to-ksikomanij kot bolj splošne probleme in kulturne pojave, ki vplivajo na miselnost mladine ter na širjenje droge. Kako pereč je problem, dasi pri nas v deželi ne dosega še takih konic kot drugod v Italiji, dokazuje že samo dejstvo, da je lani v Italiji umrlo skoraj 130 mladih narkomanov in da bo letos, kot kaže, obračun še bolj dramatičen. uHHiiimiiiiHiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiimiiitiiMiiiiiimiiiimiiiiiiiiitmiiiiiiimiiinmiiiiiiiniiii Nova pridobitev SPD Tabor Nalezljive bolezni v tržaški pokrajini Pokrajinski zdravnik sporoča, da so v tržaški pokrajini septembra zabeležili sledeče primere nalezljivih bolezni: škarlatinka (1), ošpice (2), norice (7). parotitis (10), rdečke (1), srbečica (9), infekcijski hepatitis (15) , tuberkuloza (7), salmoneloza (16) in mononukleoza (4). • Poštna uprava sporoča, da bo 15., 16. in 17. oktobra zaprt poštni urad v Ul. Pascoli 6. ker bodo na mestili na okenca neprobojna ste kla. Upokojenci kategorije I O, ki bi morali dvigniti pokojnino v omenjenih dneh, jo lahko dvignejo v telegrafskem uradu v pritličju o-srednje pošte. Prisprrujlv za DIJAŠKO MATKO • Od jutri do 23. oktobra bodo u-radi pokrajinskega vodstva za javna dela zaprti. Urad se namreč seli v nove prostore v Ul. S. Fran-cesco kjer bo začel znova poslova ti za javnost 23. oktobra. danes ob obali KINO KOPER: ob 10.00 ameriška risanka POGUMNI POPAY ; ob 16., 18. in 20. - ameriški STROJI SMRTI. IZOLA: ob 10.00 nemški PUSTOLOVŠČINE BARONA MUNCHAUSSE-NA; ob 16., 18. in 20. — ameriški MORILSKI AVTO. PIRAN: ob 16., 18. in 20. — hong-konški ZMAJEVA JEZA. Novi prostori prosvetnega doma na Opčinah bodo omogočili večji razmah že bogate kulturne dejavnosti. Če se omejimo le na glasbeno de-, javnost, bo predvsem mala dvorana v prvem nadstropju omogočila še bolj bogato delo na tem področju. V predvidevanju te pridobitve je letošnji občni zbor domačega društva pozdravil predlog za nakup koncertnega klavirja, ki bi omogočil načrtno koncertno delovanje. Ta želja se je v teh dneh uresničila. Društvo je postalo lastnik klavirja, koncertni večeri se bodo začeli z odprtjem novih prostorov. Nadvse razveseljivo pa je. da je Hranilnica in posojilnica na Opčinah ugodila prošnji društva in ni samo prispevala za nakup, ampak podarila celotno vsoto, to je 4 milijone lir, za nakup klavirja. Medtem ko se odbor SPD Tabor in z njim vsi društveni člani toplo zahvaljujejo upravnemu odboru Hranilnice in posojilnice na Opčinah za velik prispevek društvenemu delovanju za njihov posluh ter naklonjenost vprašanju kulturne rasti, želijo poudariti, da bodo nadaljeval; in izboljšali ter razširili svoje delo. Odbor SPD Tabor - Opčine Mali oglasi IŠČEMO rabljeno kuhinjsko opremo. Telefonirati na 732456 v uradnih urah. IŠČEMO družino, ki bi sprejela v varstvo 9-letnega dečka. Telefonirati na tel. št. 775454, od 20.30 do 21.30. V VARSTVO sprejmem otroke na svoj ali vaš dom. Zainteresirani naj telefonirajo od 8. do 13. ure 827-094. TEKSTILNA prodajalka z delovno dobo nujno išče službo. Telefon 765354. KUPIM prosto stanovanje v Gorici. Telefonirati na telefonsko štev. 81615. PRODAM po polovični ceni novo peč na gorilno olje za centralno kurjavo (42.000 cl) znamke bu-derus. Telefonirati od 19. do 21. ure na št. 200543. GROZDJE za vino prodaja Kmetijska zadruga v Trstu (Terza Tra-versale Est, industrijska cona) in v Bol juncu (pri šoli). OSMICA pri Lupincu v Praprotu bo odprta do 14. t.m. Toči belo in črno vino. NUJNO iščem stanovanje v najem, po možnosti v centru mesta Telefonirati od 9. do 11. ure zjutraj na št. 60227. UGODNO prodam skoraj nov grelec za živila. Informacije po telefonu 0481 - 882163. POTREBUJEMO več izvodov knjige »G. Prina: Splošno knjigovodstvo* za dijake HI. razreda DTTZ »Žiga Zois*. Prosimo bivše dijake, naj knjigo odstopijo. Lahko telefonirajo v tajništvo zavoda - tel. 54356. MIZARJA - izkušenega za namestitev pohištva z vozniškim dovoljenjem kategorije B iščemo. Telefonirati na štev. 54-390. UGODNO prodam skoraj nov dvobr-zinski moped 49 C. Telefonirati ob večernih urah na tel. štev. 0841 — 882230 (odg. Tomšič). 15- LETNO dekle z znanjem slovenščine nujno išče kakršnokoli zaposlitev. Telefonirati od 13. do 14. ure na štev. 220495. PRODAM motorni čoln znamke fiart. Dolžina 3,60 m Telefonirati na št. 225-654. PRODAM avtomobil mini moriš 1000, letnik 1973, v zelo dobrem stanju. Telefonirat' od 13. do 14. ure na telefon štev. 228 723. PRODAM fiat 850 - pulmin v odličnem stanju. Telefon 225-551. JEEP wilis s prikolico registrirano kot tovornjak — letna taksa 7.000 lir v dobrem stanju prodam. Telefon 432 36 16- LETNO DEKLE išče kakršnokoli delo v jutranjih urah, razen ob nedeljah. Telefonirati od 13. do 14. ure na tel. štev. 228-318. Darovi iai prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S PROSEKA Ob 13. obletnici smrti Franja Luk-!e darujejo žena in hčerki 15.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA OPČINAH H. S. daruje 10.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVUAH PO «F. S. FINŽGARJU* Ob 10. obletnici smrti moža Vik torja Breclja daruje žena Marija z družino 30.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE V spomin na pok. Štefanijo Kralj daruje sin Aldo z ženo 10.000 lir. Ob rojstvu vnuka Alana Pisanija daruje nona Nada Cesaratto 10.000 lir. Namesto cvetja na grob tete Gine Ferfolja darujejo Alma, Renata in Magda Zlobec 15.000 lir. Ob 13. obletnici smrti Franja Luk-še darujejo žena in hčerki 15 000 lir. Ob 9. obletnici smrti Julija Puri ča daruje žena Karla 10.000 lir. V spomin na Rezko Sosič daruje Lojzek Guštin 10.000 lir. V počastitev spomina pok. Ama lije Žerjal daruje Amalija Sirca 30.000 lir. V spomin na pok. Romana Ljubi ča daruje nona Milka Ljubič 10 000 lir. ' V spomin na pok. Kristino Marcela daruje Marii« Kral 20.000 lir. • « • V spomin na Karla Hrvata in Marijo Petaros daruje družina Albina Hrvatiča 10.000 lir za otroški pev ski zbor-Slovenec. V spomin na Marijo Glavina vd. Pela ros darujejo Sedmakovi 10.000 lir za otroški pevski zbor Slovenec. V spomin na Štefanijo Kralj da rujejo Dario Čuk 10.000, družina Kralj (Trebče 180) 5.000, Marija čuk (Trebče 181) 5.000. Elio in Ani ca Čuk 15.000, Dario Vremec 5.000 in Bruno Kralj (Trebče 175) 5.000 lir za ŠD Primorec. Ob 10. obletnici smrti moža Vik torja Breclja daruje družina Brecelj 20.000 lir za TPK Sirena. Dne 3. oktobra 1943 so pod nemškimi streli padli Albin in Stanislav Olenik ter Marij in Albert Tul. V njihov spomin darujejo Alojzija in Josip Tul ter Danica 30,000 lir za KD Primorsko - Mačkolje. V spomin na Štefanijo Kralj da ruje sin Aldo z ženo 25.000 lir za ŠD Primorec, 20.000 za PD Fh-imo-rec, 15.000 za pevski zbor I>rimo; rec, 15.000 za šolo »Pinko Tomažič* in 15 000 lir za trebensko cerkev. Kemična čistilnica Vilma Žerjal Dolina - Bazovica daruje 15.000 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob Štefanije Kralj daruje Guštin Kralj (Treb če) 5.000 lir za TPI>Z. Namesto cvetja na grob Marčele Malalan daruje Viktorja Čok 5.000 lir za TPPZ. V spomin na Silvana Starca da rujeta Ljubo Košuta in Nadia Gras si 10.000 lir za TFS Stu ledi. V spomin na starše Lizeto in An gela Bogatca daruje sir Edi z dru žino 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Pavla Bergača daruje Ivan Ban (Batiča) z družino 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na pok. Štefanijo Kralj daruje družina Sivitz (Trebče 23) 10.000 lir za PD Primorec. V isti namen darujeta Miranda in Atili.) Kralj 10.000 za PD Primorec in 10.000 lir za popravilo Ljudskega doma v Trebčah. Namesto cvetja na grob Štefanije Kralj daruje Romana Stok 3.000 lir za popravilo Ljudskega doma v Trebčah. Ob prazniku 50-letnikov iz Trebč daruje Giulio Kalc 10.000 za popra vilo Ljudskega doma v Trebčah in 10.000 lir za PD Primorec. Namesto cvetja na grob Štefanije Kralj darujeta Sonja Kozina in Ol ga Danieli 20.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah. Namesto cvetja na grob tete Gine Ferfolja daruje nečakinja Marčela 10.000 lir za SPD Trst. Namesto cvetja na grob Silvana Starca daruje družina Junc 10.000 Ur za TFS Stu ledi. Ob priliki 50 letnice poroke Marije in Rafaela Grgiča daruje vese la družba 75.500 lir za PD Slovan. Namesto cvetja na grob Marije Glavina vd. Petaros daruje Mar čela Zobec z družino 5.000 lir za KD Slovenec. Za PD Kolonkovec darujejo: N. N. 5.000, Marija Kette 10.000, Čehovin 10.000, Gigncarlo Gasco 25.000, Elvira Žerjal 5.C00, Dušan Jakomin 50.000 in Pina Čehovin 20.000 lir. V spomin na strica Antona Miklavca da^Uje Marija Kette 10.000 lir za PD Kolonkovec. V spomin na Marijo Giorgi - Rešeta daruje Dušan Jakomin 10.000 lir za PD Kolonkovec. Namesto cvetja na grob Mari Milič por. Ostrouška darujeta Marija in Angelo Milič 10.000 lir za nakup oblek pevskemu zboru Rdeča zvezda. V isti namen darujeta Olga in Mario Milič 10.000 lir za PD Rdeča zvezda. V spomin na dr. Milana Starca daruje družina Cipollino 10.000 luža Godbeno »društvo Prosek. Nosilci krste I avla Bergoča darujejo 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Lizeto Bogateč in Pavla Bergoča darujete Ivanka in Nini Ukmar 20.000 lir za Godbeno društvo Fb-osek. V spomin na Olgo ščuka in Marijo Surina vd. Kralj darujeta Cvetka in Franc Malalan 10.000 lir za ženski pevski zbor Tabor in 10.000 lir za moški pevski zbor Tabor. Namesto cvetja na grob Olge Ščuka daruje Angela Guštin 10.000 lir za PD Tabor. Ob praznovanju svoje 80-letnice daruje Angel Žerjal 20.000 lir ter njegova sestra Slava Žerjal 10 000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem o zemlju. LEADING INTERNATIONAL BEVERAGE COMPANV is looklng for a DISTRICT REPRESENTATIVE to act as intermediary betvveen the Company and assigned Bottlers in plannlng and implementing approved marketing activities. — Follovving qualificatiOns are required: — age under 35 years — good knovvledge of English and Serbocroatian or Slo-venian languages — preferably universlty degree In economics or judlspru-dence — absolved military Service Good salary, appropriate training and Company car provided. Send curriculum vitae to: PRIMORSKI DNEVNIK, Ogl. odd. »MARKETING* — Ul. Montecchi 6 — TRST V ČASU ENERGETSKE KRIZE SO DRVA ŠE NAJBOLJ POCENI! MOTORNE ŽAGE Cm Mi • - S ECH0 od 3 hp do 8 hp cena od 140.000 lir dalje FURLANI s.p.a. TRST - ULICA MILANO 25-D • TELEFON 62-200 LESTVE VSEH VRST • Profesionalne leetvo • Raztegljiv« l«etv« no tovorn|akih • Razt«gl|iva laatv« s podol|ai|ivim opornim podstavkom • Oporna ato|ola • Gradbeni odrl - ________ | H splošno pohištvo rftsi - unčo s. ciiino, ...........................................V (040) S43 90 telefon (040) 7946 72 PEČ na drva in premog v dobrem stanju kupim. Telefonirati v opoldanskih urah na tel. štev. 226-265. POŠTENEGA(O) in sposobnega(o) delavca(ko) sprejmemo takoj v službo za skladiščnika. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod oznako »Center mesta*. IMMOBILIARE SOLARIO, Trg S. Giovanni 3, tel. 040 - 61061, urnik od 16. do 19. ure, išče za direktno nabavo in za prodajo svojim klientom hiše, hišice, stanovanja, tudi na Krasu. Plačilo v gotovini. Zajamčena resnost. KROJAČNICA za moške in ženske ima na zalogi nove vzorce blaga za pomladanske plašče, suknjiče, obleke in kostime. Košuta, Drevored D’Annunzio 11 - poslopje kina Capitol. PELLICCERIA C E R V O priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA - JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi TRST, Viale XX. settembre 16 Tel. 796-301 HORIZON ŠE VEDNO USPEŠEN Poskusite ga in kupite ga pri nas! TAKOJŠNJA DOBAVA PRI ZASTOPNIKU: DUPLICA Giovanni DREVORED IPP0DR0M0 2/2 TRST - TELEF. 763487 m Visoka cenitev rabljenih avtomobilov — Obroki do 36 mesecev z minimalnim predujmom —r Cena: od 5.460.000 lir dalje. Vključen davek IVA. TA L BOT