„ , , , _ „ . • : Pw»mMBs storilka Din ? ~ PoštaiBa olafctna * sotoriai. ŠTEV 196. V LJUBLJANI, petek, 25. septembra 1825. LETO II Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. neodvisen političen list. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: F™0N GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON STEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj ?e priloži znanilca za odgovor. Račun pri poštnem tek. uradu štev. 13.633. 1 Slovenska fronta. Opetovano se je v slovenski javnosti že zahtevala slovenska fronta. Toda nikdar se ni moglo te zahteve uresničiti in redno so vsi tozadevni pozivi propadli. Glavni vzrok tega neuspeha je bil vedno v tem, ker ni nobena stranka tedaj, ko je bila na vladi, poznala potrebe slovenske fronte, temveč vedno le tedaj, kadar je bila v opoziciji. Apel je zato izgubil znak nesebičnosti in iskrenosti ter vsled tega tudi ni mogel učinkovati. Iz istega vzroka pa je javnost tudi prešla nedeljski apel dr. Korošca, ker je bil apel prepozen in bi se moral izvršili tedaj, ko ga je mogel dr. Korošec podpreti s štirimi svojimi ministri v vladi. Vseeno pa mislimo, da je bil dr. Koroščev apel vsaj v eni stvari silno potreben in da vsaj v eni točki ne smemo poznati razcepljenosti. Ta kardinalna točka je: način izter-javanja davkov. To je točka, ki boli vse Slovence na čisto enak način. Davčni eksekutor se ne ustavi pred klerikalcem in ne pred liberalcem in rubi samostoj-neža ravno tako ko pristaša samostojno demokratske* stranke. V tem oziru smo v resnici vsi Slovenci popolnoma izenačeni in vsaj tu bi se morala pokazati taka solidarnost naroda, da hi krepko Tifjnkovala tudi v Beogradu. Žnkaj jasno je. da tako kot sedaj, ne sme in ne more iti naprej. Ni naš narod tega zaslužil, da se mu 7. orožniško asistenco pobirajo davki, ker naš narod še ni nikdar državi odrekel tega, kar ji gre, samo če je mogel dati. In ni zaslužil naš narod, ki ima tako visoko davčno moralo, ko nobena druga pokrajina v državi, te sramote, da se mu z orož^ niško asistenco stika po žepih in mu jemlje zadnja gotovina. Žalostna navada naših strank je bila od nekdaj, da so z medsebojnimi očitki krivde ubijale v narodu voljo za skupen nastop, mesto da bi mislile samo na to, kako bi v slogi odvrnile od naroda nesrečo.. Pa če so se kregale stranke med seboj za razna postranska vprašanja, h) ni bilo tako hudo. Katastrofalno pa .h’ bilo, kadar smo reševali velika in usodna vprašanja le z medsebojnimi očitki. Način izterjavanja davkov je sedaj tako usodno vprašanje, da je vsaka neenotnost v tem pogledu zločin nad narodom. Ne gre za to, kdo je kriv, da je do takega stanja prišlo, ne gre za to, če je v prvi vrsti kriva vladna ali opozi-cionalna stranka, gre samo za to, kako to zlo odpraviti, kako preprečiti, da ne pride vsa Slovenija na boben. Vsako pravico do obstoja je izgubila fma stranka, ki ne razume tako položaja. V treh mesecih naj plača Slovenija še okoli 180 milijonov dinarjev in to v čnsn gospodarske krize, ko še niso popravljene škode od vremenskih ne-/god, ko taie nas narod se cela kopa drugih nadlog. Samo z združenimi močmi more v tej stvari uspeti slovenski narod, ker tudi najmanjša neenotnost more postati usodna. Ni bila. mogoča slovenska fronta, ker je zadonel klic po njej v nepravem času. Klic po slovenski fronti v davčnem vprašanju pa je k];c 0j, pravem času in obenem klic v dvanajsti uri. L>avki morajo ujediniti ve!5 .slovenski narod in ju mora slovenska fronta prestati prvo preizkušnjo. Sramota nad stranko, ki bo kriva, če ne bi bila ta preizkušnja zmagovito dokončana. Razne kombi ^cije v političnem položaju. Nssnčlj Beograd, 25. sept. Po brzojavnem sporočilu, ki ga je včeraj prejelo predsed-ništvo vlade, prispe min. predsednik Pašič čez nekoliko dni, vsekakor pa tekom prihodnjega tedna, v Beograd. Brzojavka, ki jo je sprejel kabinet, je zelo obširna in navaja vse stvari, o katerih želi biti g. Pašič podrobno obveščen. G. Anta Radojevič potuje, kakor smo že poročali, danes ob 2. s simplonskim ekspresom v Monte Carlo. Njegov odhod je velike važnosti, ker bo min. predsednik na podlagi poročila prometnega ministra določil smernice bodoče poli-.tike radikalne siranke. Zanimivo je, da se v dobro obveščenih krogih govori, ali kakor verjetno omenja tudi v služ. brzojavki, da namerava g. Pašič pred odhodom v Beograd posetiti še Pariz. V Parizu ostane Pašič le malo časa, da se s tamošnjimi merodajnimi osebami razgovori o vseh smernicah zunanje politike na Balkanu, kjer sedaj situacija ni ugodna, zlasti v pogledu Grške in Albanije. Na podlagi tega mora naša država ukreniti obširne odredbe, da si zboljša svoje stališče. Predvsem se poudarja, da bo Pašič v Parizu sondiral teren za večje zunanje posojilo. Nekateri politični krogi pa nasprotno mislijo, da je g. Pašiču dovolj znano stanje stvari v državi in da si je že sestavil svoje naziranje o sedanji situaciji. Če Pašič kljub temu zahteva še nove informacije, potem more biti temu samo ta vzrok, da ho?e Pašič tudi v podrobnostih izdelati svojo taktiko. V zvezi s temi nazori g. Pašiča 'na. situacijo krožijo v radikalskih političnih krogih kombinacije, da bi se g. Pašič po povratku v Beograd mogel odločiti za rekonstrukcijo kabineta, kakor smo že poročali. Ne izključuje se niti to, da bi moglo sedanje stanje obstojati se naprej, tako da ne bi sledile prav nobene iz-preniembe, dokler se ne uredi proračun in eventualno posojilo v inozemstvu. Nekateri pesimistični krogi upajo, da se bo situacija razvijala tako, da bi se izdal apel na narod. Nikakor pa ni to mnenje verjetno. Treba najprej pripomniti, da glede novih volitev ne odločuje vlada sama, marveč splošna situacija v parlamentu. Zlasti pa so merodajni pogledi krone na parlamentarne odnošaje in situacijo v zemlji. Na drugi strani pa je tudi gotovo, da ni med poslanci vladnih strank prav nobenega razpoloženja za uove volitve. Negotovosti kandidatur in volilnega boja ne ljubi nihče. To pesimistično razpoloženje je bilo izraženo tudi na nekaterih radikalnih zborovanjih, vendar pa je gotovo, da se na kompetentnem mestu teh izjav ni vzelo tragično in kot noben znak otežko-čene situacije. Nasprotno se misli, da se bo' šlo preko vseh teh izjav na dnevni red in še bolj utrdilo s sporazumom doseženo stanje. V ostalem so to samo razgovori, ki jih vodijo poedine grupe in ki imajo le akademik en pomen. Splošno pa se vse zaveda, da so vse kombinacije samo prazna ribanja, kokler se ne vrneta Pašič in St. Radič, zlasti pa kralj, v čigar rokah je ključ situacije. V sedanjem trenutku so vse to le kombinacije političnih krogov, važne le za karakterizacijo sedanje . situacije. Drugega pomena pa jim ni pripisovati. Berlin, 25. sept. Wolfov urad poroča, da'se bo na seji, kateri bo predsedoval Hindenburg, odločilo, če sprejme Nemčija poziv zavezniških vlad, da sodeluje pri razpravi za sklenitev garancijskega pakta. Zastopniki vseh držav Reicha in člani komisije za zunanje zadeve so pozvani, da sodelujejo pri odločevanju tega važnega vprašanja. Nemški nacionalni ministri so prenehali s svojim odporom proti udeležbi Nemčije na ministrski konferenci, Na včerajšnji seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da se v imenu Nemčije udeleži konference dr. Stresemann, ki ga spremlja dr. Luther. Konferenca se vrši v Lucernu. nif- * l i a i i, i ► Vi I ■ •'i' "/■A . ' -> S vi t»i- ■»» Zagreb, 25. sept. Včerajšnja »Riječ« poroča, da je informirana iz duhovniških krogov, da je Vatikan sklenil, imenovati nadškofovskega koadjutorja cum iure successionis. Odločilni faktorji držijo kandidature v največji tajnosti. Zato pa se tem bolj pridno delajo razne kombinacije. Tako se govori, da je bil predlagan pa koadjutorja dr. Josip Lončarič. Drugi pa predlagajo škofijskega tajnika dr. Antona Slamiča, ki pa je Slovenec in zato pa mnenju lokalnih patriotov v Zagrebu ne bi smel priti v poštev. Beograjski papeški nuncij je baje predlagal beograjskega kateheta in duhovnika zagrebške nadškofije dr. Juraja Magjarca; dr. Ante Bauer pa je predlagal REN D IS 0 SESTANKU Z N1NČIČEM. Po svojem povratku v Atene je Ren-dis, minister zunanjih zadev, izjavil, da je bil njegov sestanek z dr. Ninčičem zelo prijateljski in iskren. Razpravljala sva o vseh vprašanjih, ki se tičejo obeh držav, zlasti pa smo razpravljali o vprašanju proge Solun-Gjevgjelija ter o vprašanju narodnih manjšin. Pogajanja se bodo nadaljevala diplomatskim potem. ZA NOVINARJE, i Beograd, 25. sept. Beograjski okrožni j odbor je sklenil, da se sprejme v proračun postavka 10.000 dinarjev za novi-narski penzijski fond. NAČRT ZA PROGO BEOGRAD— obrenoVac ODOBREN. Beograd, 25. sept. Prometni minister A. Radojevič je dobil včeraj načrt proge ; Beograd—Obrenovac. Prometni minister je načrt osvojil z malimi izpremembami i in ga bo izročil ministrskemu svetu v odobrenje. zagrebškemu nadškofu kanonika Medjimurca za posvetitev za škofa brez nasledstvenih pravic. Vpraša-nje je, ali bo kaj kruha iz te moke, ker hoče Vatikan imeti v Zagrebu škofa cum iure successionis, a pravico nasledstva. Ljubljanski krogi predlagajo za koadjutorja krhkega škofa dr. Josipa Srebrniča, ker bo v smislu konkordata ukinjena škofija na Krku. Ni še jasno, kako bo to vprašanje rešeno. Tudi radičevce, naravno, zanimajo te kandidature in je njihovo stališče silno važno, ker so v vsej stvari najbolj interesirani. V krogih beograjskega klera gledajo z veliko nervozo na lx)j za mesto zagrebškega koadjutorja. Snejda Pariz, 25. septembra. Iz Carigrada poročajo angleški agenciji »Central news<, da so Druži končno osvojili Sueido. Druži so napadli mesto in zajeli 450 vojakov, 2 oklopna avtomobila in veliko topov. V njihove roke je prišla tudi vojaška blagajna s 25.000 turških (zlatih) lir. Pariški krogi so radi teh vesti zelo vznemirjeni, dasi sumijo v njeno avtentičnost, ker so listi že opetovano poročali o padcu Sueide. Upanje, da se to ni zgodilo, je tem večje, ker v Pariz ni prispela nobena brzojavka, ki bi to potrdila. SKUPEN NASTOP FRANCOZOV IN ANGLEŽEV PROTI DRUZOM. London, 25. sept. »Timesc poroča iz Bejruta, da so francoske čete obkolile Ghaebel-Drusa s treh strani. Na četrti strani prodirajo angleške čete iz Trans-jordanije, da bi se istočasno izvedel koncentričen napad na Druze. Sovražnik šteje okrog 8000 mož, ki so razdeljeni v 3 oddelke. Središče sovražnih operacij je Amira. TURČIJA SE PRIPRAVLJA NA VOJNO London, 25. sept. »Westminster Ga-zette« posnema neko vest po >Matinu«, da je Turška radi nastopivše situacije v mosulskem področju poklicala pod orožje vse svoje rezerve. Matin« piše, da namerava turška vlada vsak čas zatvo-riti Dardanele. ZAHTEVE ODPUŠČENIH MADŽARSKIH URADNIKOV. Budimpešta, 25. sept. Državni uradniki, ki so služili na jugoslovenskem ozemlju in so bili odpuščeni iz službe, so izročili mešani madžarsko-jugosloven-ski komisiji pritožbo. Zahtevajo, da jim izplača naša država plačo in doklade, ki jim pripadajo, odkar so bili odpuščeni. TOBAK ZA POLJSKO PRIPRAVLJEN. I Sarajevo, 25. sept. V tukajšnji tobačni tovarni je končana izdelava tobaka za Poljsko. Načelnik uprave monopolov g. Domes je posetil tvornieo in pregledal tobak. KARAMBOL AEROPLANOV. London, 25. sept. Tukaj se je pripetil zopet tragičen dogodek. Dva vojna aero-plana sta pri spuščanju na zemljo zadela drug ob drugega. Oba pilota sta mrtva, aeroplana pa popolnoma zdrobljena. POBEGLA ZLOČINCA. Sušak, 25. sept. Iz zaporov okrožnega sodišča sta pobegnila neki Madžarov, ki je bil obsojen radi tihotapstva, in Nikola Dundolič, ki je izvršil več vlomov in tatvin. Policija zločinca pridno zasleduje, če ga bo našla je seveda drugo vprašanje. ZAPOR ISE LANGA POTRJEN. Osjek, 25. sept. Banski stol je potrdil preiskovalni zapor Ise Langa, bivšega direktorja tovarne cigaretnega papirja Mire . Odbil je njegovo prošnjo, da se ga pusti na svobodo proti kavciji 50.000 dinar iev. NASI ZASTOPNIKI NA MEDNARODNI KONFERENCI PRAVNIKOV. Beograd, 25. septembra. Vlada je sklenila, da jo zastopata na mednarodni konferenci pravnikov v Haagu dr. Ninko Perič in dr. Ivan Subotič. Dan odhoda še ni znan. aort*-* >• J**««*!«* Velika Nemčija — in mi! n. Viljema. Zares, strašen zločin proti državi! Jaz pa pravim: Vsi Nemci bi morali imeti napise, ki bi pričali, da so nemški gospodarji tam notri. Le Slovencem bi zakričal na ušesa: Vi pa ne bodite šeme, saj vidite, da ta mož ne mara vaših novcev —L Nemški napisi, ki so v Mariboru morali izginiti, so nam silno škodovali, ker po tem zgledu so začeli izginjati tudi slovenski napisi... drugod! Pa so isti naši rojaki v Mariboru tudi kričali, kakšne krivice se nam gode! V drugem dopisu je nekdo strašno udaril nesramnost Nemcev, da so — pomislite! —. slovenski tiskane napovedne pole za davke izpolnili nemški! Odgovor, ki je udaril drugod Slovence še veliko huje, pa je bil: Saj pri vas drugorodci še davkov ne morejo plačevati v svojem jeziku! To so fakta! Že često sem grmel proti takim docela nepotrebnim izlivom narodnega šovinizma, ki vzbujajo samo toliko .večji odpor domačih drugorodcev, nam pa v tujini silno škodijo, kajti kar s prstom kažejo na naše grehe proti zlatemu, vedno lepemu načelu: Cesar sam ne želiš, da drugi tebi store, tudi ti njim ne delaj! — Popolnoma nepotrebna se mi je zdela vselej sleherna beseda o Nemcih v Sloveniji. Ne govoriti o njih, ali pustiti pm pri miru vse, na kar imajo človečanske pravice. Pa ne postanejo objestni na naših tleh, proti temu ima slovensko ljudstvo uspesno radikalno zdravilo v svojih rokah... V nekem članku že pred leti sem dejal: Vsak slovenski inteligent, ki se oženi s kako nemško graščakinjo na našem štajerskem, stori z,a narod več nego vsi kričači, ki delajo toliko zgage ... Pritegnite tisto peščico Nemcev v svoje kroge, pričnite velikopotezno taktiko in v par desetletjih bo to vprašanje likvidovano na najlepši način! — T.a ne, kričati je treba in ves svet opozarjati, da imamo ob meji tako grozno nevarno iredento! Ali bo kako čudo, ako prično celo vaši najboljši prijatelji razmišljati o tej iredenti in končno utegnejo res priti na misel, da je treba temu vprašanju posvetiti več pozornosti s splošno evropskega stališča, zaradi ljubega miru in morda celo v njihovem interesu! Res je, da so Nemci mnogo grešili proti nam in še grešč, ali zelo se moti, kdor misli, da je prišel čas, ko jim lahko vračamo milo za drago. Ne pade mi na um, da bi se ogreval za nje in njihove pravice. Imam ki grozi s kazenskim postopanjem proti vsa- pred očmi le vitalne .^erese svojega^ale-komur, ki bi širil govorice o. reviziji držav- : £ g™ • Sf^Nemce Cesar ne želiš, da drugi tebi storč, tudi ti njim ne delaj. Nihče na tem božjem svetu nilha toliko pravice in potrebe, nego mi Slovenci, da človeštvo dejanski in dosledno živi po tem lepem krščanskem načelu. — Kaj je nam prinesla svetovna vojna, ki se je baje pričela in dobojevula zaradi pravic tlačenih narodov?! Mi Slovenci imamo najmanj vzroka, da bi se veselili novega položaja, ki so ga nam ustvarili zmagovalci nad »nem-škimi tlačitelji«. Niti koroških Slovencev nismo rešili, marveč pahnili smo jih še v težje boje za narodni obstanek, — a kaj vse smo izgubili? Najboljše, kar je bil naš ponos, smo izgubili, pa še kako izgubili! Naravnost tragiški obupna je usoda najboljšega dela našega naroda. Velika Jugoslavija niti z daleka ne odvaga katastrofe, ki je nas doletela s sankcijo zmagovalcev nad našo mačeho Avstrijo. Kadarkoli čitam, kako se v Sloveniji veselite, kako jubilirate in slavite.. ., tedaj navadno kolnem kakor cigan in upam, ga mi gospod Rog ne šteje tega greha. Slovenija je najgrozoviteje udarjena, za njene bolečine še ni leka, a prav Slovenci slepo kujete še hujših spon svojini nesrečnim bratom. Prvo cono koroških Slovencev ste lahko dobili brez plebiscita, pa ste jo zapravili v svoji neodpustljivi in megalomanski domišljavosti. Bliža se doba, ko utegnete zopet dobiti priliko, da rešite, kar se po pameti morda še da rešiti, a že vidim, kako zopet bledete v blaznem fanta-stvu izza plebiscita in v naprej rušite temelje ugodni rešitvi. Grehi, ki so zapravili koroške Slovence in otežujejo položaj še večjega dela trpečega naroda, se ne smejo več ponavljati! Kdor kaj more k temu pripomoči, naj ne štedi ne besed ne poguma, čeprav je gotov, da ga mnogi ne bodo hoteli razumeti... Zato hočem odkrito govoriti tudi jaz, ki imam o sebi to lepo mnenje, da — bi moje besede ne smele ostati glas vpijočega v puščavi. * * * Najpoprej nekaj besed na dopis iz Maribora v »Nar. D.« preteklega petka. Dopisnik —v. —b.— opozarja na moje članke o An-schlussu in pravi, da so moji sklepi pravilni, ...., ker jih potrjujejo naši Nemci in nem-furji sami »s svojo zelo obsežno in tajno propagando«. Dalje govori o tajnem šepetanju med Nemci ob meji in o neki okrožnici, ki ’ nih mej itd. Toda pravi: »tajinstvene govorice se širijo dalje, zaprt pa še ni bil nihče . Dopisnik zahteva ostrejšega postopanja itd. Jaz pa pravim: Imate oči in ušesa, da morate videti in slišati vse, kar more škoditi državi; take krivce le primite in kaznujte eksemplariški. Nikar pa ne delajte po nepotrebnem narodnih mučenikov. 70milijon-ski nemški narod ne pozablja svojih mučenikov tako lahko, kakor se to žal godi pri nas. Ne dajajte temu narodu po nepotrebnem še ostrega orožja v roke, da se ne bo mogel pred ostalim kulturnim svetom postavljati v vlogi pravičnega maščevalca. Ne opozarjajte celo svojih zaveznikov, ki so vam še prijatelji, da je celo pri vas doli nevarno ognjišče takih sporov, ki lahko zanetijo težke mednarodne konflikte. — Saj je stara Avstrija tudi napolnila vse ječe s samimi veleizdajalci, pa je končno spoznala, da je s tem sama izpodkopavala temelje pravici do Obstanka. Kar se posebe tiče Slovencev: ne dajati novih vzorcev za preganjanje vaših najboljših bratov... Ko srno bridko tožili svetu, kako med najboljšim delom našega naroda zatirajo sleherni javni dokaz naše J narodnosti, so odgovorili: Tudi vi niste nič boljši, hujši ste, po vaših metodah delajo.? Ali ti so šli še dalje, ker imajo moč. ki je vi nimate in morda nikdar ne boste imeli, — in tako se še stopnjuje mučeništvo našega naroda... Pa se potuhnjeno smejejo, češ: čemu bi bili mi boljši od vas! — Vem, da so se sklicevali. na dva slučaja, ki so jih čitali v »Slov. Narodu«, — in sicer prav v dopisih iz Maribora. — Neki dopisnik je bil hud na Nemca, ki ie postavil na novo tablo samo ime m še to je bilo: Wilhelm mesto kakega gleda ves svet, celo z vse drugačnimi očmi; občuduje njihovo kulturo, njihovo marljivost j in delavnost. In Nemci znajo svoje interese j vse drugače zastopati pred forumom svetske-ga javnega mnenja, nego to znamo in zmoremo mi. Poglejte zgled: da so Nemci anali preslepiti celo poslanika SHS na Dunaju in ga poučiti, da se koroškim Slovencem ne j godi nikaka krivica! — Nemški aparat za informacije celemu svetu o njihovih težnja.i in delih — je ogromen, njegovo delovanje je silno uspešno. Ako napravite n. pr. proti kakemu Nemcu le kako nepotrebno šikano, tedaj bodo celo vaši najboljši prijatelji lako obveščeni, da bodo verjeli njim in ne vam, ako bi se vam tudi posrečilo, da pojdejo vaša poročila preko meje. Ali ne vidite, kako se že zdaj laskajo Nemcem in tekmujejo rned j seboi 2*1 njihovo prijaznost vsi njihovi ^ vražniki od včeraj? »Gott strafe England! j ie bil napis na vsakih nemških vratih, a da- , nes že je mogoče debelo prijateljstvo med ; njimi. Briand pridiga, da se morata Francija i m Nemčija sporazumeti, sicer obe propadeta, ; Nadzorstvo \sen oo - francoski naučni minister je bil v Berli- j obrtnega nadzormstva, la se ima izgraditi dirnjena in spoznala je, da jugoslovenski narod ni pozabil na dobrote, katere mu je izkazal njen plemeniti soprog. — Samouprava« o g. Pribičevieu. Včeraj-' šnja »Samouprava? piše med drugim, da ne pozna g. Pribičevič v svojih govorih prav nobene obzirnosti. Vse mostove zažiga s a seboj in uničuje za seboj vsako možnost umika za slučaj, da ga uspeh politike sporazuma prisili na umik. Za tako eventualnost pa ima mnogo verjetnosti. G. Pribičevič na svojih shodili hvali svoje uspehe, žali in izziva,^ postaja demagoški in se ne boji niti tega, če bi razvnel plemenske in verske strasti. Smatramo, da je brezmiselno, če resna stranka brez vsakih program a tiču ih potreb vodi boj proti gibanju, ki ga je ogromna večina naroda odobrila in ki po mnenju vseh naših prijateljev v tujini mora prinesti naši državi in našemu narodu ogromno korist. S takim delom povečuje g. Pribičevič in njegova stranka samo falango onih, ki nočejo miru v naši državi in njene konsolidacije. = Mi in Čehi. V »Politiki« primerja njen ženevski dopisnik nad vse pravilno, kako delamo pri Zvezi narodov mi in kako Čehi. Da očuva majhne, je ustanovil IVilson Zvezo narodov. Veliki in mogočni pa so se polastili njegovega dela. In ti odločujejo danes j pri Zvezi narodovo, ne ozirajo se pa na pravice | majhnih. Poleg mogočnih pa imajo pri Zvezi j vpliv tudi tisti, ki delajo. To je dobro spo-i znal Beneš in čeprav majhni po politični ; moči, imajo vendarle Čehi pri Zvezi narodov velik vpliv. Moglo bi se reči, da ima češkoslovaško zunanje ministrstvo pri Zvezi na-; rodov svojo filialo. V Svetu, v vseh mogočih j komisijah so zastopani Čehi in jugoslovenski j novinar je na njih informacije skoraj uave-I zau. Jugosloveni smo Zvezo narodov omalovaževali. Naša vlada se ni niti najmanje tru-! dila, da bi bili tudi naši ljudje nastavljeni pri Zvezi narodov, ne ozirajo se pa na pravice 1 da nismo zasedli niti onili mest, ki so bita ’ za nas rezervirana. Čehi delajo, mi pa nima-j mo zmisla za delo. 2alosi.no, da se to tako : jasno vidi celo pri tako važni ustanovi, ka-; kor je Zveza narodov. j — Poljska sodba o češkoslovaškem predlogu Nemčiji. »Warszawianka«, glajdlo po-, slanca Stronskega, piše o demarši češkoslo-: vaške vlade v Berlinu in pravi, da dokazuje > korak dr. Beneša, da bo nameravani pakt petih velesil zaokrožena celota in da morajo druge države skleniti z Nemčijo separatne dogovore. Češkoslovaška je morebiti s svojim korakom pripomogla zaveznikom, da zvabijo Nemčijo na odprto polje, da bo morala zagotoviti svojo miroljubnost tudi za ‘ vzhod. Berlin pa vsled tega ne bo prišel iz ’ ravnotežja, ker J omeni Češkoslovaška za j Nemčijo nekaj drugega ko pa Poljska, ki jo | smatra Nemčija za svoj plen. Važnejše in S pomembnejše je za Nemčijo dejstvo, da na- i stopa Češkoslovaška separatno in ne skup- no s Poljsko. ra Iz krvave Bolgarske. Streli na sofijskih uticah. V sredo oholi osme ure zvečer so naleteli agenti policije na neko sumljivo ’ osebo, ki so jo imeli za pobeglega aretiran- j ca. Agenti so mu sledili, na vogalu hiše pa se neznanec nakrat obme in prične streljati na agente, ki so mu pričeli takoj odgovarjati s streli. Po kratkem boju je bil neznanec ubit in ravno tako tudi neki agent. Nato se zdravje. Omejitev noč- i je ugotovilo, da je bil neznanec neki noi«, ;;r;;:Vela. Tedenski nepretrgan delovni od- j ki je pobegnil iz norišnice. — Pred vojnim mor oti najmanj 42 ur. Letni dopust brez sodiščem se je pričel velik proces proti cia- ustavitve plače. Skrb za izvršitev sigurnostnih del je pri-puščena edinole strokovnim organizacijam. Pobijanje izrodkov domačega dela s ciliem njegove popolne odprave pri dalekosežni, preskrbi prizadetih.. Nadzorstvo vseh obratov in podjetij potem ne, mesta, okraje, pokrajine) enotno zakonodajo. Enodomni sistem je treba uvesti za vsa samoupravna telesa. Volitev županov je časovno določiti. Samoupravna telesa izvršujejo posle svojega upravnega delokroga v okviru državnih in deželnih zakonov samostojno in na lastno odgovornost. Za vprašanja splošnega javnega interesa je v občinah uvesti referendum in plebiscit. Pravno kontrolo nad upravo, zlasti varstvo državljana proti v njegove pravice posegajočim upravnim dejanjem, je zasigurati potem neodvisnih, od reda sodnih stopenj organiziranih upravnih sodišč. Državno upravno sodišče ima istočasno nalogo upravnega nad-sodišča v vseh deželnih zadevah. Potem državnega komunali/arij«koga in! državnega razlastitvenega zakona je občinam in občinskim zvezam dovoliti za izvrševanje iu razširjenje komunalnega gospodarstva potrebne pravice in oblastna sredstva. Obliko uprave je tako določiti, da bodo na eni sha»i podjetja oproščena od birokratičnih spon, na drugi strani pa da bo varovana neomejena določilna pravica javnih korporacij. Za vse uradnike in nameščence javnih korporacij je izdelati enoten službeni red, ki določa izbero, nastavitev, napredovanje. Interesno zastopstvo in zaščito po demokratičnih in socialnih vidikih. Justica. Socialnodemokratična stranka pobija vsako razredno in strankarsko justico in se bori za s socialnim duhom prežet pravni red z odločilnim sodelovanjem izvoljenih sodni-kov-laikov v vseh panogah in na vseh stopnjah justice. Zlasti pa zahteva: V državljanskem zakonu podreditev premoženjskega prava pravu o socialni skupnosti. Olajšave ločitve zakona. Enakopravnost žene z možem, enakopravnost nezakonskih otrok z zakonskimi. V kazenskem procesu obnovitev porote in Socialnim pravicam, nadomestitev kaznovalnega principa s principom vzgoje posameznika in zaščite družbe. Odpravo smrtne kazni. V preiskovalnem postopanju varstvo are-razširjenje njene pristojnosti zlasti na politične in tiskovne delikte, dovolitev vzklica ; v vseh kazenskih stvareh, odstranitev vseh zagovorništvo omejujočih določil. V preiskovalnem posopanju varstvo aretirancu proti preseganju obiastnih organov. Aretacijo, razven zasačenja na delu, le na osnovi sodnikovega ukaza, ustno razpravo jiroti zaporni pritožbi. V kazenski izvršbi državno zakonito ureditev v duhu humanosti in vzgojnega principa Javno posvetovanje sodišč za razsodbo. Socialna politika. Zaščita delavcev, nameščencev in uradnikov ter dvig življenskega standarta širokih slojev zahtevajo: Zaščito koalicijske In stavkovne pravice. Pravico žene do samostojnega zaslužka. Prepoved vsakega pridobitnega posla šoloobvezni mladini. Zakonito določitev delovnega dne v izmeri največ osem ur, skrajšanje delovne dobe za mladoletne in v obratih z večjo opas-nostjo za življenje in nu sijajno sprejet! — Moti se, kdor meni, da bo Nemčiji res treba jemati Avstrijo z orož- j jem! Dobe jo bolj poceni in vsa Evropa se . bo drenjala s svojipii čestitkami v Berlinu in na Dunaju! Takrat, edino še takrat bo prilika, da re- . Šimo koroške brate, - in sicer na najlepši : i na nriiateliski način z Nemčijo in Avstrijo-S tem si ragotovimo proste roke pri nadaljnjem delu v bodočnosti. Toda naše orožje je. j pravičnost naših zahtev, utemeljenih v so- ! Sanjih odnošajih. Srednjeveška »Kralwa Ve-nus« nam ne sme mešati pojmov in racu-—m. — ge nekaj prihodnjič! A. G. s pritegnitvijo delavcev in nameščencev kot uradnikov in penzionistov v državno ustanovo. . Zasiguranje pravne veljavnosti tarifnih TnTarnv in nemoč pri njih sklepanju potem tnov. Akcijski program nemške socialno demokratične stranke. dogovorov in pomoč pri njih iiosredovulnih UIj®®ov' . , . . . v Samostojna sodišča dela, ki so izločena od rednih sodišč. Enotno delavsko pravo. Poenostavljenje socialnega zavarovanja in dokler se ne spremeni v splošno skrb za ljudstvo. Pritegnitev delanezmožnih in brezposelnih. Na polju ljudskega blagostanja obsežne zaščitne. zdravilne odredbe, zlasti glede vzgoje, zdravja in gospodarstva, enotno z drzav-; ni m zakonom ureditev dobrodelnosti, pri ka-1 teri treba sodelovanje delavskega razreda | zasigurati. sodiščem se je pričel velik proce nom hajduške čete iz Kurdulova in njihovim pomagačem. Obtoženih je 77 oseb, kot priče pa bo zaslišanih okoli 600 kmetov. Vsi so obtoženi zaradi nelegalne akcije in zveze s komunisti. Smatra se, da bo najmanj 35—40 obtožencev obsojenih na smrt. POROKA PRINCEZINJE MAFALDE. V sredo se je vršila med velikimi sveča-nostimi v kraljevem gradu v Racoonigi poroka italijanske princeze Mafalde in hesens e-ga princa Filipa. Ves prejšnji dan so hiteli delavci v gradu s pripravljalnimi deli. Pm-cezinja je vodila dekorativna dela osebno ter se brigala za vsako malenkost. Popoldne so jeli prihajati povabljenci, katerih je bilo vseh skupaj 190. Ta dan je bilo pogoščenih na dvorišču cerkve S. Giovanm 250 starih revežev. Zvečer se je vršila v gradu velika gledališka predstava s plesi. V parku in na jezeru je bila razsvetljava. Na jezeru je plavajo 11 razsvetljenih čolnov z godbami. Okrog 22. sta se pripeljala v grad dva tovorna av - - ‘ «- ženitovanjskinn da- tomobila s cveticami in rili. Včeraj smo objavili splošna načela novega socialno demokratičnega programa. Danes pričenjamo z objavo akcijskega programa, ki je enako važen .in ki bi ga moral poznati vsak, ki hoče biti pravilno poučen o politiki. Jasno je namreč, da bo delavstvo vedno močnejši čini-teli v javnem življenju in da se politični razvoj vseh narodov ne' bo mogel oprostiti vpliva idej, ki so obsežene v novem programu nemške socialne demokracije. Ustava. republika je najugodnejši nodaje določiti enotna načela. Postaviti je ; enotno državno kriminalno policijo. j Obramba vsem monarhističnim ali milita- j rističuim prizadevanjem. Pretvoritcv držav- : nc hrambe v siguren organ republike. ! Popolno izvedbo ustavno določene enako- . pravnosti vseh državljanov brez ozira na rod. spol, vero in premoženje. Pospešitev zakonodaje. mednarodnih dogovorov in (Konec prih.) Demokratičua --r---------- ----------- teren za osvobodilni boj delavskega razreda in v tem je uresničenje socializma. Zato čuva nemška socialno demokratična stranka republiko in se zavzema za njeno izgradnjo. Ona zahteva: Državo je spremeniti v enotno republiko na podlagi decentralizacije • samouprav. Iz organično na novo včlenjeni podlagi občin in dežel se dviga močna državna oblast, ki ima v zakonu in upravi za enotno vodstvo in skupnost države potrebna polnomočja. Razširjenje neposredne državne uprave na sodišča: vsa sodišča imajo postati državna. Za varnostno policijo se imajo potem zako- Uprava. Cilj socialno demokratične upravne politike je nadomestitev od gosposke države prevzete državne policijske eksekutive * upravno organizacijo, ki postavlja narod na podlagi demokratične samouprave za nosilca uprave. Zato zahtevamo: Demokratizacijo uprave. Z državnimi zakoni poenostavljenje deželne uprave. Osnovna načela uprave določa država. Izvedba je stvar samoupravnih teles, kolikor ------------------------ _B<( JOTM....... ne gre za stvari, ki vsled svojega osrednjega j bi]j revnj Črnogorci dovolj zemlje za značaja zahtevajo neposredno upravo potem jovanje. To vprašanje se mora rešiti s ........................................ upravnih »krajev in upravnih °rf)ržavni občinski zakon ima ustvanti za občine in občinske zveze (podeželske oDCt- Politične vesti. — Favle Radič o svečanostih v črni gori. V razgovoru z novinarji je opisal Pavle Radič svoje vtise iz Črne gore sledeče: Nisem poznal preje teh kamenitih krajev in nisem si mogel niti misliti trpljenja tega naroda. Iz tega, kar sem videl, sklepam, da enako Poroka se je vršila v sredo po desetih in sicer najprej civilna, nato cerkvena. Civilni akt je opravil senator Tittoni. Poroke so se udeležili vsi povabljeni gostje med njimi tudi naš princ Pavle s soprogo, bivši črnogorski princ Danilo s soprogo, bivši grški irraij Sl;, ‘i* -SIS' .S-3v.SiiF p« w ‘5SSS. S S “»»Ccov! ? (Italijanski listi opisujejo z vestno natančnostjo krasne toalete dam. Omenjajo tudi, kako so bili oblečeni gospodje. V svoji smeš-........................- ■ . ja sla trpe tudi ostali kameniti kraji naše države, nosti gredo tako daleč, da poročajo, dag80 Lika in Dalmacija. Kar se tiče same Črne imela Mussolini in Tiltom frak.) —je gore, si boni prizadeval, da njenemu siro mašnemu narodu čim preje dodelim plodno zemljo v Metohiji in potem v drugih krajih južne Srbije, kamor naravno Črnogorci streme. S tem vprašanjem se bo bavil ministrski svet na eni svojih prvih sej. Razen tega bom skušal v soglasju s poljedelskim ministrom doseči, da se čim preje odobre krediti za osuševanje Skadrskega jezera. Tam bodo do- , obde-sporaz- umno z albansko vlado, ker je tudi ona im teresirana na rešitvi tega vprašanja, črni gori se bo sploh posvetila velika pažnja, toda pozabilo se ne bo niti na druge kraje. ^ — Novinarji rešili našo čast. Ko je prišla Wilsonova vdova v Ženevo, so jo kot pni pozdravili jugoslovenski novinarji- Gospa \Vilsonova je bila vsled te paznje globoko so se zaceli gosije luzuujdu. • je kr0_ vzklikala. Med odhodom avtom lf) je(a] £11, „„<1 8,,ulo»; kam “i Zvečer sta novoporočenca potovala. ©posccn"!!©. S tem opozarjam svoje cenjene .naročnike i„'občinstvo sploh, da gosp. A. stml!urt",1jko pri meni in nima pravice za !nuJ," .... _ nabrati naročila ali prevzemati « • Opozarjam še, da zavaja str«1 . . ’ ‘ moje tvrdke ne imenuje s po Ljubljana, 21. septembra Anton Šimenc, industrijo «»»»£ Dnevne vesti. i KOKAIN. Obe vodilni stranki Slovenije, SLS in SDS, sta svoje živčevje v svoji borbi že tako oslabili, da se tolažita s kokainom posebne provenience. »Jutros v eni sapi objavlja poročila o zmagoviti prleški turneji g. Pivka in gleda skozi naočala štajerskega poslanca ginijivo sceno, kako slovenski kmetje izražajo Žerjavu in Pribičeviču »neomajno zvestobo... »Slovenec^ pa je napravil iz sestanka dekretiranih zaupnikov (g. Korošca) v Mariboru neverjetno kačo, ki se grize v lasten rep. Nobeno zavijanje ne pomaga: SLS in SDS . marširata, vsled politične impotence svojih voditeljev, po rakovi poti, in blesteče fraze v njunih organih tega položaja nikakor ne . morejo prikriti. Demokracija v SLS je taka, '■ da ima prvo in glavno besedo vodstvo stran- • ke, zadnji, resnični zbor zaupnikov pa se je > razbil takrat, ko so morali novočasarji na ; komando konservativnih starinov pod klop. Od tistega časa ni bilo več zbora zaupnikov, j kakor je zamišljen v poslovniku SLS. Tako n.-pr. poslovnik ne predvideva zbora zaupnikov za'štajersko. G. Korošec si je šel v Ma- t ribor po zasigurano zaupnico svojih najzve- s stejših oboževateljev, ker ve, da so ljubljanska tla nekoliko prevroča za svobodno diskusijo o njegovi politiki. To velja zlasti ■ glede duhovščine, ki je večne opozicije že sita in ki še jedva drži pokoncu neomajno zaupanje pristašev v nezmotljivost strankinega vodstva. Kokain, s katerim si slajšata SDS in SLS sedanjost, bo kmalu izzval naravne posledice. Takrat bo najbrže prepozno. — Generalni konzulat republiko Peljske v Zagrebu poživlja vse poljske državljane, ki leta 1925 dovrše 18. leto. da se prijavijo najkasneje do 15. oktobra 1925 osebno v Kukovičev! ulici 16, III. nadstr. za časa uradnih ur od 9. do 12. ure dopoldne, ali pismeno. v svrho registriranja ter da istočasno pred lože dokumente, ki potrjujejo njihovo identiteto. Vsak državljan, ki se ne odzove temu pozivu osebno, je kriv za*neizvršitev te dolžnosti na temelju čl. 87. vojaškega zakona. — Dr. Maywalt, vicekonzul. — Jugoslovensko - češkoslovaška Liga je izdala v včerajšnjem »Slovenskem Narodu poziv za zbirko v korist soproge za Slovence velezaslužnega Jana Lega. Kakor pozdravljamo ta oklic, moramo pa pripomniti, da se v sličnih slučajih ne zamolči tistega, ki je dal iniciativo za zbirko. Če je gospodom že tako težko, da bi napisali ime »Narodni Dnevnik«, potem naj vsaj ne prezre avtorja, ki je bil na tozadevnem članku podpisan. Da se je slovenski narod spomnil svoje do- brotnice • gospe Legove. je zasluga g. A n -Ureja Gabrščka in to bodi z ozirom na poziv Jugoslovensko-češkoslovaške Line iz-htiki konstatirano. " , — Nov zakon o osobju prometnega ministrstva. V prometnem ministrstvu je izdelan načrt novega zakona o osobju, podrejenem omeujenemu ministrstvu. Postavljena je posebna komisija, katere naloga je, da prouči podrobno ta zakonski načrt. Zakonski načrt bo predložen v kratkem ministrskemu svetu. — Kovani drobiž po 10 in 5 par se izda v promet s 1. oktobrom. Drobiž se začne izdajati najprej pri izplačevanju, službenih prejemkov, potem pa tudi pri drugih izplačilih. —- Novi mostovi. V ministrstvu za javna v ,a odobrena kredita 780.000 Din za •graubo novega mostu iz železobetona čez tonema • °’ na cest' Valpovo-Metlinci in -00.000 Din za zgradbo mostu.čez Jasen po-[°k, na cesti Negotin-Salaž-Zaječar. Nova obleka za poštne uslužbence. Ministrstvo pošte in brzojava nabavi za poštno telegrafske in telefonske uslužbence nove zimske obleke. Uniforme bodo izgotovljene tekom prihodnjega meseca. — Zahteve gozdarjev. Zastopniki glavnega odbora jugoslovanskega gozdarskega um uzenja so predložili ministru za šume in rude resolucije, ki so bile sprejete na šu-marskem kongresu v Dubrovniku. Obljubljeno jim je bilo, da se bodo njihove upravičene zahteve upoštevale. — Kongres jugoslovenskih strojevodij. Te dni se je vršil v Beogradu kongres strojevodij iz vse države, ki se ga je udeležilo 1928 elanov. Na kongresu je bil sprejet predlog glede spremembe pravilnika o strojevodjih m nov pravilnik udruženja. Sprejeto je bila dolga resolucija, v kateri zahteva kongres med drugim izplačilo razlike med starimi in novimi pristojbinami, ureditev vojašnic za odmor strojnega osobja, eliminiranje madžarskih strojevodij, enakomerno ureditev premij pri vseh direkcijah, ustanovitev šol za strojevodje pri vseh direkcijah, reguliranje dnevnic in vzpostavitev komisije, ki naj prouči razne nedostatke. • ,??ove strojniške šole. Na iniciativo strojevodij se otvorijo pri vseh železniških direkcijah strokovne šole za strojnike. Pljučnica v Mariboru, iz zdravniških krogov poročajo, da je v Mariboru jako razširjena pljučnica. Vzrok je pač vlažno vreme. — Škrlatica v Hercegovini. Kakor poročajo iz Mostara, divja v Hercegovini že ves mesec Škrlatica. Posebno v vaseh, kjer ni zdravnikov se strašno hitro širi. Umrlo je že mno-80 ljudi. Oblasti so podvzele najstrožje me-re, ki pa so imele spričo slabih prometnih razmer malo uspeha. Gojenci Vojne akademije v Beogradu •s° se vrnili te dni s praktičnega kurza zopet v Beograd. Bili so na vežbi v Užici, nakar so podvzeli daljši marš preko Vardišta, Sarajeva, Mostara do Gruža, odkoder so se vrnili 2 železnico v Beograd. — Velikopotezne reforme pri avstriiskih železnicah. V kratkem se izvede na avstrijskih železnicah več velikopoteznih reform Maksimalna brzina se zviša na 100 km na uro. Večja maksimalna brzina, namreč 120 j lun na uro je uvedena samo v Franciji. Se- j veda bo mogoča ta brzina samo na gotovih progah. — Do konca tega leta se dvigne celokupni vozni park zopet na predvojno stanje. V promet pride mnogo novih pojiolnoma moderno opremljenih osebnih voz, ki bodo imeli električno luč, nov kurilni aparat in — last not least — zagrinjala na oknih in vratih, ki jih pogrešamo že toliko časa tudi pri nas. Tudi vozna tarifa bo znižana, seveda pač samo v I. razredu, eventuelno se uvede tudi nov sistem tarifiranja za daljše distance, kakor bo uveden pri nas. — Veliki angleški manevri. Kakor poročajo iz Londona so se pričeli v torek nedaleč od Kainpashire-a veliki manevri angleške armade. Manevrev se udeležuje 50.000 mož. To so prvi velik manevri po svetovni vojni. Zanimivi so posebno vsled uporabe brzih tankov, najhitrejših letal in drugih tehničnih novosti. — Ruske bojne ladije v Carigradu. Iz Carigrada poročajo, da je prispela tja skupina sovjetskih bojnih ladij, da se udeleži slavnosti turške mornarice. — Madžarski novinarji. Zveza madžarskih novinarjev v Budimpešti priredi tekom bo- ; doče zime za svoje člane hrvatske, češke, slo- j vaške in romunske tečaje. Ko bodo tečaji končani, dobi 6 novinarjev podporo za polo- : vanje v države, katerih jezikov so se naučili. Neki hrvatski list vpraša: »kaj se je pa storilo pri nas v tem oziru?« — Pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru je razpisano mesto referenta 1. kategorije s fakultetno izobrazbo. Reflektanti morejo biti postavljeni največ v 5. skupino. Prošnje je vložiti do 20. oktobra pri agrarni direkciji v Ljubljani. — Razpisana učiteljska mesta. Na osnovnih šolah ljubljanske oblasti so razpisana stalna učna mesta. Prošnje je vložiti do 30. septembra 1925. Glede podrobnosti glej »Uradni list« štev. 86 z dne 12. septembra 1925. — Iz zdravniške službe. Dr. Franjo Pavlič je imenovan za zdravnika pripravnika v državni bolnici v Ljubljani. — Dve justifikaciji v Varaždinu. Kakor smo poročali, sta imela biti dne 18. t. m. v Varaždinu obešena morilca Ivan Žnidarič iz Orehovice Medjimurju in Aleksa Sever iz Bartolovca. Eksekucija je bila odložena, ker se je krvnik Mauser prehladil. Zločinca bi bila imela biti pravzajirav obešena že 15. t. m., takrat pa krvnik, ki ima navadno polne roke posla, ni imel časa. Končno je prišel Mausner v torek v Varaždin. Predsednik sodnega stola je poklical obsojenca, jima prebral obsodbo in sporočil, da je bila milostna prošnja zavrnjena, vsled česar bosta drugo jutro obešena. Oba zločinca sta prebledela. Na vprašanje predsednikovo, če imata še kako željo, ni mogel nobeden od njiju odgovoriti. Oba sta jokala. Tudi iz občinstva se je začul jok. Plakala je Severjeva žena. Nato so orož- ■ niki obsojenca gnali nazaj v celico. Sever se je dal izpovedati. Vso noč ni mogel nobeden od njiju zatisniti očesa. Pogovarjala sta se z oiožniki. Kljub temu je imel Žnidarič dober tek. Severjeva žena je prebila noč v celici ter je ves čas jokala. Zjutraj so bile vse ulice ' polne ljudi. Usmrčenju je prisostvovalo 300 radovednežev. Žnidarič se je zahvalil orož- ■ nikom za lepo ravnanje, nakar je šel mirno pod vešala. Umrl je hitro. Sever je bil tako pobit, obupan in zmešan, da ni mogel hoditi : ler so ga morali pod vešala vleči. Tudi on ■ je bil v par trenutkih mrtev. j — Lakota v Indiji. V Južni Indiji grozi lakota. Kakor poročajo iz Bombaya, bo žetev radi dolgotrajne suše v obširnih pokrajinah j Južne Indije, kakor tudi v bombayskem ; okraju, izredno slaba. — Velika avtomobilska nesreča. Iz Ko- ! blenza proti Rensu je vozil te dni ponoči slabo razsvetljen avtomobil. Zavozil je v j gručo ljudi ter povozil neko lOletuo deklico ; ter njenega očeta in mater do smrti, neko : drugo deklico pa težko poškodoval. —Kačaki pri Kosovski Mitroviči. V pon- , deljek se je pojavila v bližini Kosovske Mi- j Irovice močnejša tolpa kačakov. Žandarme- ; rijska patrulja pod vodstvom ritmojstra Ko- i ste Jarakoviča je pričakala tolpo v bližini \ tamkajšnje žage, ki so jo nameravali, kakor j se je govorilo, kačaki napasti. Kmalu so se roparji res prikazali. Razvilo se je besno streljanje, in kmalu sta ležala dva kačaka na tleh. Razven tega je bilo več kačakov težje ali lažje ranjenih. Eden od ubitih je Said Konjuh, brat glasovitega Mehmeda Konjuha, ki ogroža one kraje že več let. — Boj s kačaki v okolici Prizrena. V bližini Siive Reke je naletela žandarmerijska patrulja na skupino 5 kačakov. Razvil se je takoj hud ogenj. Pri tem sta padla dva kačaka, med njima znani vodja kačakov Aljuša Mirič. V bližini se je nahajal občinski^delo-vodja Vojin Nikič. Ko je opazil, da Mirič še j ni mrtev, je skočil k njemu ter ga usmrtil s j strelom v prsi. To je bilo zanj usodepolno. i Kačaki, ki so hoteli vzeti ranjenega tovari- 1 ša seboj, so oddali na Nikiča salvot in Nikič se je zgrudil mrtev na tla. Orožnik^ so ostale tri kačake zasledovali, jih ujeli žive ter hoteli odvesti v zapor. Med potjo pa so hoteli ujetniki pobegniti. Patrulja je strelja- ; la za njimi ter vse tri ubila. — Natalinški roparski morilci. Brata Ran- i kovič, 'ki sedita radi znanega štirikratnega ulora v Natalincih v sodnih zaporih v Rači skupaj is Tihomirom Markovičem ista navalila te dni ponoči na svojega sokrivca z žepnim j nožem, ki sta ga imela skritega v celici ter »ta ga hotela umoriti. Okrog 11. ponoči je začul službujoči orožnik krik. Hitel je v celico. Tam je našel Markoviča ležečega na prični v mlaki krvi, njegova kolega pa sta se potuhnila kakor, da spita. Ko ju je »vzbudil«, sla trdila, da ne vesta, za kaj da gre. Toda Markovič, ki je imel dva globoka vbodljaja v hrbtu, je izpovedal, da sta ga brata Markovič napadla in zabodla z žepnim nožem. , trdi, sta zahtevala, da prekliče izpovedbo, sla 'bila tudi ona dva udeležena pri roparskem umoru v Natalincih, česar pa ni hotel storiti, ker sta brata svojo sokrivdo itak že priznala. Radi tega sta ga napadla, hoteč ga umoriti, kar sita pa morala opustiti, ker je pr.ičel klicati na pomoč. Markovičeve poškodbe so sicer težke, vendar pa ne smrtno nevarne. — Roparji na Olimpu. Iz Aten poročajo: Na Olimpu so obkolili orožniki roparsko tolpo ter jo pobili do zadnjega moža. Ker je bila razpisana na glave roparjev, ki so ogrožali okolico že več mesecev, nagrada 1,000.900 drahem, so odrezali orožniki ubitim roparjem glave ter jih javno razstavili. — žalostna smrt graščaka. Ves Pariz se zanima te dni, kako bo končal proces, pri katerem gre za tragično smrt grofa Cham-panberta. Grof Champanbert je imel premoženje neštetih milijonov. Bil je najboljši strelec v Franciji in svoječasno v družbi pa--riških aristokratov splošno znan kavalir. Odkar mu je umrla soproga in sin, pa je postal misantrop in legendaren čudak, ki se je ogibal ljudi ter živel samo za svoj lov. Pred tremi leti se je seznanil grof na lovu z mladim človekom, ki se mu je predstavil kot Gaston de Traz 'iz Pariza. Mladi človek si je znal pridobiti simpatije starega čudaka, ki ga je končno adoptiral. Gaston de Traz se je preselil nato na grad svojega adoptivnega očeta. Toda, ker je bil velik lalikoživec in razuzdanec, se mu je kmalu zopet zahotelo velikomestnega življenja in vrnil se je v Pariz, odkoder je neprestano pisaril in brzojav-ljal po denar. Staremu grofu je postala stvar končno preneumna, peljal se je v Pariz, plačal vse dolgove za svojim posinovljencem ter ga vzel seboj domov. Tri dni nato sta šla skupaj na lov. Vrnil se je samo mladi grof, ki je pripovedoval — na videz ves obupan — služinčadi, da je njegov oče na lovu ponesrečil. Komisija pa je ugotovila, da je bil stari grof ustreljen iz puške svojega posinovljene«! Zato je bil Gaston de Traz aretovan in čaka sedaj obravnave in sodbe. — Samomor radi enega dinarja. V vasi Dračevo v Hercegovini se je obesil te dni 11-letni deček Ljubo Raškovič. Samomor je izvršil zato, ker so ga stariši obdolžili, da je ukradel 1 dinar. — Pretresljiv sestanek po 15 letih. Te dni je sedel v kavarni »Moskva« v Beogradu mlad elegan. Pri sosednji mizi je zagledal mikavno krasotico. Začela sta koketirati. Ni trajalo dolgo in odšla sta skupaj v restavran supirat, iz restavrana v bar iz bara pa v njeno razkošno stanovanje. Po običajnih frazah je zahteval ljubezni željni gospod poljub. »To je draga stvar«, je odgovorila dama. »Poljubi in ljubezen se dajejo dandanes samo za denar « To je učinkovalo na Don Juana, kakor curek mrzle vode. »Moram Vas zapustiti; ker odpotujem«, je odvrnil »0, ne tako hitro«, je odvrnilo dekle. »Razžaljeni ste, loda morala sem to povedati. Ta navada nu je Pret,'a v meso in kri. Zakaj, od tega živim. Toda sedaj ne zahtevam od Vas niti pare. Ostanite še nekoliko časa.« Don Juan je sedel na divan, deklica ga je objela in gladila smehljaje se njegove črne lase. »Krasen vrat imate. Pa kaj je to?« »To je verižica z materjo božjo. Hočete videti? To so mi obesili okrog vratu, ko »eni se porodila.« Dama je snela verižico z vratu ter jo pokazala svojemu ga-lanu. Ta je nenadoma prebledel ter se jel tresti po vsem telesu. »Ana! Ti... Vi se imenujete Ana, kajne da?.« »Da«, je odgovorila hladno. Don Juan se je opotekel, nenadoma pa je začel plakati. »Idi z menoj, nesrečna moja Ana. Jaz sem Tvoj brat Milan.«. Deklica se je onesvestila. Ko je bilo Milanu R. 5 let, so odvedli njegovo sestro cigani. Iz njihovih rok jo je sicer rešila po par letih policija in Ana si je poiskala uslužbo. Toda postala je avanturistka in končno se je uda-la nemoralnemu življenju. Ljubljana. 1— Mestni magistrat opozarja hišne lastnike, tvrdke in plakaterje, da si je za napravo slikanih reklam na hišnih fasadah, požarnih zidovih itd. treba izposlovati dovoljenja stavbne oblasti. Interesirane tvrdke naj predlože pred začetkom dela barvan načrt reklame mestnemu magistratu v odobritev, da se izognejo nepotrebnim stroškom, ker bo mestni magistrat zahteval brezpogojno odstranitev samolastno izvršenih neokusnih reklam. — Upamo, da se ne bo po nepotrebnem sitnarilo! 1— Vpisovanje vajencev na olirtno-nada-ljevalni šoli za umetno in oblačilno obrt se vrši dne 27. septembra (nedelja) od 9. do 12. ure v šoli na Prulah. Novovstopivši naj pri-neso s seboj izpustnico in učno pogodbo, že obiskujoči pa lanski izkaz. Mesečni prispevek za šolske potrebščine znaša 15 Din. Za oktober se vplača takoj pri vpisovanju. Šolski pouk se prične v nedeljo 4. oktobra ob 8. uri. Natančnejša pojasnila so razvidna iz razglasa v šolski veži. — Upraviteljstvo. 1— Vpisovanje v telovadni tečaj za otroke in za dame se vrši dne 24. 25. in 26. t. m. od o.—7. ure popoldne v licejski telovadnici. Društvo »Atena«. 1— Vinsko trgatev priredi ljubljanska podružnica Udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot v soboto dne 3. oktobra t. 1. ob pol 8. uri zvečer v restavraciji gospoda Mikliča v Kolodvorski ulici. Ker je čisti dobiček namenjen vojnim žrtvam se p. n. občinstvo prosi, da to prireditev poseti v kar največ-jem številu. Obenem se prosijo vsa kulturna in druga društva, da na ta dan opuste svoje prireditve. Gospodarstvo. PODRUŽNICA HIPOTEKARNE BANKE MORA BITI V LJUBLJANI. Na povabilo Trgovske in obrtniške zbornice se je vršilo včeraj v zborničnih prostorih posvetovanje o ustanovitvi filijalke Državne hipotekarne banke v Zagrebu in gospodarski podreditvi Slovenije pod Zagreb. Po nagovoru zborničnega predsednika in po uvodnem poročilu g. dr. F. Černeta so po zanimivi razpravi zborovalci soglasno sprejeli sledečo resolucijo: Podpisani zastopniki slovenskih gospodarskih krogov opozarjajo, da v Sloveniji v vsakem pogledu uspešno opravljajo naloge, ki jih daje zakon Državni hipotekarni banki v Beogradu, osobito glede pupilarnega in javnega denarja, mestne, občinske, okrajne in regulativne hranilnice ter naglašajo potrebo, da se tudi v bodoče ne moti obstoj in delovanje teh zadovoljivo poslujočih zavodov, ki ustrezajo zahtevam uprave javnega in pupilarnega denarja. Ker je pa pričela Državna hipotekarna banka ustanavljati podružnice v važnejših gospodarskih središčih naše države, 'smatrajo računajoč s to dano novo činje-nico za potrebno, da se ustanovi taka podružnica tudi v Ljubljani z delokrogom za ljubljansko in mariborsko oblast. Odločno morajo povdarjati, da bi povzročila podreditev Slovenije podružnici Državne hipotekarne banke v Zagrebu težko gospodarsko škodo v Sloveniji, kjer se gospodarsko - socialne in upravne razmere bistveno razlikujejo od razmer v Hrvatski in Slavoniji. Podreditev Slovenije zagrebški podružnici Državne hipotekarne banke z itak prostranim delokrogom bi kvarno vplivala na enotnost poslovanja zagrebške podružnice. Slede podpisi vseh naših važnejših gospodarskih in stanovskih organizacij. LJUBLJANSKA BORZA, dne 24. septembra 1925.. Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921 bi. 98; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 25; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den. 20, bi. 25; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 202, bi. 203; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, bi. 240; Merkantilna banka, Kočevje den. 101, bi. 104; Prva hrvatska štedioniea, Zagreb den. 1060; Kreditni zavod za trg. in ind., Lj'ubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 111; Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana den. 360; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 120; »Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb den. 38, bi. 42; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 165, bi. 180. Blago: Les: Madrieri, 75/220 mm, 5 in 6 m dolž., fco meja 4 vag., den. 580, bi. 580; jamski les po uzancah ljubljanske borze, fco naklad, postaja den. 170; bukova drva, suha, 1 m dolžine, fco Ljubljana den. 20. — Žito in poljski pridelki: Pšenica domača, fco Ljubljana den. 270; oves slavonski, par. Ljubljana bi. 195; fižol ribničan, orig., fco Ljubljana den. 300; fižol koks, orig., fco Ljubljana den. 330; fižol mandolon, orig., fco Ljubljana den. 250; fižol mandolon, b/n, ve-jan, fco Postojna tranz. den. 335. bi. 335. BORZE: — Zagreb, 24. septembra. Devize. Ne\vyork 56.15—56.75, London izplačilo 272.53 do 274.53, Amsterdam 2265—2285, Bruselj 248.8 do" 252.8, Dunaj 790—800. Milan izplačilo 230.04—232.24, Praga 1665/8-1685/8, ček 166.45168.45, Curih 1086.6-1094.6, Berlin 1340-1350. • — Curih, 24. septembra. Beograd 9.215, Newyork 518.10, London 25.1075, Pariz 24.50, Praga 15.35, Berlin 1.2330, Milan 21.12, Varšava 84.50, Bukarešta 2.51, Dunaj 72.95, Sofija 3.75, Budimpešta 0.00726. X Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 25. septembra t. 1. ponudbe za dobavo svinca v kladah, do 29. \ septembra t. 1. ponudbe za dobavo mehkih I desk, za dobavo 1000' komadov znvornjakov, I za dobavo letev ter dobavo bitumena (v sodih). Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Dne 0. oktobra t. L se vrši pri upravi državnih monopolov v Beogradu ofertalna licitacija za dobavo 300.000 komadov juta-vreč. Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za trgo- ■ vino, obrt in industrijo v Ljubljani intere-| sentom na vpogled. ; X Dobave. Direkcija državnih železnic v j Ljubljani sprejema do 2. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo samotne moke in Samotne opeke, za dobavo strešne opeke ter za dobavo raznega stekla. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 17. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave skret-niških ključavnic ter glede dobave Samotne moke in dekstrina; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave pisalnega materijala. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. NEUPRAVIČENA UPORABA STANOVSKE GA NASLOVA »1NŽENJER* (ING.) IN PREPREČEN’ A NJE ZLORAB. Udruženjo jv.gosiovensldli inžeujera i arhitekta — Sekcija Ljubljana — opozarja,_ da je uporaba stanovskega naslova »inženjer zakonito zaščitena z naredbo z dne 14. marca 1917, drž. zak. št. 130, talco, da smejo le upravičen"! postavljati pred svoje ime in •priimek kratico .Ing. • Neupravičena uporaba tega naslova ter vsaka drugačna uporaba besede inženjer v kakršnihkoli označbah in službenih nazivih, kakor n. pr. in-ženjersko podjetje , inženjerska pisarna in podobno je po tej nnredbi pod kaznijo prepovedat.';. Upravičenci za uporabo stanovskega naslova »Ing. p:; so le oni, ki so položili vse državne izpite na tehniški visoki šoli, oziroma na visoki šoli tehniške smeri ter imajo torej popolno akademsko izobrazbo. Izjeme od tega pravila so se dovoljevale le v prehodni dobi. Vzlic tej naredbi pa se mnnže slučaji, da si neupravičene osebe, v prvi vrsti tujci, ki včasih nimajo niti nižje tehniške izobrazbe, protizakonito laste naslov >inženjer . govati domači inženjerji pri iskanju služb v tuzenistvu. Vsi nezaposleni inženjerji S3 vabijo, da takoj spcroče tej Sekciji svoje točne naslove /. navedbo s?roke, kdaj iii kje so položili izpite. Isto naj store odslej vsi inženjerji, ki postanejo brezposelni in vsi na novo absolvirani inženjerji. Sekcija Ljubljana neobhorlno rabi pregled nezaposlenih domačih inženjerjev v težki borbi ia zakonito zajamčene pravice domačinov. Vsi inženjerji, kateri doznaio za neupravičeno uporabo naslov inženif-r. naj to vselej jnvijo podpisani • >1 cjjj : i bo Z Ut« val-, da se kršenje zakonite navedbe kaznuje. ■ ilrn ?ei>je ing-;: ?ovc«skih i.ižui«i>jw- . kožo, so preje breje ovce čislo navadno za-Domači inženjerji, predvsem oni, ki so prav- j klali. Novejša doba je iznašla mnogo boli kar položili izpite, v premnogih slučajih za- i popolno sredstvo: breja ovca se priveže n stoni iščejo službe pri raznih podjetjih, ki j kolu in nato se tako dolgo pretepa s palico, zaposlujejo včasih celo take. tujce, kateri si da vrže mladiča. Tako postopanje je mnogo neupravičeno laste naslov »inženjer , ter jih bnlj praktično. Zakaj preje, pod nožem, so proglašajo za nenadomestljive Specialiste . vse ov-e poginile. Sedai pa. pod palicami. Sploh je izraz »Specialist v tej ali oni pogine samo tretjina ovac, dočim se dve tehnični stroki oni plot, za katerega se mno- tretjini popravita in moreta drugo leto zno-ga, pod tujim vplivom stoječa podjetja skri- j ,a prestati to operacijo, vajo vselej, kadar se jih po zakonu sili na ■ potem naj še kdo dvomi, da,smo civili- odpust inozemcev, katerih mesta naj bi za- j zirani ljudje! vzeli domači inženjerji. Treba pa je pomi- >». .*■— - -uliti, da so ti »Specialisti nekoč tudi bili 1 začetniki. So med njimi tudi taki, ki so t. pred kratkim šele v Jugoslaviji začeli svojo '■ Trgovski podjetnosti je postala zemlja ze specialno karijero. Ako se natančnejše pre- ; premajhna. Začela je proučavati gospodai- iščejo njihove sposobnosti, se pride navad- I >ko uporabljivost zvezd. Ker pa problem, ka-do do rezultata, da je dotičnemu podjetju 1 ko priti na zvezde, še ni popolnoma rešen, se * A jfled-i na to. d i si prihrani pre komer- | ii . d lo, kui ji Ci3'» AiiUjB ZDRA V jE ki i V r..\r '' . T. ICkononiična izraba ji dela. ji je pa oinoi-.i-čena samo n ko Kul* more garantirati, da ne vsebujejo meteorji ra,. stoni neha za boro službo in obupuje nad vrednosti milijonov funtov in dolarjev?« j Tatovi so spoznali veliko nevarnost, ki Jim , — 1 ' . ...i—:»-•!. i Nedavno je padel, kakor poročajo listi, na ( je pretila: A zemljo majhen planet, težak 1 milijardo ton skati in na t; z napisom »Arizona U. S.< Ustanovila se ti z:i primeri uspešnostjo tozadevnih zakonitih določil. Udružeiije jugoslovenskih inženjera i arhitekta — Sekcija Ljubljana s skrbjo opazuje naraščanje težko?, ki jih morajo prema- milo vožnjo z glasnim jokom majhno dete. tovi so spoznali veliko nevarnost, ki jiir pretila: Avtomobil se da za silo preple ta ali oni način tu ali tam proda- 'D som »Aniona ■ o.**, uaiuiiuimi . i >. .i - - , erno ceno, pri otroku pa tega ni je takoj družba za eksploatacijo zakladov, ki mogoče. Skesano so zavozili v eno sosednjih • sta poroča iz Moskve, da se je posrečila članu akademije A. F. Joffe-ju rešitev enega najvažnejših svetovnih problemov. Dosegel je baje pri svojih eksperimentih največjo kondenzacijo električne energije v najmanjši prostornini. Po njegovi metodi izdelan akumulator se lahko spravi v žep telovnika, pri tem pa zadostuje njegova energija, da goni najmočnejši avtomobil deset dni. Koliko židov j« na svetu? Glasom statistike, ki jo prinaša »Univers Isračlite- znaša celokupno število židov na svetu 14 milijonov 163.543, torej približno 1% vsega člo-; veštva. V.Evropi je židov 9,232.576 ali 2.1% ; prebivalstva. Od teh živi na Poljskem 2 milijona 829.456, v Rusiji 5,253.824, od katerih i odpade 2,626.667 na evropsko Rusijo, v Ukrajini 1,772.479, v Romuniji 834.344, v •Nemčiji '575.000, na Madžarskem 473.310, na . Češkoslovaškem 353.342, v Avstriji 300.000. v Veliki Britaniji 280.000. v Franciji 150.0C0, v Zedinjenih državah 3,500.000. Bodočnost Benetk. Med člani beneške j mestne uprave je izbruhnil srdit prepir radi bodočnosti Benetk. Del članov zahteva nam-; reč, da se Benetke čimpreje industrializirajo. ; V io svrho bi bilo treba zasuti nekaj kanalov. Ta stranka, ki jo podpira tudi Mussolini misli, da imajo Benetke v tem slučaju radi ugodne lege pred seboj lepo bodočnost. Drugi del članov je zoper industrializacijo mesta. Ta stranka trdi, da bi izgubile Benetke v tem slučaju značaj in pomen mesta starin in centra tujskega prometa. To mnenje prevalira tudi med prebivalstvom. Vprašanje bo rešeno najbrže v Ne\vyorku, kjer se vrše trenutno pogajanja radi večjega posojila mestu Benetkam. Besen osel požrl petelina. Kakor poročajo iz Tunisa, je obolel tam nenadoma na steklini osel, ki je zagrabil petelina ter ga požrl s perjem vred. Nato je napadel grobarja židovskega pokopališča ter ga nevarno poškodoval. Grobarja so prepeljali v Pasteurjev zavod. (91) K j CjUi 'u J pisal l' - * K/ u*i Velik letos trdega kruha, podoben prepečencu, kakor ga imajo na ladjah, enako velik kos sladkornega trsa, posušeni datlji — neprostovoljnemu svetniku na stebru torej še ni treba poizkušati svojega zobovja na človek počutiti dobro tu zgoraj! stoka Adam in njegov način govorjenja vsebuje neprostovoljno komiko. Tu — spodaj dva jezdeca! V diru prihajata od severa. V tucatu zaporedoma si sledečih groznih bliskov razloči Adam prav natanko, da ima eden izmed njiju Adam hitro leže na trebuh, potem še enkrat poklekne da sleče črno vrhno suknjo, najprej se še prime za ušesa z bolestnim izrazom na obrazu, potem leže in potegne suknjo čez glavo. Da, tu zgoraj bi pa res prav rad prebil letne počitnice! ■ zastoka še enkrat. Resnično, dobi dokaz, kaj se pravi biti zračni svet- indijsko obleko, drugi pa je oblečen kot Evropejec, nil- na stebru v Indiji j Ve6 seveda ne vidi. ' Adam potegne suknjo z glave, pa se mora hitro Jezdec s klobukom in z visokimi škornji ima pred posušenem* mesu svojega predelka. Adam se spravi nanjo vleči, sicer bi mu jo veter iztrgal iz rok in zdaj . sabo v sedlu velik zavoj ki ga objema z ro jlrna in s takim tekom po vsebini košarice, da je spoznati, kot svetnik labko opazuje, kakšen je v tej visin, indij. obenem s ^ natoJto „ p(movnlu „u. “IValpr,ieodn!^ SfS* uiti drobtinice ne pusti, j ** LeSti mora prav si,oko, tudi roke Mgmtti in « | ggg $&£***■ ** potem pa je tudi nasičen in nič več ne bo imel časa, trdno držati .l1®® , • • že Uneslo ! Da bi ga slišala, tega upanja Adam ni imel. Tudi da bi izgubljal svojo moč z brezuspešnim lovenjem. , ki se kot si a j J • v zadnjem viharju, j manjši bliski so povzročali silen grom, ki je nepre- Solnce se je bližalo zatonu, a še preden je zašlo, j kar je bil dokaz, da je umrl seie ;po zaaiajem j J ^ ^ vsak floveški glas. •nastane noč. Crni oblaki so se raztegnili po nebu in j Povemo le, da je z aj 'zg111 u 1 . t kl etpe| s Tu zopet nagromadenje bliskov, vse nebo je kakor zamore deževati le v trop- ! Vsak trenutek je pričakoval, da se zrusi tridesetpet iu zope ^lameuu metrov visoki steber ali proti vodi ali proti gozdu, to | mmuto-kakor v P eno tu v Indiji je mnogokrat slišati, kako vpraša Anglež i< m z niesrova glava moli na vzhodni strani i — 0- r-------- koga, ki ga je presenetil tak dež na potu. jNo zdi j Jak« le& oj^g N| nehoma ponavljajoči se ! zagleda žensko postavo v dobro znani obleki, vidi —j (ja ste postali prav majhni?« Namreč, da ga nekoli _ p ^ „nmi;n t, 1>1c.h nh™? ki aledn naravnost v ognjeno nebo... Jezdeca se ustavita ob vznožju stebra, konja stojita tesno skupaj. Oni s klobukom preda zavoj onemu s turbanom. Zavoj je videti precej težak, morda je človeška... Vetrovni sunek, zakrivajoča odeja zaplapola, le na enem koncu je še nekje pridržana — in Adam se mi, oa sie pusu.u majhni? ai1ire ’ * ^ , li ki siai)ejši in močnejši, razsvetljujejo zemljo. Iz- bled obraz, ki gleda naravnost v ° je dež stisnil. Bostikrat,,e tud, ijod. da d« ub, e Um^^Jab. ^ ^ ^ ^ neraz- Skupaj. So to veliki vodeni curki, ki padajo iz višine, ki meri tisoč metrov. metrov visokem stebru, kako se je ta gugal!! »Moj Bog, moj Bog, kako neki se zamore živ (Dalje prih.) 6MUUm flmataojnojlla za cvete učinkovito »edtho, omogoti ro)a in yott ltu-o*q inteiuin.ejio uleii^o barro ... r\' t. drustro* i iamlCJm Dm S-—. H 1 U T Ti & M 9 M. A '! V Urbantt. »»&«•_ MA.KI OGLASI Cono ofllaaom do 20 besed Din 5*—, vsaka nadaljna beotda 50 par. Kie se Mi? le pri tvrdki |0StP mm' Gospodična .rednjih :et, spretna v ^ospodinj-•tvu, perfektna v kuhanju, zeli mesta n gospodu, samcu ali Vdovcu z 1—2 otroki. Verzirana je '4*11, v. vieli delih šivanja. Ore tudi koi vzgojiteljica. — Cenjene ponuatie ua upravo pod ^Dobra iu varčna gospodinja«. Sta ova je. Dvignite pismo! Drtvuncr. )amosio|na knjigovodkinja in koreapondentinja z večletno prakso išče sfalno mesto Za takoj v večjem kraju na Gorenjskem. Ponudbe z. navedbo plače na upravo lista pod »Energična moč«. HsrmoniKo prodam prav fiuo, 4 vratno, trojno i oglaženo, še novo, firme Lubira. \ Glas je: FJfc, H. E, A, se lahko ! drugimi init rumen ti iraveai igra. i Glas harmonik« je prav iziboren. — Cesta v RojLio dolino 84, pri bte-lanu, Ljubljana. Ljubljana BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA OB VCDI najboljši šivalni stroj za rodbinsko sli obrtno rabo. svetovno znanih znamk., »GRITZIER" - ..ADLER" - „t>H0NIX'‘ Isto tam posameme tlele «» stroje In «o.es», lole, olj o, Jermena, pnecmotika. Pouk o veze-aju na stroj brezplačen! Večletna »*"«)• j Na veliko 1______ ha ma 0 . „Opeka“ prrorrotne zidake priporoča opekarna „EM0HR“ D. D. S*r'*is »možen vseh pisarniških poslov ;/. [ ____ i Jo dobro kvalifikacijo išče pri-: t»km. '----------- Tovarna na i Vitu vurao; — P»saf,rf . v j Prc*.f ’ "1’jJ v."c' j. V' v r.jublittui ' '-itn (Brdo) „GBOMw to vonunmiiRi n sphdico**1 bure.v h Jana, kolodvorska ulica m. ^bnolavkam■ Trtefon tntciurlMUi <*<• PODRUŽNICE t Maribor, Jesenice, »ctfcefc. i v to stroko apsdafoC« porta '»AlhlUtjo tn pod imlantntml popu)!. imimllil druKbe spcOnlli vos S. O. ■. mm «ltiq)irMii« poSUJke. ............................. ) UVUi *--- , I . »i i u\erno službo, ^a8topi lalik® lakoj. C, n j. ponudbe naj se pošljejo na •pravo lista pod »ačko »Pndnosl, , jprejme osmošolec. — Ponudbe na upravo lista pod »osmošolec*. Ar-la C *{*"» ,/f»«jroanem 'm ‘i Popravila vseh pisarniških strojev. Mehanik Ti ' »i EEGAT, Maribor Vr tranjsJ*® u*' 30. - Tei: 434. '»tojefe iz 1. odnosno 2 sob, « nje in pritiklin išie m tu i ■ nagradi uradnik. 1 on^.nrav« lista »lati pod >Takoj< uPrav* 118ta' Uradnica t vefletno prakso veSS« vseb pisar-oJSkih dej iSfce službe v inoetu ali na deželi. - Ponudbe pro»4. na upravo Usta pod >Zanasl].Ta<. . v LjuMjaoi: Audraj Be»cr. Udajaittlj u «ed«ik: 2ELBiCNlKAK ALEKSANDER. - U