URADNI VESTNIK
OKRAJA CELJE
LETO IX
30. julij 1964
Št. 43
VSEBINA
Skupščina občine Laško
362.	Odlok o prenehanju veljavnosti določenih predpisov Občinskega ljudskega odbora Laško
363.	Odlok o dopolnitvi odloka o javnem redu in miru na območju občine Laško
364.	Odlok o prenosu pristojnosti Skupščine občine Laško na njene
365.	Odlok o proračunu občine Laško za leto 1964
366.	Odlok o spremembi odloka o določitvi odstotka udeležbe občinske uprave Laško na skupnih dohodkih v letu 1964
367.	Odlok o dopolnitvi odloka o občinski dokladi za leto 1964
368.	Odlok o spremembi odloka o občinskem prometnem davku od maloprodaje
369.	Odlok o premiji za kravje mleko v letu 1964
370.	Odlok o družbeni kontroli cen obrtnih storitev in izdelkov
371.	Odlok o skrajšanem postopku za izdajo dovoljenj za graditev in o določitvi gradbenih objektov in del, za katera ni potrebno dovoljenje za graditev
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah
372.	Odlok o preživninskem varstvu kmetov
373.	Odlok o ustanovitvi sklada za preživninsko varstvo kmetov
362.
Skupščina občine Laško je po 170. členu statuta občine Laško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 19-193/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 18. junija 1964 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti določenih predpisov Občinskega ljudskega odbora Laško.
1.	člen
Prenehajo veljati naslednji predpisi, katere je izdal Občinski ljudski odbor Laško v času od 1. septembra 1955 do 13. aprila 1963:
1.	Odlok o kilometrini (Uradni vestnik okraja Celje, št. 2-13/58)
2.	Odlok o razglasitvi 2. julija za ljudski praznik občine Laško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 10-75/58)
3.	Odločba o ustanovitvi potrošniških svetov (Uradni vestnik okraja Celje, št. 25-275/58) preneha veljati za območje posameznih krajevnih skupnosti z uveljavitvijo statutov krajevnih skupnosti.
4.	Odlok o preprečevanju škode na poljih, vrtovih, gozdovih in drugih zemljiščih (Uradni vestnik okraja Celje, št. 16-328/57 in 15-111/59) preneha veljati za območje posamezne krajevne skupnosti z uveljavitvijo statuta krajevne skupnosti.
5.	Odlok o določitvi območja Stanovanjske skupnosti (Uradni vestnik okraja Celje, št. 31-281/59) preneha veljati z ustanovitvijo Krajevne skupnosti v Laškem.
6.	Sklep o sestavi sveta za prosveto Občinskega ljudskega odbora Laško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 7-53/59).
7.	Sklep o ustanovitvi poravnalnih svetov na območju občine Laško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 24-202/59 s popravkom št. 51/59) preneha veljati za območje posamezne krajevne skupnosti z uveljavitvijo statuta krajevne skupnosti.
8.	Odlok o ustanovitvi Stanovanjske skupnosti v Laškem (Uradni vestnik okraja Celje, št. 4-29/60) preneha veljati z ustanovitvijo Krajevne skupnosti v Laškem.
9.	Odlok o prispevkih investitorjev k stroškom za pripravo in komunalno ureditev stavbnih zemljišč (Uradni vestnik okraja Celje, št. 33-369/60).
10.	Odredba o obveznem iztrebljanju divjega in podivjanega hmelja (Uradni vestnik okraja Celje, št. 4-30/60).
11.	Odlok o začetku izplačevanja posebnega dodatka za učno in vzgojno osebje, honorarjev in posebnega dodatka za učno osebje določene specialnosti na stro-
kovnih šolah, na osnovnih šolah in drugih občinskih vzgojnih in izobraževalnih zavodih (Uradni vestnik okraja Celje, št. 19-153/61).
12.	Odlok o ustanovitvi skladov za komunalne potrebe pri krajevnih odborih (Uradni vestnik okraja Celje, št. 24-203/61) preneha veljati z uveljavitvijo statutov krajevnih skupnosti.
13.	Odlok o posebnem dodatku za občinskega gradbenega inšpektorja (Uradni vestnik okraja Celje, štev. 44-422/61).
14.	Odlok o zdraviliškem redu za Laško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 46-449/61) preneha veljati kolikor je v nasprotju z novim statutom občine Laško in s statutom Krajevne skupnosti Laško od dne uveljavitve teh statutov.
15.	Odločba o prenosu pravic in dolžnosti Občinskega ljudskega odbora Laško do Otroškega vrtca Laško na Stanovanjsko skupnost Laško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 44-430/61) preneha veljati z uveljavitvijo statuta Krajevne skupnosti Laško.
16.	Sklep o zmanjšanju amortizacijskega zneska za stanovanja v določenih stanovanjskih hišah (Uradni vestnik okraja Celje, št. 34-328/61).
17.	Odlok o določitvi številčnega sestava občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti občinske skupščine Laško ter o določitvi števila odborniških mest, ki se volijo v vsaki skupini zbora delovnih skupnosti (Uradni vestnik okraja Celje, št. 16-137/63).
2.	člen
V tem odloku niso našteti in so prav tako prenehali veljati odloki Občinskega ljudskega odbora Laško, ki so bili že izrecno razveljavljeni s poznejšimi odloki, odloki, ki so bili izrecno izdani le za določen čas, ki je že potekel ali za ureditev določenih razmerij, ki ne obstoje več, odloki, ki so bili izdani za ureditev časovno omejenih pravic in obveznosti, katerih čas je že potekel in vsi odloki, ki so urejali plačilni sistem uslužbencev občinskih upravnih organov, zavodov in organizacij pred uvedbo sedanjega sistema delitve osebnih dohodkov.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 010-4/64-1/1
Laško, dne 18. junija 1964
Predsednik Skupščine občine Laško
Ljubo Zelič 1. r.
363.
Skupščina občine Laško je po 170. členu statuta občine Laško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 19-193/64) in 3. ter 8. členu temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 2-22/59) ha seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 18. junija 1964 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o javnem redu in miru na območju občine Laško.
1.	člen
V odloku o javnem redu in miru na območju občine Laško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 48-465/61 in 11-96/63) se izvršijo naslednje dopolnitve:
a)	Dopolni se 3. točka 2. člena in se glasi:
3.	V mestih Laško in Radeče, v naselju Zidani most in v zdraviliškem okolišu Rimskih Toplic prosto puščati živino, perutnino in pse na ulice, ceste in v nasade.
b)	Dopolni se 6. točka 2. člena tako, da se glasi začetek te točke takole:
6.	puščati v mestih Laško in Radeče drva, premog . ..
c)	Dopolni se 2. točka 3. člena tako, da se glasi;'
2.	V mestih Laško in Radeče ter v zdraviliškem okolišu Rimskih Toplic čistiti greznice v času od 1. ap-prila do 31. oktobra med 6. in 22. uro.
č) Dopolni se 3. točka 3. člena tako, da se glasi:
3.	V mestih Laško in Radeče ter v zdraviliškem okolišu Rimskih Toplic prevažati gnoj, mrhovino in podobno v poletnem času od 5. do 21. ure, v zimskem času pa od 8. do 18. ure.
d)	Dopolni se 5. točka 3. člena tako, da se glasi:
5.	V mestih Laško in Radeče, v naselju Zidani most in v zdraviliškem okolišu Rimskih Toplic ob javnih cestah imeti gnojišča, če niso pred pisno urejena.
e)	Dopolni se 4. člen tako, da se začetek tega člena glasi:
Smeti in odpadki se morajo v mestu Laško in Radeče, v naselju Zidani most in v zdraviliškem okolišu Rimskih Toplic zbirati...
f)	Dopolni se 5. člen tako, da se začetek tega člena glasi:
Obstoječi objekti in naprave, ki kvarijo videz mest Laško in Radeče, naselja Zidani most in zdraviliškega okoliša Rimskih Toplic ...
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 01/2-11/1-1961 Laško, dne 18. junija 1964
Predsednik Skupščine občine Laško
Ljubo Zelič 1. r.
364.
Skupščina občine Laško je po tretjem odstavku 12. člena ustavnega zakona o izvedbi ustave (Uradni list SFRJ, št. 14-210/63) in 17. členu zakona o izvedbi ustave (Uradni list SRS, št. 10-91/63) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 18. junija 1964 sprejela
ODLOK
o prenosu pristojnosti Skupščine občine Laško na njene svete.
1.	člen
S tem odlokom se skladno z novim statutom občine Laško določijo zadeve po veljavnih zveznih in republiških predpisih, ki se prenesejo z občinske skupščine na
svete, da bi se s tem občinska skupščina razbremenila razpravljanja in odločanja o konkretnih zadevah in se tako posvetila obravnavanju splošne problematike v občini.
2.	člen
Na ustrezne svete se prenesejo iz posameznih področij naslednje zadeve:
I.	Na področju financ:
1.	Zakon o razlastitvi (Uradni list FLRJ, številka 12-140/57 in 53-727/62):
—	dodeljevanje posameznih parcel v zemljiškem kompleksu, ki je razlaščen, v uporabo družbenim pravnim osebam oziroma državljanom za zidanje stanovanjskih hiš (76. člen);
2.	Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (Uradni list FLRJ, št. 26-290/54, 19-193/55, 48-812/58, 30-408/62 in 53-/723/62):
—	zamenjava kmetijskega zemljišča za drugo kmetijsko zemljišče, prodaja takega zemljišča in nakup drugega kmetijskega zemljišča od zasebnikov (33. člen);
—	zamenjava stavbnega zemljišča v družbeni lastnini za drugo stavbo ali kmetijsko zemljišče, ki je last zasebnika (33. člen);
—	pritrditev za sklenitev pogodbe, s katero državni organ kupi zemljišče ali stavbo od zasebnika, družbene organizacije ali društva, če je pogodba sklenjena v imenu občine (34. člen);
—	izročitev stavbnega zemljišča, če je družbena lastnina, v trajno uporabo posameznikom, družbenim organizacijam in društvom za gradnjo stanovanjskih hiš oziroma stavb (43. člen);
—	izročitev kmetijskih zemljišč, ki so družbena lastnina, v brezplačno uporabo posameznikom, družbenim organizacijam in društvom (45. člen):
—	nakup zemljišč in stavb od oseb, ki so vložile prošnjo za odpust iz državljanstva (66. a člen).
3.	Uredba o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega
ljudskega premoženja (Uradni list FLRJ, št. 17-101/53 in 31-264/53):	?
—	prodaja manjših stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja občanom (1. člen);
—	izdaja predpisov o javni dražbi (3. člen);
—	odločitev o tem, da se hiša ne proda na javni dražbi in določitev načina prodaje (5. člen);
—	odločitev o zahtevi stanovalca, ki se javne dražbe ni udeležil, da se mu hiša proda (6. člen).
4.	Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52-890/58):
—	odvzem posesti nacionaliziranega zemljišča prejšnjemu lastniku in dodelitev občini ali komu drugemu za zidanje zgradb in drugih objektov (38. člen);
—	določitev ugodnejšega načina izplačila odškodnine (47. člen).
II. Na področju gospodarstva:
5.	Uredba o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ, št. 51-424/53. 30-379/54. 47-570/54, 19-187/56, 3-18/58, 53-798/61 in 12-154/63):
—	pritrditev za spremembo, razširitev ali omejitev poslovnega predmeta komunalnega podjetja (38. a člen).
6.	Temeljni zakon o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Uradni list FLRJ, št. 26-291/54 in 52-772/61):
—	določanje krajev za živinske trge in sejme (19.
člen);	j
—	izdajanje odredb o popisu in žigosanju živine, kontumacu in pobijanju psov, preventivnem cepljenju in diagnostičnih postopkih (48. člen).
7.	Zakon o sladkovodnem ribištvu (Uradni list LRS, št. 22-128/58):
—	dodelitev in odvzem ribiškega okoliša ribiški družini (7. in 8. člen).
8.	Zakon o lovu (Uradni list L/RS, št. 26-94/54):
—	določanje lovišč in odrejanje njihovih meja (2. in 11. člen);
—	oddajanje in odvzemanje lovišč lovskim družinam (12. in 13. člen).
9.	Temeljni zakon o gozdovih (Uradni list FLRJ. št. 16-262/61):
—	potrjevanje gozdnogospodarskih načrtov (22. člen);
—	predpisovanje gozdnokulturnih ukrepov za zboljšanje gospodarjenja z gozdovi, ki morajo biti upoštevani pri izdelavi gozdnogospodarskih načrtov (29. člen).
10.	Zakon o gozdovih (Uradni list LRS, št. 30-262/61):
—	dajanje gozdov in drugih zemljišč v družbeni lastnini v uporabo gozdnogospodarski organizaciji (5. člen);
—	pooblastitev gozdnogospodarske organizacije za izdelavo in sprejetje gozdnogospodarskega načrta in potrditev načrta (6. člen);
—	razglasitev gozdov za varovalne gozdove ali za gozdove s posebnim namenom (23. člen).
1.	Uredba o prispevkih za gozdne sklade (Uradni list LRS, št. 31-213/62):
—	določanje vrednosti razredov (8. člen).
III.	Na področju urbanizma:
12. Zakon o urbanističnih projektih (Uradni list LRS, št. 22-127/58):
—	dovoljevanje manjših odstopov od sprejetega ureditvenega načrta (20. člen).
3.	člen
V primeru spora med posameznimi sveti glede pristojnosti odloči skladno z določbami občinskega statuta predsednik občinske skupščine.
v	4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 02-1/64-1/1
Laško, dne 18, junija 1964
Predsednik Skupščine občine Laško
Ljtibo Zelič 1. r.
365.
Skupščina občine Laško je po 14. in 39. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list- FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-338/62, 53716/62 in 13-185/63) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 2. marca 1964 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Laško za leto 1964.
1.	člen
Proračun občine Laško za leto 1964 obsega:
din	din
A) DOHODKE	365,441.000
+ 10 % posebna proračunska rezerva iz leta	1963	15,616.000
+ presežek dohodkov iz
leta 1963	3,210.000 =	384,267.000
Od tega izločeno:
a)	za sklade občine	163,972.000
b)	na poseben račun za stroške
rednega poslovanja uprave 76,107.000 = 240,079.000 Ostane za proračun občine	144,188.000
Po odbitku 10 % posebne
proračunske rezerve	24,088.000
Čisti dohodek za financiranje
proračunskih potreb	120,100.000
B) IZDATKE	120,100.000
2. člen
Od skupnih deljivih dohodkov, ki pripadajo občini,
se izloči:
%
1.	Šolski sklad	24,72
2.	Skupni sklad za šolstvo	II.	stopnje	11,58
3.	Občinsko sodišče Celje	5,19
4.	Zavod za izmero zemljišč in
kataster Celje	1,76
5.	Okrajni pedagoški zavod	Celje	0,85
6.	Sklad za zadeve invalidov in
borcev NOV	1,46
7.	Komunalni sklad	2,8
8.	Cestni sklad	1,42
9.	Gasilski sklad	0,65
10.	Sklad za štipendije	0,8
11.	Sklad za nacionalizacijo	zemljišč	1,27
Skupaj 52,50
Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da natančneje določi merila in okvir za uporabo namenskega dela teh sredstev.
3.	člen
Družbenemu skladu za šolstvo se od posebnih nedeljivih dohodkov občine odstopi tudi ves občini pripadajoči del dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev.
Kmetijskemu skladu se od nedeljivega dela občinske doklade od kmetijstva odstopa 12,22 %.
4.	člen
S posebnim odlokom bo določen odstotek, po katerem bo občinska uprava udeležena na skupnih deljivih dohodkih za stroške rednega poslovanja uprave.
5.	člen
Sredstva, katera organi socialnega zavarovanja zaradi bolovanja delavcev in uslužbencev organov refun-dirajo, se prepuščajo kot izreden dohodek upravi občine v korist sklada za stimulacijo in nagrade, smejo pa se uporabiti tudi za plačilo začasno na delo sprejetih oseb.
6.	člen
Sredstva posebne 10 % obvezne proračunske rezerve formirane v letu 1963 v znesku 15,616.125 din se sprostijo za proračunsko potrošnjo v letu 1964, presežek dohodkov po zaključnem računu proračuna občine Laško za leto 1963 pa se v znesku 3,210.510 din prenese na dohodke občinskega proračuna za leto 1964.
7.	člen
V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sme Skupščina občine Laško za kritje tekočih proračunskih izdatkov uporabiti kot začasno posojilo: sredstva 6 % proračunske rezerve, sredstva rezervnega sklada Skupščine občine Laško ali pa najeti kratkoročno posojilo iz bančnih sredstev do višine 15,000.000 din.
8.	člen
Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da lahko v smislu 93. člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov razpolaga s sredstvi proračunske rezerve do 100.000 din v posameznem primeru. V istem obsegu razpolaga v celoti tudi s sredstvi na partiji 9—16—15 — Razne dotacije.
9.	člen
Izjemoma se v letu 1964 uporabi 50 % pobrane turistične takse za kritje proračunskih potreb.
10.	člen
Financiranje proračunskih izdatkov se vrši po dvanajstinah za pretekli mesec skladno s prilivom proračunskih dohodkov.
V vseh odobrenih postavkah proračunskih izdatkov so vračunana tudi sredstva, ki se morajo po zakonu o prispevkih v sklad za obnovo in graditev Skopja (Uradni list SFRJ, št. 36/63) odvajati v ta sklad. Vsi koristniki sredstev morajo pri razporejanju proračunskih izdatkov skrbeti, da ostanejo sredstva potrebna za odvod v ta sklad, prosta in jih zato ne smejo uporabiti za neposredne proračunske izdatke.
11.	člen
Doseženi dohodki in izplačani izdatki v obdobju začasnega financiranja (januar—marec 1964) so v celoti sestavni del proračuna občine Laško za leto 1964.
12.	člen
Svet za družbeni plan in finance sme določiti ukrepe v zvezi z varčevanejm proračunskih sredstev in tudi spremeniti višino sredstev v tem proračunu.
Ukrepe iz prejšnjega odstavka mora Svet za družbeni plan in finance naknadno predložiti v potrditev Skupščini občine Laško.
13.	člen
Nadzor nad zakonitostjo o izvajanju finančnih načrtov samostojnih zavodov, katere je ustanovila Skupščina občine Laško, ali če daje tem ali družbenim organizacijam sredstva iz občinskega proračuna ali skladov opravlja občinski upravni organ pristojen za finance.
14.	člen
Ta odlok velja od 1. januarja 1964. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. Odlok o proračunu občine Laško za leto 1964 s pregledom dohodkov in izdatkov proračuna občine Laško za leto 1964 (Uradni vestnik Celje, št. 16-156/64) se zaradi tehničnih napak v zvezi z objavo odpravi.
St. 400-6/64
Laško, dne 2. marca 1964.
Predsednik Skupščine občine Laško
Ljubo Zelič 1. r.
PREGLED
dohodkov in izdatkov proračuna občine Laško za leto 1964
(po delih)
Del	Vrsta izdatkov	din (v 000)	Del	Vrsta dohodkov	din (v 000)	
1	Skupni deljivi dohodki	34.640	1	Prosveta in kultura		2.400
2	Dohodki, ki se po posebnih predpisih		2	Socialno varstvo		24.410
	delijo med družbeno-politične		3	Zdravstvena zaščita		5.700
	C 3 S	240	5	Državna uprava in sodstvo		14.640
4	Posebni nedeljivi dohodki občine	67.448	6	Komunalna dejavnost		4.000
5	Dohodki, ki so po zveznih zakonih		8	Intervencije v gospodarstvu		860
	določeni kot dohodki občine	424	9			
6	Dohodki organov in ustanov ter			— samostojnim zavodom	7.600	
	drugi dohodki	2.610		— družb, organizacijam in		
7	Prenesena sredstva ,	18.826		društvom	25.200	
8	Dotacije			— za skupno financiranje	1.140	33.940
	a) posebna namenska	20.000	10	Obveznosti iz posojil in garancij		
				za negospodarske namene		27.200
	Skupaj dohodki 1 do 8 del	144.188	11	Obveznosti iz proračuna		
	— 10 % obvezna proračunska rezerva	24.088		— obveznosti iz preteklih let		6.950
	Razpoložljivi dohodki	120.100		Skupaj izdatki		120.100
366.
Skupščina občine Laško je po 4. členu odloka o p roračunu občine Laško za leto 1964 (Uradni vestnik okraja Celje, št. 16-156/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 18. junija 1964 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi odstotka udeležbe občinske uprave Laško na skupnih dohodkih v letu 1961.
<
1.	člen
V L členu odloka o določitvi odstotka udeležbe občinske uprave Laško na skupnih dohodkih v letu 1964
(Uradni vestnik okraja Celje, št. 16-157/64) se dosedanja partioipacijska stopnja 32,64 % za stroške rednega poslovanja občinske uprave Laško zamenja z novo stopnjo 31,66%.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1934.
St. 400-6/64
Laško, dne 18. junija 1964.
Predsednik Skupščine občine Laško
Ljubo Zelič 1. r.
367.
Skupščina občine Laško je po 1. in 2. členu temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19-194/55,19-241/57, 55-710/57, 52-892/58 in 52-853/59) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 18. junija 1964 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o občinski dokladi za leto 1964.
1.	člen
V	drugem odstavku 6. člena odloka o občinski dokladi za leto 1964 (Uradni vestnik okraja Celje, št. 16-158/64) se v II. rajonu pri naselju »Rečica temeljni del« doda besedica »(del)«.
2.	člen
V	istem členu se v III. rajonu za k. o. Podvin laški uvrsti katastrska občina Rečica z naseljem Rečica temeljni del (del).
3.	člen
V	istem členu se v IV. rajonu za k. o. Radeče uvrsti katastrska občina Rečica z naseljem Rečica temeljni del (del).
4.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se za odmero občinske doklade za leto 1964.
St. 422-7/64
Laško, dne 18. junija 1964.
Predsednik Skupščine občine Laško
Ljubo Zelič L r.
368.
Skupščina občine Laško je po 3. členu uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 19-325/61,
6-	50/62, 11-125/62 in 4-45/63) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 18. junija 1964 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o občinskem prometnem davku od maloprodaje.
1.	člen
V 2. točki 2. člena odloka o občinskem prometnem davku od maloprodaje (Uradni vestnik okraja Celje, št.
7-	64/62 in 32-327/62) se dosedanje besedilo zamenja z
novim, ki se glasi:
Na promet alkoholnih pijač v trgovini
—	za žgane pijače po stopnji	20 %
—	za naravno vino po stopnji	15 %
—	za pivo po stopnji	10 %
2. člen
V istem členu se dosedanje besedilo 3. točke pod b) zamenja z novim, ki se glasi:
—	od žganih, pijač po stopnji	20 %
—	od naravnega vina po stopnji	15 %
—	od piva po stopnji	10 %
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 421-3/62
Laško, dne 18. junija 1964.
Predsednik Skupščine občine Laško
Ljubo Zelič 1. r.
369.
Skupščina občine Laško je po 2. točki odloka o premijah za kravje mleko v letu 1963 (Uradni list SRS, št. 27-230/63) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 18. junija 1984 sprejela
ODLOK
o premiji za kravje mleko v letu 1964.
1.	člen
Veljavnost odloka o premiji za kravje mleko v letu 1963 (Uradni vestnik okraja Celje, št. 50-548/63) se podaljša za leto 1964.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje in se uporablja za leto 1964.
St. 426-2/63
Laško, dne 18. junija 1964.
Predsednik Skupščine občine Laško
Ljubo Zelič 1. r.
370.
Skupščina občine Laško je po 22. in 26. členu zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list FLRJ, številka 30-402/62) in 3., 8. in 150. členu temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 2-22/59) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 18. junija 1964 sprejela
ODLOK
o družbeni kontroli cen obrtnih storitev in izdelkov.
1.	člen
Zaradi stabilizacije cen na tržišču se uvede družbena kontrola cen na območju občine Laško za vse obrtne storitve- in obrtne izdelke ter komunalne storitve.
2.	člen
Družbeno kontrolo cen iz 1. člena tega odloka opravlja Medobčinski zavod za cene v Celju (v nadaljnjem besedilu »zavod«)-
3.	člen
Gospodarske organizacije, obrtna podjetja, komunalna podjetja, kinopodjetja, stanovanjske skupnosti, servisi, lastniki zasebnih obrtnih delavnic in druge osebe, ki opravljajo obrtne storitve in izdelujejo obrtne izdelke (v nadaljnjem besedilu »obrtne delavnice«) morajo v roku 30 dni po uveljavitvi tega odloka prijaviti • zavodu cene svojih obrtnih storitev oziroma izdelkov.
Kot obrtne delavnice se štejejo tudi obrtom podobne dejavnosti.
4.	člen
O vsakem nameravanem zvišanju cen obrtnih storitev in izdelkov ter o cenah novih obrtnih storitev in izdelkov mora obrtna delavnica pismeno obvestiti zavod. V obvestilu je treba navesti za vsako posamezno storitev oziroma izdelek naziv storitve oziroma izdelka in dosedanjo ter novo ceno.
Zvišanje cen je treba obrazložiti z navedbo vzrokov, ki utemeljujejo predlagano zvišanje. Obvestilu je treba priložiti kalkulacijo in drugo dokumentacijo.
Če obrtna delavnica v obvestilu ne navede zahtevanih podatkov, se šteje, kot da obvestila sploh ni predložila. O tem mora zavod obrtno delavnico obvestiti.
5.	člen
Če zavod ugotovi, da je napovedano zvišanje cen oziroma določitev cen za nove storitve v skladu s politiko cen in tržnimi razmerami, obvesti o tem obrtno delavnico.
Če zavod ugotovi, da napovedano zvišanje cen ni upravičeno, zadrži zvišanje cen in o tem v roKu 30 dni pismeno obvesti obrtno delavnico.
Obrtna delavnica, ki je obveščena, da je zvišanje cen zadržano, ne sme zvišati cen svojih storitev in izdelkov.
Če se obrtna delavnica ne strinja z zadržanjem zvišanja cen svojih storitev ali izdelkov, lahko zahteva, da ji zavod o tem izda odločbo. Zoper to odločbo se obrtna delavnica lahko v roku 15 dni pritoži na Skupščino občine Laško.
Če zavod v roku 30 dni po vložitvi obvestila ne obvesti obrtne delavnice o zadržanju zvišanja cen, sme delavnica zaračunavati svoje storitve oziroma izdelke po zvišanih cenah.
6.	člen
Zavodu je treba prijaviti tudi vsako znižanje cen obrtnih storitev in izdelkov in sicer z dnem uveljavitve znižanja cen.
7.	člen
Družbena kontrola cen po tem odloku se ne nanaša na tiste obrtne storitve in izdelke, za katere določajo cene in tarife oziroma način oblikovanja cen zvezni, republiški ali občinski predpisi.
8.	člen
Za zvišanje cen se šteje tudi, če obrtna delavnica nudi po dotedanjih cenah obrtne storitve slabše kakovosti oziroma obrtne izdelke slabše kakovosit ali po manj ugodnih prodajnih pogojih.
9.	člen
Cene proizvodov in storitev morajo biti v delavnici vidno označene.
10.	člen
Kršitelji tega odloka se kaznujejo po določbah 41., 42. in 43. člena zakona o družbeni kontroli cen.
Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje za prekršek, obrtna delavnica in odgovorna oseba:
1.	če ne predloži cen svojih izdelkov in storitev (cenika) v določenem roku, ki ga predpisuje ta odlok pristojnemu zavodu za cene (3. člen);
2.	če nima od pristojnega organa potrjenih cen za proizvode in storitve, ki jih proizvaja in opravlja (5. člen);
3.	če nima v delavnici vidno označenih cen proizvodov in storitev, ki jih opravlja (9. člen).
11.	člen
Svet za gospodarstvo je pooblaščen, da izda po potrebi navodila za izvrševanje tega odloka.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. S tem dnem preneha veljati odredba o evidenci in kontroli cen na drobno za obrtne storitve (Uradni vestnik okraja Celje, št. 28-260/61).
St. 38-15/64
Laško, dne 18. junija 1964.
Predsednik Skupščine občine Laško
Ljubo Zelič 1. r.
371.
Po 31. členu zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list LRS, št. 5-33/63) in 1. členu pravilnika o izdajanju dovoljenj za graditev investicijskih objektov (Uradni list LRS, št. 8-78/63) je Skupščina občine Laško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 18. junija 1964 sprejela
ODLOK
o skrajšanem postopku za izdajo dovoljenj za graditev in o določitvi gradbenih objektov in del, za katera ni potrebno dovoljenje za graditev.
1.	člen
Dovoljenje za graditev po skrajšanem postopku s predhodno lokacijsko razpravo se lahko izda za:
1.	začasne zgradbe (provizorije) v lahki izvedbi v eni etaži do 50 m2 koristne površine, ki jih nameravajo graditi družbene in gospodarske organizacije ter civilne pravne osebe (garaže, lope, barake in podobno);
2.	tipske montažne zgradbe, stanovanjske barake in vveekend hiše;
3.	manjše kmetijske gospodarske zgradbe (hlevi, kleti, remize in podobno);
4.	rekonstrukcije in adaptacije zgradb v večjem obsegu do 1,000.000 din predračunske vrednosti in v primeru spremembe namenske uporabe zgradbe.
2.	člen
Dovoljenje za graditev po skrajšanem postopku brez predhodne lokacijske razprave se lahko izda za:
1.	obnovo ostrešij z dvigom konstrukcij za 1 m,
2.	obnovo dotrajanih stropov, podov in tlakov,
3.	obnovo in zamenjavo stavbnega pohištva,
4.	postavljanje ograj in opornih zidov,
5.	preureditev in adaptacijo manjših zgradb in zgradb zasebnikov iz zdravstvenih ter estetskih razlogov ali zaradi boljše funkcionalnosti posameznih prostorov, vendar brez spreminjanja obsega zgradbe, njene namembnosti in bistvene spremembe zunanjega izgloda,
6.	manjše prizidke do 15 m2 koristne površine,
7.	garaže za zasebnike, drvarnice, zidanice, lope, ute, kozolce, čebelnjake in manjše podobne zgradbe,
8.	namestitev reklamnih in drugih tabel, znakov in podobnega,
9.	ureditev dvorišč okoli zgradb, zelenic in otroških igrišč,
10.	izdelavo posameznih notranjih prostorov, prestavitev ali gradnjo in delne notranje preureditve manjših zgradb,
11.	podzidanje manjših lesenih ali kamnitih stanovanjskih in gospodarskih zgradb zasebnikov brez povečanja obsega zgradbe in spremembe njene namembnosti,
12.	vsa dela, ki so nujna za zavarovanje pred elementarnimi nezgodami,
13.	manjše kanalizacijske zbirnike in kanalizacijske ter vodovodne priključke,
14.	nizkonapetostna omrežja manjšega obsega, ulično razsvetljavo, dovozne poti do naselij, modernizacijo cest IV. reda in ulic brez bistvene spremembe trase in gradnjo vaških poti,
15.	greznice, gnojišča in smetiščne jame,
16.	vodna zajetja in rezervoarje za manjša naselja, vodovode v manjših naseljih, vodnjake, perišča in podobno,
17.	hišni vodovod (hidrofor),
18.	vsa asanacijska in sanacijska dela zgradb.
3.	člen
Dovoljenje za graditev in lokacija ni potrebna za: 1. manjša popravila ostrešij (prekritje, letvanje in izmenjava posameznih dotrajanih delov), stropov, podov in tlakov,
2.	obnovo pročelij pri manjših zgradbah,
3.	popravila dimnikov in kleparskih del,
4.	popravilo notranjih ometov in izolacij,
5.	postavitev lahkih predelnih sten in obnovo notranjih vrat,
6.	izmenjavo vzidane opreme in popravilo notranjih instalacij,
7.	vsa vzdrževalna dela in popravila, s katerimi se ne spreminjajo konstrukcijski in nosilni deli ter obseg in bistveni zunanji i.zgled zgradbe.
8.	popravila obstoječih ograj in urejevanje zemljišč pri zasebnikih,
9.	vsa dela, ki so nujna za odpravo elementarnih nezgod.
4.	člen
Za zgradbe in dela po 1. členu tega odloka je opraviti redni postopek za lokacijo in uporabo zemljišča v gradbene namene po veljavnih predpisih. Za dovoljenje za graditev pa mora investitor vlogi priložiti načrt oziroma skico, tehnično poročilo in popis del s predračunom.
Za zgradbe in dela po 2. členu tega odloka pa je vlogi za dovoljenje priložiti tehnično dokumentacijo v dveh izvodih: mapno kopijo 1:2880, situacijski načrt 1:1000, načrt s tehničnim poročilom in popis del s predračunom.
Za dela po 3. členu tega odloka zadostuje le pismena priglasitev, v kateri pa je navesti točen popis del, iz katerega je mogoče presoditi in ugotoviti za kakšna dela gre.
5.	člen
Tehnično dokumentacijo po 4. členu tega odloka lahko izdela tudi strokovnjak izven projektivne organizacije. Občinski upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, pa lahko v posameznih primerih zahteva tudi popolno predpisano tehnično dokumentacijo.
Po lastni presoji pristojnega upravnega organa mora investitor na zahtevo dostaviti enostaven načrt s popisom tudi.za dela po 3. členu tega odloka.
6.	člen
Dela po 3. členu tega odloka mora investitor pismeno priglasiti pri upravnem organu pristojnem za gradbene zadeve, najmanj 15 dni pred pričetkom izvajanja del. Upravni organ mora na to priglasitev izdati v 15 dneh odločbo oziroma zahtevati morebitno dopolnitev k priglasitvi.
Za manjša dela po 3. členu lahko upravni organ investitorjevo priglasitev vzame samo v vednost.
7.	člen
Vse objekte in dela po tem odloku lahko investitor izvaja v lastni režiji, če je zagotovljen predpisan strokovni nadzor.
Z deli se lahko prične šele, ko investitor prejme dovoljenje po tem odloku oziroma po 15 dneh, ko je vložil priglasitev.
8.	člen
Upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, je dolžan presoditi, če gre pri v investitorjevi vlogi navedenih delih za dela po tem odloku oziroma investitorja po lastni presoji lahko napoti na redni postopek za izdajo dovoljenja za graditev.
9.	člen
Na vlogo investitorja za dovoljenje za objekte in dela po 1. in 2. členu tega odloka in v posameznih primerih tudi za dela po 3. členu je opraviti ogled in zapisniško ugotoviti pogoje. V komisiji morata biti najmanj 2 člana. Pri komisijskem ogledu in izdaji odločbe je upoštevati vse predpise soglasij drugih pristojnih organov, upoštevati ureditveni urbanistični načrt oziroma principe urbanističnega urejevanja, določbe odloka
o komunalni ureditvi in estetskem izgledu naselij ter drugih odlokov, ki predpisujejo in urejujejo posamezne zadeve s komunalnega in urbanističnega območja.
10.	člen
Zahtevku ali priglasitvi po tem odloku mora investitor priložiti vsa potrebna soglasja drugih prizadetih oziroma pristojnih organov. Če tega investitor ne stori sam, mora to zahtevati upravni organ.
Za gradbena dela na zgradbah, ki so kulturni spomeniki, se lahko izda dovoljenje le v soglasju z določbami zakona o varstvu kulturnih spomenikov v LR Sloveniji (Uradni list LRS, št. 26-236/61).
11.	člen
Upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, lahko po lastni presoji ali zahtevo drugih organov izda po tem odloku pogojno odločbo, da so dela ali objekt začasnega značaja. Če se investitor s tako odločbo ne strinja, ga je napotiti na redni postopek za pridobitev dovoljenja za graditev.
12.	člen
Pri reševanju v upravnem postopku po tem odloku je upoštevati vse določbe po temeljnem zakonu o graditvi investicijskih objektov (Uradni list LRS, št. 5-33/63) in pravilniku o izdajanju dovoljenj za graditev investicijskih objektov (Uradni list LRS, št. 8-78/63).
13.	člen
Nadzorstvo nad pravilnim izvajanjem tega odloka opravlja občinska gradbena inšpekcija.
14.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 351-19/64
Laško, dne 18. junija 1964
Predsednik Skupščine občine Laško
Ljubo Zelič 1. r.
372.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 87. in 136. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne
2.	julija 1964 sprejela
ODLOK
o preživninskem varstvu kmetov.
1. člen
Zasebnemu kmetijskemu proizvajalcu (v nadaljnjem besedilu »kmet«), ki kot lastnik zemlje s kupoprodajno ali drugo odplatno pogodbo, sklenjeno med lastnikom in gospodarsko organizacijo kot koristnikom zemljišča, prenese v družbeno lastnino vsa svoja zemljišča, kolikor jih je gospodarska organizacija pripravljena prevzeti, se zagotavlja preživninsko varstvo po določbah tega odloka, če se je pretežno preživljal z obdelovanjem zemlje, ki jo prenese v družbeno lastnino in če celotno kupnino ali drugo odplačilo, ki ga dobi za to zemljo, vloži v občinski sklad za preživninsko varstvo kmetov oziroma odstopi svoje terjatve za ta plačila skladu.
Ob pogojih iz prejšnjega odstavka se zagotavlja preživninsko varstvo tudi kmetu, katerega zemlja je v arondacijskem postopku prešla v družbeno last in uporabo gospodarskih organizacij ali pa jo podari v korist družbe.
Kmetu pripada pravica do preživninskega varstva ne glede na to, ali je prenesel svojo zemljo v družbeno lastnino s pogodbo, sklenjeno z gospodarsko organizacijo ali z drugo družbeno pravno osebo, če vloži v občinski sklad za preživninsko varstvo kupnino oziroma odstopi terjatve za ta plačila skladu.
Gospodarska organizacija, ki sklene kupoprodajno ali drugo odplatno pogodbo s kmetom, mora v skladu z določbami 22. in IS. člena zakona o prometu z zemljišči in stavbami izkazati, da je dobila za sklenitev take pogodbe poprejšnjo pritrditev sveta občinske skupščine, ki je pristojen za zadeve s področja premoženjskopravnih razmerij.
2.	člen
Na pravico do preživninskega varstva ne vpliva, če kmet zadrži v svoji lastnini stanovanjsko hišo, gospodarska poslopja s stavbišči in dvoriščem ter 10 arov zemlje pri hiši, če si ob sklenitvi pogodbe izgovori dosmrtno uživanje zemlje, potrebne za rejo ene krave in dveh prašičev, vendar največ do 1 ha (ohišnica), in če da gozd namesto v družbeno lastnino gozdnogospodarski organizaciji samo v trajno gospodarjenje po 36. členu zakona o gozdovih.
Izjemo pravice, da kmet zadrži v svoji lastnini ali v dosmrtnem uživanju večjo površino obdelovalne zemlje, kot je to določeno v prvem odstavku tega člena določi komisija iz 11. člena tega odloka sporazumno s kmetijsko gospodarsko organizacijo.
3.	člen
Kmet pridobi pravico do preživnine, ko dopolni 65 let starosti (moški) oziroma 60 let starosti (ženska).
■ Preden doseže starost po prejšnjem odstavku, ima kmet pravico do preživnine po tem odloku:
1.	če je ali če postane popolnoma nezmožen za pridobitno delo;
2.	če se kmet (ženska) ne more zaposliti zaradi vzgoje in nege otrok do 15 let starosti ali zaradi trajne nege drugih družinskih članov, ki zaradi bolezni ali starosti nujno potrebujejo tujo nego;
3.	zaradi drugih ovir.
V primerih iz prejšnjega odstavka traja pravica do preživnine, dokler traja ovira zaposlitve po prejšnjem odstavku.
Upravičenost do preživnine po 2. in 3. točki določa izjemoma in po prostem preudarku komisija iz 11. člena.
Pravice do preživnine po drugem odstavku nima, kdor prejema pokojnino ali invalidnino, razen če ta skupno s preživnino, izračunano po 6. členu, ne dosega zajamčene preživnine (7. člen).
4.	člen
Nosilec pravice do preživninskega varstva po tem odloku je kmet, ki je svojo zemljo prenesel v družbeno lastnino.
Nosilec pravice do preživninskega varstva ima pravico do preživnine v mejah, ki so določene s tem odlokom tudi za osebe, ki jih je dolžan preživljati po zakonu ali po pogodbi, kolikor je ta obveznost obstajala pred prenosom zemlje v družbeno lastnino, vendar samo, če te osebe nimajo lastnih sredstev za preživljanje in so zaradi starosti ali trajne bolezni nezmožne za pridobitno delo.
Nosilec pravice do preživninskega varstva ima pravico do preživnine po prejšnjem odstavku tudi za pre-vžitkarja, ki je imel izgovorjene prevžitkarske pravice na zemlji, ki jo je prenesel kmet v družbeno lastnino, če se je prevžitkar temu prevžitku odpovedal.
5.	člen
Nosilec pravice do preživninskega varstva se lahko s pismeno izjavo ali z izjavo, ki jo da na zapisnik pri pristojnem organu (11. člen) odpove svoji pravici
do preživnine v korist svojih staršev, bratov in sester, ki so stari nad 65 let oziroma nad 60 let, čeprav sam še ni dosegel te starosti in je pridobitno sposoben. Pri tem določi, kdo od njih bo nosilec pravice preživninskega varstva, če jih je več.
6.	člen
Višina preživnine se določi v mesečnem znesku glede na vrednost zemlje, ki jo je kmet prenesel v družbeno lastnino in glede na starost kmeta in oseb, za katere mu pripada pravica do preživnine.
Preživnina se izračuna tako, da se s pogodbo določena vrednost zemlje brez gozdov, ki so dani gozdnogospodarski organizaciji v trajno gospodarjenje, ter vrednost objektov in naprav, ki jih je kmet prenesel v družbeno lastnino, deli s povprečnim številom let doživetja po naslednji lestvici:
Starost
Povprečna leta doživetja
do
od
od
od
od
od
od
59	let
60	do 64 let 65 do 69 let 70 do 74 let 75 do 79 let 80 do 84 let 85 let dalje
20
16
13
10
7
5,5
4
let
let
let
let
let
let
leta
Tako dobljeni znesek, deljen z 12, pomeni znesek mesečne preživnine.
Če se določa preživnina za več upravičencev različne starosti (4. in 5. člen), se vzame kot osnova za določitev preživnine po drugem odstavku:
1.	povprečna starost vseh upravičencev, kadar so vsi upravičenci do preživnine polnoletni;
2.	povprečna starost vseh upravičencev, kadar kdo izmed upravičencev do preživnine sicer še ni polnoleten, pa je za pridobitno delo tudi po dopolnjeni polnoletnosti popolnoma nezmožen (telesno ali duševno defektne osebe).
Kadar so med upravičenci do preživnine tudi zdrave in še ne polnoletne osebe, se vzame kot osnova za določitev preživnine povprečna starost po 1. in 2. točki prejšnjega odstavka s tem, da se tej povprečni starosti prišteje še število let, ki manjka takim osebam do njihove polnoletnosti.
Pri izračunu višine preživnine se ne upošteva vrednost gozdov, ki so prešli v trajno gospodarjenje gozdnogospodarske organizacije. Po tretjem odstavku ugotovljena mesečna preživnina se pa kmetu poviša za dvanajstino tistega dela cene stoječega lesa, ki pripada kmetu za posamezno leto po določilih 3. točke prvega odstavka 39. člena zakona o gozdovih, če se odpove pravici do dela stoječega lesa v korist občinskega sklada za preživninsko varstvo kmetov.
Ugotovljena mesečna preživnina se poviša tudi za vrednost gozdov, ki jih je kmet s kupoprodajno ali drugo odplatno pogodbo, sklenjeno z gospodarsko organizacijo ali drugo družbeno pravno osebo, prenesel v družbeno lastnino, če je celotno kupnino ali drugo odplačilo vložil v občinski sklad za preživninsko varstvo kmetov oziroma odstopil svojo terjatev za to plačilo skladu.
7.	člen
Ce znaša preživnina, izračunana po določbah 6. člena, skupno s pokojnino ali invalidnino (četrti odstavek 3. člena tega odloka), manj kot 11.000 din, pripada nosilcu pravica do preživninskega varstva, ki nima drugih virov za preživljanje, pravica do mesečne preživnine v višini 15.000 din, če je tudi svoje gozdove prenesel v družbeno lastnino in če si ni izgovoril dosmrtnega uživanja ohišnice.
Če si je v primeru iz prejšnjega odstavka kmet izgovoril pravico do dosmrtnega uživanja ohišnice v po-
vršini, ki znaša manj kot 1 ha, ima pravico do zajamčene mesečne preživnine v višini od 8.000 do 12.000 din glede na velikost zadržane ohišnice.
Kmetu, ki je po 1. januarju 1958 s kupno pogodbo ali z drugo odplatno ali neodplatno pogodbo prenesel v družbeno ali državljansko lastnino posamezna svoja zemljišča ali če je prejel odškodnino v denarju za posamezna svoja zemljišča v postopku za arondacijo, se odmeri zajamčena preživnina po določbah prvega oziroma drugega odstavka tega člena samo, če vplača v občinski sklad za preživninsko varstvo kmetov celotno kupnino, odškodnino ali drugo plačilo, v primeru neod-platnega razpolaganja pa znesek v višini vrednosti zemljišča, ki je bila določena v pogodbi. Če tega ne vplača v sklad, se mu določi zajamčena preživnina v sorazmerno nižjem znesku glede na razmerje vrednosti zemljišč, ki jih prenese v družbeno lastnino po uveljavitvi tega odloka ter vrednostjo zemljišč, ki jih je odtujil prej ali pa določi preživnina po 6. členu tega odloka, če je to zanj ugodneje. Če je kmet z neodplatno pogodbo prenesel posamezno svoje zemljišče v družbeno lastnino, ni dolžan vplačati v sklad vrednosti takega zemljišča.
8.	člen
Nosilcu pravice do preživninskega varstva pripada poleg mesečne preživnine, ki mu je določena na podlagi
6.	oziroma 7. člena tega odloka, tudi pravica do mesečne preživnine za vsako osebo iz 4. člena tega odloka, in sicer v višini 60 % od preživninskega zneska, ki je določen za nosilca pravice.
Če je nosilcu pravice do preživninskega varstva nujno potrebna zaradi starosti, invalidnosti ali trajne bolezni tuja nega in je sam, mu pripada tudi dodatek za tujo nego v višini do 50 % preživninskega zneska, ki ga določi organ iz 11. člena tega odloka na podlagi mnenja občinskega upravnega organa pristojnega za socialno varstvo.
9.	člen
Če se zaradi povišanja življenjskih stroškov povišajo pokojnine, se sorazmerno povišajo tudi preživnine, določene s tem odlokom.
10.	člen
Če nosilec pravice do preživninskega varstva umre, postane nosilec pravice do preživninskega varstva vdovec (vdova), če izpolnjuje pogoje do preživnine po tem odloku, če ne, pa oseba, za katero je nosilec pravice prejemal preživnino; če je prejemal nosilec pravice preživnino za več oseb, določi nosilca pravice do preživninskega varstva organ iz 11. člena tega odloka.
Če je pripadala nosilcu pravice do preživninskega varstva pravica do dosmrtnega uživanja ohišnice, preide ta pravica v primeru iz prejšnjega odstavka na novega nosilca pravice do preživninskega varstva.
11.	člen
Odločbo o preživnini na podlagi tega odloka izda tričlanska komisija, ki jo imenuje občinska skupščina.
Komisija določi preživnino na zahtevo nosilca pravice do preživninskega varstva.
12.	člen
V zahtevi za preživnino je treba navesti, za katere osebe se poleg nosilca pravice še zahteva preživnina m glede vsake teh oseb zahtevo utemeljiti.
Zahtevi za preživnino je treba priložiti potrebne listine, s katerimi se dokazujejo okoliščine, na katerih temelji zahteva.
, Za okoliščine, za katere predlagatelj ne more predložiti listinskih dokazil, lahko predlaga poizvedbe, zaslišanja prič in druge dokaze.
Nezmožnost za pridobitno delo se dokazuje s potrdilom zdravniške komisije, ki jo imenuje za zdravstvo pristojni svet občinske skupščine.
13.	člen
Zoper odločbo komisije o preživnini je dovoljena pritožba v 15 dneh po prejemu odločbe in sicer na Svet za kmetijstvo občinske skupščine.
14.	člen
Preživnine in dodatki za tujo nego se izplačujejo iz sredstev občinskega sklada za preživninsko varstvo kmetov.
Preživnina se izplačuje nosilcu pravice do preživninskega varstva mesečno v naprej.
15.	člen
Če nosilec pravice do preživninskega varstva zanemarja svoje dolžnosti do preživljanja oseb, za katere prejema preživnino, lahko organ iz 11. člena tega odloka na utemeljeno zahtevo osebe, do katere nosilec pravice ne izpolnjuje svoje dolžnosti, odloči, da se izplačuje preživnina za tako osebo naravnost njej.
16.	člen
Nosilec pravice do preživninskega varstva oziroma oseba, hi se ji preživnina neposredno izplačuje (15. člen), je dolžan v 15 dneh sporočiti organu iz 11. člena tega odloka vsako spremembo, zaradi katere bi pravica do preživnine prenehala ali bi se preživnina zmanjšala.
17.	člen
Stroški zdravstvenega varstva za osebe, za katere se plačuje preživnina po določbah tega odloka, gredo v breme občinskega sklada za preživninsko varstvo kmetov, kolikor niso te osebe zdravstveno zavarovane po posebnih predpisih.
18.	člen
Navodila in tolmačenja za izvajanje tega odloka izdaja Svet za kmetijstvo in gozdarstvo v soglasju s Svetom za socialno varstvo in varstvo družine in Svetom za družbeni plan in finance občinske skupščine.
19.	člen
Kmetom, ki že prejemajo preživnino na podlagi doslej sklenjenih preživninskih pogodb, se izplačuje preživnina še naprej iz občinskega sklada za preživninsko varstvo kmetov.
Upravičencem iz prejšnjega odstavka se na njihovo zahtevo določi preživnina po določbah tega odloka, če izpolnjujejo pogoje iz tega odloka.
20.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 010-38/64-1
Šmarje pri Jelšah, dne 2. julija 1964
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r.
373.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 87. in 136. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 2. julija 1964 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada za preživninsko varstvo kmetov.
1. člen
Ustanovi se sklad za preživninsko varstvo kmetov občine Šmarje pri Jelšah (v nadaljnjem besedilu »sklad«).-
2. člen
7. člen
Sklad je pravna oseba. Za svoje obveznosti je odgovoren s svojimi sredstvi.
3.	člen
Sredstva sklada so namenjena za financiranje preživninskega varstva kmetov po določbah odloka o preživninskem varstvu kmetov.
Sredstva sklada se smejo uporabljati samo za izplačevanje preživnin kmetom; ni jih mogoče uporabljati za druge namene niti prenašati v druge sklade.
4.	člen
Dohodki sklada so:
a)	kupnine in druga plačila za zemljišča, ki jih po določbah odloka o preživninskem varstvu kmetov vplačajo v sklad kmetje, ki prenesejo svojo zemljo v družbeno lastnino;
b)	del cene stoječega lesa (3. točka 39. člena zakona o gozdovih — Uradni list LRS, št. 30-262/61), ki ga nosilci pravice do preživninskega Varstva odstopijo skladu;
c)	sredstva, ki se vsako leto določijo v občinskem proračunu;
č) obresti od naloženih sredstev sklada;
d)	prispevki, volila, darila in drugi dohodki.
5.	člen
Sredstva sklada se vodijo na posebnem računu Službe družbenega knjigovodstva SFRJ, Centrala za SRS, podružnica Narodne banke Šmarje pri Jelšah.
Knjigovodsko se .vodijo sredstva sklada tako glede dohodkov kakor tudi izdatkov analitično po posameznih virih, predvidenih v 4. členu tega odloka.
6.	člen
Sklad ima rezervo v višini 10 % enoletnih sredstev sklada.
Sredstva rezerve se smejo uporabljati samo za kritja obveznosti po tem odloku, če tekoča sredstva sklada za to ne zadoščajo.
8. člen
Administrativno poslovanje finance.
9. člen
sklada vodi oddelek za
Sklad upravlja odbor, ki šteje 9 članov. Štiri člane upravnega odbora imenuje občinska skupščina izmed svojih odbornikov, socialnih delavcev in nosilcev pravice do preživninskega varstva. Tri člane upravnega odbora imenujejo kmetijske organizacije na območju občine.
Poleg imenovanih članov sta po položaju člana upravnega odbora predsednik Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo in predsednik Sveta za socialno varstvo in varstvo družine.
Odredbodajalec je predsednik upravnega odbora sklada, če je pa ta zadržan, pa član, ki ga določi upravni odbor.
Mandatna doba upravnega odbora traja dve leti.
10.	člen
Sklad ima pravila. Pravila predpiše občinska skupščina. S pravili se podrobneje uredi poslovanje sklada.
11.	člen
Sklad posluje po določbah zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov.
12.	člen
Dohodki in izdatki sklada se določijo vsako leto s finančnim načrtom, ki ga sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa 'občinska skupščina.
Del sredstev sklada vloži lahko sklad po določilih navodila o družbenih sredstvih, ki se smejo vlagati pri banki v vezane depozite, obveznice in blagajniške zapise (Uradni list SFRJ, št. 17/63 in 42/63) v vezan depozit do 5 let pri Službi družbenega knjigovodstva SFRJ, Centrali za SRS, podružnici Narodne banke Šmarje pri Jelšah.
Z banko se sklad pismeno dogovori, da se smejo na rok vezana sredstva uporabiti le za kmetijske investicije, ki so predvidene z družbenim planom.
13.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 010-35/64-1
Šmarje pri Jelšah, dne 2. julija 1964
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r.
Izdaja samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celjec v Celju — Odgovorni urednik Franc Svetina — Tisk CP »Celjski tisk« Celje Uredništvo in uprava sta v Celju, Trg svobode it, 9 — Telefon 30-11, interna uredništva 16, uprave 82 — Naročnina znaša letno
1200 din. Tekoči račun pri Narodni banki Celje št. 603-11-603-10.