200. številka. Ljubljana, četrtek 3. septembra. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avatro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. sa četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo loto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah In za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za Četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za čitrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če bo dvakrat in 4 kr. 6o se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Flotel Evropa". Opravnistvo, na katoro naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. V I Julilju ni 2. septembra. ('rez malo dnij, v pondeljek 7. septembra, imamo v Ljubljani volitev deželnega poslanca. Slovenci smo se enkrat pod zastavo izključivo narodnega značaja zedinili in naš kandidat je dr. IVIošc, vseskozi čestit mož, kateremu niti pretivniki slovenskega naroda polnega spoštovanja odrekati ne morejo. Na nas vseh Slovencih, na vseh neodvisnih elementih v Ljubljani je torej, da vse svojo moči napnemo, da zmaga dr. Moše kot kandidat domačinov, meščanov in sploh neodvisnih volilcev, ne pa dr. Schrev kot kandidat cesarskih penzijonistov, birokratov in nemških naseljencev. In ako bode vsak zaveden volilec in sploh vsak Slovenec v Ljubljani to storil, kar ima patriotsko dolžnost storiti pri tako važnem političnem činu, kakor bi bila narodna zmaga v Ljubljani za Slovence, ne samo tukajšnje ampak sploh za ves narod, — mi sigurno zmagamo. Žalibog, da tega za zmago potrebnega prepričanja možne sigurnosti še vse premalo nahajamo. Poguma vidimo premalo, eneržije dozdaj premalo pri posameznih volilcib, kateri bi morali na druge delovati. To se mora v teh dneh na boljše obrniti, živa agitacija začeti, od tega je vse odvisno! Mi Slovenci imamo res težek položaj. V mnogih volitvah se je nemškutarska disciplina utrdila, — mi Slovenci Brno se pa (posebno v vsakoletnih občinskih volitvah) na strani držali in v svoji pasivnosti tercu izgubljali. Sosebno cesarski uradniki so postali močna skupna garda proti nam. Vse to spoznamo, a vse to nas vendar ne bi smelo odstrašiti, temuč naše prizadevanje podvojiti, da bo vendar enkrat zopet moško Ms tek* Kantorčica. Roman a pogorskuga zakotja. (Češko spisala Karlina Sv d ti a; poslovonil Franjo TomSic.) (Dalje.) „Ne bom ga dosta vprašala, se li hoče ali neče dati premeriti," določevala je prestrašena mati. „Mora ! Ako mu boš hotela z ljubezni do boga in svojega bližnjega pomagati, Enefa, naj ti bo hvaležen do smrti in naj voljno dela vse, kar boš od njega zahtevala. Drugače bi si pač ne zaslužil, da bi mu bilo katerikrat boljše. Se ve da ne vem kako bo šlo h tem merjenjem, ko bode zopet odšel." Ko se jo pa Otik rotil, da se da od Enefe „meriti", če hoče trikrat na dan, ako vidi da je treba, ter da ne pojde poprej v Prago, predno ne pride do svoje mere, pu- na noge postavimo, da se vendar enkrat začnemo po moževsko in z vsemi močmi za to potegovati, da v svoji hiši svoji gospodarji postanemo, a ne leno ali obupano iz kota gledamo, kako se tujec razširja in čedalje več naših tal prilastuje. Mi smo, ako se ohrabrimo močnejši nego sami mislimo. Ako volilni zapisnik pregledujemo, vendar je v njem veČina domačinov, ki so ali uže odločni prijatelji svojega roda ?n svoje domovine, ali pa bi se pridobiti dali. Za to pa bi bilo treba organiziranega dela, in kolikor največ se še v teh dneh za našega kandidata delati da, naj nobeden domačin, volilec ali ne-volilec ne opusti. Narodna zmaga v središči Slovenije bi imela velikansk in oživljajoč upliv na vse narodno gibanje. In baš zarad tega, ker smo se Slovenci, liberalni in konservativni zedinili pod prvo zastavo slovenskega naroda, — imela bi ta zmaga dobre nasledke v našem notranjem političnem Življenji. Kateri domoljub to, — Česar resnica je menda očividua — premisli, ali ne bode vsega storil, kar je koli v njegovi moči, da zmaga slovenski kandidat? Tudi imamo tu dosti dvomežev in orne-covalcev, ki se obotavljajo in pravijo: „Kaj čemo, saj ne moremo zmagati, čemu se bomo napenjali, vlada ima s svojimi uradniki, ki morajo volit iti, kakor ona ukaže, preveč moči itd." Taki narodnjaki so škodljivi, ker Še drugim korajžo in veselje do dela jem-l j6, namesto da bi jim prigovarjali in pogum dajali. In lc tem malosrčnikom naj bode na srce položeno, da je sveta dolžnost vsacega, kdor koli si prideva priimek rodoljuba in narodnjaka, delati za slovenskega kandidata tudi ko bi se ma- miril je mater zopet. A Enefa ga je prostodušno zagotavljala, da ga večkrat ne sme meriti nego prvi petek novega meseca in da se mu za tega delj na deželi nij treba zadržavati; vsak bogaboječi Človek, kateri veruje, da bode to kar dela, pomagalo, sme ga pre po njej meriti. Le prvič je treba k temu „pomagača." Na to je zopet omolknila ; obraz njen je bil važen in resen, ter je zložila niti, s katerimi ga je merila, vsako na tri kosce pretrgala, vzela od vsake niti en košček ter zakopala dva prva na vrtu pod drevesom, druga dva vrgla v ogenj, in tretja dva ko-Ščeka je moral gospod doktor v vodi izpiti. Ko bi bili mogli Pražanje videti njegov pobožni obraz ! Kaj bi bil rekel, ko bi mu bil kdo pri njegovem odhodu iz Prage proroko-val, s kako slastjo bode požrl nit, katero mu bo kmetska mojškra, sestra snažitelja njegovih črevljev, v vodo zamešala! ? Da, pil je s pravim tekom, saj mu je te matično naprej vedelo, da ne zmagamo, kar se pa zdaj nikakor ne more vedeti, da niti ne kot verjetnejše proglasiti. Mi moramo gledati, da je tudi naša manjšina zdatna, ko bi večine ne imeli. Le mi vzgled vzemimo si na Nemcih samih, na pr. kako oni volijo na Češkem po mestih, kjer so v manjšini. Iiog ve koliko volitev so uže v Pragi imeli. Nemci so v manjšini, vedo da zmagati ne morejo nikoli, ali vselej gredo vsi volit, samo da dokažejo, da so in koliko jih je. V»i nemški listi jih hvalijo zato, rekši da je potrebno svojo minoriteto konstatirati. In čem večja je manjšina, tem lepše za stranko. Tako tudi mi Slovenci v Ljubljani. Če se prav ponesreči, da ne zmagamo še zdaj, vsaj pokazati moramo, da nas je nekaj, da nam Nemci in nemškutarji še nijso vsega poseli. Tudi zdatna manjši na bode za kasneje volitve in za vse naše slovensko postopanje dala nam merilo in oživljajočo izpodbujo, ako bode velika. Vendar, kakor rečeno, zdaj nam je treba v borbo iti z vsem upanjem, da zmagamo, ker le to npanje nam more dati ono Žilavo delavnost, ono nepopustljivo eneržijo, s katero zares v Ljubljani zmagamo, ako se vsi dela lotimo. Politični razgled. Motrtaiaje tležel« V Ljubljani 2. septembra. G mi hi škof Zwerger opominja v svojem organu „G. V." duhovnike, naj ne prosijo podpore iz državnega fonda ; pa duhovniki se za ta svet ne bodo dosti brigali in kakor lani tudi letos radi segali po „Stre-mavrjevih groših." zraven držala steklenico Enefa, kakor bolnemu otroku, prigovarjajo mu nežno: „Piješ pijačico, Ki jo pil je sv. Jan, Ko je to silo premagal. Daj bog vočni, Da bi tudi ti bolezon premagal.u Mrakotova pa nij imela miru; Enefiuo prigovarjenje je nij potolažilo, ko je pravila, da s sinom nij tako hudo, kakor si to ona slika — zmirom je še gledala nanj b zasolzcnimi očmi. „Le premisli, ljuba, zlata deklica," prosila je deklico, „ali bi moj sin ne mogel zraven merjenja delati še kaj druzega, da bi se ga bolezen ne prijela." Enefa je položila prst na Čelo, dolgo in ostro premišljevaje. Kako jej je to lepo pristovalo! „Ne vem druzega," rekla je končno, „nego to, da bi ponavljal, kaderkoli opazi novi mesec: Dopisi. II ŽavcA 31. avg. [Izv. dop.J Die Rtndirende Jugend ist der lebensfrische Aus-drack des Zeitgeistes," govoril jo slavni profesor Fister v viharnih dnevih narodne spomladi 1848. leta učeči se mladini, v kateri je kaj lepo odmeval tedajni Časovni dah s svojimi ideali. In pokazalo se je tedaj, kakor 60 let poprej v veliki francoski revoluciji, da je stadenstvo neprecenljiv kvas, da ono mladostnim ognjem os vetij eva vprašanja časa, le da ono negnje plam čiste navdušenosti, brez katere se noben ideal ne uvede v življenje. Tje v hramove modrice ne zahajajo zastonj glasovi mož, ki se kot narodovi proroki iz mase vzdigujejo za maso delujoči; oznanovatelji novih idej najdejo tam odmev glasan na šolskih klopeh in plat — zvona, ki se je začel biti po naših okrajinah po posameznih požrtvovalnih, možeh vzbudil je sprvlje mladino. Kdor naše gimnazije pozna, vedel bode, da se na vseh prav z Železno roko ljubezen do naroda v mladini zatrti hoče, vedel bode, da naša mladež prav malo zagovornikov nahaja v slovenskem uSiteljstvu srednjih šol proti terorizmu, ki se rodi v kaki c. kr. glavi; vedel bode pa tudi ceniti korak celjskih dijakov, katerega so napravili dne 30 avg. v našem trgu. So ljudje ki ostro obsojujejo ljubezen do slovenske domovine v naših dijacih, ker ta ljubezen dejanja išče; oni hote, da stoprv dodelan mož stopi pred svet; sliši se iz njih ust tolikokrati, da je treba dijaku samo piflati se. A zastonj silite mladeniču indiferentizcm, če njegov uzor zmaguje ali če se žali! Njegovo srce tudi sočuti in duševno sodeluje o bojih Časovnih veličin vprašanj in gotovo je, da „frllh llbt sich, was ein Meister wer-den \vill." Nij Škode iz tega, nauki se ne zanemarjajo in osobito tedaj ne, Če dijak gimnazije na tak način in v počitnicah stopi v dejansko delo, kakor celjski in njihovi drugovi iz drugih gimnazij včeraj- Fantje so navdušeni za Slovanstvo, njihova ljubezen do domovine je kristalno Čista, ali tudi pogumni so, kakor nijso bili njihovi predniki. Kaj lepa svečanost je bila včeraj v Žavcu. Še nij treba klicati po popu, da se slovenski narod dene v „poslednje olje," do- Ikler je mladež taka. Ali je bilo to Živahno, dela-veselo gibanje mej temi mladimi sokolovi gimnazij. Ali so krepko odmevali glasovi is navdušenih prs, in pala je lepa beseda, spodbujajoča kolege k ljubezni do slovenske domovino! Veselica je bila prav lepa, načrt mnogobrojen, dobro izvršen. Zaceli so izvrševati načrt ob 3 Vi ure in ga dovršili v pozni noči. Igrale so se dve igri, mej njima „Ona me ljubi," igra s teškimi nalogami, igralo so je izvrstno. Gospodične igralke nijso bile samo lepe, nego tudi pridne v igranji. Deklam.ival je eden mladih gospodov elegantno. Ljudij je bilo nad 500. Videli smo goste iz Celja, iz Laškega trga, videli dosta vsenčelišnikov in mlajših doktorjev, ali Česar nijsmo videli, bili so iz gornje Savino rodoljubi. Narodna svečanost kakor je ta bila, zaslužila je več paznosti od strani zarad svojih domoljubja slovečih savinskih tr-žanov. Videli tudi nijsmo domorodcev, ki svoje gorostasno slovensko domoljubje ala „brežke volitve" javljajo, ki nemajo domovine, katerim je le „papa" v Rimu vso. A še veselilo nas je, da nobenega teh nij bilo, bilo nam je še predobro v spominu brežko izdajalstvo, ne vem, Če bi napitnic no vsplavalo, ki bi malko stigmatizirale oni nevredni čin. Prost zrak, ki okolo dijaštva veje, malo je preojstcr za vaš podagra, črna garda, in preziranje, ki bi vam bilo od naših slovenskih mladeničev, bi vam bilo pokazalo, da nijste tako jako utrjeni v ljudstvu in vam krasno dokazalo resnico, da vam nij dolgo protinarodno rovanje, ker brez učeče se mladeži nemate veselih barv o vaših prav srčno turobnih in žalostnih težnjah. Vsi ti dijaci, ki uže kažejo Čvrst pogum, krepko stoje za vodilom : narod, omika, sloboda ! S—c. Mm Kniaiiiikn 30. avg. [Izv. dop.J Nedeljska veselica v Čitalnici, katere se je udeležilo razen skoro vseh draštvenikov tudi več neudov, bila je v vsacem oziru prijetna. Vse točke programa izvrševale so se prav dobro na občno pohvalo občinstva, posebno pa igra, katera bi sicer sama na sebi kot salonska ne bila tako zanimala naše kroge, ko bi ne bila gospodična Cecilija Podkraj-škova z izvrstnim svojim igranjem tako iznenadila nas. Da bi jo dalje hvalil, bilo bi nepotrebno, ker predobro je znana izvrstna Cr.iki listi začenjajo razglašati adreso do cesarja, katero sklepajo okrajni, mestni in drugi zastopi. Vidi so, da bodo vsi češki zastopi cesarju adrese oddali. Mogoče, da ta demonstracija ne ostane brez uspeha. V najvišjih krogih nže davno spoznavajo, kakšne namene ima ona politična stranka, ki se dola, kakor da bi edino ona imela obvarovati Avstrijo, ki pa ne samo z enim očesom škili v Prusijo, nego se z obema no gama pripravlja, da skoči v velikonemški prusački tabor. It ukor i m t je bila 7. maja 1775 z Avstrijo združena. V prihodnjem letu se ima ta dan slovesno obhajati. Pa nže zdaj se začnejo priprave delati. Župan v Černoviču razglaša oklic, da so naj nabirajo darovi za spominek, ki bi se postavil v glavnem mosta. V nanj«* države. Glede na otvorenje r»#*Jfce cerkve v Pragi piše „Ruski mir": „Češki položaj je po razglašenji dogme o papeževi nezmotnosti bil težaven. Nemškim starokatolikom se nijso hoteli pridružiti, ker se leti od protestantov malo razločujejo. Nastopili so raji pot, katerega so jim njihovi husitski predniki in Jurij Podebradsk' zaznamovali in ki je enak s približanjem do grške nezedinjene cerkve. A ničesar se v tem smislu nij dalo početi, dokler nij bil znan ritus, ker v Pragi nij bilo ruske cerkve." Mi zabilježimo ta glas ruskega časnika, da si je iz njega razvidno, kako malo i nekateri ruski listi poznajo razmere svojih slovanskih sorodnikov. RumunsKa straža na ogerski meji je nedavno zakrivila prelom mejsobne državne mejo. Neki Valesko, ki je komandant mejne straže je kot rumunsko posestvo posedel neki nže na Ogerskem ležeči vrt. Ogri so se v bran postavili, rnmunska straža pa je nanje streljala in štiri može odpeljala. Vsled tega je avstro - ogerska vlada pri rumunski protestu val a, in zdaj se je posebna mejna komisija postavila, da ureduje vse mejne prepire. Na ŠpnnjsVan. so vsak dan bitke mej republikanci in kari ist i. Glavni boj se suče okolo mesta Puycerda, katero je od karlistov oblegano, pa se krepko brani. General Zavala je 29. avg. 6 karlistiČnih bataljonov v beg pognal, pri čem so karlisti dosti mrtvih in ranjenih izgubili. Poroča se, da so karlisti svoje mrtve sežgali. V noči 30. avgusta so napadali mesto in po dnevi svoje napade ponavljali, pa so bili odgnani. Mestne gospo so stale na zidovji in pomagale popravljati, kjer se je rušil zid. Vendar se mesto samo ne bodo moglo dolgo držati, če ne pride pomoč od republikanske armade. Republiki manjka pravega energičnega vojskovodje. „Daj bog ti dober večer, mosičok, denes te vidim ž dvoma rogovima; in prosim to, da bi me moje telo ne bolelo, dokler te no zagledam v treh rogfch." „Ker pa mesec nema nikoli trijeh rogov, nogo le dva, mora tedaj človeka, ki ga takole kliče, pri dobrem zdravji pustit." „ V tebi je združena vsa modrost in um vseh treh hčera Krokovih," je vskliknil Otik, očaran od nežnosti, ki mu je svetovala, mesec goljufati. „Kake pa so to ženske ?" vprašala ga je mati resno. „Nikar se ne ustrašite," smij al se je je Otik; „ne hodijo v Pragi po „Prekopih", vse tri uže leže več nego tisoč let v grobu." „To bode pa uže resnica," odkimala je mati z glavo; „tak človek, kakor ti, se bo nže na|mrtve spominjal!" „Da to je resnica," pomagala je Enefa doktorju; „te so uže davno mrtve. Brala sem o njih v kroniki." „Kaj so pa na tem svetu počenjale, da so spisali kroniko o njih?" po.^raŠevala je Mrakotova z naglo probujeno radovednostjo. nEna je poznala vso rastlino, zdravila in zarekovala vse bolezni; druga je odkrivala skrivne reči ter poznala vse duhove in tretja je bila slavna prorokinja in zraven tega je gospodarila nad češkim narodom," pedučeval jo Otik svojo mater. ,.A mene priravnavate tem duhovnicam in prorokirjam?" odzvala se je Enefa bojazljivo. „Z vso pravico." „Naš deček je trdil, da se nam boste smijali; zdaj uže začenjate?" dodala je in oko njeno je žalostno ostalo na njem. „Le nesramuež bi se ti mogel smijati!" rekel je Otik s tako resničnim naglasom, da bi bil gotovo tudi dedčeka prepričal. „Sam bi zaslužil zasmehovan biti, ko bi se tebi smijal," pristavila je še Mrakotova." „Saj sem vedela, da to ne bode res ; vaša mati mi to lehko spriča," zagovarjala je Enefa svoj sum. „Rekla sem mu takoj, zakaj bi se ljudem posmehoval, na katerih nič slabega ne vidi? Ker smo priprosti, nepre-možrf ? To pri vas ne velja, pri vas nij nihče priprost, enako čestite ubožne in bogate, ker nijste le učenjak, ki se spozna v vseh rečeh na svetu in s svojim duhom vse preseže, ampak tudi naslednik gospodov, prijatelj ljudstva in zagovornik čednosti, kateremu je ljudska blagost še pred vednostmi." In Enefa je obrnila pohlevno in navdušeno oči k njemu, ter se mu zopet tako skrivno in blaženo zasmijala, kakor ko jo doktorja srečala denes rano v smrečji, ko je šla k deseti maši; položivši roko na srce se je zopet tako spoštljivo priklonila, če ravno je zdaj užo vedela, da nij nikak sosednji duhovnik. Predno je mogel Otik odgovoriti, zginila jo mej vrati, spremi j evana od njegove matere. Ostal je sam .... Doktor je imel čuden večer, še Čudnejšo pa noč. Očesa niti stisnil nij, a vendar mu igralka dramatičnega društva vsema omikane jsctnn občinstva. Hvalo jej izrekamo to očitno v imenn odbora za njeno prijazno pripomofi k dobremu vspehn veselice. Tudi gospa Milohnoja in gg. igralci pripomogli so vsi po svoji moči, da se je igra izvršila prav gladko. Povem naj še tudi o razsvetljavi našega mesta. Svetilnice, katerih je majheno število, — skoro se od ene do druge ne vidi — so le malo kedaj „svetilnice" ker so vedno temne, razen če jih lana razsvetli. Pa v suhca in dobrem vremenu še potrpimo brez njih ; a kadar dežuje kakor bi iz škafa lil in je temno, da bi kmalu dalje s preklo mahnil kakor pa videl, ta čas je to kaj neprijetno, ker bati se je vedno, da bi Človek ne zadel ob kamen in padel na zobe ali pa da bi dva prav po prijateljsko skupaj trčila z glavama. Pretečeni pondeljek je sijala luna in svetilnice so se — prižgale, v soboto pa in prejšnji dan mej tednom je grozno deževalo in niti ena svetilnica nij se svojo slabo lučjo razsvitljevala luž in kamnja, da bi se jih bilo mogoče ogibati. Pa čemu so torej svetilnice vprašamo, so-li morda za parado, da jih tujec po dnevi vidi ? Želeti bi bilo, da kak odbornik predlaga pri seji občinskega odbora naj se reši omenjeno vprašanje. Iz liže 111 l>crktl na Dolenjskem. [Izv. dop.j Sledeče vrstice naj kažejo, kako zelo je ješče naše ljudstvo podvrženo stari veri na vraže in coprnije. — Sploh je mej narodom vodeče, da se v „Crni" ali peti Soli uči točo delati ; a da se ta šaljivi pregovor tako zvesto po besedicah razklada, to mi je čisto novo. V izgled naj služi sledeče : „24. avg. je prihrula grozna toča; naredila je na polji kakor i po vinogradih neizmerno škodo — in vse to naredili so — čujte — študentje, kateri so sedaj na počitnicah. — Da bi bili g. fajmošter na ta dan doma, stavili bi bili točo kmalu, ker so pa bili ravno v Št. Vidu na „sv." birmi jim tega nij bilo mogoče storiti." Tako se čuje po Žužemberski dolini govoriti, in skoro bode nevarno se kmetu pokazati, kajti povsod nže dijaka sivo gledajo rekoč: Ti si nam točo naredil, polje in vino uničil, ti si s hudičem v zvezi zadeti te mora gotova kazen. — Kdaj predragi kmetic te bo pač obsijal Žarek razsvetljenja kateri te uči prav preu- nij bil čas predolg. Kantorčico je imel zmirom na mislih in v očeh, če je imel zaprte ali odprte; neprenehoma jo je videl pred soboj, enkrat kako stopa iz hoste proti njemu, potem kako se kloni nad njega, za-rekavaje mu uroke. Pogled njen je Čutil na svojih licih plameneti, veselil se njenih po-Bmehov, ponavljal si njene besede, preživel z njo stokrat do najdrobnejših malenkosti minoli dan. Nikoli ga še nij nihče na prvi pogled tako uhvatil in zavzel kakor ta deklica. Z njo mu nij šlo tako, kakor s tistimi pražkimi gospodičinami, o katerih je pripo-vedaval materi pri zajuterku ter se bahal, da si jih lebko v glavo vtepe in zopet iz-puBti, kadar se mu godi. Vabljivi obraz kau-torčičinsemu nij dal prepoditi; bil je kakor v njegovo dušo vtisnen, da, kakor bi bil z njo eden. To je bila pač prava čarobnica, kajti uže je pozabil na to, da šiva srajce za denarje in da mu njen brat črevlje snaži. (Dalje prih.) darjati ter spoznavati resnico in laž? Kakov dobiček bi pač imel dijak od tega, da bi uničeval od česar bi se imel živeti? — In vi gg. duhovniki! koji bi morali imeti izobraževanje ljudstva na srdcu, kakšna vam nek ide zasluga če si prizadevate sicer zmožno, bistroumno ljudstvo ohraniti v stari bedariji, koja niti v srednjem veka nij bila primerna človeškemu rodu? Iz Ztifrrelm 31. avg. [Izv. dop.j Saborske sednice prišle bo v redni tok. Prva zakonska osnova, katero je sabor v pretres vzel, je osnova o ljudskih šolah. Razprava o njej obeta prav zanimiva postati, kajti naše popovstvo je odločno proti njej, kakor je pač uže povsod proti vsakemu ljudskemu napredku. V sabornici prišlo bo tedaj do živega kresanja mej popovskimi in ne-popovskimi zastopniki. Uit dolgo snuje se pri nas, kakor tudi na Ogerskem, vstvarje-nje klerikalno-politične stranke. Do sedaj so pa bili še vsi zadevni poskusi brez vzpeha. Naše popovstvo namreč do sedaj nij imelo nobenega pravega povoda se kot posebna politična stranka organizovati. Zakonska osnova o ljudskih šolah je prišla kakor nalašč. Naše popovstvo obstreglo je kot željno pričakovani povod, ter takoj je proti njej „front" naredilo. V prihodnje bo tedaj tudi pri nas borba mej konservativnim klerikalizmom in napredujočim liberalizmom. Ta nova konštelaeija utegne zlasti našej vladi neprilična postati, kajti ona je v popovstvu, ki se bo od seh mal se ve da kujalo, silno podporo imela. Sicer pa borba mej klerikalizmom in liberalizmom pri nas nikoli ne ho niti tako strastna niti tako pošastna kakor je n. pr. Žali bog pri vas na Slovenskem. Pri vas bori se popovstvo za vodstvo naroda, katero je poprej celo v njegovih rokah bilo, in katero sedaj iz posvečenih rok v posvetne roke prehaja. Vodideljstvo hrvatskega naroda pa nij bilo nikoli izključljivo v rokah popovstva, in zato se naše popovstvo ne bo borilo za biti vodja ali za ne biti vodja, za kar se bori slovensko popovstvo. Sicer je pa v duhovskih in posvetnih nazorih velika razlika mej slovenskim in hrvat skim popovstvom. Hrvatsko popovstvo ne izolira se od drugega sveta, vrata nadih /upniških dvorov so zmerom na stežaj odprta beraču in gospodu, naše popovstvo ne hodi s pokunjeno glavo okolo, ne preobraČe hinavski očij, z eno besedo naše popovstvo nij jezuvitarsko, in vse to nam daje poroštvo, da pri nas vseobči dvoboj mej klerikalizmom in liberalizmom ne bo stalnih mej prekoračil. Naša zakonska osnova o ljudskih Šolah nij tako liberalna, nego je cislajtanska, vendar je pa tudi v njej izraženo načelo osvoboje-nja šole od cerkve in učitelja od /upnika. Do sedaj je bil pri nas dehant quo tališ šolski okrajni nadzornik, v prihodnje sicer tudi more šolski nadzornik postati, pa samo onda, če bo kot takšen izbran, v k raj nem šolskem odboru ima pa župnik poleg učitelja in župana virilen glas. Do sedaj je učitelje ljudskih Šol konzistorij postavljal, po zakonskej osnovi postavljala jih bo pa v prihodnje deželna vlada. Učiteljske plače povišuje zakonska osuova znatno. „Obzor" je te dni rekel, da „cerkev imajoča vso vlast v šolskih zadevah v rokah, to vlast nij u-mela veljavno upotrebiti, ter da je za duho-venstvo postalo šolsko nadzorovanje breme." Sicer se pa naše popovHtvo res nij dosta za šole brigalo. Celo leto nij bilo nadzornika v šolo, prišel je samo k letnemu izpraševanja, pa zakaj? zato, ker je vedel, da se prt takih priložnostih zbere „čestito" draštvo, ter da se izborno blaguje. Domače stvari. — (V kranjskem velikem posestvu) kandidira Moric vitez Vestenek starejši iz Mirne za deželni zbor namestil umrlega Aleksandra Auersperga ; za državni zbor na-mestu Apfaltrerna pak bode baje voljen Langer pl. Podgoro. — (Od Borovnice) se nam piSe: 31. avgusta so bile občinske volitve, izvoljeno je 20 odbornikov in 11 namestnikov odbornikovih, volitev župana in svetovalcev bode menda 8. t. m. — Volitev je bila jako živahna. — — (V Šmarji) pri Celji bodo 12. t. m. šolska svečanost z glediščno igro, pri katerej bodo tudi odrasli sodelovali. Doneski se priduo nabirajo. — (JSoštanjska posojilnica.) Iz Šoštanja se nam piše 31. avgusta: Naša posojilnica dobro napreduje. Ker je letos tukaj velika stiska za denar, je posojilnica zlasti našim kmetom prav koristna. Vsak ve, kako teško kmetski posestnik manjše zneske po*ojene dobi; koliko potov ima, ako je prisiljen dolg na grunt najeti. Pri naši posojilnici tega nij treba; kdor ima dobro poroštvo, dobi na prosto g menjico ali dolžno pismo, kolikor bas potrebuje na tri mesece in potem še tudi na daljši čas. 20. avgusta je bila skupna seja ravnateljstva in nadzor-ništva, v kateri so je sklepalo o pridobijenji potrebnih denarnih sredstsv, o dejanji kredita, o visokosti obrestij in drugih stvareh. Dozdaj se jc vsako nedeljo 1000 do 1400 gld. izposodilo in sicer največ kmetskim posestnikom. Zadružnih deležev po 50 gld. je 92 oddanih in vplačanih. Ker so zdaj prve ovire začetka srečno premagane, smemo upati, da se naša posojilnica tudi zanaprej krepko razvije ter pomaga pospeševati narodno blagost. — (V Grabči) pri 1'ledn jo 31. avg. triletna deklica v vodo v Radoljno pala in utonila. Narodno-gospodarske stvari. Vinska letiiia. Mesec avgust ima vino kuhati, september pa peči, pravi star pregovor; a letošnji avgust je bil tako hladan, kakor uže mnogo let nij bil. Grozdje se vsled mraza celi mesec skoraj nij premeknilo, jagode so večinom še trde, tedaj od dobre kvalitete ne more več govora biti. Ako bi bil september prav gorak, potem bi se dalo upati, da bode vsaj tako vino, kakor vlani. Znani časnik „Wcin-laube" piše iz Klosterncuburga: „Prvi teden izvzemši imeli smo celi mesec avgust prave pasje dneve, pa v protivnom pomenu, kajti namesto navadne suhe toplote je v celi srednji Evropi skoraj neprenehoma deževalo in temperatura tako pala, da je nekatere dni občutljivo hladno bilo ; sneg sega na gorah do 3500' doli in Človek bi mislil, da smo uže v pozni jeseni, ker se solnce le redko-krati skozi oblake prikaže. Nasledki tega vremena za grozdje so hudi, kakor kaže preiukavanje grozdja na kislino in cuker. 24. avgusta se je grozdje preiskalo in kazalo 34 odtisoček kisline, pa samo 2 72 odstoti-nek cukra. Ltta 1872 je 21. avgusta grozdni sok imel samo 20 odtisoček kisline in 838 odstotinek cukra." Poročila o letošnji vinski letini se jako različno glase. Na Nižjem Avstrijskem je po ravninah trsje polno, So g< ratili krajih pa je sp-rnladui mraz Sko-oval. Kavno tako je na OgeiHkcrr. Na Hrvatskem se livalijo, da je polno v vinogradih. Na Štajerskem iu Dolenjskem sreiinje kaže. Letos bi pač morali vmorejci povsod z trgatvo do sredi oktobra čakati, ne da že pred sv. .Mihailoui v gorice lete in potem pravo kislico naprešajo. Iz Krasa, Istre in Dalmacije se poroča, da je letos silno polno in da se trsua bolezen malo kje kaže. Na Nemškem v nekaterih krajih dobro kaže. V Krimu se je truna bolezen začela širiti, a po žvepljeuji zopet ponehala. Na Francoskem je prt-cej poluo, a trsna uš je zopet napredovala in so seli iz enega vinorodnega kraja v drugi. Poslaaiio« Vsea bolnim moč in zdravje brei leka in brez stroškov po izvrstni firtsciiire Ju Barry t> l/onr/onu. Odutranenjo vseh bolezni brez loka in stroškov z izvrstno zdravilno hrano Kevalcsciero du Bnrry iz Londona, katera pri odrašeenih iu otrokih svoje strošku Oukrat v drugih sredstvih prihrani. Izpisek iz 75.000 ozdravljenj bolezni v želodci, v živcih, v drobu, v prsih, na pljučah, v grlu, v dufi-njaku, na žlezah, na ledvicah in v mehurji — od kojih se na zahtevanjc posnetki zastonj in franko đopolUejos Spričevalo št. 64.810. V Napolji, 17. aprila 1862. Moj gospod ! Vsled bolezni na jetrah sem bival sedem let v strašnem stanu sušenja in vsakovrstnega trpljenja. Nij sem bil v stanu no citati niti pisati; moji živci so so tresli po celem životu, slaba prebavljivost, vedua nespečnost in Imel sem zmiroin razburjene živce, da nijsem nikjer naSel miru , pri tem sem bil tudi silno otožen. Mnogo zdravnikov je flvojo umetnost poskušalo, a ne da bi moje trpljenj o olajšali. V popolni obupnosti som Vašo Revalescicro poskusil in zdaj, odkar sem jo tri mesece užival, se zahvaljujem ljubemu Bogu. Kevalescieru zasluži naj -vočo hvalo, ona me je popolnem zopet ozdravila, tako, da morem svoje družbinsko stališče zopet zav-ziinati. Z iskreno hvaležnostjo in popolnim spoštovanjem Murquise de Brchan. Spričevalo fit. 65.810. Neufchatcau (Vogesen), 23. dec. 1862. Moja hči, 17 let stara, je trpela vsled pomanjkanja svojih pravil na strašni razburjenosti živcev, imenovani sv. Vidov ples, in vsi zdravniki so dvomili na inogočesti kakšne pomoči. Od tega časa sem ji po nasvetu prijatelja, Revalesciere-dajal, in ta izvrstna hrima jo je na začudenje vseh, kateri trpečo poznajo, popolnem ozdravila. To ozdrav ljenje jo tu veliko pozornost vzbudilo in mnogo zdravnikov, ki so to bolezen za neozdravljivo proglasili, se zdaj čudi, mojo hčer močno, čvrsto in popolnem zdravo videti. Marti n, Offlciero Comptable en retraite. '1 '-. jsi kot meso, prihrani Kuvaiesciere pri •uraščonih iu pri otrocih f>0krat bvojo ceno za zdravila. V plebahtih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 9 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., —• Sevalcscioro-Biacuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr in 4 gold. 50 kr. — RevalcBciero-Chocolatee v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold. — Prodajo: Barry du Barrv ik Comp. na Dn-»hj i, WaIlfl»«ftiKai*He št. 8, v I .jubljnul Id. vi ».br, v (kradel bratje Oboranzmevr, v lus-braka Diechtl & Frank, v Cclovcl P. Iliru-bacher, v Lonci Ludvig MUllur, v narlborn V. Koletnik Revolverje . . . 8 p r> n n Pištole dvocevke . 2 gld. 50 kr. „ enocevne 1 n 30 „ Že dolgo časa nijsem imel upanja, da bi svojo trgovino na boljo spravil, zato bo mi zdaj kot neodvisnemu velikemu posestniku i gotovo bolj« godi. Dosegel pa sem to prijetno socijalno stanje po instrukciji gosp. profesorja R. v. Orlicš v Berolinu, Wilhelmstrasse 125, kateremu se zahvaljujem za terno dobiček 48.000 gld. Vsakemu priporočam to adreso. (239) E .... pri Gradci, 7. jun. 1874. J. K r a u p n e r. Umrli v Ijaiftljuiti od 27. do 31. avgusta: Gospa Matilda baronica Sehmidburg »tara 53 1. za slabostjo. Anton Santel, kondukter, 60 let star za mo žjanskem oslabljonjom. Jo v. Seco, stara 2 leti in 8 mosocov in Antonija Bokal, st. 5 I. obe .na vnetici grla. Gašper Sraon, delavec, 34 1., na jotiki. Tomaž Kosar, st. 66 1. na vodenici. Anton Grom, delavec 26 1. v bolnici. Ivan Jelnikar. st. 74 1. na mrtudu. Apol. Lužar, 43 1. na vodenici. Marija Saje, 61 1 na jetiki. Marija Dragar, 45 1. stara, v bolnici na jotiki. Fantje na kosto so vzemo pod prav ugodnim) pogoji in dobro taraO pri podpisanem na tmn I j mm h hišna št. 70. (251—1) Jožef Fatur. Tujci. 1. septembra: Bvropa: Luže. iz Rtidolfovega. — Maugi, Sturm iz Karlovca. — Kolnev iz Zagreba. — Miler, Perina iz Trsta. — Kenir iz Wlirtemberga. Pri slonu : Lewald iž Bakra. — Grego iz Trsta. — Zwiling iz Dunaja. — Jahr iz Ktfnigsborga. — Keržičnik iz Radkerburga. — Mortl iz Broda. — Dr. Razpet iz Postojno. — Kulnig iz iz Vipave. — Celer, Šchipfl iz Brna. — grof Mazacholi, Čeme iz Brežic. — Klein iz Dunaja. Pri MalKl: Hanslein, Fcchuor Ig Dunaja. — Kralt iz Krefelda. — Bugman llarkost iz Pruskega. — Krausonck iz Trsta. — Pfofel iz Golnika. — Obreza iz Vrhniko. — Isop iz Maribora. — Juh iz Litijo. — Rot, Vranic, ^Skubic iz Gradca. — Glob« čnik iz Železnikov. — Gorjup, Bernard iz Trsta. — Čeme, iz Brežic. Pri Zamorui: Polasnig iz Preval. — Linkc, potnik iz Dunaja. — Kramar iž Zagreba. s. mmwwMww&9 C Ki*, dvomi optiku r s bi uioliunikur. Fabriena glavna zaloga na Kolilmarkt-u 7 si dovoljuje čestitomu p. t. občinstvu naznanjati, da je vsled mnogih pozivov od strani svojih eč. kupovaloev sklenil. boflato asortrao zalogo optičnega blaga za nekaj dni tukaj odpreti. Prodajalnica v hotelu pri Slonu (Elefant) v I. nadstropji. M'rottaju po fktbriimi veni po oemitnem ku^antu. Itazprodaje so od 9. do 12. in od 1. do 6._(249—2) Izdate Jj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Patentirana ročna mašina za mlatiti ležeče in vozne vlečke. VIačilna mlatilna mašina s snaženjem in brez za 1, 2, 3, . Natančneje povedo agenti društva kakor tudi lMi-olcoiju v Huiubur^ii, St. Annen 4, v Ljubljani: Harel .A-ela.tsels.Itt.. (172—5) Pisma in telegrami naj so adresirajo: ,,Adler-Linie — Hamburg." Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 824 28