Čistilni servis Depala vas d.o.o. Depala vas 5, Domžale Tel.: 01/ 72 41 657, 041/ 695 339, 01/ 72 42 489 Čistimo: . vse vrste oblaćil. tudi perilo • vse vrste preprog . vse vrste zaves (tudi lamelne zavese) • tapisone in tople pode 1er marmor Pridemo na dom. po dogovoru lahko tudi ob vikendih in praznikih. Čistilni servis imamo v Depali vasi tik ob cesti z velikim parkinSćem. Odprto imamo vsak dan od 7h do 19h, ob sobotah od 9h do 13h. 19 PRODAJA NOVIH VOZIL STARO ZA NOVO SERVIS VULKANIZERSKE STORITVE OPTIKA ALARMI Těsnila Trzin, d.o.o., Jemčeva c. 12, 1236 Trzin 5topan* • 3umí '"nila ' Sumiranje va//ev Želimo vam srečno in uspešno novo leto 2005 ® inferat Podjetje za inženiring, svetovanje in nadzor, Trzin, Kidričeva 14/d, Tel./fa«: 01/ 564 41 95, GSM: 041/ 614-649. SREČNO 2005! PIKAT d.o.o. TRZIN Projektiranje, inženirins, krovstvo, adaptacije, trgovina Spruha 42, 1236 Trzin, Tel 01/562-22.18 , Fax.: 01/562-22-19, GSM: 041/662-815 IZVAJAMO: • Krovsko kleparska delà. Al, Cu, Rf • Vse vrste kritln Gerard, Decra, Trimo, lufule, S metal, Tonda«. Bramac. Esal • Irolaterska delà, klasične iiolaci|e - Akusncna izolacija stropo. in sien • Adaptacija střeh m konstrukcij • Knaul stene montažni stropovi. Hidronolacija ravnih střeh . Stresna okna Velux Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo poslovnim partnerjem m občanom Trzina SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO 2005 ŽELIMO NAŠIM SOSEDOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM Avtomarkeé CITROËN TRZIN OELAVCI RAZVOJNEGA ZAVODA VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, TER ZDRAVO SREČNO IN USPŠENO NOVO LETO 2004 ŽELIJ0 VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM Pričakujemo vas v Ter ma h S novi k -svetu termalnih užitkoví Vesele Božične praznike in Srečno novo leto 2005! Terme Snovik - Kamnik d.o.0. Meklnje, Málkova pol 5,1241 Kamnik Tel.: 01 83 08 600, fax 01 83 08 620, e-mail: terme sno»ik®>zarja-kouijj| wwwjarja-koviui/terme.htm 01/564 20 90 Trgovina "Zastopnik" Felix Trade, d.o.o.. Ulica pod gozdom 2, Trzin Vsem našim kupcem in bralcem Odseva želimo vesele praznike in SREČNO NOVO LETO! OKREPCEVALNICA TRZIN PodobnikMarjana,s.p. Blatnica 12, IndustrijskaconaTrzin Želi svojim gostom in bralcem Odseva vesel božič in srečno v letu 2005. Vabimo na silvestrsko večerjo in zabavo ob živi glasbi. Naročilaprekotelefona:01/5621103 TERME SNOVIK 5W:t termalnih užitkow GOSTILNA NAROBE Oóčanfqim in o6čanom 'Trzina,, našim dragim gostom, žeíimo vesete 6ožične praznifçe in srečno novo (eto. 3 Voščimo vam lepe božične praznike in srečno v letu 2005 P Diskont M/MESA Izdelujemo- Lokaçijske dokumentacije, prostorno izved visokih građen/, proiekte nizkih qradeni — in projOKte notranje ureditve. Izvajamo: Gradbem mzeniring. strokovne nadzore m svelovan|e v gradbeništvi -, proiekte manjih ureditev Mlin in pekama Krejan Brodiš i e 21 ind.cona I2J6 Třtin Tel: Oil 6 OK J/l Želimo vam vesele praznike in Sretno v letu 2005! |Commerce| l'titopêozwôlHpomêad mum ®yg dostavlja Mati UGODNE CENE ■ MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE (Ô 01/723 09 00 www.hfKommerce,si fj/V] "Qt ra Bslrico 67.1230 Domii AL WAG I Tel 01/722 56 JO ZASTOPNIK ZA fM'01/721 61 84 PLINSKE GRELNIKE Serv„ ÊLEKTRO JERETIfJA 3eretta Jarčeva 5, Domžale __CSM 05V6S2 755 iTZ inženiring, Ljubljana C.A. Bitenca 68, Tel/Fax: (01) 519 90 03 S VETOVÁN JE • PROJEKTIVA' NADZOR' IZVEDBA »•»»»»•»»» SREČNO 2005! G7, DRUŽBA ZA VAROVANJE.d.oo šp,.ho 33. .236 Prodaja in jarvi» rehabilitacijikih pripomočkov Pod gordom I0, 1236 fen, Tel 564 4I Id Občanom Trzina želimo vesele praznike in srečno v letu 2005. OBRAĆAMO SE EN LIST hitro teče čas?! \s Zdi se, da smo ravno pied kratkim pospravljali poletno opremo, zdaj pa okrog nas že krožijo belobradi možič-ki zdařili, ulice naših naselij razsvetljuje lisoče živobarvnih lučk, ukvarjamo se s priprava-mi na najdaljšo noč v letu in z nestrpnosljo prićakujemo novo leto, ki naj bi bilo še boljše, še lepše in uspešnejšega od izte-kajočega. Res bi potřebovali dneve, ki bi se raztegnili vsaj na 48 ur! Ampak, saj bi bilo potem ob večerih, ko bi lezli v posteljo, prav tako še vedno precej neopravljenih nalog in želja. Ljudje smo pač taki, da ko nekaj dobimo, hočemo še več. Mogoče je to gibalo razvoja, prav gotovo pa nam to tudi zagreni življenje. Včasih je le dobi o, čc se znamo malo ustaviti in uživati tudi v tistem, kar smo že dosegli. Ko hlastamo za novimi in novimi dobrina-mi, zaslužki, titulami, priznanji in kaj veni še za čim, izpusti-mo, spregledamo in zamudimo tudi marsikaj lepega in dobre-ga. Življenje je lepo prav v podrobnostih, v lepih majhnih kamenčkih, ki sestavljajo mozaik našega potovanja skozi ta svet. V času pred novim letom ODSEV - glasilo ObčineTrzin Glavni in odgovorni urednik: MiraStebe Namestnica odgovornega urednika: MatejaErCulj Tehnični urednik: EmilPevec Urednik fotografije: Joř.e Seljak Trženje: Joiica Valenčak Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Ostali sodelavci uredništva: SimonTinkJugovic,ToneIpavee,Urta Mandeljc, Petra MuSič, Tanja PrelovSek, Mirjam Stih, Jana Urbas, Aiulrej Župane Tisk: Marko Uavnikars.p., DomZaie Naklada: t470izvodov Glasilo Odsev iztiafa enkrat mesečno in ga dobilo brezplačno vsa gospodinlstva v Trzinu. Naslednja številka Odseva izzide 20. januarja 2005. Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 10. januarja na naslov: Odsev, Mengeška 9, 1236Trzin ali na elektronski naslov odsev 96@hotmail.com Uradne ure v uredništvu: Vsako sredo od 17. do 19. ure v prostorih uredništva, v prvem nadstropju stare osnovne šole v Trzinu (Mengeška c. 22/1) S: (01)564 45 67 (01)564 45 68 Slika na naslovnici: Noj bo srečno 2005 ISSN 1408-4902 (foto: Jože Seljak) Tchnične zahteve za poslane članke in slikovni material Spoštovani bralci! Vse, ki nam pošiljate besedila oz. slike prosimo, da upoštevate naslednja navodila: Besedila naj bodo shranjena v datoteki doc, rtt, txt (lahko tudi na disketi, lokopise sprejemamo izjemoma!). Če besedilo pošiljate po elektronski pošti, ga obvezno priložite kot priponko in ne v telesu besedila. Izogibajte se vsakršnemu oblikovanju besedila (različne pisave, tabulatoiji in zamiki pri odstavkih,...). Pri fotografiranju z digitalnim fotoaparatom slikajte z visoko resolucijo (fotoaparati na mobilnikih zares ne zadostujejo!). je takih drobnih kamenčkov običajno dosti več kot čez leto, zato se ne moremo vedno posvetiti vsakemu posebej, in jih kar nekako skupinsko potisnemo v škatlo, na katero napišemo: Veseli deceniber. Čimbolj polnaje ta škatla, tem bolje je, časa za občudovanje biserčkov v njej pa marsikomu od nas zmanjka. Na-zadnje bo oceno zaključka tega leta dal zgolj splošni »umetniš-ki« vtis. Za naše prednike paje bil to po-gosto čas, ko zaradi dolgih noči in mrzlih dni niso imeli toliko delà in so se lahko bolj posvečali drug drugemu, predvsem pa dru-žinskemu življenju. Saj je bilo to bolj skromno, a vseeno je člane družin navdajalo z nekim notran-jim zadovoljstvom, s toplino, ob-čutkom pripadnosti drug drugemu. Tudi kršćanska vera je čas pred novim letom posvetila pre-mišljevanju, poglobitvi vase in pričakovanju prihoda odrešitelja. V starejših obdobjih je bil odre-šitelj Sonce, ki je spet začelo pridobivati moč in odganjati temo, mraz in puščobo. S kršćanstvom je odrešitelj prinesel obljubo od-rešitve v širšem pomenu, zmago nad smrtjo in nagrado za dobro, pošteno življenje. Zdaj, v norem hitenju, ki nam ga narekuje so-dobni ritem življenja, za kaj ta-kega kar nimamo časa. Vse pre-večkrat se predaj amo možnosti m zabave, za katero je poslavljan je starega leta in pričakovanje novega dober izgovor. Trgovci pa tudi gostinci so se dobro znašli in so predbožično in prednovoletno vzdušje raztegnili kar na cei mesec. Ponekod so pred veletrgovinami in v njih že konec novembra krasili jelke, prižigali lučke in z novoletnimi aranžmaji ljudi vabili, naj čim-prej začno nazdravljati novemu letu in seveda zapravljati. Saj je lepo, in se človeško oko razveseli, ko zagleda prelepe stvaritve aranžerjev, ker pa se stvari kar predolgo vlečejo, še zna zgoditi, da bomo siti vsega lepega in Silvestrovo čakali v velikém pričakovanju, pa ne zaradi veselja-čenja, ampak z željo, da konča-mo vse skupaj in spravimo no-voletne okraske in drugo kramo do naslednjega novembra. Sodobni svet je kar preveč ne-učakan, da bi spoštoval tište prave praznične dni. Prav zato vam želim, da ne bi v novo leto zakoračili utrujeni in prazni! Ob poplavi inožnih zabav in prireditev si vseeno vzemite čas zase in za svoje najbližje. Lepo je, će se člověk kdaj ozre na prehojeno pot, se zamisli nad dosežki in sanja o novih načrtih. Pa ne gre zgolj za dosežke v gmotnem smislu, pomembno je tudi, kaj smo se novega naučili, kaj smo izve-deli o življenju, o sebi. l udi o tem, od kod prihajamo, kdo smo in kam gremo. To so tista bistvena vprašanja, saj gmot-nih dobrin ne bo s sabo odne-sel nihče. Lepo je, če se člověk vpraša o svojem poslanstvu in o tem, kako ga izpolnjuje. Če bi se nad tem večkrat zamislili, bi bilo življenje med ljudmi boljše. Ob tem razmišljanju pa ne smemo biti sebični. Pomislimo tudi na druge, na svoje najbližje in tudi na druge soljudi. Včasih ne znamo več prestopi-ti črt, ograj, ki si jih postavljamo okrog svojih osebnosti. Gradimo zidove, ki naj bi nas varovali, ob tem pa postajamo osamljeni in nesrečni. Prav je, da začnemo te plotove podira-ti, saj življenje samo po sebi krči izbor ljudi, ki nas obda-jajo. Tudi v občini se lahko ob koncu leta sponinimo uspehov in lepih dogodkov iztekajočega se leta, se zamislimo nad slabostmi, napakanii in skušamo še izboljšati nacrte za prihod-nje leto. Z veseljem lahko napišemo, daje bilo iztekajoče se leto za našo občino nadvse us-pešno. Dokončno so uredili prizidke k osnovni šoli, ureje-na je Jemčeva cesta, dobili snio nov športni park, napreduje plinifikacija in še bi lahko naštevali pridobitve leta, ko smo proslavljali 5. obletnico občine. Posebej živahno in plodno paje bilo tudi družab-no življenje v Trzinu. Nekatere tradicionalne prireditve so »dobile korenine« in so vse bolje Nadaljevanje na str. 2 'jYyej rubriki običajno pišem o prob- y lemih, s katerimi se srečujemo v vodstvu občine (občinski svet, uprava, župan...) ali tudi dosežkih in kdaj pa kdaj morda še o širših vprašanjih, povezanih z lokalno samoupravo. Ne eno ne drugo ne tretje najbrž ni primerno za praznični čas, še posebej ob praznikih, ki jih bolj ali manj vsi doživljamo na bolj osebni ravni, četudi je vmes tudi dan samostojnosti. Leto 2004 je bilo zelo polno dogodkov tudi v naši občini in predvsem je bilo precej naporno, saj smo se lotili vrste nalog, ki so pomembne za prihodnost občine. Pripravili in sprejeli smo že lokalni program varstva okolja, zaključujemo pripravo strategije razvoja občine, začenjamo s postopkom priprave strategije prostorske-ga razvoja. Zaključili smo kar dve zelo veliki in stresni naložbi: prizidkc pri OŠ Trzin in obnova ter modernizacija Jemčeve ulice. Zdaj se pripravljamo na nov razvojni ciklus in seveda tudi zelo zavzeto in včasih tudi nekoliko žolčno razprav-Ijamo o vsem tem, zlasti na sejah občin-skega sveta. Vendar, kot rečeno, praznični čas ni za pogrevanje teh razprav in morebitnih nesoglasij. Prav je, da sogla-šamo drug z drugim vsaj glede dobrih želja in sreče, ki bi jo morali privoščiti drug drugemu. Naj torej tokrat predvsem vsem občánkům in občanom zaželim čim lepše praznike in čim več neskaljenega veselja med njimi. Naj dodam še željo, da bi biti v letu 2005 čim bolj uspešni in zadovoljni s svojimi dosežki, predvsem pa sreč-ni tudi na osebni ravni. Za zaključek pa še drobno upanje, da boste kolikor toliko zadovoljni tudi s svojo občino! Čestitam vsem občankam in občanom ob dnevu samostojnosti in vam želim živahna in vesela praznovanja vseh praznikov, ki so pred nami. Srečno! Tone Peršak Bog si je privzel čioveški obraz in človcško srce S praznikom božiča povezujemo kristjani pa tudi mnogi neverujoči veliko lepih spominov in intimnih čustev, ki so nam sveta. To so spomini na otroštvo, na dom, na starše, brate in sestre, ki jih morda ni več. Zato so ob tem prazniku naše besede tako nebogljene in nezadostne, ko bi hoteli vanje zajeti vsaj delček tega, kar doživljamo. Po drugi strani smo v nevarnosti, da bi se naš božič skrčil na sama lepa čustva, na neko idiliko, ali, kar je še slabše: da bi ga povsem pozunanjili. Zadnja leta z bolečino opazujemo, da sta se božiča skoraj povsem polastjla porabništvo in njegova preračunlji-vost. Škoda bi bilo, če bi ostali samo pri tej lupini ali skoraj že karikaturi božiča. Ustavili se bomo ob nečem, kar je na prvi pogled tudi bolj zunanje. To je običaj božičnega obdarovanja. Res je tudi to včasih vprašljivo in se lahko izrodi v tekmovanje in razni eta vanje. A pristna vsebina obdarovanja je vendarle nekaj bogatega in žlahtnega. Lju-bezen je tista, ki člověka sili k obdarovanju, saj ne more ostati samo skrito čustvo, ampak se hoče pokazati in izraziti tudi navzven. In tu smo že pri jedru božiča. Kristjane ob tem prazniku napolnjuje zavest, da smo obdarjeni. Dar, ki smo ga přejeli, pa ni kar koli, ampak je Bog sam. V tej sveti noči je hotel postati dar za ljudi. Jezus Kristus je pravi in največji božični dar človeštvu. Celo tisti, ki v njem ne vidijo ućlovečenega Boga, večinoma priznavajo, da je Jezus notranje obogatil in poplemenitil vse rodove, saj spadata njegov lik in evangelij med največja bogastva človeštva. Tudi žanje je Jezus s svojo globoko in pristno človečnostjo, s svojim življenjem, še več, s smrtjo za druge, svetal lik, ki izžareva upanje. Zato naj bi v vsakem daru in ob vsaki dobroti, ki jo prejmemo v teh dneh, začutili in zaslutili nekaj od tega pra-dani, nekaj tište božje ljubezni, ki nam je hotela podariti nič manj kot samo sebe. Z vsakim darom, naj bo drag ali poceni, podarimo tudi delček sebe. Tisti, ki skušamo gledati z očmi vere, vemo: ta člověk, kije kot světla točka upanja sredi temne zgodovine, je hkrati Bog, božji Sin, Luč od Luči. V njem nam je Bog sam razkril in odgmil svoj obraz. Božič nam kljub našim dvomom sporoča preprosto gotovost, da Bog je. A ne obstaja kot neka neskončno oddaljena sila ali ve-soljska energija brez obraza in imena. Ker je hotel pokazati, da ima ime in obraz, sije privzel čioveški obraz in človeško srce. Sedaj vemo, kakšen je Bog: takšen, kot ga vidimo v Jezusu; takšen, daje mogel postati otrok; takšen, da more tudi ljubiti in trpeti kot člověk sredi ljudi; takšen, da nas more imeti v svojih mislih, se more za nas zani-mati in spremljati vsa naša dejanja in neha-nja s pogledom, kije ljubezen. Ta Bog za božič prlhaja med nas in želi ostati z nami. Kdor v veri to ve in doživlja, ta ne pozna poslednjega obupa in tudi ne najgloblje osamljenosti. V rimskem cesarstvu so okoli dni zim-skega obrata (solsticija), ko sonce začne spet počasi pridobivati moč, praznovali poganski praznik »rojstni dan nepremagljivega sonca«. To nepremagljivo Sonce, to neugasljivo luč kristjani prepoznavamo v otroku iz Betlehema. Vemo in verujemo, da ta luč ne more več ugasniti in umreti in da ima že v rokah poslednjo zmago. Življenje je moč-nejše od smrti. Božič je za nas pravi in nepreklicni, neuničljivi zimski obrat človeške zgodovine. dr Bogdan Dolenc OBRAĆAMO SE EN LIST INadaljevanje s str. 1 pripravljene. Tu je treba šc zlasti pohvaliti prireditve iz sklopa festivala Trzinska pomlad, veliko je bilo dobrih in odmev-nih športnih prireditev, kulturno življenje je bilo spet zelo razgibano in bogato, prav tako pa ni manjkalo družabnih prireditev. Tudi letošnje prireditve so lahko napotni-ca za naprej. Z izkušnjami, ki so jih organizatorji pridobili, lahko naslcdnje leto nekatere stvari še izboljšamo. Prav tako pa lahko izboljšamo tudi še marsikaj na področju urejenosti življenja v občini, čeprav smo na doseženo že zdaj lahko ponosni. Mirno lahko rečemo, da spadamo med bolje urejene lokalne skupnosti, ne samo v državnem, ampak celo v širšem smislu. Marsikako slabost bomo lahko odpravili, če bomo sodelovali, če se bomo znali poslušati in če bomo uspeli us-klajevati različne poglede na posamezne rešitve. Prav to želimo v uredništvu Odseva vsem našim bralkam in bralcem. Srečno, zdravo in uspešno leto 2005! Urednik i\ P l' ilť 24. redna seja občinskega sveta Občine Trzin SKLEPI, PRIJAZNI OKOUU (jyzz dnevni red decembrske seje, na í7V kateremje bilo kar 16 točk, je na-povedoval, da bo seja dolga, saj je bilo na njej ludi precej za příhodnost naše občine pomembnih vprašanj. Dnevni red je napovedoval, da bodo občinski veljaki med drugim razpravljali o osnutku strategije razvoja občine v naslednjih petih letih, da bodo sprejemali občinski proračun za prihodnje leto, da bodo za prihodnje leto sprejeli letni program športa v občini, da bodo potrjevali načrt ukrepov za varovanje okolja v občini, sprejemali iz-hodišča prostorskega razvoja občine in dajih čaka še vrsta drugih, za delovanje občine in urejanje življenjskih razmer v njej, pomembnih zadev. Sprejeti je treba razvojno strategijo Ko so se lotili prve točke - osnutka strategije občinskega razvoja, seje pokazalo, da vse stvari še niso tako usklajene in da bo razprava verjetno dolga. Župan je sicer povedal, da gre za osnutek, ob tem pa je dejal, da so že opravili celo vrsto po-govorov in usklajevanj s strokovnjaki za posamezna področja, da so že imeli vrsto sestankov z ljudmi, ki jih nekatera vprašanja strategije posebej zadevajo ali zani-majo, da bodo imeli še več javnih pred-stavitev posameznih področij strategije in da si bodo pred sprejetjem strategije pomagali tudi z anketo, ki jo bodo opravili med občani in ki naj bi pokazala, kakšna so pričakovanja prebivalcev Trzina. Predstavniki opozicijske Liste za zeleni Trzin so podvomili, da bi anketa lahko pokazala resnične želje občanov, zavze-niali so se za nedvomno in jasno napove-dan in sklican zbor krajanov, zahtevali pa so tudi, da bi tudi njihovi predstavniki sodeiovali pri oblikovanju anketnih vprašanj in izboru reprezentativne populacije anketirancev. Kar nekaj oštrih razprav pa Telefonske številke Občine Trzin so: 5644544, 56445 43, 5644550 in 5644549 Fax: 56417 72 Elektronska pošta: info@obcina-trzin.si Domaća stran na internetu: http://www.obcina-trzin.si/ je bilo tudi na račun vprašanja, kje naj bi postavili dom za starejše občane. Nataša Chva-tal je odločno branila mnenje, da tak dom ne sodi v središče naselja, ampak na kak mirnej-ši kotiček, bliže naravi. Predsednik društva upokojencev Franc Pavlič paje povedal, da je to vprašanje sprožil tudi med upokojenci in da seje večina od njih zavzela za to, da bi bil tak dom zgrajen v bližini centra naselja. Prav tako so predstavniki Liste za zeleni Trzin ponovno opozorili, da izbrano mesto za bodoče trzinsko pokopališče sredi gozda ni primemo in daje treba najti drugo. Peter Kralj iz omenjene liste je tudi opozoril na vprašanje izbora lokacije obvoznice Trzina. Kot seje zgodilo že večkrat, so bili predstavniki opozicije preglasovani in večina svetnikov je podprla predlagani osnutek strategije razvoja, kar bo omogočilo, dajo bo občina sprejela že v začetku prihodnjega leta. Med prvimi imamo proračun 2005 Čeprav je bila druga točka - sprejem občinskega proračuna za prihodnje leto, ki je imela kar 6 podtočk, zelo obsežna in bo odločilno vplivala na občinsko politiko v prihodnjem letu, sojo člani občinskega sveta sorazmerno hitro »spravili pod streho«. Poznalo seje, da je bila to druga obravnava in da so predlog proračuna vsi člani sveta že po večkrat ob-ravnavali v različnih delovnih telesih občinskega sveta. V drugi obravnavi so sprejeli le nekaj sprememb pri posameznih postavkah, še največkrat paje šio za prerazporeditev sredstev iz ene postavke na drugo. Člani Liste za zeleni Trzin so imeli sicer kar precej vprašanj in pomislekov, vendar so jih župan in tudi drugi svetniki v glavnem na kratko pojasnili in pri tem zagovarjali v predlogu proračuna zapisane postavke. Kot smo pisali že v prejšnjih številkah, bo tako proračun občine v prihodnjem letu znašal 765.299.028 tolarjev, po sprejetih predvidevanjih pa naj bi občina v prihodnjem letu zapravila 821.959.421 tolarjev. Uradne ure uredništva Odseva: Vsako sredo od 17. do 19. ure v prostorih uredništva, v prvem nadstropju stare osnovne šole v Trzinu (Mengeška c. 22/1) S: (01)564 45 67 A: (01)564 45 68 Pri naslednjih nekaj točkah, to je določit-vi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini za leto 2005, določitvi povprečnih stroškov komunalne opreme na območju občine, določitvi vrednosti komunalnih taks, sklepu o povprečni gradbeni ceni, povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in o vrednosti nezazi-danega stavnega zemljišča občinski svet ni imel posebnih razprav, in so svetnice in svetniki predlagane vrednosti soglasno potrjevali. Prav tako so po hitrem postop-ku sprejeli sklep o novi višini turistične takse za območje občine, nekaj več pozornosti je pritegnil odlok o letnem programu športa v Trzinu za leto 2005. Župan je uvodoma pojasnil, daje občina vsako leto ob sprejemanju proračuna dolžna sprejeti tudi letni program športa, da pa je pri tem letos zaradi sprenienjene zako-nodaje nekaj sprememb. Občina je dolžna zagotoviti denarno podporo predvsem množičnim športom in rekreaciji občanov. Prej je občina dodeljevala ustrezno visoko denarno pomoč tištim društvom, ki so za to dokumentirano zaprosila, po novem pa bo občina financirala izbrane športne projekte in programe. V opremo in infrastrukturo bo po novem vlagala neposredno, uporabnikom pa bo omogoča-la, da bodo to opremo in infrastrukturo uporabljali. Letos bo občina denarno podprla več večjih športnih prireditev na svojem področju. Tako bo podprla kole-sarsko tekmovanje za Kriterij občine Trzin, Tek Petra Levca, občinsko smučar-sko prvenstvo v veleslalomu, otroško olimpijado, strelski Memorial Borisa Paternostra in šahovski turnir. Ukrepi za zaščito okolja Pri naslednji točki so obravnavali načrt ukrepov za varovanje okolja. Podjetje OIKOS je ob sodelovanju občine, poseb-nega projektnega sveta in občanov, ocenilo razmere na področju varovanja okolja in sestavilo predlog prednostnih nalog za učinkovito ohranjanje naravnega okolja in naravnih virov. Še zlasti so se zavzc-li za zagotovitev neoporečne pitne vode in preprečevanje onesnaženj izvirov in potokov v občini. Posebej so opozorili tudi na nujnost skrbi za čisti zrak, za skrb za ravnanje z odpadki, izboljšanje kanalizacije ter za zaščito zelenih površin, mok-rišč in drugih naravnih vrednot v občini. V Trzinu naj bi v prihodnje posebno skrb namenjali tudi urejanju prometnih razmer ter skrbi za okolju prijazno proizvodnjo v trzinskih podjetjih. V programu so dolo- čili nosilce posameznih nalog, čas za njihovo uresničitev, in ocenili, koliko denarja naj bi za to porabili. V razpravi so Se zlasti opozarjali, daje treba biti pažljiv pri umeščanju cest v prostor, saj je znano, daje zaradi avtomobilskih izpušnih plinov pridclava hrane najmanj 200 m od cest Škodljiva za zdravje. Zavzeli so se, da bi tudi v starem delu Trzina preverjali, kakšen vpliv na okolje ima tam avtomo-bilski promet. Občinska svetnica Lilijana Smrekar je v imenu odbora za okolje opo-zorila, da se v omenjenem odboru zavze-majo, da bi najprej na občini sprejeli program varstva okolja in Sele nato Strategijo prostorskega razvoja občine. Opozarja-jo, daje potrebno pri umeščanju obvozni-ce Mengeške ceste v prostor upoštevati tudi, kje so črpališča za vodo. Glede vode so predlagali, da naj bi v industrijski coni poskrbeli za rezervoarje za tehnološko vodo, ki naj bi jo uporabljali tudi za gašenje požarov. Menili pa so tudi, da bi za omenjene rezervoarje morali namestiti vsaj dve črpalki. Ob sprejemanju načrta ukrepov za varovanje okolja so nato sprejeli rekordno veliko število dopolnil, ki so jih zbrali po prvi obravnavi predlo-ga ukrepov. Proti širjenju naselja Občinski svet seje nato lotil izhodišč za pripravo prostorske strategije občine. Župan PerSakje pojasnil, daje občina začela spreminjati svoj prostorski plan že marca leta 2002, vendar seje v tem času spremenila pro-storska zakonodaj, tako daje bilo potrebno postopek začeti znova. Zakonodaja določa, da mora občina pred sprejetjem strategije svojega prostorskega razvoja priskrbeti ustrezne analize in strokovna mnenja, nato mora ugo-toviti potrebe in določiti cilje prihodnjega prostorskega razvoja svojega območja. Ker je postopek trajai precej časa, so na občini zbrali precej predlogov, želja, zahtev in pobud občanov, lastnikov zemljišč in drugih, za posege v prostor pomembnih predlogov. Predstavniki podjetja Atelje Arkus iz Kamni-ka, ki gaje Občina izbrala za pripravo pred-loga strategije, so vse do zdaj dane predloge in pobude zbrali in jih tudi slikovno predstavili občinskemu svetu. Po tistem, kar so pokazali, se lastniki zemljišč še zlasti zavzema-jo za pozidavo gozda med obrtno cono in Mlakami. Tam naj bi pozidava segala globoko v gozd, še kar dober kos globlje od načr-tovane lokacije za pokopališče pri Pájkovém gričku. Precej želja je tudi za pozidavo Bro-diča, sredi starega delà Trzina, in vseh drugih še nepozidanih parcel v naselju. Župan g. Peršak je povedal, da seje v tem času precej sprememb zgodilo tudi na področju zakonodaje o varstvu naravnega okolja in na področju gradbeništva, zato je treba želje lastnikov zemljišč in drugih uskladiti z zahtevami zakonodaje in tudi z zahtevami, ki jih je bilo slišati med različnimi srečanji z občani. Občina seje zato odločila, da pripravi svoj, trzinski predlog, s katerim se bo laž-je pogovarjali z drugimi zainteresiranimi v času sprejemanja občinske prostorske strategije. Ob tej nalogi so se pripravljav-ci predloga izhodišč držali nekaterih načel. Upoštevali so načine in vsebine urejanja prostora, ki so bili že potrjeni in sprejeti z dosedanjimi prostorskimi akti (prostorsko-ureditvenimi pogoji, zazidal-nimi načrti, ureditvenimi načrti in loka-cijskimi načrti), seveda pa so vse te akte poskusili prilagoditi novi prostorski zakonodaj i. Izhajali so tudi iz stališča, daje smiselno zaokrožiti oziroma izravnati meje pose-litve, le-to pa naj bi dotočili tudi glede na izbrano lokacijo bodoče obvoznice starega delà Trzina. Predlagali so, da naj bi iz poselitvenega območja naselja izvzeli območje hriba Onger, ki se dviga med starim in novim delom naselja, predstavili pa so tudi tri možnosti širitve poselitve med obrtno industrijsko cono in ostalim delom naselja ter tri možne lokacije za obvoznico, ki naj bi razbremenila Mengeško cesto. Občinski svet seje med pripravami na decembrsko sejo na sejah delovnih teles seznanil s pripravljenimi izhodišči. Z večino predlogov so se strinjali, nekaj več razprave pa so bili deležni predlogi OBČINA TRZIN „ OBČINA TRZIN KONCEPT PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE, KOT GAJE POTRDIL OBČINSKI SVET na 24.redni seji dne 13.12.2004 potditveuo obraočjc gradnja i zvon poielitvenih obraoćij pokopališče pomembnejie prometnice .rrbv KONCEPT PROSTORSKEGA RAZVOJA cenirainc dcj jvnoni zaokrožitcv itanovnnjskegA območja preielltev kmclij TI3 GPN ONGER - izvzein iz ])osflilvcnc](t obinoćjj za gozd j posebnim nameuoin GPN - opralclilvv območja ta gozd * posebnim n j me nam umolilo obvoznicc TRzin - Mvngei QBČINAJWINJ9 mžtja"& koncept !> 'slralegija i/ruga VARIANTE VZHODNE OBVOZNIŒ > > VARIANTE SlRITEV POSELITVE V v OBMOČJU MED IOC IN TRZIN MLAKAMI i' ' - (h'HZ'l, za umestitev obvoznice in pozidavo goz-da med iMlakami in obrtno-industrijsko cono. Glede poseliive gozda med cono in ostalim delom naselja je župan pojasnil, daje že pred časom država sprejela projekt Natura 2000 in v njem je med varo-vana gozdna območja vključila tudi gozd-no območje Rašice z enim krakom, ki se-ga globoko na območje gozda med cono in Mlakami. Strokovnjaki so namreč ocenili, da gre tam za gozdno območje, ki je zaradi svojih značilnosti vredno zaščite. l isto območje naj bi bilo tako s strani države zaščitcno, in bi občina imela kar precej delà, če bi želela to spremeniti. Pri-pravljavci so zato pripravili tri predloge. Po enem naj bi upoštevali vse sprejete pobude lastnikov zemljišč in dovolili širjen-jc pozidave, po drugi možnosti naj bi gozd poseli li do meje, ki jo je določila Natura 2000, po zadnji različici pa naj bi poseli-tev ostala znotraj obstoječih meja, pas gozda od naselja, do meje območja, ki je uvrščeno v Naturo 2000, pa naj bi razglasili za gozd s posebnim namenom, kjer pozidave ne bi bile možne. Občinski svet seje odločil za slednjo možnost, se pravi, da naj pozidave gozda ne bi dovolili. dave. Občinski svet je tako sprejel dokaj okoljevarstve-no naravnan osnutek predloga prostorske strategije, čeprav je župan ob tem dejal, daje v Trzinu zdaj le še kakih 15 parcel primernih za stanovanjsko pozidavo. Ne-kateri svetniki se s to oceno niso strinjali, vsi pa so měnili, da seje naše naselje v pre-teklosti zadosti širilo in daje zdaj treba več pozornosti nameniti predvsem urejanju kakovosti življenja v njem. Obvoznica proć od naselja Glede obvoznice po vzhodni strani naselja pa so predlagali, da bi nova razbreme-nilna cesta tekla tik za zadnjimi hišami naselja, po drugi varianti naj bi cesto odmaknili v povprečju za kakih 50 m od naselja, po zadnji možnosti pa naj bi jo speljali po območju sedanje poljske steže. Pri zadnji možnosti je več variant, kje bi se obvoznica odcepila od Mengeške ceste, vse pa predvidevajo. da bi se ta od-cep začel že na območju mengeške občine. Pri priključcvanju na cesto Domžale-Lj ubij ana paje spet več možnosti. Po eni naj bi se na cesto priključila pri sedanjem križišču odcepa proti Kamniku. Če se bo obvoznica končevala oz. začenjala tam, naj bi križišče spremenili v krožišče. Ob-staja pa tudi možnost, da bi se obvoznica priključila k Ljubljanski cesti v Depali vasi, se pravi v sosednji domžalski občini. To bi bilo še zlasti zanimivo, ker ima Dars še vedno v náčrtu izgradnjo priključka na avtocesto Ljubljana - Maribor v Studi. Če bodo to naredili, bi trzinsko obvoznico potem podaljšali proti Študi, kar bi bilo koristno tudi za prebivalce stanovanjskega naselja, ki ga želi občina Domžale zgraditi v Depali vasi. Občinski svetniki so se odločili za varianto obvoznice po trasi sedanje poljske poti. Sprejeli so tudi dopolnilo predloga, po katerem ne pristajajo na poselitev gozda na scverni strani Mlak, v bližini športnega parka. Tam naj bi poselitev ostala znotraj sedanjih meja naselja. Niso pa se strinjali z dopolnilom, s katerim na bi območje Brodiča izvzeli iz območja pozi- Bitka za cestne zapornice Prav temu je bila namenjena tudi 13. točka decembrske seje. Župan je pri tej točki poročal, kako se Občina po-gaja s Slovenskimi železni-cami o ureditvi zavarovane-ga železniškega prehoda na Kmetičevi ulici. Prebivalci Kmetičeve ulice so namreč po nedavni železniški nesre-či, ki je terjala človeško življenje, sestavili peticijo, s katero zahtevajo, da tudi na »njihovem« železniškem prehodu poskrbijo za varnost in uredijo zapornice. Kot je povedal g. Peršak, so na Železnici povedali, da načrtuje-jo le en zavarovan železniški prehod na območju Trzina in Depale vasi. S tem se ne strinja tudi domžalska občina in skupaj s Trzinom zah-teva, da uredijo več zavaravanih prehodov. Pogajanja z Železnico so dokaj trda, čeprav je doslej ves čas dajala soglasja za širjenje poselitve na drugi strani železnice. Med drugim pristajajo tudi na novo naselje v Depali vasi. Ker se število pre-bivalcev in s tem tudi prehodov preko železnice povečuje, je nujno, da uredijo dodatne zavaravane prehode. Ker ni denarja, je naša občina predlagala, da naj, vsaj kot izhod v sili, prenesejo zapornice z bližnjega prehoda, ki je urejen v neposredni bližini križišča, kjer se od glavne ceste odcepi cesta proti Meng-šu. Tisti prehod varuje cesto, ki se v nadalje-vanju spremeni v poljsko pot inje namenjena dostopu kmetov do njihovih zemljišč v Trav-nikih. Če bi železnica pristala na premestitev zapornic, pa Občina zahteva, da na prehodu, ki bi ostal brez zapornic, poskrbijo za učin- ' kovito svetlobno signalizacijo. Na ta predlog so se že odzvali nekateri kmetje, ki se zavze-majo, da bi bil prehod še naprej zavarovan tako, kot je. Opozarjajo, da tam vozijo s trak-torji s prikolicami in da so njihove »kompo- zicije« dolgc tudi po 12 m in težke več ton. S tako dolgimi vozovi ne morejo na hitro prečkati proge, zaradi bližnjega ovinka paje vidljivost omejena. Svetniki so nazadnje podprli župana, da naj nada-Ijuje pogajanja skupaj z domžalsko občino in Železnico in naj poskuša vseeno zagotoviti u red i te v varovanega železniškega prehoda. Svet seje tudi strinjal z imenovanjem Milana Kokalja iz Moravč v svet Glasbe-ne šole Domžale in s prenosom sredstev z dveh proračunskih postavk na tretjo in z dodelitvijo solidarnostne pomoči trzinski domačiji, ki joje prizadel požar. Ob koncu so, kot vedno, poslušali pojasnila župana o poteku nekaterih naložb v Trzinu in postavljali svoja svetniška vprašanja in dajali pobude. Miro Štebe POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE TRZIN G.ANTONOM PERŠAKOM TO LETO JE BILO USPEŠNO, A NAPORNO Zdaj, ko odštevamo dneve In že tudi ure, ki nas še ločljo od trenutka, ko se bomo poslovlll od leta 2004, je prav, da naredimo oceno úspěšnosti Iztekajočega se leta, zato smo tudi trzinskega župana g. Antona Peršaka v tokratnem pogovoru najprej vprašall, kako gleda na iztekajoče se leto. Če govorim kar najbolj stvarno, moram reči, daje bilo to leto zame kot župana pa tudi za vse v občinski upravi in občinskem svetu naporno in zelo »polno« dogodkov in obveznosti. Dokončevali smo precej velikih in pomembnih naložb, ki so od nas terjale kar veliko energije, pozornosti pa tudi živcev, če tako rečem. Zaradi različnih vzrokov so bile nekatere situacije prav stresne. Naj samo omenim, da smo v tem letu zaključevali največjo naložbo doslej, širitev in posodobitev osnovne šole, da smo hkrati preselili enoto vrtca, zaključevali smo tudi posodobitev in obnovo Jemčeve ulice in hkrati v pretežni meri obnovili tudi Habatovo ulico, vključ-iio s Čebulovim mostom. V celoti smo izpeljali prvo in drugo fazo urejanja športnega parka v Mlakah. Ob tem je bila izvedena seveda še cela vrsta manjših zadev, povezanih s posodabljanjem in izboljše-vanjem kanalizacije, javne razsvetljave, deloma vodovodom, urejanjem nekaterih manjših delov ulic in podobno. Te naloge so zahtevale veliko pozornosti, saj so bile precej stresne, kajti pri nas so še vedno v veljavi nekatere navade in raz-vade iz preteklosti. Ljudje še vedno mis-lijo, da seje vedno mogoče kar naprej nekaj dogovarjati, da so pogodbe, ki so sklenjene, bolj nekakšni začasni ukrepi in da bomo še vedno lahko kaj spremenili, kaj vzeli stran in ravnali drugače, kot pa je s pogodbami določcno. Prav zaradi tega smo morali biti, čeprav smo za posa-mezne naloge zjavnimi razpisi izbrali iz-vajalce in z njimi podpisali pogodbe, ves čas na preži. Kot če bi sami v celoti vodili naložbe. Če smo le kje popustili, je takoj prišlo do težav in zapletov in nam je grozilo, da ne bomo dobili uporabnih do-voljenj ali pa da ne bomo mogli izpeljati tehničnih prevzemov, Nazadnje seje iz-kazalo, da bi bilo najbolje, če bi vsak projekt, za katerega smo se odločili in smo zanj z javnim razpisom izbrali strokovne-ga projektanta, ki bi moral za to strokov-no odgovarjati in poskrbeti, da bi vse ust-rezalo zahtevanim predpisom, še enkrat dali v revizijo in potem pa bi morali opraviti še revizijo revizije. Vedno znova smo ugotavljali, da pri projektih niso upoštevati vseh normativov. Projektantu zaupaš, ker naj bi bil strokovnjak, ker ima licenco za to, potem koje stvar do- končana, pa ugotoviš, daje cei kup napak, da nekatere zadeve ne delujejo, da so težave z materiali, ki niso ustrezni, da projektant nekaterih logičnih stvari in pravil ni upošteval v zadostni meri. Razmišljali smo, da bi bilo najelegantneje in verjetno tudi cenejc, če bi imeli kar na občini zaposlenega arhitekta ali drugega strokovnja-ka, ki bi neposredno skrbel za uresničevanje različnih projektov. Težava je v tem, da za-konodaja preprečuje prav to, saj država želi, da takšne naloge opravljajo nevtralni strokovnjaki, ki naj bi za to imeli ustrezno znanje, izkušnje in licence. Z razpisi moramo is-kati najustreznejše strokovnjake, ki niso v občinski službi. Proti zaposlitvi takega stro-kovnjaka govori tudi dějstvo, da so naši projekti zelo različni. Na primer, projekte za šol-sko kuhinjo lahko nadzira samo strokovnjak za to področje, kije ozko specializiran, gradnjo mostov pa lahko nadzira le strokovnjak za nizke gradnje. Nekdo, kije usposobljen za visoke gradnje, lahko o tem nekaj ve, ne more pa suvereno odločati na tem področju. Na koncu se izkaže, da bi rabili tri ali celo štiri take strokovnjake, zato je za nas edina rešitev, da ostanemo pri dosedanjem načinu, bomo pa še pred začetkom vsakega projekta zahtevali revizijo, kar bo seveda upočasnilo in podražilo projekte, vendar bo vseeno hit-rejše in cenejše, kot če napake popravljamo po že dokončanih projektih. Prav zaradi takih stvari smo morali biti ves čas budni, nenehno smo morali sestankovati, nadzirati delo ter usklajevati projekte in delo izvajalcev ... Vse to je od nas terjalo veliko energije, saj je šio pri letošnjih naložbah za drage in velike stvari, hkrati pa smo prav letos morali precej delati tudi pri pripravi šte-vilnih planskih dokumentov. Iztekla se nam je namreč strategija razvoja, zakon pa nam nalaga, da smo morali začeti oblikovati tudi strategijo prostorskega razvoja. Ker je oboje povezano, smo se odločili hkrati oblikovati tudi občinski program varstva okolja. Gre za tri strateške dokumente, ki zahtevajo veliko pozornosti, in jih ni mogoče oblikovati z le-vo roko. Če se pošalim, bi potřebovali kar dva župana, enega, ki bi se ukvarjal z nalož-bami, in drugega za strategijo. Ob tem moram reči, da imam pravzaprav srečo, ker imamo zelo sposobnega podžupana, ki je pripravljen sodelovati in prevzeti velik del bremena. Moram tudi reči, daje naša občina zelo dinamična. Zaposleni v občinski upravi ima- mo ogromno delà s strankami. Število lokacijskih informacij, ki jih mora naša občina pripraviti, je na primer tolikšno kot v občinah, kjer imajo po deset in celo dvajset tisoč prebivalcev. To pomeni, da bi morali imeti za področje izdajanja lokacijskih informacij zaposlena dva ali tri ljudi, ne pa pol, kot je primer pri nas. Za-poslovanje ljudi v občinski upravi je ome-jeno, mi pa imamo že zdaj zaposlenih več ljudi, kot jih imajo v drugih občinah podobne velikosti. Kakšna pa so vaša pričakovanja od naslednjega leta? Kot veste, zdaj pripravljamo strategijo razvoja občine za naslednjih pet let. Na področju naložb računamo na nekaj več projektov, kot pa bi jih bili sposobni izvesti glede na naše dohodke. Računamo, dajih bomo lahko vseeno uresničili, saj upamo, da bomo za to dobili tudi evropska in državna sredstva in sredstva iz strukturnih skladov EU. To bo seveda zahtevalo nov pristop. Navaditi se bomo morali, da bomo delali projekte »na zalo-go.« Projekte bomo pripravili, ko se bodo pojavili razpisi za ugodna posojila skladov evropske Unije ali skladov naše države, na primer razpis ekološkega sklada, pa se bomo prijavljali nanje. Ti razpisi imajo običajno kratek rok, interesenti pa se morajo nanje odzvati z že pripravljeni-mi programi. Prav zato bomo dali delati različne projekte in ti bodo nato počakali v predalu na ugodno priliko. Mogoče eno leto, mogoče dve, mogoče celo več. To se na prvi pogled zdi neracionalno, vendar se bomo zaradi vstopa v Evropo morali tudi na občinski ravni privaditi novému načinu delà in razmišljanja. Zdaj poteka sprejemanje strategije razvoja občine. Občani pogrešajo večje vključevanje v te postopke. S tem se ne bi strinjal v celoti. Najprej gre za dve zadeve, za prostorsko strategijo in strategijo razvoja. Za slednjo pos-topki tečejo že skoraj eno leto, pravzaprav, če sem natančen, deset mesecev. Javnost je bila v to zadosti vključena. Poleg zbora občanov, ki je bil namenjen samo temu, smo za pripravo te strategije na različnih področjih uporabili tudi nekatera druga srečanja, naj je šio za različne delavnice, npr. za program varstva okolja, naj je šio za srečanja z različnimi skupinami občanov, kot so na primer podjetniki. Prav zdaj pripravljamo anketo, ki bo zajela velik vzorec občanov. Na-črtujemo tudi zbor občanov in pa nekoli- ko spccializirane zbore, na primer zbor mladih občanov, saj vemo, da ti na običajne zbore ne pridejo. Občinski svet zdaj s tega področja obravnava analizo, ki opredeljuje prednosti in slabosti občine, njene možnosti in nevarnosti, ki jih je treba upoštevati na določenih področjih sprejemanja strategije. Do te analize smo prišli s pomočjo prejšnje strategije - nekatere postavke, na primer lega Trzina, se namreč niso spremenile - ter s pomočjo najmanj desetih srečanj z različnimi skupinami občanov. Na takih srečanjih smo govorili o tem, kakšne so razmere v Trzinu in kaj bi bilo treba izboljšati. Zdaj je občinski svet že potrdil neke vrste izhodišča oziroma orientacijo za nadaljnje postopke oblikovanja strategije. Ko bomo dobili rezultate ankete, bomo lažje upoštevali želje in pričakovanja občanov. V tej anketi sprašuje-mo občane tudi o tem, kaj mislijo o lokaciji pokopališča, kako ocenjujejo izbrano mesto za gradnjo doma za starejše, sprašujemo jih o obvoznici pa še o celi vrsti drugih zadev. Ob tem moram poudariti še to, da sem šel na vo-litve s programom trajnostnega razvoja Trzi- na. Približno dve tretjini občanov sta moj pristop potrdili kot ustrezen in jaz bom ta koncept tudi ponudil kot strateško usme-ritev. Na podlagi vsega tega bo sestavljen predlog občinske strategije, ki jo bo, kot upam, občinski svet sprejel na februarski seji. V zadnjem času je na različnih ravneh v Trzinu, društvih in dru-god slišati precej kritik na račun informiranja v Trzinu. Kako gledate na to? Vedno je mogoče reči, da obveščanje ni dobro, vendar menim, daje v Sloveniji zelo malo občin, ki imajo bolje urejeno področje informiranja kot naša občina. Vem, daje izjemno malo občin, kjer vsako gospodinjstvo mesečno dobi Uradni vestnik občine na dom. Večina občin objavlja svoje akte v Uradnem listu, ki ga gospodinjstva ne dobijo. Ljudje morajo te informacije iskati, če jih potrebujejo, pri nas pa te najpomembnejše občinske informacije dobijo na dom. Poleg tega imamo mesečno glasilo, imamo tudi spletno stran, ki sicer ni vedno najbolj ažurna, vseeno pa prinaša številne po-membne informacije. Dogajanje v Trzinu redno pokrivajo tudi nekateri drugi mediji, od dnevnega časopisja do različnih mesečnikov pa tudi radia in televizije. Za vsako prireditev po občini razdelimo ob-vestila, kar niti ni poceni - če vse sešte-jemo, kakih 100.000 SIT, mogoče mili-jon na leto - to pa pomeni, da vsak dobi te informacije na dom. Če pa kdo priča-kuje, da bomo z občine pošiljali ljudi, ki bodo hodili po cestah in zvonili po hišah, je pa to preveč. Prav gotovo pa se da do-ločene stvari izboljšat in jih bomo posku-šali še izboljšati. Pred časom je med Trzinci precej razburjenja povzročil zapis v rubriki NN v Ljubljanskem dnevniku. Tam je pisalo, da občina za vsake-ga novorojenčka v občini namenja po 50 tisoč tolarjev, da pa to darilo izkoristi le malo občanov. Kako komentirate to pisanje? Moram reči, daje prišlo do nesporazuma, ki pa gaje zelo težko razčistiti, saj je do tega prišlo na podlagi nekega telefonskc-ga pogovora. To je za tako udaren članek slabo. Novinarka seje z našimi uslužben-kami pogovarjala po telefonu. Trdi, daje bilo v pogovoru rečeno nekaj, mislim, da to ni moglo biti rečeno, ker tisto, kar je zapisano v časopisu, nima podlage v ob-činskih predpisih. Ker je šio za telefonski pogovor, je zelo težko dokazovali, kdo je naredil napako. Še najbolje bi bilo, da bi na tisti zapis kar najhitreje pozabili. Miro Šlebe |ČřT| NAGRADA LETA ZA hV-'^l ZGREŠENO NAČRTOVANJE Ob koncu leta podeljujejo take in drugačne nagrade za dosežke v preteklem mestu. Mi predlagamo tudi nagrado za najbolj zgrešeno načrtovanje naložbe v Trzinu. Stroga komisija je sicer v ožji izbor uvrstila kar nekaj zanimivih cvetk naših projektantov, po zelo tehtnem ocenjevanju za solidnim šankom ene od trzinskih gostiln pa je komisija soglas-no /a prvo mesto predlagala projektanta obnove mostu preko Pšate na Habatovi ulico, ki mu I ranci pravimo tudi Čebu-lov most. Projektant je globo-koumno in prefinjeno ugotovil, da so hitrosti na omenjenem mostu zaradi ostrega zavijanja previsoke Da bi jih oniejil, se jc doinislil kar »ležećega poli-I čaja«, ki je /.grajen po vseh predpisih sodobne prometne znanosti in ustrezno visok. Poticaj je narekoval tudi dvig pločnika, saj je arhitekt na vsak način želei zaščititi tudi pešce in niorebitne invalide na invalidskih vozičkih. Na visoko dvignjenem pločniku imajo pešci tudi lepši razgled in lahko lažje predvidijo nevarnosti, ki jim pretijo zaradi prehitro zavijajočih vozil. Ni kaj reči. pešci so na visoko dvignjenem pločniku res varni, težava je le v tem, da morajo najprej splezati na pločnik. Iz strogo zaupnih virov smo izvedeli, da je projektant najprej želei uporabni idejo ljubljanske Županje, ki se tako rada ukvarja z vzpenjačo na ljubljanski grad. a so na občinskem svetu pred koncem leta zaklenili blagajno. Ni kazalo drugega. kot da z dodatnimi klančinami poskušajo privabiti pešce v varne višine pločnika. Po nepotrjenih podatkih pa smo izvedeli, da seje pritožil mlad zaljubljen par, ker po preoz-kem pločniku parček ne more v objemu prečkati Pšate, za hojo v gosjem redu pa se ne moreta odločiti, kdo naj hodi spredaj. Ker si je tudi eden od trzinskih invalidov omislil bolj luksuzen vozíček, je postalo očitno, daje pločnik preozek. Po zadnjih podatkih je oštroumni arhitekt predlagal odstranitev ograje, saj z nje nepridipravi tako ali tako vsako leto vsaj po párkrát zmečejo v Pšato cvetlična korita Kovinarski lobi na občini se prito-žuje in trdi. da ograja mora biti, pa čeprav jo namestijo ob mostu. O zanimivem razpletu dogodkov borno poročali v naslednji številki, projektant pa sije že zdaj zagotovil nagrado leta za pronicljivo in drago neumnost MŠ PETROL Muam m T>BLU ^^oročanje o izgredih neznancev, ki ^so tako ubogi in nezadovoljni s svojim življenjem in položajem v njem, da se verjetno v okrilju noči od vsega hudega. od dolgočasja in raz- ganjanja neporabljene energije za-pijajo in potem junačijo z uničevan-jem skupne lastnine, postaja že sko-raj stalna rubrika našega časopisa. Bojimo se, da se bodo bralci pritože-vali nad ponavljanjem in ne-iznajdljivostjo huliganov, saj se vedno znova znašajo nad pasjimi smetnjaki. Za spremem-bo bi se kdaj lahko z glavami zale-tavali v zid, mogoče bi vsaj po zvezdah, ki bi se jim pri tem utrnile, lahko našli orientacijo v življenju in mogoče celo smisel za svoje bivanje. Naše slike prikazujejo sledove enega nočnega tavanja po ulicah Trzina. Občani se sprašujejo, kaj delajo policiji in var-nostniki. Znašanje nezadovoljstva nad smetnjaki verjetno ni bilo prav kratkotrajno in tiho, tišti, ki so to počeli, pa so se po tistem verjetno trudni zavlekli v kakšen lokal. Z obiskom le nekaj lokalov in logičnim izpraševanjem bi tudi povprečen ama- terski detektiv hitro odkril uboge duše. potrebne prevzgoje. Objavljamo tudi sliko vztrajnega uničevanja lastnine Taubi centra. V kratkem času je nekdo (mogoče jih je tudi več) dvakrat posku-šal zažgati ograjo Taubi centra, enkrat paje nekdo v center tudi vlomil. Taubi ima očitno oboževalca, ki ne ve, kako bi mu še izkazal pozornost. HBSfPLINTFIKACIJA OBČINE TRZIN Bliža se konec leta in to je vsekakor pri-meren čas za inventuro. V letošnjem letu smo uspešno zaključili izgradnjo II. faze plinifikacije občine Trzin. Zgradili smo 4.500 m novih plinovodov in izvedli 120 novih hišnih plinskih priključkov. Na ze-meljski plin smo priklopili tudi obstoječe stanovanjsko- poslovno naselje T3 in stanovanjske bloke na ulici Za hribom, kjer so do sedaj uporabljali utekočinjeni naftni plin iz plinskih postaj. Stanovalci omenjenih blokov bodo sedaj uporabljali bistveno cenejši plin (zemeljski plin), poleg tega pa přiklop na zemeljski plin istočasno pomeni povečanje varnosti in dodatnega prostora v okolju (plinski postaji se namreč ukineta in odstranita). Zelo velik del občine Trzin je tako že pokrit z omrežjem zemeljskega plina, preostali del paje v planu za leto 2005 in 2006. PLAN za leto 2005 Za leto 2005 imamo v planu izvedbo treh projektov, in sicer: II. faza/2, etapa, ki zajenia območje med Jemčevo in Mengeško cesto ter območje vzhodno od Mengeške ceste. Izgradnja na tem območju je vezana na náčrte Občine Trzin, ki planira gradnjo manjkajočega pločnika v severnem delu Mengeške ceste. • III. faza, ki zajema območje med Ljubljansko cesto in obvoznico (štiripasovni-co). Tudi tu smo vezani na projekte Občine, in sicer na gradnjo bodočega stanovanjsko- poslovnega naselja skupaj z domom počitka. Sanacija obstoječega plinovodnega om-režja na območju Mlakarjeve, Prešernove in Reboljeve ulice. AKCIJA »Zdaj je čas za zemeljski plin« Z decembrom se tudi zaključuje naša akcija »Zdaj je čas za zemeljski plin«. Z njo smo želeli vzpodbuditi lastnike hišnih plinskih priključkov, da pričnejo zemeljski plin tudi uporabljati. V okviru akcije smo našim potenciálním uporabnikom nudili: • projekt za notranjo plinsko napeljavo po akcijski ceni, • ugoden bančni kredit, • popust pri nakupu plinske ogrevalne tehnike in dva meseca plin na pol zastonj - to pomeni, da bosta redna mesečna računa (za uporabnike, ki so začeli uporabljati plin v času akcije, to je od avgusta do decembra 2004) za dejan-sko porabo plina v januarju in febru-arju 2005 vključevala 50-odstotni popust. Take ali drugačne akcije načrtujemo tudi za naslednjo leto, o njih pa boste obveš-čeni preko direktne pošte in preko član-kov v občinskem glasilu Odsev. POSVETOVALNA ENERGETSKA PISARNA Termin za posvetovalno energetsko pišamo v Trzinu se je malenkost spreme-nil, in sicer pisama sedaj obratuje vsako delovno sredo med 17.00 -18.00 uro v prostorih stare šole v Trzinu (Mengeška cesta 22). PETROL (t. il. zeli vsem občanom občine Trzin vesel botič, srečno novo leto in da bo osebna sreča in zadovoljstvo Vaš projekt teta 2005. PREGLED USPEHOV IN TEŽAV NAŠE MLADE OBČINE Ob koncu leta se običajno ozremo na prehojeno pot, uspehe In težave, kl smo jlh prebrodili v iztekajoćem se letu. Ker smo letos praznovall 5. obletnlco naše občine, je prav, da zdaj nekoliko podrobneje pogledamo, kaj In koliko Je bilo v tem kratkem času od ustanovltve občine že storjenega In kakšne so bile največje ovlre. Pred slabimi osmimi leti smo se v krajevni skupnosti ubadali z vprašanji, kaj in kako storiti, da bi izboljšali življenjski standard Ijudem, tako na področju infrastrukture, investici) v vrtec, šolo, ceste... in prišli do prepričanja, da bomo še dolgo čakali na' kakšne temeljite spremembe na bolje, če bomo odvisni od drugih. Zato smo stopili skupaj, stari in mladi, novi in stari Trzinci ter zahtevali in dobili svojo občino. Če upoš-tevamo prvo četrtletko, ko so se urejali predvsem občinski predpisi in organizirala občinska uprava, seje v tem kratkem času ogromno naredilo, in to stvari, o katerih si v okviru stare skupne občine tudi misliti nismo upali. Pa poglejmo: 1. Koiikor se spomnim, je bil prvi večji zalogaj ponoven odkup stare šole in njena preureditev za dva oddelka vrtca? Rcs je. Za odkup zgradbe nekdanje osnovne šole smo se odločili nekako sredi leta 1999, kcr seje ponudila priložnost in ker je bilo kar precej potreb po prostorih, česar smo se začeli zavedati ob začetku delovanja samostojne Občine Trzin. Morda je potrebno nekoliko širše osvětlili okoliščine, ker se včasih še vedno komu zdi, da je bil ta nakup nekako nenačr-tovan ali celo neracionalen. Je pa to bila prva res velika naložba občine Trzin po njenem nastanku. Za nakup stare OŠ smo odšteli nekaj več kot 80 milijonov tolarjev, kar glede na lokacijo, glede na oh-ranjenost stavbě in glede na velikost parcele nikakor ni visoka cena. Poleg tega smo pri odločitvi za ta nakup upoštevali tudi nekatere druge vidike, predvsem dějstvo, da so zlasti občani z območja t.i. starega Trzina zelo obžalovali dějstvo, da je bila stara OŠ v času KS Trzin prodana, čeprav je potrebno priznati, daje bila tedanja odločitev za prodajo logična. Šio je za to, da bi Trzin lastninsko pravico zaradi tedanje ureditve vseeno izgubil, s prodajo paje KS vendarle pridobila nekaj denarja za gradnjo nove šole. Vsekakor paje treba poudariti, da nas je pri odločitvi za ponovni odkup vodilo tudi ve-denje o tem, da Trzinci zelo obžalujejo nekdanjo prodajo. Poleg tega je potrebno upoštevati dějstvo, da smo po nastanku občine zelo hitro zaznali, da v Trzinu primanjku-je prostorov za delovanje društev in druge potrebe. Pa še to je treba omeniti, da smo takoj v začetku leta 1999 začeli iskati primerne prostore, ki smo jih nameravali najeti za potrebe vrtca, saj nam je primanjkovalo prostora vsaj za dva ali celo tri oddelke vrtca. Ko smo torej izvedeli za možnost ponovnega odkupa stare OŠ, se nam je zdelo, da nam je priložnost padla v naročje kot zrela hruška, ker nismo pričakovali težav z začasno namestit-vijo dodatnih oddelkov vrtca v nekdanjo šolo. Žal je kasneje ta načrt, kot je znano, nale-tel na hude težave, tako daje zelo dolgo trajalo, preden smo res lahko odprli dodatne oddelke vrtca v stari OŠ. Čeprav smo sprva mislili, da bo vrtec gostoval v stari OŠ štiri leta, je naposled to trajalo vsega dve slabi leti. A še vedno sem prepričan, daje bilo tudi to pomembno za trzinske otroke in njihove starše. Poleg tega tudi ni mogoče reči, daje bila naložba v začasne oddelke predraga, saj je bila letos vsa oprema, ki smo jo kupili za te oddelke, presejjena v nove oddelke v pri-zidku pri novi OŠ; prostori, ki so bili urejeni za potrebe vrtca, pa bodo poslej služili drugim namenom. Kot je znano, nameravamo v staro OŠ preseliti občinsko upravo in urad župana, saj je prilagoditev zgradbe v ta namen precej cenejša, kot bi bila ustrezna prilagoditev t.i. zadružnega doma (Mengeška 9). Poleg tega je stara OŠ že brez večjih posegov videti bolj reprezentativna. Vemo pa tudi, da v zvezi z zadružnim domom še vedno poteka pravda, tako da ne moremo povsem prosto razpolagati z njim. 2. Z manjšim zamikom so potem sledile investicije kar druga za drugo: a. urejanje razmer v OIC: spremem-ba zazidalnega nacrta in tudi dejanski posegi v prostoru b. kanalizacija v Mlakah c. ureditev Ceste pod hribom d. ulična razsvetljava ob Jemčevi e. kanalizacija v drugih delih f. in drugo Zdaj ste omenili več stvari, ki smo se jih lotili deloma že leta 1999, deloma pa nekoliko kasneje. Morda bi kazalo poudariti, da smo se leta 1999 še nekoliko druga-če lotevali naložb kot kasneje. V bistvu smo na nek način povzeli predloge iz zadnjih proračunov skupne domžalske občine, ki pa niso bili uresničeni. Najbolj znan predlog, ki gaje bilo v proračunih nekdanje skupne občine opaziti tako rekoč vsaj nekaj let pred nastankom občine Trzin, je bil načrt obnove in modernizacije Jemčeve ulice. Vendar do tega pose-ga ni prišlo zato, ker v resnici sploh ni bilo pogojev zanj, kot smo kasneje spoznali tudi sami. Kot vemo, projekt obnove sploh ni bil ustrezen glede na razmere na terenu, in bi, če bi ga hoteli uresničiti, morali celo podirati hiše. Poleg tega se vsa tista leta ni nič storilo za pridobitev zemljišč, po katerih je potěkala in še zdaj poteka ulica in če bi hoteli realizirati te-danji projekt, bi morali zaradi širitve ces-tišča pridobiti še dodatna zemljišča. Kot je znano, smo tudi kot Občina Trzin potřebovali kar nekaj let, da smo najprej za-vrgli prejšnji neustrezni projekt, pridobili novega, pridobili zemljišča, ki so bila že pod asfaltom (saj je znano, daje bila vsaj tretjina cestišča še vedno v privatni lasti) in naposled v petem in v prvi polovici šestega leta delovanja občine res lahko obnovili in modernizirali Jemčevo ulico, za katero sem danes prepričan, daje lahko Trzinu v ponos. No, če se vrnem v leto 1999, moram še enkrat omeniti, da smo kot nova občina začeli delovati brez kakšnih posebnih na-črtov ali strategije. Res je, da smo najprej poravnali, če lahko tako rečem, nekaj po-dedovanih dolgov bivše skupne občine. Tako smo dokončali (pločniki, asfalt, javna razsvetljava itd.) ulico Brodišče v OIC Trzin (del sredstev je prispevala še Občina Domžale, saj je šio za naložbo, ki je stekla že v I. 1998). Zaradi težav z os- krbo z vodo v OIC smo kar na vrat na nos morali nadomestiti premalo zmogljivo vodovodno cev med Mlakami in OIC. Poskrbeli smo tudi za dokončanje dveh nedokončanih krakov Ulice Rašiške čete v Mlakah ipd. Bistveno paje to, da smo se v letu 1999 posvetili predvsem zelo temeljiti pripravi Strategije razvoja Občine Trzin za nada-Ijnje petletno obdobje (2000-2004). Morda se bodo bralci Odseva spomnili, da smo med drugim tedaj organizirali in iz-peljali t.i. urbanistično delavnico, v kateri so sodelovale tri strokovne ekipe in v katero so bili v veliki meri vključeni tudi občani in občanke. Imeli smo več zborov občanov, izpeljali smo anketo o željah, inte-resih in potrebah občanov in imeli več sre-čanj z različnimi interesnimi skupinami. Decembra 1999 smo potem v občinskem svetu potrdili Strategijo razvoja občine Trzin, s katero smo si zastavili glavne razvojne cilje, pri čemer seveda nikakor ni šio samo za naložbe v tradicionalnem pomenu besede. Ugotovili smo namreč, daje poglavitni razvojni cilj kakovost življenja, ki pa ni odvisna samo od komunalne infrastrukture in drugih dobrin te vrste. V skladu s tem spoznanjem smo v preteklih letih zelo veliko vlagali v razvoj društvenega in družabnega življenja, v razvoj kulture in športa in ne nazadnje tudi v socialni standard v občini Trzin. Pokazalo seje namreč, da je to nujno, kajti Trzin je prav posebna občina, v kateri seje v dobrih petindvaj-setih letih število prebivalcev popeterilo in ti prebivalci se delimo v vsaj tri zelo različne skupine. Zato je bilo potrebno vlagati v tište dejavnosti in področja, ki prispevajo k integraciji v skupnost ob-čank in občanov, ki omogočajo, da se ljudje tu začnejo počutiti doma in da se, kolikor je mogoče hitro, razvije pri njih občutek pripadnosti kraju in občini itd. Upal bi si trditi, da nam je to v dokajšnji meri uspelo že pri kar precejšnjem delu prebivalstva. Seveda pa moram pri tem poudariti, da bi bil uspeh na tem področju veliko manjši, če bi ne bilo v občini kar nekaj zelo požrtvovalnih aktivistov, ki omogočajo zelo intenzivno dejavnost društev, saj brez te dejavnosti uspeha na tem področju ne bi bilo. Društva, kot so gasilsko, upokojensko, turistično, društvo prijateljev mladine, KUD in športna društva, ki jih seveda občina podpira, kolikor pač more, imajo pri tem zelo po-membne zasluge. S Strategijo razvoja občine Trzin za obdobje 2000 do 2004, ki se s tem mesecem izteka, pa smo si seveda zastavili veliko ciljev tudi na področju stvarnih naložb in upam si reči, da smo jih v zelo veliki meri tudi že uresničili ali vsaj začeli urcsni-čevati. Vendar predlagam, da o teh na-ložbah povevakaj več v naslednji številki Odseva. Z odgovori na postavljena vprašanja bomo nadaljevali v januarski številki V kolikor občane zanima še kakšno vprašanje v okviru predlagane »inventure«, mi ga lahko posreduje do 6.1.2005. Mislim, da ta tema zanima kar lepo število občanov, prav pa je tudi, da enkrat na tak način povemo, česa smo sposobni s skupnimi močmi v Trzinu narediti. Tone Ipavec Odbor izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Domžale o razglasitvi varovalnih gozdov in gozdov s posebnim pomenom Zaradi priprave uredbe o varovalnih goz-dovih in gozdovih s posebnim namenom, s katero bo Vlada Republike Slovenije razglasila varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom, so člani ObmoČne izpostave Domžale 3. decembra 2004 predstavniku Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Maksimiljanu Mo-horiču, predstavili svoje pomisleke in težave v zvezi z omenjeno problematiko. V uvodnih besedah je Maksimiljan Molio-l ič predstavi! zakonske osnove za razglasi-tev varovalnih gozdov in gozdov s posebnim pomenom ter představil vzrok razgla-sitve varovalnih gozdov Pojasnil je. da so varovalm gozdovi listi gozdovi, ki v zaoštrenih ekoloških razmerah varujejo sehe. svoje zemljišče, nižje ležeča zemljišča. polja, naselja in lastnino ter življenja ljudi. To so tudi gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena katerakoli druga ekološka funkcija. Strokovni predlog predlaganih površin je pripravi! Zavod za gozdove Slovenije. Na podlagi tega naj bi se v Sloveniji razglasilo 99.950 ha varovalnih gozdov (od tega je 43.222 ha gozdov v zasebni lasti) in 14.592 ha gozdov s posebnim namenom (od tega je 2.837 ha v zasebni lasti). Maksimiljan Mohorič je predstavi! tudi določila 46. člena Zakona o gozdovih. V njih je definirano, da imajo lastniki varovalnih gozdov ali gozdov s posebnim pomenom v primeru omejitve uživanja lastni-ne oziroma uveljavljanja lastninske pravice nagozdu pravico zahtevati ustrezne dav-čne olajšave ali odškodnino. V primeru. da lastnik takšnega gozda zahteva njegov odkup, gaje razglasitelj dolžan odkupiti. Na sestanku je sodeloval tudi predstavnik Sektorja za gozdarstvo pri KGZS, Igor Kotnik, ki je představil stališča Zbornice do omenjene problematike. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije zastopa sta- lišče, daje potrebno lastnikom razglašenih varovalnih gozdov ali gozdov s posebnim pomenom zagotoviti primerno višino odškodnine. prav tako pa v primeru. da lastnik gozda zahteva odkup, primerno odkupno ceno. KGZS od Ministrstva za kmetijstvo. gozdarstvo in prehrano pričakujejo tudi pripravo študije za ovred-notenje finančnih posledic razglasitve varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom ter ogled vseh površin gozdov v primerih. ko se lastniki gozdov ne strinjajo z razglasitvijo. Člani Odbora izpostave KGZS Domžale so izrazili mnenje, daje nesprejemljivo, da se lastnikom gozdov postavlja vedno več omejitev in prepovedi, ustreznih odškodnin oziroma prime-mih odkupnih cen gozdov pa nihče ne zagotavlja Prav tako so izrazili mnenje, da so lastniki gozdov premalo informirani o tej problematic Zato je potrebno v mesecu januarju 2005 pripraviti sestanek z lastniki gozdov. ki se ne strinjajo z razglasitvijo svojih gozdov za varovalne oziroma gozdove s posebnim namenom, s či-mer seje strinjal tudi predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Odbor izpostave KGZS Domžale poziva last-nike gozdov, da si pri predstavnikih Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevnih enot Domžale in Kamnik pridobijo podatke o svojih gozdovih. ki so vključeni v predlog za razglasitev varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom ter se udeležijo sestanka, ki ga bo Odbor izpostave připravil v mesecu januarju 2005, V mesecu februarju 2005 pa bomo za širšo javnost organizirali okroglo mizo na temo varova-nih gozdov Na njej bodo sodelovali predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarske zbornice Slove-nje. Zavoda za gozdove posameznih lokalnih skupnosti in lastniki gozdov . O datumu in lokaciji boste obveščeni naknadno. Damjan Jemec, predsednik izpostave Domžale. OE Ljubljana, KGZS ___OÙSEV OBVEŠČANJE V OBČlŇl Îobro in zadostno ali pa tudi ne? S tem vprašanjem se v zadnjem času ukvarja kar nekaj družbeno aktivnih ljudi. Mnenja so različna, prevladuje pa mišljenje, daje obveščanje v občini dobro, morda celo predobro, toda učinkovito zagotovo ni. To je dějstvo, ki ga potrjujejo občani s skromno udeležbo na prireditvah, ki jih organizira občina sama, ali pa katero od številnih društev v občini. Sprašujemo se, zakaj ni več zanimanja za teme okroglih miz, pa za zbore o različnih ne tako nepomembnih vprašan-jih naše vsakdanjosti, saj v pogovorih s soobčani ugotavljamo, daje veliko zanimanja, udeležba pa nikakršna, pridemo pa do zanimivih ugotovitev. Ce smo želeli že uvodoma poudariti, da je obveščanje dobro, saj imamo obvestila skoraj vedno v Odsevu, pa v društvenih obvestilih, plakatih, dobivamo jih celo na dom, zakaj potem ni boljša udeležba na različnih prireditvah? Pa poglejmo usodo teh obvestil: Odsev preberemo in ga odložimo, le malokrat ga potem ponovno vzamemo v roke, plakat preberemo in ga pozabimo (zgodilo se mi je, da so me v neki telefonski anketi o reklamah vprašali, če vem, kaj je na jumboplakatih v Trzinu, in nisem se mo-gel natančno spomniti nobenega, pa jih je ob trzinski štiripasovnici kar nekaj), obvestila na dom - če je dogodek najavljen za več dni vnaprej, najraje nanj pozabimo. Pri meni velja to: če dogodka posebej ne označim na koledar, ki ga redno dnevno pregledam, potem dostikrat pozabim in ostanem doma. Predvidevam, daje kar nekaj meni podobnih. Če potem upošte-vamo še, da na teh obvestilih zaradi pomanjkanja prostora ne moremo poudariti vseh pomembnih zanimivosti, ki bi pri-tegnile širši krog občanov, pa splošno ne-zanimanje ljudi za dogodke izven njiho-vega domaje rezultat takšnega načina obveščanja že bolj razumljiv. Ljudi je torej potrebno privabiti na kakšen drugačen način, jim predstaviti prireditev na najbolj zanimiv način. Toda kako? Vsekakor je v občinah, kjer imajo kabelsko televizijo, najbolj učinkovit način, da imajo občina in njene organizacije ter društva na razpolago svoj informativni kanal. Nisem mislil o tem pisati, ker mi bo kdo očital osebni interes ali pa še kaj gršega, ker sem to že ničkolikokrat načel na raznih nivojih. Pa vendar, kaj to sploh je? Slišal sem, da seje na neki občinski seji o tem razpravljalo, da paje bila skupina ljudi odločno proti. Zakaj? Mislim, da si ne znajo pravilno predstavljati, kaj to sploh je in v občinskem infokanalu vidijo kar trzinsko televizijo. Na tem městu bom uporabil Prešerna: Le čevlje sodi naj ... Kaj nam torej lahko nudi tak kabelski kanal, ki ga ima občina v koncesijski pogodbi z ope-raterjem dogovorjenega in zagotovljenega? Najprej morda o sami investiciji: Prostor: Lahko je malo večja pisama, kjer pa mora biti ustrezen električni priključek, potem seveda tudi kabelski, seveda paje dobro imeti tudi telefonski in internetni priključek. Oprema: Poleg dveh miz in stolov je nujna tudi oprema za prevzem in přenos vsebin TV kanala. To je nekaj računalnikov, ali eden bolj zmogljiv, vsaj dva monitorja, skener, mešalna miza, video in DVD rekorder. Med opremo je dobro imeti tudi več pripomočkov za predvajanje zvoka in slike, S-VHS in digitalne kamere. Vendar je za obratovanje potrebna le osnovna oprema, ki bi se lahko z leti posodabljala in dopolnjevala. Vse to se lahko nabavi pri že obstoječih TV postajah, tako pri kabelskih operaterjih kot pri TV družbah, in to opremo, ki sojo še uporabno zamenjali s sodobnejšo. Vse to se da nabaviti po sorazmerno ugodnih cenah. Kadri: Kar nekaj Trzincev je zaposlenih na pomembnih mestih v TV hišah TVS, POP-TV..., ki bi lahko pomagali pri postavitvi, recimo mu informativnega centra ali centra za obveščanje. Če bi se stvar přijela, bi vsekakor potřebovali vsaj enega redno zaposlene-ga, pa čeprav za določen čas ali skrajšan delovni čas, sicer pa bi vsi ostali sodelovali ali brezplačno ali z manjšimi honorarji, podobno kot pri Odsevu. Smotrno bi bilo tudi razmisliti, da bi oba medija združili, saj na tako majhnem prostoru ne bi bilo ekonomsko upravičeno vzdrževati dva medija. Program: Lokalni TV kanal bi bil lahko ak-tiven vseh 24 ur ali pa bi določili čas odda-janja sporočil v presledkih; recimo od 11.-12. ure, pa od 18.-19. ure in 21.-22. ure. Vsebina bi bila zanesljivo pestra: 1. Najpomembnejše bi bilo obveščanje vseh vrst; 2. najava dogodkov v tekočem dnevu, ted-nu, mesecu, ob sprotnem aktualiziranju le teh; 3. prenos vživo(občinskih sej.slavnost-nih prireditev, okroglih miz, društvenih dogodkov...); 4. predvajanje amaterskih filmov, pos-netih na izletih, taborih, skratka pos-netkov vseh dogodkov, ki bi zanimale širši krog občanov. Eno izmed številnih društev bi lahko v ta namen ustanovilo videosekcijo, ki bi strokov-no posnela pomembnejše dogodke; 5. predvajanje představ amaterskih gledališč, ki ne bi zahtevali honorar-jev; 6. vsa društva bi lahko brezplačno ali za majhen denar objavljala svoja obvestila (tako bi odpadli drugi načini obveščanja, kot so plakatiranje...); 7. predvajanje reklamnih sporočii kot so TV reportaže, spoti, obvestila o reklamnih akcijah... in to iz podjetij vse regije, ki računajo na trzinske odjemalce-kupce; 8. ne nazaduje je to tudi lahko učinkovit servis političnim stránkám za razna obvestila in predvolilne akcije. Se veliko bi lahko naštevali, vendar je to za ta článek kar dovolj. Financiranje: No, in že smo pri vprašan-ju, ki zanima večino nas. Pri financiranju je pomembno, kakšno obliko bi želeli imeti. Center za obveščanje bi bil lahko: 1. Občinski; financira! bi se podobno kot Odsev, delno iz proračuna, delno iz prihodkov od reklam. Neposrednih koristi za občino bi bilo kar nekaj. 2. Društveni; tuje pomembna oblika, ki jo zakon dovoljuje,je pa to stvar pravne proučitve. 3. Privatni; to je lahko v okviru kakšnega od trzinskih podjetij, lahko pa tudi kot delniška združba več podjet-nikov in oscbkov (skupine občanov). Pri tem obstaja nevarnost, da se tega polasti združba izven občine (za kar obstaja ponavadi velik interes), ob tem pa zgubimo možnost odločnejše-ga vpliva na vsebino medija. Vsekakor bi se našle še druge oblike, povprašati bi morali samo na občine, kjer to že imajo (Kamnik, Medvode...). O tej temi smo že veliko govorili, sam sem navede I le nekaj idej. Dějstvo paje, da imamo vse možnosti, da razvijemo občinski medij z vsestransko učinkovito vsebino nam vsem v dobro. Če nič dru-gega, povprašajmo vsaj tište, ki to že imajo, osebno pa se mi zdi velika škoda, če ne bi koristili danosti, ki jih imamo. Tone Ipavec PRIPRAVA LOKALNEGA PROGRAMA VARSTVA OKOUA ZA OBČINO TRZIN SE ZAKUUČUJE Q? poslavljanjem od starega leta se zaključuje tudi priprava Lokalnega programa varstva okolja za občino Trzin, ki smo ga skupaj z vami oblikovali od letošnjega poletja. Izpolnili smo vse cilje, ki smo si jih skupaj na začetku projekta zastavili pripravljale! in naročniki (občinska uprava) programa. V obdobju od julija do konca septembra je bilo izdelano poročilo o stanju okolja in vplivih nanj, na podlagi katerega smo oblikovali seznam ugotovitev o okolju v občini Trzin in pripravili primerjalno oceno okoljskega tveganja, v kateri je na podlagi izkušenj in podatkov iz literature za vsako ugotovitev okvirno ovrednoten tudi vpliv na zdravje prebivalcev, ekonomski vpliv in trajnost posledic, pa tudi pristojnost občine za njihovo reševanje. To je bila osnova za dolo-čitev ciljev in prednostnih nalog varovanja okolja v občini Trzin. Izdelan je bil načrt ukrepov za področje varstva okolja za prihod-njih šest let (2005-2010), v katerem so opredeljeni ukrepi, s katerimi naj bi Občina Trzin dosegla zastavljene cilje, in oblikovani izvedbeni projekti. K.er paje pripravo tovrstnih programov treba razumeti kot nekak-šen proces vključevanja najširšega kroga zainteresiranih ljudi in usklajevanja med njimi o tem, kaj je najpomembneje in česa seje potrebno najprej lotiti, smo se poslužili različnih pristopov za vključevanje javnosti. Z imenovanjem projektnega sveta in sestan-ki z izbranimi predstavniki občinske uprave, državnih strokovnih Prednostne naloge LPVO za občino Trzin so: 1 Zagotovitev varne oskrbe s pitno vodo 2 Ljudem prijazno bivalno okolje 3 Oblikovanje prostorskih podlag, ki bodo zagotavljale trajnostno rabo prostora in naravnih virov 4 Celovita ureditev prometne infrastrukture v občini in njeni okolici 5. Ohranjanje območij naravnih vrednot 6. Dopolnitev sistema ravnanja z odpadki 7 Usmerjenost podjetništva in obrtništva v visoko tehnološko razvite proizvodne dejavnosti z minimálními vplivi na okolje 8. Informiranje in osveščanje javnosti 9 Vzpostavitev sodelovanja s sosednjimi občinami in državnimi inštitucijami 10. Skrb za čist zrak služb, javnih podjetij, podjetnikov in društev smo poskušali izbo-Ijšati sistem sodelovanja med ključnimi akterji na področju varstva okolja. Skozi celoten proces priprave programa pa smo se trudili tudi v smeri obveščanja in vzpodbujanja javnosti k aktivni vključitvi v proces priprave programa, predvsem s tematskimi delavnicami, prispevki v Odsevu in preko občinske spletne strani. Dolgoročni strateški cilj programa: Zagotoviti zdravo in kakovostno življenjsko okolje za pre-bivalce občine Trzin. Dolgoročna cilja LPVO za občino Trzin sta: • načrtovanje razvoja, usmerjenega v kakovost življenja, in varstvo okolja; • povećanje okoljske osveščenosti vseh akterjev in vzpostavljeno tesno sodelovanje med njimi; Namen LPVO je usmeriti delo občine Trzin na področju varstva okolja tako, da bo v prihodnjih šestih letih učinkovito reševala ključne okoljske probleme in vzpostavila sistem postopnega iz-boljševanja oz. ohranjanja stanja okolja, seveda v skladu s svojimi pristojnostmi. Načrt ukrepov bo Občina Trzin uporabljala kot program svojega delà in porabe proračunskih sredstev. S takim programskim pristopom bo občina lažje usklajevala delovanje znotraj uprave, v največji meri uporabila svoje pristojnosti, predvsem pa bo tako občina hitreje in učinkoviteje reševala okoljske probleme ter s tem tudi učinkoviteje usmerjala porabo sredstev, namenjenih za varstvo okolja. Z izdelanim načrtom Občina Trzin kaže aktiven odnos do varstva okolja in s tem še bolj spod-buja občane in podjetja k bolj odgovornemu odnosu do okolja, v katerem skupaj bivamo in ustvarjamo. V januarju nameravamo organizirati javno predstavitev zaključ-kov projekta, na kateri se bomo posvetili podrobnější predstavit-vi vsebine dokumentov Stanje okolja v občini Trzin in Načrta ukrepov za občino Trzin, ki pa sta do takrat na ogled tudi na Občini Trzin ali na občinski spletni strani (www.obcina-iryin.si). O terminu javne predstavitve boste seveda pravočasno obveščeni. Torej se vidimo v prihodnjem letu! Pripravila: Urša Šolc, Oikos d.o.o Oikos všem Trxlncem leit trajno zdravje in veselja v Setu iiOOiáS Oikos, svetovanje za razvoj, d.o.o. www.oikos.si (01 ) 7226-825 info@oikos.si Pregled ukrepov in pripadajočih izvedbenih projektov s časovnim načrtom izvajanja: Ukrepi in projekti Časovni načrt izvajanja 1. Zagotovitev varné oskrbe s pitno vodo 11 Vzpodbujanje varčne rabe pitne vode v gospodinjstvih, javnih ustanovah in podjetjih jan. 2005-dec. 2010 1.2 Študija izvedljivosti za izkoriščanje raziskovalnih vrtin kot virov pitne vode za oskrbo prebivalcev občine Trzin mar. 2005 - dec. 2005 1.3 Investicije v vodovodno omrežje jan. 2005-dec. 2010 1.4 Ureditev sistema požarne varnosti in oskrbe na območju OIC Trzin jun. 2006 - sep. 2008 2. Ljudem prijazno hivalno okolje 2.1 Skrb za ohranjanje in urejanje zelenih površin v urbanem okolju mar. 2006-dec. 2010 2.2 Sonaravno urejanje strug vodotokov na območju občine Trzin mar. 2005-dec. 2010 2.3 Ureditev rekreacijskih poti na območju občine Trzin maj 2006-dec. 2010 2.4 Vzpostavitev sistema spremljanja stanja okolja v občini Trzin jun. 2005 - dec. 2009 2.5 Določitev obmocij varstva pred hrupom in sprejetje ustreznega občinskega odloka feb. 2005 - dec. 2005 i. Oblikovanje prostorskih podlag, ki bodo zagotavljale trajnostno rabo prostora in naravnih virov 3.1 Strategija prostorskega razvoja občine Trzin, v kateri bodo cnakovredno upoštevane okoljske omejitve jan. 2005-jul. 2007 4. Celovita ureditev prometne infrastrukture v občini in njeni okolici 4.1 Priprava projektne dokumentacije za izgradnjo obvoznice Trzin-Mengeš jun. 2006-jun. 2008 4.2 Ureditev železniškega prometa jan. 2005-dec. 2010 4.3 Izgradnja prometne povezave med Mlakami in OIC jun. 2005 - avg. 2006 4.4. Izgradnjajavnih parkirišč na območju OIC in naselja Mlake apr. 2005-okt. 2009 5. Ohranjanje območij naravnih vrednot 5.1 Sprejem odloka o varovanju naravnih vrednot lokalnega pomena v občini Trzin in sprejem načrta upravljanja za ta območja mar. 2005 - dec. 2005 6. Dopolnitev sistema ravnanja z odpadki 6.1 Sistem nadzora nad nelegálními odlagališči odpadkov jan. 2005-dec. 2010 6.2 Investicije v sistem ravnanja z odpadki (ekološki otoki, odvoz kosovnih odpadkov, odvoz zelenega odreza) jan. 2005-dec. 2010 7. Usmerjenost podjetništva in obrtništva v vtsoko tehnološko razvite proizvodne dejavnosti z minimálními * plivi na okolje 7.1 Dopolmtve Odloka o zazidalnem náčrtu za OIC Trzin in njegova uskladitev z novo zakonodajo ter njegovo dosledno izvajanje mar. 2005 - nov. 2005 " 2 Vzpostavitev skupne informacijsko-upravljalske pisarne za OIC Trzin feb. 2005-dec. 2010 8. Informiranje in osveščanje javnosti 8.1 Vzpostavitev sodelovanja osnovne šole s podjetji, izvajalci gospodarskih javnih služb pri okoijskem izobraževanju učencev sep. 2006-dec. 2010 8.2 Organizacija prireditev z okoljsko vsebino maj 2007-dec. 2010 8.3. Informiranje javnosti preko lokalnih medijev jan. 2005-dec. 2010 N zpostavitev sodelovanja s sosednjimi občinami in državnimi inštitucijami 9.1 Organizacija letnih posvetov sosednjih občin - vzpostavitev Sveta Podjetne regije za varstvo okolja jun. 2006-okt. 2010 10. Skrb za čist zrak 10.1 Usklajevanje nadaljevanja plinifikacije s koncesionarjem in vzpodbujanje rabe čistejših energentov jan. 2005-dec. 2010 NATURA 2080'i" iSSf T* cfb www.natura2000.gov.si RASICA - Območje NATURA 2000 v ©běini Trzin Velika biotska in krajinska pestrost je še vedno posebnost Slovenije. Tu živi pre- ko 15 tisoč živalskih in 6000 rastlinskih vrst. Ker se njihova živijenjska okolja tako v Sloveniji kot v ostali Evropski uniji (EU) krčijo, so poleg njih ogrožene tudi nekatere vrste. Varstvo narave pri nas ureja Zakon o ohranjanju narave. Ob vstopu v Evropsko unijo pa je Slovenija na podlagi dopolnjenega Zakona o ohranjanju narave in evropskih zahtev sprejela uredbo o poseb-nih varstvenih območjih - ekološkem omrežju Natura 2000, ki vsebuje seznam 285 območij, ki jih je naša država posredovala Evropski komisiji v potrditev. V občini Trzin je to širše območje Rašice, ki sega tudi v občino Mengeš. Območje Kašica - Natura 2000 smo novembra predstavili g. županu Antonu Pcršaku, predstavnikom Občine ter Upravne enote Domžale, V tem kratkem prispevku pa ga želimo predstaviti tudi vam, bralcem Odseva. Želimo, da bi skupaj z nami začutili privlačno lepoto tega območja in odgovornost za njegovo ohranja-nje. Rašica - Natura 2000 sega na jugu do hriba Straža, na severu pa do Gobavice in obsega večje vzpetine, kot sta Dobeno ter Rašica. Pestra geološka zgradba je eden od razlogov za biotsko raznovrstnost območja. Hri-boviti svet gradijo pretežno zakraseli mezozojski apnenci in dolomiti ter paleozojski peščenjaki, meljevci in skri-lavi glinavci. V nižini prevla-dujeta za vodo neprepustni glina in peščena glina. Na tem območju živijo evropsko pomembne vrste - kačji pastir veliki studenčar, hrošč rogač, netopir mali podkovnjak in metulj travniški postavnež ter orhideja loesclova grezovka. Netopir mali podkovnjak je nenavadno nočno bitje. Njegov življenjski prostor je Za izvajanje ukrepov so na voljo tudi doložena sredstva iz slovenske-ga kmetijsko okoljskega programa (SKOP) in evropskega programa Life III -Narava in Life III-Okolje. O možnostih črpanja virov iz okoljskega programa poteka obveščanje preko Kmetijsko gozdarske zbornice, o programu Life III paje možno dobiti informacije preko spletnih strani Ministrstva za okolje, prostor in energijo, oboje pa tudi preko raz-pisov v medijih. Več o Naturi 2000 lahko izveste na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor: www.natura2000.gov.si, predloge območij v kartografski obliki pa si lahko ogledate na interaktivnem atlasu http://kremen.arso.gov.si/ NVatlas, kjer si morate pridobiti geslo za vstop. Kačji pastir - veliki studenčar (Cordulegaster Loeselijeva grezovka (loto: Metod Rogelj) heros) (foto: Matjaž Bedjanič) l 7, ' M zakraselo območje s pašniki, listopadnim drevjem in grmičevjem s kraškimi jamami, v katerih prezimuje. Da bi še dolgo videvali ta skrivnostna bitja, puščajmo odprtine (60cm x 15cm) v objek-tih, kjer opazimo njihovo izletanje. Ne osvetljujmo objektov in ne motimo spečih netopirjev. Veliki studenčar je največji evropski kačji pastir. Večino svojega življenja preživi kot velika ličinka, zakopana v mivko in pešek. Njegov življenjski cikcl ogrožajo spremembe v strugi zaradi posegov in onesnažena voda. Loeselijeva grezovka je do 20 cm velika kukavičnica- orhideja. Njeni svetleči listi dajejo vtis mastnosti. Cvete od maja do junija. Raste na barjih in močvirjih, ki pajihje vedno manj zaradi agromelioracij, gradenj in odlaganja odpadkov. Rogač je največji predstavnik družine hroščev. Samca spoznamo po velikih sprednjih čeljustih. Njegov razvoj, ki poteka v trhlém hrastovem lesu, traja 4 leta. Zato puščajmo tak les v gozdu. Pisan metulj travniški postavnež naseljuje vlažne do polsuhe travnike, grmišča in gozdne robove, ki so bogati z medonosnimi in hranilnimi rastlinami. Njegov obstoj ogroža sprememba na-membnosti zemljišč, izsuševanje, požiganje, zaraščanje, sprememba sestave rastlin, prezgodnja košnja in uporaba raznih agrokemičnih sredstev. Poleg naštetih vrst uvrščamo to območje v Naturo 2000 tudi zaradi evropsko pomembnih habitatnih tipov - jam, zaprtih za javnost, travnikov s prevladujočo stožko na karbonatnih, šot-nih in glineno muljastih tleh ter javorovih gozdov v grapah in na pobočnih gruščih. Odpiranje jam za javnost, uničevan-je, zasipavanje in krčenje travnikov in gozdov zmanjšuje bi-otsko pestrost območja in ogroža obstoj rastlinskih in žival-skih vrst. Območja ohranjene narave Natura 2000 omogočajo trajnostni razvoj. Ena od priložnosti je pridelava ekoloških kmetijskih pridelkov in drugih produktov, vezanih na naravo. Pomembna gospodarska kategorija je ekoturizem ob upoštevanju naravnih danosti in zagotavljanju ciljev Nature 2000. Ob tem paje potrebno pretehtati vse vidike prednosti in slabosti za možnost turizma in usmerjati turistično dejavnost tja, kjer bo biotska pestrost naj-manj prizadeta (gradnje različnih turističnih objektov in infrastrukture, po izkušnjah iz tujine). Tadeja Šubic, svetovalka Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Kranj Slovarček: * Območje Natura 2000je ekološko varstveno območje. kije na ozemlju Evropske unije pomembno za ohranitev ali doseganje ugodnega slanja vrst plic in drugih rastlinskih 1er živalskih vrsi, njihovih habilalov in habi-talnih tipov, katerih ohranjanje je v inleresu Evropske unije * habitatni tip je biotopsko ali biolsko značilna in prostorsko zaključena enota ekosistema, (npr. jama, zapita za javnost, suho travišće) Ali lahko gradim na zemljišču, ki leži na območju Nature 2000-Rašica? Zemljišče je na primer že zazidljivo po vcljavmh planskih aktih občine, nahaja se ob potoku in deloma sega v gozd. Varovali bomo kač-jega pastirja in rogača Za gradnjo je potrebno pridobiti naravovarst-vene pogoje in usmeritve (Zakon o ohranjanju narave. 105 člen). V tem primeru ocenjujemo, da je poseg možen, oh pogojih, da se oh-ranja potok v naravnem stanju v širini 5 m od brezine poloka. v čim večji meri se mora ohranjati gozd, predvsem listavci (hrast) REST - Stavbě pSCI Meja občine Parcele DKN STARE RAZGLEDNICE in FOTOGRAFIJE TRZINA V Turističnem društvu od vsega začetka zbiramo muzejsko gradivo, med njim tudi stare razglednice in fotografije kraja. Seveda na izposojo ali proti plačilu. Informacije: Turistično društvo Trzin ali Obćinsko informativno središče, Ljubljanska c. 12 f, tel. 564 4730. IZ DEJAVNOSTITURISTIČNEGA DRUŠTVA TRZIN Jg BOŽIČNO- N@W@LETNA DELAVNICA in DELAVNICE VOŠČILNICE IN DAŘILA ZA PRAZNIKE" Sredi decembra sta Društvo prijateljev mladine in Turistično društvo Trzin v avli osnovne šole Trzin pripravili tradicionalno božično-novoletno delavnico za šolsko mladino. Bila je dobro obiskana, pri snovanju adventnih venčkov, različnih božično-novoletnih okraskov so sodelovali tudi starši. Otroci so si lahko ogledali rezbarje pri izdelavi jasličnih ftguric in se podučili o štikanju prtičkov, primernih praznikom. V drugi polovici novembra in v decembru, vsak ponedeljek, smo na delavnicah pripravljali novoletne voščilnice, praznične okraske, svečke, prtičke. Načrtujemo ponovitev delavnic v januarju, ko se bomo pripravljali na pustni karneval. Imeli smo tudi nekaj odmevnih prireditev, o katerih piše decembrski Odsev. STRATEGIJA DEJAVNOSTI TURISTIČNEGA DRUŠTVA V NASLEDNJIH PETIH LETIH Na 18. seji, v začetku decembra, je upravni odbor Turističnega društva Trzin ob-likoval osnutek Strategije dejavnosti društva za naslednjih pet let. Pri tem je bila upo-števana ocena uresničevanja Projekta razvoja in organiziranosti turizma iz leta 1999 ter predlogi delovnih skupin društva za naslednje petletno obdobje. V tem času so pred občinskim svetom Trzin pomembni dokumenti, kot lokalni progam varstva okolja v občini, strategija prostorskega razvoja občine in nenazadnje Strategija razvoja za obdobje 2005 do 2010. Želimo in moramo se vključiti v razpravo o vseh naštctih pomembnih dokumentih, kar smo prakticirali tudi že doslej. Dokument bo v širši javni razpravi med člani društva in drugimi zainteresiranimi občani. Tokrat le nekaj iz ocene in predlogov strategije. Ocenili smo, daje predlagani lokalni program varstva okolja v občini Trzin primeren in upoštcva Naturo 2000, v zvezi z oblikovanjem prostorskih podlag in variantami bomo sledili že sprejeti usmeritvi v društvu, da se razmerje med zelenimi površinami in pozidavo v čimvečji meri ohrani. Varovanju naravnih vrednot in dediščini bomo posvetili še posebno pozornost, tako z naravovarstvencga vidika kot z vidika zaš-čite in ohranitve vse druge dediščine. Pred-lagamo popis vseh vrednot in dediščine, ki naj bi se nato strokovno pregledala, pripravila prioriteta in ukrepi za zaščito in ohrani-tev. Občina Trzin je v preteklosti z odloki že zaščitila pomembnejšo naravno in kul-turnozgodovinsko dediščino. Vključili smo se v projekt "Zaščita kranjske klobáse". V društvu bomo nadaljevali z osveščanjem javnosti z okoljsko vsebino in varovanjem dediščine. Med drugim z različnimi predavanji, delav-nicami, se vključevali v čistilne akcije, spodbu-jali občane v tekmovanju v projektu TZS "Slovenija - lepa in gostoljubna". Poleg tega, da društvo vsako leto daje priznanja posamezni-kom in družinám za urejene domove, ulice, urejenost našega kraja, ocenjujejo tudi regijske in državne komisije TZS. Letos smo se v držav-nem merilu uvrstili na peto mesto med "manj-šimi mesti". Visoko število točk smo přejeli za ureditev cvetličnih nasadov, zelenih površin za urejene domove, izgled kraja ... nič pa za označene in varne kolesarske poti, manj za urejene pločnike, ocena seje zmanjšala tudi zaradi od-kritih divjih odlagališč, pomembne točke bi nam přinesla ocena centra kraja, za katerega vemo, da še ni dokončno oblikovan. Občina Trzin je vključena v Ljubljansko urbano regijo in s tem v skupni razvojni program, v katerem je med projekti za nas izredno pomembna vzpo-stavitev mreže kolesarskih poti, za kar bomo morali skupaj s postavitvijo informacijskih tabel in označb v naslednjem obdobju nameniti potrebna sredstva. Isto velja za pešpoti. Za omenjena projekta bi vključene občine lahko pridobile tudi nekaj državnega in evropskega denarja. Naš skupni cilj mora biti, da bo Trzin v nekaj naslednjih letih med "manjšimi mesti" v držav-nem merilu dosegel zavidljivo occno in mesto, kar navsezadnje pomeni tudi visoko kakovost bivanja nas prebivalcev in prijazno vabilo obis-kovalcem..... V sodelovanju z vrtcem in šolo bomo v turističnih podmladkih povečali dejavnost vzgoje va-rovanja okolja in ohranjanja dediščine preko različnih delavnic, pohodov, tekmovanj, vključitve v folklorno skupino, ki naj bi po novem letu spet zaživela, skupine narodnih noš ... Velik problem je odnos odraščajoče mladine do okolja in javnih dobrin. Zalegli bi zgledi starejših, vzgoja od vrtca naprej, pooštren nadzor in sankcije, zagotovo pa vidnejše vključevanje mladih v različne projekte. Obveščanje javnosti v Trzinu kljub števil-nim obvestilom v Odsevu, plakatom, zložen-kam, povabilom župana..še ni zadovoljivo. Na eni strani manjka koordinacija med druš-tvi, ko gre za izvajanje koledarja prireditev in dogodkov /vsako leto izdamo koledar prireditev/, zato bo treba več sodelovanja v Odboru za družbene dejavnosti občine. Na drugi strani paje naš prcdlog, da Odsev napove pomembne zbore, delavnice ipd., ki jih skličuje in organizira občina, že za nas-lednji mesec. Vsi skupaj se premalo poslužujemo tudi občinskega informativnega središča, ki gaje Občina ustanovila tudi z namenom tovrstnega informiranja. Je pa tudi res, da določeno število občanov nima odnosa do problematike in dogajanj v naši občini, kar navsezadnje kažejo podatki o obisku številnih dogodkov in prireditev. V samem društvu moramo prevetriti program aktivnosti, ki je zelo širok, od nekaj naštetih dejavnosti do promocije kraja na prireditvah izven Trzina, kar je mogoče za prostovoljno in brezplačno delo tudi obre-menjujoče. Ubrati moramo tisto pot, ki bo omogočila tudi čas za druženje in potepan-ja ... . Predscdnica TD: J. Valenčak BILJE EN LEP VEČER Jnstično društvo pripravlja vse več prireditev, ki postajajo tradicionalne. Prav gotovo pa bi morali med temi prireditvami posebno mesto name-niti Večeru slovenske folklore in pesmi s podelitvijo priznanj za urejen in lep izgled našega kraja. Temu, kakšen je zunan-ji videz našega Trzina, bi morali v celot-nem občinskem vodstvu posvečati posebno pozornost, zato bi na takili prireditvah pričakovali tudi večjo udeležbo občinske-ga vodstva, še zlasti občinskih svetnikov. Res je, daje Trzin, odkar je občina, precej bolj urejen in da občina namenja ure-janju trzinskih ulic, cest, zelenić in iiasadov, urejanju strug poto-kov in gozda kar nekaj denarja, zato bi pričakovali na večeru, ko se zberejo občani, ki tudi z veliko požrtvovalnostjo in skrbjo urejajo pročelja svojih hiš, vrtove, balkone in krasijo okna z ro-žami, da bodo prišli tako rekoč vsi občinski veljaki in da bo po-deljevanje nagrad najbolj priza-devnim gospodinjam in drugim, ki z lepšanjem in urejanjem svojih domov skrbijo za lepši videz kraja, pravzaprav nekakšen trzinski praznik. Podobno kot na prej-šnjih podobnih prireditvah pa smo z izje-mo g. podžupana Valentina Kolenca po-grešali praktično vse, ki krojijo občinsko politiko. Ali gre za dva različna svetova? Zakaj občinski svetniki in svetnice ne že-lijo med svoje volivce tudi ob takih prili-kah? Drugo pomanjkljivost pa lahko pripišemo samcmu Turističnemu društvu. Strokov-na komisija sije ogledovala domove Trzincev in vsaj tište, ki so jih nagradili, tudi slikali. Prav bi bilo, da bi te slike vsaj nekaj časa visele kje, na primer v avli Družbenega centra Ivana Hribarja ali pa tudi v občinskih prostorih, in bile na ogled vsem občanom in obiskovalcem Trzina. To bi bila tudi nagrada in vzpodbuda svojih domovih. Sledil je nastop pevk in pevcev komornega zbora Limbar iz Moravč pod vodstvom Elizabete Pirnat. Zbor so ustanovili leta 1996 in mu dali ime po lilijah, limbarjih, ki so nekoč rasle na Limbarski Gori. Zbor deluje v sklopu Kulturnega društva iz Moravč, v svojem osemletnem delovanju paje imel že več odmevnih prireditev. Med drugim vsako leto pripravijo božični koncert v cerkvi sv. Andreja pri Moravčah, sodelovali pa so tudi pri izvedbi Mozartovega Requie-ma, sami pa so izvedli tudi Haydnovo mašo v B-duru za zbor, orkester in solo sopran. Zbor je poznán tudi v tu-jini, saj ima za sabo že več uspeš-nih in odmevnih gostovanj. Tudi trzinske poslušalce so presenetili s kakovostjo in zvočnostjo svojega petja. Drugi gostje, ki so tega večera navdušili Trzinee, so prišli iz Vo-grskega, vasi iz spodnje vipavske doline. Vas ima bogato kulturno zgodovino, saj njihovo Bralno-kmetijsko društvo letos praznuje 100-letnico delovanja, v društvu pa deluje cela vrsta sekcij, njihov moški pevski zbor paje po do-segljivih podatkih sploh drugi najstarejši zbor v Sloveniji, za kamniško Liro. Ustanovljenje bil leta 1883 inje lani praznoval 120-letnico. Posebej se trudijo ohraniti pesmi, ki se z ljudskim izročilom prenašajo iz roda v rod. Oblečeni v oblačila, kakršna so nosili njihovi predniki na eni od najstarejših fotografij iz njihove vasi, so pevci, ki so přejeli že številne ugledne nagrade, zapeli nekaj lepih starih pesmi, znanih in neznanih avtorjev. Njihovo večglasno petje je bilo ubrano in poživljajoče, čutiti paje bilo tudi, da ima pesem pri njih še vedno pridih narodne zavednosti. Kot so pevci kasneje povedali, pri njih ni težko izbrati kakovostnega pevskega zbora, saj tam vsi pojejo. Tretji gostje pa so bili mladi za vse, ki jim ni mar, kakšna so pročelja, balkoni, okna in vrtovi naših hiš. Res, da so fotografije visele med prireditvijo na steni dvorane KUD-a in da so pripravili tudi projekcijo diapozitivov najlepše urejenih hiš, vendar sem že videi v drugih občinah, na primer v Mengšu, da so fotografije cvetja in okrasné ureditve domov, ki so bili najvišje ocenjeni na tekmovanju v urejenosti kraja, dalj časa na ogled obiskovalcem. Tištim, ki so prišli 26. novembra zvečer v dvorano KUD-a, pa zgoraj omenjeni pomanj-kljivosti ništa pokvarili razpoloženja. Najprej so si lahko ogledali projekcijo kratkega fil- ma, s katerim je Lojze Lenček simpatično představil trzinske zanimivosti in najpo-membnejše družabne dogodke v enem letu. Po kratkem nagovoru predsednice Turističnega društva Jožice Valenčak in podžupana občine Trzin g. Valentina Kolenca je že uve-Ijavljeni mladi trzinski harmonikar Miha Pančur sam in v spremljavi mladih pevcev folklorne skupine iz osnovne šole, ki so hkrati člani podmladka Turističnega društva, odigral venček domačih pesmi. Med pevci je še zlasti treba pohvaliti Nejca Lisjaka, ki se je izkazal tudi s solo nastopom. Predsednica ocenjevalne komisije Turističnega društva ga. Dunja Špendal je nato predstavila dobitnike pohval. Přejeli sojih tisti, ki že več let skrbijo za lepo cvetje in zelenje ob Turistično društvo se zahvaljuje vsem, ki so prireditev omogočili, še zlasti pa: Občini Trzin, Osnovni šoli Trzin, KUD-u Franca Kmctiča, gostil-ni Narobe, Mlinu in pekarni Krejan, podjetju Pa-gris, Banki Domžale, Vinski kleti Uršič, diskontu Mimesa, Vrtnarstvu Gašperlin - kmetiji AG iz Most, Petru Hubatu z Dobena, Cvctličami Ciklama ter vsem nastopajočim v kulturnem programu, Irzinskim gospodinjam, avtorjem video in diapredstavitve, Mladinskemu klubu Trzin in vsem, ki so prireditev tako ali drugače podprli. folkloristi iz Kranja. Člani Studentske folklorne skupine Ozara, ki delujejo nekako tri leta, so nam predstavili šuštarske in druge gorenjske plese. Mladi plesalci plešejo pod geslom Mi se imamo radi, nastopili pa so v gorenjski narodni noši iz Prešernovih časov. Folkloristi imajo za sabo že vrsto gostovanj, med drugim so nastopili tudi v Srbiji na festivalu Evropa pleše. Treba je reči, da so bili nastopi vseh treh gostujočih skupin pravo kulturno doživet-je. Svojstven ton prireditvi pa so dajali tudi domači glasbeniki, še zlasti pa Miha Pančur, ki je za konec zaigral še Trzinko in k petju pritegnil vso dvorano pa tudi člane drugih nastopajočih skupin. Med posameznimi točkami so predstavniki Turističnega društva podělili še druga priznanja za urejene trzinske domove. V kategoriji priznanj za najlepšo urejenost starih domačij je prvo mesto připadlo družini Kmetič - gospodarjem Tajčarjeve domačije na Ljubljanski ulici 16, drugo mesto je připadlo Smukovi domačij i oz. družini Florjančič z Jemčeve ulice 5, tretje mesto sta si prislužila Zvonka in Janez Žnidaršič za bogat cvetlični okras in dobro vzdrževanje Gregčeve domačije na Ljubljanski cesti 15, četrto mesto je osvojila Pavova domačija oziroma družina Mušič na Jemčevi cesti 25, z Jemčeve ceste paje tudi peta nag-rajenka, družina Pančur, za skrbno, s cvetjem okrášeno hišo Metnih. Lepo bi bilo, da bi te nagrade spodbudile še druge lastnike starih trzinskih domačij, da bi poskrbeli za njihov prijeten videz in jih olepšali tudi s cvetjem. Najvišja priznanja za urejenost njihovih domov pa so přejeli: družina Testen z Jemčeve ceste 47a, družina Ivič z Zupančičeve la, družina Kolene z Jemčeve ceste 12, stanovalci Trdinove ulice ter družine, ki živijo v hišah v industrijski coni v ulici Špruha od 4 do 6. Predstavniki Turističnega društva so ob tem poudarjali, da so imeli pri ocenje-vanju težko nalogo, saj je kar precej trzinskih hiš lepo urejenih in bi si tudi prislužile nagrado, vendar pa so ob upoštevanju zahtevnih kriterijev v ožji izbor nagrajencev izbrali omenjene hiše in njihove lastnike. Po prireditvi so, kot je na številnih trzinskih prireditvah že običaj, v dvorani naredili prostor za mize, ki so jih obložili z dobrotami, ki so jih pripravile trzinske gospodinje. Gostje so bili nad to trzinsko navado navdušeni. Pevci iz Vogrskega, ki so organizatorjem poklonili pridelke njihove vasi, si ob pri-jetnem vzdušju, hrani in pijači niso mogli kaj, da ne bi zapeli še kaj »za povrh«. Pesem je vrela iz njihovih grl in Trzincem so se želeli oddolžiti s pravim spontanim koncertom. Obiskovalci so bili v dilemi. Rabi bi še ostali in uživali v poslušanju petja, a marsikdo ni pričakoval, da se bo prireditev tako zavlekla in ker so jih ča-kaie druge obveznosti, so se kar neradi poslavljali. Pesem paje iz ust Primorcev še kar vrela in nazadnje so peli v glavnem Ie še iz golega veselja do lepe pesmi in se na število poslušalcev Zatrdili so, da bodo v da pa moramo tudi mi vo vas. sploh niso ozirali. Trzin še radi prišli, kdaj priti v njiho- M.Š. 18. novembra so Občina Trzin, Četrtni odbor OIC, Turistično društvo Trzin in Banka Domžale, ki je bila tudi glavna pokroviteljica, pripravili že tradicionalni dan podjetništva v Trzinu. Pobudniki prireditve z njo želijo bolje povezati in predstaviti različne podjetnike v Trzinu, saj ugotavljajo, da se med seboj ne poznajo, in dostikrat iščejo poslovne partnerje iz-ven meja naše občine, čeprav kasneje ugo-tovijo, da bi prav tako ali še bolj kako-vostnega partnerja lahko našli kar v so-sednji ulici, pa za to niso vedeli. Na priredilvi je sodelovalo preko 70 podjetij in samostojnih podjetnikov. Že zgodaj popoldne, ob 13. uri, seje kakili 20 podjetnikov zbralo na okrogli mizi v Družbenem centru Ivana Hribarja, kjer so pod vodstvom župana naše občine g. Toneta Peršaka razpravljali o možnostih za še uspešnejši razvoj podjetništva. Med predstavniki večjih podjetij, ki so sodeiovali na okrogli mizi, je treba omeniti predstavnike podjetja DHL, precej je bilo vodilnih ljudi iz manjših podjetij, nekaj pa tudi gostov, na primer iz sosednjih občin in občine Škotja Loka, kjer jih zani-majo trzinske izkušnje z industrijsko co- no. Resnici na ljubo je treba povedati, da so organizatorji povabili precej več morebitnih udeležencev okrogle mize. Razposlali so čez 500 vabil podjetjem in samostojnim podjet-nikom pa tudi predsednikom vseh obrtnih zbornic z Gorenjske. Čeprav udeležba ni bila taka, kot so pričako-vali, so bili organizatorji zadovoljni, saj so se lahko v večji meri posvetili prav trzinskim problemom na področju podjetništva. Udeleženci razprave so se predvsem zavzemali za boljše medsebojno povezovanje in druženje podjetnikov iz naše občine. Poudarjali so potrebo po precej boljšem informiranju in tudi njihovem medsebojnem sodelovanju. Slišali smo predloge, da bi pripravljali redna srečanja, na katerih bi se družili trzinski pod-jetniki. Na takih srečanjih bi izmenjavali informacije, izkušnje, mogoče bi se dogovorili za kakšen skupen projekt, predvsem pa bi ta srečanja prispevala k njihovemu boljšemu medsebojnemu poznavanju. Kar nekaj besed je bilo rečenih tudi na račun urejenosti cone. Treba paje reči, daje bilo ob tem slišati tudi kar nekaj pohval, čeprav se cona ni razvijala ravno po načrtih, kakršne so naredili pobudniki za ureditev podjetniške cone v našem kraju. Splošna ocenaje, daje trzinska indu- strijska cona ena najbolje in tudi najlepše urejenih con v državi. Turistično društvo je ob vhodu v dvorano, kjer je bila okrogla miza, pripravilo zanimivo predstavitev turistične ponudbe Trzina, člani podmladka turističnega društva in dramske sekcije KUD-a Franca Kmctiča so udeležence razveselili s skečem o turistični ponudbi Trzina, prire-ditelji pa so pripravili tudi razstavo o razvoju podjetništva v Trzinu in okolici in o nastajanju obrtno- industrijske cone. Udeleženci srečanja so si ogledali tudi videorazglednico Trzina in prikaz, kako je nastajala obrtno- industrijska cona. Organizatorji so poskrbeli tudi za gradivo za potrebe obrtnikov, župan pa je udeležence okrogle mize počastil z manjšo pogostitvijo. Kasneje je prvi mož naše občine popeljal tište, ki jih je zanimalo, tudi na ogled industrijske cone. V njej je več podjetij tistega dne pripravilo dan od-prtih vrat, tako da so si obiskovalci lahko v živo ogledali, kako delujejo in s čim se ukvarjajo. Drugi, predvsem bolj družaben in sproš-čen del prireditve paje potěkal v avli piramide v obrtno- industrijski coni. Tam je več trzinskih podjetij predstavilo svojo dejavnost in izdelke, priložnost pa so iz-rabili tudi turistični delavci, saj so tudi na tem prizorišču predstavili kar precej pro-pagandnega gradiva ter radovednežem predstavljali trzinske zanimivosti in turiš- tične možnosti. Gostje so se še zlasti zanimali za bogato gostinsko ponudbo, kjer so poleg gostilne Narobe, ki je bila glavna ponudnica hrane, dobrote pripravile tudi trzinske gospodinje in nekatera druga trzinska podjetja, ki se ukvarjajo z živili, na primer pekama Krejan s svojo bogato izbiro značilnih slovenskih vrst kruha. Še zlasti moški del udeležencev paje izrekal tudi pohvale na račun pijače. Tu je še zlasti treba pohvaliti vinarja Frangeša iz Gornje Radgone, ki je že skoraj tradicionalni ponudnik vrhunskih penečih in drugih vin na dnevih trzinskih podjetnikov. Krivico pa bi dělali, če ne bi povedali, da so tudi drugi trzinski predstavniki poskrbeli za tekoče zadeve. Še zlasti je treba pohvaliti družino Kuferšin in pijače, ki so izdelane na osnovi medu g. Staneta Mesarja. Za sproščeno vzdušje je skrbel Boris Kopitar, za prijetno glasbo pa ansambel Charleston. Seveda ni manjkalo krajših pozdravnih nagovorov. Predvsem paje bilo pomembno druženje. Kaže, da seje dan podjetništva »prijel«, treba paje razmišljati o tem, kako bi v akcijo pritegnili še druge podjetnike, saj ni res, da za take stvari nimajo časa. Mogoče bi jim prav sodelovanje na takšnem dnevu koristilo tudi pri njihovih poslih. Miro Štebe Poleg organizatorjev srečanja: Četrtnega odbora OIC in pokroviteljice Občine Trzin, Turističnega društva Trzin in generalne sponzorice Banke Domžale d.d. so srečanje finančno in matcrialno pokrili: Iskra Telekom Holding, Kranj, Gostinstvo Narobe d.o.o. Trzin, Signa d.o.o. Trzin, Kalcer d.o.o Trzin, PIT d.o.o. Trzin, Helpy d.o.o. Trzin, LZ inženiring d.o.o. Trzin, Razvojni zavod d.d. Trzin, Dubio d.o.o. Trzin, Kosmatin Vinko s.p. Trzin, Venera kozmetika d.o.o. Trzin, Stenko d.o.o Trzin, Lcrmani d.o.o. Trzin, Bonsai d.o.o. Trzin, Biring d.o.o. Trzin, Jemej Frangež s.p. Gornja Radgona, Vinska klet Uršič Trzin, Gama d.o.o. Trzin, Pekama Pečjak d.o.o. PE Trzin, Mlin in pekama Krejan Trzin, Zajec Bernarda 'Trzin, Periteks d.o.o. Trzin, JET d.o.o. Trzin, Pikat d.o.o. Trzin, Tomaž Šinko s.p. I.oka, G7 d.o.o. Trzin, Mimesa d.o.o. Trzin, SIMP S d.o.o. Trzin, Eplas d.o.o. Trzin in domačini Piramide, ki so prijazno dovolili, daje ta dan avla piramide zaživela. G3UBC3ANSKA 12 D TfcSM VABtBIIUA St ASTME PIZZE Menguá 4—r sestrice Ljubi^nskac. 12d ^ ...I Domžab TE£:041 925 943 IZ MOŠTA NAREDILI VINO Ponizno izražam hvalo in slavo Bakhusu, bogu trte in vina, da mije dode/il zdravo roko in čisto pamet, ko mije da! gojenja vinske trte naučiti, v kleti govorico v vino spreminjajočega mošta razumeti in hoditi po potih njemu všečnih, in še posebej svetemu Martinu, ki nam vsako leto malo pred zimo iz mošta napravi vino! To jc del vinařské hvalnice, ki smojo lahko slišali med vinskim krstom v dvorani kulturnega doma v Trzinu 21.11. letos, prvo nedeljo po Martinovi nedelji. Pravo martinovanje po prleákih običa-j_ih so nam pripravili vinarji iz prijateljske občine Sv. Jurij ob Sčavnici. Čeprav organizatorji sprva niso bili dobro usklajeni in so goste najprej odpeljali v Center Ivana Hribarja, medtem ko so v dvorani preostali Trzinci z nestrpnostjo pričakovali začetek prireditve. To čakanje je bilo še zlasti neugodno za člane pevskega zbora Žerjavčki, ki so morali, že razporejeni, na svoj nastop kar dolgo čakati na odru, nekateri pa težko stojijo. Ko so nič krive goste le pripeljali med Trzinee, je nejevolja hitro odpadla. Za začetek je zbor zapěl nekaj pivskih pesmi, mladi člani folklorne skupme iz Sv. Jurija pa so odplesali nekaj razigranih narodnih plesov. Po kratkih pozdravih so gostje takoj prešli od besed k dejanjem. Sestavili so skupino, kije bila zadolžena za krst mošta. Poleg vi-narskega duhovnika Franca Jančiča, kije za mežnarja izbral kar župana občine Sv. Jurij g. Antona Slano, so morali izbrati tudi botra in druge sodelavce. Boter je moral v imenu mošta odgovar-jati na duhovnikova vprašanja, vendar je moral prej na nekakšen tečaj in preizkus znanja. Za botra so izbrali trzinskega župana g. Antona Peršaka. Da bi presodili, če boter ustrezno odgovarja na vprašanja, so iz občinstva sestavili visoko strokovno komisijo, v kateri je moral biti vsaj en predstavnik tak, daje imel doma na vrtu posajeno vsaj eno vinsko trto, za drugega člana komisije je bil pogoj, da gaje vsaj enkrat na leto toliko dal na zob, daje potem bruhal, tretji kandidat paje moral biti nekdo, ki mu je zaradi »alkoholnega viška« policija vsaj za dva meseca odvzela vozniš-ko dovoljenje. Pod strogim očesom komisije je nato boter odgo-varjal na vprašanja in treba je priznati, daje naš župan dobro bránil trzinsko čast. Malo pa se mu je verjetno poznalo tudi to, da izhaja prav iz tistih krajev, kot so prišli trzinski gostje. Koje v sodček zabil pipo, pa so mu tudi gostje po svoje izrekli priznanje: »En mah aplavžek sedaj, ko so boter v toti pičelek zabili jo noter ker pučel tak fajn ste na pipo dali, predlagani, ka prie, kak dalje ' mo šli, natočte nam eno da vUn mo spili!« Čeprav je boter pokazal znanje, mošt, kije bil sicer dober ni bil še čisto pravi, zato so ga krstili ob tem, ko so ga prelili preko rešeta. Obred so uspešno opravili in sv. Martin je pomagal iz mošta narediti vino. Gostje so s seboj přinesli toliko mlađega vina, da so ga lahko okušali vsi. S seboj pa so gostje iz sv. Jurija pripeljali tudi zelo sočna jabolka, ki jih je Trzincem darovala sadjarska družina, ki smo ji Trzinci pomagali po tem, ko jim je toča poleti krepko uničila njihove sadne nasade. Ob prijetni glasbi in jedači, za katero je poskrbela gostilna Narobe, je v dvorani, kije bila kar dobro zasedena, postalo prav prijetno. Vsi so hvalili novo vino, eden najbolj znanih vinarjev iz občine sv. Jurij g. Slavko Kolma-mč paje za vse, ki so želeli, připravil pokušino svojih vin. G. Kolmanič, ki prihaja z Rožičkega vrha v Radgonsko-kapelskem vinorodnem okolišu, se lahko pohvali s številnimi uglednimi priznanji za kakovost svojih buteljčnih vin. Med drugim je v letu 1998 za svoj sauvignon 97 na olimpijadi slovenskih vin osvojil najvišje priznanje, naziv šampiona leta 98. V svojih vinogradih prideluje vrhunska vina, kot so laški in renski rizling, sauvignon, chardonnay, traminec in vina posebne kakovosti. Predstavitev Trzincem je začel z zanimivimi kakovostnimi vini, kot je jurjev-čan. Gre za značilno zelo pitno vino njihovega območja, ki je pravzaprav mešanica različnih vin visoke kakovosti. Nadaljeval je z res odličnimi vrhunskimi vini, za konec paje prihranil pokušino vin posebne kakovosti. To so vina, ki so primerna za izjem-ne prilike in za predajanje užitkom okušanja, saj se taka vina kot je poznavalsko izjavil naš soobčan Zoran Rink, kije pomagal pri predstavitvi vin: »...pijejo le po kapljicah!« Nekatere od obiskovalcev taka kakovost vina ni zanimala in so se potegovali predvsem za pitje zaradi pitja, vseeno paje bilo med udeleženci tudi kar nekaj takih, ki so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi različnih vin in so jih tudi z velikim veseljem okušali. Videti je bilo, da se kultura pitja vina tudi v Trzinu dviguje in ni vsem pomembno le to, koliko vina popijejo, ampak jih bolj zanima, kako kakovostno vino pijejo. G. Kolmanič je ocenil, da je kar precej Trzincev pokazalo, dajih zanima, kaj pijejo, inje izrazil željo, da bi se povezal s katerim od trzinskih gostincev in bi tako omogočii, da bi tudi Trzinci še bolje spoznali njegova vrhunska vina. Trzince paje tudi zanimalo, kako je toča vplival na letošnjo Ieti-no. Gostje pa so pojasnili, daje toča sicer prizadela kar nekaj Vinogradov in da tam še nekaj časa ne bo pridelka, še bolj pa jih je prizadela letošnja moča. Povedali so, daje bila letošnja letina za vinogradnike večinoma zelo neugodna. Zaradi obilice moče je bilo tudi več bolezni, še zlasti peronospora je bila tako razširjena, da se ji je izognil le redko kateri vinar. Vseeno pa so vinogradniki naredili vse, kar so mogli in prav zaradi manjše letine pa so lahko dvignili njeno kakovost. Izjavljali so, da letošnje letine ne morejo primerjati z vrhunskimi letinami v prejšnjih letih, da pa bo vino, čeprav nekoliko manj kakovostno, vseeno zelo pitno. To so ugotavljali tudi drugi udeleženci martinovanja. Treba paje povedati, da kljub temu, daje bilo vina dovolj za vse, med udeleženci ni bilo nikogar, ki bi preveč pogledal v kozarec. Veselo vzdušje seje nadaljevalo še dalj časa po tistem, ko so gostje iz Sv. Jurija zapustili dvorano, vsi udeleženci pa so poudarjali, da bi takšna srečanja in martinovanja morali še ponoviti. Ob tem pa so izrekali tudi obžalovanje, da s trzinske strani na prireditev ni prišlo več mladih. Miro Štebe ZDRAVJE POZIMI Zima nas je že obiskala in upam, da ste si čez leto nabrali dosti zelišč in si tudi pridno kuhali čaje. Letos nas je narava bogato obdarila s sadjem, predvsem jablane so se kar vile od prelepih plodov. Ker v Trzinu skoraj ni hiše brez vrta in sadovnjaka, mislim, da imate jabolk dosti na zalogi. Iz njh namreč lahko zelo hitro pripravimo veliko sladic / ne samo zavitkov in pit/. Rada bi vam přenesla nekaj predlogov za pecivo, ki ga pripravljaljo in sem se ga naučila pripravljati v Sarajevu. Tam sem preživela lep del svojega življenja. Tufahije: Vzemite 6 do 8 lepih jabolk /ne preveč kislih/, jih cele olupite in izdolbite sredico. Pripravite 3 žličke mletih orehov, 1 žlico medu, 2 žlice marmelade in malo ruma, vse skupaj premešajte in napolnite jabolka. Posebej prekuhajte 400 g sladkorja v 2 dl vode z malo limoninega soka. Jabolka položite v okroglo posodo in zalijte s sladko tekočino. Kuhajte na lahkem ognju toliko časa, da se jabolka zmehčajo. Ohlajene boste postregli s sladko/ stolčeno/ smetano. Pečena jabolka: Jabolka olupite, prepolovite, izdolbite jamico, napolnitejih z maso kot za tufahije. V pekač daste za 1 cm vode, položite v tekočino jabolka in na vsakega vršiček masla. Pecite v pečici toliko časa, da rahlo porumenijo. Postrezite spet s sladko smetano. Jabolka v stafraku: Pripravite maso kot za palačinke, jabolka narešite na kolobarje, jih v masi povaljajte in prepražite na vročem olju. Postrezite s sladkorjem v prahu. In še tople. Pa vesele praznike vam želim! Vaša Zinka Turistično društvo Trzin želi vsem Trzinceni in bralcem Odseva, da bi kar najlepše preži-veli božične in novoletne praznike ter da bi jim novo leto 2005 přineslo kar največ osebnega zadovoljstva in uspehov, da bi bilo njihovo zdravje trdno in življenje veselo. Zelijo pa tudi, da bi bil naš kraj v priliodnjem letu še prijetnejši za bivanje ter lepši in zanimivejši za njegove obiskovalce! Turistično društvo Trzin Člani uredništva Odseva iz srca čestitamo našemu odse-varskemu kolegu - Tonetu Ipavcu, enemu od pobudni-kov oživitve našega časopisa in častnemu občanu občine Trzin ob njegovem življenskem jubileju. Čeprav je sedmo desetletno svečko na svoji praznični torti upihnil že pred časom, mu po odsevarsko z zamudo. a vseeno z iskrenimi željami privoščimo. da bi še vrsto desetletij kritično in pohvalno »odseval« dogajanja v naši sredini! Želimo mu krepko zdravje in obilico užitkov. Tone. vse najboljše ! Uredništvo Odseva Karitas zahvala V počastitev Tedna Karitas, ki se vsako leto odvija v mesecu novembru inje letos potěkal pod geslom «TUKAJ SEM, POŠLJI MENE !«, smo člani Župnijske Karitas Trzin v soboto. 6. 11. pripravili dobrodelni koncert. Prireditev. ki smo jo tudi letos pripravili v prijetnem vzdušju domaće cerkve sv. Florijana, so s svojimi talenti izvedli povabljeni izvajalci kulturnega programa. Vabilu za podporo so se vsak na svoj način prijazno odzvali: • Urad župana občine Trzin • Župnijski urad Dravlje Reklamni napisi Šinko • Turistično društvo Trzin Gostilna Narobe • Cvetličarna Omers Domžale Plesna šola Miki Jarše • Slaščičarna Oger Vinotoč Uršič • Geološki zavod Slovenije Iskrena hvala tudi vsem, ki so kakorkoli pomagali ali nas s svojimi idejami in prijaznim i besedami spodbujaii. Zahvaljujemo se obis-kovalcem za darove, s katerimi so podprli dejavnost Karitas Trzin. Vsi imenovani in neimenovani so pripomogli, da se je izpolnil moto letošnjega koncerta: Srce si bom napolnil z dobroto in roke z darovi prijateljstva... Vsem želimo blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2005. Župnijska Karitas Trzin Marjan Vodnik: »Kaša življenjsha uěna pot je družinu! GospodaMarjana Vodu,ka,po rodu Kammčana, občana Domžal in tudi "Trzinca", delavo lesa. Ženske so pletle ob peči ot- saj zadnja leta svojo modrost in znanje podarja rezbarjem, sem obiskala v soboto roci so bili na peči in vlekli na ušesa Edi- zvečer, ko se ztvljenje umiri in ko pogovor v topli sobi steče. na zabava je bil pogovor. Přenos naših Z vsem spoštovanjem do njegovih življenjskih načel, rezbarskega znanja in razdajan- korenin je bil direkten. " £emer ""J bl se pogovarjalti, mi ni in ni liotelo iz glave prvo vpraianje o druzi- Prihajam do tega, da so danes ljudje zelo "' "' »jenem mestu v sedanjem času. O rojstvu in tudi minevanju. Pa tudi zato, ker osamljeni. Ne čutijo korenin preteklosti. smo pred božičnimi in novoletnimi prazniki, ki jim pravimo tudi družinski prazniki. Ne vedo> kam spadajo. Izredno velik de- Kot da bi to vprašanjepričukoval, seje nasmejal in mi takojponudilsvoje razmiš- ficit za človeka> ki nekje lebdi in nima Ijanje o družini ob skulpturi Družina - les h ruš ke 2004 - kijo je pripravil za razsta- ničesar- ki bi mu kaj pomenilo. Ne ve za vo jaslic na Sveti Gori. svoj izvir. Gospod Marjan, tudi vi ste bili v mladosti in ne dolgo nazaj obkroženi s šte-vilnim sorodstvom, vašim in ženinim. Z ženo Marjeto imata sina Anžeta in hčer Jero ter vnukinjo Evo. Ali se vaša modrost o družini potrjuje tudi sedaj? Mislim, da sta moja otroka le prevzela nekaj korenin. Vendar zavedanje in razmišljanje pride, kojih začne učiti lastni otrok. Prav gotovo, to so tudi moje življenjske izkušnje in zgledi vseh tistih, ki sem jih poznal in spoznavam. V družini je bil vedno prisoten pravočas-ni pogovor, tako da odprtih stvari nismo puščali dalj časa. Ali ste srečen člověk? In kdaj, če seveda ni skrivnost, ste živcli najbolj poi-no? Ste hvaležni za življenje? Sem zelo srečen člověk. Najvažnejše v življenju je, daje člověk s sabo zadovoljen. Polno sem živel do prvega razreda osnovne šole, do sedaj, ko sem štiri leta v pokoju in delam to, kar rad. Žalostno je, da so sedaj otroštvo z devetletko skrajšali še za eno leto. Naša družina je živela v centru Kamnika, mamine sestre pa na periferiji, ob Bistrici. Tuje bil "moj dom" - reka Bistrica, njeni bregovi in loke. Prostrana narava tja do sedanjega Svilanita. Ob nedávnem srečanj u s sovrstnikom, Tomažem Per-kom, sva obujala spomine prav na ta leta in na takratno okolje s potočkom in jag-netmi - tako smo rekli drevesom ob potoku. Tam smo se otroci zbirali. Ena mojih treh tet je bila učiteljica v Domžalah in preko nje sem spoznal sedanjo ženo Marjeto že kot majhno deklico. Že takrat sva se družila, igrala in pogovarjala. Gospa Marjeta doda: "Edinojaz sem bila tista, s katero seje odprto pogovarjal, tudi o čustvovanju in občutkih. Najin odnos je tak še dancs." Marjan pa kar ne more mimo spominov na rosna leta: Poznal sem vsak grm, věděl, kje začno poganjati prvi telohi, mačiće, kdaj je veja meževna za piščal in rog. Race sem imel v Bistrici, doma pa zajce drugo prenašale izročilo. Zagotovo seje mladih nekaj "přijelo". Najslabše je, da vsaka mlada generacija sedaj zečcnja znova, vsak hoče po svoje. Ne vprašajo prednike, kako in kaj je bilo, se ne zanimajo za njihove izkušnje. KOREN1NE SO PRETRGANE. Prav zato večkrat, tudi ko analiziram rezbarsko delavnico v Trzinu, poudarjam, da nas je več generacij skupaj, inje to dobro. Obujam spomine na stare kmetije, v katerih je živelo po več rodov in je bilo tudi za šte-vilne otroke zadosti prostora. Danes so majh-ne kmečke hiše prazne. Na drugi strani smo pozidali še enkrat toliko. Pa nas Slovencev ni dosti več. Potrebe po stanovanjih pa še naraščajo. Pa mislite, da so bili nekdaj ljudje zadovoljni v majhnih hišah in "ko jim je vsakdo gledal v krožnik"? Kmečke domačije so bile naravnost idelane za stike z ljudmi. Tako je bilo tudi pri mojem starem očetu v Podutiku. Vse seje dogajalo v "hiši", okrog kmečke peči in na peči. Starejši so se motili z ročnimi deli. Oče ali ded je v hišo pozimi namestil "ponk" za ob- "Družina je ras-tišče naših korenin. Rojstvo novega življenja je družina. Učna pot živ-Ijenjaje družina. Življenja v družini ni mogoče nadomes-titi. Iskanje src-če je najuspeš-nejše v družini. Največji zaklad je srečna družina. Ali bomo uspeli ohraniti družino, zavisi od nas." In nadaljuje: Kar se družine tiče, mislim, da se preveč govori o tem, ali je potrebna ali ne. Od doma sem navajen živeti z več rodovi. Dancs smo se razdružili po generacijah, ne živi več generacij skupaj. Govorimo o dobi otroštva, mladosti, zreli dobi, tret-jem življenjskem obdobju...V vseh rešu-jerno odnose med ljudmi. Ko so po tri, štiri generacije živele skupaj, so ena na Kotne jaslice, sestavljene iz S kosov hruike, ki ta nastajali od 1965 -2000, 82 figur venem kosu in kokoši. Tudi sedaj imamo koze, psa, hči pa seveda male živali. Poznal sem vsako rastlino, vsako dřevo in bil sem del naravnega okolja. Ste ugotovili, od kdaj čutite ta izredni odnos do lesa, do oblikovanja skulptur.... Ko premišljujem, je bilo usodnih več stvari. Vsekakor prvi stiki z naravo, prvi nožiček za izdelavo piščalk, počitnice na očetovem domu - kmetiji. Pa ena od tet, ki je dělala v lesni trgovini. Poučila me je o rasti drevja, spravilu, obdelavi. Sploh o odnosu do lesa. V otroštvu sem se nekoč v kamniškem samostanu srečal s patrom Janezom. Z očetom sem bil večkrat v samostanu, kantor je med vojno skladiščil papir za tisk in prevzel navijanje ure. Patri so bili namreč med vojno izseljeni, po vojni pa so spet prevzeli samostan, in tudi potem sva zahajala tja. Eden med njimi, pater Janez, je rezbaril; sicer je bil po izobrazbi biolog. Poklonil mije nožiček, narejen iz kose. To je bilo moje prvo rezbarsko orodje in ga še vedno hranim in uporab-ljam. Mogoče je bila naslednja stopnja še najbolj odločilna. Druga tetaje bila poroče-na z g. Bergantom, rezbarjem oziroma podobarjem. V roko mije dal dleto in me prepusti! ustvarjanju. Seveda ob pogovoru in nevsiljivem poučevanju. Ta prenos znanja mije bil v tak poduk in prepričan-je, da moraš to, kar znaš, prenašati naprej, se razdajati, da sem se odločil, da bom znanje posredoval tako, kot sem ga sprejel. Drevo - les, je prav tako živo bitje, kot smo Ijudje, kot so živali. Najbolj neumno je to, ko pravijo, da naj živali ne ubijamo. Kaj pa rastline in drevesa? Prav tako so živa bitja. Kot rezbar čutim, daje les živ, da mi nekaj sporoča. Tuje potem tudi 'zziv, kaj nastane iz njega... Nadaljujte, prosim, vaša razglabijanja o zakonitostih življenja, o rojstvu, smrti, minevanju. Čeprav težko, sem se prepričal, da moram žival, če jo gojim, tudi pokončati. Moj način razmišljanja o življenju me je pripeljal do tega. Logično je, da če živiš, tudi umreš. Pri preprostih Ijudeh je to povsem normalno. Težko nam je sicer, če kdo bližnjih ali prijateljev umre, posebej, če je to otrok, vendar je smrt normalen zakijuček življenja. Pot je za-črtana, določena, tu ne moremo ničcsar spremeniti. Ko zdravniki razlagajo, daje pred nekom Ie nekaj mesecev življenja, je to povsem odveč. Pot je določena. Srečevanje z Ijudmi ni prazno, čutišjih nazaj. Koje na primer govora o starih starših, jih občutiš, občutiš, da so tako in tako živeli, kot da niso umrli. Umreš pa dokončno, ko nimaš ničesar zapustiti, pa ne v materialnem pogledu. Naravni način življenja, življenja z naravo, te privede do tega, daje rojstvo in smrt, ki da sta normalna pojava vsakega živega bitja. Sam sem to doživel ob prometni nesreči, ki se mije zgodila v Zagrebu in ko sem bil ko-maj tri leta poročen. Bil sem v globoki neza-vesti in takratni dogodek obujam po pripove-dovanju žene, ki je bila poleg. Prav nič težko ni umreti. Samo psihični stik s smrtjo je navezan, povsem vseeno ti je, ko pride do te faze. Hujša je pot do te faze. Se enkrat sem se rodil in življenje jemljem kot darilo. Če mi ni bilo usojeno umreti, bom še z večjim veseljem živel naprej, sem si rekel. Člověk duševno še živi, tudi potem, ko ga ni več, ostaja pri naslednikih. Zaznaš ga, ne v fizični podobi, ampak s spomini se ohranja vez z njim. V štiku z drevjem, lesom pa čutiš povezanost z naravo. Zame so drevesa veliko večje sporočilo kot člověk, ker nas starostno preživijo. Sin sije urejal delavnico in na vrtu je bilo treba podreti staro jablano. Del tega drevesa sem, tako kot mnogih drugih, obdržal. In nastale so jaslice. Tako skušam ohraniti spo- min nanj in ga obdelati. Tako se življenje ohrani naprej. Ko klešem, mi tak del drevesa vsili razmišljanje, ki ga drugače ne bi imel . V roke sem dobil 400 let star dren za klesanje. Ob rasti in staranjuje bil dren izpostavljen številnim sporočilom vseh 400 let. V srž debla pa sem přišel jaz po 400 letih. To mije bilo dano, in sem se počutil počaščenega. Modrost klesanja je, kot da ti neobdelan kos lesa vdihne idejo, ta postane potreba in te priganja, dajo uresničiš. Priganja tako, dajo čutiš kot pogovor z nekom. Občutek, da boš nekaj storil, kar je vna-prej določeno in veš, da se mora zgoditi. Nekateri čutijo naravo tudi kot glasbo. Potem si jo vtisnejo v spomin in kom-ponirajo čudovite skladbe. Ali ste tudi vi doživeli tak izziv? Zame je pripoved narave kot prelepa melodija, ki jo komponiram v klesanju ... Mogoče bi bilo igranje piščali v zgodnjih otroških letih povod za kasnejšo glasbe-no izobraževanje, vendar mije ure klavir-ja zagrenila šola. Takrat je bilo namreč učenje glasbe šola. To pa ni bilo po mojem okusu. Bil sem omejen v svojem gibanju, bil sem omejen pri meni Ijubih mclodijah. Pa smo končali. Imam rad različno zvrst glasbe, tudi klasično in vse ostale, pač trenutnemu raz-položenju primerno. Poznam vas vsaj toliko, da vem, da vam tudi samota in biti sam s sabo veliko pomenita. Kako ta del vašega značaja sprejema družina in prijatelji? Veliko ljubezni sem užil kot otrok. Ob-dan z ljubečimi starši, starimi starši, tetami in strici, imel sem brata, svojo Ijube-čo družino. Pa kljub temu, zelo sem zadovoljen, če sem lahko sam. V osnovni šoli sošolci tega niso razume-li. Biti sam s seboj mije marsikdaj prav prišlo tudi zato, ker me nekako niso sprejeli. Bil sem dosti višji od njih, pravili so mi Guliver. Vedno prvi, vedno razredni stařešina. Izstopati ni prijetno. Umaknil sem se v drugi svet. Šele kasneje, mogoče v gimnaziji, so se mi sošolci v velikosti približali. Tudi z bratom sva si bila različna. Oba tehnična "tipa", on rad v družbi, jaz, verjetno s pridihom umetniš-kega doživljanja, bolj v šamoti. Gospa Marjeta gaje dopolnila: Ko smo šli z otroki na sprehod, seveda največkrat v naravo, seje Marjan kar izgubil. Tudi po več ur ga ni bilo. Vedno seje vrnil s kosom debla. Tega smo se navadili in sprejeli. Vpisali ste se na arhitekturo in to je bil tudi vaš poklic. Zakaj, ali ste začutili, da v tem pokliču lahko udejanite svojo umetniško žilico. Nekaj je prav gotovo na tem. Več pa zagotovo to, da bi me oče zaposlil v tiskar-ni, kjer sem se čutil zelo utesnjenega, če ne bi študiral. Študij sem končal brez težav, šc pred diplomo in vojažčino meje štipendistka, Občina Kamnik, redno zaposlila. Zaposlitev mije po odsluženju vojaškega roka dala možnost ustvariti lastno družino. Značajsko bi vam prisodila udejstvo-vanje v športni panogi, kjer je rezultat odvisen predvsem od posameznika. Ali imam prav? Ne povsem. Odbojka je bila v srednji šoli pomembna športna panoga v Kamniku. Igral sem v kamniški odbojkarski ekipi. Ob vpisu na fakulteto sem bii vabljen v slovensko mladinsko reprezentanco. Žal so bili teningi ob 23. uri, na fakulteti pa vedno manj časa. Nisem bil slab tudi v plavanju in atletiki, predvsem skokih v višino. Vse seje, kot sem rekel, zaključilo s študijem in tesnejšim prijateljstvom z bodo-čo ženo. Na fakulteti sem šele dojel, da se učim zase in šele takrat mi študij ni bil več breme. Žal paje služba bila davek za preživetje, čeprav sem bil vedno vesel, da sem jo v tistih časih vsaj jaz dobil, ženi namreč to ni bilo dano. Če bi imeli več časa, kaj bi še počeli. Izredno rad zahajam v hribe. Največkrat po samotnih poteh, največkrat sam. Rad delam na vrtu, skrbim za svoje živali. Vsak dan, proti večeru, greva z ženo na sprehod. Po ustaljeni poti, tja do pokopališča, zadaj za progo, kjer je bolj samostno. Vesel sem, ker ima žena sedaj tudi nekoliko več časa in me spremlja na razstave in dclavnice. Iz tega na-rediva izlet. Brezplodne vožnje z avtomobi-lom ali porabljen čas za urejanje ne prej do-govorjenih zadev, me zelo moti. Škoda časa, ki gaje tako malo. Fotografija in přenos na računalnik paje še izziv, ki ostaja. V Sloveniji imamo veliko lepih mest z ohranjeno dediščino. Zakaj turistično še niso zaživela tako, kot bi lahko? Tistega, kar imamo, običajno ne znamo dobro izkoristiti. Mnogokrat pa smo vse kvalitetno prehitro uničili. V Trzinu imate srečo, ker sodelujete: turistično društvo, šola in občina. Imate veliko pristne energije in želja, zato smo se tudi tako uspešno srečali. Ne smemo se zapirati v ozke lokalne okvire. Kaj imamo in kaj znamo, pokažimo na prireditvah širom Slovenije. Tu pa po mojem mnenju s sodelo-vanjem lahko največ storijo turistična društva. Kaj se je v vašem življenju zgodilo, da ste s svojim znanjem rezbarstva in skulpturami šli med ljudi, ven iz doma. Vem, da ste dolga leta ustvarjali zase, za svojo dušo, da ste načrtovaii svojo galerijo. Da ste se začeli razdajati tudi kot mentor, čeprav ste bili že vseskozi odprti za uka željne. Vedno sem si želei doma urediti svojo lastno malo galerijo. Les namreč ne prenese večletnega izpostavljanja vremenskim razmeram. Dolga leta so bile skulpture izpostavljene vremenskim razmeram, ko so bile na ogled v našem vrtu. Sedaj bo galerija v spodnjih protorih skoraj gotova. V razmišljanju, da samo ustvarjanjc ni dovolj, da ne bom izpolnil svojega poslanstva, meje podprl Lev Milčinski, ženin sorodnik. "Marjan, zakaj ti vse to delaš in imaš sam zase, to vidi le peščica ljudi. Zakaj ne greš med ljudi, skulpture imajo toliko pozitivne motivacije." V javnosti sem se s svojimi deli pojavil ob upokojitvi. Za prostor v galerijah sem najprej zaprosil samo v Kamniku, Domžalah in Ljubljani. Iz Domžal sem prejel obvestilo, da nisem izbran, druga dva mi sploh ništa odgovorila. Žal mije bilo za Vodnikovo domačijo, saj sam izhajam iz te rodbine. Prijatelj g. Kos mije ponudil prostor v "Besedi" v Domžalah in javnosti sem se prvič představil leta 2000. Kot sem se tudi pri vas v Trzinu, na Flo-rijanovem sejmu. Danes grem povsod, kamor me povabijo. Ponujam se ne. In klešem. Zadovoljim se s hrano in prenočiščem. Naj omenim le nekatere kraje: Otroške delavnice v Ljubljani, Trzin, Terme To-polščica, Razstaviščc Ljubljana, Rodine, Volčji Potok, Vrba, Bled, Groblje, Koseč - Drežnica, Slivnica, Železniki, Cerkno, Prvačina, Radovljica, Sutrio - Italija, Domžale, Mengeš, Ptuj, Škofijc, Koper, Laze, Radovljica, Sveta Gora - Solkan, Novo mesto, Palovče... Jaslice "Najđene poti" - orah 2004, 66 figur v enem kosu, razstavljene na Sveti Gori Jaslice "Srce kršćanstva" - oreh, 2002, 45 figur v enem kosu Jaslice "Luč v temi" - hruška 2003, 32 figur v enem kosu Že četrto leto vodim rezbarsko delavnico v Trzinu. Število sodelujočih v prijateljskih srečanjih ob torkih je letos naraslo nad 25 udeležencev. In radi se pridružijo vedno novi in novi. Po hčerinem štetju ob seminarski nalogi naj bi bilo doma preko sto del, podarjena so pa tudi v Italiji, Nemčiji in domači slovenski okolici /Štajerska, Primorska, Gorenjska itd./. Povejte kaj več o jaslicah, ki jih izde-lujete in razstavljate: Jaslice so poseben del moje zgodbe. Do sedaj sem jih izdelal 14, seveda vsake drugačne in vsake s svojo podobo. Vsako leto je mesec december vezan na več razstav, letos na primer osem, in bi bilo dobro, če bi bilo jaslic še več, da doma ostanejo vsaj ene. Ta povezava z jaslicami mi veliko pomeni, če obiskovalci ob ogledu uživajo. Ne bom pozabil bescd hvaležnosti zakon-skega para v Pervačini na prazniku bres-kev, kjer smo bili rezbarji skupaj s turis-tičnim društvom: "Najin danje popoln, ker sva doživela vas..." Ko klešem, sem v štiku z ljudmi. In gospa Marjeta nadaljuje: Koje Marjan razstavljal v KD Groblje, je moja prijateljica, ki slabo vidi, tudi potipala razstavljene izdelke. Toliko pozitivne energije je v njih, je bila vzhičena, ali lahko pripeljem sem tudi svoje slabovidne kolege in kolegice? V zahvalo, da sta videli moje jaslice, sta mi mati in hči iz Primorske zapeli lepo staro božično pesem. Mogoče vas kdo tudi vpraša za nakup ali pa želi naročiti določcno skulpturo? Ne prodajam svojih del, to se zgodi le za posebne primere, za katere pa bi bila ena roka preveč. Veliko jih poklonim. S ceno se ne obremenjujem. "Samo toliko imej, kot rabiš, pridejo časi, ko bodo spet jemali," mije rekel oče. In "Blagor tistim, ki ne delajo po naročilu," mije pravil strie. In še kako drži. Gospod Marjan, dovolíte, da zaključiva tam, kjer sva pogovor začela. Kako je nastala Družina - les hruške 2004? Deblo stare hruške - tepke mije dalo možnost vklesanja družine. Izklesal sem mamo z otrokom v naročju, zraven stoji oče, spodaj je deklica s kito, ki se vzpenja. "Ali so to jaslice?" meje vprašalo mlado dekle. "Ta deklica, ki se vzpenja, sem morda jaz." Taka doživetja so mi v vzpodbudo; zakaj se gledalci ne bi skušali prepoznati, če tako čutijo. Pred ogledom nastajajoče galerije v spodnjili prostorih hiše sem zvedela še tole: obiskovalci se nápovědo za "pet minut", ostanejo po več ur ... Mogoče je čar v pretepo izdelani leseni konstrukciji stanovanja in mansarde / vidi se roka arhitekta/, ki je nenehno pred očmi s posebnega stola za goste, mogoče pa v pogovoru, ki vzpodbudi v člověku vie tisto, kar je dobro in lepo. Jožica Valenčak Kjer sejemo ljubezen, se rodi veselje. Hans Walldorf OTROK ZA ZDRAV RAZVOJ POTŘEBUJE LJUBEZEN IN VZGOJO Že nekaj časa razmišljam, da bi v nekaj naslednjih člankih, ki jih mesečno lahko prebirate v Odsevu na temo VZGOJA, spregovo-rila tudi o ČUSTVENI INTELIGENCI, RAZVOJU OBCUT-KA LASTNE VREDNOSTI kot načinu preprečevanja nesocial-nih oblik vedenja, saj menim, da sta to dve ključni področji za uspešno vzgojo in veselo šolo. Prepričana sem, da ste o teh dveh področjih v zadnjih letih marsi-kaj slišali ali přebrali, vendar osebno menim, da o teh stvareh ljudje začnejo razmišljati ali jih celo uporabljati v svojem življenju, če jih večkrat slišijo, zato upam, da bodo sugestije vredne razmisleka. Pred letom 1999 seje v Sloveniji o čustveni inteligenci in o ob-čutku lastne vrednosti govorilo bolj zamegljeno, daleč proč od nas pa so že desetletja nazaj nastajale zanimive raziskave o pome-nu in vplivu čustvene inteligence in občutku lastne vrednosti, prišli so do izjemnih rezultatov. V mesecu juniju, leta 1999, sem se udeležila seminarja o občutku lastne vrednosti, ki gaje organiziral Inštitut za razvijanje osebne kakovosti iz Ljubljane, kjer je bil glavni govornik dr. Robert W. Reasoner, ki se samospoštovanju posveča že dolga leta. Moto omenjenega seminarja je bila njegova misel: »Občutek lastne vrednosti je najboljša preventiva, kar smo jih doslej poznali, in morda je celo naš edini up za boljši svet.« Reasoner ne gradi samo na teoretskih projekcijah. Njegovo pre-pričanje o zdravilni moči okrepljenega samospoštovanja temelji na konkretnih rezultatih, predvsem v šolskem okrožju Moreland v Kaliforniji. Potem ko so začeli v tem okrožju uporabljati v osnovnih šolah Program za razvijanje samospoštovanja, je državna šolska oblast proglasila te šole za vzorné; prav tako seje izboljša-lo stanje v srednjih šolah. Rezultati so bili vidni na več ravneh; prisotnost pri pouku je povprečno dosegla 99,7 %, stroški vandalizma so se zmanjšali vsaj za petkrat, število izključitev se ni povećalo, problem drogje izginil, število zločinov seje zmanjšalo, odstotek dijakov, ki so nadaljevali šolanje, seje iz 65% povzpel na 89%. Napredekje bil viđen tudi pri učitcljih, saj seje število bolnišk zmanjšalo in intenzivno so se začeli izobraževati na tem področju. Reasoner poudarja, da so tako dejavniki tveganja kot zaščitni de-javniki odvisni od posameznika (in vrstnikov), družine, šole in soseščine/skupnosti. Meja, kjer se začne njihovo (samo)razdiral-no ali (samo)ustvarjalno delovanje, je po njegovem mnenju predvsem SPOŠTOVANJE. AVTORITARNI MODEL JE PO NJEGOVEM PREŽIVEL; Z NJIM NI VEČ MOŽNO OB-VLADATI RAZMER. Samospoštovanjskega projekta nima za terapijo. Ne posega v posameznika z različnimi neposrednimi intervencijami, ampak ust-varja okolje, za katero sta značilni STRPNOST, POZORNOST. Reasoner sicer ne verjame, da lahko s spremembo zakonodaje zagotoviš temeljite spremembc. Pomembno paje, da tudi v politične programe in proračun pridejo tudi projekti za razvoj samospoštovanja. Samospoštovanjski projekt ocenjuje za ideološko tako univerza-len, daje sprejemljiv ne glede na razlike v družbeni ureditvi, vero, narodnost. Reasoner je večkrat poudaril, da je edini smisel tega projekta v tem, da šola vključi vanj popolnoma cei kolektiv in tudi starše. Po vsem tem napisanem, bi mogoče nekdo podvomil, da Slovenija resnično še ne potřebuje takih projektov in da se ne moremo primerjati z Ameriko. Pa ni res, statistični podatki govorijo v prid takim projektom, saj v zadnjih letih narašča v Sloveniji tako zloraba drog, število splavov med mladoletnicami kot tudi najrazlič-nejši konflikti v osnovnih in srednjih šolah. Še kako bo potrebno poskrbeti za varno in otrokom prijazno šolo! SAMOSPOŠTOVANJSKI POPIS po Robertu W. Reasoneriu • Imam določene cilje, ki jih želim doseči. • Uživam v delu, brez spodbud in nagrad. • Sem tako svoboden, da izražam svoja čustva. • Uživam, če mislim po svoje in sam odločam. • Lahko priznam napake ali poraze, ne da bi se zato počutil kot izguba. • Sprejemam mnenjske razlike, ne da bi se pri tem čutil potlačenega. • Lahko sprejmem darila ali komplimente, ne da bi se mi zdelo, da moram kaj pojasnjevati ali dati v zameno. • Lahko se smejem sam sebi, ne da bi se čutil ponižanega. • Svobodno izražam svoje mnenja in prepričanja, tudi če so drugačna od tistih, ki jih imajo moji vrstniki. • Lahko sem sam in se ne počutim osamljenega. • Zmorem dopustiti drugim, da imajo prav, ne da bi jih moral popravljati. • Lahko spoštujem dosežke drugih in uživam v njih. • Lahko povem svojo zgodbo, ne da bi se mi bilo treba bahati ali obzidati. • Zame je pomembno, da ustrežem soljudem. • Pozdravljam nove izzive in se soočam z njimi z zaupanjem. • Sprejemam odgovornost za svoja dejanja in se ne izgovarjam na okoliščine ali druge ljudi. • Zlahka in naravno se spoprijateljim. • Pripravljen sem zaupati drugim Ijudem. • Poznam več svojih moči. • Ne moti me, če vprašam ali prosim za podporo, ko potrebujem pomoč. • Stremim k temu, da bi me prihodnost ne skrbela ali vznemirjala. Senadaljuje ... Mateja Chvatal Društvo prijateljev mladine Člani uredništva Odseva želimo našim bralcem in vsem pre-bivalcem Trzina, da bi bilo peto leto v tretjem tisoiletje za vse leto radosti, uspehov in prijetnih doživetij! Želimo, da bi v prihodnjem letu poroćali predvsem o iepih stvareh in zadovoljstvu občanov ter, da bi bile vezi med Trzici trdnejie in bolj prijateljske! Vsem želimo dobro zdravje ter prijetne novo/etno božične praznike! SREČNO 2005 Uredništvo Odseva y.fr ÍnTvoLETNA roBAČVANKA 3 ZA malk m vsune otrokc ! OTROC// RlSBO POKONČATE ! IAKO j VA VLEČETE ČRTO OD PiKfc Po TIKE/ OP A} Z, 3j .„i VSE PO -W ! NATO JO roBAKVAlTE, KAKoR ÍEHTE/ ĆOPITE U5T\ÍA%-JALNI IM U PoRAfrLJAJTE POMISLI JO / : -HVALA ZA S o DE i. o VAN IE ' ST4RÍ// POKAŽITE o7RoKor\ To PA7TE J'M Svi S)čN i Kb j BAKVicE IN 1\SALA/ HAÏ SE IÇRAÏO / JOl+IOVE IZDELKE TOSLUTE HA UKEPMÍŠTVO OPS EVA/ KJEX Bono IŽBZAL1 NA3&0LJ ŽAMlMlVo -poVAflVANKo IW lo ogjAYIZ-l W/l BAKVNIH ïtKAmeh y řAJí ÍŽMED MSLEPAlJf-h sTeVtLK . •//06 22 21 Uv/ *"Í2 . ^ -to? •log DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE TRZIN ^ msa m oma m« «urnom GMMMQ mMmmrn KflLABO mm OH mSsmmaí «MA Gasa 1. VPRAŠANJE: Kje preživljaš prosti čas v Trzinu? na igrišču, v športnem parku doma pri prijaleljih pred šolo v mladinskem klubu v KUD-u, pred bloki v gozdu, na ireningih, po čelem Trzinu na Dobenu, v knjižnici, pri babici, pri sorodnikih, v de-lavnici. v Črnučah, v Trzinu, na sprehodu, pred Motori-nom, nikjer 2. VPRAŠANJE: Kako preživljaš svoj prosti čas v Trzinu? za računalnikom (igrice, pisanje zgodb, internetj igranje nogometa gledanje TV rolanje koiesarjenje košarka branje druženje s prijatelji ukvarjanje s športom ples, poslušanje glasbe risanje, streljanjc sprehodi, igranje instrumenta, ne vem pogovori obiski kina, igra tenisa, rokometa, kartanje, pomoč staršem, razno petje, obisk dramskega krožka, izdelovanje modelov čol-nov, nabiranje rožic, igra hokeja, jahanje, igranje v glcda-lišču. obisk věrouka, potepanje, pospravljanje, rolanje, aerobika, plavanje, telovadba, hoja, igra z živaljo, obisk trgovin. druženje s šošolkami, s svojimi sestrami, Ienar-jenje 3. VPRAŠANJE: Kaj pogrešaš v Trzinu, da bi kvalitetnejše ______ preživljal svoj prosti čas? kino skate park več organiziranih športnih dejavnosti, veliko trgovino in 4 vanjo vstop z rolerji. kulturno društvo klube za mlade, nogometno igrišče, urejeno smučišče, 3^ litnes, disco, igrišče v starem delu Trzina več športnih objektov, klopce po naselju, ping boll, ranč Y z islandskimi konji, down hill progo karate klub, kolesarske proge, igrišče in prostor za T badminton, hokej, računalniški igralni center, streljanje z lokom. zabaviščni park, nogometne turnirje, koncerte, prodajalno pijače na novem igrišču, več trgovin, več igral, večji bajer, plesno dvorano z učiteljico, travnato igrišče, več košev, parke, več zelenih površin, nič ne pogrešam, vse mi je všeč 4. VPRAŠANJE: Ali si vključen v katero društvo v Trzinu in če si, '__zapiši ime društva? PLANINSKO DRUŠTVO STRELSKO DRUŠTVO TABORNIK!, CIVILNA ZAŠČITA J~ ŠPORTNO DRUŠTVO, SMUČARSKO DRUŠTVO T TURISTIČNO DRUŠT VO, NOGOMETNI KLUB DOMŽALE. KOŠARKA - OŠ TRZIN FIT-FIT DOMŽALE --T- Ze pred časom seje v društvu porajala ideja, da bi organizirali okroglo mizo na temo MLADI TRZINA IN PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA, da bi přivábili čim širši krog mladih, ki bi spregovorili 0 svojih pogledih, željah in predlogih, kaj sploh pomeni za njih prosti čas, kje in kako ga preživljajo. Pred okroglo mizo smo želeli mlade vprašati o ključnih vprašan-jih preživljanja prostega časa v Trzinu in sestavili smo anketo, na katero je odgovarjalo 150 učencev od 5. do 8. razreda OŠ Trzin. Da na kratko povzamem rezultate, ki so bili tudi iztočnica okrog-le mize. Na vprašanje: Kje preživljaš prosti čas v Trzinu, je polovica učencev (74) odgovorila, da ga preživljajo na igrišču in v šport-nem parku, 66 učencev ga preživlja doma, 13 pri prijateljih in 10 pred šolo. Na vprašanje: Kako preživljaš svoj prosti čas v Trzinu, je 90 učencev odgovorilo, da se ukvarjajo z različnimi športi (nogomet, košarka, rolanje, koiesarjenje, ples), 37 učencev je odgovorilo, da prosti čas preživijo za računalnikom, 21 jih gleda TV in 12 se jih druži s prijatelji. Na vprašanje: Kaj pogrešaš v Trzinu, da bi kvalitetnejc preživljal svoj prosti čas, jih je 40 zapisalo, da pogrešajo bazen, 21 učencev pogreša kino, 12 jih pogreša skate park, 4 pogrešajo nogometno igrišče, disco in fitnes. Na vprašanje: Ali si vključen v katero društvo v Trzinu in če si, zapiši ime društva, pa jih je 14 odgovorilo, da so vključeni v planinsko društvo, 5 v strelsko društvo, 2 sta pri tabornikih in 2 v športnem društvu. 30. novembra 2004 smo se ob 18. uri zbrali v dvorani Marjance Ručigaj in predhodni strah o slabi udeležbi okrogle mizeje bil neopravičen, saj seje zbralo preko 30 udeležencev. Zelo smo bili veseli odziva učencev in seveda tudi povabljenih gostov - gospoda župana, predstavnikov osnovne šole (ravnatelja, g. Franca Brečka, pomočnice ravnatelja ge. Vanje Vogrin in pred-sednice šolske skupnosti ge. Marje Grbec, ki je povedala, daje učence dodatno motivirala za okroglo mizo, vendar se jih je kar precej opravičilo zaradi obveznih popoldanski dejavnosti, veseli smo bili tudi predsednika Mladinskega kluba g. Alberta Mrgoleta in predstavnikov trzinskih društev (turističnega, planinskega, športnega, zveze borcev, upokojencev in društva vojnih vetera-nov), saj menimo, daje društvena dejavnost tudi zelo pomemben kraj, kjer mladi lahko preživljajo svoj prosti čas. Po kratkem uvodu in pozdravu vsem navzočim, predsednice DPM Mateje Chvatal, seje začela diskusija. Najprej je ravnatelj OŠ, g. France Brečko, poudaril, da OŠ organizira preko 30 različnih prostovoljnih dejavnosti, ki potekajo po pouku v prostorih šole in daje skoraj vsak učenec na šoli vključen v vsaj eno izmed njih. kar pomeni, da del svojega prostega časa preživijo pri teli dejav-nostih. Županje představil svoje in splošno mnenje glede mladih in preživljanja prostega časa, a pri tem ni mislil samo na občino Trzin, POGLED IZ ZA0DRIA ampak na cei svet. Že od samega začetka vođenja občine je veliko razmišljal o mladih, kaj bi bilo za njih zanimivo in uporabno, da čim bolje preživijo svoj prosti čas v kraju, kjerživijo, in žal je danes nad to tematiko razočaran. Meni, da mladih ne znamo naučiti samoorganizacije in krivdo vidi v starejših. Sam seje zavze-mai za mladinski klub, ki ga danes občina tudi ima, vendar mladi vidijo v njem zgolj zabavo, kar paje premalo. Odgovoril paje tudi mladim, ki si želijo v občini bazen in kino, da so to investicije, ki so za občino glede na njeno velikost neizvedljive, res je, da se občini Trzin in Domžale dogovarjata, da bi skupaj postavili pokriti bazen, kar pa se tiče kina, pa vemo, daje v ospredju trenutno Kolosej in da se manjše kinodvorane zapirajo. Omenil pa je tudi vandalizem, ki ga v občini ni malo in tega lahko zasledimo vsi občani in mladi bi se morali zamisliti tudi sami nad takšnim grdim početjem. V Trzinu deluje tudi MLADINSKI KLUB, pod strokovnim vodstvom g. Alberta Mrgoleta, ki je představil delo kluba. V njem deluje 12 mentoric in mentorjev, ki so prostovoljci in vodijo raz-lične aktivnosti. Klub je odprt vsak dan od 18. ure dalje in želijo si, da bi pritegnili večje Število učencev, da bi bil kljub odprt tudi popoldan oziroma da bi učenci lahko zahajali tja takoj po pouku, da bi bil odprt ob sobotah in nedeljah, vendar je vse to povezano s številom usposobljenih ljudi, ki pa jih trenutno ni dovolj. V lánském šolskem letu so v Mladinskem klubu organizirali DAN ODPRTIH VRAT ZA OSNOVNO ŠOLO, vendar, je poudaril ravnatelj, so take enkratne aktivnosti žal neučinkovite, in jih je potrebno ponavljati preko celega šolskega leta, če želimo doseči njihov namen. Članica DPM ga. Anica Mušič je izpostavila vse večji problem, in sicer odnos med otroki in starší, saj meni, da bi morali starši veliko bolje vplivati na svoje otroke tudi z vidika kvalitetnejšega preživljanja prostega časa. Članica DPM ga. Majda Ipavec je poudarila tudi to, da bi morali v društvih bolj aktivirati mlade, jih motivirati na različne načine tudi s pomočjo osnovne šole, večkrat na leto priti v šolo, učencem predstaviti natančen program in jih na ta način privabiti k delu, saj meni, da v društvu pride do pravih prijateljskih vezi, do enkratnega vzdušja v znamenju koristnega in družabnega. Predsednik planinskega društva, g. Emil Pevec, je povedal, da se trudijo ustanoviti športno-plezalni odsek, saj je v OŠ plezalna stena, ki joje potrebno bolje izkoristiti. Mladi niso bili prav glasni, vendar so povedali, da bi radi imeli šolski ples, nogometni klub in prostor za paint boll. Oglasil seje predstavnik vojnih veteranov in poudaril, daje ta stvar zelo draga, da pa se sicer tudi oni navdušujejo nad njo. Sklepi okrogle mize, ki jih povzela članica DPM, ga. Meta Železník: • Učencem mladinski klub približati še bolje, klub raste na tradiciji, vemo, da se stvari ne dogajajo čez noč, vendar paje potrebno poizkusiti s še večjo ponudbo aktivnosti in sigurno bodo rezultati. • Društva v Trzinu bi se morala ob izdelavi letnega načrta povezati in že na samem začetku poiskati poti za še tesnejše sodelovanje in motiviranje mladih za delo v društvih. • Solski ples ne bi smel biti problem, potrebno je postaviti jasna pravila, za organizacijo pa bi se povezali OŠ, mladinski klub, društvo prijateljev mladine in sigurno še kakšno društvo v Trzinu. Vsem sodelujočim se iskreno zahvaljujemo. Upajmo vsi skupaj na boljše in kvalitetnejše preživljanje prostega časa mladih v Trzinu. Predsednica DPM Matcja Chvatal Ob izgubi našega Roberta ... Naše kulturno društvo sta v letošnjem letu pretresli kar dve veliki izgubi. Najprej nas je zapustil naš dolgoletni član, eden izmed nosilcev kulturnega in družabnega življenja v občini, Ivko Ručigaj. V novembru nas je vse prizadela še ena tragična vest. Prometna nesreča nam je vzela dobrega prijatelja in enega od najbolj perspektivnih članov našega gledališča, Roberta Janežiča. Bilje tako rekoč na začetku svoje življenjske poti. Rad je imel življenje. Dobesedno gaje zajemal z veliko žlico. Na vseh pod-ročjih je živel zelo polno. Z dolgoletno ljubeznijo Šonjo, tudi članico našega društva, sta načrtovala skupno příhodnost... V žepu je imel nekaj tednov staro diplomo profesorja telesne vzgo-je. Po dolgih letih intenzivnega delà pri smučarskih skokih se mu je s prvim januarjem obetala redna zaposlitev trenerja mladih smučarjev skakalcev. Bilje celo pevec pri rockovskem ansamblu in zaradi svoje komunikativnosti in pozitivnega značaja priljubljen pri množici prijateljev in znancev. Po stažu in starosti je bil eden izmed najmlajših članov našega gledališča Teatra Cizamo. S svojo mladostno zagnanostjo, energijo, poštenostjo, tovarištvom in ne nazadnje talentom paje postal eden izmed nepogrešljivih in vedno dobrodošlih igralcev. Še posebej dobro si ga bomo zapomnili po vlogi dinamičnega artista in akrobata v predstavi TO JE TO!. V letošnjem letu pa se je, v predstavi Cafe EUropa, nadvse uspešno představil tudi v vlogi Slovenca Stančita, simpatičnega in uslužnega zeta, akrobata na harmoniki. Nobene besede ne morejo opisati naše nejevere ob misli, da njegova prešerna energija ne bo nikoli več napolnjevala našega KUD-a. Za njim bo ostala nenadomestljiva praznina tako v naših srcih kot tudi v igralskih vrstah Teatra Cizamo. Kratek pregled dogajanja v KUD-u Letošnje kulturno leto sta najbolj zaznamovali dve premieri: Trnuljčica in Cafe Europa. Seveda pa smo v tem času realizirali tudi celo vrsto občinskih in državnih prireditev in proslav, sode-lovali smo pri organizaciji številnih dogodkov z drugimi društvi v občini in soorganizirali festival Trzinska pomlad. Tudi dvorana KUD-a ni samevala. V novembru smo si lahko ogledali tradicionalno prireditev turističnega društva, Večer slovenska folklore in plesov. 5.12. nas je z igrico in dařili obiskal sveti Miklavž, 11.12. je imelo svoj redni obči zbor športno društvo. 19.12. so se v KUD-u zbrali starostniki in drugi naši someščani, potrebni pomoči in razvedrila, pod okriljem volunterske organizacije Jesenski cvet, 23.12. nas čaka občinska proslava ob držav-nem prazniku dnevu samostojnosti, 31.12. pa še zadnja prireditev v letošnjem letu, silvestrovanje z ognjemetom. Za konec pa naj vam zaželim še zdravo in kulture polno novo leto 2004 in le oglasite se na katero od številnih prireditev! Andrej Župane V nekaterih življenjskih okoliščinah nam mora biti prijatelj blizu v molku: včasih besedna tolažba še poveča rano in razodene njeno globino. Honoré de Balzac TU JANEŽIČU V SLOVO ga ogrevanja, smo seveda mi, ki komaj ali pa sploh ne naredimo nili prevala, oslali brez besed... Janži, sam namreč predobro veš, da Ciza-mo nikoli ni bilo zgolj gledališče v strogem pomenu besede, ampak le usivarjalen okvir za druženje s posebnimi prijatelji, ki bolj kot v nedvomnih gledaliških uspehih uživamo v tem, da smo skupaj, in zato, Janži, ostaja-mo s teboj v naših mislili in srcih še naprej. Janži, radi te imamo... Respect!!! Ko smo se ob tragični vesti zbrali ciza-movci... veš, Janži, z namenom, da ti vsi skupaj v slovo napišemo zahvalo, vemo, da še predobro veš, kakšen jc bil rezultat našega početja ...jasno, prazen list papir-ja, kajti prav vsakdo izmed nas bi se ti rad zahvalil in se od tebe še zadnjič poslovil na svoj način, saj si bil nam vsem veliko več kot zgolj soigralec... Janži, bil si nam pravi in nenadomestljiv prijatelj. T voja pozitivna in eksplozivna narava, neusahljiv presežek mladostne energije in dobre volje, je namreč v naše gledališče přinesla ne le nove dimenzije v ustvarjan-ju představ, pač pa je dobesedno pomenila začetek in, žal, sedaj tudi konec nekega obdobja Teatra Cizamo. Ko te je pred približno štirimi leti velika ljubezen do Šonje pripeljala v T rzin, si kmalu spoznat, da se v Trzinu, kot si rad rekel, »neki dugaja« in seveda, Janži, ne bi bil li ti, če ne bi stvar »prečekiral«. In tako si nekega večera prestopil prag našega Kud-a, kjer smo si te - takrat še naiv-nega, z neverjetno energijo prekipevajoče-ga mladeniča oziroma z eno frazo pravega kranjskega frajerja - stari mački pošteno privoščili, saj smo posebej zate pripravili avdicijo - seveda popolnoma namišljeno. Odpeljali smo te v dvorano ... kjer pa si se ti ... tako kot še mnogokrat kasneje, privoščil nas... In ko si v kotu zagledal par hodulj, si, še preden smo se zavedali, že hodil z njimi, Še več, po petih minutah si na njih plesal po dvorani ...Jasno je, da si nemudoma postal naš akrobat oziroma kot smo te kasneje po-imenovali, »naš artist na zidarskih kelah«, kajti ta rekvizit smo posebej izdelali za tvo-jo točko v naši ognjeni predstavi To je to!, s katero smo prav letošnje poletje tako uspešno gostovali na gledaliških festivalih v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem. Pa akrobatika ni bila edini talent, s katerim si nas vedno znova osupljal, kmalu seje namreč izkazalo, da se z nesramno lahkoto učiš vseh ostalih cirkuških veščin, za katere smo ostali potřebovali mesece in leta treninga. Še več, z minimalnim trudom si se lahko prelevil v klovna, bruhalca ognja, cirkusan-ta, srednjeveš-kega glumača, mladoporo-čenca, polica-ja, pacienta, Agassija, Pata ali Mata, angela, hudiča ali Božička in nenazadnje Slovenca Stančija v naši letošnji predstavi Kafe Eu-ropa, če omenim le peščico gledaliških likov, s katerimi si zabaval in nasme-jal ne samo občinstvo na naših številnih nastopih. ampak tudi nas, tvoje prijatelje v Cizamu. TEATER CIZAMO Kl'D FRANCA KOTARJA TRZIN Ob kolesih, levjih skokih, premetih, saltah in ostalih akrobacijah, ki si jih izvedel pred našimi očmi, jasno, brez vnaprejšnje- Iz dobrih, zdravih korenin, Jesenski cvet ožarja lica, ki jih je narisal čas Tretjega decembra, ko se spominjamo rojstva našega velikega pesnika France-ta Prešerna, so v poznih popoldanskih urah dvorano Kulturnega doma v Lukovici napolnili mladi po srcu in njihovi vodje, da bi se poveselili, si ogledali predstavo ter ob dobrih mislih in željah zaključili iztekajoče se leto. Lepo je bilo videti do zadnjega kotička napolnjeno dvorano zadovoljnih in srečnih ljudi, ki so prisluhnili uvodnim besedám Majde Hrovat, pobudnice oziroma »velike mame« Medgeneracijske-ga društva Jesenski cvet, ustanovljenega pred tremi leti v občini Domžale, ki pokriva tudi občine Lukovica, Moravče, Mengeš in Trzin. Društvo šteje dvajset skupin, v kratkem, smo slišali, ga bodo povećali še za dve skupini. Majda in vodje skupin so to prijetno srečanje pripravile starostnikom, dajim polepšajo dan in vsaj za tisto popoldne odženejo samotnost, monotonost in tegobe, ki jih prinašajo pozna leta. K dobrému razpoloženju je prav gotovo prispevala tudi zabavna igra Navadni člověk, ki joje uprizorilo Kulturno društvo Janka Kersnika Lukovica. Zelo kakovostno odigrana igra, ki smo se ji od srca nasmejali, nosi sporočilo, daje člověka potrebno imeti rad ali ga ljubiti takšnega, kot je v resnici, ne idealov, s katerimi je prepoznaven. Vse to se nam prepogosto dogaja tudi v vsakdanjcm življenju. Za to lepo in družabno popoldne seje Majda Hrovat posebno zahvalila Občini Lukovica, ki je brezplačno odstopila dvorano Kulturnega doma ter KD Janka Kersnika, ki je veselo predstavo poklonilo Medgeneracijskemu društvu Jesenski cvet ob kulturnem dnevu Slovencev. Seveda gre zahvala tudi direktorju gos-tinskega podjetja Trojane Bojanu Gasi-orju, ki je vse navzoče pogostil s slavni-mi trojanskimi krofi. To jc njegova zelo lepa lastnost, ki jo je že neštetokrat po-novil, ne odkloni pa ludi prosilcev raznih društev za denarno pomoć. Po končani predstavi je v vlogi dobrot-nika in Miklavževi obleki Vili Golob povedal nekaj misli, ki tičijo globoko v nas samih, le znati jim moramo prisluhnili ter jim pustiti, da v pravi luči in podobi privrejo na dan. December je mesec pričakovanj, obda-rovanj in voščil. Zato Medgcneracijsko društvo Jesenski cvet ob tej priložnosti želi vsem svojim članom in občanom prijazne božične in novoletne praznike ter mnogo zdravja, sreče in razumevan-ja v naslednjem letu. Milena Đradač Miklavž v Trzinu Z mesecem decembrom se začnejo časi pričakovanj. V nas vlada čisto posebno razpoloženje, nekam nemirno, a vendar srečno. Se posebej vznemirljivo pa je to obdobje za otroke. Ze konec novembra začnejo pisati pisma želja starim in dobrim bradatim možem. Nekateri pišejo svetemu Miklavžu, drugi Božičku, nekateri pa celo starému, že nekoliko pozabíjenému dedku Mrazu. So pa tudi otroci, ki pišejo kar vsem trem možem, kajti čim več dařil, tem bolje. Tudi v Trzinu smo se spomnili na otroke. Na Miklavžev večer, 5. decembra, smo jim 'orbitalci' pripravili krajšo igrico o Piki Nogavički, občina Trzin paje poskrbela za obdarovanje. Naj začnem nekje sredi novembra. Takrat, nekega torka, smo mladi igralci s svojo domišljijo sestavili ter priredili zgodbo o Piki Nogavički, ki si strašansko želi peči piškote skupaj z angeli. An-gelsko vzdušje prekinejo hudobni kosmati parklji, ki pojejo vse angelske piškote ter Piko prepričajo, da sveti Miklavž sploh ne obstaja. O vsem tem je Pika strašno žalostna, zato se sama obleče v Miklavža ter hoče med otroke, da bi jih obdarila. V tistem trenutku pa se prikaže sam sveti Miklavž. S Piko ugotovita, da so hudobni parklji zopet lagali. Konec dober, vse dobro. Pika zadovoljna, prav tako otroci. Vsak otrok je bil obdarovan s skromnim darilom: paketkom fig, dve mandarini ter nekaj celih orehov in parklja. Darilo je bilo oblikovano nekako tako, kot je včasih sveti Miklavž obdaroval otroke, tako, kot se spomnijo naše babice in dedki. Alije danes še zmeraj tako? Ne! Otroci so razvajeni in vsakič želijo več in več, vsak dan pos-tajajo dražji. Starši jim ponavadi ustrežejo, čeje le mogoče in če stvar, ki si jo želijo, res ni zelo neumna. In letos je bil občinski Miklavž tudi bolj skromen. Prejšnja letaje nosil obilne darove, ki so bili vedno uporabni, tudi velike čokolade, ki jih starši ponavadi skrivajo pred otroki. Tokrat so na Občini postavili oštre meje glede financ ter glede izbire dařil. Odločili so se, da bo Miklavž zopet po starem, tako kot v času naših babic in ded-kov. Ćeš, daje to soglasje svetnikov (ki so proti Miklavžu, no, saj veste ...Vendar ima vsak rad, če mu dobri mož kaj prinese). Ob tem sem si postavila vprašanje, zakaj je občina nekaj let nazaj sploh prevzela del organizacije miklavževanja. Morda se še spomnite časov, ko ste starši sami dajali denar za skupni nakup Miklavževih daril. Le kaj je bolje, tisto, kar je bilo, ali to, kar je zdaj. Vsakemu posebej v premislek! Vsi lako ali tako ne bomo srečni. I Iz biltena Urada republike Slovenije za zaščito in reševanje Nesreće prejšnjega dne, 20.12.2004 (Drugi požari): Med 6.28 in 9.15 so gasilci PGD Trzin v Trzinu pogasili 11 zabojnikov za smeti, ki jih je verjetno požigal neznani požigalec. Žerjavčki smo martinovali Da nc bi pozabili na tradicionalno martinovanje, smo se tudi žerjavčki odpeljali v naše vinorodne kraje, kjer raste nam Slovencem tako cenjena vinska trta. Pot nas je vodila na Štajersko. Po kratkem postanku na kavici smo se peljali skozi Dramlje v zaselek Kraberk na kmetijo pri Krašlovih. Po prisrčni dobrodošlici, podkrepljeni z borovničevcem in rogljički domače gos-podinje, je sledilo okusno kosilo in za nas upokojence dietna sladica »ocvirkovka«. Začelo seje veselo rajanje ob dobri domači kapljici in nadvse smiselno izbrani prijetni glasbi našega neutrudljivega muzikanta Franca Župana. Po dveurnem rajanju smo se podali v klet na krst mošta. Priča-kal nas je g.župnik iz fare Loč, kije blagoslovil mošt in ga spretnenil v vino ter nas iz svojega soda pogostil s kozarčkom vina. Sledila je pokuši-na novega vina in ob dobrem prig-rizku in dobri kapljici seje dvigo-valo razpoloženje za prepevanje lepih, za ta čas primernih slovenskih pesmi. V veselem razpoloženju in s pes-mijo smo sc vrnili v gostinske prostore in nadaljevali z rajan-jem vse do poznih večernih ur. Nikomur od nas se ni mudilo domov. Nekoliko utrujeni, vendar veselo razpoloženi - ne »okajeni«, smo se odpeljali proti domu. Martinovanje je organiziral Franci Bardorfer. Poziv članom DU »Žerjavčki« Trzin Upravni odbor DU Žerjavčki Trzin poziva svoje člane. da do konca januarja 2005 pošljejo pisne predloge za izlete v letu 2005. Predlogi naj po možnosti vsebujejo celoten program izleta Oddáte jih lahko pri ge.Zvonki, na naših srečanjih ob ponedeljkih ali vsako sredo ali četrtek v avli T3. Franc Pavlič »Žerjavčki« Trzin POMEMBNO 0BVESTIL0 Přibližuje se novo leto in ob tem pobiranje članarine za leto 2005. Da bi se izognili dolgim postopkom (plačilo, vpis v članske izkaznice..) obveščamo člane, da lahko svojo članarino poravnajo v avli Družbenega centra Ivana Hribarja ob srcdah ali petkih: sreda (8-13 ali 15-19); petek (8-13). Prosimo za razumevanje! Franc Pavlič NOVICE PGD TRZIN Îzteka se leto in vsi smo že v pričakovanju.p kaj nam bo přineslo novo. Pred nami so prazniki, ki naj bi jih preživeli v družin-skem krogu, skupaj s svojimi najbližnjimi. Vsem občanom želimo, da bi sejim v prihajajočem letu uresničile vse želje, vsem pa prav tako želimo zdravja in osebne sreče. Prazniki bodo za večino zelo kratki, takoj za tem pa nas čakajo inventure in pregledi opravljenih del. Če tudi gasilci na hitro potegnemo črto pod minulo leto, lahko ugotovimo, da smo imeli po številu manj in-tervencij kot prejšnje leto, kar je dober znak. Po drugi strani pa lahko spet ugotovimo, da smo imeli tehnično zelo zahtevne intervencije in daje bilo potrebno veliko napora in znanja, da smo jih obvladali, kar nam da vedeti, da se moramo znova in znova izobraževati in izpopolnjevati, da bomo nalogam kos tudi v bo-doče. Vendar za nas posredne nevarnosti v tem letu še ni konec. V tem časuje navada, da se v velikih količinah uporabljajo raznorazna pirotehnična sredstva, zato vas naprošamo, da upošteva-te spodnja navodila: Franc Pavlič ř Naprošamo vse uporabnlke pirotehnlških sredstev, da so pri njihovi uporabi skrajno previdni. Vsi plrotehnlškl Izdelki so nevarnl, ker vsebujejo eksplozivi Nepravilna uporaba lahko povzročl hujše telesne poškodbe, večjo materialno škodo (požar), zaradi kršltev Javnega reda in miru pa odsvetujemo pretirano, nehumano In objestno uporabo pirotehnlških sredstev. Na koncu naj vsem še enkrat zaželimo SREČNO 2005 In do následnic vas pozdravljamo z našim pozdravo NA POMOČ! HAVAJ/ 80 86 IZZIV 1RIATHLÛN WORLD CHAMP/ON: OCTOié. \l6, 2004 h 2.4 SWIM 26? RUA Naši bralci so nas že večkrat opozorili, da naj spet kaj napišemo o trzinskem »jeklenem možu« Antonu Skrlepu — Tonetu, saj so vedeli, da seje tudi letos udeležil uradnega svetovnega prvenstva triatloncev Havvai 2004. Čeprav je precej zaseden s treningi in pripravami, seje Tone z veseljem odzval povabilu in povedal: »Ja, letos sem bil že četrtič zapored na Havajih in moram řeči, daje to prvenstvo zame še vedno izziv in se bom tudi naslednje leto poskusil uvrstiti nanj. Lahko bi rekel, da tamkajšnje razmere in proge že dobro poznam, kar mi seveda še kako koristi pri načrtovanju taktike med tekmovanjem, vendar sem imel letos spet nekaj smole. Ko sem přišel na Havaje, sem ugotovil, da so mi »izgubili« kolo. Dolgo sem bil v negotovosti, ali bom sploh lahko tekmoval, k sreči pa seje na koncu vse dobro izteklo. Kolo sem dobil nazaj in lahko sem tekmoval. Kolikor vem, le enemu od tekmovalcev niso našli kolesa, ki so se izgubljala med letalskimi prevozi.« Tone je tokrat prvič tekmoval v kategorij veteranov od 55 let naprej. Ker je bil prvič v tej kategoriji, je bil med mlajšimi, kar je prednost, ki jo bo drugo leto že iz-gubil. Vseeno seje odlično odřezal, inje z nastopom zadovoljen. Na tekmi je moral preplavati 3,8 km dolgo progo, preko-lesariti 180 km in preteči 42 km. Misii, oa bi lahko dosegel še boljši rezultat, če b" na Havaje lahko přišel že nekaj dni Prej, saj potřebuje kar nekaj časa za prila-goditev na nove razmere: časovno spre- membo, ki je zelo velika, in tudi na spremem-bo podnebja, saj je bilo na Havajih konec oktobra, koje přišel tja, 30° C v senci, pri nas paje bilo že precej bolj hladno. Drugi tekmovalci so prišli tja vsaj 14 dni prej. Tone pa Ie en teden, kar je bilo ravno dovolj, da seje vsaj delno prilagodil novim razmeram. Udeležba na triatlonu jeklenih na Havajih je prestižnega ugleda med triatlonci. Gre za uradno svetovno prvenstvo triatloncev in tam lahko tekmuje »Ie« 2.000 tekmovalcev z vse-ga sveta, ki morajo prej doseči zahtevno kvalifikacijsko normo. Na svetu je kakih 20 tek-movanj, s katerih osvojitev prvega, drugega, včasih pa tudi tretjega města v posamezni kategoriji pripelje na Havaje. Tone je normo dosegel z zmago na triatlonu Ironman Austria v Avstriji. Daje zmagal, je moral prej ogromno pretrenirati, ob tem paje imel tudi smolo, saj sije poškodoval levo mečno mišico, inje moral skoraj en mesec okrevati. Vseeno paje letos sodeloval na šestih ali sedmih tekmovanjih. Z veseljem pove, da so ga Avstrijci že pova-bili, naj pride tudi prihodnje leto, sam paje prepričan, da mu bo tudi petič uspelo priti na Havaje. Tone je bil na Havajih tokrat še s tremi slovenskimi tekmovalci, tned njimi je bila tudi znana zdravnica dr. Nada Kozjek. Letos so Toneta na Havaje spremljali še žena, sin in njegovo dekle. Najeli so si apartma, žena, ki je skrbela za Tonetovo prehrano, pa je povedala, da so Havaji pravzaprav dragi. Hrano je kupovala v veletrgovinah in jo sama pripravljala. To je Toneta rešilo skrbi glede prehranjevanja, vseeno pa se mu je lahko »kolcalo«, koje gledal druge tekmovalce, ki so na Havaje prišli s celimi ekipami tre-nerjev, maserjev, kuharjev in drugih stro-kovnjakov. Tone pravi, daje bil, koje bil na Havajih, vesel že samo zaradi tega, ker seje s prihodom na »rajske otoke«, kot jih nekateri imenujejo, rešil vseh organizacijskih skrbi. Ker je še vedno redno zaposlen, seje s pripravami in predvsem zbi-ranjem denarja, lahko ukvarjal Ie v prostém času, ob tem paje moral seveda tudi trenirati. Za priprave je imel pravzaprav zelo malo časa, saj sije vstopnico za nastop na Havajih prislužil šele na tekmovanju, ki je bilo julija v Avstriji, tako da mu je za priprave ostalo Ie nekaj več kot dva meseca časa. V tem obdobju pa bi se rad bolj posvětil treningom, vendar mu je ogromno časa pobralo ravno zbiranje denarja in iskanje sponzorjev. Veselje, da je na zelo dober odziv naletel v domaćem okolju, z manjšimi prispevki pa so mu pomagali tudi posamezniki iz cele Slovenije. Pravi, da so mu precej »šli na roke« nekateri trzinski podjetniki, hvaležen pa je tudi podpori, ki joje bil deležen s strani občine. Kot smo v Odsevu že pisali, seje Tone začel s triatloni ukvarjati nekako pred dvajsetimi leti. Že od nekdaj je bil dober športnik, vedno so ga pritegovali športi, pri katerih je treba pokazati vzdržljivost in hkrati tudi hitrost. Triatloni so najzah-tevnejša športna tekmovanja, ki od tekmovalcev zahtevajo res veliko. Opaža, da v nekaterih drugih državah triatloni nekako prihajajo v modo inje na njih vse več udeležencev, treba paje priznati, daje tudi priprava tekmovanja jeklenih, kot triatlone tudi imenujejo, zelo zahteven projekt, saj je potrebno poskrbeti za celo vrsto stvari. V Sloveniji so se že nekaj-krat izkazali kot dobri organizatorji, teža-va paje v tem, da nam primanjkuje pri-mernih jezer oziroma vodnih površin za plavalni del triatlona. Še najbolj sta uporabni Šmartinsko in Blejsko jezero, kjer so že večkrat pripravili dobra tekmovanja. Tone je povedal, daje za športnike, ki tekmujejo na vzdržljivostnih tekmovan-jih, ideal, da bi razdaljo malega maratona přetekli v času, krajšem od ene ure in 20 minut, da bi za veliki maraton potřebovali manj kot 3 ure in da bi vse tri discipline triatlona opravili v manj kot desetih urah. Tonetu je to uspelo, saj je triatlon zmogel v času 9 ur 47 minut. To je v njegovi starostni skupini še vedno sedmi najboljši čas na svetu. Če vemo, da se s triatloni ukvarja na tisoče tekmovalcev, je to res lep uspeh. Tone pravi, da se v tej disciplini poskuša-jo tekmovalci najrazličnejših starosti in da zdaj niso tako redki tudi tekmovalci, stari tudi po 75 let. Tone pravi, da se svojemu športu še nekaj časa ne bo odpovedal, v šali pa pravi: »Do upokoj itve me čaka še 4 leta službe, potem bom pa postal profesio-nalec v triatlonu!« Prav gotovo se bo takrat lahko več po-svečal tekmo-vanjem in treningom, pravi pa, da bi rad kdaj kasneje tudi tesneje sodeloval s športnim društvom, saj bi lahko na mlajše prenašal svoje bogate izkušnje in znanje, ki si gaje pridobil v letih, od-kar se aktivno ukvarja s triatloni. »Ko treniram, na primer, ko tečem po trzinskih gozdovih, vidim, daje kar precej Trzin-cev, ki se ukvarjajo s tekom. Celo našega župana večkrat srečam. Ob takih srečanjih pa tudi opazim, kako nekateri narobe trenirajo. Ne znajo pravilno dihati, imajo slabo obutev in sploh delajo še celo vrsto drugih napak, s katerimi si pravzaprav škodujejo. Rad bi jim svetoval ali pomagal, vendar bi verjetno čudno izgledalo, če bi jih med treningi opomin-jal. Zato bi na tište, kijimje tek in drugi športi v veselje, rad prenašal svoje znanje tudi bolj uradno, a še vedno prijateljsko in sproščeno.« Tone se včasih udeleži tudi maratonov in drugih tekaških tekmovanj, vendar pravi, da to naredi bolj »za svojo dušo«, da paje udeležba na maratonih zanj premalo. Zanimivo paje, da na tekmovanjih v triatlonu v teku doseže tudi takšne čase, kot jih imajo v njegovi kategoriji zmagovalci maratonov, pa čeprav ti samo tečejo, on pa ima za sabo že obe drugi disciplini. Glede Havajev pa Tone pravi, da mu je tam všeč predvsem mir. Pravi, da bi tam lahko živel in se dobro počutil, tako kot veliko starejših Američanov, ki tja priha-jajo na stara leta. Ker je tam ves čas topli in stalna temperatura, odpadejo težave s kurjavo, oblačenjem in sploh je življenje tam lahko prav simpatično. Verjetno pa bi bil marsikdo presenećen, ko bi videl, daje tam zdaj praktično vse v rokah Ja-poncev in drugih azijatov. Prav tako pa bi bili, vsaj moški, verjetno razočarani, saj havajska dekleta niso tako lepa, kot jih prikazujejo v filmih. Večinoma so tamkajšnje ženske debele, med njimi pa je bolj malo lepotic. Mogoče je to celo dobro, saj se jekleni možje v takih razmerah raje precej bolj posvečajo pripravam in samému tekmovanj u. Tonetu želimo, da bi tudi on to lahko počel še v naslednjih letih. Anton Škrlep se najlepše zahvaljuje za pomoč in podporo Občini Trzin, podjetjem Signa, Biring, Edi Trade, Market Pr Jurju in zaposlenim v podjetju l lorjak - Precise, zahvaljuje pa se tudi vsem trzinskim prijateljem, ki so navijali in zanj držali pesti. Stebe Miro ČISTILNI SERVIS! STANOVANJA, HIŠE ALI POSLOVNI PROSTORI ! • ČIŠĆENJE STEKLA • TALNIH OBLOG • OBLAZINJENEGA POHIŠTVA ( SEDEŽNE GARNITURE. STOUJOGIJI..,) • GLOBINSKO ČIŠĆENJE NOTRANJOSTI OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL • STROJNO ČIŠĆENJE, IMPREGNACIJA IN KRISTALIZACIJA MARMORJA • STROJNO ČIŠĆENJE IN IMPREGNACIJA VINASA, PARKETA IZDELAVA IN MONTAŽA SENČIL! • LAM. ZAVĚS IN ŽALUZIJ • ROLOJEV • ZATEMNITVENE TERMOREFLEKTIVNE IN PROTIVLOMNE FOLIJE SLIKOPLESKARSKE STORITVE! ê clean beat d.o.o. Pod gozdom 17, 1236 TRZIN tel/fax: 01 / 564 46 73 , gsm 041 / 630 - 671 e-mail: samo.music@siol.net RTV SERV/S GORENCs.p. telefon: 01 564-17-91 Ljubljanska 44, Trzin GSM: 041 644 - 121 - TV sprejemnikov, - PC monitor jev, - audio naprav. Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike fiVlOLRBRIIVO VIDMfiR Nudimo vse ovtoličarske in avtokleparske storitve Hcbatovo 78, 1236Jkííi, Tel.: 01/564-20-27 OBCNI ZBOR ŠPORTNEGA DRUŠTVA /"* eto je naokoli in nekatera izmed tr-./-. »zinskih društev na občnih zborih že pridno seštcvajo, odštevajo, delijo, mno-žijo bero preteklega leta. Tako je tudi s športnim društvom, ki je občni zbor pripravilo 11.decembra v KUD-u. Navdušeni privrženci športa in nekateri simpatizerji društva so lahko že takoj po uvodnih pozdravih predsednika društva prisluhnili županovim besedám, ki je de-lovanje športnega društva pohvalil in dejal, da ga veseli, da športno življenje v Trzinu tako lepo cveti in uspeva. Športniki so resnično lahko upravičeno ponosni na svoje dosežke, saj v pretek-lem letu skoraj ni bilo meseca, v katerem ne bi bilo vsaj ene športne prireditve, ki sojo organizirali. Tako so člani nogometne sekcije že v februarju organizirali Valenlinov turnir v malem nogometu, ki se gaje udeležilo 12 ekip. Igralci vseh ekip so bili zelo zadovoljni tako z organizacijo kot z vzdušjem in so že obljubili udeležbo na naslednjem takšnem turnirju. V poletnih mesecih pa so trzinski nogometaši pripravili še malo-nogomelni turnir trojk, kjer so zaradi pre-velikega števila prijav morali nekaj igral-skih trojk celo zavrniti, tako da so lahko igrale le tište trojke, katerih igralci so v preteklosti že dosegali vidne rezultate. Nogometaši so svoje žogobrcarsko znanje celo leto kazali na tekmah rekreativne ljubljanske lige, v kateri so po spomla-danski in jesenski sezoni dosegli skupno uvrstitev na 13.mesto, trenutno pa si nogomet na trzinski način lahko ogledate na tekmah zimske lukovške lige. Trzinska nogometna ekipa seje v tem letu oborožila tudi z vrhunskim trenerjem, s pomočjo katerega si želijo na raznih tekmovanjih posegati po vseh najvišjih lovorikah. Vodja nogometne sekcije, Dušan Strmčnik (na katerega se lahko tudi vsi nogometni navdušenci obrnete), je v svojem poročilu o sekciji še dejal, da si trzinski nogometaši želijo postaviti to športno pa-nogo na mesto, ki si ga zasluži. To pa jim bo zagotovo uspelo tudi s treniranjem podmlad-ka v osnovni šoli, s katerim naj bi začeli v prihodnjih mesecih. Druga športna panoga, ki v Trzinu ravno tako lepo cveti, paje košarka. Košarkarji so v letu 2004 organizirali kar nekaj turnirjev. V marcu seje v trzinski telovadnici trio ekip na turnirju trojk, ki so se borili za lepe nagrade različnih sponzorjev. V juniju paje bil organiziran zdaj že tradicionalni košarkarski maraton ZELE, ki je posvečen spominu premi-nulega igralca košarke Tadeja Zevnika. Trzinski košarkarji so igrali tudi v ljubljanski rekreativní ligi, kjer so v zimski ligi dosegli tretje mesto, v letni pa drugo, skupen rezultat paje Trzince popeljal med borce za najvišja města v prvi košarkarski ligi. Da pa bo mera vidnih uspehov polna, omenimo samo še uspeh na sosednjem Hrvaškem, in sicer drugo mesto na turnirju trojk. In ker so med trzin-skimi košarkarji ambiciozni, pa tudi zelo kvalitetni igralci, so se vključili v slovensko košarkarsko ligo, v kateri nastopajo pod imenom KK Utrip Trzin. Tekme jesen s kega delà lige so v tem času že končane, zimski del lige pa se s prvo tekmo začne 15.1.2005. Športni duh Trzincev se je pokazal še na dnevu košarke, ki ga pripravljajo v spomin na Aljošo Kolenca, prav tako aktivnega in zagrizenega košarkarja. Dan košarke organi-zirajo Aljoševi prijatelji, trzinski košarkarji pa na nj ej sodelujejo s svojo dinamično in atraktivno igro. Seveda pa športno društvo ni mirovalo tudi na drugih športnih področjih. Tako je v sode-lovanju z Atletskim klubom Domžale organiziralo tek Petra Levca (čeprav je letos pri tej prireditvi nekoliko ponagajalo vreme, tako je bila zaradi dežja udeležba precej slaba), v so-delovanju s šolo, vrtcem in gasilskim društvom pa otroško olimpijado, na kateri so se lahko v zabavnih igrah med sabo poměřili najmlajši. Športniki pa so poskr-beli tudi za tište, ki jim ekipni športi niso tako zelo pri srcu. V septembru so v veliki in mali telovadnici osnovne šole začeli izvajati nekatere stari in tudi nove programe. Posamezniki se sedaj lahko učite prvih plesnih korakov, predajate položajem v jogi, obiščete aerobi-ko ali pa telovadbo za ženske. Vedno večja želja trzinskih šport- nikov paje ustanovitev sekcije za namiz-ni tenis, tako da že vneto iščejo nekoga, ki bi bil takšno sekcijo pripravljen voditi. Seveda brez finančnega poročila na občnih zborih ne gre. Tako smo lahko izve-deli, daje športno društvo v tem letu razpolagalo s proračunom v višini dobrih dveh in pol milijonov tolarjev. Večino tega denarja so prispevali občina in raz-lični sponzorji, nekaj denarja pa seje nabralo tudi od članarin in prijavnin za tekme. Zbrani denár je bil porabljen za organizacijo vseh naštetih prireditev ter nakup dresov in druge športne opreme (npr. semafor za prikazovanje rezultatov). Predsednik športnega društva Matjaž Erčulj je po predstavitvi poročil javno pohvalil nogometno sekcijo in njegovega predsednika za vidne uspche in dosežene rezultate, zahvalil seje tudi vsem spon-zorjem, ki so športnemu društvu stali ob strani, še posebej glavnemu sponzorju Utrip Trzin in Zevnik Stanetu ter vsem, ki so kakorkoli in kadarkoli pomagali pri organizaciji prireditev. Pohvalo predsed-niku paje izrekel Strmčnik Dušan, ki je dejal, daje športno življenje v Trzinu zaživelo tudi po predsednikovi zaslugi, ki se za šport dobesedno žrtvuje in živi zanj 24 ur na dan. Po končanem uradnem delu pa so si pred-stavniki športnega društva in obiskovalci občnega zbora privoščili slasten prigrizek in pijačo. Mateja Erčulj NAČRT PRIREDITEV 2005 Ime 2005 datum Valentinov malonogometni turnir 19.2.2005 Košarkarski turnir trojk 19.3.2005 Športne igre (košarka, nogomet, tennis, balinanje, namizni tenis) 6.5.2005 +17.9.2005 Mali nogomet trojke 14.5,2005 Otroška OLIMPIJADA 20.5.2005 Košarkarski turnir trojk 21.5.2005 Tek Petra Levca 4.6.2005 Dan košarke 10.9.2005 Nogomet 12.11.2005 KOŠARKA 3. S KL - UTRIP TRZIN Letošnja športna sezona je za trzinsko košarko přelomná, saj je trzinska ekipa uspešno začela slovensko košarkarsko ligo. V ligi smo po 6 kolih z izenačenim številom zmag in porazov na 5. mestu. Prva tekma je bila odigrana proti Medvešek Pušnik Idrija, ki seje pokazala kot atraktivna tekma, vredna ogleda, tako igralsko kot rezultatsko. Končni rezultat (88:86) za Idrijo. Teden pozneje je sledilo gostovanje v Cerknici, kjer smo začeli izredno slabo, na koncu pa le uspeli izvleči zmago (79:73). Najbolj dramatično letošnjo tekmo smo odigrali v Trzinu proti ekipi Pingvini Šmart-no. Nasprotnik je pokazal veliko premoč, ki paje Trzinci nismo priznali. Kljub temu da smo jih lovili celo tekmo, smo jih na koncu v zadnji sekundi ujeli in prehiteli (83:82), Po teh tekmah seje že vidělo, daje liga zelo izenačena brez velikih odstopanj. Zato smo že kar težko pričakovali četrto tekmo proti Jurij Plava Laguna. Tekmo smo tempirali Trzinci, vendar ravno obratno kot teden nazaj so nas nasprotniki proti koncu tekme ujeli. Toda po srečnem spletu okoliščin in zbranosti smo v zadnjih trenutkih tekme uspeli zmagati (80:78). Najvišji poraz je trzinska ekipa doživela proti Jančam STZ (101:81). Le teden pozneje pa nasjc doma presenetila ekipa Megaron Profili, saj so nas kar preiahko ugnali (91:98). Do konca prvega kroga nas čaka še tekma proti Vipavi. Na tekmo se bomo odpravili z avtobusom in skupaj z navijači poskusili pridobiti mesto na lestvici. Že zdaj vas vabimo na tekmo proti Cerknici, ki bo v soboto, 22.1.2004, ob 18.00 uri v telovadnici OŠ Trzin. Lestvica: 1. JANČE STZ mladi 7 7 0 635 : 527 108 14 2. MKGARON 6 4 2 553 : 488 65 10 3. PINGVINI ŠMARTNO 6 4 2 516 : 454 62 10 4. Medvešek Pušnik IDRIJA 2000 6 4 2 489 : 434 55 10 5. JURIJ PLAVA LAGUNA 7 2 5 557 : 546 11 9 6. UTRIP TRZIN 6 3 3 500 : 520 -20 9 7. VIPAVA 6 1 5 353 : 547 -194 7 8. CERKNICA mladi 6 0 6 434 : 521 -87 6 MALONOGOMETNO DRUŠTVO TRZIN SE PREDSTAVI Za ljubitelje malega nogometa v Trzinu je bilo leto 2004 prelomilo. Od iskanja začasnih in delnih rešitev smo prešli k celovitej-šcmu in bolj daljnoročno usmerjcnemu delovanju. Sicer še neu-radno smo ustanovili Malonogometno društvo Trzin. Končno smo na odprta vrata naleteli tudi na domači občini. Ne le v času uradnih ur. Na tem mestu je potrebno omeniti Matjaža Erčulja, ki dosledno izpolnjuje predvolilne obljube o zavzemanju za mlade in šport. Hvala. Malonogometna ekipa zdaj šteje 13 članov, ki redno sodelujejo na različnih tekmovanjih. Kot vsak začetek je bil tudi naš težak. Sprva ni in ni bilo rezultatov. Znova seje potrdilo, da ni važna zunanjost, temveč tisto, kar se skriva v nas. Novim in lepim dresom navkljub je dober rezultat izostal. Ko smo že izgubili luč na koncu tunela, smo podvojili naše napore, je nekoč dejal prijazni Winston. In tudi mi smo si to dejali. Přišel je nov trener. Treningi sedaj potekajo dvakrat tedensko, en dan v tednu pa pride na vrsto tekma. Zaradi mrtve sezone trenutno nastopamo v zimski ligi malega nogometa. Po začetnih zma-gah in poletni igri je v zadnjem kolu přišel na vrsto tudi poraz. Mnogi so dejali: »Dobrodošel.« V naš nogometni vsakdan spada tudi organizacija najrazličnejših turnirjev. Verjetno smo prvi v Sloveniji organizirali Valentinov turnir v malem nogometu, za katerega upamo, da bo postal tradici-onalen. Kaj je Iepšega na dan zaljubljencev, kot svoji dragi podariti kakšen eurogol ali dva. Letos smo končno zbrali tudi denar za zgodovinske, prve in večdnevne priprave, ki so bile v Bohinju. Iskanje taktičnih zamisli seje dostikrat zavleklo pozno v noč. Upamo, da se bo sedaj krivulja uspehov končno le obrnila strmo navzgor in se še enkrat potrdila misel malega Maa, da bodo prvi zadnji in zadnji prvi. Na koncu bi se radi ponovno zahvalili sponzorjem, ki so nam pomagali pri organizaciji turnirjev. V letu 2004 so to bili : Habat d.o.o., La curva Ferari bar, Cafe Motorino, Repek bar. Pizzeria Baron bar, Gugalj d.o.o., Jan bar in Vendo-Pušnik d.o.o. Clani malonogometne ekipe Trzin smo: Matic Kociper, Borut Papič, Gregor Krevs, Luka Gubenšek, Aleš Šifrer, Iztok Plevelj, Sebastjan Roje, Gašper Ogorclec, Dejan Kavčič, Andrej Cerar, Marko Dolenc, Damjan Škrlep in Dušan Strmčnik, ekipo pa vodi Siniša Batanjski. Drage Trzinke in Trzinci, veseli bomo kakršnekoli vaše pomoči, pa naj si gre za glasno podporo s tribun, topel stisk roke, prijazno besedo ali kaj drugega... PRI TAU BIJ U DOBRO DELAJO Ob koncu leta so v Športnem centru Taubi odločili, da bodo tudi staršem prikazali, kaj počnejo njihovi otroci, ki v centru Taubi obi-skujejo šolo tenisa ali badmintona. V nedeljo, 12, t. m., so povabili družine otrok, ki hodijo v njihovo šolo, na prijateljsko druženje, prikaz šole tenisa in badmintona, poskrbeli pa so tudi za obdaritev mladih udeležencev njihove šole. Starši so v sproščenem pogovoru med pogostitvijo izmenjavali mnenja in zvedeli različne zanimivosti o tem, kaj delajo njihovi otroci. Večina staršev je svoje malč-ke včlanila v Športno društvo Taubi, nekateri pa so se navduševali tudi za smučanje pod okriljem Taubi centra. Vsekakor je pohvalno, da so se v centru spomnili na pozornost in da so staršem omo-gočili, da spoznajo, kaj počnejo in kako napredujejo njihovi nade-budneži. Mogoče bodo njihovemu zgledu sledili tudi v drugih podobnih trzinskih društvih. MŠ Center za sociálno delo Domžale želi vsem poslovnim sodelavcem in občanom vesele božične in novoletne praznike, v letu 2005 pa obilico zdravja, strpnosti in razumevanja v družinah in delovnih sredinah. Namesto novolctnih voščilnic smo denar namenili Društvu rejnic in rejnikov Domžale. soueiavcen ti Športno društvo praznuje dve leti uspešnega delovanja DEJAVNOST KLUBA V LETU 2003 in 2004 -teniška tekmovarya v sezoni 2003 in 2004 -Sola tenisa in badmintona -tekmovalni tenis -rekreacya članov kluba -rezultati registriranih tekmovalcev Na področju Izvedbe tenlšklh tekmovanj TZS v sezoni 2002/03 smo blil Izredno uspešnl, saj smo v obdobju od 12.12.2002 do 22.01.2003 Izvedll: -6 dvoranskih teniških tumlrjev. od tega 2 državni prvenství: državno prvenstvo do 16 In 18 let, moški In ženske posamezno in dvojice; -4 letne teniške tumlrje.v obdobju april September 2003. STATISTIKA Skupno število igralcev na tunifllh 885 igraicev Skupno število odigranih tekem na vseh tumirjlh 940 tekem Skupno število porabljenih žog na vseh turnirjlh 1423 žog Skupno število podeljenlh pokalov na vseh tumirjih 92 kosov FOdeiJene prakOčne nagrade v vrednostl 1.170.000 SIT (donacije sponzoijev In kluba) Skupno število porabljenlh ur dvorane (balona) 936 ur, in zunanjlh Igrišč 118 ur Skupno število ur vloženega delà članov kluba za izvedbo tekmovanj - 416 ur. ŠOLA TENISA IN BADMINTONA ČLANSTVO V KLUBU V letu 2003 Je Imel ŠD TAU Bi KLUB 362 registriranih članov s plačano članarino. V letu 2004 seje število članov povečalo na 461. Do konca leta bo število članov naraslo preko 500, sgj bomo v decembru v klub sprejell najmlajše Iz šole tenisa In badmintona. Članom kluba smo s prlstopom v klub omogočill uporabo vseh prostorov kluba (Igrlšča za badminton In tenis, klubskl bife,...). Prav tako imgjo člani kluba popuste, kl so doiočenl v medsebojnem dogovoru s TAUBI centrom. NaJaktlvneJŠI so člani na področju rekreatlvnega Igranja tenisa ln badmintona. Tedensko se v TAUBI centru rekreira 500 - 700 Igralcev. Večina članov Igra v parlh, sgj Je Igra družabnejša. Klub je organlzlral klubske tumlrje v badmintonu In tenisu, na katerih Je bila solidna udeležba. GOSPODARJENJE Klub se samofinanclra iz prihodkov članarine, donacy sponzorjev In lastne dejavnosti. OBČNIZBOR Prvi občni zbor smo Imeli v marcu 2004 Drug! občnl zbor bo 12. februarja 2005. Stroške šole pokrivajo starši in delno klub. Šola tenisa: 26 udeležencev, vadba 1-2-krat tedensko šola badmintona: 10 udeležence, vadba 1-2-krat tedensko ŠD TAUBI KLUB Ima registrirane tri teniške Igralke v TZS, kl trenlrajo lOur tedensko. Najvlšje uvrščena je KOŠAK 2lVA - 20 mesto na lestvlcl TZS v kategoriji do 12 let. SPONZQRJI Za Izvedbo tekmovanj so nam na pomoč priskočili naši sponzorjl, katerlm smo nadvse hvaležnl. Asvst electronic d.o.o. Trzin Iztok Hudoklln Golob Marjan s.p TAUBI COCA COLA BEVERAGES K-DOM d.o.o. LEK d.d. Okvitjanje sllk - Cabrlč Cregor s.p. Radio HIT Domžale SVlLANlT d.d. Kamnik Usnjenl izdelkl Barllč s.p. VELE d.d. Domžale wricley ORBIT KOLEDAR OP TAUBI 2004/05 Športno đmStvo ^-StAUB! Idub oganiare v íazonl Brna 2004/05 "OP TAUBI" torts tumlrje v naafadrllh kfflegodJaM Datum 20. In 21. november OPTAUBI Kategorija: DEKLfTA - 1*. IM pu»,»» 4. In 5. decembar OP TAUBI DEKLICE DEČKI - 8 do 11. lat, mini, midi, Irá 11. In 12. decembar OPTAUBI DEKLETA - 14. loi momo 18. In 19. decembar OPTAUBI DEKLETA -1«. lat panmo 8. In S. januar OPWBI DEKLICE DEČKJ - 8 do 11. let, mini, midi, tem. 15. In 18. januar OP TAUBI DEKlFtA - U. Ix posaimzno 22. In 23. januar OPTAUBI DEKLETA - 14. 1st posamyrno 28. m 30. januar OP TAUBI DEKLETA - 16. Id pasarmano S. In 6. tabruar OPTAUBI DEKLICE DEĆKI - 8 do 11. let, mini. midi, tank 19. il 20. tabruar OPTAUBI DEKLETA- 14.taposam.ro 28. m ZI. februar OPTAUBI DEKLfTA -14. lat pœomero 19. In 20. marec OPTAUBI DEKLETA - 14. lat poumono 28. in 27. marec OPTAUBI DEKLICE DEČKI . 8 do 11. K mini, midi, lam« NFO tel/fax: 017564 24 44,www.taubi-goioO.ccm 9. Prehodna skirca Borisa Paternosta Leto je ponovno naokrog in Strelsko društvo Trzin tudi letos pripravlja eno najbolj priznanih strelskih tekmovanj v Sloveniji. Upamo, da bo tako tudi letos, saj se bodo 8. in 9. januarja 2005 na montažnem strelišču v Osnovni šoli Trzin poměřili naj-boljši střelci Slovenije v disciplini s puško in pištolo ter mnogo strelcev iz sosednje Hrvaške. Z vsakim letom skušamo tekmo-vanje promovirati tudi v druge države, zato letos upamo na inorebitno udeležbo strelcev Srbije in Črne gore ter Bosne in Hercegovine. V Osnovni šoli Trzin lahko po mednarodnih predpisih ISSF postavimo 27 strelskih mest, ki pa v naslednjih letih ne bodo zadostovala za dvodnevno udeležbo najboljših strelcev. Zato se že nekaj let dogovarjamo, da bi strelišče postavili v šotor Taubi centra, ki pa ima svoje specifične lastnosti, in jih bomo morali v naslednjem koledarskem letu preizkusiti, saj bomo skušali jubilejno 10. Prehodno skirco prestaviti prav v omenjeni šotor, kamor bi lahko postavili okrog 50 strelskih mest. Naslednja možnost je sicer kakšna dvorana izven Trzina, vendar to zaen-krat še ni v interesu trzinskih strelcev, saj vendarle promoviramo Trzin. mj - ^ v i « VT a w W j; ^^^^^BBBr l ■iHHIHkJiyi • _ "ňr !■ l^A "7 ' " r: —... ■ HPi -- '••.: -iá Tekmovanje je namenjeno tudi gledalcem, ki sicer v predtekmo-vanjih ne navijajo bučno, zato pa lahko vse zadetke posamezne-ga strelca sproti opazujejo na velikem platnu. V finalu najboljših osem posameznikov pa se navija tudi glasno, kar mnogi, ki so nas že obiskali, niso verjeli lastnim ušesom. Torej vljudno vab-ljeni na ogled tekmovanja, predvsem finalnih serij, ki se bodo odvijala v soboto in nedeljo, predvidoma ob 17. uri. Trzinci v državnih ligah V državnih ligah so za střelci trije končani turnirji, in sicer v Portorožu, Lendavi in Ljubljani. Trzinski střelci imamo v boju naj-več strelcev, saj smo edino društvo v Sloveniji, ki tekmuje prav v vseh ligaških tekmovanjih pod okriljem Strelske zveze Slovenije. V nekaterih ligah se borijo tudi naši mladincí, ki poleg svoje mladinske lige zelo dobro tekmujejo tudi v redni 2. in 3. državni ligi. Nekoliko smole smo imeli v začetku sezone v elitni druščini pištolašev, saj denimo Dušan Habat ni zacelil ran, ki jih je doživel ob padcu s kolesom, na drugem turnirju v Lendavi pa sta tako Matjaž Bratovž kot Srečko Vinko začutila bolečine v križu in rezultat je bil temu primeren. Ker je v ligaškem tekmovanju zaradi mednarodnih tekem krajši premor, bo ekipa verjetno uspela zaceliti rane in kljub posledično večjim psihološkim pritiskom uspela zadržati město v elitni konkurenci. V 1. ligi s puško nas še vedno presenečajo Irena Šinko, Božo Hab-jan, Jernej Adlešič ter Dejan Vignjevič, saj so z odliko opravili prvi del in zanesljivo zasedajo sredino lestvice, cilj po osvojitvi pokala pa sicer še vedno ostaja odprt. Vendar v Strelskem društvu Trzin ne dvomimo v izpolnitev tega cilja. Vse bližje prvi ekipi je tudi Anže Blažič, ki je letos zapustil mladinske vrste inje bil sicer že letos planiran za pomoč prvi ekipi, vendar smo se na podlagi pripravljalnih rezultatov odločili, da bo priložnost dobil, ko bodo tekmovalni cilji društva bolj ali manj izpolnjeni. Več o ostalih dogodkih in rezultatih si lahko ogledate tudi na spletni strani društva z naslovom httn:/Avww.sdtrzin.com. kjer je odprto mnogo strelskih, družabnih in ostalih tem, možnost klepetanja, svoje mnenje pa lahko oddáte tudi v knjigi gostov. Naj vam za konec v imenu Strelskega društva Trzin v novem letu 2005 zaželim obilo zdravja, sreče in poslovnih uspehov, če pa vas bo v bližnji příhodnosti kdo lovil in tlačil v vrečo, se prosim ne upirajte, ker je někdo pisal Božičku, da vas želi za dařilo. Lep strelski pozdrav Damijan Klopčič A Vesele .OÝ Mí božične g! praznike in Šij srečno novo leto 2005 želi občankam in občanom Trzina ter vsem bralcem Odseva. Prostovoljno gasilsko društvo Trzin Na vrhu ljubelja oas pozdravi ta dra raogotaa obeliska (zadal koía na tjubelju) SAN KAŠ KE VRAGOLIJE NA UUBEUU INFO Do Ljubelja pridemo po cesti, ki pelje proti Tržiču. Iz Trzina potrebujemo dobre pol ure. Tik pred mcjnim prehodom (1058m) pustimo vozilo na parkirišču na desni strani. Od tam pa le slabo urico hoje do koče na Ljubelju. Koča na Ljubelju (1367 m) Koča je v zimskem času (1.10. do 31.5.) odprta ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih. • Dodatne informacije: Gostišče Koren, Podljubelj 286, Tržič, tel: 04 596 22 75 ali GSM: 041 811 911 Koren sports, Pot na Bistriško planino 10, Tržič, tel: 04 59 22 700 ali GSM: 031 513 645, http:www.koren-sports.si/ • vir: http://www.korcn-sports.si/programi-zima-sankanje.html v e pomnite, kako smo se kot otroci neskončno veselili prvozapadlega snega? Takrat smo, ne glede na mraz, z največjim pričakovanjem iz najbolj zaprašenega kota hiše potegnili naše stare lesene sanke in se radostno zapodili na najbližji breg. Neumorno smo jih vleklí po hribu navzgor, vse dokler nas ni ujel mrak. Prav vsakdo izmed nas se radostno spominja teh brezskrbnih otroških dni, kajne? Da bi obudili spomine in na plan přivlekli zaprašene lesene sani, se tokrat odpravljamo na malce drugačen izlet. Ne gre za klasičen planinski oziroma pohod-niški izlet, pač pa gre za izlet, ki se konča z dooooolgim sankaškim spustom nazaj v dolino. Seveda je vse odvisno od gos-podiča, ki nad nami ustvarja vreme. A kljub temu... Splača se počakati na prvo-zapadli sneg in se odpraviti proti Ljubelju (tja, kjer so se še za časa rajnke Jugoslavije vile kolone stoenk, jugotov in podobnih jeklenih pošasti v polnem priča-kovanju, da bodo iz naše severne sosede privlekle tistih nekaj kilogramov praška, kave in podobnih, takrat »življenjsko« pomembnih potrebščin). Danes so, kako-pak, stvari precej drugačne... Mati Evropa je letos povila še desetero otrok, med katerimi gre za prost pretok blaga in ljudi, zato je strah pred gnečo na mejnem prehodu Ljubelj popolnoma odveč. Torej, potegnimo zaprašene sanke iz kleti, nadenimo si kape, šale in rokavice in se odpeljimo sněžním vragolijam naproti! Do Ljubelja pridemo še hitreje kot v jut-ranji prometni konici na delovno mesto v slovensko metropolo. Pol urice mine, kot * bi švignil, in glej! smo že na Ljubelju. Tik pred mednarodnim mejnim preho-dom, ki nas skozi cevni predor popelje v deželo jodlarjev, lepih gora in narave, nas na desni strani pričakuje parkirni prostor. Lično urejena lesena tabla nad njim pa nas usmeri proti starému mejne-mu prehodu Ljubelj. Niste vedeli, daje, še predenje bila izvrtana ogromna luknja v srce Karavank, mejni prehod potěkal nekoliko višje na nadmosrki višini 1369 metrov? Da, tam je potěkala stara tovorniška pot. Od smerne lesene table nas pot pripelje v slabi urici do koče na Ljubelju. Tam se lahko primerno okrepčamo, preden poženemo adrenalin po naših žilah in se (brez ustavljanja, seveda) spustimo v dolino. Lahko se uživaško prepustimo hitrosti ali pa izberemo popolnoma drugo pot in kriče zapustimo štart. Če pa želite adrenalinski avanturi dodati še tisto piko ni i, se lahko odločite za nočno različico. Le-to vam v svojih storit-vah ponuja Koren sports iz Tržiča. Noč, bak-le ob progi, čelna svetilka na glavi, sanke pod zadnjo platjo in dobršna mera poguma... Da pa stari mejni prehod Ljubelj ni kar tako in potemtakem še ni za »staro šaro«, priča podatek, da seje sankanje kot šport pričelo v Sloveniji uveljavljati ravno na tej progi, na starem mejnem prehodu Ljubelj - Sv. Ana (današnji Podljubelj). S tem so tržiški san-kaški zanesenjaki pričeli že skoraj stoletje nazaj, davnega leta 1907. No, in še danes je taista proga čedalje bolj priljubljena med mladimi in starimi sankači. Zakaj se ne bi potrudili tisto slabo urico hoje in se z največjim veseljem spustili po trikilometrski progi? Se splača... Zelo... Tisti, ki se boste podali do koče na Ljubelju ne le zaradi uživaškega spusta v dolino, pač pa tudi zaradi razgleda na okoliške gore, ne boste razočarani. Pred varni se odpira pogled Planinsko društvo Onger Trzin vsako leto organizira vsaj en sankaški izlet na »stari« ljubelj. Tako bo tudi čez slab mesec, ko bo izlet 16. 1. 2005 (prestav-Ijen bo le v primeru, če bodo na Ljubelju slabe razmere - npr. premehak sneg ali poiedenela proga). Obvezne (!) prijave zbiramo po e-pošti info@onger.org ali na tel. 031 570 533 (SMS). Vse potrebne informacije bodo objavljene takoj po novem letu na naših spletnih straneh (http://onger.org/) in na plaka-tih - že sedaj pa seveda poiščite sanke in poskrbite, da na drsnem delu ne bo več rje ... © na Visoke Ture in celovško kotlino na avstrijski strani ter na Begunjščico, Ko-šutico in greben Košute na naši strani. Dovolj mikavno? Zamižite in si predstavljajte belino novozapadlega snega pod varni, oprano sinjemodro nebo nad vami in od zimskega sonca ožarjene bele vrhove gora... Poezija za dušo! Torej, kaj še čakate? Noja, brez snega prav gotovo ne bo šlo. Slišite? Starka zima že trka navrata... Nataša Prah NGEi PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN SKORAJ RUTINSKI OBČNI ZBOR http://0nger.0rg/ 14. t.m. je imelo Planinsko društvo Onger v dvoranici Marjance Ručigaj v Družbe-nem centru Ivana Hribarja svoj redni letni občni zbor. Uvodomaje nekdanji pred-sednik društva, zdaj predsednik društve-nega častnega razsodišča, Sandi Čičerov z diapozitivi predstavi! svoj planinski obisk Turčije. Najprej je obiskal pogorje na severu Turčije ob Črnem morju, nato pa seje povzpel na najvišji vrh Turčije, znameniti speči vulkan Ararat, kjer naj bi po legendi přistal Noe s svojo barko. Sandi je z zanimivo pripovedjo in lepimi diapozitivi primerno »ogrel« ozračje za začetek občnega zbora. Resnici na ljubo je treba povedati, daje včasih v dvoranici Marjance Ručigaj kar pretopio, in bi bilo dobro, če bi ogrevanje bolj nadzorovali s termostatom. Po uvodnem pozdravu predsednika društva so udeleženci zbora poslušali poročila vodij društvenih odsekov in nekaterih de-lovnih teles. Čeprav je letos število članstva spet upadlo, je bila udeležba na zboru kar dobra. Se zlasti dosti je bilo starej- ših članov društva, ki so bili društveno de-javni predvsem v prejšnjih časih, zdaj pa so bolj poslušali, kaj se z društvom dogaja in kaj delajo njihovi nasledniki. Mogoče bi bilo prav, da bi se tudi starejša skupina članov društva bolj dejavno vključila v društveno življenje. Na zboru pa smo pogrešali predvsem mlajše člane društva, ki očitno še vedno mislijo, daje žanje dovolj, če pridejo na občni zbor mladinskega odseka. Iz poročil predsednika in načelnikov odsekov paje bilo razbrati, daje društvo vseeno razvilo zelo bogato dejavnost, še zlasti, koje beseda o mlajših članih. Bili so na številnih zanimivih izletih, taborjenju, dve skupini us-pešno nastopata na tekmovanju Mladina in gore, razvili pa so še celo vrsto drugih dejavnosti. Tudi na račun usposabljanja novih planinskih vodnikov ni bilo pripomb, saj je na tem področju naše društvo zelo aktivno, če ga primerjamo z enako velikimi društvi v planinski organizaciji. Načelnik markacijske-ga odseka je představil zagnano delo marka-cistov na območju vrhov Krvavca. Kar pohvalno paje bilo tudi poročilo s področja pro- pagandne dejavnosti, saj je društvo prav na občnem zboru predstavilo svojo novo spletno stran (http://onger.org/), ki je že dalj časa delovala poskusno. Društvo pa svoje članstvo uspešno obvešča o svoji dejavnosti v rednih obvestilih v Odsevu, občasno pa izda tudi svoje glasilo Ongr-čki. Med razpravo po poročilih je bilo še zlasti govora o višini članarine in ugod-nostih, ki jih društvo in planinska organizacija nudita svojim članom. Sprejeli so poziv Planinski organizaciji, da naj skuša uvesti več ugodnosti za svoje člane. Predsednik je spregovoril tudi o željah društva, da bi dobilo nove planinske prostore, saj je hišica, v kateri ima društvo sedež, majhna in vlažna. Razprava se kar ni hotela razvneti, udeleženci zbora so z dvigom rok vseeno potrdili predlagani program in višino članarine za pri-hodnje leto. Po zboru pa so vsaj nekateri izkoristili priliko za pogovore in druženje s prijatelji. Miro Štebe Občni zbor PD Onger Trzin je sprejel predlagano članarino v višini, kot jo je določil UO PZS: • A člani (odrasli z največ ugodnostmi) 11.000 SIT • B člani (odrasli) 4.100 SIT • BI člani (starejši, nad 70 let) 2.500 SIT • S+Š člani (dijaki in študenti) 2.600 SIT • P+O člani (predšolski in osnovnošolski otroci) 1.000 SIT Pri družinah se članarine seštejejo, nato pa se uveljavi 20% popust! Za družinske člane se štejejo poleg staršev še mladi do 26. leta brez lastnih dohodkov, za družino se šteje tudi samo-hranilka/lec z otroki. Izjema je pri A-članih, kjer se za izračun družinskega popusta upošteva članarina zmanjšana za ceno Planinskega vestnika in zmanjšana za znesek zdravstvene asistence Članarino boste lahko vplačali takoj po novem letu v papir-nici Čačka, upamo pa, da se bomo lahko dogovorili tudi za pobiranje članarine v CIH. Obširnejši zapis o ugodnostih članstva v planinskem društvu pa si lahko preberete na naših spletnih straneh (http:// onger.org/). IZLETI V ZAČETKU LETA 2005 Če vodnik oceni. da razmere ne dopuščajo varne izvedbe izleta ima pravico izlet odpovedati oz. spremeniti cilj. sob. 08.01.05 MO (ml.): Igre na snegu (Irena) - igre bodo izvedene, če bo dovolj snega! sob. 15.01.05 Državno tekmovanje »Mladina in gore. (N. Gorica) (Tomaž, Emil, Irena) Ekipi »Nore krave« in »Vezalkice« ned. 16.01.05 MO (st.): Sankanje z Ljubelja (Emil, Irena, Boštjan) ned. 23.01.05 VO: Trebnji vrh (Tomaž) družinski izlet sob. 29.01.05 VO: Viševnik (Dušan, Emil) - za pešce in turne smučarje sob. 05,02.05 VO: Zimski tečaj - uporabe zimske pl. opreme (Emil & Dušan, Miha) sob. 12.02.05 MO: Pustni izlet (Režija) (Emil) (Izlet samo za vodnike!) sob. 19.02.05 VO: Sv. Ana nad Ribnico (Emil) druž. izlet, »50 vrhov« sre. 23.02.05 VO: Nočno prečenje Velike planine (Miha) (nočna, peš in s smučmi - ob polni luni!) (Iz Trzina ob 19.00) * MO - mladinski odsek, VO - vodniški odsek, .50 vrhov - akcija v počastitev obletnice društva Planinsko društvo Onger Trzin želi vsem ljudem dobre volje, w imajo radi neokrnjeno naravo in čudoviti gorski svet blagoslovljen božič, v novem letu pa čim več zdravja in uspehov. Pa na hribe ne pozabite! Tudi občni rbori so lahko zabavni! Tudi mladi iz Mladinskega odseka PD Onger imamo 'svoj' občni zbor, vendar pa le-ta ni tako urađen in resen, kot bi prvo pomislili, ko slišimo zanj, temveč veliko bolj sproščen in zabaven -skratka takšen, kakršni smo mladi. Letos smo se dobili že petič in kot se za čisto petko spodobi, smo ga tudi izpeljali odlično! Že ob prihodu smo vsi svojo pozornost usmerili v rdeči nahrbtnik, ki nam gaje pustil naš Orliček, vanj paje skril ... ne ne, ne povem vam še čisto takoj, saj je bil ravno ta predmet del nagradne uganke. Občni zbor je nato začel Medo s pozdravnim govorom - po med-vedje seveda. Nekaj uvodnih besed paje spregovoril tudi predsednik PD Emil. In žeje přišel najbolj zabaven del zbora-pred-stavitev planinskih skupin. Najprej so se predstavile Bibe s svojo hribovsko koračnico 'Bibe gredo v hribe'. Sledile so Nore krave s letu. Skozi leto 2004 nas je s svojimi slikami popeljal Boštjan. No, in sedaj je přišel tišti trenutek, ko smo končno odprli rdeči nahrbtnik in pogledali, kaj nam je Orliček skril vanj. Ven smo potegnili ... smo potegnili... smo potegnili... ha, a vas firbec matra, a? No, ker je Orliček seveda pameten planinček, je vanj skril čelado. Srečna izžrebanka, ki je to ugotovila, paje bila Nataša. Izžrebali pa smo še tri tolažilne nagrade. In potem je přišel sládek zaključek zbora. A zakaj sládek? To pa ugotovi kar sam na naslednjem Občnem zboru MO prihodnje leto. Vsega lepega je enkrat konec ... ... tudi letošnjega leta. Gore so si že nadele svoje bele klobuke in mraz že nestrpno preganja staro leto iz naše pokrajine. Mladi iz Mladinskega odseka PD Onger Trzin smo ga izkoristili, kakor smo ga le mogli. Vsega uživanja pa ne bi bilo brez ljudi, ki so zanj žrtvovali veliko prostega časa in energije. Emil, Irena, Boštjan, Urša, Maja, Nataša, Simon in Martina, hvala vam! Hvala tudi Občini Trzin in Osnovni šoli Trzin za neizmerno podporo, hvala Društvu prijateljev mladine za že večictno skupno sodelovanje! Zahvala pa gre tudi vsem ostalim, ki ste nam v preteklem letu kakorkoli nesebično pomagali. Na koncu naj se zahvalim še vsem mladim, ki so nam v preteklem letu s svojo udeležbo pokazali hvaležnost za trud, ki ga vlagamo. Hja, staro leto odhaja. Prihaja pa novo, sveže in še boljše. Naj bo tudi to polno zanimivih planinskih potepanj in uživanja! Tomaž Kocman načelnik MO PD Onger ilmiu skupina .Bibe. (nekaj ilhjeial manjkalo) med svojim nastopom svojim mega singlom, v katerem sta najbolj izstopala bikec, ki se je kuhal v loncu, in pa pastirček. 'Dolge in kratke, okrogle in ploščate...' Hja, tako so se predstavile Vezalkice. Da pa bi vsi prisotni občutili, kako je, če si zavozlan, so pripravile še igrico, v kateri smo se zavozlali in odvozlali. Planinsko skupino dijakov, študentov in veteranov MO paje predstavi! častni gost Andrej, ki je přišel direktno iz Maribora. Po vsej tej zabavi pa nam ni preostalo popolnoma nič drugega kot to, da smo si pogledali še, kako smo se zabavali v letošnjem OBISK LJIIBLJANSKEGA GRADU IN HIŠE EKSPERIMENTOV Zadnji letošnji izlet za osnovno-šolce fizično ni bil naporen - a je bil vseeno zanimiv. Na Ljub-ljanskem gradu smo si ogledali razstavo, ki je bila tam postavljena v počastitev 25 letnice pr-vega slovenskega vzpona na Mt. Everest, srečali smo lajnar-ja,... V Hiši eksperimentov je pa tako ali tako vedno zanimivo ... TELO-OBLIKA-ZDRAVJE. HYPOXISTUDIO TRZIN Lepa postava. Čvrsta koža. Nič celulita. Sprostitev in užitek. Si želite vse našteto? Potem je VacuTrening za preoblikovanje teiesa v Hypoxiitudiu prava izbira za vas. Ste naveličani strogih diet, vseh tistih tablet za hujšanje, čudežnih obližev in naporne telovadbe? Tudi v tem primeru je VacuTrening v Hypoxistudiu prava izbira za vas. Bi rade blestele v novem mini krilu, bi rade oblekle hlače iz mladih dni, bi rade zasijale s postavo, kakršno ste imele pred porodom? Za to poskrbi VacuTrening v Hypoxistudiu. Z VacuTreningom lahko brez stradanja in intenzivne fizične aktivnosti odpravite ce-lulit in se znebite centimetrov in kilogra-mov na problematičnih mestih. VacuTrening je učinkovita kombinacija vakuumske terapije in treninga, zasnovana na 20-letnih izkušnjah dr. Norberta Eggerja, lastnika inštituta za terapije in treniranje v Salzburgu. Svoje telo oblikujete brez naporov, ob tem pa se ie spros-tite. Kako? Lahko. Ugotovljeno je, da se zgolj s fizično aktivnostjo maščobe zelo neenakomemo razgradijo. Največkrat se zgodi, da odvečno maščevje izgubimo tam, kjer smo najmanj želeli in pričakovali; na problematičnih delih teiesa (zadnjica, trebuh, boki in stegna) pa se maščevje kar noće in noče stopiti. Tudi ob shuj-ševalnih dietah največkrat izgubimo odvečno maščobo tam, kjer pravzaprav niti ne bi želeli shujšati (pomanjšajo se nam prsi, naš obraz pa postane bolj upadel). Vzrok za takšno nesimetrično hujšanje tako ob dietah kot ob redni fizični aktivnosti je treba na eni strani iskati v dednih danostih, strukturi teiesa in mišičevja, na drugi strani pa v slabi prekrvitvi teiesa na zamaščenih delih. Prav v prekrvitvi teleia pa se skriva srčika vseh težav z od-pravljanjem celulita in zamaščenosti. Kri je namreč odločilni dejavnik úspěšnosti pri razgradnji maščob. Z dobro prekrv-ljenih mest v telesu se maščoba odstrani bistveno hitreje kot s slabo prekrvljenih mest. Slaba prekrvitev na stegnih, zadnjici, bokih in trebuhu je naravno pogojena. Pri tem ničesar ne moremo spremeniti niti z dietami in treningi. In če želimo izgubiti odvečno maščevje na zadnjici, trebuhu, stegnih in bokih, morajo biti vsi ti deli dobro prekrvljeni. S tem dosežemo, da kri tudi na teh conah »pobira« maščobne kisline in jih odpelje v mišice, kjer se porabijo kot gorivo. Šele na takšen način se kilogrami topijo, obseg pa manjša. Za dobro prekrvitev teiesa seveda poskrbi tudi redna fizična aktivnost. Vendar pri navadni telovadbi oziroma kakršnikoli fizični aktivnosti ne moremo izbirati, na katerih predeiih teiesa bomo shujšali. Shujšamo tam, kjer smo dobro prekrvljeni. Z VacuTreningom se načrtno aktivirata prekrvitev zamaščenega tkiva na problematičnih delih teiesa ter razgradnja maščob in poraba v aktiviranih mišicah. Obseg na zadnjici, stegnih, trebuhu in bokih se ob takem treningu samo še manjša in manjša, koža pa zgubi svoj pomarančni videz. Poleg tega pa VacuTrening blagodejno vpliva na regene-racijo tkiva in njegovo razbremenitev. Koža postaja čvrstejša in prožnejša. Naprava Hypoxitrainer poskrbi za boljšo prekrvitev vašega teiesa, predvsem zadnjice in nog, ki so za celulit najbolj ranljive. To je do bokov segajoča podtlačna komora, v kateri se nahaja ergometrsko kolo. Med treningom deluje sesanje podtlaka na kožno in maščobno tkivo. Medtem ko vozite ergometrsko kolo, s katerim opravljate trening za izgorevanje maščob, se tkivo od bokov navzdol s pomočjo usmerjenega vaku-umskega delovanja aktivira. Najprej podtlak privabi kri v maščobno tkivo problematičnih delov teiesa. Tam se kri, ki je gorivo za trening, obogati z maščobnimi kisli-nami, računalniško vodeno menjavanje tlaka pospeši odvod maičobe do mišić. Ob prispetju v mišice, ki takrat trenirajo, se maščoba dokončno porabi (izgori). In celulitu lahko rečemo Ie še adijo. Podobno deluje tudi naprava Vacunaut, ki pa je namenjena za »kurjenje« maščob na trebuhu in bokih in jo radi uporabljajo tudi moški. Vacunaut in Hypoxitrainer morda ne bosta po okusu zagrizenih aktivistk boja zoper šport in telesno aktivnost (čeprav je fizični napor na Hypoxi aparatih minimalen). Žanje bomo v Hypoxistudiu poskrbeli z Vacumasažo. Princip Vacumasaže temelji na starodavni metodi ročne vakuumske masaže s steklenimi zvončki. A brez skrbi, v Hypoxistudiu ne bomo zvončkljali okoli vas, temveč vas bomo oblekli v posebno masažno obleko VM 400, ki ima v predelu stegen, bokov, zadnjice in pasu nameščenih 400 celic, v katerih se izmenju-jeta podtlak in nadtlak. Menjavanje podtlaka in nadtlaka premika kožo in črpa tako kisik kot kri v tkivo. Koža se prilagodi temu načinu vadbe s krepitvijo in utrditvijo. Že po nekaj uporabah je vidno izbo-ljšanje kožnega in veznega tkiva. Z blagim vlekom in blagim pritiskom dosežemo enak účinek kot pri ročni limfni drenaži. Limfne tokove in vozle spodbudimo k pospešenemu delovan-ju. Po takšni masaži se počutimo polni energije in pripravljeni na nove delovne uspehe. Obiskovanje Hypoxistudia je primerno za vsakogar, ki je športno zdrav in mu zdravnik dovoii 'A ure »rahlega« kolesar-jenja dnevno. Ni pa primeren za nosečnice, ljudi s težkimi obolenji srca ter s srčnimi spodbujevalci. Da boste resnično imele postavo, kot si želite, priporočamo obisk Hypoxistudia trikrat tedensko, prvi rezultati pa bodo vidni že po šestih obiskih. Zakaj bi torej še tarnale in obupo-vale nad svojimi maščobnimi oblogami, če pa je sanjsko telo le korak stran od vaše domaće hiše? Storite nekaj zase. Hypoxistudio se nahaja v Trzinu na Ljubljanski 13g, v bližini Centra Ivana Hribarja. Strokovno in prijazno osebje pa bo poskrbelo za maksimalen užitek in ugodje na Hypoxi napra-vah. Izkoristite možnost brezplačnega testiranja. Za kakršna-koli dodatna vprašanja in informacije pa lahko pokličete na telefonsko številko 041/538-514. m Avto Debevc d.o.o., Mengeš PE Trzin Ljubljanska cesta 17 1236 Trzin m Gospodarska vozila Kot Vam je verjetno že znano, je podjetje Avto Debevc iz Mengša v začetku sedmega meseca lanskega leta v Trzinu odprlo novo sodobno opremljeno poslovno enoto za prodajo programa osebnih, lahkih dostavnih in transportnih vozil VW ter servis le teh in vozil prodajnega programa Audi. V letošnjem letu pa smo pridobili še 3000m2 zemljišč ob servisu, kjer smo uredili začasna parkirišča za rabljena vozila in obiskovalce. Lastnik podjetja je g. Franc Debevc iz Mengša, ki se z avtomobilsko dejavnostjo ukvarja že od leta 1976, tako daje v tem času uspel ustvariti kvalitetno, močno in visoko usposobljeno prodajno-servisno ekipo, ki se med drugim ponaša z veliko odličij, pridobljenih na raznih prodajnih in tehničnih izobraževanjih v programu VW in Audi. Tako se tudi letos pona-šajo z osvojenim prvim mestom za pokal VW in Audi med slovenskimi pooblaščenimi servisi. Nova poslovna enota podjetja Avto Debevc d.o.o. se nahaja na lokaciji Ljubljanska ulica 17 v starem delu Trzina inje lahko dostopna iz smeri Ljubljana in Domžale. Hitra povezava z Ljubljano po obvoznici je ena izmed prednosti servisa. V poslovni enoti Trzin imajo poleg prodajno- razstavnega salona sodobno opremljeno servisno delavnico za servisiranje vozil VW in Audi in velik center rabljenih vozil. PE je sedaj odprta že več kot eno leto. Zadovoljne stranke, ki se z veseljem vračajo na servis v predpisanih terminih, dokazujejo, daje njihov pristop tako do njih, kakor do vozila pravilen in korekten. Kvalitetno opravljena storitev paje potrditev zaupanja strank, tako pravnih kot fizičnih. Prijazno ter strokovno usposobljeno osebje na prodajnem področju in tudi na področju po prodaji se trudi še izboljšati že tako kvaliteten in prijazen pristop. V prodajnem salonu si lahko ogledate in se seznanite s celotno prodajno paleto VW vozil in z njimi opravite tudi testne vožnje. Poleg ostalega pa vam bodo svetovali tudi pri izgradnji finančně konstrukcije za nakup novega ali rabljenega vozila V servisu vas pričakujejo strokovno visoko usposobljeni mehaniki z najmodernejšimi orodji in napravami za diagnozo okvare na vozilu in motorju. Ponašajo pa se tudi s popolnoma novo napravo za merjenje izpušnih plinov, ki naredi tudi izpis izmerjenih vrednosti, tako da vam toplo priporočamo obisk njihovega servisa, saj si tako prihranite slabo voljo, ki vas lahko doleti na tehničnih pregledih. Oglasite se pri njih in tehnični pregled bo narejen brez nepotrebnih nevšečnosti. To priložnost bi izkoristili ludi za to, da bi Vam v imenu kolektiva Avto Debevc d.o.o. vprihajajočem letu 2005 zaželeli obilo zdravja, sreće in zadovoljstva v družinskem krogu in na cesti. Matjaž Juvančič tfsama ★ Heinekeri Guinness. í evian. Sama trgovina d.ox>_ Blatnica 1, 12J6 Trzin, Slovenija T; • 386 (0)1 563 74 68, F: ♦ 386 (0)1 563 74 69, & gama.lj®siol.net Andrej Imperl vod)« prodaje *)/« manner M: - 386 (0)41 662 464 srečno 2005 jJt Olimptedđ 4 .Hovwisklh vin K7.» C. RaO«L>nu ŠAMPION 1998 KOLMANIČ Vinogradništvo in vinarstvo KOLMANIČ Irena, Slávko Kolmanič Rožićki vrh 86 9244 Sv. Jurij ob Scavnici tel.: 02/568 1117 GSM: 041/526 471 MLADINSKISPLETNI PORTAL WWW.NEVEM.ORG! Končno pravo mladinsko čtivo! Novoustanovljeno Mladinsko društvo NE VEM s sedežem v Domžalah je ustanovilo nov spletni portal za mlade. Mladi, iz vseh vetrov, so se namreč odločili, da bodo zapolnili "praznino", kije vladala v mladinskem medijskem prostoru. In tako so prispevke, ki so mišljeni predvsem za zabavo in sprosti-tev. objavili na Slovenskem mladinskem portalu. Tega so ustanovili prav v ta namen. Za sprostitev namreč. Taje v današnjem svetu, ob vedno hitrejšem ritmu in načinu življenja, tako ali tako přepotřebná. Vendar pa sprostitev ni vse kar portal ponuja Veliko je tudi takšnih in drugačnih koristnih ter Tako se lahko ob branju zabavnih člankov nasmejite do te mere, da vam bodo tekle solze. strokovnih informacij, pa zanimivosti (od tega. kaj se v decembru odvija \ glavnem mestu, katero razstavo si lahko ogledate, pa do tega. kaj je ozonska luknja, kaj je bilo v zgodovini barbarov, energi ji ). in seveda najaktualnejših prispevkov 0 študentskem zaslužku mladih v 2005, pa o novem cestnem zakonu itd Prav za portal pa so, do sedaj, v intervjujih spregovorili Alenka Vidic, Sašo Ožbolt, Ivan Sivec, Anavrin, Matic Osovnikar, Teh Stroj, Edi Pucer in drugi Pa portal deluje komaj nekaj dni! Pripravljavci vsebin obljubljajo tudi upoštevanje želja bralcev 111 prilagajanje le-tem. Morda bo v pomoč pri izražanju vaših želja dobrodošel forum? Torej s klikom kar na www.neveiii.or.'! DNK D/VEVI KULTURE Študentski klub Domžale, 19.-23. januar 2005 Čeprav se še poslavljamo od starega leta in je pred nami Ie še nekaj dni in bomo zao-krožili novo številko - 2005, pa so zadolže-ni za kulturo v Študentském klubu Domžale v zadnjem mesecu minulega leta marljivo delali na projektu DNK - Dnevi kulture. Program je praktično v celoti pripravljen, zanimivosti je nemalo, tako da bo vsakdo našel tudi kaj zase. Glavna nit letošnjih dnevov kulture bo zagotovo dobrodelnost. Praktično bodo vsi koncerti in prireditve dobrodelne, prav tako pase bodo prodajali razstavljeni izdelki (slike, skulpture...), po sistemu kavcije. SREDA, 19. 01. 2005 Ob 1910 - KD Franca Bernika Otvoritev razstave lokalnih ustvarjalcev v preddverju KD Franca Bernika. Slike, objavljene na razstavi, bodo objavljene tudi na internetu in se bodo prodajale po sistemu kavcije. Izkupiček pa gre v dobrodelne namene. Ob 20.00 - KD Franca Bernika Začetek kulturno-umetniškega programa. Nastopajoči: ❖ Vrtec (cicibani - verjetno vsi vrtci iz Domžal) •> Društvo Lipa •> poezija: Luka Vasle in Luka Horvat ••• Ljudske pevke •'•• Cveta Zalokar Oražem OŠ Rodica ❖ Yupi, Maja... <• Voditelj Sazo ❖ Projekcija - med poezijo ČETRTEK, 20. 01. 2005 Ob 19.00 do 22.00 -knjigama in galerija Beseda Zunaj Sodi, kuhano vino Notri Violina-solo 15 min. Otvoritev razstave: Simon Jugovič Fink: Akti Predstava OŠ Roje PETEK, 21. 1.2005 Ob 1830 - Knjižnica Domžale Otvoritev razstave Tadeja Šavrin: Fotografije kratek literarni večer z Marijanom Slevcem, Mirjam Štih, Mišo Gams in Gregorjem Ježem Ob 20.00 - KD Franca Bernika Dobrodelni koncert Adija Smolarja ter Slon in Sadež. Ob 22'°- 01°°- dvorana v lhánu Koncert Trkaj + DJ SOBOTA, 22. 1.2004 Obl5°°-ŠKD Filmski večer z gostom (Cvitkovič ali Burger), debata ob kavici po koncu filma. Ob 1730 - ŠKD Film Kurji praznik, predstavitev filma in diskusijo bo vodil idris Fadul. Ob 20°°-2100 - MKC Otvoritev razstave. Gregor Jež in Andraž Gregorič: fotografije Lokalna filmska produkcija: •> Droge - Čamernik Kiteboarding - EOS ❖ Skate - Venta •> Svetovni rekord - Repovž *> Simon Jugovič Fink •> Stara produkcija Ob 2210 - MKC Film Zlo Ob OO30 - MKC Jane Kavčič: Sreča na vrvici (celovečerní igrani film, Slovenija, 1977). Film, posnet po predlogi Vitana Mala: Teci, teci kuža moj. Film si je v kinematografih ogledalo 49.764 gledalcev NEDELJA, 23. 1. 2004 Ob 1S00 - preddverje Bernika Otroška predstava - TEATER CIZAMO: Cirkus Bambinus + dclavnica izdelovanja klovnov Ob 1900 - ŠKD Gverila ( pet nastopajočih literatov z megafonom) Otvoritev razstave. Domen Lombergar: grafike Na poti do Bernika postavljeni panoji z izbranimi besedili: Miša Gams: haikuji Ob 2(f° - KD Franca Bernika Desa Muck: Blazno resno zadeti LUTKOVNE PREDSTAVE: Mini cirkus buffetto - na OŠ In kdo bodo letos sodelujoči na Dncvih kulture? Sodelujoči: ŠTUDENTSKI KLUB DOMŽALE, Študentski klub Kamnik, Zavod Prođem, MKC, Društvo EOS, Društvo Lipa, Osnovne šole, MSD, JSKD. Mateja Kegel Študentski klub Domžale ZIMSKE RADOSTI TRKAJO NA VRATA ŠKD Mesec december je pred vrati in v študentském klubu prihaja na spored polno zanimivih in zabavnih, predvsem pa snežnih do-godivščin. Že lansko leto je bilo nemalo snežnih ugodnosti tako za člane kot tudi za nečlane in ker je bil odziv vedno dober, smo se odločili, da vam tokrat stvari ponudimo v še nekoliko bolj obširnih akcijah. OTVORITEV DOMAČE SMUČARSKE SEZONE Zima že trka na vrata, zato smo za vas pripravili otvoritev domače smučarske sezone, ki bo na smučišču Ccrkno. Seveda, če nam bodo temperature in sneg naklonjene. Prvič se bo »Cerkno« dogajalo v sredo, 22. 12. 2004. Cena za člane ŠKD in ŠKK za celo-dnevno smuko s prevozom bo skromnih 2.500 SIT, za vse ostale pa 6.000 SIT. Drugič, prav tako v sredo, 29.12.2004, pa bo potrebno članom ŠKD/ŠKK odšteti 3.500 sit, vsem ostalim pa 7.500 sit. Tokrat je v ceno poleg prevoza in smučarske karte všteta še pizza in pijača. Rok prijavje vsa- kič dva dni pred odhodom - torej v ponedeljek, 20.12.2004, ter v ponedeljek, 27.12.2004. KOPE 2005 Na spored pa prihaja ludi Vikend ski party! V letu 2005 smo samo za vas pripravili vikend smučarske pakete po najbolj ugodnih cenah doslej! Prvič se bo ta vikend zgodil 21. januarja 2005, nadaljeval pa se bo vsak drugi vikend do konca februarja! Vse skupaj se bo dogajalo na skrajnem in najvišjem delu Pohorja - smučišču Kope. Cena bo skromnih 14.600 SITkov za člane ŠKD in ŠKK, medtem ko boste ostali plačali še vedno skromnih 18.990 SIT. In kaj vseje všteto v ceno? Převoz iz Domžal do Slovenj Gradca, 2x nočitev s polpenzionom, 3 dnevno smučarsko karto (vključno z nočno smuko), ski bus od hotela do smučišča, testiranje snovvboardov Goltese, vso organizacijo in animacijo na smučišču in v hotelu. Tudi tukaj so števila mest omejena, vse informacije pa dobite v ŠKD ali na telefonu: 01/721-97-10, 041-757-727, DOGAJANJAV KULTURI Da pa ne bomo ostali samo pri smučanju, bi vas radi opozorili na nekatera kulturna dogajanja, ki se pripravljajo. V prostorih ŠKK je možen ogled fotografske razstave sprejetih del z natečaja Arhitektura. Fotografije so na ogled tudi na www.siudeiilski-kluh.coii]. Ali si zagrizen popotnik in bi želei deliti svoje izkušnje in posnete fotografije s ŠKD-jevci? Če sta tvoja odgovora DA, lahko v ŠKD-ju pripraviš POTOPISNO PREDAVANJE. Na voljo ti je velik prije-ten prostor in oprema (računalnik, projektor, veliko platno). Prijave in info SAMO na e-mail inli' V/ snident.vki-kiub.com . ZIMSKO OBARVANI FILMSKI VEČERI Filmski večeri so v decembru, kot so nekateri že videli, nekoliko drugačni, predvsem decembrsko obarvani. Na program smo uvrstili naslednje filme: It's all about love, Ledena doba. Cool runnings, Peterka: leto odločitve, Himalaja, Kako je Grinch ukradel božič, Čudež na 34. ulici. Filmski večeri so ob ponedeljkih in petkih ob 20. uri, medtem ko si lahko ob torkih, sredah in četrtkih ogledate športne prenose na velikem platnu. Mateja Kegel Slovenska ljudska stranka Predragi, naj lepe želje ogrejejo srce in preženejo temne misli, naj Vam bodo blagoslovljeni in veseli božični prazniki, skozi vse prihajajoče novo leto naj Vas spremljajo zdravje, sreča, osebno zadovoljstvo in, verjamem -naš skupni uspeh! Predsednik 00 SLS Trzin Marko Bregar, univ. dipl ing DeSUS Demokratična stranka upokojencev Slovenije Ustanavlja občinsko organizacijo DeSUS v občini Trzin. Za včlanjanje in dodatne informacije lahko telefonirate na številko: 564 14 71 ali 041/726 391 (Ljubo Arsov). Vsem občanom in občan kam Trzina voščimo vesele božične in novoletne praznike in jim želimo obilo zdravja, zadovoljstva in uspehov v življenju! ZAHVALA Po požaru, ki je prizadel našo kmetijo, se iskreno zahvaljujemo poklicnim gasilcem iz CPV ter prostovoljnim iz domaćega in okoliških društev, ki so nesebično in požrt-vovalno pomagali pri gašenju objekta in spravljanju sena s pogorišča od jutra do poznega večera. Še posebej gre zahvala trzinskim gasilcem, ki so nam še naslednji dan nudili pomoč pri zasilnem prekrivanju objekta. Zahvaljujemo se tudi vsem sosedom, krajanom, okoliš-kim kmetom in ostalim, ki so nam ta dan na kakršenkoli način pomagali. Iskrena hvala tudi občini Trzin, katera nam je ves čas, ob požaru in po njem, tako organizacijsko kot material-no stala ob strani, prav tako bi se za pomoč radi zahvalili organom in sodelavcem Civilne zaščite Trzin ter gostilnam Narobe, Lagoja in Pavovec. Kljub vsemu pa nam je ta grenka izkušnja dala vedeti, da člověk v nesreči ni sam, zato vsem skupaj in vsake-mu posebej še enkrat prisrčna hvala! Trzin, november 2004 Družina Jemc Ste se danes že nasmejali? Obisk Pride Dolenjec h Gorencu na obisk. Usedeta se za mizo, žena pa postreže s starim kruhom. Nekaj časa jesta, ko pride žena in vpraša: "Janez, a prinesem kuro?" "Ni treba, saj je še dovolj časa." ji odvrne Janez. Z istim vprašanjem pride žena še trikrat v sobo in vedno dobi enak odgovor. Četrtič pa Janez reče: "Daj Micka, zdaj pa prinesi kuro." In Micka prinese živo kokoš, jo postavi na mizo, kura pa pozoblje vse drobtine. Janezek hoče gorsko kolo Simpatičen Janezek je přišel na sveti večer v cerkev, kjer so bile jaslice na ogled. Dolgo sije ogledoval izrezljane figurice. Župniku seje zdelo to sumljivo, toda rekel ni nič. Koje Janezek končno od-šel, je vseeno stopil kjaslicam in ugotovil, daje vzel s sabo svelega Jožefa. Naslednji dan sije Janezek spet přišel ogledovat razstavljene jaslice. Župnik gaje naskrivaj opazoval, toda opazil ni nič. Koje Janezek spet odšel, sije ogledal župnik natančnojaslice in ugotovil, daje Janezek tokrat vzel s sabo sveto Marijo. Zdaj je bilo župniku dovolj, odločil seje naslednjič Janezka ujeti pri dejanju in ga trdo prijeti. Naslednji danje přišel Janezek res kjaslicam, toda ničesar ni vzel, samo pismo je položil tja. Župnik ni vedel kaj naj bi to pome-nilo, zato gaje pustil spet neovirano odditi. Potem je takoj stekel k jaslicam, vzel pismo in ga prebral. V pismu je pisalo: Ljubi Jezuš-ček! Če mi še to leto ne přineseš gorskega kolesa, ne boš nikoli več videl svojih staršev! Čarodejeva nova točka Čaroděj na poti iz trgovine domov, pod eno pazduho škalla s tremi zajci, pod drugo kletka z dvema papigama, v levici cekar z raco, v desnici kletka z golobi. Sreča ga dober znanec: "Kaj pa boš z vsem tem?" "Začel bom nastopati s točko z živalmi!" "Ja, ampak... kolikor te poznam, živiš v bloku. Kje pa boš imel spravljene vse te živali?" "Ja, pri meni v stanovanju vendar!" "Ajaaa??? Pa si pomislil na vso tisto umazanijo, svinjarijo in nesnago?" "Sem, pa kaj? Saj, živali se vendar privadijo..." Blondinka na izpitu Blondinka piše izpit. Izpit je sestavljen samo iz Irditev, pravilno -narobe. Punca vzame iz žepa kovanec in ga začne metati. Cifra -prav, grb - narobe. Reši vse v pol ure in potem gleda okoli. Profesor gleda po predavalnici in opazi to punco kako divjc meče kovanec in švica poleg. Skratka kriza. Gre do nje in jo vpraša, če je kaj narobe. Blondinka: 'Pa ne, sem že vse rešila, zdaj papreverjam rezultate, pa mi nekaj ne štima'! Pivo Simpozij pivovarnarjev iz vse Evrope. Med odmorom so udeleženci krenili v pivnico. Predstavnik pivovame Heineken je naročil pivo Heinekcn, predstavnik tovarne Goesser je naročil pivo Goesser, predstavnik Karlovške pivovarne je naročil Karlovačko pivo, predstavnik pivovarnc Union paje naročil Sola colo. "Zakaj pa ti ne piješ piva?" so ga ostali začuđeno vprašali. "Če vi nočete piti piva, ga pa tudi jaz ne bom!" mali oglas: Iščemo urejeno in vestno gospo za enkrat do dvakrat tedensko čišćenje in pospravljanje hiše v Trzinu. Tel. št.: 041 260 752 VLOZNIK Ď&ciuA TRZiiJ osebno ime ali firma pravne osebe Ay-p (o\_ EMSO - (fizične osebe), na katere zahtev^je postopek začet TOkKT ggK ^ , pooblaščenec ali zakoniti zastopnik fiziéne osebe oziroma pravne osebe tteo (qESKa il ; Ttt /KJ naslov ( sedež) telefon 0< ^ US UPRAVNA ENOTA XlorvEMĚ' VLOGA ZA IZDAJO FOTRDILA, DA ODOBRITEV PRAVNEGA POSLA NI POTREBNA Vložnik fôf IK) A T&3J k)_, prosim za izdajo potrdila, da odobritev (osebno ime - firma, naslov - sedež) pravnega posla za pridobitev lastninske pravice na kmetijskem zemljišču, gozdu ali kmetiji ni potrebna, ker: 1. gre za zemljišče v okviru kmetijsko prostorsko ureditvenih operacij, ali DA NE 2, gre za pravni posel med zakoncema oziroma zunajzakonskima partnerjema ali lastnikom in njegovim zakonitim dedičem, ali DA NE 3. gre za pravni posel med solastnikoma kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda, ali DA NE 4. gre za pravni posel na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ali DA NE 5. gre za pravni posel na podlagi darila za primer smrti in izročilne pogodbe, ali DA NE 4 gre za kmetijsko zemljišče ali gozd na katerem stoji objekt (stavbišče ali funkcionalno zemljišče) zgrajen v skladu z veljavnim prostorskim aktom in predpisi o graditvi objektov. A NE Prilagam naslednje obvezne priloge: Priloženo 1. sklenjena pogodba o pravnem poslu VA NE 1 potrebne podatke iz zemljiške knjige in zemljiškega katastra 2 lokacijsko informacijo za zemljišče, ki je predmet pravnega posla in 3 potrebne podatke iz matičnih knjig Datum: 5". .'UÇ'ff f sy 'O/ i psif'IÎ (za prayne osebe) DŽitví vloge Po Zakonu o upravnih laksah je potrebno ob vložitvi vloge plaćati upravno takso v' ■ V' i ' za potrdilo_€ ÔTRAN KA] SE BO DOGAJALO V TRZINU V NASLEDNJEM MESECU j Pokličite ranjo in za vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci! ' ' ?' Si TD ïr2'n fotografije z letošnjih prireditev in zasnova koledarja za leto 2005 ao 1 Avla Centra druž.dej. Ivana Hribarja 31. 12. 04 22.00 Občina Trzin Silvestrovanje na prostem za občinsko stavbo na Mengeški c. 9. 8. 1. 05 MO PD Onger Trzin Igre na snegu 8. in 9.1.05 SD Trzin 9. Prehodna skirca Borisa Paternosta 15. 1. 05 17.00 TD Trzin Novoletni koncert: Komorni orkcster Vrhnika in Slov. filharmonija mešana pevska zbora Mavrica Vrhnika in Svoboda Soštanj /rez. 30 vstopnic/ 16. 1. 05 MO PD Onger Trzin Sankanje z Ljubelja 21. I 05 18.00 TD Trzin "Z lepím vedenjem v lepše čase", predavanje prof. Dušice Kunaver 22. I 0.1 18.00 SD Trzin košarka, 3.SKL: Utrip Trzin:Cerknica (mladi) / v telovadnici OŠ Trzin 23. 1. 05 VO PD Onger Trzin Trebnji vrli 29. 1. 05 VO PD Onger Trzin Viševnik (za smučarje in pcšce) januar DU Žerjavčki predavanje o exotičnih deželah 5.2.05 TD Trzin pustni karneval 5. 2. 05 VO PD Onger Trzin Zimski tečaj - uporabe zimske planinske opreme 10. 2. 05 18.00 TD Trzin Predstavitev projekta "Po poteh dediščine", video predavanje g. Marko Kapus 19.2.05 VO PD Onger Trzin Sv. Ana nad Ribnico 23. 2. 05 VO PD Onger Trzin Nočno prečenje Velike planine februar DU Žerjavčki dramska uprizoritev februar DU Žerjavčki Občni zbor društva Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin tudi v Občinskem informativne,,, središču. Ljubljanska c. 12 / f, tel. 564 47 30. Informacije o izletih PD na spletni strani: l,np://ongcr.org/ petek, 31. decembra, s príčetkom ob 22.00 uri- SILVESTROVANJE NA PROSTÉM ZA OBČINSKO STAVBO NA MENGEŠKI C. 9. (organizator prireditve: Občina Trzin) t. - I ■ i A mďfc J li m 1 i i H 9 SREČNO 2005! Območna obrtna zbornica Domžale vošči svojim članom ter vsem občankam in občanom vesel božič ter srečno, zdravo in uspešno leto 2005. PEKAKNA Pekama Pećjak d.o.o., Škofljica Dolenjska c. 422, Telefon: 366 62 62 Lokal hitre prehrane in diskontna trgovina Trzin, Blatnica 1, tel.: 530 45 00 V letu 2005 vam želimo obilo zdravja, veselja in uspehov! Ánecno-lii Into: brošura Urekulture Internet www kd-domzale.si e-mail: info@kd-domzale.si telefon 01/722 50 50 íatwiio- čOOS] Çbahne8) Zakaj tehnični pregledi v obrtni coni TRZIN? __ www.studentski-servis.com in uspešno Novo leto od; www.banka-domzale.si [IQ ) banka domžale Banka za vas ; ^^ggjtudentski /flervis Domžale uporabno: » e-nostavno veliko število raznolikih prostih del AS DOMŽALE Moto center d.o.o. Blotnico 3a, IOC Trzin telefon 01 5Ó2 18 13 Domžale, Ljubljanska c. 70, tel. 01/72 98 333, 031/841 841 <* e-nostavno brez plač no dohodninsko svetovanje za vse aktivne člane na 08012 04 blizina čakanja prijazno osebje Naj bo leto 2005 uspešno, zdravo, zabavno in drugačno! Poleg organizatorjev srečanja: Cetrtnega odbora OIC*- in pokroviteljice Občine Trzin. Turističnega druži va Trzin in generalne sponzor ice Banke Domžale d.d. so srečanje linančno in niaterialno pokrili: Iskra Telekom Holding. Kranj • Gostinstvo Narobe d.o.o. Trzin • Signa d.o.o. Trzin • Kalcer d.o.o Trzin • PIT d.o.o. Trzin • Helpy d.o.o. Trzin • 1.7. inženiring d.o.o. Trzin • Razvojni zavod d.d. Trzin • Dubio d.o.o. Trzin • Kosrnatin Vinko s.p. Trzin. • Venera kozmetika d.o.o. Trzin • Stenko d.o.o Trzin • Lermani d.o.o. Trzin • Bonsai d.o.o. Trzin • Biring d.o.o. Trzin • lernej Frangež s.p. Gornja Radgona • Vinska klet Uršić Trzin • Gama d.o.o. Trzin • Pekama Pećjak d.o.o. PE Trzin • Mlin in pekama Krejan Trzin • Zajec Bernarda Trzin • Peritcks d.o.o. Trzin • I HT d.o.o. Irzin • Pikat d.o.o. Trzin • Ibmaž Šinko s.p. Loka • G7 d.o.o. Trzin • Mimesa d.o.o. Trzin • SIMP,S d.o.o. Trzin • Eplas d.o.o. Trzin in domaćini Piramide, ki so prijazno dovolili, da je ta dan avla piramide zaživela. VITAFOND ADRIATIC najboljša izbira www.adriatic.si c modri lelčlon mm VitaFond Adriatic je življenjsko zavaravanje z nalaganjem sredstev v vzajemnih skladih.Ponuja vam več kot varnost, donosno naložbo in možnost povećanja vrednosti vašega premoženja. Ob odločitvi za VitaFond Adriatic lahko izbirate med šestimi vzajemnimi skladi: ■ KD Investments: GALILEO, RASTKO in KD BOND ■ Primorski skladi: PIKA in ŽIVA ■ Medvešek Pušnik DZU: MP GLOBAL. SI PRIMER: Ženska, stara 27 1er. sklene Vitafond Adriatic. Od!oći se za dobo 25 let ter za premijo 70 EUR mesečno. Na poalagi tega izhaia zajamčena zavarovalna vsota za smrt 20 000 EUR m predviđena vrednost premoženja ob doživetju 77 986 EUR (ob predviđeni 11% stopnji donosnosti). Zavarovalnica ob doživetju izplača vreonost premoženja. ob smrti pa zajamčeno zavarovalno vsoto za smrt, oziroma vrednost premoženja, če je ta višja od zavarovalne vsote Adriatic zavarovalna družba d.d. Habat Marjan s.p. Habatova ulica 12, Trzin GSM: 041 650 417 • avtoprevozništvo • gradbena mehanizacija • urejanje par ko v SREČNO 2005! SOIT! "D topolom VSE ZA GRADNJO, DOM IN HOBI V naših prodajnih centrih in trgovinah vam nudimo: vse vrste gradbenega materiala od temeljev do strehe, ročno in elektro orodje, zidarsko orodje in opremo, barve, lake, betonsko in ostalo galanterijo za urejanje okolice, vijake in ostalo pritrdilno tehniko, vse za vodovod in centralno kurjavo, __zaščito, keramiko, akustiko, belo tehniko...... Vesele Božične praznike in srečno novo leto 2005 vam želi kolektiv podjetja SAM NOVO V SA IVI PC Jarše NOVOLETNI PROGRAM:umetne jelke,obeski in okraski,adventni venčki,darilni program,Božički, dekorativni krožniki in vaze ter ostali dekorativni program,darilne vrečke, ovojni papir... V mesecu decembru BOGATA IZBIRA PIROTEHNIKE PRODAJNI CENTER JARŠE, Preserska cesta 1,1235 Radomlje, 01/729 88 00 PE STRANJE, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, 01/729 62 82 WWW.Sam.SÍ