SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
©
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 16 fld., za pol leta 8 gld., za 6etrt leta 4 ffld., sa jeden
mesec 1 ffld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 ffld., sa pol leta 6 ffld., za četrt leta 3 ffld., za jeden mesec 1 ffld. V LJubljani na dom pošiljan velja 1 ffld. 20 kr. ve« na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlelja v ..KatoL TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopiai se ne vrafiajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je ▼ SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, isviemli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 242.
V Ljubljani, v ponedeljek 21. oktobra 1895.
Letnilt XXIII.
Pred otvoritvijo državnega zbora.
Jutri zopet prično državni poslanci svoja posvetovanja v državni zbornici. Mej tem časom so se razmere bistveno spremenile. Začasno Kielmans-eggovo ministerstvo je odstopilo in poslanci dobe pred seboj na vladnih stoleh novo ministerstvo Ba-denijevo, o katerem se govori, da bo s krepko roko vodil avstrijske državne posle.
Dosedaj se je grof Badeni pri vseh svojih akcijah kot ministerski predsednik zavijal v neki skrivnosten polumrak, tako da nihče ni mogel natanko spoznati, kam da Badeni meri, a tudi nikdo ni imel vzroka nejevoljen odvrniti se od njega. To je pokazal že pri izbiranju svojih ministerskib tovarišev. Najboljši delež je seveda privoščil sebi in Poljakom, ker ti imajo svojega ministerskega predsednika, ki je ob jednem minister notranjih stvarij, in finančnega ministra, zajedno se pa napoveduje še imenovanje posebnega ministra za Galicijo, kar se bo najbrže izvršilo tedaj, ko se na Češkem v toliko vrede politične razmere, da bode tudi za Češko mogoče imenovati posebnega ministra. Naučni minister Gautsch je vaba za nemške liberalce, kakor je strašilo za konservativce, ki so pa opravičeno zadovoljni z novim poljedelskim ministrom, ki je znan kot odličen katoličan in zveden strokovnjak v poljedelstvu. S tem so na novo vlado ob jednem navezani tudi češki veleposestniki.
Za Mladočehe je dobil grof Badeni drugo mazilo. L;sti namreč soglasno poročajo, da je bil uprav pred otvoritvijo drž. zbora objavljen vladni razglas, s katerim se razveljavijo določila o izjemnem stanju v Pragi iu okolici. Dasi ta vladna naredba n*; pride sedaj nepričakovano zlasti z ozirom na to, ker se je izjemno stanje že davno skazalo kot nepotrebno, vender bodo prišli mladočeški poslanci pod tem vtisom, da je izpolnjena njih glavna zahteva, v drž. zbor in uprav s tem se nadeja grof Badeni, da je napravil nekak most mej svojo vlado in mej mladočeško stranko. Ako ne bode mogoče podpirati Mladočehom
vlade, meni grof Badeni, da vsled tega pri njih vlada ne bo naletela na fakcijozno nasprotovanje, kakor se je to kazalo vzlasti ob koncu zadnjega državnozborskega zasedanja, ko je bilo vsled tega skoro izključeno vsako parlamentarno delovanje.
Pota za svoje nadaljno delovanje si je torej grof Badeni vravnal kar le v teh razmerah mogoče pripravna, toda poglavitna stvar pride še le sedaj. Vladi treba namreč stopiti pred državni zbor s svojim programom. Ta bode kažipot raznim državno-zborskim strankam, kako jim je nadalje vravnati svoje postopanje nasprotj vladi. Glasila raznih strank zahtevajo zato jasnega programa od vlade, da bodo njih zastopniki imeli potem tudi jasno pot pred seboj. S splošnimi frazami, da se bo vladalo avstrijski, vsem narodnostim jednako pravično, da se bo ape-lovalo na patrijotizem vseh strank, tako pišejo liberalni listi, ni še nič storjenega, ker tako so svoj program napovedovale še vse dosedanje vlade. Mi nismo tako prenapeti, da bi se s takim programom ne zadovoljili, samo to je naše odločno zahtevanje, da se obljube, izražene v programu, tudi dejanski izpolnjujejo.
Cujejo se glasovi, da si hoče grof Badeni glede vlade ohraniti proste roke ter se po vzgledu Taafie-jevem gibati nad strankami. Nekaj časa se je s tem grof Taaffe vzdržal na površji, a je naposled le spoznal, da je za dalje časa in za vspešno vladanje to stališče nemogoče, ker, kedor se le previsoko giblje nad strankami, rad nazadnje obleži pod strankami, oziroma pod klopjo. — Od slovenskih poslancev pa pričakujemo, da bodo tudi v novih razmerah vspešno zastopali koristi našega naroda v državnozborski delegaciji.
Politični pregled.
V Ljubljani, 21. oktobra,
Prepir v domači hiši. Včerajšnja „N. Fr. Presse" potrjuje vse naše sodbe o židovsko-liberalni stranki na Dunaju. Najbolj pomenljivo je pa to, da
se kažejo posledice tega velikega poraza tudi v jedru stranke same. To je pokazala najbolj prilika, ko j dr. Kronawetter poročal o svojem delovanju v drž. zboru. »Ze v začetku", pravi dunajska Židinja, .se je pokazalo, da se gibljeta v našem liberalnem taboru dve nasprotni stranki. Najpreje so poskušali nasprotniki dr. Kronawettra po antisemitskem načinu zasesti vse prostore v dvorani. Ko se jim pa to ni (posrečilo, poskušali so pristaši dr. Krona-vvettrovi po svojem načinu osvojiti si prve sedeže. Naposled se je morala liberalna stranka popolno umakniti s pozorišča — in s tem je morala pobegniti jedna liberalna stranka pred svojo sestro. — Ali so hoteli s tem dati nezaupnico dr. Kronavvettru ? Poslednje se nam zdi deloma upravičeno, kajti tudi mi nismo popolno zadovoljni z njegovim dosedanjim delovanjem." — Te besede dunajske Židinje nam torej jasno pričajo, da je jelo gnjiti jedro liberalne stranke. Ako še pristavimo besede, katere navaja „N. Fr. Presse" koncem članka, namreč : »Dokler bodo sedeli v osrednjem volilnem odboru dunajske liberalne stranke ljudje, ki so podpisali okrožnico zoper dr. Kronavvettra, tako dolgo bode spremljalo prokletstvo vse volitve liberalne stranke", označena je dovolj gnjilobs v domači hiši liberalne stranke.
Deželnozborske volitve bodo spremljali po vseh avstrijskih deželah vroči boji. Na južnem Tirolskem delajo deželnozborski kandidatje zelo marljivo nato, da se italijanski poslanci ne smejo podati preje v deželni zbor, dokler jim ne bode zagotovljen potreben vpliv. Posebno vspešno agitacijsko sredstvo je boj zoper nemške šole. — Na Češkem zelo vznemirja mladočeško stranko nameravani kompromis v češkem veleposestvu. »Narodni Listy" rote fevdalce, da se ne smejo zjediniti z nemškimi veleposestniki. Posebno vročega boja je pričakovati pri volitvah v Budjevicah. Cehi, ki so dobili pri zadnjih dveh volitvah sorazmerno malo glasov, poskušajo na vse kriplje, da dosežejo zmago.
Izjemno stanje v Pragi. Včerajšnja »Wie-ner Zeitg." objavlja odlok skupnega ministerstva,
LISTE
Očetova povest.
(Iz angleškega prosto poslov. D.)
III.
»Prosim, gospod doktor, pridite hitro! Ko sera šla iz gostilne, je že umirala".
»V gostilni pri ,beli vrani?1 Dobro, pridem precej".
Naglo grem v gostilno k »beli vrani". Krčma-rica me vedi v podstrešje in mi o neki tujki pripoveduje.
»To jutro smo to žensko našli na cesti; tožila nam je neprenehoma, da ji je nekdo ukradel 1500 goldinarjev. Mislim , da je zato prišla ravno s6m, da bi ji vi pomagali najti denar. Sicer se ne kaže ravno, da bi bila bogata, vendar govori, da morate vi skrbeti, da se zopet najde njen denar. Kakor da bi bilo to v vaši moči, gospod doktor! Morda je ne dobite več žive".
Tako je torej nekdo ukradel moji ženi 1500 goldinarjev.
»Bojim se, da pridete prepozno; gotovo vas ne bode več spoznala", pravi dobrosrčna krčmarica. »Pa mi nismo po vas poslali samo zato , ker vaša bolnica potrebuje pomoči, temveč, ker je naravnost vas zahtevala. Na potu jo je napadla kolera".
»Ali je niste spoznali, kdo da je?" vprašam s tresočimi ustnicami. »Ce ne, bodem sam pogledal".
Mislim, da je videla krčmarica, kako so se mi tresli prsti, ko sem preiskal žepe svoje žene, kako sem obledel in skoro omedlel, — kajti tekla je doli po kozarec vina. Niti vinarja nisem našel. — Ko vlijem par kapljic zdravila v žličiko , da bi ji dal, se zgane in odpre oči ter me srpo pogleda.
»Ukradeno!" mrmra nerazumljivo. »Vse ukradeno 1"
Položim ji prst na ustnice in ji narekujem neko molitev. Kajti ti trenotki so bili predragoceni za posvetne stvari. Ona pa nadaljuje s silno težavo :
»Zdaj rečeš lahko po vsi pravici, da ti je nekdo ukradel denar, iu morda se ti posreči, da ga zopet najdeš. Bila sem ravno na potu, da ti to povem , iu da mi daš zopet kaj denarja, ko me zasači grozna kolera. — Moli dalje , saj tako ne bodem več dolgo".
»Artur, odpusti mi!" pravi čez nekoliko časa s slabim glasom, in smrtni pot ji stopa na bledo čelo.
»Resnično obžalujem, kar sem storila tebi in Klari. Odpusti mi, kakor naj mi odpusti Bog !"
Močno ganjen padem na kolena in ji poljubim že mrzlo roko.
»Iz srca!" rečem in ji zatisnem očesi. Umt\«. je---
Trudil sem si na vse mogoče načine, da bi dobil ukradeni denar nazaj. Zdaj bi lahko sporočil gospodu Koširju o tatvini, ne da bi se kaj zlagal. — Med potjo, ko sem šel domov, potem vso noč in pri bornem pogrebu moje nesrečne žene so me mučile njene besede. Mislil sem hitro pisati gospodu Koširju in hitro mu pismo poslati, da bi se zopet ne premislil, — a tega nisem storil. — Se vedno ni nobenega poročila od gospoda Pavla, in še vedno sem moral gledati vedno večjo bolečino Klarino. Vendar je ostala še vedno moja srčna hčerka , ki mi je svetovala, pomagala iu me tolažila, — do onega strašnega večera.
(Konec slddi.)
s katerim se preklicujejo izjemna določila z dne 12. septembra 1893 za Prago, Kralj. Vinohrade, Karo-linen dol in Smihov. To težko pričakovano vest gotovo z veseljem pozdravljajo vsi ondotni krogi.
Ljubenska trgovinska zbornica in nemška levica. Ljubenska trgovska zbornica je sicer izvolila levičarja Kuppelwieser-ja državnim poslancem, toda izvoljenec vsled želje zbornične večine ne bo za sedaj pristopil k nobenemu klubu. — To je pač britki udarec za levico, ker so bili do sedaj vsi poslanci Ijubenske zbornice odločni levičarji. Njihovi listi zato po pravici tožijo, da jim tudi najbolj zanesljivi zavezniki po trgovinskih zbornicah obračajo hrbet. — Vsa znamenja tedaj kažejo, da se bode levici pri bodočih državnozborskih volitvah enako godilo, kakor Staročehom pri zadnjih.
Grof Badeni in Ogersko. Ministerski predsednik grof Badeni je bil kakor znano te dni v Budimpešti, kjer je prisostvoval zaprisegi novo-imenovanih ces. namestnikov za Štajersko in Galicijo, markija Bacquehema in kneza Sanguszko. Poleg tega pa je imel še drugo važneje opravilo, namreč posvetovanje z ogerskimi ministri glede obnovitve pogodbe z Avstrijo. Njegov organ je priobčil tem povodom za Ogersko zelo laskav članek. Iz besedij tega članka je jasno razvidno, da goji prevelike simpatije za Ogersko, katerih posledice bi Avstriji več škodile nego koristile. Da to ni umestno že v smislu dualistične ustave avstro-ogerske monarhije, je umevno samo po sebi, in se torej gospoda v onostranski polovici zelo moti, ako misli le na ogerske koristi. Jako pomenljiv je nadalje drugi odstavek omenjenega članka, v katerem se trdi, da bodeta oba državna dela strogo pazila na to, da se z vso odločnostjo varujejo in zastopajo specijelni interesi, in da bode grof Badeni močni varuh avstrijskih interesov, ko bi se jim na kakoršen koli način godila kaka krivica. Ta pogoj je vsekako zelo naiven; kajti iz tega je ravno razvidno, da stavi Ogerska take zahteve, ki bi bile na veliko kvar avstrijskih interesov, in da je cela zadeva že tako zapletena, da jo zamore jedino le krepka roka ugodno rešiti. Bode li imel grof Badeni toliko moči, pokazala nam bode še le bližnja bodočnost. Na vseh resnih avstrijskih politikih je, da se stvar kolikor možno ugodno reši za Avstrijo, kajti samo z obnovitvijo vsakih deset let, pri kateri se Ogerski pripoznavajo vedno večje ugodnosti, se tostranski polovici mnogo več škoduje nego koristi. Tostransko prebivalstvo se je jelo vedno resneje pečati s to pogodbo in kaj lahko se pripeti, da bo državni zbor odločno ugovarjal vsaki nadaljni obnovitvi. Do sedaj se je vse premalo oziralo na to ljudsko gibanje, ki zna pokazati za Ogersko jako neljube posledice.
lOOletnica razdelitve poljskega kraljestva. Poljaka Badenija imamo za ministerskega predsednika, Poljak Goluhovski je minister za vnanje zadeve in vender se pripravljajo najodličnejši krogi v Galiciji, da bodo 24. t. m. kot lOOletnico razdelitve nekdanjega poljskega kraljestva obhajali z raznoterimi demonstracijami, ki bodo imele svojo ost naravnost obrnjeno proti celokupnosti naše države. V Levovu bodo ta dan vse prodajalnice in delavnice zaprte, zvečer pa bodo zborovala razna društva ter se v raznih predavanjih spominjala tega zgodovinskega dogodka.
Orumunskem liberalnem ministerstvu piše „Fremdenblatt", da je obžalovanja vredna sprememba, da se je moralo posloviti konservativno ministerstvo, ki je gojilo najboljše sporazumljenje proti Avstriji in se na vso moč prizadevalo, da so se ugodno razvijale kulturne razmere. Tudi sedanji zunanji minister Sturdza je igral v tej zadevi zelo važno ulogo in je mnogo pripomogel, da so se utrdile prijazne razmere mej Avstro - Ogersko in Eumunijo. Kot vodja opozicijonalne stranke pa je razvijal take misli, ki očividno nasprotujejo našemu javnemu mnenju. Sturdza bode Ie tedaj lahko si pridobil simpatično zaupanje, ako bode nadaljeval svojo prejšnjo zunanjo politiko, ki se prav malo razlikuje od zunanje politike odstopivšega ministerstva.
Italijanska zbornica se otvori dne 20. novembra, toraj trajajo parlamentarne počitnice še skoro pet tednov. Vkljub občni želji italijanskega ljudstva se vendar stari Crispi ni dal pregovoriti, da bi se otvorila zbornica v istem čaBU, kakor je to običajno v drugih državah. To Crispijevo ljubezen do dolgih počitnic utemeljujejo najbolj te okolnosti, ker, akoravno razpolaga s preeejšno večino, ue vendar boji boja z opozicijo in z nekako skrbjo gleda v bližnjo bodočnost. To je toraj vzrok, da Crispi
kolikor možno odlaša otvoritev državne zbornice. Te misli so seveda tudi vsi njegovi pristaši, katerim že presedajo premnoga očitanja od strani Crispijevih nasprotnikov.
Dogodki v Carmaux-u. Vsled nezakonitega postopanja francoske vlade proti štrajkujočim delavcem v Carmaux-u so izdali socijalistični vodje oklic, v katerem so strogo grajajo vladine naredbe. V tem oklicu, ki ima biti podlaga interpelaciji v državnem zboru, se naštevajo mnogovrstni slučaji, v katerih so vladini organi nezakonito ravnali z delavci. Podpisalo ga je 57 poslancev in 21 pariških občinskih svetnikov. — Poleg tega se je odredila deputacija, obstoječa iz poslancev Millerand, Boyer, Lavy in Chauvin, k ministerskemu predsedniku, kateremu je pojasnila žalostne krivice, ki se gode delavcem. Predsednik Ribot je izjavil, da bo vlada v kratkem predložila zbornici navodila za policijskega prefekta. Sicer je pa ta že dobil od vlade potrebna navodila za prihodnje dni.
Armenske preosnove je vsprejel sultan po predlogu evropskih poslanikov. Tako se glasi včerajšnje brzojavno poročilo iz Carigrada. S tem je rešeno dolgotrajno armensko vprašanje, toda s tem še ni zadušena velika razburjenost na obeh straneh. Ako preosnove ne bodo dosegle tega namena, ka-koršnega je potreba v sedanjem položaju, tedaj se nahaja Turčija v zadnjem stadiju životaijenja. Tega mnenja so vsi angleški časniki.
Cerkveni letopis.
20. september.
Zanimivo je to, kaki glasovi se čujejo od raznih stranij v samem Rimu o 20. septembru. Splošno se govori in gotovo je, daje vse delo — prostozidarjev, ki na vsak način hočejo uničiti — oltar. Toda, ni se jim posrečilo. Nasledek njihovega rovanja je ta, da se liberalni katoličani mnogoštevilno zopet vračajo k papežu ter njega oklepajo. 20. september je bil torej bolj zmaga papeštva nad prostozidarstvom
—	kakor pa nasprotno. V dokaz le nekaj dejstev posnetih iz „K&tolische Kirchenzeitung-e".
1.	Zanimivo je pismo, katero je 1. 1870 pisal neki liberalni patrijot italijanski grofu Soderini-ju. V njem izraža trdno upanje, da bo imelo 1. 1870, torej .Italia uaita" — srečo. Vendar, čez 25 let hoče spet povedati, kako se mu je uresničilo to upanje. Njegovo sedanje pismo se glasi: „Vse naše upanje je šlo po vodi; da so Rim papežu vzeli — to ni delo patrijotizma. Mi liberalci smo sicer vedno povdarjali
—	prostost, slobodo, a odrekli smo jo katoličanom
—	popolno in neomejeno pa prepustili pravemu sovražniku naše države; da, mi smo mu dali solze ter mu pomagali pri njegovemu pustolovstvu in razde-vanju. Nasledke tega lahko že vidimo: najprvo so oropali (prostozidarji) cerkveno posest, zdaj skušajo še privatno; njihovo prizadevanje je bilo najprvo proticerkveno, zdaj je — anarhično. Zadnji zgodovinski dogodki so očividno taki, da bo od njih odvisna sreča in prihodnjost naše lepe Italije: pripoznati moramo, da je naša edina rešitev — papeštvo. Papeštvo se je zopet oživilo z novo močjo, in sicer zato, ker je Bog hotel pokazati, da njegove ustanove ne morejo uničiti vse proticerkvene moči celega sveta, in je ne bodo; in da nas le ona zamore rešiti. Blagor nam, ako bi nas zadnje desetletje pripravilo do tega spoznanja — potem sem tudi jaz zraven in klicati smemo: „o felii culpa". — Tako liberalni Italijan 1
2.	Zanimivo je dalje — opazovati tujce te dni v Rimu. Dočim je vlada mesto varovala z vojaki in pomnoženo policijo, boječ se izgredov, ostal je V a-t i k a n n e o b o r o ž e n ; za vse je bil odprt, vse je bilo mirno v njem; brezštevilni tujci so obiskovali vatikanske muzeje in galerije, baziliko in svetišča, bili so pobožno pri bv. mašah, prejemali sv. zakramente ter spodbudno molili za papeža — jetnika. Ljudstvo se je trlo okrog — svojega Očeta. Nasledek tega je bil, da se jih je veliko vračalo domov kot vnetih katoličanov, gorečih za papeža in katoliški Rim, dočim so v Rim prišli še liberalni in mlačni. .V Rimu mora biti le papež" rekel je star liberalec iz Ferrare.
Vse priča o tem, da je papež tu gospodar — še cel6 Kvirinal 1 Kaj vidimo tu ? Čudovit obilisk s sohami Phidie in Praxitela; ta obilisk stoji tu vsled darežljivosti papežev, okrog in okrog zreš papeževe grbe; iu tam v nebo kipečo kupolo Miehaelangelovo. Tudi na samem Kvirinalu nam vse oznanjuje — papež je Rimu gospodar I
3. Poslušajmo še, kako sodi ljudstvo o zadnjih dneh — o papeževi vladi.' Nek voznik — kočijaž dejal je svojemu tovarišu: .Reci, kar hočeš: resnično je, da dobivamo v Rimu jesti od papeža. Naj hodijo ljudje v Rim iz vzroka kakoršnega koli hočejo : ali zato, da papežu noge poljubljajo, ali zato, da ga za8ramujejo — resnično je: vedno je papež tisti, kateremu se imajo Rimljani zahvaliti za svojo ekzisteneo. Brez papeža bi mestni prebivalei lakote umirali. Celo Italijani bi ne prišli v Rim, ako bi se ne bilo šlo za to, da pobijajo papeštvo. Ne domovinska ljubezen, temveč papeštvo jih je pripeljalo sem."
.Kaj pa je praznik 20. septembra ?" prašal je nekdo priprostega moža. Ta je odgovoril:
„20. september ni druzega, nego — veliko vpitje ali vriš, vsled katerega naj bi se pozabili nekoliko državni dolgovi in revščina mej ljudstvom."
Nek drug vprašal je katoličana: .Kaj pa počnete 20. septembra ?" „Mirno čakamo 21. sept.", bil je odgovor. — Iz vseh teh in jednakih izjav se pozna, da vsi razvidijo krivtčnost laške vlade, in pravico apostolskega sedeža do — Rima.
Razvidno je tudi, da so prostozidarji z demonstracijo 20. sept. sebe le še bolj oblatili pred svetom, apostolski sedež pa povzdignili. Od vseh strani so sv. Očetu prihajala priznalna in udanostna pisma in še prihajajo. Živi torej katoliška ideja ia ljubezen do — sv. Očeta I_
Slovenska Matica.
Zapisnik o CIV. odborovi seji, v četrtek dne 17. vinotoka t. I.
N a v z o ž n i: Gg. Fr. Leveč (predsednik); A. Bartel, dr. H. Dolenec, P. Grasselli, dr. J. Janežič, dr. A. Jarc, A. Koblar, A. Kržič, dr. Fr. Lampe, dr. J. Lesar, dr. L. Požar, A. Sene-kovič, dr. J. Start, Fr. Stegnar, J. Sušnik, J. Šubic, A. Tavčar, J. Vavru, J. Vilhar, Fr. Wiesthaler in V. Zupančič (odborniki); E. Lah (zapisnikar). Skupaj 22.
Predsednik konštatuje sklepčnost, pozdravi navzočne, pove, da sta na ogled zapisnika o CIII. odborovi seji in o XXX. občnem zboru, katera se odobrita brez ugovora.
Današnjemu zapisniku bosta overovatelja odbornika profesorja dr. Požar in A. Tavčar.
Vsled prošnje dr, Oskarja A s b o t h - a , profesorja slavistike na vseučilišču v Budimpešti, se sklene, ogerski akademiji podariti Matičinih založnih knjig po jeden izvod, kolikor jih je še na razpolaganje, ter sprejeti z akademijo ponujano zvezo.
Na znanje se vzame obvestilo odbornika J. Navratila v zadevi K o e k e - jevih kamenitih plošč in sklene se izreči J. Navratilu pismeno zahvalo za trud, ki ga je imel s to stvarjo.
Zapisnikar poroča o izidu dopolnilnih volitev v odbor. Oddanih je bilo 396 glasov in so bili soglasno voljeni gg. dr. D e t e 1 a F r., d r. G r e -gorčič A., Gregorčič S., Hubad Fr., Sušnik J. in S u b i c J.; s 395 glasovi pa gg. KržičA., dr. Požar L., SenekovičA., dr. S t a r d J. in Wiesthaler Fr. Ker je bilo pa le deset gospodov voliti za dobo štirih in jed-najstega za dobo dveh let, mesto pokojnega ravnatelja Praprotnika, in ker je prejelo pet gospodov jednako glasov, je bilo treba nad njimi žrebati in je žreb odločil za g. dr. J. Stare-ta kot namestnega odbornika. Vsi gospodje so izvolitev sprejeli.
Preide se na volitev predsednika in ostalih funkcijonarjev. Predsedništvo prevzame kot starosta prošt dr. A. Jarc. Volitev predsednika in obeh podpredsednikov se izvrši po listkih. Skoro soglasno so bili zopet izvoljeni: Profesor Fr. Leveč za predsednika, profesor dr. Lampe za prvega, župan P. G r a 8 s e 11 i za druzega podpredsednika in po nasvetu odbornika Fr. Wiesthalerja dozdanji blagajnik in hišni upravitelj dr. J. S t a r i za blagajnika in hišnega upravitelja. Vsi gospodje se za izvolitev zahvalijo, izjavijo, da jo sprejmS in obečajo, po svojih močeh truditi se za društveni napredek in prospeh.
Ker odbornik dr. Janežič posla ključarja ne more več prevzeti, izvolita se za ključarja gg. profesor K r 2 i č in kanonik Sušnik.
V književnem odseku ostanejo vsi dosedanji odborniki; na mesto odbornika Zumra, ki se je preselil v Kranj, stopi pa odbornik dr. Janežič. Gospodarskemu odseku se privzame poleg starih udov še novi odbornik kanonik Sušnik.
Reši se več prošenj za podaritev založnih knjig in za prodajo po znižani ceni.
Poročilo tajnikovo o jednakih prošnjah, rešenih iz predsedništva, in pa došlih zahvalah se odobri
brez ugovora. Istotako poročilo o spremembah v po-verjeništvu. Novo poverjeništvo se je osnovalo za Divačo; nove poverjenike so pa dobili: Devin, Krško, Borovlje m zahodna okolica tržaška. Nekaterim marljivejšim poverjenikom je izreči za vspešni trud pismeno zahvalo.
Za letos je plačalo društvenino 1640 letnikov; zaostali poverjeniki so bili pred kratkim vsi opomnjeni, posamezniki pa bodo te dni.
Dekanu in poverjeniku J. Vesel-u v Trnovem je izreči pismeno zahvalo, ker je Matici posredoval za izplačitev Tomšičevega volila v znesku 89 gld. 50 kr.
Od zadnje seje je Matici na novo pristopilo 54 letnih udov, knjižnici pa prirastlo 57 knjig, zvezkov in časopisov.
Ko sproži odbornik dr. Požar še nedozorelo vprašanje o preselitvi pisarne v »Narodni dom" in poudarja za ta slučaj potrebo moderne vredbe društvene knjižnice, zaključi predsednik sejo ob 6. uri 40 minut.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 21. oktobra.
(Družba sv. Mohorja.) Z juteršnjim dnevom bomo začeli letošnje družbine knjige razpošiljati, in sicer po ti-le vrsti: Najprej se odpošljejo knjige udom v Ameriko in Afriko, potem sledijo razni kraji in za temi pride na vrsto senjska škofija, za to pa krška, poreška, zagrebška, somboteljska, sekovska, lavantinska, goriška, tržaška in h koncu ljubljanska škofija. Cela obširna razpošiljatev bode trajala 6 do 7 tednov; častite ude poslednjih škofij zaradi tega uljudno prosimo, naj blagovolijo letos malo potrpeti.
—	Vse častite gospode poverjenike prijazno prosimo, naj blage volje hitro pošljejo po knjige na dotični kolodvor, da dobijo »aviso" od železniške postaje, da nam od teh ne bodo dohajale mnogobrojne pritožbe in sitna vprašanja, ki nam provzročujejo le mnogo dela in nepotrebnih pisarij. — Pri tej priliki prosimo uljudno tudi vse one častite gospode poverjenike, ki prejemajo knjige v tiskarni družbe sv. Mohorja v Celovcu, da blagovolijo po tiste takoj poslati, da nam zavoji pridejo prej ko mogoče s pota ter nam ne zastavljajo pri razpošiljanju knjig vsestransko potrebnega prostora.	Odbor.
(Mox J. M. Pereat!) tako se glasi doslovno napis, ki je z velikimi črkami narisan na ravnokar po potresu popravljeni kn.-šk. palači. Naš uradni list to zločinstvo v imenu prebivalstva ojstro obsoja. »Slovenski Narod" pa to zločinstvo objavlja le med drugo policijsko kroniko na sledeči način : »Zid škofovske palače bil je pretečeno noč na strani, obr-neni proti Ljubljanici, s črnilom namazan ter nanj s čopičem naslikan daleč vidni ,pereat'. Neznani storilci se zasledujejo". Značilno za nas tudi brez komentara.
(Slovensko gledališče.) Jutri, dne 22. t. m. se bode ponavljala nova velika opera »Afričanka". Začetek ob polu 8. in konec ob polu 11 uri.
(Iskre »Delavca".) Pod naslovom »Iskre" je začel »Delavec" objavljati neke vrste modrovanja. Med drugim se mej temi iskrami bere tudi to-le: »Kaj je nedolžnejšega, ganljivejšega, na videz res-ničnejšega, kakor vera o neumrjočnosti človeške duše
—	vera v srečno bodočnost na onem svetu, kjer bi se sešli z vsemi našimi dragimi? In vendar je ta vera največ kriva hlapčevstvu tega sveta ; kajti dokler stiskani in zatirani verujejo, da se jim bo vse, kar morajo tukaj pretrpeti in pogrešati, na onem svetu v obilni meri povrnilo, se ue potrudijo, da bi stvarili že na zemlji domovje za vse in odpravili hlapčevstvo, katero jih žuli." — To je prav jasna beseda, ki je najbrže razlaga za nauk, o katerem socijalisti tako radi govori, da je namreč vera zasebna stvar, da o tem vsakdo misli kar hoče. »Delavec" pa tukaj drugače uči, ter pravi o nauku o neumrjočnosti duše, da je največ kriv hlapčevstva tega sveta, torej največ kriv vsega hudega na svetu. — Bolj podlega brezverstva, kakor je tukaj širi „DelavecB mej svoje bralce, si pač ne moremo misliti. Na to treba opozoriti vse one, pri katerih socijalni demokrati delujejo s hinavskim slepilom češ, da so tudi socijalisti dobri kristjani.
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
menic in vrednostij
(Zborovanje upravnega sveta drž. železnic) bode za letošnjo jesen dnd 6. novembra. Na dnevnem redu bo: Predloga načrta nove tarife za tovorno blago na drž. železnicah; projekt za izdajo letnih in abonentnih voznih listov za osobni promet; predlog člana Karola Luckmanna zaradi upeljave n o-vega lokalnega vlaka na progi L j u b I j a n a-Jesenice in nazaj za poletno sezono 1896 1.
(Iz Črnomlja.) Zapustil nas je v sredo blagi kaplan g. Mihael Klemenčič in šel na svojo novo službo v Semič. Težko smo se ločili od svojega ljubljenega gospoda. Pa temu ni čuda. 6. kapelan je bil v Črnomlju 10 let in še nekaj časa, in je neumorno deloval v vinogradu Gospodovem. Omeniti moramo, da je večinoma vedno delal za d»a, namreč za se in svojega predstojnika; deloval je neumorno, vstrajno in vspešno, v šoli, na prižnici. v spovednici, pri bolnikih. Nevenljivih zaslug si jc pa stekel s tem, da so na njegovo prigovarjanje in prošnjo dobile skoraj vse podružnice nove, ali vsaj prenovljene altarje, da so se olepšale in dobile križev pot. Vsi farani smo mu zato hvaležni in ne bomo pozabili blagega gospoda, katerega Bog zdravega obraui tudi na novem mestu.
(Sneg, čndna smrt.) Iz Hrenovic, 19. oktobra. »Sveti Luka se s snegom ruka", pravi Belokranjec. V Ljubljani ste imeli Se lepo vreme v sredo. Tukaj je bilo tudi še dokaj povoljno vreme. V četrtek zjutraj pa nas iznenadi sodra in potem je cel božji dan »kadilo" kakor o Svetih treh kraljih. Vse je bilo belo, tako tudi danes kadi in okolo vogla burja buči in človek že ne bo mogel razscditi, če bi tudi potres bil, ali ne. Kar majejo se poslopja.— Grozne smrti sta končala dva naša farana v petek. Jeden, oče petih otrok iz Šmihela, drugi, neoženjen iz Ubelj-skega; oba sta se odpravila v Podkraj sadje sku-pljavat. V petek so ju našli na šmihelski „gmajni" mrtva. Znak ležita. Nič nista ranjena, le po obrazih črna. Dva dežnika sta zraven, jeden je zlomljen, drugi ne. Čudne, ker sta oba mrtva hkrati. Komisija bo dognala in poizvedovala, kaj in kako. Nagle in neprevidene smrti reši nas, o Gospod I
(Korist posojilnic.) Listi poročajo, da je posojilnica v Metliki, najstarejša na Dolenjskem, kupila graščino v Bubnarcih ob Kolpi ter isto potem razprodala med ondotne kmete. Vaščani so v znak hvaležnosti priredili MetliČanom v čast v istih prostorih graščinskih, kamor ni smel stopiti noben kmet pred letom 1848, razven tedaj, ko je grajski tlačan moral leči na klop, da so mu jih našteli petindvajset. — Ker nam je znano, kako usmiljeno postopa prva dolenjska metliška posojilnica z ubogimi Belo-kranjci, se drznemo vprašati: »Koliko dobička so imeli Metličanje pri razprodaji omenjene graščine in koliko odstotkov bodo vaščani, ki so priredili veselico, slavni posojilnici plačevali na leto? Dokler nam slavna metliška posojilnica tega ne naznani, toliko časa jo ne moremo slaviti. Po našem mnenju si Belokranjec od 48. leta ni veliko pomagal. Takrat je revež služil graščakom, sedaj služi metliškim bogatašem. Do 48. leta ni bil zadolžen, sedaj pa je v vedni nevarnosti, da ga gospodje pri posojilnici ne spode iz koče, ako le nekoliko zaostane z letnimi obresti.
(Iz Ajdovca.) Letošnje leto nekako nehote sili človeka, da govori o vremenu, ker se res tako čudovito spreminja. Komaj je minulo par dni, ko je bilo še vroče, kakor po leti, že se je zasukalo vreme in nastopil je mraz. Tukaj pri nas je bilo mraza pod ničlo in jelo je snežiti včeraj 17. oktobra dopoludne okrog devetih in snežinke so se hitro udomačile, kakor da bilo v sredi zime. Snežilo je vse dopoludne in tudi popoludne nekaj časa in menili smo, da je sneg s tem opravil, ko se je jelo žariti na večer, pa motilo nas je. Ko se začne daniti v petek, že je jelo snežiti in zdi se, kakor da hoče vzeti sneg ves dan v svojo oblast. — Vinska letina seje pri nas jako dobro obnesla; grozdja je bilo obilo ia kapljica je tudi dobra. Posebno oni vinogradniki bodo pridelali veliko vina, kateri so pridno obdelovali in škropili z vodo. Z drugimi pridelki se pa ljudje nič posebno ne pohvalijo, dasiravno se tudi nimajo pritoževati. Suša v zadnjem času je mnogo škodovala na polju. — Nadležna griža je bila pri nas pobrala precej otrok in šola se je morala skleniti.
(Tatvina v Hotederšci.) Tatova, ki sta, kakor smo poročali, pretekli teden krala v Rovtah in odnesla trgovcu Janezu Rupniku nekaj štacunskega blaga, podala sta se od tam po stari okr. cesti v Ilotederšico in takoj drug večer odnesla par vašča-nom nekaj stvari.
(Otvoritev okrajne ceste Rovte-Žiri), vršila se je pretekli četrtek ob udeležitvi načelnika okr. cestnega odbora logaškega, g. Sebenikarja, zastopnika okr. glavarstva log. okr. komisarja Župneka, vodje dež. pris. delavnice g. Foljanca, dež. posl. Arkota, odb. Smoleta in Kunca. Vsa slavnost vršila se je na primerno slovesen način.
(Uboj.) Iz Mengša, 21. oktobra: Včeraj se je obhajalo po mnogih krajih , kakor tudi pri nas »žegnanje", mislim pa, da se je zaključil z najbolj žalostnim koncem ravno pri nas. O polnoči zabodli so poštenega fanta Alojzija Sitar iz Mal. Mengša, kateri je pred letom od vojakov domu prišel, menda po — smrt. Ranjki bil je miren, poštenega vedenja; zato se upati sme, da mu bode dobri Bog milost-ljiv, ko ga je tako nepripravljenega na obračun k
sebi poklical. Zločinca dosedaj še nimajo.
*
* *
(lz Novakov pri Cerknem) se nam piše: Mrtvo so našli v 3 metre globokem jarku 17. t. m. 78 let staro ženico iz novaške Dovče, ne daleč od doma. Pred 8 dnevi je šla z doma ; po nesreči je padla pod pot, ter se smrtno ranila na sence najbrže ob ostro vejo posekane smrečice. — Zadnji potres, o katerem seje poročalo »Slovencu" iz raznih krajev, čutil se je tudi v Cerknem in okolici ob istem času, ko drugod.
*
* *
(Pomiloščenje.) Cesar je povodom svojega bivanja v Zagrebu pcmilostil 61 kaznjencev iz Hrvatske-Slavonije. Dvema do smrti obsojenima je kazen
znižal na 15 let, drugih 59 je bilo takoj izpuščenih.
*
* *
(Policijska kronika.) Od sobote na nedeljo aretovala je mestna policija zaradi pijanosti, razgrajanja in kalenja nočnega miru 10 oseb.
(Priporočilo za popravljanje glasovirov.) Jožef Gostinčar, stanujoč v Ljubljani, Glavni trg št. 10. 3. nadstropje, slepec, bivši učenec orglarske šole v Ljubljani, ki se je učil nekaj časa popravljanja glasovirov tudi na Dunaju, se je tukaj naselil ter se priporoča za naročila pri popravljanju glasovirov.
Društva.
(Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so zadnji teden poslali: Gosp. Ivan Sapla v Sturiji iz nabiralnika 2 gld. 50 kr.; kamniška ženska podružnica po blsgajnici gospodični T. Janežičevi 37 gld. 30 kr. ; podružnica za Stično Višnjo Goro, Sent Vid in Krko 100 gld.; podružnica vipavska po g. blagajniku Silvestru 27 gld.; podružnica v Žalcu iz nabiralnika 5 gld.; č. gosp. Viktor Steska, kaplan v Kočevju, 2 gld.; gospod prot. M. Pleteršnik v Ljubljani, 1 gld.; gospodična Ludovika Košenini, učiteljica v Mokronogu, za prodano svetlico teo 1 gld.; g. Jos. Sancin v Predloki 1 gld. 20 kr.; č. g. Jos. Rozman, kapelan v Spod. Dravbergu, 12 gld. nabr. za velik, šolo mej rodoljubi po ljudskem shodu v Slov. Gradcu; Šišenska podružnica 280 gld. (mej temi je 100 gld. pokro-viteljnine od g. Jakoba Matjana, posestnika v Zg. Šiški in 50 gld. kot drugi del podružnične pokrovi-teljnine.) — Slava vrlim darovalcem, ki vkljub viharnim časom grade v Velikovcu z jednodušuo da-režljivostjo krasen dom veri in omiki! To je naša zjedinjena Slovenija !
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Telegrami.
Godollo, 21. oktobra. Cesarski dvor se preseli 80. t. m. v Budimpešto.
Dunaj, 20. oktobra. Prva seja novega občinskega sveta, pri kateri se bode vršila volitev župana, bode 29. t. m. Do cesarjevega odobrenja bode oskrbljeval skupna opravila oes. komisar Friebeis.
Dunaj, 21. oktobra. Ministerski predsednik grof Badeni in finančni minister Bi-linski sta se vrnila včeraj zvečer iz Budimpešte.
Wien, I. Bezirk, Stefansplats
Nr. 11, Parterre.
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
Pulj, 20. oktobra. Danes po noči je jelo goreti v kemičnem laboratoriju vojaškega arzenala. Še-le po dveurnem delu so pogasili ogenj, kije provzročil 10.000 gl. škode.
Levov, 20. oktobra. V prvi razred poljske gimnazije v Tešinu se je vpisalo 95 učencev iz 50 šleških občin.
Opava, 21. oktobra. Danes se je slovesno otvorila železniška proga Opava-Ra-tibor.
BudimpeSta, 20. oktobra. Danes opoludne sta v navzočnosti cesarja in grofa Badenija prisegla novoimenovana ces. namestnika knez Sanguszko in marki Baoque-hem. — Presvetli cesar je vsprejel ministerskega predsednika grofa Badenija v zasebni avdijenci. Popoludne ob 2. uri 20 min. se je podal grof Badeni s finančnim ministrom Bilinskijem na Dunaj.
BudimpeSta, 21. oktobra. Magnatska zbornica je s 118 proti 111 glasovom vsprejela § 23 zakonskega načrta o prostem vero-izpovedanju, ki podaja določila glede izstopa iz jedne vere v drugo.
Budimpešta, 21. oktobra. Magnatska zbornica je vsprejela cel načrt zakona glede prostega veroizpovedanja. S temje rešena zadnja cerkvenopolitična predloga. Živahni eljenklici na levici. Predsedniku Banffyju so čestitali ostali ministri.
Budimpešta, 21. oktobra. Presvetli cesar je vložil danes dopoludne temeljni kamen za novo župno cerkev v Elizabetinem predmestju. Na nagovor nadžupana Batha je odgovoril cesar, da je mestna občina ogerske prestolnice vedno imela pred očmi najplemeniteje dolžnosti do rimsko katoliških prebivalcev. Duhovno opravilo je zvršil knez primas Vaszary. Navzoče občinstvo je cesarja navdušeno pozdravljalo.
Turin, 20. oktobra. „Gazetta Piemon-tese" poroča iz Rima, da je podaril cesar Franc Josip sv. Očetu 100.000 gld. za ustanovitev rusinskega kolegija.
Rim, 20. oktobra. Trdi se, da bode premeščen italijanski poslanik v Lizboni, ker je baje kriv, da kralj ne obišče Italije.
Pariz, 20. oktobra. „Figaro" poroča, da bodeta v bližnjem konzistoriju imenovana 2 francoska škofa kardinalom. Ob jednem de-mentuje ta list poročilo dnevnika „Jour" o nepovoljnem zdravstvenem stanju sv. Očeta ter pripomni, da je papež vsprejel predvče-ranjem več oseb v zasebni avdijenci.
Carigrad. 20. oktobra. Kakor se poroča, se vsprejete preosnove za Armenijo ne bodo objavile na slovesen način. — Včeraj so vnovič razdelili denar in meso mej turške zofte.
Carigrad, 20. oktobra. V kratkem bode objavljeno imenovanje Feti-Beya ces. komisarjem, katerega so predlagali evropski poslaniki za izvršitev preosnov.
Mehiko, 20. oktobra. General Gonzalez Cosio je imenovan ministrom za notranje stvari.__
Umrli ho:
18. oktobra. Helena Lavnin, delavčeva hči, 3 leta, Reber št. 6, croup. — Ivan Verhove, posestnikov sin. 2 leti, Poljanska cesta 58, davica.
S a	čas opazovanja	Stanje baremstra v mm.	Temperatur* po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm
ii)	9. zveier	MM	4-3	si. vzh.	oblačno	
20	7. zjutraj 2. popol	7862 7348	27 7 1	breev. sr. jvsk.	oblačno	04
20	9. zvečer	735-4	53	si. svzh.	oblačno	
21	7. zjutraj 2. popol.	734-7 733 1	49 9-7	sr. jvzh. sr. vzjvzh.	oblačno jasno	00
19. oktobra. Terezija Mam, lesarjeva hči, 9 mesecev, Ilovca 44, čeljustni krč. — Angela Juretič, sprevodnikova hči, 3 leta, Marije Terezije cesta 12, davica.
Tujci.
18. oktobra.
Pri Hlonu: Geiringer, Kleinberger, Engelberg, Pollak, Lehm, Spiegles z Dunaja. — Wouk iz Poličan. — Guzelj, Margheri, Ogoreutz iz Novega Mesta. — Pinger iz Plzna. — Heilbronner iz Monakovega. — Wirl, Lederer, Santi iz Trsta.
—	Samek iz Brna. — Lipold iz Žalca. — Eokert iz Steyr-a.
—	Bergant iz Bosne. — Sioherl iz Logatca. — Scherl iz Opatije. — Pochl iz Beljaka. — Rive pl. Westen iz Celovoa. — Eraut iz Lukovice.
Pri Maliiu: Zinauer, Suppančic, Volk, Stubok, Konig-stein, pl. Weittenhiller, Reioh, Sochatzy, Supančič z Dunaja.
—	Steinharter iz Monakovega. — Premrov iz Trsta. — Kohler iz Zay-Ugroz-a. — pl. Lenkh z Rake. — Loy iz Kočevja.
Pri avstrijskem caru: Gerar iz Blagovice. — Žvan iz Begunj.
Pri bavarskem dvoru: Sigmund iz Srednje Vasi. — Molaro iz Vidna. — Pez iz Kovlerjev. — Toifl iz Gradca. — Kump iz Richnova. — Wriessnig iz St. Petra.
Meteorologično poročilo.
Istrskega
brinjevegazrna
v večji množini prodaja
Jernej Sardotsch
v Kopru.
617 3-1
utouujn tciu|>oia»uiH A«/. IU
ozir. za 5 8° in 4-7° pod normalom.
20. oktobra 41« in 5-0°,
Zahvala.
Tukajšni župnik prečast. gosp. tjudevit Jenko blagovolil je podariti tukajšni šolski knjižnici šest letnikov „ Vrtca", za kar mu podpisani izreka najtoplejšo zahvalo. Bog plati 1
Krajni Šolski svet v Vel. Trnu,
dne 19. oktobra 1895.
r**o*.»u««t Najboljše kakovosti, blago-pejen, oživljajoč, krepilen, in zlasti sredstvo za vzbujanje teka je
Želodčni ali
Marijaceljski liker
1 steklenica 20 kr., 6 steklenic I gld., 3 ducate steklenic 4 gld. 80 kr.
Dobiva se v	442 14
ii IMlila pl. Mtey-ja
v Ljubljani, zraven rotovža
in se vsaK dan s prvo pošto razpošilja.
SCMUTSMARICft
Konsumno društvo v Starem Trgu pri Ložu išče vsestransko izvežbanega
prodajalca.
Plača in kavcija po dogovoru, eie 1-1 Razpisana je
služba organista m cerkovnika
na Lahkem
do 1. januvarija 1896. — Prosilci oglasijo naj se vsai do 1. deoembra 1895.
Cerkveno predstojništvo nadžupnije in dekitnije v Laškem Trgu (Tttffer),
dnč 14. oktobra 1895. 605 5-3
!! Zahtevajte!!
obširni oenlk, katerega brezplačno ln franko razpošiljajo
bratje Placht,
prva in mednarodna
\mm za strme ia ilasfao orodje,
Schonbach 379 pri Hebu, Češko.
Za slavnoznana svoja godala in ■trane jamčimo.
Gosli brez loka od gld. 1-50, 2, 3,
4. 5, 10 do gld. 80. Loki od gld. 1, 2, 3, 4 do gld. 30. Celie za koncerte, fino delo, od
gld. 25 do gld. 50. Citre z najčistejšim ročnikom od gld. 7-50,11,13,18,25 do gld. 50. Gitare z najčistejšim ročnikom od gld 3 50, 4, 7. 9, 10 do gld. 30. Piščali (flavte) za kancerte iz gve-nadilnega lesa C, H, Fuss od gld. 5, 7, 9, 11, 13 do gld. 100. Klarineti za koncerte iz grenadilnega lesa C, B, Ej, D, od
gld. 8, 12 15, 16. 18, 20 do gld. 50. Toki za gosli od gld. 2. 3, 5, 6, 8, 12, 14 itd.
Pošilja se po poštnem povzetju. — Kur ne ugaja, sc rado zamenja. Naslov prosimo „Bratje Placht" ali „Bratri Placht".
Dopisuje se nemško, češko, francosko in rusko. Iščemo tudi sposobnih zastopnikov po posameznih mestih. 579 26—9
Koverte s firmo
vizitnice in trgovske račune
priporoča
EatoL tiskarna
v Ljubljani.
Razglas.
611 3-3
Vsi bolniki, kateri žele zdravljeni biti v deželni bolnici, se vsprejemajo od 19. oktobra naprej samo v novi bolnici
za sv. Petra cerkvijo v Vodmatu.
Vodstvo deželnih dobrodelnih zavodov
v Ljubljani, dne 17. oktobra 1895.
Dunajska borz
Dne 21. oktobra.
Skupni državni dolg v notah.....100 gld. 40
Skupni državni dolg v srebru.....100 , 85
Avstrijska zlata renta 4%......-	121 „ 35
Avstrijska kronska renta 200 kron .	101 „ 35
Ogerska zlata renta 4%.......120 „ 35
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99 „ 15
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1063
Kreditne delnice, 160 gld......401
London vista ..........120
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.	58
20 mark ............11
20 frankov (napoleondor)............9
Italijanski bankovci........45
C. kr. cekini......................5
20 „ 20 „ 82»/,, 75 „ 63 •/,. 15 „ 69 „
Dne 19. oktobra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	149 gld.	75	kr.
5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	159	„	50	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....196	„	—	„
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	,	-	,
Tišine srečke 4%, 100 gld.......144	„	50	„
Dunavske vravnavne srečke b°/o ■ . . .	131	„	—	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	107	„	75	„
Posojilo goriškega mesta.......112	„	—	n
kranjsko deželno posojilo.....99	„	26	„
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.bankei%	99	„	70	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	219	„	50	„
„ „ južne ieieanice 3%t .	168	„	25	„
„ „ južne železnice 5% .	131	n	"0	„
„ , dolenjskih železnic 4%	99	„	50	„
40
25 50
Kreditne srečke, 100 gld........201 gld. 25 kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld................69
St. Gen6is srečke, 40 gld.......71
Waldsteinove srečke, 20 gld......53
Ljubljanske srečke.........23
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. .	177
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3495
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . •	538
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	112
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	79
Montanska družba avstr. plau. . ...	101
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	189
Papirnih rubljev 100........I30
25
Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgu^ 3 pri žrebanjih, pri izžrebanju
najmanjšega dobitka, i K a 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnifcna delniška družba
„71 K K C U «"
WollzBil8 it. 10 Dunaj, Mariahilfarstrassa 74 B.
Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni* papirjev in vestni svAti za dosego kolikor je mogoče visocega >brestovanja pri popoini varnosti naloženih tx 1 a^nio.
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiift.
Odgovorni vrednik: Ivaa Rakevae.
Tisk „ Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.