Katolišk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velji po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., sa pol leta 2 gld. 40 kr., za četert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana sa leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za četert leta 1 gl; ako zadene na U dan praznik, izide Dauica dan poprej.
Tečaj XXX. V Ijubljani 24. velikega serpana 1877.	List 34.
Pogovori.
XXI.
v
C e ji« luteranstvo sveto !
(Začetniki protestanštva niso sveti. Marsikteri luterani so boljši kot jc njih vera. Če ima protestanštvo svetnike? Protestant je katoličanom cerkev ropal. Preganjajo vero, ki jo za dobro
spoznajo!)
Vprašanje. Verjamem ti, da protestanška božja služba, njih nravna postava, njih nauki, njih verski začetniki in velikani nimajo znamnja svetosti, ka^oršno mora imeti prava cerkev in ga tudi ima sv. rimskokatoliška Cerkev. Morebiti se pa vender nahaja to snamnje v sadu, v pobožnosti, ktero rodi to veroizpo-vedanje? Naravnost mi pojasni Čednosti, ki pricvetajo iz drevesa tako imenovanega obnovljenja, spreobračanja, ki jih pridobivajo med neverniki, čudeže, kteri poter-jujejo njih dela zveličanja.
Odgovor. Tudi v tem ne morem zaslediti znamnja svetosti pri protestantih. Udje te verske družbe bi bili v svojih začetnikih in glavarjih morali imeti zglede imenitnih čednost, iz česar bi bili spoznali, da so ti prenovijavci, ti podiravci stare vere od Boga poslani, potem saj malo videza, če bi tudi brez vsih druzih znamenj ne zadostovalo. Toda ti očetje nove vere so bili le orodje naj sramotnišib in razuzdaniših strastnost. Le beri življenje teh velikanov in pervih učencev te krive vere. Melanhtona so čislali za najmodrejšega in pohlev-nišega izmed vsih, in vender je le-ta poterdil vse Lu-trove nauke, o kterih sva že marsikaj govorila in so ti znani. Njegove zmote in verske prenovljevanja so mu nakopale primek „nemškega petelina" (Deutscher Wet-terhahn). Pa kaj je vee čenčal o zvezdarstvu (astrolo-
fiji), sanjah itd.! In kakošni velikani so bili n. pr. [arUtadt, Oekolampadius, Ochin, Bucer, odpadniki in svetoskrunci, ki so bili Bogu vedno čistost obljubili in so zraven odpada tudi naj svetejši obljube prelomili ter o njih velja, kar je pisal Erazem od Oekolampadius-s, rekši: V luteranstvu je kakor v komedijah: vse se končuje z ženitvijo. Življenje Kranmerja, zidarja anglikanske vere, je nepretergana ver'ga razuzdanost, nezvcstob, hinavstev, trinoštev, nehvaležnost in rogovilstev. Kraljica Marija ga je bila kakor izdajavca in morivca obsodila na germado. Ali vidiš tedaj kaj svetosti v teh stebrih obnovljenja V
V. Pa vender na moreš tajiti, da so tudi v prote-stanštvu mnogi udje nravnega, zmernega, pravičnega značaja?
O. Tega tudi ne tajim. Povej mi pa, če ao take čednosti koder se nahajajo, morebiti sad prenovljenega nauka? Taki protestantje ravno so boljši kot je njih vera. (P. Maurel str. 78.) Sicer pa je protestanštvo ie veliko naukov ohranilo iz katoliške Cerkve in kar imajo še dobrega, to imajo od nas, ker pravo čisto življenje je v nasprotji s tem, kar so učili Luter in drugi vodniki luteranstva.
V. Zbudil si mi s tem neko prašanje, ki se večkrat ponavlja, namreč: Ali ima protestanštvo kake „svetnike"?
O. Meni niso nobeni znani, in mislim, da nikomur, tudi staremu Olemu ne. Ako se spominjaš na to, kar sva posnemala iz zanesljive zgodovine, mislim, da Lutra, Kalvina, Kranmerja pač ne bo nihče stavil na stran ss. Petru, Pavlu, Janezu, ali Zvinglia sv. Frančišku Ksaverju, Henrika ss. Edvardu in Ludviku, Lutrove Katerce sv. Klotildi itd.! Na kakošne altarje pa bodo stavili časti hlepnega, nečistega, obljubolomnega Ochin-a, nenravnega odpadnika Beza i. d.?
V. S tem me spominjaš nekega čudnega luteran-skega svetnika v Ameriki, kar sem ravnokar bral. To je neki protestant L. Stowe, indijanski agent, ki je v cerkvi našega rojaka Načeta Tomazina „svetnike" plenil, ropal.
O. Pa ga zato »svetnika" imenuješ?
V. Mora že rad imeti „svetnike", ki jih je katoličanom s silo jemal, — tedaj je sam svetnik! Misijonar Tomazin je namreč mesca aprila 1877 pisal v novojorški časnik „Sun" to-le:
,,Major L. Stowe, indijanski opravnik zedinjenih deržav v naši reservaciji (okrajini), ki je v službo postavljen na priporočenje protestanškega Škota Wipple-a, je danes s silo vlomil vrata katoliške misijonske cerkve — ukljub oporeku mašnikovemu — in odnesel je cerkveno obleko, zastave, relikvije (ostanke od svetnikov), svetinsko omaro, table križevega pota itd. Plat-zvond je sklical veliko število katoliških Indijanov k cerkvi skupaj gledat to bogoskrunsko nasilstvo. Mladi so se komaj dali berzdati, ali duhoven jih je prosil in jim zapovedoval, da naj se mirno podveržejo.
O. To je pa res lepa „svetost": protestanški škof je priproročil v službo protestanški vladi moža, kteri jo katoličanom „Bvetnike" ropal s tako goropadnostjo, da je misijonar to reč vsim v sramoto očitno v časnikih naznanil. Pristaviti moram tukaj, da tako svetoskrunstvo nad katoliškim svetišetn je res kai čudno pri protestantu, ki vender po svoji la-tni veri tudi našo vero ima in spoznava za pravo! Znano je namreč, da protestantje to dopustijo in verujejo, da tudi v katoliški cerkvi so zamore človek zveličati! Ali se ne pravi to samega
sebe po ustih udrihati, ko človek tisto vero sovraži, tare in preganja, ki terdi in veruje, da v nji zamore zveličanje doseči! „Zveličansko Cerkev preganjati, ropati, pleniti, kar s> tudi o Lutrovem času delali: kakošnaje to svetost?! Vzrok, zakaj je agent cerkev plenil, bom pojasnil o drugi priliki.
Nevarnosti za čistost in pripomočki jo ohraniti.
Imamo ta zaklad v lončenih posodah. (2. Kor. 4. 7.)
Nič se ne da tukaj na zemlji primerjati s čisto dušo, ker čistost je naj obilniši vir naj dražjih in naj imenitnejih dobrot telesa, duha in duše za to in za prihodnje življenje. Nobena druga čednost ni že na zemlji tako bogato in tako imenitno poplačevana in v nebesih bolj poveličevana. Zarad te čednosti je pa tudi Marija Najvišemu tako zelo dopadla, in je tudi že samo zavoljo tega vredna naše posebne ljubezni in češenja. Njena deviška čistost je neumerljiv spominek velikosti in svetosti.
Od kod vendar prihaja, da je ta prelepa in zveličavna čednost od mnogih tako malo čislana? Od kod je to, da mnogi tako radi sami zapustč naj visi stopnjo, na kteri stoji čisti človek, ali se pa dajo z nje zvabiti? Zakaj ph toliko zaverže to naj dražje blago za prazno ceno, zakaj zamenjajo naj veči srečo življenja s kratkimi iu sramotivnimi nasitovanji poželjivosti V Apostelj nam je povedal vzrok z besedami: Imamo ta zaklad v lončenih, tedaj kerhkih posodah, ker smo od nature nagnjeni k slabemu in tako silno slabotni. Zatoraj lahko velja pravilo: Človek ostane le tako dolgo čist, dokler si prizadeva in rabi pripomočke. Pravilo, ki je v reči sami, u: kteremu spričevalo je skušnja vsacega človeka, bodi si vesela, bodi si žalostna. Človek ostare ie tako do^go čist, dokler si prizadeva in rabi pripomočke; zak*j pravo čislanje te čednosti se ne razodeva z lepimi besedami in izrazi, tudi n<3 s samo željo jo ohraniti, temuč s skerbno, darovano in stanovitno rabo pripomočkov za i.jeno ohranjenje. In tudi v tem je izgled Marij«*, levica devic. Nikoli, pravi sv. Gregor Neoceza-rejski, nikoli ni nobeden goreče svetilnice z veči skerb-ljivostjo nesel skoz gozd, nikoli ni nobena nevesta sva-tovake^a oblačila z vrči pazljivostjo varovala, kak<>r si je Mari|a prizadevala ohraniti bliš svoje deviške čistosti. In čemu t^ika skerbljivost pri Mariji? Sej je bila brez madeža spočeta, ni se ji bilo tedaj treba bati slabotnosti serca. Njeno telo je bilo vedno podložno duhu, duh pa vedno popolnoma podložen Bogu. Ona je gotovo tudi poznala telesno stražo, s ktero je bil Bog njeno devi-štvo obdal. Zakai je tedaj čula nad to čednostjo s toliko skerbliivostjo, kaKor bi bila vedno med sovražniki in bi se i bilo vedno vee^a bati? Odgovor je ta: Bog je botri, da mu Mar j* ne služi samo popolnoma, temuč da je tuui nam vsim lz^ird čistosti. Če tedaj hočemo Marijino čistost po uemati, mor«.mo tudi mi čuti po njenem izgledu. In ktera je vaja te čujočnosti? Ta vaja je različna po različnih sovražnikih čistosti. Ima namreč ta čednost brez števila notranjih in vnanjih sovražnikov; vsakemu sovražniku nasproti je treba posebne vojske, torej posebnih vaj, ktere uči pamet in vera.
MAako le neki rta tiar pričel flerzarni
zbor.
Poslušajte, moji ljubi bratje, zavolj vašega blagra smo se tukaj zbrali, da vas opominjamo, da pred očmi
Božjimi prav in pravično živite in v reččh tega svetd skazujete pravico in usmiljenje. V pervo vas opominjamo, verujte v enega Boga, vsemogočnega Očeta, Sina in sv. Duha. On je Eni in pravi Bog, popolnoma Trojica in resnična Edinost; Bog stvarnik vsega vidnega in nevidnega; v njem je naše zveličanje in on je vir vsih naših dobrčt. Verujte v Sina Božjega, ki se je za zveličanje svetd včlovečil, rojen po sv. Duhu iz Marije Device. Verujte, da za naše zveličanje je terpel smert in je tretji dan vstal od smerti, v nebesa šel in sedi ob desnici Božji. Verujte, da bo prišel sodit žive in mertve, in da bo potem slehernemu povernil po njegovih delih.
Verujte v eno Cerkev, to je, v združenje dobrih ljudi po vesoljni zemlji; in vedite, da le tisti zamorejo zveličanje doseči in le tisti pripadajo kraljestvu Božjemu, kteri v veri, v občestvu in v ljubezni te Cerkve do konca ostanejo stanovitni; tisti pa, kteri so zavoljo svojih grehov iz te Cerkve izobčeni in se s pokoro ne vernejo nazaj, ne morejo Bogu nič dopadljivega storiti na tem svetu.
Zaupajte v to, da ste v sv. kerstu zadobili odpu-šanje vsih grehov. Zaupajte v usmiljenje Božje, da se naši vsakdanji grehi s spovedjo in s pokoro zbrišejo. Verujte v vstajenje vsih mertvih, v večno življenje, v večno kazen brezbožnih.
To je naša vera, po kteri bote zveličani, če jo bote stanovitno ohranili in z dobrimi deli spolnovali, ker je vera brez del mertva in dela brez vere Bogu ne morejo dopasti.
V pervo ljubite zato Boga Vsemogočnega iz vsega serca in iz vsih svojih moči in kar Bogu dopadljivega veste, to storite vselej, kolikor zamorete z Božjo pomočjo; pred tistimi pa, ki Boga sovražijo, pred tistimi bežite; zakaj kdor pravi, da ljubi Boga, njegovih zapoved pa ne spolnuje, ta je lažnik.
Ljubite bližnjega kakor sami sebe, in dajajte ubogim milošine po svojih močeh. Popotnike in romarje sprejemajte v svoje hiše; obiskujte bolnike; skazujte usmiljenje tistim, ki so po ječah: Nikomur ne delajte hudega, kolikor vam je le mogoče, in ne dajajte prav tistim, ki hudo delajo, zakaj ne le kteri hudo delajo, temuč tudi ti, ki priterjujejo, so zadolženi. Odpušajte si nasprotno svoje zadolženja, kakor želite, da bi vam Bog vaše odpustil. Odkupujte jetnike: od krivice zatiranim pomagajte; branite vdove in sirote; bodite pravični sodniki; ne priterjujte krivici; ne in ejte dolge jeze; varite se pijanosti in požrešnosti. Bodite ponižni in piijazni med seboj; služite zvesto našemu Gospodu; ohranite se proste tatvine in krive prisege in ne zlagajte se z njimi, ki se tega krive storč. Sovraštvo in nevošljivost nas ločijo od kraljestva Božjega. Spravljajte se radi k nasprotnemu miru; zakaj grešiti je človeško, poboljšanje nas stori enake angelom, ostajanje v grehih pu hudobnim duhovom.
Branite Cerkev Božjo in podpirajte njeno reč, da bodo mašniki Božji mogli za vas moliti.
Vsak izmed vhs naj služi Bogii zvesto na mestu, na kterem stoji.
Žene naj bodo možčm podložne v čednosti in poštenosti, varujejo naj se nečistosti, zavdajavstva in del lakomnosti; zakaj kdor to dela, je Bogu zopern. Otroke naj izrejajo v strahu Božjem in dele naj milošinjo, kolikor zamore serčno veselje in njih dobra volja.
Možje naj žene ljubijo in ne govore njim nobene nepoštene besede, hišno gospodarstvo oskerbujejo in pogosto v dobri goročnosti v cerkev hodijo. Kar so ljudem dolžni, naj spolnijo brez godernjanja in z veselim sercem dajejo, kar so Bogu dolžni.
Sinov dolžnost je starše ljubiti in spoštovati. Ne-
pokoršina naj bo daleč od njih in tatvina, uboj in nečistost; in kadar so dorasli, si utegnejo poiskati žene v zakon, če jim ni bolj pri sercu stopiti v sveto službo Gospodovo.
Mašniki in svetni duhovni naj zapovedim svojih škofov radovoljno pokorni bodo; ne vozijo naj se od kraja do kra;*, ne zapletajo naj se v posvetne opravila. V čistosti naj ostanejo, večkrat naj se po opominjanju Božjem pečajo z branjem svetih pisem, svojo duhovsko službo naj z gorečnostjo opravljajo.
Mnihoiu gre spomovati, kar so Bogu obljubili; nič delati zoper voljo 8w> cga opata, ne pečati fe s nedostojnim pridobivanjem zaslužka, t»voj<* pravila v spominu imeti in zvesto spolnovati, spominjaje se pregovora, da je za mnoge bolje obljube ne delati, kak r obljube ne spolnovati.
Vi knezi, groti in sodniki! skazujtc ljudem pravico, ubogim usmiljenje ; ne prevračajte pravice za uenar; ne obsojujte iz sovraštva nedolžnosti; obderžite v sercu izrek aposteljnov, ki se glasi: Mi vsi moram « priti pred sodnji stol Kristusov, da sleherni prejme, kakor je storil, ali dobro ali hud<\ Sej pravi Gospod ravno tako sam : S kakoršno mero sodite, tako botc sojeni: skazujtc usmi ljenje, da bo vam usnrljenjo v delež. Nič ni skritega, kar ne bo znano, in nič zagernjenega, kar ne bo znano, in nič zagernjenega, kar ne bo odgernjeno. In za vsako nepotrebno besedo moramo dati odgovor na sodnji dan. Torej skerbimo z Božjo pomočjo za to, da v vsih svojih delih išcmo njegovega dopadajenja iu dosežemo večno zveličanje s svetniki Božjimi.
Kratko je to življenje in negotova ura smerti; kaj nam je toraj druzega storiti, kakor vedno pripravljenim biti. Fomisiimo, kako strašno je pasti v roko Božjo. Spoved, pokoia in milošnja nagne Boga k usmiljenju in prizanašljivosti; čc vidi, da se iz celega serca spreober-nemo, se nas zdajci usmili, da vživamo njegovo usmiljenje in potem nam podeli blagor v tem življenji in v prihodnjem s svojimi svetniki vekomaj. — Bog vas obvaruj, moji preljubi bratje!
S tem nagovorom je bil začel nemški cesar v resnici Veliki Kan 1 svoj pervi deržavni zbor v Cahenu 1. 802 pred zbranimi velikaši in ljudstvom svojega cesarstva. Resničnost tega govora poterjujo minister Stein v zgodovinarskem deiu: Monuraenta Germaniae histo-rica, ed G. II. Pertz III, 1.
Tako je Karol Veliki svoin vero kakor keršanski vladar razodel in očitno spoznal 1. 80 J v Cahenu pred zbranimi velikaši in ljudstvom. (M<>num. Germ. hist., G. II. Pertz III.) — Kakošn » je pa versko spoznanje sedanjega, nemškega cesarja, starega Olema? Imenuje se pač vladarja ,,po Božji milosti", imenuje se tudi „evfcngeliškega" cesarja in se šteje za\i.Šega škofa nemškega protestantizma; toda kakošne so njegove dela V Karol Veliki je »spominjal plemenitnike ccsarstva: „Bra-nite Cerkev Božjo ?n podpirajte njeno reč, da bodo mašniki B< žji mogli za vas moliti/' In Karol jc bil tudi v resnici varh Cerkve in njenega poglavarja. Olem nasproti ne jc pokazal njenega preganjavca. On ni zavetnik služabnikov Božjih , ampak gre na roko odpadnikom, kakor Reinkensu in drugim, in jemlje v varstvo očitne tajivce Kristusove, kakor je neki Sydow. In njegova perva ministra Bismark in Falk sta dosti znana tlačivca katoličanstva. Karol Veliki pravi: ,,Mašniki naj zapovedi svojih škofov radovoljno ubogajo", Viljem pa jemlje izobčene duhovne zoper njih škofe v varstvo in odstavlja škofe, ki svoje dolžnosti spolnujejo, jih zapira in goni v pregnanstvo.
To je razloček med Karolom Velikim in Olemom frajmavrarjem.
Ogled po Slovenskem In dopisi.
¥ Bn dan jih je veliki Šmaren popoldne ob treh umeri ondotni kurat č. g. Janez Št u par, rojen 10. rožn. 1822 v Cerkljah na Gorenjskem. Bil je eden naših naj verliših sošolcev, posvečen 1.1840. Moram reči, da nisem kmali poznal r*ko iz korenine poštenega in ravnoserč-nega m!adeuea. kakor je bil ranjki gosp. Janez že v svojih *nidento7skih letih. Bil sem sict z njim le od šeste šole dal:e pa je bilo dosti, da sem dobro spoznal to lep«« aušo. V. aven tega, da je bil v šoli na gimnaziji med naj pervimi, i bilo tudi njegovo obnašanje vse skozi postavi. . in brez tjraje. Koliko veljavo je imel pri sošolcih že takiat, kaže med drugim naslednji dogodek.
Ob tistem času so bili gimnazijalcem (ne vem, zakaj?) njih lepo kapelico v licealnem poslopji razdjali in v posvetno rabo obernili; imeli so pa dijaki prav lepo podobo Marije Dcvice v kapeli, ki je bila njih iastina. Pod vodstvom ranjcega ljubljenega gimuuzijal-nega kateheta Jožefa Globočnika je bil blezo nekak posvet, kam čejo zdaj prdobo djati, ko niso imeli več kapele. Sklenili so, da bodo darovali lepo podobo ame-rikanskemu misijonu in sicer po čast. misijonarju gosp. Pircu, ki so bili nekoliko poprej odrinili v Am« riko; posrednik za to reč pa je bil ravno ranjki g«»3p. Janez Stupar. Dobro pomnim, ko je večkrat bral ali pa sicer omenjal spodbudno pismo, v kterem so preč. gosp. misijonar priserčno zahvalo naznanovali študentom, zraven tega pa opominjali svoje mlade rojake, kako uaj bodo vselej modri in pošteni ter naj se zlasti varujejo vse nečistosti. (Drugi to reč morajo vediti bolj natanko, kajti mene, ki sem bil Še le prišel v Ljubljano, ta reč ni toliko tikala.)
Iz duhovskega življenja gosp. Janeza naj omenim le to, da so mu bili verniki povsod z ljubeznijo in z vsem sercem vdani, pa da je on vedno kopernei po višji stopinji popolnosti in je več let imel željo stopiti v seralinski red čč. oo. kapucinov, k čemur je imel blezo tudi že više privoljenje. Kaj prav ga je priderže-valo, ne vem; najberže naj bolj verniki sami, ki hi bili vse preveč po njem žalovali.
V kolikem čisiu je bil gosp. Janez na Vipavskem pri duhovnih m vernikih, se razodeva med drugim tudi iz pi-ima, ki ga je te dni pisal ecien ondotnih gospodov kuratov svojemu prijatlu v bližnjem kraju, in ki nam je po dobroti poslednjega izročeno. Pravi pa: ..Pokopali smo tedaj dobrega Stuparja. Duhovstvo iz Vipave, kurati s Planine, A dovšine, Šturje, Verhpolja, Pod-velba, Podkraja. Slapa, kooperator Cernoverški in dva patra od sv. Križa so ga spremljali. Pevstvo pod vodbo gosp. Hiti-a mu je zapelo mertvašnico pred duhovsko hišo, ko je bil merlič blagoslovljen, in ravno o ',..10 smo stopili v cerkev z merličem, ki so ga r.osili srenjski odborniki.
Splošen povzdih se je zaslišal, ko so postavili rakev na oder, pripravljen sredi cerkve; ravno tako tudi, ko so raerliča o '(J1 vzdignili in nesli na pokopališe.
Na pokopališu so gosp. dekan v kratkem ogovoru do srenje povdarjali vsestransko djanjo ranjcega, ter priporočili njegovo dušo v spomin vsim pričujočim. Zapeli so še pevci: „Tiha jamica" iu zapustili smo kraj žalovanja ter se precej vernili domu. Da so «c c* Budanje vdeležile pogreba, se tako ve; pa tudi '' Verhpolje in Dupije so bile obilno namespominek od so med drugimi pričujoči gg.: grof l.tskofu Darboy-u. Deperis, Mat. Lavreučič in dru^ steno, pri kteri je bil
Neizrečeno častitljivo *red. Umetnik je izvolil v zvonilo Marije Device w 'je nadškof za svoje omshajoče - iskal podpore na steni, z desnico pa
aebe po ustih udrihati, ko človek tisto vero sovraži, tare in preganja, ki terdi in veruje, da v nji zamore zveličanje doseči! „Zveličansko Cerkev preganjati, ropati, pleniti, kar so tudi o Lutrovem času delali: kakošnaje to svetost?! Vsrok, zakaj je agent cerkev plenil, bom pojasnil o drugi priliki.
Nerarnosti za čistost in pripomočki jo ohraniti.
Imamo ta zaklad v lončenih posodah. (2. Kor. 4, 7.)
Nič se ne da tukaj na zemlji primerjati s čisto dušo, ker čistost je naj obilniši vir naj dražjih in naj imenitnejih dobrot telesa, duha in duše za to in za prihodnje življenje. Nobena druga čednost ni že na zemlji tako bogato in tako imenitno poplačevana in v nebesih bolj poveličevana. Zarad te čednosti je pa tudi Marija Najvišemu tako zelo dopadla, in je tudi že samo zavoljo tega vredna naše posebne ljubezni in češenja. Njena deviška čistost je neumerljiv spominek velikosti in svetosti.
Od kod vendar prihaja, da je ta prelepa in zveličavna čednost od mnogih tako malo čislana? Od kod je to, da mnogi tako radi sami zapustč naj viši stopnjo, na kteri stoji čisti človek, ali se pa dajo z nje zvabiti? Zakaj jih toliko zaverže to naj dražje blago za prazno ceno, zakaj zamenjajo naj veči srečo življenja s kratkimi in sramotivnimi nasitovanji poželjivosti V Apostelj nam je povedal vzrok z besedami: Imamo ta zaklad v lončenih, tedaj kerhkih posodah, ker smo od nature nagnjeni k slabemu in tako silno slabotni. Zatoraj lahko velja pravilo: Človek ostane le tako dolgo čist, dokler si prizadeva in rabi pripomočke. Pravilo, ki je v reči sami, in kteremu spričevalo je skušnja vsacega človeka, bodi si vesela, bodi si žalostna. Človek ostane ie tako doigo čist, dokler si prizadeva in rabi pripomočke; za k* j pravo čislanie te čednosti se ne razodeva z lepimi besedami in izrazi, tudi ne s samo željo jo obraniti, temuč s skerbno, darovano in stanovitno rabo pripomočkov z<* njeno ohranjeuje. Iu tudi v tem je izgled Marija, Devica devic. Nikoli, pravi sv. Gregor Neoceza-rejski, nikoli ni nobeden goreče svetilnice z veči skerb-ljivostjo nesel skoz gozd, nikoli ni nobena nevesta sva-tovskega oblačila z veči pazljivostjo varovala, kak'«r si je Mari|a prizadevala ohraniti bliš svoje deviške čistosti. In čemu tolika skerbljivost pri Mariji? Sej je bila brez madeža spočeta, ni se ji bilo tedaj treba bati slabotnosti serca. Njeno telo je bilo vedno podložDo duhu, duh pa vedno popolnoma podložen Bogu. Ona je gotovo tudi poznala telesno stražo, s ktero je bil Bog njeno devi-štvo obdal. Zaka| je tedaj čuta nad to čednostjo s toliko skerbl|ivostjo, kaKor bi bila vedno med sovražniki in bi se i bilo vedno vsega bati? Odgovor je ta: Bog je hotel, da mu Ma> ja ne služi samo popolnoma, temuč da je tu n nam vsim izgled čistosti. Ce tedaj hočemo Marijino čistost po ueroati, moramo tudi mi čuti po njenem izgledu. Iu ktera je vaja te čujočnosti? Ta vaja je različna po različnih sovražnikih čistosti. Ima namreč ta čednost brez števila notranjih io vnanjih sovražnikov; vsakemu sovražniku nasproti je treba posebne vojske, torej posebnih vaj, ktere uči pamet in vera.
Mako Je neki rlatiar pričet fterzarni
zbor•
Poslušajte, moji ljubi bratje, zavolj vašega blsgra smo se tukaj zbrali, da vas opominjamo, da pred očmi
Božjimi prav in pravično živite in v reččh tega sveti skazujete pravico in usmiljenje. V pervo vas opominjamo, verujte v enega Boga, vsemogočnega Očeta, Sina in sv. Duha. On je Eni in pravi Bog, popolnoma Trojica in resnična Edinost; Bog stvarnik vsega vidnega in nevidnega; v njem je naše zveličanje in on je vir vsih naših dobrčt. Verujte v Sina Božjega, ki se je za zveličanje sveti včlovečil, rojen po sv. Duhu iz Marije Device. Verujte, da za naše zveličanje je terpel smert in je tretji dan vstal od smerti, v nebesa šel in sedi ob desnici Božji. Verujte, da bo prišel sodit žive in mertve, in da bo potem slehernemu povernil po njegovih delih.
Verujte v eno Cerkev, to je, v združenje dobrih ljudi po vesoljni zemlji; in vedite, da le tisti zamorejo zveličanje doseči in le tisti pripadajo kraljestvu Božjemu, kteri v veri, v občestvu in v ljubezni te Cerkve do konca ostanejo stanovitni; tisti pa, kteri so zavoljo svojih grehov iz te Cerkve izobčeni in se s pokoro ne vernejo nazaj, ne morejo Bogu nič dopadljivega storiti na tem svetu.
Zaupajte v to, da ste v sv. kerstu zadobili odpu-šanje vsih grehov. Zaupajte v usmiljenje Božje, da se naši vsakdanji grehi s spovedjo in s pokoro zbrišejo. Verujte v vstajenje vsih mertvib, v večno življenje, v večno kazen brezbožnih.
To je naša vera, po kteri bote zveličani, če jo bote stanovitno ohranili in z dobrimi deli spolnovali, ker je vera brez del mertva in dela brez vere Bogu ne morejo dopasti.
V pervo ljubite zato Boga Vsemogočnega iz vsega serca in iz vsih svojih moči in kar Bogu dopadljivega veste, to storite vselej, kolikor zamorete z Božjo pomočjo; pred tistimi pa, ki Boga sovražijo, pred tistimi bežite; zakaj kdor pravi, da ljubi Boga, njegovih zapoved pa ne spolnuje, ta je lažnik.
Ljubite bližnjega kakor sami sebe, in dajajte ubogim milošine po svojih močeh. Popotnike in romarje sprejemajte v svoje hiše; obiskujte bolnike; skazujte usmiljenje tistim, ki so po ječah: Nikomur ne delajte hudega, kolikor vam je ie mogoče, in ne dajajte prav tistim, ki hudo delajo, zakaj ne le kteri hudo delajo, temuč tudi ti, ki priterjujejo, so zadolženi. Odpušajte si nasprotno svoje zadolženja, kakor želite, da bi vam Bog vaše odpustil. Odkupujte jetnike: od krivice zatiranim pomagajte; branite vdove in sirote; bodite pravični sodniki; ne priterjujte krivici; ne ia^ejte dolge jeze; varite se pijanosti in požrešnosti. Bodite ponižni in ptijazni med seboj; služite zvesto našemu Gospodu; ohranite se proste tatvine in krive prisege in ne zlagajte se z njimi, ki se tega krive storč. Sovraštvo in nevošljivost nas ločijo od kraljestva Božjega. Spravljajte se radi k nasprotnemu miru; zakaj grešiti je človeško, poboljšanje nas stori enake angelom, ostajanje v grehih pa hudobnim duhovom.
Branite Cerkev Božjo in podpirajte njeno reč, da bodo mašniki Božji mogli za vas moliti.
Vsak izmed vas naj služi Bogu zvesto na mestu, na kterem stoji.
Žene naj bodo možčm podložne v čednosti in poštenosti , varujejo naj se nečistosti, zavdajavstva in del lakomnosti; zakaj kdor to dela, je Bogu zopern. Otroke naj izrejajo v strahu Božjem in dele naj milošinjo, kolikor zamore serčno veselje in njih dobra volja.
Možje naj žene ljubijo in ne govore njim nobene nepoštene besede, hišno gospodarstvo oskerbujejo in pogosto v dobri goročnosti v cerkev hodijo. Kar so ljudem dolžni, naj spolnijo brez godernjanja in z veselim ser-cem dajejo, kar so Bogu dolžni.
Sinov dolžnost je starše ljubiti in spoštovati. Ne-
pokoršina naj bo daleč od njih in tatvina, uboj in nečistost; in kadar so dorasli, si utegnejo poiskati žene v sakon, če jim ni bolj pri sercu stopiti v sveto službo Gospodovo.
Mašniki in svetni duhovni naj zapovedim svojih škofov radovoljno pokorni bodo; ne vozijo naj se od kraja do kraje, ne zapletajo naj se v posvetne opravila. V čistosti naj ostanejo, večkrat naj se po opominjanju Božjem pečajo z branjem svetih pisem, svojo duhovsko službo naj z gorečnostjo opravljajo.
Mnihom gre spi-inovati, kar so Bogu obljubili; nič delati zoper voljo svo ega opata, ne pečati fe s nedostojnim pridobivanjem zaslužka, svoj«* pravila v spominu imeti in zvesto spolnovati, spominjaje se pregovora, da je za mnoge bolje obljube ne delati, kakor obljube ne Bpolnovati.
Vi knezi, grofi in sodniki! skazujte ljudem pravico, ubogim usmiljenje ; ce prevračajte pravice za denar; ne obsojujte iz sovraštva nedolžnosti; obderžite v sercu izrek aposteljnov, ki se glasi: Mi vsi moramo priti pred sodnji stol Kristusov, da sleherni prejme, kakor je storil, ali dobro aii hudo. Sej pravi Gospod ravno tako sam : S kakoršno mero sodite, tako bote sojeni: skazujte usmi ljenje, da bo vara usnrljenje v delež. Nič ni skritega, kar ne bo znano, in nič zagernjenega, kar ne bo znano, in nič zagernjenega, kar ne bo odgernjeno. In za vsako nepotrebno besedo moramo dati odgovor na sodnji dan. Torej skerbimo z Božjo pomočjo za to, da v vsih 3vojih delih lšcmo njegovega dopadajenja iu dosežemo večno zveličanje s svetniki Božjimi.
Kratko je to življenje in negotova ura smerti; kaj nam je toraj druzega storiti, kakor vedno pripravljenim biti. Pomislimo, kako strašno je pasti v roko Božjo. Spoved, pokora in railošnja nagne Boga k usmiljenju in prizanašljivosti; če vidi, da se iz celega serca spreober-nemo, se nas zdajci usmili, da vživamo njegovo usmiljenje in potem nam podeli blagor v tem življenji in v prihodnjem s svojimi svetniki vekomaj. — Bog vas obvaruj, moji preljubi bratje!
S tem nagovorom je bil začel nemški cesar v resnici Veliki Kar« 1 svoj pervi aeržavni zbor v Cahenu 1. 802 pred zbranimi velikaši in ljudstvom svojega cesarstva. Resničnost tega govora poterjuje minister Stein v zgodovinarskem delu: Monuraenta Germaniac histo-rica, ed G. II. Pertz III, 1.
Tako je Karol Veliki svojo vero kakor keršanski vladar razodel in očitno spoznal 1. 802 v Cahenu pred zbranimi velikaši in ljudstvom. (M«inum. Germ. hist., G. II. Pertz III.) — Kakošn * je pa versko spoznanje sedanjega, nemškega cesarja, starega Olema? Imenuje se pač vladarja ,,po Božji milosti", imenuje se tudi „evfcngeli;kega" cesarja in se šteje za visega škofa nemškega protestantizma; toda kakošne so njegove dela? Karol Veliki je opominjal plemenitnike cesarstva: „Bra-nite Cerkev Božjo i n podpirajte njeno reč, da bodo mašniki Božji mogli za vas moliti." In Karol je bil tudi v resuici varh Cerkve in njenega poglavarja. Olem nasproti ne je pokazal njecega preganjavca. On ni zavetnik služabnikov Božjih , ampak gre na roko odpadnikom, kakor Reinkensu in drugim, in jeml je v varstvo očitne tajivce Kristusove, kakor je neki Sydow. In njegova perva ministra Bismark in Falk sta dosti znana tlačivca katoličanstva. Karol Veliki pravi: „Mašniki naj zapovedi svojih škofov radovoljno ubogajo", Viljem pa jemlje izobčene duhovne zoper njih škofe v varstvo in odstavlja škofe, ki svoje dolžnosti spolnujejo, jih zapira in goni v pregnanstvo.
To je razloček med Karolom Včlikim in Olemom frajmavrarjem.
Ogled po Slovenskem In dopisi.
V Bndanjih je veliki Šmaren popoldne ob treh umeri ondotni kurat č. g. Janez Št u par, rojen 10. rožn. 1822 v Cerkljah na Gorenjskem. Bil je eden naših naj verližih sošolcev, posvečen 1. 1840. Moram reči, da nisem kmali poznal tako iz korenine poštenega in ravnoserč-nega mladenča, kakor je bil ranjki gosp. Janez že v svojih Arudentovskih letih. Bil sem sic*r z njim le od Šeste šole dalje pa je bilo dosti, da sem dobro spoznal to lepo dušo. Za ven tega, da je bil v šoli na gimnaziji med naj pervimi, j- bilo tudi njegovo obnašanje vse skozi postavn • in brez graje. Koliko veljavo je imel pri sošolcih že takrat, kaže med drugim naslednji dogodek.
Ob tistem času so bili gimnazijalcem (ne vem, zakaj?) njih lepo kapelico v licealnem poslopji razdjali in v posvetno rabo obemili; iraeli so pa dijaki prav lepo podobo Marije Dcvice v kapeli, ki je bila njih lastina. Pod vodstvom ranjcega ljubljenega gimuazijal-nega kateheta Jožefa Globočnika je bil blezo nekak posvet, kam čejo zdaj podobo diati, ko niso imeli več kapele. Sklenili so, da bodo darovali lepo podobo ame-rikanskemu misijonu in sicer po čast. misijonarju gosp. Pircu, ki so bili nekoliko poprej odrinili v Ameriko; posrednik za to reč pa je bil ravno ranjki gosp. Janez Stupar. Dobro pomnim, ko je večkrat bral ali pa sicer omenjal spodbudno pismo, v kterem so preč. gosp. misijonar priserčno zahvalo naznanovali študentom, zraven tega pa opominjali svoje mlade rojake, kako naj bodo vselej modri in pošteni ter naj se zlasti varujejo vse nečistosti. (Drugi to reč morajo vediti bolj natanko, kajti mene, ki sem bil še le prišel v Ljubljano, ta reč ni toliko tikala.)
Iz duhovskega življenja gosp. Janeza naj omenim le to, da so mu bili verniki povsod z ljubeznijo in z vsem sercem vdani, pa da je on vedno kopernel po višji stopinji popolnosti in je več let imel željo stopiti v serafinski red čč. oo. kapucinov, k čemur je imel blezo tudi že više privoljenje. Kaj prav ga je priderže-valo, ne vem; najberže naj bolj verniki sami, ki bi bili vse preveč po njem žalovali.
V kolikem tisiu je bil gosp. Janez na Vipavskem pri duhovnih iu vernikih, se razodeva med drugim tudi iz p:ema, ki ga je te dni pisal eden ondotnih gospodov kuratov svojemu prijatlu v bližnjem kraju, in ki nam je po dobroti poslednjega izročeno. Pravi pa: ..Pokopali smo tedaj dobrega Stuparja. Duhovstvo iz Vipave, kurati s Planine, A;dovšine, Šturje, Verhpolja, Pod-velba, Podkraja, Slapa, kooperator Černoverški in dva patra od sv. Križa so ga spremljali. Pevstvo pod vodbo gosp. Iliti-a mu je zapelo mertvašnico pred duhovsko hišo, ko je bil merlič blagoslovljen, in ravno o '/,.10 smo stopili v cerkev z merličem, ki so ga nosili srenjski odborniki.
Splošen povzdih se je zaslišal, ko so postavili rakev na oder, pripravljen sredi cerkve; ravno tako tudi, ko so merliča o '^11 vzdignili in nesli na pokopališe.
Na pokopališu so gosp. dekan v kratkem ogovoru do srenje povdarjali vsestransko djanje ranjcega, ter priporočili njegovo dušo v spomin vsim pričujočim. Zapeli so še pevci: „Tiha jamica" iu zapustili smo kraj žalovanja ter se precej verniii domu. Da so «e cele Budanje vdeležile pogreba, se tako ve; pa tudi Vipava, Verhpolje in Duplje so bile obilno namestovane. Bili so med drugimi pričujoči gg.: grof Lanthieri, apotekar Deperis, Mat. Lavrenčič in drugi.
Neizrečeno častitljivo je bilo, da tudi velikansko
zvonilo Marije Device v Logu je spremljalo pokopovanje;
#
tudi včeraj o poldne so mu ti zvonovi tako rekoč častni pozdrav odzvonjali, kar je ranjki pač zaslužil. Tri in dvajsetega tega mesca (v četertek) se bo (se je) obhajala osmina1*
Pristavim naj se, da pred več mesci je bil ranj-cega mertud zadel, in ako prav vem, od tistega časa ni več vstal. Slišal sem pa, da vsako nedeljo, ko je prišel eden patrov s sv. Križa duhovno opravilo imčt, je tudi ranjcega spovedal in obhajal, in zdaj na zadnje je prejel tudi sv. poslednje olje. Gg. sošolci vedo, kaj jim je zanj opraviti; bodi pa tudi vsim drugim prijatlom in znancem priporočen v bogoljuben spomin in pobožno molitev. Naj v miru počiva! (Ako kdo še kaj natanč-nišega o njem pove, bode mnogim vstregel.)
Spod Gavna na Goriškem 20. avgusta. Tukaj na Goriškem, t. j., pod Cavnom, pod Krasom in na Krasu po vsih Berdih do italijanske meje, na vipavskem Goriškem in po soški dolini do Kanala in še gori naprej imamo tudi v poletju vedno pustni čas. Zdaj se pleše v tem, zdaj v onem kraju, t. j., ne ob delavnih dnevih, ampak o nedeljah in celo o velikih praznikih, včasih ne le v enem samem kraju, pri eni kerčmi, ampak zarad tekmanja celo pri dveh. Mnogo so si že goreči pridigarji prizadevali odpraviti te javne plese na tako imenovanih »brijarjih", ki se navadno veršijo po dnevi in po noči do belega dneva, kar se pa zarad sedanje »svobode" in pomanjkanja edinosti med zadevnimi ni moglo dosihmal posrečiti. Prav dobro je tedaj došel ukaz od našega preč. nadškctijstva, kterega podpera nekoliko tudi razglas c. kr. namestniŠtva v Terstu, da naj se procesije z Najsvetejšim ob »šagrah", t. j. obletnici cerkvenega patrona ali tudi blagoslovljenja cerkva, opuste, ako ima ta dan mladost plesati. Mislilo se je, da se bode s tim prepogostnemu splesovanju saj koliko v okom prišlo, in to tim bolj, ker c. kr. glavarstva ne smejo o tistih plesnih zabavah več žendarmerijske asi-stencije pošiljati, češ, naj občinska predstojništva sama skcrbe za red in nravno vedenje, ako ples dovolijo. Ali dosihmal je ostalo vse brezvspešno. Godi se namreč, da v nekterih krajih imajo rajši ples, kakor slovesno navaduo procesijo na dan svojega varha, drngod pa odložijo ples na nedeljo po procesiji. Tako se umikajo in preskakajo dano zapoved in kakor stojč sedanje razmere, in kakorsen duh veje pri županstvih in sploh pri kerčmarjih dobičkolovcih, ni upanja, da bi se ti za nravnost pogubljivi plesi saj kaj omejili. *)
V A. tik kranjske meje, ktere cerkve patron je ravno tisti svetnik, ki ga je plesavka ob glavo pripravila, so hotli na vsaki način imeti ples in procesijo ob enem, kar pa po škofijskem ukazu ne gre; zarad tega strašno vpitje ondasnjih liberalcev (A. namreč zlo dahne po liberalnem maslu že od nekdaj na Goriškem), ki so si rajše izvolili na dan svojega patrona sv. Ivana Kerst-nika llerodeževkino aples vanje. Akoravno je bila lanska letina neznano siaua in tudi letošnja v oziru glavnega vinskega pridelka nič boljša ne kaže, ima mladost vender le denar za nečimčrno in drago splesovanje! Brala se je letos marsikteri m otrokom in odiaščenim lakota raz obraza, revščina še zdaj velika in tudi za naprej skorej ravno tako slaba kaže, in vender mladina terdo zaslužene solde i a plesih v veter jih metaje zanikerno zapravlja, — med tim ko doma marsikteri njih staršev
*) Itegne se privleči kaka kuga ali kolera s Turškega, gori čez Klek in Kras, vzrokovana od tisučev gnjilečih inerli-čev, ravno »mladih ljudi'4, — potem bo drugi ples za nehvaležne plesavce in plesavkc, ki za lepe dari Božje pa Boga
tako gerdo žalijo!	Vr.
še soli v solnici, niti moke v krini *) nimajo. Ker tedaj preč. nadškofijska naredba nima upanja do pravega vspeha plese odpraviti, ali jih saj omejiti, je duhovščina sploh tega mnenja, naj bi se omenjene v navado pri-šedše procesije rajše popolno opustile, kakor da pa se mladost in županstvo s tisto škofijsko naredbo norčuje. Saj pri vas na Kranjskem niso menda nikjer v navadi, razun na praznik vstajenja J. Kr. in na sv. Telo, kar je že po vsej katoliški cerkvi zapovedano.
Koliko hudobij in pohujšanja izvira iz tih javnih v pozno noč ali celo do belega dneva razgrajajočih plesov, to ve le tisti, ki opazuje plesno kroniko po Goriškem. Ta kronika je polna tepežev, pobojev in morij, polna ostudnih djanj, in pri vsem tem ima splesovanje svoje zaštitnike (brambovce) in zagovornike! Oj narobe-svet! Lansko leto je bil mesca septembra na kvaterno nedeljo v R. fari ples; tu je nek fantalin ubil očeta svoje plesalke, ker mu je branil z njegovo še le 16letno (!) hčerjo po noči plesati. Morivec ima počivati zdaj 7 (samo 7!) let v Gradiški. Ravno tako je bil pred 14 dnevi v P. blizo Gorice plčs; tu je bil zopet velik tepež; vojaki polka Weberja s fanti vred so se borili z goriškimi fantalini, in bilo jih je nekaj ranjenih, eden je tudi hudo ranjen. In tako gre ta žalostna plesna kronika nazaj in naprej — in infinitum!
Starši so plesali, otroci njih tudi plešejo! Dokler ne bodo pa starši sami otrokom že od mladosti bolj vajeti uderževali, nič ne bo zdalo in ječe se bodo vedno polnile izmed plesalcev. Duhovščini po Goriškem pa priporočam, da bi tudi v tem oziru bolj edino postopala. **) V ta namen bi utegnile naj več pomagati de-kanatske konference, kterih pri nas zelo pogrešamo. Te bi pospeševale edinost v važnih vprašanjih in bi ponavljale duh pravega keršanskega življenja, ktero se čedalje bolj pozgubiva v nečimerne in poltne veselice, kakoršni so plesi po lepi goriški deželi. V to ime po-mozi Bog in vsi oni, ki imajo kot cerkveni načelniki veljavno besedo! S tim bi si nabirali veliko zasluženje pred Bogom in pred svetom. Tedaj na delo in brez bojazni od desnice in levice! — Vivat sequens!
Iz Amerike. (NovomaŠnik Č. </. J. Turi.) Zadnjič je prinesla „ Danica" amerikansko sporočilo o novi maši našega rojaka; naj zdaj še povč, kaj on sam piše svojemu nekdanjemu č. g. župniku, staršem in znancem. Namreč tc-le:
Kadar bote dobili to pismo, takrat se mi bo že spolnila edina želja, že bom z Božjo pomočjo mašnik. Ravnokar so mi škof naznanili, da bom posvečen 2. julija. (Zgodilo se je 8. jul.; gl. zad. »Dan." Vr.) — Naslednjo nedeljo, t. j. 8. julija (zgodilo se je 15. jul.), bom torej imel novo mašo v Sakopče-u. Jako mi je žal, da Vam tega nisem mogel poprej za gotovo pisati; prašal sem škofa, pa so djali, da mi ne morejo povedati, dokler ni bilo sopomočnika (koadjutorja) domov. Vendar pa še morebiti dobote to pismo do nedelje, ktero bom vpervič opravljal sveto daritev. Ce kdaj, gotovo bi si tisti blaženi dan želel biti doma, in opraviti svoj pervi dar Vsemogočnemu sredi svojih v ljubi domaČi
*) Na Vipavskem pomeni „krina", posodo za hranitev moke; derži navadno od V4 do mernika.	Pis.
**) Znana nam jc duhovnija na Kranjskem, v kteri skerbni gosp. župnik vsako nedeljo in praznik žensko mladino zbira v nedeljski šoli in z naj koristnišiini in ob enem vedrilnimi nauki in branji (is »Zgod. Danice", raznih bukev itd.) budi duha k blagšim rečem in boljšemu veselju, kakor pa so stekli in divji plesi in druge zabave, ki delajo mladini sramoto, duSno in telesno Škodo. Skoz več lčt take blage delavnosti je mladina zdaj v lepem redu. Poskusite.	Vr.
cerkvi. Toda če tudi nas ločijo gore in planjave in neizmerno morje, vendar bomo s sercem zedinjeni, in On, ki me je vsikdar tako milostno vodil, bo slišal Vašo in mojo molitev drug za druzega. Kadar pervikrat povzdignem, kako bi pač pozabil očeta in matere, bratov in sester, blagih dobrotnikov, prijatlov in znancev, ali Vas, č. g. župnik, ki ste mi vedno bili drugi oče! Zares, daroval bom za Vas vse, sej vem, da tudi Vi se bote mene spominjali ter^za-me molili.
Č. g. Plut in Šakopečani bodo že poskerbeli, da bo slovesnost taka, kakor je o novih mašah v navadi po Kranjskem. Ker bo nedelja, duhovnom Kranjcem ne bo moč biti nazočim (pride menda samo en P. frančiškan iz sosednje fare levitirat); povabil pa bom brata g. Žu-žekovega in sestri g. Trobčevi. — Podobice v spomin nove maše bodo kmalo tiskane in Vam jih bom poslal nekoliko. Z menoj vred bo posvečen še eden, g. Meier, oni iz Montreala bodo Še nekoliko čakali. Eden izmed naju, ali g. Meier ali pa jaz, bo potem šel za duhovnega pomočnika k č. g. Starihu v Redving.
Res, hitro je pretekel čas in z Božjo pomočjo bom dosegel cilj in konec svojega upa. Hvala Bogu za neprecenljivo njegovo milost! Vam pa, č. g. župnik, predragi oče in mati, bratci in sestrice, pa moji znanci in sosedje, danes zamorem priporočiti le: „Orate fratres
—	Molite bratje, da moj dar dopade Bogu Vsemogočnemu!" Z ginjenim sercem Vam podim roko in Vas tu od bregov velikanske reke Misisipa serčno pozdravljam ter ostanem Vam serčno vdani
Janez Tori.
Pristave k. Kaj posebnega je, kar piše č. g. župnik iz št.-Jurja, iz česar se vidi, da so tudi domd obhajali novo mašo, ki se je godila na daljnem Ameri-kanskem. Pravi namreč: „Pri nas smo imeli včeraj novo mašo brez novomašnika, to se vč, z blagoslovoma in zahvalno pesmijo. Gospod kaplan je imel izversten govor, da je bilo ljudstvo ginjeno do solz. Med mašo so peli pesem od novega mašnika, cerkev je bila popolnoma natlačena, kajti po domaČi, pa tudi po sosednjih duhovnijah ae je hitro razširila novica, ker sem v petek v šoli to povedal."
Kranjcem se res vse prigodi (kakor je j N. rekel),
—	če niso žejni, so pa lačni; pa vender jih vedno kako mično veselje doleti.
Ž g a 11 j e.
VIII.
(Zagrebška poldrugi sto let stara pridiga zoper pijančevanje. Kako so pijanca v zapor vlekli.)
Pretergalo se je grajanje žganja toliko časa v »Danici", da bi utegnil kdo misliti: ne mara ga je kak žganjar podkupil, da molči od žganja. Pa ta je že zato bosa, ker žganjarček sam nič nima, kajti vse za žganje dd, kar dobf, še tudi to, kar od ljudi izprosi.
Rekel sem zadnjič, da čem povedati kaj zoper pijance iz neke okoli poldrugi sto let stare hervaške pridige. Naj spolnim besedo, samo to si moram prideržati, da se ne bom preveč vestno deržal izvirne besede; sej si tudi žganjarček rad prideržf vso pot, če prav je tako široka, da bi lahko tri senčne vozč vštric po nji peljal.
Na pustno nedeljo 1727 tedaj je kapucin č. o. Štefan Zagrebški v Zagrebu skazoval, koliko krivico kerseni ljudje pustne dneve delajo svojemu Stvarniku, ker njegovo Božjo podobo s pijanštvom spreminjajo v zverinsko podobo. Po predreku: „Lejte, gremo v Jeruzalem" (Luk. 8) uči tako le:
Ni ga zmed vsega sveta naj modrejših ljudi, kteri bi vedil in mogel dostojno iztolmačiti vrednost in ailno ceno natore človeške, ki jo je sv. kralj David dolgo in marljivo premišljeval, potem pa je ni mogel lepše, bolje, vredneje in bolj Čislano poznamnjati, kakor jo je z naslednjimi besedami. „Malo pod angele si ga postavil: s slavo in častjč si ga kronal." (Psal. 8.) Hotel je reči kronani prerok: Gospod Bog, ti človeka nisi samo tolikanj cčnil, da si ga povišal nad vse negovoreče stvari; le malo manjšega od angelov si ga storil, ki si ga namreč po svoji božji podobi naredil, z umom, pametjo in prosto voljo obogatil, v to ime (na to namen), da bi on tebe svojega Stvarnika spoznaval, tebi se zahvalnega skazoval — pobožno ti služeč in zapovedi tvoje verno spolnujoč, ter bi tako se s teboj v nebeški časti mogel vekomaj veseliti. Človek pa, zaslepljen od grešnih poželenj in satanovih skušenj, pozabi svojega Stvarnika, pa tudi imenitnost svoje natore, ki je po božji podobi stvarjena, ter jo te pustne dneve (pač tudi druge krati!) s pijančevanjem in drugimi hudimi deli v zverinsko podobo spremeni, dela nečast svojemu Stvarniku, Odreše-niku pa terpljenje (v duhovnem pomenu) ponavlja, aa-memu sebi zdravje in življenje krajša, k temu dušo pogubljuje, kadar s pijančevanjem ugonobuje um, kteri njega od živine loči.
(Kako resnično je, kar pravi govornik, se prepriča lahko vsak, ki le enkrat pijanega človeka vidi. Vidil sem, ko so pijanega človeka — ne gnali, ampak — vlekli v zapor. To je bilo prestrašno! Deržal ae je akrivljeno kakor krivo zrašen porobek; iz ust mu je ger-Čal nek prečudno gerd glas kakor iz peklenskega žrela; bil je ves neverdjan, ter razdjan v obleki in sploh taki, da me je velika groza obhajala, ko so ga po poti dalje remžali kakor vola v mesnico; — ljudi, zlasti otrčk, pa se je gnjetlo krog njega in za njim, kakor kadar začne kje goreti. — Drugi pijanec, ki sem ga naletel, se je pridušal in klel in tako po prešičje ostudno berkal in se deri, da bi se sama peklenska pošast ne mogla gerše vesti! Pa kaj ti bom to popisoval, ljubi čitatelj, sej si sam gotovo le prevečkrat vidil, kakošna mercina je pijan človek. Torej zagrebški propovednik po pravici pravi nadalje:)
Kako velik greh je pijančevanje, more se spoznati iz one grožnje, 8 ktero Gospod Bog žuga po sv. preroku Izaiju vsem pijancem. ,,Gorje vam, ki ste močoi za pitje! Gorje vam, ki zjutraj vstajate, da hodite pijan-Čevat in popivat do večera." (Iz. 5, 11) - Govornik obrača to posebej na pustni čas in h če obširniše ska-zati, koliko nečast pijanec Bogu dela, kako huda je torej ta pregreha. Imenito ponavlja besede sv. Avguština: „Lingua per viuolentiarn armatur ad maledicta, juramenta." Jezik se s pijančevanjem oborožuje za kletvo, preklinjevanje, rotenje, pridušanje !... Zares bi bilo skorej ložej gledati in poslušati živega satana iz pekla, kakor pa pijanega, pozverinjenega Človeka, iz čegar žrela šviga peklenski ogenj priduHnja, rotenia in vsakterega naj ostudnišega preklinjanja.
To bodi za vvcd zagrebškega govora zoper pijance. Drugi pot se prične pridiga.
Razgled po »vetu.
¥ Parizu je bil ravnokar postavljen spominek od puntarjev umorjenemu Pariškemu nadškofu Darboy-u. Prelat stoji naslonjen na jetniško steno, pri kteri je bil vstreljen s svojimi tovarši vred. Umetnik je izvolil v predstavo trenutek, ko je nadškof za svoje omahajoče truplo z levo roko iskal podpore na steni, z desnico pa
blagoslavljal nanj streljajoče morivce; a tem je pokazal, kako ae kristjan in posebno škof maščuje nad sovražniki in daruje žabje svoje življenje. Nekdo tistih ne srečnih rabeljnov, ki je opomin tega grozovitnega trenutka zveato ohranil do smertne postelje, je prosil svojega spovednika, naj bi razglasil, da ga je bil škofov blagoslov tako globoko ginil, da nikoli ni mogel iz spo mina zbrisati tega žalostnega prizora, temuč da mu je vedno pred očmi plavala podoba, kako je nadškof med točo izstreljenih krogelj blagoslavljal svoje morivce. Posnemal je zgled pervega mučenca, sv. Štefana.
Na Francoskem buči v političnem podnebji. Potovanje laških r marjev na francoske bože pota, ki seje imelo pričeti 31. avgusta, je odloženo na 7. septembra. Izvirni dopis iz Boknje p->r« ča ko nepričakovani vzrok te preložbe tole: „Zarad vojaškega gibanja po francoskih železnicah se mora prevažanje laških romarjev odložiti do 7. septembra." - Liberalni časniki pišejo in lažejo, da je papež odgovoren, ako na Francoskem vstajajo temni oblaki. Kaj pa da! Zakaj ni knv tega neki celo kitajski cesar, ali pa Konfucius? Vse zla, kterih viri bo liberalcem zoperni ali niih lastna setev, pripisu jejo papežu in jezuitom? Tudi neskončno miroljubnemu, naj svetejšemu Kristusu samemu so očitali farizeji, da ljudi šunta iu podpihuje; enako se obnašajo novošegni farizeji in turčini proti njegovemu namestniku Piju IX.
¥ Kini razsaja strašanska lakota. Poročajo sicer, da je cesar globoko užaijen nad revšino svojih podlož-nikov in je 'apovedal revežem pomagati, pa kljubu temu morajo nesrečneži se preživiti z relodom, k<>re-nikami, drevesnim lubjem, ter za pomanjkanjem vsa-koršnega živeža un ir»ti. Kir.ezi, keršanstvu toliko sovražen narod, m« rajo zdaj žeti sad svoje slepote, v kt'*ri so že toiiko časa z divjaškim serdom terpinčili kristjane.
Za dom i n £olo.
Marija in razbojnik.
Deklico, ki je presnelo Devico posebno serčno lju biia iu vdno zvesto častila, so svoje dui na Italijanskem poslali starši daleč p> deželi. Priš a je sk<z gozd, po kterem so se p« gosto potikaii razbojniki. Kes je kmalo srečaia zl< glasn<*ga roparskega poglavar ja, ki je bil razvpit zarad mnogih hudodelstev, ktere je bii doprinesel s svojimi t fvarsi. Ub"ga deklica se ga je močno bala ter ga prosila, naj ji vendar iz ljubezni d> Marije ne stori nič žalega. temuč naj j . pu»ti mirno naprej. ,,Ne boj , pravi razbojnik, ..ker si me uročila zarad ljubezni Matere Bož v, ne zahtevam od tebe nič d:uzega, kakor a mo i / tn e.' D-k ica je to obljub.la iu ropar je r. ie sam- ' '-ti. mirno :fi -voio p »t teiuuč jo je še spr i skoz ' • . ter o je v.roval napadov.
N ."ionu i» n.-e je nr.e razuojnik prav posebne sanje. Vi«i:i je namrt-r .. i.ieg v< mu iezi^i stopiti »epo go>po, ki mu je rr-v.u: , tile1. sem Marija, Mati J> zusa Kristusa! Pridem -e :i ztliv<»lit. au si uanes iz ijubezni do mene priza; es»*i ceKiio. ki e ie v gozdu sreča a, in si ;o še obvaro* ai napadov svojih tovaršev. Nikoli ti ne bom pozabila t ga dobrega dela, in pride čas, ko boš tudi za to pop;ačan."
Kmalo poti m je bii rop^r od vojakov vjet, pripeljan pred sodnijo in k smerti obsojen. V noči pred njegovo smertjo se mu je ljuba Mati Božja zopet prikazala ter ga vprašala, če jo še pozoa. Na odgovor roparjev, da jo je že enkrat nekje vidil, mu je rekla: „Vedi tedaj, jaz sem Marija in ti pridem povernit dobro, kar si bil nekdaj meni na ljubo storil. Jutri boš umeri, pa občutil
boš toliko kesanje nad svojimi grehi, da boš prišel berž po smerti v nebesa. To milost sem ti sprosila od svojega Božjega Sina." Po tih be8edah je Marija zginila, razbojnik ae je pa zbudil. In rea je imel toliko kesanje nad svojimi grehi in hudodelstvi, da je glasno in dolgo jokal ter poln hvaležnosti do presvete Device njenega božjega Sina prosil odpušanja. Ko se je dan zaznal, je prosil jetničarja, naj mu hitro pokliče spovednika, ic temu se je z obilnimi solzami kesanja obtožil svojih grehov ter mu pravil potem cd prikazni, ktero je imel; prosil je tudi mašnika, naj bi povedal in naznanil, kjer le more, koliko milost mu je dosegla Mati Božja.
Vesel in potolažen, poln zaupanja v pomoč svoje nebeške Varhinje je hitel na sodiš*, in pravili so, da je bil po smerti njegov obraz ves spremenjen, in po tem so pričujoči sodili, da je sv. Devica Marija nad njim sv-olnila svojo obljubo. (P. Kecup. de Sigo. F. 12.)
Mnogim velikim grešnikom, ki so pri svojih hudobijah ohranili še kaj češenja do Marije Device, je ona, ki je prib^žališe grešnikov, sprosila spreobernjenje in jih je obvarovala večnega pogubljenja. Nihče pa naj se na to ne zanaša, da bi hudo delal, temuč sleherni naj časti in priserčno prosi Marijo, da se z njeno pomočjo ohrani na poti nedolžnosti, poštenosti in pravičnosti, ker le to samo je zanesljiva pot v nebesa. Če si pa vender grešnik, kliči Marijo na pomoč, da se brez odlašanja spreoberneš.
(v<>( hi *a*i zveste molitve.
Zahvala.
Št. 1. Naj bo Bogu in Mariji večna hvala in slava! Že je več ko leto in dan, kar sem oglušil; zdaj ko nobena druga reč ni pomagala, sem se dal zapisati v bratovšino Naše ljube G- spe presvetega Serca Jezusovega, in sem se v bratovsko molitev priporočil. Veliko veselje: drugi dan po tem s-m spreslšal! To dobroto jaz pripisu;ern Naši ljubi Gospej presv. Serca.
Anton Sfcb'.
Prošnje.
St. 1. Neka ženska oseba je prav živo priporočena v molitev, da bi dobrotljivi Bog na mogočno priprošnjo Naše ljube Gospe presv. Serca in sv. Jožefa ji pomagal v hudi bolezni v nogah. Veliko zdravnikov jo je že znr.;«ilo, pa vse posvetne zdravila ii ne pomagajo; še več ie p.» potreba dušne pomoči; zatorej se pa zaupljivo ;zr <uje k Mariji, zdravju bolnikov, ter obljubi, če pomoč zadotii, Bogu in Naši ljubi Gospej po ,,Zg. Danici" s>i zahvaliti.
Št. 2. Eoako se dva zakonska v novič prav živo priporočujfta v molitev, da bi dobrotljivi Bog na mogočno priprošnjo Naše ljube Gospe presv. Serca in sv. Jožeta njima pomagal zakonske dolžnosti po volji Božji dop'ovati do smerti, in pa tudi v neki hudi zadregi in si .no veliki potrebi, ter se obljubi zahvalo za uslišanje v .,Zg. Danici" naznaniti.
- 7 O
Št. 3. Neka žer.a in sin enako goreče priporočujeta v bratovsko molitev starega očeta, da bi se poboljšal in spokoril, se iz hude strasti pijanosti, saj zdaj k koncu svojega življenja pravo pot pokore v ponižnosti nastopil in v milosti Božji ta svet zapustil. Zahvala se naznani, ako bomo uslišani.
Št. 4. Serčno priporoča mož svojo ženo v bratovsko molitev, da ji bi usmiljeni Bog na mogočno priprošnjo Naše ljube Gospe presv. Serca in bv. Jožefa podelil v
dušnih in telesnih zadevah poterpežljivost in ponižnost, da bi po zatertih hudih strastih ložej Bogu služila.
St. 5. Prav živo bodi priporočen dveletni otrok v bratovsko molitev N. lj. G. presv. Serca, da bi mu Bog, ako je njegova sv. volja, v silni božjastni bolezni, ki ga vsaki dan po večkrat muči, podelil dobrotno zdravje; zahvala se bo po „Danici" naznanila.
St. 6. Ravno tako se priporoča druga bolna oseba tej častitljivi bratovšini v pobožni spomin.
Življenje štirnajsierih pomočnikov v sili.
IV. Sv. Pantaleon, zdravnik in spriČevavec.
(Dalje.)
Naslednji dan cesar Pantaleona k sebi pokliče, in se mu začne sladkati pa tudi pretiti, rekoč: „Dragi moj Pantaleon! dobro ves, kolikošne muke zadevajo nje, kteri naše bogove zaničujejo. Sej si une dni vidil, za kako grozovito smertjo je stari Antim umeri. Ko pa za tvojo mladost skerbim, nočem, da bi bil nanagloma končan. Terdno sem sklenil, te s častjo in dobrotami obsipati in tvoje ime neumerljivo storiti, če našim bogovom skažeš dolžno čast. Ce pa, kar bogovi obvarujte, terdovraten ostaneš, bom zoper svojo voljo prisiljen djati te na tezavnico." — Pantaleon mu odgovori: „Nikar ne misli, da se bom po tvojem prilizovanji ali pretenji dal premakniti od svojega terdnega upanja, da zadobim nebeško krono, ki mi jo bo podelil moj Bog Jezus Kristus. Nobenih muk se ne bojim, še celo v veliko zgubo si bom štel, če me ne boš dal z mnogoterimi, grozovitimi mukami terpinčiti. Kar pa Antima zadeva, vedi, da ni nesrečen, ne, ampak med vsemi ljudmi naj srečnejši , ker_ je šel s palmo slavne zmage v raj večnega veselja. Ce si je tedaj ta priletni mož toliko slavno zmago privojskoval nad svojimi sovražniki, se bom li jaz — mladeneč — boja ogibal, ko me moja mladenška starost poterjuje, da morem še veči muke preterpeti? Nikoli, le verjemi mi, nikdar nikoli ne bom s tako sramoto oskrunil svoje očetnjave in svoje pobožne matere, ki me je v keršanstvu podučevala."
Cesar zdivja v svoji jezi, ter ukaže svetega mla-denča djati na tezo. Naj bolj surovi in močni rabeljni planejo na njega, razpno ga na tezavnico, ga z železnimi grebeni razmesarjajo, in mu ledje z baklami žg6. Sveti mladeneč se v teh grozovitih mukah ne premakne, ima oči v nebo vperte in moli. Kristus se mu prikaže v podobi starega duhovna Hermolaja, ga s čudovito sladkostjo napolni, ter mu reče: ,,S teboj sem v vsim, kar terpiš zavoljo mene." Rabeljni se prestrašijo, upade jim vsa moč in bakle ugasnejo.
Cesar ga ukaže s teze vzeti, toda ne iz usmiljenja, ampak le, ker ni vedil, kaj bi z njim počel. Stopi bliže njega, ter ga vpraša: ,,Kakošne so tvoje čararije (coper-nije), ki so bakle pogasile in rabeljne omamile? ' Pantaleon mu odgovori: „Moje čararije so Kristus, ki je pri meni, in me oserčuje, sovražno moč pa uničuje." Maksiminijan ga še vpraša: „Kaj boš tedaj storil, če te dam še hujše terpinčiti?" Svetnik mu odgovori: „No, kaj druzega, še veči zasluženje si bom pridobival." Na ta odgovor cesar še bolj zdivjd in ukaže velik kotel napolniti z raztopljenim svincem in svetnika vanj vreči. Svetnik moli nektere verste 139. psalma: „Reši me, Gospod! hudobnega človeka, krivičnega me otmi. Oni mislijo hudo v sercu, vsaki dan boj napravljajo, svoje jezike brusijo kakor kača; gadji strup je pod njih ustnicami. Obvari me, Gospod, grešnikove roke; reši me
krivičnih ljudi, ki mislijo spodnesti stopinje moje." (Ps. 139, 2—5.) Kristus se mu zopet prikaže v podobi starega Hermolaja, in stopi z njim v kotel. In glej, o čudo! ogenj pod kotlom berž ugasne, in raztopljeni svinec postane hladen. Pantaleon hvali Boga, da je njegovo prošnjo uslišal. Na ta čudež je veliko pričujočih jelo verovati v Kristusa.
Maksiminijan sem ter tje premišljuje, kako bi s sveta spravil tega človeka, ki ga je imel za Čaravca in zaničevavca boga. Maliski popi mu svetovajo, naj ga da na dno morja utopiti, da kristjani njegovih ostankov ne dobč v roke in jih po svoji navadi ne častč. Cesar tedaj ukaže rabeljnom Pantaleonu težek kamen na vrat navezati in ga v morje potopiti. Pa glej, Kristus v podobi starega Hermolaja je spet pri njem, kamen plava verh morja kakor listje, Pantaleon hodi po morji kakor po terdih tlčh in pride s suho nogo na breg.
Cesar, čedalje bolj zdivjan v satanovi oblasti, ukaže svetnika peljati v zverinjdk, naj bi ga zgrabljive zverine raztergale in požerle. Ljudstvo iz vsega mesta teče v glediše, kjer se je imelo to goditi. Tukaj se je nad mnogimi lahko vidila čudovita prikazen, da se je namreč človeška natura spremenila v zverinsko, zverinska pa se je zvergla v človeško. Ker i žeijui rabeljni z divjim glasom tulijo ter zverine strašijo, dregajo, dražijo in ščuvajo, naj bi planile na svetnika; one pa — vse krotke — se pohlevno k njemu bližajo, ga ližejo, mu s svojimi repovi noge mehko giadijo, in se spred njega ne vernejo, dokler rok nanje ne položi in jih blagoslovi. To viditi, ljudstvo vpije: „Bog kristjanov je resnično velik, izpusti naj se Pantaleon!" Pa kaj se zgodi? Cesar — same togote ves penast — ukaz? te krotke zverine poklati, in njih meso drugim mes«»žrečim živalim vreči; te pa se ga ne dotaknejo, ker Bog ni pripustil, da bi ga bile požerle. Cesar je bil tedaj prisiljen meso teh od Pantaleona blagoslovljenih zverin v zemljo pokopati.
Cesar se posvetuje, kaj bi bilo še početi, da bi se znebili Pantaleona, ki so g-» imenovali čaravca. Nekdo mu svetuje, naj ukaže veliko kolo narediti, Pau aieona nanj privezati in z visocega, stermega hriba potočiti. Ta čas, ko se kolo'izdeluje, svetnik v ječi moli. Kolo je bilo narejeno in rabeljni sv. spričevavca nanj prive-žejo. Pa ta trenutek, ko hočejo kol«'» z njim vred poto-čiti, se mu prikaže Kristus, vezi te razt»rgrtjo, kolo samo zderči in se s toliko m«;čjo po hribu ferlači, da nekoliko ajdovskih gledavcev potare in pt bije. Vee gle-davce velik strah prešine, vsi vpijejo: „ Velik je Bog kristjanov!" dasiravno jim cesar to prepoveduje, žuga in preti.
Ko Kristusov spričevavec s hriba pride, st^pi ct sar k njemu, ter ga vpraša: „Kdo te je učil verovati v Kristusa?" Pantaleon mu naravnost pove: ,,Hermolaj me je učil." (Mislil si je namreč, da bi svojemu naj večemu dobrotniku veliko krivico storil, ku bi mu z zamolčanjem njegovega imena uzel mučenisko krono.) Cesar mu ukaže, naj Hermolaja k njemu pripelje. Pantaleon se ne brani; trije vojaki ga spremljajo v hišo Hermolajevo. Pantaleon v hišo stopi, in Hermolaj ga vpraša: „Moj sin! zakaj si semkaj k o;eni prišel?" Svetnik mu odgovori: ,,Cesar te hoče viditi in s teboj govoriti." Hermolaj, ki je bil po noči v spanji od Boga že podučen, gre z veseljem z njim k cesarju. Cesar vidi častitljivega, starega moža in ga vpraša: „Si li ti kristjan Hermolaj ?" „Sem", mu odgovori. Se dalje ga vpraša, če ima še kake druge učence v svoji hiši? Odgovori mu: ,,lmam Hermisipa in Hermokrata, ki oba hrepenita po mučeniški kroni." Cesar zapove tudi njiju pred-se pripeljati. Prišle tedaj vpraša: „Ste li vi Pantaleona od češenja naših bogov odvernili?" Odgovorili so mu: „Kri-
8tUB ve tiste, ki so njega vredni, pripeljati iz teme k loči resnice." Cesar jim reče: „Da se bote mogli na mojo ljubezen in častne službe zanašati, storite, da bode ta-le tukaj daroval bogovom." Odgovoriti so mu: „Oh, kako bi mogli kaj tacega storiti, ko smo ga spervenja prosili in opominjali, da naj nikoli ne zapusti Kristusa, našega Boga." Sedaj povzdignejo oči in roke proti ne-besom, in zemlja se strašno potrese. Cesar zdivjdn vpije: „Naši bogovi so potresii zemljo v svoji pravični jezi, ker jih vi zaničujete." Nato se mu kristjani odgovorili: „Kaj pa porečeš, če so se tudi vaši bogovi potresii in razrušili?" Komaj so bili te besede izgovorili, že priteče posel ter reče: „0 cesar, bog<>vi so se zvernili in razdrobili!"	(Konec nasl.)
uzeli so že vse turške streljarnice po višavah na okrog, in udarili so jo skoz mesto Nikšič proti terdnjavi ali gradu samemu. Sili sicer Turkom na pomoč kacih 10.000 mož, naj bolj, prostovoljcev in turških pandurov, kterim je pa 5000 Cernogorcev mahnilo naproti.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. Kakor v mestu, tako se je tudi po deželi rojstni dan presvitlega cesarja 18. t. m. obhajal s cerkvenimi slovesnostmi.
Dnhovskih vaj se je vdeleževalo 62 duhovnov. Prav čverste in podučne so bile meditacije in konzideracije obeh čč. očetov karmelitov.
Umerlo je te dni nekaj obširniše znanih osebstev, namreč: g. Otokar Kler, bukvoteržec; Jaka Der-mota, po domače Dolinarjev Jaka, znani voznik; gosp. Jož. Zuderman, poštevar v ljubljanski hranilnici, umeri v Bitnji; starinoslovec Jelovšek. Bog jim daj večni mir.
„Kapitel" frančiškanski kranjsko-hervaške okrajine.
Le samo prav ob kratkem moremo še naznaniti v današnjem listu, kar je bilo do četertka zjutraj znanega. Voljeni so 22. dopoldne vis. čast. PP.: za provincijala P. Friderik Hoenigmann; okr. kustos postal je geni. komisar P. Jem. Večerina; detinitorji: P. Salvator Pintar, P. Nemes. Smokovič, P. Evstah. Ozimek, P. Rafael Klemenčič.
Mil. g knezo-škof Lavantinski so letos 8167 bir znancem zakrament sv. birme podelili. In sicer v stolni cerkvi v Mariboru 371; v Mariborski dekaniji desnega dravskega pobrežja 1463: v staroterški dekaniji 1618; v veliko-nedrljski dekaniji 2917, in v zaverčki dekaniji 1578 birmancem.
Iz Marpingen-a, znanega zarad prikazovanja Marije Device, se naznanja, da je predzadnjo nedeljo bilo tam čez 20 tisuč romarjev. Policija se ni vmes vtikala. Govori ae, da so se zgodile mnoge prečudne ozdravljenja. Nenavadno velikega shoda so pričakovali včliki Šmaren.
Poslednje novice. Po poslednjih za Ruse nesrečnih bitvbh pri Pieviu ob Donovi in pri Eski Sagri pod Balkanom se prav posebnega ni zgodilo. Manjši spopadi med Rusi in Turki so vsak dan; v začetku je bil stalni glas: Rusi so bili zavernjeni, ?edaj se zopet večkrat sliši: Turki so bili zavernjeni. V Aziji še vedno Turki tise v rusko zemljo in so nekoliko napredovali. Ubogi Bulgari morajo zdaj grenko plačevati, ker so Rusi v premnoge kraje prišli na uro pogledat, potem pa so bili prisiljeni bežati in so jih zopet Turki uzeli. Grozne reči se pišejo o turških trinoštvih zoper kristjane po več krajih ob Balkanu. Pa tudi v bojih s Turki jih veliko pade. Sulejman sam naznanj.t 18. t. m., da v Kazanlik poslane vojne so 200 Bolgarov pobile ter rešile ondotne mohamedane. — Nikšiču so Cernogorci prišli do živega;
Iskrice Mgnacijanske
za tretji mesec.
10. Zavoljo svoje lenobe v duhovnih rečeh srno po pravici oropani duhovnega tolažila. (S. Ignat. de discret. špirit.)
Večkrat je hudobni sovražnik po krivem dolžen, kakor bi bila njemu pripisovati obupnost našega duha, ktera je vendar nasledek naše nemarnosti, ki nam pogosto več škoduje, kakor hudobni sovražnik sam.
Kako vendar more imeti zaupanje v Božjo darež-ljivost tisti, ki je tako skopega serca do njega, danima veselja tudi le malenkoati svojega časa njemu darovati? Zato nas tedaj obiskuje, da se ga učimo častiti. On je kot odglas, kakor ga naša gorečnost kliče, on odgovarja na enak način.
O kako škodljiv sovražnik naše duše je vendar lenoba! Koliko milost Božjih odverne od nas! Koliko zasluženj uniči! Kako marsiktero tolažbo vzame! Ona je izvir vsih nadlčg, ki jih imamo terpeti v duhu. Premagaj lenobo, in oslabil si svoje sovražnike.
Kolikor radodarnejši pošilja zemlja svoje sopare proti nebu, toliko rodovitnejšega in obilnejšega dežja prejema od njega. Naša darežljivost do nebčs zasluži nebeške dobrote do nas. Kdor s polno roko seje, tema bo prišla vesela žetev pod serp. Bog se nam skazuje tako, kakor mi hočemo.
MPuhovske spremembe.
V	Goriški nadškofiji: č. gosp. Jan. Slokar, vik. ▼ Logčh, je postal administr. v Berginji. — Tonzuro in „minores" so dobili gg.: Dominik Veliščik, bogosl. 1.1.; Br. Rajm. Podlipec, frančiškan; Br. Gabriel Chytry in Br. Fakund Lipansky, oba usmiljena brata. — Masniki bodo posvečeni letos gg.: Imenovana usmiljena brata, četertoletnika Mih. Avian in Fr. Sedej, in iz 3. leta Jak. Fon in Jož. Primšar. Poddijakonstvo ao dobili 21., dijakonstvo dobe 24. in mašništvo 26. avg.
V	Lavantinski škofiji: Duhovna svetovalca lavan-tinske škofije sta postala čč. gg.: Jože Ulaga, župnik pri sv. Vidu poleg Ponike, in Ivan, Krušič, profesor verozakona na celjski gimnaziji. — C. g. Anton Jazbeo je presentiran za gornjo št.-Jungersko faro.
V	Kerški škofiji: C. g. Drag. Cirus je dobil Ingols-thal. — Za provizorja gresta čč. gg.: And. Kristinjak iz Paternjana v Kirchbah, in Fr. Gugenberger iz Brež v Svinec. — Umeri je č. g. Ign. Grebičičar, fajm. v Kirchbahu, 18. jul. R. I. P.
Dobrotni darovi.
Za pogorelee Rakovniške: Neimenovana roka 1 gl. Za afrikanski misijon: Gospa Peterka 10 gld. za pomoč k odkupu 1 zamurca, ali če to ne, pa sploh za misijon.
Za bulgarski misijon: M. V. 3 gl.
Odgovorni vrednik: Lnka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi dediči v Ljubljani.