Poštnina platana ¥ gotovini. Izhaja vsak Četrtek. Potarnamo ItavtMia stana 4»Mt. Št. 3. V Ljubliani. dne 17. januarja 1924. Leto IL RADIKALSM GLASNIK ORGAN NARODNE RADIALNE JTRANEE: Uredništvo in uprava v Ljubljani, Wolfova ul. 1/1. — Naročnina: celoletno Din 25, polletno Din 12, četrtletno Din 7. .............................. i ..i , .n - ............... 1 , —m ..mi..... riM,.......TTruT^rr-daiM Nafelna poloSilia V našem polrtičnem življenju razlikujemo dvoje činjenic: na eni strani pozitivna in konkretna činjenica državnega in narodnega edinstva, na drugi strani negativna in meglena činjenica plemenskega in verskega separatizma. Prva je rezultat politične načelnosti in doslednosti, druga pa je posledica politične nezrelosti in nedoslednosti. Prvo zastopa kot edina Narodna radikalna stranka, drugo pa najrazličnejše stranke v raznovrstnih oblikah. Razlika med obema je nepremostljiva. To so moraJi spoznati že mnogi politiki in nepolitiki, ki so skušali ustvariti nekako »zlato sredo«. Eni iz idealizma in nepoučenosti, drugi iz nerazumevanja dejanskega položaju, tretji iz kljubovalnosti, četrti iz razlogov plemenske tradicije, peti iz mržnje do Srbov in skupne države itd. Ti »zlato-sredniki« bi radi pridobili nezadovoljne stran-karje in izvcnstrankarje, ki naj bi se organizirali na podlagi nezadovoljstva napram obema frontama. Torej na podlagi negativnosti in »koncesij« na obe strani. Kdor bi več dal, oziroma več sprejel, ta bi končno imel pravico, sprejeti te nezadovoljneže pod svojo streho! Do tega bi moralo priti, ker nimajo »zlatosredniki« nobenega konkretnega političnega pravca. In če bi prišlo, bi se moglo zgoditi to samo s strani onih političnih skupin, ki tvorijo negativno činjenico v našem političnem življenju, kajti Narodna radii.Jna stranka kot pozitivna, konkretna in dosledna činjenica ne bi nikdar pod nobenim Pogojem kršila svojega političnega programa, k' izključuje v pravem državotvornem smislu vsako »zlato sredo« v prilog nasprotnikom državnega edinstva. Pozor, nar. radikalciI Županstva morajo po zakonu vsako leto v mesecu januarju izvršiti potrebne popravke stalnih volilnih imenikov. Opozarjamo naše pristaše, naj se povsod prepričajo, če so vpisani vsi naši volilci. .Vsak ima pravico pregledati volilni imenik rn zahtevati bodisi zase, bodisi za drugega popravek. Popravek se more zahtevati pismeno fl'Ii ustno, predložiti pa je treba potrebne dokaze. Zlasti opozarjamo naše pristaše v krajih, kjer je župan ali tajnik nasproten. Županstva so dolžna po zakonu vpisati v v*lilni imenik Tu ne gre za vprašanje političnih kompromisov v svrho skupnega sodelovanja med onimi, ki upravljajo državo in mod posameznimi opozicijonalnimi skupinami, dasi-ravmo te vrste kompromisi ne morejo in ne smejo kršiti programa, s katerim so dobile kompromisne skupine svoj politični kredit od volilcev. Taki kompromisi so običajni v vseh parlamentarnih državah ter so navadno koristni za splošne interese. Politični kompromisi se torej lahko sklepajo samo mod skupinami z' določenim, konkretnim programom in še tedaj le v mejah njihovih političnih programov. Narodna radi-kuJna stranka ne more kot programatična stranka »per eminentiam« skleniti nobenega kompromisa z ljudmi, ki nimajo konkretnega državotvornega programa in ki so povrh pripravljeni istočasno dajati koncesije nasprotnikom državnega edinstva. Zato je vsak poskus »zlate srede« že vnaprej obsojen na negativne uspehe. Politične skupina, ki priznavajo sedanji državnopravni položaj in ki hočejo sodelovati pri konsolidaciji naših političnih, finančnih in socijalnih razmer, torej skupine, ki jim je politična resnost sveta zadeva, ki pa iz oportunističnih razlogov simpatizirajo z neko »zlato sredo«, naj se zavedajo, da je Narodna radikalna stranka edina pozitivna, konkretna, načelna in dosledna činiteljica v našem političnem življenju. Narodna radikalna stranka ne bo dopustila, da bi sc v naši državi še kdaj povrnilo ono negotovo stanje, ki je ogrožalo državo za časa demokratskega eksperimentiranja in neprestanih kriz. _____ X X vse volilne upravičence. Kdor ob popravku imenika hote ne vpiše oseb, ki jih je uradno dolžan vpisati in ki dotlej niso bile v imeniku, se kaznuje z zaporom do treh mesecev ali z globo do 3000 Din. Ravnotako se kaznujejo župani, ako ne izbrišejo ornih, ki so izgubili volilno pravico. Vsak naš pristaš naj pazi, da bo v volilnem imeniku že sedaj. Po zakonu o volitvah v občinska zastopstva imajo volilno pravico vsi moški, ki so do časa sestavljanja volilnih imenikov dovršili 21. leta, če so v tem času naši državljani in če bivajo vsaj eno leto stalno v občini. Uspehi Male antante. Zadnjič smo na kratko opozorili na važnost in pomen beograjske konference Male antante, ki je vedno bolj odločilen faktor v, evropski politiki. O delovanju in uspehih konference, ki se je vršila v znamenju popolnega soglasja, je Izjavil češkoslovaški zunanji minister dr. Bencš sledeče: Naša ideja je močno napredovala. Konference Male antante so postale nekak organ evropske politike. Beograjska konferenca jo bila važna zlasti iz treh razlogov, in sicer: omogočila je osebni razgovor med odgovornimi vodilnimi državniki vseh treh držav, utrdila je enotnost mišljenja v zunanji politiki in v aktualnih vprašanjih in končno se je potom beograjskega sestanka seznanila mednarodna javnost z delom naših treh vlad. Govorilo se je tudi o češkoslovaško-francoski pogodbi. O priznanju sovjetske Rusije se niso za sedaj storili nobeni sklepi, kljub temu, da smo blizu priznanju. Za naše vlade morajo biti merodajne realne politične potrebe posameznih držav. Romunski minister Duca pa jc izjavil: Mala antanta je postala močna činiteljica v zunanji politiki srednje Evrope. Politika Male antante stremi po evropskem miru na podlagi mirovnih pogodb. Vprašanja glede zbll-žanja med Italijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter med Češkoslovaško in Poljsko so na dobri poti do rešitve. Vsi člani Male antante čutijo potrebo, da se razmero v Grški solidirajo. To jc v interesu ravnotežja na Balkanu. V bolgarskem vprašanju ni bilo v naših nazorih nobenega nasprotstva. Madžarski problem se mora rešiti po našiii predlogih. Ceškoslovaško-francoska zveza se za sedaj še ne razširi na druge dele Male antante. Naš zunanji minister dr. Ninčič pa je izjavil na seji ministrskega sveta: Rusko vprašanje naj se po mnenju vodilnih činiteljev reši v ugodnejšem trenutku. Češkoslovaška in Romunija sta popolnoma solidarni z našim stališčem napram Bolgarski, Grški in Madžarski. Glede posojila Madžarski je vladala na konferenci popolna soglasnost. Madžarska bo smela uporabiti posojilo izključno za gospodarsko obnovo. Mala antanta bo izročila svoje tozadevne predloge finančnemu odboru Društva narodov v Londonu. Vlada in uredništvo. (Iz krogov državnih nameščencev.) Vsak državni uradnik, ki jc le količkaj zasledoval delo posameznih vlad od osvobo-jcnla sem. mora priznati ne glede na strankarsko pripadnost, da se je sedanja vlada v resnici potrudila, da vsaj nekoliko izboljša obupne gmotne razmere svojih uslužbencev. Da pa naše vprašanje ni rešeno tako, kakor si želi vsak izmed nas, je po mojem mnerfiu krivo to, ker so imeli demokrati predolgo odločujočo besedo v vladi. Lahko jim je sedaj govoriti in pisati o raznih pomanjkljivostih, ko pa so imeli demokrati priložnost in dolžnost, da pokažejo z dejanji svojo skrb za uradnike, tedaj so nas lepo tolažili: češ malo potrpljenja in vse se bo rešilo. Tako so govorili v času. ko so bili na vladi in ko je njihov finančni minister uničeval vrednost uiuarja, kar srno občutili najbolj ravno mi. Sedanji radikalni vladi se mora priznati, da jo storila vendar le nekaj. Ta nekaj nas navdaja z upanjem, da se mu pridruži v doglednem času še drugi nekaj, ako bomo ml uradniki razumevali položaj popolnoma brez predsodkov. Sedanja vlada je že meseca marca lanskega leta zenačila draginjske doklade državnim nameščencem, s čimer se je zboljšalo gmotno stanje uradništva tostran Save. Pozneje jc vlada s svojim intenzivnim delom za sprejem uradniškega zakona dokazala, da Itoče to vprašanje v mejah možnosti rešiti v obojestransko zadovoljstvo. Zakon je stopil v veljavo s 1. oktobrom lanskega leta. V svrho oživotvorjenja tega zakona, da bi imeli od njega koristi, tako država kakor nameščenci, je smatrala vlada za potrebno, da razvrsti po kategorijah in skupinah okoli 138.000 državnih službencev. Pred to razvrstitvijo naj bi se izvršila v gotovi meri redukcija uradništva. Po izjavi vlade, se bo izvršila redukcija in pozneje razvrstitev natančno po predpisili brez vsakih drugih razlogov, nakar bo vlada Izdelala novo naredbo o draginjskih dokladah. Kakor znano, so je vlada brez ozira na redukcijo In razvrstitev odločila, da izplača v treh obrokih predujem v znesku 100 milijonov dinarjev. Seveda so vse te vsote z ozirom na veliko pomanjkanje uradništva malenkostne vendar | pričajo o razumevanju vlade, ki more za j sedaj operirati le z majhnim številom denarja, ne da bl istočasno razpisala nove davke ter s tem povzročila nezadovoljstvo v izven-uradniških slojih. Kakor rečeno, radikalna vlada do sedaj ni omalovaževala gmotnega stanja državnih nameščencev. Vsak pameten uradnik mora priznati, da je sedanja vlada storila več nego sc je pričakovalo z ozirom na neprestano dc-magoško hujskanje demokratskega in klerikalnega časopisja. Kaj pa so storili oni, ko so bili na vladi? Nič in stokrat nič! Preprični smo, da bo vlada v bodoče resno upoštevala marljivost, zanesljivost in poštenost slovenskega uradništva, ki jc v bistvu patrijotično skoraj brez izjeme, dasiravno jc do sedaj večji del hlapčeval Iz neke tradicije demokratskim strahovalcem. —tn— Sporazum z Italijo. Kakor strela z jasnega, tako je udaril v našo Javnost nepričakovani rezultat beograjske konference zunanjih ministrov Male antante: sporazum med našo kraljevino in Italijo. Pet let trajajoča borba za Reko je sedaj končana s kompromisom in ni je večje ovire, ki bl mogla sedaj preprečiti normalne gospo- | darsko-politlčne odnošaje med obema zavez- i nicama. Novo razmerje med našo kraljevino in Italijo je predvsem praktičnega pomena. Mnogo jih Je sicer med nami, ki se jim ta rešitev jadranskega vprašanja z narodnega stališča ne bo zdela pravilna, češ, da so Italijani vzeli nekaj, kar ni njihovega, ml pa da smo dobili ono, kar nam gre po rapallski pogodbi. Toda stvar je povsem drugačna. Splošna evropska situacija je spričo poostritve odno-šajev med Francijo in Angijo zahtevata, da se Mala antanta ne veže povsem enostransko ter da sl zlasti naša država poišče orijentacijo, ki bo služila skupni zavezniški stvari, ne da bi se ustvarila pri tem kako fronta proti Franciji. Naša diplomacija je to nujnost uvidela v celoti ter je zato odložila na eni strani vprašanje zbližanja s sovjetsko Rusijo, na drugi pa korporativni, oziroma lo-Cenl pristop v tesnejšo zvezo s Francijo, ki je Itak naša najnaravnejša zaveznica. Zveza je predvsem praktična. Gre za to, da se razblini moreča gospodarska stagnacija na Jadranu. Naše narodno gospodarstvo ne more čakati na sadove nekega razvoja, ki stremi že danes po zadovoljitvi velikih naci-Jonalnih aspiracij. Ali dejstvo, da dobi naša država uporabo reške luke v zakup za 50 let. ima trenutno več vrednosti kakor pa nerešeno vprašanje Reke, ki bi moglo še dolgo časa ovirati naš gosj>odarski razvoj. Ker smo agrarna država — slučaj dunajskega trga, ki •ta ga s svojim žitom in živino osvojila na našo škodo Rusija in Amerika je svarilen — moramo skrbeti za tržišča našemu prirod-nemu bogastvu. Italija bo rabila naše žito, les, živino, mi njene industrijelne izdelke. Skrbeti moramo, da nam odvzame Italija ves pridelek, ki ga ne rabimo za lastno uporabo. S to svezo se odpirajo velike perspektive naše bodočnosti na Jadranu. Boljše jc, živeti s sosedom v miru in dobrih poslovnih odnošajih, kakor pa hirati v narodno-gospodarski bedi in se ukvarjati s trenutno nepraktičnimi idejami revanše. Zaenkrat še podrobnosti pakta niso znane, vsekakor pa je treba počakati, da se potem lahko uverimo o dalekosežnosti te zveze. V zunanjepolitičnem pogledu pomeni ta zveza velik napredek v smeri evropske stabilnosti, miru in gospodarske obnove. Ce bo Italija dosledno zrahljala tudi neznosne spone naših rojakov, jim dala več pravic, potem se to razmerje, ki je iz zemljepisnih razlogov naravno, še lahko poglobi. Naša diplomacija pod spretnim vodstvom državnikov iz vrst NRS je rešila našo državo velike skrbi. Dobili smo večjo svobodo akcije, več ugleda, pa tudi naša valuta utegne dobiti trdnejšo oporo. J—n. Naš list. Vsak narodni radikalec mora biti naročen na svoje strankino glasilo. To je dolžnost in neob-hodna potreba vsakeg; strankinega pristaša, ki mora biti informiran o politiki svoje stranke. »Radikalskl Glasnik« priobčuje poleg strankinih zadev, o katerih mora biti poučen vsak pristaš, tudi pregled vseh važnih političnih in drugih dogodkov doma in v inozemstvu, vse važne dnevne in gospodarske vesti, zanimivosti Itd. »Radikal-ski Glasnik« nai si naročijo tudi naši politični somišljeniki, ker le tako bodo zanesljivo Informirani o važnih političnih zadevah. »Radikalski Glasniki nadomestuje revnejšim slojem drage dnevnike, ker prinaša vse, kar se zgodi pomembnega tekom tedna. Dolžnost vseh naših pristašev |e, da agitirajo za naš list. Zagrebški demagog. Stjepan Radić še nikdar v svojem pisanem življenju ni igral tako sramotne vloge, kakor sedaj, ko se v inozemstvu javno brati z na>-širni skupnimi sovražniki, s katerimi se posvetuje, kako bi razrušil našo s tolikimi žrtvami pridobljeno narodno državo. Kar je sveto in nedotakljivo vsakemu pravemu Slovencu, Hrvatu in Srbu, to smatra zagrebški demagog za sredstvo v dosego svojih veleiz-dajnlških ciljev. Najnevcrjetnejše izmišljotine podaja kot čisto resnico tujim novinarjem. Laž in kieveta sta njegovo orožje. Ni mu zadosti, da je zapeljal s svojo čebulo in s svojo skorjo kruha nepoučeno hrvatsko ljudstvo, on hoče na vsak način s tujo pomočjo doseči krvavo vstajo na lirvatskem. Pri tem pa seveda ne pomisli na možnost negativnega uspeha in na nezanesljivo' usodo ljudskih tribunov. Radič, ki smatra kmetsko ljudstvo za tako neumno, da bi mu sledilo tudi na morišče, se ne zaveda, da mu to ljudstvo lahko pokaže hrbet, kakor hitro sprevidi, da je prevarano in osamljeno. Sicer pa hrvatsko ljudstvo ne more ostati večno v zmoti. Uvidelo bo prej ali pozneje, da je tudi zanj edina rešitev v čisti narodni misli, v svobodni narodni državi skupno s srbskim in slovenskim narodom. Ko bo hrvatski kmet spoznal osnovno idejo narodnega radikalizma, ko bo vedel in se zavedal, da je skupno s slovenskim in srbskim kmetom steber naše velike in močne države, tedaj se bo čudil, kako je bilo mogoče, da ni sodeloval takoj po osvobojenju pri izgradbl svoje lepše bodočnosti. Narodna radikalna stranka, ki je izvo-jevala v doslednem boju zmago nad Obre-noviči, liberalci, naprednjaki in nad razmerami, ki so bile poaobne sedanjim, bo izravnala tudi sedanji položaj v Korist skupne države. Iz notranje politike. : Volitve v oblastne skupščine. Vlada namerava že v pritrodnjem mesecu Izvesti vofitve v oblastne skupščine Zato Je ministrski svet sklenil, da se mora cim pre) izvesti likvidacija pokrajinskih uprav : izmišljeni vest' o ostavki ministrov. Viladtu krogi demantirajo vesti o ostavki zunanjega ministra dr. Nlnčiča In vojnega ministra generala Pešiča. ; Finančni odbor se sestane v četrtek 17. t. m. : Sporazum med zcniijoradniki in slovenskimi kmetiJoL V petek, 1!. t. m. se je na seji iz-vrševalncga odbora SKS v Ljubljani odobril sporazum, ki so ga sklenili na eni strani Voj. Lazič, Dušan Dlmitrijevič, na drugi strani pa Ivan Pucelj, Ivan Pipan, Al. Tršan, Janko Bukovec in dr: Marušič na zagrebškem sestanku 3. t. m. Odslej imata obe stranki skupen glavni odbor, poslanci obeli strank tvorijo en poslanski klub, pokrajinske i organizacije obdržijo svoje ime in avtonomijo v pokrajinskih političnih vprašan ih, izdela se organizacijski red Zveze zemljoradnikov. s Proračunsko leto se prične s 1. aprilom. .* Slabi izgledi za »opozici]onalnl blok«. Kljub demokratskemu približevanju separatistov In kljub ponovnim razgovorom med radičeve!, klerikalci, spahovci ne bo prišlo do ustvaritve takozvanega opozicijama nega bloka ki naj bi zrušil sedanjo vlado Opozicijonaici se programatično tako raz-i likujejo med seboj da se kljub skupnem sovraštvu do narodnih radikalov ne morejo zediniti! : Veleizdainiško igračkanje radlčevcev. »Vrhovna vlada hrvatske seljačke republike« v Žaga bu je na zadnjem sestanku enoglasno odobrila Radičevo izdajnlško početje v inozemstvu in proglasila vse sklepe Male antante za neveljavne. Ubogo hrvatsko kmetsko ljudstvo! : Ustavljen protidržavnl list Zagrebška polk cija je prepovedala izhajanje »Pravaša«, ker ]e dosledno Izzival z mržnjo do države in netil razdor med Srbi In Hrvati. ________________________ Širite nai listi Delo narodne skupščine. (Kratek pregled.) Z ukazom Nj. Vet. kralja od 19. oktobra 1923 je bila sklicana narodna skupščina na dan 20. oktobra k rednemu zasedanju. Na prvem predhodnem sestanku Je bil s tajnim glasovanjem izvoljen za stalnega predsednika skupščine g. Ljuba Jovanovič, za podpredsednika gg. Ljuba Dakič in Mihajlo Rankovič, za tajnike gg. L j. Kobasica, Dragan Bojovič, dr. Janko ši-jačlč in Dimitrij Popovič. Na 1. rednem sestanku 23. oktobra so bile predložene skupščini sankcije potrjenih skupščinskih rešitev in predlogi notranjega ministra glede ločitve vasi od dosedanjih občin. Skupščina je vzela na znanje žalostno vest o smrti poslanca Dobre Mitroviča. Minister za šume in rude Je odgovorit na interpelacijo glede katastrofe v Aleksi-novcu. Min predsedn k g. Pašič je prečital kraljev ukaz o otvoritvi skupščinskega zasedanja. Izvolil se je finančni odbor iz 31 članov. Na 2. rednem sestanku 26. oktobra se ic sporočilo skupščini konstituiranje finančnega odbora. Za predsednika jc b:l izvoljen St. N e š i č. Mesto umrlega poslanca Mitroviča pride prota Pavel l) b a v k i č. Predsednik je sporočil poziv poljskega parlamenta o posetu naših pos>ancev v Poljski ter jc predložil poziv češkemu parlamentu k obisku naše skupščine. Oboje je bito sprejeto z navdušenjem. Na 3. rednem sestanku 27. oktobra se le pričela načelna razprava o pravdu finančnega odbora glede državne trošarine. Na 4 rednem sestanku 29. oktobra se je sporočila žalostna vest o smrti bivšega starega narodnega poslanca Stojana Protiča. Predsednik je orisal njegovo javno in domoljubno delo za narod in državo. Predlog o državni trošarini }e bil v načelu sprejet s 111 glasovi proti 52, v specijalni debati pa s 103 proti 47 glasovom. Radi obiska naših parlamentarcev v Poljski so se seje odgodile. Odbori pa so delovali. Na 5. rednem sestanku 30. novembra je vzela skupščina na znanje konstituiranje zakonodajnega odbora. Za predsednika je bit izvoljen Marko G j u r i š i č Pravosodni minister je predložH naredbo o razvrstitvi državnih uradnikov in uslužbencev. Trgovinski minister je predložil predlog o ustanovitvi Brodarske družbe, finančni min ster pa o sklenjenih računih državnih dohodkov in Izdatkov za proračunsko leto 1913/14. nadalje predlog o posojilu SOO.OOD.OOO francoskih frankov. Na 6. rednem sestanku 3. decembra se ie sporočil kral]ev ukaz, s katerim prevzema za časa kraljeve odsotnosti mimstrski svet kraljevo oblast. Anton Sušnik (SLS) je predložil predlog o hitn pomoči oškodovancem po poplavah. Upravni odbor jc že predložil poročilo o pregledu skupščinskih računov za čas od 16. aprila do L oktobra. Izvolil se ic odbor 21 članov za zakonski predlog o ustanovitvi Brodarske družbe. Na 7. rednem sestanku 5. decembra se je sporočiTo konstituiranje odbora glede izpopolnitve čl. 117 zakona o Upravi fondov. Izvoljen je bil odbor za pomoč oškodovancem po poplavah v Sloveniji. Na 8. rednem sestanku 7. decembra se je sporočilo konstituiranje sledečih odborov: za raz- vrstitev državnih uradn'kov, za ustanovitev Brodarske družbe za razmejitev občin in za pomoč oškodovancem po poplav’'. Poštni minister ’e predložil predlog o ratifikaciji mednarodne poštne konvencije v Madridu Odbor za proučavanje pogodbe z Avstrijo je predložil svoje poročilo Na 9. rednem sestani,r 11 decembra. Poslanca Boža JesUčič in Ljuba Stojanovič sta predložila predlog o spremembi zakona glede državne Hipotekarne banke Na 10. rednem sestanku 12. decembra ie pred-tožH finančni minister predlog o proračunskih dvanajstinah za januar. februar in marc 1924. Skupšč'na je sprejela nujnost predloga. V načelni debati o konvenciii z Avstrijo je glasovalo za predlo« odbora 111 poslancev proti 54. V podrobni debati 111 za in 53 pret'. Na 11. rednem sestanku 14. decembra je poročal finančni odbor o proračunskih dvanajstinah. Na 12. rednem sestanku 15. decembra. V na-čehil debati gede predloga o proračunskih dvanajst'nah je glasovala za predlog 119 poslancev in 63 proti. Končne Je glasovalo za vse dvanajstine 116 poslancev in 49 proti. Sestank. skupščine so bili radi katoliških in pravoslavnih božičnih praznikov odgodeni do druge polovice januarja. Odnošaji med Poljsko in Rusijo. Danes, ko je stopilo priznanje vlade Sovjetske Rusije v vsej Evropi v ospredje, je zanimivo pregledati razmerje Rusije do njene sosede Poljske. Poljska je v diplomatičnih odnošajih s sovjetsko vlado že od marca 1921, ko se je podpisala mirovna pogodba v Rigi, po krvavi, a zmagoviti vojni (1918—20), ki jo je vodila ta junaška dežela za svojo svobodo proti upadu rdečih armad. Zanimivo je konstatirati, da je komisija za zunanje zadeve poljske skupščine decembra prešlega leta po živahni debati izjavila, da Sovjeti niso izvršili večino določb te mirovne pogodbo, čeravno je rok za njih izvršitev žc davno potekel. Tako n. pr. vsota 30 milijonov zlatih rubljev, ki bi Jo morala dobiti Poljska po točki št. 13. za dragocenosti in železniški materijal, ki je ostal v Rusiji, ni bila plačana. Na drugi strani so Pa Sovjeti popravili samo 13 tovarn od 300 in se na vse kriplje branijo, izvršiti to določbo. Ve-Cina nepremičnin, ki jih je bila konfiscirala Prejšnja vlada, tudi ni bila vrnjena. Iz teh slučajev, ki bi Jim mogli dodati še vrsto drugih, sledi, da kar se tiče spoštovanja podpisov na pogodbah. Sovjeti ni-ne 23 Nemčijo. Diplomatski pogovori, ki so se vodili nte-seca novembra z g. Koppom, katerega Je po-«al g. Cičerin v posebni misiji v Varšavo, so se pa pred krpU m vCT'tnrje konfeti z 0--^ vororni ki potrjuje pogodbo, sklenjeno v Rigi. V noti od 13. decembra Jemlje varšavska vlada spremembe na znanje, ki so se izvršile v notranji uredbi sovjetske države, kakor njeno novo obliko. Pri poznava federacijo sovjetskih republik, katera se je sestavna, kakor tudi suverenske pravice republik. ki jo sestavljajo; imenovana Federacija sovjetskih socijalističnih republik pa prevzame izvršitev pogodb in dogovorov, ki so se sklenili med temi republikami in drugimi državami. Komisaj- za zunanje zadevet, g. Cičerin, izjavlja v svojem odgovoru, da se moskovska vlada, kot se je že prej večkrat izrazila, zavezuje, da hoče izpolniti pogodbo, ki so jo podpisale v Rigi republike Rusija, Ukrajina in Bela Rusija, kakor tudi vse ostale dogovore in konvencija, ki so bile sklenjene med temi državami in Poljsko. Broz ozira na konzularno konvencijo, ki se ima skleniti, dovoljuje federalna moskovska vlada takojšnjo upostavitev poljskih generalnih konzulatov v Harkovu in Minsku. Vrhu tega obljublja moskovska vlada, da hoče na najbolj prijateljski način urediti vprašanje opcije in vrnitve v domovino poljskih državljanov, ki prebivajo v onih pokrajinah Federacije, za katere ne veljajo dosdaj dotične določbe dogovora v Rigi. Pripravljena je, v tej zadevi skleniti tako kmalu kot mogoče poseben dogovor. KaJtšne bodo pa praktične posledice teh dolgih pregovarjanj? Poljska upa, da bo na njih podlagi vodila sovjetska država napram njej bolj pošteno politiko kot dosedaj. Vsled teh dogovorov preneha v Varšavi poslaništvo sovjetske Ukrajina, ki je imelo več ducatov tajnikov, uradnih šefov, atašejev in predvsem diplomatskih kurirjev, katere so sedaj dodelili poslaništvu Federacije sovjetskih socijalističnih republik, ki se je dosedaj hnenovalo poslaništvo sovjetske Rusije. Na drugi strani pa bo Poljska odpravila svoje poslaništvo v Harkovu, glavnem mestu nezavisne (na papirju seveda!) sovjetske republike Ukrajine Iz zunanle politike. ,+ Mala antanta in posojilo Madžarski, Mala antanta je stavila glede posojila Madžarski sledeče pogoje: Madžarska mora brezpogojno priznati meje, kakor jih je določila mirovna pogodba, obenem pa mora privoliti v obmejno korekture, kakor jih zahteva Mala antanta. Posojilo se ne sine uporabiti za oboroževanje. Madžarska mora dati garancijo, da se Habsburžani nikdar več ne vrnejo na madžarski prestol. Naša kraljevina je stavila skupno z Romunijo zahtevo, da se mora Mad-žaiska odreči integriteti dežel krone sv, Stefana. Te pogoje predloži dr. BeneŠ v imenu Male antante Društvu narodov. + Odkritje tajne iašistovske zarote na Poljskem. Oblasti v Varšavi so odkrile tajno fa-šistovsko organizacijo, ki je hotela spremeniti z nasil.em sedanji državni režim ter postaviti monarhijo. V Varšavi so Imeli poseben generalni štab, katerega člani so bili oficirji poljske vojske. Aretiranih je bilo večje število tajnih fašistov. + Položaj v Nemčiji je vedno bol) kritičen. Državne blagajne so prazne. Brezposelnost narašča, uradništvo je v obupnem gmotnem položaji). Po mnenju češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša ie lakota v Nemčiji neizogibna in bo morala Mala antanta intervenirati za prehrano prebivalstva. + Avstrijska politika. Zadnje izjave avstrijskega zunanjega ministra dr. Griinbergcrja so vzbudile novo zaupanje v miroljubno in lojalno politiko avstrijske republike napram njenim sosedom. + Pogajanja med Romunijo in Rnsijo se prično v Salzburgu najbrže že prihodnji mesec. + Italija In Rusija. Senator Conturini jc izjavil zastopnikom trgovine in industrije, da se dogovori med Italijo in Rusijo razvijajo ugodno. V kratkem se sklene medsebojna trgovinska in paroplovna pogodba. T Amerika ne bo priznala sovjetsko vlade. Predsednik Zedinjenih držav je izjavil, da Amerika tako dolgo ne bo priznala nobene ruske vlade, dokler ruski narod potom plebiscita ne odloči o svoji usodi. + Italijansko oboroževanje. Rimsko časopisje poroča, da je tvrdka Schneidcr Creusot sklenila važno pogodbo z neko italijansko tvrdko, ki proizvaja topove. »Epoca« pravi, da gre za pagodbo s tvrdko bratov Pcrroni, ki so ustanovili »llvo« in »Ansaldo«. + Amnestija ameriških političnih jetnikov. Predsednik Coolidge Je pomilostil vse politične jetnike, ki so bili obsojeni za časa svetovne vojne. Oproščeni so bili na priporočilo posebnega odbora, v katerem so bili bivši vojni tajnik Nevvton Baker, general Harbord, ki ie med vojno skrbel za vojaške potrebščine ameriške vojske v Franci i. In škof Brent. Bivši zvezni sodnik Landis )c otvoril proti tej pomilostitvi kampanjo z motivacijo: Naši fantje, ki so na sraži zaspali, so bili ustreljeni, sovražniki domovine pa so oproščeni! + Ameriški stroški v svetovni vojni. Službeni podatki finančnega ministra Zedinjenih držav izkazujejo, da je potrošila Amerika v svetovni vojni okoli 40 milijard dolarjev. Deset milijard so pokrili vojni davki, ostale milijarde pa tvorijo predujmi zavezniškim državam. + »Serbske Novine«, glasilo Lužiških Srbov, ki izhajajo že 83. kto, so postale letos Iz tednika dnevnik. Naročnikov imajo nad 7000. Socijalni vestnik. s Delavci, ne v Avstrijo! Češkoslovaška vlada svari delavce, naj ne iščejo uda v Avstriji, kicr se sedaj težko dobi kako delo za Inozcmca. Cc pa že kdo gre, naj sl preje preskrbi zanesljivo pogodbo in stanovanje. Delodajalci v Avstriji ne smejo brez dovoljenja uradnih delavskih posredovalnic dati nobenega dela inozemcem in morajo celo odpustiti enako kvalificirane Inozemske delavce. s Socialnopolitični dogovori. Šesta mednarodna delovna konferenca se bo bavila predvsem z vprašanjem prostega časa delavcev, nadalje z ureditvijo delovnega časa v steklarski Industriji in s prepovedjo nočnega dela v pekovskih obratih. Podpirajmo lastno časopisje! Zato se naročujmo na „Radikalski Glasnik11! ZapSski. Demokratsko naprednjaštvo v praksi. GlaVno glasilo naše stranke »Samouprava« piše pod naslovom »Demokrati v Sloveniji* sledečo; Slovenski demokrati vodijo v svojem časopisju veliko agitacijo za ustanovitev takozvanega »Naprednega bloka«, ki na] bi združeval vse napredne stršnke v Sloveniji. Demokratsko razumevanje tega programa dokazuje zelo značilno tale slučaj: V Kranju, znani demokratski trdnjavi, kakor jo tako radi imenujejo demokrati, je nedavno podal ostavko mestni občinski svetnik g. Savnik. Ker je imela ta ostavka za vzrok osebne razloge nepolitične narave, bi bilo ne samo politično pravilno, temveč tudi v smislu programa koncentracije naprednih skupin, da se je pustilo radikalom, da imenujejo osebo, ki jo želijo postaviti na to mesto. To bi se moglo pričakovati tem bolj, ker jo g. Savnik predsednik radikalne mestne organizacije v Kranju. Toda demokrati, izkoriščajoč svojo večino in iz sovraštva do radikalov, proti vsakemu političnemu taktu in v nasprotju s svojo parolo napredne koncentracije so izvolili na svojo roko politično najbolj prononsiranega klerikalca v mestu. V izpopolnitev slike je treba samo še pripomniti, da je ravno ta demokratska večina pred nedavnim časom izvolila g. Pašiča za častnega meščana in glasovala na predlog tamkajšnjega radikala, naj sc naša država ne imenuje kraljevina ■SHS, temveč kraljevina Srbija. Logike in politične doslednosti pri demokratih v tem mestnem zastopstvu torej ni. Toda kje imajo demokrati sploh kaj logike in doslednosti? Sami reveži. Tako zasmehljivo naziva »Jutro« od 9. t. m. državne nameščence, železničarje, upokojence in invalide v zvezi z občnim zborom NRS v Novem mestu. Da, pravi reveži, a še toTko zavedni reveži, da jih ne žali »Jutrovo« zasmehovanje. Tu vidite, trpini, katera je naša stranka! Demokratska stranka gotovo ni zaščitnica revežev, kot ie to lasno pokazala s svojim delom za časa svole žalostne vlade. Stranka, kl se nazivlje z lepim Imenom demokratizma, pri tem pa se norčuje iz ljudske bede, taka stranka je doigrala! Najzvestejši pristaši ji obračajo hrbet, menda revni javni nameščenec ali upokojenec, železničar in invalid ne bo krileč umika iz političnega življenja, krilec stranki tako žalostnega spomina?! V demokratski službi. »Nova Pravda« piše: V Ilustracijo vsega Šte-fanovičevega početja ponavljamo in vzdržujemo tudi danes še našo svoječasno trditev, da stoji Stefanovič in drugovi v službi naših demokratov, ki vzdržujejo »Radikala« in Stefanoviča, ki je sicer brez eksistence... = Število tiskarn v Bolgarski je znašalo pred vojno 206 z obratno glavnico okoli 5,100.000 frankov. Celovški „lintvern". Kdor jc že bil v Celovcu, sl je gotovo oglodal na Novem trgu velikanskega, iz sivega kaimna izklesanega zmaja s perutnicami s široko odprtim žrelom in z mogočnim, dvakrat zavitim repom. Pred zmajem stoji gol orjaški mož z mogočnim kijem, ki ga vihti, da udari zmaja po glavi. Že tristo iet stoji ta znameniti spomenik na najlepšem celovškem trgu (izgotovili in postavili so ga v letih 1590 do 1636). Spomenik obdaja lepa, umetniško izdelana ograja iz kovanega železa. Kaj pomeni ta silni spomenik? PravUioa pripoveduje: Ko so Slovenci prišli na Koroško, so jim vladali slovenski vojvodi s Krnskega grada. (Krnski grad leži na Gosposvetskem polju dve url severno od Celovca pod pravljično goro Sv. Urha. Pri Krnskem gradu so Slovenci ustoličevali svoje vojvode. Od vojvodskega prestola sredi Go-posvetskega polja je Krnski grad oddaljen (eno uro.) Bilo je v času, ko je knez Gorazd, vladal na Koroškem. (Gorazd je bil vojvoda koro-tanskih Slovencev okrog polovice osmega iFtaletJa.) Pragozd je šo pokrival širno ravnino od Vrbskeetai iezera do Drave.. Divje Tedenske vesti. — Naši pristaši naj ne pozabijo pogledati do 31. t. m., če so vpisani v volilne imenike! Spomenik kralju Petru Osvoboditelju postavijo v Bosanski Krupi. — Podatki o borbi za naše osvobojenje. Beograjski univerzitetni profesor dr. Stanoje Stanojevič ustanavlja »institut za Izvore«, ki bo zbiral in rešil potomstvu vse podatke o naši borbi za osvobojenje in ujedinjenje. Priporočamo delo dr. Stanojeviča naši javnosti, saj jc tudi med nami dosti gradiva za lepo zgodovino našega ujedinjenja. — Vlada za vpokojence. Vlada je z ozirom na skrajno slabo gmotno stanje vpokojeneev In vpokojetik dovolila kredit v znesku 50 milijonov dinarjev v svrho Izboljšanja prejemkov vpokojen-cem. — Sklep prvega šolskega semestra 1923-24. Višji šolski svet je odredil, da sc konča prvi semester šolskega leta na vseh šolah v četrtek 31. januarja. Drugi semester se prične v ponedeljek 4. februarja. — Stanovanjsko vprašanje. Na podlagi odloka ministrstva za sociajalno politiko sc osnuje v kratkem komisija, ki bo femeljito proučila zahteve najemnikov In hišnih gospodarjev ter bo nato predložila ves materijal v svrho rešitve stanovanjskega vprašanja po 1. januarju 1925. — Koncil pravoslavne cerkve se vrši spomladi v Nišu v proslavo 1600 letnice prvega ekonomskega koncila v Nieeji. — Izenačenje voznih cen. Prometno ministrstvo ]e odredilo, da se vozne cene bivše južne železnice Izenačijo s cenami državnih železnic. — Slovensko zdravniško društvo ima v nedeljo, 20. t. m. na univerzi pop. ob 3. uri redni občni zbor. — Plačevanje taks po gostilnah in kavarnah je olajšano v toliko, da se v gostilnah III. in IV. reda ne Izdajajo računi z znamkami, temveč se plačajo pavšalno. Takse za račune pod 20 Din se bodo plačevale pavšalno v vseh gostilnah, kavarnah Ud. Višina pavšala še ni določena. — Nedeljski vlaki na gorenjski progi. Od 13. t. m. naprej vozijo na progi Ljubljana gor. kol. sledeči vlaki vsako nedeljo in praznik: odhod Iz Ljubljane 8.54, prilrod v Kranj 10.40, odhod iz Kranja 17.17, prihod v Ljubljano 18.29. — Smrtna kosa. Minuli teden je umrl v Ljubljani dr. Bogumil Senekovič, vsestransko Izobražen mož, idealen poštenjak in odličen uradnik. —* V Oradcu pa je umrl prof. Janez Frischauf, učenjak in planinoslovec, ki sl je pridobil mnogo zaslug za naše planinstvo. Bil je pošten Nemec, ki jc moral vsled svoje naklonjenosti slovenskemu planinstvu v predčasni pokoj. — Velik požar v Splitu. V noči od nedelje na pondeljek je izbruhnil v Splitu strahovit požar, ki je uničil del mesta. Zgorela je tudi Leonova tiskarna, restavracija Vurešič in Makarovičevo skladišče pohištva. V nevarnosti je bil tudi Dioklecijanov mavzolej in katedrala. Škodo cenijo nad deset milijonov dinarjev. grmovje, vlažno mahovje in mogočna, košato drevje je pokrivalo tla, mod drevjem pa sta se skrivala bivol in neresec. Na pobočju gora so se pasle številne črede, v oni mračni, nepredirni pragozd pa je le redkokdaj stopila človeška noga, in nihče sc ni več vrnil nazaj, kdor se je podal v ono goščavo. Večkrat je tudi izginilo kako tolsto govedo a, zastonj so se trudili, da bi izsledili skrivnega sovražnika, ki je ugonabljiail ljudi in živali. Kajti večinama je ležala gosta megla' nad ono pokrajino. Le včasih, ob slabom vremenu jc bilo slišati iz goščave votlo rjovenje in strahovito renčanje. Knez je zapovedal najhrabrejšim svoje čete, naj poiščejo pošast in jo ubijejo. Pa zastonj. Strali in groza sta se polastila src tudi najdrznejših. Tedaj so sklonili, da bodo poizkusili z zvijačo izvabiti. Postavili so na najvišjom mestu ob robu močvirja močen stolp. V stolpu so napravili dobro zavarovane odprtino, iz katerih so že od daleč mogli opazovati bližajočega se so-važnika. Knez je dal razglasiti: »Kdor se polasti s silo ali z zvijačo pošasti, temu dam stolp in bogato plačilo. Vsa zemlja od ene reke do druge, kakor škileč seže zdaj nenasitni zob zveri, bodi last zmagovalca. Prost — Prošnje strelskih In sokolskih društer. Pokrajinska uprava objavlja: Ministrstvo za vojno in mornarico dobiva nebroj prošen) od raznih strelskih in sokolskih društev za brezplačno dobavo pušk in streliva. Vojni minister naznanja, da žal ne more ustreči tem prošnjam, ker nima na razpolago zadostnih sredstev za nabavo pušk In streliva v ta namen. Zato se opozarja javnost, naj opusti take prošnje do ministrstva za vojno in mornarico, ker jim ne more ugoditi. — Povratek vesttalsklh rudarjev. Naša vlada je dovolila 200.000 Din. kredita za vrnitev slovenskih rudarjev na Vestfalskem. Spomladi se vrne okoli 4D.000 naših rudarjev, ki bodo dobili delo v bosanskih rudnikih. — Denarni promet z Avstrijo. Med našo kraljevino in Avstrijo jc obnovljen promet z vrednostnimi pismi. Najvlšji znesek Iz Avstrije v našo kraljevino je 1000 zlatih frankov, obratno pa 5000 dinarjev. — Umor v hipnozi. V Zadru je ueki hipnotizer za časa svoje predstave hipnotiziral navzočega stražnika, mu dal v roko pipo in mu ukazal, naj streljal Stražnik pa je potegnil pravi revolver in streljal na gledalce. Umoril je tri osebe. Hipnotizerja so aretirali, stražnik pa je znorel. — Novo lekarno v Sevnici je otvorll z dovoljenjem ministrstva za narodno zdravje g. Anton Abramovič. — Gradbena delavnost Zagreba od 1914— 1923. Od začetka 1. 1914 do konca leta 1923 je bilo v Zagrebu na novo pozidanih 1313 hiš, in sicer 813 pritličnih, 342 enonadstropnih, 73 dvonadstropnih in 125 tri- in štirinadstropnih. Poleg tega so v letih 1919—2923 dvignili 140 hiš za eno in več nadstropij. Kljub veliki gradbeni delavnosti, ki uam jo kažejo te številke, vlada danes v Zagreb« velika stanovanjska beda. * Čudnu republika brez žensk. Na sveti gori Atos v Grški jc ustanovi] v devetem stoletju cesar Vasilij Makedonec malo republiko redovnikov, pravoslavne cerkve. Atos je bil v starih časih središče grške kulture. Dandanes jc tam 21 samostanov in 12 vasi. Posamezni samostani so last Grkov, Srbov, Rusov In Bolgarov. Ruskih redovnikov ie 8500, grških 4500, bolgarskih 200 in srbskih 20. Srbi živijo v samostanu Hilandar, kjer so ohranjeni važni srbski dokumenti. Republiko upravlja Sinoda, ki ima svoje sestanke vsako nedeljo v samostanu Carvcs. V tej samostanski republiki ne sme prebivati nobena ženska, pa tudi noben nekrščanski moški. Postavljene, so posebne straže, ki pazijo, da ne stopi v republiko kaka ženska. * Dolgo življenje. Kdor misli dolgo živeti, mora biti predvsem prepričan, da m nobene starosti. Krivo je mnenje, da se mora človek s 50. leti smatrati za starega in s 70. leti za bedastega. Prava starost lahko dohiti marsikoga že v 30. letu. Med geniji so mnogi dolgo živeli. Henrik Chtvreal je dosegel 103, filozoi in satirik Fonta-rtlle 100, Tizian 99, Michelangelo 88, Bocaccio in Ne v'ton 85, Voltaire 84, Goethe in Kant 80 let. bo in če tudi bi bil zdaj suženj.« Takoj se jili je več osrlasUo, da hočejo iti nad nenasitno zver. Tolstega bika so privezali na močno verigo in nanjo pritrdili oster kavelj. Kmalu se je slišalo rjovenje bikovo daleč na okoli. Tedaj se je nekaj zganilo v močvirju, pojavila se je strahotna pošast, visoko je brizgnila iz žrela strupeni curek in se kot izstreljena puščica pognala proti biku. Strahotni zmaj s perutnicami in pokrit s ščitom, je z ostrimi kremplji zgrabil žival in široko odprl žrelo, da bi pogoltnil plen. Tedaj se je zasadilo zakrivljeno železo v mehki goltanec zmajev, v strašnih kolobarjih se je zvijal mogočni rep, biku v vamp. V tem trenutku so prihrumeli hlapci iz stolpa oboroženi z železnimi kiji in se vrgli na pošat. Se enkrat se je zvilo in zakrivilo dolgo zmajevo telo, [Hitom ie bilo končano in dežela je bila rešena od stisko zmajeve. Na mestu, kjer so ubili zmaja, je sčasoma nastala mirna vasica. Kjer je stal stolp, si je vojvoda sezidal obramlbeni grad. Polagoma so sušili močvirje, posekali goščavo in s plugom razorali in obdelali zemljo. Iako je nastala naselbina, iz katere se jc polagoma razvilo glavno mesto dežele — Celovec. Pokret Narodne radikalne stranke, il Iz našega {asoplsfa. Radikalom ljubljanske in marioorske oblasti. V zadnjem času se opaža v ljubljanski In, v manjši meri, v mariborski oblasti neopravičeno in škodljivo nesoglasje v vrstah pristašev Narodne radikalne stranke. Z ene strani organizira Akcijski odbor, — ki je pooblaščen za pripravljalno delo v svrho ustanovitve strankinih organizacij v vseh po statutih predvidenih instancah, z druge strani pa »Glavno tajništvo«, katerega ustanovitev ni dobila potrebne sankcije Glavnega odbora — strankine pristaše odvojeno in v medsebojnem pobijanju, pri čemer se poslužuje često brez vednosti in odobrenja avtoritete Glavnega odbora. Da se temu napravi konec in da se privede organizacija stranke v ljubljanski in mariborski oblasti na pravilno pot, naznanja Glavni odbor Narodne radikalne stranke strankinim pristašem v ljubljanski in mariborski oblasti sledeče: 1. Edino Akcijski odbor v Ljubljani je pooblaščen, da čim preje izvede organizacijo Narodne radikalne stranke v ljubljanski in mariborski oblasti. 2. Da ima ta odbor po formiranju oblastnih odborov likvidirati, ker preneha šele s tem njegova funkcija. 3. Glavno tajništvo kot tako ni priznano in ne pooblaščeno za kakršnokoli akcijo. 4. Glavni odbor je za sedaj v zvezi samo z že izvedenimi organizacijami z Akcijskim odborom. Obenem nalaga Glavni odbor vsem strankinim organizacijam v ljubljanski in mariborski oblasti dolžnost, da mu Čim preje pošljejo, v kolikor tega še niso storili, poročila o svojem formiranju z označbo sreza in oblasti, h kateri pripadajo. V Beogradu, 1. jan. 1924. Za Glavni odbor Narodne radikalne stranke Dr. Voj. Janič. Sprejemanie članov. V smislu čl. 5 strankinih statutov poziv-Ijemo vse krajevne radikalne odbore v ljubljanski in mariborski oblasti, da na svoji prvi seji sprejmejo sklep o sprejetju onih članov, ki so sc prijavili dotičnemu odboru in so podpisali izjavo o vstopu v stranko. Prepis zapisnika o sprejetju članov morajo poslati vsi odbori Glavnemu odboru v Beogradu, in sicer potom akcijskega odbora v Ljubljani, odnosno potom okrožnega radikalnega odbora v Mariboru. Poleg prepisa zapisnika je treba poslati tudi točen popis članov. Glavni odbor mora vse sklepe krajevnih radikalnih odborov v smislu točke II. 5 čl. strankinih statutov odobriti, nakar se bodo imena onih članov, ki so bili sprejeti, objavila v strankinem organu na podlagi podpisov strankinih statutov. Prosimo vse predsednike krajevnih radikalnih odborov, da izvršijo to čimpreje. Istočasno pozivamo vse krajevne in srez-kc radikalne odbore, da se preskrbijo z obrazci A in B, ki jih morajo točno izpolniti in takoj poslati Glavnemu odboru v Beograd potom Akcijskega odbora v Ljubljani, odnosno potom okrožnega radikalnega odbora v Mariboru. V Ljubljani, 7. jan. 1924. Za Akcijski odbor: Dr. Niko Zupanič, I. r., predsednik. Ljubo D. Jurkovič. 1. r., tajnik. — Zagorje. Kljub napadom od nasprotnih strani, predvsem od strani naših demokratov in nezavisnih, ki so nam celo zagrozili s smrtjo, se je ustanovila krajevna organizam cija Narodne radikalne stranke v Zagorju in stopa čvrsto na noge. Tri mesece težkega — najtežjega boja je za nami in danes rečemo lahko s iJoiKKžfcfflH da se tudi slovensko delavstvo zavoda svoj^dolžnoti. Kljub težkim oviram smo stopali v vrste Narodne radikalne stranke — in danes, ko smo prebili ledi, smemo upati, da postanemo najmočnejši faktor na deželi, kajti ljudstvo je spoznalo potrebo, da sc združi v močni stranki, ki je edina zmožna, da pribori ljudstvu tiste pravice, ki Jih do sedaj ni imelo, je — Narodna radikalna stranka. — Rudarji —- ki so bili neštetokrat prevarani od različnih demagogov, so jeli trumioma vstopati v Narodno radikalno stranko. Slovenski rudar ve danes dobro, da si ne bo izboljšal svojega gmotnega položaja z raznimi frazami, temveč le z trojem in dolom v najmočnejši stranki naše države. Medsebojni boji so pri nas pojenjali — rudar si ne pusti ,da bi ga pitali z raznimi frazami ljudje s Turjaškega trga — od ka-teili ima naš rudar le slabe izkušnje, temveč stopa sam na noge, da si pribori svoje pravice — rudar sam —združen v močni stranki narodnega radikalizma. — Naše organizacije so jelo pridobivati na članstvu med rudarji in istotako mod našimi zavednimi kmeti. Vesel pojav imamo zaznati tudi na Izlakah —• kjer bodo tudi kmetje v par dneh ustanovili krajevno organizacijo radikalno stranke. Mi pozdavljamo to gibanje in kličemo: Iz naroda — za narod! — Zagorski radikali. — Babno pri Celju. Pri nas se pridno gibljemo. Dne 16. decembra smo ustanovili krajevno organizacijo Narodne radikalne stranke. Za predsednika je bil izvoljen g. Fr. Brence, mož, ki Ix> posvetil vso svoje moči naši ideji. Stranka se je pričela že širiti med kmetskim in delavskim ljudstvom, ki se zaveda, da mu lahko pomaga samo močna stranka, to je Narodna radikalna stranica, ki ima sama 110 poslancev, ne pa kakšna druga, n. pr. klerikalna, ki ima samo par poslancev. NRS na Hrvatsketn. Narodnoradikalni pokret napreduje tudi na Hrvatsketn. V Zagrebu se Je 5. t. m. konstituiral mestni odbor sledeče: predsednik Ivan Franlč-Požežanin, podpredsednika, dr. Milan Kusulja, odvetnik in Nikola Mihurdin, kontrolor v pok., tajnik Pavao Ostojič, blagajnik dr. Svetozar Varićak, univer. docent. — V Požeg! se ]e vršila 2. t. in. srezka konferenca, na kateri je bil izvoljen za srezkega predsednika stavb, svetnik Milan Cudić, za tajnika pa Kosta Popovič, ravnatelj poljedelske šole v Požegi. — Tudi v hrvatskem primorju se širi ideja narodnega radikalizma. — Nedavno je skupina hrvatskih kmetov poslala g. Pa-šiču iskrene pozdrave z željo, da se organizirajo v NRS, katero so spoznali za pravo kmečko stranko. Prosveta. p Umetniško delo. Naš znani kipar G). Jovanovič je izdelal veličastno delo »Srbija«, ki ga je odkupilo prosvetno ministrstvo za svojo galerijo slik in kipov. p Pisatelj Anatole France, svetovnoznani književnik, je resno obolel ter leži v pariški bolnici. p Samomor ruskega pisatelia Antipova. Nedavno je izvršil v Moskvi samomor pisatelj F]o-dor Fjordovlč Antipov. kateremu le boljševiška vlada odvzela njegovo posestvo in je izročila delavski komuni, ki Je uničila njegovo bogato knjižnico. Antipov. je bil »ruski Strindberg«. Rojen le ! bil! I. 1K90 v Moskvi. »Radlkalski Glasnik« jc glasilo vseh I onih, ki služijo resnici. Iščejo pravico in ! litiblio svol narod. Srbi in naša država. »Samouprava« (Beograd): Srbi hočemo enostavno, centralistično državo z enakimi pravicami in dolžnostmi za vsa plemena in za vse vere. V takt državi vidimo najzanesljivejšc Jamstvo n obstoj naše narodne države. Hočemo državo, katero bodo enako ljubili, čuvali in branili vsi državljani. Hočemo zdravo, moderno, demokratično državo, kjer se bo počutil vsak sin našega tro-rtnenega naroda kakor v svoji hiši, kjer je popolnoma pfreškrbljeno za njegovo življenje in obstanek. Hočemo, da so v naši državi Srbi, Slovenci in Hrvati popolnoma enakopravni in da -.kupno skrbijo za skupno državo. Narodne manjšine. »Zastava« (Novi Sad): Naše narodne manjšine nočejo uvideti, da živijo sedaj v narodni državi in da'nobena narodna država ne more izpolniti takili zahtev, kakor jih pristavljajo one. Rok za prehod v njihove narodne države i* potekel in sedaj je čas, da se enkrat pomirijo s svoj« usodo, ki so si jo sami izvolili. Demokrati in opozicija. »Srpska Riječ« (Sarajevo): V času, ko le Radič doživel poraz Donkihota pred mlinom na veter, je bil poskus g. Marinkoviča odveč. Ne sam« zato, ker ga tolmači opozicija kot s’abost. ki ji služi kot povod za njeno nadaljno upanje r abstrakcije, tem več odveč tudi zato, ker prihala od strani, ki ni merodajna z ozirom na realno posledice takega poskusa. Sodeč po pisavi opozU cijonalnega tiska v Zagrebu in Ljubljani se zdi. da je tudi federalistični blok o tem popolnoma tta jasnem. Krivda hrvatske inteligence. »Odjek« (Zagreb): Radič je nevaren potl-: lični šarlatan. Kmetom se je predstavil z lažnivo skromnostjo, s torbo, s skorjo suhega kruha ht s čebulo. Kmetje so ga sprejeli z nezaupanjem. Tedaj je vplival na kmete še režim močne roke, pa tudi učiteljstvo in duhovščina, ki nista razumevala Radičeve politike, Id takrat še ni bila republikanska, mirotvorna In človečanska. Zato I« Radič pričel boj proti učiteljstvu in dultovščini. Med kmeti je zasejal sovraštvo do nekmetov. Leta 1918 po zrušitvi habsburške monarhije so kmetje, trenutno oproščeni režima močne roke pričeli ropati in požigati »gosposke« hiše itd. Hrvatska inteligenca ni spoznala niti po osvobojenju svojih nalog med narodom. Tako je ostalo vodstvo kmetov v Radičevih rokah višek politične nezrelosti pa je pokazal Svetozar Pribičevtč, ki je tu-pravM iz Radiča mučenika za kmečke pravice! Današnji položaj na Hrvatskem Je zakrivila hrvatska inteligenca s protinarodnim delom v minulosti in z brezdeljem v sedanjosti. Demokratski polom. »Radikalna Omladina« (Vukovar): Demokratska stranka nas ni nikdar ovirala kot resen političir nasprotnik, ker smo vedeli, da mora s svojim programom izgubiti ono značajnost, s katero je stopila v politično življenje. Zapusti'a je vsa svoja načela ter se hoče sedaj pred smrtjo zvezati s komurkoli samo. di bi ji kdo za par dni podaljšal življenje. Dopolnilo k moli izjavi. V drugi štev. »Radikulskega Glasnika« sem podal izjavo, v kateri naglaŠum, da nisem popolnoma nič identičen s trditvijo g. Karola OdJazek. Javnost pa bo gotovo interesirala mlstifikacija, katero Izvajajo ti ljudje v svojih glasllili. Da le napad na mojo osebo v »Strokovni Borbi« popolnoma brez vsake stvarne podlage, dokazuje dejstvo. da hočejo blatiti poštene ljudi s svojimi izmišljotinami. Kakor sem izvedel, je brat g. Karola Odlazka izjavil, da me bo postavil pred sodišče radi njegove trditve v »S. B.«. Ker pa sc rudarit za to stvar zelo interesirajo, moram povdarlti, da le to samo njih lastna izmišljotina. Dne 8. t. ra. sem vprašal g. B. radi moje obdolžitve, pa tni je med dvema pričama izjavil, da on ni dejal, da sem trdil, da je dotične novce poneveril, pač pa, da on tega ni rekel g. Karolu, ter da )e stvar radi poneverbe pristavil omenjeni gospod sani. Rrav je gospodje, če ste me tdžiii, bo vsaj prišla resnica na dan. To naj služi v vednost vsem tistim rudarjem, ki sc za to stvar zanimajo. Z narodni-radikalnimi pozdravi Zagorje, 12. januarja 1924. Jakob Rahne. » Velika nesreča na morju. Ameriški parnik »Comejos«, ki je odplul s 300 potniki Iz Carigrada v Crno morje, je v nevihti vsled megle izgubi pravo smer ter zavozil v pečine In se potopi B 1 vsemi t>olnik* i Dopisi. Novomeški gerent in okrožni zdravnik dr. V. Gregorič, nesebičnež, ki mu ni nalti para v celem povečanem Novem mestu, Je nekaterim trn v peti. V svoji oholi zavisti se zaletavajo vanj, hoteč mu ovirati požrtvovalno delo za Novo mesto in rojake Novo-mcščane. Nesmiselni kritiki in izpostavljeno le njegovo privatno delo, na prav tendenci-Jozen* način se ga napada tudi kot uradno osebo pri izvrševanju uradne dolžnosti. 30. decembra lani je umrla tu gospa Marija Kenda roj. Zupančič na trebušnem legarju. Po službenh predpisih je odredil okrožni zdravnik dr. Gregorič izolacijo umrle in le njegovi dobrosrčnosti se Imajo zahvaliti njeni sorodniki, da je smela ostati mrliča doma. Vstop v hišo je bil radi velike infekcijske možnosti seveda prepovedan in istotako pogreb. In nekateri kratkovidneži so, mesto bi bili hvaležni za varnostne odredbe proti epidemiji, na prav grd način obsojali edino pravilno postopanje. Dr. Gregorič je vršil le svojo uradno dolžnost kot okrožni zdravnik in gerent. Zdaj pa se ga napada v »naznanilu in zalivali« ranjkinili sorodnikov, ki so je prinesli naši dnevniki v zadnjih dneh (menda 5. t. ni.). Informirani smo, da ne zadene sorodnikov umrle tozadevno nobena krivda, hrabri individum, ki se skriva za imeni drugih, pa bo za svojo predrzno objavo dobil plačilo pred sodiščem. — Novo mesto. »Slovenec« je prinesel o občnem zboru NRS »duhovito« poročilo. Zaletel se je v predsednika krajevne organizacije dr. V. Gregoriča, moža poštenjaka, kakršnega nima »Slovenec« v dolenjski metropoli. Gospode boli izid občinskih volitev. S šestimi mandati so upali, računajoč na napredno razdvojenost, zagospodariti naprednemu Novemu mestu. Ker pa jim je prekrižal račune ravno dr. Gregorič s svojimi tremi mandati, zato in odtod vsa njihova jeza. Sicer pa je »Slovenčevo« pisanje o »paktu z demokratsko žlahto« neresnično. Nismo se združili z demokrati, temveč z »Gospodarsko stranko«, ki je napredna in v kateri so tudi samostojneži in neopredeljeni. »Slovenčev« očitek je torej zgolj zlobno podtikanje. In ne le to. V »demokratski žlahti« smo z našim paktom z »Gospodarsko stranko« še celo izrinili enega demokrata, drugega pa politično skoro onemogočili ter tako pripomogli v občinski odbor nedemokratu, za katerega smo se tudi zedinili, da bodi župan, samo da se reši naprednost našega mesta. Toliko v pojasnilo, da bo razumljivo »Slovenčevo« zavito poročanje. Zadeva g. B. je bila pojasnjena v poročilu o občnem zborn. To je naš prvi in zadnji odgovor. — Babno pri Celju. Gasilsko društvo Je priredilo mično igro »Bela vrtnica«, ki se je vršila 6. januarja v Narodnem domu. Društvu, ki si je lani postavilo nov gasilski dom, ždimo, da nadaljuje započeto delo v korist cele okolice. Javno mnenje ustvarja časopisje. Množice verujejo to, kar Bm sugerira časopisje. Zato podpirajmo in razširjajmo le lastno čisopisje, da bo naše prepričanje tudi prepričanje javnosti. Gospodarstvo. Ofenziva proti Vran. franku. Veliko pozornost vzbuja zadnje tedne ofenziva proti francoskemu franku, ki ga je vrgla iz njegovega položaja ter ga na vseh mednarodnih denarnih tržiščih močno oslabila. Ta ofenziva, ki Jo Je vprizorila mednarodna Spekrfacija in pri kateri imajo v največji meri Nemci svoje prste vmes. je precej podobna igri mednarodne špekulacije z dinarjem pred d verni leti. Seveda le v splošnem, ker ie bilo ozadje te precej različno od ozadja sedanle ofenzive'proti francoskemu franku. Nemci in drugi nasprotniki Francije in njene politike sicer na vse kriplje dokazujejo, da padanje franka ni zakrivila mednarodna špekulacija in da Nemci nimajo pri deruti frenka nobene krivde. Teda vse to njihovo dokazovanje je taka prozorno, da le že samo na sebi neverjetno. Francoska vlada pa Je poleg tega v posesti dokumentov, ki popolnoma lasno dokazujejo, kaj je bil neposredni vzrok padanja franka. Tl dokumenti dokazujejo, da je obstojal že dali časa med nemškimi bankirji in industrije! načrt, da v zvezi in s pomočjo nekaterih inozemskih špekulantov pritisnejo francoski frank navzdol ter s tem škodujejo francoskemu gospodarstvu. Ker Nemci niso mogli izbojevati svoje volje s pasivnim odporom v Porutirju, hočejo to doseči na drug način. Franku hočejo uničiti vso njegovo vrednost kot plačilno sredstvo, da bi s tem onemogočili nadaljno zasedbo l’Oruhrja in prisilili Francoze, da se umaknejo. Nakana pa se ni posrečila in sc tudi ne bo. Francosko gospodarstvo je sicer močno obremenjeno radi izdatkov za obnovo obširnih v vojni opustošenih pokrajin, za katere izdatke so edino kritje nemške reparacije ki pa so končno le precej negotova stvar. Ne toliko radi tega, ker bi jih ne bilo mogoče dobiti, temveč zato, ker ni gotovo, kdaj jih bo Francija dobila. Francija je, kakor znano, sama založila potrebne vsote, ki so vsekakor ogromne. V celoti pa je francosko gospodarstvo že toliko urejeno, da ono samo nikakor ne opravičuje sedanje derute. Tega dejstva ne zakrije še tako zavijanje Nemcev in njihovih pomagačev. Prvotno v Franciij splošno smatrali, da bo ostala ofenziva brez vsakih znatnejših uspehov. kar je bilo razvidno tudi iz velikega zaupanja, ki ga ima francosko prebivalstvo do svoje države in do svoje valute. Kljub nazadovanju franka Francozi namreč, vsaj spočetka niso skušali zamenjati svoje prihranke za stvarne vrednosti. Vendar je bila ofenziva proti franku zasnovana in izvedena tako šlioko, da se je končno polastil nemir tudi francoskih vodilnih krogov, ki so nastooilt proti špekulantom z radikalnimi sredstvi. Tudi proti dinarju so naperili mednarodni špekulanti pred dvema letoma silno ofenzivo. Radi še neurejenih gospodarskih razmer v naši državi in pa radi nezaupanja, ki ga je imelo inozemstvo do naše države, je imela tedaj špekulacija lahko delo. Ogromen uvoz je povzročil, da so bile v Inozemstvu vedno venke količine dinarjev, s katerimi je špekulacija. pritiskala dinar navzdol. Ko je prevzel finančno ministrstvo sedanji finančni minister dr. Stojadinovič, si je postavH za svojo prvo nalogo dvig in stabilizacijo dinarja. Njegova prizadevanja so Imela silen uspel), kar vidi vsakdo. In tudi francoski vladi ne bo težko, da s primernimi protiukrepi vrže špekulacijo in stabilizira frank. To se ji je do sedaj še vedno posrečilo in se ji bo gotovo tudi sedaj. g Slovenska banka v Clevelandu. Eno naj-večjih gospodarskih del, kar so jih kdaj pričeli naši ameriški izseljenci, je ustanovitev slovenske banke »The North American Banking and Savings Co« v Clevelandu v državi Ohio. g Ameriški pridelek živeža. Lani se je v Zedinjenih državah pridelalo živeža za 8,322.695.000 dolarjev. Najdragocenejši pridelek je koruza, katere se je pridelalo v vrednosti 2,222.013.000 dolarjev. Potem pride bombaž, katerega vrednost znaša en tisoč 700 milijonov. Seno se ceni na 1,300,000.000 dolarjev. Skupno se je pridelalo za skoro 900,000.000 dolarjev več živeža nego lani 1922. g Trgovinska pogajanja med našo kraljevino In Avstrijo se prične koncem tega meseca. g Svinčeni rudniki. V Sloveniji se koplje svinec v Mežici, kjer je tudi topilnica. V Srbiji je mnogo svinca, posebno okoli Krupnja, kjer so topilnice. Nadalje v Avali, Kosmaju, Rudniku, Brusnici in drugod, Borzni pregled. Na naših domačih borzah v Beogradu bi Zagrebu je bil promet v minulem tednu precej slab. Od tujih deviz je nazadoval edino le francoski frank v večji meri in je bil finančni minister prisiljen, izdati zaščitne odredbe proti špekulaciji a frankom v Zagrebu. Dinar se je držal na povprečni curiškl pariteti 6.45. Najstabilnejši je bil v Londonu (385), kjer ne zaznamuje sploh nobene izpremembo. Na-' zadoval je edino v Trstu (na 25.70), za kar pa bo najbrž vzrok obilica dinarjev v Trstu radi prc-živahnega uvoza Iz Italije. Povsod drugod se jo dinar zadnje dni učvrstil. Ojačanje dinarja je v glavnem posledica uspešnega izida konference Male antante v Beogradu tn pa rešitve roškega spora. Oboje Je vplivajo v inozemstvu ugodno na dinar, ki se je povzpel na Dunaju na 798, v Budimpešti na 322 in v Pragi na 38.50. Dinar je zrustel v Parizu na 23.20, kar pa je deloma pripisovati padcu franka. V Curihu ic notiral stalno 6.45. Zelo verjeten Je nadaljni porast dinarja radi ugodne likvidacije reškega spora. Curih sicer še ni reagiral, vendar je verjetno, da bo v kratkem. V splošnem pa moremo zaznamovati minuli borzni teden z ozirom na naš dinar kot miren, kar je za našo valuto zek) ugodno. g Žage v naši kraljevini. Vseli le 2654, od teh je 242 velikih obratov, od katerih je v Sloveniji 100, v Hrvatski 80. v Bosni in Hercegovini 30, v Srbiji 14, v Vojvodini 16, v Crnigori 2. Od malih obratov je v Sloveniji 1900, v Hrvatski 150, v Bosniin Hercegovini 70, v Srbiji 269, v Črnlgorl 23. g Žitni trg }e bi’ zadnje dni bol) čvrst, ker Je ponudba blaga popolnoma prenehala. Inozemstvo ne kupuje več. V Bački notira pšenica 333—342 Din, oves 230 Din. ječmen 275—280 Din. pšenična moka št. (0) 5.85—5.94 Din, otrobi 175 D n, g Sladkorna Produkcija Rusije znaša po ruskih podatkil) do koncern novembra lanskega leta 16,054.245 pudov belega kristalnega sladkorja in 96.492 pudov surovega sladkorja. (Pud je 16.38 kg.) g. Bolgarski lev kljub prvotnemu izboljša/* vanju stalno pada. g. Vinska letina v Franciji je znašala v minulem letu: zaloge 5,439.755 lil in novi pridelek 56,982.933 bi, skupaj 62,422.688 hi. g Novo investicijsko posojilo. Finančni minister dr. Stojadinovič prične v kratkem pogajanja a neko inozemsko finančno slmpino za večje investicijsko posojilo. Posojilo .se bo uporabilo za zgradbo državnih poslopij, šol in za osuševanje poplavljenih pokrajin. g Izvoz hrastovega lesa. Po statistiki generalne direkcije carin je bilo leta 1923 izvoženih tz naše države 142.560 kubičnih metrov lesa. V Italijo je šlo te količine 96.420 kubičnih metrov. Glavni naš odjemalec hrastovega lesa Je Francija, vendar ic ta trgovina s hrastom med našo državo in Francijo po novem letu zelo nazadovala. g Pridelek maka v naši državi je znašal v minulem letu 1,500.000 kg. Ker so bile odkupne cene za mak (opij) povišane, se po.jedtlsko miut-,t)Stvo nadeja, da »e bo pride.ek .en s podvojil g Uvoz v našo državo preko Roke je znršal \ prvem polletiu minuitga le*a 441365 metrskih s!< tov. g Novo štajersko vino se je zadnji čas podražim. g Podaljšanje roka za dopolnilno prenosno takso. Ljubljanska trgovska in obrtniška zbornica kakor tudi zagrebški denarni zavodi so zaprosil generalno direkcijo posrednih davkov za podaljšanje prijavnega roka. Finančni minister ir» generalna direkcija sta tej prošnji ugodila In jo gc-i.eralna direkcija posrednih davkov podaljšala prbavnl rok od 11. januarja do 15. februarja. * črvi v snegu. V Halmstadtu na Švedskem so opazili na snežni površini drobne temnordeče črve, dolge do 4 cm. črvi so padali skupno s snegom. Večjo zbirko teh čudnih črvov so poslali znanstvenikom. * Komunizem v slaščičarni. Posestnik neke berlinske slaščičarne Je poklical dva policaja In jima izročil dva gosta, ki nista hotela plačati stroškov v znesku 25 zlatih mark. Ko sta bolela stražnika odpeljati sladkosnedcža na policijo, sta se uprla In pošteno ozmerjala stražnika. Končno pa sta morala na policijo, kjer se je ugotovilo, da sta sladkosnedcža komunistična poslanca Mallzahn in Neumann. * V zrakoplovu čez severni tečaj. Raziskovalec severnega tečaja Amundsen namerava v maju ali juniju preleteti v zrakoplovu severni tečaj. Njegova ladja je že odplula proti Spllzber-gom, odkoder ho odšla ekspedicija. Zanimivosti. Moški in ženska. f>r. B. MHoJevlć Je imel te dni v veliki dvorani beograjske univerze zanimivo predavanje, fe kalcrcga priobčujemo sledeča izvajanja: Živimo v času ogorčenega boja med moSklm in žensko. Eni pravijo: Med moškim in žensko je ogromna razlika. To so popolnoma nasprotna si bitja. — Drugi pa pravijo: Med obema ni nobene epootflčne razlike. Vse živali so dvospolne. Torej »ta moški in ženska v genetični zvezi. Toda kakina Je ta zveza? S poskusi ie dokazano, da obstajajo med obema medspoli. Poskusi sc vršijo navadno potom križanja živali različnih plemen. Dunajski biolog Steinach je delal poskuse na morskih prašičkih. Prenesel je spolne žleze Iz moškega v žensko In obratno. In zgodilo se jo, da je ženska postala moški z vsemi moškimi lastnosti in obratno. Predavatelj je dokazal svoja izvajanja s »kkrpUčnfml slikami. Nemški bto'og Hcrtwig je delal poskuse z žabami. žii a no je, da ima ženska žaba toliko moških kolikor ženskih Jajc. To ravnotežje pa se more spremeniti. Biolog je ločil žensko žabo za 96 m od moške tn na svet so prišle same moške žabe. Toda kaj Je s človekom? Ali ]e tudi človek istočasno moški in ženska? Odgovor: Da! Kakor rečeno, človeško bitje ie dvospolno. Pri nekaterih sta oba spola enako razvita. To so hermafroditi. Predavatelj !e podprl tudi ta Izvajanja s skioptičnlmt slikami. Občinstvo jo bilo zelo nestrpno od radovednosti. In res se je pokazala na platnu mlada in zadosti razvita ženska v črnem oblačiti To ni Ženska! je Dnenadll predavatelj poslušalce, to je mladenič, ki je prišel k naboru! Nato je videlo občinstvo na platnu starčka z dolgo beto brado. Zopet ste se prevarili! To je slika ženske, ki ima dvoje otrok, sika neke odlične matere! je pojasnil predavatelj. Ma platnu se je prikazala lepa mlada ženska z razvitim oprsjem in z dolgimi, črnimi, -azple- tenlmt tasml Predavatelj ]e pojasnil: To je mladenič, ki bi ga bila skoraj do'etela nesreča. NastanH se je v nekem pariškem liotcln. Po naključju se je seznanil z nckhn Američanom, ki ga je napadel v hotelski »obl tn ga težko ranil na spolovilu. Tako }e revež prišel na operacijsko mizo, kjer so mu zdravniki odstranili žleze, in iz mladeniča ]e nastala ta lepa deklica! Poje sopran In razpolaga z vsemi žcnskhnl lastnostmi Samo še en slučaj biologa Steinacha. V avstrijski vojski je bil topničar z vsemi ženskimi lastnostmi: govoril in obnašal se je kakor ženska, imel Je ženske prsi. Izogibal se Je moške družbe hi ni občeval z ženskami. In vendar je Imel ta topničar zelo razvit moški organ. K sreči le dobil tuberkulozo v organu In prišel tako pod operacijski nož. Zdravniki so izvršili gotovo operacijo * Pimiočlo nekega zdravega vojaka in ta poljanski topntčai je postal pravi mož ter se le pozneje oženil In imel otroke. Predavatelj je zaključil svoja izvajanja z besedami: Med moškim in žensko je samo sekundarna razlika. To trdijo danes vse avtoritete v biologiji V vsakem moškem obstoji potencijonalna ženska In v vsaki žensk! potencljona'en moški. Končno je dal predavatelj prisotnim moškim sledeči nasvet: bodimo malo ali malo manj izobraženi! Kako se pride v Ameriko. Mni so ameriške oblasti prepovedale vstop v Zedinjene države tudi 262 otrokom pad šestoa'-attm letom, ker so potovali sami, ali pa niso prišli k očetu In materi. Otroci, ki prihajajo k bližnjim sorodnikom utegnejo biti pripuščeni, toda šele po strogi preiskavi in proti primernemu jamstvu. Ako so u otroci izključeni, se morajo vrnili tudi even-tuelnl njihovi spremljevalci. Tako je bilo izključenih tudi 198 odrastllh, ki so spremljali otroke, ali bolnike. Vrniti se morajo seveda vsi na svoje stroške. Izključenih je bilo tudi 141 tujcev, ki so se hoteli vtihotapiti v Zedinjene države iz Kanade in Mehike. Ta razlog izključitve je zelo važen za one, ki mislijo, da je lahka stvar priti iz sosednih dežel v Zedinjene države. Tujci, ki so se naselili v sosednih deželah potom parobrodnih družb, ki »imajo posebne naseiniške pogodbe z Zedinjenimi državami, smejo prositi za vstop v Zedinjene države šele po dveh letih. Skoro vse kanadske II-»Ue so priznane, toda niti ena Izmed porobrodnih družb, ki vozijo v Mehiko, ni pripoznana. Kdor dopotuj« na porobrodu priznanih družb v Kanado »U Kubo, mora čakati tam najmanj eno leto, pred-jto sme priti v Zedinjene države, toda kdor gre v Melilko, mora čakati najmanj dve leti. Kljub temu pa spada še vedno pod kvoto svoje rojstne države In šele po petih letih bivanja v kaki ameriški državi sme priti v Zedinjene države brez ozira na kvoto. Kdor se da zapeljati od brezvestnih ali nevednih ljudi, napravi korak, ki je lahko zanj pogubo nosen. Vizum ameriškega konzula ni nobeno jamstvo, da bo dotičnik pripuščen v Zedinjene države. Odločba pade še le v ameriškem pristanišču. Ameriški konzul je dolžan opozoriti Inozemca, ako sumi, da utegne biti izključen. Ako gre dotičnik kljub opozorilu na pot, stori to na svojo odgovornost in škodo. Lani je bilo Izključenih še nad 2000 ljudi, ker so prišli čez kvoto. Izključitev radi kvote predstavlja drugo največjo kategorijo izključeneev. Ako je kdo dobil potni list In ameriški vizum, je edini nasvet, ki mu ga lahko dajo prijatelji iz Amerike ta, da naj si dotičnik Izbere parnik, ki dospe v Ameriko začetkom meseca ali vsaj do tedaj, dokler ni izčrpana mesečna ali letna kvota, V vsaki nasclniški postaji je odbor za posebno preiskavo. Zaslišavanja pred odborom niso javna, toda priseljence ima pravico zahtevati prisotnost prijatelja ali sorodnika. Sklep odbora je končnoveljaven, ako se kdo izključi radi bolezni. Proti temu sklepu ni priziva. Proti drugim izključitvam je dovoljen priziv na Secratary ol Labor, katerega odločitev je končnoveljavna. O suženjstvu. Sužnjost, ki je cvetela zlasti pri paganskih narodih, se je vzdrževala tudi še dolga stoletja potem, ko je krščanstvo, začelo oznanjati enakost človeškega dostojanstva vseh razumnih In po božji pode bi vstvarjenih bitij. Znano je, da so paganskl narodi s sužnT lepše ravnali kakor pozneje njihovi krščanski gospodarji. Razni romani iz rimske dobe nam pričajo, da so Rimljani s sužnil prav lepo ravnali in jim pogostoma podelievali svobodo. Seveda so bile tudi izjeme. Še dandanes imamo razvito suženjstvo v Ameriki, ker s sužnji prav grdo ravnajo. Zanimivo je vprašanje, kako dolgo se je suženjstvo ohranilo v evropskih državah. V Franci! se je odpravilo suženjstvo z veliko revolucijo, v Rusiji ga je odpravil Aleksander II. leta 1861. V Franciji so še v 13. stoletju delili podložnike v 3 kategorije in sicer v prave sužnje, ki so bili gospodarjeva lastnina in je razpolagal gospodar z njimi ravno tako kot naši kmetje z živino, V drugi kategoriji so bili hlapci, ki sicer niso bili več sužnji kot prejšnji, vendar so bili v svojih človeških pravicah zelo omejeni. V tretji kategoriji so bili najemniki. Zeniti se posamezne kategorije niso smele med seboj, če pa so se, so otroci iz teh zakonov delili usodo nižje stoječega roditelja. Papež Hadrian IV., ki je bil suženjskega rodu, je proglasil veljavnim zakon med prvo in drugo kategorijo — med sužnji in hlapci — vendar so se morali sužnji v tem slučaju odkupiti pri svojem gospodarju. Iz leta 1220 se ]c ohranila neka pogodbena listina, iz katere povzamemo, da so kup. čevall s sužnji tudi cerkveni dostojanstveniki, kljub temu, da so oznanjali enakost vseh ljudi. Ta listina namreč vsebnie pogodbo, ki jo je sklenil škof v Soisson z nekim vojakom, ki je dal škofu neko sužnjo za škofovega sužnja. Sužnji so med drugo Imovino spadali tudi v dedščino in dediči so si tli med seboj razdeljevali kot živino, ali pa jih prodali in si delili Izkupiček. Bila je tudi navada, da so sužn'e dajali za spomin. Iz leta 1375 je ohranjena listina, po kateri so neki naselnikl v ProvensI zamenjali vse svoje sužnje za zemljo. V 15. stolelju je bilo v Francid še mnogo sužnjev vseh človeških plemen od afriškega črnca pa do bc!oj-služevali golobov za dostavljanje pisem; Tudi zdaj je v nekaterih pokrajinah Azije ta golobja pošta še v navadi. Gclobje, ki jih rabijo za prenašanje pisem, nicrajo biti, če so še mladi, za to na poseben način odgojeni. Baje so beli golobje z rdečimi nogami in rdečim vratom za ta posel najspobnejšL Brž ko nekoiiko dorastejo in dobijo malo perja, jiii paznik navadi, da iz njegovih rok jemljejo potiebno hrano In vodo. Ker so na ta način odgojeni, čisto domači in krotki, jih denejo v kletko, ki je zgoraj odprta, ter jih na isti način kakor prej oskrbuje drug paznik. Ko so se tekom tega časa privadili tudi novemu pazniku, tedaj jih s pismi že lahko pošljejo v njihovo domovino in od tam zopet nazaj. Na zelo fin papir pisano In v kratko peresno puščico zaprto pismo pritrdijo namreč med golobovo perje. Tega zaneso potem na prosto polje In ga spuste v določeni smeri. Večkrat ga kak četrt ure daleč spremlja paznik in ga v slučaju, da bi se hotel spustiti na kako drevo, napoti dalje. V svrlio varnosti, da se golob spotoma kje ne zadrži, ga pred potovanjem dobro nakrmijo. Tako leti ta s svojim pismom na oni domenjeni kraj, ki mu ie še od prvotnega, tamkajšnjega bivanja dobro znan. Tu mora biti že vse pripravljeno, da ob svojem priliodu laliko takoj zleti v svoje nekdanje prebivališče. Brž ko prileti, ga ujamejo In nul odvzamejo prinešeno pismo. Na isti način postopajo potem, če hočejo na pismo takoi odgovoriti. Ta golobja pešta se zdi sicer kaj neprikladna, ker se s pomočjo nje moreta izmenjavati po enem golobu le dva kraja, tista namreč, ki ju golob pozna, vendar lahko tak golob preleti v enem samem dnevu čez 800 km. V drugi polovici 11. stoletja je več bagdadskih kalifov vzdrževalo take golobje pošte, ki so pa po vpadu Turkov prenehale obratovati. Eden Izmed teli kalifov, ki je Imel celo množico takih golobov, je dal vsakemu teh posebno ime, ki ga je vedno varovalo pred kako zameno. Lahko se je namreč zgodilo, da je v drugem slučaju pomotoma ali celo Iz neprevidnosti poslal kakega goloba na drug kraj, kakor navadno ter jo ta na neznani pošti zašel in ga ni bilo več nazaj h kalifu. Se od začetka 16. stoletja so v Mali Aziji vzdrževali golobje pošte. Po marsikaterih krajih so bile celo javne poštne postaje, kjer so pisma sprejemali In jih odpošiljali v naslovljene kraje. Pozneje so ta orljentalskl običaj, uporabljanje golobov za prenašanje pisem, vpeljali tudi pb zapadnih deželah. Ko so 1. 1870 Nemci oblegali Pariz, so poštni promet med obkoljenimi Parižani in ostalo Francijo posredovali skoro edinole golobje. Kasneje so se ostanki te golobje pošte ohranili le še v posameznih društvih, ki so iz ljubezni do davne tradicije gojila to pošto še nadaljtt. Smatrajo, da je njih naloga v tem, golobe za ta posel čimbolj usposobiti, da, celo Izuriti. In rea večina golobov-poštarjev srečno pride na cilj. Le redkokdaj se pripeti, da celo na večji, čez 400 kilometrov dolgi poti postane tak golob žrter, kraeulla. |W Lastnik: Konzorcij »Rad. Glasnika«. Urednik: Ivan Podržaj. Odg. urednik: Ivo Kisovec. Tiska »Zvezna tiskarna«. Delniška glavnica: Din 60,000.000*— Rezerva Din 32,515.000*— Podružnice: Bled Jesenice Metković Cavtat Korčula Prevalje Celje .**».*- Kotor Sarajevo Dubrovnik Kranj Split Ercegnovi Ljubljana Šibenik Jelša Maribor Zagreb Amerikanski oddelek. Naslov za brzojave: JADRANSKA. Afitirani zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Ooatija, Wlen. Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK. Cortlandt Street 82. New-York City. BANCO TUGOSLAVO DE CHiLE: Valparaiso, Antofasasta, Punta Arenas* Puerto Natales, Porvenlr. * * i i* i* t $ i* *'Se % * SPLOŠNA KNJIŽNICA Št. 1. I. Albreht: Ranjena gruda, povest, broš. Din „ 2. R. Murnik : Na Bledu, povest . . „ 3. I. Rozman: Testament, ljudska drama „ 4. C. Golar: Poletno klasje, izbr. pesmi „ 5 F. Milčinski: Fridolin Žolna, humor. „ 6. Dr. Lavo Čermelj: Boškovlćev nauk, „ 7. Utva: Andersenove pripovedke, . 8. Gaboriau: Akt št. 113, roman Fr. Veber: Problemi sodobne filozofije I. Albreht: Andrej Ternouc, povest 11. P. Golia: Peterčkove poslednje sanje 12. Fr.Milčinski: Mogočni prstan, Mr.pra*. V M. Garšin: NadežnaNikolajevna, pov. E in I. Goncourt: Renče Mauperin, rom. 9. 10. 13. 15. 12 vez. 16 , 12 „ 20 „ 8 -16 „ 12 . 22 . 24 „ 6 , 12 „ 12 n 10 „ 15 „ Din 17 . 22 - 17 „ 26 * 13 . 23 „ 17 . 28 - 30 . H „ 17 . 17 - 15 « 21 Cene se razumejo brez poštnine. ZUEZNH RIIFjIM-Ljubljana, Marijin trg 8 in po vseh hnjinarnah. -i * m * -)!<- t f str * * Praktična darila so čevlji z znamko Prodaja« Ljubljani: — Breg it. 20 iMsandrova c. 1 Prešernoua ulica Seljak Na deželi v vsaki večji trgovini s čevlji! Ha veliko razpošilja tovarna Peter Kozina & Ko. Tržič — Gorenjsko 111 Ceniki na zahtevo brezplačno 111 Najceneiži pisalni stroji stari ali novi v mehanični delavnici Ludvik Barasa, Ljubljana, Selenbursova ul. 6/1. Pisarniške potrebščine I Brzo - brzo no vlak v Celje v veletrgovino R. Stermeckl. kjer kupite letos sukno \ I ; i za moške in volneno za ženske obleke, parhent, belo, pisano in rujavo platno, kakor tudi vso drugo manufakturno robo po čudovito nizkih cenah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča. da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini R. STERMECKI, CELJE. Trgovci engros-ccne. »©••••eeeeeeeeeeee»••#»•••••••••••• j Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj. ST0EWER 4f K E C 0 UD Vrhunec finomehanike."" Zastopstvo Lud. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 6||. ta liskam ii im Wolfova uli 1 K Ljadlji niarijm Irg 8 * Izdeluje vsakovrstne tiskovine, knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naročilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah m Moderna knjigoveznica. Illlllllllllllllllllllll!!!