Pottntns plačana v gotovini. Leto LXn V Ljubljani, v torek, 27. marca 19"54 Štev. 71 a Cena 150 Din Naročnina mesečno 25 Din, sa inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, sa inozemstvo 120 Din Uredniitve je v Kopitarjevi »16/01 VENEC Telefoni sredniStra: dnevna siniba SOM — nočna 299«, 2994 ia 209« Utaja vsak dan sjntraj, rasen ponedeljka ia dneva po praznika ček. račun: Ljubljana it. I0.hr>i> ■■ 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79? Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2999 ■ Framasonerija in parlamentarci »Echo de Pariš« objavlja v svoji številki % dne 22. marca 1934, štrv. 19.879, sledeči članek, ki ga zaradi njegove poučne vsebine dobesedno prinašamo: »Parlamentarci, ki so člani framasonske lože ter so v nekem oziru žarki framasonske laže, morajo biti loži podvrženi, dokler traja njihov mandat. Za smernice svojega delovanja morajo vzeti sklepe občnih zborov, v kolik or tičejo parlamentarnega dela. V vsaki okoliščini svojega političnega življenja in delovanja se morajo brezobzirno vklonitl načelom lože, ki jih vodi...« Ta člen, ki govori o strogo obveznih dolžnostih poslancev in senatorjev, ki so framasoni, je bil sklenjen na konventu (občnem zboru) Velikega Orijenta v Parizu 1. 1923. Od takrat ga je vsak kongres zopet ponovil, predvsem pa kongres Velikega Orijenta 1. 1933, ki je še posebej določil, da morajo parlamentarci-framasoni brezpogojno ubogati navodilom lože, ker bi v nasprotnem primeru bili obdolženi veleizdaje in občutno kaznovani Primer iz najnovejšega časa bo boljše kot citiranje framasonskih zapovedi dokazal, kakšni strogi disciplini so podvrženi parlamentarci-framasoni, ki sedijo v parlamentu in predvsem v senatu. Obe framasonski loži, Veliki Orijent in Velika Loža Francije, sta imeli skupen sestanek koncem februarja letošnjega leta v rue Puteaux pod predsedstvom Velikega Mojstra Velike Lože Francije brata Louisa Doignona. Ta brat Doignon je bil istočasno tndi parlamentarni zastopnik v kabinetu ministra za zunanje zadeve Paula Boncourja, torej neke vrste šef kabineta za parlamentarne zadeve. Tako je šef in Veliki Mojster lože sedel v Boncourjevem kabinetu kot njegov podrejeni uradnik — na zunaj, v resnici pa kot njegov masonski šef, ki je imel nalogo voditi vso politiko tega ministra po smernicah, ki so bile sklenjene na sejah Velike Lože. Na tej skupni seji francoskih framasonov koncem februarja letos so govorili o »fašističnem komplotu« proti vladi in proti državi ter sklenili, da bodo morali pod-vzeti korake, da »se varnost republike zavaruje pred desničarskim zarotnikom«. Lože eo sklenile, da bodo takoj spravile na varno vse svoje arhive, da ne bodo objavljale nobenih pismenih obvestil vse dotlej, dokler bo trajala politična kriza, da ne bodo razpošiljali pisanih okrožnic, da bodo poskrili vse liste z imeni članov masonskih lož ter bodo opravljali poročevalno službo s posebnimi odposlanci. V ta namen so porazdelili vso Francijo v 15 framasonskih pokrajin, vsaka s svojim masonskim nadzornikom na čelu. Nadzornik ima nalogo, da neprestano potuje po svojem okolišu in prenaša sam osebno vsa potrebna framasonska navodila svojim podrejenim poverjenikom. Krog poučenih mora biti čim ožji, da ne pronikne nobena masonska skrivnost v javnost. Zaključni sklep te skupne seje obeh francoskih lož je bil ta, da se morajo pod nadzorstvom pokrajinskih nadzornikov ustanoviti v vsaki občini posebni »budni odbori«, ki naj pazijo na gibanje »fašističnih« (to je neframasonskih) društev in sploh na vsak pokret v vrstah desnice, ki se mora vselej označiti s sramotilno beležko fašizma. Ti »budni odbori« morajo nadalje strogo paziti, da ostanejo vse levičarske struje strnjene. Pod masko »skupne protifašistične fronte« — kajti maskiranje in lažnjivo obrekovanje sta načelna predpisa framasonske politične taktike — framasoni pripravljajo skupno fronto vseh levičarjev, sindikalistov, socialistov, komunistov, radikalov, ki naj brani in utrdi diktaturo frama-sonstva v deželi, ki se je z nepričakovanim zanosom dvignila, da se je osvobodi. Framasoni pripravljajo svoj puč že dalje časa. Dokaz za to je sklep kouventa Velikega Orijenta z dne 15. septembra 1933, to: rej dolgo pred 6. januarjem, ko je tekla kri v Parizu, in dolgo pred razgaljenjem Sta-vijskijevega škandala, da se morajo strniti vsi levičarski pokreti v enotno udarno organizacijo za borbo proti fašizmu. Najvišji odbor te lože je ustanovil tudi poseben študijski odbor, ki naj pripravi vse predpogoje za to skupno organizacijo, ki je bila potem tudi ustanovljena koncem oktobra 1933. Vrnimo se sedaj k sklepu Velike Lože, da naj se po vsej Franciji ustanove »budni odbori«, in poglejmo, kako zvesto so se temu povelju na parlamentarnih tleh pokorili poslanci in senatorji. Brat Bienvenue — Martin, senator, član lože »Usmiljena ljubezen«, je pred par dnevi v senatu dal frama-eonski varnostni signal, ko je komisija, ki raziskuje Stavijskijev gnoj, privlekla preveč framasonskih skrivnosti na dan. Dvig-nil se je v senatu in je zali te val, _ da naj se strnejo levičarske skupine skupaj, da bodo mogle odbiti »fašistične nakane«, in da je nemudoma potrebno, da se ustanove v se; natu in v parlamentu »budni odbori«, ki naj pazijo na kretanje desničarske skupine. Takoj torej vstanejo na parlamentarnih tleh »budni odbori«, ki jih je loža zaukazala v svoji seji koncem februarja. Sedanja vlada ima velika polnomočja in loža ve, da jo mora nadzirati od blizu, če hoče, da se bo delala njena politika in nobena druga. Brat Bienvenue-Martin je dober frama-son in je za to tudi pokoren — perinde ac cadaver — do zadnje kaplje krvi. S tem je doprinešen dokaz, da obstoja v državi nek tajni ogromni stroj tihe, nevidne diktature, nevreden civilizirane države. Pri tem stroju sodelujejo v veliki meri poslanci in senatorji Te ljudi ie treba poznati. Čeravno je kon-vent Velikega Orijenta 1. 1922 določil da »je treba občutiti framasonerijo povsod, a videti se ie ne sme nikjer«, bomo razkrili Fašistična „demokracija" Mussolinijev „volivni plebiscit u Pri terorju, hi je vladal in ob zakonih kot jih je uvedel lašizem, ni bilo drugače mogoče, kot da je „vsa Italija enodušno glasovala" za režimske kandidate Rim, 26. marca, b. Davi so se objavili debli rezultati fašističnega plebiscita po približnih računih. Glasovalo je nad 90 odst. Točni rezultati eo se objavili samo iz 40 pokrajin. V teh pokrajinah je glasovalo 3,456.657 volivcev za fašistično državno listo. Da bi državni plebiscit izgledal resnejši, se poroča, da je v vseh 40 pokrajinah glasovalo proti državni listi samo 3706 volivcev. V Rinu je glasoval Mussolini na volišču na trgu »Pola«. V njegovem spremstvu se je nahajal pod tajnik fašistične stranke Starace, ki je glasoval istotam. V Neaplju je prišel na volišče italijanski perstolo-naslednik princ Umberto, ki je tudi volil. Zanimivo je, da se pomen tega fašističnega plebiscita poudarja zlasti na južnem Tirolskem in pa v Julijski pokrajini. Po fašističnih podatkih je na južnem Tirolskem glasovalo 92 odst. upravičenih volivcev. V tržaški pokrajini je glasovalo 75.704 volivcev, od tega 75.553 za državno listo, 139 pa proti, V reški pokrajini je glasovalo 90%, ▼ goriški pa 88 odst. upravičenih volivcev. Od 400 poslancev, Id jih je delegiral v novo zbornico veliki fašistični svet, je ena tretjina onih, ki doslej še niso bili člani zbornice. Med novimi poslanci se nahajata tudi sedanji italijanski poslanik v Lotndonu Grandi ter guverner Tripolisa, maršal Balbo, enako pa je delegiran v zbornico j tudi bivši tajnik fašistične stranke Farinacci, ki je pred nekaj leti padel v nemilost pri Mussoliiniju, a se je sedai »popravil«. Turatti, ki je bil tudi dolga leta tajnik fašieti&ne stranke in ki je sedaij deportiran, nc pride v novo zbornico. Nova zibornica se sestane 27. aprila letos. Člani zbornice nimajo imunitetne pravice. Fašistični volivni zakon iz leta 1928, na podlagi katerega je veliki fašistični svet delegiral 1. 1929, kakor tudi sedaj v zbornico poslance, je izključil imuniteto. Vsak poslanec, ki krši strankino disciplino, bo izldjučan in izgubi mandat. Rim, 26. marca. p. Oficielni rezultat glasovanja je naslednji: od 10.432.536 volivcev je glasovalo 10.041.997, torej 95 odst. Od teh so sc izjavili za 10.025.530, proti jih je bilo 15.265, neveljavnih pa je bilo 1.208 glasov. — Med drugim poročajo, da je bila v Istri in puljskcm okrožju udeležba skoro 100 odst. V nekaterih krajih jc od 7 zjutraj pa do 9 glasovalo že vseh 100 odst. volilcev. Volivni postopek v Italiji j« sledeči: Strokovne organizacije predlagajo velikemu fašističnemu rve-tu kandidate, izmed katerih on izbere 400 kandidatov, ki jih predloži volivcem. Volivci stoje samo pred to izbero, da glasuijeijo v celoti za vso listo, ali pa jo odklonijo. Na volivne listke zapišejo (da) ali »oo« (ne). Listki so tako prozorni, da vo-livna komisija lahko skozi ovitke vidi, kdo je glasoval, kajti listki »si« nosijo barve državne tro-bojnice, med tem ko so listki »no« popolnoma beli. Pri zadnjih volitvah 1. 1929 je s »si« bilo oddanih 3,673.000 glasov, proti pa 143.000, Samo po sebi se razume, da m dovoljena nobena proti agitacija proti kandidatom, niso dovoljeni ne ehodi tn še celo je prepovedana vsaka tiskana beseda, ki ne bi bila v prilog predloženim kandidatom. Rim, 26. marca. b. 27. t. m. se sestane v palači Littorio direktorij fašistične stranke. Pod vso Anglijo leže ogromne Anglija neodvisna od sveta plasti fjetrolefCt London, 26. marca. b. Vsa angleška javnost se veseli nad novimi odkritji angleških strokovnjakov, ki so dognali, da v vsej Angliji ležijo ogromni rudniki mineralnega olja. Plast, kjer se lahko pridobiva iz zemlje mineralno olje, se razprostira čez vse ozemlje britanskega otoka. Strokovnjaki so dognali, da so rudniki izredno hogati in da ho Anglija lahko dobavljala olje in derivate v9ej angleški industriji, vojaštvu, letalstvu in da ga bo lahko celo še izvažala. Sedaj je nastala borba za lastni- štvo teh najdišč, ker jih hoče vlada dobiti v svoje roke, medtem ko lastniki močno nasprotujejo. — Vlada z vso naglico pripravlja zakon, po katerem bodo vsa najdišča rudnikov prešla v državno last. Izkoriščanje rudnikov se bo tehnično lahko takoj pričelo. Posledice tega odkritja so se že pokazale na tržiščih. Vsa angleška javnost živahno in na široko komentira odkritje najnovejšega prirodnega bogastva Velike Britanije. Socialisti in iramasoni — verni bratje Življenje vohuna, Iramasona in komunista polkovnika Dumoulina Na uvodnem mestu smo ponatisnili članek iz »Echo de Pariš«, ki nam odkriva, kakšne zveze obstojajo med parlamentarci in med framasonerijo v Franciji, kako poslušni morajo biti poveljem poslanci in senatorji, in kako se določa politika velike države ne v parlamentu in ne po željah ne-informiranega volivca, ampak v tajnih sejali framasonskih lož. Videli smo tudi, kako se bratsko sestajajo v ložah framasonov vsi levičarji, med njimi v prvi vrsti socialistični in komunistični šefi, ki se morajo ravno tako kot vsi drugi, ukloniti vrhovnim poveljem framasonskih občnih zborov, ne pa željam in potrebam delovnega ljudstva, ki so ga za njegovo zaupanje nesramno ogoljufali. Toda najlepša cvetka v tem najnovejšem fra-masonskem vrtu, ki ga je Stavijskijeva afera odkrila, je brez dvoma polko/nik Dumoulin, znan iz vohunskega škandala, ki sedaj polni francosko časopisje. Polkovnik Dumoulin jje hil 1914. leta pe-šadijski poročnik in je hil kot tak vpisan v socialistično stranko. Na koncu vojno je postal že kape-tan. Stopil je v civil, potoval v Rusijo, se po dveh letih vrnil domov in sc vpisal med komunistično stranko ter postal sotrudnik komunističnega glasila »L'Humanite«. Vojaške oblasti so ga poslale v Porenje, kjer sc je poročil z neko Bavarko. Prevzel je vodstvo komunistične revijo »Vojska in demokracija« (Armče et Democratie), ki je bila ustanovljena že pred vojno in ki se je odlikovala ves čas s tem, da je na kar najhujši način blatila vojsko ter skušala hujskati moštvo in nižje šarže proti svojim predstojnikom. Dumoulin si je dal pisateljski priimek »polkovnik Charras«, pod katerim je nadaljeval razdiralno delo v tej reviji. Toda kljub temu je napredoval, postal major, postal podpolkovnik in slednjič je bil odlikovan še s križcem častne legije. Bil je vedno komunistični borec in zelo delaven framason, vpisan pod štev. 775 v pariških ložah. Kot takšen je tudi nekajkrat predaval v tajnih sejah lože o pacifizmu ter zahteval razorožitev Francije. Predaval je v loži »Phoebus« in je slednjič postal član inasonskega stolnega ka-pitelja »Filantropični poborniki«, od koder je bil poslan nad bivše bojevnike, da vrši med njimi pacifistično propagando in ustanavlja komunistične celice. To je tisti polkovnik Charras, komunist in framason, ki se je sedaj razkrinkal kot vodja velike vohunske tolpe, ki je imela svoj sedež v generalnem štabu ter prodajala in izdajala vojaške tajnosti boljševiškeniu generalnemu štahu v Moskvi. — Komunizem, socializem, Iramasonstvo, to so bratje in sestre iste družiue. Razburjeni New York Kraljeve častitke za Veliko noč Belgrad, 26. marca. m. Zaradi nastopajočih velikonočnih praznikov je poslal Nj. VeL kralj vojaštvu sledečo čestitko; »Ob priliki praznika Kristusovega vstajenja pošiljam svojim gg. častnikom in uradnikom, podčastnikom, kaplarjem in redo-vom svoje junaške vojske in mornarice, globoko prepričan, da bo vedno udano in častno izpolnjevala svoje dolžnosti napram dragi nam domovini, svoj pozdrav: Kristus je vstal, junaci. — Aleksander.« Iz Španije Madrid, 26. marca, c. Včeraj so se zopet po vsej Španiji vršile slovesne velikonočne procesije in to prvikrat v novi republiki. Vsi republikanski župani in republikanski višji uradnkj so se polnoštevilno udeležili procesij. v j flltf , ., ifl iv Iz boljseviskih je c Rim, 26. marca. b. Papež je sprejel v avdijenco škofa Matulanisa in Groniskega, ki sta bila pred kratkim izpuščena iz sovjetske ječe. Matulanis je bil škof in apostolski administrator škofije v Leningradu, Gromski pa je bil apostolski administrator v Sibiriji. Barthou na potovanju Pariz, 26. marca. p. Francoski zunanji minister Barthou odpotuje jutri zjutraj v Bruselj, kjer se bo sestal z ministrskim predsednikom de Brocque-villeom in zunanjim ministrom Hymansom. Vendar Barthou ne bo ostal dalj časa v Bruslju, ker ee že ponoči vrne v Pariz. Zopet „čiščenje" v Rusiji Moskva, 26. marca. p. Komisar za težko industrijo je odstavil od vodstva raznih velikih trustov 15 ravnateljev in inženjerjev. Odstavil jih je radi slabega vodstva. Takoj po odstavitvi pa je GPU vse odstavljene zaprla in bodo najbrže prišli še prod sodišče. Komunisti hoteli pognati v zrak vse železniške postaje stavke ne bo Ne razmišljajte! Odločite se! Obdržite samo nogavice z gornjo varstveno znamko, ker samo one so zanesljive. ta imena in njihov vpliv na politiko naše države. . . V članku od naslednjega dne pa objavlja »Echo de Pariš« prvi del parlamentarnega imenika članov lože. Med številnimi znanimi parlamentarci je brez dvoma najzanimivejše ime brata Leona Bluma, voditelja francoskih socialistov, ki se greje med fra-masonskimi brati v loži »socialistična akcija« ter je s tem dokazal, da sta framasone-etvo in socializem eni in isti ookreL Pariz, 26. marca. (a). Iz Newyorka poročajo, da je tamošnja policija mobilizirala vse svoje sile. Oblast jc odkrila veliko komunistično zaroto. Komunisti so hoteli z dinainitom pognati v zrak vse ncwyorške železniške postaje. Po mestu in po predmestjih križarijo močni oddelki policije. Motorna kolesa so oborožena s strojnicami. Včeraj so šoferji, ki stavkajo, zažgali po newyorškili ulicah 20 avtotaksijev, več svojih tovarišev pa, ki nočejo stavkati, so pretepli do krvi. Newyorške oblasti obtožujejo komuniste, da izzivajo nerede, predsednik newyor-škc občine pa trdi, da jc neko podjetje avtotaksijev iz Ciltaga poslalo v Newyork močno skupino tolovajev, da tu izzivajo nerede. Neki Myrth, šolski nadzornik iz Сагуја (In-diuna), trdi, da je prišel nu sled komunistični zaroti, v katero so vpletene po njegovih trditvah tudi nekatere ugledne osebnosti, ki prihajajo pogosto v uradne stike s samim predsednikom Rooseveltom. Večina uglednih listov teh odkritij g. Myr-tha ne jemlje resno ter iih označuje za fantazije. Nekateri listi pu mislijo, da bi bilo za vsak slučaj ie dobro uvesti preiskavo; v podkrepitev svoje sodbe nuvujnjo to, da so nekateri izmed strokovnjakov, ki jih predsednik Roosevelt od časa do časa konsultira, znani po tem, da so dokaj ekistremnih političnih nazorov. Washington, 26. marca. b. Nevarnost splošne stavke v Združenih državah 'je odstranjena s sporazumom, ki nc je dosegel nn konferenci med zastopniki delodajalcev in delojemalcev, katere so se udeležili tudi Roosevelt in general Johnson. Konferenca je trajala več ko A ure in je Roosevelt nekajkrat ostro posegel v debato. ijalcev ogrožajo delavske in- Sporazum se je dosegel tako, da delodajalci priznajo delavcem pravice, da vjiostavijo delavske sindikate in da velja delavska sindikalna zveza kot uradna institucija. »American Federicition of Labour« bo v kratkem igrala važno vlogo v gospodarskem življenju Združenih držav. Delodajalci bodo na podlagi tega sporazuma v kratkem zaključili z delojemalci kolektivne pogodbe. Razen toga se ustanovi arbitražna komisija, ki bo po potrebi izdajala sklepe o tem, če ukrepi delodaja" terese. Nnewyork, 26. marca. p. Štrajk taksišoferjev traja še dalje in prihaja stalno do spopadov s policijo. Dan os so štrajkujoči šoferji napadli ter popolnoma razdejali 12 avtomobilov v gledališki četrti. Vsi poskusi newyorškega župana za pomiritev so bili doslej zaman. Amerika in njeni upniki Washington, 26. marca. p. V ameriški finančni politiki se pripravljajo velike izpremembe. Postavljeni bodo novi principi glede finančnih operacij z onimi dolžniškimi državami, ki niso v celoti zadostile svojim plačilnim obveznostim do Amerike. I'o novem zakonu bo sploh vsak izvoz kapitala v kakršnikoli obliki v tc države prepovedan. Praktično so sicer t.i principi že v veljavi, kar dokazuje prepoved finančnega mifiistr-stva, da se ncwyorškc banke udeleže holand-skega posojiln v Franciji, za kar so hotele že poslali zlato v Holandijo. Nadalje jo bil glede dolgov dosežen sporazum s Finsko in bo ta sporazum še v loku meseca aprila predložen kongresu, ki bo oh tej priliki do hil od Hoosovelta tudi nove predloge glode finančnih zvez z mozonutvom- Svetovni prvaki v Ljubljani Slavnostni večer ne čast norveiansklm smučarjem Ljubljana, 26. marca. Nocoj oh pol 8 so z gorenjskim brzovlakom prispeli v Ljubljano norveški prva-ki-sknkalei, katerim je priredila Ilirija na kolodvoru lep sprejem z godbo. Kako popularni so postali naenkrat ti norveški mojstri, nam najbolj jasno priča veličasten sprejem, katerega so bili deležni nocoj. Ze precej pred prihodom vlaka se je zbralo več tisoč ljudi, ki so došle največje smučarje sveta navdušeno pozdravili. Policija jo jedva vzdrževala red, ker je hotel vsakdo videti junake zraka. Ko so se pojavili pri izhodu, je godba zaigrala, množica jim je pa vzklikala v pozdrav. Pred kolodvorom je najprej pozdravil goste predsednik SK Ilirije g. dr. La-pajne, ki jim jo želel v imenu svojega kluba dobrodošlico. Izjavil je, da bodo klubovi člani stremeli za tem, da z Norvežani ramo ob rami rušijo svetovne l-ekorde. V imenn ljubljanske občine je pozdravil norveške gosto g. dr. GrasKeli, v imenu JZSZ pa njen tajnik g. Joso (loree. Nato je vojaška godba zaigrala norveško državno himno, ki so jo vsi Norvežani glasno peli. Nato se je začel pomikati sprevod ob svlranju godbo in velikim navdušenjem in pozdravljanjem množice po Miklošičevi cesti. Tavčarjevi ulici, Tyrševi cesti do Zvezde, kjer je bil zabavni večer v veliki dvorani na čast gostom. Na čelu sprevoda je bila najprej naša državna zastava, nato ilirijanska, norveška in avstrijska. Zabavni večer se je vršil ob sijajnem razpoloženju in navdušenju ter veliki udeležbi ljubljanskega občinstva, ki jo v tako kratki dobi tako vzljubilo norveške skakalce kakor še nobenih drugih športnikov. Francoski bojevniki stopajo na potuticno plan Sprejem pri predsedniku vlade Pariš, 26. marca. A A. Havas poroča: >Le Journal« prinaša izjavo, ki jo je dal Doumergue delegaciji zveze bivših bojevnikov in vojnih žrtev, ki mu je predložila resolucijo, sprejeto na seji nacionalnega sveta zveze. Ta resolucija zahteva za bivie bojevnike integralno ohranitev pridobljenih pravic, žensko volilno pravico, razpust zbornice in nove volitve. Doumergue ee je zahvalil za obisk bivših bojevnikov in dejal, da je zmeraj želel izkazati priznanje tistim, ki so se toliko žrtvovali za domovino. Dalje je predsednik vlade pojasnil težavni položaj, ki ga je našel, ko je prevzel oblast. »Zagledal sem se pred nalogo,« je izjavil Doumergue, xla najdem 4 milijarde za pokritje proračunskega primanjkljaja. Vlada ni dotlej ničesar zahtevala od biviih bojevnikov. Ko bo pa končala račune in primerjala seznam dohodkov nad seznamom izdatkov ter bi se pokazalo, da je razlika prevelika, vam bo vlada rekla: Ali hočete vi kaj storili: Odgovorili boste lahko, kakor boste hoteli,« je zaključil Doumergue, »toda če boste rekli ne, se bom vrnil domov. Nemiri po vsej Franciji Pariz, 26. marca. c. Včerajšnjo nedeljo jc prišlo po vsej Franciji do velikih nemirov v raznih mestih. Po teh pretepih sklepajoč se zdaj javno lomi premirje mod strankami, ki je bilo sklenjeno z nastopom Doumcrguove vlade. Do najhujših izgredov je prišlo v Toulonu in v Toursu, kjer so socialisti in komunisti skupno napadali pristaše desničarskih strank. Tako so v Toulonu komunisti pretepli do krvi dva višin mornariška častnika. Tudi v Toursu je bilo mnogo ranjenih. Dan pomorskih nesreč Londo, 26. marca. TG. V zadnjih 24 urah se fe danes dopoldne pripetila v Rokavskcm zalivu že druga težka nesreča. Megla je ležala tako globoko nad morjem, da je ladja »Beantry« (600 ton) zadela ob 1800 torsko ladjo »Cardita«. Sunek je bil tako strašen, da se je manjša ladja samo ie nekoliko stresla, nato pa šla kot kamen na dno morja. Dozdaj ni bilo mogoče ugotoviti, kako močna je bila posadka. »Cardita« je pobrala v večernih urah 4 človeška trupla, ki brez dvoma izvirajo od potopljene ladje. Nesreča estonske ladje London. 26. marca. (a). Včeraj je ležala nad angleškim prelivom Rosta megla. Finski parnik »ltomarsundc je trčil ob estonsko ladjo »Stella«. Ladja se je kmalu nato po-greznila. 3 mornarji so bili pri tem ubiti. Oršk| parnik »Ktistnkis« je prav tako zaradi goste megle zadel na plitvino. Na njc-nove brezžične klice na pomoč, je prispelo več rešilnih čolnov. Povelji tk grškega par-nika pa je odklonil pomoč in davi je parnik zopet odrinil na visoko morje. Davi pa sta trčila tovorni parnik »Cardita« in manjši parnik »Bantry«. Ta je kmalu nato postal plen valov. Celjuskin Moskva, 26. marca. TG. Danes so slišali SOS signale (klice na pomoč) od ledolomiica »Lipha«, ki se nahaja nedaleč od Vladivostoka na potu proti Petropavlovsku in dalje v Severno morje na pomoč »Čeijuskinovi« posadki »Lipha. pravi, da je zadela na ledeno goro tako hudo, da ima ob desni strani veliko odprtino. Tudi strogi so toliko poškodovani, da ladje ni mogoče več voditi in da jo nosijo viharji neznanokam po morju. Iz Vladivostoka je odplul takoj drugi ledolomilec in so odletela tri ruska letala na pomoč poškodovani »Liphi«. Od rta Vankaren so odletela danes tri ruska letala proti Schmidtovemu taborišču, a so naletela na strašne snežne viharje, ki so eno letalo treščili na tla, drugi dve pa sta z veliko težavo prišli nazaj v svojo bazo. Ledolomilec »Krasin« je odpotoval na svojo dolgo pot v Severno tr.orje. Nesreče po vsem svetu p Pri rušenju delavnic v bližini centralnega kolodvora v Varšavi se je podrl nezavarovan zid, ki je pokopal pod sabo 6 železničarjev in delavcev. Izpod ruševin eo rešili 3 de.lavce žive, eden je mrtev, dva sta pa težko ranjena. V eni izmed velikih tekstilnih tvornic v Tod/u je ponoči sredi dela izbruhnil požar. Med delavstvom je nastala panika, ki je zahtevala več žrtev. 13 delavcev je bilo težko ran jenih ter prepeljanih v bolnišnico. Zaradi panike se je dvema delavcema zmešalo ter sta stekla naravnost v ogenj, odkoder ju še niso dobili. Svak lastnika tovarne je tudi prišel v ogenj ter pa je zrušeni strop zdrobil pod seboj. Prihiteli gasilci niso mogli rešiti ničesar, temveč so snmo lokalizirali ogenj, da se ni razširil na sosednje hiše. Iz Tokia poročajo, dn je pri požaru mesta Hakodate doslej P556 smrtnih žrtev. (>d 90 u jetnikov tamošnjih kaznilnic se jih je vrnilo v kaznilnico, oziroma javilo že 63. Nad mostom New Orleans je danes divjfll silen vihar, ki je porušil 7 blokov hiš. Vse električne napeljave so bile prekinjene. Ravno tako so uničene telefonske in telegrafske žice. tako dn ni bilo mogoče takoj zaprositi za pomoč. Doslej govore poročila o velikean številu ranjencev, Število smrtnih žrtev pa še ni znano. V Avstriji ne ho več splošnih volitev Dunaj, У). marca. AA. Včeraj je zvezni kancler dr. Dollfuss govoril v Klosternenburgu. Tekom svojih izvajanj je izjavil, da po novi ustavi v Avstriji ne bo več splošnih volitev. To izjavo smatrajo politični krogi tako, dn no nova ustava odpravila tudi volitve državnega predsednika. Zaradi tega bo nova ustava mnogo radikalnejša, knkor so prvotno mislili. Heimvvehrovsko čnsopisjo znstnpa mnenje, da vlada ne bo mogla rešiti važnega vprašanja predsedniških volitev brez sporazuma s Ileim-vv dirom. Heimivehr bo razpuščen 7 Dunaj, 26. marca. k. Današnji »Welt-lilatt« piše, da se bodo v zvezi z objavo nove avstrijske ustave razpustile vso strankarske oboroženo organizacije in se stopile pod enotnim vodstvom v enotno Vaterliindische Front. Seja senata Dolgimi, 26. marca. b. Na današnji dopoldanski seji senata se je pred prehodom na dnevni red sporočilo, da je Imunitetni odbor predložil plcnnmu senata svoje poročilo glede zahteve pravosodnega ministra, da so senator dr. Ploj izroči sodiščn. Nato so bili sprejeti proračuni gradbenega, kmetijskega in trgovinskega ministrstva ter ministrstva za gozdove in rudnike. Jutri bo 11. Jevtič govoril o zunanji politiki. Resolucije Glavne Zadružne Zveze Poskusen atentat na Roosevelta Washlngton, 26. inarcn. k. Danes jo bil poskusen atentat na predsednika Roosovel-ta. Atentator je baje slaboumen in se zove Hayode in je 27 let star. Prišel jc popolnoma neovirano v Belo hišo in tik pred Roo-seveltovo sobo srečal gospo Rooseveltovo. Gospa ga je vprašala, kaj hoče, nakar jc rekel, da jo prišel osebno prosit Roosevelta podporo. Gospa mu je odvrnila, da naj napravi pismeno prošnjo in da jo naj proda uradnim potom. Hkrati jo zaprosila blizu stoječega detektiva, da odpelje tega človeka s seboj. Roosevelt jo, šele pred nekaj dnevi odpovedal vse osebne straže v Beli hiši jn ga jo od tedaj naprej polog vratarja stražil samo en detektiv. V par vrsticah Iz \Vilna poročajo: Boksaška tekma med estonsko reprezentanco, ki odide na budimpeštan-ske tekme za prvenstvo Kvrope, in reprezentance mestu Wilna se je končala 10 :6 v korist Lstoncev. Zaradi kopičenja ledenih plošč na reki Dvi-ni, je v severovzhodni Poljski prišlo do povodnji, ki so zajele več vasi in tudi mestece Dzisno, ki leži nedaleč od sovjetske meje. Prebivalstvo so morali evakuirati. Oblast je poslala pomoč. Japonski parlament je sprejel zakonski predlog, po katerem so daje vladi pooblastilo, da zviša carino za 100%, ali pa da popolnoma prepove uvoz blaga v Japonsko iz onih držav, ki ovirajo s previsokimi carinami izvoz japonskega blaga. V Mosini v Italiji je v kemičnem laboratoriju na vseučilišču nastala hujša eksplozija ob priliki eksperimentiranja. Profesor kemije Olivleri je bil hudo ranjen, njegov pomočnik dr. lrera pa lažje. Oba sta dobila tudi živčni napad. Curih. 26. marca. b. »Biirsen Nnchrichten« poročajo iz Berlina, da je predsednik Reichsbanke ponovno opozoril na naravnost katastrofalno stanje Reichsbanke, katere zlata podlaga znaša samo še 250 milijonov mark. Vlado je opozoril, naj »e ne spušča v nikakršne eksperimente v svrho pobijanja brezposelnosti, ker banka nima nobenih sredstev za to na razpolago. Sovjetska vlada je odločila, da pošlje v poljske Inke rusko brodovje. Poljska mornarica bo ta obisk vrniln šo leto-« meseca maja. Ponoči oh 11 jo umrl don Marjan Kc-lava, konzistorijalni svetnik in generalni vikar mostarske škofije. Po vesteh iz Moskve hI hlln sovjetska Rnsija pripravljena stopiti v Zvozo nnrodov pod temi pogoji: 1. Vse članico Zvezo narodov priznajo sovjetsko Rusijo. 2. Vse državo so v Zvozi ntirndnv enakopravno. .1 Pri glasovanju so ukine načelo soglasnosti. Zagrebška vremenska napoved: Lahka oblačnost, toplo stalno vreme. Dunajska vremenska napoved: Koroško in Štajersko: oblačno in nagnjenje k padavinam. Na seji Glavne zadružne zveze v Belgradu dne 25. t, m. so bile »prejete te-le resolucije: I. Kongres Glavne zadružne zveze ugotavlja, da so teško kmetijsko krizo v naši državi poslabšali ukrepi, ki so bili naperjeni proti kmetijskemu proizvajanju in zadružništvu. Posledica tega je popolna neorganiziranost kmetijstva, ki ne more vedno zadovoljili niti inozemskih, niti domačih trgov. Zato je kongres soglasno tega mnenja, da je za reševanje kmetijske krize treba nujno ukreniti tole: 1. Izvršiti organizacijo načrtnega kmetijstva ter mu omogočiti sredetva za proizvajanje pod pogoji, katere more kmetijstvo danes prenašati. Varstvo industrijskih proizvodov ne sme biti na škodo kmetovalcev-proizvajalcev, niti na škodo kmetovalce v-konsumento v. 2. Zadružništvo je edina gospodarska organizacija, s katero je mogoče rešiti težko kmetijsko krizo. 3. Vse zadružništvo mora biti deležno enakega ravnanja ter eno ne sme imeti predoravic na škodo drugega. Edinost je izražena v Glavni zadružni zvezi, a en zadružni zakon naj omogoči nadaljni razvoj svobodnega zadružništva. 4. Zadružništvo mora biti deležno onih kreditov, katerih je deležna industrija in trgovina pri državnih in pooblaščenih denarnih zavodih. 5. Interesi države so istovetni z interesi kmetov. Od njihovega položaja je odvisna bodoča usoda države. II. 1. Kmetijske zadruge so združenja kmetov posebne vrste in pomenijo organizirano celoto kme-tov-dolžnikov in kmetov-upnikov. Zato bi bilo potrebno z uredbo o zaščiti kmetov, katera je zaščitila posameznega kmeta, izvzeti tudi kmetijske zadruge od odredb te uredbe. To je tembolj potrebno, ker vsa sredetva, ki jih imajo kmetijske zadruge, skoraj izključno izvirajo od samih kmetov ter vse izgube kmetijskih zadrug končno padajo zopet na samega kmeta. 2. Z ozirom na posebni značaj kreditnih zadrug je treba iz odst. 11 čl. 3 uredbe o zaščiti kmetov izvzeti vse kreditne zadruge od dolžnosti boni-ficiranja 2% za odplačilo dolgov, narejenih pred časom njihove zapadlosti, ker bi v nasprotnem slučaju izgube zadrug, ki bi nastale vsled bonifikacije 2%, morali nazadnje vendarle nositi sami kmetje-dolžniki, ki so člani zadruge. 3. Ako se pa zadruge ne bi oprostile dolžnosti zgoraj omenjenega bonificiranja, se naproša kraljevska vlada, da Glavni zadružni zvezi da sredstev, iz katerih bi se v okrilju Glavne zadružne zveze ustanovil fond za pokritje izgub zadrug, nastalih vsled fonificiranja za odplačila dolgov, ki 60 nastali pred časom njihove zapadlosti. 4. Sredstva, ki jih določa čl. 6 uredbe o zaščiti kmetijskih zadrug in njihovih zvez za ustanovitev sanacijskega fonda, ne morejo v zadostni meri služiti nameravanemu namenu. Zato je potrebno, da kraljevska vlada dobi način, kako naj v ta fond dotira iz državnih sredstev primerne prispevke, ki bi bili vsaj tako veliki, kakor prispevki same zadružne organizacije. III. 1. Različnost in neenakost zadružne zakonodaje v naši državi nalaga najbolj perečo potrebo, da bi se s čim ožjim sodelovanjem z naSim zadružništvom sklenil enoten zakon o gospodarskih zadrugah, kateri naj našemu zadružništvu omogoči nemoteno delovanje in svobodni razvoj. 2. Zaradi obrtnega zakona vnovič zahtevamo njegovo revizijo v tem smislu, naj se ozira na temeljne lastnosti zadruge, ki je posebne vrste gospodarska oblika, katera ne teži za dobičkom; zato tudi ta zakon ne sme postopati z zadrugo kot s trgovskim podjetjem. Zadruge je treba posebno osvoboditi varuštva prisilnih trgovskih združenj, med drugim tudi zaradi nasprotujočih si interesov trgovcev in zadrug. Vse upravno postopanie, ka-teTO po sedanjem obrtnem zakonu opravljajo tudi za zadruge prisilna trgovska združenja ter trgovske obrtne in industrijske zbornice, je ob reviziji tega zakona treba izročiti v področje zadružnim zvezam, katere so tudi stvarne in zakonite pred-stavnicn zadrug. Glavna zadružna zveza je na tne-rodajna mesta že poslala svoje izdelane predloge za revizijo obrtnega zakona; ti predlogi so opravičeni minimum zahtev našega zadružništva. 3. Zadruge kot ustanove za medsebojno pomoč gospodarsko in socialno najšibkejših družabnih slojev imajo pravico, da se njihovo delovanje olajša z davčnimi, takstnimi in poštnimi olajšavami. Z zakonom o spremebah zakona o neposrednih davkih so za oprostitev zadrug od društvenega davka postavljeni taki pogoji, da skoro vse zadruge prav lahko morejo za vedno izgubiti oprostitev od tega davka tudi ob najmanj strogi davčni praksi; saj že slučajna in nenameravana prodaja blaga kakemu nečlanu ali slučajna prodaja kakega predmeta, ki je v seznamu luksuznih predmetov, ima za posledico trajno izgubo davčne oprostitve. Ta položaj že sam na sebi zahteva spremembd, da se določbe zakona o neposrednih davkih soglase z vsebino in naravo zadružnega delovanja. MIRIM KRALJICA ČOKOLADE Lepo in poeeni darujete, če porabite za Vaša darila odlične In okusne Mirim Izdelke Pajite in zahtevajte izključno Mirim izdelke, pri kalerih Vam je kvaliteta zajamčena. .Utrinki. PO 84 LETIH Ni vsakdanje, da bi ta kakega petnika bila nakazana nagrada šele po 84 lelih. Zgodilo te je to pri B al ta e a. Neka francoska literarna družba za tvojo vsakoletno literarno nagrado ni dobila po njenem mnenju nobenega primernega živega pisatelja. Nakazala jo je torej Balzacovi hiši v Parizu, ki bo preurejena v Balzacov muzej. Veliki francoski pesnik je umrl 1850 po ogromnem literarnem delovanju. Ril je star 51 let, pa je zapustil 50 knjig, o katerih pravi literarna zgodo-vina, da so nenadomestljive vrednosti. Ce bi napisal le Eugenie Grandet, bi mu bilo ohranjeno tastno mesto v Ive/ovni literaturi. Morda pa to možje, ki so nakazali sedaj denar za Balzacov muzej, hoteli s tem počastiti delo, ki je prepozno prišlo do prave veljave. SPOŠTOVANJE PRETEKLOSTI V Chalfont-Saint-Gilrs, r grofiji Bucks na Angleškem, je sredi glavne ceste ostanek drevesa, ki občutno ovira promet. Tn deblo občutno ovira promet. toda nihče ie dosedai ni pritrl na misel, da bi ga odstranili, ker je po izročilu pod njim pesnik M i 11 o n uapitul »Izgubljeni ilaradii*. Cisto blitu 4. Zakon o neposrednih davkih ima določbe, ki si med seboj nasprotujejo, Trije temeljni člani zakona o neposrednih davkih, ki govore o ne-obdavčevanju ln o obdavčevanju zadrug, so: čl. 76, 81 in 86. ■— Medtem ko čl. 76 izrecno pravi: da so vse zadruge in njihove zveze davka oproščene, ako ne razdelujejo dobička, ne izplačujejo tantiem ter se njihove rezerve nikdar ne morejo razdeliti; medtem ko se v čl. 84 določa, da pri zadrugah, katere del dobička ali ves dobiček po svojih pravilih razdele med člane v sorazmerju s kupovanjem, ta dobiček ne spada pod davek, če se na ta način deli; — pa istočasno čl. 86 pravi, da davek na dobiček podjetij, ki so obvezana račune javno polagati, plačajo od dobička zadruge iz čl. 84 10%. — Ker davčni organi seveda ne poznajo vedno namenov zadružništva, bi bilo potrebno in koristno, da bi minister financ o priliki z razpisom opozoril davčne oblasti na čl. 86, kateri ni jasno steliziran, da ni v protislovju čl. 76 in 84 in da se 10% davek ima razumeti samo za tiste zadruge, katere nimajo pogojev iz čl. 76 in 84, s katerima eo zadruge oproščene davka. 5. Okrožni urad v Novem Sadu je razglasil, da morajo člani obrtnih proizvajalnih zadrug biti zavarovani pri Okrožnem uradu kot navadni delavci. Mi pa mislimo, da s proizvajalnimi zadrugami delavci postanejo lastni delodajalci, ker so istočasno delavci in delodajalci; niso pa več najeti delavci ler kot laki ne spadajo več pod predpise, ki veljajo za najete delavce. Minister za socialno politiko se je pridružil mnenju urada za zavarovanje delavcev. Tako tolmačenje je po našem mnenju napačno in zato prosimo, da ee izda meritorna rešitev, ker to stvar različne uredbe različno tolmačijo. Člani takih zadrug so tudi zadružniki in sicer s stvarnega in pravnega stališča. Zato jih je treba tudii za take smatrati ter ne za najete delavce. 6. V zakonu o spremembah taksnega zakona je določeno, da morajo denarni zavodi predlagati monopolizirane obračune. Zadružne organizacije so od finančnega ministrstva prosile pojasnila, ali ti predpisi veljajo tudi za zadruge. Ustno je v ministrstvu financ bilo povedano, da ta določila za zadruge ne veljnjo, pač pa posamezne davčne oblasti čisto drugače postopajo. Zalo je nujno potrebno, da se o tem izda meritorna rešitev, da bi se zakon na ta način ne izvrševal tako različno. Akcija lastnikov Biairovih posojil Ljubljana, 26. marca. Nocoj ob 6 se je pod predsedstvom dr. Š e r k a vršil v Zbornici za TOI sestanek domačih lastnikov Biairovih in Seligmanovega posojila. Na sestanku je poročal g. dr. Stanislav Lapa j n e o korakih, ki so jih v svojo zaščito napravili v Belgradu pri raznih Činiiteljih, kakor pri finančnem ministru, Narodni banki, banki »Franco-Serbe« in drugje ter povsod razložili, kako zelo eo ogroženi in prikrajšani interesi domačih lastnikov v primeri z zunanjimi. Po informacijah finančnega ministra je prišlo v našo državo za 11 milijonov dolarjev teh posojil. Država postopa popolnoma različno z inozemskimi porterji posojila in z domačimi. Za 5 milj. dolarjev pa je tudi prošenj za naknaddi)o nostrifikacijo Blaira. Dr. Lapajne je svoje poročilo takole zaključi; Tendenca finančnega ministrstva je, da «B-po-služi glede svojih inozemskih dolgov raznih dogovorov, ki jih je naša država sklenila z inozemskimi upniki ali pa da se vsaj posluži principov reci-procilete oziroma retorzije. Zato je korak finančnega ministrstva, da je po možnosti izenačilo domače porterje Biairovih obveznic s porterji notranjih posojil v sedanjih časih pozdraviti, ker uživajo notranji upniki večjo zaščito od zunanjih. Pripomniti pa je, da ae porterji Biairovih obveznic s perforaeijo ne odpovedo nobenim pravicam, ki so označene na obveznicah, razen pravici prejemati izplačilo kuponov v dinarjih. Odprto ostane tudi vprašanje ali mora naša država preračunavati dolar po zlatem kurzu, kot je navedeno na obveznicah ali po dnevnem kurzu. To vprašanje pa se more rešiti le na ta način, da vloži kak imejitelj Biairovih obveznic tožbo pri rednem sodišču v Belgradu na izplačilo razlike mod taktičnim izplačilom in med zlato vrednosljo dolarja. Zato je svetovali, da pustijo domači imejitelji nostrificiranih Biairovih obveznic isle parforirnti z oznako »Pa.vable en dii^irst in da podpišejo izjavo, irlasom katere se zadovoljijo z izplačilom kuponov in obveznic v dinarjih. Belgrajske vesli Ljubljana, 26. marca. ЛЛ G. bon dr. Dragft Marušič je z današnjim dnem zopet nastopil svoj delni letni odmor. Belgrad, 26. marca. (a). Kmetijski minister je v soglasju z ministrskim svetom ustanovil pri kmetijski vzorni in kontrolni postaji v Zagrebu odsek za pridelovanje krme. V to svrho je vzelo oil min. za socialno politiko posestvo »Kalinovioe« pri Zagrebu, kjer izdeluje šola narodnega zdruv-ja iz Zagreba človeške serume, v najem za dobo 12 let. Belgrad, 26. marca. m. V vseeučiliški dvorani je bil danes občni zbor Glavne kmetijske nabavljalne zadruge. Iz poročila, ki je bilo podano na občnem zboru, posnemamo, da ima sedaj Glavna kmetijska nabavljalna zadruga včlanjenih 1155 zadrug. je hišica, v kateri je Milton stanoval in ki so jo spremenili v Miltonov muzej. 2e večkrat je prišlo v razpravo, da bi deblo, ki tako občutno ovira promet, vendarle premaknili kam drugam z glavne cette, pa je vedno imagalo spoštovanje pred zgodovino. Ce morajo vozniki na mestu napraviti ovinek. nič ne de. Pri tem lahko razmišljajo o zgodovini in o možeh, ki so jo ustvarjali. N0B1LE KOT REŠITELJ? Brodolomci rčeljuskina< so še vedno na ledu. Rusi te teveda intenzivno trudijo, kako bi rešili nad 'JO ljudi, ki jih viharji tirajo proli severu. Kakor znano, je general Nobile, znan izza ponesrečenega zrakoplova *Italia« na severni tečaj 1H28, ic nekaj lel inštruktor sovjetskih zračnih sil. V sedanji nesreči baje svetuje, naj bi se ponesrečencem pohitelo na pomoč z zrakoplovom. Pol iz Moskve do IVranglovega otoka, kjer se nahajajo ponesrečenci, je dolga, a zopet ne tako dolga, da ne bi kazalo poskusiti tudi tega sredstva. Bilo bi vsekakor lepo, ko bi se Nobilu posrečil poskus: s tem bi izmil rr.ni iz srhe martrž, ki ml\liio% da ga morejo videli na njem listi, ki so poznavalci katastrofe usa leta 1928. Loška dolina - še vedno jezero Ing. Hočevar t Povodnji na Ljubljanskem Barju in kraških poljih Izredne padavine v maju in septembru 1933 so povzročile obsežne povodnji, prizadeti pa so bili predvsem Ljubljansko Barje in vsa kraška polja. Grafikon nam nazorno kaže letno razdelitev padavin in vodostajev za kraje Vrhniko, Planino in Cerknico. Radi boljšega pregleda je priložena tabela padavin in vodostajev od 20. sept. do 1. okt. 1933. Ledprl, se spustil skozi in se z velikimi težavami v spodnjem oblačilu privlekel do bližnje sosedinje Urlepove Marije, kjer so mu dali zasilno ležišče. Bil je tako zdelan. da ga pri sosedovih niso takoj spoznali in so ga spoznali šele pozneje po glasu, ko je pripovedoval, kako ga je ponoči s sekiro napadle žena in ga poškodovala. Pripovedoval je, je prišla obdolženka še naslednje jutro k njemu v sobo. ga vprašala ali želi zajtrkovati, Ko je to potrdil, ga je začela pretepati, s palico |»o glavi, isto je storila tudi opoldne. Zvečer istega dne je pripomnila, da ga bo še enkrat, »ako ne bo medtem crknil«. Kelhar Jože je bil prepeljan v bolnišnico v Krškem, kjer pa je dne 28. decembra 1933 umrl. Pri današnji razpravi je obdolženka med izpraševanjem, ves čas jokajoč, praznala svoje dejanje, češ. da ni imela namena moža usmrtiti. Po zaslišanju 5 prič. ki so v glavnem potrdile zgoraj navedena dejstva ter po govoru drž. tožilca in zagovornika, je senat razglasil sodbo. Kelharjeva je bila za svoje dejanje obsojena na 20 let robije. Cerknim Pasijon. Lepo število dramatičnih predstav ic bilo vprizorjenih na našem odru v hranilnični dvorani, vedno je bilo dosti zanimanja zanje, toda toliko kakor za Pasijon šc nikdar. Saj so bile vstopnice za prvi predstavi do malega že v predprodaji razprodane. Kljub slabemu vremenu so prišli na Pasijon celo iz oddaljenih Blok in Sv. Vida, da ne govorimo o onih iz Žirovnice, Grahovega, Begunj, Unca in Rakeka. Ker je popraševanje za vstopnice že sedaj veliko, priporočamo zlasti za oddaljene kraje, da jih pismeno naroče. Predstavi bosta šc na veliki četrtek ob 19 in na veliki ponedeljek ob 15. Zlasti za to predstavo naj interesenti oddaljenih krajev vstopnice rezervirajo v trgovini Lovko v Cerknici. Zadnja predstava bo na belo neAeijo. Stari trg, 24. marca. Deževje v zadnjih 14 dneh je povzročilo v tukajšnji dolini katastrofalno povodenj. Odprli eo se nezmani bruhalniki, ki so bruhali iz tal po več metrov visoke curke, nedolžni potočki so na mah postali hudourniki, požiralniki so spričo tolike množine vode odpovedali, vode so se zgrinjale v eno samo jezero. Glavno vodovje prihaja od [x»bočja Snežniškega gorovja in iz vznožja Ročne gore kot močan Obrh. ki takoj v pričetku goni mline in do sedaj storilo za omiljenje povodnji. Vsled novih povodnji pa so se požiralniki zopet za mašili. Od hude povodnji L 1923 se je starotrška občina zopet začela brigati za odvajalna dela in se zavzemala v prvi vrsti — poleg vodovoda — da se čimprej izvede očiščenje in razširitev požiralnikov. Načrte je že izdelal hidrotehnični odsek banske uprave. Slične povodnji kaikor ta so nas obiskale v tO mesecih petkrat. Dvakrat smo sodili, trikrat sejali, vedno je vse postalo žrtev vode. Ljudstvo obupano zrev prihodnjost, preti mn lakota. Zato nnj se oblasti zganejo in s potrebnim kreditom pripomorejo, da se v najkrajšem času prično dela za melioracijo naše doline. Najhujše pa je to, da ljudstvo ne bo imelo spomladi dati kaj v zemljo, pri mnogih pa niti v usta. f 91 letni Jurij Gregorc Novo mesto, 25. marca. Del Kožaršč z šmaruto žage. Ta dva dotoka sta glavna in najmočnejša, vendar MaLi Obrh v veliki suši usahne. Ta vodu ima pri Danali toliko večjih in manjših ponorov, da sproti ponikne; male povodnji, ki nastopajo po večjih množinah padavin, odtečejo v nekaj dneh. Trajanje večjih povodnji je različno, odvisno od padavin. Dolina se napolni v 72 urah, srednja glolx>čnia vode meri 3.8 ni, vsa množina vode pri 690 ha poplavijenega ozemlja meri 26 in pol milij. in*, za odtok rabi 18 dni. Vzrok, tla se vode ne morejo hitro odtekati, je, da so podzemske struge zožene in ponori zasuiti. Radi vsakoletnih povodenj Loškega polj« ee je prebivulstvo večkrat obračalo na mero-dajne oblasti za pomoč pri pospešitvi odtok« visokih voda. Po katastrofalni povodnji 1. 1872 se je občina večkrat obrnila na dež. vlado s prošnjo za nujno potrebno melioracijo Loške doline. Uspela je v toliko, da je dež. vlada odobril« manjše kredite, s katerimi so bil« krita raziskovanja. Dognali so, da prične glavni ponor — Golobina — delovati šolo pri višjem stanju vode, ko je dolina že poplavljena. Živahnejša nkcijn se je pričela 1. 1880. ko se je ustanovili! v edina zadruga. Predsednik je bil J. pl. Obereignor, ravnatelj graščinskih gozdov v Snežniku. Kot nn-čelnik si je nunogo prizadeval dognati, na kakšen način bi se dal pospešiti odtok in s tem omiliti povodnji. Do izvršitve odvajalnih do! je prišlo šele po 1. 1900, ko je bil župan Anton Po-nud«. Po tem letu so bilu opazovanj« od Borovnice do Starega trga končana, načrti so bili predloženi dež. v!«di in tn jim je zagotovila podporo. Leta 1902 so se pričel« deln za odvajanje vode i-z Ix>ške doline, ki so se vršila v resledkih do leta 1910. ova nnpravn je poktizaln velike koristi: vod« je v veliko krajšem času odtekla, odtočne rnz-оцлге so ee zboljšule. To je bilo «*e, »g dal šest, od katerih sta dva umrla, je odgojil pošteno ir, krščansko in jih preskrbel, kakor jih more preskrbeti le pošten in dober oče. Težko ga je zadel udarec, ko mu je 1. 1913 umrla njegova žena Marija, pet let nalo sin France, ki je bil izučen dežnikarske obrti, « čez dve leti sin Jože, absolvirani jurist. Vendar je moško prebolel udarce nemile usode u i molil in delal. Gospod Gregorc je bil tudi dolgoletni naročnik »Slovenca«, ki ga kljub temu. da so mu oči močno opešale ni odpovedal, ampak mu ga je glasno čitala njegova služkinja. Pokojnik je bil dolgo vrsto let član ljub I ja nekega Kat. društva rok. |*>moč.nikov ter i ustanovni in častni član Kat. društva rok. poni. v Novem mestu. Danos popoldne ob 4 ga bomo spremili n« njegovi zadnji poti ter se poslovili <*l njeg« z« vedno. Saj nam je bil vsem ljub. ker si je s svojo šepavostjo in humorjem zjial osvojiti srca vseli, ki so imeli priliko priti z njim v dotiko Blagi pokojnik nam Im ostal trajno v lepem spominu. Žulujočim ostalim |>u naše iskeno sožalje! — Pri nagnenfn k maščobi, protinu »ladkn-sečnoeti izboljšuj naravna *Franz-Joselo«a« grenčice delovanj* želodca ta črevesa in traioo poepeši prebave. Novega dela iščem! Ali Vam lahko pomagam? Kadar se lotite velikega pospravila, mislite name I Jaz sem prava moč z a umivanje o k e n. Jaz umijem okna da se svetijo kakor zrcalo ... in utrem pot svetlobi v Vase stanovanje! In nikdar ne ostanejo za menoj praški ali brazgotine - tako oprezno čistim vse I VIM ČISTILKAVIM ČISTI VSE ! Ljubljanske vesti: Elektrotehnični obrtniki zahtevajo Ljubljana, 26. marca. Ljubljanski elektrotehnični obrtniki nam sp-o-zočajo: Obrtniški stan, ki je eno največjih jamslev razvoja narodnega gospodarstva, v mnogočem jedro gospodarske osamosvojitve države in narodova davčna moč, preživlja težke čase. Naši obrtniki, ki so z intenzivnim delom postali mojstri svoje vede in ki so dolgo dobo v borbi z duhom tuje tehniške »ile orali ledino slovenskega obrtništva, dobivajo iz dneva v dan čim več nadomesti-teljev in v mnogih panogah se že kaže propad njihove eksistence. Na eni strani ee vsled pomanjkanja voditeljekih mest in obratovodij pred obrtnika postavljajo znanstvoniki-inženerji, da bi si zagotovili obstanek po dolgem študiju, na drugi strani pa razna močna podjetja v lastnih režijah izvršujejo dela obrtnikov, kateri tako postajajo nepotrebni. Posebno poglavje v tem boju za obstanek pomeni borba med elektrotehničnimi obrtniki in mestnim električnim podjetjem v Ljubljani. Jasno Poljski poslanik v Ljubljani Danes pride v Ljubljano poljski poslanik in minister gospod Vladislav Schvvarzburg-Gunther na proslavo godu maršala polijske republike, Jožeta Pilsudskcga, ki se bo vršila zvečer je, da obrtniki ne morejo konkurirati avtoritativnemu mestnemu podjetju in je samo vprašanje, kdaj bo stan električnih obrtnikov popolnoma obubožal, če merodajni faktorji ne bodo uvideli nepravega postopanja in podprli obrtniškega stanu. Obrtniki, ki eo zaupljivi davkoplačevalci mestu Ljubljani, kateri vzgajajo ves naraščaj in zaposlujejo izučene moči, so se zavzeli za svoje pravice in povedali zahteve v mestnem svetu. Zahtevali so, naj mestno električno podjetje analogno drugim občinam v državi opusti izvrševanje hišnih inštalacij na račun privatnih strank, kajti z obrtnikom propada davkoplačevalec mestne občine, propada legalno strokovno osebje in naraščaj. Mestno električno podjetje in mestna občina, ki ima mnogo potrebnih drugih delovnih prilik, ki jih kot gospodarsko močnejše zmore, naj ne pusti, da ta dela izvrSujejo tuje firme in naj se ne bori za delo s svojimi davkoplačevalci. Prepričani smo, da bodo električni obrtniki dosegli razumevanje na vseh mestih in da bodo svoje upravičene zahteve čim prej uveljavili. Obrtniki. Pregarc, Vdovič, Schwciger, Naglič Marija, Žagar, Kosič, Klepec, Zupane, Curk, Kobal, Bajželj, dr. Čampa, Skok, Griinfeld, v nadzorstvo pa: Šrukclj, Vlahovič, Ivane, dr. Vrščaj, Medved, © Težave tramvaja. Vsako nedeljo je naval izletnikov v Št. Vid tako velik, da ga tramvaj komaj zmaguje. Zlasti v večernih urah «e je i/kazalo, da bi bilo na vsak način potrebno večje število voz. Nekaj rezervnih vo/. naš tramvaj sicer ima, ne more pa jih postaviti na šentviško progo, ker bi bilo izogibanje nemogoče. Med šišenskim in šentviškim delom proge > manjka namreč kretnica. Sedaj se je vodstvo tramvaja odločilo, dn tako kretnico zgradi, po-' treben pa je za lo primeren kos zemljišča oh ceeti. Maloželezniška družba je lako zemljišče I že odkupila in se lx> kretnica v kratkem zgra-' dila. Potem bodo ob nedeljah n praznikih vo-' žili tramvajski vozovi v št. Aid vsakih šest mi-j nut drug za drugim, tako, kot vozijo sedaj v šiško. — Zadnjo nedeljo promet št. Vid ni bil tako velik, kakor običajno vsak<, nedeljo, pač zato ne, ker je mnogo ljudi odpotovalo v Planico k smuškim tekmam, drugi pa zopet štedijo denarje za izlete ob velikonočnih praznikih. 0 Podpornemu društvu za gluhonemo mladino jc poklonil g. dr. Hugo Baumgartcn iz Trbovelj kot honorar za operacijo čeljusti po dr. Savi Pireu znesek 500 Din. Za ta velikodušni dar se društvo najtopleje zahvaljuje. v Narodnem gledališču s slavnostno predstavo poljske opere »llalke«. Kot pokrovitelj slavnosti bo spregovoril g. minister o pomenu tega poljskega narodnega praznika. Orkester bo izvajal poljsko narod-, hirnno — in sicer prvič v Ljubljani. Ob prihodu gospoda ministra Scnvvarzburg-GOntherja v Ljubljano pozdravljamo toplo prijatelja jugoslovanskih narodov. Najugodneje kupite ali naročite d&mshe pJašCe in Kostume v damski konfekciji A. Pausin. i.tubitana. Kongresni tre S Delo in eksistenca V nedeljo se je ob 10 dopoldne vršil ustanovni občni zbor društva »Delo in eksistenca«, o katerem je včerajšnji »Ponedeljski Slovenec« na kratko že poročal. Kakor je bilo iz uvodnih besed predsednika Draga Kosma, občinskega svetnika in načelnika mestnega socialno-političnega odseka, razvidno, je glavni namen društva energično pobijanje bede in brezposelnosti in to s praktičnim delom, ki naj gre za tem, da se pomaga, in to takoj, najbednejšim med nami in se jim preskrbi zaslužek in kruh. V tem smislu so bili sestavljeni tudi podani referati. 0 nezaposlenosti manuelne-ga delavstva je poročal grafičar tov. Jože Štrukelj. Iz njegovega referata posnemamo izčrpen statistični materijal, ki nazorno kaže strašne številke, ki dado mnogo misliti. Zanimivi pa so njegovi konkretni predlogi, kako odpomoči temu zlu. Ker se vrši slična anketa v istem času tudi v našem listu, bodo gotovo zanimali tudi naše bralce: v vseh panogah dela naj se striktno upošteva delovni čas, ki je predpisan v zakonu o zaščiti delavstva, čezurno delo naj se ukine in uvede naj se točnejša kontrola o zaposljevanju inozemskega delavstva. Radi tega je nujna potreba, da se pojača služba državnih inšpekcij dela. Prav tako naj se uvede zavarovanje delavstva za starost in onemoglost. O brezposelnosti med inteligenco je govord prof. Štrukelj in o brezposelnosti zasebnih nameščencev g. K r e u t z e r. Ni res, da je brezposelnost problem, ki ga ni mogoče rešiti. Vae polno ije rešitev, le pristopiti je treba k takojšnjemu praktičnemu delul Narodna banka naj bi naši domači industriji in trgovini dala potrebna sredstva in pomagala našim bankam in hranilnicam, da bodo lahko zopet redno izplačevale vlagateljem njihove vloge, ker bo delovni trg lahko s tem zopet oživel. Popolnoma omajano zaupanje v naše domače denarne zavode bi se zopet povrnilo med naše zbegano ljudstvo. Dalje naj država zaseže milijone, ki so jih naši sodržavljani izvozili v inozemstvo. Izmed ostalih predlogov g. Kreutzerja so važni zlasti Se tile: Dokler traia la velika brezposelnost, naj se prepreči dotok podeželskega delavstva v mesto. Na deželi je vsaj polovico leta dovolj dela, katerega v mestih tisočem m tisočem primanjkuje. Delovni čas naj se zniža, kar ie bilo že neštetokrat predlagano. Odpravi naij se akord-no m čezurno delo. V debato, ki se je nato vršila, so posegli tudi mnogi brezposelni delavci, ki so poudarjali, da ne najdejo nikjer zaslombe in opore, niti ne pri svojih organizacijah, ki samo obljubljajo tn ničesar ne morejo storiti za njihov bedni položaj. Naj bi bila to že vendar enkrat organizacija, kjer bi se vsi brezposelni delavci in inteligenca borili ramo jb rami za izboljšanje svojega položaja in v strnjeni oiganizaciii doseg': tudi pozitivne uspehe. V odber društva so bili nato soglasno jzvorjf-ni sledeči gospodje: Kosem, Lah, prof.' Štrukelj, Breznik, Kreutzer. Bcričak, Bcžck. Vider, Slaka«, Zahtevajte Gaglova vrtna semena! © Nesreča v šoli. Včeraj je v šoli na Prulah padel IVletni dijak Ladislav Stibrič i/. Kužin pri Dobrim jali na sekiro ler sc močno obrezul na levi roki. Moral jc v bolnišnico. 0 Predice, ki ročno predejo in stanujejo v Ljubljani ali v neposredni bližini, naj javijo svoi naslov Državnemu osrednjemu zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani. 0 Biidka usoda starosti. V Ljubljani živi v veliki bedi 85 letni starček, bivši trgovec, ki je v svetovni vojni zgubil vse premoženje. Obrača se s prošnjo zlasti na gg. trgovce in usmiljene ljudi, da bi se ga nekoliko spomnili in mu priskočili na pomoč za velikonočne praznike. Starček se priporoča zlasti za obleko in perilo ter želi vsem blagim srcem vesele velikonočne praznike. Darila sprejme uprava »Slovenca« v Liubliani. 0 Srajce modno in športne, kravale, naramnice, žepne robce, rokavice in nogavice, kupite najbolje pri Miloš Knrničnik. Stari trg 8. © Za velikonočne praznike kupite praške šunke samo pri staro/nuni delikatesi Jane, židovska. Kdaj začno delati v Ljubljanici Ljubljana, 26. marca. Občinstvu so znane težave, ki so bile letos z nadaljevanjem regulacije Ljubljanice. Končno sia finančno in notranje ministrstvo le podpisala vse potrebne kredite in akte. Terenska sekcija za regulacijo Ljubljanico, ki bo letos vršila v lastni režiji dela med Irimostjem in čevljarskim mostom, prične z delom takoj, ko pridejo i7. Belgrada vsi spisi z ministrskim podpisom. Dosediij ni bil najet šc noben delavec, ker pač še niso otvorjeni krediti. Računajo, da se to zgodi že ta teden in da doepo tudi vsi spisi, nakar se prično dela morda žc prihodnji teden. tXlobrena pa je že licitacija za dobavo ma-terijala, potrebnega za regulacijo. Te licitacije se je udeležilo več tvrdk in so izlicitirali dobavo Alpeko, Dukič, Zupančič (gramoz). Mizarska zadruga (les) itd. Ker se je cement podražil tudi terenski sekciji nc bo mogoče izvršiti re- frtilacije ceneje kakor bi jo zasebne tvrdke, in ctos ni računati s kakšnim prihrankom pri proračunanem znesku. ŠE NA VELIKI PETEK dopoldan prinešene obleke v kemično čiščenje, barvanje, plisiranje, pranje in svetlolikanje perila izgotovi sigurno do praznikov tovarna 101 REICH Mariborske vesti: Materi Maribor, 26, marca. V Mladinskem domu v Cvetlični ulici se je vršila v nedeljo na Marijin praznik s pričetkom ob 5 popoldne veličastna proslava Materinskega dneva. Dvorana je bila nabito polna ljudi vseh slojev — od delavca in obrtnika do izobraženca. Spored proslave, ki ga je pripravil neumorni prosvetni delavec v predmestni frančiškanski župniji p. Pavel Potočnik navzlic svoji težki bolezni, pa tudi ves potek je bil v znaku velikega spoštovanja in globoke pietete do slovenske matere. Dvoje viškov je bilo v sporedu: prisrčna slavnostna beseda, ki jo je govoril mesto še vedno bolanega p. Pavla Potočnika župnik predmestne župnije Matere Miloeti konzistorijalni svetnik p. Valerijan □ Skioptično predavanje je bilo v soboto zvečer v dvorani na Aleksandrovi 6. Predaval je vse-učiliški profesor dr. Lambert Ehrlich iz Ljubljane o Kristusovem trpljenju in življenju. Združeno je bilo predavanje s predvajanjem skioptičnih slik iz svetnih krajev. V slikoviti besedi je podal Landergott, in uprizoritev trodejanskega Meškove-ga dramatskega dela »Mati«, v kateri so se odlikovali vsi nastopajoči diletanti z močno igro, zlasti pa nositeljica glavne vloge. Ostali spored je bil izpolnjen z glasbenimi točkami in deklamacijami. Orkester »Danica« je zaigral v uvod koračnico, med drugimi točkami pa dvoje komadov, za zaključek zopet koračnico; Daničarji so tudi to pot utrdili svoj upravičeni sloves kot eden najboljših mariborskih orkestrov. Dve primerni deklamaciji, pesmi p. Evstahija »Vseh dobrih mater dan« in »Tebe, o mati« sta bili podani zelo občuteno in lepo. Prireditev je na vse navzoče močno delovala ter je bila najprimernejša oddolžitev visokemu po-elanstvu slovenske matere. mrtvašnice na pobrežkem pokopališču. Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujočim iskreno sožaljej □ Konkurz, ki se je izplačal... V zgodovini konkurzov je menda edinstven slučaj, ki se je pri-godil, kot smo že svoječaeno poročali, nedavno v Mariboru Nad premoženjem trgovca A. je bil raz- predavatelj težko snov tako, da je zajela vse po- j glašen konkurz, njega samega so pa radi suma go-slušalce v dušo in srce. Pridal je k evojim izvaja- | ljufive krivde obdržali kar pri prvem sestanku ........ upnikov v sodnem zaj>oru. Kasneje je policija res njem tudi nekaj važnih misli o katoliški akciji. Dvorana je bila nabito polna ter je bil navzoč tudi prevzvišeni knezoškof dr. Ivan T o m a ž i č. □ Mariborski zdravniki so imeli v soboto zvečer izredni občni zbor svojega društva,, na katerem so volili novega predsednika na izpraznjeno mesto po blagopokojnem dr. Jankoviču. Izvoljen je bil za predsednika primarij dr. Mirko Černič, podpredsednik je dr. Rudolf Kac, tajnik dr. Milko Bedjanič. Na zborovanju so ee še prerešetavala razna zdravniška vprašanja, predvsem pa vprašanje naslednika dr. Jankoviča v moški kaznilnici. Ugotovilo se je neugodno dejstvo, da se mesto uradnega zdravnika v mariborski kaznilnici ukine in odda samo kontraktualna služba in sicer, kot se sliši, za mesečno plačo 300 Din, in lo pri staležu 1000 oskrbovancev! Razmišljalo se je, kaj naj se napravi proti temu vse mere presegajočemu omalovaževanju zdravniškega dela in zdravniške odgovornosti ter se bo naprosila Zdravniška zbornica, da napravi potrebne tozadevne korake. □ Mlečni trg. Odbor, ki vodi priprave za organizacijo prodaje mleka na zadružni podlagi v Mariboru, je živahno na delu. Stopil je že v stike glede nakupa Bernhardove mlekarne, ki ponuja mlekarske naprave za nizko vsoto 80 000 Din. Odbor je sestavil tudi že podroben načrt za preskrbo mariborskega mlečnega trga, ki bi ae vršila na dva načina: bližnja okolica, ki daje v mesto dnevno 3000—4000 litrov mleka, bi ga dobavljala še naprej naravnost konzumentom, širSa okolica, kt pošilja na mariborski trg 7000—8000 litrov, bi vršila dobavo potom zadružne centralne mlekarne. Za oddaljeno okolico, ki je zadnji čas pričela težiti s svojimi mlečnimi proizvodi na mariborski trg, pa bi se uredile predelovalnice mlečnih izdelkov v osrčju Slovenskih goric, na Ptujskem polju in pod južnim Pohorjem. Kot sedeži bi prišli v poštev Št. Lenart v Slov. goricah, Ptuj in Slovenska Bistrica. Na ta način bi dobila ludi širša okolica primerno ceno za mleko, proizvod bi pa odvzemal mariborski trg. Obenem bi se preprečila prevelika konkurenca v Mariboru. Odbor je napravil tudi že podroben načrt za ustanovitev centralne mlekarne, pri kateri bi poleg producentov sodelovali tudi konzumenti preko mestne občine, da bi se na ta način zasigurala primerna kontrola □ Smrt vzornega moža. V tukajšnji splošni bolnišnici je umrl v nedeljo poštni uslužbenec gosp Ivan Macuh, stanujoč v Židovski 12. Pokojnik je bil blag in splošno priljubljen značaj, ki so ga cenili lako predstojniki kakor stanovski tovariši. Pokopali ga bodo dane« popoldne ob po! 5 iz našla dve hranilni knjižici, glaseči se na 311.000 dinarjev, ki jih je sedaj trgovec priznal kot svojo last, dasi je pri prvem sestanku pod prisego izjavil, da ne poseduje premoženja. Ker pa znašajo vse prijavljene terjatve samo 200.000 Din, so upniki prijetno presenečeni, ker bodo dobili vse svoje terjatve stoodslotno povrnjene, kar se pri konkur-zu doslej menda še ni pripetilo. In še bo ostalo nekaj za stroške. D Hišo podirajo. Včeraj zjutraj so pričeli s podiranjem Guštinove hiše na Grajskem trgu 1 — bivšega hotela »Kosovo«. Najprej bodo podrli dvoriščne objekte, nato pa še cestno poslopje, v katerem se nahajajo trgovski lokali. Čim bo prostor izpraznjen, se prične z graditvijo novega poslopja z dvorano za novi kino. Podiranje je lastnik raz- eisal ter dobi gradbena tvrdka ves materijal v ist. Zanimiva je razlika med posameznimi ponudbami: najvišja je znašala okoli 30.000, najnižja pa smo 5000 Din, Danes ss zahteva kvaliteta. Kvaliteta ua višku in domač izdelek je »PERI0N« pralni prašek. Poizkusite in dejali boste: Res dober in poceni je »PERION«. □ Združenje rezervnih podčastnikov. V Mariboru se snuje Združenje rezervnih podčastnikov kot prva tovrstna organizacija v naši državi. Ima že potrebna pravila ter bo kmalu ustanovni občni zbor. Na področju mariborskega vojnega okrožja, ki ga bo Združenje obsegalo, je 600 podčastnikov v rezervi, od tega samo v Mariboru 300. □ Cirkus na Trgu Svobode, prav za prav šo-torska buda z »morsko deklico« in sličnimi atrakcijami, ne spada na ta prostor. Občina je sicer lastnici dovolila postavitev za nekaj dni, toda v ozadju trga pri parku, ta pa je postavila šotor kar v ospredju. □ Polenovka, sveže namočena za vsak postni dan, dobite v trgovini Josip Skaza, Maribor, Glavni trg 14, rotovž. □ Obsojen nasilnež. Pred malim senatom se je zagovarjal radi nasiletva pleskarski pomočnik Jožef Kristl iz Maribora, ki je bil radi sličnih dejanj že opetovano obsojen. Tudi sedaj je dobil dve leti robije ter tri leta izgube državljanskih pravic. Celje & Našim materam je bila posvečena lepo uspela akademija, ki jo je v nedeljo popoldne priredila v veliki dvorani Lljudske posojilnice Dekliška Marij, kongregacija. Ne pretiravamo., če trdimo, da je bila to ena najlepših prireditev; kar smo jih videli v tej dvorani. Spored skrbno izbran fn še lepšo izvajan. Akademijo je otvoril salonski orkester pod vodstvom g. Zvonka Lenardona, ki je zaigral tri komade.. Za lem je nastopil celokupni pevski zbor »Celjskega Zvona«, ki je pod vodstvom pevovodje g. prof. Močana zapel dovršeno tri pesmi in sicer Šantlovo; Pri zibelki, Mavovo: Tičica in Hubadovo: Gor čez izaro. O materi jc v kralkem in jedrnatem govoru spregovoril g. inž. Dolinar. Podal je sliko dobre in slabe matere in zaključil z željo, naj bi bile slovenske matere tudi v bodoče to, kar so bile dosedaj. Govoru je sledila »Živa beseda o materinem trpljenju«. Je bil to posrečen ciklus iz del slovenskih pesnikov, ki so napisali svoje najlepše stvari o materi. Vse podajanje je bilo simbolično in bo gotovo prav ta točka ostala vsem udeležencem v najlepšem spominu. V začetku je zbor mladenk prednašal Pregljev Psalm in kot zaključek tudi Pregljevo: Naše najvišje. Kot zaključek celi prireditvi so pa nastopili z ljubkim rajanjem naši malčki. Občinstvo, ki ja pri tej priliki zopet popolnoma napolnilo velik j dvorano, je odšlo s prireditve z najlepšimi vtisi t edino željo, da bi zopet imeli kmalu priliko videti kaj podobnega. & Dekliška Marijanska kongregacija v Celju se iskreno zahvaljuje vsem mnogoštevilnim damam in gospodom, ki so sodelovali na Materinski proslavi dne 25. marca in pripomogli k lepemu uspehu. Prijetna in sladka zavest, da so proslavili tudi svoje matere, jim bodi skromno plačilo. 0 Redni letni občni zbor društva Šola in dom na drž. trg. šoli v Celju je bil v soboto zvečer na trgovski šoli. Na dnevnem redu so bila običajna poročila društvenih funkcijonarjev, volitve in slučajnosti. Pri volitvah ie bil ponovno izvoljen za predsednika g. Al. Mihelčič, tainik g. prof. Fink, blagajnik g. prof. Ažman, za odbornika pa gg. Zi-danšek in Miloš Hohnjec. Pri slučajnostih se je sklenilo, naj bi sc v prihodnjem letu vršili roditeljski sestanki, združeni s predavanji. & Zanesljiva kaljiva semena, vrlna in poljska, pri tvrdki Anton Fazarin, Celje. Predrzen vlom pri Domžalah Domžale, 26. marca. Tukajšnje prebivalstvo je danes razburila novica o skraino drztiem vlomu pri gostilničarju in vinskem trgovcu Firjicu Pavovcu v Depali vasi pri Domžalah G. Pavovec. jc že ob 4 zjutraj odpotoval po trgovskih opravkih ter je poprej zaklenil podstrešno sob:co v kateri je hianil železno blagajno in v njei denar. Nedolgo zatem sta morala dva izredno predrzna vlomilca vlomiti v sobico :n blagajno odnesti, zakaj že okoli osmih jc nanju naletel neki mutasti Trzinec v tako zvani Pcršetovi jami na poti med Trzinom in grobcljskim drevoredom. Trzinec je cddaleč opazil, kako stoji eden na vzvišenem prosioru kakor na straži, drugi pa je uO-delaval neki predmet. Ko sta neznanca opaziJa, da se jima bliža, sta vrgla železno blagajno v vodo v jami ter se s težkim nahrbtnikom odstranila. Ko se je Trzinec približal jami, je opazil, da se iz vode dvigajo mehurčki. In res so tam ljudje potegnili Pavovčevo blagajno iz vode. V blagajni pa je ostalo samo 14 hranilnih knjižic in kosci raztrganih rdečih kovačev. Ljudje so našli tudi kamen, s katerim sta vlomilca blagajno razbila. Ko so ljudje prišli Pavov- četku niso razumeli, ker niso še vedeli, da je bilo pri njih vlomljeno. Domžalski orožniki so pričeli takoj s preiskavo ter so obvestili vse okoliške orožniške postaje o drznem vlomu. Pod vodstvom orožniškega poveljnika Skoka so začeli zasledovati vlomilce. Do sedaj so ugotovili, da sta bila vlomilca oblečena v črno obleko. Eden je imel na glavi črn klobuk, oba pa sta imela na čevljih gumijaste podpelnike. Razmere sta poznala prav dobro in sla točno vedela, kje jc blagajna. Samo za blagajno jima jc pa ludi šlo. V sobici se nahaja tudi omara in v njej denar. Ker g. Pavovca še ni domov, ni znano, koliko sta vlomilca uplenila. Ako jc bil v njunem nahrbtniku srebrn denar (baje je bilo v blagajni celo nekaj avstrijskega srebrnega denarja), je moral? to biti že lepa vsota. Lukovica, 26. marca. Tukajšnja oroiniška postaja ie na opozorilo domžalske postaje že aretirala enega izmed obeh vlomilcev. V interesu nadaljnega preganjanja ostane ime arctiranca še tajno. Pri njem so našli en tisočak in pa nckai cekinov. Vlomilec je vlom že priznal ter je povedal, da se ie prejšnji večer čeve vprašat, ali pogrešajo blagajno, sc ie Pa- j dal zakleniti v Pavovčevo stanovanje, kjer ,je ostal vovčevuii zdelo to vprašanje čudno in ga v za- t skrit, dokler ni gospodar odšel. Eden v grob, drugi v bolnišnico, Iretji pa V ječo Mrive in ranjene žrtve alkohola Kranj, 26. marca. Po mestu se je danes kot blisk raširila novica o hudem zločinu, ki se je včeraj, v nedeljo 25. t. in. zvečer zgodil v Tenetišali pri Kranju. Po pripovedovanju vaščanov se je izvršil dogodek takole: Okrog osmih je sedela v gostilni >pri Primožu« ob cesti na Golnik večja družba fantov. Med njimi so bili tudi naslednji trije: Lojze Robljek, 23letni delavec, zaposlen v Kranju v tovarni »Seniperitc, Peter Markovič, 24 letni delavec, tudi v »Seinpe-ritu« iin njegov 22 letni brat Vinko, zaposlen v »Jugobruni«. Vsi trije fantje so doma v Tenetišah in hodijo kot kajžarski sinovi v tovarne. Baje se je prepir razvil iz vzroka, ker Kobljekova spremljevalka ni sedela poleg njega. Čeravno so fantje prijatelji med seboj, se je brez pravega vzroka začel med njimi prepir, nato pa pretep. Robljeka so podrli na tla, priskočili so mu na pomoč drugi gostje in ga rešili napadalcev. Kakor hitro je bil pa Robljek rešen napadalcev, je skočil pokonci, v jezi potegnil nož ter z njim sunil Markoviča v trebuh, brata Vinkota pa skozi rebra v srce. Seveda je v gostilni nastalo silno razburjenje. Hiteli so po duhovnika na Trstenik in po rešilni avto v Kranj. Trsteniški župnik g. dr. Janko Kaj pravile? V lepi dobi slovenskega leposlovja iivimo. Po knjigarnah se blešče krasne izdaje slovenskih knjig, tako, da moremo s preziranjem gledati na tvoje prednike. Kdo je pred kakšnimi 30 do 50 leti pisal slovenske knjige? Kaj je hodilo m slovenski knjižni trg? Ali nišo skrbeli za slovensko knjigo razni pa-citi, kakor neki Jurčič z Muljave, Iran Tavtar iz Poljanske doline, Janko Kersnik z Brda, pa An-drejlkov Jože in Zamik, torej sama kmetska, vaška imena. In danes? Se ie itulijo v slovensko leposlovje razni Preglji, J uši Kozaki, Kranjci in podobni, toda kaj ta redka, imena med povodnijo imenitnih imen, nemških, židovskih, francoskih, španskih, norveških, ruskih in drugihP To so knjige, si mislijo založniki, in le se splata izdajati! So nekatere založbe, ki sploh še niso izdale izvirne slovenske knjige. Se splačajo prevodi! Saj se slovenske pesmi tudi slabo splačajo, se že bolj tuji šlagerji, ki jih po navadi niti prevajali ni treba! Saj vleče kino tudi bolj, kakor gledališče in v gledališču prevodi zopet bolj, kakor izvirne drame! Da, laki smo sodobniki, mnogo bolj internacionalni, kakor naši omejeni predniki, ki so domače stvari bolj cenili ko tuje! Kaj pravite, ako hi si mogla oba. rodova, mi sodobniki in oni pred 30, 50 leti stali nasproti in li pogledati v oči: koga bi bilo pred drugim sram? Alkohol - napadalec Kamnik, 26. marca. Kakih 100 metrov južno od kamniškega kolodvora, v bližini križišča železnice in ceste, ki' vodi proti Kranju, se je včeraj zvečer j>o prihodu večernega \ laka pripetil žulosten dogodek. Jernej Funtek, 25-letni delavec iz Podgorja pri Kamniku, zaposlen v tovarni »Titan« na Pe-rovem, je šel malo pred 20 po kolovozni poti iz nove stanovanjske kolonije proti cesti. Kakor pripovedujejo, »ta se iz kamniške strani pritna-jala po cesti dva mlajša moška, ki sta bila precej nadelana in sta z izbranimi izrazi dajala duška svojemu razpoloženju. Funtek jima je baje od daleč zaklical, naj nikar tako ne preklinjata, nakar je eden izmed njiju skočil proti njeinu in mu zasadil v zapestje leve roke oster nož ter potegnil proti komolcu. Noževa ostrina je napravila globoko zevajočo rano od zapestja proti komolcu in prerezala žile, da je kri kar v curkih brizgala iz rane. Napadalec jc po dejanju naglo pobegnil. Funtek je odšel v najbližjo hišo k nekemu svojemu sorodniku, ki je JICUMUHM vauubst: u&ivaufc Ucu/e. Uag> ! Kdor jo pije — čuva zdravje. Arnejc je ranjenemu Petru Makroviču podelil poslednje sv. olje, brat Vinko je bil pa že mrtev in je bila vsaka pomoč zaman. — Peter Markovič najprej še vedel ni, da je zaklan in jo še sam odšel iz lokala, nato pa se je sesedel Priskočili so mu na pomoč in mu prevezali trebuh. Rešilni avtomobil ga je prepeljal najprej v Kranj k zdravniku, potem pa v ljubljansko bolnišnico, kjer edinole so mogli s takojšnjo operacijo Markoviču rešiti življenje. Mrtvega Vinkota so prepeljali na dom in ga položili na mrtvaški oder. Robljek je po svojem krvavem dejanju odšel v Preddvor na orožniško postajo in tam povedal orožnikom, da je nekoga v gostilni nekoliko zaklal. Vendar pa vse resnice nipovedal, zato so ga orožniki pustili, da je odšel domov. Ko pa so zvedeli za uboj, so ga takoj aretirali in pripeljali okrog 4 zjutraj v sodne zapore kranjskega sodišča. Sedaj se šele Robljek zaveda vse grozote svojega dejanja, ko je tako rekoč žrtvoval svoji nepremišljeni in nagli jezi življenje dveh svojih prijateljev ter joče v zaporu. Oba Markoviča sta bila sicer mirna fanta in so bili z Robljekom prijatelji. — Alkohol je pravi krivec! Panhormon je hormon, ki deluje na vse notranje žleze in normalizira njih delovanje. Razen t^ga deluje udi n^ delovanie srca, krvni obtok, dihanje, sestav krvi in seči. kakor tudi na izločevanje sei'ne kisbne m drugih škodliivih snovi iz krvi Važen (iiininrinon je ogljikov« kislina Zato moru imeli »suka dobra minera na rodu y sebi razen zdravilnih mineralov tudi rečjo količino ogljikove kisline, /namenite Kndenske vode so po vsebini oglukove kisline na močnejše v Jugoslaviji zato so tudi tako zdravilne. takoj obvestil orožniško postajo in |k>lskal zdravniško pomoč. Zdravnik dr. Pole je ugotovil precej težko poškodbo in je Fantka, ki je izgubil mnogo krvi, po-1 a 1 v Ljubljano v bolnišnico. Napadalca niliče ni poznal in tudi orožniki ga kljub takojšnjemu poizvedovanju niso mogli izslediti. Koledar Torek, 27. marca: Janez Damaščan, cerkveni učenik; Rupert. Novi grobovi + V Sarajevu je umrl 23. marca po kratki bolezni Gradimir P e r š i č , edini sinček postnega svetnika g. Joška Peršiča. Žalujočim staršem naše sožaljel Osebne vesti = Odlikovanje. G. Josip Zorman, član Narodnega gledališča v Zagrebu, bivši član Ijublianske opere, je bil ob priliki 30 letnega umetniškega de-lovania odlikovan z redom sv. Save 4. razreda. Čestitamo! Ostale vesti — Opozarjamo vse trgovske, obrt-nlike in industrijske kroge, da se tolmači navodilo o kolkovanju računov tako, da si morejo pustiti še nadalje tiskati račune za svoje potrebe v tiskarnah kot doslej edino s to spremembo, da morajo biti računi vezani v blokih ter jih mora stranka pred uporabo predložiti davčni upravi v kolkovanje. — Pozor pred razpečevalci protiverskih knjig! Na cvetno nedeljo eo se pojavili na Vraoiskem kar trije raapečevalci protiverskih knjig, pred katerimi je pred kratkim svaril ljubljanski škof dr. Rozman v Škofijskem listu, kar je prinesel tudi »Slovenec«. Sta to dve ženski in en mo-Ski, ki pa imajo vsi zelo dobro namazane jezike. Govorijo o sv. pismu, ki ga pa seveda krivo razlagajo. Pri tem ponujajo razne brošure z raznimi pobožnimi naslovi. Ker so brošure povrh Se zelo poceni, se ta ali oni da pregovoriti in kupi eno ali drugo. Vsi trije rnaio tudi dobro lagati. Da bi ljudi še bolj premotili, so trdili na Vranskem, da so od Mohorjeve družlbe in da je knjige tiskala Mohorjeva tiskarna. Ker je verjetno, da se bodo ti krivi preroki pojavili še drugod po Savinjski dolini, naj dušni pastirji v Savinjski dolini pravočasno opozorijo ljudi, da jim ne bodo nasedli, temveč naj jim pokažejo vrata. Na Vranskem so jim tla hitro po«taJa prevroča in so v dveh urah izginili. — Dve poncsrečenkl iz notranjskih Begunj. Včeraj sta prišli v ljubljansko bolnišnico dve poneerečenki iz Begunj na Notranjskem. Prva, 86-letna užitkarica Marija Ilrilmr iz Brezij pri Begunjah, je šla v nedeljo k maši ter je ua cesii padal in si zlomila desno nogo. Druga, 53-letna Marija Bečaj iz vasi Hruškarje pa je jirav tako padla in si tudi zlomila desno nogo. Obe starki sta si zlomili nogo v kolku. Z ljubljanskega kolodvora v bolnišnico ju je prepeljal reševalni avto. — Pri zaprtju, motenju prebave, gore-čici, navalu krvi, glavobolu, splošnem jla-bopočutju vzemi na tešče kozarec naravne Franz-Josef«-grenčice. — Po izkušnjah na klinikah za notranje bolezni je »Franz-Jo-sel«-voda zelo dobrodejno odvajalno sredstvo. — V nedeljo pretep — v ponedeljek v bolnišnico. V Tenetiščah pri Predvoru jc nekdo v gostilniške«) pretepu sunil z nožem v trebuh' 24-letncga delavca Petra Markoviča. Mtirkovi-čevc poškodbe so zelo resne. — 76-letnepa užitka rja Antona Stusniana iz va-ч Kamnik pri Preserjah je nekdo tako pretepel in ца ролко-do val, da jc moral starček v bolnišnico. —Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle jc prepovedano uvažati v nn~o državo in razširjati v njej knjige »La Jugoslavin sotto la rlittaturac od Sola-rija Poccijit in tednik »II Giornale della do-menica' ki i'lic in v Rimu. — Veliki teden. Obredi in molitve. Priredil Jože Pogačnik. Kniiga se dobi ludi po knjigarnah. V Ljubljani v Jugoslovanski knjigarni in v Novi založbi. Udje le v Novi založbi, če se izkažejo kot udje. HasznaniloL Ljubljana 1 Kulturni odsek KA za Marijino Oznanjenje v Ljubljani ima danes zvečer, t. j. 27. t. m. ski-optično predavanje »O Srbiji in Macedoniji«. Predava g. prof. dr. Vinko Šurabon. IZdružneje trgovcev v Ljubljani vabi gg. člane na širši sestanek, ki se bo vršil o davčnih zadevali v veliki dvorani Trgovskega doma, Gregoričeva ulica, v sredo, 28. t. m. zvezer. Uprava. _ Samarjanke ln samarjani. Predavanje v šoli pri Sv. Jalcobu bo v torek, 27 t. m. ob 19.30. V torekt 3. aprila ne bo predavanja radi čiščenja prostorov. 1 Obrtniško-gospodnrsko zborovanje priredi podružnica Društva jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino podružnica Ljublja-na-inesto v sredo, 28. marca ob 7 (19) zvečer v veliki dvorani »Kazine«, I. nadstr. O občinskih zadevah poroča ta občinska svetnika tov. Pič-man in Koša.k. Na zbor so vabljeni "supan g. dr. Dinko Puc, vsi občinski svetniki mesta Ljubljane in druge korporacije. Obrtništvo naj se zanesljivo udeleži tega zbora. Kdor ni prejel posebnega povabila, naj smatra to kot vabila 1 Nočno služba imata lekarnli mr. Trkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20. Maribor in Zaključni verski govor za gospode bo danes, v torek, 27. t. m. ob 8 zvečer v kapeli presv. Srca. Govri voučiliški prof. dr. Lambert Klirlich. Gospodje iskreno vabljeni! m Podoknico priredijo mariborska društva generalu Maistru v četrtek, 29. t. m., mi predvečer njegove 60 letnice. Zbor društev točno ob 19.13 v Vrazovi ulici. m Gledališče. Premijcra Forterjevc opere »Gorenjski slavček« 1ч> o Veliki noči. in Mestno načelstvo opozarja na licitacijeko prodajo večje množine raznih starih železnih, jeklenih, pločevinastih in drugih predmetov, ki bo dne 28. t. m. v skladišču Dravske vojašnice na vojaškem- trgu. Drugi hraii Kočevje. Francoski krožek vabi vse člane in prijatelje Francije na predavunje o Franciji, ki sc bo vršilo v torek, dne 27. marca v gimnazijski rvsalnici. Predaval bo j>rof. Voštar v slovenščini. Začetek ob 18.30. »Narodna knjižnica in čitalnica« v Zagrebu, Gunduličcva ul. 29, priredi v sredo, dne 28. t. m. ob pol 9 zvečer društveni sestanek s predavanjem g. vseuč. prof. dr. B. Zamika o temi: »O eugenični sterilizaciji« e projekcijami. Gosti dobrodošli! LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drama Začetek ob 20. Torek, 27. marca: Zaprto. Sreda. 28. marca: Pasijonska Igra INKI. Cene od 20 Din navzdol. Četrtek, 29. marca: »1NRJ«. Cene od 20 Din navzdol. Petek. 30. marca ob 15: »INRI«. Izven. Cene -zarjamo, da so te ue'4lnosti deležni izključno gostje z dežele. POMLADANSKE OBLEKE površnike in trenčkote za gospode kupile najceneje pri Fran Lukič, Ljubljana Stritarjeva ulica — Pridobnina. Prijavo za pridobnino je treba vložiti letos do 31. marca. Vse potrebne tiskovine ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Za napoved pridobnine rabite: Prijava (napoved) za pridobnino, pola 1 Din; dalje Davčna prijava za splošni davek na poslovni promet, pola 1 Din (nova tiskovina, porabna tudi za plačevanje poslov, nega davka četrtletno, za pavšalno plačevanje in 7.3. slučajno opravljeni promet). Važna za vsakega davkoplačevalca ie tiskovina: Pripomoček za sestavo davčne prijave za pridobnino in to radi dovoljenih in nedovoljenih odbitkov, komad 2 Din. Za gostilničarje ie izšel poseben Pripomoček in stane komad 1 Din. — France Veber: Kniiga o Bogu. Kniiga ie do-tiskana in ie trenotno v knjigoveznici. Prvi naročnici io bodo dobili naravnost od Mohorjeve družbe še pred praznik'. Obsegala bo 450 strani, opremljena bo z bogatimi opombami na koncu knjitfe in izčrpnim stvarnim kazalom. Knjiga bo imela izvirno zunanio opravo. — Ko se začno cevi poapnjevati. delnic uporaba naravne »Fran? Josefove« erenčice na redno i/nrnznjenje črevesa in zmaniSa naval k rvi — Strokovni list »Rejec malih živali« seznania rejce malih živali z raznimi praktičnimi nasveti in strokovnimi navodili o perulninarstvu, kuncereii, reji golobov, kanarčkov, papigie, koz in ovac. Predvsem služi onim rejcem, ki sicer ne premoreio lastnega zemliišča, a si vendar pametno prizadeva o izbol'šati svoj gmotni položaj. V tretji številki so razpisane tudi nagrade, obsto!eče iz perutnine, kuncev, rpegatk, papigic, krvig itd., za one naročnike lista, ki do 5. aprila poravnafo naročnino za list v znesku 30 Din. Številka poštnočekovnega računa ie 11.763, _ Po znižani cenL Ostanek naklade: M. Elizabeta »Iz moje celice« oddaja uršulinski samostan v Liuibl;ani po znižani ceni vezan izvod po 10 Din, broširan po 6 Din, — V zalogi je tudi še: M. Elizabeta »Cvetje na potu življenja«, brošiiran izvod po 15 Din. — Zaradi sinove sramote izvršil samoumor. V Dalnjem Vakufu se je obesil 70 letni slepi Tomo Milak. Njegov sin ie bil pred sodiščem obsojen zaradi tatvine, kar je slepega starca tako pretreslo, da si je vzel življenje. — Javna zahvala. G. primarij splošne bolnišnice v Mariboru, dr. Mirko černič, mi je z izredno težko operacijo rešil življenje; zato st mu zahvaljujem za njegovo izredno požrtvovalnost. Obenem se zahvalili jem za ljubeznivo pomoč g. asistentu dr. Vrbnjaku in g. dr. Benedikti ter čč. s«; usmiljcnkain za skrbno nego, zlasti č. ss. Miloradi, ki mi je lajšala najtežje trenutke v moji bolezni. Herzog Fla, učiteljica, Križcvci nri Ljutomeru. — Adresar industrije, obrti, trgovine, bankar-stva, zadružništva in drugih ustanov ter tuisko-prometnih industrij, ki ga ie pravkar zelo pregledno urejenega za dravsko banovino izdal Ju-goslovcnsiki industrijsko gospodarski kompas, se naroča pismeno pri redakciji: Jugoslovenski industrijsko gospodarski kompas, Ljubljana-Moste, Po-hlinova 3 — Cena 120 Din — Pozor! Različne ostanke raznovrstnega blaga, .jako ugodno lahko kupite v novpm Bazarju Tvanka Štrukelj. Ljubljana, Kopi tarjeva 1. — Za svoj denar kupujte prvorazredno blago' Vedno in povsod zahtevajte Radensko Slatino! Pia\ Nočni napad. Ko se jc preteklo noč vračal 20 letni Jožef ArnuS iz Dornave iz vinograda v Halozah, sta ga na,padla dva moška z ročicami in ga pretepla do krvi, da je obležal nezavesten. Mladeniča, ki ima težke poSkodbe na glavi, to prepeljali v ptujsko bolnišnico. Ponesrečil se je 15 letni posestniški sin Kari Budia iz Trbegovcev pri Ljutomeru pri čiščenju dreves. Veja se je zlomila in lant je padel z drevesa ter se nevarno poškodoval po celem telesu ln si zlomil tudi levo roko. Prepeljali so g* v ptujsko bolnišnico. Jesenice Ccn|enemu občinstvu naznanjam, da bom po emrti svocjga moža Jožeta enma vodila vrlnar^ko obrt. Preskrbela bom vedno sveže cvetje z« društvene prireditve, Šopke za poroke in gedovanjn 1 ter žalne vence točno in po najnižjih cenah. Se priporoča Ana Brečko, trgovsko vrtnanlvo, Jesenice, poleg osnovne lol» Rešite nas skrbi radi nog! Vi boste za Veliko noč sicurno diskretno in elegantno oblečeni, ako si nabavile nogavice z gornjo varstveno zn»mko. Junaki zraka Planica je postala naenkrat svetovno znana. V nejioznbnem spominu bo ostala pretekla nedelja v vseh športnih in nesportnih krogih celega svota in to povsem upravičeno. Kajti takega dogodka v smučarskem sjmrtu še ni doživel svet. Rekordi so padali in to jugoslovanski in svetovni. Nihče ni pričakoval takih usjiehov ln ni čudno, da je ves športni svet obrujon po teb dogodkih ua Jugoslavijo iu na naš prelepi gorenjski kotiček. Niso teh uspehov dosegli naši smučarji, ki so so v tej mednarodni konkurenci sicer izborno držali, ampak jo to uspeb naše skakalnice, ki je edinstvena na svetu. Naši fantje bi brez dvoma dosegli še boljše uspehe, tiko bi biln naša ckipu kompletna. Zal so to ni moglo zgoditi, ker nekateri favoriti niso mogli startati vsled j>oškodb, dobljenih pri treningih prejšnjih dni. No, pa vseeno sta se Novšnk in Palmo prav dobro držala, četudi sta bila sama. Novšak je postavil s skokom 66 m nov jugoslovanski rekord, Palmo pa jo skočil celo 67 m, žal в padcem. Pogled vseh frlednleev je bil seveda osredotočen na Norvežane, zlasti na trojico: Soe-rensen in brata Ruud ter na Avstrijca Holla. Vseh skupaj je tekmovalo 14 skakalcev in to 9 Norvežanov, 3 Avstrijci in dva Jugoslovana. Impozantni so bili skoki teh »tičev«, ki so kur mimogrede podirali svetovne rekorde. S tako naglico so poslavljali nove rekorde, da jo občinstvo jedva sledilo njihovim uspehom. Niti par minut življenja niso privoščili novopostavljenim rekordom. Njihov zračni polet je bnjcii in še večje občudovanje pn zaslužijo njihove, mere. Samo še 5 iu in 100 m skoki no bodo več fauta-zija, temveč gotovo dejstvo. Škodo, da je Sigmuud Ruua pri skoku 95 m padel. Zato je i)u njegov brat Birger, ki nikakor ni ho-tol zaostajati za njim, 92 m krnsno izvozil ter s tem postavil nov svetovni rekord. Tudi v konkurenci je dosegel prvo mesto Birger Ruud z 218.2 točkami, nato sledi njegov brat Sigmund z 217.2, na tretjem mestu je Avstrijec Hali z 214.7 točkami. Nato sledijo od 4. do 9. mesla sami Norvežani, na 10. in 11. mestu sta Avstrijca Weissenbacber in Maier na 12. mestu jo Norvežane Guttorm-sen, na 13. in 11. mestu sta pn naš Novšak in Palme. Podrobnejšo poročilo z vsemi rezultati jc prinesel »Ponedeljski Slovence«. Pripomnili bi samo, da poroča o teh dogodkih vse svetovno časopije ln rndio-posta.ie in tla je postala naša država baš radi nedeljskih skokov v Planici predmet razgovorov in obču-dovauja v vsoli kulturnih državah sveta. SK Ilirija (lalikoalletska sekcija). Drevi ob pol 19 bo v telovadnici osnovne šole na Grabnu gimnatistitni trening ln conlry tek. To je tudi zadnji trening v telovadnici, zato se bo vrSil po treningu fitrogo obvezen sestanek vseh članov radi razgovora o treningu na igrišču. 1'olnoStevilno. Uprava teniikih igrišč SK II rije v Ljubljani sporoča vsem članom in prijateljem belega športa, da se sprejemajo prijave vsak dan od 1 do 2 v kavarni Evropa. Članarina je ista kakor lansko leto. Polovico igrišč bo urejenih Je prihodnji teden, tako, da se bo ob kolikor ugodnem vremenu začelo z igranjem. Posebna važnost se bo letos posvečala predvsem družabnim igralcem, katerim bodo na razpolago poleg trenerja gosp. Maftla tudi klubski inštruktorji, bodisi kot trenerji ali kot partnerji. — Ilirija razpolaga z osmimi odlično urejenimi prostori, obširno garderobo in prhami ler nudi še tako razvajenemu športniku vse potrebne higijen-ske prednosti in udobnosti. Nedeljski šport v Celju. V nedeljo so bil« v Celju tri nogometne tekme. Dopoldne med SK Celjem in celjskim vojaškim teamom, ki je končala z rezultatom 2 : 2 (2 : 2). Popoldne se je vršila jrrva prvenstvena drugorazredna nogometna tekma med SK Olimpom in SK Atletiki, kjer je zmagal Olimp z rezultatom 6 : 2 (2 : 0), v predlekmi med rezervama SK Celje in SK Atlelik je zmaiielo Celje z 2 : 0 (2 : 0). Radio Programi Radio Ljublianat Torek, 27. marca: 11.00 Šolska ura: Velikonočna oddaja 12.15 Slovenske narodne pesmi v repr. glasbi 12.45 Poročila 13.00 Čas, glasbene slike na ploAčah 18.00 Otroški kotiček (Manca Komanova) 18.30 Obrtniško predavanje fg. Mihelčič) 19.00 Francoščina (prol. Prezelj) 19.30 O državljanski vzgoji (prol. Marinko) 20.00 Glasbeno predavanje ilustrirano s ploščami 20.30 Bachov večer. Orgelske točke izvaja prol. M. Tome, pevske ga. Tončka Su-itarjeva. — 21.30 Radio-orkester, — 22.10 čas, poročila. — 22.30 AngleSke ploSče. Drugi programi i Torek, 27. marcai Belgrad: 19.00 Predavanje o Kemal paSi 19.30 Operne ari,je 20.10 Prevodi Goetheja 20.40 Koncert zbora Stankovič. — Zagreb: 20.15 Koncertni večer — Dunaj: 17.20 Komorna glasba 19.00 Zabavni koncert 21.00 Predavanj« — Budimpešta: 18.30 Orkester 20.30 Ciganska glasba 22.15 3 dejanje »Parsifala« (iz opere) — Milan-Trst; 20.00 Klavirski koncert 20.45 Opera »II Dibue«, Rocco — Rim: 2100 Prenos iz opere — Praga: 19.30 Smetanova opera »Vražja Kalinka« — Var-iavai 18.30 Klavirska glasba 20.57 Prenos iz Milana Denarja imajo hahor peska, a srečni niso Med materjo in otrokom Avtoriteto matere je treba čuvati v vsaki smeri. • • • Dolžnost države in šole je, da utrdita razmerje med materjo in otrokom in da se ne postavljata vmes. • • • Nikdo naj ne stoji med materjo in otrokom, ne v družini ne v javnosti. • • • Notranja pravica matere do njenega otroka ustreza in obenem krona dolžnost in veselje do materinstva. • * • V svojstvu kot mati uživa žena prvenstvo. * * * V svet matere in otroka pelje človeka edino ženska. Ona ima ključ v svojih rokah, s silo ga ni mogoče ugrabiti. (Luise Diel.) Američan poleti v stratosfero Zgoraj od leve proti desni: Petrolejski kralj Rockefeller; njegov sin Јоппу, ki ima prav tako okoli več sto milijonov dolarjev premoženja; maharadža iz Barode, najbogatejši knez v Indiji, njegov zaklad je vreden milijone in milijone; avtomobilski kralj Ford, čigar premoženje je gospodarska kriza precej zmanjšala; Vasil Zaharov, po rojstvu Grk, lastnik angleške industrije za oboroževanje, najbogatejši mož v Evropi; Ethel Ford, ki je kljub krizi, ki je zadela njegovega očeta, eden prvih milijonarjev v Ameriki. Spodaj od leve proti desni: John Pierpont Morgan, znani ameriški bankir; baron Mitsui, lastnik ogromne japonske trgovske družbe; Andrew Mellon, nekdanji finančni minister v Združenih državah, lastnik silnega števila delnic, ki je bil obdolžeu, da je hotel davčnemu nradu prikriti svoje premoženje; bivši cesar Viljem II., ki je tudi po prevratu ostal silno bogat; bolivijski kralj cinka don Palatino, ki je bil diplomat, ter Thomas Lamont, solastnik Morganove bančne skupine. Ženska z brado Rockefeller t Harakiri V denarju samem ni sreče Poslušajmo, kaj pravi n. pr. eden najbolj znanih bogatašev na svetu, ki se bliža stoletnici svojega življenja, g. John Davison Rockefeller. 0 njem je znano, da rajši igra golf, kakor se razgovarja s časnikarji, ki bi radi vedeli, kaj misli o Rooseveltovi gospodarski politiki in svetovni gospodarski krizi, kaj sodi o razorožitveni konferenci in o Zvezi narodov ter kakšna bo vojna med Japonsko in Rusijo. Rajši bi vam pripovedoval o Bobbyju Johnesu, čeprav g. Rockefeller niti zdaleč ne igra tako dobro golf kakor Bobby Johnes. Kljub temn je 25-letnica obstoja Rocke-fellerjevcga zavoda za medicinsko in biološko raziskovanje vplivala na Rockefellerja, dn je ispregovoril. Zavod jc bil ustanovljen 1. 1909 iu si je pridobil glas, ki je šel daleč čez me.ie ožje domovine. RoekoTeller je že do 1. 1924 dal za dobrodelne ustanove več kakor 500 milijonov dolarjev. Ob tej priložnosti se ni mogel Izogniti vabilom, da bi nekaj izpregovoril. O sodobnih vprašanjih ni mnrnl govoriti. »2c večkrat so me vprašali, ali napravi bogastvo človeka srečnega. Kdor me po tem vprašuje, pozablja, da ni pri človeški sreči odločilna množina bogastva. Ali mislite, da mora biti človek z 20 milijardami srečnejši kakor drugi človek z devetimi. Od človeka snmega je odvisno, nli se počuti srečnega nli ne. Človek, ki iina količkaj premoženja, 1 n 1 i k o postane najbolj srečen, če ima n. pr. želje, ki ga nič ne stanejo. Splošno menijo ljudje, da se da največ želja izpolniti z denarjem, ali pa s takšnim premoženjem, kakor ga imam jaz in za katerega me vsi zavidajo. Jaz pa pravim, da se najpomembnejše želje z denarjem ne dajo izpolniti. In glavne želje so: zdravje, mladost, dobra volja, slava, dosežena z dejanji duha in prava ljubezen. Niti en$ izmed teh želja ne morete kupiti z denarjem. Večkrat sem si želel, da bi se rešil vsega bogastva in da bi postal navaden državljan s srednjim premoženjem. Zakaj tega ne storim, me vprašujete, zakaj ue odložim svojega bogastvaT Tega ne morem storiti, ker bi me smatrali za tepca. Proti zapravljanju mojega premoženja bi protestirala moja družina in če bi vse svoje premoženje prepisal nanje in bi ostal popolnoma brez denarja, bi mi moja družina zopet dala toliko denarja na razpolago, da bi ga zopet imel preveč. Večkrat sem se čutil srečnega, ko sem mogel nekatere želje izpolniti z denarjem. Toda na drugi strani mi je marsikatera sreča ušla, ki je prinašala manj premožnemu človeku silno veselje. Mislite si n. pr., da stopim v trgovino in pregledujem vse vrste blaga, ki si ga človek more poželeti. Skoz' trgovino grom popolnoma ravnodušen; saj lahko kupim vso trgovino z vsem blagom. Če pa revežu ponudim darilo, ki mu je všeč, potem občutita veliko srečo. Ce mu kupim drugo darilo, bo tudi zadovoljen. Tako mu lahko stokrat pripravim to srečo. Zalibog ni mogoče pomagati vsem ljudem. Večina ljudi se sploh ue zmeni za nesrečo, če u. pr. na Kitajskem 100.000 ljudi utone. Prav tako ne bo vplivala nanje prav nič vest, da je katerikoli dogodek osrečil 100.000 ljudi. Gotovo jih ne bo navdalo čustvo sreče. Tnko zadene človeka usoda, ki je njegovemu ustroju najbolj primerna in ki jo določajo dogodki. Mislim, da ne bi prav nič odločevala moja želja, kako bi zopet živel, ako bi začel znova življensko pot. Zato smatram vse recepte, kako lahko človek obogati, za prazen nič.«. O novi italijanski poslanski zbornici, ki jo je dal izvoliti v nedeljo g. Mussolini, gre glas, da bo izvršilia »harakiri«, da si bo prerezala črevesje; saj ji je Mussolini že napovedal nalogo, naj izglasuje zakon o novi zbornici (pol politični, pol gospodarski) in se naj razide. Pošiljka diamantov ukradena Iz Amsterdama so 12. februarja odposlali ! dragoceno pošiljko, v kateri so bili zaviti diamanti, katerih vrednost cenijo na 3 mili-I jone dinarjev. Pošiljka je bila odposlana na , Dunaj. Ko je nekaj dni nato belgijski tr-i govec, na katerega je bila naslovljena po-j šiljka, hotel dvigniti na dunajski pošti dragocen zavoj, so mu tam javili, da o pošiljki 1 nič ne vedo. Zadevo je takoj prijavil policiji. Krivce iščeta dunajska in amsterdamska policija. Pošiljka je bila zaznamovana. Nogavica iz G. Musy, švicarski finančni minister, ki jo odstopil in s svojo ostavko izzval hudo finančno krizo. JVa svatbi so pokali streli Ameriški raziskovalec Marc Ridge se pripravlja na nov polet v stratosfero. Stopil je v hladilno omaro, v kateri so znižali temperaturo zraka na 80 stopinj pod ničlo, v posebni obleki, da bi poskušal ali prenese tako strašen mraz. volne in svile Že Egipčani so nosili nogavice — Revolucijonarja v pletenja je konkurenca pregnala B> Za vsakega civiliziranca je nogavica danes nepogrešljiva in vendar jo poznamo šele od 16. stoletja. V prvem stoletju po Kr. so nosili usnjene kose, ki so bili urezani po obliki noge. V hladnejšem času so posebno ženske nosile usnjene nogavice, na katerih je bila puščena živalska dlaka. V srednjem veku so obuvala izdelovale šivilje iz sukna, tako za moške kot za ženske v različnih barvah. Šele pozneje iz volne in bombaževine; k dragoceni noši pa iz svile. Kot luksuzen predmet so veljale nogavice iz »fileta de Florence«, ki so bile šivane in so zahtevale dokaj spretnosti, da so se prilegle brez gub. V garderobnih seznamih avstrijskih nadvojvodinj celo v 15. stoletju ni navedenih nogavic. Pletenje se je začelo okoli leta 1550, domnevno v Španiji. Tam so se pečali z izdelovanjem moških hlač, tako zvanih »trikot«. Henrik VIII., angleški, je leta 1547. naročil v Španiji prve svilene, pletene hlače. Leta 1559 je Henrik П., francoski, nosil prve pletene nogavice. Pod Jakobom I. so ljudje hodili v rumenih, svilenih nogavicah. Te so se brez vsakršnih gub tesno prilegale »kot koža na bobnu«; a kmalu so jih krasili všitki in lične podveze tako, da so jim nravstveni opominjači napovedali boj. Toda šele francoska revolucija je leta 1789 dosegla zmago nad nogavičjo modo — z dolgimi, moškimi hlačami. Pri kronanju Karla V. so nogavice prvič smatrali za znak dostojanstva. Angle- ška kraljica Elizabeta je pri neki uprizoritvi šolske mladine v Nornichu prvič videla pleteče otroke. Domnevno je pletena nogavica iznajdba srednjega veka. A v Louvru in Parizu imajo starinski, egipčanski oddelek,kjer vidimo par močno ogorelih nogavic iz sine ovčje volne, ki nas po osnutkih in fini izdelavi vzorcev spominjajo na nogavice prejšnjega stoletja. Vsekako pa so si nogavice s pomočjo pletilnega stroja osvojile ves svet. Leta 1589 je Viliam Lee sestavil stroj za pletenje nogavic. Ročni pletilci, katerim je pritrdil celo kralj, so se zbali konkurence in Lee je moral bežati. Odšel je v Pariz, pozneje v Rouen. Za razširjenje mehaničnega pletenja nogavic imajo veliko zaslugo protestantski Francozi, ki so po nanteškem ukazu bili izgnani leta 1685. Nogavičji izdelki so bili v marsikje glavni vir dohodkov, ki so po izpopolnjenju strojev neverjetno porastli. Obuj nogavico narobe! Tudi v praznoverstvu igra nogavica nekakšno vlogo. Tako n. pr. zatrjujejo, da bo tisti, ki obuje eno nogavico narobe, prejel dober nasvet. Tako naj bi bila nogavica z leve noge, ki si jo ponoči ovijemo okoli vratu, zdravilo proti hripavosti. Neradi nataknemo najprvo levo nogavico, ker bi to pomenilo nesrečo. Nekateri verjamejo, da se bodo obvarovali pred revmatizmom, če bodo vedno obuli najprvo desno nogavico. Georges Horn se je v ponedeljek poročil v Moulinsu. Povabil je seveda svate, toda ti so v svoje veliko presenečenje morali ugotoviti, da jih je preslabo postregel. Premalo jedi je bilo zanje. Sedaj je nastal spor med svati in domačini. Od prerekanja je kmalu prišlo do pretepa in nazadnje tudi do streljanja. Štirje so bili hndo ranjeni. Mladega moža so odvedli v ječo. Kratkoviden profesor na obisku pri divjem lovcu: »In kje ste tega ustrelili?« * Novoporočenca sta bila sama. »Moram ti nekaj povedati, je dejala ona. Kuhati neznani. »Kako mično, je odgovoril on. Tudi jaz ti moram nekaj priznati: Denarja nimam in ti ga ne morem dati za kosilo.« ★ »Cujte, natakar! V juhi je gumbi« O, hvala lepa! Iščem ga že od včeraj! V Baltimoreu je te dni umrl »kapitan« Mal-vina Einily Реггу, ki je bil po vs«h prireditvah in velesejmih v Ameriki znan pod imenom »dama z brado«. Ta dama je nastopala v raznih varietejih in cirkusih kot ženski boksar. Njeni nastopi so bili prava senzacije. Vedno je imela s seboj tudi 14 letnega sina. Zdaj se je ob njeni smrti pokazalo, da je bila »ženska z brado« samo — mož z brado, ki je ljudi spretno goljufal in si s tem služil denur. Poročeni možje imajo prednost V novi italijanski zbornici je tudi nekaj novih poslancev, ln sicer okoli 150. Nove poslance izbira Mussolini, Po objavi njihovih imen so takoj opazili, da je Mussolini gledal na to, da bodo med novimi poslanci v veliki večini poročeni možje. Mussolini skuša ob vsaki priložnosti vplivati na pomnožitev italijanskega naroda. Rojstni dan mnršnln Pilsudskega so na Poljskem praznovali izredno slovesno. Iz južno vzhodne Poljske jo prispel oddelek vojaštva v slikoviti nošnjL da hi se poklonil maršalu pred gradom Beivedere. KULTURNI OBZORNIK Monumentalno delo češkoslovaške književnosti Prejeli smo: Československa vlastivjda, d(i VU. Pisemstvi. Pod protektoritem Masarykovy akademije priče. Založba »Sfinx« (Bohumil Janda), 1933, Str. 607, 4°. Pričajoča knjiga češkoslovaške domovinoznan-stvene enciklopedije se more meriti po razkošni opremi ter po kritični zgrajenosti vsebine z najpomembnejšimi svetovnimi deli te vrste. Predgovor v obsežno deJo, ki je okrašeno s številnimi ilustracijami (^portreti in barvane slike) in ki je po svoji kvaliteti med najmočnejšimi dokumenti povojne češkoslovaške kulturne tvornosti, sta napisala prof. dr. Albert P r a ž i k in dr. Miroslav N o -v o t n y. Knjiga vsebuje zgodovino književnosti Čehoslovakov kakor tudi manjšinskih narodov češkoslovaške republike, Podkarpatskih Rusov, Poljakov, Nemcev in Madjarov, ter daljše sestavke o češkem čaenikaretvu, ilustracijski umetnosti, opremi knjig, knjižnem založništvu itd. Največji obseg ima teika književnost (207 str.), ki jo je kritično in s širokim znanjem zajel odlični eseist Arne N o v A k. V uvodu v češko literaturo razgrne avtor v zgoščenih dognanjih duha češke književnosti, notranje vrednote in posebnosti, borbe za izraz in težnje v poglobitev narodnega genija ali kozmopolitske širine, kratko, uvod je odličen sintetično informativni pogled v češko književno hotenje in stvarjenje. Od tu dalje pa se v velikih pogledih razpleta češka književna kultura od prvih začetkov v srednjem veku prek reformacije in renesanse, humanizma in klasicizma ter dalije v čae narodnega prebujenja (romantike, narodne *poezije, panslavističflih stremljenj itd.), realizma in nove romantike vse do sodobnih generacij. Pred nami vstajajo (če v obrisih pregledamo dobo od narodnega prebujenja dalje) vsem Slovanom znani velikani — vplivali »o tudi na slovensko kulturno življenje — začetnik slovanskega jezikoslovja, Jožef Dobrovskf, zanosni borec pansla-vizma, Jan KollAr, najpomembnejši češki pesnik predmarčne dobe, Fr. Ladislav Čelakovskf; dalje generacije Majovcev (ipo reviji »Maj«), globoko nacionalne generacije Ruchovcev (po reviji »Ruch«), ki eo s strastno željo po narodovi svobodi razpihovale narodno zavest (Včclav Slždek, Svatopluk Čeh, Jan Neruda, Jaroslav Vrchlickf, Alois Jiri-sek, Jožef Holeček, ki je zajemal snov tudi iz Južnih Slovanov in edini do4ivel osvobojeno domovino, itd.); generacija kozmopolitskih Lumirovcev (»Lumira«), katerih vzor je esteticizem (Juliij Zeyer, J. Kvapil itd.); močno pokolenje devetdesetih let, Iki preko realizma doseže v impresionizmu svoj vrhunec (Fr. X. Šalda, Anton Sova, najgloblji talent te dobe Otokar Bfezina, ki se je povzpel kot mi-iti&ni pesnik in mislec v nedosegljive višine, J. Sva-topluk Machar, Ruiena Svobodova, ki je segla po motive tudi v Jugoslavijo in dr.). Dalje se vrste generacije, ki oplajajo češko književnost vsaka v svoji časovni smeri, dekadenti (Junij Karisek ze Lvovic, Kari Toman, Otokar Theer itd.), impresionisti (mimo onih iz 90ih letaki so se .proti koncu ogreli za to novo smer: Frifla Šramek in dr.), strastni narodni buditelj Peter Bezruč, Viktor Dyk itd. Sledi generacija, ki se je začela uveljavljati tik pred vojrto, a jo imenujejo nekateri po duhovni usmerjenosti relativistično; v tej sta zlasti znani i-meii Karla Čapka m FrantiSka Langerja, ki sta »i kot dramatika pridobila svetovni sloves; v nasprotju z duhovno usmerjenostjo teh pa je usmerjenost sodobnika Jaroslava Durycha, ki s strastno doslednostjo slu/ji Absolutnemu. V to generacijo moramo šteti tudi komunističnega pisatelia Ivana Olbrachta. Generacija, ki je osebno doživela svetovno klanje, je dala vojno literaturo (zlasti Rudolf Medek in svetovno znani Jaroslav Hašek); velik umetnik tc dobe je bil tudi prezgodaj umrli satirik in bičar sodobnih razmer Vladislav Vančura. Generacija •povojne kolektivistične literature je dala med drugim globokega in doslednega socialnega pesnika, Moravana Jurija Wotkcrja (t 1925). Zastopana je tudi najmlajša generacija, ki kaže vidne talente, a je vendar še močno neurejena, sega po različnih slogih, različnih motivih in različnih umetnostnih smereh. Avtor Arne Novak jo razčlenja s kratko karakterizacijo. Na tem mestu sc nismo mogli obširneje pobaviti z objektivnim in kritičnim pregledom češke literature. Več o tem na drugem mestu. Pač pa moramo tu opozoriti na izredno pregledne in mojstrsko sestavljene uvode k posameznim književnim epoham kakor tudi na strogo kritičen odnos do književnikov vseh umetnostnih smeri m svetovnonazornih prepričanj, Novak se ie s svo<]lm eksaktnim slogom in nazorno osvetlitvijo posameznih likov in dob pokazal pravi mojster. V .pregledu slovaške književnosti se je pokazal profesor dr. P r a ž A k iskrenega inter.preta slovaške književne tvornosti od prvih graditeljev Kol-larja, Safafika in Palackega, ki so bili v času romantike stavbeniki skupne češkoslovaške književne zgradbe, pa prek prve pomembnejše trojice pesnikov Sladko v iča, Krila in Botta, dramatikov Pala-rika in ZAborskega, prozaistov Hurbana, KalinčA-ka itd. ter dalje dobe vseobčega narodnokulturne-ga prebujenja in intenzivnega dela (30 letni voditelj slovaškega duhovnega življenja, estet, pesnik, prozaist in časnikar Vajanekf ter veliki pesnik in obnovitelj »Slovenskih Pohladov«, Pavel Orszagh-Hviezdoslav, ki je vzbudil celo generacijo posnemovalcev). Sledi doba realistično usmerjenih književnikov, Jaroslava Vlčka, zlasti pa Martina Kuku-člna (Matej Bencur), ki je črpal snov tudi iz jugoslovanskega življenja, doba slovaške Moderne, katere predhodnik je bil že pesnik Iv. Jcsensky, a pravi tvorec lirik Iv, Kraško (Janko CigšA) z močno obliko in motivnostjo. V zgoščeni besedi nam avtor končno prikaže generacijo, ki jo je v novih smereh oblikovala povojna doba. V tej sta vidnejša pesnika E. Boleslav LukAč in Jan Smrek, romanopisec Milo Urban itd,. Dr. Antonln Hartl razpravlja (vsaj za nas) dokaj nepoznano književnost Podkarpat-kih Rusov. Dasiravno «o pritekali v njihovo književnost vplivi z vseh strani, imajo vendar zaključeno kniiževno kulturo, oduhovljeno z lastno narodno duševnostjo. Avtor pokaže v kratkih obrisih njen razvoj od 14. stoletja dalje; med drugim latinsko-madiarsko meddobje, v katerem je domači pismeni jezik zamrl; leta 1848 pa je nastopilo narodno-kulturno pre-rojenje, čigar zastopniki (Dobrjanskij, Duchnovič, Rakovskij) so bili prežeti z rusofilsko miselnostjo, zato se je kmalu vzbudila reakcija v kulturnih tvorcih (zlasti okrog 90ih let), ko so se književniki zagledali v lastno zemljo in duševnost ter začeli s plodovitiin prosvetnim delom med narodom. Posebno s političnim in narodnim osvobo;eniem po svetovni vojni se je začela lepo razvrati т-oezija (Vasil Grcnd£a-Donškyj itd.) kakor tudi proza. O poljski književnosti na ozemlju češkoslovaške republike je napisal kratek pregled prof. dr. Vojtčch M a r 11 П c k. Prvo knjigo, napisano v narodnem jeziku, so dobili tešinski Pol'aki v začetku 18. stoletja (prej je bil uradni jezik češčina, Gospodarstvo HmeVarji Žalec, dne 25. marca. Danes se je vršil v Roblckovl dvorani v Žalcu 54. redni letni občni zbor Hmeljarskega društva za Slovenijo. Zborovanje je vodil podpredsednik g. Lorbor. Tajniško poročilo je podal ff. Petričck. Hmeljarsko društvo ima 14 podružnic in 945 članov, poleg tega pa se 42 člnnov posameznikov. Tzdalo je 9654 legitimacij za obiralec hmelja. Lanski pridelek je znašal pribl. 11.000 meterskih stotov in jo znašala povprečna eena 70 Din. Najvišja cona za lanski pridelek .ic bila 100 Din zn kg. Po teli podatkih je prišlo v nn« hmeljski okoliš okroglo 70.000.000 Din. Pri volitvah pregleclovalcev računov za 1. 1934 sta bila ponovno Izvoljena cff. Jošt In Ttaz-boršek. Najvažnejša točka dnevnega reda jc bila sprememba pravil. Naslov društva se izpremenl v Hmeljarsko društvo za dravsko banovino, ndnadeio pa tudi dosedanje podružnice in bo odbor v posameznih krajih Stanje Narodne banke Najnovejši i/kaz Narodne banke zn 22. marec kaže te-le postavke (vse v milj. Din. v oklepajih primere z izkazom za 15. marec): Aktiva: zlato 1.765.8 (plus 0.5), valuta 0.065 (—O.b), devize 78.5 (—1.9), skupnn podlaga 1.844.4 (—2.0), devize izven podlage 52.5 (—1.26), kovani denar 518.7 (plus 24.94), posojila: eskontna 1.642.5 (—П.6), lombard na 257.4 (—2.7). prejšnji predujmi državi 1.717.27 (plus 0.075), efekti rez. fonda 67.t (plus 1.1). Pasiva: bankovci v obtoku 4.146.7 (—55.1), drž. terjatve 11.0 (plus 2.0). žlrovni računi 451.6 (plus 6.8), rii/ni rnciini 507.7 (plus 19.0), skupne obveznosti po vidu 1.040.2 (plus 27.86), obveznosti z rokom 1.051.2 (—8."), rožna pariva 260.5 (plus 18Л). Obtok bankovcev ter obveznosti po vidu 5.186.95 (—8.5), skupno kritje 55.55 05.54)%, od tega sjimo v zlatu "4.04 (55.98)%. Dolgovi naše hotelske industrije so koncem preteklega leta znašali 270.04 milj. Din, od te svoto odpade na Dalmacijo 71.9 milj., savsko banovino 68.4 milj.. Bled 42.95 milj. Din. ostalo na našo banovino 59. 06 milj., moravsko banov. 21.4, vardnrsko 4.7 in drinsko 1.65 mil j. Skupno cenijo v vsej državi hotelske dolgove nn okroglo 280 miilj. Din, od česar odpade nu Dr/., hip. banko okoli 45 milj. V Sloveniji znašajo hotelski dolgovi res znatno svoto 102 milj. Din ali več kot tretjino vseh dolgov v državi. Uvozni kontingenti v Franciji. Pri razdelitvi kontingentov za leto 1934 je francoska vlada odobrila naši državi iste kontingente kot za 1933. Podobno je storila Francija tudi za Poljsko. Ludvik Ganghofer: 40 Samostanski lovec 19. »Tako, Wolfrat!< je rekel goepod Henrik, ko je t samostrelom na rami stopil iz hiše. »Bova kmalu gotova. Sem se ie napravil za pot proti domu.< VVolfrat se je dvignil. »Kej naj delani, goepod?« »Pojdi v kuhinjo in prineei keblicol« Šolar se je podvizal; bo menda res delo; vrnil •e je /. leseno keblico. »Pojdi!« je rekel goepod Henrik In krenil na pot, ki je peljala v Peščeno drago. Wolfrat je hitro sledil. 5 Kaj le nahierja?« je pomiiljal na tihem. Obli« ga je slutnja bližnje nevarnosti. Neumnost! Lovec je pričal zanj in gospod Henrik ga Je sam oprostil krivde. »Morda mu bom moral nakopati kakih korenin? Ali pa je izsledil rudo, ki jo hoče preizkusiti in mu jo bom nesel v keblicl domov?« Pomirjen je stopal dalje. Toda pot, ki sta jo hodiiln, se mu je dozdevala vedno daljša. Šla sta že dobre pol ure _ ln z vrha sem je že gledal križ. VVolfrat je obstal. »Gospod, knm greva?« -Kar pojdi!« je dejal gospod Henrik in koraSII dalje. Ko je opazil, da mu Wolfrat ne sledi, je postal, se obrnil In nasmeškoma vprašal: »Ali pa uinrda nofpš Iti тт mano?« »Pač, pač. i»ospnd!f Počiisnih korakov sta se spenjala po stezi vkre- ber. Prišla sta do studenca. »Napolni keblico!« je ukazal prošt. VVolfrat je ubogal. »Kaj dalje, gospod?« »Pojdi I« Vedno bliže sta bila križu. Iz, solarjevega obraza je izginila slednja kaplja krvi, oči so mu žarele, in keblica, ki jo je nosil na rami, se je treslo, da je voda pljuskala čez rob. Ko sta prišla na vrh, je rekel gospod Henrik: »Pridi sem, VVolfrat!« Pokazal je na krvave sledi nn podobi. »Poglej te grde madeže... daj, vzemi vode In zrni j jih stran!« Nasproti križu, ki je ves sijal v svetlem solncu, se je usedel na kamen in se odkril. >No, kej se obotavljaš?« VVolfrat je postavil keblico na tla, zajel vode v peščico in začel umivati — umivati... »Nočejo zginili, gospod!« je dejal čez nekaj časa z zamolklim glasom, »zmjedli so sc v les.« »l>a, greh se zajel Kakor tu v les, tako v srce. Tako kakor rja na Jeklu: pusti madež na njem. in dobro orožje je uničeno, nerabno га vse čase in lahko ga vržeš med slaro šaro« — gospod Henrik Je pogledal kvišku — »ali pa v oganjl Umivaj, VVolfrat, umivaj! Stori nesrečniku na ljubo, ki je tako oskrunil sveto podobo. Le pomisli — bodi okoli med ljudmi in »i ne upa nikomur več pogledati v oči; vsak korak, ki ga hije, ga plaši; vsaka beseda mu vzbuja strah. Sumeče listje, ?e-lesteči veter, žuboreča voda, tiho no?, hrupen dan — vse Je ida| njegov sovražnik. Kar čuje, zveni vse knkor vzdih n|pgovp žrtve, ko se je zgrudila: kor vidi, ima vse krvav blesk. Iu v svoji samotni oziroma nemščina). Poslej eo narodni buditelji tn tvorci lepe besede nadaljevali delo domače književne kulture. NemSkl književnosti na češkem ozemlju je posvečenih poleg češke literature največ strani. Razdeljena jc v dve obsežni poglavji, katerih prvo ob-eega razdobje od 12. stoletja do leta 1848, drugo od leta 1848 do danes. V prvem jc orisal prof. dr. Arnošt K r a u s kulturno življenje od 12. stoletja dalje prek renesanse, reformacije, baroka, prosvet-Ijene dobe in romantike, v drugem delu pa dr. Pavel Eisner razgrinja može nemškega poko-lenja, ko to oblikovali in oblikujejo na Češkoslovaškem v vseh smereh svojo pangermansko, avstrijsko ler občečlovečansko miselnost, a hkrati odkrivali v velikih delih (Stiftcr, Rilke, Kafka, Werfel itd.) duševnost češkega naroda in zemlje, po čemer edinem je mogel germanski svet spoznati češko duhovno stran, (Češki pesniški jezik je radi svoje izredne izrazne bogatosti skoro neprevodljlv. Bfezina!) V celoti je ta študija moSan donos k češki kakor tudi nemški literarni zgodovini. Svoje mesto ima tudi madjarska književnost, katero je vešče prikazal prof. dr. Pavel B u j n a k. Mad;arska književnost, ki so jo ustvarili možje, živeči na Slovaškem (imeli so dvo;e središč: Košice in Bratislavo), je pomembna tudi v okviru osrednje madjarske književnosti. 16., 17. in 18. stoletie ima, kakor povsod, povečini naboino slovstvo, 19. stoletje pn je dalo več laičnih imen (Petflfi), ki so mOfnn dvignila madiarsko literaturo. Povojna doba je šibkejša, najpomembnejši jc pesnik Dezider Gyorv. V tem okviru ie obravnavana književnost češkoslovaške republike. K ostalim veiam češke kulture (ilustracija časnik, oprema knjige, založništvo itd.) se bomo še vrnili. Še enkrat moramo poudariti, da na tako delo bi mogli biti ponosni naivečji narodi, ne le radi kritične zgrajenosti vsebine, marveč tudi radi razkošne opreme, kekršne srečujemo le v redkih primerih. Knjigo bi si morale naročiti vsaj osrednje knjižnice naše države, da bi »poznavali naši bravci po njej visoko knji?no kulturo bratskih narodov, Čehov in Slovakov, L. G. zborujejo imenoval poverjenike. V cle.lmto o sprememb! pravil so posegli grsr. Piki, Marine, Marovt, Kuder, Steblovnik 111 Prekoršck. Kazen gg. Plkln 1 nPrekorška so bili vsi, ki so posegli v debato proti spremembi pravil, predvsem zaradi tega, kor o tej točki dnevnega reda niso mogle razpravljati podružnice, ker o tem ni«o bile obveščene, ln so gospodje, ki so se Izjavili proti spremembi. Izrazili bojazen, da je ta sprememba groliokop Hmeljarskega društva, namreč odprava podružnic. Pri poimenskem glasovanju je prodrl prerPopr odbora, ker je za spremembo glasovnici 41 delegatov, proti pa 19. Tnkoj, ko bodo nova pravila oblastveno potrjena, se bo vršil izredni občni zbor, nn katerem se bo tudi določila članarina za leto 193.5. Pri predlogih podružnic, ne prišel lin dnevni rod samo predlog podružnice v UvaMovčah glede novin nasadov. Društvo na.i pri niprodnjnih oblnstvih Izposlu.je zakonito naredlio proti novim limp.l.iskim nasadom v Jugoslaviji. Avtobusna podjetja v savski banovini sn zaprosila hansko upravo, naj jim dovoli в 27. t. m. popolno ustavitev prometa, dokler se ne uredi vprašanje Obdavčenja avtobusnega prometa, ki je v savski banovini še bolj obremenjen kot drugod. Tako bo savska bnnovina ostala 1111 3500 ktn prosi s 27. marcem brez avtohusnegu prometa. — Kot poroča Zveza avtobusnih podjetij kralj Jugoslavije jo zaradi novih dnjnlcv že nad 30 podjetij ustavilo obratovanje. Znižanje carin na pšenico v Avstriji. Zadnje časo se v Avstriji vedno bolj opaža, da je domača produkcija že skoraj vsa porabljena i.11 dn so cone pšenice v primeri 7. lanskim letom narasle od 31 na 40 Šilingov za 100 kg. Zato namerava avstrijska vlada znižati uvozne carine za pšenico za 4 zlate kronp. Kontingentiranje uvoza jajc in lesa v Španijo. Španiia je s 17 t. m. uvedla kontingentiranje uvoza jajc in se pripravlja na uvedbo kontingentiranja tudi za uvoz lesa. Borm Ljubljana, 26. marca. Denar Daues so ostali nei/.premenjeni tečaji Bniselj, London, Pariz in Trst. Popustila sta Amsterdam in Praga, dočim sta narasla Berlin in Newyork. Avstrijski šiling jo 11a ljubljanski borzi popustil na 9.10—9.20, 11a zagrebški in belgrajski borzi pa je bil zaključen po 9.12o. Grški boni so notiraji v Zagrebu 33—31 (33), v Belgradu pa 33.50 den. (34, 33.50). Ljubljana. Amsterdam 2309.85—2321.21, Berlin 1359.58—1370.38, Bruselj 790,11—803.35, Curih 1108.35—1113.85, London 174.42—170.02, Newvork 3402.72—3430.98, Pariz 225.88-227, Praga 142.29— 143.15, Trst 293.79—29G. 19. stiski ne tolažbe ne upanja! Njegovo srce bi rado kriknilo v nebo, pa vidi vedno pred sabo sveto podobo, ki jo je omadeževal I11 onečastil, in njegove ustnice ne najdejo več molitve!... No? Ali madeži nočejo izginiti?« »Ne, gospod!« Besede so zvenele, kakor da bi ga kdo dovil za grlo, in roke so mu omahnile kakor ohromele. »Samo popustiti ne sinež! Majčkeno se še potrudi! Tako, da, tako! Veš, saj se trudiš za nekoga, ki so sain dvakrat kaznuje, ker meni, d« more uteči kazni, ki mora biti postavljena za vsp, kar je krivo in slabo. Kar pusti ga! Hazsrjena pravičnost Boga ima daljše noge. On teče — in vendar se mu je knzen že obesila za pete kakor dolga veriga, on pn tPČe in tečp in opleta pri tem z verigo na vse strani in poteguje še druge zn seboj v prepad... Kaj si pa prejenjal umivati? — Tako! Le ne popuščaj!... Povej, VVolfrat, imaš fcoko deteljišče doma?« »Pol n*ro — za moje koze.« je zajecljnl. »Ali ti je deteljo že kdaj napadla predenira?« VVolfrat je prikimal. »Vidiš, gotovo si prezrl, kako jp bolpzen napadla prvo stebolce. Da bi Jo bil Izruval takoj! Pa si jo pustil, da se je razraSČnla, in ko si se čez teden vrnil, je bilo že pol njive uničene! Kajne? Vidiš, ta, ki je lo storil' — gospod llpnrik je pokaral na madeže no križu — »ta noai v sebi tudi lako bolezen. Najprej rnzle v njem samem vsp, kar 1p 7'lraveea in dobrrsra. poleni sp splazi šp ven. In če ima očeln in mater, uje ludi ta dva, zaščitit« zdravja Vatlh otrok najbolj če jim dajete P A N F LAVI N pa stile, k„ 0AVCR ve, KAJ P O M A Q A t « • ^J.,. Л. , . (Ј.П U 0,1.1 N .— (MI.U.UIU Promet na zagrebški borzi Je znašal 47535 Din. Curih. Pariz 20.38, London 15.78, Newyork 309,75, Bruselj 72.125, Milan 20.55, Madrid 42.20, Amsterdam 208.40, Berlin 122,85, Dunaj 78.30 (.50.30), Stockholm 81.40, Oslo 79.30, Kopenbagen 70.50, Praga 12.845, Varšava 58.325, Atene 2.95, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.0S. Vrednostni papirji Tendenca je bila danes neenotna. Vojna ikoda je popustila, dočim Jo med dolarskimi papirji naraslo 7% Bler. posojilo. Promet je bil slab in je bilo zaključenih samo 1000 dol. H% Bler. »os. Ljubljana. 7% inv. pos. 70—73, agrarji 36 den, vojna škoda 310—313, begi. obv. 53 den., 8% Bler. pos. 55.50—50.50, 7% Bler. pos. 53—54, 1% pos DHB 65 den., Kranj. ind. 250 bi. Zagreb. Dri. papirji: 7% inv. po«. 70—73, voj. škoda 310—312, 4, 5, 6 311 bi., 6?4 begi. obv. 53-53.75, 8% Bler. pos. 55.75-60.50 (56), 7% Bler. pol. 63.50—54, 7% pos. DHB 67.50-70. — 'Jelnice: Narodna banka 4200—4400, Priv. agr. banka 259— 261 (258), Osj. sladk. lov. 140 den., Trboveljska 110 den. Belgrad. Dri. papirji: 7% inv. pos. 71—72 (71.50, 71), agrarji 36.50-37, vojna škoda 313-313.50 (314, 313), 7. 311-313 (312), 6% begi. obv. 53.40-53.60 (54, 53.40), 8% Bler pos. 55.50 den., 7% Bler. pos. 53-54 (53), 7% pos. DHB 67.50-70 (68). — Delnice: Narodna banka 4300 bi. (4200), Priv. agr. banka 257.50—258.50 (260, 259). Dunaj. Don.-sav.-jadr. 04.35, delnic 12.25, Narodna banka 153, Lunderbanka 15.70, Steg 17.55, Stovvoag 11, Alpine 11.87, Rima 23.75, Trboveljska 12.05. Živina Ptujski sejmi. Zadnji konjski in goveji sejem ie bil srednje obiskan. Prignali so 105 konj, 135 krav, 65 telic, 100 volov in 10 bikov, skupaj 421 glav živine. Prodano je bilo 192 gluv. Povprečno cene za kg živo teže so bile sledeče: krave 1.75— 3.50, telice 3.25—4, voli 3—4, biki 3-4; konji po kakovosti od 1300—3250. — Svinjski jeseni jo bil, knr se dogona tiče, prav dobro zatožen, kupčija pa je bila srednja. Prignano je bilo 398 ščetinarjev, prodano pa 151. Povprečne cene eo bile sledeče: pršutarji 0—7, polinastne 7—8 za kg žive teže; mrtve teže 9 Din. Prasci fi—12 tednov stari so se prodajali po kakovosti od 100—175 Din koinad. — Svinjski sejmi v Celju. Ker se je zima končala, so sc začeli, kokor vsnko leto, tudi letos vršiti vsako sredo in soboto svinjski »ejini v večjem obsegu. V soboto je bilo pripeljanih nn 51 vozovih 229 prašičev ra/ne siarosti in velikosti. Prodanih je bilo komaj 55 komadov, ker ni bilo kupcev. Cene so bile sledeče: prašički v starosti 7—8 tednov 125—141) Din, 2—'* mesecev 250—510 Din, 4—5 meeeecv 500— 600 Din, 6—7 mesecev 600—700 Din, 8—10 mesecev 700 —800 Din in I leto stari 850- 900 Din. Kn-povalci prašičev se оролпrjnjo na te svinjske sejme, ker se jim nudi prilika, da si lahko nabavijo svinje najboljše pasme iz šmarskega ok raja. Dunajski goveji sejem 27. marra. Prignanih je bilo 806 volov, 334 bikov in 573 krav, skupno 1713 glav, od tega i Avstrije 1284, iz inozemstva 429. Cene so bile (v šil. za kg žive teže): voli 0.90--1.45, biki 0.90—1.10, krave 0.82—1.05 in klavna živina 0.63—0.80. Promet je bil počasen in so cene volov popustile za 3—5 grošev, deloma vpč, cene dobrih krav, klavne živine in bikov II. in III. vrste za 3— 5 grošev, biki I. vrste pa bo beležili slabe cene preteklega tedna. --I ...............I".* in če ima ženo in otroka — kaj pa ti je, VVolfrat? Mar ti ni dobro?« Šolar Je odkimal in je zajel prgišče vode. Goepod Henrik je nekaj časa molčal, potem je vprnšal: »Ali madeži še vedno niso izginili?« »Do polovice som jih izmil,« je zamrmral Wol-frat s pojemajočim glasom, »loda drugi — drugi...« »Le umivaj I Naj ee ti kar nič ne mudi! Bom že počakal, bom že. In onega drugega — nanj še tudi lnhko počakam, da pride In pokaže krvave foke. Če le ne bo potem prepoz.no za umivanje. In če res ne bo hotel spregovoriti — je še vedno nekdo, ki bo v hudi uri pričal proti njemu!« Počasi s preplahom v očeh se je zazrl VVolfrat v proštove ustnice. »Nekdo, ki je vse videl!« jp dpj.il gospod Henrik in pokazal na križ. »Ta, tu gori, VVolfrat!« »To?« Bloden nasmeh so je pojavil na VVol-fratovib ustnicah, dočim se je počasi ozrl kvišku. Potem Je odkimal, sfte nikdar le« ni spregovoril.« Oblak je za hip zakril solnce; po tleh je pre-begla senca. »Meniš? se je nasmehnil goepod Hpnrtk. Težko sopeč sp jp sklonil VVolfrat nad keblico, do bi s peščicama zajel vode. Tedaj se јв oglasil z višine zamolkel šum, ki je narastel v bobneč grom In se končal e hrumečim treskom. V skalah se je udri plaz. Solnr je pobledel, groznira ga Je stresla In » njegovih trepetajočih rok je kapljola voda. (Dalje.) MALI OGLASI V malih oglatih velja J ugoslovaoako tiak &гшк v Lj ubijam: Karei Oec. I- Nogavice - rokavice kompletne potrebščine za krojače in šivilje, nadalje bogata zaloga žepnih robcev, • toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po najnižjih cenah pri tvrdki osip Peteline, Ljubljana za vodo (blizu Prešernovega spomenika) Ali ste že poravnali naročnino? Pomla^e^fL,., Nauthnerieva semena SSTtf N0<1 saa Mauthner Edmund a. <»- N Zahvala Ob smrti dragega soproga, brata, strica in svaka, gospoda Jožeta Br echo trgovskega vrtnarja na Jesenicah ki smo ga dne 19. t. m. položili k večnemu počitku v Zagrebu, se vsem najlepše zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni vsem, ki so nam v teh težkih urah izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo zadrugi vrtnarjev v Ljubljani za poklonjeni krasni venec. Jesenice, dne 24. marca 1934. ANA BREČKO, soproga — in ostali sorodniki izdajatelj: Ivaa Kaitovee. Urednik: Lojze Golebič.