fgvilka 37 • leto KLU • cena 1,000 din Celje, 15. septembra 1008 ilVI TEDNIK JE flLASIlO OBČINSKIH OBOANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO. imiZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, &MABJE PBI JELŠAH IN 2AIEC Ne beli, ne brni In ne peče, a vendarle zdravi Poznikovl Elmagi tudi v Se- ulu. fitran 13. Kmet bo selal po lastnem preudarku Pred vrati Je Ješenuka setev pšenice. Stran 10. Kratki stiki vojakov In civllov na Celjskem Sodelovanje Garnlzlje Ce- lje z območnimi drutbeno' političnimi škupnotftml je bilo vedno zgledno, zdaj pa 9e odnošl ohlajujejo, čeprav to nikomur ne korlutl. Stran 3. ^rišel sem kupovati, ne pa prodalatl Igglfo MIkullč: »Reforma v prid drobnemu gospoUarstvu^ okinjanjem zakona o ce« jpem prihodku, o obrat- MredNtvIh, o amortizaci- >0 medsebojnem plačeva- ■ (Hn.) ter z uvedbo enot- zakona, ki bi skrajno ■postavil knjif^ovodstvo [grobno Kospodartttvo, Je Jnko Mikulič ob obisku napovedal nekatere Jonske spremembe, za «e drobno gospodar- zavzema te dobrih de- Sicer pa bo, kot Je wyedal v pogovoru s sio- ^»Imi in Jugoslovanski' ^rtniki, gospodarska r^a v prid drobnemu Varstvu. ''^nko Mikulič jo v razno- Ka je imel s prcd- '^•ki obrti v Domu obrti ^"Irožncm, poudaril, da med predstavnike ^CRa gospodarstva Slo- kupovati in ne proda- ja® X' kljub temu z oblju- J' v Klavnem zadostil že- J ki so jih v imenu drob- JjfOHpodarstva Slovenije Kranjo Verdnik, Tone JJk. Ale« Vehčič in Via- 1^'^iemc'nčič, Ti so teme- £ »tv.nanili s problemi ^^'Ka gospodarstva, ^oejo. da bi bil delež S družbenem proizvo- kot je. Pri tem so \ opozorili na omeji- Številu zaposlenih, K "»ti obratovalnic, pri iz- vozu in uvozu- Nemogoče je tudi poslovati tako, daje mo- ral dati delavec drobnega go- spodarstva v družbenem sektorju za nerazvite v pov- prečju dve do osem plač, ni pa tudi ekonomije, kjer bi morali imeti v organizaciji s 30 zaposlenih enega samo zato, da ureja obrambne na- črte, Po besedah Alela Vehčiča bi morali socialistično črno luknjo, kot imenujejo stro- kovnjaki negativen pojav, da imamo znatno premalo orga- nizacij z deset do sto zaposle- nih, zapolniti postopno, lirez tega namreč ni konkurenč- nega tržilča, zato bi morali v Jugoslaviji v naslednjih desetih letih v takinih orga- nizacijah zaposliti do tri in pol milijonov delavcev, usta- noviti pa bi morali približno 70 tisoč taksnih organizacij, Branko Mikulič je pouda- ril, da je povečanje deleža drobnega gospodarstva v družbenem proizvodu Ju- goslavije nujnost in da to po- večanje nikakor ne more ogroziti ostalega dela gospo- darstva- Tega namreč ogro- žamo s slabim delom, pada- njem proizvodnje, akumula- cije- Zato ne bi smelo biti ni- kakršne ovire pri zaposlova- nju, kjer tudi po mnenju ZlS-a ne bi smelo biti omeji- tev. V naS besednjak se mora ponovno vrniti beseda po- djetniltvo, ki naj zamenja besede stagnacija, nezapo- slenost, revSčina, saj niti so- cializem niti samoupravlja- nje ne bosta oslabela, če bo- mo bogatejši. Tudi velikost obratovalnic zato ne bi sme- la biti več omejena, v ZIS-u pa so prepričani, da je tudi pri izvozu in uvozu treba dati drobnemu gospodarstvu enake možnosti kot ostalim, svojo vlogo pa bi moralo z ustvarjanjem možnosti za kooperacije drugače kot do- slej odigrati t- i. veliko gospo- darstvo, Predsednik ZlS-a je pri tem v pozitivnem smi- slu izpostavil Lesnino, V osnutkih načrtov gospo- darske reforme pa so poleg vsega omenjenega dobile svoje mesto tudi spremembe na finančno kreditnem po- dročju, S tem bi se spreme- nila struktura vlaganj, ki se- daj temelji na kreditih in ki, kot vemo, trenutno pred- stavlja enega najbolj perečih vpraSanj, Pomembna novost pa bo tudi ustanovitev po- sebnega organa za drobno gospodarstvo v okviru se- kretariata za gospodarstvo pri ZIS ter tudi ustanovitev sploSnega združenja za drob- no gospodarstvo pri Gospo- darski zbornici Jugoslavije- Branko Mikulič na razgo- voru s slovenskimi obrtniki ni pri^l v zadrego, priznal pa Je, da se mu Je to zgodilo na nedavnem razgovoru z generalnim sekretarjem madžarske KP Karolyem Grossom, Predsednik ZI8-a se Je namreč madžarskemu voditelju hotel pohvaliti, ko ga Je seznanil s tem, da imajo lahko obrtniki pri nas "celO" do deset zaposle- nih. A sapo mu Je vzelo, ko mu Je madžarski sogovor- nik priznal, da imajo lahko na Madžarskem zasebniki tudi do 100 (beri sto) zapo- slenih. Ali prvi uradni obisk pred- sednika ZIS v Sloveniji res- nično pomeni spremenjen odnos zvezne vlade do obrti in drobnega gospodarstva, pa je, zgolj zaradi izkuSenj iz preteklosti, preuranjeno na- povedati g, fanteliC Nočni program Radia Celle v ponedeljek, 19, septembra bo Radio Celje na svoji UKV dolžini prvič oddajal poskusni nočni program, Odd^a, ki bo večidel zapolnjena z glasbo, informacije pa bodo predvsem kratke in večinoma posredovane s pomočjo telefonov v živo, računa predvsem na sodc- lovane poslušalcev. Trajal bo od 18. ure v ponedeljek do 1. ure v torek. Zaenkrat izdamo le, da bodo poslu- šalci preko Radia Celje lahko navezovali stike z dru- gimi poslušalci, glasbene oddihe pa nosijo naslove Brizganec domačih. Večerna vročica in Rockomal- haiji. Pa še to; v ponedeljek bo Radio Celje star natančno 34 let. Kabli, Icdo vas lio za svole vzel? Povsod, kjer o kabelski tele- viziji šele razmišljajo ali pa Jo morda že imajo. Je največ dilem okoli upravljanja z lokalnim sistemom, tfitro se sicer da najti uradnega investitorja, izvajalca del, pa tudi vzdrževalca naprav, zastavlja pa se vprašanje, kdo naj v smislu zakona o Javnem obveščanju upravlja s sistemi. Po predpisih bi lahko to skrb prevzela radiotelevizija, vendar veljaki iz Ljubljane očitno žive zaenkrat povsem udobno z zdajšnjimi mono- poli radia in televizije. Pri kabelskem m satelitskem te- levizijskem sistemu namreč ne gre zgolj za tehnična vpra- šanja - to se bo slejkoprej dalo kakorkoli urediti - tem- več za dejstvo, da se v sistem javnega obveščanja vključu- jejo tuji televizijski progra mi, na katcrre seveda nima mo nikakršnega vpliva. Ta- ko bo takoj vse narobe, če bomo v svoje t<'levizijske sprejemnike preko satelita kdaj dobili kakšno oddajo naših političnih emigrantov ali kaj podobnega- Potrebu jemo torej nekoga, ki bo takšne oddaje lahko sproti ocenil in prekinil in bo za svoje delo tudi nekomu od- govarjal, To pa se bo dalo urediti v prvi fazi le z zvez- nim predpisom. Tega pa še nekaj časa ne bo. Več na strani 6, BRANE PIANO 2. STRAN - NOVI TEDNIK 15. SEPTEMBER in, Po pravi poti iz nerazvitosti ŠmarskI občani so praznovali ¥ Šenivitlu v spomin na 9. september v letu 1944, ko je Bračičeva brigada, skupaj s Kozjan- skim odredom in kozjanski- mi aktivisti osvobodila Kozje, praznujejo v občini Šmarje pri Jelšah. Letoši^a osrednja prireditev je bila v nedeljo v krajevni skup- nosti Šentvid pri Gro- belnem. Po ustaljeni navadi se je praznovanje pričelo dopol- dne s slavnostno sejo občin- skih skupščinskih zborov in vodstev družbenopolitičnih organizacij, na kateri je o do- sežkih v preteklem letu in bodočih nalogah ter zavorah za hitrejšo pot iz nerazvito- sti, govoril Miran Krklec, predsednik izvršnega^ sveta Skupščine občine Šmaije pri Jelšah. Kot vsako leto, so tudi letos ob tej priložnosti podelili najvišja občinska priznanja in priznanja občin- ske raziskovalne skupnosti Šmaije pri Jelšah. Drugi del praznične slo- vesnosti se je odvijal na pro- stem. Zborovanje delovnih ljudi in občanov seje pričelo s pozdravnim nagovorom Veljka Kolarja, predsednika šmarske občinske Skupšči- ne, ki je besedo predal gostu Janezu Stanovniku, pred- sedniku predsedstva sloven- ske skupščine. Presenečen nad današnjo podobo neraz- vitega Kozjanskega in šmar- ske občine, je zbrani množici med drugim povedal: »To, da v teh težkih časih dosega- te lepe uspehe v industrijski in kmetijski proizvodnji, na področju investicij in v izvo- zu, je najbolj otipljiv dokaz, da ste na pravi poti. To, kar se dogaja v tem malem svetu Kozjanskega, je lahko dober nauk naši širši domovini, kjer se s problemom nerazvi- tosti srečujemo vsak trenu- tek. Skrivnost vašega uspe- ha pa je, da ste pravilno začr- taU pot industrijskega razvo- ja, pri tem pa niste zanemar- jali kmetijstva. To se je, na žalost, v svetu dogajalo, zato pa se srečujejo s problemom lakote. Drugo, kar ste prav tako modro napravili je to, da industrijske proizvodnje niste usmerili le na domači trg in, čeprav ste nerazvita občina, imate danes še kako lepe izvozne rezultate...« Da je bil šmarski občinski Praznovanja šmarskega občinskega praznika v Šen- tvidu so se poleg Janeza Stanovnika udeležili še Ser- gej Kraigher, Lidija Šent- jUre, narodni heroj Anton Vratanar-Antonesko, Tito- va sestrična Ana Kostanj- šek, delegaciji pobratenih občin iz Arilja in Čazme, borci in aktivisti Kozjan- skega, predstavniki sloven- skega izvršnega sveta in sa- moupravnih interesnih skupnosti, sosednjih in dru- gih občin s celjskega ob- močja, delegacije enot JLA in TO Slovenije, združenega dela, verskih skupnosti in drugi. praznik tak, kot se spodobi, imajo nedvomno največ za- slug gostitelji, ljudje v kra- jevni skupnosti Šentvid: po- samezniki, osnovna šola, ki je z mladinsko organizacijo kraja pripravila lep kulturni program prireditve, šentvi- ški moški pevski zbor in mnogi drugi. Za popestritev prazničnega popoldneva so organizatorji pripravili še le- talski miting s člani celjske- ga Aero kluba, nastop šola- nih psov celjskega Kinolo- škega društva ter prave konjske dirke in furmansko povorko. MARJELA AGREŽ Plaketo »9. september« so letos prejeli: Franc Ban (sozd Merx Celje), Valter Jordan iz Rogaške Slatine in Marta Vahčič iz Šmaija, priznanja »9. september« pa: Franc Drobne, Hinko Kamnikar, Andrej Kocman, Jože Lovrenčak, Angela Mlaker, Franc Mlaker, Franc Omerzo in Pavel Rojs. Prvi nagradi s priznanjem Inovator 88 je občinska razisko- valna skupnost Smaije pri Jelšah podelila Mirku Kunstu iz Metke Koge in Antonu Turnšku iz Zdravilišča Rogaška Slatina, drugo nagrado s priznanjem pa Ivici Milinovič iz Zdravilišča Rogaška Slatina. V akciji »Mladi v korak s časom« sta prvo nagrado s priznanjem prejela učenca OŠ iz Rogaške Slatine (Ratanska vas) Lucijan Kračun in Petra Gašperič ter njuna mentorica Zinka Ogrizek, dve drugi nagradi s priznanjem »Mladi v korak s časom« pa so prejeli: učenec OŠ Šmaije Sergej Murgelj in njegov mentor Karel Šmigoc ter skupina mladih razsikovalcev OŠ Podčetrtek in mentorja Branka in Mitja Žitnik. Smarski župan Veljko Kolar z gostoma Janezom btanovni- kom in Tonetom Zimškom na prireditvi v Šentvidu. Trije kandidati za predsedniiia MS SZDL Celje Predsedstvo medobčinskega sveta SZDL Celje je že pripravilo predlog kandi- datov za predsednika medobčinskega sve- ta. Za to odgovorno dolžnost je bilo eviden- tiranih 14 družbenopolitičnih delavcev iz občin celjskega območja, po svoji presoji pa so dali v občinah prednost trem kandi- datom. Kdo izmed njih bo bodoči predsed- nik, ki bo zamenjal Filipa Beškovnika, se bodo odločili na programsko volilni seji medobčinskega sveta 21. septembra. Pra- vilo pri volitvah bo izbrati najprimernejše- ga, ne glede na to iz katere občine je kandi- dat. To in pa volitve med tremi kandidati so novost. Vsi trije kandidati so že opravljali vrsto odgovornih družbenopolitičnih in samou- pravnih dolžnosti. Med drugim so bili tudi predsedniki občinskih konferenc socialu stične zveze. Sicer pa je Jože Kumer Moziija po poklicu magister ekonomije in zadnja štiri leta direktor Gozdnega gospo, darstva Nazaije. Ludvik Mastnak iz Šent- juija že nekaj let uspešno opravlja funkcijo sekretarja Sveta občin Celjskega območja in od leta 1986 neprofesionalno funkcijo predsednika občinske konference SZDL Šentjur. Janez Meglic je med ljudmi eden najbolj znanih politikov v žalski občini in je opravljal že vrsto pomembnih funkcij. MBP Gradnja praznuje 35-ietnico Meti sto najuspešnejšimi v Sloveniji Na sobotni slovesnosti v žalskem kulturnem domu so proslavili 35-letnico Gradnje iz Žalca. To je kolektiv, ki uspešno posluje, saj se po go- spodarskih rezultatih uvršča med najuspešnejše v občini in v svoji branži v Sloveniji. Na novo pot pa je Gradnja stopi- la pred 15 leti, ko so začeli izdelovati dimnike po licenci avstrijskega Schiedla in da- nes se Gradnja uvršča med največje evropske proizvajal- ce dimnikov. V sedmih mesecih so v Gradnji ob istem številu de- lavcev v primeijavi z enakim lanskim obdobjem za štiri od. stotke povečali fizični obseg proizvodnje, produktivnost pa za tri odstotke in ustvarili ig milijard dinaijev celotnega prihodka. Ob tem so porablje. na sredstva počasneje narašča- la kot celotni prihodek, za po. slovni in rezervni sklad pa so namenili 600 milijonov dinar- jev. Ob vsem je pohvalno, da Gradnja kreditov tako rekoč nima. V izvoz se Gradnja vključuje preko gradbenih or- ganizacij združenega dela in dimniki izdelani v Gradnji sto-^ jijo na mnogih zgradbah v Ita- liji, na Čehoslovaškem, v Sov- jetski zvezi, Libiji in Iraku. Ne- posredno izvažati pa je težko že zaradi zahtevnosti prevoza takšnih izdelkov. Za svoj pro- izvodni program Gradnja ne uvaža ničesar, razen prokro ma, ki je potreben za izdelova-| nje etažnih dimnikov, je pa v tujini cenejši kot doma. i Veliko pozornosti namenjajo razvoju in ustanovili so tudi lastni razvojni oddelek. Že v kratkem bo stekla proizvod- nja etažnih ventilacij ter polno izoliranih montažnih dimni- kov. Sicer pa je uspešno stekla tudi akcija z naslovom »Za vsak koristen predlog na- grada«. Eden izmed problemov v Gradnji je ta, da je lastni de- lež dela v enoti proizvoda zelo nizek in precej del opravijo ko- operanti. Ta delež sedaj znižu- jejo in tudi zato so ustanovili kovinarski obrat, v katerem je zaposlenih 25 delavcev. Na sobotni slovesnosti je predsednik skupščine občine Žalec Ludvik Semprimožnik kolektivu Gradnje podelil naj; večje občinsko priznanje-zlasti grb občine.JANEZ VEDENIK IVietlfa v primežu iiiividnostnili težav s skrajno kritičnim likvid- nostnim položajem, v kate- rem se trenutno nahaja Metka iz Celja (predvsem njen tozd Proizvodnja tkanin iz Celja), so se prešnji teden seznanili tudi člani izvršilnega odbora Ljubljanske banke Splošne banke Celje. Ti podpirajo ustanovitev posebnega raz- vojno-sanacijskega sveta, ki naj bi nakazal možnosti reši- tev za Metko, hkrati pa v izvr- šilnem odboru zahtevajo, da se v Metki čimprej ugotovi re- alno finančno stanje in zago- tovi možnost deblokade žiro računa. TOZD Proizvodnja Tkanin iz Celja je bila letos s presledki blokirana že več kot 90 dni, ne- likvidnost z blokado pa se še nadaljuje. Najkasneje do kon- ca septembra bi moral biti ra- čun Metke ponovno odprt, si- cer bo moral pristojni organ pri sodišču vložiti prijavo za uvedbo stečajnega postopka. Položaj je skrajno resen, zato je izvršilni odbor LB SB Celje podprl za ustanovitev razvojno sanacijskega sveta, v katerem naj bi na predlog Metke sode- lovali direktoiji Kovinotehne, Zlatarne, Sozda Merx, pred- sednik SO Šmaije, predsednik IS SO Celje in predstavnik Ljubljanske banke. Svet naj bi predvsem ugotovil dejansko stanje v kolektivu, kajti po sporu med službo družbenega knjigovodstva in Metko v zvezi z izgubo v TOZD-u Proizvod- nja Tkanin še vedno ni vse raz- ščiščeno. S svjimi izkušnjami naj bi člani sveta skušali rešiti trenutno pereč likvidnostni položaj. Pri tem se predvsem računa na pomoč pri prodaji zalog gotovih izdelkov. Imenovanje sveta bi bilo za našo vsakdanjo gospodarsko prakso sicer dokaj nenavadno, a dejstvo, da je časa za rešitev zelo malo, govori v prid usta- novitve sveta. Za družbeno varstvo je namreč že prepozno, saj do konca septembra, tudi če bi našli prisilnega upravite- lja, stvari ni mogoče urediti. Banka do konca septembra ne bo vnovčevala instrumentov za zavarovanje vplačil. RP i^ajvečji uspeii so gospodarsici rezultati ¥rh občinskega praznovanja Je bil v Solčavi Po praznovanju 95-letnice Savinjske podružnice Sloven- skega planinskega društva, otvoritvah daljnovoda v Flor- janu, modernizirane rečiške ceste, stanovanjsko poslovne- ga bloka v Gornjem gradu, solčavskega vodovoda, raz- stave o dejavnosti IV. opera- tivne cone, papirnice in banč- ne enote za obrtnike, medna- rodne »Cvetlične Forma vi- ve«, krstu solčavskega gasil- skega vozila in 5. Tednu špor- ta, so se prireditve ob mozir- skem občinskem prazniku zaključile s slavnostno sejo vseh zborov občinske skup- ščine. Praznovanje v Solčavi, skromnejše z zunanjm bliš- čem, je bilo bogatejše po vse- binski plati. Na osrednjem praznovanju v Solčavi so se najprej na pro- stem predstavili gornjegrajski lokostrelci, športni ponos doli- ne. Svojo dejavnost so predsta- vili tudi gornjesavinjski tabor- niki. Za slovesno vzdušje je poskrbela gasilska godba na pihala. Slavnostna seja zborov ob- činske skupščine je bila v so- boto popoldne v prenovljeni dvorani solčavskega zadružne- ga doma. Predsednik občine Anton Borštnak je pozdravil gornjesavinjske in druge bor- ce, predstavnike drugih druž- benopolitičnih skupnosti, de- legacijo piranske Splošne plovbe in ostale goste. Pose- ben pozdrav je bil namenjen delegacijama pobratenih ob- čin Cajetina iz Srbije in Alibu- nar iz Vojvodine. V čast padlim so prenesli ve- nec k spomeniku NOB, nato pa seje, v sliki in besedi, pred- stavil gostitelj, krajevna skup- nost Solčava. Ob tem so se Sol- čavani spomnili tudi pridobi- tev iz novejšega časa: trgovine, asfalta, igrišča in Iskrinega obrata, ki je zaustavil odselje- vanje. Letos pa so dobili kra- jevni vodovod in gasilsko vozi- lo. V kulturnem programu so se predstavili z mešanim in ženskim pevskim zborom, ple- salkami in citraijema Roba- nom iz Robanovega in Mat- kom iz Matkovega kota. Predsednik mozirske Soci- alistične zveze, Zdravko No- vak, je izrazil željo, da bi se tudi Solčava razvijala kot dru- ge krajevne skupnosti občine. V zaostrenih pogojh gospo- daijenja so v občini dosegli vzpodbudne gospodarske re- zultate. Zdravko Novak je omenil objekte, ki so jih preda- li namenu za občinski praznik in majsko odločitev krajanov za IV. samoprispevek. »Opti- mizem nam vlivajo polletni re- zultati gospodarjenja. Občini Moziije je po nekaterih gospo- darskih kazalcih ne le prva v regiji, ampak presega tudi slovensko povprečje. V občini pa niso zadovoljni z rezultati na področju kmetijstva, s po- javljanjem nezaposlenosti in turizmom. Predvsem s turiz- mom v Logarski dolini, ki bi »moral biti tudi problem širše skupnosti«. V občini imajo tu- di težave s financiranjem druž- benih dejavnosti. Predsednik skupščine obči- ne, Anton Borštnak, je nato podelil občinska priznanja. »Zlati_ plaketi« sta prejela Vi- doje Šukilovič, pobudnik po- bratimstva s Čajetino v Srbiji in Radioklub Moziije, ki praz- nuje 20-letnico delovanja. Pozdrav občanov pobratene Čajetine je sporočil predsed- nik Socialistične zveze iz Čaje- tine, Dragan Novakovič in iz- razil pričakovanje, da se bo uspešno sodelovanje nadalje- valo. BRANE JERANKO Nagrade in priznanja ob praznilcu Na slavnostni seji mozirske občinske skupščine v Solčavi so podelili občinske nagrade in priznanja. Zlati plaketi sta prejela Vidoje Šukilovič iz pobratene občine Čajetina v Srbiji, ki je bil pobudnik za navezavo prijateljskega sodelovanja med občinama ter Radioklub Mozirje, ki praznuje 20-letnico ustanovitve in je v občini edina organizacija s področja tehnične kulture. Srebrne plakete so prejeli Damjan Haudej iz Solčave, Jože Kuder iz Gorenja MGA v Nazaijah, Marko Purnat iz Mozirja in Kristijan Planovšek iz Gorenja Glin v Nazarjah. Nagradi občine sta prejela solčavsko gasilsko društvo in nazarsko Kulturno društvo Jelka. Značko občine so prejeli Jože Boršnar in Maša Valentinčič iz kampa Menina, Miha Ogorevc in Janko Jemec iz Društva vrt- narjev Slovenije, Martin Aubreht iz Moziija, Franc Berginc iz Luč, Pavla Golob iz Mozirja, Tinka in Mirko Grudnik iz Roba- novega kota, Tomaž Križnik iz Gorenja Glin, Minka Naglič z Ljubnega, Ivan Podbrežnik iz lučkega Gozdarstva, Marija Praznik iz Kokarij in Marija Rajter iz Elkroja Mozirje. BJ Sekretar P CKZKJ Štefan Korošec o pomenu in uresni- čevanju sklepov akcijske konference ZKJ o drobnem gospodarstvu, ki je bila lani jeseni v Celju. »Sklepi akcijske konference imajo dolgoročnejši pomen in njihove uresničitve ni bilo mogoče pričakovati že po slabem letu dni. Najpomembneje je, da smo na konferenci obračunal z nekaterimi ideološko-dogmatskimi pogledi na razvoj drobnega gospdarstva in opredelili vrsto novih izhodiščna tem področju. V skladu z njimi že koncipiramo naš gospodarski sistem. Pomembne sistemske spremembe, ki jih je ob otvoritvi letošnjega sejma napovedal Branko Mikulič, kažejo, da so pripravljalci gospodarske reforme in nove razvojne strate- gije upoštevali ta izhodišča. Razvoj drobnega gospdarstva je postal bistvena sestavina .te strategije, medtem ko ga v prejšnjih tovrstnih dokumentih še sploh nismo poznali- Spreminja se torej razvojna filozofija v Jugoslaviji. Če smo prejšnja leta videli izhod iz krize in bodočo smer razvoja predvsem v koncentraciji velikih industrijskih sistemov, ju danes vse bolj vidimo v razvoju drobnega gospodarstva - zasebnega in družbenega sektorja. V tem je dolgoročni pomen in rezultat akcijske konference v Celju. Nekateri njeni sadovi pa se že kažejo tudi v tekoči eko- nomski politiki, saj smo v zadnjem letu poenostavili neka- tere postopke pri ustanavljanju novih enot drobnega gospodarstva. Tu je sicer še veliko zavor, vendar sem prepričan, da jih bomo odpravili že letos ali pa najpozneje prihodnje leto. Po akcijski konferenci smo začeli spremi- njati tudi davčno politiko, ki jo obrtniki najbolj kritizirajo- Ukinili smo naprimer prometni davek za nakup reproma- teriala prek obrtnih zadrug. Res da še nismo naredil' vsega, naprimer glede nakupa opreme, toda stvari so se začele premikati. Tako se obetajo obrtnikom tudi spod- budne novosti pri uvozu in izvozu in še bi lahko naštevaj- Nenazadnje je akcijska konferenca spodbudila tua' izdelavo vrste projektov razvoja drobnega gospdarstva v okviru države, republik in pokrajin, občin in organizacij združenega dela- Naj omenim le primer Kosova in v Slove- niji občino Nova Gorica.« cEPTEMBE^988 NOVI TEDNIK - STRAN 3 kratki stiki volakov in civllov na Celjskem plavanje Garnizije Celje z območnimi aružbenopolitlčnlml skupnostmi Je biio zgledno, zdaj pa se odnosi ohlajajo. Na Celjskem ne bi to nikomur koristilo -danasiiji sc acsiavm u /iriiiciui nosebej pozorno bero; glede na Lve - praviloma poprejšnje nredelitve, se potem razvrščajo f »napade na JLA« ali pa med »za- »rjanj® JLA«. Čeprav bo takšnim njdnim preizkusom podvržen tudi fj prispevčič javnemu obveščanju, je po drugi strani vendarle že ^ni čas, da žogobrcu na višjih JJeh pristavimo tudi dejanskost Jfljskega. p^ed dnevi sem bil povabljen na po- ..gr k načelniku celjskega Doma pokazal mi je vitrino celjske gar- pjeob kinu Union, kjer sva ugotovi- la razstavljene fotografije in sloves- Izaprisege v petih jugoslovanskih ^ih ne morejo nikogar vznemirjati, •g pa mi je načelnik pokazal še dvo- ični napis na Domu JLA. Temu ne- ičajnemu uvodu je sledil daljši po- ■ or o načelnikovih in mojih pogle- • na aktualna dogajanja v domovini. ;!ranistka iz Švice in organist Ciril Jagrič iz Celja. Izkupiček dobrodelnega koncerta bodo namenili za gradnjo nove cerkve sv. Duha v Celju. V nede- ljo, 18. septembra ob 18. uri bosta svoj koncert ponovila v farni cerkvi v Vojniku. 12. STRAN - NOVI TEDNIK Nazaj h koreninam z iliatonko Zlata harmonika Je združila zlate prste In srca Morda Jc preKtavitev prireditve n preJAnJIe na to nedeljo ren nelioli- lQŽeno. Ker je Srečko da- •jl vtis, da se je umiril, so miličniki odšli, že čez eno ^ro pa so se morali vrniti, saj jc Srečko medtem po- l-sem sprostil svoje strasti jo bivše soproge in pre- urejanja interierjev; sta- novanje je povsem uničil. i^Iiličniki so počakali, da ;e je strastni Srečko jtreznil, nato pa so ga jredstavili preiskovalne- jnu sodniku. # Milan Ž. iz Štor je na- pačno zastopil ime ulice, v kateri stanuje. Misleč, ja kdor prebiva v Udarni- ijci ulici, že mora znati tu- ji dobro udariti, je udar- ;e vadil na ženi in obeh jtrokih. Za preciznejše :adetke je seveda poprej jekaj malega spil. Zdaj iiu bo sodnik za prekrške ^zložil, zakaj je zaposlen M Sodišču za prekrške. Po prepiru skočil skozi okno Josip Panič Je po prevozu v celjslio bolnišnico umrl - Pripor za njegovega sina Stanislava Obdukcija trupla pokojne- ga Josipa Paniča je pokazala, da je v celjski bolnišnici v sredo zjutraj umri zaradi hudih ran, ki jih je dobil, ko je skočil skozi okno visokoprit- ličnega stanovanja v Šarano- vičevi ulici v Celju. Pokazala pa je še, da je bil že prej laže ranjen s pestjo. Te poškodbe naj bi mu bil prizadejal njegov sin, s kate- rim sta se v noči s torka na sredo sporekla v stanovanju. Tedaj bi naj bil sin očetu očital, da je kriv smrti matere. Oče je zaradi tega sina napadel, udaril v obraz in vrgel na tla, sin pa, ki naj bi se bil branil, gaje tudi nekajkrat udaril s pestjo. Vse to se je dogajalo vpričo znanca Edvarda C. Po tem prepiru in pretepu je znanec hotel domov in Stani- slav Panič gaje pospremil pro- ti vratom - tedaj pa naj bi bila zaslišala ropot v kuhinji. Ko sta prišla tja, Josipa Paniča ni bilo v kuhinji, videla pa sta ga, da leži na asfaltu pod oknom. Stekla sta k njemu in ga odne- sla v predsobo ter poskušala oživljati. Sin naj bi bil tudi od- šel k sosedom, da bi od tam poklical pomoč, pa mu ni nih- če odprl. Pomoč je vseeno kmalu prišla, vendar zato, ker so jo poklicali miličniki. Ti so namreč kmalu prišli na kraj dogajanja, saj so jih poklicali občani, ki so videli, da je nek- do skočil skozi okno in nato obležal. Najprej so bili prese- nečeni, saj ob bloku ni bilo ni- kogar, kmalu pa so v stanova- nju videli, kaj se dog^a. Stanislav Panič je tudi pre- iskovalnemu sodniku povedal, da je oče sam skočil skozi okno, njegova pripoved pa se je ujemala s tistim, kar je milič- nikom povedal Edvard C. Pa tudi neka soseda, ki jo je pre- budil hrup, je potrdila, da je videla, kako nekdo odpira okno in kako je nato skočil skozi ter padel na glavo. Miličniki so Stanislava Pani- ča ovadili preiskovalnemu sodniku, ker naj bi bil storil kaznivo dejanje nasilniškega obnašanja. Preizkovalni sod- nik pa je zanj odredil pripor. FK Strmoglavilo jadralno letalo Na severnem pobočju Celjske koče se je smrtno ponesrečil celjski letalec Slavko Kukovec. Za zdaj še ni ugotovljen vzrok nesreče celjskega letalca Slavka Kukovca, ki se je smrtno ponesrečil konec tedna na severnem pobočju Celjske koče. Kraj nesreče so si ogledali strokovnjaki zveznega zavoda za civilno letalstvo, vendar svojih ugotovitev še niso obja- vili. Slavko Kukovec, ki je bil že od leta 1982 član celj- skega Aero kluba, je poletel s celjskega letališča, krožil nekaj časa nad Celjem, nato pa je njegovo jadralno letalo strmoglavilo na težko dostopno območje severno od Celjske koče. Letalec se je pri nesreči tako hudo ranil, da je po mnenju zdravnika umrl že takoj ob strmoglavljenju letala. Šentjurska »najdba« kmalu pred sodiščem Končno se je začel razpleta- ti kiopčič nepravilnega rav- nanja z nevarnimi snovmi, kakršne so pred,časom našli tudi v gozdu pri Šentjurju. Že tedaj smo zapisali, da snov iz- vira iz Gorenja, iz njihove to- varne gospodinjske opreme, vendar pa ta organizacija za nestrokovno ravnanje s to snovjo ni kriva. Povezala seje namreč z orga- nizacijami, ki se z uničevanjem teh snovi ukvarjajo, vendar pa so popokali členi v verigi, ki so jo stkali tisti, ki so se v ta posel vključili. Tako so zdaj delavci UNZ Maribor ovadili javnemu tožilcu Branka Drvarja, vodjo poslovne enote kooperacija ptujskega Mipa in Branimiija Reicha, obrtnika, ki ima v Pre- gradi prijavljeno obrt za zbira- nje odpadnih materialov. Sled- nji naj bi namreč to odpadno in škodljivo snov uničeval, vendar je ni - le prevoznikom je naročil naj jo uničujejo kar sami. Sam pa je seveda dobival dobro plačilo. Oba so osumili kaznivega dejanja grabeža in zlorabe po- ložaja - sploh pa ne za tisto, na kar smo ob najdbi sodov v šentjurskem gozdu n^bolj opozaijah: na dejavnost, ki močno ogroža okolje. Res je si- cer, da bodo preiskavo verjet- no še razširili, vendar je goto- vo, da bi morala ob takem pri- meru tako grabež kot ekologija imeti enako težo. Ilinska bomba izdejala stanovanje Slab ventil na plinski bombi je [verjetno kriv za eksplozijo, ki I nastala v nedeljo zjutraj na [dniku stanovanja Ivana Bo- mika v Vitanju 56a. Damjana rovnik je zjutraj hotela na ijski bombi, ki je imela monti- :tudi gorilnik, skuhati mleko otroke, ko pa je prižgala plin, ačelo goreti vse okoli bombe, m mož je gorečo bombo po- sil na hodnik, nato pa so vsi ip^ zapustili stanovanje, [omaj so bili zunaj, seje razle- eksplozija. Plinska bomba, ki ;o pred dvema mesecoma ku- iod poljskih turistov, je eks- idirala in napravila veliko raz- inje. Škodo so ocenili na oko- aiiijon dinarjev. Če pa ne bi ftočasno zapustili stanovanja, lahko bile posledice še veliko še. Isnilo mu je prst Vi delovni nezgodi v tovarni iorv Zrečah seje prejšnji četr- huje ranil delavec Henrik Je- iz Zreč. Med delom mu je P, težak 25 kilogramov padel ■ok in mu pri tem zmečkal narejene lire ^narejen tuj denarje zašel tu- celjske banke. Pred dnevi so "Teč v eni celjskih posloval- Ljubljanske banke odkrili Tejen bankovec za 50 tisoč iinskih lir. Zadel icolesarko - in odpeljal Daje med vozniki še vedno ve- liko tudi takih, ki potem, ko so že povzročili nesrečo, niso priprav- ljeni takoj sprejeti svojega dela odgovornosti, kaže tudi primer z Mariborske ceste v Celju. Tu je v četrtek proti večeru peljala po kolesarski stezi kolo z motorjem mlajša voznica Kornelija Š. Pri gostišču Amerika po stezi ni mo- gla več peljati dalje, ker je na njej stal kombi. Nameravala ga je ob- voziti, tedaj pa je voznik kombija speljal in obrnil vozilo, pri tem pa zadel kolo z motorjem, na ka- terem je bila poleg voznice še potnica. Obe sta padli, vendar se je ranila le voznica. Voznik kombija je sicer po tr- čenju obstal in dejal, da voznice v vzvratnem ogledalu ni videl, ko pa mu je le-ta rekla, da se je pri padcu ranila in da jo boli roka je pritisnil na plin in odpeljal. Zme- deni mladenki si nista utegnili zapomniti številke vozila. Milič- niki bi želeli odkriti brezvestne- ga voznika tudi s pomočjo more- bitnih drugih očividcev, zato jih prosijo, da o tem obvestijo naj- bližjo postajo milice ali pokhčejo Upravo za notranje zadeve Celje (29-411). Kolesar zadel pešca 23-letni Anton Belej iz Brsteni- ka pri Laškem se je pretekli četr- tek peljal z dirkalnim kolesom po lokalni cesti od Laškega proti Jagočam. Čeprav je bila ura že skoraj 23, je vozil brez luči in po levi. Ko je peljal po klancu navz- dol, je zadel v 26-letnega Janka Jernejška iz Laškega. Po trčenju sta oba padla in se hudo ranila. Neprevidni voznici v petek sta se zgodili kar dve prometni nesreči, ki sta ju z ne- ustrezno vožnjo povzročili mladi voznici koles z motorjem. Obe sta se tudi ranili in so ju morali prepeljati v celjsko bolnišnico. V Šoštanju je 18-letna Aleksan- dra O. z Raven pri Šoštanju pre- pozno opazila, da je tovornjak pred njo zaradi ustavljenih vozil pred sabo ustavil. Želela ga je sicer obvoziti, vendar je zadela vanj, odbilo jo je levo in padla je po cestišču prav pred tovornjak, ki ga je nasproti pripeljal 25-letni Branko Pušnik iz Dobrove. Ta je k sreči hitro zavrl, tako da je z zadnjim kolesom le delno zape- ljal na kolesarko. Malo po opoldnevu pa je na križišču Mariborske ceste in Uli- ce frankolovskih žrtev izsiljevala prednost 15-letna Andreja V. iz Celja. Pri utripajoči luči na sema- forju je zapeljala prek Maribor- ske ceste sicer po kolesarski ste- zi, vendar pa je izsilila prednost vozniku osebnega avtomobila Marjanu Žmaherju iz Celja. Le-ta je zaviral, trčenja pa ni uspel pre- prečiti. V ovinku v levo Na regionalni cesti Titovo Ve- lenje-Šoštanj je v petek zvečer v ovinku v Pesjem zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo zapeljal v levo voznik osebnega avtomo- bila, 28-letni Alojz Hrgot iz Tito- vega Velenja. Tedaj je nasproti pripeljal, prav tako z osebnim av- tom, 40- letni Janko Purk, tudi iz Titovega Velenja, in vozili sta čelno trčili. Oba voznika sta se hudo ranila, prav tako sopotnik v Hrgotovem avtu, 24-letni No- ško Lukenda iz Titovega Vele- nja. Vse tri so odpeljali v celjsko bolnišnico. Pretesno je prehitevala Na Ostrožnem je v soboto do- poldne 23-letna voznica osebne- ga avtomobila Nada Krušnik iz Titovega Velenja pretesno prehi- tevala 50-letnega Jožeta Zoriniča z Lopate, ki se je peljal s kolesom z motorjem. Med prehitevanjem ga je oplazila in zbila po cestišču. Nemec po levi v petek nekaj po 22. uri je na regionalni cesti Gorenje-Šoštanj 55-letni Egon Mantwill iz ZR Nemčije zaradi vožnje z osebnim avtom po levi strani zadel kolo z motorjem, s katerim se je na- sproti pripeljal 18-letni Stojan Rajh iz Titovega Velenja. Po trče- nju sta kolesar in 18-letni sopot- nik padla po cestišču in zaradi hudih ran so ju morali prepeljati v celjsko bolnišnico. V križišču pred avto Na križišču lokalnih cest v Socki je v nedeljo 75-letni Ja- kob Štokovnik iz Strmca s kole- som z motorjem izsilil prednost 56-letnemu vozniku osebnega avtomobila Maksimiljanu Vren- ku iz Vitanja. Voznik avtomobila se je kolesarju sicer umikal, trče- nja pa ni uspel preprečiti. Kolesar umrl po nesreči Na magistrani cesti v Vojniku se je v ponedeljek zjutraj hudo ranil 76-letni kolesar Andrej Kenda iz Vojnika; rane so bile tako hude, daje kasneje v celjski bolnišnici umrl. Kolesarje pripe- ljal po Murnovi ulici in zapeljal na magistralno cesto, po kateri je prav tedaj iz celjske smeri pripe- ljal z osebnim avtom 32-letni Da- niel Robnik iz Celja. Voznik je sicer zaviral, trčenja pa ni uspel preprečiti. Veletekstilova poslovalnica v Zrečah, v novem trgovskem centru Bazar priporoča kupcem ugoden nakup otroških oblačil po zelo ugodnih cenah: - otroške hlače lahko kupite že od 9.000 din dalje - otroške srajce - flanela od 11.000 din dalje Na zalogi imamo tudi pestro izbiro sezonskih, mod- nih ženskih oblačil, perila in volne za ročno pletenje po izredno ugodnih cenah: - krila od 38.000 din dalje - bluze in pletenine od 37.000 din dalje Nudimo možnost nakupa na trimesečni brezobrestni kredit. NE ZAMUDITE IZREDNE PRILOŽNOSTI! KERAMIČNA INDUSTRIJA UBOJE Delavski svet Keramične industrije Liboje ponovno razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodenje računovodske službe Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o uresničeva- nju kadrovske politike v občini Žalec izpolnjevati še naslednje pogbje: - da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri, - da imajo 4 leta delovnih izkušenj na delih in nalo- gah zahtevanega poklica, - da imajo organizacijske sposobnosti za opravlja- nje teh nalog, - da so družbenopolitično aktivni. Kandidat bo izbran za 4 leta. Pri izbiri kandidatov se lahko upoštevajo določila družbenega dogovora o kadrovski politiki ali poseb- nega zakona iz posameznega področja, ki določa dovoljena odstopanja pri izobrazbi glede na pridob- ljene delovne izkušnje. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol- njevanju pogojev na naslov: Keramična industrija Liboje, 63301 Petrovče, v 10. dneh po objavi. O izbiri bomo udeležence razpisa obvestili v 8. dneh po sprejemu sklepov. Odbor za kadre Keramične industrije Liboje objavlja prosta dela in naloge: 1. razvijanje tehnologije grafitnih izdelkov in organizacija grafitnega oddelka 2. vodenje skladišča gotovih izdelkov Pogoji, ki jih morajo kandidati izpolnjevati: Pod 1.: da imajo višješolsko izobrazbo kemijske smeri, da imajo 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, pasivno znanje nemškega jezika. Poskusno delo traja 6 mesecev. Pod 2.; da imajo srednješolsko izobrazbo ekonom- ske smeri oz. druge ustrezne smeri, da imajo 6 mese- cev ustreznih delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 5 mesecev. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po- šljite v 8. dneh po objavi na naslov: Keramična indu- strija Liboje, 63301 Petrovče. 16. STRAN - NOVI TEDNIK Seul 88 Samo nekaj dni nas loči od doslej največjega zbora najboljših športnikov in športnic sveta, olimpijskih iger v Seulu 88.Stiriletne priprave se počasi končujejo in iz daljnega Seula prihajajo novice, ki napovedujejo doslej takšne olimpijske igre, kot jih moderna doba še ni doži- vela. In kaj lahko v tem vrvežu pričakujemo od našega zastopstva? Predvsem ponovitev uspehov, zaradi katerih so odpotovali v Seul. Medalje pa naj bi prinesli tisti, kate- rim je to že velikokrat uspelo, kot naša najmočnejša orožja v igri z žogo košarkarji, vaterpolisti, rokometaši in morda celo nepredvidljivi nogometaši. Kaj pa posamezniki? Vedno se vračajo z odličji boksarji in rokoborci pa veslači in tako naj bi bilo tudi zdaj. Prišteti pa je treba še igralce namiznega tenisa (ta panoga je prvič v programu poletnih olimpijskih iger), morda Colovičevo na 800 m, kakšnega strelca in že smo pri koncu. Najbolj srečni pa bomo, če bodo igre minile v miru m prijateljstvu ter da bo v štirinaj- stih dneh, kolikor bodo igre trajale, prevladal in zmagal športni duh. V Seulu bomo Celjani imeli dva zastopnika, športnika in sodnika. V teku na 400 m ovire bo nastopil član AD Kovi- notehna Kladivar Rok Kopitar. Čaka ga močna konku- renca in po njegovih zadnjih rezultatih je težko pričako- vati uvrstitev med šestnajst najboljših. Srečanja na rokometnem turnirju bo z Ljubljančanom Herbertom Jegličem vodil Celjan Štefan Jug. Oba sta že nekaj časa med najboljšimi rokometnimi pari na svetu in kaj lahko bi sodila tudi finale, vendar pod pogojem, da v njem ne bo igrala Jugoslavija. V jugoslovanski reprezentanci sta tudi Celjan Rolando Pušnik, ki že vrsto let nastopa za niški Železničar in brani vrata rokometne reprezentance ter Jure Zdovc iz Sloven- skih Konjic, ki sicer nastopa za Smelt Olimpijo, igral pa bo v košarkarski reprezentanci. TONE VRABL Uspešni kolesarji celjskega iVlerxa OsvojiN so tretje mesto med šestnajstimi elfipami v Krškem je bila zadnja letošnja dir- ka za republiško prvenstvo v kolesarje- nju, kjer so samo potrdili svoje letošnje dosežke kolesarji KK Merx Celje ter do- kazali, da se počasi, toda vztrajno uvrš- čajo med najboljše v Sloveniji. Med ml. mladinci so se kar trije uvrstili med deset najboljših, kar ni uspelo nobe- nemu drugemu slovenskemu kolesar- skemu klubu. 2. mesto je osvojil Jure Vodeb, 8. Tomaž Štor in 10. Damjan Tanjšek. Med člani je bil 3. Iztok Melan- šek, 5. Sandi Šmerc, 10. Brane Mernik in 13. Boštjan Polak. Po seštevku vseh dirk za slovensko prvenstvo 88 so ml. mladin- ci KK Merxa osvojili 2. mesto, za Krškim in pred Savo Kranj, člani pa so bili 3., za Krko in Rogom. Skupni vrstni red: 1. Sava 209, 2. Rog 205, 3. Krka 189, 4. Merx 143. 5. Astra 99 točk itd. Uvrščenih je bilo šestnajst klubov, Celjani pa so dosegli doslej svoj največji uspeh, saj so bili pred leti sedmi in peti. Tehnični vodja Edo Krajnc je povedal, da je uspeh Celjanov še toliko večji, saj so osvojili kar 25 točk več kot so pričakovali in se s povsem amaterskim delom povsem približali na- šim najboljšim kolesarskim klubom, ki tudi tvorijo jedro državne reprezentance. Poleg številnih lepih uspehov na posa- meznih dirkah so osvojili tudi pet medalj na državnih in republiških prvenstvih. Poleg Jureta Vodeba je bil najboljši mož KK Merx Celje Iztok Melanšek, ki je bil med drugim 9. na mednarodni dirki Al- pe-Jadran, 22. po Avstriji, sodeloval je na dirkah po Jugoslaviji in Turčiji ter bil skupaj z Sandijem Šmercem dvanajst dni na dveh dirkah s slovensko reprezen- tanco v Kanadi. Do konca letošnje sezo- ne so ostale še naslednje dirke: dve za pokal slovenskih mest, 25. in 26. septem- bra v Novem mestu ter Novi Gorici, ter 1. in 2. oktobra državno prvenstvo na ' nometer in v gorski vožnji v Aleksinc Edo Krajnc: »Po končani sezoni bom poskušali rešiti vprašanje mesta prof^'^ onalnega trenerja, ker brez strokovneo"" dela ne bo nadaljnjega napredka. Pogu beti bo treba za vozilo za prevoz kolesj", jev na posamezne tekme in treninge, p skušali bomo kupiti pet novih tekmoval nih koles in obnoviti stara ter urediti me j hanično delavnico. Naše vrste bomo i,' popolnih tudi z dvakratnim mladinskih državnim prvakom Mirano Cvetom j, Hrastnika, ki se bo po povratku iz včlanil v naše vrste. Tako bi imeli solicj^^ ekipo, da bi se lahko samostojno pojaviij tudi na mednarodni dirki Alpe-Jadran Če bomo izpolnili vse te načrte ter če bomo imeli pomoč sponzorjev, bomona.; šo letošnjo ekipno uvrstitev prihodnje le., to prav gotovo še izboljšali.« TONE VRABl' Teniške novice Minuli vikend je bilo na teniških igriščih v Ljudskem vrtu v Mariboru ekipno republiško prvenstvo za pionirje do 14. let. Nastopili so tudi mladi tekmovalci teniškega kluba Zlatarne Celje Miha Furlan, Boštjan Doberšek, Goran Brajkovič, Tjaša Jezernik, Ana Brajkovič in Brina Godnik. Mladi Celjani so se uvrstili v finale, kjer pa so morali priznati premoč domačinov Gradiš Branika. Z uspešnim nastopom v Mariboru so si pionirji zagotovili nastop na državnem ekipnem prvenstvu v Zagrebu, ki bo prihodnji mesec. V soboto pa se bo pričel masters slovenskega pionirskega pokala v Portorožu, na katerem bo nastopilo tudi pet Celjanov Iztok Jurenc, Tjaša Jezernik, Brina Godnik, Ana Brajkovič in Andrej Travner. N. G. Skoki na Ljubnem Na plastični skakalnici na Ljubnem ob Savinji so domači- ni pripravili tekmovanje v smu- čarskih skokih, kjer so imeli največ uspeha Ljubenci in Ve- lenjčanl. Med pionirji do 13 let je zmagal domačin Murko, do 11 let Kadliček in do 9 let Ograjenšek, oba T. Velenje. Kramperšek prvi v Zagrebu je bilo finale atlet- skega pokala Jugoslavije za mladince in mladinke. Iz Celja mladinci niso nastopili, pač pa so odšle v boj samo mladinke in osvojile 3. mesto za Slavonijo iz Osijeka ter Proleterjem iz Zre- njanina. Med posameznicami so osvojile tri prva mesta - štafeta 4 X 100 m, Radmanovičeva v sko- ku v daljavo in Straškova v metu kopja. Med mladinci je presenetil mladi Kramperšek iz Radeč, kije zmagal v teku na 3000 m. Atletska nagrada Jugoslavije Končano je tekmovanje za at- letsko nagrado Jugoslavije, v katero so sodili mitingi v Novi Gorici, Zagrebu, Celju, Ljublja- ni in zaključni v Mariboru. Iz Celja so boljša mesta osvojili na- slednji atleti in atletinje: 100 m 6. Zupane, 400 m ovire 1. Kopitar, 4. Božiček, troskok 3. Šimunič, 100 m ženske 1.-2. mesto Pere, 3000 - 1500 m 6. Kampuš in kopje L Jazbinšek ter 3. Strašek. Prvi trije so dobili tudi denarne na- grade po 150, 100 in 80 tisoč di- narjev. Beli zajec po Savinji Tudi letos bo delovna organi- zacija RTC Golte pripravila IL rekreativni jesenski spust »be- lega zajca« po Savinji 88. Zani- mivo tekmovanje bo v soboto, 17. septembra s startom ob 15. uri, proga pa bo od katarakta pri Strugi do mosta pri Kolenčevem kegljišču na Ljubnem. Tekmo- valci bodo razdeljeni v kategorije in sicer ženske in moške do in nad 30 let, v vsakem čolnu pa lahko nastopi le po en tekmova- lec. Za varnost bodo poskrbeli člani potapljaškega kluba iz T.Velenja. Posebne opombe, ki jih je pripravil organizator: vsak udeleženec starta na svojo odgo- vornost, čolni morajo biti nepo- topljivi, starta lahko le ena oseba v čolnu, udeleženci veslaškega spusta morajo imeti plavalne jo- piče in čelade; organizator ne prevzame nobene odgovornosti za nastalo škodo na opremi oz. poškodbo udeleženca pred, med in po prireditvi. Za najboljše so pripravljene medalje, diplome in praktične nagrade pokroviteljev. Razglasitev rezultatov bo v sobo- to ob 16.30 uri na terasi hotela Planika na Ljubnem. Startnina je 5000 din, prijave pa sprejema Marjan Skornšek na Golteh in na dan tekmovanja v Strugi. Občinsko prvenstvo v plavanju v petek je bilo v Rimskih To- plicah prvenstvo občine Laško v plavanju, ki se ga je udeležilo 30 plavalcev in plavalk. Rezulta- ti: mladinci prsno 1. Rok Mlakar (Rimske Toplice), kravi 1. Bošt- jan Fakin (Radeče) in člani 1. kravi in prsno Samo Lah (Rim- ske Toplice). Veterani prsno 1. Andrej Marinšek (Rimske Topli- ce), kravi 1. Brane Gračner (Rim- ske Toplice), Super veterani prs- no in kravi 1. Peter Prestor (Ra- deče). Mladinke prsno 1. Sabina Horjak (Rimske Toplice), kravi 1. Helena Drobnič (Radeče), člani, ce prsno 1. Daca Fain (Radeče veteranke prsno L Milena Poč^ vavšek (Rimske Toplice) in SiT perveteranke prsno in kravi i Majda Gospodarič (Radeče). N.G. Kerici bodo tekli v torek, 20. septembra bodo v okviru akcije »Celjski kerlc88. pripravili na atletskem stadionii Borisa Kidriča v Celju kros. Pn. četek bo ob 15. uri, prijave pa bo organizator sprejemal 15 minut pred startom. Tekmovanje bo hkrati štelo za občinsko prven-| stvo v teku. Tekmovali bodo v kategorijah moški do 29 let. od 30 do 39, od 40 do 49 in nad 50 let ženske pa v kategorijah do 291el od 30 do 39 in nad 40 let. N.G Republiška liga 3. kolo: največje razočaranje je pripravil' velenjski Rudar, ki je izgubil doma z Vozili gladko 0:3 te: dokazal, da je v slabi formi. Že tretji poraz je doživel celjsk: Ingrad Kladivar in sicer na gostovanju v Izoli ter je tako ' vedno brez točk. Malce je razočaral tudi novinec Partizan Hme zad Žalec, ki je pred domačim občinstvom zaigral že drugič a znova iztržil samo točko, saj je igral 0:0 s Pohoijem iz RuS Tekmo si je ogledalo okoli 400 ljudi, kar kaže na vse večj zanimanje za nogomet v Savinjski dolini. Edini, ki je zmag? ' v tem kolu, so bili nogometaši Elkroja, ki so na gostovanju j v Mariboru premagali Kovinarja 1:2, strelca pa sta bila Janežii ^ in Grobelšek. Lestvica: 2. Elkroj, 7. Partizan Hmezad, 9. Ruda' (TV) in 12. Ingrad Kladivar. 4. kolo: Ingrad Kladivar - Medvode (možnost Celjanov, da osvojijo prvi par točk, saj so Medvode« zadnjem mestu), Elkroj - Izola (ali bodo domačini ponovil mariborski podvig?), medtem ko bo lokalni derbi v Titoveti' Velenju med Rudarjem in Partizanom Hmezad. Velenjčani s( j bodo želeli rehabilitirati za zadnji poraz, Žalčani ponoviti I zmago, ki so jo dosegli v 2. kolu na gostovanju v Ljubljani. " Vzhodna območna republiška liga 3. kolo: visoko zmago je > dosegla Dravinja, ki je doma 7:2 odpravila Pesnico, uspešni p» l so bili tudi povratniki iz republiške lige nogornetaši Steklarja, le ^ so s 7:0 odpravili Nafto. Lokalni derbi je bil v Šmartnem, ki gajf' dobila izkušenejša domača ekipa ERE proti novincu Papirni- ^ čarju 3:2. Lestvica: vodijo ekipe ERA Šmartno, Dravinja ir ' Pekre s po petimi točkami, 7. Steklar 3 in 8. - 9. Papirnifar ■ 2 točki. 4. kolo: Papirničar - Proletarec, Nafta - ERA Šmartno Pekre - Steklar in Dravinja - Partizan. T^' 5 Športne Igre obrtnikov V soboto so se na športnih terenih Golovca in na drugih prizoriščih v Celju na jubilejnih pomerili športniki obrtniki in pri njih zaposleni delavci. Tekmovalo je približno 1.500 športni ^ iz 57 obrtnih združenj. Na teh doslej najbolj množičnih in najuspešnejših obrtniških igrah je v skupni uvrstitvi slavila ekipa Obrtne zadruge Maribor-Tabor pred člani Obrtne {^e Žalec in Obrtne zadruge Celje. V najbolj atraktivni panogi-vi"^f>niu vrvi je zmagala ekipa OD < zadruge Ljubljana-Vič-Rudnik. Foto; EDI MASNE*- <;EPTEMBER 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 17 /--- 03 bolje od tetovnega Rorda ^ahodnonemškem me- j^empten je bil tradici- j0i četveroboj pokra- V kegljanju, kjer so na- Ljle moške in ženske re- ^ntance Dunaja, Ba- ^e, Szegeta in Slove- (("edtem ko celjski keg- klub EMO v moški fgzentanci ni imel svo- Ij predstavnika pa so jjnski nastopile kar štiri jjstavnice ter tako tvori- ijdro ekipe, ki je z odlič- p rezultatom 2696 keg- dosegla prvo mesto madžarsko ekipo Sze- ,2624, Bavarsko 2569 in jnajem 2513. Uspeh je še ll(0 večji, ker so v mad- ^Ici ekipi nastopile kar državne reprezentant- na čelu s prvo in drugo adnjega svetovnega pr- osiva. f ekipi Sslovenije so jske tekmovalke dose- naslednje rezultate: itka Lesjak je podrla 423, iica Šeško 447, Sonja Mi- n'C 462, znova pa je bila Učna Tanja Gobec, ki je (irla 489 kegljev, kar je toljšan rekord kegljišča nov neuradni svetovni lord. Tega je tudi prej (ia Gobčeva s 488. keglji. glednji dan so se najbolj- pomerile še posamezno, upni vrstni red pa je na- rinji: 2. Tanja Gobec 944, Sonja Mikec 899,13. Joži- Šeško, 20. Metka Lesjak fladinska reprezentanca menije je nastopila v av- jskem mestu Innsbru- , v njej pa je nastopil fl Rošer z Dobrne, po- b90 kegljev ter bil drugi boljši mož v ekipi. TV Vojko Rovere, judo klub L Reya Celje: »Med poletnimi meseci so naši mladinci in člani opravili zunanji trening v okviru repu- bliških priprav v Strunjanu, medtem ko za pionirje nismo pripravili tradicionalnega ta- bora, ker ni bilo denarja, samo- prispevek pa bi bil za starše prevelik. S 1. septembrom smo začeli s treningi že v telovadni- ci, saj nas kmalu čakajo prva jesenska tekmovanja. Tako bo- mo že v soboto in nedeljo na- stopili z mešano ekipo mladin- cev in članov na mednarod- nem tekmovanju v avstrij- skem mestu blizu Salzburga, kjer trenira Maijan Fabjan. Na pot bo odšlo osem temovalcev. Prav tako se že pripravljamo za start v 1. zvezni ligi, ki se bo začela koncem oktobra. Nasto- pili bomo izključno s svojimi borci, saj za okrepitve ni de- narja. V ekipi bodo Stanko An- derle, brata Srečko in Zvonko Pliberšek, Samo Pungeršek, Štefan Cuk in v najlažji kate- goriji mladinec Boris Mihelčič. Računamo tudi, da se bodo v novi sezoni začeli uveljavljati mladi tekmovalci, ki so prišli na naše blazine v zadnjih letih. Prav tako bomo jeseni ponov- no pripravili memorialno tek- movanje v spomin na našega odličnega judoista Iva Reyo. Teh tekmovanj, ki so bila vča- sih pri nas najkvalitetnejša, zadnja leta ni bilo. Letos bomo memorial pripravili tako, da bodo nastopile mešane ekipe (pionirji, mladinci in člani), kar zagotavlja nastop najboljših judoistov.« Vinko Lavrinc, strelska družina D. Poženel, Rečica pri Laškem: »V naši družini, ki seje izka- zala z dobro organizacijo že mnogih tekmovanj, se temelji- to pripravljamo na srečanje najboljših strelcev Slovenije s pištolo, ki bo v soboto in ne- deljo, 17. in 18. septembra, na strelišču v Rečici pri Laškem. Najboljši pištolarji se bodo po- merili v šestih kategorijah in sicer v soboto od 8. ure dalje s serijsko pištolo Drulov, MK pištolo proste izbire medna- rodni program in MK pištolo hitrostrelno ter v nedeljo od 9. ure dalje še z MK standard pi- štolo člani in članice ter zračno standard pištolo. Na tekmova- nju bodo nastopili tudi strelci celjskega območja, največ pa pričakujemo od odličnih strel- cev Unioija Zreče, Mrož T. Ve- lenje in morda tudi od našh domačinov.« TV Rokometne novice Minuli petek se je članska vrsta rokometnega kluba Aero udeležila turnirja v Šoštanju. Najprej so ugnah ekipo Dinos Slovana 18:16, nato pa še češko ekipo Topolce z 24:20. Celjani so tako osvojili prvo mesto pred ekipo Topolce in Dinos Slovanom. Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen Ivandija z RK Aero, najboljši vratar pa je bil prav tako Celjan Strašek. V soboto pa so se Celjani podali še na Turnir na Ravne, kjer so morali priznati premoč ekip Slovenj Gradec in Šoštanj, saj so pristali šele na tretjem mestu. Celjani te dni pridno trenirajo na doma- čem igrišču in se pripravljajo na bližajočo se prvenstveno roko- metno sezono. S tekmovanji pa so pričeli tudi mladinci. V prvem kolu 2. slovenske lige so se pomerili z Radgono in zmagali 28:19. V mla- dinski ligi pa so se rokometaši Aera v 1. kolu na Ravnah pomerili s Fužinarjem in zmagali 27:14. N. G. Razgibajmo življenje Pri Občinski zvezi telesno- kulturnih društev Laško so se, tako kot drugod, vključili v množično vseslovensko ak- cijo »Razgibajmo življenje«. Pričetek aktivnosti je bil mi- nulo soboto v Rimskih Topli- cah. Udeleženci, bilo jih je okrog 30, so se že v dopoldan- skih urah podali s kolesi na pot od Rimskih Toplic do Jurklo- štra, popoldan pa se jim je priključilo še preko štirideset privržencev prostega plavanja na bazenu. Pri TVD Partizan Rimske Toplice so prisotne seznanili s ponudbo športne rekreacije pri njih, zanimivo pa je bilo tudi predavanje dr. Boriča o primerni telesnokul- turni aktivnosti, kot enem od pogojev za naše zdravje. Po- dobno predavanje bodo pri ZTKD organizirali še v Rade- čah in Laškem. Program aktivnosti se bo na- daljeval v Radečah, kjer tam- k^šnja atletska sekcija organi- zira tradicionalni nočni tek po ulicah Radeč v treh kategori- jah od najmlajših do najstarej- ših. Nočni tek bo v ponedeljek, 19. septembra. V Laškem bodo rekreaciji namenili svojevrst- no pozornost. 24. septembra se bo taborniška organizacija na Šmohorju predstavila na »pro- pagandnem« taboru. Vsi, ki se bodo tega dne organizirano s Planinskim društvom podali na Šmohor, si bodo lahko ogle- dali dejavnost tabornikov, kije izredno pestra in svojevrstna. 25. septembra ob 15. uri pa bo- do na stadionu v Radečah pri- pravili več športnih aktivnosti za mlado in staro, seznanili pa jih bodo še z aktivnostjo njiho- vih društev in sekcij. VLADO MAROT Drsališče odprto že septembra Vse kaže, da z obema šport- no-rekreacijskima objektoma v Celju, plavalnim bazenom in umetnim drsališčem, le ni tako hudo, kot je najprej ka- zalo. Poletni bazen so uspešno vsaj delno sanirali in usposobi- li za poletno kopanje, kjer je svoje dodalo tudi izredno toplo \Teme. Tako je kopalna sezona uspela. Zdaj je bazen že zaprt, v Celju pa se že pripravljajo na nadaljevanje pogovorov, kaj je treba pri bazenu še storiti, da se prihodnje leto ne bi ukvarja- li s podobnimi neprijetnostmi kot zadnja leta in to vedno pred začetkom sezone. Veliko prahu je bilo tudi okoli drugega največjega in najpomembnejšega športno rekreacijskega objekta v Celju, to je umetnega drsališča v Mestnem parku, ki je po mnogih letih tudi potreben te- meljite obnove. Prav tako kot pri bazenu se je tudi tu pojavil problem pomanjkanja denarja. Vendar z dobro voljo se da marsikaj urediti in tako se bo tudi pri umetnem drsališču. Našli so toliko denarja, da so obnovili električno napeljavo in razsvetljavo ter opravili raz- na notranja obnovitvena dela. Kar je najpomembnejše, nav- kljub vsemu si prizadevno, da bodo umetno drsališče za jav- nost le odprli in to že - če bo šlo vse po sreči in pripravlje- nih načrtih - 25. septembra. Seveda pa je tudi to le začasna rešitev, kajti do končne bo mo- rali priti kdaj kasneje. V dani situaciji pa je morda le najbolj pomembno to, da umetno dr- sališče ne bo zaprto in tako ne bo treba čakati na minus pet- najst in več stopinj ter naravni led. T. VRABL Turnir v presicakovanju ovir v nedeljo je bil v ŠkoQi vasi medmestni konjeniški turnir v preskakovanju ovir za Pokal obrtnega sejma. V lepem vre- menu se je na hipodromu zbralo precej ljubiteljev konjeništva pa Tudi tekmovalci iz različnih slovenskih klubov. Pokal Obrt- nega sejma Celje sta osvojila Jože Štiftar iz KK Maribor ter Aleš Pevec iz KK Gotovlje. Celjana Bojan Herman in Majan Ješenič- nik pa sta zasedla 3. mesto. V tekmovanju mladih konj so si prva tri mesta razdelili Celjani Lolita Tifengraber, Marjan Jeseničnik in Breda Čamežnik, med posamezniki pa je osvojil 1. mesto Aleš Pevec iz Gotovelj. V tekmovanju dvovpreg je prvo mesto zase- del Miha Rojnik iz Babnega pred Zdravkom Koželjem iz Škofie vasi. V četrtek in petek bo na celjskem Obrtnem sejmu ena izmed spremljajočih prireditev tudi turnirski konjeniški program, ki ga bodo pripravili konjeniki iz Ško^e vasi. Za otroke pa bodo na voljo tudi pionirji, ki jih bodo lahko jezdili. N. G. a Vranskem zvenele zimzelene melodije li festival melodij za iase na Vranskem je le- irivabil manj ljudi kot i^a leta tudi zaradi Sce drugih prireditev ii^i in daljni okolici, tlj pomembno pa je, da tovalci letošnje prire- ! niso bili razočarani, tušeno so ploskali I nastopajočim. •OS so zimzelene melo- prepevali Marjana Der- 'ranka Kraner, Vita Ma- Majda Sepe, Matija Ce- tia^o Irgolič, Alberto '>rič in Lado Leskovar, ■pa je spremljal ansam- 'oruta Lesjaka. Zvezda iitve je vsekakor bil pe- iižnoameriških melodij to Gregorič. ®šnja prireditev je bila ^ena slovenskemu ?telju Juretu Robežni- ^ vse lepe melodije so ' Pevci oddolžili s tem, zapel tudi eno nje- ' pesmi, organizatorji pa so mu podelili plaketo umetnika Ernesta Selerja iz Prebolda. Dejstvo je, da prireditve ne bi mogli organizirati brez so- delovanja in razumevanja združenega dela. Letos so jo finančno podprli Tekstilna tovarna Prebold, Elkroj Mo- zirje, KIV z Vranskega, Hmezad, Zarja iz Petrovč, Savinjski magazin, _ Garant s Polzele, Gradnja Žalec in kulturna skupnost občine Žalec. Bo kar držalo tisto, kar je v Stopu zapisala Bogi Pretnar, da je prireditev po svojem pomenu že zdavnaj presegla meje celjske regije in postala vseslovenska. Foto: LJUBO KORBER V Kljubu U redu Eno redkih celjskih mla- dinskih prizorišč Kljub je, po poletnem mrtvilu, zopet oživelo. Minulo soboto so namreč v njem nastopili čla- ni ljubljanskega ansambla U'redu. To je dokaj neznana skupina, kateri je bil to šele drugi nastop, kljub temu, da igrajo skupaj že dve leti. To seje poznalo tudi pri igranju nekakšnega pop-jazza, ki je primeren za veselice. Temu pa je prirejen tudi njihov scenski nastop. V skupini nekoliko izsto- pata saksofonist in basist ter spremljajoče petje. V ansam- blu igrajo, pojejo in plešejo: Marjan Gradišar - bas kitara, Silvo Bergant - bobni, Mat- jaž Šemrov - tolkala, Andrej Kores - klaviature. Zoran Bi- strički - saksofon. Barbara Tratnik in Vida Černivec - spremljajoči vokal in odr- ska mimika ter Robert Pešut - kitara in vokal. Mladinski kulturni center Kljub je tako edina ustanova v Celju, ki spremlja dogaja- nja izven ustaljenih form in daje tovrstnim ustvarjalcem možnost predstavitve njiho- vih del. EDO EINSPIELER 18. STRAN - NOVI TEDNIK 15. SEPTEMBER in, Visoki »nakupovalec« Branko Mikulič je po pogovoru z obrtniki v Celju svojo kratko razpravo opravičil z besedami, da je prišel sem kupovat in ne prodajat. Obrtniki seveda upajo, da bo iz tega »nakupa« res kaj odnesel. Da se razumemo Vsi naši govorci so Branku Mikuliču pred- stavili položaj obrti in potrebne rešitve v do- mačem, slovenskem je- ziku, le Aleš Vahčič z ljubljanske ekonomske fakultete je govoril v sr- bohrvaščini. Zato, kot je dejal, da ga bo predsed- nik bolje razumel. Mar je mislil, da ostali naši govorniki niso imeli istega namena?! Kriza Vinogradniki tarnajo, da so v resni krizi. Bojim se, da bo izhod tak, da bodo zašli v res- no krizo pivci. Korak pred v petek je Branko Mi- kulič v Celju odprl obrtni sejem, dva dni kasneje pa Raif Dizdarevič v Za- grebu velesejem. Nekateri ob tem spra- šujejo, če je obrt res vsaj malo pred ostalim zdru- ženim delom. Vendarle novost v Logarski dolini je pa končno le nekaj novega. Bodeča neža - televizijska. Seveda ne, pridružili se mu bodo upokojenci In še mnogi drugI. Novo - staro Na obrtnem sejmu ponujajo veliko novega; tudi strojček za tiskanje denarja naj bi bila taka novost. Čeprav so to kot novost ponu- jali že lani, je vendarle tudi res, da bi tak strojček zaradi vseh no- vih težav še bolj potrebovali. Nekaj svetiega Nekateri so v preteklih dneh nad Celjem videli spet nekaj svetlega. Bojda vse take celjski politiki zdaj vneto iščejo, da bi res potr- dili, da je nad Celjem res nekaj svetlega. Nekoč tako, danes pa... Pred 30 leti so v Celju ustanovili avtomobilski ser- vis. Namen te ustanovitve je tudi bil, da »vplivni« lju- dje v raznih organizacijah avtomobilov ne bi izkoriš- čali tudi za zasebne vožnje. Takega servisa ni več, drugo pa... Optimisti I Pri nas so vendarle še tudioi timisti. Vendar le samo tisti v tej pi sebni zvrsti jadranja, Vsaj eden Celje bo na olimpijskih igra zastopal le en tekmovalec - Ro Kopitar, premagovalec ovir, Zelo simbolično! Tudi v smislu olimpijskega gt sla: važno je sodelovati, ne znn gati. še bo škripaio! Pa ne ie zaradi napovedane podražitve ol| Pred svitom je kolona na visoki planoti. Borci popa- dajo od utrujenosti kot razmetano snopje. Kdo je prvi pokazal planino, s katere so to noč ušli, se Ana ne more spomniti. Ali ko jo je zagledala v jutranjem mrču,je oledenela: planina je bila ovita z dvojno gorečo ogrlico. Ob ognju so se greli nemški vojaki - zjutraj bodo zadrgnili zanko. Dvignila seje in kot pijana oddr- sala proti čelu kolone. Našla ga je. Sedel je na tleh, naslonjen na debelo bukev. Tudi on ni mogel odtrgati pogleda od prizora, ki ga je nudila planina onstran rečice in ceste. Sedla je k Danilu in poiskala njegovo roko. »Hvala ti tovariš,« je zašepetala. »Ti drhtiš - ti je hladno?« »Mrazi me od ognja tam preko. Kaj bi bilo...« »Minilo je, ne misli na to,« sliši svoj glas. Ne ve, ali hoče tako pomagati majhnemu, dobremu tovarišu iz čete ali pa samd sebe tolaži. Počuti se, ko da je vso noč visela nad prepadom; veja, katere seje oklepala, seje lomila. To si bom zapomnila. Nekega dne, nekega daljnjega dne bom lahko vse to nekomu pripovedovala. Mogoče svojim otrokom? Mi bodo verjeli? * * f Počiva kolona, ležeč na tleh, naslonjena na nahrbt- nike, debla, obronke. Miruje. Spi ali pa se morda staplja z zemljo, vpija njene sokove, da postane tudi sama nepremagljiva v bojih, večna v vseh časih in v brezčasju - kot zemlja. Da bo imela toliko moči, kolikor jo terja zastavljena naloga. Utrujenost zapira Anine veke. Bližajo se koraki. Skozi streho trepalnic in borovih vej, ob skopi mesečevi svet- lobi bolj sluti kot vidi človeško postavo. Dobro pozna te korake. To se ne dogaja tuk^. Ni gozda, ne tovarišev, niti življenja ni pred njo - samo reka je, ob njej raste vrbovo šibje in nato pridejo koraki, koraki, ki so se nepoklicani vtihotapili v njeno zavest in premostili reko. Potem je na eni strani bicikla'stopal moški, na drugi strani pa je podrhtevala in se spotikajoč vlekla kot spokorjenka nekdanja odpuščena delavka v tovarni, pobegla natakarica, nagnana služabnica - Ana, izgubljena v velikem mestu. »ZaksJ si pobegnila?« jo je vprašal Vid, ko sta se prvič srečala ob partizanskem počivališču. Dobri bog, vpra- šuje me, ko da sva se včer^ razšla, ko da niso minila leta. Mogoče pa niso? Tedaj nisva končala pogovora in prav je, da odgovorim. Tukaj nimam kam pobegniti - v istem kolu pleševa. »Odšla sem, odšla sem vzdolž reke, morala sem, nisem mogla drugače,« je odgovorila Ana. »Nisi ti odšla vzdolž reke. Kdor gre z rečnim tokom, ne pride do izvira. A midva sva se našla tukaj, Ana! Žal mi je, veš da mi je žal. Ted^ sem ti bil prinesel cvetje, na travniku sem nabral ivanjščice. Eh, zakaj si me kazno- vala?« Gledala je njegovo razgaljeno roko, kije držala para- belo. Kako rada bi pobožala to, od sonca ožgano roko. Toda - komandant je vstal in odšel. Pa tudi če bi ostal, tega ne bi storila. Ne bi, to ji je povsem jasno. Obrzdala bi želje, pa če bi dirjale v galopu. Tudi tedaj - pred mnogo leti - so diijale: razjokala seje, ko je odhajal, pa je vendarle odšla. Če ne bi že tedaj v tistem mrkem mraku občutila, daje prvi človek - mar bi odšla z njim ? Bi mu pripovedovala o svoji bedi? Tako pa je pripove- dovala, pripovedovala in postalo jo je sram same sebe... Kaj vendar koga zanima, kakšna je. yudje ne živijo zato, da bodo prenašali in reševali njene skrbi. Tudi zaradi njega ji je bilo žal. Pa še kako! Zakaj ji ni rekel... Verjela mu je. Naj misli, da sploh ne obstajam, da nisem obstajala, daje vse bil samo privid. Za njo je ta doživlj^ bil nekaj, česar se je včasih sramovala, drugič pa ga je zaželela. Bila je umazana, zavržena, sama na svetu, tako seji je vsaj zdelo, Vidova soba pa je bila svetla in prostorna. Morda pa se ji je zdela tako velika zato, ker je bila skoraj prazna - ali pa zato, ker seje v njej počutila tako varno. Kako je prišlo do tega? Da ni bila začarana, ko je temu fantu zmogla pripovedovati o tistih strašnih krastačjih očeh ? Pojavljale so se, jo gledale celo tedaj, ko je ležala poleg njega. Toda bale so se ga, to je lahko natančno ugotovila. Dokler je on sedel poleg njene postelje, so se zavlekle v temnejše kote sobe. Ana je verjela, da se bojijo Vida in seji zato ne upajo približati. Toda fantje odhajal, ona je ostajala sama - in tedaj bi se speče krastače ojunačile. Začele so se pretezati, na široko so odpirale svoje ledene, pohotne oči. Celo kregale so se, ko so lazile iz svojih skrivališč. Moja je! sliši Ana. Mooo- oja! Ne, moooja in samo moja, tako je dejal gospod bog. Vidi, kako se potuhnjeno približujejo njeni postelji, malo še, čisto malo... Vsa soba je polna njihovih napa- dalnih oči, ki bleščijo - in vendar je soba tako temna. Že so čisto blizu nje. Ana krikne, skoči pokonci. Borila se bo, pobegnila daleč od njih. S^ nekje teče reka, v Al, bo utopila vse te pohotne oči. Nikoli več ne bodo spi. vale na površino. Ne bodo jo nadlegovale in mučile. | Ana leži kot pokošena praprot. Nikjer ni strahu i j upanja. . Dež šumi. , »Življenje,« u zašepeče Ana, »na polju bo zraslo žiti, ozeleneli bodo od suše ožgani travniki.« Vidova roka gre narahlo čez njene lase. Če bi to lahko trajalo, nič drugega, samo ta mir in roh \ v laseh - misli Ana. , Dež bobna po oknih enakomerno, umirjajoče. Ničea j ni pregnalo tišine, traja. Ana sliši svoj glas. Roka 11 pobegnila z las, še vedno jih gladi. »Bila sem štorkljasta punčara. Komaj sem dopolni dvanajst let. Spoved v spovednicije bila stalna dolžnoi • prav tako šolski verouk. Gospod kaplan so nas vzgaji, v strahu božjem. Klečim pred lesenimi rešetkami, is ^ katerih prih^a kaplanov šepet: ij - In kaj si še zagrešila? Ponavljam in premišljujem, če morda ni slišal mojep \ šepetanja. - Mami sem se zlagala, sladkor sem ukradla... j - In Kaj še? \ - Jezikala sem. " f - In k^ si še zagrešila pred ljubim bogom ? - poiP''^ • duje sladkoben glas. • Molčim. 5 Vse dneve sem obrnila kot žepe, pa nisem našla nii^ \ sar grešnega. j - Si morda kaj grdega gledala? i Molčim. k Le na kaj misli? Grda je pot, ki pelje do naše hiše. • - Povej, kako si gledala. ! Molčim. , I Kadar grem na stranišče, pogledam, kako je P^®;' t »moja klobasa«. To je grdo. A kaj njemu mar »n^^-' i klobase«, ne bom mu povedala! Dvignem pogled P^^' i lesenim rešetkam. V mraku spovednice sem prvič zsg'^ i dala dvoje žarečih oči. Ogenj se je zažiral vame, požiral, a glas je bil sluzast; zdelo se mi je, da se \ prilepil obme, če takoj ne pobegnem. . >» - Povej, povej, kako si gledala? Kako? Si tudi tip^'' i Kako si tipala? ' Preplašila sem se: rešetke so gorele od oči. Spoji'^^^ ; se z glasom in stezale zublje proti meni. Še malo, P^ ^ bodo zajele. ^^! Kaplan je gotovo zblaznel, sem pomislila. Zmeden^' i dvignem, vsa zmešana prevrnem pručko, na kateri ss ( bila klečala, noge se mi zapletejo in telebnila i spovednice. Pobrala sem se, kar se da hitro, nisem pogledala in zbežala iz cerkve. Zaradi hrup^'^ sem ga povzročila, je kaplan pridvignil zaveso in z ^^ za mano napravil križ za blagoslov. ' - Dobri bog, odpusti jim grehe, naj rastejo v dobroti. Zdrava Marija, milosti polna... V spovednico je stopila druga deklica...« tgpTEMBER 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 19 20. STRAN - NOVI TEDNIK 15. SEPTEMBER in, ^ SEPTEMBER 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 21 22. STRAN - NOVI TEDNIK 15. SEPTEMBER in, (»EpTEMBER 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 23 24. STRAN - NOVI TEDNIK 15. SEPTEMBER in, Traktor si le Izdelal sam Maijan Novak iz Orove vasi pri Polzeli, zaposlen v Tovarni nogavic Polzela, je pred kratkim začel uporab^ati traktor, ki ga je izdelal sam. Kot je povedal, je že pred leti kupil motor starega traktojja, potem pa začel z delom. Delo je bilo dolgotr^no in je zahtevalo mnogo potrpljervja. Traktor ima celo hidravliko, tako, da lahko z njim tudi oije. Vsekakor mu bo traktor dobro služil. Je lepo izdelan in Mai^an Novak je upravično ponosen nanj, ^ j^VČAR Bodice Pri starih narodih i. sova simbol modrost, kot kaže pa je za n3 politike simbol ^J drosti - papagaj. ^ Poteze gospodarnt% nikov so nekaj nega, kot da bi h smrt žejnemu d/ovek - vsull sol v usta. Naš transport bi (ft, enkraten, ko bi t^^ hitro prekladali toy^ kot prekladamo krk^ do s človeka na (i^ veka. Ruševine gradom v oblakih se spretni, t^^o - v kamne api Zaradi kukavUjih jajc so postala maj., slkje " kokošja jajci neužitna. MARJAN BRADAt Miss Jugoslavlle v Elkrolu Miss Jugoslavije, 17 letna Suzana Žunič, je bila konec prejšnjega tedna v delovni organizaciji Elkroj Mozirje, Tej »naj« Jugoslovanki, ki bo 26. oktobra odila na tekmovanje za miss -sveta v London, bodo v Moziiju izdelali garderobo za prosti čas, Kot je povedala kreatorka Elkroja Urška Marovt je Suzana viija in vitk^ša kot so ponavadi dekleta in ni po JUS, zato ji bodo oblačila iz jeansa izdelali po meri, TONE TAVČAR Zakal papagalu ne bi provoidll piva? Nad pestro izbiro hrčkov, papagajev, ribic in želv v prehodu med dvoranama A in C na stojm ■ Iva Matoie kraljujeta tudi dva velika, ponosna papag^ga. Nista priklenjena, a njun lastnik »e prA nič ne boji, da bi pobegnila. Siva kra^eva ?,akoja, nekateri pa to pasmo poznajo tudi pod imtn^ sivi papag^, sta namreč že delno udomačena in poslušno ubogata svojega lastnika. No, na »ejnt sta tudi naprod^u, za vsakega je treba odšteti milijon 700 tisoč dinarjev, eden pa je v tem čaiui zamenjal lastnika. In še en dokaz o njuni udomačenosti - Ivu namreč prijatelji niso verjeli, da »I I papag^a res tako.ubogljiva in da bi jih prepričal, je papagaja odnesel do najbližjega točilnci pulta kjer sta složno srknila nek^ požirkov piva. i IS, Foto; EDI MASNB |j »Z notienim purgarjem pa ne taušam!« že v štirinžgstem stoletju so na ravnici nad Mislinjo ži- veli na mogočni kmetiji kmetje Adami, ki so, kdove zakaj, privzeli družinsko ime po svetopisemskem očaku, očetu človeštva. Tako se imenujejo Se danes, Vs^ ta- ko jim pravijo, Koprivnikar- jem, ljudje pod Pohoijem, Zapisano je, da so bili Ada- mi v letu 1457 podložniki Sentiljskega župnika Kurni- ka, kot je velevala gosposka v urbaiju, da ne bi ob času pozabila ožeti mogočnih kmetov in jim pobrati deseti- ne in kar ji je pripadalo po svojih, ne kmečkih, zakonih- Tako nekako se, več ali manj, vrtijo stvari tudi da- nes, se sliši med razgoni, Adami, trpežno kljuboval- na bitja, so se obdržali voj- skam, desetinam, lakoti in kugi, vsem Apokalipsam navkljub in trmasto čemeli na svojem bregu, dagali bo- gu, kar je božjega in cesaiju. kar je cesarjevega in Seje ne- kaj ostalo. Tako do zadnjega Adama, ki se je uprl, ker se mu je zamerilo d^ati bogu in ker ga je trlo, da ga je ožema- la prek nevidnega gosposka. Stane Koprivnikar, s kate- rim rod kajpak še ne bo izu- mrl - na kmetiji skrbno brk- lja njegov sin, soimenjak, za njim pogumno koraca vnu- ček - je kot mnogi videl reši- tev zase in za svoje, če se pridruži goSČarjem, A novi gospodarji kajpak niso tako mislili niti niso bili tako naivni; moral je v nem- ško vojsko. Ko so 4, novem- bra drugega leta vojne parti- zani požgali Pergerjevo to- varno lepenke v Mislinji, je bil doma, videl, kako so razo- rožili vermane, in je dolina bučala kot panj. Decembra 1942. leta pa ga že ni bilo več. Odšel je nazaj, v nemško vojsko, kjer je ostal do maja 1944. leta. Ni mu bilo prijetno (a komu je bilo?!, služiti okupatoiju, to- da tako so veleli partizani, ki so vedeli, da skoraj vsa dru- žina sodeluje z odporom in da bi bilo nevarno, če bi tudi on odšel v gozdove, Nemci bi se bržkone znesli nad do- mačijo, ljudmi, vrag vedi, kaj bi se izcimilo iz vsega sku- pau. Nori časi. Ljudje iz goz- da so potrebovali Adama,.. Stane kajpak nc ve, k^ se je dognalo na kmetiji, pa za- to Rahela ve veliko povedati, njegova sestra Hahela, ki so ji dejali tudi Parabela, Na kmetiji se je oglašal Franc Rozman-Stane, nekajkrat je prišel, ko je bilo Pohorcem najhuje in jih spodbujal. Odveč bi bilo govoriti, ko- liko kruha in drugega živeža je kmetija spravila v gozd, koliko se jih je najedlo pri gostoljubni Adamovi materi in očetu. Goščarska desetina kigpak! Le redki aktivisti in pogumni fantje iz gozda pa mogoče čredica gamsov na frati nad hiSo, ki so se pre- plašeni zadrevili v strmino, ko so se bližali nočni gostje, so to vedeli. Ko seje Adam vrnil, je po- kazal figo nemškim frontam in odšel v Pohorsko brigado, neglede na to, kaj bo kdo re- kel in komu bo všeč ali ne. Stara dva sta ostala brez be- sed, Bila sta navajena, da je vse teklo nekako samo po se- bi, tudi da so jim zadajali ra- ne, daje prihajalo veselje, če- prav redko, v hišo. Človek se naposled navadi tudi hude- ga. Bikasto življenje. Ada- mova sta to znala. Poslej se je Stane večkrat vračal domov. Z brigado,S fanti. Konec Stiriinštiridese- tega je z brigado odrinil na Kranjsko, Ko se jc proti kon- cu vojne napotil v Trinajsto brigado Mirka Bračiča, kjer je ostal do zloma, je bil vnK i Še obveščevalec Četrte op [ rativne cone. Rad pove,« i bil Levov kurir in tako te^» je zgodilo, da je pod Koij i Sko goro na plečih prcntf li smrtno ranjenega kom« d danta Bračičeve brigade. W i lenka Kneževiča, ves kn' [ in utrujen od žalostne no i nje. Komandant mu je m®!, da umrl na plečih,,. ^ »Oče in mati sta bila J vedna Slovenca, strah pa ^ ga seveda ni poznal in mU. ^ tudi bilo vseeno. Devet ij J je bilo vseh skupaj, dva^ ^ zgodaj umrla in radi »o^ ^ imeli, oče in mati. Ko ^ prišel prvič iz nemške na dopust in sem rekel.* grem k partizanom, ' mati tresli od strahu, . so vedeli, da ne bodo niOF L nič storiti, jc zgodaj v pr«.^ ' no topli čumnati pripovcij ^ val sicer redkobesedni ', ^ ne, ki seje 1946.1eta, naJ"^ ^ vrnil iz Titovega Velesa. r i tem ko je bil polna štin1 vojak, Dve leti pozn^U ! najdemo v Mislinji kot sednika Krajevnega odo^' okoli petdesetih let pa^ zaupali predsedniško mislinjske občine. Po z^J^ tvi občin je bil podpret^J^pi nik slovenjgrajške ot^^J^jJI republiški poslanec od do 1957, (nadaljevanje prlhoi'^^^^ Stane Koprivnikar ml. Stane Koprivnikar »t.