Leto VII, štev. 169 Ljubljana, torek 27. julija 1926 Poštnina pavsalirana. Cena 2 Din c= Irhaja ob 4. xjntraj. aa Stane mesečno Din as—; ra ino-temstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifu. UredniStvo i Ljubljana, Knafiova ulica štev. 5/L Telefon štev. 74, ponoči tu Ljub-jana št 11.841 • Praha čisto 78.180. Wien. Ni. 10^.241- Ljubljana, 26. julija. Redukcija draginjskih doklad državnim namešcencem se cim dalje bolj izkazuje kot nemoralen akt režima RR. Nesrečna poplava je samo povod za prikrajšanje uradništva, vzrok pa leži v slabem gospodarstvu vlade, ki nima denarja, da bi državne uslužbence plačala. Kako naj se v naši državi utrdijo in po-jacajo moralni temelji, ako se z najvišjega mesta državne uprave ua tak način rešujejo vitalna vprašanja državljanov ter zadajajo socijalne krivice onemu stanu, ki naj bo steber državne uprave? Sodoma in Gomora se pri nas širi od zgoraj navzdol. Vladni stranki zvračate sedaj krivdo za prikrajšanje uradniških plač druga na drugo. Krivi sta in njuna odgovornost |e solidarna, če tudi je predlog izšel iz vrst radičevcev. Ko so prišli radičevci na vladno krmilo, si je marsikak uradnik mislil, da je prišla ž njimi doba. ko bo tudi vprašanje uradniške bede po-volino rešeno. Obljub vsaj so čuli dovolj. Toda zaman so čakali, da bo Stjepan Radič kot «prečan» omajal pasivnost ter desinteresement radikalov napram uradniškim težnjam. Z režimom RR je državno uslužbenstvo definitivno prišlo z dežja pod kap. Zadnji od radikalsko-radičevske koalicije sprejeti finančni zakon jemlje uradništvu važne pravice, ki si jih je priborilo z uradniškim zakonom. Mesto izplačila dolžnih razlik na plačah dobe državni nameščenci po sklepu vlade RR reducirane prejemke ter podaljšani delovni čas. V agrarnih državah uradništvu ni nikjer dobro postlano, ker je v teh deželah uradniško vprašanje hvaležno de-magoško sredstvo za varanje in podpi-hovanje kmečkega volilstva. Tako je bilo pri nas tudi v bivšem deželnem zboru kranjskem, kjer so klerikalni «agrarti» rezali kruh učiteljstvu na tako sramoten način kot oblastniki v nobeni drugi krono vini in pokrajini avstrijski. Prognoza za bodočnost uradništva v naši državi je po teh antecedencijah prav slaba, ker ni mnogo upanja, da bi se v prihodnje za uradništvo — vsaj dokler bodo so-odiočevale sedaj vladajoče stranke — dalo doseči več, kakor se je doseglo zadnja štiri leta. Edina stranka v Jugoslaviji ki zavzema tudi napram državnemu nameščen-stvu jasno in socijalno korektno stališče ie SDS. Minister Maksimovič in Karajovanovič sta govorila tudi na obeh ostalih shodih. Vsa tri zborovanja so potekla brez incidenta. Razkol v masah HSS se širi Beograd, 26. julija, p. Iz kabineta ministrstva za šume in rudnike se poroča, da je dr. Nikič imel danes zelo važno konferenco v Vinkovcih. Te konference se je udeležilo 22 zastopnikov hrvatske seljaške organizacije iz okrajev Vinkovci, Vukovar in iz županskega okraja. Na tej konferenci se je sprejela resolucija, ki pravi: Po zaslišanju poročila o politični situaciji, ki sta ga podala poslanca dr. Lončarevič in Klaič in po govoru dr. Nikiča, 22 zastopnikov organizacije HSS iz vinkov-škega, vukovarškega in županskega okraja soglasno izreka zaupanje dr. Nikiču in njegovemu poslanskemu klubu ter obsoja izpade vodstva HSS povodom izključitve dr. Nikiča iz stranke. Z nevoljo konštatirajo prisotni popolno nedelavnost sedanjega vodstva HSS 9 Stjepanom Radičem na čelu in njegovega poslaniškega kluba za hrvatske seljaške interese, posebno v Sremu in Slavoniji. Nikičev klub temu uspehu pripisuje poseben pomen in trdi, da je to začetek cepljenja v masah HSS. Iz Vinkovcev se je dr. Nikič odpeljal v Bosno. Poset češkoslovaških parlamentarcev naši skuoščini Beograd. 26. julija, p. Iz Prage poročalo, da je skupina češkos.rvaških poslancev posedla našega poslanika v Pragi Ljubo Ne-šiča in se z njim razgovarjala o posetu. ki ga nameravajo češkoslovaški parlamentarci napraviti našemu parlamentu. Poset bi se vršil meseca oktobra. Iz diktatorske Španije Madrid, 26. julija, (brž.) Vlada namera, va prirediti ljudsko glasovanje glede seda« nje oblike vladavine. Madrid, 26. julija, (brž.) General Wey. ler, ki je bil aretiran zaradi soudsležbe pri zaroti proti diktatorju Primu de Riveri, je bil izpuščen iz preiskovalnega zapora. Španija in uprava Tan^e~ja London, 26. julija, (brž.) Španska vlada je opustila carinsko mejo v okolici Tanger. ja. V kompenzacijo dobi Španija 25 odst. vseh dohodkov tangerske luke Kulturni boj v Mehiki Mexico Cify, 26. julija, (brž.) Mehikanski škofje so izdali pastirska pisma, v kate. rih odrejajo, da se s 1. avgustom t. 1. usta. vi sleherno cerkveno bogoslužje. Novi upori v Turčiji London, 26. julija, (brž.) V Erzerumu, Trapezuntu in Sivasu so izbruhnili upori, ki so v zvezi z akcijo članov odbora za edinost in napredsk Turčije. Carigrad, 26. julija, (brž.) Prihodnji te. den se prične v Angori druga sodna raz. prava proti povzročiteljem atentata na predsednika republike Mustafo Kemala pašo. »H....... m« 1 < ......................— I oceni delovanje odgovornih politikov in njihovih strank. Krivica, ki sedaj kruto zadeva javne nameščence, ne izvira od anonimne in nepoznane strani. Zato se mora kazen za storjeno krivico izreči in izvršiti nad onim, ki jo je zagrešil Mučen incident v Trstu Napad na mornarje angleške bojne eskadre. Trst, 26. julija, o. Nocoj okoli 23. je prišlo na trgu «Unita» med mornarji angleške bojne eskadre, ki se nahaja v tržaški luki, in fašisti do velikega pretepa. Glasom fašistovskih izjav je neki angleški mornar v kavarni «Specchi» pred zbrano množico gostov vrgel na tla italijanski bankovec ter ga pohodil in popljuval. Prisotni črnosrajčniki. uniformirani in v civilu, so navalili na mornarja, ga pobili na tla ter ga pretepli. Tovariši napadenega mornarja, prisotni angleški mornarji, so priskočili prvemu na pomoč in so ostali zmagoviti. Takoj po incidentu v kavarni so fašisti uprizorili gonjo za angleškimi mornarji. Posamezne fašistovske skupine so začele preiskovati vse javne lokale in kjerkoli so fašisti našli kakega angleškega mornarja, so ga prijeli ter ga gnali na angleške vojne ladje, ki so vkrcane pred pomolom ncos':i politiki niso storili morda rad' Nemčije same, ampak v samem interesu Francije Koroška in Slovenija «Berliner Tageblatts od 23. t. m. je objavil pod gornjim naslovom članek, ki razpravlja o razmerah Slovencev na Koroškem in Nemcev v Jugoslaviji. Pisan je popolnoma v vsenemškem duhu ter je poln netočnosti, ki dokazuje samo pisčevo enostranost. Tako n. pr. toži. da Nemcev, ki žive kompaktno v «kočevski deželi«, nihče ni vprašal, kateri državi hočejo v bodoče pripadati. Ali so lužičke Srbe na Nemškem vprašali? Glede na izid plebiscita na Koroškem, kjer so se mnogi Donemčeni in nezavedni Slovenci izrekli za Avstrijo, pravi, da njihova jasno izražena zahteva ne ovira jugoslovenskih Slovencev, da neprestano govore o neodrešenih bratih. V Ljubljani, ki ni več nemško mesto, — kdaj pa je bila? zahtevajo r.eženirano, da naj postane znaten del Koroške s pretežno nemškim prebivalstvom in popolnoma nemškim Celovcem jugoslovenski. Te zahteve pa ni treba precenjevati, ker se zdi, da v Beogradu s strategično neprekosljivo sigurno karavanško mejo niso preveč nezadovoljni, da pa kričače v Ljubljani, ki povzročajo beograjski živino, ki jih je ogrožala narasla voda. Strela zadela letalo Berlin, 26. julija, (brž.) Pri Juistu je tre. ščilo v soboto v letalo, ki je strmoglavilo na tla in pokopalo pod seboj posadko. Štiri osebe so bile takoj mrtve, tri pa so bile hudo ranjene. Eksplozije v Italiji Cuneo, 26. julija, o. Pri vojaških vajah pri prelazu Gardetto je včeraj razpočila nekemu topničarju granata ter usmrtila 4 vojake. Razen teh je dobilo težke poškod« be pet vojakov, izmed katerih sta danes dva podlegla ranam v bolnici. Savonna, 26. julija, o. Davi je v neki tu« kajšnji gostilni eksplodirala bomba ter opu stošila notranjost lokala. Štiri osebe so drobci ranili smrtno. Oblasti domnevajo, da je prinesla bombo v gostilno neka ose« ba, ki je bila pozneje sama usmrčena. Velika nesreča pri veslaški tekici Newyork, 26. julija, (brž.) V \Vhitevilleu v Vzhodni Viržiniji se je udri most, na ka« terem je stalo nad 300 ljudi, ki so gledali veslaško tekmo na reki. Pri tem je bilo pet oseb ubitih, okrog štirideset pa ranje« nih. Fašistovska megalcmar»i}a Čudno politiko vodi italijansko fašistov, sko časopisje. Nekateri listi zahtevajo, da mora čim najhitreje izginiti Društvo naro« dov, ta «socijalnodemokratska, prostozidar ska in kapitalistična tvorba*, ki prevladuje v Parizu, Londonu in Berlinu. Nadomestiti jo je treba s klasičnim sistemom ravnoves« j a, kombinacij in boja za ^prostor na soln« cu*. Pri tem se naslanja na znane M-.:sso« linijeve besede, ki je dejal: «A!;o se hočejo jevropski narodi rešiti zmed, v katerih se nahajajo, imajo samo eno pot na rzzpola« go: izbrati morajo mojo metodo, to sc pra. vi fašizem.® Pristaši te politike propagirajo pofašiste. nje Evrope in ustanovitev «fašistovskih ze» dmjenih držav Evrope*. Ideja je vsekakor prevzeta, kot vse musolinske ideje, od boljševikov, kojih srčna želja je vzpostavi, tev »Zveze evropskih sovjetskih republik*. Bolonjski fašistovski časopis «L' Assal. to*, ki brani to idejo piše: »Zdravi evrop. ski narodi že izjavljajo da rabijo svojega Mussolinija. Kaj pa je naša želja? Naj bi obstojal samo en Mussolini, danes in ju. tri, in naj bi bila samo ena metoda za no« vo in varnejše vodstvo svetovnega gospo« darstva, namreč rimska metoda Evropa pa more postati fašistovska samo. če si izvoli enega poglavarja, namreč Mussolinija* K tem besedam pripominja pariški dirki Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri priljubljena zvezda Lyn de Putti v svojem zadnjem velefilmu v tej seziji. »Komedijanti" Po znanem romanu Fe iksa Saltena Poleg Lye de Pulti nastopajo tudi Euger. ivlopfer, Herman Picha, Margareta Kupfer, Ferry Sikla in A. E. Licho. Umetniška režija Kari Giune. Pripravlja se veleiilm: »Grešne strasti". -620 KINO «LJUBLJANSKI DVOR». — TELEFON ŠT. 730. Najmodernejši in najlepši kino v Sloveniji. manevrih je bilo tudi v Slatini opaziti, kako so se biskupu izmikali patrijoti, veličina Strossmayerjeve osebnosti pa ni nič manje prevladovala v Rog. Slatini. Le njegov krog se ie izčistil avstrijske navlake. Tempi passati in Jugosloven Strossma-yer? Siatina, naša jugoslovenska mu še mnogo dolguje in mi vsi, ki nam daje zdravja. Tudi naš senior g. Jean Schrey, ki jo obiskuje sedaj že 42 let, misli tako in se poslavlja v mehki, tihi noči. ar. Največji letošnji nastop ljubljanske sokolske žnpe V nedeljo, 1. avgusta veliki okrožni zlet v St. Vid nad Ljubljano. Polovična vožnja. Poseben vlak iz Kranja ob pol 13. Orkan na Krku Aleksandrovo, 25. julija. Orkan, ki je divjal pretekli četrtek po Hrvatskem Primorju, je zalotil na odprtem morju tudi mnogo ribičev. Gb obrežnih skalah se je razbil marsikateri čoln, toča pa je naredila v vinogradih, posebno na vzhodni strani otoka Krka, mnogo škode. Domačini so pripovedovali, da tako strašne nevihte ni bilo že od 1. 1912. Tudi večji pa-robrodi so imeli težke boje s podivjanimi elementi, predno so sTečno pripluli v varna pristaniSča. Mala družba letoviščarjev iz Aleksandrovega, obstoječa iz 14 Slovencev, dveh domačinov in dveh mornarjev, med temi dva dečka in devet dam, je odplula ob 2. popoldne na motornem čolnu proti Baski. Prvi del vožnje je potekel mirno. Kmalu pa so opazili za seboj nad otokom zbirajoče se oblake. Solnce se je skrilo, oblaki so se kopičili ter segali v čudnih, raztrganih oblikah prav do tal. Strojnik nas ie pomiril, češ, da pride samo ploha. Vešiča mornarja sta povezala streho na čolnu, preiskala vse priprave z mirno paznostjo ter se pripravila na dež. Skoraj smo že cbpluli južni rtič Krka, ko je nenadoma začel ples. Komaj smo še suhi zlezli pod krov v edino kabino, kar sta se vsula dež in toča in nastala je takšna tema, da krmaT ni ničesar več videl pred seboj. Burja je pridrvela preko otoka od dveh strani in začela premetavati čoln semintja, da se je sunkoma nagibal sedaj na eno, sedaj zopet na drugo stran. V kabini nas je premetavalo po tleh in butalo ob stene. Razume se, da je bilo splošno razpoloženje jako slabo. Vsled slabega zraka in hudega zračnega pritiska se je oglasila še morska bolezen. Višek nevzdržnega položaja pa smo dosegli, ko se je pri hipnem nagibu čolna prevrnila velika posoda nafte in olja ter se razlika po vsej notranjosti. Nastala je strašna tesnoba, pljuča niso mogla več dihati in postajalo je tudi močnejšim potnikom slabo. Tako smo prestali prve pol ure. Nevihta z dežjem in točo je šla nato dalje, a morje je divjalo vsled buije naprej. Kljub točnemu delovanju stroja nismo popolnoma nič napredovali Bili smo še skoraj na isti višini, kakor ob izbruhu orkana. Mogočni valovi od spredaj so presilno kljubovali malemu čolnu Med tem smo dosegli ožino med Krkom in Prvičem ter zagledali skozi lino Baško v daljavi. Po pičlo polurni vožnji preko penečih valov, ki so se valili sem od Senja. smo izmučeni stopili zopet na kopno v.Baški. Domačini, ki so gledali prizor na divjem mor ju in se bali za naše življenje, so nas pozdravili srečnih obrazov. .VILFANOV ČAJ* PROTI KORPULENCI, k mi je bil priporočen kot izredno srtdstvo preizkusil sem na samem seb; ter izrekam s tem javno zahvalo Laboratoriju Mr. D. Vilfan v Zagrebu, ilica 204, ker sem po uporabi .Vilfanovega čaia" izgubil v 6 mesecih 14 kg teže — V.Beogradu 1S26. 174 m Z van Sto;anovič Kulturni «Zbori» Pravkar je izšla 7. številka edine slovenske glasbene revije za zborovsko glasbo, ki jo izdaja pevsko društvo cLjubljanski Zvon» in ki jo urejuje pevovodja , Zorko Prelovec. Muzikalni del te številke obsega dve pesmi mladega hrvatskega skladatelja in pevovodje Jakova Gotovca, pod naslovom za mešan zbor. Skladatelj je uglasbil narodni besedili tjadovanka za teletom* in tSmiješno čudo>, dve vrlo karakteristični narodni pesmi, katerima je dala njegova glasba posebno slikovito obiležje. Prva se giblje spočetka osmero-glasno, pri čemer seveda po analogiji narodne pesmi stopajo glasovi po večini v oktavah. Jadikovanju sopranov m tenorjev se efektno pridružuje recitatorična pnpovest v altih in basih; drugi del pesmi je živahnejši ter se povzpne do uprav dramatičnih viškov. Tudi druga pesem očituje mnogo zanimivosti in bo nudila našim pevskim zborom vedno hvaležno točko, ki tudi ne stavlja prevelikih zahtev na pevce. Na strani 47., v 3. taktu, je pred prvo noto prvega tenorja izpuščen nižaj. . . Literarna priloga je topot jako zanimiva zbog članka o jugoslovenski glasbi, ki ga je napisal dr. Josip Mantuani To je prvi doslej znani poskus orisa naše celokupne^ glasbe ? zgodovinskem in etičnem 6mislu in do- bro bi bilo, da bi sestavek, ki ga naš odlični glasbeni Mstorik namerava nadaljevati, izšel tudi v obliki knjige, kar bi gotovo zanimalo nele poklicne glasbenike, temveč tudi širšo publiko. Prvo poglavje, ki je izšlo v cZbo-rih>, govori o glasbi Srbov ter na kratko oriše zgodovino in smernice njenega razvoja; nadaljna poglavja bodo posvečena hrvatski in slovenski muziki. Dalje priobčujejp «Zbo-ri» kratke življenjepise glasbenikov, ki so prispevali s svojimi skladbami k zadnjim številkam lista. V rubrikah «Nove skladbe>, , naidemo zanimive podatke o gibanju zborovske glasbe in gojitvi zborovskega petja pri nas. List zaključuje listnica uredništva, v kateri potoži urednik, da skromno število abonentov skoro ne zadošča za izdajanje , v kateri je imel glumiti ulogo Fedje znani A. V. Vyrubov. Zadnja scena drame se zaključi s samomorom Fedje. Igralec mora pri tem streljati nase s slepim nabojem. Naključje pa je naneslo, da je bil revolver za ženevsko predstavo pomotoma nabit in Vyrubov se je s kroglo težko ranil. Kljub temu, da ga je kri oblila curkoma, je igralec mirno padel na tla in šele ko se je hotel dvigniti zastor, je dal svojim tovarišem razumeti, da se je zgodilo nekaj nepredvidenega. Igralčeva rana je težka. Vyrubova so morali prenesti v bolnišnico, kjer so ga operirali. Odrejena je stroga preiskava, da se ugotovi, kdo je zakrivil nesrečo. Nove slike Jože Kljakoviča. Slikar Klja-kovič je dovršil v zadnjem času več fresk v cerkvi sv. Marka v Zagrebu. Sedaj je dobil umetnik naročilo, naj izdela celo serijo fresk v novem borznem poslopju v Zagrebu. Klja-kovič je razdelil prostor nad galerijo borzne palače v šestnajst polj in vsako polje izpopolnil z eno sliko. Sujete za freske je vzel iz gospodarskega življenja; freske bodo alegorične in simbolične ter bodo večinoma goli akti. Glavni motivi bodo predstavljali: industrijo, uvoz, izvoz, tvorničarstvo, ribištvo, mornarstvo, prepariranje lesa, kopanje pre-.moga, bankarstvo, kovače, kosce in žanjice. Weingartnerjev teden v Gradcu. Od 4. do 9. oktobra se bo vršil v Gradcu \Veingart-nerjev glasbeni teden. Feliks \Veingartner bo v tem času dirigiral: dne 4. oktobra simfonični koncert, dne 6. oktobra Straussovo opereto «Netopir», dne 9. oktobra pa bo vodil glasbeno spremljavo k Shakespearjevemu «Viharju». Hrvatsko pevsko društvo »Kolo« namerava koncem meseca oktobra prirediti Bachov koncert, kjer bo zbor »Kola«, ki Šteje sedaj 87 članov, izvajal dve kantati in dva moteta znamenitega nemškega kontrapunk-tika. Po Bachovem koncertu bo na vrsti novo delo dr. Božidara Širole, oratorij »Sv. Ciril i Metod». Na nadaljnem repertoarju . Od dramaturga do profesorja. Prosvetni minister v Beogradu je imenoval dosedanjega dramaturga Narodnega gledališča v Zagrebu, prof. Jožo Ivakiča za profesorja na II. realni gimnaziji v Zagrebu. Ivakič je dober dramatik, režiser, poznavalec jezika in akcenta in zagrebško časopisje protestira zoper tako samovoljno vmešavanje prosvetnega ministra v gledališke zadeve, v vmešavanje, ki prinaša kulturni instituciji samo škodo. Politična drama Julesa Romaina. Znani francoski dramatik Jules Romain je pravkar dokončal dramo »Diktator«, ki jo je bil začel pred več leti. Snov drame je povzeta iz sodobnega političnega življenja, ne da bi hotela očrtati katerokoli znano politično osebnost. Premi jera se bo vršila oktobra na odru Comčdie francaise v Parizu, Dve žrtvi Drave V Studencih pri Mariboru utonila v nedeljo gospa Čenč in uradnik Hiter. Maribor, 26 julija. Vroče julijsko solnce včerajšnje nedelje je privabilo cele trume Mariborčanov in Studenčanov k visoki Dravi, da se v njenih mrzlih in kalnih valovih vsaj nekoliko ohlade. Največ kopalcev poleg polnega mestnega kopališča si je izbralo prosto Dravino obrežje od studenške železne brvi navzgor proti Felberjevemu otoku. Včeraj je Drava zahtevala dve žrtvi. V prvi popoldanski uri sta se vozila v čolnu zakonca Ivan in Alojzija Čenč, stanujoča v Studencih na Obrežju štev. 21, po Dravi navzgor proti Felberjevemu otoku. Pred otokom je čoln nenadoma zadel na veliko v vodi skrito pečino. Vsled sunka se je čoln prevrnil in pokopal pod seboj moža in ženo. Mož, ki je znal plavati, je takoj prišel na površje, dočim so njegovo soprogo valovi potegnili s seboj. Obupani mož je še plaval okoli, da bi naletel na ženo, vendar je kmalu onemogel in moral splavati k obrežju. Utopljena Čenč, 28 letna soproga elektrotehnika, zapušča tri male otroke. Druga nesreča se je pripetila dve uri kasneje. Nekoliko nižje se je kopala skupina mladih plavačev, ki so se skušali med seboj v plavanju preko Drave. Med njimi je bil tudi pisarniški pomožni uradnik v delavnicah državnih železnic Josip Hiter, član studenškega Sokola, star 26 let. V sredini široke struge ga je prijel krč in se je pričel potapljati. Na njegove obupne klice sta mu priplavala na pomoč Kristijan Lah in Alojz Sorš, katerima se je celo posrečilo trikrat prijeti tovariša in ga dvigniti na po-vTŠje, vendar sta ga morala vsakokrat spustiti radi nevarnosti, da sama utoneta. Deroča voda kalne Drave je med tem odnesla onemoglega tovariša naprej in ga zagrnila z valovi, tovariša pa sta izmučena dosegla obrežje. Dosedaj še niso našli nobenega trupla. Obe tragični nesreči sta vzbudili obče pomilovanje, zlasti utopljene matere treh otročičev. Obe nesreči pa naj bosta v svarilo vsem drznim plavačem na prosti Dravi zlasti pri Studencih in Felberlevem otoku. Laško, 26. julija. V nedeljo popoldne je utonil v potoku Lahomnica g. Franc Topllšek, sin posestnika in agilen dan lovskega društva v Laškem. Pogreb nesrečne žrtve se bo vršil v torek, ob 15. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Laškem. Nedeljska kronika Nagla smrt. — Z nožem na ženo. — Radi dekleta. — Utopljenec pri Vevčah. Ljubljana, 36. julija. Posestnika Ignacija Suparja iz Peške vasi v celjskem okraju so v soboto radi ne-ozdravljivosti odpustili iz bolnice. Že par dni prej je sporočil Supar svoji ženi, naj ga pride iskat v nedeljo, ker radi onemoglosti sam ni hotel na dolgo pot. Prenočil je v gostilni «Pri starem tišlarju> v Kolodvorski ulici, kjer sta prenočevala še dva druga gosta. Okrog 2. ponoči je dobil Supar nenadoma hud napad kašlja in je vstal iz postelje. Kašelj je postajal vedno silnejši. Supar je končno padel na tla in nekaj trenotkov nato izdihnil. Žena je našla moža že mrtvega — v mrtvašnici pri Sv. Krištofu. V ponedeljek popoldne so prepeljali v javno bolnico 33 letno posestnikovo ženo Frančiško Perne iz Godiča pri Mekinjah s prerezanim trebuhom. Nesrečnica je postala žrtev svojega močno pijači udanega moža, ki je že delj časa pod kuratelo. Ženi je mož že večkrat grozil, da jo bo ubil. Radi denarja se je razvil v nedeljo med njima prepir, tekom katerega je mož pograbil nož in navali! na ženo. Še predno so mogli nesrečnici prihiteti drugi na pomoč, je že ležala na ileh vsa v krvi Imela je prerezan trebuh. Pernetovo so prepeljali z vozom v bolnico, moža pa so vzeli v svoje varstvo orožniki Iz Škofje Loke so pripeljali v nedeljo ponoči v splošno bolnico v Ljubljani čevljarskega pomočnika Ivana Dobovičnika, ki je postal žrtev ljubosumnega tovariša Svolj-šaka. Na veselici sta se sporekla radi nekega dekleta. Močnejši Svoljšak je skočil proti Dobovfčniku z nožem in mu zadal več zabodljajev v hrbet. Dobovičnik se je kmalu zgrudil krvav na tla, nakar so ga prepeljali z avtom v bolnico. Njegovo stanje je zelo nevarno Svoljšak je bi! aretiran. Kakor smo že v soboto poročali med dnevnimi novicami, so potegnili v petek popoldne vri Vevčah iz Ljubljanice truplo moškega, pri katerem so našli kupon poštne hranilnice na ime Ivan Korošec. Identiteto neznanca so v nedeljo ugotovili. Gre za Ivana Korošca, 50 letnega postreščka, stanujočega v Ljubljani v Kolodvorski ulici št. 28. Korošec je šel že v sredo od doma in se od takrat ni več vrnil. Ali se mu je zgodila nesreča ali pa je izvrši! samomor, ni znano. Njegovo truplo so poko-pali na pokopališču v D. M. v Polju. Vsak Slovenec mora biti član Vodnikove družbe v 14 dneh prositi za uradni pregled. t— Deška in dekliška šola v Hrastniku sta prosili za paralelke. t— Kabaretni večer v Trbovljah Trbo« veliski Sokol priredi 31. t. m. kabaretni ve« čer z zelo pestro vsebino. t— Iz političnega življenja se je umaknil poslovodja Zadružne elektrarne g Kis* r.ovšek. ki je dolgo igral odlično vlogo med Trboveljskim delavstvom. Dogodki, ki so se odigrali povodom boja za občino, so pokazali, da je služba poslovodje Zadri?« ne elektrarne nezdružljiva s posli stran« karskega eksponenta v raznih javnih za<=to« pih in pri političnih akcijah. G. Klenov*ek je iz tega izvajal konsekvence ter je od1«« žil vsa svoja politična mesta. Odstopil je m. dr. tudi kot član gerentskega sosveta. Sokol Proslava 201etnice Sokola v Škof ji Loki 20 let Je pretekio, odkar je priplaval Sokol, nosilec naše narodne ideje, v Škofjo Loko. Ni baš to dolga doba, ali težka, huda je bila za one, ki se niso bali povedati, da so siti suženjstva in da zahtevajo svobodo in enakopravnost za svoj narod. Posebno težko je bilo to baš v Škofji Loki, kjer so imeli varno zavetišče najzagrize-nejši nasprotniki svobodomiselstva in S o-vaastva. Toda poštena misel, podprta od značajnih borcev, premaga vse ta tako danes po težki dobi 20 borbenih let Ločani lahko ponosno gledajo na svoje delo. Škoijeločani se tega dobro zavedajo in so tudi temu odgovarjajoče proslavili ta veseli, častni dan. V soboto, 24. julija so imeli slavnostni občni zbor, na katerem Je govoril stari borec, brat Bojan Drenik pozdravni govor, za njim pa Je poročal o delovanju škofjeloškega Sokola v pretekli dobi brat Za-hrastnik. Spominjal se je lepih ta žalostnih trenotkov, posebno vseh umrlih članov. Mlad naraščajnik Je temperamentno dekla-mlral prigodnlco, sokolski tamburaši pa so zasvirali več domovljubnih komadov V nedeljo dopoldne je bil slavnostni sprevod, katerega so se poleg domačinov udeležila tudi zastopstva sosednih društev. Na trgu Je pozdravil Sokole goste notar Šink, za kar sta se mu zahvalila odposlanca, starosta gorenjske župe dr. Šemrov in in i Zelenko. Najveličastnejši pa Je bil trenotek. Vo Je načelnica, sestra Dolenčeva, hčerka enesa izmed naših najbolj zaslužnih sokolskih delavcev, brata Frana Dolenca, pripela na škofjeloški prapor nov trak z važnim nagovorom, češ: z osvobojenjem Je končano važno delo, nov trak pa nas naj spominja in bodri k novemu delu, k osvobodim 'zasužnjenih bratov. Popoldanska nedeljska sokolska prireditev je moralno in gmomo prav dobro uspela. Nastopilo je okrog 30 članov, skoraj isto število članic, precei moškega in ženskega naraščaja ta dece. Proste vaje članov vsled malega nesporazuma med godbo in telovadci, ki niso Imeli prilike vežbati z godbo, niso bile vedno na višku, pač pa so članice in naraščai-ke kakor tudi deca, pod vodstvom neumorne načelnice sestre Dolenčeve žele splošne pohvalo. Nepozaben pa bo ostal vsem obiskovalcem nedeljske sokolske telnvadl-e v Škofji Loki nastop naraščajnikov, ki s"' strumno izvajali proste vaje in vaje na orodju. Res užitek ie bil gledati kra:na mi-šičasta telesa naših bodočih tekmoval, ev. ki bodo gotovo ponesli naše ime čar-;no v daljni svet. ŠestnaJstorica, sestoječa iz s članov in 8 članic, je hvalevredno izvaiala precei komplicirane proste vaje in žela zato dolgotrajni aplavz Prireditve se Je udeležilo tudi mnogo članov iz Ljubljane s saveznim načelnikom dr. Murnikom in raznimi drugimi odličnimi telovadci, nadalje so bili prav častna n stopani tudi Kranl Tržič, Gorenja vss i-rj Na telovadišče je prihitelo nebroi domačinov ta tudi iz okoliških vasi so pri? : dalcl Mnogo jih Je bilo na cesti nad te.o-vadiščem, od koder so imeli prav lepo priliko, da vidijo naše sokolske tekmovale? Vidi se, da tudi med našim kmetskim ' i ud stvom narašča zanimanje za Soko'sn-o Po telovadb! Je večina odšla v Sokolski dom, kjer se Je mlado !n staro zabavalo. dr'or>-=. tudi zavrtelo ob krasnih zvokih želez-iča-ske godbe, ki je neumorno svirala najlepše komade. Posebno prijetno ie bilo za one. ki so dobili prostor na terasi pred sokolskim domom, odkoder Je bil v lepem poietnem večeru krasen razgled proti Karavankam in Kamniškim planinam, kar je podvojilo užitek zabav«. Naši onstran grame p— Italijanska igra z narodnimi manjši« nami. Poslanec dr. Besednjak poroča v (Goriški Straži> o mednarodnem zborovat nju, ki se je vršilo pretekli mesec v Londo« nu in na katerem so bili zastopani tudi Ju« gosloveni v Italiji po poslancih dr. \Vilfa» nu in dr. Besednjaku. V odboru za narod* ne manjšine je Italijan Giannini pokazal, kako se Italija igra z narodnimi manjšina« mi. Dne 31. j^aja je bilo v Rimu posveta« vanje italijanske zveze društev za Zvezo narodov, i. htevalo se je, da se prizna ob« stoj nemške in slovanske manjšine v Italiji da jim pritičejo vsaj one pravice, ki so drugim priznane v mirovnih pogodbah in da naj se njihove zahteve priporoča pri vladi. Obstoj so priznali. Giannini je pred« lagal samo to, da naj italijanska zveza iz« roči spomenico manjšin načelniku vlade Mussolini ju. Predlog je prodrl. Ko je v Londonu nemški poslanec baron Sternbach začel govoriti o razmerah manjšin v Italiji, ie Giannini burno protestiral, češ da Stern« bach nima pravice govoriti o stvari, ki še ni rešena. Treba počakati odgovora načel« nika italijanske vlade. Giannini je imel uspeh, razprava o narodnih manjšinah v Italiji je bila ustavljena. Nadaljevati bi se mogla šele po Mussolinijevem odgovoru. Tega pa najbrže ne bo... Proti predloženi resoluciji se je takoj vzrepenčil Giannini in razlagal, da ima Italija skupine Grkov, Al« bancev, Langobardov, Romunov itd. pa so vsi postali Italijani. Zanj je narodnost ne« kaj relativnega in tok zgodovine se ne da ustaviti. Zgodovina je sila, ki podere vse, kar se ji upira, pustimo ji svobodni raz« mah. Sledile so živahne zavrnitve. Spreje« ta je bila resolucija, ki izreka prepričanje, da se vprašanje narodnih manjšin da za« dovoljivo rešiti le tedaj, ako se smatrajo manjšine kot vrednota v državi in se iz« polni njih. želja, da bi bile glede svojega jezika, vere in kulture vladane po poseb« nih navodilih in ukrepih. Zvezi narodov se odda priporočilo, da se njene čl mice opo« eore na resolucijo s tretjega občnega zbo« ra, kjer se izraža upanje, da se bodo dr« žave, nevezane na zakonite obveze, napram manjšinam ravnale vsaj z ono pravičnost« jo in strpnostjo, kakor jo zahtevajo mirov« ne pogodbe... Italija tega noče, marveč hoče svoje manjšine kar najhitreje- «asimi« lirati». p— V Ledinah ob meji Sivi sedem vdov, ki nimajo ne italijanskega ne jugosloven« skega državljanstva. Italijanska vlada jim jc prošnjo odbila, Jugoslavija pa se ravna po čl. 82. senžermenske pogodbe, da orno« žene žene glede državljanstva sledijo stanu svojih mož. One žene bi bile postale ju« goslovenske državljanke, ako bi ne bile poročene, italijanske pa, ako bi bili njiho« vi možje še živi. Pravilno bi bilo to, da bi dobile italijansko državljanstvo ali Italija se dosledno brani, kjer le more, jugoslo« venskega življa. Vse žene so vezane na no« vo svojo domačijo in ker je ta sedaj pod italijansko oblastjo, bi jim morala ta pri« znati državljanstvo. p— Velika fašistovska zborovanja. V ne« del jo se je vršil v Trstu kongres sindika« tov, na katerem sta bila navzoča Rossoni, organizator fašistovskih sindikatov in Mel« chiori, najmlajši generalni podtajnik faši« stovske stranke. Trst je bil v zastavah. Melchiori je predsedoval zborovanju zvez« nih ravnateljev in političnih tajnikov tria« ške, reške, videmske in istrske pokrajine. Gre za velikopotezne načrte, po katerih ima fašizem naglo zajeti vse drugorodno prebivalstvo in se utrditi vsepovsodi z raz« novrstnimi svojimi organizacijami. Obmej« na dežela mora dobiti čisto fašistovsko lice. p— Matura na realki v Idriji. Zadnji raz« red idrijske realke je posečalo 23 učencev in 3 učenke. Dober uspeh je doseglo 7 učen cev, ti so bili priznani za zrele brez izpi« tov, 19 jih je prišlo k maturi. Prestalo je maturo 6 učencev, ostale čakajo novi iz« piti na jesen. K izpitom se je prijavilo tu« di 24 privatistov, večinoma takih, ki so delali izpite že lani. p— V Spodnjem Logu pod Mangartom je umrl g. Andrej Černuta, znan in spo* štovan posestnik in gostilničar. Naj poči« va v miru I p— Glede bivanja tujcev v deželi velja« jo sedaj izredno strogi predpisi. Družine, katere je obiskal kak njihov član, ki je tuj državljan, morajo takoj in natančno obvestiti varnostno oblast o prihodu in od« hodu svojih ljudi, ker jih sicer zadenejo težke kazni. Varnostni organi tudi pridno nadzorujejo take»Ie domače tujce, zlasti ako so prišli iz Jugoslavije. p— Požar, ki je izbruhnil pri Sv. Soboti v soboto zvečer, je uničil motorno jadrni« co iz Pirana, na kateri je bilo naloženih 90 ton bencina in petroleja. Jadrnica je imela odpluti. Pomorščak Fonda je prižgal vžigalico menda da bi prižgal plin v cilin« dru. Tu pa je izbruhnil v kabini motorja velik plamen. Prihiteli so ognjegasci, ki so odrinili gorečo jadrnico od pomola na mor« je, kjer se je potopila. Goreči bencin je plaval na širini več sto kvadratnih metrov. Dva pomorščaka sta težko ranjena. p*— Strašna nevihta je divjala pretekli četrtek po celi Julijski Krajini. Škoda je ogromna. Iz Komna prihaja vest, da je tam in okoli Štanjela debela toča oklestila vino« grade. Posestniki si so upali na 100 hektov terana, ga bodo mogli pridelati komaj par hektov. Nad cerkljansko občino se je utr« gal oblak. Cesta iz Cerkna v Idrijo in Sv. Lucijo je na več krajih močno razrita. Tr« peli so tudi gozdovi. Voda je odnesla mno« go lesa. Most na Zelinu se je porušil in tako pojde za dalje časa promet z lesom po cesti Idrija«Crni vrh»Ajdovščina. Po« dobna poročila pravijo, da je trpela v ne« vihti posebno še vas Lipa na Krasu. V Hlev niku in tam okoli v zapadnih Brdih je toča pobila vse, kar je bilo ostalo še dobrsga od prejšnjih neviht. p— Tržaške «Novice» so bile pretekli teden zaplenjene z utemeljitvijo, da članek cVsesokolski kongres v Pragi® vsebuje tr« ditve, ki ne odgovarjajo zgodovinski res« niči in ki imajo tendencijozen namen ter da goriški dopis »Svetnik Bonne preme« ščen» stremi po diskreditiranju oblastnih ukrepov. p— V Dolini so pred nekaj dnevi inšta« lirali nekak občinski svet. To seveda ni občinski svet kakor nekdaj, ali v tem sve« tu so tudi domači razumni možje, ki bo« do lahko dajali načelniku občine dobre na« svete, da se bo tako pomagalo spraviti ob« činsko upravo zopet v pravi tir. p— V Mačkoljah bo 1. avgusta velika prireditev društva »Primorsko*. Sodelova« la bodo sosedna društva. p— V Vrtojbi so pokopali mladega mo« ža Josipa Saksida, ki je dolgo časa uspešno deloval pri Čitalnici. Pogreb je bil zelo lep. p— V Komen so pripeljali miličniki v zapore nekega Frana Kraglja, ki se je iz« dajal za zaupnika fašistovske stranke ter tako osleparil nekaj ljudi. V Velikem Do« lu je nekomu obljubljal, da postane lahko podeštat, seveda ako bi dal Kraglju na ro« ko precej lir. Od neke ženske je izvabil okoli 50 lir. Takih »fašistovskih zaupnikov* se zna v sedanji dobi pojaviti precej po raznih krajih dežele. Pozor! p— Pred poroto v Gorici se je vršila razprava proti Ludviku Cimpriču, ki je bil obtožen, da je svojega ujca Antona Juga obdeloval s čevljem toliko časa, da je na« stopila smrt. Zgodilo se je to na Kamnem. Nastal je bil prepir med Cimpričem in Ju« gom. Jug je Cimpriču očital pijanost in ne« delavnost. Znan pa je bil stari Jug kot člo« vek, ki rad zbada in se prepira. Ko ga je Cimprič nabil s čevljem po glavi, je Jug kmalu na to padel in se onesvestil, ob 10. uri zvečer pa je umrl. Pri raztelesenju so ugotovili na možganih razlito kri in sodni izvedenec pravi, da je smrt lahko nastopi« la tudi vsled padca na tla. Cimprič je opro« ščen. g?? ^ra fig uslužbencev in renoviranja dvorane ostane kžco začasno zaprt. Zopetna otvoritev se objavi v časopisih. ELITNI KINO MATICA, najlepši in največji kino v Sloveniji. I I® Mi Vremensko poročilo rieteoro:oiki 4<»ei- • waal|»m. 26 julija |y'i tfiš-n ■ haiunu-iM --0S./- nt Kraj Cas jsium. Temper. Rei. »la- 9e <1 % Smei vetra ;n brzina v m Oniat-r.os 0—10 opazovanja 7. 7610 18 8 75 SE 3 10 Ljubljana .1 8. 761-7 18-4 74 SE 3 10 (dvorec j 14. 762-2 192 72 NN\V 3 10 21. 7611 18--» 76 NE 1 10 Maribor . . . 8. 762 1 16-0 95 SE 5 10 Zagreb . . . 8. 7624 18-0 88 SW 1.5 10 Beograd . . . 8. 759-5 220 74 NW 1.5 0 Sarajevo ... 8. 761-2 29-0 76 ESE 1J 9 Skoplje . . . 7. 760-6 21-0 59 ENE 13 0 Dubrovnik . . 7 760-2 29-0 47 mirno 0 Praga .... 7 758-7 16-0 — W 5 2 Vrsta padavint- opazovana mir. r o 'ure 14.0 6.0 antiseptična, voda za usta Šport Gradjanski nogometni prvak države Gradjanski : Jugoslavija 2 : 1 (1 : 1) Zagreb je bil v nedeljo v znamenju final« ne tekme za državno prvenstvo v nogo« metu. Vsakdo, ki pozna ljubezen zagreb« škega prebivalstva do svojih športnikov, osobito do nogometnega moštva Gradjan« skega, si lahko predstavlja ono nervoznost, v kateri je živel v nedeljo Zagreb. Vsa ostala vprašanja javnega življenja so sto« pila v ozadje. V vseh krogih se je razprav« ljalo le o vprašanju, ali bo »purgerjem« uspelo priboriti si tako zaželjeni naslov nogometnega prvaka države. Upi Zagreb« čanov so bili zelo majhni. To so priznali celo najhujši »drukerji« za Gradjanskega, saj jim je bilo znano, da se nahaja moštvo dosedanjega državnega prvaka beograjske Jugoslavije v odlični formi. Toda težka jim je bila misel, da bi moralo moštvo Grad« janskega zapustiti igrišče poraženo. Z ne« kakim svetim fanatizmom so verovali v sre čo svojih ljubljencev in se niso varali. Sre« ča jim je bila mila. Gradjanski si je izvo« jeval zmago ter s tem postal za letos no« gometni prvak države. Kako veliko zanimanje je vladalo za to tekmo, je razvidno iz tega; da so bili že v petek sedeži razprodani, in sicer 1119 tribunskih, 596 navadnih in 135 ložnih se« dežev. Uprava igrišča Concordije je za to tekmo povečala število navadnih sedežev za 200, tako da je bilo skupno prodanih 2090 sedežev. Skupno je bilo prodanih 12.095 vstopnic. Brez pretiravanja se lahko reče, da je nedeljski boj gledalo 14.000 oseb. Iz Beograda so dospeli trije posebni vlaki s približno 1500 športniki. Pa tudi iz provincije Hrvatske ter iz ostalih večjih mest naše države so prihiteli športniki v Zagreb. Sigurno je, da pri nas še ni bilo športne prireditve, na čigar izid je čakalo občinstvo s tako nestrpnostjo kakor v ne« deljo. Zmagal je Gradjanski. Toda naglasiti moramo takoj, da se ta zmaga ne more smatrati za reelno, ker nikakor ne odgo« varja zmožnostim obeh moštev. Moštvo Ju« goslavije je v nedeljo s svojo igro poka« zalo, da stoji precej nad Gradjanskim. Jugo slavija predstavlja v vseh svojih delih ho« mogeno moštvo, ki igra lep, izkultiviran nogomet, ki mu brezdvomno daje pravico, da se smatra za najboljše moštvo v drža« vi. Toda napadalna vrsta Jugoslavije je na« letela na močno obrambo Gradjanskega, da ji ni bilo mogoče izTaziti svojo veliko premoč tudi v številki zabitih golov. Tej obrambi Gradjanskega, predvsem vratarju, našemu Mihelčiču in Mantlerju gre zasluga da je mogel Zagreb v nedeljo zvečer dati duška svojemu navdušenju. Ostali del mo« štva Gradjanskega pa je pokazal zelo sla« bo igro, ki se ne da na noben način pri« merjati z igro Jugoslavije. Pač pa se mora priznati, da so Zagrebčani igrali z izredno požrtvovalnostjo, ki se jim je tudi izpla« čala. Moštvi sta nastopili v sledečih postavah: Gradjanski: Mihelčič«Remec, M^ntler« Arnold, Rupec, Vragovid«Vidnjevič, Hitrec Perška, Giller, Sarasz. Jugoslavija: Nikolič«Ivkovič, Stakič«Mar. kovič, Petrovič, Popovič, Sekulič, Petkovič, Luburič, Jovanovič, Gjurič. Večina tekme se je odigrala na strani Gradjanskega. Toda, kakor rečeno, je obramba domačinov delala s polno paro ter kljub temu, da ni imela od svoje kril« ske vrste, ki je bila najslabši del moštva, ?rav nobene podpore, onemogočila uspeh ugoslavije. Mihelčič je branil težke in ne« varne strele v sijajnem stilu. Tudi napad Gradjanskega se ni mogel v nobenem ozi« ru zanesti na krilsko vrsto. Zmiselnosti v njegovih napadalnih akcijah ni bilo. Igral je bolj na prodore. Poleg tega je imel pred seboj še dva tako odlična branilca, kakor sta Ivkovič in Stakič. Jugoslavija je tehnič« no in taktično zelo nadkriljevala svojega nasprotnika. V moštvu smo morali obču« dovati ono lepo razumevanje med posa« meznimi deli moštva. Točno podajanje žo« ge, lepo izpeljane akcije, tehnične zmožno« sti poedinih igračev dičijo to naše naj« boljše moštvo. Žalibog so nekateri igrači pokazali tudi precej ostro igro. Kratek potek igre: Takoj se je videla premoč Beograjčanov, ki ostro napadajo. V 4. minuti radi handsa Mantlerja diktirano enajstmetrovko, ki jo strelja Sekulič, odbije Mihelčič v komer. Prosti strel proti Jugoslaviji konča v outu. V 17. minuti lepo izveden napad Jugosla« vije in Petkovič zabije prvi gol. V 20. min. hands Petroviča. Giller zabije prosti strel v out. V 40. min. scrumage pred golom Ju« goslavije in Perška izenači. V 43.' min. scor« ta Jovanovič, toda sodnik gola radi off si« de ne prizna. V drugi polovici se slika ne menja mno« go. Jugoslavija je vedno v premoči, ven« dar igra Gradjanski nekoliko boljše. Igra postaja z obeh strani precej surova. V 40. V Ljubljani je povprečni barometer višji kot včeraj za 2.5 mm. Solnce vthaia ob 4*37 zahaja od 19-35. iuna vzhaja ob 20 50 .anata ob 05-46 Dunajska vremenska napoved za torek: Spremenljivo, morda nevihte in semintja dež. Temperatura pod normalo. Severozapadni vetrovi. Tržaška vremenska napoved za torek: Raznni šibki vetrovi. Nebo oblačno in dež. Pozneje pretesuo j« bil umorjeni oster zabodljaj v desna pisa in da je bila smrt neizogibna. Iz živ Svetovna razstava v Filadelfiji Dne 4. t ni. so otvorili v Filadelfiji razstavo, ki po svoji ogromnosti prekaša vse dosedanje podobne prireditve na svetu. Razstava ima jubilejni značaj in je prirejena ob 150. letnici sestav-1 jen j a in podpisa ameriške »Magnae chartae«, dokumenta, s katerim je bila severni Ameriki zajamčena svoboda in popolna • neodvisnost. Razstava bo trajala pol leta in bo do kanca decembra središče svetovnih potnikov. Aranžman prireditve je stal ogromno vsoto: 24 milijonov dolarjev. Razstave so se udeležile skoro vse evronske države in najbolj se opaža odsotnost Nemčije in Jugoslavije. Jci sta prišli v Ameriko z zelo pomanjkljivo reprezentanco. Paviljoni in kolibe so tako razpostavljene, da se sredi ogromnih lop dviga 60 m visok »Stolp svobode«, ki je razsvetljen ponoči in po dnevi ter vzbuja vtis nepremično stoječe puščice, dvigajoče se v oblake. Poleg belega plemena je močno zastopana na razstavi tudi rdeča rasa. 26 indijanskih plemen pokazuje v posebnem oddelku usodo svojega razvoja v zadnjih 150 letih. Ker so Američani mojstri v kopiranju vseh mogočih reči, so napravili tudi benečansko četrt s kanali in italijanskimi gondolijerji. Gondole prevažajo pravcati Italijani, katerim je dana na ta način priložnost lepega zaslužka. Praktična Amerika pa je razstavo aranžirala tako. da se z njo proslavlja nie-r.a svoboda, obenem pa se stekajo v ameriške blagajne ogromni dohodki. Še o streli in niemh Blisk ogroža vsakega človeka, ki se za časa nevihte mudi v njenem območju, toda kakor znano, je nevarnost ponekod večja, ponekod manjša. Tako je n. pr. opasno nahajati se ob nevihti v višje ležečih samotnih hišah, zlasti v bližini jezera itd., kakor smo pred kratkim zabeležili. Takisto je zelo opasno za delavce, ki se nahajajo ob nevihti v bližini električnih naprav in aparatov, čeprav te naprave niso spojene z daljnovodom. Človeška koža prevaja elektriko brez škode, če ni njena jakost in napetost prevelika. Če udari strela v človeka, pride naenkrat izredno velika množina elektrike v stik z njegovim telesom; elektrika se pod kožo, v celicah, pretvori v toploto in nastala vročina ugonobi cele partije celic. Ne nastane sicer prava opeklina, nego le opeklini slična rana; prizadeto staničevje je kakor da bi bilo skuhano. Pogosto spominjajo rane na poškodbe iz strelnega orožja. Strela silno razgreje obleko, ki potem povzroči na koži opekline. Poškodbe od strele kažejo nenavadne oblike: cesto segajo od desnega ramena v palec širokem pramenu preko telesa do levega stegna, včasih pa se opeklina v spirali ovija okoli tega ali onega uda. Značilno za poškodbe, povzročene od strele, je. da poteka rana nekako v geometrični obliki, vzporedno z določeno skupino mišic. Včasih se pripeti, da električna iskra švigne križem kražem in povzroči na koži posebne like, ki so spočetka skrlat-nordeče, pozneje pa oblede in izginejo po preteku enega ali dveh dni. Kot posledica poškodbe od strele se neredko opažajo na ponesrečenem duševne motnje. Mnogo ljudi sploh pozabi, kako se je nezgoda pripetila; nekateri se zavedajo, da se je zabliskalo in za-grmelo, drugi pa niti tega več ne vedo. Zgodi se, da strela ne povzroči hujšega, kakor da omrtve nekateri deli telesa, a le za en, dva dni. Če pa ostavi strela hujše posledice, se le-te pokažejo najprej na živčnem sistemu. Kogar je kdaj zadela strela, bo ob nevihti kazal veliko razburjenje in grozo. Celo močni, neustrašni možje začno ob hudi nevihti vzdihovati in iščejo, kakor otroci, zavetja v temnih kotih. Med očesnimi poškodbami, ki jih utegne povzročiti strela, se najčešče opaža kaljenje očesne leče. Gluhost ni baš redka posledica strele, čeprav je večinoma le prehodnega značaja. Med notranjimi motnjami bi navedli: glavobol, pomanjkanje apetita. neredno funkcioni- ranje črevesja, pomanjkanje spanca, nemir, mrzlica; manj pogosta posledica je zlatenica z vročico, krvavljenje iz spolnih organov in črevesa ter neodoljivo bruhanje. Smrt kot posledica strele nastopi, kadar so ranjeni za življenje važni organi. Kri udari iz sive možganske substance in iz hrbteničnega mozga, in celice se vsled toplote uničijo: v takem primeru mora življenje prenehati. Kako skušamo rešiti človeka, ki ga je zadela strela? Prvo je, da ga odnesemo na sveži zrak in ga, če je pač potrebno, z umetnim dihanjem zopet spravimo k življenju. Pri tem pa velja paziti: ne smemo namreč pritiskati na želodec, posebno, če je poln. Glavo ponesrečenca je treba položiti na visoko vzglavje, da vsled prevelikega pritiska na možgane ne udari kri iz celic, kar utegne biti katastrofalno. Ko smo ponesrečenca oživili, ga odnesemo v posteljo, ki je ne sme zapustiti vsaj par tednov. Carske grobnice V ruskem listu «S!ovo», ki Uiiaja v Rigi, poroča bivši član «Čeke« o otvoritvi grobov Petra Velikega in Katarine II. Mož je bil pri tem sam navzoč in opisuje ves dogodek tako-le: «Ko se je po mestu raznesla vest, da hočejo uradniki mestnega poveljstva otvoriti grobnice, kjer spe bivši ruski carji svoje stoletno spanje, se je zbrala pred Petropavlovsko trdnjavo množica ljudi in je čakala radovedno in nestrpno, kaj se bo zgodilo. Ko so se uradniki bližali vhodu v grobnico, je zaklicala stara žena iz množice: «Pazite se. roparji! S Katarino se ni šaliti!« V podzemlju trdnjave leže krste vseh ruskih carjev od Petra Velikega do Aleksandra III. Slučaj je nanesel, da se je električna luč pokvarila prav tedaj, ko smo stopali po temnih hodnikih grobnice. S svečami in svetiljkami smo svetili po podzemskih koridorjih, ki so okrašeni s pozlačenimi svetniškimi slikami. Najlepšo ikono so že davno oropali dragocenega bisernega nakita. Kar začuje-mo težke udarce kladiva, ki je bobnel po masivnem sarkofagu. Končno so ga odprli in našli v njem leseno krsto. To je bilo že lažje odpreti. Na krstinem pokrovu je bil slonokoščeni križ in ko je bil pokrov odstranjen, je ležala pred nami — velika cesarica Katarina II. Truplo je bilo čezinčez pokrito s težkim, svetlomodrim. svilenim plaščem: to je mrtvaška obleka cesarice. Videlo pa se je, da balzamiranje ni bilo baš prvovrstno: obraza ni bilo spoznati in koža na njem in na rokah je bila popolnoma rmena . . . Komandant Petrograda, «Čekin» poglavar Peters krvavega slovesa, ki je vodil vso akcijo, je dolgo molče gledal telesne ostanke mogočne cesarice, nato pa je hotel s palico obrniti truplo: svila je v tem trenutku razpadla in iz krste so se zarežale prsne kosti in rebra. Peters je povesil palico in obstal. . . . Zanimivo je, da je lasulja popolnoma ohranjena in da so se vsuli izpod nje srebrni lasje cesaričini. Na prsih je imela več briljantn':!; prstanov, čez prsi trak z rubinovim, smaragdnim in diamantnim redom, na vlasulji diadem z biseri in diamanti, kraj glave pa svetniško podobo . . . Nato so odprii na željo Petersa grob Petra Velikega. Pri njem je balzamiranje zelo dobro uspelo, zakaj silni car je juko dobro ohranjen, na licu je še prav dobro spoznati njegove tipične črte in po koži na licu in rokah ni videti da v truplu že nad 200 let ni več krv Orjaška carjeva postava je oblečena v starofrankovsko zeleno vojaško njo, visoki topničarski škornji mu segajo ^ez kolena in je sploh ves tak, kakor ga vidimo na slikah. Temnoinodri svileni trak na prsih mu nosi ruski in holandski red. Na kazalcu desne roke ima prstan z velikim diamantom, okrog vratu zlat križ in sveto podobo, ob nogah pa je zvita oljnata slika, ki predstavlja carja kot holandskega mornarja . . . Čuden slučaj je hotel, da je zabrnel telefon. Peters se je z nekim svojim poveljnikom dolgo prepiral po telefonu in končno je bil prisiljen, da je moral krste zapreti in pustiti v njih vse dragocenosti, ki predstavljajo ogromno premoženje.. Šele pozneje je ukazal ljudski komisar Zinovjev, da naj se vsi ti dragulji pre-dado «na razpolago državi«. Sedemt petletnica B. Shawa V pondeljek 26. juliji, je izpolnil demdeseto leto starosti angleški pisatei, George Bernard Shaw. Sedemdesetletnik je ena izmed najbolj vidnih in najpomembnejših glav starejše svetovne pisateljske generacije. Udejstvoval se je kot politik, kot literat in kot pisatelj umetnik. Kot politik je bil v Angliji med prvimi oznanjevalci marksizma, ki ga je kasneje zavrgel in si ga nadomestil z lastnim socijalnim teoremom. Kot literat se je udejstvoval v kritiki, v umetniški. lasbeni in gledališki in v člankar- Mož z nojevim želodcem Nedavno se je v pariških varijetejih produciral možak, ki je po zgledu ptiča noja požiral vsakovrstne predmete. Gledalci so imeli z njim veliko veselje in so se čudili, kako je mogoče, da njegov želodec prenese toliko tujih teles, katerih vendar ne more prebaviti. To pa je menda spoznal tudi požiralec sam, ki je slednjič opustil svoj nojevski poklic ter je izginil. Kam je izginil, ni vedel povedati nihče, in šele po dolgem času se je doznalo, da je odšel na kliniko, kjer so ga operirali V njegovem želodcu so našli zdravniki 233 igel, 1275 žrebljev, 15 kosov kovanega denarja, tanko verižico iz kovine, dolgo dva metra, in veliko število koščkov stekla, ki so skupno tehtali dva kilograma. Vse to so mu seveda odvzeli in mož pravi, da se sedaj počuti mnogo lažjega, da se pa bo, kadar ozdravi, zopet posvetil požiranju tujih predmetov, kajti ta način življenja nese bolj, kakor kak drugi poklic. In še to je možno, da bodo francoske novine takoj obnovile to zgodbo, čim jim bo zmanjkalo drugega gradiva . . . X Težka avtomobilska nesreča Hali)aru skih vojvod na Južnem Tirolskem. Prošli teden sta trčila na progi med Kastellru« thom in Sei&om dva avtomobila, privatni avto vojvode iz Spoleta in poštni avtomo« bil. V privatnem avtomobilu so sedeli po« leg spole.tanskega vojvode še abruški voj« voda markiz Teodoldij in neka dvorna da« ma. Njihov avtomobil se je prekucnil ter pokopal nesrečne potnike pod seboj, pošt« ni avtomobil pa je ostal popolnoma nepo« škodovan. Abruški vojvoda Teodoldij in dvorna dama sta bila lahko ranjena, vsi ostali pa so odnesli težke poškodbe in so se morali podvreči operaciji v bolnišnici. Časopisi poročajo, da ni mnogo nade, da b. okrevali. H krizi francoskega iranka Množica se v velikih skrbeh zbira pred borzo v Parizu in čaka na vesti o valovanju francoskega franka, ki je zadnji teden zabeležil ogromen padec, kakor doslej še nikdar. Ko pa je Raymond Poincarč sestavil novo vlado, je frank zopet poskočil in se že štiri dni stalno dviga. stvu. bil je liajizdatnejbi propagator j Wagnerja v muziki in Ibsena v drama- j tikl Kot umetnik pa je ustvarjal v drami in romanu. Sha\v je predvsem človek praktičnega življenja, katero hoče voditi in reformirati. Odtod njegovo nagnenje do politike, filozofskega član-karstva in tendenčno literarnega dela. V tem svetu se odlikuje po ogromni logični moči, ki jo v polemiki podpira iz-brušena in duhovita ironija, vodita ga pa vsepovsod svobodoljubnost in svo-bodoumnost, s katerima njegova misel smelo in samozavestno preiskuje vse pojave življenja od najpriprostejših do najbolj zagonetnih. Njegov smisel za praktično življenje je dal odločilno svojstvenost tudi njegovemu umetniškemu delu, predvsem romanom, ki so radi tega malo umetniški, v precejšnji meri pa tudi drami. Evropski sloves mu je pridobila ta poslednja umetniška oblika, v kateri je ustvaril dolgo vrsto del od socijalnih «Treh neprijetnih iger* in <Štirih prijetnih iger« preko zgodovinskih in filozofskih do poslednje osebna pravica lahko dobi. Treba je samo, da prosilec dokaže: 1.) da je naš državljan in polnoleten (21 let star); 2.) da je dobrega vedenja; 3.) da še ni bil kaznovan in da tudi ni v preiskavi zaradi dejanja iz koristoljubja ter iia r.i v konkurzu in tudi ne pod skrbstvom (kuratelo); 4.) da ni bil v poslednjih dveh letih zaradi igranja za denar, razuzdanosti ali pa pijančevanja kaznovan; 5.) da ne boluje za nalezljivo boleznijo; 6.) da ie plačal ves neposredni davek (zemljarino, pridobnino, osebno dohodnino, najmarino itd.), ako mu je tak davek predpisan. Da je neposredni davek plačan, odnosno da mu ni predpisan, mora prosilec dokazati s potrdilom davčnega urada, da je zdrav pa ; potrdilom državnega zdravnika. Za vse druge okolnosti izda potrdilo pristojni 6rezki poglavar. Ako prosilec ni naš državljan, se mu sme izdati osebna pravica samo, ako obstoji med našo kraljevino in državo, katere je on državljan, reciprociteta, t. j. ako tudi dotična država v tem vprašanju enako postopa z našimi državljani. Težje nego z osebno pravico gre s potrdilom o primernosti lokala, ki ga ima izdati srezki poglavar. Preden 6e to potrdilo izda, mora lokal pregledati štiričlanska komisija, pbftojefa iz enega političnega uradnika, potem državnega inženjeria, državnega zdravnika in srezkega upravnika finančne kontrole. Ta komisija ima nalogo, da ugotovi, ali ie zgradba v živahnejši ulici in ali po svoji leči. svojstvu, prostornosti in ureditvi zadošča vsem sanitetskim, gradbenim in policijskim predpisom, potem ali je lokal zdrav, svetel, higiienski urejen in suh ter ali ima pod iz primernega materijala ter potrebno instalacijo za razsvetljavo. Ako se ima vršiti točenje v kleti, mora klet odgovarjati vsem tem predpisom, imeti pa mora povrh tega še okna neposredno na ulico ali na dvorišče, in sicer tako urejene, da so ta okna dvignjena nad tlak ulice ali ■ Ivorišča. Vhod z ulice mora biti lahno na-gnjen (položen) ter ponoči zadosti razsvetljen. Za prostore, ki ne odgovarjajo vsem tem zahtevam, se potrdilo ne sme izdati. Zato mora prosilec že v naprej lokale tako urediti, da iih bo komisija mogla odobriti. Ker se vrši komisijski ogled na stroške prosilca, bi imel oni. ki ne uredi prostorov že v naprej, pred vsem to škodo, da bi mora! plačati stroške za komisijo dvakrat. Kadar dobi prosilec, potrdilo o primernosti Jokala, mora zaprositi pri finančnem okrajnem ravnateljstvu, da se mu izda točarinsko pravo, in priložiti mora vse gori omenjena potrdila. Ako je vse v redu. izda ravnateljstvo še isti dan, ko se je vložila prošnja, točarinsko pravico, a takso mu odmeri provi-zorno do prihodnje cenitve s tem, da se mu eventualno preveč plačana taksa povrne, ali pa d;: mora premalo plačano takso kasneje doplačati. fiele ko ima podjetnik vse te pravice v roki in ko je plačal tudi že točarinsko takso za dotično podjetje, sme pričeti s točenjem alkoholnih pijač stoječim gostom. Kdor bi pričel točiti prej. se ostro kaznuje in nič mu ne pomaga izgovor, da ie že vložil prošnjo, da pa ta še ni rešena. Zakaj, pravica velja šele od dneva, ko se izda, ne pa od dneva, ko se prošnja vloži. Tržna poročila Vovo=adska blagovna borza (26. t. m.). Pšenica: baška 75 /76 kg, 2 %, 2 vagona 310. nova. 5 vagonov 265, banatska, pariteta Senta, IV* vaaona 303: koruza: baška, 1 varron 195. sremskn, zlatni zuban, 2 vagona 202.50: moka: baška '0*, 3 vagone 505 -lo 507.50, <2?. 2 vagona 420—425, banatska «5», i vagon 400, *6>' nova do 80. julija, 1 vagon 500. Tendenca nespremenjena. Dunajska borza za kmetijske produkte (24. t. m.). Notirale so vštevši blagovnopro-metr.i davek brez carine za 100 kg v šilingih: Pšenica: domača 44—45.50. madžarska. potiska 79/80 kg, nova 42—43.50, 78/79 k" 41—^-2; rž: 26.25—28.50; ječmen: domači 30 -33.50, slovaški 33—38. madžarski 30—34: koruza: 26—26.50, čin-Vvnntin 31 50—33: oves: rumunski 27.50 do 29: seno: 18—19.50, slama 10—11; moka v trgovini na debelo: domača 83—85.^ inozemska (za carin jen a) madžarska 80—85. ju croslnvenska in novorumunska 78—83, krušna 50—52. za krmo 25— 25.50, ržena, domača 47—49; otrobi 17.50—17.75. = Volitve v trgovsko zbornico. Z današnjim dnem so razgrnjeni v uradu Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani in v pisarni vsakega davčnega urada volilni imeniki za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Imeniki bodo razgrnjeni do vštevši 10. avgusta t. 1. in so vsakomur na vpogled. Natančnejše podatke objavlja Uradni list št. 67 od 24. t. m. = ilednarodni sejem na Reki. Generalni konzulat Italije v Ljubljani obvešča vse one, ki se zanimajo za prihodnji mednarodni sejem na Reki, da lahko dobe vse informacije in navodila dnevno od 9 do 12. dopoldne in od 4. do 7. zvečer, izvzemši nedelje in praznike, glede načina udeležbe sejma, bodisi kot obiskovalec ali pa kot razstavljalec. Dobe se tudi izkaznice, ki upravičujejo posetnike k vsem ugodnostim. = Proti monopoliziranju šolskih potrebščin. V stvari namere vlade, da monopoli-zira izdelovanje šolskih potrebščin, zlasti zvezkov, ki je vzbudila toliko slabe krvi v naših pridobitnih krogih, je sklenila te dni pokrajinska zveza knjigovezov akcijo proti namreavanemu oškodovanju njenih zadružnikov. Posebno akcijo bo uvedla tudi Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani, na katero se ie obrnila zadruga za podporo. = Sestanek papirnih tvornic v Ljubljani. V petek so se sestali v Ljubljani zastopniki domačih tvornic in lepenke, da razpravljajo o položaju papirne industrije. Ta položaj se zlasti kaže v dejstvu, da je vsled vedno močnejšega pritiska inozemskega blaga jela preliti naši papirni industriji velika opasnost. Dokler se v velikih množinah uvaža inozemski papir, ne dobe domača podjetja odjemalcev in tvornice morajo delati na zaloge, ako nočejo odpuščati delavstva. Jasno se je izkazala potreba, da se store v tej stvari nujni in odločni koraki pri merodajnih čini tel jih.. Na sestanku je bilo sklenjeno, da se ustanovi zveza proizvajalcev papirja in lepenke s sedežem v Beogradu. Ustanovni občni zbor bo začetkom avgusta. = Prepoved izvažanja obveznic in kuponov. Generalna direkcija državnih dolgov je prepovedala izvažanje obveznic in kuponov predvojnih dolgov kraljevine Srbije iz ozemlja Jugoslavije. == Naročila tračnic. V ministrstvu za promet se vrše pogajanja v svrho skorajšnjih večjih naročil železničnih tra.čnic. Gre namreč za kakih tisoč kilometrov novih težkih tračnic normalnega tira. Ker je nadaljno naročanje na račun vojne odškodnine v Nemčiji radi prevelike zaposlenosti v poštev prihajajočih tvornic zelo otožkočeno, računajo na dobavo materijala potom posojila. V veliki jeklarni v Dusseldorfu je že naročena precejšnja množina tračnic, nekaj pa tudi na Češkoslovaškem. Mnogo mednarodnih finančnikov je bilo te dni v Beogradu, ker gre se daj za finansiranje teh nabavk. Pogajanja potekajo ugodno, kakor se sliši. = Odprava konkurza. Odpravljen je kon-kurz nad imovino Karla in Marije Pelko v Ogljenšaku in Valentina Mačka, tvorničarja v Domžalah. = Stavka krojaških pomočnikov v Zagrebu. Krojaški mojstri v Zagrebu nameravajo znižati plače svojim pomočnikom, ki pa vsako znižanje prejemkov odločno odklanjajo. Zato so pomočniki večinoma začeli stavkati Inšpekcija dela je sicer posredovala, vendar nima doslej uspeha. Enak neuspeh ima tudi delavska zbornica v Zagrebu. = Prepoved krošnjarenja in beračenja v vlakih. Prometno ministrstvo je izdalo prepoved za krošnjarenje in beračenje v vlakih. Odrejene so strose kazni za prometno osob-ie, ako se ne drži točno tega predpisa. = cLitorale* v težkočah. Na Reki prodajajo delnice Banke in štedionice za Primorje na Sušaku (Litorale) po ceni 4 do 5 lir, kar odgovarja 9 dinarjem. Na zagrebški borzi so se te delnice pred par dnevi ponujale po 19 dinarjev komad, potem pa celo po 10, vendar ni bilo kupcev zanje. Nominala teh vrednostnih papirjev je 50 Din. _ Med po- deželnimi denarnimi zavodi na Hrvatskem je zavzemala ta banka zelo odlično mesto, za Primorje pa je bila tudi agentura Narodne banke. Njene delnice so se mnogo trgovale in veljale za dober papir. V dobi divje trgovine z delnicami, leta 1920. in 1921., so imele delnice Litorale tečaj 250 do 3C0. Leto kasneje so že padle na povprečno 165. Ko je jenjala leta 1923. in 1924. špekulacija, so bili ti papirji še vedno na tečaju 80 do 100. Lani so vsi papirji na zagrebški borzi silno padli zaradi splošne gospodarske krize in pomanjkanja denarja; vendar so se delnice Litorale vzdržale na svoji nominali, t. j. 50. Kot mnogi drugi papirji, so šle letos tudi delnice tega odličnega denarnega zavoda navzdol. Kljub temu so bile do srede julija na povprečni višini 36 do 40. Sedaj so jih pa nenadoma jeli ponujati po 19 in celo po 10 dinarjev za komad, a ni kupcev, na Reki pa, kakor že rečeno, po 4 do 5 lir. Čudno je že to, da poročilo Zveze denarnih zavodov za Hrvatsko in Slavonijo od lanskega leta ne omenja podatkov te banke. V interesu našega gospodarstva in vlagateljev je, da me rodajni_ činitelji povedo, kakšno je stanje Banke in štedionice za Primorje. da javnost ne bo več zbegana. = Nemške reparaeijske lokomotive. Gospodarsko - finančni odbor ministrov je skle nil nabaviti v Nemčiji na račun voine odškodnine 20 novih lokomotiv. Znano je, da je naša država prejela iz Nemčije v ime reparacij dvoje velikih železniških delavnic za popravljanje lokomotiv, ki jih je v naši državi že precej in da se lotimo z vsemi silami popravljanja starih, ki bodo še dolgo za rabo. Nam vsem je znano, da stoji po naših postajah na stotine lokomotiv in seveda še več vagonov, ki polagoma propadajo in čakajo popravila. Čim dalje bodo čakale na prostem, tem bolj se bodo pokvarile in tem dražje bo njihovo popravilo. Kdor se je kdaj vozil po Srbiji, je na vseh večjih postajah videl stati na stranskih tirih cele vrste najnovejših reparacijskih lokomotiv, ki so za dotični okoliš prekoštevilne, na drugi strani pa jih je mnogo že pokvarjenih. Naj bi se predvsem popravljali stari a še vedno porabili stroji, nov materijal pa naj se nabavlja le po potrebi. Tudi z narodno - gospodarskega stališča bi bilo to pametno. = Pasivnost madžarske snnanje trgovine. Zunanja trgovina Madžarske izkazuje za prvih 5 mesecev t. 1. uvoza za 306.8 in izvoza za 246.2 milijona zlatih kron. Pasivnost znaša torej 60.6 milijona zlatih kron. = Češko steklo, češkoslovaška industrija stekla se ne nahaja dandanes ravno v najboljših razmerah. Povpraševanje po blagu je zelo slabo. Tvornice imajo zato le za par tednov naročil in delajo sedaj večinoma le na zalogo, da bi jim ne bilo treba odpustiti delavcev. Ta položaj otežkočajo tudi devize zapadnih držav, zlasti Francije, Belgije in tudi Italije. Svetovni trg se ravna po nizkih cenah steklu v Belgiji Ako se to slabo stanje kmalu ne zboljša, računajo na Češkoslovaškem še z večjim skrčenjem obrata v steklarnah. = Furija štajerskih bank. Na željo avstrijske vlade je začela Landeskreditanstalt v Gradcu akcijo za fuzijo večine Štajerskih bank. Hkratu se namerava Štajerska banka odcepiti od Centralne banke nemfilrih hranilnic in se pridružiti tej fuzijL Baje se pogajanja za to širokopotezno fuzijo začno v najkrajšem času. = Računanje v zlatu v Belgiji. Belgijska vlada je sklenila ustanoviti zlato diskontno banko in predložiti kroni v sankcijo zakon, s katerim se splošno dovoljuje sklepanje poslov v zlatih frankih. Borze 26. julija. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepa® kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 73—74.50, Vojna škoda 300—906, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 193—195 (194), Ljubljanska kreditna 175—195, Merkantilna 90—95, Praštediona 865—568, Slavenska 49—0, Kreditni zavod 165-175, Strojne 112—115, Vevče 102—0, Stavbna 55—65, šešir 10a_0. — Blago: Zaključki: les: brzojavni drogovi (smreka, jelka, bor) popolnoma zdravi, ravni, obeljeni, stegnjeni, primerno suhi, ravno odžagani, od 8—12 m, fco vagon meja, 6 vagonov 300—300 (300); deske (smreka, jelka) 25 mm 4 m, III. in podmerno blago, fco vagon meja, 1 vagon 440—450 (440); hrastovi hlodi od 2 m dolžine, od 30 cm prem. napr. fco. vagon naklad, postaja 0—400; bukova, metrska, suha, zdrava drva, fco vagon naklad, postaja 0—18; poljski pridelki: pšenica, fco vagon naklad, postaja 0—315, nova za avgust, fco nakl. post. 0—270; koruza, fco vagon naklad, postaja 0—195; otrobi, srednji, fco slov. postaja 0—155; oves, novi, fco naklad, postaja 0—160. ZAGREB. Dinar je v Curihu neznatno nazadoval in je beležil danes 9.115. Francoski frank že od petka naglo skače. Današnja dopoldanska notica iz Curiha javlja 12.70. okrog poldne pa je frank že notiral 13.45. To je seveda velik skok od petkove notacije 11.625. Pri nas je začel frank trgovati po 146, na vesti o nadaljnem porastu iz Curiha pa ee je povspel na 151. Tudi Italija se je učvrstila za 25—30 točk in je končno notirala dane« 187.73, denar pa 187.50. Ostale devize so bile nespremenjene. Prometa je bilo v devizi Dunaj 182.000, Berlin 12.000, London 14.700. New York 41.300, Praga 1,175000, Trst 509.000 in Curih 130.000. Vsega prometa skupaj je bilo za 12.2 milijona dinarjev. — V efektih je bilo v bančnih papirjih ne kaj več zaključkov v Eskomptni in Jugosla-venski, v industrijskih pa le v Šečerani. Vojna škoda je zopet padla za 2 točki. Takojšnje blago je trgovalo po 298—298.50. V ter- minski kupčiji ni bilo prometa__Notirale so: devize: Amsterdam 2275—2285, Dunaj 799.40-803.40, ček 79950—803.50, Berlin 1349.10—1353.10, Italija 187—188.20, New York, ček 56.467—56.767, London 275.05 do 276.25, ček 275.037—276.237, Pariz 146—148, Praga 167.38—168.38, Curih 1094.80—1098.80; efekti: državni: Vojna škoda 298—298.50, za avgust 300—302, za september 303—305: bančni: Litorale 0—10, Eskomptna 100 do 100.50, Poljo 15—16, Hipo 55.50—0, Jugo 93 do 93.50, Ljubljanska kreditna 175—0, Mednarodna 70—0, Obrtna 55—59, Praštediona 867.50—875, Etno 0—100, Slavenska 50—51, Srpska 130—131; industrijski: Drava 0—25, Dubrovačka 300—310, Šečerana Osijek 265 do 270, Ljevaonica 180—185, NašiSka 0—19, Gutmann 195—200, Slavonija 31—33, Trbovlje 335—345, Union 300—340, Vagon 0—4S, Eksploatacija 8—10, Danica 0—59, Vevče 102—105. BEOGRAD. Devize: Pariz 146—149. London 275.40—275.50, New York 56.58 do 56.59, Milan 188.25—189, Praga 167.75—167,S0 Dunaj 801—801.50, Budimpešta 796—797. Berlin 1349.50—1350.50, Curih 1096.25—1096.50, Bruselj 150—159, Bukarešta 25.60—25.90. CURIH. Beograd 9.1125, Berlin 122.95. New York 516.625, London 25.1225, Pariz 13.30, Milan 17.075, Praga 15.30, Budimpešta 0.07230, Sofija 3.72. Dunaj 73.0375. TRST. Devize Beograd 52.75—53.50, Dunaj 420—430, Praga 89—90, Pariz 76.50 do 78, London 146.20—146.90, New York 30 do 30.30, Curih 580—590, Budimpešta 0.0415 do 0.0425, Bukarešta 13.50—14.50; valute: dinarji 52.25—53, dolarji 29.75—30.10, 20 zlatih frankov 116—120, zlata lira 494.78. DUNAJ. Devize: Beograd 12.445—12.485 Berlin 167.93—168.43. Budimpešta 98.70 do 99, Bukarešta 3.23—3.25, London 34.31—34.41 Milan 23.44—23.54, New York 705.45 -707.95, Praga 20.8975—20.97875, Pariz 18.15—18.25, Sofija 5.085—5.125, Varšava 76.95—77.45, Curih 136.55—137.05; valute: dinarji 12.43 do 12.49, dolarji 702.70—706.70. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.55, v Berlinu 7.412, v Londonu 275. največji velesejem svetai 11.000 razstavljalcev iz 21 delel 160.000 kupcev iz dežel Jesen 1926: 29. avgusta do 4. septembra TuAi ta Vat j* oiiti »tHitfa pmtna! Podrobna pojasnila daj«: Častno zastopstvo Stegu in drugi, Ljubljana, Gledališka ulica štev. 8. Izletniki, prizanašajte planinski flori f Mami liorespondento-mo z znan em hrvaškega, slovenskega in nemškega jezika, stenogratije z bančno prakso, verzirano v tajniškem in deviznem poslovanju, zaupno osebo i ž č e za takojšnji nastop velebanka Ponudbe z oznako zahtev, referencami in prepisi izpričeval na upravo .Jutra* pod Mštev. 616", 5594 a Samostojen £621 a ROULEAUMISKAR se sprejme takoj za četverobarvni tiskarski stroj. Ponudbe na Tekstilne fabrike Mite Rlstlča i Sinova, Niš. f Rezlka Žvanut roj Roban javlja v svojem in imenu otrok Silve in Franclta pretužno vest, da je njih skrbni in dobri soprog in oče Franc Žvanut poštni zvaničnik danes v jutro prem nil. Pogreb dragega pokoinika se bo vršil v torek, 27. t. m. ob pol šestih Tz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. 5618 Ljubljana, 26. julija 1926. ieuaraa m deželi sprejme v stalno službo dobro izvežbanega Š0FERJH za osebni auto, ki je prvovrsten vozač, vsestransko zanesljiv in trezen. Izkazati se mora s prvovrstnimi spričevali in referencami ter biti izučen mehaničar, zmožen samostojnih popravil. Ponudbe pod „STALNO 123" na upravo .Jutra". Sitraši, citrašinje! Priljubljeni X. zv. .Slov. nar. pesmi za citre in petje* izide v ne-kaj dneh v drugi predelam izdaji. Zdaj bo na razpolago vseh enajstero zvezkov. Cene so: L, II, DC in XI. po 20 Din, vsi drugi po 18 Din. — .Petelmčkova žentev* po 4 Din, .Tri pesmi*: Jaz bi rad rdečih rož itd. po 8 Din. .Nabožne pesmi za citre* (pol zastonj) po 5 Din. — Priporoča se Itr. Kiferle, Ljubljana, Gosposka ulica št. S. 561/ 100 premosoMh delavcev dobi stalno delo proti dobremu plačilu pri gradbenem podjetju Maydan „Nada" v Američu pri Mladenovcu, postaja Vlaško polje na glavni progi Niš, 47 km oddaljeno od Beograda. —* Delo se računa v akordih. — Službo lahko takoj nastopijo. Tudi stanovanje preskrbi imenovana tvrdka. t §r Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo prežalostno vest, da je umrl danes naš nadvse ljubljeni stari oče, oče m tast, gospod ANDREJ ČERNUTA gostilničar In posestnik v 76. letu svojega življenja. Mir in pokoj njegovi dušil 5610 V Logu pod Mangartom, dne 24 julija 1926. Žaiuoče družine: Čemu ta, Klaviar, Diisaeuner, Hudčs Dr. Pavletič in Velikonfa SREČKE 2% % državne loterijske rente za vojno škodo (rataa šteta) na obroke nndl pod najugodnejšimi pogoji Zadružna hranilnica reg. pos. in gosp. zadruga z o. z. Ljubljana, Sv. Petra c. 19. L/s-—_-_A^ "GaojnnnaoacnnDDnDnnnDprj Zahvala. Ob bridKi izgubi našega nadvse ljubljenega sina, brata, svana in str ca, gospoda Josipa Weissa strojnega stavca „Jutra" nam je došlo nebroj dokazov iskrenega sožalja. V prvi vrsti smo dolžni naj!epšo zahvalo pevskemu odseku .Grafika* za ganljivo petje. Nadalje se zahvaljujemo vsem njegovim tovarišem ki so ga v tako obilnem številu sprem li na njegovi zadnji poti. Srčna hvala vodstvu Narodne tiskarne, urednikom .Jutra", čč. duhovščini, ter »sem, ki so ga spremili do preranega groba. V Ljubljani, dne 26. ulija 1926. Žalujoči ostali. Ifl V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem vest, da je naša srčnoljub-ljena, nepozabna soproga, gospa Marija MOUer-Tauses soproga železo, činovnika, hotelirka in posestnica včeraj, dne 25 julija 1926 po dolgi ln mukepolni bolezni, previdena s tolažili za umirajoče, mirno v Gospoda zaspala. Pogreb preblage pokojnice se vrši v torek, dne 27. julija 1926 ob 16. uri iz biše žalosti, Stara pot št 2. na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bode darovala v cerkvi Marijinega Oznanjenja. 5611 a V Ljubljani, dne 26. julija 1926. Žalujoči ostali, Slutil pogrebni uvod. Brej ooiebnen Ivan Zoreč: Ob telefonu — Halo! Prosim številko 25—46. — Halo! Kdo tam? — Kdo govori? Ali nisi ti, Marjanica? — Napačna zveza. Tu številka 25— 43. Jaz nisem . . . Marjanica. — Oprostite, oprostite! Vendar vas lepo prosim, recite še enkrat, kar ste pravkar rekli. — Zakaj? — Da bom'še poslušal pesem vašega čudovito milega glasu. — Haio! - Halo! — Ali sem vas morda užalil s svojo ponižno prošnjo? — Ne vem, kaj bi vam rekla. — Kar hočete, če nočete ponoviti, kar sem prosil; samo recite kaj. — No: Jaz nisem . . . Marjanica. Zdi se, da hotelsko restavracijo v točilnici sprejmem takoj. — Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra.. 20677 Učenca za fotografsko obrt sprejme D. Rovšek, Ljubljana, Kolodvorska ulica 34. 2065S Mesarskega učenca zdravega la iz dobre hiše, išče Anton Zlajpah, mesar ln gostilničar v Mokronogu (Dolenjsko). 20599 Šiviljo pomočnico z dobrim spričevalom, iščem za takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 20775 Zastopnike krajevne in za potovanje, pridne in zgovorne, iščemo na oglasni oddelek »Jutra*. 20785 Gospodična stara 18 let. trgovsko ua-obražena, Išče kakršnokoli službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Takojšen nastop SO*. 20780 lepe. suhe jurčke, plačam HIŠO, _ pritlično, prenovlje-do meseca . decembra po 5 stanovanj,_yrt, bp. najvišji dnevni ceni Tr- PREMOG —DRVA «Uirija» Kralja Petra trg štev. 6. TeL 220. govci in nakupovalci prosijo poslati' ponudbe z navedbo " množine " na - — Adolf Fisoher. Hotel Slon, Ljubljana. , 20161 85 Pletilna stroja 10,23 in 8/36 prodam. Kupec dobi delo. Naslov v oglasnem "oddelku »Jutra*. 20699 Bodečo žico pocinkano, prodam. Naslov ogl. oddelek »-Jutra*. 20685 Moško obleko za srednjo velikost, črno, dobro ohranjeno in železni-čarsko, prodam po izredno nizki ceni. Poizve se na Zaloški cesti št. 19, pritličje. Pozor! Prodam sledeče: nov, velik bakren kotel za 700 Din, dva stroja znamke «Wolf-Haage* — Spritzmaschine — 1500 Din, stroj za rezanje mesa za 2500 Din, 25 novih sodov za mast po Din 25, dve omari za moko in pudelj. Naslov: Stefanovič, Celovška cesta 49. Motorno kolo angL znamke, s S prestavami, "prodam po ugodni ceni. Poizve se v mehanični delavnici Kopač & Komp. — Bleiweisova cesta 6t. 52 20787 Turinski Fiat 2tonski, 35 PS, s polnim gumijem (Vollgummi), v zelo dobrem stanju, se proda. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 20600 «Times» amer. računski stroj, po pol. noma dobro ohranjen, se proda za 12.000 Din. (Nov 375 dolarjev). Naslov pove oglasni odddelek »Jutra*. 10742 Za šoferja gre trgovec, ki je svojo trgovino oddal. — Od leta 1912.-1918. je ža opravljal šofersko službo. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Šofer 56*. 2075B Kolarski mojster s svojim orodjem, išče stal. nega dela pri kaki graičini. Zna tudi tesarsko iu sodar-sko delo. — Naslov: Orač Ciril, Piovče St. 13, Šmarje pri Jelšah, Slovenija. J0752 Prodajalka zanesljiv«, mlajša moS, želi mesta blizu Ljnbljaae v mešani trgovini Službo nastop! lahko takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 2073S Gobe „Posest" Realitetna pisarna družba z o z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 24 proda: H1SO, dvodružinsko, center Ljubljane, dvorišče. Din 50.000; HIŠO, tristanovanjsko, 900 m5 vrta, prosto stanovanje, Rožna dolina — Din 52.000; IHSO, novozidano, \iscko-pntGčno, 2 sobi, pritikli-ne, vrt, blizu tramvaja, 75.000 Din: HIŠO, visokopritlično, 2 stanovanja, velik -sTt, v centru Ljubljane — Din -.000: Mesečno sobo z vso oskrbo ali brez nje, Erakovem ali na Mirju, iščem s 15. avgustom. Ponudbe pod »Državni uradnik* na oglasni oddelek »Jutra-. 20798 «OdoI» steklenice prazne, kupuje drogerija lanc,. Židovska ul. 187 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenab Černe, juvelir Ljubljana. VVolfova al. Alfa kotel še rabljiv, kupim Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod šifro »Alfa*. 20720 Šiška — 80.000 Din VILO, novozidano, 6 sob, vrt, pod Rožnikom. Din 120.000. 20784 Hišo surovo zidano, prodam, po nizki ceni. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 20734 Vreče vseh vrst in jutino embalažo kupimo. Ponudbe z navedbo cene in množine pod »Vreče 20» na oglasni oddelek »Jutra*. Pozor: Pozor! Kupci ali prodajalci! Kdor želi kupiti trgovsko ali stanovanjsko hišo, vilo, parcelo, lokal ali stanovanje, v mestu ali na periferiji, naj se zanesljivo obrne na posredovalko Marijo Jančar, Seltf 28 — ker pri njenem posredovanju kupite najboljše in naiee-nejše. 20650 Engrostrgovina Avto 6sedežni, moderno opremljen, novejše tipe. malo obrabljen, kupim. Cenjene ponudbe pod »Najnižja cena* na oglasni oddelek »Jutra*. 20796 alanterijske in drobne ro-20671 be, v sredini Ljubljane se po zelo ugodnih pogojih proda. — Potrebni loka! za daljšo dobo brezplačno na razpolago. Več se izve v trgovini H. Kenda, Ljubljana, Mestni trg 17. 20601 Motocikel s prikolico, novejši model, 5—7 HP, z električno razsvetljavo, proti odplačilu kupim. Ponudbe s pogoji na oglasni oddelek »Jutra* pod »Motocikel*. 20739 Lončena peč dobro ohranjena, se kupi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Peč*. 20766 Gospodična sprotna in zanesljiva zastopnica, išče zastopstvo za celo Jugoslavijo. Cenj. ponudbe na oglasni oddeiek '^Jutra* pod »Spretna 58». --------------20738 «TabeIa» (brzi tačunar) najnovejši, navodilom in vec primeri za merjenje sodov, kadi in lesa, se dobi samo za 3 Din Denar je poslati naprej — tudi v znamkah. — Naslov: Frana M a k u e, Vrniea pri Črnomlju. 20737 Sušilni aparat na paro, novejši, s« proda. Primeren je za razne Industrijske predmete' ca ve6je in drobne komade. Popita pod »Sušilnica* na oglasni oddelek »Jutra*. 20748 Pozor! Pozor! Trgovci z žitom! Firma, nahajajoča »e v najplodnejšem ln najprometnej-šem kraju Basata, želi kupovati in uvažati agrarne produkte Sitarskim firmam, mlinom in konzumnim za- Trgovski lokal se odda v najem za več let pridnemu, izučenemu trgovcu ali trgovki, ki ima obrtno pravico. — Istotam se odda gostilna na račun onemu, ki ima osebno gostilniško koncesijo. Natančneje se izve v pivovarni v Laškem, kjer še je osebno predstaviti na svoje stroške. 20747 Sostanovalec sprejme v Florijanski ulici 13/1, levo. 20779 Uradnica išče sobo v sredini mesta. Pismene ponudbe na oglas-oddelek »Jutra* pod ♦Zračna Sl». 20781 Zračno sobo separatnim vhodom iz stopnišča, oddani 2 gospodoma s 15. avgustom ali 1. septembrom. — Naslov: Okrupa Ana, Masarykova (Cesta na juž. žel.) 321. 2077-1 Opremljeno sobo event. z električno lučjo in posebnim vhodom, išče gospod s 15. avgustom. -Naslov na oglasni oddelek Jutra* pod »Čista soba 86* 20; Separirano sobo z 2 posteljema, oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 20791 Opremljeno sobo iščem. Ponudbe pod šifro »Uradnik takoj* na oglasni oddelek »Jutra*. 20773 Soba se odda gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 20729 Katera dama materijalno podpira-mladeniča v svrho na-daljnih študij na tehniki? PovTačilo — srce. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »2ivljenje*. 20803 Mlado kozo molzno, kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 20669 Opremljeno sobo oddam gospodu." Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 20734 Kot sostanovalka gre mirna gospodična. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Z avgustom 65*. 20765 Ovčjake (volčje pse) čistokrvne, dva meseca stare, z rodovnikom, iroda grad Volčji potok — lella Souvan. 20406 10 mesecev star, dober £u- gospoa če piača 1': vaj, se proda. M. K.," Pod- ^j000- Ponudbe pod znaci gorje št. 87 pri Kamniku '•A6rJbIjfE> »s!'-- - jgTgfi oddeiek »Jutra*. Pes - čuvaj Stanovanje 3 sob, kuhinje, pitikline, vrt, nova hiša pri Kolinski tovarni, Din 800 mesečno, odda »PoseEt*. Sv. Petra e. št. 24. 20788 Opremljeno sobo v I. nadstropju, z 2 posteljama in s postrežbo, od-uam s 1. avgustom v Kolodvorski ulici 26. 20789 Družabnika najraje sodelujočega, s kapitalom od 100—200.000 Din išče dobro renomirano m moderno reorganizirano trgovsko podjetje. Zaslužek lep in siguren. Ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod »Sigurna eksistenca*, 20623 Kot družabnik s 100.000 Din pristopim k dobro idoči trgovini mešan, blaga ali manufakture. — Dopise na oglasni oddelek -Jutra* pod značko »Družabnik 100.000». 20740 ____ V dosmrtno oskrbo čiste volčje pasme, 9 meso- praT. dobro "> Ijubes.;.'- . cev star. se proda za 250 *?rejmem proti cd»b- ... Din. Naslov pove oglasni ^"jšega moškega ali . oddelek »Jutra*. 20760 tl£0- Ja v najlepšem k.-a:-i mesta, separatna soba ttr prvovrstna hrana z^otov. ljeoa. Vs^ ostalo po do? .. voru. Ponudbe pod značko »Sreča 1» na oglasni oddelek »Jutra*. 20801 Prazno sobo event. s souporabo kuhinje, v bližini kolodvora-Tabora iščem. Ponudbe pod «!kTlada zakonca* na oglasni oddelek . 20674 Zračno sobo separirano, oddam s 1. avgustom. Kopalnica na razpolago. Istotam je naprodaj in posteljica. Naslov pove osrlasni oddelek «Jutra>. 20783 Dijak (petošolec) iz boljše hiše, išče prvovstno stanovanje s celo oskrbo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Petošolec*. 20741 Iščem stanovanje 20.000 Din posojila išče trgovec proti visokim obrestim in sigurni garanciji. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Nujno 20.000*. 20764 Za sobarico se išče pošteno in zdravo dekle k majhni obitelji v 7emunu — N.-lrtv Hr,- 10.000 Din posojila proti visokim obrestim in varni garanciji, išče trgovec za dobo 3 mesecev. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Takoj 10.000* 20768 m XXV. Doma. Prejel, hvala. Soboto. ob 16. pridi mimo okna! 20793 XXX. Dolgčas . . . Sicer zadovoljna ... Srček, piši! 20745 Dva gospoda mlada. Inteligentna in simpatična, želita resnega zna- 2 sob s kuhinjo, če mogoče : nja s 2 enakima gospodič-tudi kletjo, proti primerni nama, v starosti 16—22 let. nagradi, v mestu Celja ali gamo reene dopise, če mo-v bližini. Franc Fijavž, tr-eovec, pošta Dramlje. 20746 Sobo prazno ali opremljeno, išče ves dan odsotna gospa, v Lestenec (Iustar), divan in pisalna miza se radi. selitve takoj odda- Videti samo v torek in sredo med 3.-5. uro pop. na Resljevi ceeti SI, fi£ nadstr., levo. 20769 Fiat tovorni avto, pettonski in tiit-onska Eenz prikolica — oboje v dobrem stanju, se takoj odda. Naslov: Premogovnik Roginska gorca, pošta- Pristava. 20749 Zora dr Radojčid. Rogaška bližini Vodnikovega trga-25J- S S^tina. Za.rr.wki do.n s hrano ali brez nje. - Pota informacije daj« »Posre- ... , dh d .pufam naprej* dovalni Biro*, Novi BečeJ. Banat. 20804 Jabolka Dobrega odjemalca za vseh vrst jabolk, iščfem za prihodnjo sezono. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 20744 Hišo s pekarijo v večjem industr. kraju v Dravski dolini, opremljeno B stroji in p ar h o. pečjo, ugodno prodam. Naslov v uoravi »Jutra* v Mariiioru. 20805 Hiša se kupi na periferiji ali v mestu. Cena do 50.000 Din. 20603 Lepo mesečno sobo solnčno. z razgledom tia vrt in posebnim vbodom oddam poles tehnike 2 gospodoma (dijakoma). Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 20540 Sobico goče s sliko, katero vrneva, na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Diskretnost 77». 20777 V oglasnem oddeiku «Jutra» . » - naj se dvignejo sledeča pisma nudbe pod »Plačam naprej* J • J " na oglasni oddelek »Jutra* Agilen 9., -i., Avgust 20555 30, 68, Bodočnost 3, Brun-her, Centrum-promet, Cista sobica. Cel dan odsotna II, Dobra služba. Daljša doba, Eksistenca S2, Edino podjetje, Fiorida, Furuier, Gledališka. ulica . 13, Gramoion, Inozemec, Kavcija 91, Kolodvor, Konstantina, Kapital ali jamstvo, Ljubljana 5500, Lidija, Ljubljana — . italijanščina, Marija, Multa-oedno opremljeno, na Res- iščeta mirna zakonca, ii j jfarljiv 200, Maribor, ljevi cesti, oddam takoj sta ves dan odsotna. —1 rajon, Marija 23, Mirna mirni gospodični. Naslov v Naslov v oglasnem odjji? soba. Negativ, Oktober, Od- Sobo lepo opremljeno, o d d & m boljšemu gospodu. Na-lov v orla snem oddelka cjutra*. 6 20750 Opremljeno sobo «Jutra*. 20772 i^tosrčnost 12, O j rožma- _____rin. Posojilo 80, Periferija, _ , . Poceni vino, Pridna, 48, 1 ali 2 SODI Posten 704, Resni reflek- prazni ali opremljeni — = ■ tant, September 18, Solidna u _______ ______ souporabo kopalnice, event. j 100, Sigurna bodočnost 18, Naslov v oglasnem oddelku kuh-'nje, oddam. Vhod prost Srečna bodočnost 16271. Sa-»Jutra*. 20656 Naslov v oglasnem oddelku ga Veljko, Stalno prijatelj- »Jutra*. 20754 stvo, Skupno razvedrilo, ____i Stalno uslužben. Specialno podjetje, Trajno 20, Tuz®-Sobo I mec, Tatjana. Učitelj 24, oglasnem oddelku »Jutra*. 20664 Opremljeno sobo z uporabo klavirja oddam. Stanovanje 2—3 sob, kuhinje in priti- ss^ sr^t^rc^-t pr^ ^ oddelek ; oglasnem odd^ku Zagmo ff^Za.opnik, Pes volčjak Restaurant »Alle Viole s Trieste, Via G Carducci 7 priporoča izborno domačo kuhinjo, izbiro rib, i zborni vina terana, istrijana. tr-julca, vipavca, chianti — Lastnik: Franceschini 'i Ailegretto. ie>i Guoj \ ečjo količino dobrega gnoja zamenjam za ,-uto deteljno seme ali slamo. — Vpraša se na Emonski št. 8,1. ->07r Dosmrtno oskrbo celotno, dobi pri srčno d -brih mladih zakoncih t? v Usnjeno dozo sem izgubil na poti Zrinj- VeČie nnrlipJip skega. Poljanska c„ Sent- . .. POUjClie peterski most. Tabor, Slom- ^ senjoznega trgov, , , škova ul. in Miklošičeva e. ^ kUgcia vljoK'*-Najditelj se naproša, da jo f okolici, ki : i prevaran v oglasnem oddelku f0™*1"?. poslovodstvo c-i-»Jutra* proti nagradi. 20802 ?eI1?- Lgodne dobave zajamčene. Pismene ponudbe - i Priznano nedosegljivi WECfC-ovi kozarci zaukuha-vanje sadja, so-čivja in mesnin. Tovarniška ^aloga Frudus. L;ub!?ane Krekov trg 10. Tudi na obroke: na ogiasni oddelek »Jutrj pod »Merkur*. Poslovni koledar za leto 1927. izide v novembru ca boljšem p.,r-': ■ i in vezavi. Naročila sro-i, -ma že sedaj trgovina lv. Gajšek, Sv. Petra cesta 2. 20771 I PREMOG—ČEBiN Wolfova 1/EL — Telefon 5« 'o--.. i;is (T JOSIP KONRAD želaz. uradnik 1 mmCR K0NRHD roj. DOkNIČHR poročena v Maribora ZAGREB MARIBOR L dne 24. julija 1326 5613 Zahvala. Ob priliki prebr dke izgube mojega v resnici blagega soproga Ivana Debelak mi ie došto toliko tolažlnih izrazov su ?a!ja, da mi en mogoče vsakemu se :osebej zah«al.b. Posebno čutim dolžnos', zahvaliti se okr. zdravniku g. dr L Hubadu, pieč. duho.ščmi oo. kapudnom, gas. društvi Škotta Loka gas lski župi ter zveznemu zastopniku g. Ssjovicu za getiiiivo ro sovitev oo drageea, kakor tud vsem sosednim in oddaljenim gas Icem, ki so se udelež i' pogreba v t, ku iepem številu — Nadalje se ?ahva! uiem dom č gasilik godbi za prekrasne v srce sega-oče žalostinke n gg. pevc« m za geir-jivo net e, katol. pros etnemu d-uštvu darovalcem vencev, šo kov in cvetja m vsem o;'alim, ki so spremili pokojneg, ■a njegovi zadn i poti. Vsem in vsakemu posebej Bog plača ! Škofja Loka, dne 22. julija 1 - 26 Ž^ltroča soTona S OU ? Urejuje Frano Pno. za Konzorcij .Jutra* Adoli Ribnik«. Z. Narodne tiskarno dd. kot denarja Fran JezeršeL z7 inseratoi del je odgovoren AiouU Novak. Vsi » Ljubljani.