PRIMORSKI DNEVNIK Poštnii lna plačana v gotovini ■ Postale I gruppo Cena 70 lir Leto XXVI. St. 105 (7599) TRST, sreda, 6. maja 1970 KLJUB ODPRTJU TRETJE FRONTE NA KAMBOŠKEM OZEMLJU Ameriške in kolaboracionistične čete zaman iščejo partizanski glavni štab ^°n Nol se je zahvalil Američanom za «pomoč» - Sihanuk sestavil «kraljevo vfodo nacionalne enotnosti» - U Tani o položaju na azijskem Jugovzhodu Wkov .^JGON' 5- — Nov kontingent ameriških in sajgonskih volu V 10 ydrl danes na kamboiko ozemlje ter C* namen ki!,.- Nadaliujej- odprl novo fronto, uničiti partizanske položaje na področju Se o se vojaške operacije na področju upapiginega pa niso dale pričakovanih rezul- ere9a namen je Nadaljujejo ln** in »ribičevega trnka*, ' *al niso našli glavnega štaba FNO, ki naj bi po mnenju Penta-itva Y t®*1 krajih. Medtem se zaostruje odpor kamboškega Ijud-pfa . pr°,i režimu generala ton Nola, ki je pokazal danes svoj "»vil °braz amer>škega služabnika. Princ Sihanuk je v Pekingu usta-h6l , nov° kamboško vlado nacionalne enotnosti, medtem ko so iian er® evropske vlade ter generalni tajnik OZN U Tant izrazili * svojo zaskrbljenost zaradi razvoja dogodkov na indokitajskem Polotoku. ameriška pehotna divizija (j®1 južnovietnamska divizija sta Vie£ ^^čili mejo med Južnim in Kambodžo ter se za-Pw>ikati proti ixidročju Se Sa-naj bi bila važna posto-pN0 s številnimi skladišči in municije. Se San leži na p-j ..“nenovani «Sihanuikovi poti*. »Hošiminhove poti* na nii ,aem ozemlju. Bazo v Se Sapo^! bi uporabljali za dobavo Ju/J-1, vietnamskim partizanom, ki v j^i° področje osrednjih planot l^oian Vietnamu. Pred vdorom L-J® 5? *° področje celo noč bom-t ameriški bombniki »B-52*, tzstrelili 1500 ton bomb. operacije na področjih tesnega kljuna* in »ribičevega 4, J- Potekajo skoraj nemoteno: nega večjega spopada je pri VeKa ,r10uiu na področju cribiče-žjv,,. “nka* na križišču med dr-13, ?. cesto štev. 7 in cesto štev. Povezuje Južni Vietnam z tek /P- Ameriške čete so za kra-^alu zase<^e periferijo mesta, V ^ tem pa so se umaknile. Sev"J?tu naj bi bilo kakih 2000 le^ ^fettiamskih vojakov, med-civilno prebivalstvo že fonJ^Hristični* vojaki, ki naj bi jeni v Pentagona bili utaboril v^ni meje med Kambodžo *Voje etnamom, so očitno zapustili ti, ^ Postojanke. Nekateri partiza-tovei.,?0 Jih Američani zajeli, so jj1 • so bili Vietnamci že titefi-^Pnila, se pravi tri dni pred yeščeni ° ®vazljo Kambodže, ob-^toskern skora-i8njern ameriško - us fronti vzdolž reke Pjške fii "kr si nasprotujejo upor-%, j!e, ,in vojska generala Lon H danes razmeroma mi- fbšev re™1°dnice Sihanukovih pri-utaborjene kakih 48 ki-so °d Phnom Penha, medtem ^iske ,, °ddelki kamboške redne N omahnili preteklo noč v bli-or) 13 ^oki, samo 32 kilome-beitZ »estoinice. V Phnom Penh IJioovj.1( se vedno prihajajo oddelki % ‘cinamskih plačancev kam-i Pripe] • Nekatere od teh * l’°'ikoptf ^ kamboško ozemlje „ 4 i;erji sajgonske vojske, ne-80, prišli po kopnem z ?W.* * * * v«li. Oddelki plačancev ? PovJ,^0 Proti zahodu po cesti, p1 »n Sajgon s phnom Pen tf°ti'isdnijf ^hio pod nadzorstvom Predfednik W^ji v iN01, ki je ob ameriški ‘‘Umbodže dokaj milo pro i-V°ti intervenciji ZDA, je 5 v** svojo hvalež- 3 ki^mku Nixonu za «p<»-je dal Kambodži za (k k biku?,. nevtralnosti», ki naj Z,bti severni Vietnamci. V’ ki j® L011 Nol obnovil Istočasno pa Lon Nolov režim nadaljuje zatiranje Vietnamcev, ki živijo v Kambodži, ki smejo od danes naprej zapuščati svoje domove samo od 7. do 11. zjutraj. Do danes je za kamboške državljane vietnamskega porekla veljala policijska ura od 19. do 7. zjutraj. Po drugi strani pa navezuje vlada v Phnom Penhu vedno tesnejše stike s sajgonskim kolaboracioni-stičnim režimom. Danes so dosegli sporazum za nastanitev stalne juž-novietnamske misije v kamboški prestolnica, katere namen naj bi bil «rešiti problem Vietnamcev v Kambodža ter zagovarjati interese Južnega Vietnama«. Opazovalci ocenjujejo ta sporazum kot prvi korak k normalizaciji diplomatskih odnosov med Kambodžo in Južnim Vietnamom, ki so jih na pobudo princa Sihanuka prekanili 27. avgusta 1963. V Sajgonu pa se krepi odpor proti kolaboracionistični vladi zaradi njene odkrite podpore režimu generala Lon Nola, čigar krvoločna vojska je zakrivila strahotne pokole v Kambodži živečih Vietnamcev, Saj ganska policija je danes vdrla v kamboško veleposlaništvo v Saj-gonu, ki so jo pred dnevi zasedli študentje v znamenje protesta proti pokolu. Kakih 60 študentov so aretirali. Do mnogo hujših incidentov pa je prišlo v pagodi Quoc Tu v središču Sajgona. To pagodo, katere verniki so v glavnem pristaši kola-boraoionistične Van Thieujeve vlade, so preteklo nedeljo na miren način zasedli bomei pagode An Quang, ki so proti vladi usmerjeni. V pagodo Quoc Tu je danes vdrla policija, Id je začela streljati na prisotne V pagodi je bilo tedaj kakih 200 menihov in nun ter o-krog 1000 študentov. Najmanj deset od njih je bilo ubitih, kakih 30 pa ranjenih, medtem ko so 87 oseh aretirali. V Južnem Vietnamu se tudi zaostruje pritisk FNO, katere oddelki so preteklo noč bombardirali 57 ameriških in sajgonskih postojank. Odstavljeni kamboški predsednik Sihanuk je iz Pekinga sporočil, da je bila ustanovljena »kraljeva vlada nacionalne enotnosti«. Do ustanovitve Je prišlo na kongresu »enotne nacionalne fronte Kampuchea.i, ki je bil v teh dneh v kitajski prestolnici. Predsednik vlade, ki šteje dvanajst članov, je bivši kamboški ministrski predsednik Penn Nouth. V vladi so zastopane tri politične Skupine: napredni nacionalisti, intelektualci, ki živijo v tujini in socialisti oziroma pripadniki gibanja tako imenovanih «rdečih Kmerov«. Ko je predstavil novo vlado, je Sihanuk dejal, da je bila ustanovljena v skladu s kamboško u-stavo ter da se imenuje kraljeva, ker Je pač ustava monarhična. Sihanuk je govoril tudi o boju uporniških sil v Kambodži ter dejal, da so te že obkolile Phnom Penh in da je Nbcan zaradi tega poslal «svoje barbarske horde proti diii našo domovino: mogoče čez pet, deset ali dvajset let.* Izrazil pa je prepričanje v končno zmago kamboškega ljudstva, kot tudi lao-škega in vietnamskega. LR Kitajska, kot je sporočil Radio Peking, je že priznala novo kamboško vlado ter danes prekinila diplomatske odnose z režimom generala Lan Nola. Vse osebje kitajskega diplomatskega predstavništva v Phnom Penhu se bo vrnilo v kratkem v Peking. Ameriški predsednik Nixon se je danes v Beli hiši sestal najprej s komisijama za oborožene sile zbornice in senata, nato pa še s komisijama za zunanje zadeve. K.\>t je balo pričakovati, ni prišlo, predvsem zaradi množičnosti sestankov, do ostrejših polemik, pač pa je predsednik samo obrazložil vzroke intervencije v Kambodži. Med drugim je Nixon zagotovil, da ne bodo vojaške operacije v tej državi trajale več kot sedem tednov. Generalni tajnik OZN U Tant je danes podal izjavo o položaju v Indolrini ter se je zavzel za sklicanje konference, na kateri bi sodelovale vse zainteresirane strani. U Tant je izrazil svojo zaskrbljenost zaradi položaja ter obžaloval dejstvo, da je bila Kambodža kljub svojim naporom za ohranitev nevtralnosti vpletena v vojno. Francoski zunanji minister je danes formalno potrdil, da njegova vlada ne odobrava ameriške intervencije v Kambodži ter vztraja v prepričanju, da bi bilo absurdno misliti na možnost vojaške rešitve spora. O Kambodži so danes raz. pravljali tudi v britanskem parlamentu: predstavniki laburistične levice so zelo ostro kritizirali ameriško politiko, medtem ko sta ministrski predsednik Wilson in zunanji minister Stewart vztrajala na stališču, da bi gola obsodba ameriške intervencije ne pomenila pozitivnega prispevka k zopetni vzpostavitvi miru na indokitajskem polotoku. MOROVE IZJAVE V SENATU O POLOŽAJU V KAMBODŽI Poziv k dogovorjeni rešitvi konflikta in vzpostavitvi miru Glede Bližnjega vzhoda je zunanji minister poudaril zahtevo Italije o popolni uveljavitvi resolucije OZN od novembra 1967 RIM, 5. — Na današnji popoldanski seji senata je minister za zunanje zadeve Moro odgovoril na interpelacijo in vprašanja, ki so jih predložili predstavniki vseh skupin v zvezi z položajem v Kambodži Minister Moro je izjavil, da Italija nenhno in zaskrbljeno zasleduje razvoj indokitajske krize in poudaril, da ni bila vnaprej obveščena, da so ZDA sklenile neposredno poseči v Kambodži. Potem ko je omenil, da vlada še nima popolnoma točnih podatkov, da bi lahko ocenila točen položaj in vse posledice, ki iz tega lahko nastanejo, je Moro dejal, da je vietnamska vojna že pred mnogimi leti neposredno vpletla v spopad tudi sosedne države, ki so v zelo šibkem nevtralnem položaju. Omenil je tudi, da so vietnamske osvobodilne sile izkoriščale ozemlja sosednih držav za boj proti Američanom in južnim Vietnamcem, češ da je celo Sihanuk zahteval od Hanoja odstranitev tujih sil s kamboškega ozemlja. Po teh ugotovitvah je Moro poudaril, da so Američani, ki doslej niso posredovali, vdrli skupno z južno-vietnamskimi četami v Kambodžo, da pa so hkrati ponovno poudarili svoj program o iskanju dogovorjene rešitve, o zmanjšanju vojaških operacij v Vietnamu in o postopnem umiku ameriških čet iz Vietnama. Italijanska vlada je de- jal Moro, čeprav nima vzrokov, da bi dvomila o dokončni spremembi teh ameriški stremljenj, ugotavlja, da takšne vojaške operacije vzbujajo globoko zaskrbljenost zaradi nevarnosti, da se razširi vojna in da nastanejo zapletljaj, ki lahko povzročijo težave pri iskanju rešitev s pogajanji na vseh krajih sveta. Glede vietnamske vojne je zunanji minister izjavil, da italijanska vlada v bistvu ni spremenila svojega stališča. Potem ko je ugotovil, da je ta vojna izven področja, ki ga krije atlantska solidarnost, in daleč od naš, ter da Italija ni v njo vpletena, je dejal, da je ta vojna takšnega obsega, da zahteva ogromne človeške žrtve. Zato je Italija vedno prepričana, da je treba to krizo rešiti z dogovorom in da ne verjame v izključno vojaško rešitev. Moro je dejal, da je imel že svoj čas priložnost poudariti načelo o neodvisnosti in o nevmešavanju v notranje zadeve Vietnama. Zunanji minister je zatem govoril, kako je italijanska vlada z zadovoljstvom sprejela vest o ukinitvi ameriškega bombardiranja Severnega Vietnama novembra 1968 in o začetku pogajanj v Parizu. Toda vsa upanja, da bi to pripeljalo do kakšnih konkretnih zaključkov, so šla doslej po vodi. Sicer pa, je poudaril Moro, v tem trenutku ne smemo opustiti upanja in se odreči naši obveznosti za rešitev vojne s pogajanji. Zato menimo, je nadaljeval Moro, da je treba poiskati katerokoli pot za mimo rešitev konflikta. Glede položaja v Kambodži je Moro poudaril, da italijanska vlada podpira poziv francoske vlade o sklicanju mednarodne konference, na kateri naj bi proučili in prilagodili novim raz- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiifiiiKiiHi VČERAJ IN DANES PO VSEJ ITALIJI Stavke uslužbencev držuvnih poldržavnih in krajevnih ustanov RIM, 5. — Po vsej Italiji so v. raža svojo solidarnost predsedniku teku stavke uslužbencev državnih, vlade in ministrom. Vsedržavni svet poldržavnih in krajevnih ustanov. I KD se obvezuje, da bo stranka po-Danes opolnoči se zaključi 48-uma I magala uresničita vse politične in stavka uslužbencev raznih ministr-1 programske obveznosti vlade. Po- štev ter osrednjih in ostalih uradov državne uprave. Včeraj opolnoči se je začela stavka telefonskih uslužbencev in pošte, ki so jo proglasile vse tri sindikalne organizacije. Tej stavki so se pridružili tudi sindikati srednjih in osnovnih šol. Državni in poldržavm uslužbenci zahtevajo, da mora vlada pred zaključkom zasedanja parlamenta o-dobriti zadevne zakone za uveljavitev sporazuma, ki je bil dosežen lanskega junija. Včerajšnje stavke pa se niso udeležili železničarji CGIL, CISL in UIL, ki pa so sporočili, da bodo stavkali prihodnjo sredo. Danes zjutraj so začeli 48-urno stavko uslužbenci INPS, INAM, INAIL, ENPAS, CONI, Rdeči križ itd. Kot so sporočili sindikati, je ta stavka tesno povezana z bojem, ki ga vodijo v teh dneh vsi italijanski delavci za zdravstveno reformo in novo stanovanjsko politiko. Danes je bila tudi 24-uma stavka trgovinskeh pomočnikov. Ti niso zadovoljni z razgovori z delodajalci, ki so zavrnili osnovne sindikalne zahteve, zlasti zahtevo o znižanju delovnega umika in o ureditvi vsedržavne enotne minimalne plače. V Rimu so začeli stavkati tudi odvetniki, ki sedem dni ne bodo prišli na sodnijo. Rimska odvetniška zbornica je sporočila, dgi odvetniki protestirajo proti zastoju delovanja sodnijskih uradov ter zahtevajo čimprejšnjo ureditev prostorov v novih stavbah. RIM, 5. — Danes se je sestal vsedržavni svet Krščanske demokracije, ki je ob zaključku izglasoval resolucijo, v kateri odobrava sporočilo političnega tajnika For-našemiu ljudstvu«. «Ne vemo, Je na-lanija o rešitvi vladne krize in leg tega izraža zadovoljstvo za razpis upravnih volitev, zlasti deželnih. Sodelovanje francoskih in jugoslovanskih sindikatov BEOGRAD, 5. — Na vabilo Zveze sindikatov Jugoslavije je prispela danes v Beograd delegacija generalne konfederacije dela Francije pod vodstvom tajnika konfereda-cije Reneja Daniela. Delegacija se bo seznanila z družbeno gospodarskim razvojem Jugoslavije in o delovanju Zveze sindikatov v pogojih samoupravljanja. Zastopniki Zveze sindikatov Jugoslavije in francoske konfederacije dela bodo govorili o mednarodnem sindikalnem sodelovanju in dvostranskih odnosih jugoslovanskih in francoskih sindikatov. V razgovorih bo posebna pozornost posvečena vprašanjem, ki se nanašajo na zaščito interesov jugoslovanskih delavcev, ki so na začasnem delu v Franciji. Kardelj v Čilu SANTIAGO, 5. — član sveta federacije Edvard Kardelj je imel danes prve uradne stike z uglednimi čilskim1 osebnostmi, med drugim z zunanjim ministrom Gabrielom Valdesom in s predsednikom o-beh zbornic čilskega parlamenta. Nocoj je minister Valdes priredil večerjo v čast Edvarda Kardelja. jušnimi! jjuuaovu«. vcuiaj, jv na-, uuuja \j irouv, v .umit uuc 1*1 V zvezi z obiskom Edvarda Kardeljeva!, kdaj bomo lahko osvobo-1 sestavi štiristranske vlade, ter iz- delja v Čilu vsi čilski časopisi • -sc M* aprila naslovil !fel k-č“?av'e ter dejal, da bo K^sko j??sno koli vojaško, gos-^ Dri.vT ,'Hplomatsko pomoč s S,- diskih držav. _ llll>|>iiiinilllllll|||)||)||||l||ll||lllml|ll|nl|||IIIIIIIIJI||||||||)|l||l||ll|||ll|l|lllllllllllnill|ll|lllllll)IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIMIIIiminilllllmll)lllllllllllllllllllllll)IIIIIIIMIIllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIB Ostri protesti na vseh ameriških univerzah poti imperialistični intervenciji v Kambodži vseh S^ON. 5. - Na | Proti Y?rzah s« zaostruje Ju Nixonovi politiki na \"4Vr'° vC^riiodu, medtem ko še zelo razbur-'Vav«rz) Včerajšnjih incidentov Pold-;- Kentu v državi Ohio, v«lw? in ,J.a streljala na demon-štiri študente. Po-belo straže države Ohio N L^Vat; ^so je skušal danes včerajšnji pokol: de-nHa ' ko- agenti prisiljeni « ie v heu«80 bila njihova živ-rnosti- Trdil je tudi, M-^čel si Jfrehe bližnjega po- W4?očno zavračajo vei^ h*1**«1 ^1°. da niso sli-;ie k>>!i s^Pno »rjen S?: Skih. ^aia telo S -k* obg a, Nazlonale 15.00 «Barquero». Cleef. Warren Oates. Marie«* ley. Teohnicolor. jL,T'J Eden 15.00 »Le svedesi sl c0tl1 I d,!: e...« Technicolor. Prepoved*0 dini pod 18. letom. a‘ Fenice 15.00 «Coipo rovente«- ‘'T(C; Reardon. Barbara Bouchet- ^ color. Prepovedano mladini letom. Grattacielo 16.30 «Rapporto tro». Anouk Aimee, Dirk ™ Prepovedano mladini pod Excelsior 16.00 «11 grande 8'°^ Jim Flagg«. Robert Mitchuri, Kennedy. ^ Ritz 16.00 »UcciderO Wililie Redford, Katherlne Ross. ™ lor. j)(! Filodrammatico 16.30 «11 B>i° brucia«. E. Nathanaels, S. ^ Prepovedano mladini pod Alabarda 16.00 «Catherine, impossibile amore«. Olg* Picor, Roger V, Hool. f no mladini pod 14. letota- ^ Aurora 16.00 «Un uomo *%?■ cavallo«. Richard Harris. PsT lor. J Crlstallo 16.30 «Contestazioh' ,, le«, A. Sordi, N Man1’ Gassman. Technicolor. Capitol 16.00 »Rosolino P*ten.,d dato« N. Manfredi J Landau. Technicolor. Moderno 16.00 »Sento che h1* , P cedendo qualcosa di nuov Vittorlo Veneto 16.30 «CJuell’ c(j5* Jeirojj. «« O -t „. „ Uoroeti J no uecidere«. Senta Bergel Costantine. Technicolor. xlp\ Ideale 16.00 «11 grande s!«* fl* L. Trlntlgnant, K. Kli*15'"1 Wolf. Technicolor. ■ Abbazla 16.00 «Un magg1^1,;^, matito«. Dean Jones. Astra 16,00 »Un maggiollno 1 to«. Technicolor. Si A 110 »lobi fcfii bC S« 5? ^0 Ob is $ 0 VW«1IUU k|U,HA13l, Ul '‘ '■ rtii Lemon. Catherine Denevue- ^ Inipero 16.30 «Dove val ‘lU1”lj;j, *tu. ‘0. 1. Milllan, M. G. Moschin. Prepovedano m** “ 14. letom. Si ter n C- 0t »ii J *i i y 'n bi Ljudska prosveta Prosvetno društvo »Prii#0 y člane na občni zbor, ki (j/J 9. maja t. I. ob 20.30 v ” domu v Trebčah. Dnevni rei,/ čilo odstopajočega odbor3, ln izvolitev novega odbor*’ v nedeljo, 17. maja bušni Izlet na Sv. Goro (Sk*-«rJ Ostale- vesli iz trža&ke kronike berile na 6. strani Podporno redi ^ v Dobrovo, kjer bo ogled ^ Odhod bo ob 7. url izprsi W cerkve. Cena Izleta s kosil-vozom z žičnico je 3.200 *y' jlj sprejema gostilna SkerlaV"'^ Pj reri do 10. maja. Za P°!aS,ire telefonirate od 19. do 21. w jlK 64-480 in 61-151. Vabljen* Prijatelju SPDT priredi 17. t. m-Izlet na Krvavec. Prijav* ^ do 14. t. m., v Ul. GepP* Za vadi al. 'A Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno bkfck drag* mama MARIJA KOCJANČIČ Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 16. url * ljuncu na domač« pokopališče. Žalujoči sinova Rafael in Josip, vnukinja snaha Silva In drugi sorodniki Bo«jmiec, e. maja 1970. maja zatone * 31 " O . ob ** maja KRITIKE IN POROČILA Zaključni koncert jubilejne sezone Glasbene matice i Kul- OVEl •osetoi vetoiH jp 118 zone. " vod« f sr, ■«sA r.*» r: (tel. opnie IN: JJ* H KO"1 arsKf■ sloti o' j konceh jddcertom jubilejne sezone Glas-e matice se je sinoči pridružil Ozim?- obuben* večer, ki ga lahko kot enega najbolj intimno Solo-1- - k°ncert°v celotne sezone rani rt* ^°ncert ie Wl v viali dvo-je - Glasbene matice, v kateri se Pfftfln °*> točki sporeda raz-lek 2e?°. Prijetno vzdušje med laobčinstvom in nasto-je)., glasbeniki. Poleg tega pa (Ju temu pripomoglo že dejstvo, llanh V,e?er Pripravili sami mladi teselfog1’ ^ar ie posebno raz- vJ£°’*li so nam že znam slo-^erial a^as^>en^l pianistka Neca Cesar • * Corrado, fagotist Vojko se : m basist Ivan Sancin. Tem ZlnL Združil še pianist Daniele ni °f'lch, ki v našem krogu sicer Hi ni Poznan, a je med tržaški-H, Ročnimi ljubitelji že zelo zna-H>m 61j'st kljub svojim mladim fctiarv, ^ndtovich se namreč u-mj, , * številnimi glasbenimi zvrst-rijjra . klavirjem, kompozicijo, di-lol^alem orkestra in zbora, igra jem0 m ga sploh pogosto sreču- ‘olistn ^ koncertnih sporedih kot te m kot spremljevalca. Sinoči *Pfemr ,e Predstavil kot odličen iktsj^ee in kot skladatelj --sarje^ S fagotistom Vojkom Ce-iporefa . izvajala v prvem deiu 5 faint - Saensovo rSonato*. Unti^m delu Po «Donse buffone* iejzio a m Zanettovichevo zelo pri-rrioiu,Za Posfašanje «Sonato v h-^ivkih^rJogot in klavir, v štirih icajaig k ^0 glasbenika sta se iz-le tein u-res zel° uigran duo, ki IjenL .outeno predajata poglob-Ofli0„ . Ovajanju skladb, kar jima »toda,,;0 lud' popolno tehnično ob-r*L le glasbil. Za skoraj nepri- NSTjTi'1 kla .zel° kvaliteten nastop sta lToZnje mgraiem 2 ^ , S»: s'?4 (Col50 16. * izstav> j i» o». ietf) larie«*f' tl aveda® #'1 "2; V( chet- -ud jdinl P* >rW w*A »rK % de lile * i* *,•* ine, ‘Lj ietony 110 rv ris. jf*1 KS* p‘„'$ e 1nl.fi nuov leviie- J 0 uelU rgef. M feJtoj., fako. je svoje navdušenje Sancin, ^anstvo basistu Ivanu liavi ni’ ■ fa ob odlični spremil fj^stke Neve Merlakove iz-Weren°. svojevrsten spored, v j- <*,?? le vključil operne arije '1 pJP^kego, Verdija, Berlioza "etn d„nt-0. ki jih je zapel v pr-Si’e si 'u večera — sledili pa sta •So crski pesmi — Prelovčeva H hJZCe v harteljnu žavovavet H iq , va «Dedek samonog* — MoiJključek širi znane črnske p!smL i Ze Poznamo vse tri slo-^ltbeniuVafafae kot zelo kvalitetne ^jitn _e’ nos vendarle z vsakim tokrat”0*01? Presenetijo, kajti *'fakin, se.niih izvajanje obogati ^anjem n°?im kvalitetnejšim nian-,0 Olobij fa Prov gotovo sad ved-lSberriieoa sP°znanja posameznih Joejih ■ Umetnin, kakor tudi že Wi, lzkustev na raznih nasto- koncertom se je ju-TOa iJona. Glasbene matice zak-^ ;e ftikrnf Pri tem bi želeli samo ^na s“[ Poudariti, da je bila ce->lienn°na res zefa skrbna pri-r^očih „ ,n upamo, da bo tudi v *^Lonak- čeprav jih ne bo fSo , *jubilej*, prav tako kfa Jc0 kakovostno izpeljan ce-c*rtni program. —ču- vanja, da jih čim vemeje natisnejo. Osrednji del proslave je slonel na koncertu ansambla tl solisti veneti*, ki je izvajal Tartinijeve skladbe: Sonato za štiri v a-mohi. Koncert v A-duru tA Lunardo Ve-nier* in Koncert v G-duru za violino, godala in čembalo, s solistom Pierom Tosom. Skladbe so bile v modemi priredbi Pierluigija Pietrobella, Edoarda Farine in Claudia Scimoneja, ki je orkester vodil, člani orkestra so bili: solo violina Piero Toso; violine Erman-no Agostini, Piero Avanzi, Guido Furini, Vito Prato, Renata Senia, Ronald Valpreda; viola Angelo Bar-toletti, Sergio Paolon; čeli Max Cassoli, Severino Zannerini; kontrabas Leonardo Colonna in čembalo Edoarda F arina. Izvajalce je občinstvo, med katerim so bili številni predstavniki o-blasti: deželni odbornik za javno, vzgojo Giust, župan Spaccini, predstavnik župana iz Padove, šolski skrbnik Angioletti, podprefekt dr. Austria, rektor tržaške univerze prof. Origone in drugi, pozdravilo z navdušenim ploskanjem. POSVET PRI mOVINSKI ZBORNI'! Mednarodni blagovni promet potrebuje avtoporto in železnico Zato je treba usposobiti tudi goriško postajo za mednarodni promet, vzporedno z gradnjo avtoporta na meji Svetovno znana slovenska pianistka Dubravka Tomšič, ki bo drevi nastopila v gledališču Verdi z Verdijevim simfoničnim orkestrom Krasen umetniški večer Slovenskega kluba v°dni koncert l. 2°0 letnici smrti ,'Us*Ppa Tartinija !V v univerzi so včeraj ob Srni 2l' magni* začeli ,?ia r; Stoletnici srni k CetQj .UsePpa Tartinija. d.. «QDn,;e Proslave začel s krat-porno°m’ v katerem je pon-tJi^egn61! Tartinija predsednik %Snn štorija tGiusep- lip Se fa v daljšem govoru rt-/0! njp“ Piranskega skladatelja, pfa Ob P0”0 življenjsko pot in W,0bel!o ■“ SV(>iega govora je bj l‘!> Tartin^'1 ielio’ da bi 00 s pr o smrti skla- »ued^ he,iirnPref‘n'{?v spomin s tem, da sKv, ^ n, J.e rowL KdaH v tisku skladate-n5K ‘ ki so večkrat netoč- 0 treba dnlgean rmauče- insKy' :gl ►ra. or»- A Bdi*' 0 ,ja5d^ ll. & eni Shakespearove lirike in drame ter glasba iz čaša tega velikega angleškega dramatika sta bili temi sinočnjega umetniškega večera Slovenskega kluba, ki se je za to priložnost preselil iz svojih običajnih prostorov v Gregorčičevi dvorani v foger parterja Kulturnega doma. Za sodelovanje na ta večer je Slovenski klub povabil člana SG Miro Sardočevo in Jožka Lukeša ter znani duo, čembalistko Dino Slamo in flavtista Miloša Pahorja, ki so, prva v besedah, druga pa v glasbi, prikazali nekaj pomembnejših odlomkov iz Shakespearove ga umetniškega opusa ter nekaj primernih skladb najboljših skladateljev elizabetinske dobe. Pred samim začetkom večera je predsednik kluba dr. Turina v kratkih besedah podal sliko dobe in časa, v katerem je živel in ustvarjal angleški mojster ter njegovi sodobniki - skladatelji ter nato predstavil nastopajoče in se jim za njihovo sodelovanje prisrčno zahvalil. Enostaven in primeren scenski u kvir fogerja Kulturnega doma, ki se je izkazal za tovrstne večere zelo primeren, zlasti glede akustičnosti in bi ga torej po feni prvem poskusu kazalo v nadalje še bolj izkoristiti, so na lesenem ozadju smiselno dopolnjevali trije čmobeli panoji z naslikanimi stiliziranimi kostumi iz elizabetinske dobe, ki jih je prav za to prložnost naslikal Klavdij Palčič. V tem tako intimnem in prijetnem scenskem okviru in prostoru, sta Mira Sardočeva in Jožko Lukeš z njima lastno doživetostjo podala v umetnšiki besedi niz Shakespeara vih sonetov in lirik, prešla na nekatere značilne lirične monologe iz dramskih del velikega dramatika, od Othella do Veselih vdov Wind-sorskih, od Viharja pa do Hamleta ter zaključila z značilnimi, iztoč nimi verzi lirike «Iz take smo snovi kot sanje*, ki nekako simbolično zaključujejo večer. Duo Dina Slama in Miloš Pahor pa sta s prepletanjem, vlivi in z glasbeno spremljam preprostih, me-lodioznih in nežnih skladb najboljših skladateljev elizabetinske dobe smiselno in doživeto dopoljnevala umetniško pripovedovanje. Občinstvo, id ga je bilo za tak večer vsekakor premalo, na koncu večera ni in ni hotelo prenehati in štediti s toplimi aplavzi. s. v. Predsednik trgovinske zbornice v Gorici Delio Lupieri je pred dnevi na sedežu te ustanove vodil posvetovanje gospodarskih operaterjev s področja zasebnih špediterjev in carinarnic. Pri posvetu so bali prisotni tudi odborniki Čase) girandi, Tacchino in Scarano. Ob tej priliki so obravnavali tehnične probleme, ki so v zvezi z gradnjo avtoporta na majii pri Tržaški cesti. Debate o tem problemu so se udedeaili vsi prisotni tudi zato, ker so pri tem neposredno prizadeti in so doprinesli koristne pripombe in priporočila, ki jih bodo lahko izkoristili pri izvedbi tega dela. Ker gre za obsežno in važno delo, ki bo velikega pomena za vse goriško gospodarstvo, je potrebno, da se pri izvedbi postopa previdno in po temeljiti proučitvi vseh tehničnih in drugih podrobnosti. Zato bodo po tem prvem posvetu med upravnimi organi in gospodarskimi operaterji organizirali še druga srečanja tud; z drugimi gospodarskimi kategorijami, ki so pri tem prizadete, da bi izvedli ta načrt tako, da bo kar najbolj funkcionalen V poročilu o tem posvetu sicer ni ničesar omenjeno, če so se kaj pogovarjali tudi o mednarodnem prometu po železnici, kjer še vedno ni urejena zadeva za usposobitev goriške železniške postaje za mednarodni blagovni promet s tretjimi državami, ki bi šel preko ožjega okvira malega obmejnega prometa. V pričakovanju pozitivne rešitve tega problema so v zadnjih mesecih lanskega leta uredili nekatere p>otrebne naprave, kot so pokrita lopa za živino v tranzitu, napeljava vode za napajanje, prostor za živinozdravnika in za preglede živine itd. Seveda je vse to premalo in bo treba urediti še marsikaj drugega. V okviru splošnega programa železniških investicij je določenih za goriško blagovno postajo 100 milijonov lir iz skupne vsote 24 milijard lir, kolikor jih je določenih v 10 letnem načrtu za celotno področje. Vendar tudi ta načrt ne predvideva ustreznih naprav za niMiiimiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiMHtiiliifittiilitiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimmfifimiiitiimmiltiiiiiiiiiiiiiniilimiiiiiiiiitmniiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiliiiiiiiiilililiHllinia Seznam dopolnilnih davkov za letos Nadaljujemo z objavljanjem seznama dopolnilnih davkov za leto 1970. Uradnica Concetta Balestra 4 milijone 500.000 (257.322), urad. Carlo Bani 4.500.000 (233.232), urad. Pe-dro Benussi 4.500.000 (273.366), inž. Ferruccio Carbi 4.500.000 (252.294), zdrav. Alfredo Catania 4 500.000 (317 tisoč 282), urad. Franco Cobal 4 milijone 500.000 (235.254), urad. Roberto Costa 4.500.000 (279 444), Er-manno Costerni 4.500.000 (230.778), inž. Eugenio Danielli 4.500.000 (246 tisoč 822), urad. Giorgio de Favento 4.500.000 (237.606), zdrav. Saverio Gambardella 4.500.000 (226.728), trg. Ermanno Hausbrandt 4.500.000 (231 tisoč 948), posestnica Maria de Helmreichen 4.500.000 (141.672), urad. Giuseppe Kozina 4.500.000 (252 tisoč 168), urad. Dino Michieletto 4.500.000 (244.110), pomorski agent Bruno Napp 4.500.000 (313.548), urad. Claudio de Polo 4.500.000 (140.514), zdrav Ferruccio Ritter 4.500.000 (265.164), glasbenik Mario Simini 4 milijone 500.000 (252.726), zdrav. I-mer Tazzoli 4.500.000 (276.384). Glasbenik Angelo Bergamaschi 4 milijone 450.000 (245.556), funkc. Flavto Boccassini 4.450.000 (242.526), glasbenik Mario Bugamelli 4.450.000 (235.482), tajnik Etrusco Carminelli 4.450.000 (238.134), časnikarka Miranda Rotteri 4.450.000 (239.850), trg. Tullio Coen 4.450.000 (285.018), prof. Gtiacomo Costa 4.450.000 (208 tisoč 590), urad. Romeo Coppo 4 milijone 450.000 (231.246), urad. Ita-lo Duriava 4.450.000 t215.064), zdrav. Livio Giovannini 4.450.000 (274.782), urad. Giuseppe Gravisi 4.450.000 (229.248), urad. Edoardo Lipizer 4 milijone 450.000 (247.932), časnikar Riccardo Menegon 4.450.000 (239 tisoč 484), funkcionar Bruno Mer-canti 4.450.000 (259.026), urad. Fer-ruccio Mizzan 4.450.000 (239.796), urad. Riccardo Nordio 4.450.000 (232 tisoč 776), inž. Duilto Piccinini 4 milijone 450 000 (227.232), inž. Gio-vaimi Pross 4.450.000 (330.546), časnikar Dante di Ragogrta 4.450.000 (230.232), urad. Livio Rismondo 4 milijone 450.000 (244.224), zdrav. En-nesto Zar 4.450.000 (203.946), podjetnik Roberto Zar 4.450.000 (284 ti&oČ 454) Urad. Alfredo Anelli 4.400.000 (228 tisoč 732), zdrav. Elio Belsasso 4 milijone 400.000 (227.0)6), inž. Bruno BuSsani 4.400.000 (244.260), zdrav. Giuseppe Busutti 4.400.000 (279.810), urad. Gdovanni Caidassi 4.400.000 (227.658), Giuseppe Gambardella 4 ŠOLARJI! Veliko nagradno akcijo zbiranja odpadnega papirja v Sloveniji, od 1. aprila do 31. maja, organtzira PODJETJE skupaj z KB in ZPMS Pionirji! Vključite se v akcijo in tekmujte za najboljša mesta. Poleg visokih odkupnih cen vas čakajo še denarne in praktične nagrade. Prt zbiranju papirja ne pozabite na varčevanje I i 1 SUPERMARKET L_HIUBl_ZIX\N/\ ^SPOMLADANSKO SEZONO novi spomladanski modeli plaščev, kostimov ? klasični in športni moški suknjiči v kozjem in svinjskem velurju, napa ter lakiranem usnju M OKRASNE BOBIČE iz KUNE in NERCA v različnih barvah Bogatite svojo garderobo milijone 400.000 (227.490), urad. Antonio Gattuso 4.400.000 (206.478), urad. Luigi Lupatelli 4.400.000 (226 tisoč 794), prof. Renato Mezzena 4.400.000 (261.504), zdrav. Arturo Poli 4.400.000 (238.458), fuhkc. Piero Rapizzi 4.400 000 (224.076), urad. En-rico Ratto 4.400.000 (230.736), pleskar Edoardo Riccd 4.400.000 (325116). upok. Luigi Vram 4.400.000 (277.518). Knjigovodja Renzo Benini 4.350.000 (206.814), kapitan Luigi Bussani 4 milijone 350.000 (231.792), časnikar Dušan Čeme 4.350.000 (230.934), kap. Attilio Della Longa 4.350.000 (293.226), inž. Renato Di Monda 4.350.000 (215.700), upravnik Plinio Eccardi 4.350.000 (320.292), prof. E-doardo Funatoli 4.350.000 (249.402), urad. Aldo Giannihi 4 350.000 (229 tisoč 374), izvedenec Alberto Mag-gdori 4.350.000 (216.090), prof. Gia-como Martinelli 4.350.000 (235.254), odv. Carlo Ongaro 4.350.000 (233 tisoč 958), urad. Oreste Perisson 4 milijone 350.000 (249.960), zdrav. Giuseppe Reina 4 350.000 (225.810), zdrav. Marcello Rigo 4.350.000 (292 tisoč 428), urad. Carlo Tagliaferro 4.350.000 (220.614), Antonio Ujka 4 milijone 350.000 (320.292). Urad. Gracco Alessio 4.300.000 (219.072), zdrav. Sergio Babich 4 milijone 300.000 (239.844), urad. Fio-renzo Capurso 4.300.000 (235.230), prof. Aldo Combatti 4.300.000 (221 tisoč 706), urad. Italo Desilia 4 milijone 300.000 (238.602), zdrav. Ed-mondo Dose 4.300.000 (243.397), strojnik Vinicio Gerin 4.300.000 (231 tisoč 288), urad. Enrico Krause-neck 4.300.000 (227.076), zdrav. Gtor-gio Orel 4.300.000 (244.350), urad. Vinicio Peri 4.300.000 (257.322), zdrav. Bogomilo Perkan 4.300.000 (243.258), strojnik Valeriano Piom-bo 4.300.000 (234.798), arh. Ludano Semeirani 4.300.000 (289.074), kap. Dario de Visentini 4.300.000 (211 tisoč 956). Andrea Benasso 4.250.000 (233.406), prof. Eugenio Cherubini 4.250.000 (221.748), zdrav. Lucto Damiani 4 milijone 250.000 (250.428), urad. Be-rardo Devetag 4.250.000 (226.698), ind. Fulvio Di Tella 4.250.000 (308 tisoč 612), urad. Mario Doleni 4 milijone 250.000 (193.122), zdrav. Vit torto Gašperini 4.250.000 (258.348), glasbenik Giorgio Kirschner 4 milijone 250.000 (214.272), zdrav. Antonio Manna 4.250.000 (271.872), zdrav. Vinicio Ongaro 4.250.000 (280 tisoč 908), zdrav. Umberto Parma 4.250.000 (277.062), funkc. Achille Pavan 4.250.000 (215.568). Giuseppe Pavesi 4.250.000 (215.568), časnikar Brunetto Piazza 4.260.000 (203.694), inž. Marcello Polito 4.250.000 (240 tisoč), urad. Pietro Rinaldi 4.250.000 (220.860), zdrav. Gdandomenico Rot tim 4.250.000 (240. 70B). urad. Silvano Rovis 4.250.000 (254.688), kap. Carlo Rutberi 4.250.000 (205.608), zdrav. Mario Segnini 4.250.000 (278 tisoč 16), zdrav. Giuliano Stinco 4.250.000 (252.708), zdrav. Oaudio Tramer 4.250.000 (234.486). (Se nadaljuje) usposobitev goriške postaje za tak mednarodni blagovni promet, vkljub številnim posredovanjem na merodajnih mestih tukaj in v Rimu. Oči-vidno se v tej zadevi križajo interesi Gorice z onimi nekaterih drugih mest odnosno drugih gospodarskih krogov, ki stavijo vse mogoče ovire realizaciji tega problema, ki bi ga bilo treba izvesti vzporedno in v skladu z avtoportom, kar bo samo v korist goriškemu mednarodnemu tranzitnemu prometu, ki mora predstavljati v našem gospodarstvu važno postavko. Predvolilno zborovanje KD v Gorici V okviru predvolilnih zborovanj po raznih mestnih četrtih v Gorici, ki jih organizira vodstvo krščanske demokracije, je bilo te dni v prostorih restavracije «Transalpina» teko zborovanje za predel Montesan-to - Placuta. Poleg krajevnih pred- uniiiiiiiiiimimiiiiiimMMmiiiuiMiitiiiiiiiuuiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimHmiiuumimimiimmiHniiiiiiiiniiu SINDIKALNE VESTI stavnikov so se ga udeležili tudi občinski svetovalci in odborniki KD z županom Martino na čelu. Župan je poročal o programu, ki si ga je KD postavila za dosedanjo mandatno dobo v okviru levega centra in o njegovi izvedbi. Poudaril je vedno večji pomen Gorice in njeno mednarodno posredovalno vlogo na meji, ki je dala že dobre rezultate. Po njegovem poročilu so posegli v debato še drugi predstavniki stranke. Končno so odobrili sklep, da naj KD nadaljuje s politiko levega centra, ki je dala doslej dobre rezultate. Praznik policije V petek 8. t. m. bo policija v Gorici proslavila praznik svojega patrooa sv. Mihaela. Uradna proslava bo dopoldne v vojašnici Sa-botino v Ul. s. Chiara v Gorici ter bodo pri njej sodelovali tudi posebni oddelki policije iz vse pokrajine. Stavka in zborovanje šolnikov na Goriškem Delna udeležba slovenskih učiteljev in profesorjev Uspela stavka v podjetjih IMCA in De Licia Kot smo javili že včeraj, so v tamkajšnjega otroškega vrtca, okviru vsedržavne stavke šolnikov i V tem smislu predvideva načrt stavkali tudi učitelji in profesorji skupni strošek 300 milijonov Idr, o na srednjih šolah v Gorici in na katerih se je dežela obvezala, da Goriškem. Stavka je bolje uspela na osnovnih kot na srednjih šolah in na podeželju bolje kot pa v Gorici. Stavke so se udeležili tudi učitelji obeh slovenskih osnovnih šol v Gorici Ul. Croce in Ul. Randac-do in otrod so ostali brez pouka ter so se vrnili. Na slovenskih srednjih šolah je stavkalo le nekaj profesorjev in se je pouk vseeno nadaljeval. Učitelji italijanskih osnovnih šol so imeli včeraj dopoldne svoje sindikalno zborovanje v Goriri, na katerem so še enkrat poudarili svoje stališče glede ureditve kadrovskega staleža in plač ter so odločeni, da se vzdržijo operadj za potrditev učnih knjig in priprav za izpite, dokler ne bo ugodeno njihovim zahtevam. Tudi včerajšnja stavka slaščičarskih delavcev in delavk v podjetjih IMCA in De Lida v Gorid je popolnoma uspela in delavd so s svojo udeležbo pokazali odločno voljo, da vztrajajo pri svojih zahtevah, zlasti kar zadeva proizvodne nagrade, revizije kvalifikadj in pravice do zborovanja v tovarnah. Na sindikalnem posvetu so včeraj sklenili, da bodo nadaljevali s stavko in joj še zaostrili, če delodajalci ne bodo v tednu obnovili razgovore za pogajanja. Opozorilo trgovskim zastopnikom Odbor združenja trgovskih zastopnikov in postnikov v Gorid opozarja vse prizadete, da zapade 12. maja rok za vpis v seznam članov na osnovi obstoječega pravilnika in predpisov Po tem roku bodo morali biti vpisani kandidati najmanj dve leti v začasnem seznamu. Podrobnejše informadje daje tajništvo združenja pri trgovinski zbornici v Gorid Ul. Crispd 10. bo nudila finančno podporo v višini 250 milijonov lir. Glede del za UTeditev in razširitev ljudskih stanovanj za rabeljske rudarje je deželni tehnični odbor odločil, da bodo potekala v več rokih, da se rudarjem omogoči prehod v nova stanovanja brez večjih nevšečnosti. ZA JUNIJSKE UPRAVNE VOLITVE Razpored volišč v goriški občini Načrt za cesto Steverjan - Krmin Sinoči se je sestal v Trstu deželni tehnični odbor, ki mu predseduje odbamik za javna dela v deželni upravi Masutto. Odbor je preučil načrte raznih javnih del in nekatere tudi odobril. Med temi je tudi načrt za izgradnjo ceste iz Krmi na v Štev er jan za vrednost 300 milijonov lir. Urejena bodo stanovanja rabeljskih rudarjev Med javnimi deli, o katerih je sinoči razpravljal deželnd tehnični odbor pod predsedstvom odbornika Masutta, Je tudi ureditev, razširitev ln posodobljenje približno 70 stanovanj rabeljskih rudarjev, kakor tudi ureditev in popravilo Slovensko gledališče v Trstu V petek, 8. maje ob 16. fei ob 20.15 v NOVI GORICI, v soboto, 9. meja ob 20. uri v AJDOVŠČINI v ponedeljek, 11. maja ob 20. rad v IZOLI Ifnaaio 811 one PRIGODA UBOGEGA KRISTJANA Prvič v slovenščini! V goriški občini bo ob priliki prihodnjih upravnih volitev 61 volišč, torej bosta dve več kot ob zadnjih državnih deželnih volitvah v letu 1968. Povečanje volišč je narekovalo rahlo večanje prebivalstva v tem dveletnem obdobju pa tudi drugačna razporeditev volivcev, saj so se ljudje v zadnjem času naselili v nova stanovanja, ki so v glavnem zrasla v določenih mestnih predelih in ulicah. Prebivalci goriške občine bodo letos glasovali po spodaj navedenem seznamu volišč. Zaradi lažjega pregleda bomo volišča porazdelili po pokrajinskih okrožjih. Pokrajinsko okrožje Gorica I.: Volišče 32 (Ločnik, Ul. Udine 18); Tu volijo občani, ki stanujejo v ulicah Brig. Avellino, Brig. Campobasso, Brig. Lambro, Brig. Sassari, Brig. Trapani, Campagna Bassa, Brig. Re (do štev. 31), Brig Granatieri di Sardegna, Stradone della Mainiz-za (od štev. 421 dalje). Volišče 33 (Ločnik, Ul. Udine 18): Ulice alla Stesa, Maroncelli, Per-co, Udine, Nuova, Strada Vecchia. Volišče 34 (Ločnik, Ul. Udine 20): Ulice AUe Rupis, Antico Castello, Chiese Antiche, del Collto, degli Eroi, Fonda, Fomace, Gradiškuta, Rialto, S. Rocc di Lusinis, Tasso. Volišče 35 (Podgora, Ul. IV. novembra 22): Ulice Attems, Brig. Cuneo, Monte Calvarto, San Giu-sto, Androna delle vigne, Brig. Tre-viso, del Pozzo, Trg Lojze Bratuž. Volišče 36 (Podgora, Ul. TV. novembra 22): Ulice Cotanificio, IV. novembra, Slataper, Madonnina del Fante, Grappate, Mainizza (od štev. 1 do štev. 111), Sottomonte. Volišče 37 (Pevma 1): Busa dal Diau, Časa del Pozzo, Casal Mina-to, Čase Noriš, Castellada, Castel S. Mauro, Conigo, Costabona, Dosso del Bosniaco, Groppai, Lenzuolo Bian-co, Madonnina d’Oslavia, Ossario, Piuma, Quota 188, Tre Buchi, Villa Vasi, Vinci, Sabotino). Volišče 43 (Ločnik, Ul. Udine 20): Ulice Camposanto, San Carlo, Mo-Jietta, Persoglia, Rivoli, Trg San Giorgio, Ulice Venier, Višini, O-soppo, Mainizza (od štev. 112 do štev. 420), Planiscig, Scartizia. Volišče 58 (Ločnik, Ul. BersagUe-ri 3): Ulice Bersaglieri, Concordia, Giulto Cesare, Sartorio, Vallette, Romana, Brig Re (od štev. 43 dalje). Pokrajinsko okrožje Gorica II.: Volišče 24 (Ul. Croce 3): Ulice Petrogalli, Rafut, Giustkuani. Volišče 26 (Trg Medaglie d’Oro 2): Ulice Caprin, Foscolo, Monte Santo (od štev. 101 dalje). Volišče 27 (Trg Medaglie d’Oro2): Ulice Brolo, Don Bosco, Orzoni, Degli ScogK. Volišče 28 (Ulica Orzoni 1): Ulice deli'Angolo, Antonini, Brig. Abruz-zi, Brig. Toscana, Buffolini, Čampi, Cappellaris, Gibelli, Levada, Trg Medaglie d’oro, Ulice Mighetti, Palladio, Sassaie, Tronco. Volišče 40 (Ul. Croce 3): Ulice Catterini, Ciconi, Luzzatto, Pellico, Percoto, San Gabriele, Trg Transal-pina. Volišče 45 (Ul. Orzoni 1): Ulice Brig. Etna, Monte Santo (do štev. 100), Michelstaedter, Rocca Scara-muzza. Volišče 46 (Ul. Croce 3/A): Uli- ce Corsica, Croce, Formica, Poli-gono, Cappella, Tonzig, Molino. Pokrajinsko okrožje Gorica III.: Volišče 10 (Verdijev korzo 17): U-lice Contavalle, Crispi, Oberdan, Verdijev korzo. Volišče 11 (Ul. Svevo 7): Trg Cavour, Ulice Colobini, Marconi, Mazzini, Monache, SanCIlario. Volišče 12 (Ul. Svevo 5): Ulice Cocevia, Raštel, Rotta. Volišče 13 (Verdijev korzo 17); U-lice Alviano, Časa Rossa, Borgo Castello, del Colle, D’Annunzto, ......................i................................................... Moriteverde, Trg Seghizzi, Trg sr. Antona. Volišče 16 (Ul. Svevo 5): Ulice Blasema, Lantaeri, Lunga, Svevo. Volišče 23 (Verdijev korzo 17): U-lice Favetti, Franconia, del Santo, Vaccano. Volišče 25 (Verdijev korzo 17): U-lice Balilla, Carducci, Malta, Riva Como, Trg De Amicis, Trg Pacassi. Volišče 48 (Verdijev korzo 17): U* lice Arcivescovado, Bellinzona, Bombi, Edling, Mameld, Roma, XXVII Maržo, Travnik. (Se nadaljuje) «Sejem rok> goriika s sode- Urnik za mejne prehode v maju V mesecu maju velja, za prehode 2. kategorije za prepustnice in dvolastnike na Goriškem naslednji urnik: Za prepustnice: na prehodih Jenkovo, Versa, Steverjan, Sofltan 1., Rafut, Šempeter, Miren, Devetaki ln Jamlje: od 6. pa do 21. ure; Mirnik od 6. do 20.30 ure; Podsa-botim od 6. do 20. ure; Plešivo od 5. do 21. ure. Za dvolastnike: Ceglo, Uklancl, štandrež in Solkan II. od 5. do 21. ure; PaiUrišče-MJkoll od 6. do 21. ure. Urnik trgovin za danes in jutri Ob prLifca četrtkovega praznika bo danes in jutri veljal za trgovine na Goriškem naslednji umik: V sredo 6 maja: vse trgovine bodo lahko zaprle zvečer pol ure pozneje, se pravi ob 20. uri. Mesnice bodo poslovale tudi popoldne od 17. do 20. ure. V četrtek 7. maja: Trgovine bodo ves dan zaprte. Izjemo tvorijo pekarne, mlekarne in cvetličarne, ki bodo odprte v dopoldanskih urah. VESTI IZ ŠTEVERJANA V nedeljo šolska razstava in kulturna prireditev Namenjena je za praznik matere ter sodelujejo vse tri šole Učiteljstvo osnovnih šol in otroci šol v Stevarjenu, na Valrišču in na Jazbinah bodo proslavili dan matere v nedeljo 10. t.m. z razstavo ročnih del in risb ter s kulturno prireditvijo, ki bo posvečena prav materam. Razstavo bodo že v jutrajxjih urah uredili v prostorih župnijskega doma na Trgu svobode v Ste-verjanu, popoldne z začetkom, ob 16.30 uri pa bo kulturna prireditev, pri kateri bodo nastopili otroci vseh treh omenjenih šol. Na sporedu so krajše igrice, deklamacije in petje. Otroci in učiteljstvo vabijo vse občane, zlasti pa matere, naj se v čim večjem številu udeležijo prireditve njihovih malčkov in si ogledajo na razstavi uspehe njihovega šolskega prizadevanja. Povečan blagovni promet v Portoresegi Po podatkih o blagovnem prometu v tržiškem pristanišču so v preteklih štirih mesecih zabeležili precejšen napredek v primerjavi z istim obdobjem lani. Letos je bilo namreč prometa za nad 277.000 ton Lani v prvih štirih mesecih pa 174.000 ton. V prometu v preteklem aprilu je na prvem mestu les z nad 40.000 tonami, sledi olje 9.200 ton, premog 8.600 ton in kaolin za 6.400 ton Iz goriške bolnišnice Včeraj ob 16. uri so pridržali za 40 dni na zdravljenju v splošni bolnišnici v Gorici 11-letnega dijaka Ariana Postirja iz Romansa, ki si je med odmorom v šoli pri igri zlomil desno roko v zapestju. Prvo pomoč so nudili 32-letnemu delavcu Brunu Bensiju ki se je že pred nekaj dnevi ponesrečil na delu v podjetju «La Giulia» v Gorici ter si pretegnil kite na desni roki. Okreval bo v nekaj dneh. Prejšnji večer, nekaj pred 22. uro, ko se je vračal s kolesom iz_ Gorice v Ločnik, je padel na križišču pri Madonnini 32-letni Erato Forchiasin iz Ločnika, Rialto 3, ter se ranil nad desnim očesom. Včeraj popoldne se je zatekel v goriško bolnišnico po pomoč. Okreval bo v 7 dneh. I m Pretekli ponedeljek je kulturna ustanova EMAG lovanjem ustanove za gledališko dejavnost mesta Pordenone predstavila Goričanom v veliki dvorani TJGG svojevrsten gledališki ansambel: Slo je za člane črnega gledališča iz Prage, ki so izvajali pantomimo z naslovom tSejem rok*. V tehničnem pogledu je bila predstava podobna onim, ki jim sledimo po televiziji (nekak barvni *Giocagio» za odrasle). Pred črnim zakulisjem se črno odeti oživljalpi predmetov nevidno gibljejo predmeti sami (plastične mase) pa še rte-nobarvno fosforescentno osvetljujejo in na videz prosto poskakujejo in preletavajo v prostoru. Predstavo je režiral in s glasbo opremil Jiri Smec. Izbral si je temo roke in ugotavljal njen pomen, se pravi kaj vse lahko roka ustvari, pokvari, pa spet popravi. Predvsem pa je poudaril njeno nu-domušnost V to hudomušnost so bili zapleteni predvsem *navadni državljan» v osebi Františka Kro-tochviia, kot modistka Mila Narec-kova, tzeleni gospod Mach» v osebi Rudolfa Pechana in pa služabnik Bigalek, ki ga je tolmačil inž. Milan Matejček. Mimo magičnega migljanja figur, ki gledalca že samo po sebi pritegne, smo imeli priliko občudovati prekipevajočo skoro razsipno fantazijo s katero je Smec spletal *po-sebej zakonite» pripetljaje in ki jim je botrovala odlična glasbena o-prema. Gledalci pa niso bili ravno številni. Dvorana je svoj vtis malo-številnosti še posebej poudarjalg, saj ni bila v nobenem pogledu za to primerna M. R. Razna obvestila O lepotah Kamniških Alp bo v ae do 6. maja zvefer ob 20.30 predaval v klubu »Simon Gregorblč* v Gor let, Verdijev korzo 13 na pobudo S PD znani planinec prof. Mirko Kambič Iz Ljubljane. Predavanje bo poživile, no s Številnimi barvnimi diapozitivi. Prof. Kambič Je Imel v Gorici že več zanimivih predavanj. • * * SKAD v Gorici priredi danes ob 20.30 uri predavanje na temo »najmlajša generacija v slovenski umetnosti* v mali dvorana Katoliškega doma v Gorici. Predaval bo prof. Sandi Sitar iz Nove Gorice. Ob tej priliki bodo dijaki slovenskih srednjih šol izvedli tudi nekaj recitacij. CORSO. 17.15: «L’amlca», L. Gasto-ni in G. Feraetti. It. barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. Dodatek «Perchč proprio io». Dokumentarni film deželnega odbora za zdravstvo. VERDI. 17.15; «La pazza dl Chail-lot», C. Hepburn ln J. Brinner. Ameriški kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 16.45; «Zarro sila corte d’Inghllterra», S. Focas ln C. Welles. Italijanski barvni film. VITTORIA. 17.15: «Rapporto a quattro», Anouk Almee ln D. Bo garde Ameriški kinemaskop v barvah. Mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15: «Professlane bigama,i, L. Buzzanca in T. Tor. day It. kinemaskope v barvah. IrsiA AZZURRO. 16.30: «La chamades. Cabherine Deneuve in Michei Pio-coli. Barvni film. EXCELS10R. 16.00: »Capitano di lungo corso» David Niven. Barvni film. PRINCIPE. 17.30: »Rose rosse per il Fuhreru, A. M. Pierangeli. Vowi ftoncu SOČA (Nova Gorica): «Sto puik», amer .Darvm film — ob '18. in 20. DESKLE: ((Skrivnostni agent 077», jap. barvni film - ob 20. uri. SEMPAS: Danes zaprto. SVOBODA (Šempeter): »Nezvesta zaročenkai), italijanski barvni film — ob 18. in 20. uri. RENČE: »Me Kennino zlato*, ameriški barvni film — ob 16. in 20. PRVAC1NA: »Vse o seksu ln IJt* bežni«, italijanski barvni film — ob 20. uri. KANAL: Danes zaprto. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan In peno« dežurna lekarna CRISTOFO-LETO, na Travniku 14, tel. 20-72. V TR2ICU V Tržiču je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna »AL REDEN-TORE», Ul. FJli Rossedti, tel. 72340. Proseško - konto velski gledališki amaterji jutri pred komisijo Prizor iz drame Mire Pucove »Svet brez sovraštva* DR. FRAN VATOVEC Kako je pred sto leti pikal in likal Levstikov «Pavliha» •j Zadnji dan se je pojavil aprila je poteklo sto let, odkar na Dunaju Levstikov «Pavliha» Ko te dni upravičeno razmišljamo o smislu satire, se nam zdi nedvomno, da je prav idejna prvina njena predhodnica. Povsem jasno je, da se neka določena ideja zmerom poraja pred satiro. Seveda je zaiskrila določena ideja ob spopadih določenih nosilcev v idejnem ali predmetnem svetu. Taki spopadi so bili zmerom v ospredju svetovno nazorskih, strankarskih ter nacionalnih, kul-tumo-političnih ali gospodarsko-političnih vnetljivih vprašanj. Zato je segala satirično poudarjena An z ironijo prepojena periodična publicistika s svojim vplivanjem tudi na politično področje. Seveda so našli taki konfliktni primeri svoj odsev predvsem v častniških stolpcih. Tu so se prvine satire stapljale z ironijo, parodijo in humorjem. Vsem trem je pripadla pomembna naloga pri uveljavitvi neizprosne kritične misli. Nedvomno sodi zvrst satirične, parodistične, humoristične ter z ironijo nagačene periodične pu- blicistike med najzahtevnejše zvrsti časnikarske ustvarjalnosti. Tovrstno časnikarsko oblikovanje terja pač neko nenehno oblikovalno svežino, tenkočutno in vztrajno opazovanje, nadalje zmerom nove prebliske duha ter naglo delujoč smisel za dojemanje bistva. Itd. V časniški publicistiki si je, tedaj, nadela kritična misel obleko satire, ironije, parodije in humorja. Na splošno bi lahko sodili, da je črpala ta zvrst periodične publicistične pričevalnosti na naših tleh sokove svojega nedvomno živahnega kipenja predvsem iz treh napajališč ljudske dobre volje, šega ve pikrosti in vedrine: iz dolenjskega, kraškega in prleškega. OČE SLOVENSKE ČASNIŠKE SATIRE Dramska skupina prosvetnega društva «Frosek-Kontovel» bo ju-dri ob 19. uri uprizorila v Prosvetnem domu na Proseku Katajevo veseloigro v treh dejanjih «Dan oddiha*. To predstavo si bo ogledala tudi komisija Zveze kulturno-prosvefcnih organizacij Slovenije, kateri je poverjen izbor za nastop na srečanju dramskih skupin Sovenije, ki bo letos od 1. do 7. junija v šentjakobskem gledališču v Ljubljani. Prizadevna amaterska dramska skupina s Proseka-Kontovela ni nova na teh srečanjih, ki so sedaj že tradicionalna, saj bo sedanje 13. po vrsti. Posebno lepo se je odrezala na lanskem srečanju v Brežicah, kjer je nastopila z dramo Mire Pucove «Svet brez -sovraštva*. Kritike so bile zelo pohvalne. Ljubljansko Delo je na primer zapisalo: «Gostje 12. srečanja so bili igralci prosvetnega društva Prosek -Kontovel. Pozdravit so prišli srečanje z uprizoritvijo drame Mire Pucove Svet brez sovraštva. V gledališkem listu, ki so ga bili izdali nalašč za to priložnost in v njem prikazali svoje bogato delovanje, so v uvodu skromno zapisali, da se ne nameravajo postaviti pred občinstvo v tekmovalni drži. In če srečanje formalno res ni tekmovanje, je treba njihovo skromnost vendarle izpodbiti, ker so v prizadevnosti in žlahtnem hotenju, povedati z odra kakršno koli globljo misel, ki se ponuja v tekstu, čim verneje in zaupljiveje, dosegli prav vse skupine. Še več: tekst, ki se zdi za ožje slovenske razmere že odmaknjen, je iz njihovih ust in kretenj pripovedoval stare resnice v najnovejši čas in prostor.» Mariborski «Večer* pa je prinesel naslednjo oceno: «Predstavo prosvetnega društva Prosek-Kontovel je občinstvo sprejelo izredno prisrčno. To je bito prvo sodelovanje skupine iz zamejstva na republiškem srečanju dramskih skupin, poleg tega pa je to sodelovanje pomenilo lepo presenečenje gede na izvajalsko raven gostov s Tržaškega. Igralke so dramo Mire Pucove Svet brez sovraštva uprizorile z veliko gledališko zavzetostjo, doživeto in prizadeto. V režiji Staneta Raztresena in scenografiji Marjana Pertota so pripravile predstavo, ki po igralski prepričljivosti ne zaostaja za nekaterimi drugimi uprizoritvami na letošnjem srečanju. Z dramo Svet brez sovraštva so mlade igralke s Proseka in Kontovela trikrat nastopile doma in gostovale na Opčinah, v Doberdobu in Skednju. Uprizoritev v Brežicah je bila njihova sedma predstava tega odrskega dela o ženskah v ječi in vojni.* Iz vsega tega je razvidno, da naši vrli amaterski igralci s Proseka-Kontovela tudi letos niso brez možnosti za uvrstitev na to srečanje, čeprav je res, da so nekatere dramske skupine v Sloveniji na zelo visoki ravni, ker tudi delujejo v ugodnejših pogojih. Na vsak način želimo proseško-kotvtovelskim amaterjem čim več iiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiniiiiiiiiiiiriiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiil NA POČITNICE V TUJINO Kako naj mladi človek potuje v tujo državo Lani je odšlo po svetu iz Italije 50 tisoč mladih ljudi - Od sistema «au pair» do delovnih brigad Bliža se poletje in z njim čas počitnic. Mladima že razmišlja, kam bi šla v poletnih mesecih in vedno več je takih, ki se ne zadovoljijo več z letovanjem, temveč si želijo potovanja v tujino. Pri tem nastane več težav. Starši- niso vedno voljni poslati svojih otrok v neznano državo, fant ali dekle razmišljata, kje bi dobila denar za tako dolgo potovanje, kljub vsem problemom, pa je odšlo lani iz Italije 50 tisoč mladih ljudi v tujino. V zadnjem času se skoraj vsi napotijo v Ve.iko Britanijo, pozabah so že na Nemčijo in skandinavske dežele, ki so še pred nedavnim privlačevale študente. Zakaj se odločajo za Veliko Britanijo? Predvsem zaradi jezika, ki je eden izmed najbolj razširjenih po svetu, z druge strani pa velja Velika Britanija za deželo novosti, saj je tu nastala moda «beat», tu se porajajo najbolj znane popevke in tu se končno zb.'ra mladina z vseh strani sveta, tako da more mladina poleg jezika spoznati tudi vrstnike drugih narodnosti in zaživeti v novi situaciji. Seveda vse ne poteka tako, kot bi si človek želel. Najvažnejše pa je, da ima madi človek, ki se odpravi v tujo deželo, že točno določen cilj in gotovost, da bo našel kraj, kjer bo med po-čAnicami živel. Najslabše je, le gre mladina pustolovsko po svetu, ne da bi vedela, kje bo našla sobo; pri tem lahko zabrede v težave, kajti v poletnih mesecih^ je predvsem v velikih mestih težko najti sobo, posebno če je v tistem mestu kaka svetovno znana prireditev. Sobe pa tudi niso tako poceni, da bi bile dostopne za vsak žep. Zaradi tega je najbolje, da sd mlad človek, ki že^ li spoznati svet, že v domovini zagotovi sobo v tuji državi. Pri tem lahko izbere razne načine potovanja in bivanja v tujini. Od sistema «au pair», preko, demd pair», šolanja v «collegu, delovnih brigad, potovanja z letalom, vlakom, ladjo in končno z najcenejšim — avto stopam. Nedvomno je koristno, da mlad človek stopi iz svojega okolja in spozija nov način življenja ter pridobi na izkušnjah. Potovalni uradi v Italiji organizirajo potovanje v London z letalom za 15 tisoč lir, kar je tretjina normalne cene. Če gre mladina v tujino na svojo roko, ima tudi nekaj popusta. To velja predvsem uspeha pred komisijo. ...........lin,II...■■■!■■■..milili................................................. HOROSKOP OVEN «od 21.3. do 20.4.) Na poti ste k večjemu uspehu, vendar ne bo šlo vse gladko. Majhna, toda ne-všečna ljubosumnost. BIK (od 21.4. do 20.5.) Strnite svoje sile, kajti sicer bo šlo vse napak. Razgnali boste sume glede zvestobe nekoga. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vaše pobude bodo vzete v poštev. V .1____1___JSitiluMin on Kncfo HUP- družinskem življenju se boste uveljavili. RAK (od 23.6. do 22.7.) Uspeh vam bo zagotovljen, toda ne bo vedno tako. Pazite na zdravje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Vztrajno ohranite svoje stališče do končne zmage. Vesela družba vas bo močno pritegnila. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne računajte, da bodo vsi sledili vašim idejam. Majhne motnje v družini. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Postavite se po robu težkočam, in sicer tako, da jih izkoristite v svoj prid. Ne zanemarjajte svojih čustvenih zvez. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Pazite se pred napakami in negotovimi podvigi. Z dobro voljo boste odpravili neki spor. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Dosegli boste uspeh, oziroma zmago nad nekim tekmecem. Neko iskreno prijateljstvr vam bo v uteho. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zagotovljen vam je zelo lep uspeh na osnovi dane obljube. Spričo nekaterih zanimivih ponudb ne kažite pretirane ravnodušnosti. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vsekakor branite svoje interese, dasi-ravno to ne bo prav lahko. Zanimivo srečanje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Izpolnjujte svoje načrte z največjo natančnostjo, sprejmite nekatere ukrepe, ki so potrebni za vašo srečo. za ščudente. Nekateri sploh ne vedo, da morajo imeti za popust posebno izkaznico, ki velja za vlake v tujCru, za muzeje in galerije, stane pa tristo lir. Za tako izkaznico je dovolj, da študent, 'fci želi potovati, gre v urad »Študent Travel Bureau*. ki je že v vsakem mestu v Evropi. Cena je za mesec počitnic v tujini različna. Za Veliko Britanijo se giblje med 100 An 300 tisoč lir, če gre kdo na pot z avto stopom, pa se seveda ta cena zniža precej pod sto tisoč, če mu ni do tega, da bi denar zapravljal in ga bolj zanima videti čim več če potujemo v Avstrijo ali Nemčijo, medtem ko je Francija precej draga. Začela se je uveljavljati navada, da starši pošiljajo v tujino tudi deset, do enajst let stare otroke. Za najmlajše pa v tujini organizirajo počitnice v mrtvi sezoni v juniju in septembru. V Švici organizirajo počitnice z učenjem tudi za otroke šestih let v posebnih «chaletih*. Na tak način se otroci kmalu naučijo tujega jezika, postanejo samostojnejša si za nekaj časa oddahnejo, ker otrok ni doma. Nekateri starši so predvsem zaskrbljeni za hčerke, včasih neradi dovolijo, da bd njihova hči odšla v tujino k tuji družini, kjer bi bila več pod kontrolo in se raje odločijo za «college», pri tem pa ne vedo, da so »codiegi* v Veliki Britaniji drugače organizirani kot v Italiji, da ima v njih mladina več svobode. Sicer se tudi v tujini zavedajo različnih navad in se zato družbe, ki počitnice organizirajo, zanimajo pri starših, kdaj naj njihove hčere pridejo nazaj v tcollege*, potem pa se vzgojitelji zanimajo za »kontrolo*. Tako je vse urejeno. Take skrbi staršev veljajo predvsem za mladino pod dvajsetim letom, ostali si lahko privoščijo več prostosti. Nekateri se prijavijo .a organizirano potovanje in za sobo, svobodno pa izberejo šolo. Nekateri sploh ne obiskujejo šol. pač pa želijo spoznati neposredno jezik v tuji državi. S tako izkušnjo mladina nekoliko »demi-tizira* tujino, postane bolj odprta tudi za probleme drugih ljudi in se bolje znajde v različnih situacijah. Za počitnice v tujini se je zelo uveljavil način «au pair». Pogoji so seveda od primera do primera različna, navadno pa predvsem v Veliki Britaniji družine iščejo strežnike, hišne pomočnice in otroške negovalke. Vedno pa velja najvažnejši pogoj, da ostane mlado dekle pri družini vsaj tri mesece. Za take vrste počitnice obstajajo v tujini tudi posebni uradi, ki mladim ljudem pomagajo v težavah. Kdo ne žeJi ostati v tujini toliko časa, si lahko pomaga na drug način. To je tako imenovani način tdemd pair*. Dekle se obveže, da bo osem tednov osta- lo pri neki družini, in da bo pomagalo pri gospodinjskih delih dve uri na dan. Kot dodatek plačuje od 6 do 7 tisoč Mr na teden za stanovanje in hrano, vendar ima več prostega časa na razpolago za učenje in zabavo. Za fante je preskrbljeno drugače. Lahko odidejo v delovne brigade, sicer je res, da teh ni veliko, vendar delo ni težavno. V Veliki Britaniji marajo navadno nabirati sadje, predvsem jagode. Težje je v Nemčiji, kjer morajo včasih pomagatti pri gradnji cest ali pa pri sekanju gozdov. Pogosteje dobijo fantje ponudbo za natakarja v britanskih turističnih krajih, kjer prejemajo tudi precej visoko plačo. Za tiste, ki se ne mislijo usta- viti v posameznih krajih dalje časa, so primerni mladinski domovi. Tudi zanje dobijo mednarodno izkaznico že v domovini. Zanjo plačajo približno 2000 lir, cene za nočnino in hrano pa _se spreminjajo od države do države. Skoraj povsod pa se cena za nočnino vrti okrog 350 lir, zajtrk stane približno 150 lir, kosilo in večerja pa približno 300 lir. Razlike so tudi v tem, če ima mladina s seboj lahko spalno vrečo — navadne spalne vreče so v spalnicah mladinskih domov prepovedane — ali pa vzame rjuhe v najem, lahko si mladi človek celo kuha sam in plača kakih 80 lir za uporabo kuhinie. Vsakokrat pa more ostati v domu le tri noči. Če že odide mladi človek v tujino, mora paziti tudi na nevarnosti. Ob sedanjem razširjanju mamil je predvsem važno, da ne sprejema cigaret od neznancev in pazi na to. kar pije. Previden mora biti predvsem, ko se odjoči za avtostop. Sicer pa je to najboljša oblika potovanja, da spoznaš tujino in njene prebivalce neposredno in po najtežji ceni in nedvomno je ta izkušnja nepozabna. VERONA, 5. — V Veroni so zaključili festival Beethovnove glasbe, s katerim so želeli proslaviti dvestoletnico smrti slavnega glasbenika. Festival sta organizirali Simfonično združenje in Veronska akademija za glasbeno kulturo. Festival so v Veroni zaključili z izvedbo Beethovnovega »Prometeja*. Prvi, ki je prižgal na Slovenskem plamenico kvalitetne satirične časniške besede, je bil Fran Levstik, bard časnikarske klasike in romantike. «Brenc!ja», še rokopisnega, je prvi pozibaval Levstik ob raznih sokolskih prireditvah. Jakob Alešovec je ubral s svojim tiskanim «Brencljem» (1869) stopinje po Levstikovem razmnoževanem »Brenclju*, seveda z gesli staroslovenskega na-zadnjaštva in konservativne nestrpnosti. Iz vedrine in bistrine našega dolenjskega ljudstva je zajemal F. Levstik, ko se je odločil za izdajanje lastnega satiričnega časnika. Razočaran se je tedaj u-maknil na Dunaj, ker se ni maral kompromitirati v blatu drob-tinčarske slovenske politike. 30. aprila pred 100 leti se je pojavil na dunajskem jasnejšem mlado-slovenskem publicističnem obzorju ob J. Stritarjevem «Zvonu» (1870; 1876 80) {udi Levstikov zabavljivo-šaljivi polmesečnik «Pavliha» (1870). F. Levstikov satirični časniški edinček je doživel sedem izdaj. Nedvomno pomeni «Pavliha» kvalitetni vrh Levstikove r>zprosne načelne kritike ter negativnega ocenjevanja domačih družbeno-po-litienih razmer. Neusmiljeno pobrizgava nemškutarstvo, pa tudi domače politično grešne prvake. Tudi mladoslovenskim ni prizanašal, če je šlo za obsodbo njihovega oportunizma. Prav ob »Pavlihi* se je mladoslovenski publicistični bard Levstik dvignil nad ozke in osebne koristi. Kvaliteto »Pavlihove* satire, ironije, parodije in humorja so krepile izvrstne Kličkove karikature. »PAVLIHA* NE PRIZANAŠA NIKOMUR Iz stolpcev sedmih »Pavlihovih* številk puhti Levstikova kritična misel. Neusmiljeno frčijo strelice in bodice v nosilce nem-škutarstva in v staroslovenske veljake. Pa tudi tistim mladoslovenskim prvakom ni prizanašal, ki so bili pripravljeni poteptati za skledo politične leče programske osnove politične načelnosti ter pogumne, vztrajne doslednosti. To svojo neizprosno pubMcistično smer je napovedal Levstik že v zapisu »Naročnikom Pavlihe*, da bo «šibal nemškutarje in tudi narodnjake, če bodo delali napake*. Tako je Levstik pobrizgal med drugim staroslovenskega prvaka Luko Svetca, Bleiweisovega naslednika v uredništvu »Novic* zaradi njegove mračne vloge v podli gonji, naperjeni zoper »podkupljenega Levstika in zoper njegovega »Pavliho*, ki da živi ob TZZ=3 na SREDA, 6. MAJA 1970 TRST A 7.51, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po-ročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.10 Brali smo za vas; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Kvartet Ferrara; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 šola; 18.45 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Iz potne torbe M. Matičetovega; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert, vodi Kjuder; 21.20 Nove knjige; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Stare pesmi; 16.00 Koncert; 16.35 Avtorji iz Furlanije- Julijske krajine. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.15 Pisana glasba; 8.45 Stare pesmi; 9.00 Otroški kotiček; 10.05 Prisluhnimo jim skupaj; 11.15 Mali umotvori; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Lahka glasba; 15.30 Od Triglava do Jadrana; 16.00 Iz naših občin; 16.20 Iz priljubljenih oper; 17.10 Plošče Ari-ston; 17.30 Otroški kotiček; 18.00 Operna glasba; 19.00 Orkester R. Lefevre; 19.30 Prenos RL; 22.10 Jazz; 22.35 Komorna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Plošča za poletje; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Radio na vašem domu; 14.15 Program za popoldne; 16.20 Spored za mladino; 18.00 Filmske novo- sti; 18.20 Glasbeni carnet; 20.20 A. Ceconte: »I vaudevilles*; 21.30 Beethovnove skladbe; 22.00 Politična tribuna. II. PROGRAM III. PROGRAM jaslih tajnih vladnih skladov. Tudi odpadnika dr. N. F. Kluna je vzel na piko. Ob politično oportunističnem predvolilnem mešetar-stvu med staro- in mladoslovenci si je Levstik privoščil staroslovenskega prvaka in Bleiweiso* vega miljenčka dr. Lovra Tomana. Dokaj obilna črna pika se je prilepila na podobo dr. V. Zamika, najizrazitejšega nosilca političnega stremuštva, komolčarstva in barantanja v mladoslovenskem krogu. Na naslovni strani šeste »Pavlihove* število je bila natisnjena imenitna Kličkova karikatura oportunista dr. V. Zarnika, bedno čepečega med liberalnim in klerikalnim stolom. Načelno neizprosni »Pavliha* je pahnil nepopustljivega in možato pogumnega F. Levstika v osamljenost. Le J. Stritar in J. Jurčič sta mu ostala zvesta. «Dolgovi» v zvezi z izdajanjem »Pavlihe*, zamera na vse strani ter podli napadi iz nemškutarskih in prva-karskih publicističnih trobil so potisnili F. Levstika v mimo zavetje, ki mu ga je dajala skrip-torjeva služba v licealte. knjižnici v Ljubljani. KRAŠKO NAPAJALIŠČE BODLJIKAVE MISLI Poučna je okoliščina, da je imel F. Levstikov dunajski «Pavliha» svoje odmeve tudi med tržaškimi /Slovenci. Levstik je namreč sodeloval že na področju časnikarske satire in kritike, ki se poraja ta čas v Trstu. Ne smemo prezreti, da je bil Trst za Ljubljano najplodovitejše žarišče pri oblikovanju slovenske satirične, parodistične, ironizirajoče in humoristične meščanske publicistike. Nedvomno je deloval tukaj tisti dejavnik miselne ter izrazne sočnosti, ki črpa svojo dovtipho kritičnost ter satirično duhovitost iz napajališča vedre, šaljive narave našega kraškega ljudstva. Vzporedno z Alešovičevim »Brencljem* je planil namreč v Trstu na dan G. Martelančev , ki bo lahko nadomestil sleherno manjkajočo črko. Ob koncu nagrad^Aj, čaja pošljite v zaprti ovol ^ poročeno s povratnico spopolnjen z besedo 1 f re» na naslov ERI — v,a le 41 — 10121 Torino. Vse ovojnice bodo tOr j? numerirane in na koncu nje za izžrebanje tisoc f^j Še nekaj: ne pozabi čitljivo svoj priimek, *t". rf1 slov in pošljite priporov?"^ co najkasneje v deseti" Ji j 18. juliju, oziroma ne r 28. julija 1970. Literarne vaje U izšla te 6.. p:------ letur^iga letnika dil . ,--sečnika ((Literarne vaj®' je tudi tokrat pestra J®jte JJ - prispevki kažejo na izpSjjfj ^ i te med slovenskimi di' * ^ j ukinjam:. Boris Pate^S*^ v0j rial liti** far/-* trt j * J daljuje svojo povesit. »po viharji«, objavlja tudi ^ san spis «Oče Kaču n je«, na kraju pa poleS moškem medšolskaffl skem prvenstvu 1970 ■ spcmin liceju ((Prešeren” jj širni sestavki sodelujel0. cin (II. znan. Mcej) s to je skočil«, Marii ftit.j s spisom «Nič i^JM ka», Helda (licej) s ? mi«, Mara 2er|al (DJJi sv. Hi ril s in Metoda O1 .pa t nu) s spisom «Za Nadja Banmitti z lja in luna« in Peter ; i. s. š. Fran Levstik) s J, šolskim odmorom«. "A V rubriki «Znanstve’ vosfci.) lajiko beremo bisernih školjk na J*t o, Viktorijinem iezeru rejšem vlaku na izčrpno o potapljanju Jf v j sa Franca Mahniča G11' J ce.l). V rubriki ((Kulturne _ l)v , t S' v ruunKJ «rv.uiiuruc y.v v, še Martin Jevnikar 0 (rji Mnv > zbirki Alberta Mikla^ijiV; za jutri« In o ((BiblioKte ^J-skesa tiska v Italiji«. iJLrCVt stavila knjižničarja ;A študijske kniižnice v lerič in M. Pertot, PjLj pa je kritika v Iatins^)*i’i stlkovem ((Juriju Koki®* f Ske revije «Latinitas>t^tiy V rubriki «Iz te Alenk aMahnič in l.ta (III. klas. licej) ku Juriju Vegi. Štet' posejana z linorezi, ^k» pa je še običajna kaj šal. 1 V ZENSKI ODBOJKARSKI C LIGI Jutri odločilni nastop Bora B :B8 : 1 J Predtekmi moškega odbojkar- PAV3 Sre^arija D Uge Bor B — . ki bo v bistvu obenem tudi walka «plavih» pred zahtevnim mkai11 v Polfinalu državnega Lanskega prvenstva v Firencah, srrf n-a stadionu «1. maj» odigrali f&Je ženske C lige Bor B -Srečanje bo za Bor verjetno ietnie®3 Pomena (za izpad), ker ci i P^ožaj Videmčank na lestvijo e 0 kritičen. Vendar pa bo tek-kot f^embnejša za domačinke namZa. gostje. Videmčanke imajo ec trenutno na lestvici dve več od Tržačank in le v pri-5v.' zmage bi borovke povečale Saj ^.m^žnosti zo obstanek v ligi, ekirv,-1 *mel' v tem primeru obe fUP' ^ako število točk. V prime-tni.vlfaza Pa bi bila seveda usoda tapop .?raktično zapečatena in )iva. ^akakor pa moramo pribiti, da Bora B sposobna tudi v K ekipa knu izsiliti zmago, če bo le 1 J tak«*. rak** eh? “» odbojko, kot smo v nedeljo v nastopu proti Nanje Bo °b 8.30 Jutri <1 ®aj». B — Porzio bo dvorani stadiona G. F. v MOŠKI D LIGI ^evi Kras v Rocolu Pr°ti ekipi Acegata Ntenitnivejša tekma četrtega D Ijg kola moške odbojkarske VadniG ■ °° tNvl na sporedu v telo- Povrj le bo Vv Rocolu, kjer se bosta sa. sesterki Acegata in Kra-ni j^Hat v letošnjem prvenstvu le 2a - , pričakovanj in se bori Nča mesto. Vendar pa so ^otuške Sta-r' “'a11® predstavnikov e|jai: ensl n°. toda odvzel je šesterke CSI. Za Goričane to srečanje ne bo lahko in v primeru zmage bi naredili res veliko uslugo Krasu iz zgoniške občine. —bs—- Uspeh Gligoriča v Trstu Mednarodni šahovski velemojster Jugoslovan Gligorič je v preteklih dneh odigral v Trstu simultanko proti 31 nasprotnikom. Osvojil je 19 partij, 11 se jih je končalo z remijem, izgubil pa je le srečanje s Pirchijem. Izid 24,5:6,5 v korist jugoslovanskega specialista za simultanke jasno kaže, da je v vrstah tržaških ljubiteljev kraljevske igre precej obetajočih šahistov. Gligorič namreč v simultankah le poredkoma prepusti nasprotnikom več kot 3 ali 4 točke. V predzadnjem 16. kolo turnirja v Zagrebu so zabeležili naslednje rezultate: Hort - Ničevski 1:0, Smislov - Uhlmann 1:0, Brovvne - Pe-trosjan 0:1, Ivkov - Gligorič remi, Kurajica - Morovič remi, Ghitescu - Kovačevič remi, Parma - Bertok, Fischer - Korčnoj ponovno prekinjeno. Stanje na tabeli po 16. kolu: Fischer 11 in pol (2), Hort in Smislov 10 in pol, Petrosjan in Gligorič 10, Korčnoj 9 in pol (1), Minic 8 in pol, Ivkov 8, itd. Prtv'^, občine in so zanje vedno [ dslu n ^ težko oviro. V prvem bij V^nstva je Acegat sicer zgu-pfvi V?0’. toda odvzel je Krasu ® «belordečim» je le z liti 0l *8ro ob mreži uspelo osvo-Ptičaitn tečki. Acegat nima več kaj stva Vab od letošnjega prven-žačani a ^o gotovo skušali Tr-ter>rw aoseči prestižni uspeh proti p agani šesterki Krasa. Mi, dveh domačih nasto- 11 odn>*Se ^ras m najbolje znašel I 'grišču in je prikazal igro- 80 v ojego- vsi prepričani da bo;--teniški turnir, katerega je priredilo Renni D. - Ukmar 0:2 (16, 13) • - ’ goriško društvo Ardita. Turnirja so|Venuti - Cattonar 2:0 (10, 15) Sff rod v .m'11 't Sji?? Bor. 60 ob 1 . AV maj» Zgubiti ■*plavi» '6 V) 4 'f* zOprf l «4 te i< ? n por el H }*■ in.: 10.30 na gostil šesterko bi res ne smeli - oi si - edinstvene priložnosti, 1)3 lestvi(Jj°p>rav"te svoi stehi položaj N, P® bo potovala v Vi-er bo gost drugouvrščene R&ENSK0 TRstNSK0 društvo SV0Je člane, da bo S^CN! ZBOR Oepp S’ 6' maja 1970 v Ulici Cftnjy °b 20.30 v prvem sklica šle, Primeru nezadostne-8 P® »b 21. uri. 2- pl°lltev volilne komisije 3 mr,0cil® i R 8ku?'ia ' ',olU<8nica st®remu odboru (,'l te*zn° članari’ ki še niso poravnali *® leto 1970, naj to w re *n sicer še Pred A*rni or°m v Tržaški knji-1 P‘1 N ^ ^ 0 I v . Na tekmovanju za svetovno motociklistično prvenstvo v Adenauu za veliko nagrado Nurburgringa je v kategoriji 500 ccm zmagal Italijan Giacomo Agostini na stroju MV-agusta. Koledar svetovnega prvenstva v košarki V Ljubljani so objavili uradni koledar letošnjega svetovnega košarkarskega prvenstva, ki bo v Jugoslaviji. Za finalni del, ki bo v Ljubljani od 16. do 23. maja, seveda še ni znano kdo bo v njem nastopil, ker morajo prej zaključiti kvalifikacije. Te pa se bodo odvijale takole: I. skupina (Sarajevo) 10. MAJA — NEDELJA 11.00 ČSSR — Avstralija 20.00 uradna otvoritev prvenstva 20.30 Kuba - ZDA II. MAJA - PONEDELJEK (POČITEK) 12. MAJA - TOREK 18.15 Kuba — ČSSR 20.30 ZDA — Avstralija 13. MAJA — SREDA 18.15 Avstralija — Kuba 20.30 ČSSR — ZDA 2. skupina (Split) 10. MAJA — NEDELJA 19.00 Brazilija — Koreja 11. MAJA - PONEDELJEK 19.00 Kauada — Koreja 21.00 Brazilija — Italija 12. MAJA - TOREK 19.00 Kanada — Italija 13. MAJA - SREDA 19.00 Brazilija — Kanada 21.00 Koreja — Italija 3. skupina (Kariovac) 10. MAJA — NEDELJA 19.30 Urugvaj — ZAR 11. MAJA — PONEDELJEK 18.30 ZAR — Panama 20.30 Sovjetska zveza — Urugvaj 12. MAJA - TOREK 20.00 Sovjetska zveza — Panama 13. MAJA — SREDA 18.15 Urugvaj — Panama 20.15 Sovjetska zveza — ZAR Po dve najboljši ekipi iz vsake skupine se bosta uvrstili v finale, v katerem bo — kot domačin — nastopila tudi Jugoslavija. Istočasno s finalom (od 16. do 23. maja) bo v Skopju tudi mali finale za mesta od osmega dalje. iiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuluiiuiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m mm tcnis V PRETEKLEM TEDNU prepričam, aa do N v telovadnici po svoji o-------------------------- v v “tetai izRupičekt^ udetežiii iAucKi^akj^aahtezin- N b« Tekma Acegat- ' ° v°ltella m telovadnici v Ul. Re-stak »v+lk ol ~ predzadnja po-®vtobusa št. 11) ob 21. uri HT8 Dober nastop Sokola na turnirju v Gorici V petek je bil v Gorici 'namizno-1 Venuti - Fabjan 2:0 (12, 15) skega Sokola, ki so nastopili v ekipnem tekmovanju, Fabjan pa tudi v naraščajniški konkurenci. Ekipe so morale biti sestavljene iz treh tekmovalcev razbčnih starostnih skupin. Tako so Nabrežine! lahko nastopih v svoji standardni postavi: Fabjan je namreč naraščajnik, Ukmar mladinec, Cattonar pa sodi že med člane. Sokol se je najprej srečal s tržaško ekipo ARAC, katero je še kar gladko odpravil, in to brez posebnega truda. Srečanje se je končalo pri stanju 5:3, ko ga je sodnik zaključil zaradi pozne ure. SOKOL : ARAC 5:3 Fabjan - Hauser 2:1 (16, -11, 19) Cattonar - Pradelli 2:0 (13. 21) Ukmar - Cespa 2:0 (15, 20) Cattonar - Hauser 0:2 (14, 13) Fabjan - Cespa 0:2 (14, 10) Ukmar - Pradelli 2:0 (9, 15) Cattonar - Cespa 1:2 (21, -17, 20) Ukmar - Hauser 2:0 (16, 14) V finalnem srečanju p« so se Na-brežinci srečali s tržaško ekipo CGS, ki ji je letos za las spodletela uvrstitev v prvo itahjansko ligo in ki je predstavila dva izmed svojih najboljših igralcev, to je Rennija in Venutija, s čimer si je že zagotovila šest točk in torej zmago. To so seveda dosegli, čeprav so se mladi nabrežinski tekmovalci borih prav za vsako točko. CGS : SOKOL 5:2 Renni L. - Fabjan 2:0 (9. 22) Renni D. - Cattonar 0:2 (8, 18) Venuti - Ukmar 2:0 (24, 16) Renni L. - Cattonar 2:0 (18, 18) Pri stanju 5:2rso Tržačani zapustili tekmovanje in sta tako zadnji tekmi pripadli nabrežinskim igralcem brez borbe. V turnirju naraščajnikov pa je nastopil Fabjan, ki je zasedel prav tako drugo mesto. Premagala sta ga dva tekmovalca, ki pa ga sicer ne prekašata: očitno je bil mladi predstavnik Sokola tokrat nekoliko nerazpoložen. Nekaj rezultatov: Fabjan - Malfatti 2:0 (12, 13) Pradelli - Fabjan 2:1 (-16, 16, 8) Fabjan - Renni 2:0 (6, 8) Fabjan - Piccotti 2:0 (13, 19) Fabjan - Pradelli 2:0 (16,18) Cespa - Fabjan 2:1 (-15, 18, 15) S tem turnirjem so se zaključile priprave na državno prvenstvo, o katerem bomo v kratkem poročali obširneje. S. J. V ODBOJKARSKI PROMOCIJSKI LIGI NA GORIŠKEM Mladost še vedno nepremagana Cista zmaga Doma nad Veloxom V soboto so na igrišču Dijaškega doma v Gorici odigrali tekmo med Mladostjo in Juventino. Srečanje je bilo še kar živahno in na obeh straneh smo lahko videli lepo igro. Mladost je tudi tokrat pokazala večjo uigranost ter tudi lepšo tehnično igro. MLADOST — JUVENTINA 3:1 (15:11, 15:11, 14:16, 15:13) MLADOST: Devetak V. Devetak L., Terpin, Lavrenčič, Gergolet, Starec, Mikluš, Peric. JUVENTINA: Marušič, Hoban, Corva, Riovic, Nanut, Silič, Kodrič. V prvem setu je Mladost dobro zaigrala in večkrat z dolgimi žogami zmedla nasprotnika, ki je po dolgotrajni igri moral le kloniti nasprotniku. Na isti ravni je bil tudi drugi set, čeprav je Mladost nekoliko popustila in samo proti koncu je Starec priboril nekaj točk. Doberdobci so tako znova zmagali. V tretjem setu je Juventina dobro zaigrala in po zelo borbeni i-gri iztrgala niz. Omeniti moramo, da je bil to najlepši del tekme, kajti pri obeh ekipah so se izkazali vsi igralci, posebno še Starec, Ter-pin in Devetak V. (Mladost) Riovic in Hoban (Juventina). Ta zmaga je ustvarila Štandrež-cem up na večji uspeh a kljub temu so morali v četrtem nizu popustiti in so nasprotniku predali vajeti igre. S to zmago je sedaj Mladost prva na lestvici, za njo pa s štirimi točkami razlike goriška UGG. * * * V lepem nedeljskem jutru so na štandreškem igrišču odigrali tekmo med Veloxom in Domom. Čeprav je bila igra precej enakovredna med ekipama, je Dom premagal nasprotnika. VELOX - DOM 0:3 (2:15, 13:15, 10:15) VELOX: Faganel, Nanut, Paulin, Marvin, Brajnik, Prisco, Poletti. DOM: Komel, čeme, Sossou, To-mažinčič, Bataino, Cropic. Prvi set je jasno pokazal nadmoč Goričanov, ki so v lepi in umerjeni igri zadali nasprotniku hud poraz. To pa po zaslugi Komela in Černiča, ki sta se res izkazala. V drugem nizu je Dom takoj v začetku povedel z 8:2. Ob rezultatu se je nekoliko «sprostil» in to je pomagalo, da se je Velox vedno bolj približeval Goričanom in potem tudi izenačil pri 10:10. Sedaj pa sta obe ekipi dobro zaigrali in vsaka je skušala izkoristiti najmanjšo napako nasprotnika. Po velikem številu menjav je Dom zasluženo zmagal. Tako smo prišli do tretjega seta, v katerem je bila igra zelo pestra. Med domskimi vrstami je bilo veselo razpoloženje in to je pomagalo, da so Goričani zaigrali brezbrižno. Velox pa je še vedno upal na zmago, kajti uvidel je, da bi z dobro igro lahko kljuboval nasprotniku. Niz je bil zelo dolg in prišlo je do številnih menjav. Večkrat so prisotni navijači zaploskali obema ekipama. Ko je bilo stanje 10:10 pa je Dom poprijel resneje in zmagal. P. R. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA razpisuje moški in ženski ODBOJKARSKI TURNIR ki se bo zaključil 21. junija 1970 v Trstu, ob priliki osrednje proslave 25-letnice osvoboditve. Tunir bo veljal za pokal 25-letnice osvoboditve. SPZ vabi vsa slovenska društva na Tržaškem in Goriškem, da se prijavijo za ta turnir. Vse ekipe bodo nagrajene tudi s praktičnimi nagradami. ............ * DAVISOV POKAL Presenečenj«: Indija izločila Avstralijo BANGALORE, 5. - Indija je pripravila v mednarodnem teniškem tekmovanju za Davisov pokal veliko presenečenje: v finalu azijskega področja je namreč že po predzadnjem srečanju posameznikov povedla s 3:1 in je tako Avstralce praktično izločila. Avstralija je v zadnjih 20 letih kar petnajstkrat osvojila Davisov pokal. Po zadnjih odhodih njenih najboljših igralcev med profesionalce pa je njena reprezentanca zelo šibka in jo je že lani Mehika izločila v 3. kolu ameriškega področja. Kljub temu pa predstavlja izločitev Avstralije v Bangaloreju tudi letos presenečenje. ŠZ BOR Vabi 13- do 16-Ietne fante, naj se prijavijo za novo odbojkarsko ekipo, katero bo vodil prof. Sergij Veljak. Prijave sprejema gdč. Norci Zavadlal na tel. št. 31119 vsak dan od 17. do 19. ure. Poleg splošnih podatkov naj prijavljenci sporočijo še telesno višino, težo in če so se v preteklosti že u-kvarjaii z odbojko. iiiMiiiiiiimiiiititiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii NA KOŠARKARSKEM TURNIRJU V AJDOVŠČINI Nezaslužen poraz Bora Finalno tekmo s Fructalom sta skvarila slaba sodnika KK Fructal iz Ajdovščine je v okviru prvomajskih proslav 25-letni-oe prve slovenske vlade priredil košarkarski turnir, katerega so se udeležile naslednje ekipe: KK Fructal, Logatec, Sežana in Bor. Turnirja se torej nista udeležili moštvi Salonita in Šempetra. Prireditelji so zato povabili Sežano in Logatec. Kot je znano, so Borovi košarkarji osvojili drugo mesto. V finalnem srečanju so namreč izgubili proti Fructalu po zelo grdi in grobi igri. V tekmi za tretje mesto je Logatec povsem nepričakovano premagal Sežano. 1. Fructal 2. Bor 3. Logatec 4. Sežana. Borovci bi lahko brez težav o-svojih prvo mesto. Zjutraj so namreč po predvidevanju premagali Sežano, ki je nudila našim košarkarjem odpor le v prvem polčasu. V drugem delu igre pa so «plavi», ki so bili kondicijsko boljši od nasprotnikov, zbrab nekaj točk prednosti in so to razliko obdržali do Konca tekme. Kljub zmagi pa borovci nikakor niso zadovoljili. Moštvo je igralo nezbrano. V obrambi so igralci le s težavo zapirali praznine, v napadu pa so nesmotrno podajali žogo okoli nasprotnikove obrambe in so potem iz neugodnih položajev metali na koš — in so seveda grešili. Med posamezniki je dobro igral Aleksander Sirk, ki je uspešno prestrezal odbite žoge; v vrstah Sežane pa je bil, kot običajno, nevaren v napadu Škrinjar. BOR — SEŽANA 33:18 (15:17) S to zmago so si borovci priborili pravico do nastopa v tekmi za prvo mesto. V odločilnem srečanju so se spoprijeh z domačo peterko Fructala. Borovci so dobro začeli in so tudi povedli z 10:0 in nato 12:2. Domačini pa so ostreje poprijeli v obrambi. Sodnika, ki sta zelo slabo opravila svojo nalogo, sta spregledala nekaj prekrškov. To je vznemirilo naše košarkarje, ki so nekoliko popustili. Domačini so to izkoristili in so se nevarno približali borovcem. V drugem polčasu pa se je tekma popolnoma skazila. Sodnika sta spregledala vse, dosodila sta borovcem tehnično napako; oškodovala sta naše košarkarje tako, da je tudi domače občinstvo obsodilo te povsem neumestne odločitve. Za «plave» ni bilo izhoda: tekma je bila eno samo prerivanje, vsi so metali nesmiselno, slabo. Skratka, bilo je izredno grdo srečanje. Borovci niso zaslužili poraza, domačini pa so seveda izkoristili sodnikove od- ločitve in so tako tudi zmagah. FRUCTAL — BOR 41:38 (16:22) Škoda, da je finalna tekma pokvarila vse, kajti turnir je na splošno uspel. Gostovanje, ki ga je priredilo domače društvo, pa je bilo toplo, tovariško. b. 1. NOGOMET Pokal evropskih prvakov Danes finale Italijanska nogometna zveza je potrdila, da bodo danes ob 21. uri odigrali finalno srečanje tekmovanja za pokal evropskih prvakov med Celticom in Feijenoordom tako, kot je bilo predvideno, v Milanu na S. Siru. Prvotno je namreč kazalo, da zaradi stavke milanskih občinskih uslužbencev tega srečanja ne bodo mogli odigrati. Včeraj, popoldne pa so se dogovorili, da stavka ne bo imela nobenega vpliva na potek in organizacijo tekme. * * * " 7 V ’1** I Itabjanska nogometna zveza je sporočila, da bodo jutri odigrali v prvem finalnem kolu tekmovanja za italijanski nogometni pokal naslednji srečanji: v Vareseju ob 16. uri: Varese Bologna v Cagliariju ob 20.30: Cagliari — Torino. KOŠARKARSKO PRVENSTVO «1. DIVISI0NE «Phvi» končno osvojili prvi točki v tej ligi Pri dečkih je bHa Servolana za Bor premočan nasprotnik BOR - SERVOLANA 52:51 (28:25) BOR: Sandi Pertot 17, Sergij Tavčar 14, Stojan Hrvatič 10, Martin Kralj 7, Valter Hrvatič 4, Danijel Zavadlal, Mladen Škerlj, Mladen Šare, Pavel Barazzutti in Aleš Zetko. Končno so borovci v prvenstvu «1. divisione* prišli do zmage. Kot kaže sam izid, je bila tekma zelo napeta. K temu pa je treba dodati še res nenavaden dogodek ob koncu tekme: srečanje se je uradno končalo z rezultatom 51:49 za Servolano, a na poziv borovega trenerja je sodnik še enkrat pregledal zapisnik in opazil pri štetju točk napako: tri točke v škodo Bora. Končni izid je bil tako popravljen na 52:51. Začetna postava «plavih» je bila: Pertot, Stojan in Valter Hrvatič, Tavčar in Kralj. Kot običajno so branili v coni 2-3 s Tavčarjem in V. Hrvatičem spredaj. Ekipi sta si bili enakovredni, dokler ni našim uspelo povesti z 20:13 v 16. minuti. V tem delu igre se je izkazal predvsem Tavčar. Toda nekaj osnovnih napak v vrstah Bora je omogočilo Škedenjcem, da so se ob koncu polčasa približali na razdaljo 3 točk (28:25). V drugem polčasu so borovci še povečali svojo prednost. V 6. minuti so vodili s 37:29, v 10. pa z 42:32. Tedaj pa sta morala najprej Tavčar in pozneje še Kralj zapustiti igrišče zaradi 5 osebnih napak. Okrnjeni peterki ni več uspelo zadrževati napadov nasprotnika, ki je izenačil v 19. minuti (51:51). 30 sekund pred koncem pa je Pertot imel na razpolago dva kazenska meta. Zadel je drugega. Glavna napaka Bora v tej tekmi so bile netočne podaje. Premnoge so bile tvegane in nasprotniki so jih z lahkoto prestrezali. Dobro pa so se «plavi» borili pod koši, kjer so se polastili večine odbitih žog. Najboljši so bili Tavčar in Pertot v napadu ter Kralj v obrambi. Sodnika Fabbri in Pisani sta bila mogoče preveč popustljiva, a nepristranska. Za napako pri štetju točk nista bila kriva. Atletski odsek ŠZ Bor organizira ATLETSKO TEKMOVANJE za dečke (letniki 1955, 1956 in 1957) in sicer "t- tekih na 1.000 m in 80 m, metu krogle (4 kg), metu granate (0,5 kg) in v skoku v daljino. Tekmovanje bo v nedeljo, 10. maja 1970, v Repnu, ob 10. uri zjutraj. Udeleže se ga lahko tudi neregistrirani in nevčla-njeni tekmovalci. Vpisovanje pred tekmovanjem. Prvenstvo dečkov SERVOLANA - BOR 70:27 (34: IS) BOR: Mauro Francia 4, Robi KIo. bas 1, Leonard Koren 14, Edi Ko-šuta 3, Stojan Sancin in Robert Colja 5. Proti najmočnejši ekipi na Tržaškem so se mladi borovci dobro borili. Uveljavili so se v skokih na odbite žoge, medtem ko so podlegli nasprotnikom v individualni tebn;ki. —LIV— Bor organizira tečaj minibasketa Košarka je v zadnjih letih dosegla izreden uspeh po vsej Evropi. Jugoslavija je tako osvojila srebrno kolajno na zadnjih olimpijskih igrah in letos bo svetovno prvenstvo v Ljubljani. Tudi v Italiji je košarka zelo priljubljena. K temu so seveda v veliki meri pripomogli najmlajši, ki z izrednim zanimanjem in navdušenostjo sledijo tej športni panogi. Zato je tudi mini-basket našel takoj plodna tla in vsepovsod so društva, ki se ukvarjajo s to panogo. Ta igra je kot nalašč za najmlajše, saj daje mlademu igralcu takojšnji užitek in ga pri tem telesno krepi ter športno razvija. Bor je sicer že lani ustanovil e-kipo minibasketa. Letos pa misli društvo vpeljati tečaje minibasketa, ki bodo dvakrat tedensko do avgusta. Tečaj je namenjen mlajšim, to je letniku 1958 in mlajšim do leta 1963. Tečaj bo na stadionu «Prvi maj* vsako sredo in vsak petek od 16. do 18. ure. Polet drevi v Skednju Drevi bo v Skednju zadnje kolo košarkarskega turnirja «mladinskih iger*, na katerem nastopata tudi slovenski ekipi Poleta in Bora. Drevišnji spored bo naslednji: ob 17. uri: Servolana — Polet ob 18. uri: Ricreatori — Don Bo-sco C Bor počiva. Prvo kolo povratnega dela prvenstva bo 12. maja. SMUČANJE EVIAN, 5. — Svetovni smučarski prvak Avstrijec Karl Schranz je izjavil, da se še ne bo umaknil iz aktivnega smučarskega športa ;n bo torej tekmoval tudi v prihodnji sezoni. V Evianu so danes Schran-zu izročili svetovni pokal, katerega je osvojil že drugič zaporedoma. Najmlajša generacija Borovih košarkarjev (skupno s svojim trenerjem Brankom Lakovičem), ko je pred kratkim osvojila svojo prvo trofejo »OMAN SLOVENSKEGA NARODA Hlavaty Judenburg Pa ^r8v*ce nimajo pred časom polagati orožje. On, Haf- tako in tako ranjen ter je na koncu svojih sil. _______________________________ be *teg je, kar hočejo storiti nekateri, medtem ko bi tp »5^® ostali z uporniki... Toda govorila sta gluhim "Ne T^her je otepal z glavo in z rokami: Morsov8 116 stoium! Ostal bom s fanti do zadnjega!« 0žiha: 1 tovariši so se spogledali. Potem je prvi rekel h bnnoCeš’ tudi jaz ne grem!» "Ce vto ste rekla Rogelj in Fajdiga: sij, ""kaj Qva "to gresta, ostaneva tudi midva!« ga j.,11*') storim s strojnicami?« je kriknil Palir. Toda 111 tehče, ker je Hafner medtem že zgrabil za puško ®kozi vrata v noč naravnost proti baraki svoje jLTMU, W Vrm/iV V UOUCIrVUlfDl' J Wvflna' Rogelj In Fajdiga pa za njim. V nabito po je bučalo kakor v čebelnem panju; vojaki so je artllJačah ali pa se zgrinjali v gručah. Vsaj tretjina ^el® znano, tvegano pesem: «Kaj nam pa morejo, kaj nam pa morejo...« Pela jo je z veselo tveganimi glasovi. Soldati so vedeli, kaj je zadelo tovariše, ki so bili na potu domov; vedeli so tudi, da je mesto obkoljeno in da se njihova oblast nad mestom hitro bliža koncu. Bližala se je ura, ko se bo na njihove glave zrušilo maščevanje za ta kratki čas svobode. Mogoče bodo užite pravice drago plačali? Toda kaj jim naposled res morejo...? Več kakor ubiti jih ne morejo, in to jih je čakalo tudi tedaj, če bi odšli na fronto, kakor Je hotela komanda. So vsaj pokazali, česa je zmožen pokorni Janez; pokazali so, da ni taka ovca, kakor ga slikajo, in da ima trdo pest, kadar mu je trpljenje do grla. Tudi najedli In napili so se in so vsaj nekaj ur lahko živeli, kakor se človeku spodobi. Nič zato, kaj nam pa morejo...! V spremstvu svojih tovarišev je korporal Hafner skoraj planil v barako. Njegova bela glava se Je od vhoda sem zableščala po motnem, z dimom in soparo napolnjenem prostoru Vse je pogledalo tja. Potem je barako dvignil znani, čeprav nekoliko spremenjeni, vročični glas: •(Kajne, fantje, ml ostanemo skupaj...?« «Skupaj, skupaj! Do zadnjega diha...!« mu je viharno odgovorila baraka... V izolirnici kraj taborišča je bilo tiho. Bolniki so do brad odeti skoraj nepremično ležali na svojih posteljah In izmučenih obrazov strmeli v progasti strop; bili so večinoma težko bolni, griže in drugih takih bolezni osumljeni vojaki, ki Jih niso mogM spraviti v zasilno bolnišnico garnizije in nad katerimi je nadštabni zdravnik dr. Taggel že napravil križ. Toda v otrplost jih ni pribijala le bolezen in pa moreča slutnja, da so morebiti na zadnji postaji svojega življenja; še huje Je delovala nanje belo obvezana glava korporala Hafnerja, ki je že nekaj časa ležal na postelji v kotu. Tudi izolirnica je morala doprinesti svoj delež k uporu; pokanje pušk ln strojnic ni dalo prvo noč bolnikom umirati, neka svinčenka jim je ugasila celo luč pod stropom. Potem so nanosili v izolirnico nekaj ranjencev, med njimi tudi nekaj smrtno ranjenih, ki so potem ves dan in vso noč umirali tako glasno, da so si tasti bolniki, ki so še imeli toliko moči, mašili ušesa in se pokopavali pod odeje. Dva izmed ranjenih upornikov sta na ta način umirala ves dan Prvi je bil Grum, drugi pa Učakar. Oba sta spadala med voditelje upora. Grum je bal ranjen v trebuh, Učakar pa v glavo. Ko so ga prinesli na posteljo, mu je moral strežnik Jančar z rokami držati možgane, ker bi se mu bili drugače usuli iz razbite črepinje. Grum je bil do zadnjega diha pri zavesti; malo prej, preden ga je oblil smrtni znoj, je poklical k sebi Jančarja. «Jančar, sedi k meni na postelj, saj je zadnjikrat.« Ves zmešan in izmučen ga je strežnik ubogal. Skoraj bal se je pogledati ranjencu v obraz, kajti zdelo se mu je, da so oči umirajočega polne tihega očitanja. Tiho je ležaj Grum poleg njega, le njegovo težko sopenje se je slišalo; njegove od smrtnega boja že osteklenele oči so gledale zdaj vanj, zdaj tja nekam proti zakajenemu oknu, od koder je mežikala čemerna dnevna luč. ((Primi me za roko,« je počasi dejal Grum. Strežnikova roka je kar sama od sebe ubogala in prijela za potno roko umirajočega upornika, mokri, koščeni prsti so jo krčevito stisnili z zadnjimi močmi. ((Jančar, poglej mi v oči,« je spet dejal Grum. Strežnikove oči so se obrnile v Grumove in se niso več umaknile. ((Jančar, zdaj me poslušaj! — — — Kar ti imam povedati, ni mnogo... V Ljubljani — tam za vodo, imam mater... staro, revno mater... Ničesar drugega nimam na svetu kakor mater... Se tista postelj, v kateri sem v mladosti ležal z njo, ni bila najina... Tej materi povej... tej materi povej... da je njen sin hotel napraviti nekaj, kar oi bilo dobro zanj, zanjo in za vse tiste, s katerimi sem se kot otrok igral ob tisti vodi... s katerimi sem potem skupaj odraščal in skupaj služil svoj vsakdanji kruh... in da sem za to tudi smrt storil...» Grum je govoril z zanjimi napori svojih prsi. Toda nje gova roka še ni spustila Jančarjeve. Se je hotel nekaj povedati in je zbiral svoje poslednje moči. Njegove oči so proseče gledale v drhtečega strežnika. «In še nekaj, Jančar... Roko ji stisni v mojem imenu. Roko stisni zame tudi Učakarju, ki ga slišim... stisni jo tudi vsem tistim, kd ležijo tukaj ranjeni po nocojšnji noči. In stisni jo tudi vsem tistim tovarišem, ki bi še prišli sem... Zame...« (Nadaljevanje sledi J ZAHTEVE VZHODNONEMŠKEGA PREDSEDNIKA STOPHA Suvereni nemški državi na srečanju v Kasslu Stophova poslanica kanclerju Brandtu - Sovjetski m poljski stiki s predstavniki krščansko socialne opozicije BONN, 5. — Ministrski predsednik Nemške demokratične republike Willy Stoph je poslal zahodno-nemškemu kanclerju Williyju Brandtu poslanico v zvezi s prihodnjim vsenemškim sestankom v Kasselu, ki bo 21. maja. Pozneje se je zvedelo, da je Stoph opozoril v svojem pismu zahodnonemškega partnerja Brandta na potrebo, da bi sestanek potekel «normalno» in brez «kakršne koli diskriminacije*. Stoph zahteva v svojem pismu, da bi za-hodnonemške oblasti zagotovile, da bodo sprejele vzhodnonemško delegacijo in ravnale z njo kot «s kakršno koli drugo delegacijo na isti ravni, to je na ravni suverene države*. Stoph omenja v svojem pismu tudi zahtevo, ki jo je postavil odgovorni urednik nekega zahodnonemškega desničarskega časopisa. Gre za formalen zahtevek zahodnonemškega časnikarja, naj zahod-nonemške oblasti aretirajo vse člane vzhodnonemške delegacije v trenutku, ko bodo prekoračili mejo. Zahtevek je bil registriran na sodišču v Kasselu, toda zdi se, da do sedaj še ni bil uveden formalen postopek. V zahodnonemških krogih pravijo, da zvezna zakonodaja teoretično dopušča aretacijo državljanov, ki prihajajo iz Nemške demokratične republike. Res pa je tudi, da obstaja neki drug zakon, ki prepoveduje kazenske postopke proti državljanom Vzhodne Nemčije v primerih okrnitve osnovnih koristi Zvezne republike. destagu, Rainerjem Barzelom in Richardom Stueklenom ter sovjetskim veleposlanikom Carapkinom. Zdi se, da so sovjetski diplomati v bližnji preteklosti že večkrat sondirali politično razpoloženje vodilnih osebnosti krščansko socialne o-pozicije. Vse to naj bi, po mnenju opazovalcev, dokazovalo, da v Sovjetski zvezi dvomijo glede stvarnih možnosti nove Brandtove «Ost-politik». Sovjetske politične poteze so vzbudile precejšnje zanimanje tudi v poljskih krogih. V kratkem se bosta dva zahodnonemška politična predstavnika, ki pripadata krščansko socialni stranki, sestala s poljskimi političnimi predstavniki v Varšavi. New York — Predvčerajšnjim je prišlo na državni univerzi Kent v Ohiu do precejšnjih neredov, med katerimi so 4 študentje izgubili življenje, 15 pa je bilo hudo ranjenih. Na sliki: dekle joče ob ranjenem tovarišu PRVOMAJSKE PROSLAVE V ZNAKU POLICUSKECA TERORJA Stavke in množične manifestacije delavcev in študentov v Španiji Aretacija starega sindikalnega borca ■ Vrhovno sodišče sklepalo o odgovornosti ministrov pri aferi «Matesa» MADRID, 5. — Prvomajske proslave so potekle v Španiji v znaku številnih protestnih manifestacij. Stavkovna gibanje so zajela pred vsem Asturijo in razna druga področja tudi na jugu Španije (Sevilla in okolica). Podtalno ilegalno gibanje je že pred prvomajskim' proslavami podvojilo svojo dejavnost. Sem spadajo predvsem številne pobude sindikalnih organizacij, ki so včlanjene v špansko Nacionalno konfederacijo dela. Francova politična policija je na-pregla vse svoje sile, da bi vsaj omejila izbruh nezadovoljstva širokih delovnih množic. V nekaterih primerih se ji je posrečilo, da je že pred proslavami aretirala ne- .............................................................................................................................m.....iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimmuniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiimiiiiiMiiiiimmiiiimimimiiMiinimiiiMiimiiiiiimiiiiiiiiiiiu ZARADI ZAKONSKEGA PREDLOGA 0 AMNESTIJI Vrsta gladovnih stavk v italijanskih zaporih Nekateri jetniki stavkajo iz solidarnosti, drugi pa zahtevajo, da se pomilostitev razširi do obsodb na pet let zapora in ne samo na tri V zahodnonemških krogih napovedujejo, da bo Brandt v kratkem c' 'ovoril Stophu ter mu zagotovil, 'a bi prišlo do srečanja v pogo- jih, oblikah in z jamstvi, ki velja- za srečanja delegacij dveh suverenih držav. Še prav posebno pa bodo zahodnonemške oblasti poskrbele za osebno varnost vzhodnonemškega ministrskega predsednika. V zvezi z dogajanji na političnem področju odnosov med Zahodno Nemčijo, Nemško demokratično republiko in drugimi socialističnimi državami na vzhodu je treba omeniti še, da posebno na Poljskem in morda tudi v Sovjetski zvezi obstajajo določeni dvomi glede trdnosti Brandtove politične koalicije. To naj bi dokazovalo med drugim dejstvo, da bo v kratkem prišlo do sestanka med predstavniki krščansko socialne opozicije v Bun- REM, 5. — Jetniki italijanskih zaporov so v preteklih dneh izvedli vrsto protestnih dejanj in gladovnih stavk zaradi novega zakonskega predloga v zvezi z amnestijo. Prvi neredi so se pojavili v rimskem zaporu Regina Coeli, to je pa sprožilo vrsto protestov po mnogih drugih zaporih. V beneškem zaporu Santa Maria Maggiore so jetniki preteklo noč gledali televizijo in med poročili izvedeli za protestno dejanje rimskih jetnikov. Ko je oddaja končala, so posedli na tla in se niso hoteli vrniti v celice. Po precej dolgem sestanku je 230 jetnikov napisalo protestno pismo ravnatelju odv. Ferranteju in namestnikoma državnega pravdnika dr. Fortuni in dr. Dragoneju. V pismu so jasno povedali, da ne mislijo zapustiti svojega mesta, dokler ne bo javnost obveščena o njihovem protestnem dejanju. V tekstu zahtevajo, da bi veljala amnestija za navadne zločine za vse tiste, ki so bili obsojeni do 5 let zapora in ne do liiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiimtiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA PROGI PRIBAM - KOSIČE Češkoslovaško letalo preusmerjeno v Avstrijo «Gusar» je najprej udaril sopotnika, potem pa ranil pilota, ki se mu je upiral DUNAJ, 5. — Nov primer »letalskega gusarstva» se je pripetil tokrat v Evropi na češkoslovaškem letalu. Dvomotorno letalo vrste «morava» je vzletelo danes zjutraj ob 6,05 na letališču Pribam pri Pragi, namenjeno pa je bilo v Košiče na vzhodnem Slovaškem. Na letalu sta bila poleg pilota Pavla Ridermanna, še ravnatelj in vodja nakupnega oddelka nekega državnega podjetja iz Pribama, ki sta potovala v Košiče, da bi sklenila neki trgovski posel. Vodja je prisilil pilota, da je z letalom zavil proti avstrijski meji in jo prekoračil v višini 600 do 800 metrov. Ker se je pilot upiral, ga je ranil z nožem. Letalo je pristalo na letališču Hčr-sching pri Linzu v zgornji Avstriji. RanjenegaBidermanna so takoj odpeljali v bolnišnico, potnika pa na kvesturo. 32-letni «gusar» Pavel Vemer je tv ko opisal svoja dejanja: »Letalo je bilo približno na pol poti med Pri-bamom in Košicami, ko sem s čevljem udaril dvakrat po glavi svojega ravnatelja 47-letnega Miroslava Roenaga. Udarci so ga nekoliko zmedli. Snel sem nato iz žepa nož in skušal prepričati pilota, naj preusmeri letalo proti Avstriji. Ker se je Bidermann upiral, sem ga ranil v levo nadlakt. Kri ga je prepričala, da je zares zavil proti Horschin-gu, kjer je tudi pristal.« Med svojim pregledom Je policija ugotovila, da so bili sedeži v leta lu vsi okrvavljeni, na tleh pa Je la žal zemljevid. Po prihodu je Ver-ner izrazil vse svoje zadovoljstvo, da Je končno svoboden. Povedal je, da je lansko leto preživel 78 dni v zaporu Pankrac v Pragi. Izrazil Je željo, da bi mu dovolili odpotovati proti Nemčiji, kjer bi si rad dobil delo, katerekoli vrste. Dodal je, da žena nt bila obveščena o njegovih načrtih. Drugi potnik, ravnatelj Rocnak, do sedaj še ni dal nobene izjave. . Zdi se samo, da bi se rad čim prej vrnil na Češkoslovaško. Češkoslovaško poslaništvo na Dunaju se je že postavilo v stik z bolnišnico, v katero so odpeljali ranjenega Bider-manna. Zdi se, da je poslanik na-meraval se pogovoriti s pilotom še danes zjutraj, ampak zdravniki mu tega niso dovolili zaradi pilotovega precej hudega zdrastvenega stanja. Čeprav rane ne predstavljajo velike nevarnosti, je pilot izgubil toliko krvi, da bo moral vsaj nekaj dni ostati v dunajski bolnišnici. Zaradi rane na levi roki so zdravniki izvedli tudi lažjo operacijo. Med tiskovno konferenco je avstrijski minister Broda danes zvečer izjavil, da je državno pravdniš-tvo iz Linza izdalo ukaz za aretacijo Pavla Vernerja. V čim krajšem času bodo morali proti njemu izvesti tudi sodni postopek zaradi izsiljevanja, omejitve osebne svobode, dejanja v posebno nevarnih okoliščinah in hudih telesnih poškodb. Državni pravdnik in sodnik sta danes zjutraj že izvršili sodni ogled na letališču Horsching. treh let, kakor to predvideva zakonski predlog. Svojo zahtevo so opravičili z razlogom, da «to predstavlja juridično diskriminacijo*. Ko so danes zjutraj iz časopisov izvedeli, da je bila javnost res obveščena o njihovem dejanju, so zapustili dnevno sobo in se vrnili v celice, začdi pa sd z gladovno stavko. Z gladovno stavko je začelo tudi približno 200 jetnikov v zaporu San Vittore v Milanu. Zdi se, da iz protesta proti odloku o amnestiji niso sprejeli ne kosila ne večerje. Protestno dejanje ni povzročilo hujših neredov. Zvečer se je stavki priključilo še 500 jetnikov. Preteklo noč je prišlo do precejšnjih neredov v torinskem inštitutu «Dobri pastir*, kjer so se u-prla dekleta. Približno 30 se jih je najprej zabarikadiralo v spalnico, tako da so morale nune prositi za pomoč policijo. Dekleta so med drugim zmetala skozi okno na policijo nekaj predmetov, vendar so se kmalu pomirila. Ostali del noči je potekel mimo, danes zjutraj pa so dekleta zopet začela «protestirati». Spet so prihiteli agenti in jih »pomirili*. Dekleta se pritožujejo zaradi hrane in obvezne prisotnosti pri maši, poleg tega zahtevajo specializirane asistentke in ne nune. Dekleta se tudi pritožujejo, ker z razliko od drugih jetnikov, ne bodo deležne amnestije. Inštitut »Dobri pastir* je razdeljen na tri dele: o-pazovalni center, oddelek za »neporočene matere* in za prevzgojitev. V inštitutu živijo v glavnem mladoletna dekleta. Do neredov je prišlo v oddelku za prevzgojitev, katerega ravnateljica je pred nekaj dnevi odpotovala v Rim. Za zadevo se sedaj zanima sodišče za mladoletne, ki je seveda uvedlo preiskavo. Predsednik sodišča se je pogovoril s petimi dekleti, ki so v imenu vseh 120 »gostinj inštituta* postavile svoje zahteve in razložile, v kakšnih pogojih živijo. Gladovno stavko so izvedli tudi jetniki v zaporu Santa Maria Ca-pua Venere pri Caserti. 350 jetnikov iz solidarnosti do drugih italijanskih jetnikov in iz protesta proti zakonskemu predlogu za amnestijo ne sprejema hrane. Delegacija jetnikov je ravnatelju zapora povedala in razložila razloge stavke. Ravnatelj je obljubil jetnikom, da bo s telegramom obvestil ministrstvo o njihovih zahtevah. Tudi v tem zaporu vsekakor ni prišlo do hujših neredov. VESTI IZ SLOVENIJE Štafeta mladosti dospela v Ljubljano ob rojstnem dnevu predsednika Tita Pod pokroviteljstvom UNESCO konferenca o izobraževanju odraslih - Proslava dneva letalstva (Od našega dopisnika) 1 vsakdanja stvar, v Jugoslaviji pa LJUBLJANA, 5. — Prebivalci |-!e ljubljanska banka prva, ki se Ljubljane so danes slovesno sprejeli Je lako še bolj približala svojim štafeto mladosti, ki nosi pozdrave predsedniku republike Josipu Brozu Titu za njegov rojstni dan. Točno ob štirih popoldne je štafeta prispela na območje Ljubljane, obšla središče mesta in se napotila do letnega gledališča Križanke. Nosilce štafetne palice so vso pot toplo pozdravljali številni prebivalci Ljubljane. V tem času pa se je v letnem gledališču pred približno 4000 mladinci odvijal priložnostni program. Ta program je potekal v znamenju gesla »Mladina Ljub Ijane in njeni dosežki na področju kulture v čast rojstnega dne predsednika Tita*. V programu so nastopili recitatorji iz ljubljanskih gimnazij ter razni pevski zbori, prav tako iz ljubljanskih šol, in pa folklorna skupina «Tone Tomšič*. V imenu mladine je govoril sekretar mestne konference Zveze mladine Janez Dolničar, štafeta je davi krenila iz Maribora in prešla skozi Dravograd, Ravne, Slovenj gradeč, Velenje, Mozirje, Kamnik in Domžale do Ljubljane. Povsod po poti so prebivalci teh krajev štafeto toplo pozdravljali. V Ljubljano je štafeto prinesla na oder v Križankah Dušanka Janežič, dijakinja tretjega razreda gimnazije. Ob tej priložnosti je prebrala pozdravno pismo, ki so ga mladinci in prebivalci Ljubljane poslali predsedniku Titu za njegov 78. rojstni dan. Na slovesnem sprejemu Titove štafete so bili navzoči poleg drugih tudi predsednik skupščine Slovenije Sergej Kraigher, predsednik centralnega komiteja ZK Slovenije Franc Popit, predsednik republiške konference Zveze mladine Slovenije Mitja Gorjup in drugi. Štafeta se je po programu napo tila proti Gorenjski in prišla do Radovljice, kjer bo prenočila, jutri bo nadaljevala pot po Gorenjski in Primorski, pojutrišnjem pa jo bodo na mostu na Dragonji sprejeli hrvaški mladinci. Danes dopoldne je ljubljanska banka predstavila predstavnikom tiska prvo potujočo ekspozituro v Jugoslaviji, to je poseben bančni avtomobil, ki bo obiskoval razne od bank oddaljene kraje. Avtomobil, ki bo krožil po vsej Jugoslaviji, je prava banka v malem, to je z vsemi posli in inventarjem, kakršnega imajo vse prave banke. V tujini so takšne potujoče banke že iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiimiiiiiiivtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiimfiiiiiiiiiiniiiiitimituniiiiiiiiiiifimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia Spiro Agnew o ameriških študentih VVASHINGTON, 5. - Na nekem srečanju ameriških trgovcev v Wa-shingtonu je podpredsednik ZDA Spiro Agnew sinoči med svojim govorom zelo strogo obsodil študente za vse nerede, ki so jih povzročili in jih še povzročajo. «Prvič v zgodovini grozijo veliki državi tisti, ki imajo skoraj vse in ne tisti, ki nimajo nič*, je poudaril Agnew, «vsekakor smo kot narod dovolj močni, da lahko zatremo vsako revolucijo in ugonobim tiste, ki povzročajo nerede po cestah in se skušajo polastiti oblasti*. Po njegovem mnenju predstavlja največjo nevarnost manjšina intelektualcev, ki je sestavni del javnega mnenja — tako v vladi sami, kakor tudi v prostih, poklicih, — ne pa nasilni odpadniki, ki postopajo po univerzah in cestah. rLahko smo opazili, kako taki prezirajo poštenost in delavnost, kako se rogajo delu, previdnosti in logiki, spoštovanju samega sebe in požrtvovalnosti*, je nadaljeval podpredsednik ZDA, ane more nas torej preseneti-i idejstvo, da spadajo v te skupine ljudi, oziroma da jih sestavljajo ,izdajalci, tatovi in izprijenci, sploh pa nelogični in neracionalni ljudje*. Agneu) je nadaljeval z napadanjem na študente in intelektualce, ker «oporekajo oblast tistim, ki so končno dospeli na vrh socialne lestvice, prav oni, ki ne prihajajo iz najnižjih slojev, ampak z vrha, in kritizirajo sebi enake. Večina njiti ima nadpovprečno izobrazbo: pomanjkljivost izobrazbe bi lahko predstavljala opravičilo, ampak tega nimajo. Niti niso vsi mladi, nasprotno: opravičljivo bi bilo, ko bi bila večina črncev, ali prav teh je najmanj. Običajno ne kršijo zakonov, včasih celo sodelujejo pri njih sestavljanju in snovanju, ali celo pri uveljavitvi. Take ljudi najdemo v vseh slojih in delih tiste družbe, ki sodeluje pri ustvarjanju javnega mnenja, na univerzah, pri množičnih občilih, v vladi, med pripadniki prostih poklicev. Navadno so polni sami sebe in tiste domišljavosti, ki izhaja iz dogmatizma in prepričanosti o neki resnici.* rčas je,* je zaključil simpatizer grških polkovnikov, tda tisti, ki verjamejo v ‘tradicijo ameriške kulture’ organizirajo 'intelektualni protinapad'. Ameriška družba mora slediti pametnim in premišljenim spremembam, ki predstavljajo edino jamstvo za racionalni napredek.» DETROIT, 5. — Podoben ponor je imel v Michiganu minister za poštno službo Winton Blount. iBe-bavost ameriških študentov je do- segla že tako stopnjo, da nekateri sploh niso sposobni, da bi obiskovali univerze, kaj še, da bi izbirali fakultete in sistem, ki naj bi jim nudil naslov, ali osebe, ki naj jih poučujejo. Na žalost jih celo nekateri predstojniki poslušajo, jemljejo v poštev in mimo prenašajo njihovo bebavost. Vsekakor bo ameriška družba preživela revolucijo mladih*, je zaključil Blount, hupajmo samo, da bo družba čimprej spregledala in obsodila njihovo civilno neubogljivost*. Verjetno sta podpredsednik Agneiv in minister Blount med svojima govoroma mislila na študentovske demonstracije proti vojni v Vietnamu, Kambodži in Laosu, na gladovne stavke in pohode miru, s katerimi ameriški napredni intelektualci skušajo opozarjati družbo in še dojemljive ljudi na tslepo ulico*, v katero zahaja ameriška družba. Po njunem mnenju je to opozarjanje in sensibiliziranje necivilno in nezrelo, vzrok vsemu temu pa naj bi bila študentovska bebavost. Morda pa so le študentje in napredni intelektualci edini, ki so pravilno razumeli napetost in nevarnost, ki jo ameriška vlada in oblasti ustvarjajo s pokoli v Vietnamu, s pošiljanjem orožja v Izrael in s podpiranjem grških polkovnikov. strankam. V Ljubljani se je danes začela tridnevna konferenca, ki jo je pod pokroviteljstvom UNESCO pripravil inštitut za sociologijo iz Ljubljane. Tema konference je izobraževanje odraslih in njhovo vključevanje v proizvodnjo in družbene spremembe. O tej temi bo govorilo 19 re feratov, ki so jih pripravili sociologi iz Kanade, ZDA, Češkoslovaške, Italije, Poljske, Avstrije, Anglije in Jugoslavije. Ob današnjem začetku konference so udeležence pozdravili član republiškega izvrš nega sveta dr. Vladimir Bračič, predstavnik UNESCO prof. Peter Bertelsen iz Pariza in predsednv ca jugoslovanske komisije UNESCO Marija Vilfan. Na letališču Brnik pri Ljubljani se je danes sestal organizacijski odbor za proslavo dneva letalstva, ki bo na Brniku v dneh od 21. do 25. maja. Na tej veliki prireditvi bodo prikazali vojaški piloti svojo sposobnost, hkrati pa bodo prikazali tudi nagel razvoj jugoslovanskega civilnega letalstva. Letalska in radarska tehnika, letala vseh ti- pov, helikopterji domače konstrukcije, rakete zemlja-zrak, nadzvočna letala so samo del dolgega seznama raznih predmetov in aparatov, ki jih bodo razstavili. Pričakujejo, da bo te dni obiskalo Brnik približno 250.000 ljudi; posebno številni bodo učenci iz mnogih slovenskih šol, dijaki in študentje, ki bodo z zanimanjem spremljali vrsto akcij športnih padalcev. Predstavnik letališča Ljubljana se je še posebej zavzel za to, da bi v prazničnih dneh privabili na letališče Brnik šolsko mladino iz vse Sloverije. D. Košmrlj VIGO, 5. — Silen požar je izbruhnil danes na petrolejski ladji «Iolycommander», ki je plula ob sevemozapadni španski obali. Reševalcem je uspelo, da so z ladje rešili 39 članov posadke, gasilcem pa ni usp>elo, da bi pogasili požar, ker gori tudi petrolej, ki je ušel iz ladijskih rezervoarjev. Obstaja nevarnost, da ladja eksplodira, če ne bo gasilcem uspelo pravočasno pogasiti plamenov. Zdi se, da je prišlo do nesreče, ker je ladja trčila ob čer, ko se je oddaljevala od Viga. kaj pomembnejših sindikalnih voditeljev. Tako so na primer aretirali v Madridu Cipriana Damiana Gonzalesa, ki je eden od vidnejših predstavnikov španskega ilegalnega sindikalnega gibanja. Damiano Gonzales je tiskalniški delavec po poklicu. Star je že 50 let, od katerih jih je že 12 preživel v Francovih zaporih. Potem, ko so ga pred nekaj leti ponovno aretirali, se mu je posrečilo, da je zbežal v inozemstvo. Španske oblasti so ga tedaj obsodile na 18 let zapora. Leta 1967 se je vrnil v Španijo, da bi pomagal pri reorganizaciji španskega sindikalnega gibanja. V trenutku, ko so aretirali Gonzalesa, se je polioiji posrečilo, odkriti tajno tiskarno, kjer so tiskali glasilo sindikalne zveze »Panorama*. V zvezi s tem odkritjem so policisti aretirali šest mladih tiskalniških delavcev. Tik pred 1. majem so aretirali tudi številne študente. Omeniti je še treba, da so katoliške delavske organizacije zaprosile oblasti za dovoljenje, da se berejo maše zadušnice za delavce, ki so preminuli v preteklem letu. Špansko javnost zelo zanima v tem trenutku potek sodnijskega postopka proti osebam, ki so odgovorne za ogromne goljufije v zvezi s poslovanjem podjetja »Matesa*. To podjetje je prejelo od države kredite za 'izvoz v inozemstvo v višini okoli 10 milijard peset (okoli 90 milijard lir). Oblasti so pozneje ugotovile, da je bil izvoz le na papirju. V afero so zapletene številne vplivne politične osebnosti. Druga sekcija madridskega sodišča je že izdala zaporna povelja za številne funkcionarje, med katerimi so tudi državni podtajniki. Postopek proti odgovornim osebam pa se je zataknil, ko je bilo treba sklepati glede nekaterih ministrov. Zato je sodišče odklonilo svojo pristojnost ter poslalo akte španskemu vrhovnemu sodišču. Sporočili so, da se bo v kratkem sestalo na plenarni seji več kot 70 sodnikov članov vrhovnega sodišča. Zdi se, da bo moralo vrhovno sodišče preiskati dejavnost nekaterih bivših ministrov, ali pa celo ministrov v sedanji sestavi španske vlade. Sem spadajo: bivši finančni minister Espinosa San Martin, bivši minister za trgovino Garcia Monco, in sedanji m'nister za zunanje zadeve Lopez Bravo, ki je bil za časa sleparskega poslovanja podjetja »Matesa* minister za industrijo. Vrhovno sodišče bo moralo uvesti oreiskavo o poslovanju podjetja, sestaviti obtožnico dn poklicati na odgovornost prizadete. Sledila bo obravnava, ki bo morala biti Ja!j na. Politični opazovalci menijo,j* bodo oblasti skušale odvzeti v* aferi politično obeležje in da prav zato skušale izvajati zelo s" go preiskavo. Medtem se je zvedelo, da je špf* ski parlament »cortes* odobril & zenski postopek proti bivšemu V slnnon* Cnevasii ki ie bil 00 slancu* Cuevasu, ki je bil - . bruhu afere podtajnik na mi®5 stvu za industrijo. Gladovna stavka Manolisa Glezosa ATENE, 5. — Bivši voditelj. ške komunistične stranke Glezos, ki so ga aretirali in takoj po državnem udaru aPrl!artt ta 1967, je danes začel z stavko, da bi «prepričal» naj izpustijo politične zaroo“£ Glezos je zelo poznan že iz nacističnih bojev, ko je z le povlekel nacistično zastavo nadomestil z grško. Glezos jej"^ tisku, da namerava s prote.ko 1*^,1 Zaradi »omejitve* amnestije Protestna akcija pripornikov v Koroneu V okviru stavkovnega gibanja v italijanskih jetnišnicah zaradi omejitve amnestije, so včeraj protestirali tudi priporniki v koronejskih zaporih. Priporniki zahtevajo namreč, da izenačijo pri priznanju amnestije na vadne prekreške s političnimi. V koronejskih zaporih so priporniki protestirali tako, da so zavrnili kosilo. Kaže, da poteka protestna akcija disciplinirano. ljalo neko novo koprsko r. } ■ pomorski turizem skupaj a grajskim podjetjem IntereksP^ podjetje, ki se prav zdaj uS7j 4 namerava nabaviti še dve ladji in nekaj drugih pbro j/ pomorski turistični promet- I SL* Pai '*ak ] 2M s« t o . Ja«* iS* vS s iaslgc N*” Ntev pomorski turistični proi— ladje bi služile predvsem stični promet med jugosj°v in italijanskimi pristanišči- 'no *st,^ V s> Seja finančnega odbora dežele Pod predsedstvom dc*e!fl bornika za finance dr. Tripj^ je sinoči sestal v Trstu g 'Posvetovalni odbor za vprašanja. Na dnevnem rcO t bj nadaljevanje aktualne raZV ............bT ‘'evi finančnem položaju dežela® ki ga v prvi vrsti označbo* izredno visokih pasivnih"* v bankah. Deželni svet®!, v nekaterih svojih izjavah šanjih opozicije ocenili ostankov na celih 124 n*ij Na predlog dr. Lucchiaj^ odbora, se je odbor za ločil, da bo začel posv®1 važnejšimi in vpeljanim*. f mi krajevnimi ustanova^ zaprašil tudi za nasvete ■ SvJ-i k § Ourtijj knjigovodstvom in drug*n duralnimi vprašanji dežele^ V drugem delu seje so fji razpravljali o davčnih F| dežele v zvezi z bližajočo Laj reformo v državi. Za nari i globitev vprašanja je od#0^« ustanoviti posebno delov*1® s p K* UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTEOOH3 6, d., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Utica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 950 Ur - vnaP^jj letna 2.700 lir, polletna 5.200 Lir, oeloletna 9.600 Ur, letna naročnina za Inozemstvo 15.500 tir, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dlnnrlev) letno 100 din (10000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OUI.ASI: Cena; Za vsak mm v širim enega stolpna trgovski 150, finančno-upravni 250, legalni 400, osmrtnice 150 Mr • ) si 50 Ut beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino Se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletk Pubbltoltš Italiana« - Odgovorni uredrdk S.,t\isi.\\ KENKO - Izdaja m r.is'-.a Založništvo tržaškega tiska, Trst.