Poročila o potovanjih
Na domačem knjižnem trgu se je v zadnjem času povečalo števi-lo del, ki jih ponavadi uvrščamo v POTOPISNO LITERATU-RO. Saj je bil že skrajni čas, menijo redni spremljevalci to-vrstnih knjig, ki so zaman spra-ševali po novitetah.
V slovenski literaturi imajo potopisi že lepo tradicijo in pred-stavljajo nepogrešljivo osvežitev med tako imenovanimi poučnimi književnimi vrstami, kamor jih potiska teorija. V prejšnjem sto-letju so se celo tako razmahnili, da so dobili tudi svoje zabavne oponašalce. Fran Erjavec je na priliko popisal, »Kako se je Sli-narju z Golovca po svetu godi-lo«, pa še »Pot iz Ljubljane v Ši-ško« je ovekovečil.
Najbrž bo držalo, da je poto-pis v bistvu poročilo o potova-nju. Kot tak lahko pomeni: - ali napotek popotniku (opis pokra-jine, prometnih povezav ipd.) kot reportažno zastavljen vodič, - ali pa imamo opravka z lepo-slovnim potopisom, kjer je v ospredju literarno sporočilo; takrat govorimo o potopisnem romanu ali vsaj esejističnem delu.
Za velik del bralcev so te knji-ge nekakšen nadomestek za vse dražja potovanja s turističnimi agencijami ali v lastni organizaci-ji. Predvsem pa seveda še vedno predstavljajo dobrodošlo infor-macijo in dopolnilno branje o deželi, kamor pač načrtujemo svojo pot. In še največkrat: vir spoznavanja neznanega. Prislu-škovanje klicu daljnih svetov. Opisovanje prehojene, največ-krat prevožene ali preletene po-ti, je seveda povsem nekaj dru-gega, kot če si opis iste poti pre-
beremo v kakem turističnem vo-diču. Sicer pa teh priročnikov tako ali tako ni vedno na razpo-lago, vsaj ne za tiste predele sve-ta, ki še niso steptani od sledov »agencijskih« turistov.
Pri Prešernovi družbi so Fran-cu Šetincu izdali knjigo OKOLI SVETA DO SAMEGA SEBE. Avtorja kot pisca že poznamo po prikazu utripa različnih dežel, ki so se mu predstavljale na števil-nih uradnih potovanjih (»Razda-lje se krajšajo«). Tudi v najno-vejšem delu prihaja do izraza dejstvo, da imamo opravka predvsem z novinarskim pere-som, ki pa se hkrati ves čas zave-da vloge politika. Posebno doku-mentarno vrednost in hkrati za-nimivost pomenijo ti prikazi tudi zato, ker snemajo stanje posa-mezne dežele skozi daljše časov-no obdobje in ponujajo določene sklepe o razvoju oziroma naza-dovanju teh družb.
Gibljemo se po štirih celinah, (saj nismo odvisni od avtoštopa): od Poljske, Italije, Češke, NDR, Švice, Anglije, Norveške, Grčije do SZ, ZDA, Afrike, Mehike, Nikaragve in Paname. Poleg šte-vilnih svežih podatkov, tudi fo-tografij ne manjka, so v ospredju srečanja z ljudmi, jedrnati zapisi pogovorov, opažanj in razmi-šljanj. Pa najsi je šlo za častno članstvo v pionirski organizaciji v Darhanu, izstrelitev apolla ali pa burna doživetja pri lovu na bivola s Pigmejci. Vsako potova-nje mu je krajašlo razdaljo do samega sebe. Saj je navsezadnje že Primož Kozak naprtil svoje-mu Petru Klepcu v Ameriki izja-vo, da s potovanjem v tujino gre-mo v bistvu vase.
Albin Buttolo