V ponedeljek proti večeru je zagorelo v Matkovem kotu, ognjeni zublji pa so Matkovlm v celoti uničili prelepo hišo. Škode je po prvih ocenah za 25 milijonov tolarjev, solidarnost dobrih ljudi pa
tudi tokrat ni in ne bo zatajila. (Več na 20. strani).
U (foto: jp)
številka 2
četrtek 18. januarja 1996 130 tolarjev
Konec tedna bo suho zimsko vreme.
V	Premogovnik prihajajo nove moči
Oživljanje zaposlovanja
V	Premogovniku Velenje zadnjih deset let intenzivno zmanjšujejo število zaposlenih z upokojevanjem, odpravninami in drugimi "mehkimi" metodami. Od leta 1986, ko je imel Premogovnik 5500 zaposlenih, pa do konca leta 1995, se je število zaposlenih zmanjšalo za 1500.
Čeprav bodo ta trend še nadaljevali, so po nekaj sušnih letih, v januarju zaposlovanje spet oživili.
Prvi novi delavci so se zaposlili v začetku januarja, 18 jih je bilo, do konca meseca pa jih bo delo v Premogovniku dobilo še 15. Načrtujejo, da bodo letos zaposlili tudi vse, ki bodo uspešno opravili šolanje na rudarski poklicni šoli.
■ mkp
Plinifikacija Skal in Hrastovca
Slovesno na
Čančevem vrhu
liili
Bili
Kaj me briga kdo je lastnik podjetja, pomembno je, da imam redno delo in plačo, da preživim! Morda je takšno razmišljanje v teh časih res na mestu, kaj pa bodo porekli bodoči časi? Že nekaj let je minilo od dneva, ko so iz , ?gornje Savinjske doline odfrčali nazarski Mali Gospodinjski aparati. Vsa opozarjanja, dokazovanja, vsa prizadevanja šo bila zaman. Mali gospodinjski aparati so res Se v Nazarjah, prav tako je v Nazarjah še Glinovo Pohištvo, ki je pred nedavnim odfrčalo za gospodinjskimi aparati. Obakrat je bila bitka vnaprej izgubljena, še posebej v primeru Pohištva, saj je bila ponudba zaposlenih za odkup vedno prenizka; najslajši je pač denarna roko, naj ga prinese kdorkoli in kolikorkoli. V nazarskem Pohištvu je že bilo tako. Ga bodo odtehtale obljube in veliki načrti novih lastnikov? Čas bo prinesel svoje, delo in odrekanja delavcev iz obeh dolin v minulih letih in desetletjih so . danes že pozabljena. Dolga leta največji v Zgornji Savinjski dolini frčijo na tuje, kdo bo,naslednji in kaj bo še ostalo majhnim?
Čakanje
* !
§n
SKALE - HRASTOVEC, 17. Januarja - S priložnostno svečanostjo so v Škalah In Hrastovcu včeraj, v sredo, obeležili dokončanje prve faze plinifikacije tako Imen-ovene severne veje. Sloves-
Četrtek, 11. januarja - V Slovenj Gradcu so razglasili rezultate akcije izbora "Slovenskega traktorja leta 1996". Slovenski traktor leta 1996 je Zetor 43 40.
U(ek)
mobitel
d.d.
PE Celje, Lava 7
Tel.: 451-334
Dobava in montaža mobilnih telefonskih priključkov
DEMO CENTER VELENJE, Stari trg 36
Tel.: 852-890
nost z odprtjem glavnega ventila Je potekala v krajevni skupnosti Škale- Hras-tovec na Čančevem vrhu.
Dogodek so najbolj težko pričakovali tisti uporabniki plina, ki bodo prišli najprej na vrsto, teh pa je približno 70.
Ko bo naložba povsem končana in bodo lahko na plin priklopili vse naročnike, se bo v severnem delu Mestne občine Velenje s plinom ogrevalo okoli 300 objektov.
Več o včerajšnjem dogodku in načrtih v prihodnji številki Našega časa.
■ Milena Krstlč - Planine
ISSN 0350-5561
9

Listino o razglasitvi Zetorja 43 40 za "Slovenski traktor leta 1996" je prevzel direktor Gorenje Trgovina, Alojz Kovše ( na
sliki v sredini)
v<
i
PREDSTAVNIŠTVO I v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704
9770350556014
2 NAS €AS
DOGODKI
18. januarja 19$!
Nop-ine
Območna jgospjodarska^zbomica Velenje
Gorenje Elektronika •••••••••••••••
Kmalu drugo poplačilo upnikov
Gorenjevo podjetje Elektronika v stečaju je lansko leto prvič delilo stečajno maso in upnikom poplačalo okrog 30 odstotkov glavnic terjatev. Predvidoma v začetku februarja bo na vrsti ponovno poplačilo terjatev, saj so v minulem obdobju uspeli zbrati še dodatna sredstva stečajne mase. Tretje in verjetno zadnje poplačilo naj bi bilo sredi letošnjega leta.
UjP
V	Premogovnik prihajajo nove moči
•••••••••••••••••••••••••a
Oživljanje zaposlovanja
V	Premogovniku Velenje zadnjih deset let intenzivno zmanjšujejo število zaposlenih z upokojevanjem, odpravninami in drugimi "mehkimi" metodami. Od leta 1986, ko je imel Premogovnik 5500 zaposlenih, pa do konca leta 1995, se je število zaposlenih zmanjšalo za 1500.
Čeprav bodo ta trend še nadaljevali, so po nekaj sušnih letih, v januarju zaposlovanje spet oživili.
Prvi novi delavci so se zaposlili v začetku januarja, 18 jih je bilo, do konca meseca pa jih bo delo v Premogovniku dobilo še 15. Načrtujejo, da bodo letos zaposlili tudi vse, ki bodo uspešno opravili šolanje na rudarski poklicni šoli.
■	mkp
Omejitve klicev na komercialne številke 090
Trajanje pogovorov le 30 minut
Telekom Slovenije in Zveza potrošnikov Slovenije sta se decembra dogovorila za uvedbo nekaterih ukrepov za takoimeno-vane komercialne številke in servise 090. Bistvene novosti so tri.
V	skupnem sporočilu za javnost jih objavljata Telekom in Zveza potrošnikov Slovenije.
Prvi ukrep je, da je trajanje pogovorov omejeno na 30 minut, drugi, da so pri storitvah za odrasle številke uporabnikom na voljo le med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj, tretji pa, da na pismeno zahtevo naročnika Telekom Slovenije onemogoči klice na komercialne številke z njihovega telefonskega priključka.
V	tem mesecu bodo ustanovili tudi neodvisno komisijo, ki bo skrbela za vsebino, obseg, obliko, kakovost in trajanje komercialnih storitev 090. Prva naloga komisije bo priprava kodeksa obnašanja, ki bo obvezujoč za vse tri strani: ponudnike, Telekom in uporabnike.
■	mkp
Previsoko zastavljen proračun
Pred sprejemom republiškega proračuna, je želelo vodstvo območne gospodarske zbornice Velenje seznaniti poslance In svetnika s pripombami, ki jih imajo na oblikovani predlog gospodarstveniki tega območja. Večina je zaskrbljenih, ker meni, da je proračun previsoko zastavljen, da lahko s preveliko porabo, zgodba o slovenskem uspehu, kaj hitro zbledi.
Gospodarstveniki so nezadovoljni, ker jih proračun preveč obremenjuje. Prav tako ne morejo razumeti, zakaj v državi nihče prav nič ne naredi, da bi se zmanjšala siva ekonomija. Zaenkrat država pobira davke tam, kjer je to najbolj enostavno, v utečenih gospodarskih sistemih. Še vedno pa je tudi, kljub zadnjim spremembam zakonodaje, močno radodarna s socialnimi pravicami. Glede na to, da je Savinjsko šaleško področje, ki ga pokriva velenjska območna gospodarska zbornica, pomemben izvoznik, so se hudovali tudi nad znova izredno slabim posluhom do izvoznikov. Čeprav jc sprva kazalo, da bo letos za stimulacije izvoza namenjenih 10 milijard tolarjev, je v predlogu zapisnih le 10 milijonov.
Menili so tudi, da predvidenega 23 odstotkov bruto
družbenega proizvoda za naložbe, ne zagotavlja načrtovanega razvoja Slovenije, znova pa so tudi predlagali čim prejšnjo spremembo pokojninske zakonodaje in menili, da mora Gospodarska zbornica Slovenije podpreti vse aktivnosti za čim prejšnjo vzpostavitev Slovenije kot pravne države.
Borut Meh iz Gorenja je opozoril, da se v Sloveniji, ko ocenjujemo gospodarske rezultate, vse preradi primerjamo z letom 1990, ko smo zaradi izgube jugoslovanskega trga preživljali veliko krizo. Po njegovem bi se morali primerjati z
je. Hudoval pa se je tudi nad slabim posluhom do izvoznikov, ob tem pa menil, da država s svojo monetarno politiko, stimulira predvsem uvoznike. Od državnega zbora pričakuje, da naredi strategijo gospodarskega razvoja.
Gvido Omladič iz Ere je opozoril na to, da Slovenija nima strategije na področju trgovine, kar povzroča, da dobivajo tujci najugodnejše trgovske lokacije, ki bodo dolgoročno povzročile, da bo domačega blaga vse manj v trgovinah. Kljub dolgoletnim opozorilom nihče prav nič ne stori na področju plačilne
uspešnim letom 1986. Če bomo izpolnili zelo optimistično zastavljene letošnje gospodarske plane, bomo namreč dosegli le 70 odstotkov takratne realizaci-
nediscipline, kar povzroča veliko težav grosistom (polovico Erinih poslov je takšnih), nihče pa tudi ne stopi na prste "švercerjem". Takšnih trgov-
Izšel je zbornik Zoisovih štipendistov
Včasih smo Zoisovim štipenistom rekli nadarjeni učenci, dijaki in študentje. To so tisti, ki so si pridobili pravico do Zoisove štipendije na osnovi visokih intelektualnih ali umetniških sposobnosti, na osnovi tega, kako te sposobnosti uresničujejo v šoli ali izven
nje. "Na žalost pa zaenkrat tudi na osnovi cenzusa, proti kateremu pa se že leta in leta borimo," pravi Srdan Arzenšek, vodja oddelka za poklicno svetovanje in štipendiranje na velenjski območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje.
/O
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
OBVESTILO
V vsakoletnih načrtih poslovne politike LB SB Velenje d. d. je ustvarjanje zaupanja in zadovoljstva med komitenti eden izmed tistih ciljev te politike, na katerih gradimo vse ostale aktivnosti.
Da ti cilji ne bi ostali zapisani le na papirju, dokazujemo s tem, da smo takoj v začetku novega leta spremenili odpiralni čas naše EKSPOZITURE V ŠOŠTANJU, ki od 1. 1. 1996 dalje posluje tudi ob sobotah od 7. do 12. ure.
Ekspozituram Rudarska in Mozirje, ki so ob sobotah poslovale že v preteklih letih, se je torej v letu 1996 pridružila tudi ekpozitura Šoštanj.
Prepričani smo, da bo ta odločitev naše in vaše banke sprejeta z zadovoljstvom, posebej med občani Šoštanja in njegove okolice.
V Sloveniji so se spet začeli ukvarjati z nadarjenimi mladimi ljudmi leta 1986. Akcija štipedi-ranja ali podpiranja je potekala tudi v 70. letih, a je bila iz političnih razlogov ukinjena. "Leta 1986 pa smo spet zbrali toliko denarja, volje in strokovnega znanja in se spet aktivno posvetili temu delu."
Ko so v sredo, 17. janauija, v Slovenj Gradcu v organizaciji velenjske ebotc Republiškega zavoda za zaposlovanje govorili o aktualnostih na področju zaposlovanja, so prisotnim predstavili tudi
Zbornik Zoisovih štipendistov, ki je izšel konec preteklega leta. "Urejanje zbornika in urejanje materiala je potekalo s pomočjo posameznih enot zavodov za zaposlovanje v celi Sloveniji, zbrali pa so ga v Ljubljani. Največ zaslug za to ima gospod Janez Zaleznik, ki je v zbornik vložil veliko truda in časa. Že leta in leta ugotavljamo, da znamo nadarjene ljudi uspešno odkrivati, to pomeni bodisi s testi intelektualnih in drugih sposobnosti, da jih znamo spobujati v šoli, da pa nismo dovolj naredili na prehodu od
takrat, ko nadarjen mlad človek konča s šolanjem in ko se želi zaposliti," pravi Srdan Arzenšek. Ker so na tem področju ugotavljali velik primanjkljaj, ima zbornik prav ta namen: predstaviti Zoisove štipendiste, ki so v zaključnih letnikih študija in ki se bodo v bližnji prihodnjosti želeli zaposliti.
Zbornik Zoisovih štipendistov je namenjen vsem ljudem, ki želijo imeti kakršen koli stik z intelektualno špico, kot temu pravijo, torej z ljudmi, ki zmorejo več, hočejo več in znajo več.
■ Milena Krstič - Planine
skih poslov naj bi bilo Sloveniji že skoraj tretino. Mo domačega gospodarstva p znižujejo tudi investicijsk družbe z dogovorno politik odkupovanja deležev podjeti od republiškega sklada.
Milica Tičič, Figaro, se j prav tako zavzela za izdelavi strategije slovenskega gospo darskega razvoja ter z racionalizacijo davčne zakon odaje, ki do vseh ni enaka.
Tone Vrhovnik, ZKJ Mozirje je ob tem povedal, d slovensko kmetijstvo sicer im; strategijo, pa na žalost niti nosiln programi nimajo podpore, da b se lahko ustrezno razvili in prib Užali zahtevam, ki nas čakajo ol vstopu v evropko unijo.
Janko Lukner, Premogov nik Velenje, je prav tako opozo ril na neukrepanje ob nepo branih davkih in podprl spremembo pokojninske zakonodaje
Ivo Verzolak, poslanec, j« opozoril na nemoč, ki jo imajo m tem področju posamezni poslanci, med drugim zaradi tega, ker je časovna stiska nemogoča, kei morajo sprejemati toliko novih zakonov. Pozdravil je takšne obliko sodelovanja z gospodarstveniki in predlagal, da naj bi bila ta še bolj konkretna, skupaj bi oblikovali amandmaje, ki bi jih nato prenesel v državni zbor.
Tudi poslanec mag. Franc Avberšek je povedal, da se izgubljajo v številu zakonov, ki jih morajo sprejeti, na leto jih je kar okoli 200. Podprl pa je oblikovanje gospodarske strategije, ki bi morala biti kratka in konkretna.
Dr Jože Zupančič, svetnik, je povedal, da so se obravnave proračuna v državnem svetu temeljito lotili in bili pred tem tudi podrobno seznanjeni s pomisleki slovenskih gospodarstvenikov. Za to je poskrbel Dagmar Šuster, podali so tudi številne pripombe, in če te ne bodo upoštevane v dovolj veliki meri, bodo proračun tudi zavrnili.
Problemov je torej veliko, zato se bodo v podobni sestavi na to temo še enkrat dobili in oblikovali tudi konkretne predloge, ki jih bodo lahko poslanci in svetnik prenesli tudi v državni zbor oziroma svet.
■ M. Zakošek


Zmrzali in odjuge
Nekateri pravijo, da dve največji središči na nekoč dokaj enotnem območju, Velenje in Celje, že dolgo nista bili tako vsaksebi kot v dneh pred novim letom in potem še enkrat v dneh po njem. Za to pa niso bili krivi kakšni novi vsebinski prepiri ali boj za "prvenstvo " ali za kakšen nov regijski center. Kriva je bila narava. V teh dneh se je znova izkazalo, kako ozko prometno grlo pomeni cesta med Vinsko goro in Veliko Pirešico. Poleti je sicer lepo voziti v senci dreves, ta ista drevesa lahko pomenijo velike ovire, če klonejo pod težo snega ali žleda.
Cesto med tema dvema centroma so torej zaprla drevesa, cesti med Ljlihnim in Lučami pa grozi, da jo ho zaprl denar. Pravi čudež se namreč godi ob tej cesti v Zgornji Savinjski
dolini. Bolj ko govorijo o tem, kako potrebna je popravila, bolj ko obljubljajo denar za obnovo, manj je tega denarja. Zadnja odjuga je spet odnesla nekaj že obljubenega denarja. Ljudje tam okoli že ne vedo več, kaj bi naredili. Pa so se menda zdaj spomnili trika, kije včasih uspeval. Na tekmovanje pasjih vpreg v Logarsko dolino so povabili tudi slovenskega premiera. Tako se bo moral peljati po tem klavrnem cestnem odseku. Če le ne bo ubral spet uveljavljene poti pomembnih politikov. Da se ti ne vozijo, ampak letijo. Obnova tega cestnega odeka traja že tako dolgo, da so nekateri že pozabili, kdo je zadal temu delu ceste zadnji "smrtni" udarec. To je seveda še vedno posledica hude vodne ujme, kije pred leti prizadela to
območje. Takrat se poplavi vode sledile poplave obljub. Voda je odtekla, z njo so počasi odtekle tudi nekatere obljube.
Zdaj se zaradi vode, vendar precej drugačne zatika tudi na povsem drugem koncu "našega" območja. In tudi tukaj naj bi pomagal sam naš premier. V Rogaški Slatini vre. Vre zaradi tamkajšnjega vrelca. V agoniji reševanja zdravilišča, tega nekoč paradnega konja našega tovrstnega turizma, so tudi nekatere rešitve, zaradi katerih mnogi vijejo roke v nebo. Mednje naj bi sodila tudi prodaja rogaških vrelcev ljubljanski Kolinski. Zaradi podpisa pogodbe so nekatere glave že padle, nekateri si zdaj močno prizadevajo, da bi padla še pogodba o prodaji sama. Toliko nerazjasnjenih stvari se kaže
skozi sicer kristalno čisto vodo, da je potrebno novo preverjanje. Kdaj bo končna rešitev in kam se bo. nagnila, nihče ne ve, ali vsaj noče napovedati. Čudna so pota lastninjenja in vsega drugega, kar se pojavlja zraven.
Čudna so še kakšna druga naša pota. V žalski občini se kopja ne lomijo le zaradi prepirov o tem, ali naj ostanejo v enotni komuni, ali naj se razdelijo, lomijo se tudi zaradi denarja, ki naj bi ga dobili kot nadomestilo za avtocesto. Tega morajo uporabiti za pridobitev novih kmetijskih zemljišč, in v okolici Vranskega so prepričani, da mora denar ostati pri njih, ne pa se porazgubiti po vsej občini. In takih, ki jim je žal, da niso izbojevali boja za samostojno očino, je ob tem primeru zdaj še več. Če bi bil človek vedež, ne bi bil revež, bi rudi ob tem kdo porekel.
m (k)
18. januarja 1996
AKTUAU.U
msrmn
Občina Šmartno ob Paki
Vaške skupnosti so zaživele
"Takoj po ustanovitvi nove občine Šmartno ob Paki, nastala je iz krajevnih skupnosti Šmartno in Gorenje, smo se odločili, da zaradi njene majhnosti obe krajevni skupnosti ukinemo in ustanovimo deset vaških skupnosti s svojimi odbori. Za ta namen je naš občinski svet imenoval odbor za delovanje vaških skupnosti, v katerem so predsedniki vseh vaških skupnosti in predsednik občinskega sveta Bojan Kladnik," pravi predsednik tega odbora In podžupan Martin Hrastnik, ki je s svojim namestnikom seveda tudi član.
Pri tem jih je vodila zlasti saj smo denar na ločen račun
želja, da bi "oblast" neposredno približali ljudem, da bi krajani sami skušali reševati svoje vsakdanje probleme, da bi na njih opozarjali in svoje želje in pobude preko odbora sprotno posredovali občinski upravi in občinskemu svetu. Julija in avgusta so po vseh desetih vaseh izvedli sestanke, ustanovili skupnosti in izvolili odbore, ki jih je kasneje potrdil občinski svet.
"Že na teh sestankih smo se veliko dogovorili, zelo podrobno smo opredelili vse težave in potrebe in z njimi seznanili občinsko upravo in svet. Teh je veliko in povsem razumljivo je, da vseh ne/ moremo rešiti in odpraviti preko noči, zato smo naredili še prednostno listo. Tu je problematika cest, igradnja kanalizacije med Šmartnim in Rečico, vodovod in cesta v Podgori, avtobusna postajališča in še marsikatera "drobnarija", ki pa krajanom veliko pomeni. Vsega tega lani seveda nismo uresničili,
pričeli dobivati zelo pozno, prehitela pa nas je tudi zima. Ob tem smo seveda opravili vse potrebne aktivnosti, izvajalci so izbrani in čakamo le še na primerno vreme, seveda pa nas pomladi in kasneje čaka še kup drugih nalog," dodaja Martin Hrastnik.
Ko so pred nedavnim na seji odbora ocenjevali lansko delo in opredeljevali bodoče načrte in naloge, so posebno pozornost namenili plinifikaciji. Zanjo je posebej zagrizla Gorenjeva Keramika, pa tudi občani niso prav ravnodušni. Morda tudi zato, ker jih je malo strah velikih plinskih rezervoarjev ob Keramiki v vasi Gorenje. Dogovorili so sea, da bodo najkasneje do konca januarja v občini izvedli poizvedovalno anketo in se na njeni podlagi odločali naprej.
"Seveda se po vaseh nismo ubadali le s komunalnimi in podobnimi zadevami, počeli smo še marsikaj drugega. Nismo namreč pozabili na družabnost in smo tudi v sodelovanju s
Martin Hrastnik: "Dobro smo zastavili delo in to Je pogoj bodoče uspešnosti"
šmarskim turističnim društvom poskrbeli za družabnost, za vesele in prijetne prireditve. Ob vsem ostalem naj omenim lepo uspele vaške igre, ki smo jim želeli dodati še zimske, pa nam je zagodla odjuga. Res bi se lahko odločili za kakšno smučarsko središče, vendar hočemo igre pripravili na "svojem" terenu, da bo z nami uživala tudi množica naših občanov."
Podžupan in predsednik odbora za delo z vaškimi skupnostmi v šmarski občini Martin Hrastnik je z veseljem poudaril še uspešno delo zimske službe. V vseh vaseh so se namreč dobro organizirali in ob minulem obilnem sneženju v zadovoljstvo krajanov ni bilo večjih težav. Dobro so torej zastavili delo in to bo še kako dobrodošlo, ko se bodo od pomladi naprej lotili številnih novih nalog.
Mjp
Zgornja Savinjska ^dolina
V nesreči je lokalna samouprava zatajila
Od Štefanovega naprej, torej od 26. decembra, so izrazito neugodne vremenske razmere na celotnem področju Zgornje Savinjske in Zadrečke doline povzročile ogromno težav na telefonskem in posebej na električnem omrežju. Med novoletnimi prazniki so delavcem nazarskega nadzorništva Elektra Celje mnogi priskočili na pomoč, skoraj nerazumljivo pa se to ni zgodilo nekaj dni pozneje. V času torej, ko so dež, led in žled električno omrežje poškodovali še bolj kot težak sneg pred tem. Usklajevanje akcije med Eiektrom Celje, novimi občinami In drugimi dejavniki je tokrat zatajilo in nova lokalna samouprava se v tem primeru in na tem kočljivem področju ni izkazala.
Vodja nazarskega nad- zamudo. Marko Marolt je v
zorništva Marko Marolt je posebej pohvalil izjemno pomoč domačinov, gozdarjev, gasilcev, delavcev različnih podjetij in tudi občin ob novoletnem sneženju. Posebej je zatrdil, da bi bil brez tega večji del doline prve dni novega leta v temi. Tako navdušen zanesljivo ni bil ob odjugi z dežjem, ledom in žledom. Razburjenja med ljudmi je bilo veliko, pomoči pa od nikoder, če seveda izvzamemo domačine, ki zatajili še nikoli niso. Elektrikarji so seveda predvsem rabili pomoč pri odstranjevanju podrtih dreves, da so se sploh lahko lotili popravila okvar na omrežju. Maloštevilnim je to uspevalo z velikimi napori in z
dobesedno izrednih razmerah ugotavljal, da nobena občina ali kdo drug ni ponudil pomoči, takšnih ali drugačnih kritik pa je bilo veliko in preveč.
Na drugi strani so na vseh petih občinah zagotovili, da so bili štabi civilne zaščite in ekipe pripravljeni; seveda na domovih, da ne bi na sedežih občin gledali na uro, vendar jih elektrikarji niso poklicali na pomoč. Ko so se iz posameznih občin le pozanimali, pa naj bi zvedeli, da so elektrikarji dobili okrepitve in stanje naj ne bi bilo več kritično.
Pri vsem tem tore&;guiesljl-j w nekaj;; hT
Manjka tisto najpomembnejše in takšnega mnenja je tudi
Skupščina krajevne or|anizacije Društva izgnancev Slovenije^Velenje
V ospredju zakon o žrtvah vojnega nasilja
1. januarja letos so začeli veljati trije takoimenovani vojni zakoni: zakon o vojnih invalidih, zakon o žrtvah vojnega nasilja in zakon o vojnih veteranih. Vse podrobnosti izvajanja teh zakonov bodo opredeljene še v izvedbenih aktih, ki sledijo sprejemu zakonov. Pred uveljavljanjem posameznih pravic pa si bo moral posameznik zagotoviti vpis v evidenco žrtev vojnega nasilja in pridobiti potrdilo o statusu žrtve vojnega nasilja.
krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije Velenje, je na skupščini uvodoma povedal, da so krajevno organizacijo v Velenju ustanovili 6. marca 1993, udeležilo se je je 29 članov, od takrat so se ji pridružili še novi, tako da je danes povezuje 110 članov - izgnancev, ki so jih nemške, italijanske ali madžarske okupacijske sile v času od 6. aprila 1941 do 15. maja 1945 zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov prisilno izselile!
Skupščine se je udeležil tudi član upravnega odbora Društva
Skupščine krajevne organizacije Društva izgnancev se je udeležilo izjemno veliko število članov, (foto: vos)
O zakonu o žrtvah vojnega nasilja so prejšnji teden, v četrtek, 11. januarja, popoldne govorili na skupščini Društva izgnancev Slovenije, krajevni organizaciji Velenje. Vodstvo je svojim članom želelo pomagati pri uveljavljanju pravic, ki jih prinaša zakon, in jim postreči s potrebnimi napotki, kje in kako lahko pridobijo kakšen dokument.
Viktor Kotar, predsednik
izgnancev Slovenije in predsednik Društva izgnancev Celje gospod Marinček, ki je prisotnim podal konkretne napotke o tem, kje in kako lahko pridobijo kakšen dokument, s katerim
bodo uveljavljali status in pravice. Povedal je, da je v Sloveniji okoli 80 krajevnih organizacij društva izgnancev, da se članstvo v njih zadnje čase pospešeno veča tudi zaradi sprejetega svežnja takoimeno-vanih vojnih zakonov, ki jih je Državni zbor sprejel 17. oktobra 1995, upravičenci pa morajo vloge vložiti najkasneje do zadnjega januarja letos. Še posebno pomembno je, in na to so na skupščini člane večkrat opozorili, da se status in pravice, ki iz zakona izhajajo, uveljavljajo izključno na zahtevo posameznika.
Sicer pa za žrtve vojnega nasilja, kamor poleg izgnancev sodijo tudi taboriščniki, zaporniki, delovni deportiranci, interniranci, begunci, ukradeni otroci in prisilni mobiliziranci v redne okupatorske enote zakon pod določenimi pogoji v 8. členu določa naslednje pravice: zdravstveno varstvo, zdraviliško in klimatsko zdravljenje, povračilo potnih stroškov, priznanje pokojninske dobe, pravice do pokojnine, do vojne odškodnine, doživljenjsko mesečno rento in prednost pri dodelitvi socialnega stanovanja.
16. člen tega zakona govori o mesečni renti, ki za taboriščnike in zapornike znaša za vsak mesec nasilja 300 tolarjev, za izgnanca in interniranca 200 tolarjev, za delovnega deporti-ranca in pobeglega pred in izgonom pa 120 tolarjev.
■ Milena Krstič - Planine
Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije Velenje ima vsako zadnjo sredo v mesecu dežurstvo, kjer dobijo člani vse potrebne informacije. Dežurstvo je od 17. do 19. ure v prostorih krajevne skupnosti Desni breg v Kersnikovi 1 v Velenju.
predsednik Zgornjesavinjske gasilske zveze Franc Trbovšek: "Kolikor je nova lokalna samouprava prinesla dobrega, ima tudi nekatere slabe učinke. Po zadnji izkušnji seveda predvsem mislim na usklajeno delo in ukrepanje pri naravnih in drugih nesrečah. Le kaj bi bilo, če bi se pri katastrofalnih poplavah pred leti obnašali tako neorganizirano? Saj bi odneslo še kakšno celo vas, če rečem malo za šalo in malo tudi zares. Očitno je, da sedaj manjka usklajeno delovanje med občinami in župani, zadolženimi za zaščito in reševanje in v zadnjem primeru seveda elektrikarji in telefonisti. Domačini niso problem, še vedno so se organizirali in pomagali, manjka pa usklajevanje in strokovno vodenje.
Kot predsednika gasilske zveze me posebej boli, da ni bilo nobene akcije, v katero bi vključili tudi gasilce, saj smo vedno pripravljeni pomagati v nesreči. Resno bomo torej morali razmisliti in se dogovoriti o osklajenem delu med f '^bčinami in.-vsemi dejavniki, ki ./morajo, lahtfb in želijo pomagati."
Mjp
Zapuščinska razprava bivše občine Mozirje
Sporazum so podpisali le štirje župani
Prvega sporazuma o premoženjski in delitveni bilanci bivše skupne občine Mozirje tik pred novim letom, tako je bilo dogovorjeno, niso podpisali župani vseh petih občin. Sveti občin Luče, Ljubno, Gornji Grad In Nazarje so ta dokument obravnavali in sprejeli, torej so ga župani in županja podpisali, mozirski občinski svet pa se do njega še ni dokončno opredelil in ga župan ni mogel podpisati. Očitkov na takšno ravnanje mozirskega občinskega sveta ni manjkalo, dejstvo pa je, da to dodatno ruši odnose štirih občin do mozirske in obenem preprečuje hitrejše in seveda nujno sklenitev zapuščinske razprave.
Predlagani sporazum natančno opredeljuje delitev nepremičnin in premičnin, prav tako delitev pravic v podjetjih, ki opravljajo javne gospodarske službe ter v zavodih družbenih dejavnosti. Prav tako naj bi občine prevzele obstoječe in prihodnje obremenitve in terjatve,, m^. vzele pa naj bi tudi finančno breme vzdrževanja, obnavljan-
ja in obratovanja nepremičnega premoženja ter vzdrževanje in nadomeščanje premičnega. Vsa bremena bodo torej v prihodnje nosili občinski proračuni.
Denar s skupnega žiro računa po stanju z 29. decembra 1995 npj bi po občinah
ožsurtlrjh. Mskdti ta Kole:
Gornji Grad 15,44, Ljubno
15,84, Luče 12,86, Nazarje 14,44 in Mozirje 41,42 odstotka; referendumska sredstva: Gornji Grad 19,22, Ljubno 19,79, Luče 15,97, Nazarje 17,96 in Mozirje 27,06; sredstva depozita: Gornji Grad 15,44, Ljubno 15,84, Luče 12,86, Nazarje 14,44 in Moziije 41,42.
Še naprej ostajajo "vroča" solidarnostna sredstva za sanacijo po poplavah, ki so bila posojena različnim podjetjem, njihova izterjava pa je vse bolj negotova.
Zapuščinska razprava se bo tako nadaljevala tudi v letošnjem letu, vprašanje pa je, če se ob nadaljevanju prepirov z dobičkom ne bo okoristil nekdo tretji, v primeru petih občin torej šesti, to pa je država.
MJP
4 NAS VAS
GOSPODARSTVO
Od januarja Zavodi^za zaposlovanje# vodijo evidenco Jbrezposlenih^ drugače
Iskalci zaposlitve so eno, brezposelni drugo
Zadnjih pet let se je, podobno kot v vsej Sloveniji, število brezposelnih močno povečalo tudi v prostoru, ki ga pokriva velenjska območna enota republiškega zavoda za zaposlovanjeOd tistih 200 ali 300 brezposlenih v letu 1986 v občini Velenje se je število v regiji povečalo na 6700 prijavljenih, od tega v Velenju na okoli 2200. Zaradi tega se spreminja tudi vsebina dela, ki jo Izvajajo posamezni zavodi.
Ena izmed teh novih vsebin je od 1. januarja letos nov način vodenja evidence iskalcev zaposlitve in evidence o brezposlenih osebah. O tem,
Zaradi nenaklonjenega domačega in tujega trga finančni rezultati leta 1995 pod pričakovanji - V letu 1996 želijo povečati proizvodnjo velikih gospodinjskih aparatov za nadaljnjih 6 %, storilnost pa za 8 %
Tako domače kot tuje okolje lansko leto Gorenju, enemu največjih evropskih proizvajalcev velikih gospodinjskih aparatov, ni bilo naklonjeno. Proizvajalce izdelkov bele tehnike je prizadel trg surovin, nadaljeval se je proces global-izacije proizvajalcev (ne pa tudi trgov iziroma proizvodov). Številne države ščitijo domačo proizvodnjo, za Slovenijo to ne velja, sicer pa je politika trdne domače valute omogočala prelivanje dohodka od izvoznikov k uvoznikom. Konkurenčno sposobnost izvoznega gospodarstva pa je, kol poudarjajo v Gorenju, slabšala tudi povečana cena dela.
Za leto 1995 napovedujejo v poslovnem sistemu Gorenje za okrog 830 milijonov nemških mark čistih prihodkov od prodaje; v primerjavi z letom 1994 se bodo povečali za okrog 11 %. Pri tem pa velja poudariti, da bo finančni rezultat iz rednega poslovanja negativen. Za to je seveda več vzrokov, poglavitni pa so povečanje cen surovin in sestavnih delov, razkorak med menjalnim tečajem tolarja in domačo inflacijo ter nedoseženo načrtovano zvišanje cen gotovih izdelkov. Bo pa Gorenje zaključilo leto 1995 z minimalnim dobičkom - bilo bi ga naj okrog 2,7 milijona nemških mark, ustvarilo pa bo tudi okrog 30 milijonov nemških mark amortizacije.
Bistvenih sprememb evropskega trga izdelkov bele tehnike v letu 1996, v primerjavi z lanskim letom, ni pričakovati. Računati je treba z nadaljevanjem procesa global-izacije proizvajalcev izdelkov bele tehnike ter, kar je še posebej pomembno, nadaljevanje
pa tudi o klubu za iskanje zaposlitve, ki je novost, in o strukturni brezposlenosti, ki jo je med iskalci največ, smo se prejšnji teden pogovarjali z Darjo Lesnjak, vodjo oddelka za zaposlovanje v velenjski območni enoti republiškega zavoda za zaposlovanje.
V ospredju je strukturna brezposelnost
Ukrepi, ki jih Zavodi ponujajo brezposelnim so odvisni od možnosti zaposlovanja in individualnih interesov iskalcev zaposlitve. Povezani so z dous-posabljanjem, preusposabljan-jem in pridobivanjem dopolnilnih znanj, ki jih potrebujejo, da se prilagodijo trgu dela in lažje najdejo zaposlitev, primerno izobrazbi in sodobnim pok-
selitve renomiranih blagovnih znamk v nižje cenovne razrede. Proizvajalci izdelkov bele tehnike pričakujejo padec surovin, je pa istočasno pričakovati tudi znižanje maloprodajnih cen, predvsem na račun agresivne politike italijanskih proizvajalcev.
Ker prodajo na tuje okrog 95 % vse proizvodnje velikih gospodinjskih aparatov, bodo morali v Gorenju strniti sile za še večji izkoristek prav vseh notranjih rezerv, in to ne samo v proizvodnji, razvoju in tehnologiji, pač pa tudi v drugih strokovnih službah in v podjetjih na tujem. Le tako jim bi naj uspelo usresničiti tudi poglavitne cilje leta 1996, ko želijo doseči najmanj 900 milijonov nemških mark čistih prihodkov od prodaje (povečanje v primerjavi z letom 1995 za nad 8 %). Dosegli naj bi 1 % profit-no stopnjo in 3 % donos na kap-
Zainteresirana podjetja opozarjamo na AMERIŠKO-SLOVENSKO poslovno konferenco, ki bo sredi februarja 1996 v Washingtonu in New Yorku.
Gospodarska zbornica Slovenije organizira poslovno konferenco v sodelovanju z romunsko Gospodarsko zbornico. Poslovna konferenca bo potekala dne 24. januarja na GZS, Slovenska 41, Ljubljana s pričetkom ob 9.30 uri. Na Območni zbornici Velenje je na voljo seznam romunskih podjetij, predvidenih za sodelovanje na poslovni konferenci.
Od Ministrstva za finance - Carinska uprava R Slovenije smo prejeli naslednja gradiva, ki so na voljo na Območni gospodarski zbornici Velenje:
-	pojasila o uporabi ECL v carinskem postopku.
-	navodilo o posebnostih carinskega nadzora v železniškem prometu,
-	carinski postopek uvoza
licem. Včasih bi brezposelni z dodatnimi znanji v praksi dosti lažje konkurirali na razpisana delovna mesta. "Strukturne brezposelnosti je namreč pri nas precej. Nekateri iskalci zaposlitve nimajo ustrezne izobrazbe za konkretne potrebe dela ali pa je tistih konkretnih delovnih opravil, za katere so že usposobljeni, premalo. Zato so vsi ti ukrepi namenjeni temu, da bi se čim prej usposobili za aktualno naravo dela," pravi Darja Lesnjak.
Različni ukrepi zaposlovanja, zdaj jim pravijo programi zaposlovanja, so namenjeni posameznim ciljnim skupinam, od težje zaposljivih do tistih, ki se pojavijo z željo, da bi jim Zavod sofinanciral pripravništvo.
ital, amortizacije naj bi ustvarili okrog 30 milijonov nemških mark, zmanjšali bodo stroške vseh vrst, znižali pa bodo tudi število zaposlenih, in sicer za 3 % oziroma 190 delavcev. Omenjene in druge cilje pa bo mogoče uresničiti le s prizadevanjem vseh zaposlenih, poudarjajo v vodstvu Gorenja.
In še nekaj številk o največji družbi poslovnega sistema Gorenja - Gorenju Gospodinjski aparati. Lani so izdelali nekaj manj kot 1.569.000 kuhalnih, pralno sušilnih in hladilno zamrzovalnih aparatov, kar je dobrih 8 % več kot v letu 1994, povečali pa so tudi storilnost dela. Za leto 1996 pa napovedujejo prozvodnjo najmanj 1.640.000 velikih gospodinjskih aparatov, tako da bi v primerjavi z lanskim letom povečali proizvodnjo za okrog 6 %, storilnost dela pa za okrog 8 %.
U(ek)
blaga zaradi proizvodnje za izvoz,
-	carinski nadzor nad blagom, ki ga potniki nosijo s seboj in predložitev ustne carinske deklaracije,
-	posebnosti carinskega nadzora v poštnem prometu,
-	pojasnilo o posebnostih carinskega nadzora v zračnem prometu,
-	sprostitev blaga v prost promet.
Obveščamo vas, da je v Uradnem listu R Slovenije št. 73/95 izšel razpis DOKAPI-TALIZACIJA IN POSOJILA ZA SANACIJO PODJETIJ IN GOSPODARSTVA. Razpis je na podlagi določb kup-ninskega zakona (Ul. 45/95) in Uredbe Vlade o kriterijih (Ul 64 in 73/95).
Vse informacije, pojasnila in prijavne obrazce dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2 (zgradba Zavoda za urbanizem), telefon: 063/856-920, fax: 063/855-645.
Novost: klub za iskanje zaposlitve
Klub za iskanje zaposlitve je nova oblika dejavnosti Zavoda. V Velenju so jo začeli izvajali lani oktobra.
"Namenjena je težje zaposljivim iskalcem zaposlitve oziroma tistim dolgotrajno brezposelnim, ki so v temtasu že izgubili nekaj stika z delovno sredino. V klubu se na novo učijo in usposabljajo, pridobivajo nove veščine ali pa tiste, ki so jih v preteklosti malo zanemarili, da se znajo na novo predstaviti delodajalcu, da znajo drugače napisati prošnjo, da razmišljajo o tem, kaj je danes aktualno v delovni sredini, kaj so tiste posebnosti, ki potem odločajo pri izbiri posameznika za določeno delo," pravi Darja Lesnjak.
Ponavljajo, nekateri pa se na novo učijo, kako napisati prošnjo, kako samega sebe predstaviti, kdo in kaj je. Brezposelni so se bili vajeni prijavljati na delovno mesto, niso pa znali, ali pa jih niso naučili, povedati o sebi, koliko veljajo. "Morda bodo ti klubi za aktivno iskanje zaposlitve tistim posameznikom, ki so se vključili, dali lastno veljavo, ki jo v resnici imajo, pa jo morda pri predstavitvi samega sebe
pozabijo povedati."
Evidenca brezposlenih po novem
Zavod za zaposlovanje je s svojo zakonodajo dolžan voditi tiste prijavljene iskalce zaposlitve, ki pridejo k njim z željo, da jim pomagajo pri iskanju	zaposlitve.
"Evidentiramo tiste, ki pridejo k nam in želijo naše posredovanje in strokovno pomoč. Ta evidenca teče na način, kot ga zakon predvideva. Novost je, da smo januarja s posebnim pravilnikom bolj operacionalizirali način vodenja evidence. Vse, ki želijo biti pri nas prijavljeni, smo v evidenci razdelili v dve skupini: v tisto, ki zajema formalno brezposelne. To so osebe, ki niso v delovnem razmerju, niso solastniki zemlje, zakupniki, najemniki ali solastniki podjetja in niso v stanju sami preživljati sebe, skratka nimajo vira dohodka." Tem bodo v bodoče namenjali več pozornosti, se z njimi strokovno bolj ukvarjali in jim skušali čim hitreje najti vir preživljanja.
Druga skupina so iskalci zaposlitve, ki se tudi lahko prijavijo na Zavodu. Lahko so celo v delovnem razmerju, pa niso ustrezno zaposleni. Včasih smo jim rekli, da so na pre-
mestitvah. "Zdaj smo vse te, ki želijo biti pri nas v evidenci in želijo, da jim posredujemo informacijo o možnostih na trgu dela, odprtih potrebah, vključili v skupino iskalcev zaposlitve. Tudi tem Zavod v okviru možnosti svetuje."
Razlika med brezposelnimi in iskalci zaposlitve je v njihovem statusu. Obstaja pa še kriterij, ki je povezan z njihovo pripravljenostjo za iskanje zaposlitve, to je kriterij aktivnega iskanja službe. "Če iskalci zaposlitve ali brezposelne osebe v bodoče te aktivnosti ne bodo kazali in ne bodo pripravljeni mesečno prihajati z dokazili, da iščejo zaposlitev, bo Zavod moral uporabiti tisto neprijetno črtanje iz evidence."
Na nek način so bili svetovalci zaposlitve na Zavodih doslej tisti, ki so morali prijavljene dostikrat siliti v to aktivnost. Zdaj jih bodo skušali v prvi fazi osveščati, da so pri njih lahko prijavljeni samo tisti, ki se zavedajo, da morajo tudi sami nekaj vložiti v aktivno iskanje zaposlitve. Če jim bo uspelo, bodo naredili največ. Sicer pa je postopek evidence bolj operacionalizacija tega, ne pa nekaj tako zelo novega, kot se včasih morda pove.
■ Milena Krstlč - Planine
Poslovne novice
Mnogi so dobri, Zetor je najboljši
Zadnji četrtek, 11. januarja, so v Slovenj Gradcu razglasili rezultate akcije izbora "Slovenskega traktorja leta 1996", ki sta ga organizirala uredništvi strokovne kmetijske revije Kmetovalec in TV oddaje Ljudje in zemlja Studia Maribor. Izpolnjene glasovalne lističe je na uredništvo Kmetovalca poslalo 984 naročnikov in bralcev. Ti so odločili, da je Slovenski traktor leta 1996 Zetor 43 40. Ta traktor si je priboril tudi prvi naslov "Slovenski traktor leta", podeljen leta 1995.
Traktorji Zetor so se nasploh dobro odrezali v tem izboru. Med tipi je bil Zetor 53 40 na tretjem, Zetor 63 40 pa na petem mestu. Tudi med znamkami je bil premočno prvi Zetor, saj je zanj glasovalo 33,7 % vseh naročnikov in bralcev Kmetovalca.
Izbor "Slovenskega traktorja leta" bo postal tradicionalna akcija. Tako sta zagotovila glavni in odgovorni urednik Kmetovala mag. Andrej Golob in urednik oddaje TV studia Maribor Zoran Lešnik. Takšno odločitev so pozdravili ludi vsi prisotni na priložnostni slovesnosti v Slovenj Gradcu, predstavniki	slovenskega Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ljubljana, veleposlaništvo Češke republike v Ljubljani, številni kmetijski svetovalci iz vse Slovenije, župan mestne
občine Slovenj Gradec Janez Kumljanec in drugi.
Listino o izboru Zetorja 43 40 za "Slovenski traktor leta 1996" je prevzel Alojz Kovše,
še, da bodo spomladi na voljo slovenskim kmetom in podjetjem tudi žetveni stroji največjega evropskega proizvajalca - nemškega Claasa, sicer
direktor Gorenja Trgovina, ki je od leta 1992 naprej generalni zastopnik za prodajo traktoijev Zetor v Sloveniji. V priložnostnem nagovoru je povedal, da je njihova osnovna naloga zadržati visok tržni delež Zetorja pri prodaji traktorjev v Sloveniji. Zdaj jih na leto prodajo med 500 in 600, v veliko pomoč pa jim je mreža 23 pogodbenih prodajalcev in 10 servisnih centrov, organiziranih s sodelovanjem s pooblaščenim serviserjem APS - Avtoprevozništvo in servisi Velenje. Napovedal je
pa v Gorenju Trgovina razmišljajo tudi o obogatitvi ponudbe s traktorskimi priključki. Izrazil pa je še zadovoljstvo, ker se na večini slovenskih kmetij, kjer že imajo traktorje Zetor, pri nakupu novega spet odločijo za Zetor. Tako so na številnih slovenskih kmetijah po dva oziroma trije traktorji Zetor. "Mnogi so dobri - Zetor je najboljši," so bile zadnje besede Alojza Kovšeta na priložnostni slovesnosti v Slovenj Gradcu.
■ Besedilo in slika: (ek)
e
Zadržan tržni prostor v Evropi
B. januarja 1996
Ea
AKTUALNO
—m-m?
Izraba prostora v Mestni občini Velenje (5)
Revitalizacija starega mestnega jedra - Staro Velenje
9renova Starega Velenja se Je začela, ko Je Zavod :a urbanizem Velenje leta 1986 Izdelal projekt zazidalnega načrta revitalizacije starega mestnega jedra. S tem Je bila zavržena miselnost: vse staro Je zanič, podlrajmo staro, gradimo novoi
"Ko smo analizirali objekte smo ugotovili, da v tem mestnem jedru obstaja prava zakladnica stare slovenske arhitekture s kakovostnimi objekti, ki pa so bili v zelo slabem stanju. Treba jih je bilo nemudoma prenoviti, sicer bi celo Staro Velenje v kratkem času praktično izginilo," pravi Marko Vučina z velenjskega Zavoda za urbanizem. Pri projektu revitalizacije je sodeloval Zavod za spomeniško varstvo Celje.
Odlok o zazidalnem načrtu za Staro Velenje je bil sprejet februarja leta 1988 in je pred-
stavljal osnovo za začetek prenove. Preteklo pa je še nekaj let, da je prišlo tudi do akcije. Sprožil jo je takratni predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Velenje Franjo Bartolac, ki je leta 1991 ustanovil širši odbor za prenovo z desetimi člani in ožji, štiričlanski* odbor, operativno jedro, v katerem so bili: Viktor Robnik, član takratnega izvršnega sveta, predsednik krajevne skupnosti Staro Velenje Franc Sever, Marjan Kac predstavnik občinskih upravnih organov in Marko Vučina iz Zavoda za urbanizem Velenje.
Ožji odbor se je začel ukvarjati s pripravo izvedbenih aktov za prenovo Starega Velenja. Aprila leta 1991 so na Zavodu za urbanizem že izdelali izvedbene projekte, akcija prenove pa se je začela jeseni istega leta.
"V začetku smo bili zelo skeptični. Nobenih operativnih
izkušenj nismo imeli pri prenovi starih mestnih jeder. Pomoč smo iskali v Mariboru, pri snovalcih obnove Lenta, pri Zavodu za urbanizem Maribor in predstavnikih mesta Maribor," te začetke danes obnavlja Marko Vučina.
V Starem Velenju so začeli s prenovo dveh objektov, in ko so začeli, je med ljudmi v Starem Velenju završalo. Ljudje so začeli spoznavati, da je potrebno s svojimi objekti nekaj narediti in sami lastniki so začeli pod vodstvom urbanistov prenavljati objekte. S tem je bil sprožen plaz prenove.
Zaključna faza je bila prenova celotne komunalne infrastrukture, glavni poseg narejen v Starem Velenju. Infrastruktura - od kanalizacije, vodovoda, telefonskih kablov in elektrike - je bila dotrajana. Ob prenovi tlaka je tako potekala tudi prenova celotne komunalne infrastrukture. Danes, ko je položen nov tlak, tega ni
videti, vendar je bila to ena glavnih naložb v Starem Velenju v tistem času.
Prenova še ni končana. Zamrla je z odhodom ekipe Franja Bartolca. Novo vodstvo si je takrat v Velenju za gradnjo izbalo druge točke. "Mislim, da je to velika škoda za prenovo Starega Velenja. Potrebnega je le še nekaj napora, da bi končali celotno staro jedro," ugotavlja Marko Vučina.
Kaj je tisto, s čimer se bo prenova zaključila in kar še manjka, pa naslednjič.
■ Milena Krstlč - Planine
Zimska idila stare mestne ulice Starega Velenja.
(foto: vos)
Vlobiliziranci v nemško vojsko
Žrtve vojnega nasilja
Že junija 1945 so bili mobilizirane! v nemško vojsko, od tedanje DFJ, smatranl kot žrtve vojnega nasilja, kar Je bilo Izraženo v tedanjih Navodilih za prijavljanje vojnih zločinov. Žal se to uradno nI priznalo, nasprotno vsepovsod smo bili prikrajšani In zapostavljeni. Vse to je zasluga tedanjih absolutnih oblastnikov, ki še danes odločajo In vplivajo na vsa politična dogajanja tudi Iz ozadja. To le, po našem tudi razlog, da Je DZ šele po petih letih to krivico v precejšnji meri popravil In s tem nam priznal status žrtve vojnega nasilja.
V drugih, med vojno okupiranih državah so to storili že veliko prej:
-	Francija je mobilizirane Francoze že marca 1945, torej še pred koncem vojne, izenačila z borci v odporniškem gibanju,
-	Belgija je to storila leta 1974,
-	Poljska leta 1948,
-	!4ehoslovaška leta 1988,
-	Luksemburg leta 1967 in 1974.
Nemčija je na primer izplačala Franciji 250 milijonov DEM odškodnine šza ponižanje, ki so ga morali trpeti, ko so bili prisiljeni služiti v tuji vojskiš. Odškodnino je prejamalo skoraj 80 tisoč upravičencev. Tudi druge države so dobile utrezno odškodnino. Le Juoslovani (Slovenci) ne. Po ocenah je bilo iz štajerske, Gorenjske in Koroške mobiliziranih okoli 85.000 oseb. Od teh naj bi jih okoli 15.000 padlo. Zelo veliko je bilo tudi ranjenih. Slednji so se najtežje preživljali, saj je na nas, sovražno nastrojena Jugoslavija pri nemških oblasteh celo izprosila, da so invalidi prejeli komaj eno tretjino nemške invalidnine.
Zelo veliko mobilizirancev, ki so na raznih frontah prišli v vojno ujetništvo, se je javljajo v NOV. Samo v prekomorskih brigadah jih je bilo preko 3.500. Tudi dopuste so mobiliziranci izkoriščali za prebeg v partizanske enote, kjer so bili cenjeni kot zelo disciplinirani in hrabri vojaki. Seveda vsem to ni bilo dano, ker v letih 1942 in 43 partizanščina še ni bila tako razvita in razvejana, pozneje pa jih nemške vojaške oblasti niso več puščale domov in so dopuste morali preživeti na štjerskem ali Koroškem (Avstrijskem).
Velenjski območni odbor Društva mobiliziranih Slovencev obsega področje prejšnje občine Velenje in šteje nad 400 članov (od tega okoli 170 vdov). Najmlajši član šteje 68 let. Zelo veliko jih je že pomrlo. Evidenco o točnem številu mobilizirancev iz tega področja pa nam še ni uspelo sestaviti. To bodo poskušali zgodovinarji.
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da sta sprejeta zakona, Zakon o vojnih invalidih (ZVojI) in Zakon o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN) nas izenačila z državljani, ki so te ugodnosti že vsa povojna leta uživali. Nismo pa še zajeti v Zakonu o vojnih veteranih (ZVV), kar pa ni v skladu s pravilnikom mednarodne veteranske organizacije
in s tem tudi neskladje z našo Ustavo (neenakopravnost). Naše društvo se bo še nadalje prizadevalo, da se tudi to vprašanje reši v našo korist. Trenutno so pač karte neprimerno zmešane.
Sprejeti zakoni ne zajemajo škode, ki so jih mobiliziranci utrpeli za čas prisotnosti v okupatorski vojski, vojnem ujetništvu in bolečin ob priliki ranjenosti. Za rešitev te problematike se bomo še naprej prizadevali. V ta čas pa se naj bi tudi vključilo obdobje služenja v Delovni službi rajha (RAD). Glavni dejavnik za to pa bodo naša ustrezna ministrstva, ki bodo te zadeve urejali z državami, ki so mobilizirale na našem področju. Zavzemali se bomo, da bodo to odškodnino dobili tudi pravni nasledniki žrtve vojnega nasilja, tudi za padlimi. Na nas bo, da se še naprej intenzivno zavzemamo za ustrezno delo naše vlade na tem področju. Poslanci vseh strank, seveda, če imajo poštene namene, nas morajo v tem prizadevanju podpreti.
In kaj nam novosprejeti zakoni prinesejo, kar veliko:
1.	Zdravstveno varstvo: plačilo zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja.
2.	Zdraviliško in klimatsko zdravljenje: iste pravice kot so predpisane za vojne invalide.
3.	Povračilo potnih stroškov: za potovanje na klimatsko in zdraviliško zdravljenje. Zopet velja isto kot za vojne invalide.
4.	Pokojninska doba: se upošteva ves izgubljeni čas od vpoklica do vrnitve domov (tudi vojno ujetništvo).
5.	Pravica do vojne odškodnine: žrtev po tem zakonu ima pravico do povrnitve vojne škode po posebnem zakonu, ki pa bo šele izšel.
6.	Prednost pri dodelitvi socialnega stanovanja: žrtev vojnega nasilja, ki nima rešenega stanovanjskega vprašanja, ima pri kandidiranju za socialno stanovanje prednost pred drugimi prosilci.
Okoli zakonov ZVojI, ZZVN in ZVV bo še izšlo okoli 13 podzakonskih aktov, ki bodo še podrobno urejali naše pravice.
Da pa bi mobiliziranec dosegel status žrtve vojnega nasilja, mora to dokazati s tem, da pri Upravni enoti vloži zahtevek za priznanje in v kolikor bodo pogoji izpolnjeni, mu bo Upravna enota izdala ustrezno odločbo. S to odločbo pa se bodo uveljavljale pravice, ki iz tega Zakona izhajajo.
Območni odbor Društva mobilizirancev Velenje bo za svoje člane pisal vloge oziroma zahtevke za pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja in jih predajal tukajšnji Upravni enoti, ki bo upravičencu izdala ustrezen dokument. Ker pa je s tem povezano ogromno dela, se bo moralo še nekaj časa potrpežljivo čakati. Opozoriti pa velja vse, da se bodo ugodnosti upoštevale že od dneva vložitve (npr. vloga je bila predana v februarju, pravica pa začne teči s prvim marcem).
Da pa bi se vnesel red v delo, smo se odločili, da se bodo vloge pisale od 9. do 13. ure po abecednem redu v naslednjih dnevih:
-	ponedeljek 12. februarja	za črke od A do F
-	torek 13. februarja za črke od G do J
-	sreda 14. februarja za črke K in L
-	četrtek 15. februarja za črke od M do P
-	petek 16. februarja za črke od R do U
-	sobota 17. februarja za črke od V do Ž
Vsak si bo lahko medtem v miru pripravil vse potrebne fotokopije dokumentov, ki jih bo treba priložiti:
-	potrdilo o državljanstvu
-	dokaz o vpoklicu
-	dokaz o odpustu
-	vdove pa naj prinesejo tudi poročni in mrliški list.
Vpisna mesta so za člane iz velenjske občine v Domu upokojencev v Velenju, za člane iz občine šoštanj in šmartnega ob Paki pa v Domu za upokojence v šoštanju.
Vsi tisti, ki ob vpisu ne posedujejo dokumentov, bodo to lahko dokazovali z izjavami prič. Ustrezni obrazie se bodo dobili na vpisnem mestu in se bodo naknadno priložili k vlogi. Ne pozabite k vpisu prinesti tudi osebno izkaznico, vdove po možnosti tudi za pokojnika. Ker se bo obenem pobirala tudi članarina za leto 1996, katere višina je enaka lanskoletni, prinesite s seboj tudi člansko izkaznico.
■ Območni odbor
•••••••••••
e
Obisk delegacije sindikata KOVO
Te dni se je mudila na obisku v Sloveniji delegacija sindikata kovinske industrije Slovaške KOVO. Člani delegacije s predsednikom Emilom Machyno so se v torek popoldan in zvečer mudili v Gorenju. Ogledali so si proizvodnjo kuhalnih in hladilno zamrzovalnih aparatov ter se sešli z vodstvom Gorenja. Predsednik poslovodnega odbora Gorenje Jože Stanič je predstavil trenutni položaj enega največjih slovenskih izvoznikov, spregovoril pa je
tudi o sodelovanju s Slovaško, posebej tudi s tovarno Calox. Predsednik Konference SKEI Gorenje Branko Amon pa je govoril o delu in usmeritvah sindikata. Ob zaključku pogovora, goste je spremljal predsednik SKEI Slovenije Albert Vodovnik, je Emil Machyna podčrtal, da je skupna naloga obeh sindikatov ščitenje interesov	delavcev.
Predstavnike SKEI Gorenja pa je povabil na obisk na Slovaško.
m(ek)
6 KilS CAS
MNENJA IN ODMEVI
18. januarja 1996
Parkirni prostori na
pokopališču v Podkraju zelo slabo očiščeni
Po novem občina in mesto Šoštanj nimata svojega pokopališča, ampak Šoštanjčani svojce pokopavajo na pokopališču v Podkraju, ki spada v velenjsko občino. No, če smo že ločili živeče, pa je za umrle vendarle poskrbljeno, da počivajo skupaj v Podkraju.
V prejšnjem tednu smo se tako na hitro poslovili od Jurija Rotovnika iz Skornega pri Šoštanju. Pokojnik je do pogreba ležal doma in pred pogrebnim sprevodom na pokopališče v Podkraj je bila še maša v župniški cerkvi v Skornem pri Šoštanju.
Po opravljenem obredu je sprevod s pokojnikom krenil na pokopališče v Podkraj in tu se jc pričelo mukotrpno prerivanje do pokopališča, kajti parkirni prostori so bili zasedeni tudi zato, ker je bil pred tem že pogreb in ker so bile zatrpane vse dovozne ceste iz Podkraja in Podgorja. Poleg osebnih vozil so bili tu še trije avtobusi. Pri Vekosovi pogrebni službi bi morali vedeti, da če umre zelo znana oseba, pogrebci nimajo kje parkirati. Pokojni Jurij Rotovnik je bil prav gotovo pomembna osebnost Šaleške doline, vsi so ga poznali, spoštovali in za vsakogar je imel prijazno besedo, njegova Rotovnikova jama pa je krog njegovih znancev še širila. Skrajni čas je že, da se parkirni prostori v Podkraju uredijo, saj je prostora več kot dovolj. Nujno je treba urediti enosmerni cestni promet v času pogrebov, to mora zagotoviti pogrebna služba, ki opravlja s pokopališčem.
Ali se pri pogrebni službi na Vekosu sploh zavedajo, kako slabo opravljajo svojo službo? Problem pa ni samo v parkirnih prostorih, saj je na pokopališču izredno slabo ozvočenje, še vedno ni nadkapnice za rudarsko godbo itd.
■ Lojze Ojsteršek
Nagrade so podeljene z voljo sveta
Svetnik g. Sever v Našem času, z dne 11.1.1996, poskuša odgovarjati g. Stropniku, vendar mu besede bolj uhajajo v napad na tiste, ki jih on imenuje tisti, ki so si vzeli oblast v Velenju v svoje roke in mednje prišteva tudi mene (mimogrede: sem Lovrec Tone in ne Lovrec SKD kot je zapisal).
G. Sever si jc že na kolegiju predsednika sveta Mestne občine Velenje, 5.12.1995, vztrajno prizadeval, da predlog Občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov za občinsko priznanje Karitas-Šaleške dekanije, ki sem ga podpisal, diskvalificira kot možnega dobitnika nagrade z razlago o prepozno vloženi vlogi. Takšno mnenje je bilo
tudi nekaterih drugih. Prav zaradi različnega tolmačenja pravnoformalne vložitve, glede zamuditve vložitve vloge, sem se tudi sam, ki pravnik pač nisem, pozanimal pri Državnem zboru Republike Slovenije, da bi dobil verodostojna tolmačenja in zvedel:
-	Daje rok 1.12.1995, kakor je zapisano v razpisnih pogojih v Našem času dne 16.11.1995 (in ne 30.11.1995 kakor trdi g. Sever), tisti zadnji dan, ko jc vlogo še možno vložiti v veljavnem roku.
Takšno je mnenje tudi g. sekretarja sekretariata za zakonodajne in pravne zadeve pri Državnem zboru Republike Slovenije g. Baškoviča.
-	Mnenje pravnika in podpredsednika Državnega zbora g. Miroslava Mozetiča je enako. Ako na razpisnih pogojih ni bila navedena ura do kdaj se vlaga, velja tisti dan, kot je naveden do 24 ure, v tem primeru še cel 1. december.
-	Tudi mnenje ga. Milene Bukvičeve, v.d. predstojnice Okrajnega sodišča v Velenju je enako; v izogib različnemu tolmačenju bi lahko bilo zapisano vključno, v dvomih različnega razlaganja pa gre v škodo tistega, ki je stvar tako zapisal in razpisal.
Že iz teh mnenj, vseh ne navajam, je jasno razvidno, da vložitev ni bila prepozna, da je rok spoštovan in da sam tako spadam med navadne občane, ki so si za svoj prav, žal, morali zelo prizadevati in to dokazovali. In tako bom delal tudi v bodoče.
Tudi na sami 11- seji sveta Mestne občine Velenje, 12.12.1995, je bilo omogočeno in tudi dana pobuda, da so se vlagali še dodatni predlogi. Tako je kanditat za grb občine Velenje postal tudi g. Sever, ki pa v svetu zanjo podporo ni dobil. Za to krivi vse po vrsti, tudi komisijo, ki je še ni, kajti s strani komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, je bila imenovana le komisija za pripravo Odloka o prazniku in priznanjih Mestne občine Velenje (predsednik g. Sever), ne pa komisija za selekcijo možnih dobitnikov občinskih nagrad. Odloka o prazniku in priznanjih komisija ni pripravila; vrzel jc zapolnil župan in Mestni ssvet, ki je s svojimi sklepi določil občinski praznik (20. september) in razpisal občinske nagrade.
Predlog, g. Severa, da naj se vsi predlogi uvrstijo v posamično tajno glasovanje, pa je bil svetu predočen Šele po tajnih volitvah zato ga svet jasno več ni mogel upoštevati.
Večkrat ponovljene laži ali polresnice v javnosti hitro dobijo prizvok resničnosti, zato moj lanskoletni molk v letu strpnosti, na razna podtikanja, več ne obvezuje moje molčečnosti. Nesporazumi iz svetniških klopi naj se razrešujejo tudi tam in sploh ne dvomim, da bi nov-inarji nezmogli korektno opravljati svojih dolžnosti. Zato tudi so.
S pozdravi
■ Tone Lovrec
Slovenec naj bo!
"Šta vi imate protiv nas
južnjaka? Ako ne prestanete, ja ču organizirati ljude, da vas zaustave. Pazite se dobro šta radite!"
Tako začenja svoj pozdravni govor veliki državljan Slovenije (za 600 SIT) Kemal Čukur iz Velenja v nedeljskem verbalnem incidentu. Za bežnega opazovalca sam dogodek ne bi imel posebnega pomena, če ne bi bil na tak način napaden svetnik Republikancev, ki pač zagovarja stališča Stranke, ki so povsem skladna z zakonom. Takšno dogajanje bi lahko ocenili kot začetek večkrat napovedane nevarnosti, da si bomo morali Slovenci njega dni poiskati novo državo, saj s svojim prepričanjem ne bomo več po volji priseljencem. Ta incident jasno pokaže, kako si nekdo začne lastiti državo, nam vsiljevati svojo kulturo in miselnost, mi pa naj bi za njihovo početje morali prenašati "bolje milom, da nas ne bi ustavljali šilom". Presenečenje je bilo popolno, saj z g. Čukurjem nikoli nisva imela sporov, predvsem pa mu jc popolnoma znano stališče naše stranke do podeljevanja državljanstev po 40. členu. Nikoli nismo zagovarjali nacionalizma, s katerim bi se preganjalo pripadnike drugih nacionalnosti, samo zato, ker niso Slovenci že nekaj kolen nazaj in tega nikoli ne bomo počeli. Naša stališča pa so povsem jasna do tistih tujcev, ki so med vojno sodelovali in javno simpatizirali z okupatorjem, se ves čas bivanja v državi ukvarjali z nasiljem in kriminalom, na koncu pa so postali del nas samo zato, ker je nekdo potreboval volilne glasove ali pa so podkupili nekoga in na protizakonit način prišli do državljanstva. Bil bi krivičen, če bi mednje uvrščal tudi g. Čukurja, vendar pa si bo moral odkrito priznali, da nemalo število takšnih ljudi poznava oba. Najbolj zaskrbljujoč je očitek iz njegovih ust: "Što napadate naše ljude?" Če je nekdo vzel slovensko državlj-nastvo, potem naj se dokončno odloči, kdo je kdo in čigavi so, če že tako deli ljudi, predvsem pa pojasni, kdo koga napada in na kakšen način. Tega seveda ne zna nihče pojasniti, ker nihče nc vc nič drugega kot to, da jih napadamo in ogrožamo, način izvajanja tega "terorja" s strani Republikancev pa še ni pojasnjen.
Povsem nesprejemljivo je, da smo se borili in zastavili svoja življenja za samostojno državo, v kateri na volitvah izvoljeni predstavnik ljudstva v občinskem svetu ne bi smel na glas povedati svojih stališč. Prav tako nc bi smel sodelovati v akciji zbiranja podpisov za odvzem državljanstev, ki jo je razpisal državni zbor, da bi lahko kot tak mirno živel v svojem mestu in državi in me ne bi na vsakem koraku napadali tisti, ki pač mislijo nekoliko drugače ali pa prihajajo od drugod. Zaradi tega je bil incident prijavljen organom pregona, ki so z njim opravili zakonit informativni razgovor. Že naslednji dan me je isti g. Čukur verbalno napadel na ulici, grozil zaradi podane prijave in grozil z napadom, v kolikor bi si drznil incient predstaviti javnosti. Ker hočem biti državljan države, v kateri bo veljala svoboda govo-
ra, seveda na dostojen in spoštljiv način, sem se odločil, da javnost obvestim o dogodku. G. Čukur ima vse možnosti, da izrečene grožnje uresniči z dejanji, ker na prazne besede Slovenci že dolgo ne nasedamo več. Pristojni v državi pa bodo morali razmisliti o ljudeh, ki so jim dali slovensko državljanstvo, danes pa nam grozijo, ker ne govorimo njihovega jezika in ne razmišljamo, kot bi si želeli, istočasno pa na ves glas kričijo, da niso Slovenci, ampak južnjaki. Pa še prav imajo!
■ Darko Zupan svetnik MO Velenje
Prometna kul-
tura
Ni še dolgo tega, odkar je cestno podjetje postavljalo kole, ki so označevali rob cestišča. Označene so bile magistralne ceste, prav tako pa tudi lokalne ceste. Osredotočil se bom predvsem na lokalne ceste, ker tu sc najbolj vidi prometna kultura ljudi.
Lepa asfaltna cesta, ki povezuje kraja Šentilj pod Turjakom in Dovže je tudi spadala med tiste ceste, ki so dobile označitvene kole, ki so v pomoč zimski službi. Vendar po nekaj dneh je bilo moč ugotoviti, da je neznana oseba te kole odstranila. Vzroki so verjetno zelo zanimivi, o njih laho le ugibamo. Glede na to, da so bili sveže pobarvani ti koli, jc morebiti tega nepridiprava motilo to. Mogoče je iskati vzrok tudi v tem, daje poskušal ta nepridiprav svoje sposobnosti v metanju kopja.
Poglavitni vzrok pa je najbrž potrebno poiskati v prometni kulturi in slošni vzgoji mladih ljudi. Pregovor namreč pravi: "Kar se Janezek v mladosti nauči, to Janezek zna!" Preden pa namenim nekaj besed prometni kulturi in vzgoji mladih ljudi, bi rad dodal še to, da je to samo eden izmed primerov vandalskega početja. Enake pozornosti so deležni tudi prometni znaki. Veliko besed je bilo že namenjenih vzgoji ljudi, tudi prometni vzgoji, vendar sc v zadnjih letih s temi pojavi ponovno zelo pogosto srečujemo. Na vsak način mora k temu prispevati šolska vzgoja otrok, še pred tem pa vzgoja staršev. Starši si morajo vzeti toliko časa, da bodo že predšolskemu otroku povedali, kako ravnati v prometu, kako izboljšati prometno situacijo, ki je mogoče z majhnim ukrepom in z malo udarniškega dela veliko bolj varna. Torej vzgoja otrok po vrtcu, po šolskem pouku se mora nadaljevati tudi doma. Te lepe navade se potem nekako kar vcepijo v človeka in uspeh ne more izostati.
Rad bi omenil še to, da se prometni znaki, pluženje ceste in ostala prometna signalizacija financirajo za lokalne ceste iz občinskega proračuna, za magistralne pa iz državnega proračuna. Povečanje stroškov za ceste povzroči tudi pogosto obnavljanje prometnih znakov in prometne signalizacije, kar predstavlja še dodatno obremenitev občinskega proračuna. Nezadovoljstvo občanov se v
Družabnost, optimizem in načrti
Vsako leto znova, tudi letos, pripravi Andragoško društvo Slovenije podružnica Velenje, novoletno srečanje.
Kar šestnajst različnih krožkov, v njih je nad dvesto članov, sodeluje v bogatem programu, ki ga požlahti s svojo harmoniko Jože Šalej.
Srečanje ni samo nekak pregled opravljenega dela v vseh skupinah. Je veliko več! Ob plesu in kramljanju in besedi načrtujejo nadaljnje delo.
Nič zato, če so že upokojenci. Vedo, da bodo le z zdravim izrabljanjem prostega časa in zato z večjo družabnostjo lahko premagovali vse tegobe. In upali na prihodnost!
Če bi bilo vse le goli optimizem, bi bilo dobro. Toda, človek se izobražuje do smrti in se zato oblikuje v popolnost. To je vse! In zato priznajmo Univerzi za tretje življenjske obdobje izredno delavnost in tudi uspehe, ki se že kažejo.
■ Viš
Zimski športni dan
V četrtek smo se morali zbrati pred šolo. Ko smo čakali učiteljico, smo se malo sankali. Potem je prišla učiteljica in smo se počasi odpravili k Foltanovemu bregu. Nato smo morali sanke vleči še do sankališča. Ko sva se z Nejcem prvič spustila po bregu, je bilo vse v redu. Odšla sva nazaj gor, takrat pa sem se peljal dol z Aljažem. Nepričakovano sva padla s sank. Mene je bolela glava, Aljaža pa želodec. Par minut za tem pa je bila malica. Po malici sem si strgal smučarski kombinezon. Nato sva se z Rokom lepo sankala. Želim si, da bi bil drugo leto še lepši športni dan.
■ Luka Jeromel, 3.a, OŠ Misllnja
Učiteljica pa je k spisu dodala: "Do takrat, ko bo naslednji športni dan, ti bo mami že zašila kombinezon, da ga boš lahko ponovno malo strgal."
Sporočilo slovenski javnosti
75-letno delovanje naše organizacije - Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije - nas obvezuje, da opozorimo vse člane naše družbene skupnosti, državljanke in državljane Slovenije, da v svojem vsakodnevnem življenju, v domačem in širšem okolju, v delovnem okolju in pri političnih odločitvah upoštevajo, da smo ljudje različni ne le po spolu in starosti, izobrazbi in premoženju, da imamo zaradi različnih sposobnosti tudi različne potrebe in je sleherni med nami svoj svet, kljub temu pa imamo vsi enake pravice.
Zato menimo:
-	da je potrebno ustvarjati pogoje, da bomo vsi živeli skupaj, da ne bo nihče izločen iz življenja družbene skupnosti zaradi tega, ker ima posebne potrebe zaradi invalidnosti,
-	da je nujno zagotavljati enake pravice vsem osebam z invalidnostjo, glede na njihove posebne potrebe, ne glede na vzrok njihove invalidnosti, da bi bile sposobne živeti čimbolj neodvisno in samostojno življenje,
-	da moramo odpravljati ne le arhitekturne in komunikacijske ovire v okolju, temveč tudi ovire v zavesti ljudi, zaradi katerih so osebe z invalidnostjo diskriminirane in ne morejo uveljavljati vseh svojih pravic in dolžnosti,
-	da udejanjanje posebnih pravic otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, pa tudi odraslih oseb z invalidnostjo ne more biti izraz usmiljenja in miloščine, temveč je solidarnostna obveznost družbene skupnosti in države,
-	da je samoorganiziranje oseb z invalidnostjo in dejavnost invalidskih organizacij eden od bistvenih pogojev za demokratičnost slovenske družbe in države.
V letu obeleževanja 75-letnice Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije
■ tajnik ZDSSS Nevenka Ahčan In predsednik ZDSSS Hubert Verdnik
107,8 MHz
KAMO VELENJE
glavnem odraža v tem, da so ceste v slabem stanju, da so slabo splužene, itd. Doprine-simo tudi mi z vzgojo naših otrok v tej smeri, da bomo prihranili kakšen tolar iz občinskega proračuna za ceste
in prometno signalizacijo, če bodo naši otroci tako osveščeni, da ne bodo uničevali prometnih znakov in prometne signalizacije, ki služijo za boljšo varnost vseh nas.
■ Rado Jeromel, Misllnja
!. januarja 1996
MED VAMI
NAS VAS 7
JoPlanko, vodja^velenjske knjižnice
felenje resnično potrebuje novo knjižnico
' nekaj časa je že, odkar o nazadnje pisali o doga-nju v velenjski knjižnici Iturnega centra Ivana Ktnika. Takrat smo se o Gostih In delu v njej še (ovarjall z Ljubišo Savo-em, ki je jeseni knjižnico pustil. 23. oktobra ga je sledil Lado Planko, naš kratni sogovornik. Prav IIko novega nam ni mogel vedati, saj se v knjižnici vedno ubadajo z velikimi ostorsklmi In denarnimi lavami. In dokler Je tako, tudi razvoj in napoved irememb težka reč., Pa jdarle v knjižnici ne spijo; Idoblli so status matične llžnlce, pred njimi pa je idl veliko novih nalog, ki narekuje današnji infor-Kljski čas in tudi potrebe radi razvoja mesta, ki naj kmalu dobilo prve idente.
To, da se je (sicer Velenjčan) lo Planko vrnil v Velenje, je [»premišljeno dejanje. Zadnjih iraj 10 let je namreč živel in
delal v bližini avstrijskega Gradcu, kjer je poučeval kitaro. Lado je glasbeni pedagog, še preden se je odločil za ta študij, je študiral francoščino in angleščino. V 70 letih je bil tudi sodelavec Tribune, pa Radia Študent, skozi to delo je "zajadral" na Probleme. Večji del takratnih sodelavcev Problemov danes ustvarja Novo revijo. Leta 1974 seje vrnil v Velenje in se zaposlil kot prvi poklicni tajnik takratne Kulturne skupnosti, kjer je skrbel tudi za organizacijo kulturnih prireditev, saj KC IN še ni bilo. Bil je sopobudnik in soorganizator začetkov poletnih prireditev. Potem je ob deli na glasbeni šoli pričel študirati glasbo. Ker študij kitare v Sloveniji še ni bil mogoč, je študiral v avstrijskem Gradcu. Študij na pedagoški smeri je končal leta 84, ko pa se je s spričevalom vrnil domov, so nastopile težave pri noslrifikaciji. Temu so se pridružili še zasebni razlogi (poročil se je z Avstrijko) in zato seje odločil, da se odseli v Avstrijo, vseeno pa je na velenjski glasbeni šoli poučeval še do leta 87. "To ni bila lahka odločitev. Čeprav so me v Avstriji lepo sprejeli, me je vedno bolj preganjalo domotožje. Stike z Velenjem sem ves čas ohranjal in še po toliko letih sem imel
Lado Planko
največ prijateljev prav tu. Povod /.a vrnitev je bil tudi v tem, da sem obdržal stike z Vladom Vrbičem, ki me je povabil na to delovno mesto. Po drugi strani pa mi je bivanje v Avstriji dalo marsikaj; samega sebe in lastno okolje sem spoznal v drugi luči, "je povedal.
Lado Planko v knjižnici ni več novinec, zato nas je najprej zanimalo, kakšno je v njej današnje stanje. "Reči moram, da je Ljubiša Savovič, moj predhodnik, premaknil marsikaj. Knjižnica je zlezla eno kategorizacijo višje, izposoja je
na računalnikih, v naslednjih mesecih naj bi se vključili v slovensko knjižničarsko računalniško mrežo, ki bo potem avtomatizirala ne samo dostop do vseh katalogov ampak tudi pretežno delo v knjižnici. Žal so težave predvsem zaradi denarja. Ne samo, da so prostori obupno prenapolnjeni; ta knjižnica je bila grajena za 25 do 30 tisoč knjig, danes pa je v njej okrog 100 tisoč knjig. Prostori so zato že nefunkcionalni, pa tudi hiša zahteva določena popravila. In potem se zgodi še to, kot se je zgodilo letos, da 3 ali 4 mesece ni bilo mogoče kupiti niti ene knjige zaradi neurejenega financiranja. Kljub vsemu temu lahko rečem, da knjižnica relativno dobro dela,"izvemo.
Knjižničarke so pri ogromnem številu članov in vsl-Ii že našetelih težavah zelo obremenjene. Se da tu kaj spremeniti? "Imam nekaj idej, imam vizijo o tem, kaj bi naj knjižnica bila in kako bi naj funkcionirala. Mislim, da je treba knjižničarke temeljito pohvaliti, saj je situacija dejansko včasih na robu tistega, kar človek še lahko prenese. Zato tudi avtomatizacija izposoje ni nek trik ali velika želja ugajati,
ampak je obupna nujnost. Potrebujemo tudi novo, večjo knjižnico. Novogradnja je načrtovana že nekaj let, najbrž pa ni človeka, ki bi lahko seda-jle rekel, kdaj bo do tega prišlo. Ob hitrem razvoju informacijskih medijev nam ne ostane nič drugega kot razmišljanje o novi hiši, s tem pa je povezana tudi nova organizacijska shema v knjižnici. V naslednjih letih pričakujemo, da bo v Velenju šolstvo vsaj v določenih strokah doseglo višjo in celo visoko stopnjo. Knjižnica mora to spremljati. Če ne bomo sposobni postaviti na noge spodobnega strokovnega oddelka, katerega zametki so že tu, potem lahko rečemo, da je s to politiko nekaj narobe."
Kot veste, so v knjižnici lanskega maja morali zaradi pomanjkanja sredstev ustaviti ves nakup knjig. Z občinskim rebalansom proračuna so v ta namen dobili kar nekaj dodatnih sredstev. Zanimalo nas je, če se to že kaj pozna. "Pri 100 tisoč knjigah zaloge imamo 250 tisoč izposoje. Vsaka knjiga, ki leži pri nas, je v povprečju dva in polkrat na leto izposojena. Mislim, da so to številke, ki govorijo same. In potem slišiš izjave: "Najprej je treba prebrati tiste knjige, ki so
že v knjižnici, potem bomo kupovali nove." Brez zamere, ampak to je navadna neumnost. Dobra knjižnica je tista, kamor si lahko greš sposoditi tudi knjigo, ki jo rabiš enkrat v desetih letih in jo imajo. Po podatkih, ki jih imam, letno kupimo 2500 naslovov. To seveda ne pomeni le 2500 knjig. Določene knjige, zlasti mladinsko literaturo, po kateri je veliko povpraševanje, kupujemo po več, včasih tudi pet izvodov. Vsega verjetno nikoli ne bomo mogli kupiti. To ni tak problem, obstaja pa pri nakupu strokovne literature, kjer so cene bistveno višje, pa še prostorska stiska se spet pojavi. Sredstva, ki smo jih dobili za nakup knjig z lanskim rebalansom, pa so bila porabljena preden smo jih sploh dobili. 1,2 milijona SIT iz občinskega proračuna smo porabili do maja, potem približno pol leta iz občinske blagajne nismo dobili tolarja v te namene, zato nas sedaj čaka kup računov za nazaj. V času, ko smo že vedeli, da se bodo ta sredstva namenila nam, smo namreč naročili precej knjig. Želeli smo obdržati nivo, ki ga je knjižnica imela leta 1994."
Ubš
Decembra so zaživele Mladinske delavnice
Mladost ima mnogo obrazov in vprašajev
t
: Lansko leto decembra, torej red slabim mesecem dni, so na etih osnovnih šolah velenjske in oštanjske občine že tretjič azivele tako imenovane lladinske delavnice. Izkušnje rvlh dveh generacij so sedaj lentorjem in psihologinji Anki faček iz Centra za socialno elo Velenje, strokovni vodji rojekta, že v veliko pomoč, fladostniki pa jih že poznajo in t radi vključujejo vanje. Letos devetih skupinah, ki jih vodi 0 mentorjev, sodeluje 100 sdmo in osmošolcev.
Kaj sploh so mladinske elavnice? To nam je razložila aša sogovornica, Anka Maček:
"Program mladinskih delavnic je primarno preventivni program. To je nek sistem aktivnosti na področju zaščite in krepitve duševnega zdravja mladih. Namenjen jc adolescentom zgodnjega obdobja, to je od 13 do 15 leta starosti, torej, če sem bolj konretna, sedmo in osmošolcem. Projekt temelji na teoretičnih osnovah razvojne in socialne psihologije ter na modelu psihološke primarne preventive. V delavnicah je nudena otroku pomoč predvsem pri krepitvi njegove osebnosti, učijo se številnih življenskih veščin, komunikacije, soočanje in reševanje življenskih težav, razvijanja in ohranjanje medoscbnih
odnosov... Vse predvsem v pomoč v procesu obvladovanja razvojne krize."
V praksi to izleda takole. Otroci se prostovoljno vključijo v ta program. Enkrat tedensko se srečujejo z mentorji, srečanja trajajo približno dve uri. Delavnice so sestavljene iz socialnih iger. "Namen teh iger je predvsem kvalitetno in pravočasno informiranje, ne samo o negativnih posledicah nekega negativnega obnašanja kot so narkomanija, alkoholizem, avtodestrukti/.em, ampak, da se pokaže tudi, kakšne so realne možnosti za rast in razvoj."
In kakšne so njihove najpogostejše težave, kje se najlažje odprejo, o čem najraje pogovarjajo? "To so otroci, vendar so po razmišljanju to že mladostniki, ki jih zanima cela paleta vprašanj. Najraje se pogovarjajo o odnosih med vrstniki, o prijateljstvu, zanimajo jih odnosi v šoli, tukaj se pogovarjamo o njihovih težavah. Zanimajo jih teme kot so spolnost, veliko razmišljajo o naravi, vrednotah. Mladostniki nas s svojimi razmišljanji pogosto zelo pre-senečeajo. So razmišljajoči, rabijo pa pomoč nas odraslih," pravi Anka Maček.
Delavnice vodijo mladi men-
Anka Maček
torji, ki so tem mladostnikom blizu. "To so študentje in nezaposleni mlajši ljudje, ki imajo zato ustrezno izobrazbo. Otroci se jim odpirajo, jih sprašujejo in pogosto se zgodi, da vprašajo
stvari, ki jih mogoče doma težko začnejo. Ne vedno. Tu so tudi družine, ki so zelo odprte. Vendar je med vrstniki verjetno lažje razčistiti kakšno stvar."
Letos bodo vse delavnice tudi posneli z videokamero, potem pa jih na vsakotedenskih sestankih mentorjev in njihove vodje Anke Mačkove, analizirajo in se pripravijo za delo naprej. To je namreč vseslovenski projekt, ki je voden iz Ljubljane. "Mi smo samo del tega projekta. Financiran je s strani ministrstva za delo družino in socialne zadeve. Kot strokovni vodja sem vključena v supervi-zorsko skupino v Ljubljani, kjer vse strokovne dileme, s katerimi se srečujemo na terenu, skupaj obdelamo in analiziramo," nam je še povedala Anka Maček. In izdala, da bodo mladi tudi letos delavnice zaključili z lepim izletom.
mbš
Novice tatice
Naše rap veselje
Najbolj delovne praznike velenjski študentje ne bomo preživeli za mizami, ne, ne bomo jih preživeli na morju sinjem - velenjski študenti bomo prvega maja smučali v Franciji. Vsi, ki bi radi šli zraven, čim prej poiščite Tanjo Hribar. Ona ve vse, ona je godfather študentskega smučanja. Toda le do konca januarja. V februarju bodo mesta zasedena in lahko se vam zgodi, da boste ravno vi najbolj delovne praznike preživeli za skriptami.
RIT kot pogoj svo-bodi/e
RIT bo letos nastajala v Ljubljani. Od naslednje sobote se bo rojevala na Glinški 2. Glavni urednik za vse sodelujoče obljublja jirto naročilnico, najmanj dva računal-ka, dostop do Interneta in vse ostale vari, ki naredijo RIT bolj polno.
ahko noč, kultura!
Največji slovenski prazniki - ta veseli in ali Prešernova smrt - boste lahko Hznovali tudi s ŠŠK-jem. 8. februarja jmo študenti v avli velenjskega kultnega hrama predstavili svoje umet-Sce stvaritve zadnjih nekaj let. Polno pesmi, besed, slik, fotografij, RIT-i, Eza, pevcev in slavnostnih gostov.
toblem interne definicije
Po pozitivno burnem sestanku SŠK-
jTi, ■-••■■ "__
ja sta mi v glavo prileteli dve misli:
1. Sova, RIT, ŠŠK in vsi imamo eno skupno težavo: problem definicije - ali je ŠŠK institucija za študente, underground, Velenje, za vzgojo, prakso ali mogoče kaj drugega; ali je Dan mladih in kulture namenjen zabavi, žuru, kvaliteti ali kvantiteti, ali je Sovin namen, da privoli poslušalca k razmišljanju, ali ga le zabava... definicija kot pogoj svobode...
V klubu se odvija boj med stranko zavesti in stranko prelesti, med aktiviz-mom in henduizmom! Kar je dobro...
Ali bolje, ne vemo, kaj so interesi študentov-2.
ŠŠK ne sme dopustiti tiranijo večine (študenti nismo sužnji mehanizmov parlamentarne demokracije). ŠŠK ni institucija, v katero naj bo hodilo čim več študentov. Poudarek je na čim več. Še enkrat, kaj je interes kvaliteta ali kvantiteta? Toda pozor, da ne bo sporazuma, v ŠŠK so vabljeni vsi študenti ... Izkušnje kažejo, kdo tja pride...
Seveda - moramo živeti s kompromisi, odprtih do različnih idej, katerih predpogoj je ravno tako željena dcfinicija. Če študenti ne vemo, zakaj naj bi sploh imeli Sovo, DMK, RIT, Plač, če velenjski študentje ne vemo, zakaj imamo pivo, cigarete, spomenik sredi mesta, zakaj imamo skelel, senco in ego ... Kaj je naš namen, kam vodi naša pot, kako bomo prišli do cilja?
Kaj odgovore, še vprašanj si ne znamo zastaviti!
Ostale malenkosti pridejo same po sebi...
■ JT
Študentska lakota
Prejšnji teden v sredo se je končno zgodilo. Prvi opozorilni študentski štrajk v zgodovini države Republike Slovenije. In, je bilo potrebno stati ob desetih zjutraj na odjugi pred filozofsko fakulteto?
Če se tiče bonov, potem ni bilo. Študenti, ki so že vrsto let tako apatični do svojih problemov, si zaslužijo celoletni post. Sicer pa jim poln želodec kisa možgane. Kako si naj drugače razlagamo, da so cele generacije pripravljene za tistih piškavih šest tisočakov na mesec storiti prav vse. Tudi oditi na cesto. In potem se tam počutijo strašno revolucionarno in vsak čuti globoko v sebi tisto primarno željo, "da je treba en'ga na gobec". In kaj se bo zgodilo? V najslabšem primeru bodo v kabinetu dr. Drnovška od nevemkod potegnili tistih nekaj milijonov tolarjev, da bodo študenti siti in ljubljanske (pa tudi mariborske) gostilne rentabilne. In potem bo zopet vse po starem. Študenti bodo pridno študirali, vsak mesec jim bo od ljudstva izvoljena vlada odvzela kakšno dokla-do in privilegij, kot ga radi imenujejo, študenti pa bodo gledali zabodeno kakor mlada teleta, žvečili bodo svojo hrano, ne vedoč, da so z vsakim grižljajem bliže svoji eksekuciji.
Hvala za bone, draga vlada, ti časi so za nami. Če ste vi spregledali, potem naj vam mi odpremo oči: mi smo generacija, ki bo prevzela te vaše preklete stolčke v parlamentu, mi smo
generacija, ki vam bo v vaši pozni starosti služila vaš vsakdanji kruh. Zato zahtevamo: kakor vsi nezaposleni državljani v tej državi, naj tudi študenti dobijo vsak mesec študentsko doklado, ki pa naj ne bo 6.000 SIT, ampak 26 in še nekaj malega zraven. Zahtevamo tudi, da začne država pospešeno graditi stanovanja za študente, da jim ne bo več treba plačevati oderuških najemnin. S tem, dragi starši, boste svojim otrokom dali zgled, da ste veseli, ker bodo vaši potomci pametnejši od vas in bodo lahko zato za to državo storili več, kakor lahko storite vi danes. In ker bodo vaši otroci uvideli, da je lepo študirati, bodo mogoče ostali v tej državi, kjer bodo" ludi njihovi otroci lahko živeli lepo in brezskrbno mladost in jim bodo odprte vse poti.
Tako pa, se mogoče še sprašujete, zakaj nekateri znanstveniki odhajajo v tujino, pa čeprav lahko svoje usluge prodajajo iz Slovenije prav tako kakor iz Silicijeve doline. In zakaj prihajajo v parlament ljudje brez ustrezne izobrazbe...
Ko bom dokončal svoj študij, ne bom ostal v Velenju. Tu mi ni nihče nikoli pokazal, da je vesel, ker študiram in ker bom znal delati lepe hiše. Nikoli ni bil nihče vesel, da čisto zastonj vsak teden ducat mladih zanesenjakov pripravlja tole oddajo. Nikoli ne bo nihče vesel, ker sem napisal tale članek in desetine člankov pred njim.
Nikoli ne bo nihče opazil, da smo uprizorili predstavo, organizirali koncert ali naredili časopis.
Ko bom dokončal svoj študij, ne bom ostal v Sloveniji. Tudi tu mi nihče ni pokazal, daje vesel, ker študiram. Da je vesel, ker mi ni vseeno. Nikoli mi ni dal nihče niti tolarja, da bi mi olajšal študij. In ko sem imel bone za prehrano so mi vzeli še te, tako da bom izgubil še dodatni dve uri na dan, da bom lahko stal v vrsti samopostrežne trgovine in si iz dneva v dan kuhal špagete in pekel tople sendviče.
In ko bom dobil tisto diplomo, bom rekel. "Hvala mama, hvala ata, brez vaju je ne bi videl, zaslužila sta si jo še bolj kot jaz." In bom odšel v neko drugo državo, ki bo presrečna, daje dobila zastonj izšolanega strokovnjaka in potem se bom vračal v Slovenijo in v Velenje ob božičnih in podobnih praznikih in se čudil, kako seje tu vse spremenilo.
Pa ne bi bilo treba veliko, da bi ostal v tem mestu. Imam ga rajši kot katerokoli drugo mesto na svetu. Tu imam prijatelje, tu sem se zaljubil, tu sem se ga napil, tamle sem se izbruhal. Tam se ušpičil to in ono in tam so mi stisnili roko in izrekli puhle besede, češ kako ponosni so lahko, ker imajo takšno mladino, jaz pa sem jim bral misli iz oblačka nad njihovo glavo: "Neumnež, zastonj tratiš svoje sile, v prazno melje tvoj stroj, Peter Lojen." Zato se ne čudite, ko se bo v Sovini pesmi tedna oglašala Totalna revolucija s Pankrti na čelu. Tudi ta teden bodo študenti štrajkali...
■ Peter Lojen
8 kVAS VAS
KULTURA
18. januarja
___ _
Slovenija odprta za^ umetnost
Projekt, ki Slovenijo odpira v svet
V galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnlka so prejšnji četrtek odprli prvo razstavo v letošnjem letu. Ni naklučje, da je to prav razstava z nazivom "Slovenija odprta za umetnost", ki je nastala na mednarodni likovni delavnici na Sinjem vrhu, saj z njo velenjska galerija sodeluje že drugo leto. In to na več področjih. Razstava bo na ogled do 14. februarja.
Vodja galerije Milena Koren-Božiček, ki je na otvoritvi prva spregovorila nekaj besed o razstavi in tem sodelovanju, je povedala: "Pobudo za sodelovanje je podal Klavdij Tutta, ko je razs-tavljal v naši galeriji. Naša aktivnost mu je bila blizu in zdelo se mu je, da bi lahko skupaj več naredili. V tem smislu
je bil narejen korak naprej, ne samo za lokalno področje, temveč za celotno Slovenijo. Slovenija se s tem projektom odpira v svet."
Povedala je še, da je galerija letos povabila k sodelovanju tudi prijatelje iz partnerskega nizozemskega mesta Schiedam in dodala: "Upam, da se bo sodelovanje razširilo tudi s kakšno osebno razstavo iz tega mesta."
Na Sinjem vrhu je tokrat ustvarjalo 32 avtorjev in vsi se predstavljajo na tej razstavi. Nivo izbora slikarjev in kvaliteta izdelkov sta iz leta v leto boljša. Tudi pogoji so na Sinjem vrhu sedaj odlični; zgrajenih je bilo precej ateljejev, zato bodo lahko umetniki tja zahajali skozi vse leto. Nekaj besed o tem je po daljšem predstavitvenem govoru umetnostne zgodovinarke
Anamarije Stibilj, ki je delo umetnikov med potekom delavnice ves čas spremljala, povedal tudi idejni vodja delavnice Klavdij Tutta. Kulturni utinek pa je s svojo
Otvoritev Je bila dobro obiskana
poezijo in prijetno interpretacijo ustvaril Ivo Stropnik, ki so mu številni udeleženci otvoritve z veseljem prisluhnili.
Ubš
e
ZKO za Zgornjo Savinjsko dolino ni več
Z novim letom Zveza kulturnih organizacij za Zgornjo Savinjsko dolino ne deluje več. Na njeni nedavni in zadnji seji so razpustili vse njene organe in jo ukinili. Seveda so v uradnem delu pregledali in ocenili delo v minulem obdobju, ki je bilo resnično pestro in bogato, razrešili pa tudi nekatere denarne zadeve. Občine so namreč do lanskega 31. julija še prispevale sredstva za delovanje zveze, od tega pa je na računu ostalo 250.000 tolarjev. Dogovorili so se, da jih v enakih deležih razdelijo društvom, razen 100.000 tolarjev, ki jih je občina Mozirje zvezi nakazala po tem datumu. Ta sredstva bodo seveda dobila društva v mozirski občini.
Delo zveze v preteklem letu je predstavila njena predsednica Fanika Strašek, ki se je vsem zahvalila za izjemno prizadevnost in vzorno sodelovanje. Posebej sta bili zahvale deležni Ivka Lamut in Ivana Žvipelj, njej in vsem trem skupaj pa je besede zahvale izrekel predsednik Kulturno-prosvetnega društva
Gornji Grad Edi Mavrič.
Prav vsem kulturnim delavcem ob takšni "ločitvi" seveda ni bilo zelo prijetno pri duši in srcu, zato so se po uradnem delu vendarle skušali dogovoriti o novih oblikah povezovanja. Predlog, da bi zveza ostala še naprej, financirala naj bi se s prispevki društve, ni bil deležen podpore, predstavniki posameznih občin so namreč zagotavljali, da zveze ne potrebujejo, niso pa izključili možnosti sodelovanja ob posameznih konkretnih akcijah.
Fanika Strašek je predstavila tudi predlog države, da naj bi za ljubiteljsko kulturo ustanovila posebne sklade. Ključ naj bi bil 15.000 prebivalcev, takšen sklad naj bi imel zaposlenega delavca, ki bi ga plačevala država. Posamezniki so v razpravi poudarjali nujnost nadaljnjega povezovanja na tem pomembnem področju, saj je treba sedanjo raven kulturne dejavnosti v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini nujno ohraniti vsaj na sedanji ravni; v nasprotnem primeru bodo posledice za prihodnje rodove in njihovo kulturno ustvarjanje prehude.
Kakorkoli že, prave oblike prihodnjega povezovanja v razvejani razpravi niso našli. Počakali bodo
bodo posledice zapiranja za občinske plotove prav na kulturnem področju, pa bo pokazal čas.
MjP
PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK
RDEČA KAPICA ZA NAJMLAJŠE
V	soboto, 20. januarja, ob 10.00 bo v domu kulture •Velenje lutkovna predstava za naše najmlajše.
Tokrat prihaja v goste lutkovno gledališče Fru Fru iz Ljubljane z otroško pravljico RDEČA KAPICA. Znana zgodbica pa se zaplete, ko Rdeča kapica ne verjame volku, da je on res pravi volk, ko volk noče pojesti babice in ko...
Priredba znane pravljice nasmeje tako otroke kot odrasle gledalce in je splet žive igre, ročnih lutk, v živo igrane glasbe in pesmic.
Predstava jc namenjena za Pikin abonma in izven, cena vstopnic 500 SIT. Dobite jih lahko eno uro pred predstavo na blagajni.
ŽE TRETJA PREDSTAVA ZA GLEDALIŠKI ABONMA
V	soboto, 20. januarja, bo v domu kulture Velenje že tretja predstava za gledališki abonma. Tokrat bo gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z družinsko burko Zorana Hočevarja:
SMEJ Čl
Komedijo je režiral Franci Križaj, igrajo pa Vesna Jevnikar, Miro Podjed, Anica Kumer, Stane Potisk, Jana Šmid in Davor Herga.
To je ena zelo komična zgodba o dveh zakonskih parih, družinskemu življenju in vsakodnevnemu dolgočasju, dokler se ne pojavi televizijska zvezda...
Predstava je za gledališki abonma in izven in sicer
ob 18.00 - rumeni gledališki abonma
ob 21.00 - beli gledališki abonma
Cena vstopnic za izven 1.500 SIT.
JAN PLESTENJAK - GOST MLADINSKEGA ABONMAJA
V	sredo, 24. januarja ob 17.00 bo v domu kulture Velenje koncert JANA PLESTENJAKA, pevca in kitarista, ki s svojim baladnim stilom ponovno osvaja staro in mlado občinstvo. Tokrat bo s seboj pripeljal tudi gostjo, zmagovalko lanskoletnih Melodij morja in sonca, MARTO ZORE.
Koncert je za mladinski abonma in izven, cena vstopnic 500 SIT.
Predstavili dve teološki knjigi

Fanika Strašek: "Posamezne občine so se pač tako odločile, čas pa bo pokazal svoje"
torej na odločitev države glede omenjenih skladov, do takrat pa bodo za kulturne prireditve skrbeli vsak zase. Lanski, že deseti po vrsti mesec kulture, ki se je upravičeno ponašal s številnimi prireditvami in množico sodelujočih v prav vseh krajih, je bil ob svojem jubileju tako tudi zadnji.
Pet občin torej ni našlo pravega smotra v nadaljnjem obstoju in delovanju skupne zveze, kakšne
V Občinski matični knjižnici v Žalcu so prejšnji teden predstavili dve teološki knjigi, in sicer knjigo dr. Vekoslava Grmiča Moja misel ter nemškega teologa Hansa Kuenga Čredo -Razlaga vere za naš čas.
Predstavitve se je udeležilo izredno veliko ljudi, ob dr. Vekoslavu Grmiču pa še založba Znamenje iz Petrovč, pater Ivan Arzenšek, glavni urednik revije Znamenje duhovnik Srečko Rehar iz Maribora in novinar Drago Medved, ki je vodil predstavitev. Obe knjigi sta zelo zanimivi, knjiga Čredo je nekakšen priročnik za verujoče, kako naj tudi v današnjem času živijo po veri, izdala pa jo je založba
Znamenje iz Petrovč. Knjiga Moja misel pa razlaga številne družbene pojave skozi oči avtor-
ja, vsekakor je njen cilj delovati pomiijujoče.
■ Besedilo In slika: -er
Od leve proti desni Srečko Rehar, dr. Vekosiav Grmič, Drago
Medved In Ivan Arzenšek.
V	Razstavišču Premogovnika Velenje slike Staneta Petroviča
Rastoče celote, zanimive v podrobnostih
V	razstavišču Premogovnika Velenje si lahko v teh dneh vse do 24. januarja ogledate razstavo slik Staneta Petroviča iz Lopate pri Celju.
"Slikarstvo Staneta Petroviča vsebuje v veliki meri nemir ustvarjalnega iskanja, čemur botruje neumorno oblikovanje in vsebinske spremembe. Slikarja zanima vse in je tako razpet med ustvarjalnim in organizacijskim angažiranjem. Intenzivno predajanje umetnosti je postopama rodilo vidne likovne rezultate... Njegova dela vzbujajo pozornost rastoče celote, zanimive v podrobnostih," je o njegovem slikarstvu zapisal dr. Mirko Juteršek. Slikarje nase opozoril že na mnogih samostojnih razstavah, sodeloval pa je tudi na številnih skupinskih. Poleg tega je za svoja dela prejel celo vrsto nagrad na različnih ekstemporih. Vabljeni k ogledu!
■ bš
Zgodilo se je ... 18. prosinca
Leta 1872
Dr. Josip Vošnjak je bil zaradi svoje vsestranske dejavnosti pogost "gost" naših nekdanjih časopisov. Članek, ki ga povzemamo danes, jc bil objavljen v Slovenskem narodu:
"Dr. Josip Vošnjak pojde v nedeljo 21. t.m. v Ljubljano, kjer se bode stalno uselil. Po poti se bode mudil v Laškem trgu v nedeljo popoldne, ker se žele tamošnji njegovi volil-ci in rodoljubi začasno od njega posloviti. Obžalujemo sicer odhod gospoda doktarja iz Štajerskega, pa pričakujemo, da bode izkušeni rodoljubi tudi iz Ljubljane za Slovence na Štajerskem delal ravno tako, ko poprej. Iz srca mu želimo mnogo uspeha v sredini Slovenije!"
Dramatik, publicist, pesnik, zdravnik in politik Dr.
Josip Vošnjak se je rodil 4. januarja leta 1834 v Šoštanju v znani usnjarski družini Vošnjakov, umrl pa je 21. oktobra leta 1911 na Visolah pri Slovenski Bistrici.
Leta 1939
V istem časopisu, a mnogo let kasneje, so zopet namenili nekaj prostora dogajanju v naših krajih, v rubriki z naslovom "Iz Šoštanja":
"Pesem s ceste" na Sokolskem odru. Schurekova tridejanska komedija "Pesem s ceste" jc našla v zadnjem času pol na številne slovenske odre. Tudi v Šoštanju smo prisluhnili tej pesmi, boljše, kriku nižin, kamor peha sodobno življenje toliko človeštva. Schurek je zajel v svojo igro majhen kompleks komaj 7 ljudi. Pa že pri teh je viden dovolj živ primer sproleta-
riziranega človeka, njegova miselnost, morala in nemorala. Igro je uprizorila skupina mlajših igralcev odlično. Pokazala je obilo igralskih sposobnosti in razumevanja za stvar. Že oder sam nam je prikazal mnogo domislekov in iznajdljivosti. Kletno stanovanje, v sobi originalne "prične", potrebna navlaka po stenah, štedilnik - vse je bilo na pravem mestu in je zvesto služilo igri in igralcem. V tako pripravljenem in res posrečenem inscenacijskem okviru se je igra razvijala sproščeno, igralci so izgubili odrske okove; postali so pravi ljudje s ceste, kamor jih je namenil avtor. V MiŠku je živel Destovnik, v Ani Olga Vrabi-Čeva, v Krištofu Arzenšek, v Konradu Platzer, v Katri Hilda Novakova, v Karlu Kosi,
Stražnika je postavil Naglič. Nekateri prizori so bili podani domala brezhibno in močno izgrajeni. Zlasti velja to za prvo dejanje. Občinstvo je obakrat v lepem številu obiskalo predstavo in ni Sledilo s priznanji."
Da je bilo kulturno življenje v Šoštanju nekdaj zares bogato nam priča tudi nadaljevanje rubrike "Iz Šoštanja", v nekoliko krajšem članku, ki ima naslov "Mrakovo gledališče iz Ljubljane v Šoštanju":
"V nedeljo 15. februarja bo gostoval v Sokolskem domu Mrak s svojo igralsko družino. Igrali bodo Mrakovo štiride-janko "Slovenska tragedija". Režiral bo avtor sam, ki igra tudi glavno vlogo. Začetek ob 20 uri."
■ Damijan Kljajič
18. januarja 1996
107,8
9 NAS VAS
DISKČEK KOTIČEK
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK

Virusi in sindrom
Čeprav smo mislili, da bomo v januarju zadihali malo bolj sproščeno, kot smo dihali v decembru, se isti tempo kar nadaljuje. Dogodkov, ki je treba pokriti in o katerih je treba poročati je veliko, bolezen, ki nikoli ne počiva, pa zadnje obdobje pospešeno skrbi za to, da že nekaj časa nismo bili na kakšnem od redakcijskih sestankov prisotni vsi. Tatjana Podgoršek, ki se je vrnila po dveh mesecih odsotnosti, ni imela niti toliko časa, da bi skupaj s sodelavci lahko obnovila dogajanje za nazaj. Uredniki so takoj poskrbeli, da se ji je povrnil "T&tjanin sindrom", kot mu pravimo. Thtjana je namreč tista, ki je v nenehnem gibanju in za katero se ti včasih zdi, da si jo pravkar videl, pa je že ni. Skrbi pa,
da so se tega "Tatjaninega sindroma" nalezli še nekateri drugi člani redakcije, le da v drugačnem smislu: misliš si, da ga boš videl, pa ga ne.
Zdaj počiva tudi Bojana Š pege I, ki pa je nekje na poti ujela čisto drug virus, prehladila se je, kar ob tempu, ki ga je imela zadnje tedne v decembru in prve v januarju, niti ni čudno. Ne gre dvomiti, da ne bo dobra, ko bo nekaj dni odležala in použila vse tiste vitamine, ki jih je nabavila. Kar hitro bo spet tu! Tkko kot tudi Jure Beričnik, ki je kot vse kaže staknil virus nekje na poti med Celjem in Žalcem. Kje drugje ga ni mogel, saj je prav na tej relaciji (službeno) najbolj doma.
Če bo šlo vse po sreči, pa bodo poslušalci
Radia Velenje že v kratkem lahko poslušali in sodelovali v kvizu vsako soboto. Kvazi-kvizovcem se namreč obeta konkurenca, svoje zamisli bo, če bo urednica dovolila, poskušal izpeljati vsako drugo soboto Andrej Hofer. Glede na to, daje Andrej tisti moderator našega programa, ki nobene stvari ne prepusti naključju, ampak vsako dodela, se obetajo zanimivi sobotni popoldnevi. P.S.: V nedeljo, 14. januarja, sta minili dve leti, odkar oddajmo iz radijskih prostorov na Starem trgu 15 v Velenju.
mkp
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO...
BRYAN ADAMS
Letošnjo pomlad bo cvetje zopet zacvetelo za evropske ljubitelje kanadskega rockerja Bryana Adamsa. Ta se po dveh letih zopet odpravlja na veliko
evropsko turnejo, ki bo sledila izidu njegovega novega albuma. Izdelek, ki nastaja v študijih v Vancouvruu, Parizu in na Karibskem otočju, bi moral na police trgovin s ploščami v začetku tega leta. Glede na to, da umetnina nastaja v izredno ležernih in umetniških okoljih, lahko pričakujemo tudi manjšo zamudo pri izidu. Za zdaj ni znan niti še naslov albuma.
GREEN DAY
Novi album ameriške punk skupine Green day, "Insomniac", je pred hudo težko nalogo. Ponoviti mora uspeh svojega predhodnika, albuma "Dookie" in prepričati njegove lastnike (ki jih je, mimogrede, samo v ZDA okrog sedem milionov), da je tudi sam (Insomniac) vreden
nakupa. Kdor je album ze s pravi, da se za njegovo usodo ni bati in da je Dookie dobil dostojnega naslednika. Punk torej še zdaleč ni mrtev.
AC/DC
12. januarja so sloviti avstralski metalci AC/DC začeli z mamutsko turnejo po ZDA. Trdi fantje, sicer vajeni napornih in dolgih nastopov in potovanj, bodo v ZDA na oder stopili kar 45-krat. Na nastopih bodo pro-
preveriti v prvih pomladnih mesecih, ko bodo Avstralci obiskali Evropo.
STANE VRBEK -STEN
Stane Vrbek je slovenski glasbenik, ki na domači glasbeni sceni sicer deluje že dolgo vrsto
posnetkih narejena kot nalašč za ta medij, saj je dovolj nevtralna, poslušljiva in hkrati nekomercialna, da bo zadovoljila tudi zahtevnejše poslušalce. Izid prvega CD-ja pričakujemo v prihodnjih mesecih.
IRON MAIDEN
21. januarja bo v ljubljanski hali Tivoli v okviru promocijske turneje svojega novega albuma "The X factor" nastopila legendarna težkometalna skupina Iron Maiden. Novi album je skupina izdala po treh letih premora in je hkrati prva plošča na kateri se skupina predstavlja z novim pevcem. Njegovo
movirali svoj najnovejši album "Ballbreaker", ploščo, za katero sami člani skupine pravijo, da je prva, kije niso posneli pod pritiskom in v časovni stiski, ampak so si zanjo vzeli dovolj časa in jo natančno dodelali. Kako so prekaljeni rockerji pripravili svoj tokratni živi nastop, pa bo moč
let. Doslej je kot instrumental-ist deloval bolj v ozadju in sodeloval pri snemanjih in na nastopih številnih znanih imen slovenske popularne glasbe. Kot kaže, mu je anonimnosti dovolj in slovenski javnosti se zdaj želi pokazati in dokazati še s samostojnim projektom. V sodelovanjuu z nekaterimi znanimi slovenskimi glasbeniki (Lado Jakša, Jonas Ž...) je posnel nekaj skladb, ki jih ravno v teh dneh promovira po številnih slovenskih radijskih postajah. Izbral je pravo pot, kajti njegova glasba je sodeč po prvih
ime je Blaže Bayley, za mikrofonom pa je zamenjal slovitega Brucea Dickinsona. Kako Blaže zveni v živo se ljubitelji metala torej lahko prepričate v nedeljo ob 21h v hali Tivoli.
Mitja Čretnik
TRGOVINA in BISTRO KOŠARICA
Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici)
j Telefon/fax:: 063/728-080
POSEBNO
sladkor 50/1 kg oije Zvijezda 12/1 moka tip 500 25/1 kg moka tip 850 25/1 kg kava Bar 100 g Persil 2,4 kg VVetsser Riese 2,4 kg Čistilo Pril
UGODNA PONUDBA
103,90	jeruzalemčan 12/11	330,00
148,90	Sok Jumbo 12/1	149,90
54,90	koruzni drobljenec moka	22,90
46,90	pšenična krmilna moka	17,90
138,90	koruza	27,90
619,90	ječmen	26,90
519,90	NPK 6-12-24 brezp.d.	1428,00
199,00	NPK 9-15-15 brezp.d.	1428,00
Na zalogi traktorske gume, motorne žage Stihi in Jonsered, električno
orodje in drobni gospodinjski aparati. Blago v vrednosti nad 7.000,00 SIT vam bomo brezplačno dostavili na dom, naročite pa ga lahko po teleionu.
: *** KDOR VARČIJE- V KOŠARICI KUPl}JE ***
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 14. januarja:
1.	VAGABUNDI: "Za ples"	11 glasov
2.	DAN IN NOČ: "Janez polka"	10 glasov
3.	HIK: "Najlepše pesmi"	4 glasovi 3. MODRI VAL: "Na šagri" 4 glasovi 5. KVINTET SAVA: "Svet pod Jalovcem" 2 glasova Predlogi za nedeljo, 21. januarja:
1.	CIK: "Juhej, vrh planin"
2.	BLEGOŠ: "Ko nad Zmincem zaplešemo"
3.	FALANT: "Muzikantova žena"
4.	GORENJSKI MUZIKANTJE: "Danes tu, jutri tam"
5.	ZUPAN: "Ljubezen vse odpusti"
Viti Grabner
NOVO - THE RAINSTONES
Redko imamo na naših straneh priložnost predstavljati tudi tiste tuje bende, ki so šele na začetku svoje glasbene kariere in ki jih je neusmiljena ročk kritika anglosaksonskega sveta že v samem začetku označila za obetavne in poslušanja vredne. Danes imamo tako priložnost. Še posebej je zanimiva zato, ker je skupina, ki jo predstavljamo, povezana tudi s Slovenijo. Skupina si je nadela ime THE RAINSTONES, prihaja pa iz svetovne glasbene meke - Londona. Njen vodja in pevec, katerega umetniško ime je Joe Rain (pravo pa David Khan), je po materi Slovenec (rojen v Londonu leta 1967) in je večino svojih najstniških let preživel doma, v Šempetru v Savinjski dolini. Od tam
se je leta 1989 vrnil v London, kjer je večino svojega časa začel posvečati glasbi. Rainstorms so tako nastali poleti 1994, ko sta svoji glasbeni poti združila Joe Rain in kitarist David Sharp. Skupaj z bobnarjem francoskega rodu Dominicom Gaudinom in basistom Dinom Bandeno so začeli nastopati po raznih klubih in v enem takih, londonskem Orangeu, so jih kmalu opazili. Podpisali so pogodbo z založbo Rainstorm records in lansko poletje v studiu slovitega kitarista Alvina Leeja posneli prve skladbe. Te so naletele na ugoden sprejem na pomembni britanski radijski postaji FM Virgin, kjer je njihov prvi single z naslovom Who doživel uspešno promocijo. Ta single, ki je hkrati tudi napoved izida njihovega debitantskega albuma, ki naj bi izšel v mesecu aprilu, smo dobili v roke tudi mi. Na maxi CDju sta dve skladbi. Prva že omenjena, je balada z naslovom WHO, ki združuje vse atribute (od produkcije do izvedbe) moderne skladbe tako imenovanega mainstream ročka in hkrati potrjuje trditev, da take, občutene, skladbe avtorju in pevcu Joeu Rainu še posebej ležijo. Druga skladba, RAIN IS GOOD, je mnogo bolj hitra in trša, a kljub temu dovolj prepričljiva in všečna. Glasbeni slog skupine Rainstones ne prinaša revolucionarnih novosti. Njihova glasba je, čeprav je na osnovi dveh slišanih skladb tako oceno zelo nehvaležno dajati, nekakšen melodičen ročk, prepreden s tršimi elementi, značilnimi za Rolling Stones, ki na koncu še najbolj spominja na tisto kar počno sloviti Extreme.
Toliko za zdaj. Za podrobnejšo oceno pa bo treba počakati vsaj do aprila, ko naj bi izšel prvi album te mlade londonske zasedbe, ki jo bomo zaradi slovenskih korenin njihovega pevca, verjetno (upajmo) imeli priložnost v živo slišati tudi pri nas.
Mitja Čretnik
1 ■e	o	7,8 I ■o vi:i	MHz
LESTVICA SLOVENSKIH PET
Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, 16. januarja, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz).
1.	JANEZ BONČINA BENČ
2.	JAN PLESTENJAK
3.	D'HAMMRS & GOJC
4.	EDVIN FLISER
5.	MONROE
Ali veš, da te ljubim Pogrešal te bom Vetrovi pojo Angeli živijo Spomini
Nagradni kupon
Ta teden glasujem za:
Ime In priimek:
Naslov:
Naš čas, Foitova 10, 63320 Velenje
io ms vas
S"* f ■ f _
18. januarja 1
Težave s^ prometom na^Kardeljevem tr^v Velenju
Zakaj je trf*
Živeti na Kardeljevem trgu v Velenju ni čisto nič preprosto. Vsake toliko časa se tamkajšnjim stanovalcem ob starih pojavi še kakšen nov problem. Veliko slabe volje je med njimi dvignila odločitev pristojnih v Mestni občini Velenje, da lokalom na Kardeljevem trgu, ki jih nI tako malo, omogočijo dostop za dostavo. Ni kaj, razmišljali so pošteno in prav, le da stvari v prvi fazi niso speljali dovolj preudarno.
Najbrž jim ni prišlo na misel, da bodo s tem, ko bodo za dostavo odprli cesto proti Kardeljevemu trgu 1, tik ob prodajalni Ekstra, ustanovili nov javni parkirni prostor za mnoge lastnike osebnih avtomobilov, ki so se vajeni pripeljati prav pred vhod objekta, v katerega so namenjeni. S tem pa so prebivalcem povzročili kup nevšečnosti.
Ob pomendranih in povoženih zelenicah in naenkrat zelo prometnem Kardeljevem trgu so se ti ob sneženju srečali še z enim problemom. Kardeljev trg, prostor med stanovanjskimi
Zaradi "črnega " parkirnega prostora na trg ni moglo vozilo, ki bi na njem očistilo sneg (foto: vos)
bloki 1, 2 in 3 je ostal neočiščen, in to iz čisto preprostega razloga - ker vozilo zimske službe PUP-a, ki je pristojno za čiščenje tega predela, na trg enostavno ni moglo, ker so mu to preprečili tam parkirani avtomobili!
Na težavo, ki jo imajo, so stanovalci opozorili tudi v radijski oddaji Težava je vaša, rešitev je naša 3. januarja letos. In zanimivo, že dan po njej so pred dostopom na trg postavili zapornico, kar kaže na to, da so pristojni dojemljivi vsaj za kritike svojih občanov.
Alojz Kolenc, cestno-komu-nalni inšpektor je v prvih dneh januarja izdal tudi odločbo o prepovedi prometa za vsa vozila, razen za dostavo. V kratkem bodo podrobneje o problemu spregovorili tudi v krajevni skupnosti Kardeljev trg skupaj s tistimi, ki bodo zadeve uredili.
Se pa problema na občini po tistem, ko zimska služba zaradi zaparkiranega dovoza na trg ni mogla s plugom, zavedajo. "Vendar dokler tam ni bilo znaka o prepovedi prometa za vsa vozila, razen za dostavo, ni bilo mogoče ukrepati. Zdaj bo," pravi cestno-komunalni inšpektor Alojz Kolenc.
■ Milena Krstič - Planine
Slabo očiščen Stari trg v V^jnju
Daje Stari trg tako slabo očiščen, je v prvi vrsti kriva velenjska komunala in seveda projektant, ki si je izmislil te betonske stebričke.
Cestišče se še nekako da očistiti, veliko težav pa pri čiščenju snega povzročajo ti "betonski luleki", ki niso v nadlogo in v napoto samo pozimi, ko zapade sneg, ampak tudi v poletnem času, saj je s strojnim pometanjem cestišča in še zlasti pločnikov tu, v Starem trgu v Velenju, čiščenje popolnoma onemogočeno.	■ L. 0.
90^let Franca^ Napotnika iz Zavodenj
O, poskusi!
V Zavodnjah so ponosni in veseli, da imajo kar tri krajane, ki so dopolnili devetdeset let. Franc Napotnik, ki je v sredo, 10. januarja, dopolnil ta častitljivi jubilej, je najmlajši med njimi. V soboto smo ga obiskali tudi mi in mu skupaj s predstavniki Krajevne organizacije Rdečega križa Zavodnje -predsednikom Stankom Anželakom, tajnikom Bernardom Roglškomi in članom Francem Juvan-om, ki so ga tudi obdarili, zaželeli še veliko zdravja in seveda jubilantu nazdravili še na mnoga.
Sprva smo nameravali pri njem ostati le kratek čas, pač toliko, da napravimo fotografijo in zapišem nekaj podatkov. Pa je naenkrat minula poldruga
dobrodošli." Ob kakšnem veselem dogodku se je tudi sam nasmejal. Sicer pa jc bila na njegovem obrazu veš čas dobra volja, pa čeprav so mu v zadnjih letih odpovedale oči. Franc ne vidi praktično nič, zato je najraje kar v postelji.
Franc pije le iz lončka, da mu lahko hčerka Andreja, ki minulih enajst let gospodinji pri njem in skrbi zanj ter skupaj s fantom tudi za kmetijo, pogreje vino. Pa ne pije veliko. Nasprotno, le za zdravje, lonček ali dva na dan.
"Mrzlega ne pijem. Sploh pa ne od novembra naprej, ko sem bil zelo bolan. Sem že mislil, da ne bom vzdržal. Toda zdravnik dr. Pritovšek je bil vsak dan pri meni, in danes sem spet v redu," je zadovoljen povedal Franc. Andreja pa je dodala, da so zelo hvaležni zdravniku za
in na njegov obraz so se spet zarezale gube smeha.
"Imeli smo hlapca," je začel doživeto pripovedovati in nadaljeval: "Takoj, ko je vstal, je že imel cigareto v ustih. Pa mi je enkrat dejal, naj poskusim. In sem poskusil ter začel bruhati. Bilo mi je tako hudo, da sem sem si rekel, da cigarete nikoli več ne bo v mojih ustih. In tako je še vedno."
Kot vsakdo, ima tudi Franc svojo naljubšo jed. To je fižol.
"V mladosti ga nisem maral, sedaj pa zame ni boljše jedi kot je fižol. Rad ga imam tudi zato, ker ga ni treba gristi. Najraje jem zabeljenega, zraven pa morata biti kanček kruha in zelje. " Zjutraj, ko vstane, pa ima naraje čaj in malo domačega žganja v njem. "Da ravno prav zadiši," je spet z
Franc Napotnik Je bil ob našem obisku zelo vedro razpoložen
ura. "Kriv" za to je bil njegov spomin, ki je še zelo dober in Franc nam je povedal marsikaj zanimivega iz svoje mladosti. Tudi to, da je je imel zelo rad konje. "Najprej sem bil furman, potem je prišla vojska in po njej so bili tudi voli
veliko skrb. Sicer pa se je pohvalil, da so se ga bolezni vseskozi izogibale. Prav bolan pred tem ni bil nikoli. V bolnišnici pa samo enkrat, ko je moral na operacijo kile.
Bili smo radovedni, če kadi. "Poskusil sem, o, ja," je dejal
nasmehom povedal.
Še enkrat smo stisnili Francu roko za dobro zdravje in dejali, da bomo še kdaj prišli. Morda ujamemo dan, ko bo na njegovi mizi fižol.
Saj je to tudi moja najljubša jed.	■ S. Vovk
Čistilna naprava v Logarski • •••••••••••••••• • » • • • •
Zgrajena bo pred rokom
Stirinjast milijonov vredno naložbo v čistilno napravo v Logarski dolini bodo kot vse kaže zgradili pred dogovorjenim rokom, torej še pred letošnjim majem. Povedati seveda velja, da je izgradnja te naprave pogoj za obratovanje novega hotela, ki ga je za določen čas postavila Upravna enota Mozirje.
Tretjino naložbe bodo pokrili s sredstvi za demografsko ogrožena področja, ostali del pa naj bi pokrili uporabniki, to so Hotel Plesnik, Penzion Palenk, dom Cinkarne in dom Kozorog. Ti seveda niso edini, saj bo naprava
omogočala priključitev tudi ostalim bližnjim uporabnikom.
V Logarski dolini se v celoti zavedajo velikega pomena reševanja ekoloških zadev, zato načrtujejo izgradnjo vsaj še ene meh-ansko-biološke čistilne naprave, po vsej verjetnosti ob vstopu v dolino. Velja tudi možnost gradnje individualnih naprav za uporabnike, ki se na osrednjo napravo ne bi mogli priključiti. Seveda načrtujejo še druge nujne ukrepe, med dragim omejitev motornega prometa, saj je dovolj zgovoren podatek, da so lani v enem samem dnevu našteli preko 1.400 vozil, kar je za to alpsko lepotico vsekakor prehuda obremenitev.
■ j P
LF	-DOSTI - Mnogi ledeni slapovi
v Lnr ' ">'/n/ nudijo plezalcem veliko
užitkov
■
f
*
y'
Pomoč duševno prizadetim
Po novem Območno društvo Sožitje
Zadnje dni minulega leta je občni zbor izvedlo tudi Društvo za pomoč duševno prizadetim Mozirje, zadnjič pod tem imenom. Na zboru so namreč sprejeli sklep o preimenovanju v Območno društvo Sožitje Mozirje. Njegove osnovne naloge seveda ostajajo enake, pomembno pa je, da bo društvo tudi v prihodnje s svojim poslanstvom bogatilo področje vseh petih občin.
Poročilo o minulem delu društva je pripravila njegova predsednica Darinka Maroll. Posebej je poudarila veleike napore vseh, da v kar največji meri povezali duševno prizadete, njihove starše in skrbnike ter okolje v katerem živijo. Z zadovoljstvom je ugotovila napredek na zelo pomembnem delu
skrbi za te otroke, saj se starši duševno prizadetih po njenem mnenju v zadnjem času že hitreje sprijaznijo z dejstvi in se v vse večji meri vključujejo v napore, da bi otroke vključili v "normalno" življenje.
Najlepši dokaz za to je Varstveni in delovni center v Mozirju za duševno prizadete otroke, ki se pri svoji humani dejavnosti ponaša z resnično lepimi uspehi. V tem času velja posebej omeniti priprave na specialno olimpiado duševno prizadetih, ki bo na Pokljuki, saj bi za nastop radi pripravili vsaj dva udeleženca.
"Zunanji" predstavniki so izrazili zahvalo za dosedanje delo društvo in obljubili tudi nadaljnjo pomoč, med ostalimi nalogami pa so se vsi skupaj zavzeli za ureditev doma za ostarele in duševno prizadete v Zgornji Savinjski dolini.
mjp
Skorno - Florjan Sv. Anton
Šmartno ob Paki
••••••••••••••a
III člani orkestra pod taktirko prof. Branka Škruba.
Da je za to priliko zahteven in umetniško izbrani program domačih in tujih avtorjev z dvema solistoma navdušil poslušalce, so potrdili burni aplavzi. Ob zanesenem igranju celotnega orkestra, v katerem so glasbeni užitek stopnjevali še posamezni instrumentalni
Uspešno sodelovanje pihalnega orkestra Zarja Šoštanj in Bolnišnice Topolšlca je omogočilo, da so krajani in drugi gostje tudi v tem začetku leta lahko prisluhnili prijetnemu kulturnemu dogodku, ki so ga v dobro napolnjeni in času primerno okrašeni dvorani v Topolšicl priprav-
solo vložki, pa je navdušila tudi povezovalka celotnega programa, ki je svoj besedni del zlila v zelo prijetno celoto umetniškega in duhovnega dogodka v Topolšici.
Ob koncu smo lahko na obrazih vseh nastopajočih in poslušalcev razbrali le še eno -nasvidenje še kdaj.
Novoletni i¥i Zarje v Topolšici
Ponovno zw©sraijo trije zvonovi
V zvonik cerkve sv.
Antona v Skornem so v
Sr j iiije turističnih delavcev Šaleške doline
nedeljo namreč dvignili tri nove zvonove. Od prejšnjih treh se Je ohranil samo eden, dva pa je odpeljala vojska, v vsaki vojni po enega.
Največji zvon je posvečen sv. Antonu Puščavniku, srednji sv. Jožefu delavcu, tretji pa škofu Antonu Martinu Slomšku. Zvonove je blagoslovil škof dr. Franc Kramberger, preden pa so jih dvignili v zvonik so po njih, kot zahteva običaj, udarili še njihovi botri. Največjemu, kar 500 kilogramskemu, je boter Martin Vrabič iz Skornega, drugemu so botri Slovenski krščanski demokrati, občinski odbor Šoštanj in Valentin Podvratnik. Poleg slednjega pa je na zvon, kot predstavnik Slovenskih krščanskih demokratov, udaril predsednik SKD Slovenije Lojze Peterle. Na tretjega, 150 kilogramskega, so kot botri udarili Mešičevi iz Skornega, Milan Skornšek in Jože Polak.
Nedeljski dvig zvonov je bil veličasten dogodek, privabil je skoraj tisoč ljudi iz bližnje in daljne okolice, med njimi tudi šošt-anjskega župana dr. Bogdana Meniha. Denar zanje so zbrali s prostovoljnimi prispevki krajanov Skornega in okolice
in kot dodajajo pobudniki akcije, s pridobivanjem denarja ni bilo težav. Skupna teža zvonov je 900 kilogramov. Vlili so jih v žalskem podjetju
Člani turističnega društva iz Šmartnega ob Paki so bili tokratni organizatorji srečanja turističnih delavcev Šaleške doline. Pripravili so ga minulo soboto v prostorih gostilne Malus v Šmartnem ob Paki. Poteg domačih so se ga udeležili le predstavniki velenjske turistične zveze, Kažipota ter turističnega društva Velenje. Njihovemu vabilu pa se iz neznanih razlogov niso odzvali turistični delavci Vinske gore, Šoštanja in Topolšice.
Čeprav so srečanje namenili predvsem zabavi, se v svojem pozdravnem govoru predsednik Turistične zveze Velenje Jože Kandolf ni mogel izogniti oceni turističnega utripa Šaleške doline v preteklem letu. Kar ugodno ga je ocenil, vsaj glede prireditev, vsebine teh in tudi obiskanosti na njih. Sploh tradicionalnih večjih prireditev se, po njegovih besedah, udeležuje vse več ljudi tudi od drugod. Turistična društva, ki so že v letu 1995 delovala v treh občinah, so jih pripravila sama ali pa so sodelovala kot soorganizatorji. Tudi ob aktivnostih, ki jih je vodila Turistična zveza Slovenije v akciji Moja dežela - lepa, urejena in čista, niso stala križem rok. "Spodbudna," je povedal Jože Kandolf, "je ugotovitev članov komisije pri Turistični
Letošnji novoletni konert Rudarske godbe, ki Je bil v soboto, 13. januarja, v nabito polni dvorani Glasbene šole Velenje, je ponudil občinstvu skladbe, s katerimi so dirigent mag. Ivan Marin In člani orkestra ustvarili izredno prijetno "pono-voletno" razpoloženje in navdušenje.
Že v prvem delu izvedene skladbe slovenskih avtorjev
(Štrucl, Simoniti, Glavnik) so poskrbele za praznične trenutke v dvorani.
Vsekakor sta bili zanimivi skladbi Glavnikova "Logarska dolina" in Štruclova "Rad igram ha saksofon", kjer je predvsem solist Jure Pukl spet potrdil svoje spretnosti na saksofonu.
Drugi del koncerta je obsegal tuja dela (Veit, Huggens, Offenbach, Fillmore), ki jih je orkester, v katerem sedijo dijaki, med njimi nekaj dobitnikov
odličij državnih tekmovanj, ob svojih profesorjih, zaigral na nivoju, dostojnem Rudarske godbe Velenje. Posebno so se v Veitovi Koncertni glasbi izkazala tolkala.
Prijetno razpoloženje je med gledalci potencirala še dodana Radetzkyjeva koračnica (Strauss). Tako je minil spet en prijeten večer ob naši Rudarski godbi.
■ C. V.
Blagoslovitev zvonov
Feralit, njihovi delavci pa so zvonove tudi varno dvignili v zvonik. Med slovesno mašo, ki sta jo vodila škof Franc Kramberger in dekan Šaleške deka-nije Jože Pribožič, smo se med drugim spomnili tudi zgodovinskega pomena zvonenja. Cerkveno zvonenje v zgodovini slovenskega naroda namreč ni bilo omejeno zgolj kot vabilo k molitvi ali cerkvenemu praznovanju temveč so se nemalokrat oglašali tudi takrat, ko je bil Slovenec kakorkoli ogrožen.
■ ao, foto Lešl
PrPaten večer z
zvezi Velenje na področju varstva okolja. Ko je ocenjevala večje kraje v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini, je namreč opazila, da se zadeve spreminjajo na bolje. Le pri čistoči, za katero bi lahko marsikje poskrbeli z malo dobre volje, bi kazalo storiti še precej več. Žal, se na naša konkretna opozorila niso vsi odzvali tako, kot smo si želeli. Ponosni smo na odločitev komisije pri Turistični zvezi Slovenije, ki je odločila, da je Velenje najlepše med večjimi mesti v Sloveniji. Hkrati s pohvalo pa moram izraziti tudi dvom, če si to laskavo priznanje zasluži za vse svoje dele." Da je bilo pomanjkanje denarja krivo za nekoliko skromnejšo promocijo doline, za pestrejšo dejavnost društev, pa je stara pesem.
In kaj pričakujejo tur-
istični delavci Šaleške doline od leta 1996? Marsikaj. To, da bo zakon o turizmu rešil težave glede financiranja društvene dejavnosti, da bodo na volilni skupščini Turistične zveze Velenje dorekli zadeve okoli njenega statuta (katero turistično društvo bo tudi v prihodnje še zvezin član, je za zdaj težko reči. Po besedah Jožeta Kandolfa glede tega namreč obstajajo pomisleki v nekaterih okoljih - zlasti v občini Šoštanj). Vsekakor pa si želijo še večjih uspehov na področju varstva okolja, v akciji Moja dežela - lepa, urejena in čista, pri promociji doline, njenih turističnih zanimivosti na sejmih in na večjih prireditvah. Skrb za kakovost, kadre pa so zvezde stalnice pri delovanju turističnih društev in tudi zveze same v prihodnje.
■ (tp)

UtfJAVfc
- > • * »
goren
Program Keramika
Gorenje 1/b
63327 Šmartno ob Paki
Telefon: 063/ 885-030
OD 15. JANUARJA DALJE VAS SPET PRIČAKUJEMO
NA RAZPRODAJI OPUŠČENIH PROGRAMOV KERAMIČNIH PLOŠČIC CENE SO ZNIŽANE ZA KAR 30 %. AKCIJA BO POTEKALA DO RAZPRODAJE ZALOG !
VSI, KI BOSTE POHITELI, VAM DO 31. JANUARJA PODARJAMO ŠE DODATEN 5 % POPUST !
•
OBIŠČITE NAS V NAŠI PRODAJALNI V ŠMARTNEM OB PAKI !

gorenj eKeramika
Mestna občina Velenje razpisuje
prosto delovno mesto telefonist z naslednjimi razpisnimi pogoji:

-	poklicna šoia za telefoniste oziroma druga ustrezna poklicna šola (lahko pripravnik)
-	eno leto delovnih izkušenj •
-	državljan Republike Slovenije
Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili pošljite na naslov: Mestna občina Velenje, Urad župana in splošnih zadev, Titov trg 1, Velenje.
Rok za prijavo Je 8 dni po objavi razpisa.. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni.
Srečko Meh, župan
Iskra
Feritl - podjetje za proizvodnjo feritov in navitih komponent, d.o.o.
ISKRA FERITI d.o.o., Podjetje za proizvodnjo feritov in navitih komponent, Stegne 29, Ljubljana, širi obseg
proizvodnje in
VABI K SODELOVANJU
delavce za zaposlitev v PE Ljubno ob Savinji, in sicer:
1.	ing. ali dipl. ing. elektro za dela na področju vzdrževanja elektronike in tehnologije z znanjem tujega jezika, delovne izkušnje so zaželene!
2.	več delavk za proizvodna montažna dela, zaželena starost do 35 let in ročna spretnost.
Delovno razmerje s kandidatom pod tč. 1 bomo sklenili za
nedoločen čas s 4-mesečnim poskusnim delom, za dela
pod tč. 2 sklepamo delovno razmerje za določen čas 3
mesecev z možnostjo podaljšanja.
Nudimo zanimivo delo in izplačilo plače v višini kolektivne
pogodbe.
Podrobnejše informacije lahko dobite pri vodji PE Ljubno na tel. 063/841-230 ali v kadrovski službi podjetja na tel. 061/571-159.
GOflNJfl VFIS 32, 63312 PR680LD Tel.: (063) 723 060, fox: (063) 723 231
Takoj zaposlimo v redno delovno razmerje za nedoločen čas naslednje profile gradbene stroke:
-	3 gradbene delovodje ali gradbene tehnike
(končana šola za gradbene delovodje ali V. stopnje gradbene smeri) - najmanj 5 let delovnih izkušenj, vozniški izpit B kategorije, -15 VKV ali KV tesarjev - najmanj 3 leta delovnih
izkušenj,
-15 VKV ali KV zidarjev - najmanj 3 leta delovnih
izkušenj,
-	5 VKV ali KV železokrlvcev - najmanj 3 leta delovnih
izkušenj.
Poleg stimulativnega osebnega dohodka nudimo tudi brezplačno bivanje v samskem domu. Nastop dela je možen takoj)
Vloge pošljite na naslov: Pluton d.o.o., Gornja vas 32, Prebold oziroma informacije: tehnični direktor Darko Orožim - mobitel: 0609/620-598. Opomba: za tujce se zahtevajo vsi dokumenti, veljavni zakonu o zaposlovanju tujcev!
NAJ
gradbeno po atraktlvn
Strešne kritine	Notranje obloge
- kanadska tegula	- knauf obloge
- pločevinaste kritine	- talne obloge
- glinaste in betonske kritine	- viseče stropne obloge
	- keramika
Informacije:	
- Grosistlčna prodaja, Simona Blatnika 1, Velenje, tel. 063/856-485	
(kjer si vzorce lahko tudi ogledate),	
• Trgovina Železnina Delta, Kajuhova 12, Šoštanj (tel. 063/881-049).	
Graditelji, investitorji,	
VELEMJE^^/^
STANOVANJSKO PODJETJE VELENJE
63320 Velenje, Koroška c. 48, tel.: 063/853-281, fax: 063/855-844
RAZPISUJEMO PROSTI DELOVNI MESTI
1.	VODJA GRADBENE ENOTE
2.	KLEPAR
Pogoji:
za 1.:	- končana višja ali visoka šola gradbene
smeri, strokovni izpit'
-	5 let ustreznih delovnih izkušenj, sposobnost za vodenje
•	vozniški Izpit B kategorije
za 2.:	- končana poklicna šola za kleparja
-	3 leta ustreznih delovnih izkušenj
•	vozniški izpit B kategorije
Dela razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o Izobrazbi pošljite na naslov: Stanovanjsko podjetje Velenje p.o., Koroška 48,63320 Velenje, do 31.1.1996.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 8 dneh po zaključenem izbornem postopku.
O
CEPLAK
ČIŠČENJE IN TRGOVINA, d.o.o. Efenkova 61, «332« Veleli Telefon; »63 859 059 Fbc 063 859 072
Širijo se lahko le uspešni.
Če ste mladi, izobraženi in polni idej, lahko postanete član podjetja s 130 zaposlenimi in s tradicijo, na katero smo ponosni. Zaradi širitve dejavnosti iščemo mlade, ambiciozne sodelavce za naslednja področja VODJA RAČUNOVODSTVA (visoka ali vl5|a Izobrazba ekonomska smeri z nekajletnimi Izkušnjami)
VODJA KOMERICALE (visoka ali višja Izobrazba ekonomske smeri, aktivno znanje nemščine)
TRGOVSKI POTNIK ZA PODROČJE SLOVENIJE
POSLOVNI SEKRETAR (srednja Izobrazba, poznavanje računalništva).
Koliko boste zaslužili, bo odvisno od vaše uspešnosti.
ProSnje z dokazili pričakujemo do 31. januarja na naslov: čeplak d.o.o., Efenkova 61,
Velenje. Z veseljem vam bomo postregli z dodatnimi Informacijami na tel. št 0&V859-072
ali 859-059.0 Izbiri vas bomo obvestili v 8 dneh po končanem roku prijav.
Piše: Matej Mejovšek
V deželi čisto spodaj (1)
Triindvajset ur ni veliko. Če pa si prisiljen ta čas preživeti na dokaj neudobnem sedežu letala, pa pomeni to presneto dolgo. Toliko pač traja let na relaciji Amsterdam - Sydney in pomeni eno samo prekladanje, brezdelje, bolečine, ki se sprva pojavijo v ritnicah, preidejo na hrbtenico ter naposled napadejo vse telo. Debeluhi riasrkajo najbolj. Za njih so sedeži premajhni, hodniki preozki in stranišča neudobna. Je pa res, da je letalo edino sredstvo, ki te v dokaj kratkem času pripelje v Avstralijo.
Ko je naš pilot skupaj z nami ulovil noč, jo naposled prehitel, smo popoldan naslednjega dne preleteli Sydney ter po dolgem manevru nad morjem pristali na letalski stezi letališča. Čez štiri leta bo tod prava zmešanjava, saj bo največje avstralsko mesto gostilo športnike iz vsega sveta, na olimpijskih igrah novega stoletja. Prav nič bolj neprijetna stvar pa se ne more zgoditi Evropejcu, kot je prva ura vožnje z avtomobilom. Avstralci namreč vozijo po levem voznem pasu, avtomobili pa imajo volan na desni strani. Torej nasprotno kot smo vajeni pri nas. Ko tako padeš na cesto, se počutiš obupno, kar nekako utesnjenega, če pa se ti takšna stvar dogodi na ulicah večmilijonskega mesta v času popoldanskega naliva, pa je najbolje zaviti v kakšno restavracijo hitre prehrane in se dodobra ohladiti ter pripraviti na nadaljne muke. Vsaj še nekaj ur na cesti si v vlogi cestne ovire. Izsiljevanja, neprevidnost, napačna stran smerokazov, problemi s prestavljanjem se vrstijo kot po tekočem traku. Vendar pa postaja vsaka nadaljna ura vožnje prijetnejša in po dveh dneh mojih cestnih pripeti) so postali pešci dokaj varni.
Kakorkoli, v deželi, kjer povprečen prebivalec poje v svojem življenju 17 krav*92 ovc, 4005 štruc kruha, 165.000 jajc, pol tone sira, osem ton sadja in deset ton zelenjave, je za razliko od naše male deželice, decembra vse zeleno, sončno in vroče. Celina, ki so jo raziskovalci in pomorščaki čutili že veliko pred Jamesom Cookom ter jo poimenovali "Terra australis incognita", kar je pomenilo neznana dežela na jugu, je ena najstarejših. Prvopristopnik s stare celine sploh ni bil Cook, kot so nas učili v šolah,
temveč danski pomorščak VVilliem Jansz, ki je že leta 1606 pristal na zahodni obali Cape Yorka na severu Astralije. Deželo so danski pomorščaki poimenovali "Terra nullius" - dežela brez prebivalcev. Vendar so bili v zmoti. Na tleh Avstralije so se že 50.000 let pred pristankom Angleža Jamesa Cooka (1770 leta) naselili domorodci, avstralski Aborigini. Takrat jih je bilo na celini približno 300.000. Z evropskimi osvajanji in raziskovanji celine je bilo veliko Aboriginov pregnanih iz njihovih krajev. Danes jih najdemo največ na severu celine v Kakadu, nacionalnem parku ter v osrčju, v okolici gore Uluru. Za večino njih so bila tri stoletja stikov z ostalimi ljudmi dovolj, da so se deloma vklopili v moderno življenje.
Najino odkrivanje celine se je pričelo po dnevu potepanja po Sydneyskih ulicah v Modrem gorovju, nedaleč od jugovzhodne obale. Prvo spoznanje je bilo dokaj boleče. Sonce, ki vzhaja in zahaja nad kontinentom ter sveti in meče žarke na prebivalce, je zaradi ozonske luknje blazno močno. Le ura ali dve pretiravanja na soncu že lahko pomeni, da staknete opekline. Če pa se potikaš nokrog brez ustrezne zaščite, kakor se je zgodilo nama z Majo, ves dan, si bogatejši ne le za opekline, ampak tudi za bolečine v očeh in neprespano nočjo. Maja je iz obupa žrtvovala del najinega bogastva ter si poiskala "zatočišče" pod ne poceni sončnimi očaki Oakley. Še dan pred prihodom v Modro gorovje je bilo preko trideset stopinj. Naslednje jutro pa sva že občutila mraz. Velike temperaturne razike med dnevom in nočjo ter padavine so pokazale zobe. Kljub temu sva se privlekla, seveda utrujena od dvodnevnega potovanja, iz šotora ter se napotila v bližnjo kofetarno na zajtrk. Dvojna doza kave in štruca "francoza" me je nekoliko spravilo k sebi in mi prinesla misel o plezanju. Le kam? Šla sva do lokalnega poznavalca,
Operna hiša v Sydneyju Je ena večjih značilnosti moderne Avstralije, foto: M. Mejovšek
z namenom da izveza kaj koristnega o plezanju v tem območju. _e prej sva slišala, da je eno boljših na celini. "Frezzer", nama je v eni besedi nakazal Steve, ko sva mu povedala, da je to najin prvi dan in da si želiva nekaj resnično prijetnega, predvsem vrednega za uživanje. Napotila sva se v osrčje Modrega gorovja. Po dvajsetih kilometrih asfalta pridr-viva na makadam. Po nekaj minutah vožnje po makadamu pripeljeva na cesto, ki sva se je kar ustrašila in jo premagovala z mukami. Premagoval jo je sicer najin tord, ki sva si ga izposodila. Veje ob cesti pa so na barvi že pustile prve sledove. "Lep začetek," sem si rekel in nadaljeval z utrujajočo vožnjo. Po nekaj kilometrih sva se ustavila in se peš spustila v evkaliptusov gozd. V nadaljevanju sva se prebijala proti oddaljeni steni, ki je vsa obsijana od sonca žarela v tisočih odtenkih rdeče barve. Stena je zgledala prav "cool" in bila sva že blizu. Eden lepših dostopov do osten-ja nasploh ni je vlil še kako potrebnih moči za plezanje.
Smeri so prijetne, ravno pravšnje za uverturo, zato plezam sproščeno, lahko bi rekel lahkotno, pa tudi z varovanjem ni nobenih težav. Premagujem smer za smerjo, prav tako pa Maja uspešno niza vzpone. Sama sva, lahko bi rekel, da kar precej globoko v divjini. Če bi se zgodilo kaj neprijetnega, bi verjetno bilo potrebno kar precej časa, da bi lahko uredila vse potrebno, predvsem obvestila ostale. Zato sva bila previdna in se nisva zaletavala k nepotrebnim in predvsem nevarnim vzponom. Tako sva preplezala najine prve smeri na celini in se proti večeru utrujena vrnila k najinemu šotorčku.
Tisti dan si zapišem: "Avstralija je O.K., ponovno so mi izgubili del prtljage in imam le ene spodnjice, preplezal sem tristo metrov smeri, kengurujev še nisva videla, je pa tod ogromno papig...".
•HOROSKOP
Oven (od 21. marca do 21. aprila)
rČasi so obetavni, vi pa neodločni. Nikar ne oklevajte, da ne boste kasneje zavidali tistim, ki so pogumnejši od vas. Srčna zadeva se bo zapletala in razpletla tako, da vam ne bo niti za trenutek dolgčas. Srečni boste samo takrat, kadar bo v vaši bližini nekdo, ki je kriv, da sanjate z odprtimi očmi.
Bik (od 22. aprila do 20. maja)
^^ Veliko stvari, ki so vezane na daljši čas, ste uspeli uresničiti v preteklem letu, vendar še niste zadovoljni. Dobro bi bilo, če bi se res osredotočili na delo in ga tako čimprej opravili. Sanje o dopustu bodo realne šele takrat. Če se s partnerjevimi načrti ne strinjate, mu to povejte obzirno, da ne bo prišlo do razdora.
Dvojčka (od 21. maja do 21. junija)
^■Mh Igrate se s čustvi in mislite, da si lahko ■■ privoščite marsikaj. Sploh se ne zavedate, da se ^VHA igrate z ognjem. Sicer pa bo nastopilo obdobje, v katerem boste res lahko mirni, saj vam bo šlo vsaj na delovnem področju vse kot po maslu. Dolg čas pa vam bo po stari družbi, ki ste si jo morali začasno odpovedati. Potovanje bo poučno.
Rak (od 22. junija do 22. julija)
©Nenehno boste v središču dogajanja, partner pa bo zaman čakal, da se mu pridružite v njegovem sanjarjenju. Nekdo bi vam rad prišepnil dober nasvet - le počakajte, da boste z njim na samem. Boste naredili tako, ali tako, kot vam veleva srce? To bi bilo prvič, ne pa tudi zadnjič, da bi pozabili na neko zelo pomembno obljubo.
Lev (od 23. julija do 23. avgusta)
^^^ Novosti, same novosti; zaljubili se boste in takoj JLM pozabili na vse tozemeljske stvari, tudi na vse neprijetne dogodke, ki jih je bilo v zadnjih tednih kar nekaj. V družbi, ki vam je naklonjena, boste kovali načrte in predvsem obujali spomine. Oboje zna biti brez prave koristi, le da boste vi zelo zadovoljni.
Devica (od 24. avgusta do 23. septembra)
Odločate se, ali potegniti potezo, ki je odgovor-lldrna že na prvi pogled, ali ne. Raje še malo počakajte in se posvetite človeku, ki vam ni samo dober prijatelj, ampak tudi nekaj več. In to že lep čas, čeprav si tega nočete priznati. Življenska sprememba je pred vami, časa za razmislek pa bo bolj malo.
Tehtnica (od 24. septembra do 23. oktobra)
Z besedami ne boste prepričali nikogar, z dejanji pa tudi najbolj trdovratnega nasprotnika. Čustveni boste v petek, raznežili se boste predvsem ob pogledu na nekaj, kar vam utegne v prihodnosti povzročati še velike preglavice. Mogoče ste na pravi poti, mogoče boste še pred koncem tedna slavili sladko zmago.
Škorpijon (24. oktobra do 22. novembra)
Sreča čaka na vas, le tega še ne veste, za kater-mMm/m im vogalom. Partnerjevi predlogi vam gredo rahlo na živce, vse to in še marsikaj več veste tudi sami. Neprizadeti boste ob pogledu na nekoga, ki dela same neumnosti, potem pa se pritožuje. Vi že veste, kje je treba začeti in kako delati, da je uspeh vaš.
Strelec (od 23. novembra do 22. decembra)
^^^•Zmedeni boste, vendar nikakor ne nesrečni: spet se vam odpirajo obzorja, ki ste jih nekoč že ^^^ dobro poznali, a ste jih kasneje zaradi določenih vzrokov zanemarili. Prijetna novica vas bo tako razveselila, da boste z dobro voljo okužili vse okoli vas. Poleg tega jo boste delili z nekom, ki ga že dolgo niste videli.
Kozorog (od 23. decembra do 20. januarja)
Tolažba bo zalegla, slaba volja bo minila kot bi trenil. Partnerjeve težave vam ne segajo do srca, ker imate svojih, ki se vam trenutno zdijo pomembnejše, preveč. Edina rešitev je v tem, da si vzamete več časa samo zase in pozabite na vsakodnevne obveznosti.
Vodnar ( od 21. januarja do 19. februarja)
Užaljeni boste, ker se bodo stvari odvijale nekoliko drugače kot ste načrtovali. Partner ima nekaj za bregom, vi pa tega nočete videti, ker želite imeti svoj mir. V ponedeljek vas bo nekaj močno razveselilo, kar boste tudi očitno pokazali. Sicer pa boste mirni, ker veste, da se vam tokrat ne mudi.
Ribi (od 20. februarja do 20. marca)
Ste trmasti ali pa vztrajate samo zato, ker Mm nimate drugačnih rešitev? V naslednjih dneh J ^ boste srečali nekoga, ki bo vaše dosedanje življenje postavil na glavo in vam pokazal, kako lep in zanimiv je lahko svettudi z druge plati. Ne zanemarite neke dolžnosti, ki sicer ni zanimiva in prijetna, je pa donosna.
KuhinjaKuhinjaKuhinjaKuhinjaKuhinja
18, januarja 1996_Za razvedrilo__ -m m i!
delo ljubezen
denar
zdravje
* ModaModaModaModaModaModaModaModaModaModaModaModaModa
VULKO w Ml«■
Ko odpadajo lasje
Lasje nam izpadajo vsak dan. Normalno je, da izgubimo šestdeset do sto las na dan. Zgodi pa se, da vsak dan izgubimo veliko več las. Je kriva bolezen? Kaj lahko storimo, da ustavimo izpadanje las?
Vsakdo si želi imeti goste, svetleče se, zdrave lase, zalo je razumljiv strah pred izpadanjem. Da nam lasje izpadajo, opazimo najprej na krtači in zglavju. Lasje se redčijo, ali pa se na glavi pojavijo okrogla, neporaš-čena mesta. Če je med lasmi videti kožo na glavi, to še ni razlog za preplah. Običajno nam lahko pomaga dermatolog.
Najpogostejši vzroki za izpadanje las so različni: 1. Hormonske motnje, ki jih povzročijo na primer kontracepcijske tablete. Do hormonskih sprememb pride tudi po porodu. Dva do štiri mesece po porodu marsikateri ženski začnejo izpadati lasje, vendar se ta sčasoma uredi samo. Za izpadanje las je lahko krivo tudi povečano ali zmanjšano delovanje
mam
ščitnice (predvsem pri otrocih).
2.	Okužbe. Lasje so zelo občutljivi za bolezni, pa tudi za nekatera zdravila.
3.	Kožne bolezni, kot je ekcem, prhljaj itd.
4.	Stres, naprimer zaradi hude psihične obremenitve.
5.	Pomanjkanje mineralov, predvsem cinka in železa. Pogosto je to posledica nepravilne prehrane, shujševalnih kur in postov.
6.	Poškodbe, ki jih povzročajo premočna sredstva za barvanje las in trajno ondul-acijo.
Če pravočasno prepoznamo in odpravimo vzrok za izpadanje las, spnt zrastejo. Tudi kadar lasje izpadajo zaradi vnetja in se pojavijo na glavi krogi (dokaj pogosto se to zgodi pri otrocih), velja; čim prej to odkrijemo in zdravimo, več je možnosti, da bodo lasje spet zrasli. Pri dednem izpadanju las (to velja predvsem za moške) ne pomaga niti zdravljenje niti "čudodelna" sredstva. Mogoče ga je le upočasniti z jemanjem hormonov.
To, da ima moda svoje smernice tudi v otroški modi, seveda še vedno drži. Najpreprostejše pravilo pa je, da je veliko tistega, kar prinaša moda za odrasle, prenosljivo tudi na našo mladež. Sploh tisto, ki je že prerasla mejo 10 let in ji nikakor ni več vseeno, kakšni se podajo v šolo, k prijateljem, na ulico ali na smučišče. Letošnje živahne barve so prava poživitev tudi za naše malčke. Kombinacije ustvarjajo ton,
Piščančja bedra s česnom
Za 4 osebe potrebujemo: 8 piščančjih beder po 200g, 8 do 10 strokov česna, 1 vejico rožmarina, sol, 5 do 6 žlic olivnega olja, 3 srednje velike paprike.
Piščančja bedra oplaknemo, obrišemo do suhega in zložimo na nepomaščen pekač. Česen olupimo, en strok sesekljamo. Zmešamo sesekljani česen, 1 žlico rožmarinovih iglic, sol in
olje. S tem namažemo piščančja bedra na pekaču. Preostale stroke česna pa porazdelimo vmes na pekač.
Pečemo pri 200 stopinjah 45 minut. Očistimo papriko in jo narežemo na široke pramene. Po 20 minutah pečenja damo papriko na pekač k piščancu. Pečemo do konca. Ponudimo s kruhom.
odtenkov. Tudi to ni le za odrasle. Vaš odraščajoči mlajši najstnik bo v laku prav zadovoljen. In predvsem modno drugačen. Sicer pa še vedno velja, da je jeans zakon, udobnost pa prva zapoved v njem.
lahko pa so prav neverjetne. In predvsem p-repuščene domišljiji staršev, ki naj vsaj malo prisluhnejo tudi otrokovim željam. Črte sem in črte tja, pa geometrijski liki, številni dodatki kot so kapuce in velike kovinske sponke, dekorativne zadrge... Vse to imajo radi tudi otroci. In še nekaj. Letošnja moda se rada blešči. V njej je precej laka v vseh barvah, pa srebrnih in zlatih
_ 18. januarja 1996
i
. ■
T V S P


ČETRTEK, 18. JANUARJA
SLOVENIJA 1
10.05 In je drevo... inječlo-vek, plesno Izrazni balet
10.35 Batman, 14/32
11.00 Opazujmo naravo, 1V12
11.25 Po domače
13.00 Poročila
13.05 Kolo sreče, tv igrica
15.30 Omizje
16.20 Skrivnostni svet Arghurja
Clarka, 12/13
17.00 TV dnevniki
17.10 ŽIVŽAV
18.05 V najboljših družinah,
9/21
18.35 Kolo sreče, tv igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Norec v množici, 4/16 20.30 Tednik
21.20 LarryAdler, dokum. oddaja
22.20 Nikar, oddaja o prometu
22.35 TV dnevnik 3 23.00 Poslovna borza 23.15 Umori, 6/20
SLOVENIJA 2
11.30 Impulzi
12.00 V Vatikanu s Petrom
Ustinovom, 6/6
12.50 Hokej na ledu, kvalif. za 01: SLOVENIJA-VELIKA BRITANIJA, posnetek iz Ljubljana
14.50 Zaljubljenost, amer. film 16.35 Norec v množici, 3/16 17.00 Izigrati kralja, 2/4 18.00 Po Sloveniji 18.45 Svetovni poslovni utrip 19.15 TOK TOK 20.05 V žarišču 20.35 Okus po zločinu, 3/10 21.25 Pisave
22.10 Umetniški večer: video na slovenskem
23.40 Večer jazza v klubu Gajo: Krajnčan kvintet 00.25 PEP v košarki (Ž): JEŽICA-CSKA, posnetek iz Ljubljane (do 01.50)
VTV
09.15 Testni signal 09.30 VIDEO TOP, pon. 10.30 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE, pon.
12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP
20.05 VEČER Z DR. SUSMA-NOM
21.05 PREBIVALIŠČE ZMAJEV, celovečerni film 22.35 REGIONALNE NOVICE 22.40 HOROSKOP 22.45 TV IZLOŽBA 22.50 Videostrani do 24.00
REGIONALNI STUDIO jiš
"iS
Vaia televizija - kanal 52
V£l£HJ€, Stantetova 2 lel: 063/054 405, lan: 063/654 268
Četrtek, 18. januar
VTV 21.00
PREBIVALIŠČE ZMA-JEV, film (drama)
Režija: Michael Lindsay-Hogg
Igrajo: Brad Dav/s, Hallie Footie. Frederick Forrest, Jean Stampleton...
Ameriški jug v 30. letih je okolje, v katerem drvžina Tolliver predstavlja vzorno družino v vsakem pogledu. Časi gospodarske krize so mimo in življenje se ponovno	normalizira. Kandidatura Georgeja Tolliverja za okrožnega tožilca je dogodek, ki ima mnogo večji pomen kot samo vsakdanje napredovanje na družbeni lestvici. Harmonija idilične družine se razblini kot milni mehurček, stare rane se zopet odprejo, družinsko umazano perilo se spet pojavi v javnosti...
Sobota, 20. januarja
TVS1 10.10 BACH IN BOTTINE, ka-
PETEK, 19. JANUARJA
SLOVENIJA 1
09.40 Ciciban smuča, 2/2 09.55 Otroci širnega sveta, 15/26
10.20 Larry Adler, dokum. oddaja
11.20 Striček Buck, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 14.20 Svet narave, 2/10 15.10 Slovenska klavirska glasba, 3/9
15.45 Zvoki godal, 3/6 16.15 Kam vodijo naše stezice
17.00 TV dnevniki 17.10 Duh iz steklenice, 2/4
17.20 Heathcliff, 19/21 18.00 V najboljših družinah, 10/21
18.30 Hugo.tv igrica 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Grace na udaru, 20/26 20.30 Podarim dobim 20.40 Poglej in zadeni 22.20 TV dnevnik 3 22.50 Arija, ang. film
SLOVENIJA 2
11.30 Svetovni poslovni utrip 12.00 V žarišču 12.30 Skrivnostni svet Ar-thurja Clarka, 12/13 13.00 Pisave 13.45 Umetniški večer 15.15 Zelig, amer. film 16.30 Grace na udaru, 19/26 16.55 Analitična mehanika, 3/52
17.25 Veliki dosežki slovenske kirurgije, 1. oddaja
18.00 Po Sloveniji
18.45 Poglej me!
19.25 Pasje mesto, 5/23
20.05 V žarišču
20.20 Forum
20.35 Iste krvi: umor v
družini, 3/4
21.20 Studio city
22.15 Novice iz sveta razvedrila
22.40 Nor na reklame, 3/15
VTV
08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 VEČER Z DR. SUSAM-NOM, pon. pogovora 10.30 PREBIVALIŠČE ZMAJEV, pon. filma 12.00 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP
20.05 ŽIVETI DANES, dokumentarna serija 20.30 ZLOČIN IN STRAST, celovečerni film
22.05 REGIONALNE NOVICE 22.10 HOROSKOP 22.15 TV IZLOŽBA 22.20 Videostrani do 24.00
nadski film, 1986
Režija: Andre melacon Igrajo: Mahe Paiment, Harry Marclano, Raymond Legaut
11-leta Fanny je v nesreči izgubila očka in mamo, zbolela je še ena njena babica in tako se je znašla s svojo prtljago in z malim ljubljenčkom sknkom Ohrvtčkom pred vhodnimi vrati v stanovanje Jean-Clauda, njenega daljnega bratranca, odraslega možakarja, ki je tako resen, da je zaljubjen v Bacha in celo pripravlja tekmovanje mladih orglašev v igranju Bacha. Torej, radoživa in prisrčna Fanny in preveč resen Jean-Claud sta tako za skupaj kot ogenj in voda. Toda je čas pred božičem in Jean-Claude nima srca, da bi odgnal svojo se-strično in jo prepustil sirotišnici...
TVS1 23.00
MOJ AMERIŠKI JAZ, amer. film
Režija: Edward james Olmos Igrajo: E.J. Olmos, William
SOBOTA, 20. JANUARJA
SLOVENIJA 1
07.50 Radovedni Taček 08.05 Kljukčeve dogodivščine, 2/25
08.20 Male sive celice, kviz 09.05 Zgodbe iz školjke 09.35 Učimo se tujih jezikov, angleščina 3/11
10.00 Bach in Bottine, kanadski film
11.35 Analitična mehanika, 3/52
12.05 Veliki dosežki slovenske kirurgije, 1. oddaja 12.35 Godalni kvartet 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 14.00 Svet narave, 3/10 14.50 Tednik 15.40 Policisti s srcem, 24/26
16.25 Starodavni vojščaki, 9/13
17.00 TV dnevniki 17.10 čarodejni dimnikar
17.25 Irska, 3. oddaja 17.55 Alpe Jadran 18.25 Ozare 18.30 Hugo - tv igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 20.05 Avto leta 21.00 Ljubljanica, reka, ki izginja, 1. del
21.45 Turistična oddaja 22.10 TV dnevnik 3 22.20 Šport 22.35 Moj ameriški jaz, amer. film
SLOVENIJA 2
09.25 Poglej in zadeni, ponovitev
10.55 Cortina: SP v alp. smuč. smuk (Ž)
12.00 Portreti športnikov 12.25 Wengen: SP v alp. smuč. smuk (M)
14.05 Moja draga Klementina, amer. film
15.55 Športna sobota 18.30 Karaoke 19.30 4x4, oddaja o ljudeh in živalih
20.00 Včeraj, danes, jutri 20.05 Camille Claudel, franc. film
22.55 Sobotna noč
sledi Orlek, evrop. MTV glas. n;
grade
VTV
09.15 Testni signal 09.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon.
10.30 ŽIVETI DANES, pon. 10.55 ZLOČIN IN STRAST, pon. filma 12.20 Videostrani 19.00 Otroški program: RISANKE
19.30 IV IZLOŽBA
20.00 VABIMO K OGLEDU in
EPP
20.05 445.VTV MAGAZIN 20.35 ZABAVNO GLASBENI PROGRAM: EURVTHMICS, koncert v živo, l.del 21.25 SIRENE, 12. del 22.10 HOROSKOP 22.15 TV IZLOŽBA 22.20 Videostrani do 24.00
Forsythe, Pepe Serna
Film ni ne "napet" ne privlačen v stilu ameriških žanrskih vzorcev. Olmos je svojega glavnega junaka - hispanoameriškega kriminalca Santano oblikoval kot skrajno tragično osebnost, ki še ima oziroma spoštuje moralni kodeks - vendar o okolju kriminala - prekupčevanja z mamili in boja za prevlado lahko le pospešeno drvi k tragičnemu koncu. V njegovi norosti je obstajal določen sistem. Oboroženi fantje, ki na koncu filma ubijajo zgolj za zabavo, morda kvečjemu še zato, da sami sebi dokazujejo, kako "odrasli" so, pa celo takšnega etičnega kodeksa nimajo več...
TVS2 14.05
MOJA DRAGA KLEMEN-TINA, amer. film, 1946
Režija: John Ford Igrajo: Henry Fonda, Linda Darnell, Victor Mature
Junak filma je legendami šerif Wyatt Earp. S svojimi tremi brati vodi čredo krav proti Kaliforniji. Spotoma se ustavi v mestecu
NEDELJA, 21.JANUARJA
SLOVENIJA 1
08.20 Vodnarček, pojoči pes,
1/4
08.50 ŽIVŽAV 09.35 Čebelica Maja 10.00 Nedeljska maša, prenos
11.00 Ameriška književnost,
3/10
11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja . 12.30 Slovenski ljudski plesi med Litijo in Čatežem 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 13.35 Karaoke 14.35 Nedeljska reportaža 15.10 Gora, švic. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.45 Za tv kamero 19.00 Včerja, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Izigrati kralja, 3/4 22.10 Nasveti, izobraž.odda-ja
22.20 Napovedniki 22.35 TV dnevnik 3 22.55 Sedmina, slovenski film
SLOVENIJA 2
09.00 Angleška glasbena lestvica
09.25 SP v alp.smuč, VSL(Ž), 1. tek
09.50 Videošpon
10.10 SP v alp.smuč. SL (M),
1.	tek
11.20 TOK TOK 12.25 SP v alp.smuč, VSL(Ž), 2. tek
13.10 SPvalp. smuč, SL(M),
2.	tek
18.30 Športna nedelja sledi Ljubljana: finale dnevni kovega turnirja v malem nogometu, prenos
20.10 Mediji, d.n. ang.do-kum.oddaja, 1/4 21.05 Večerni gost 21.55 Oko, vajeno teme, 2/3, drama 22.45 Športni pregled
VTV
"08.00 Testni signal 08.15 SALTY, 16. del: TETA
CLEO
08.40 OTROŠKI MIŠ MAŠ,
pon.
09.40 444. VTV MAGAZIN,
pon.
10.00 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.20 ŠPORTNI GOST, pon. 10.50 445. VTV MAGAZIN,
pon.
11.15 EPP
11.20 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK, pon. 12.20 EURYTMICS, pon. koncerta
13.10 Videostrani 15.00 VEČER Z DR. SUSMA-NOM - 0 REINKARNACIJI, pon. 16.00 VIDEO TOP, pon. 17.00 PREBIVALIŠČE ZMAJEV, pon. filma 18.30 HOROSKOP 18.35 Videostrani do 24.00
Tombstone. Ko prepričljivo užene pijanega Indijanca, mu meščani ponudijo šerifsko značko. Sprva jo zavrne, toda ko najde po vrnitvi v tabor mlajšega brata umorjenega, govedo pa ukradeno, sprejme značko...
TVS2 20.05
CAMILLE CLAUDEL, franc. film, 1988
Režija: Bruno Nuytten Igrajo: Isabelle Adjani, Ge-rard Depardieu, Laurent
Grevin
Je biografski film francoske kiparke, katere genialnost so odkrili dolgo po njeni smrti. Živela je v senci svojega ljubimca in učitelja Augusta Rodina ter prav tako slavnega brata, francoskega pisatelja Paula Claudela. Camille je že od mladega delala iz gline tn iz marmorja. Ker je bil v družini že en umetnik, ni vedno našla razumevanja za svojo ustvarjalno strast. Zagnana Camille sije želela uresničiti prav vsako ekstravagantno zamisel. Tako se je spoznala s slavnim
PONEDELJEK, 22. JANUARJA
SLOVENIJA
10.20 Lažnivi Kljukec 11.05 Pritlikavčki, 6/12 11.30 Sedmina, slovenski film 13.00 Poročila 13.05 Novice iz sveta razvedrila
14.00 Utrip 14.15 Zrcalo tedna 14.30 Za tv kamero 14.45 Forum 15.00 Nedeljska reportaža 15.30 Večerni gost 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 TV oko, 2/13 18.00 Simpsonovi, 16/48 18.30 Lingo, tv igrica 19.05 Risanka 19.15 žrebanje3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Noro zaljubljena 20.35 Televizijska konferenca 21.25 Clive James, 1/4 22.15 Napovedniki 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 23.00 Umori, 7/20 23.50 Svet poroča
SLOVENIJA 2
10.30	Učimo se tujih jezikov: angleščina, 3/11
10.55	Ljudje in zemlja
12.40	Policisti s srcem
12.25	Avto leta
13.15	Sobotna noč
15.15	Studio city
16.10	Športni pregled
16.40	Noro zaljubljena
17.10	Učitelj, 14/24
18.00	Po Sloveniji
18.45	Sedma steza
19.15	Angleška glasbena lestvica
20.10	Osmi dan
20.40	Arabeska, amer. film
22.25	Brane Rončel izza odra
VTV
08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 445. VTV MAGAZIN, pon.
12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program 19.30 TV IZLOZBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP
20.05 ŽIVALI -LJUBLJENE AU MUČENE; gosta v studiu: Lea Eva Muller in Dušan Greifoner 21.05 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO: Mali koncert iz Glasbene šole Velenje 21.35 REGIONALNE NOVICE 21.40 HOROSKOP • 21.45 TV IZLOŽBA 21.50 Videostrani do 24.00
TOREK, 23. JANUARJA
SLOVENIJA 1
10.45 Drejček in trije marsovčki 11.00 Veseli kabare 11.45 Tarzan in amazonke, amer. film
13.00 Poročila 13.05 Lingo, tv igrica 14.20 Ameriška književnost 14.50 Obzorja duha 15.20 Oko, vajeno teme, 2/3 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Kljukčeve dogodivščine 17.25 Vodnarček, pojoči pes 18.00 V najboljših družinah 18.35 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Ko se srca vnamejo 20.35 10.000 obratov 21.25 Roka ročka 22.15 Napovedniki 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 22.55 Poslovna borza 23.10 Umori, 8/20
SLOVENIJA 2
11.50 Sedma steza
12.20 Osmi dan
12.50 Starodavni vojščaki
13.20 Alpe Jadran 13.50 Nedeljskih 60 14.50 Winterreise 15.30 Tenis: Grand slam, četrtfinale (Ž)
16.10 Opazujmo naravo
16.35 Ko se srca vnamejo
17.00 Napovedniki
17.05 Okus po zločinu, 3/10
18.00 Po Sloveniji
18.45 TV ambulanta
19.15 Videošpon
20.05 V žarišču
20.35 Učitelj, 15/24
21.25 Opus
22.10 Somrak stoletja
VTV
09.15 Testni signal 09.30 ŽIVALI -LJUBLJENE ALI MUČENE, pon. pogovora 10.30 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, pon. 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program: BRE-ZREPIV AMERIKI, risani film, 1. del
19.30 TV IZLOŽBA
20.00 VABIMO K OGLEDU in
EPP
20.05 446. VTV MAGAZIN 20.25 ŠPORTNI TOREK 20.45 ŠPORTNI GOST: Tema: Alpinizem: Gost v studiu: Mirko Lebar
21.05 HOROSKOP 21.15 TV IZLOŽBA 21.20 Videostrani do 24.00
SREDA, 24. JANUARJA
SLOVENIJA 1
10.10 Kresilo
10.25 Skok med zvezde, 3/14 10.50 Roka ročka 11.40 Mediji, d.n., 1/4 12.30 Slovenski ljudski plesi 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Zgodbe iz školjke 16.00 10.000 obratov 16.20 Slovenski utrinki 17.00 TV dnevniki 17.10 Pod klobukom 18.00 V najboljših dolžinah, 12/21
18.35 Kolo sreče 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Gospod Bean, 4/13
20.40 Ermo, hongkonško kitajski film
22.15 Napovedniki 22.30 TV dnevnik 3 23.00 Umori, 9/20 23.50 Kraljestvo, 3/5
SLOVENIJA 2
11.40 TV ambulanta 12.10 V žarišču 12.40 Opus
13.25 Moč slik, 2. del kopro-duk.filma
14.55 Gora, švic. film
15.30 Grand slam, četrfinale (M)
16.35 Gospod Bean, 3/13 17.10 Umor v družini, 3/4 18.00 Po Sloveniji 18.45 Univerzitetni razgledi 19.15 V vrtincu 20.05 V žarišču 20.35 EP v umetnostnem drsanju - pari
22.45 Portret Pavla Merkuja in kačji pastir, opera
VTV
08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 446. VTV MAGAZIN, pon.
09.55 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.15 ŠPORTNI GOST, Mirko Lebar, pon. 12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: BRE-ZREPIV AMERIKI, risani film, 2. del
19.30 TV IZLOŽBA
20.00 VABIMO K OGLEDU in
EPP
20.05 NAJ SPOT, kontaktna oddaja o pop in dance glasbi 21.05 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE, 5. del nanizanke 21.50 REGIONALNE NOVICE 21.55 HOROSKOP 22.00 TV IZLOŽBA 22.05 Videostrani do 24.00
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE PODJETJA CIGRAD D.O.O.
-	GRADBENIŠTVO CIGLER, RAVNE 103 C, TEL: 063 / 893 - 013, MOB.: 0609 / 614 - 217
-	KREVZEL INSTALACIJE, TRG SVOBODE 5, ŠOŠTANJ, TEL: 063 / 881 - 038, MOB.: 0609 / 614 - 216
-	ETŠ JEZERNIK, ČRNOVA 57, VELENJE, TEL.: 063 / 853 - 468, MOB.: 0609 /624-912 PRAVILNA REŠITEV: CELOVITA PONUDBA TUDI V PRIHODNJE
1. NAGRADO - zaboj kakovostnega buteljčnega vina prejme Hudarin Štefka, Kardeljev trg 11, 63320 Velenje; 2. NAGRADO - fluo svetilko prejme Ljuba Hebar, Partizanska 68,63320 Velenje; 3. NAGRADO - kopalniško baterijo prejme Darja Beričnik, Cesta Talcev 18,63320 Velenje Nagrade lahko dvignete osebno v pisarni podjetja Cigrad, Ravne 103 C s predložitvijo osebne izkaz-
nice.
I ČESTITAMO!
Rodinom, najprej postala njegova učenka in nato ljubica, toda njuno strastno ljubezensko razmerje je trajalo le nekaj let...
Nedelja, 21. januarja TVS1 15.10
GORA, švic. film, 1991
Režija: Markus Imhoof Igrajo: Susanne Lothar, Ma-thias Gnadinger, Peter Simonischek
Filmska zgodba je postavljena na gorsko meteorološko postajo, odkoder prihajajo podatki o vremenu v vsa velika mesta -Rim, Pariš, Berlin, Dunaj. Dogaja se v časih, ko te postaje še niso bile opremljene s sodobnimi merilnimi in telekomunaka-cljskimi napravami in ko je predstavljal edini stik s svetom preprost telegraf. Na eno takih postaj se je odpravil zakonski par, ki se ni zvezal iz ljubezni, ampak iz preproste človeške stiske. Joseph Manser je bil brezposelni moški srednjih let, Lena noseča točajka v podeželski krčmi. Ko je Joseph izvedel,
da za samotno gorsko postajo iščejo novega merilca in da so se to pot v dolini odločili, da bodo zaradi predhodnih tragičnih izkušenj tja poslali zakonca, se je na vrat na nos poročil z Leno in se z njo odpravil neprijaznemu in surovemu življenju naproti, kjer namesto množice glasov in šumov, sredi katerih živijo običajni ljudje, slišiš predvsem svoj odmev. Kmalu pa se je za njim odpravil še en samoten plezalec...
Ponedeljek, 22. januarja
TVS2 20.40
ARABESKA, amer. film, 1966
Režija: Stanley Donen
Staniey Donen se je po prihodu vNew York srečal s slavnim plesalcem Genom Kellyjem. Obiskovala sta isto plesno šolo. Nič presenetljivega tedaj, če je Donen tudi svojo filmsko kariero začel kot režiser glasbeno plesnih filmov, v katerih je pretežno plesal in igral Gene Kelly. Prav on je zrežiral filmski "ever-
green" Plev v dežju, v katerem pa Je Kelly tako zablestel, da so Donena skorajda prezrli. Zato se je posvetil lahkotni, a brezhibni komediji. Novo zvrst komedije pa Je ustvaril s filmoma Šarada in Arabeska, ki sta po žanru tudi kriminalki, zgodbi sta namreč zelo napeti...
VTV 20.05
ŽIVALI - LJUBLJENE ALI MUČENE, pogovor v studiu
Ali v Tovarni zdravil Krka majajo poskuse na živalih, kako vpliva na živali dolgotrajno čakanje pri prehodih čez mejo, ogroženost nekaterih živalskih vrst zaradi človeškega pohlepa, knjtost pri ravnanju z domačimi živalmi...0 tem in še o marsičem drugem bosta spregovorila gosta v studiu VAŠE TELEVIZIJE Lea Eva Muller, svetovalna direktorica v svetovni zvezi za varstvo živali in DUŠAN GRAIFONER, predstavnik Mednarodne zveze proti izvajanju poskusov na živalih.
18. januarja 1996
MODRO KRONIKA
15 NAS VAS
MCTOSOfT
WIND0VVS

Nesreča zaradi podrtega drevesa
V ponedeljek 8. januarja, ob 4.30 se je na magistralni cesti Arja vas - Velenje v kraju Studence pripetila prometna nesreča, ki jo je zakrivilo tudi vreme, lomljenje drevja in poledica.
Iz Velike Pirešice proti Velenju je vozila osebni avto Stana E. iz Velenja. Zaradi podrtega drevesa preko ceste je morala vozilo ustaviti. Skupaj s sopotnikom, 30-letnim Slavišem G. iz Velenja je skušala drevo odmakniti z vozišča. V tistem pa je iz velenjske smeri pripeljal neznani
Prazniki na Celjskem brez pokanja in nesreč s petardami
" - .«■ .	SS	K ■ :>; !«
Petarde, res je lepše brez vas!
Za razliko od prejšnjih let, ko je ob praznikih povsod pokalo in pokalo, so letošnji minili dokaj mirno. Ntgbolj pomembno pa je, da v tem časa, vsaj na Celjskem, ni bilo zaradi petard ali drugih pirotehničnih sredstev, nobene poškodbe in nobenega požara! Marsikdo je rekel: petarde, res je lepše brez vas. Policijska akcija z naslovom Petarde, lepše je brez vas!, ki jo je izvajala slovenska policija, je bila odmevna in koristna. Uradno sojo zaključili v nedelo, 14. januarja. Občani so samo na policijske enote na območju Uprave za notranje zadeve Celje prinesli 4430 petard in 184 drugih pirotehničnih izdelkov.
Ob zaključku akcije se zahvaljujejo vsem, ki so se odločili za oddajo petard in vsem, ki so tako ali drugače pomagali policiji pri nabavi daril, da so jih lahko razdelili občanom ob oddaji pirotehničnih izdelkov;
| mkp
voznik osebnega avtomobila, svetlejše barve, ki vozila ni ustavil, ampak je trčil v drevo. Slaviša, ki je držal veje, je padel po vozišču. Neznani voznik je vožnjo nadaljeval proti Veliki Pirešici. Za Slavišo, ki je kasneje iskal zdravniško pomoč, so zdravniki ugotovili, daje utrpel hude telesne poškodbe. Neznanega voznika, ki si je ob trčenju v drevo najbrž vozilo poškodoval, pa so policisti pozivali, da se čimprej zglasi na najbližji policijski postaji.
Ker si ni dal nič reči, so ga pridržali
V	četrtek, 11. januarja, popoldne, so velenjski policisti morali pridržati 19-letnega T. S. iz Skornega, voznika osebnega avtomobila, ki je na lokalni cesti v Gorenju nepravilno prehiteval. Ko so ga ustavili, so ugotovili, da vozi brez vozniškega dovoljenja neregistrirano motorno vozilo, za povrhu pa je bil še vinjen. Policisti so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo, a se je na njihovo prepoved očitno požvižgal, saj so ga nekaj kasneje spet ustavili v Lokovici. Prepričani, da bo s kršitvami nadaljeval, so ga pridržali.
Policisti hitrejši od prijavljiteljev
V	sredo, 10. januarja, nekaj po 15. uri, je 22-letni Bogdan B. iz Velenja izkoristil nepazljivost prodajalk v trgovini Peko v Velenju. Iz blagajne jim je odtujil 69.500 tolarjev in trgovino zapustil.
Imel pa je smolo, saj so ga, še predno je bila tatvina prijavljena, v bližini trgovine prijeli velenjski policisti in mu denar, čeprav je imel skritega v spodnjicah, tudi zasegli.
Vlomilcu je zmanjkalo cigaret
Neznanec, ki mu je očitno 11. januarja, ponoči, zmanjkalo cigaret, se je odločil za vlom v lokal Gambrinus. Odnesel je 10 zavojčkov cigaret Marlboro in 26 zavojčkov trdega Bossa. Branka R. iz Velenja je oškodoval za 5.170 tolarjev.
Po tujo potovalko v tuj avto
Neznanec je v noči na nedeljo, 14. januarja, na Rudarski cesti v Velenju vlomil v osebni avtomobil R-4, last Mija P. iz Velenja. Iz vozila je odtujil potovalko s športno opremo in lastniku povzročil za 40.000 tolarjev škode.
Vlomilec, ki ima rad sladko
Najbrž je vlomilec, ki 14. januarja, ponoči, vlomil v Gostov
kiosk v Velenju velik sladkosnednež. Iz kioska je odnesel nekaj brezalkoholne pijače in sladkarij. Podjetje je oškodoval za 5.000 tolarjev.
t
CP©QlJ]©O0S^ mm/MS
MOZIRJ

Nočni neznanec vlomil v Merkator
V torek, 9. januarja, ponoči, je neznanec vlomil v trgovino last Merkator - Zgornja Savinjska zadruga Mozirje, v Ljubnem. Očitno je imel veliko časa, saj je notranjost v celoti preiskal, potem pa odnesel mikrovalovno pečico, kotni brusilki, električne rezalnike, akustične aparate, peč na petrolej, čevlje, prenosna telefona, večjo količino cigaret in alkoholnih pijač ter menjalni denar. Skupna materialna škoda, ki jo je povzročil skupaj z vrednostjo ukradenega znaša 772.067 tolarjev.
,{mmšmmmmim\

Vlom v tovorna avtomobila
V	času med 6. in 8. januarjem, je neznanec v Drešinji vasi vlomil v tovorna vozila last Jožefa F. iz Drešinje vasi. Iz notranjosti je odtujil CB postajo z anteno, nož, večjo palico in avtokarto Evrope.
Z dejanjem je lastnika oškodoval za okoli 80.000 tolarjev.
"Dopoldanski" obisk disca
V	nedeljo, 14. januarja, med 5. in 15. uro je neznanec vlomil v prostore diseoteke Jack v Kasazah. Odnesel je 10 zavojev cigaret znamke Boss, steklenico whiskyja in menjalni denar, da si bo kaj tudi kupil. Lastnik Roman J. je po neznančevem obisku prikrajšan za 40.000 tolarjev.
mmmmiMsmmmmmmmsm
UlISBiSMffiBSIi^sMiSiiSl^i
Informacijski inženiring
Usposabljanje za ustvarjalno delo z računalnikom
V	podjetju Mak se zavedajo, daje potrebno uporabniku pomagati pri spoznavanju in odločitvi za nakup posameznih Mikrosoftovih produktov in tokrat vam predstavljajo novosti, ki so jih uvrstili v svoj program.
Računalniške delavnice
Uporabniki, ki z določenim programom delajo že dalj časa spoznavajo, da se pojavljajo vedno novi problemi, ki jih ni moč razrešiti niti s pomočjo izkušenih sodelavcev. V popoldanskih urah so vam v Maku namesto njim pripravljeni priskočiti na pomoč v obliki računalniških delavnic. Te so organizirane za manjše skupine, do največ 6 udeležencev. V njih rešujejo konkretne težave s katerimi ste se soočili pri svojem delu.
Svetovanje
Glede na pestrost ponudbe na področju softvera in hard-vera se danes ni lahko odločiti za pravilen nakup ali uporabo že kupljenega. V Maku imajo dneve odprtih vrat, kjer lahko vprašate in dobite odgovor. Pomagali vam bodo tako pri nakupu kot pri uvajanju programskih rešitev.
Programska oprema
V	Maku so se odločili za sodelovanje s svetovno znano softversko hišo Microsoft, kije prisotna tudi na področju Slovenije. S tem so si zagotovili kakovost in ažurnost informacij v zvezi s programskimi orodji vodilnimi v svetu računalništva.
Tako sodelovanje je nujno potrebno za kvalitetno pomoč uporabnikov. Novim strankam in fizičnim osebam omogočamo vpogled v programsko opremo s predstavitvami programskih produktov, kijih brezplačno opravimo v naših prostorih.
ŠOLA ZA IDOST-
Podjetje Mak že vrsto let usposablja za delo z različnimi računalniškimi programi odrasle. S posameznimi tečaji se ustnega v določene cijjne skupine. Po tistem, ko je v računalniški šoli pred dobrim letom začel z opismenjevanjem malih šolarjev in šolarjev, s šolo računalništva za mladostnike nadaljuje.
V računalniški šoli za mladostnike se prilagajajo njihovi starosti. Pri tem uporabljajo slikovite in otrokom prjjazne računalniške pakete.
Svojega otroka, ki bi mu radi omogočili prvi vpogled v čudežni svet računalnikov in ga pripravili, da ga bo lahko začel tudi koristno uporabljati, prjjavte v Makovo računalniško šolo za mladostnike po telefonu 852-460 ali 852 -945, lahko pa tudi po faxu 063/852-460. Pokličite nas in zahtevajte našo ponudbo/
TU SMO, DA SLEDIMO ČASU
Človek nikoli ne prodre do novih obal, če ne zapusti starih. Tako je rekel in zapisal Andre Glde. Čeprav je imel tistikrat v mislih nekaj čisto drugega kot je računalništvo in informatika, je nehote s to svojo mislijo postal aktualen tudi za ta čas in ta prostor.
Spremembe na področju računalništva in informatike, ki posegata na vsa področja življenja in dela, so hitre. Odpirajo se nove in nove možnosti uporabe računalniške tehnologije. Če hočemo v korak s časom in potrebami, je treba neprestano opuščati staro in odpirati novo, biti v nenehnem miselnem gibanju.
Mak Informacijski Inženiring d.o.o., podjetje s sedežem na Efenkovi 61/lli/C v Velenju temu sledi s projektiranjem in vzpostavljanjem informacijskih sistemov, proizvodnjo računalniške in strojne opreme, izdelavo, montažo in vzdrževanjem programuske opreme, organizacijo in izvajanjem strokovnega usposabljanja s področja računalništva in informatike, storitvami AOP ter ekonomskim, organizacijskim in tehnološkim svetovanjem.
Z nakupom programskega paketa niste naredili nič, če ga ne začnete uporabljati. Pri tem vam lahko pomagajo strokovnjaki iz Maka, ki so z množico dodatnih programov poskrbeli, da pridete do željenih ci|jev.
Izobraževanje poteka v sodobno opremljeni računalniški učilnici z računalniki znamke ACER in nizko seva-Jočlml ekrani.
i * N ^ » '<, , c v
IK Rudar • • • • • • •
Se bolje kot lani
'ogometašl velenjskega udarja so končali drugI el petdnevnih priprav. Bili
0	v Zrečah, od koder so e vrnili v torek popoldne, edaj bodo trenirali nekaj 'nI doma, v soboto bodo dlgrall v Mozirju (14.30) rljateljsko tekmo z Ero martno, v nedeljo proti ečeru pa bodo odpotovali
1	a devetdnevne priprave v lemčljo.
"Vse je teklo po načrtih. Zadovoljen sem s tem, kar smo apravili v minulih petih dneh; o pa je veliko, saj smo imeli evrstne pogoje. Pohvaliti aoram tudi igralce , saj so renirali zavzeto in izpolnili vse a, kar smo načrtovali. Skratka, sfcteče po načrtih, in če bomo ako nadaljevali, seveda bomo, em prepričan, da bomo na :oncu še za kakšno stopničko
bolje pripravljeni kot smo bili lani, poleg tega pa bomo tudi igralsko močnejši," je bila kratka ocena priprav trenerja Bojana Prašnikaija po vrnitvi v Velenje.
Kako naprej?
"Naslednji dni bomo vadili doma, v soboto bodo igralci imeli prvo preizkušnjo v srečanju s sosedi, v nedeljo pa bomo, kot je že znano, odpotovali na zelo zanimive priprave v Nemčijo. Med njimi bodo igralci nedvomno dobili v noge tudi nekaj nemškega nogometa, saj bomo odigrali tudi Štiri prijateljske tekme za nas z zelo zanimivimi nasprotniki. Kot je že znano, bodo to prvollgaša Koeln in Fortuna, drugoligaš Wattenscheid in tretjeligaš Grevenbroich. Ob koncu priprav pa bomo sodelovali še na velikem mednarodnem malono-gometnem dvoranskem turnir-' ju, ob tem pa bomo seveda imeli tudi najboljše pogoje za treninge."
M is
■ '...... ;
Ustanovni zbor "Velenjskih knapov"
Po vzoru drugih, pa verjetno tudi Šaleških graščakov, organiziranih navijačev velenjskih rokometašev, bodo tudi v velenjskem prvoligašu ustanovili klub navijačev. Ustanovni zbor bodo imeli v. petek ob 17. uri v Restavraciji klub. Na zboru bodo predstavili način delovanja kluba, izvolili organe iti izbrali ime ter znak 'HavijaCev Jtajar.	't

V soboto boste torej odigrali prvo prijateljsko tekmo. Kakšna bo postava?
"Postava bo v glavnem precej mešana, priložnost za igro bom dal vsem Igralcem. Skozi to in naslednje prijateljske tekme pa se bo iskristalizirala prava ekipa za prvi prvenstveni krog. Bomo pa tudi že v soboto poskušali priti do tiste ekipa, ki bo tudi v Nemčiji začela igralski del nemške turneje. Prednost bodo dobili pač tisti igralci, ki bodo v danem trenutku sposobni pokazati največ."
Ljubite nogometa bodo v soboto v Rudaijevem dresu videli novega igralca. Velenjčani še
Bojan Prašnlkar Matjažu Cvlklu In MIlanu Žurmanu (od leve proti desni):44Sedaj pa nemški nogomet!"
vedno namreč iščejo praverga strelca. IČer se niso mogli sporazumeti z nekdanjim igralcem beograjskega Partizana, 32-letnim Vučičevičem, ki je nazadnje igral v ciprskem prvaku, so na priprave v Zreče povabili Makedonca Hristova, ki je nekaj časa bil tudi v Naklem. Do njihovega odhoda v Nemčijo naj bi bilo že znano, ali je to igralec po Prašnikarjevem okusu. Precej točk pri njem je nedvomno že dobil. Pred vrnitvijo iz Zreč so igralci odigrali medsebojno prijateljsko tekmo. Rdeči so premagali rumene s 5 : 4. Strelca za rdeče sta bila Ekmečič (4-krat) in Ratkovič, za rumene pa Hristov (3-krat) in Šoštar.
■ vos
RK

Kar tri zaostale tekme
V soboto so odigrali uvodni krog drugega prvenstva v orvl moški rokometni ligi, vendar Je bil nepopoln, saj so preložili srečanji Pivovarna Laško - Gorenje In Inženiring Šarbek - AFP Dobova. V drugem krogu bodo Velenjčani doma gostili (19.00) Dobovo.
Srečanja v Celju ni bilo zaradi priprav pivovarjev v Franciji. Velenjčani so bili pripravljeni odigrati tekmo v torek, Celjani so predlagali sredo, in ker se nasprotnika nista mogla sporazumeti, bodo morali pač najti nov datum. Gotovo bi se vodstvo prvenstva znašlo pred pretežko
nalogo, kako najti proste termine za igranje zaostalih tekem, če bi bili tudi drugi klubi podaljšali priprave na začetek prvenstva.
Rokometaši Gorenja ima-josedaj kar tri neodigrane tekme. Ob Celjanih še z AM Cosmos Slovanom v Rdeči dvorani (23. 1.) in s Krškim (31.1).
"Po sobotnih tekmah smo zdrknili navzdol na prvenstveni lestvici. Trenutno smo z dvanajstimi točkami peti, vendar imajo Primorske novice, Slovan in Dobova, ki so na drugem, tretjem in četrtem mestu, le točko več od nas. Proti Slovanu načrtujemo zmago, čeprav je v prvi tekmi pokazal zelo dobro formo. Menim, da v Rdeči dvo-
rani ne bi smeli izgubiti nobene tekme. Ugoden izid pričakujem tudi v Krškem, saj njihovi novi okrepitvi (Bašič in Širše) proti nam še ne bosta smeli igrati. Če bi osvojili v teh dveh zaostalih tekmah vse štiri točke, bi to pomenilo, da bi prvi del končali s šestnajstimi točkami; to pa bi bilo več, kot smo načrtovali na začetku prvenstva," nam je pred sobotnim srečanjem dejal Bojan Požun, trener Gorenja.
In pričakovanje za drugi del?
"V Rdeči dvorani bi morali dobiti vseh pet tekem, v gosteh pa bo vsaka točka dobrodošla. Največ možnosti bomo imeli za dober razplet v Trebnjem in na Kodejjevem, drugod pa bo težko
Bojan Požun
iztržiti kakšno točko. Toda že deset točk iz Rdeče dvorana in ena ali dve z gostovanj bi moralo biti dovolj za končnico."
■ vos
NK ERA Šmartno
Vijolice cvetijo pomladi
Prlparave na pomladanski del prvenstva so minuli petek pričeli tudi nogometaši ERE Šmartno. V minulem prvenstvu so bili Šmar-
čanl gotovo hit druge lige, saj so se borili celo za'elitno deseterico, z Jesenskim delom pa ljubitelji nogometa vsekakor niso bili
Na prvi trening
zadovoljni. 0 tzem smo se pogovarjali s predsednikom In podpredsednikom kluba Stanetom Polov-šakom In Bojanom
ŽRK Velenje • ••••••• •»•
Zadržati drugo mesto
V soboto bodo ljubitelji rokometa v Velenje lahko bodrili tudi rokometašlce Vegrada, ki bodo v prvem krogu drugega dela prvenstva gostile ekipo Kočevja. Srečanje bodo začele ob 17. url.
Velenjčanke so v prvem delu navdušile, saj so nepričakovano osvojile drugo mesto. Resda je trener Zvonko Papak na začetku načrtoval uvrstitev do petega mesta, toda, da bodo druge, tudi sam verjetno niti na tiho ni upal napovedatil. Kakor koli že, drugo mesto imajo sedaj v rokah in rokometni ljubitelji pričakujejo, da ga bodo dekleta uspešno (u)branile do konca.
"V naš program smo za-
Kladnlkom.
"Zadovoljni nismo tudi v klubu, res pa je, da bi z zmago v zadnjem krogu naš načrt za ta del prvenstva celo izpolnili. Cilj je bila namreč uvrstitev do osmega mesta, saj smo želeli pomladiti moštvo in na malo daljši rok spet zagotoviti vzpon in odlične dosežke. Jasno je, da ima vsak klub svoje vzpone in padce, jasno je tudi, da smo mi v prejšnjem prvenstvu dosegli enega od vrhuncev, v tem trenutku pa je naša osnovna naloga preprečiti padec, zato tudi spremembe v moštvu in v organizaciji kluba. V vodstvo kluba smo vključili nove ljudi, ki so pripravljeni delati. Ob dobrem delu trenerjev z vsemi selekcijami je namreč nujno tudi dobro delo uprave, za to pa rabimo dobre ljudi," sta posebej poudarila.
Spomladi v Šmartnem zanesljivo ne bodo več igrali Druškovič, Delameja in Pire, čeprav zadeve z njimi še niso čisto urejene, igrati je prenehal Golob, nova igralca Žlak in Kern, prišla sta iz domžalskega Napredka, iz. vojske sta se vrnila Stojko in Podvršnik in v klubu so prepričani, da bo takšno moštvo v nadaljevanju prvenstva paravo za boljše dosežke - vijolice namreč cvetijo pomladi.
■ Jp, vos
Zvonko Patak
pisali , da se v tem prvenstvu glede na naše okrepitve in pričakovanja pokrivitelja uvrstimo do petega mesta. Uspeli smo. go. Z našo uvrstitvijo smo gotovopresenetili celotno ligo in tudi naše navijače. Zelo zadovoljni smo lahko vsi skupaj, zavedamo pa se, da bo v nadaljevanju mnogo težje. Vsi bodo v nas videli drugouvrščeno ekipo, proti kateri bodo prav gotovo igrali s polno območjo. Toda tudi mi sedaj vemo, kaj lahko dosežemo, kakšna je naša sposobnost. Če nas ne bodo pestile poškodbe, in £e nam tudi sicer sreča ne bo zaobšla, bomo obranili drugo mesto, aH pa bomo v najslabšem primeru uvrščeni do četrtega mesta, ki še prinese igranje v končnei in odpira vrata za igranje v Evropi," je optimist pred sobotnim nadaljevanjem Zvonko Patak.
To bi bilo nedvomno izredno presenečenje glede na to, da so v klubu še ne tako dolgo zaradi finančnih težav razmišljali o izstopu iz lige. Da se to ni zgodilo, je zaslužen tudi njihov sedanji pokrovitelj Vegrad.
V soboto proti Kočevju so Velenjčanke popolne favoritinje. Tako pravi tudi trener: "Prvo kolo Je sicer vedno problematično, ker pač gre za prvo tekmo, toda mi smo absolutni favoriti. Vse, razen zmage, bi bilo popolno presenečenje - negativno, seveda."
■ vos
Tenis
Damijan Vodušek nepremagljiv
Na 17. memorialu Adolfa Jakhla za pionirje in pionirke v Zalogu je med 210 nastopajočimi na dvodnevnem tekmovanju nastopilo tudi 10 igralcev velenjske Ere. Prepričljivo je pri starejčih pioniijih zmagal Damijan Vodušek, ki je v finalni tekmi proti Tomažu Jagru (Ilirija) dosegel zmago z 2:1 (19, -14, 9) in tako letos že osmič dokazal svojo nepremagljivost v tej konkurenci. Sicer je tekmovanje prineslo tudi nekaj presenečenj, saj se reprezentančni kandidat Pervinček (Olimpija) ni uspel uvrstiti niti v finalni del med 8 najboljčih.
Pri dekletih je presenetila Logatčanka čpela Pečkaj. Od načih deklet je z igro če največ pokazala Sača Koprivec.
Pri mlajčih pionirjih je zmagal Žiga Jazbec (Križe), pri mlajčih pionirkah pa Nina Strozak (Rakek).	■ A. V.
18. januarja 1996
SPORT m REKREACIk
m m 11
Skale - Hrastovec
Že petič izbirali najboljše
"Športno društvo Škale -Hrastovec nedvomno sodi med tista društva, ki so lahko za vzor vsem drugim v državi." Te besede Je Izrekel v soboto na slovesnem zaključku športnega leta 95, kot so poimenovali prireditev, Rado Cvetko, predsednik Športne unije Slovenije.
Dvorana KUD Staneta Severja je bila resnično polna do zadnjega kotička, kar najbolj zgovorno dokazuje, kako je krajanom v krvi pomembnost in potrebnost rekreativnega udejstvovanja. Možnosti za to imajo veliko, saj v društvu deluje kar sedem sekcij, njhovi člani pa so lahko vsi - od najmlajših do najstarejših krajanov. Hkrati je bil tolikšen
obisk najlepši dokaz, da ljudje živijo z društvom; to so konec koncev potrdile tudi pozdravne besede predstavnikov krajevne skupnosti in društev.
Lansko dejavnost so na začetku večera predstavili tudi s krajšim filmom. S svojo dejavnostjo so poznani tudi zunaj občinskih meja, pa tudi državnih. Njihove nogometašice so bile, na primer, na 10. delovnih športnih igrah Evrope v Španiji in osvojile 3. mesto, nogometaši pa so med drugim na močnem turnirju v Esslingenu v Nemčiji osvojili prvo mesto. Znani so tudi po vsakoletni vaški olimpiadi, na katero pride vedno pride veliko gledalcev, tudi veliko več kot tisoč, pa tudi veliko število tekmovalcev iz krajevnih skupnosti iz Šaleške doline in tudi iz severovzhodne Slovenije. S športnim društvom iz Radevci pa so že kar pobrateni in njihovi predstavniki so bili prav tako med
Dobra hrana in moč
udelež.nci sobotnega zaključka.
V preteklem letu so med drugim pripravili zimsko - športno srečanje za upokojnee Skal, Hrastovca, Plešivca in Cirkovc; za učence podružnične šole v Škalah v okviru triatlona ŠU Slovenije plavanj in tek; izvedli so tudi tretji jubiljeni pohod na Triglav. Glede na to, da se na našo navijšjo goro odpravijo vsakih pet let, bo naslednji pohod leta dva tisoč. Še bi lahko naštevali. Te vsetsranske dejavnosti pa vsekakor ne bi bilo, če društvo ne bi vodili zagnati krajani s predsednikom Hermanom Arlič-em na čelu (za njegovo zavzetost so se mu posebej zahvalili), zahvalili pa so se tudi mnogim drugim za njihovo delo v minulem letu v društvu.
Na prireditvi so razglasili tudi svoje športnike. Za najboljšo športnico so izbrali Polono Govek, članico Ženskega nogometnega kluba Škale, ki je hkrati reprezentantka Slovenije. Plesalca Gregorja Berlaka so izbraliza najboljšega športnika. Med drugim je s svojo soplesalko na državnem prvenstvu osvojil dvakrat tretje mesto v latinsko-ameriških in standardnih plesih, ponaša pa se tudi z mnogimi izvrstnimi uvrstitvami na mednarodnih nastopih. Priznanje za najboljšo ekipo so podelili ekipi v vlečenju vrvi Miran Kontič, Franc Rošer, Milan Mravljak, Drago Iršič, Mirko Šumah, Zoran Grčar, Jože Grčar in Bojan Aplinc, ki je med drugim zamagala kar na sedmih od dosedanjih trinajstih škalskih vaških igrah, za njihovo moč pa v zadnjem času uspešno skrbi pokrovitelj Stanko Glinšek.
■ vos
Zdaj se znam
braniti sama!"
VGRAJENA ALARMNA NAPRAVA
RENAULT 19
Za dolgo bo zapeljal tudi vas.
Prikupna zunanjost devetnajstice, njena moč in udobje nepridiprava zlahka zvabijo v nečedne posle. Zato se je zapeljiva Renaultova najstnica odločila, da nc bo skrbela le za dobro počutje in varno vožnjo svojih potnikov, pač pa tudi za samoobrambo. Renault 19 ima odslej vgrajeno alarmno napravo!
§ RENAULT
AVTO
RENAULT pripor, >.-mir
ŽIVLJENJA
Rado Cvetko čestita Poloni Govek, Desno Gregor Berlak.
Odbojka
V 'petih dneh trikrat s Črnučani
Odbojkarji Šoštanja Topolšice so se od sobote do sinoči (sreda) kar trikrat zapored sestali z igralci Črnuč. V soboto so jih v prvenstveni tekmi v šoštan-jski športni dvorani premagali gladko s 3:0 ((12, 7, 11). Po začetni obojestranski nervozi so za nekaj časa pobudo prevzeli gostje, nato pa so domačini uredili svoje vrste. Z natančnimi začetnimi udarci so Črnučanom onemogočili njihovo značilno kombina-torno igro in jih zanesljivo premagali. To je bila doslej najboljša igra odbojkarjev Šoštanja Topolšice, ki pa jo lahko še izboljšajo, zato v naslednjih tekmah pričakujejo še boljše dosežke.
Že v ponedeljek sta se obe ekipi srečali že drugič, tokrat v slovenskem pokalnem tekmovanju. Tekma v Črnučah jc bila izjemno borbena in razburljiva, igra v posameznih obdobjih celo vrhunska, o vsem tem pa priča že rezultat sam po sebi. Domačini so namreč po ogorčenem boju zmagali s 3:2 (14, -13,2, -16,9).
Povratno pokalno tekmo sta moštvi odigrali sinoči, v sredo, v šošlanjski športni dvorani. Boljši tekmec iz obeh srečanj se je uvrstil v polfinale slovenskega pokala, kjer pa bo njegov nasprotnik slovenski državni prvak, Salonit iz Anhovega.
Zdaj razigravanje za obstanek
V l.A ženski ligi so v soboto ekipe odigrale zadnji krog rednega dela prvenstva. Igralke Zgornjesavinjske so v dvorani na Polzeli gladko s 3:0 premagale tekmice iz Kočevja in na lestvici osvojile šesto mesto. Skupaj s sobotnimi nasprotnicami, Celjankami in Novogoričankami se bodo sedaj v razigravanju borile za obstanek, prvo tekmo z Novo Gorico, ki je bila v rednem delu zadnja, pa bodo v svoji dvorani odigrale že to soboto.
ŽKK Maribor - TEŠ Elektra 78:71 (40:36) • ••••••• •••••••••••••
Močan odpor domačinom
Šoštanjski košarkarji so v nedeljo gostovali v Mariboni in nudili močan odpor gostiteljem. Res so domači ves prvi polčas prepričljivo vodili, tik pred odmorom pa je igralcem TEŠ Elektre uspelo razliko zmanjšati na le štiri točke. Gostje so v nadaljevanju zaigrali še boleje in v zadnjih treh minutah celo povedli, Mariborčani pa so bili na koncu vendarle boljši za sedem točk. Po 16. krogu si ekipa TEŠ Elektra deli šesto mesto, v naslednjem krogu pa bo v soboto, 20. januarja, v šoštanjski športni dvorani gostila moštvo Art Optika Starše.
Plavanje
Pet'zmag na Ravnah
Po krajšem premoru med novoletnimi počitnicami, ki so jih velenjski plavalci izkoristili za treninge dvakrat na dan, je plavalni klub Fužinari organiziral tradicionalni mednarodni miting. To je bilo zelo množično tekmovanje, saj se ga je udeležilo več kot 300 plavalcev in plavalk iz 19 klubov Madžarke, Avstrije in Slovenije. Med njimi je bilo tudi 25 plavalcev iz Velenja. Tekmovali so v kategoriji dečkov, kadetov in mladincev.
Tudi natem tekmovanju so plavalci velenja dosegli dobre rezultate in uvrstitve. Skupno so doegli 5 prvih, 5 drugih in 3 tretja mesta. Najuspešnejša jc bila Ajda Valcl, ki je zmagala kar trikrat. V disciplini 50 m hrbtno je med vsemi plavalkami dosegla najboljši rezultat po mednarodnih tablicah (31.58). Prvi mesti ta dosegla še Mateja Udovičič in Andraž Valcl v mladinski konkurenci.
Rezultati najbolje uvrščenih velenjskih plavalcev:
Deklice - 50 m prosto: 9. Maja Sovinek 34.73; 100 m prosto. 2. Tina Pndža 1:09.15, 10. Teja Tomažič 1:14.29; 50 m hrbtno: 3. Tina Pandža 37.56; 100 m hrbtno: 6. Maja Sovinek 1:24.52; 50 m delfin: 7. Nina Sovinek 39.24; 100 m prsno: 9. Nina Sovinek 1:38.76.
Kadetinje - 50 m delfin: 3. Mojca Kukovič 36.44; 100 m delfin: 4. Mojca Kukovič 1:22.33; 50 m prsno: 8. Mojca Kukovič: 100 m prsno: 5. Mojca Kukovič 1:31.14.
Mladinke - 50 m prosto: 1. Ajda Valcl 28.91; 50 m hrbtno. 1. Ajda Valcl 31.58, 6. Petra Pandža 36.82; 100 m hrbtno: 1. Ajda Valcl 1:06.88; 6. Petra Pandža 1:18.13; 50 m prsno: 2. Mateja Udovičič 2:54.28; 200 m mešano: 2. Mateja udovičič 2:40.19, 6. Anja Jandrok 2:49.52.
Kadeti - 50 m prosto: 5. Bojan Knez 27.96; 100 m prosto: 5. Bojan Knez 1:00.44, 7. Matic Kotnik 1:03.43; 50 m hrbtno: 5. Mladen Simič 34.40, 60. Matic Kotnik 34.19; 100 m hrbtno: 6. Matic Kotnik 1:13.41; 50 m delfin. 6. Bojan Knez 31.33, 7. Peter Rovšnik 33.01; 100 m delfin: 5. Jernej Ocepek 1:14:17; 200 m mešano: 7. Mladen Simič 2:32.87.
Mladinci - 50 m prosto: 4. Mario Petras 26.41; 100 m prosto: 3. Mario Petras 56.77, 4. Andraž Valcl 56.96; 100 m hrbtno. 3. Marijo Petras 1:06.97; 200 m prsno: 5. Jure Majhen 2:50.91; 100 m delfin: 1. Andraž Valcl 1:00.44; 200 m mešano: 2. Andraž Valcl 2:16.53.
■ Marko Primožič
Smučarski skoki
V	soboto je bila v Kisovcu pri Zagorju ekipna tekma za rudarsko svetilko rudnika Zagorje. Med devetimi ekipami je lansko prvo mesto ponovila ekipa SSK Velenje (Kolenc, Jerman, Cepelnik, Drev, Ograjenšek, Hriberšek, Tovornik), ki je svetilko prejela v trajno last. Drugi so bili skakalci kranjskega Triglava in tretji tekmovalci z Ljubnega ob Savinji. Pokal za najdaljši skok je prejel Vclenjčan Kolenc, za najmlajšega tekmovalca pa Juvan z Ljubnega.
Na ekipnem državnem prvenstvu za dečke do 15 let pri Grosupljem sta nastopili tudi dve velenjski ekipi, ki pa so jih zaradi poškodb nekaterih skakalcev sestavljali tudi mlajši tekmovalci. Prva je bila Ilirija iz Ljubljane, na osmo se je uvrstila prva velenjska ekipa (Živic, Zorko, Kočnik in Perše), druga velenjska ekaipa pa je bila 17.
Na najmanjši skakalni napravi v Kranju so se za pokal Cockte pomerili dečki do 9 let. Nov trener Peter Bayer s Slovaške je na pot popeljal dečke, ki so komaj pričeli trenirati, Aljoša Čutuk, Gašper Pečnik in Lojze Vrčkovnik pa so dosegli solidne rezultate.
V	avstrijskem Žahomcu je bila v soboto teak-ma v spomin na dr. Janka VViegeleja. Pri mlajših mladincih so bili Ograjenšek osmi, Drev deveti, Hriberšek petnajsti in Tovornik 22., pri mladincih je Kaligaro osvojil četrto mesto, pri članih pa Kolenc drugo in Jerman tretje.
m j. o.
Strelski šport
Suljičeva spet odlična
Na mednarodnem strelskem tekmovanju, ki je bila obenem tudi 4. pregledna tekma slovenskih strelcev, se je med velenjskimi predstavniki znova izkazala Sabina Suljič, ki je zmagala pri mladinkah s svojim trenutno najboljšim seštevkom 364 krogov.
Za reprezentanco Slovenije, ki je za Avstrijo in Madžarsko osvojila tretje mesto je s pištolo dobro nastopil tudi Simon Veternik.
MF.Ž.
Logarska dolina
Mednarodno tekmovanje pasjih vpreg
V	petek, soboto in nedeljo bo v Logarski dolini še ena v nizu prireditev, ki bogatijo njeno zimsko turistično ponudbo. Pripravili bodo namreč 2. državno in mednarodno tekmovanje pasjih vpreg, eno od dveh v Sloveniji, ki sodita v evropski koledar te zanimive panoge.
Prva lanska izvedba je navkljub dokaj skromni udeležbi lepo uspela in navrgla obilo izkušenj in koristnih napotkov, ki jih bodo organizatorji ob letošnji veliko večji udeležbi s pridom izkoristili. Predsednik prireditvenega odbora je predsednik slovenske vlade je dr. Janez Drnovšek, ki bo najboljšim tudi podelil priznanja in nagrade. ■ jp
_________
DEŽURSTVA
GIBANJE PREBIVALSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko Je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-712. Zdravniki: Četrtek, 18. januarja -dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dr. Urbane in dr. Ramšak Petek, 19. januarja - dnevni
dežurni dr. V.Renko, nočni dr. Kozorog in dr. Kočevar Soboto, 20. januarja - dežurni dr. D.Vrabič in dr. Pirtovšek Nedeljo, 21. januarja - dežurni dr. D.Vrabič in dr. Pirtovšek Ponedeljek, 22. januarja - dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dr. Friškovec in dr. O.Renko Torek, 23. januarja - dnevni dežurni dr. Rus, nočni dr. Urbane in dr. O.Renko
Zobozdravstvo: 20. in 21. januarja dr. Romana Lah v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 19. januarja do 26. januarja - Iv« Zagožen, dr.vet.med., Jerihova 38, Velenje, mobitel 0609/633-677.
Upravna enota Žalec
iiifaaa««u<itRffSKaiiiK
Poroka: Vinko Randl, Šempeter v Sav. dolini in Anica Lesjak, Zg. Roje. Smrti: Franc Širše, star 73 let, kmetovalec, Prebold, Na Dobravi 9; Maksimiljan Zagode, star 65 let, upokojenec, Žalec, Kidričeva ul. 2; Marija Cvikl, stara 77 let, kmet. Hramše št. 19; Marija Vasle, stara 85 let, upokojenka, Založe št. 62; Franc Kolar, star 90 let, upokojenec, Breg pri Polzeli 80/a, Anton Stebernak, 71 let, upokojenec, Prebold; Kristina Štimulak, stara 92 let, upokojenka, Petrovče št. 223; Ana Mori, stara 83 let, gospodinja, Lju-
bljana, Žibertova 1; Pavla Šubelj, stara 60 let, upokojenka, Liboje št. 84; Antonia Vošank, stara 83 let, upokojenka, Andraž nad Polzelo 63; marija Gradišek, stara 82 let, upokojenka, Prebold, Na zelenici 12; Janko Korošec, stara 67 let, upokojenec, Celje, Teharska 40/a, Ciril Hafner, stara 45 let, Kasaze št. 109.
Upravna enota Mozirje
Smrti: Alojzija Orešnik, 1928, Ljubno ob Savinji, Cesta v Rastke 25; Marija Štorgel, 1899, Podveža 29; Vincenc Gostečnik, 1929, Mozirje, Ob Tmavi 7.
Mili
Nagrajenci NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE VELEBLAGOVNICA NAMA VELENJE Pravilna rešitev. NAJBOLJŠI NAKUPI V VELEBLAGOVNICI NAMA.
1.	nagrada: darilo Kozmetika Krka - Fanika Bitenc, Dobletinska 7,63331 Nazarje
2.	nagrada: darilo Vinag Maribor - Jerica Lončar, Šalek 86, Velenje
3.	nagrada: darilo Mesna industrija Primorska - Jožica Grudnik, Blačičeva 4, Velenje. Nagrade lahko dvignete v veleblagovnici Nama Velenje na kreditnem oddelku z osebno izkaznico.
■ ČestitamoI
ZAHVALA
Na pragu 92. rojstnega dne, seje ustavilo dobro srce sestre in tete
IVANKE GOLTNIK
Hvala vsem, ki ste ji v življenju kakorkoli pomagali in jo pospremili na zadnji poti!
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube žene, mame, babice, sestre
BERTE NAPOTNIK
15.4.1933-4.1.1996 se iskreno zahvaljujemo vsem za pomoč v času njene težke bolezni in za sočustvovanje z nami ob njeni izgubi. Posebno zahvalo izrekamo g. dr. Menihu, zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica in Onkološkega inštituta, sosedi ge. Turkovi in ge. Drvaričevi, GD Šoštanj, PD Šoštanj, pevskemu društvu, govorniku za poslovilne besede in gospodu
župniku za opravljen obred.
V globoki žalosti vsi njeni

Že sedaj vse povsod se čuti, da te ni, so zaman iztegnjene dlani...
ZAHVALA
Nenadna ustavitev srca nam je za vedno, nenadomestljivo vzela našega ljubega moža, atija in dedana
JURIJA ROTOVNIKA
25.4.1937 - 8.1.1996 iz Skorna pri Šoštanju
sredi še toliko neuresničenih ciljev, ki si jih je še zastavil v življenju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom (še posebej družinam Melanšek, Plankelj in Golavšek), prijateljem in znancem za vsa izražena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za številno spremstvo k njegovemu preranemu grobu.
Zahvala velja dr. Justineku, dr. Rijavcu, dr. Kikcu in še posebej dr. Polesu za dolgoletno zdravljenje in osebju Bolnišnice Topolšica, zlasti Nataliji. Enaka zahvala velja Premogovniku Velenje, Društvu invalidov, Društvu upokojencev, APS-u, OŠ KDK Šoštanj, Elkroju Šoštanj, Jamarskemu klubu Podlasica Topolšica, Jamarski zvezi Slovenije ter Turističnemu društvu Šoštanj. Zahvaljujemo se tudi vsem govornikom za poslovilne besede, Rudarski godbi, Rudarskemu oktetu, častni straži, praporščakom in Sandiju za odigrano Tišino. Posebna zahvala velja gospodu •'iJekaiuJožetu Pribožiču za opravljen cerkveni obred.

Oldy i. o.o.. Polzela 38, tel.: 7Z0-592 d.0.0. P£ VELENJE (Era ŠPORT), tel.: 854-391
NOVO - NOVO - NOVO
SUBARU JUSTY J 13 STANDARD 3 V 4 WD 22.000 DEM KREDITI: R + 9,5 % FIAT PANDA 4X4 17.490 DEM KREDITI: R -t- 9,5 %
SUZUKI
SVVIFT 1,0 6 C 5 D 14.990 DEM SWIFT 1,3 6 X 5 D 15.990 DEM BALEN0 1,3 GL ECO 18.990 DEM KREDITI ŽE 00 R + 7,5 %
POPUSTI
SAMURA11.000 DEM 24.390 DEM VITARA 3 V 1.500 DEM
34.700 DEM
VITARA 5 V 2.000 DEM
39.700 DEM
k a »i o v i: li iii k j i:
ČETRTEK, 18.JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni djubox; 8.30 Poročila; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 D'J news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 19. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih vmes ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in gasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 20. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročita; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 21.JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj,kje,kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 22.JANUARA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 23 JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Vaš gas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 24 JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 7.30 Poročila; Strokovnjak svetuje - pokroviteljica ERA Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav, 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje;
TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE BCINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN MARTNO OB PAKI
V tednu od 8. januarja do 14. januarja 1996 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh:
11.1. AMP Šoštanj.......................130 mikro-g S02/m3 zraka
- AMP Graška gora.................130
MESTNA OBČINA velenje, varstvo okolja
'im
En starček je živel...
Dne 23.12.1995je dotrpeJ naš dragi
STANE MLINAR
rojen 25.4.1914 ZAHVALA
naj velja vsem vam, ki ste s svojo strokovnostjo in znanjem premagovali njegovo bolezen in vam, ki ste mu s svojimi obiski krajšali njegove dolge dneve. Iskrena hvala vsem, ki ste mu na njegovi zadnji poti spregovorili, mu zapeli in zaigrali ter mu s številnimi prapori izkazali zadnjo čast ter vam lovskim tovarišem, ki ste ga na
tako vaš, svojstven način pospremili v večna lovišča. Sveče, ki ste mu jih prinesli, bodo gorele v njegov spomin.
Žalujoči: žena Štefka, hči Milena z družino in ostalo sorodstvo.
Utihnil je tvoj glas, nehalo je biti woje srce,
ostali so le sledovi tvojih pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš...
Ob boleči izgubi našega dragega
JOŽETA LEDINEKA
9.4.1940 - 9.1.1996
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečene
besede sočutja. Posebna zahvala velja sosedom za izkazano pomoč, častni straži Premogovnika Velenje, godbi Zarja, govornikoma, gospodu kaplanu za opravljen obred in sveto mašo. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k mnogo preranemu grobu.
'M
MALI OGLASI
IŠČEM ZAPOSLITEV V DROGERI-
Jl. Telefon 856-233. UPOKOJENEC SREDNJIH LET, vdovec, preskrbljen, nekadilec, mirnega značaja išče sebi primerno žensko, dobrosrčno in pošteno, za skupno življenje na njenem domu. Samo resne in pisne ponudbe pošljite na Naš čas, Foitova 10, Velenje z oznako šifre "20".
V MOZIRJU PRODAM STANOVANJE, 64 m2, telefon 831-728. STANOVANJE V VELENJU NAJAMEMO. Možnost odkupa. Telefon 893-680.
RABLJEN AVTOMATIC PRODAM.
Telefon 888-173. DVA PRAŠIČA 110-120 kg prodam, ter male od 18 do 25 kg. Telefon 721-436.
IŠČEM INŠTRUKTORJA ZA KITARO. Telefon 856-233 zvečer. CIRKULAR Fl 300, kovinsko ogrodje s trofaznim motorjem 1,2 KW, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 857-376.
GROS LADISLAV S P Kersnikova 17, Velenje, obveščam cenjene stranke, da z 10.4.1996 preneham z dejavnostjo Storitve gradbenih strojev.
IZGUBIL SE JE VEUK, ČRN PES,
mešanec med novofurlandcem in nemškim ovčarjem. Telefon 888-160.
HARMONIKO MELODIJA PRODAM. 60 basba, telefon 856-126 popoldne po 16. uri. STOLP JAM AHA PRODAM za 2000 DEM. Telefon 854-441. NUDIM INŠTRUKCIJE MATEMATIKE, fizike in angleščine za osnovne in srednje šole. Telefon 856-801 zvečer.
OSEM MESECEV BREJO KRAVO,
rjave pasme, A kontrola, ter obračalnik pajk, Sip 230 prodam. Telefon 894-051.
MALO RABLJEN AVTO RADIO, prodam. Telefon 888-173. BOJLER NA TRDA GORIVA z dvo-ročno pipo, tušem in vod. priključkom, prodam. Telefon 857-679.
ecev in prašiče 190 do 200 kg prodam. Telefon 852-278. FIAT 126 P, letnik86,14.000 km, prodam.Telefon 851-326 po 16. uri TROSILEC HLEVSKEGA GNOJA, krpan 30 prodam. Telefon 885-339. OSEBNI AVTO VVARTBURG, letnik 90, prodam. Cena po dogovoru.
Lahko tudi na kredit. Telefon 851-472.
ZASTAVO 28, letnik 83, prevoženih 38.000 km, zelo dobro ohranjeno, prodam za 1800 DEM. Telefon 894-047.
OBVEŠČAM VSE KUPCE, da s
15.4.1996, preneham z dejavnostjo Kovinska Galanterija Britovšek, Hrastovec 40, Velenje. JUGO 45, letnik 1991, druga lastnica, garažiran, nikoli poškodovan, 36.000 km, prodam za 4.300 DEM. Telefon pustite v uredništvu. FIRŠTOV MOTOR za mešalni ventil in sobni termostat, rabljen eno sezono, prodam. Telefon 888-285. TRI BIKCE SIMENTALCE 250-300 kg prodam. Telefon 881-088. OPEL KADET 1,2 letnik 81,registriran do 11/96 prodam. Telefon 850-625.
MLADE DOBERMANE PRODAM.
Telefon 852-151. MLADO KRAVO ZA ZAKOL, prodam. Telefon 882-391.
ODKUPUJEMO BUKOVO HLODOVINO in rezan suh les. Plačilo takoj. Ivo Lahovnik 853-316 ali 853-970.
POGREBNE STORITVE USAR
| Vinska Gora 8,63320 Velenje, Iti.: 063 / 858-226, Mobit.: 0609 / 636 939
postavitev mrliškega odra na domu nabava cvetja ureditev dokumentacije MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
HIŠO V VELENJU ALI OKOUCI, dograjeno ali v gradnji, ali parcelo, za gotovino kupim. Telefon 851-860. DVOSOBNO STANOVANJE 60 m2, v centru Velenja zamenjam za podobno v Mariboru. Telefon 853-011. KUPIM SEAD KORDOBO in video-rekorder. Telefon 853-284. PLET1LNI STROJ DUBLIED št.8 zelo poceni prodam. Telefon 853-909.
JAGNJE za zakol, ovce ter 7 tednov starega koker španjela prodam. Telefon 824-055.
UGODNO POLAGAM STROPNE IN STENSKE OBLOGE,
opaž. Telefon 893-210.
STANOVANJE IN VSO OSKRBO nudimo za pomoč na kmetiji mlajšemu upokojencu ali fantu ob službi. Telefon 892-102.
MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE SPOROČA, da bo v nedeljo 21.1. prodajala mlade kokoši nesnice, rujave, cepljene, stare 6 mesecev, od 8. do 8.30 ure v Šaleku pri cerkvi. V NAJEM ODDAM TROSOBNO STANOVANJE v Velenju. Telefon 856-974.
MAGNETNI PRTLJAŽNIK, s ključavnico za dva para smuči, prodam. Telefon 857-378 po 15. uri. KARAMBOLIRANO ZASTAVO 101,
nevozno, prodam. Telefon 853-420 zvečer.
ZAMENJAM STANOVANJSKO HIŠO V VELENJU za stanovanje v Velenju. Telefon 856-899. AVTO RADIO PIONEER KEH 6200
RDS, nov, nerabljen, ugodno prodam. Telefon 854-112. ZAMENJAM STANOVANJSKO HIŠO v Mozirju za večje stanovanje v Velenju. Telefon 856-899.
DELO DOBI SPOSOBEN TRGOVSKI POTNIK, za tehnično blago. (Področje Slovenije). Telefon 852-611. Vlogo prinesti ali poslati v podjetje ELPAd.o.o., Šmarška 17, Velenje.
S PODJETJEM ŽAREK d.o.o. vsak do svojega jeklenega konjička: -krediti brez pologa od 1 - 5 let za vsa nova in rabljena vozila, -leasingod 1 - 5 let tudi za rabljena vozila. ŽAREK d.o.o. Janka Vrabiča 10 a, Velenje, telefon 063-856-537, 856-286.
NOVI DOM, Trg mladosti 6, Velenje, AGENCIJA ZA PROMET NEPREMIČNIN. Tele-fon/fax: 063-856-899.
POGREBNA SLUŽBA MOR AN A: TEL.: 063/ 720 - 003,720 - 660
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
JOŽETA KRAJNCA
2.3.1921 - 20.12.1995 iz Velenja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih njegove krute bolezni stali ob strani in sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se vsem za izrečena sožalja, osebju doma za varstvo odraslih pa za nego in pomoč. Hvala gospodu kaplanu za skrbno opravljen obred, govorniku Društva upokojencev
za govor, godbi, pevcem in vsem, ki ste mu darovali cvetje in sveče. Še posebej velja hvala gospe Mimici Kuhar iz Ložnice in vsem, ki ste ga pospremili
na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Ema, hčerki Silva in Brigita z družinama in ostalo sorodstvo.
mM wmm
V trenutku se je ustavil čas, naša srca je napolnila globoka žalost, saj nam je kruta usoda iztrgala iz življenja, mnogo prerano, ko je komaj začel uživati jesen življenja, našega dragega moža, atija, ata, brata, strica
ALOJZA PUŠNIKA iz Cirkovc
13.6.1941 - 6.1.1996
Utihnil je tvoj glas, nehalo je biti tvoje srce,
ostali so le sledovi tvojih pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš...
ISKRENO HVALO izrekamo vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, darovali cvetje, sveče, svete maše, izrekali ustna in pisna sožalja in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi .zadnji, prerani poti. Posebno zahvalo izrekamo sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom GROBELNIK, KOMPARI, PODPEČAN, JANDROG, družinam Vrtačnik, Pušnik, Grobelnik ter Lojzki in Edu, KRAJEVNI SKUPNOSTI CIRKOVCE, dr. Grošlju, zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica, Premogovniku Velenje, Društvu upokojencev, Častni straži, godbi, kolektivu Era - Tržnica, pevcem iz cerkve sv. Martina, GD Škale, govornikoma Silvi in Maksu in gospodu duhovniku za opravljen cerkveni obred.
Žalujoči: žena Milica in hčerka Irena z družino.
Nas mej se v roži mama,
v ptičkih mizapoj in me poljubi v zlatem žarku sonca.
Vezi med nama nikdar ne bo konca, saj nosim v sebi Tvojo kri s seboj.
ZAHVALA
V 85. letu je mirno zaspala naša dobra mama, stara mama, prababica in teta
IVANKA MELANŠEK
rojena Čas iz Gaberk
Najtopleje se zahvaljujemo prav vsem, ki ste ji bili naklonjeni v času njenega življenja in ji ob slovesu izkazali spoštovanje s cvetjem, svečami in s spremstvom na zadnji poti. Posebna zahvala velja družini Krajnc, g. Angeli Apšner za dolgoletno prijateljevanje, Domu za varstvo odraslih, g.Gorograncu, pevcem in duhovniku za opravljeno pogrebno slovesnost.
Žalujoči: hčerka Marjana z možem, vnuka Robi in Urška, pravnukŽiga ter ostali
sorodniki.
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi t\'ojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata
PAVLA OVČJAKA
iz Belih vod 73, rojenega 24.6.1923
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste nam ob boleči izgubi stali ob strani, darovali cvetje, sveče, nam izrazili sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Amalija, sinova Pavel in Jože ter hčerki Amalija in Marija.
4

Ob boleči, nenadomestljivi izgubi ljubečega moža, očeta, starega očeta
VLADA PESJAKA
ISKRENA ZAHVALA vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za
cvetje, izrečena sožalja, sveče, sožalne brzojavke. Hvala Premogovniku Velenje za cvetje, godbo in častno stražo.
Iskrena hvala gospodu Jožetu Vengustu za lepo opravljeno mašo in besedam v slovo. Hvala pevcem v domači hiši, cerkvi in na pokopališču ter govornikoma za besede slovesa. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Marica, hčerka Magda z Ivanom, sin Robert z Jano ter vnukinja Kla vdija.
"Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih.
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 2326-92 je "Naš čas* uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točfce, tarifna številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca).
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax 851990 Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 130,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1430, poiletna naročnina 2860, letna naročnina 5200 tolarjev.
Rač. prelom in oblikovanje: Mi I IIIU HIKA1 Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
I
V lepem in prijaznem zaselku pri Radmirju v zadnjih nekaj mesecih nimajo sreče. Od lanskega maja do prvih dni letošnjega leta je na razdalji manj kot 500 metrov zagorelo kar dvakrat in dve družini sta naenkrat ostati skoraj brez vsega in brez strehe nad glavo. V začetku maja jo ogenj najprej upepeH! h -o Škrubejevih. Ko so se Škrubejevi okrog novega leta že veselili nove h'<c n ■ hribu nad dolinico, jo požar po eksploziji plinsko jeklenke uničil skromno hišo Detmarjevih tik pod njimi. Nesebična pomoč mnogih tudi v tem primeru ni in ne bo zatajila.
Detmaijevi so v najemni hiši stanovali četrt stoletja, vendar sreča ni bila pogosto na njihovi strani. Pred tremi leti je v prometni nesreči umrl oče in v skromnem domu je ostala sama mati Betka s šestimi otroci. Pridno so se prebijali skozi živl-jenski vsakdanjik, pa je to sožitje 4. januarja znova prekinila nesreča. Ob menjavi je jeklenka eksplodirala, požar za tem pa je opravil svoje. Mama Betka je dobila hude opekline in se še vedno zdravi v celjski bolnišnici, od šestih otrok pa so trije v trenutku ostali brez doma; na vso srečo komaj za "trenutek." Dobesedno v trenutku so jim tisti dan na pomoč priskočili sosedje, že naslednjega dne pa so se vsi trije preselili nedaleč stran, v sicer staro, a prijetno hišico. Požar jim je unučil skoraj vse, gasilci so z velikimi težavami rešili le kravo in kozo. Pa spet niso ostali brez vsega. Kaj hitro so dobili obleko, potrebno opremo za normalno bivanje v hiši, hrano in še marsikaj. Pri tem so se takoj izkazali sosedje, organizacija Rdečega križa, ljubenska občina in še mnogi so pomagali. Županja občine Ljubno Anka Rakun je takoj ustanovila ožji odbor za pomoč, ki so ga v naslednjih dneh razširili, člani pa
Tragedija v Matkovem kotu • • • • •••••••••••••••••••
Žalost in obup v prelepi t /avi
Zgornja Savinjska dolina •••••••••••••••••••••
Sneg, odjuga, led in žled so na električnem omrežju v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini naredili ogromno škodo. Veliko razdejanje je povzročil že težak sneg okrog novoletnih praznikov, še hujše pa so posledice, ki sta jih na omrežju nekaj dni kasneje pustila led in žled. Razmere so bile precej dni dobesedno izredne. Z izjemnimi napori so delavci nazarskega nadzorništva z izdatno pomočjo kolegov iz Šempetra in drugod ter domačinov, omrežje konec prejšnjega tedna skoraj v celoti obnovili, seveda zasilno in začasno. Veliko kilometrov začasnih kablov so morali položiti in opraviti še mnoga druga dela, zadnja naloga pa je bil televizijski pretvornik na Čreti. Mimogrede, prav ta pretvornik je bil mnogim občanom vse praznične in naslednje dni prva skrb. Elektrikarji so prepričani drugače - najprej so želeli zagotoviti električno energijo podjetjem, kmetijam in drugim porabnikom, ki so od nje dobesedno življensko
odvisni.
Za končno oceno je razumljivo še prezgodaj, seveda pa dela še ni zmanjkalo in ga še dolgo ne bo. Vodja nazarskega nadzorništva Marko Marolt pravi: "Škoda je zares velika in najmanj pol leta bomo potrebovali, da na omrežju zagotovimo normalno stanje. Upam, da bo zima v prihodnje malo bolj usmiljena in bomo lahko kolikor toliko normalno delali. Če pa se bo zgodilo še kaj podobnega, smo že tako utrjeni, da nas ne more ničesar dotolči."
Precej je bilo v tem času tudi potrganih telefonskih kablov. Ob tem pa je bilo precej težav pri delovanju telefonskih central, razlog pa je seveda v izpadih električne energije. Najdaljša prekinitev telefonskih linij je bila ob pretrgani povezavi med Mozirjem in Šmartnim ob Dreti, izpadi medkrajevnih povezav pa so so bili tudi med Lučami in Solčavo, Ljubnim in Gornjim Gradom ter Celjem in Mozirjem.
Mnogo poškodb so seveda odpravili le zasilno, saj so celovito popravilo preprečevale izrazito neugodne vremenske razmere. Kljvib temu na poslovni enoti celjskega Telekoma ugotavljajo, da je bilo število prekinjenih telefonskih priključkov v primerjavi s podobnimi razmerami v preteklih letih razmeroma majhno. Razlog temu je pospešena izgradnja telefonskih omrežij v zemeljski izvedbi v zadnjih letih, ko so tudi veliko že obstoječih naročnikov na nadzemnih linijah preusmerili na zemeljske priključke.
Podrto in polomljeno drevje je torej prekinjalo električno in telefonsko omrežje, torej je tudi v gozdovih škoda velika. Na področju nazarske območne enote je 46.000 hektarjev gozdov, zato je bilo v samo nekaj dneh težko zagotoviti točne podatke o škodi. Zaradi loma vrhov in prelomljenih debel je bilo poškodovanih 30.000 kubičnih metrov lesa, od tega jih bo treba posekati okrog 20.000.
Meja najhujših poškodb je bila do približno 750 metrov nadmorske višine, najbolj prizadeti pa so gozdovi v okolici Nazarij, Gornjega Grada in Šoštanja.
V državnih gozdovih so se že lotili sečnje podrtega drevja in spravila vrhačev, saj je za takšna opravila sedanji čas zelo primeren. Zato gozdaiji pozivajo vse lastnike gozdov, da poškodovano drevje čim prej posekajo in pospravijo. S tem bodo tudi preprečili ponovno prenamnožitev lubadarja, ki se ob ugodnih temperaturah pojavi konec marca ali v začetku aprila Zadnja tri leta je bilo v zatiranje lubadaija vloženih veliko naporov in sredstev, zato je treba preprečiti ponovno namnožitev. Lastniki naj obvestijo revirnega gozdarja in po dogovoru z njim pričnejo s poseki in spravilom. Tak dogovor je pomemben tudi zaradi morebitnih kasnejših denarnih spodbud za opravljeno delo, za kar si gozdarji že prizadevajo na ustreznem ministrstvu, je med drugim povedal vodja oddelka za gojenje gozdov pri nazarskem zavodu za gozdove IvoKolar.	Mjp
Pomoč Detmarjevim v Radmirju
Humanost ne pozna meja
To Je vse, kar je ostalo od skromnega doma
vse do danes pridno delajo.	nesebičen in prekaljen mož, ki
Lizika dela v Elkroju, ki se je uspe v vsem česar se loti.
"Tej družini moramo pomagati. Četrt stoletja so preživeli z nami, zato je naša dolžnost, da jim preskrbimo stalno bivališče, ne le začasno, ki je z velikim razumevanje soseda vsaj preko zime zagotovljeno. Zaslužijo si našo nesebično pomoč in jo bodo tudi dobili, na Radmirje so navezani, zato bodo tu ostali. Naša prizadevanja bodo usmerjena predvsem v nakup primerne stare hiše, v skrajnem primeru bomo postavili manjšo _......... ..........montažno, saj za prido-
Janko In Lizika sta srečna zaradi dobrih bitev solidarnostnega
ljudi stanovanJa nl možnosti v nekaj naslednjih letih. s svojo pomočjo še posebej To smo že ugotovili." izkazal, Franja je srednješolka v Ob vseh ostalih oblikah Velenju, Janko je na lesarski pomoči odbor zavzeto dela. šoli v Škofji Loki in je bil v tis- Predvčerajšnjim so ža pričeli s tih dneh na praktičnem pouku prvo akcijo zbiranja pomoči med pri radmirskem zasebniku, ostali občani in bodo s tem nadaljevali trije otroci pa so že preskrbljeni. vse dotlej, dokler ne bodo ures-Odbor za pomoč vodi Franc ničili svojega plemenitega cilja. Trbovšek, sosed, občinski svet- Po prvem obupu torej iskra sreče nik in predsednik zgornjesavin- v očeh otrok, ki zlasti želijo, da bi jskih gasilcev, sicer pa v se mama čim prej vrnila mednje, takšnih in podobnih akcijah	MJp
l wt©pralnico preizkusilo
Ir.*? B20 voznikov
Res, nesreča ne izbira ne kraja, ne časa, ne ljudi, kako lepo in srcu prijetno se je vračati v prelestni Matkov kot, uživati v čudoviti naravi, se veseliti s prijaznimi, vedno gostoljubnimi domačini na lepo urejenih in mogočnih kmetijah; kako težko jih je obiskati v nesreči, žalostne, obupane. Pa je za obup za te klene ljudi, katerih rodovi že stoletja vztrajajo in trmoglavijo v teh strminah, s svojimi družinami, z delom in življenjskim utripom dajejo dodaten in nepogrešljiv čar strminam Matkovega kota.
Takšna, turobna in duši zoprna je bila pot v Matkov kot ta torek, pa naj je sonce sijalo še tako prijazno in bile okoliške planine še tako lepe. Pot do Matkovih namreč, ki jim je prejšnji večer ogenj vzel skoraj vse. V ognjenih zubljih je izginila čudovita hiša, ki so jo s toliko napori in še več ljubezni zgradili in uredili v zadnjih letih.
V ponedeljek okrog 10. ure so se Matkovi odpeljali v dolini po vsakdanjih nujnih opravkih. Zakurili so seveda, da bi se vrnili v topel dom, pa so se vrnili do goreče hiše. "Ko smo se peljali proti domačiji, sem z zlo slutnjo ugo-
APS je pred dnevi odpri najsodobnejši avtopralnici italijanskega proizvajalca Eurospirit za pranje osebnih vozil, avtobusov in tovornjakov. Odprti sta vsak delovni dan med 6. in 20. uro, ob sobotah od 6. do 18. ure in ob nedeljah od 7. do 12. ure.
Poleg avtomatskega pranja vozila (to vključuje pranje s paro, talno pranje, prednamakanje, ščetkanje, šamponiranje, voskanje, sušenje, sesanje šoferjevega dela avtomobila in to za samo 600 tolarjev), nudijo še ročno pranje, notranje čiščenje, pranje motorja, pranje rezervnih delov in samopostrežno sesanje...
V želji, da bi novo avtopralnico preizkusilo kar največ uporabnikov, so se odločili in ponudili to soboto brezplačno promocijsko pranje.»
Odziv je bil odličen, vrste pa že kar predolge, pa četudi v novi avtopralnici operejo kar petdeset vozil na uro. Zadnjo soboto so jih kar 520. Vsi, ki avpralnic še niste preizkusili, naredite to čim prej. To vam še posebej priporočajo, ker zelo temeljito operejo podvozje avtomobila, ki je v teh zimskih dneh polno soli.
■ mz, vos
vsej žalosti In nesreči se Janez In Marija nista predala obupu
gospodinje Marije in zanjo ni bilo Brez svojega doma so ostali tudi otro-Klemen, Domen, Majda in Johana, ostali so brez vsega, kar jim je bilo v njem ljubo.
Preiskovalci bodo vzrok požara že ugotovili, zagorelo je v pritličju in ogenj je uničil dobesedno vse od tu do ostrešja. Matkovi bodo zimo zasilno prebili v stri hiši, ki pa je brez stranišča in kopalnice. Za oboje bodo takoj in začasno poskrbeli v ohranjenih spodnjih prostorih, tudi pomoči sosedov in drugih že v prvih trenutkih ni manjkalo in je ne bo, dokler ne bodo v novem domu. Žalost je velika, a v njej ne sme biti prostora za popoln obup. Tudi župan odstranili In občine Luče Mirko Zamemik je novega z najnujnejšim pomagal takoj, v Solčavi so že i/.brali odbor, ki bo vodil akcijo pomoči, to bodo izvedli tudi v Lučah, še mnogi so že in še bodo iz srca pomagali, med njimi so se že javili velenjski planinci, pogorišče bodo v naslednjih dneh odstranili in na novih temeljih človečnosti in solidarnosti postavili nov dom danes nesrečni Matkovi družini.
Prve ugotovitve komisije pravijo, da je pričelo goreti v kuhinji, saj naj bi se vžgal lesen opaž nad štedilnikom na trda goriva. Škoda je ogromna in po zaenkrat nestrokovni oceni znaša 25 milijonov tolarjev.
UjP
tavljal, ali vidim meglo, ali je to dim. Na vso nesrečo je bil dim, naša hiša je bila v ognju. Nemočni poklicali pomoč, nemočni so bili tudi gasilci. Ogenj je uničil hišo in čisto vse, kar je bilo v njej. Nič nam ni ostalo, le obleka, ki je nismo več rabili in je bila shranjena v čisto spodnjih in edinih ohranjenih prostorih," je stisnil iz sebe gospodar Janez Matk, ki ga ni uničeval obup, le otopel pogled je izdajal njegovo žalost in nesrečo, ko je hodil ob požarišču in se pogovarjal s preiskovalci in drugimi ljudmi. Neizmerno nesrečo so izdajale
Vse, kar je ostalo od lepega doma