Lelo LXX štev. 264 sl V Ljubljani, v nedeljo, 15. novembra I942-XXI Prezzo - Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za Inozera-•tvo 20 Lir — nedeljska Udaja celoletno 34 Lir, ta inozemstvo 50 Lir. Ček. rai. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate, Podružnica! Noto mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega In tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Izhaja viak dan ijntra) razen ponedeljka In dneva po praznika. S U r e d n I i I v o la oprlTd Kopitar|eva 6, L|obl|aoa. g = Redazione, Amrninistrazlonai KopilarieTa t, Lubiana. i Telelon 4001-4005. § AbbonaromtP Me.a 18 Lii«| E.tero, me' M 20 Lire, hduaone domenlca. anno 34 Lira, Estero 50 Lire. C. C h Lubiana 10 650 per «11 abbo-oameoti: 10.349 pei la in.eriionl« I Filial al; Novo mesto. Concessionarla esclnslva per la pnbbllclti dl prorenlenza italiana ed estera: Unione Pnbbllciti Italiana S. A-, Milano. Novi zmagoviti udarci sovražnemu brodovju Letalske sile so nadaljevale z napadi na sovražne ladje — (0.000 tonski parnik potopljen — V Atlantskem morju so italijanske podmornice potopile 5 sovražnih parnikov z 22.451 tonami Vojno poročilo št. 902 Glavni Stan Italijankih Oboroženih Sil ob javljaj Včeraj je sovrnžnik v M a r m a r i k i pritiskal na širokem odseku. Nasprotne kolone so dosegle Tobruk, ki so ga italijansko-nom-ški oddelki izpraznili, ko so izpraznili skladišča in uničili vojaško važne naprave. Pri napadu na Ben gazi je trdnjavska protiletalska obramba zncVia in sestrelila ihe angleški letali. Letalske sile so nadaljevale 7. udarci po sovražnem brodovju v alžirskih vodah. Nemški bombniki so ponovno zadeli in težko poškdovali trgovske in vojne ladje. Kno sovražno letalo je bilo sestreljeno. Naša podmornica pod poveljstvom poročnika bojne ladje Rigoiija je v smelem manevru vdrla v sidrišče pristanišča Bougie ter torpedirula in potopila 10.0(10 tonski parnik. Naraščajoče delovanje osnih podmornic Berlin, 14. nov. AS: Berlinski tisk sc obširno bavi z govorom generala Smutsa, ker je zanimiv po nekaterih zanimivih priznanjih. »Lokal Anzeiger« piše, da je bilo pričakovati, da bo Smuts poveličeval >Zmago« v francoski severni Afriki. V resnici pa je bitsvena vsebina njegovega govora čisto drugačna in se da spoznatit iz naslednje vznemirjujoče izjave: delovanje sovražnih podmornic neprenehoma narašča. Podmorniška vojna ostaja še vedno največja nevarnost. Anglija in Severna Amerika se morala boriti z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Ber- linski list pripominja, d« general Smuts ni tako mislil pred tremi tedni. Takrat je s Churchillom in Knoxom upal, da je možno premagati nevarnost podmornic. Svoje mnenje je moral spremeniti, ker je spoznal, da osno letalstvo m osne podmornice laiiko učinkovito ovirajo lo-godke v zahodnem Sredozemlju s ploho najtrših udarcev na letalonosilke, bojne ladje, križarke in prevozne ladje. Smuts je moral torej poznati, da Angleži in Amerikanci v svojih računih niso dovolj upoštevali nekega čudovitega orožja: osnih podmornic. Nov ameriški poraz pri Salomonskih otokih Japonci so potopili 6 ameriških križark in en rušilec - Japonski letalski napadi na angleška oporišča v Indiji - 92. čangkajškova armada razbita To noč so številne angleške talske skupino bombardirale G e u o v o. Znatna škoda bila zadana predvsem civilnim zgradbam v mestnih četrtih v središču in na vzhodnem delu mesta. Število žrtev * ni ugotovljeno. Važno uspehe so dosegle v prvih novembrskih tednih italijanske podmornice, ki delujejo v Atlantskem morju pod poveljstvom fregat nega kapitana Carla I.innnazza in poročnika bojne ladj • Ginnfranca Gnzznnn, ki so potopile paruikc Dngumhrn«, F.mipire . Seal , »Fruuthnle«, »Andreos« s skupno 22.4S1. tonami. Rim. 14. nov AS. Objavljena so bila imena članov posadk letal, ki so 1». in 11, novembra potopile nasprotnikove enote. Major Maksimilijan Erassi, kapitan C.vido Pccacci, p°r- Ug° Gnsmano, por. Jožef Cimicci, por. Lino Meschl-ari, por. Viljem Michclotti, por. Silvij Cella. Duoe sprejel kneza Piemontskega Rim, U. nov. AS. Duce je v Beneški pa. lači sprejel Kr. Vis. kneza Piemontskega, maršala Italije, poveljnika armadne skupine V srednji in južni Italiji, ki mu je poročal o vojaških vprašanjih. Mednarodni kongres za računstvo pozdravlja Duceja Rim. 14 nov. AS. Duce je dobil nasl. brzojavko: »Mednarodni kongres za računstvo končuje svoje delo, ki je potekalo v duhu prisrčnosti m tovariških odnošajev med narodi nove Evroj>e ter v ozračju moške vedrosti, potrebnem svobodnemu razvoju duhovnega delovanja v tem zgodovinskem trenutku ter Vam pošiljam spoštljive, hvaležne pozdrave matematikov iz 11 držav«. — Predsednik, član Akademije Severi. Sijajni mmM pohorski uspehi Nemške podmornice so potopile zopet 31 trgovskih ladij z 218.100 tonami, razen tega pa še dve križarki in štiri rušilce — Boji na Kavkazu in v Stalingradu — Zadnjih 10 dni so Sovjeti zgubili 282 letal Tokio, 14. novembra. AS. Uradno poročajo, da so 11. novembra močne japonske letalske in pomorske cdinice potopile pri Guadalcannln 6 sovražnih križark in en rušilec, hudo pa poškodovale dve križarki in tri rušilce. Sestreljenih je bilo 16 sovražnih letal. Poleg tega je bilo potopljenih še troje sovražnih prevoznih ladij. Tokio, 14. nov. AS: Drugo uradno poročilo popravlja prejšnje v toliko, da na Guadalcanaju 'letalske sile niso napadle mornarice Združenih držv 11., temveč 12. novembra. Ti napadi so bili izvedeni podnevi. Pomorske sile so vdrle na torišče, kjer so 6e prejšnjo noč nahajala sovražne ladje ter uničile nad jiolovico ameriških ledij. Bitka se z vso silovitosjo nadaljuje. Tokio, 14. novembra. AS. Iz vojaškega vira se je izvedelo, da so japonski letalci pri svojih napadih na letališči Tinsuki.ja v Assamu ter Čittagong v Bengaliji sestrelili 50 angleških letal. Po drugi strani se je na Guadalcanalu močjo kopenskih, letalskih in pomorskih okrepitev obujmo rade obdržale svoje tamošnje postojanke. Pri bitkah na Salomonskih otokih je iajionsko letalstvo sestrelilo ali onesposobilo za boj 45 sovražnih strojev. 10 japonskih letal se ni vrnilo v oporišča. Šanghaj, 14. novembra. AS. Japonsko letalstvo nadaljuje boje nroti neznatnim letalskim silaAi, ki so jih poslale Združene države na Kitajsko. V napidih na letališča v pokrajinah Kuangsi in Ilunang so bili včeraj v letalskih bojih sestreljeni 4 ameriški stroji, h pa jili je bilo poškodovanih na letališču. Nadaljujejo se tudi kopenski nastopi, pri katerih so imele Čancknjškove sile samo prejšnji mesec velike izgulie vojnega gradiva, ter je bilo 2000 njihovih vojakov ujetih. Tudi komunistične sile so imele kakih 1000 mrtvih. Buenos Aires, 14. novembra. AS. Severnoameriško mornariško ministrstvo javlja, da sta bili blizu Salomonskili otokov poškodovani dve severnoameriški vojni ladji, in sicer ena križarka ter en rušilec. izkrcalo zopet več novih japonskih čet za povečanje pritiska na ameriške sile, ki bi s po- je imel dva važna govora Tojo Tobio, 14. nov. AS. Na sestanku guvernerjev jo imel general Tojo dva govora. V prvem govoru, kejr je nastopil kot ministrski predsednik, jo Tojo obravnaval vprašanja, ki zanimajo ja-j?onsko ljudstvo glede nadaljevanja vojne, ki bo dolga. Posebno se je dotaknil vprašanj izdelave, Nov švedski poslanik v Madridu Madrid, 14. nov. AS. Nov švedski poslanik Kari Ivan VVastman je izročil generalu Francu svoje poverilnice v navzočnosti zunanjega ministra, visokih uradnikov protokola in voditeljev civilnega in vojaškega Francovega doma. Knox je pesimist Buenos Aires, 14. nov. AS. V Pittsburgu je govoril severnoameriški mornariški minister Knox na sestanku industrijcev in delavskih voditeljev. Minister Knox se je izrazil zelo pesimistično. Izjavil je, da je sprožitev bojišča onstran Atlantskega morja za Združene države začetek zelo hude bodočnosti. V narodnem življenju Amerikancev nedvomno nastajajo dramatične spremembe. Knox je zato izrazil željo po popolnem sodelovanju med industrijci in delavci, da bi se tako premagale te nove težave. Roosevelt ponuja Arabcem Judeževe groše Berlin, 14. novembra. AS. »Biirsen Zeitung« se danes zjutraj bavi s svojevrstnim jioročiloro, po katerem je Roosevelt v vrsti novih burk razdelil med ameriške letalce prepis poslanice za primer, da bi morali zasilno pristati na afriškem ozemlju. Poslanica je naslovljena na Arabce in je pisana v arabščini ter pravi: »Pošiljam svoje pozdrave arabskemu ljudstvu: mir naj bo z njimi.« Nosilec tega pisma je ameriški vojak, to je prijatelj vseh arabskih skupnosti. Lepo ravnajte z njim; vaš prijatelj je, branite ga pred morebitnimi nevarnostmi, preskrbite mu jed in pijačo ter mu portagajte, da bo čim prej dosegel glavnino severnoameriških sil, ki so blizu obale. Za vse boste dobili od mene plemenito plačilo. Mir bodi z vami in Bog naj vas guva. Franklin Roosevelt.« Skupno s to jx>-slanico so dobili ameriški vojaki bone po pot zlatih dolarjev, namenjene svojim morebitnim dobrotnikom. V svojem kratkem komentarju pripominja »Biirsen Zeitung«, da se Roosevelt prelahko vara, če misli, da si bo pridobil naklonjenost arabskega prebivalstva, proti kateremu je do danes vodno kazal svoje sovraštvo. Naj se torej Roosevelt no vara — zaključuje berlinski list — če misli, da bo spremenil zadržanje svojih izrazitih nasprotnikov s patetičnim voščilom miru, s hinavskim zatrjevanjem jrijatcljstva ter z Judeževim grošem. prometa, prehrane, gospodarstva, pospešene štednje in končno moralnega dviga naroda. Zaključil je, da morajo Japonci prenesti kakršnekoli žrlve za dosego svojega cilja. V drugem govoru je nastopil Tojo kot vojni minister ter je fioiidarjajoč važnost sedanjega trenutka dejal, da je treba zelo povečati izdelavo na vseh odsekih, da bodo zadostno oskrbljena bojišča, kjer se bodo bile odločilne bitke. General Tojo je dejal, da je vojna treh idej v borbi za višji ideal in da bo zmagal tisti, ki bo uničil nasprotno idejo ter v sovražniku jjodrl zaupanje. Japonci morajo torej imeti popolno zaupanje v končno zmago svojih oboroženih sil in to zaupanje mora temeljiti na naporih celotnega združenega naroda. General Tojo je končal svoj govor s predlogom, da je treba okrepiti protiletalsko obrambo in utrditi enotnost med ljudstvom in državo v interesu narodne borbene sile. Hitlerjev glavni stan 14. nov. s. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje izredno vojno poročilo: Nemške podmornico so pri napadu na nmc-riško-angleškc oborožene siIp pri izkrcanju v s e v c r o z a p n d n i Afriki in v bitki nn Atlantiku prir.adcjnle sovražni vojni in prevozni mornarici spet izredno hude izgube. Potopile so v Severnem morju, v Severnem Atlantiku, pred kanadsko obalo, v K a r i b i j s k e m morju, pri Kup v se je pridružila nemškemu rudarskemu območju ter lx> dobavila nemški industriji znatno količino petroleja. Na tem odseku je začelo z delom že več velikih rafinerij. Vse to naravno bogastvo bo tvorilo negativno bilanco v sovjetski vojni industriji in bo povečalo nemško pozitivno bilanco. Pripomniti je treba nadalje še to, da se je začela v Ukrajini na široko razvijati tekstilna industrija. Kar se tiče živilskih pridelkov, je treba prijHimniti, da vse tozadevno veliko bogastvo sicer še ni dovolj izčrpano, vendar pa bo zadostovalo za kritje potreb zasedbenih čet. Tudi v baltskih pokra jinah, zlasti na Estonskem, so v teku dela za reorganizacijo tamkajšnje industrije. Ko so bile obnovljene električne centralo, so lahko začelo z dolom vse druge tovarne, zlasti kemične tovarne. DosJej je že 200 tovarn v obratu. Seja francoske vlade V Maroku se francoski odpor nadaljuje - Giraud je kršil prisego Vichy, 14. novembra. AS. Kakor poroča uradno j*ioročilo, je bila včeraj seja francoske vlade. Laval je predočil članom vlade položaj v Severni Afriki ter jim poročal o vseh svojih razgovorih v zvezi z zadnjimi dogodki. Maršal in vlada sta ugotovila, da je general Giraud, ki je od tujcev sprejel poveljstvo nad odpadlimi Francozi v Severni Afriki, kršil dano besedo ter omadeževal svojo čast, ter je prekršil svojo oficirsko dolžnost. Zato mu niti vojaštvo, nili uradništvo, niti prebivalstvo ne sme izkazovati pokorščine. Državni poglavar maršal Petain je osebno prevzel vrhovno poveljstvo vražni protinapadi so bili odbiti. Topništvo, protiletalsko topništvo in strmoglav« so razbili več zgrajenih sovražnih postojank. Ob Donu so nemške in zavezniške čete odbile krajevne sovražne napade in so v protinapadu pognale sovražnika na izhodiščne postojanke. Nemške in romunske letalske^ sile s® podnevi iu ponoči napadale sovražna zbirališča. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so napadalni oddelki uničili več sovražnih postojank. Letalstvo jc nadaljevalo s težkimi napadi proti sovražnikovemu zaledju. Sovražni napadi južnnvzhodno od f I m en» skoga jezera in ob V o I h n v u so so ponesrečili. Sovjeti so t fasn od 1. do 10. novembra izgubili 282 letal, od tega 218 v letalskih bitkah, 33 v ognju protiletalskesa topništva, 11 p,i jih je sestrelila kopna vojska. Ostala letala so bila uničena na tleli. V istem času smo imeli 18 lastnih letalskih izgiih. V M a r m a r i k I je sovražnik 13. novembra v široki fronti z nezmanjšano silo napadel. Nem« ško-italijnnske četo so po uničenja vseli tamkajšnjih vojaških naprav pn načrtu izpraznile To« b r u k. Bojna letala so bombardirala sovražno bojno kolono na prelazu H a 1 f a j a. V pristanišču B o n e i e so bojna letala potopila neko fi.OOO-tonsko trnovsko ladjo, večkrat zadela i bombami pa dve sovražni križarki in 5 velikih transportnih ladij. Ena križarka jo bila najbržo potopljena. Pristaniške naprave in skladišča vBougicu so bila uničeua. Nemški poslanik obiskal Salazarja Lizbona, 14. nov. AS. Nemški poslanik v Lizboni je imel dolg razgovor s predsednikom portugalske vlade. Minister Rust v Romuniji Bukarešta, 14. nov. AS: Nemški prosvetni minister Rust je obiskal najprej spomenik Neznanega vojaka, nato pa si je ogledal kulturne ustanove v Bukarešti, nakar je obiskal podpredsednika vlade Mihaela Antoncsea, s katerim je imel dolg razgovor ki mu je prisostvoval tudi nemški poslanik v Bukarešti von Tillinger. Antonescu je nato priredil kosilo v čast nemškemu gostu. Pozneje je minister Rust obiskal pravno fakulteto ter institut za izdelovanje se« rtimov in bakterij. Romunski prosvetni minister Petroviči je nato priredil večerjo v vojaškem krožku v čast nemškemu gostu. nad francoskimi oboroženimi silami, ki se morajo pokoriti njegovim ukazom. \icliy, 14. novembra. AS. I'o poročilu ministrstva za informacije se po nekaterih krajih v Maroku odpor še vedno nadaljuje in v Casa-blanci so branilci položili orožje jw najsrditejših bojih, v katerih so bile izčrpano vse zaloge orožja in streliva pri branilcih. Bojna ladja »Jean Bart« je bila onesposobljena za boj ter jo prenehala'streljati. V Alžiru je položaj no-spremenjen. Poročilo angloško-amoriškegn glavnega stana v Severni Afriki potrjuje, da se v nekaterih krajih francoski odpor nadaljuje. Pogovori s slovenskim ljudstvom: Prava resnica Časnikar g. Aiessandro Nicotera je imel snoii po radiu Ljubljana naslednje predavanje: Mod »čudovitimi zgodbami« pisatelja Edgar-ja Poeja je tudi znana zgodba, ki med drugimi proslulimi njegovimi spisi nosi naslov: »Dva, zločina v ulici mrtvašnice«. Ta povest uči, da ne smemo verovati pričevanjem. Človeški vid in sluh sta pojx)lnoma nezanesljiva in nezadostna. Dejstva se baje razvijajo po svoji logiki in f>o domišljiji slučaja in to nima nič skupnega s skromno logiko in prav tako skromno domišljijo širokih ljudskih množic. V tej povesti se izjave resnično ne strinjajo in se vedno manj bližajo stvarnosti dejstev. No torej, v Ljubljani pa se dogajajo še bolj čudne stvnri, kakor j>a v Pocievih jiovestih. Tukaj je za vsak zločin — in jih je toliko — na razpolago tisoč razlag, prav tako pa jih je tisoč, ki se med seboj strinjajo v tej točki: arotiranec, obsojenec in tisti, ki je bil ustreljen zaradi zločina, je vodno nedolžen. Nejvigrošl jivo in vsaki-krat, kadar je udarila sabl ja pravice z vso težo in ostrino, je zgrešila: vedno je avtomatično odpovedala. To je nekaj strahotnega, prav gotovo nekaj primernega za povesti j>o načinu ameriškega pisatelja, s to svojo čudno usodnostjo. Torej bi bile osebe — in dejansko so ki so popolnoma prepričane, da organi policije nikdar ne smejo imeti uspeha pri lovu na tiste, Nadaljevanje na 2. strani. | Višji svetnik dr. Ivanič in novi hrvaški konzul sta bila sprejeta pri Visokem komisarju Visoki komisar je sprejel v vladni palači dr. Antona Zvonimirja Ivaniča, bivšega konzula Nezavisne Države Hrvatske, ki je bil ipoviian v višjega svetnika in prestavljen kot važen funkcionar v zunanje ministrstvo v Zagrebu, skupno s prof. Salihom Baljičem, novim hrvaškim konzulom v Ljubljani. Dr, Ivanič je izrekel Visokemu komisarju besede prisrčne zahvale in pozdrava in v svojih besedah označil polno in koristno prisrčnost v sodelovanju, ki je vedno vladalo med vladnimi oblastmi in predstavnikom prijateljske in zavezniške države. Tudi prof. Šalih Baljič je pozdravil Vis. komisarja s prisrčnimi pozdravnimi besedami, v katerih je izrazil gotovost, da ho tudi v nadalje vladala ta prismost v vzajemnih interesih obeh držav. Ekscelenca Grazioli se je zahvalil dr. Ivaniču za njegovo popolno In tovariško sodelovanje in mu zaželel v bodoče mnogo srečo na njegovem novem mestu in mu čestital k njegovemu povišanju. Istotako je izmenjal pozdrav prof Šalih Baljič ter izrazil svojo gotovost, da !h> tudi na-nalje vladalo tesno in prijateljsko sodelovanje v dobro dveh zavezniških narodv. Ko odhaja višji svetnik dr. Ivanič, prvi konzul Neodvisne Države Hrvatske v Ljubljani, nn (Nadaljevanje s 1. strani) Kt so odgovorni za zločin (predobri ljudje pn so vidoma zadovol jni zaradi izredne prevejano-sti zločincev, zaradi preprisane priprave atenr tatov) ter pri vsakem novem dogodku zatrjujejo, da je zločinec prav gotovo in vedno nekdo drugi, ne pu tisti, ki je bil zajet in zaprt. O usmrtitvah pa pravimo: vsi ustreljeni so nedolžni, nedolžen je tudi ropar, če se slučajno nahaja med ustreljenimi. Tudi v koncentracijskih taboriščih so vsi po pomoti. Vsi drugi, morilci, tako Imenovani sadisti, organizatorji ropov, pa so na promenadi in v kinematografskih dvoranah. Na mestu bi bilo vprašati vse te, ki toliko vedo. uli bi hoteli povedati kaj več točnega o pravih zločincih, ki so odgovorni za toliko zločinov. Toda to bi bilo brez koristi. Če vedo, tedaj molče. Če pa ne vedo, tedaj se hlinijo, kakor da vedo in molče, če pa je končno knk zločinec aretiran in ustreljen, tedaj skušajo motiti potek procesa in vpijejo, da se je zgodila pravna pomota. Širi se govorica, da je ustreljeni žrtev policijske maščevalnosti in to mu-čeniki, ne ideje, ampak nedolžnosti. Tudi v obsodbi zaradi umora fašista Zitta »— in to je bilo pričakovati — se je takoj razširila govorica, rla sta ustreljeni in pa hotnica, ki je bila obsojena na dosmrtno ječo, bila nedolžna priča, ki sta padla v običajno zasedo policije. Toda Ivodisi Kokalj, bodisi Novakova sta bila obsojena zaradi izrecnega zločina pomoči pri umoru z obremenilnimi okoliščinami, poleg tega pa zaradi članstva v prevratni družbi in sodelovanja pri podtalni propagandi, oboroženi tolpi, zaradi atentata nad varnost jo države in zaradi prepovedanega nošenja orožja. Ali sc vam zdi, da je to malo? Poglejmo torej, kako je bil zločin pripravljen: Kokalj, ki so ga klicali Tine. in neki drugi zločinec po imenu Pcpe, čigar identiteta je že ugotovljena, pa se še skriva, sta se srečala nekega dne na Vodnikovi cesti. Tine pripoveduje: »Pcpe je bil tam in me je čakal, prav pred gostilno Lasan. Rekel mi je: tu bomo ubili nekega Italijana, ki nam je naredil veliko zla; smatram te za človeka, ki mi bo pomagal. In če ti toliko zaupam, mi moraš pomagati. Imel boš zelo lahko nalogo: stal boš na Vodnikovi in pazil, če prihaja straža. Drina ga bo pripel jala semkaj, jaz in drugi mladenič ga l>ova napadla; tore j ti boš za stražo. Sprejmeš ali ne sprejmeš?« Jaz sem odgovoril: »Bom.« Da, Tine ni mnogo odgovoril. Točno ob 20.30 zvečer je bil na vogalu Vodnikove, sprejemal je navodila, kako naj se vode, če pride slučajno straža, ko bodo oni na delu. Tine je čez pol ure slišal strele; zločin je bil izvršen. Nato se je oddaljil, zmeden in razburjen, kakor pravi. Mi si ga pa nasprotno predstavljamo z rokami v žepih, mirnega iu zadovoljnega, kot človeka, ki jc izvrši! svojo dolžnost in gre domov, ne da bi se vprašal, kdo je tisti in kaj je zakrivil Italijan, da so ga ubili, in pri čigar umoru je on sodeloval. Elementi te vrste, če jih je gotovo število, lahko prinesejo nesrečo nad vso deželo; tem večjo nesrečo, če najdejo še občudovalce in zagovornike in podjKiro v govorici, da so nedolžni. Ta namreč kroži po nekaterih ljubljanskih krogih. Na te kroge se obračamo, da jim povemo, da je njihovo nezaupanje iz taktičnih ozirov prvi vzrok mnogih tragičnih nesporazumov. Če gre tu za prirojeno nezaupanje, na žalost ne more biti tu nobene pomoči. Nikdar ne bo mogel postati položaj dovolj jasen, če ne l>o jasna zavest. Preveč je takih ljudi, ki so navajeni na dvojno igro in preveč je še drugih, ki mislijo, da imajo nenadkriljive darove rokohitrstva in preveč tistih, ki so njihovi občudujoči gledalci. Zdi se nam nujno, da vztrajamo na tem vprašanju, zakaj vse kaže, da je dobro delo, če prepričamo tiste, ki prirejajo take predstave, da jih ne ponavljajo več, kadar je že igra razkrinkana. Resnica je, da se tanko orožje lokavosti lahko nameri na tistega, ki ga uporablja; tako se lahko zgodi, da nato ne verjame več niti nedolžnim. Resnica mora vladati v možganih, ker pomote so možne samo zaradi izjav zločincev, zaradi molčanja prič zločina in zaradi sodelovanja javnosti. Pomisliti je treba, da vse težkoče, ustvarjene iz raznih vzrokov, po normalni poti pravice, morejo še bolj poostriti pravico samo. Ne smemo pozabiti, dn je tudi po kazenskem zakonu zamolčanje sodelavcev pri zločinu kaznivo in je ravno v tem največja sokrivda. Dajmo, dajmo, z napačnimi ovadbami, z nedolžnimi priznanji, s hoteno zmedenostjo, z mučnimi zamolčanji. Tudi orožje pravice sc da obrabiti. Tako je zaman vsak trud preskrbovati si alibi zase in za druge; izpovedovati zvestobo tn po krivem prisegati na resnico. Nihče več ne no verjel. Potem pa pojdite in poiščite v nerazrešljivem vozlu gora sodnih spisov, kje je resnica. In če bi hotel kdo s sofistično bistroumnostjo. ki bi razjedla najbol j skaljeno jeklo pravice, po resnici razumeti razliko med tistim, ki ubija in onim, ki mu drži kol, bi moral razglasiti eno samo resnico; oba sta enaka. novo službeno mesto, mu od srca čestitamo • ter so hkrati s hvaležnostjo spominjamo njegovega plodonosnega delovanja v Ljubljani, saj ni nikdar zamudil nobene prilike, da bi nam ne predstavil mlade Neodvisne i-iižave Hrvatske ki se bori n« strani Osi za novi red v b!vropi. Novemu konzula Neodvisne Države Hrvatske prof. Salihu Baljiču želimo ob njegovem prihodu v Ljubljano najprisrčnejšo dobrodošlico in mu izrekamo iskrene želje za uspešno in plodonosno delo, ki naj še poglobi tako trdne vezi prijateljstva med obema državama. Nabiranje oblek za potrebne Visoki Komisar je izdal navodila občinskim zavodom za pomoč za nabirko obleko, ki naj se potem razdeli potrebnim in revnim osebam v pokrajini nli pu internirancem v koncentracijskih ta horiščih. Prebivalstvo se poziva k sodelovanju temu dobrodelnemu delu. Ves čas svojega delovanja na najvišjem mestu državne uprave v Ljubljanski pokrajini je pokazal Eksc, Grazioli največje razumevanje za potrebe preprostega in siromašnega ljudstva in mu tudi vedno z izredno širokogrudnosljo priskočil na pomoč z znatnimi podporami iz javnih sredstev. Sedaj je Eksc. Grazioli dal navodilo vsem občinskim zavodom za pomoč, naj nabirajo obleke med prebivalstvom za revne v pokrajini in za internirance v taboriščih. Prepričani smo, da se bo vse prebivalstvo, zlasti pa imovitejši sloji, zavedalo svoje dolžnosti do bližnjega in s polnim razumevanjem sledilo pozivu. Prispevalo bo po svojih močeh k tej tako pomembni socialni akciji, pri kateri bo največji delež tako v delu in v žrtvah imela javna uprava, ki je že tolikokrat prednjačila z vzvišenim zgledom v podpiranju siromašnih in potrebnih. Šport na Martinovo nedeljo V Ljubljani: igre z veliko in malo žogo Nadaljevanje državnega nogometnega prvenstva Nogometni turnir v Ljubljani. Lepa, stiha jesen je dala nogometašem poguma, da so se odločili še za en kratek turnir. Tokrat so sprožili misel v Športni družini tobačne tovarne, pridružili pa so se še trije klubi. Začeli bodo danes popoldne ob pol dveh na stadionu; prvi par bo Mladika : Žabjak, drugi pa O. N. D tobačna tovarna : Ljubljana. Turnir bo kratek in ga bodo zaključili že prihodnjo nedeljo, ko bosta igrala zmagovalca današnjega dne med seboj. Ali bosta to Mladika in Ljubljana ali kdo drugi, bomo zvedeli že danes popoldne na stadionu. Športna sekcija »flermesc priredi danes ob 8 velik propagandni table-teniški turnir v dvorani hotela Miklič za vso verificirane in neverifirirane slovensko igralce. Igra se po cup-sistemu; igralci, ki izpadejo v prvem kolu, lahko nastopijo v tola-žilnem turnirju. Zmagovalec prejme pokal, ki preide takoj v njegovo trajno last. Drugi, tretji in četrti pa bodo dobili lepa praktična darila. Poslednja četvorica igra medsebojno četrt-finale za placement. Turnir je prijavljen Pokraj. O. N. 1). ter odobren. Prijave sprejema vodstvo turnirja najkasneje do 8 v nedeljo. Hermes vabi vse ljubljanske igralce, da sodelujejo na tem turnirju, posebno šo začetnike, ki jim je dana možnost, da se uveljavijo v tolažilnem turnirju. — Uprava turnirja. VIL kolo državnesat prvenstva. Danes bodo nadaljevali po italijanskih nogometnih igriščih klubi svoj prvenstveni ples. Na sporedu bodo spet vse določene tekme v vseh razredih. V A razredu se bodo srečale te-le enajstorice: Milano : Venezia, Vicenza : Torino, Fiorentina : Ligurin. Atalanta : Roma. Genova : Lazio, Juventus : Bologna, Livorno : Bari. Triestina : Ambrosiana. Sedaj, ko je na vrsti že sedmo kolo, ne bi mogli več trditi, da je na slrani Livorna samo sreča. Sreča pa je za Livorno, da ima tako izvrstnega vratarja kakor je Assirelli in tako udarne napadalce kakor sla Raccs v sredini in Ciana na desnem krilu. Doslej so pospravili na šestih tekmah vseh dvanajst točk. Ali se bo danes enajstorici Barija posrečilo, da bo rekla »stoj!« in olajšala položaj Genove, Ambrosiano, Torina, Fiorenline in drugih, ki jih že skrbi nedelja, ki jih loči od vodilnega Livorna? Partizanstvo gre nevzdržema v polom Strašni primeri človeške podivjanosti In krutosti — Zgrevanl partizanski »bojevniki« še kar naprej bežijo Iz host in se javljajo oblastem V vsako hišo »Slovenca«! Medtem ko rdeči poveljniki, peneč ae od jeze nad polomom svojega »gibanja«, kar bruhajo iz sebe 6trašne grožnje belogardistom, da bodo nasprotniku v kratkem zadali »zadnji (I) udarec«, 6e njihova barka zmerom bolj sumljivo maje v razburkanih valovih ljudskega ogorčenja. Pameten človek se njihovemu širokoustenju pomilovalno smeji, saj ve, da je popoln zlom partizanstva na slovenskih tleh le še vprašanje časa. Tudi rdeči poveljniki se tega na tihem bridko zavedajo, pa jih je sram priznati porazno resnico. Zato skušajo še kar naprej z goroetaenimi izmišljotinami slepiti svoje zveste, da je še vse tako, kakor je bilo... A vse nič ne pomaga; dejstva so preveč kričeča, da bi jih mogli še dolgo prikrivati Zločinskemu delovanju kriminalnih in patoloških tipov na slovenski zemlji je odklenkalo! Zgrevani grešniki iz. njihovih vrst se še zmerom javljajo oblastem. Kmalu, kmalu bodo rdeči generali ostali sami, hrez armade. Potem bodo po svojih skritih brlogih mogli nemoteno razmišljati o minljivosti vsega posvetnega: o slavi, ki je niso poželi, o upu, ki je šel po vodi, o karieri, ki izginja v nedogled, o heroizmu, ki bo zgodovina pisala o njem z žgočim podsmehoin — o vsem, o vsem, kar jim je biio pri srcu, pa se je razblinilo v nič. A sodba pojde od možd do mož4, od duše do duše pojde sodba neusmiljena. Štirje bratje partizani v rokah oblasti Kakor smo že poročali, je vaška straža v okolici Stične 17. oktobra imela dober lov. Prijela je in izročila oblasti zloglasna brata partizana Avgusta in Evgena Erjavca, p. d. Poljančeva iz Oselce pri Krki. Pred dnevi pa sta jima sledila v zapor preostala dva Poljančeva brata Jože in Alojz Erjavce, ki sta se prav tako potikala po hosti in sodelovala pri neštetih roparskih in morilskih pohodih. Zadnje čase jima je trdo življenje pod milim nebom začelo presedati; glad, ta najhujši sovražnik mladih izgubljencev po divjih gozdovih, ju je neusmiljeno pehal iz kraja v kraj. Vrh tega so jima bili noč in dan za petami tudi vaški stražarji, ki hočejo na vsak način očistiti dolenjske gozdove komunističnih tolp. Naveličana vsega sta nekega dne stopila v hišo nekega kmeta na Muljavi, hoteč se za vsako ceno spet enkrat do sitega najesti. »Dajte nama kaj jestil 2e štiri dni nisva imela grižljaja v ustih,« sta pohlevno zaprosila hišno gospodinjo. Železo je treba kovati dokler je vroče, pravi pregovor. Kmetica, pametna in modra ženica, jima je materinsko dobrohotno začela pihati na dušo, naj opustita hajduško pohajkovanje in se javila oblasti, češ da si bosta le tako rešila vsaj golo življenje. Jože in Alojz pa kljub vsemu še nista kazala volje, da bi se do kraja uklonila. Pogumna hišna gospodinja se je tedaj postavila v pozo neizprosne zaščitnice zakona in jima je slavila trd pogoj: »Ubogajte me, pa vam dam jesti!« Ta vabljiva ponudba je učinkovala bolj kot vse dobrohotne besede. Sestradanima partizanoma so ee zabliskale oči. Sporazum je bil pri priči sklenjen — in zabeljena polenta je kmalu zapeljivo zadišala na mizi. Ko pa sta si fanta utešila glad, sta spet začela omahovali. Sedaj je v ženino prigovarjanje s tehtno besedo posegel še hišni gospodar in z združenimi močmi se jima je res posrečilo omehčati trdovratna grešnika. Dve debeli uri sta ju obdelavala, potem pa je kmet hitro napregel konja in ju odpeljal na Krko, kjer ju je izročil vojaškemu poveljstvu. Ljud je so si oddahnili. Poljančevi fantje so bili brezobzirni strahovalci vse okolice. — »To je bila prava gadja zalega!« je ogorčeno pribil neki kmet. Poljančeva hiša, gnezdo zločinstva Poljančeva hiša v Oselci je zdaj prazna, zapuščena. Kaj bi vedele povedati sive stene, če bi znale govorili! Slišale so pretresljive vzdihe in tožbe, obupen stok in jok ubogih žrtev, ki so jih imeli Poljančevi fantje zaprte v temni kleti. Sosedje so vedeli, kaj se odigrava za zidovi te mračne razbojniške hiše, pa so v nemi grozi prikrivali vso skrivnost. Saj so bili za vsako nepremišljeno besedo obsojeni na smrt. Pa nikarte misliti, da so bili Poljančevi fantje navadni komunistični morilci; o ne, biji so nekaj več: zločinski sadisti. Poljančevi fantje so zapirali v klet mlada dekleta ter jih zlorabljali in trpinčili na stotero rafiniranih načinov. Tako so med drugimi žrtvami, katerih trupel še ni bilo Ob 230 letnici mestnega vodnjaka V Ljubljani Konec. Prošnjo so mu zavrnili in opomnili prosilca, naj se obrne na »oblast«, torej spet na magistrat. Robba je zdaj magistratu predlagal, naj določi razsodišče. Spet je sledil »cel register« samih prošenj, groženj, rolenj, »češ da naj magistrat vendar pomisli, da se občini no spodobi, da bi se okoriščala s polomom svojega meščana! Z vodnjakom se je izgaral do revščine in če bi ga magistrat z odklonitvijo tega zneska za zmeraj pahnil v beraški stan, potem bo pač prisiljen, da bo poklical sod-nijo na pomoč.« Da bi ee preprečila kaka draga pravda in nemara tudi zaradi dokazov, ki jih je Robba navedel, je magistrat sklenil, da se bo z njim pogodil, in 6icer naj sleherna od obeh strank izbere tozadevne razsodnike, ki naj potem 0 6tvari dokončno odločijo. Razsodišče se je sestalo dne 8. avgusta 1752, vendar brezuspešno, ker je Robba medtem — že spet! — povišal svoje zahteve še za 973 goldinarjev Ln je 6kjipno zahteval 2809 goldinarjev. Na prošnjo magistrata je poslal Robba natančen proračun za svojo novo zahtevo. A magistratni svet je v obširni spomenici odločno pobijal posamezne točke tega proračuna. Dne 23. avgusta 1752 so se razsodniki še enkrat sešli in so zadevo razsodili obema slrankaina v dobro. Mestnemu občinskemu svetu mesta Ljubljane je bilo naročeno, da naj gospodu Kobbi izplača še 1848 goldinarjev in 20 krajcarjev. Svoj odlok je razsodišče utemeljevalo tudi a tem, da je bila umetnina izvršena z velikimi težavami in z veliko skrbnostjo in da so zaradi tega in pa zaradi dolge dobe nastali občutni stroški. S tem je bila la zadeva vendarle spravljena s sveta. Robba je prejel za svoj vodnjak vsega skupaj 6074 goldinarjev in 20 krajcarjev (kar bi bilo po današnjih cenah okrog dva milijona lir). Ce bi upoštevali njegove dokaze, tedaj je preje! mnogo manj kot je zahteval. Nastane vprašanje, ali je bila njegova zahteva, ki se je tako trmasto boril zanjo, upravičena ali ne. Na to vprašanje ni lahko odgovoriti, ker se mnenja sodobnikov in pozneje živečih glede na osebni značaj umetnika — in tega je treba tozadevno povsem upoštevati — jako razlikujejo. Tako meni, na primer Vrhovec, da je bil Robba odličen umetnik, a da je bil kot trgovec jako nepraktičen. To pa odločno zanika prof. VVallner v svoji razpravi o zgodovini upodabljajoče umetnosti na Kranjskem. Pri tem omenja večne mešanice v denarnih zadevah, ki je bil vanje Robba svoj živ dan zapleten in zlasti grdi spor z drugo ženo njegovega umrlega tasta Misleja, ki jo je zaradi oporoke njenega moža prav brezobzirno preganjal. Tako je Robba 1. 1728., kot varuh zapuščine, zahteva! od nje, naj mestnemu sodišču izroči natančen 6eznam predmetov, »ki jih je ona poskrila in si jih prilastila .per spolium (roparsko)«. V tem primnru je zastopal zahteve svoje žene in še njenega brata. Mislejeva druga žena je sodišču zares izročila tak seznam, a Robba je trdil, da ta seznam ni točen, ker je bilo ob Mislejevi smrti tudi še nekaj denarja v gotovini, ki ga pa toženka ni nič omenila A ta se je tej obtožbi odločno uprla in sodišče ji je ugodilo, ko je toženka še vse s prisego potrdila. Kako so nekateri Robbovi sodobniki mislili o njem, je razvidno iz tožbe zoper njega iz leta 1727., češ da si je prilastil imovino nekega pomočnika, ki je bil pri njem v službi. Jako značilno je vendarle, da se je mestno sodišče izreklo tozadevno takole: »Robba naj vrne predmete, ki 60 nemara v njegovih rokah.« K poglavju »način življenja s pomočjo komolcev« spadajo slednjič tudi Robbove žilave borbe spričo konkurence, da je dobil vsa naročila, ki jih je prej imel njegov tast Mislej, zlasti za notranjo okrasitev bivše avguštinske, kasneje frančiškanske cerkve. Iz te borbe je zares izšel kot zmagovalec. Pa bodi tako ali lako: Francesco Robba je s svojim mestnim vodnjakom dal Ljubljani najznačilnejši ln najbolj viden spomenik, umetnino ntonu-mentalne simbolike, ki si brez nje Ljubljane ne moremo niti mielitl več. (r) mogočo najti, imeli dva dni zaprto v kleti neko Ančko, ki jo služila kot natakarica v neki gostilni pri Kumpolah v šentvidski fari. Pretepali 6o jo, da je njeno nečloveško tuljenje odmevalo daleč naokoli in pretresalo mozeg in kosti. Tretjega dne pa je v Poljančevi kleti nastala grobna tišina. Zločinci so se do sitega naužili dekletovih muk in jo ubili. Kakor druge žrtve, so tudi njo zakopali neznano kam... Strašna skrivnost gozdne jame Neznano kam? Ne! — Že nekaj časa so domačini skrivnostno šušljali o neki jami sredi gozda, približno dva kilometra daleč od Potoka pri Muljavi. Tn gozd je bil last Poljančevih, zalo je tudi jama dobila ime Poljančeva jama. Ta naravna podzemeljska jama, kakor jih je na Dolenjskem vse polno, je sprva imela tako tesno odprtino, da bi se bil komaj otrok splazil skoznjo. Poljančevi fantje pa so ob nastopu 6voje partizanske kariere vhod v [lodzemlje primemo razširili ter jo tako preuredili za svoje nečedne namene. V torek, 3. t. m. je truma domačih fantov in mož v spremstvu vaške straže iz Krke krenila k jami, da bi ji iztrgala skrivnost, ki jo je ljubosumno tavala v sebi. Spustili so na dno sedem metrov dolg drog, ki je imel na koncu železen kavelj. Po napornem delu so potegnili iz jame dve trupli, najprej truplo mladega dekleta, o katerem nekateri sodijo, da je že omenjeno natakarica Ančka, potcin pa še močno razpadlo moško truplo, v katerem so spoznali 39 letnega tesarja Janeza Drobnica iz Potoka pri Krki. Pogled na njegove zemske ostanke je bil strašen: truplo je bilo že brez rok in brez glave. Nesrečno žrtev, očeta osmih otrok, je najprej Zajec Vinko udaril e krampom po glavi, da ee je onesvestil. Nato mu je Erjavec Avgust dvakrat zasadil konico krampa v čelo. Truplo sta nato vrgla v jamo. V jami Irohni še mnogo drugih trupel — sodijo, da okoli trideset — ki čakajo, da jih kdo dvigne in zagrebe v posvečeno zemljo. Skrivnost pogrešanih partizanskih žrtev v okolici Krke in Muljavo je bila s tem odkrita: Poljančevi fantje so evoje žrtve metali v to jamo. da bi tako zabrisali vsako sled za njimi. Toda nič ni tako skrilo, da ne bi bilo očito. Mrtvaška grobnica sredi gozda z nemim molkom obtožuje partizanske krvnike i Tudi Jurčičev pranečak ... Konec oktobra se jc okoli 11 ponoči prihuljeno priplazila črna senca iz gozda in jiotrkala na okno samotno hiše na Muljavi. Kmet je vstal, stopil k oknu in zakliral: »Kdo je?« »Jaz sem, Jurčičev. Odpri!« je ponižno odgovoril znan glas pod oknom. Kmet je v poznem gostu takoj spoznal Jurčičevega sina iz Muljave in je tudi vedel, da je dober in pošten fant, toda odprl ni. Zavedal se je, da živimo v čudno zmešanih časih. Kaj lahko bi bilo mogoče, da ga hočejo z zvijačo spraviti iz hiše. »Pa si res sam?« je previdno vprašal. »Sam sem, no boj se,« ga je miril pozni gost pod oknom. »Kaj bi pa rad? je poizvedoval kmet. ».Javil bi se rad. Prosim te, spremljaj me na komando,« je moledoval fant. Kmeta so omehčale pohlevne besedo in od-pahnil je vežne duri. Na pragu je vrgel bežen pogled naokoli in sprevidel, da je bil njegov strah odveč. Jurčičev fant je bil sani. Povabil ga je v hišo in mu postregel s kosom kruha. Lačni siromak ga je zmlel med zobmi, kakor bi trenil. »Torej javil bi se rad?« je stvarno povprašal kmet. j Pametno, fant, pametno! Ka j bi se potikal po hosti, ko nima nobenega smisla.« »Saj veš, kako .je bilo z menoj.« je telesno in duševno ves skrušen pripovedoval Jurčičev sin. »Sel sem v hosto. kakor na stotine drugih, pa snn tam naletel na ljudi, ki ne zaslužijo tega imena. Prepozno sem spoznal, kakšne namene so imeli z nami. Hvala Rogu, dn nimam n,i vesti nobenega umora. Saj veš, da komunist nikoli nisem bil.« »Vem.« je pokimal kmet. »Najboljše bo res, da se javiš. Ampak zdaj ponoči ne bova hodila. Počakaj do jutri!« V dno duše se mu je smilil mladi spokornik, ki je iz močvirja zablod spet našel pot do samega sebe. Rad hi mu bil ponudil prenočišče, pa je v tesni hiši imel komaj prostora za svojo družino. Svetoval mu je, naj gre prenočevat k sosedu. Fant se je poslovil in šel. Sosedovo družino je naravnost presunil pogled na tolikšno siroščino. Jurčičev sin je bil prava razvalina življenja tako po svoji notranjosti kakor tudi po svoji zunanjosti: do kraja izmučen, razcapan, ušiv. Čevlje — to se pravi, nekoč so bili čevlji, zdaj pa bi jih po krivici tako imenoval — je imel povezane s trto in žico. Pomagali so mu kolikor so mogli in znali, da se je dostojno osnažil in preoblekel ter se pošteno odpočil. Zjutraj pa je kmet napregel konia in odpeljal v dno duše pretresenega fanta na Krko. »Tako zgrevanega Človeka še svoj živ dan nisem videl,« je kmet pozneje pripovedoval. Tako jc tudi Jurčičev sin iz Muljave postal žrtev brezvestnih zapcljivcev. ki so i grožnjami in zvijačami, s hujskanjem in lažnimi obljubami vabili fante v hosto in jih tam ob prvi priliki pustili na cedilu. Njegov slavni prednik pisatelj Josip Jurčič bi se bil zjokal nad tem svojim nesrečnim pranečaUom In nad vso to svojo Ijnho dolenjsko zemljo, fe bi mil bilo dano. da bi vsaj za kratko minuto mogel stopiti iz večnosti med nas! Bom pa za Haceta En dan pozneje, t. j. v soboto, 31. oktobra je v spremstvu nekega znanca prišel na Muljavo še en član Vencajzove tolpe, 22 letni IvO.ize Kutnar, p. d. Jurčkov iz Potoka ob Krki. Tudi ta je zaupno potrkal na duri omenjenih dveh kmetov, ki sta že več partizanskih uskokov izročila vojaški oblasti. Kakor mnogim drugim, je tudi Kutnarju bližajoča se zima in vaška straža zagrenila že itak pasje živlejnje v hosti, zato je sklenil, da izroči svojo usodo v roke oblasti in si reši vsaj golo življenje. Njegov spremljevalec je prosil omenjena dva kmeta, naj skesanca spravita na varno. Moža pa sla imela tehtne pomisleke. »Saj zadostuje, če ga spremljaš ti,« se je branil eden izmed njiju. Te odklonilne besede so užaljenega partizana močno razkačile Pograbil je spet puško, vtaknil vanjo patrone, udaril s kopitom ob tla in vzkliknil: »Če io pa tako, pnjdem nazaj v hosto! Bom pa za Flacetn!« Prigovarjali so mu zlepa, naj bo pameten, naj opusti zavoženo OF in vse, kar je z njo v zvezi. Fant se je uklonil šele tedaj, ko sta mu kmeta obljubila, da ga popeljeta na Krko. In so šli. te novica Koledar Nedelja, 15. novembra: Leopold, kralj; Albert Vel., spoznavalec in cerkveni učenik; Šaloma, mučenica; Feliks, škof in mučenec. Ponedeljek, 16. novembra: Otmar, opat; Je-dert. devica; Edmund, kralj; Neža Asiška, devica; Evherij, škof. Torek, 17. novembra: Gregor Cudodelnik, škof; Viktorija, mučenica; Hugon, škof; Evgenij, spoznavalec. Lunina sprememba: prvi krajec: 15. novembra ob 7.56. Herschel napoveduje nestanovitno vreme. Novi grobovi »t" V Ljubljani eo umrli: Gospod Franc Tauses, finančni računski ravnatelj v pokoju. Pogreb bo v ponedeljek, 16. novembra ob 3 popoldne z Zal. kapelica sv. Frančiška, — Gospod Alojzij Lenček, ravnatelj Javnih skladišč v Ljubljani. Pogreb lio v ponedeljek, 16. nov. ob polštirih popoldne iz kapele sv. Krištofa na Žalah. Gospa Zofija Miklič, zasebnica. Pogreb l>o v nedeljo, 15. novembra ob pol štirih pojiol-dne iz kapele sv. Jožefa na Žalah. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Letni pregled motornih vozil Urad za civilno motorizacijo Visokega komisariata v Ljubljani bo v kratkem začel z letnimi pregledi motornih vozil. K letnemu pregledu pridejo le oni, ki imajo posebno dovoljenje za ralx> vozila (dovoljenje in spoznavni znak). Avtomobil so uvrsti prišedši iz ceste Viktorja Emanuela v Puharjevi ulici pri uradu za civilno motorizacijo. Lastniki teh vozil bodo povabljeni na pregled z dopisnico. Pri pregledu se bo kontroliralo splošno stanje in vzdrževanje vozila ter dobro delovanje kletnega mehanizma in zavor kakor tudi signalnih naprav (svetilko od zadnje luči, smcrokazal-cev, stop-svetilke, bele črte na blatnikih in za-ki-ovea opazovalnega zrcala itd. Nadalje hodo kontrolirani tehnični podatki vozila (številka motorja in šasije evidenčne tablice). Za tovorna vozila (tovorni avtomobili, priklopniki, tovorni motocikli) bo kontrolirana lastna teža in nosilnost. Za ta vozila se mora predložili oh priliki pregleda tehtni listek o lastni t( ži vozila. Tehtanje se mora izvršiti na javni tehtnici. Vozila, ki bodo spoznana za pomanjkljiva, hodo morali biti popravljena do 20. decembra in ponovno pripeljana k pregledu ob plačilu takse. Zaradi tega je v interesu posameznikov, da pripeljejo k pregledu vozila v bro*fi ibnem stanju. Kdor ne bo mogel pripeljati vozila na njemu določen dan in uro, bo moral prijaviti zadržek osebno uradu za civilno motorizacijo in se domeniti za nov termin. Urad za civilno motorizacijo bo obnavljal posebne prometne dovolilnice za leto 1943 in avtomobilski klub bo sprejemal prometno takso le za ona motorna vozila, ki bodo pregledana in bo l>ozitiven uspeh zabeležen v prometno knjižico. ♦ — Naročniki »Slovenčevega koledarja« bodo do-daril direktor g. inž. Anton Klinar 150 lir vsem znancem in prijateljem v zahvalo za voščila in dobre žel je ob 80 letnici. Plemenitemu darovalcu izreka mestno županstvo najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih z željami, naj bi si še dolgo zd rav in zadovoljen lepšal starost z izkazovanjem dejanske ljubezni do bližnjega. IV Golia: »Princeska in pastirček«. Mladinska igra z godlMi in petjem. Dejanjo se godi proti pastirčkovo kočo, v gradu, v gozdu in v krčmi. V njem so opisane dogodivščine princeske in pastirčka v gozdu pri bajnih bitjih in živalih. Osebe; Gra.ščak — Drenovec, princeska — J. Bol-tarjeva, pastirček — Simčičeva, kuharček — V. Juvanova, guvernanta — Nablockn, gspod pl. Trebušček — Lipah, gospod pl. šiba — Raztresen, Popček — Slavčeva, gospa TrebuŠčkova — M. Danilova, gospa Šiba — Gabrijelčičeva, lovec — M. Skrhinšek, načelnik veteranov — Cesar, veterani: Košič, Plut, Verdonik, Podgoršek, lie-nedičič, Nakrst. Brezigar. Potokar; tetka — Rakarjeva, botra šuma — M. Boltarjeva, krčmar — Bral i na. Predstava bo danes ob 10.30 v Drami po zelo znižanih reiiali I Dne 20. novembra začenjamo novi trimesečni tečaj za italijanski jezik po praktični, preikušeni metodi. Pouk: dopoldne, popoldne ali zvečer, trikrat tedensko. Prijavljanje dnevno od 8—12 in 14— 16, Korepetitorij, Mestni trg 17 1. Dijaki in revni popust. I Čistilno kopališče v Zavodu za socialno zavarovanje na Miklošičevi cesti št. 20 bo z 20. nov. 1942 zopet odprto. Kopališče bo zaenkrat odprto lo tri dni v tednu, to je ob petkih in sobotah ves dan od 8 do 18.30, ob nedeljah pa le dojiol-dne od 8 do 12. Parna kopel bo odprta samo za moške ob sobotah ves dan. 1 Prve pomaranče na trgu. Sobotni živilski trg jo kazal sliko, kakršno navadno ima ob mrzlih in oblačnih dnevih. Videti jo, da je bilo po prvi slani že mnogo zelenjave, zlasti endivijo spravljene in vzimljene, kajti na trgu ni bilo tolikšne izbire kakor druge tržne dneve. Na trg so prispele prve pomaranče iz južne Italije. Bile so po 7 lir kg. Mnogo jo na trgu domače in iz Istrijo uvožene cvetoče. Šo vedno, čeprav je nastopilo mrzlejše vreme, je na prodaj mnogo zeleno paprike, ki ne more prenašati mraza jkk! ničlo. Trg je bil srednje živahen. Na gobjem trgu je bilo na izbiro nekaj ježevk, drugih gob ni bilo. 1 Nepremičninski trg. V oktobru je bilo v zemljiški knjigi zaznamovanih 4-1 prenosov lastninske pravire za celotno skupno vrednost 5 milijonov 190.786 lir in 30.000 lir. Bruno Parma, trgovec in posestnik v Ljuhljani, Wolfova ul. 6, je prodal trgovčevi soprogi Erni Reboljevi, Ljubljana, Kotnikova ul. 13, nepremičnino vlož. štev. 186 k. o. Kapucinsko predmestje (3/5 stanovanjsko hiše št. 20 na Cesti Viktorja Emanuela III.) za 2SO.OOO lir. 1 Razne nesreče. Reševalna postaja zadnje dni ni zaznamovala mnogo nesreč. V bolnišnico na kirurgični oddelek je bil odpeljan v petek 21 letni čevljarski pomočnik Anton Stanič, ki se je usekal v desno nogo. Naročajte »Slovenca«! Naznanila GLEDALIŠČE. Drama. Nedelja, 15. novembra ob 10.30: Princeska in patairček. Mladinska predstava. Izven. Zeio znižane cene od 10 lir navzdol. — Ob 15: Oče naš. Izven. — Ponedeljek, 16. novembra zaprto. — Torek, 17. novembra ob 16.30: Večno mlada Šaloma. Red A. — Sreda, 1». novembra ob 16.30: Deseti brat. lied B. — Četrtek, 19. novembra ob 16.30: Gradbenik Solnes. Red Četrtek. Opera. Nedelja, 15. novembra ob 15: Gasparone. Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Ponedeljek, 16. novembra zaprto. — Torek, 17. novembra zaprto. — Sreda, 18. novembra oh 16: Gasparono. Red Sreda. — Četrtek, 19. novembra ob 16: Don Pasciuale. Red A. — Petek, 20. novembra zaprto (generalka). — Sobota, 21. novembra ob 16: Slepa miš (Premiera) Red: Pre-mierski. ROKODELSKI ODER. Smeh, veselost, presenetljiva domiselnost, to so strune, na katere bo zaigrala »Itoksl« ter nam zapela že staro, a v današnjem času tako zaželeno pesem o sreči, ki nam jo dajo čisto srce in ki v blagodejnih žarkih odseva od tnkih sončnih značajev kot je dvajsetletna Roksi. — Istoimensko komedijo bo danes, v nedeljo oh pol 5. uri popoldne uprizoril »Rokodelski oder*. — V predprodaji dobite vstopnice od 10. do 12. ure v Rokodelskem domu, društvena pisarna Petrarkova 12.-I. nadstropje. RADIO. Nedelja, 15. oktobra. R Napoved časa — Poročila v italijanščini — 8.15 Konla. Telhan Virci-nia. Trehše Nives. TramSek Mariia. Telhan Lovro. Viz-ink Mihael. Vnlant Miroslav, Višnar Slavko, Veselko Maks. Zuniič Aleksander. Nsdalte na.l se lavi In: Svet Marta. Bn^sin .Tnlt-lana. Velč Proko. Rotošek Zdravko. Kavčič Pavla. Bučar Štefanija, Crnigoi Alojziln roj. Vidmar. Braz Valter. Magrfič Neža. Petelin Mariia. Vitri Rudolf: Pehanj Franio, Gorenee Lojze, M'lovanovi6 Danica, Brzin Tgnacij, Mautovič Ahnraj. Dnlinšck Alojzi ia. Klim l.ndvtk. Mazzan dr. Oiusepne. Nanut Ana. Rebula Mirko, Strumbelj Antonija, Vokovič And lela. Iz Srbije Navodila za sestavo novega srbskega državnega proračuna. Pomočnik srbskega finančnega ministra dr. Milan Horvatski je izdal navodila za sestavo srbskega državnega proračuna za prihodnje proračunsko leto 1943, ki bo stopil v veljavo dno 1. januarja 1943. V svojih navodilih dr. Horvatski poudarja, da so razmere pri sestavljanju novega srbskega državnega proračuna ugodnejše, kakor so pa bile lani. Kljub temu pa mora biti vodilno načelo vseh pri sestavi proračuna samo skrajno varčevanje ter predvideni izdatki ne smejo presegati dovoljenih izdatkov v sedaj veljavnem proračunu. Tudi proračunske dohodke je treba precenjevati zelo trezno ter je treba vzeli pri presoji predvidenih dohodkov ustvarjene dohodke v sedaj veljavnem proračunu v zadnjem štirimesečju. Narodna knjižnica v Belgradu je že dosedaj dobila za svojo sjiopolnitev od posameznih državnih oblasti in privatnikov ter privatnih ustanov nad 100.000 knjig in zvezkov. Zanimivo pismo Naš naročnik nam je poslal naslednje pismo, ki ga objavljamo, česar nam pisec — tako upamo — ne bo zameril. Sem že od začetka naročnik Vaše knjižnice, zato mi dovolite nekaj opomb. Cital sem več kritik Vaših knjig. Bile so mi več ali manj všeč. kakor je pač tudi kritika več ali manj subjektiven izraz ocenjevalca. Zdi se mi pa, da še nihče ni poudaril predvsem enega: da je z uvedbo cenene in dobre knjige na našem knjižnem trgu storjen velik korak naprej. Ceneno izdajo dobrih in najboljših del poznajo vsi narodi. Dantejevo Božansko komedijo dobiš vezano v čudovitih opremah. Seveda je knjiga temu primerno draga, za mnoge predraga. Dobiš pa jo tudi v skromnejši opravi, zato pa po ceni 10—12 lir. Isto je pri Francozih, Nemcih itd. Tako skrbe narodi za popularizacijo dobre knjige. — Slišim pač ugovor: s ceneno knjigo lio moreš zadostiti res kvalitetni opremi in zunanjosti knjig, s tem se ponižuje knjižna raven — ljudje po dražjih knjigah ne bodo več segali. Meni se to zdi drugače. Sem uradnik in si ne morem privoščiti dragih knjig. Rad pa berem, prav tako pa vsa moja družina. Ko pride Vaša knjiga, se otroci, katerih starejši je na univerzi, najmlajši pa trga hlače v 3. gimnaziji, vmes pa sla še dve dekleti, vedno sprejo, kdo jo bo bral prvi. Seveda imamo tudi javne knjižnice na razpolago, toda veliko ljubše mi je, da mi knjiga ostane doma. 2e lanska zbirka 25 knjig mi je x veliko veselje, kadar nanje pogledam, ki jih imam lepo . uvrščene na knjižni polici. Toda da odgovorim j na zgornji ugovor. Mislim, da je teža knjige v : njeni vsebini. Ta mora biti dobra, vedriti mora, ' vzbujati k dobremu — težav in skrbi imam tako ali tako dosti. Ce bi mi knjiga še duha morila, me v nejevoljo spravljala, nudila nastave, zlasti mojim otrokom, ko jih že življenje izven doma dosti lovi v svoje zanke — hvala lepa za tako branje. Jaz ga odklanjam in mislim, da vsak pošten Slovenec. Ce bi si mogel privoščiti lepše opremljene knjige, bi si jih seveda tudi privoščil. Toda v broširani obliki, kot so, so tudi že take, da spadajo v vsako knjižnico. Zato korajžno po tej poti naprej! V mojem kraju je bilo lani naročnikov in prodanih od vsake knjige 70 izvodov, letos pa je samo rednih naročnikov 90. Knjižni nivo se ni znižal, ampak zvišal. Tam, kjer prej ni bilo zanimanja, sedaj knjige naročajo! Zakaj? Navadili so se brati! To je tista velika resnica, ki bi jo pri nas knjižne založbe — mislim dobrih knjig, slabega čtiva Bog ne daj, ga je bilo preveč in v tem je tudi nemajhen vzrok današnjih zablod številnih Slovencev — morale že zdavnaj spoznati ter se po njej ravnati. In prav zato bodo ti Vaši naročniki postali — že postajajo — najboljši kupci dražjih del. (Opomba Slovenčeve knjižnice: Resnica! Mnogi, ki so bili lani naročeni le na broširane knjige, so se letos naročili na vezane. Upamo, da so tudi največji sladokusci z lepo opremo vezanih knjig po načrtu arh. Uajška letos zadovoljni.) In prav golovo zaradi Vaša knjiž- nice odjem drugih leposlovnih knjig ni prav nič padel. Da, v tej knjižnici vidim jaz najboljše izobraževalno sredstvo zlasti v današnjem času, ko je moralo vse ostalo izobraževalno delo v veliki meri prenehati. Ce mislimo še na pisatelje, ki sodelujejo pri Vas — sodeč po napovedih drugega letnika, ste jih združili lepo število — moram reči, da mora biti res prijetna zavest, ko veš, da tvoje delo bere toliko tisoč in tisoč ljudi, da je tvoja knjiga lepo uvrščena v toliko in toliko tisoč knjižnicah po slovenskih domovih, ko bi se v dražjih oblikah povzpela komaj na tisoč izvodov. Poznam svoj kraj, saj v njem bivam že dvajset let. Bližina Ljubljane ga še ni naredila meščanskega kljub temu, da je večina ljudi hodila skoro vsak dan v mesto — in rečem Vam: kdor ni sam naročen na Vašo knjižnico, jo kupuje ali pa si knjige izposoja pri drugih. In kdo v našem kraju ne bi rad poznal Janeza Jalena. Mislim, da bi ga za pisateljsko slavo, ki jo on uživa med nami, marsikdo lahko zavidal. Saj se nam zdi, da ga vsi poznamo ne samo po sliki, ampak da je po njegovih knjigah nekaj njega stalno med nami. Zdi so nam, da je v njem gotovo nekaj Petra iz Tropa brez zvoncev, nekaj Marka iz njegovega Ovčarja, nekaj Ostrorogega Jelena iz njegovih Bobrov, ki s krepko in kleno besedo orje ledino v današnji divjini. Prej smo sicer vedeli zanj, pa ga vendar nismo poznali, danes pa, če smo mi hvaležni Vaši zamisli cenene knjige, pisateljem pa za lepo branje, mislim, da mi g. Jalen in tudi drugi pisatelji ne bodo zamerili, če rečem, da so tudi oni lahko Vam hvaležni, ki jih tako na gosto razmetavate po pokrajini, da jih bodo jioznali do malega vsi, ki znajo brati. Pa da ne boste mislili, da smo hvaležni samo za Jalenove Bobre. Ne morem prehvaliti Neznanega učenca, za katerega ste zadnjič v »Slovencu« upravičeno pisali, da je nov Quo vadiš. Prav nič se ne čudim, da uživa ta knjiga svetovno slavo. Niti Quo vadiš ne popisuje pregreh poganskega Rima in zablod judovskega Jeruzalema tako pri-jemljivo kakor Perri v tej knjigi. S knjigo Pota in zapreke ste mi pa naredili res pravo veselje, posebno pa mojim otrokom. Takega branja bi bilo treba še več. Prav posebno sem vesel, da ste uvrstili Veselja dom v svoj program. Po sedanjih napovedih sodim, da bo ta bogati izbor raznih iger in zabav, ugank in zanimivih nalog, čarovnij in spretnosti nepogrešljiva družinska knjiga, prva te vrste med Slovenci. Ne vem, kaj boste še vse uvrstili v celoletni program 36 knjig — kar je napovedanega, je lepo in dokazuje še večjo skrb v izbiri kot pri lanskem, letniku. Vendar imam še tole željo: zelo prav bi prišla knjiga praktičnih nasvetov, za zdravje, kuhanje zdravilnih čajev itd., nekaj podobnega kakor Kneipove knjige, ki so že pošle. Tudi meSfa-ni, mislim, da bi bili takih knjig zelo veseli. (Opomba Slov. knjižnice: Taka knjiga nasvetov je v pripravi.) Prepričan sem, da Vam s tem dolgim pismom nisem vzel preveč časa — golovo pa ie podobnih misli velika večiua bralcev Vaše družinske knjižnice, Rimski cesar Tiberij na Capriju Opojna jc tvojo siniina. o Capri, v morju oblak! Večno siniina prepeva, in pesem do neba odmeva. (A d a Necri.) Veličastna cesarska galeja ie razpela jadra in mogočno zarezala v morje. Na krovu guicic je stal Tiberij: zamaknjeno je zrl na otok Sireni, ki se ie počasi odmikal in potapljal v skrivnostno sinjim) morja. Skale so žarele v zlato-vijoličasti luči zahajajočega sonca. Mirno je plula galeja po morski gladini, lahek velrič ic napenjal jadra; vesla so enakomerno udarjala. vmes pa so rožliale verige priklenjenih ga-lejskih sužnjev. Od obale ie prihajal zamolkel šum valov, ki so butali ob skale, sc penili in odskakovali. Morje je odsevalo v vijoličastih, zlato in srebrno sc prelivajočih odtenkih barv. Stoletja, ki so tako odmaknjena, da so postala legenda, so minula od časa. ko je pl u J mimo Capriju Homerjev junak Odisej. Dn bi ga ne izvabilo 11:1 olok pelje siren, se ie dal privezali na jambor. Tudi Tiberija ie omamila lepota otoka, ko ie spremljal cesarja Avgustu in sla plula mimo Capri in. Takrat ic sklenil, da se bo umaknil iz Hiina le sem in bo živel tu kot puščavnik. I11 res se ie nekega dne izkrcal na otoku. I.e malo spremstva ie povedel s seboj, kakor poroča Tacit. Zvezdoslovci so prerokovali, du se cesar ne bo več vrnil v Rim. Uganili so! Toda Tiberij se ic požvižgal na zvejrdo-slovce: sit ie bil vladanja in večneca .spletkarjenja na rimskem dvoru, ki ic ogražalo njegov prestol. Jutranje sonce ie vzhajalo, ko ie galeja s cesarjem pristala nn Capri iu. Olok se je kopni v bleščeči sončni luči. Vse ie žarelo in se bleščalo — olok, morie in nebo. Tiberij je bil očaran po toliki lepoti. Tu, na tem otoku, se bo odpočil! V tej naravni, nepremagljivi trdnjavi bo na varnem. Tu ga ne bo nihče motil. Tu bo užival duševni mir in lepoto narave. Tu v tem nebeškem raju. se bo sprehajal med vinsko trto, palmami, oljkami, oranževci in limo-novci. Cesar se ie izkrcal na vzhodni strani otoka, v Inki, ki se danes imenuje Marina Grnnde. S svojim prihodom, ie stari cesar povzročil precej preplaha na otoku. Ljudstvo je drlo vkup, da bi videlo cesarja. Razne govorice o krutosti in hudobiji cesarja so sc širile med otočani. Vedeli so povedati, da je neki Goccelo Nerva, ugleden in učen človek, odklonil jedačo in pijačo, ko je zvedel, da ca namerava cesar odstraniti in je umrl od lakote. O nekem drugem nesrečnežu pa pripoveduje legenda, dn ga ie cesar dal poklicati k sebi. Prijazno ga ie spre-iel. ko pn so sedli k mizi. so g;i nenadoma zgrabili vojaki, odpeljali iu usmrtili. Tiberi i se ie rad zabaval ;> tem, da ie ure in ure poslušal zgodbe, ki so 11111 jih pripovedovali sužnji, ki so delali pri vili. Zanimivo ie. kako je neki ubogi ribič ujel čudovito in redko ribo. Namenil se ic, da bo sam ponesel ribo cesarju. Da bi si skrajšal pot do vile. ie plezal po skorai navpični skali. Ko ie preplezal kakšnih 300 metrov visoko, se ie naenkrat znašel na terasi, po kateri se ic sprehajal Tiberij. Cesar se ie prestrašil umazanega, raztrganega in od plezanja povaljanega možu. Silno se ie razjezil nad njim. Nič ni pomagalo, da se ie ubogi ribič oproščal in zatrjeval, dn ie prinesel ribo v dar. da bi cesarja z darom razveselil in počastil. Cesar se ni dal potolažiti. Poklicni jc svoje služabnike in jim ic ukazni, da nai pri priči vržejo ubogega moža čez pečine. To se ie tudi zgodilo. Odslej jc ljudstvo imenovalo prepad pod Tiberiievo vilo »Tiberijev skok«. In to po pravici, kajti temu »skoku« ie sledilo še več takšnih skokov. Kdor ic padel pri cesarju v nemilost. je bil povabljen na teraso, in — nič več ga ni bilo na spregled .. . O takih strahotnih kaznih so pisali Tacit, Svelonii in drugi rimski pisatelji. Tacit je sicer pisal, da jc bil cesar blagega značaja, dokler ni prišel na dvor. Dvor pa je pokvaril cesarjev značaj ker ie vedno splelknril. Cesarju so tudi prišepelavali, da ca ljudstvo ne mara. To ga ie razdrnžilo in polrlo. Končno ni nikomur več zaupal. Cesar je bil tudi zelo nagle iezc. Kadar se je razjezil, je izgubil oblast nad seboj, in tedaj ie postal brezobziren in krut. Zalo ni nič čudnega, če so se prebivalci otoka prestrašili, ko so slišali, da namerava cesar ostati na njihovem otoku. Avgustus ie imel po vsem otoku maniše in večje vile in hiše. Kjer koli se mu ie zdel svet pripraven, ie dal zgraditi vilo. Tiberij pa se ie odločil za vilo Jovis. ki je kraljevala na visoki skali. Poslopje ie dal prezidati. povečati, urediti in polepšati. Vila je bila doslej zapuščena. Stopnice, ki so vodile v dvorec, so bile prerasle 7. grmovjem in zasute z gruščem. To je oviralo obiskovalce, da se niso vzpenjali do vile. Leta 1033 pa ie italijanski akademik. Ame-deo Maiuri, vilo in. njeno okolico preuredil. Zdaj vodijo mogočne stopnice mimo lepo urejenih teras, mimo gredic in gaiev do veličastnega dvorca, ki ic ves prerojen vstal iz pozabe. Tudi notranjščina vile ie vsa prenovljena. Ogromna stavba ie bila zelo poškodovana. Iti le resničnemu umetniku so lahko poverili obnovitev tiiko znamenitega spomenika. Muiuri se ie dobro odrezal. Vilo ie prenovil, poslužujoč se vseh novih pridobitev. Tu je električna razsvetljava, tu je vodovod... Lepo ie umel združili moderno s starim, ne da bi delal silo davnini. Ogromno poslopje s svojimi prizidki in stavbami, je vse križem prepleteno s hodniki, ki tvorijo pravi pravcati labirint. Ob stranskih stavbah, kier so prebivali nekoč sužnji, je več obsežnih vodnjakov, ki pa so sedaj brez pomena in služijo le v okras. Po terasah so razvrščeni vrtovi. Na več krajih so ureiene lepe razgledne točke. Najlepša med njimi je terasa. z razgledom na mesto Napoli. Neizbrisen ie ta vtis. bodisi podnevi ali na večer, ko blesti lliesln v lučkah in 11111 sveti Vezuv. Osvajalcu prelepe Dalmacije in rodovitne Panonije. ie pač vselei zaigralo srce. kadar koli se je ozrl proti tem pokrajinam, ki so izmed nnilepših. kar iih jc osvojil za rimsko cesarstvo. Ko je senat poklicni Tiberija v Rim in je galeja odplula na širno morje, se je Tiberij z žalostnim obrazom oziral nazaj na svoj lepi otok. na svojo lepo vilo, ki ga ie pozdravljala raz visokih skal. Nenadoma pa mu ie svetla luč posvetila v obraz in mu zmedla pogled. Hila ic to žarka luč na svetilniku, ki ga ie dal cesar zgraditi na visoki skali, ne daleč od svoje vile. To je bil zndnii pozdrav, ki" mu gn ie poslal Cnpri, kier ie cesar nameraval ostati do smrti. Ni 11111 bilo usojeno. »Non egressus est vila ntuie vocatur Jovis«. (»Več ne boš zapustil vile, ki sc imenuje Jovis«), poroča Svelonij. In vendar je moral Tiberij zapustiti to svojo ljubo zavel išče. Galeja se ie oddaljila od kopnega: svetilnik je izginil 11:1 obzorju. Tedaj po je završalo v ozračju: strahovit vihar je nastal. Galejo ic nagibalo na slran. Z velikim naporom so jo pomorščaki naravnali in se rešili v zaklonišče. Ladja se ie rešila v pristan Miseno. Cesar ie našel zatočišče v Luciillovi vili. Smrti v morskih valovili ic siccr ušel. toda smrt ca je dohitela v drucačni obliki: ni umrl naravne smrti — ali so ca zastrupili ali pa je bil zadavljen. Ze nekaj dni pred odhodom iz Cnpriia so služabniki opozorili cesarju, da 11111 preti nesreča: goro Fnrai se ie namreč zaradi potresa stresla; to pu ni bilo dobro znumen ie. (II l'iccolo di Trieste.) Mraz En ženske nogavice čuden in včasih kar nerazumljiv je ženski svet. Človek kar verjeti ne more, da je tako kakor je. Zunaj je mraz. da kar evili in škriplje okoli človeka, vso se zavija v najtoplejšo obleko, v razne kožuhe, nutika na glavo kučme in na-ušnice, na roke debele rokavice, le ženske tekajo okoli v prav tako tankih nogavicah, kakor so jih nosile poleti. Tu in tam vidimo pa tudi kakšnp debelejše nogavice, toda presneto redko. Človeku se kar misli ustavijo ob pogledu na noge v takšnih nogavicah. Skozi nogavico vidiš, da so noge kar modre, rdeče in vijoličaste od velikega mraza, če pogledaš lastnico teh nog v obraz, vidiš, da ji kar zobje šklepetajo od muke, in vendar jo vidiš drugi dan zopet v tako tankih nogavicah. Čemu pa ne nosimo potem skozi vso zimo tudi tankih oblek s kratkimi rokavi? Kak smisel ima. d« oblečeni kožuhovinast plašč, noge pa imam tako rekoč gole in bose? ln vendar je noga najbolj izpostavljena mrazu in bi morala zaradi tega biti najbolj zavita in zavarovana. Tople noge jamčijo za zdravje v vsem telesu. Nobeden moški bi ne bil tako neumen, da bi tekal golonog okoli v takem mrazu. Ženska pa, ki je mnogo občutljivejša in dovzetnejša za razne prehlade, ki izvirajo iz mrzlih nog, pa brezglavo počenja tak nesmisel. In zakaj? Zato, ker je noga v tanki nogavici lepša nego v debeli. Res je. zaradi lepoto se marsikaj potrpi in pretrpi, toda izpo- stavljanje in to prostovoljno izpostavljanje svojega telesa vsem onim mukam, ki jih lahko baš pri ženski povzročijo razni prehladi, ni več v skladu s človeškim razumom. Najmanjše, kar lahko pri tem odneseš, je rev-matizem, a kdor ga je že okusil, se ga boji kot pes biča. Naravna kazen za tako brezglavo početje se seveda ne pokaže takoj, ampak včasih šele nekaj let pozneje. Pozimi je pač najprimernejši čas za razstavo ženskih nog. Kdo jih ho le gledal? Vsak komaj sopiha od mraza in komaj čaka, da pribiti domov. In kaj ima ženska od tega. če Je mogoče ta ali oni ugotovil, da ima lepe noge. ona sama pa bo mogoče to ugotovitev plačala zelo, zelo drago. Lepa noga je lepa tudi v debelejši nogavici, grde noge pa tudi tanka nogavica ne olepša Sicer pa ni tako silno važno, kakšne so noge, ker človeka pač 110 vrednotimo po nogah. Na vsak način bi bil potreben v ženski modi velik preokret. Zimska moda bi se morala temeljito ločiti od letne. To vendar ne gre, da menjamo pozimi pokrivala, obleke, plašče, rokavice in čevlje, le nognvic ne. In četudi obleče k vsemu še tople nogavice, je ženska v primeri z moškim pozimi še vedno preveč izpostavljena mrazu. Čudno je, da niso v tem pogledu modni diktatorji še prišli na kakšno boljšo, času ler potrebam ustrezajočo misel. Križanka it. 61 1 i i 4 5 j i d U lu U U lj 14 13 lo U le Iv 20 21 lI 27 23 >4 25 N 26 28 29 36 31 32 33 34 35 J6 37 38 39 40 11 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 Vodoravno: 1. učenec, 6. lunina sprememba, 10. kraj v Sreinu, 14. zgledni pisatelj, 20. ruski knez, 21. pristanišče v severni Afriki, 22. najmanjši del snovi, 23. 6adno drevo, 24. gora v Mali Aziji, 25. divja žival, 25.a nasprotje joka, 26. r>od, cestišče, 27. umetniško obdelana obravnava, 2S. gora na Koroškem, 29. vrsta zemlje, 31. moderno orožje, 33. tekoča voda, 35. otrok, 37. trebušna poškodba, 38. starogrški pesnik, 40. pripadnik izumrlega naroda, 41. državica v Zadnji Indiji, 42. gora v Armeniji, 44. mesto na Japonskem, V reka nh Češkoslovaškem, 48. del telesa, 50 zvezda, večer-nica, 52. sušilna priprava, 53. upanje, 54. revščina, 55. nevestin delež, 56. Japonski denar, 57. mesto v severni Italiji, 58. papirnato otroško pokrivalo, 59. velika utež, 60. plug, drevo, 61. ognjeniški izmeček. Navpično: L slovenski mladinski pisatelj, 2. rob, kot, 3. prijetna zabava, 4. kraj na Francoskem, 5. božjepotnik, 66. tenka kožica, 7. slovenski pisatelj, 8. pripadnik izumrlega naroda, 9. slovenski pisatelj, 10. Odisejev rodni otok, 11. preprosto orožje, 12. mesto v brescianski pokrajini, 13. ščepec volne, 14. olok v Sredozemlju, 15. romunski denar, 16. finski pisatelj, 17. del Azije. 18. leposlovna oblika, 19. kvartopireki izraz, 30. de! po-hištva, 31. Iahkoatlet, 32. tnalo, štor, 33. trgovski popust, 34. električni pol, 35. kraj v zahodni Afri- ki, 36. boginja, 37. prekop, 39. domača žival, 43. jezero v Abesiniji, 44. leposlovna oblika, 45. svetopisemska oseba, 46. loščilo, 47. pristanišče na Finskem, 4S. reka v Nemčiji, 49. kraj v Vojvodini, 50. kraj pri Ljubljani, 51. del vodovoda. Rešitev križanke št. 60 Vodoravno: 1. kobulica, 9. moč, 12 anoda, 17. Pan, 20. obad. 21. eter, 22. A res, 23. esej, 24. Ada, 25. sobota. 26. lira, 27. šega, 28. laket, 29. Ilir, 30. ovoj, 32. Alan, 33. opis, 35. ona, 36. tul, 38. Opava, 40. tur, 42. uta, 43. tobak, 40. Ero, 47. kič, 48. Eros, 49. Edi, 50. re, 51. tuga, 52. Ra, 53. noseč, 54. Ana. 55. Kana, 56. volar. Navpično: 1. kositer, 2. oboi, 3. Babilon, 4. udor, 5 letopis, 6. Ita, 7 Celovec. 8. Arij, 9. Maraton, 10. oral. 11. češarek, 12. Asen, 13. Negotin, 14. osa, 15. delitev. 16. Ajas, 17. pakobul, 18. Aden, 19. natakar, 31. Vače, 34. para, 37. ura, 38. oko, 39. ara, 41. USA, 42. Uda, 44. Oto, 45. aga. —o- v^V v^-' t- Posušena špinača KRALJ JE POSLUŠAL RAVNO PRI VRATIH, KO ZACUJE TO VZDIHOVANJE IN REČE SAM PRI SEBI: >JE ZE UGANIL, ZE VE, DA IMAM ŠKRJ ANČKA V OMARI.« TAKOJ JE ODPRL VRATA, POHITEL K ŠKRJANCU IN GA OBJEL: >ZDAJ, KO SI UGANIL TUDI TO, DOBIŠ MOJO HČERKO IN POL KRALJESTVA.« Naročite »Slov, koledar«! Zdaj imamo še svežo špinačo. Zato si nasuši za zimo. Posušiš jo lahko v pečici, mora priti zrak do nje. Špinača mora biti na tanko razstlana in naj se hitro suši. Enkrat k ij n a Rezanci iz buče Za štiri osebe je treba: 80 dkg nnribane buče, ščepcc soli, 2 žlici iesiha ali citronovega soka. 3 decilitrc omake. Omaka pa ie iz 2 decilitrov mleka (ali vode). 1 jajcc, 2 dkg moke, ščepca soli, noževe konice paprike, iz 3 dkg nastrganega sira ali drohtin. Pripraviš pa takole: Nnribano bučo kuhaš v vreli vodi, ki io osoliš in okisaš, 4 minute. Nato prcccdiš. pustiš vodo odteči, in zali ješ z omako. Kako narediš omako? Mleko (vodo), jajce, moko. papriko in sol mešaš, da se peni, poli ješ na bučo, potreseš s sirom ali z drohtinami in nato spečeš v vroči pcčici, da postane vse zlato-rumeno. (Preizkušeno navodilo!) ali dvakrat jo malo premešaš. Pot^m ostane lepo zelena. Pozimi daš posušeno špinačo za 1 uro v toplo vodo (50 do 60 stopinj), da se namoči, nato jo pripraviš kakoir svežo špinačo. Legenda o svetem Marttnu Sveti Martin je bil vojaški olrok. Niegov oče ie bil poveljeval rimski legiji, ki ie bila utaborjena v Savariji v Panoniii. Sredi legio-narjev se mu ie kmalu zbudilo veselje do vojaškega življenja in je hotel tudi sam postati vojak. Vendar ni bilo niegovo poslanstvo to. da bi sc sam udejstvoval kot vojskovodja. Posebno doživetje ga je odvedlo z njegove prvotne poti, in ie svoje življenje posvetil Bocu. Zgodilo se ie, da je nekoč, ko jc jezdil iz Amiensa. kier je imel svoje bivališče, zagledal pred seboi berača, ki mu je zastavil pot. in ga prosil vbo-gajme. Martin je prebrskal vse žepe. pa ni našel nobenega denarja. Pač pa ie imel vrh obleke širok plašč. Berač pa ni imel nobenega. Martin ie vzel meč. presekal ie plašč na dvoje in ie dal polovico revežu. Ponoči se mu je, obdan z angeli, prikazni Zveličar. ki ic bi ogni jen s polovico Martinovega plašča, in ie dejal: »Martin ie moj zvesti služabnik. S tem plaščem me ic oblekel.« To jc Martina tako prevzelo, da je slekel vojaško suknjo in odložil meč. Odslej je deloval v službi Cerkve, živel je v miru in ic umrl kot čc-ščeni in priljubljeni škof iz Toursa. Niegovo življenje ie bilo blacoslovljeno. a blagoslovljena je bila tudi niegova smrt: povzdignila ca je njegova Cerkev v občestvo svetnikov in vsi bedni in siromašni so si ga izbrali za svojega pri-prošn jika. Ko se ic pa tudi njegov čas kot blaženi med blaženimi izpolnil in je imel stalno mesto pri prestolu Gospodarja sveta, je nekoč stopil iz nebes. Videl ie. da se stara zemlja še vrti ko nekoč. Videl je dalje, da se ie tislo naselje, kier se ic rodil, spremenilo v lično mesto. V kraju, kier ie bil slišal prve nauke o Kristusu, se ie dvigala visoka stolnica. Pred vrati ie žde-la siva starka in jc imela odprto knjižico. Na daleč so bile vidne rdeče črke praznika. Bil ie 1. november 1942 — dan vseh svetnikov. V spomin vseh svetnikov so poroninli ljudje na grobove svojih rajnih in so iim prinesli cvetja. Luči pa ni bilo skoraj nobenih na grobovih. Svetnik se ie ljubeznivo nasmehnil in mu ie dobro storilo, videč, kako ljudstvo časti vse svetnike in seveda tudi njega. A ko je vprav premišljal, kako da ni nič luči. mu je zapu-htel pod nos smodnikov dim z bojnih poljan in zaslišal ie hrup vojske s kopnega, z zendie ifi iz ozračja. »To ie vojna!« si ie dejal in je vedel, zakaj ni luči na pokopališčih. In zdaj sc ic v njem spet nalahno vzbudilo veselje do starih vojaških radosti. »Oh,« je za-šepetal, »ko bi vendar imel spet svoi meč. svojega konja in svoj plašči« Pa se ni kar nič začudil. ko se mu ie želja, kot bi mignil, izpolnila. Spet ie ves mlad in svež sedel opasan z mečem in s polovico plašča na-plečih na svojem konju. In ko sc ic pravkar oziral za kako cesto, sc ic naredila čudovita, sedmerobarvna mavrica, ki sc ie nalahno dotikala zemlje. Srce mu ie od veselja poskočilo. Zavrisknl bi bil. tako je bil srečen. Ljudje, ki so sc tedaj ozrli v nebo, so videli čudoviti poiav pozneca letnega časa; jezdeca na mavrici pa niso opazili. Medtem pa ie sv. Martin iadrno jezdil po mavrici nizdol in kar naravnost v taborišče svoie vojske. Neviden ie drevil med stražami, da bi prijezdil do poveljnika. A ko ie z.-rcledal novo orožie postavljeno kroc in krog. oklepne vozove, tanke, protiletalske topove, lovska letala in bombnike, se ic razžulostjl. Res ie, njegova starinska oprema ne spada semkaj. Zapustil ie taborišče in je iezdil dalie. Kmalu ie opazil polne dvorane žensk pri šivalnih strojih, kako so izdelovale voiaške obleke. Hej, to ie bilo pa nekui zani! Nevidno ie vstopil v dvorano, razpolovil ie svoi ostanek plašča in je dal polovico. »Joj,« so vzkliknile šivilie. »Kos predvojnega sukna. ki ne more biti boljši I Trdno ie ko usnje in lahko ko puh. Darovalcc noče bili imenovan.« Ko so sukno otipavale in cu oeledovale, se ie niegov ostanek plašča spet povečal v polovico. Sv. Martin je vstopil v drugo dvorano, v ducat, v sto dvoran. In povsod je storil isto. Nekdo, ki noče biti imenovan, ie daroval to krasno sukno. In ostanek Martinovega plašča se ie venomer spet povečal. Komai ic še mogel rezati sukno z mečem. Sčasoma sc mu ie roka utrudila in ga začela boleti. Tudi v hrbtu ga ie začelo ščemeti. Dobro, bo pa kar spet zajezdil konja in se vrnil po mavrici v domovino večnega veselja. Toda — ioi! —-mavrice ni nikier več, ie ni tu. ie ni tam — izginila ie! Liudie. ki so bili opazili mavrico, so tudi videli, da ie bila izginila, a svetnik v svoji vnemi tega ni bil opazil. A svetnik je videl nekaj, česar ljudje niso mogli videti. Zagledal je Gospoda samega in zaslišal besede: »Martin, ti moi zvesti služabnik, ostani, kier si, in delaj dobro do konca bede in stiske! Siromaki te bodo blagoslavljali in Oče bo imenoval tvoje ime v ljubezni.« Tedajci ie sv. Martin izdrl edino ostrogo iz svojega desnega čevlja, obrnil je belca in ostal v dolini. Odtlej biva med nami in neprestano daie. Ne vidimo ca, pa je vendar tu. Zdai pa zda i ca srečamo, ne da bi slutili. Časih ca imamo kot nebeški čudež v svojem srcu, ne da bi vedeli. A Bog. ki preskuša tudi naša srca. ve vse to in zadovoljno zakliče: »Martin je moi zvesti služabnik.« (Mathes Nitsch.) Gobe vsebujejo vitamine Naše gobe niso le izvrstno hranivo, ki nam zaradi beljakovin odležejo kakor meso, marveč vsebujejo tudi vitamine, lil sicer imajo toliko vitami na B1 kakor špinača in 4 do 6 krat več vitamina C kakor kravje mleko, toda vitamina A nimajo nič. Pač pa vsebujejo vitamin D, ki nas varuje rahitisa in ki ga vsebujejo sicer le meso, jajca in presno maslo. Gobe ima jo prilično toliko vitamina D kakor presno maslo. V 18. stoletiu ic bilo nekai let. ko ie biln beseda »čednost« v Franciji samo beseda mode. Takrat jc bivol na dvoril Friederika Velikega neki francoski poslanik, ki ic zmerni govoričil, do ic oblečen »v obleko čednosti«. — Odpoklicali so ga v Pariz in kmalu nato ie umrl. »Sni ni čudno,« je deial Friderik Veliki«, »ko ie bil pa tako nialo oblečen!« MALI OGLASI V malih oglasih valja pri lskan|a iluibe vsako beseda L 0.30, pri ženitovanjskib oglatih j« beseda po L 1.—, pri v teh ostalih malib oglasih pa |e beteda po ^0-M- Davek »e računa posebej. Male ogla— )e treba plaiatl tako) pri naročilu. K Službe j lite!©: Gospodična Išče mesto k otrokom. — Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Ljubiteljica otrok« 61. 6322. (a Dobra kuharica Išče službo; gre tudi za majhno plačo. - Naslov v upravi »Slov,« pod 5700. 1 smžbe | Dobe: Brivskega pomočnika '(pomočnico), dobrega delavca, sprejmem takoj. — Dorčec Ivan, Ljubljana, Dalmatinova ulica 13. (1 Gospodinjsko pomočnico zmožno vseh hišnih del, Iščem za 1. december. — Vprašati: Sv. Petra co-Eta 34. (b Tulipane in krokuze originalne hola n b k e smo dobili Sever & Komp. Ljubliana Postrežnico poStono ln snažno sprejmem takoj. Flestenjak, Bežigrad, Costova f. (b Dekle k otrekom čisto, pošteno, urno, ki Ima veselje do otrok — sprejmem. Naslov v upr. »Slovenca« pod St. 6305. (b Kuharico ki opravlja tudi vsa gospodinjska dela, sprej mem. Plača ln oskrba lepa. Dalmatinova 5-1. Postrežnico čez dan, ki bi kuhala kosilo, sprejmem k 4 članski družini. Predstaviti se je v trgovini Intra, Blel-weisova cesta 117 a. ■ - Divji zajec' Sadjarji I Škode na sadnem drevju vas obvaruje Inženir Prezljevo LEPU-SIN-mazllo. — Ljubljana. VVolfova ul. 8. Zaradi opustitve obrata prodam dobro kravo mle-karlco, jako močno kobilo, več konjske opreme ln voz. Sv. Jerneja cesta št. 25. Glicerin Sintet prvovrstni nadomestek pravega glicerina, uporaben v razne namene tudi za negovanje gumijevih polegov, kakor tudi za avtohladllnike, stalno na 'zalogi: »Petronafta« v Ljubljani, BleIweisova c. 35 a. Podgane voluharje ln m 1SI zanesljivo uniči Inž nlr Prezljev »Mlkrotan«, — Ljubljana, \Volfova ul. 8, Električno železnico (Marklln), primerno za Miklavža — ugodno prodam. Vprašati v trgovini Janko Ccsnlk, Llngarjeva ulica. (1 Lep otroški plašček za otroka od 3 do 4 let, prodam. Društvena ul. 6, Moste. (1 Tel. 40 88 DRVA PREMOG G O N B A C GLEDALIŠKA 14 Črno moško suknjo zimsko, skoraj novo, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov.« pod St. 6331. 1 Zimsko suknjo dobro ohranjeno, za moškega srednje postave — poceni prodam. Naslov v upravi »Slov. : pod 6264 (1 Apneni prah za poti-esanje krompirja imam v zalogi. Poljanska cesta 47.© 1 ščureks zoper ščurke je stavljen na osnovi najnovejših tovrstnih poskusov. - Inž. Prozelj, Wolfova ulica 3, Ljubljana. (1 Otroško posteljco dobro ohranjeno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6283. (1 Vodno črpalko (FlUgelpumpe) št. 6 s 25 m cevi 1'/, cole; novo re-poreznlco ln pa »Sackov« plug, prodam. Valentin Babnlk, LJubljana, Vodnikova 123. (1 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6284 (1 Šivalni stroj »SINGER« dobro ohranjen In pa lep globok voziček poceni na prodaj. Marenčlčeva 3 ■ Moste. Zorlč. Otroško posteljco kompletno, belo pleska-no, skoraj novo, prodam za 650 lir. Naslov v upr »Slovcnca« pod St. 6286 (1 »Prek« dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6289. (1 Prodam hišni mlin, ročni ln traJi-smlsljo in visoko frekvenčni masažnl aparat. Janševa 14-1. O Bele flanelaste rjuhe mehke bele rjuhe, fine za plenice, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 6313. b jKuplmpI Pisalni st:'oj, gronuton ln plošče, dobro ohranjene ali pa v neuporabnem stanju, Kupuje plača najvlšj* dnevn* cene: • BVEKEST«, Prešernova ulica 14 " K Tulipane in krokuze sadimo že sedaj na prosto ali v lončke. Nudimo originalne holandske. Sever & Komp., LJubljana. črno redkev 1 kg 1 Uro nudi Sever & Komp., Ljubljana. Pisalni stroj prenosljiv, s kovčekom, dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6339. Nov vprežni voz na gume prodam. - Nn vpogled Je v Jernejev! ulici št. 29. 1 Stroj za krtačenje žime In vate prodam. Ob Ljubljanici 65. Vzorčasta preproga prvovrstna, za d Ivan volneni pllš, je naprodaj Vprašati v upravi »Slov«. pod Stev. 6332. Smrekovo treslo lepo. Kilavo «uho m ježle.* — Hupi vsako Količino iinjtriu J LavrtC. St Vid on Stični • Ljubljana Snažno pohištvo vseh vrst, žimnlce, otroške posteljco, vozičke In druge uporabne predmete stalno kupuje trgovina »OGLED«, Mestni trg 8, vhod skozi vežo. (k Vinske buteljke 7 dec. tn litrske, večje število, kupim. J. Lavrlč, Cankarjevo nabrežje 1. (k Zaboje vseh velikosti kupim. San Pellegrlno Kolodvorska ulica St. 8. (k Otroški voziček globok, zelo dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod 6290. (1 Klavii in »SINGER« šivalni stroj ugodno prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6306. (1 Prodam nekaj sto lepih Jabolčnih divjakov. Istotam Se dobi kravo, dobro mlekarlco. Cerne Anton, Za vasjo 6, Ljubljana VII. (1 Kuhinjsko pohištvo dobro ohranjeno prodam za nizko ceno. Naslov v upravi »Slov.« pod 6270. (1 Otroški voziček globok, moderen, dobra kvaliteta ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 6310. (1 g Dnlcroi g Vajenko sprejme modlstka Ivanka STEUNAR, Stritarjeva 9. Vajenko za fino elektromehanlko, Iščem. Pismene ponudbe naj stavijo absolventke 4 razredov srednjih ali pa njim sorodnih Sol upravi »Slov.« pod »Fina elek- tromehanlka« 6285. ■ ■ Oddalo: Na stanovanje sprejmem gospodično ali gospo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6314. « Repo prodam* Peljem jo sam na blok I Kane Franc, Dravlje —■ Kovaška ulica 5. (1 Sostanovalko sprejmem na stanovanje v centru mesta, e svojim pohištvom. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 6340. Ročno gumi cizo-voziček ugodno prodam. L. Ambrož, mehanik, Dlelwelsova cesta St. 71. (1 Lutzovo peč veliko cca. 3 m. skoraj novo, ln »Phebus« peč za večji lokal - prodamo. -Ponudbe upravi »Slov.« pod: »777« št. 6335. 1 Preselitev! Cenj. odjemalcem sporo čam, da sem preselil trgovino In zalogo strojev Iz Frančiškanske v GA-LETOVO ul. št, 4. Tramvajska postaja »Stara šola« v Siškl. DOV2AN IVAN, trgovina strojev. Polhove kože ln kože od vseh divjih živali kupuje stalno Zdravlč, trgovina, LJubljana, Stari trg 30. k Železen štedilnik star, rabljen, kupim. Na slov v upravi »Slovenca« pod Stev. 6327. Filatelija Filatelisti pozor! Poizkusit* id overtU mf boste. da najugodnejše vnovOltt ali K u p M * cnttrukr v»eb držav KaKoi tudi »JOL.« Album* in j** rila tellstlčne potrebščin* v Knjigarn' lanei DoUan. LI- ' lana. ritrltarjevi, t Tel 44-14 Filatelisti! Ugoden nakup raznih fl-lalellstlčnib novosti — znamk, fllatellstlčne iito-rature, katalogov, »JOL« albumov itd., dobite pri fllatelljl »Mladinske založbe«, LJubljana, Stari trg št. 30. Znamke kupim samo dobrodelne, letalske ln nežlg. frankovne serijo Avstrije, Llechten-stelna, Luxembursa, Slo-naca in Jugoslavije. Ponudbe: Novi trg 1, II. nadstr., desno. Peč znamke »Zephir« večjo, z 10 do 12 grelci kupim. Ponudbe pod »Zo-phlr« na oglasni oddelek »Slov.« pod št 6334. 1 m\uw | Gostilna »BALKAN« Sv. Petra cesta 25, javlja conj. gostom, da Je dospela nova pošiljka dobrega vina ter da so vsako soboto, nedeljo In v ponedeljek pečeni čevap-čičl. Za cenjeni obisk se priporoča I. Radllovlč. tŽPcnncB Posojilo proti vknjižbi na večsta-novanjsko hišo Iščem. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod: »20.000 lir« št. 6328. .d Posteljne mreže Izdeluje ln rabljene sprejema v popravilo najceneje Alojz Andlovlc — Gregorčičeva 5. <1 Bertfe -Slovenca in oglašujte v njem! Popravila punčk sprejema ln garderobo Izvršuje Brtcelj, Mestni trg 10, I. nadstr. Pohištvo patentne posteljne mreže atomane. moderne kauče m fotelje nudi solidno in po nizki wm Rudolf Radovan 'apetnik Ljubljana. Mestni trg 18 Žalostnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je danes v 61. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala naša dobra mama, stara mama, teta in sestra, gospa Miklič Zofija zasebnica Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 15. novembra t. L, ob K4. uri pop. z Žal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Graz, Dunaj, dne 13. novembra 1942. Globoko žalujoči: ANTON, sin; JUSTI, snaha; SONJA, vnukinja; rodbine: STERN, TUREK. <0^ Zapustil nas je naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, gospod Tauses Franc finančni računski direktor v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 16. novembra 1942, ob 3 popoldne z Žal iz kapelice sv. Frančiška k Sv. Križu. Ljubljana, 13. novembra 1942. ŽALUJOČI OSTALI. Naročajte in širite »Slovenca« 1 Zadet od srčne kapi nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, preskrbni očka, brat in stric, gospod Alojzij Lenček ravnatelj Javnih skladišč v Ljubljani Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 16. novembra t. L, ob pol štirih popoldne z Zal, kapele sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu. Blagopokojnika priporočamo v blag spomin. Ljubljana, dne 14. novembra 1942. Fani, soproga; Helenca in Marjanca, hčerki ter ostalo sorodstvo. BStanovanjaj Oddalo: Enosobno stanovanje komfortno, prazno ali mebllrano. oddam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6341. č Stanovanje dveh sob. Kuhinje ln prl-tlklln oddam s 15. dec. stranki brez otrok. Vprašati: Rc-plč, sodnr. Trnovo muc: Dvosobno stanovanje lepo, čisto, parket, elektrika, i*čem ali zamenjam /. Istotaklm v mirni čisti hlM v centru. — Kaluža, Gosposka ulien 5 11. jj Šivalni stroj7{| Najboljše šivalne stroie dobttf pri enani tvrdki IVAN JA> tn SIN, Vta Blel w»Mpov« 36 šivalni stroj dobro ohranjen, prodam. 14. Naslov v upnvl »Slo-Oglod vsak dan od 13 do venca« pod št. 6324, |[8J*iriiaism|| Pekarno v Ljubljani z ali brez Inventarja — vzamem v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6303. (n 1 Ženitte | Vdovec v pokoju Išče zaradi ženitve znanja z gospodično aH vdovo brez otrok. Starost od 40 do 60 let. Ponudbo na upravo »Slo\.« pod »Sro-ča« št. 6265. (ž Želim znanja s 35 do 40 letnim gospodom s ilgurno eksistenco zaradi ženitve. Pismeno ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena vdova« št. 6266. (* Knjiroveška koncesija družba z o z. se ugodno odda. Polzve se v upravi »Slovenca« pod št. 6323. Poslovne prostore za pisarno, po možnosti z večjim skladiščem Iti kletjo, Iščemo v sredini mesta, najraje v kolodvorskem okolišu. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Trgovina št. 6333«. n 1 Žimrti j Psico, ilirsko ovčarko dobro čuvajkoi ji rodovnikom, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod 6202. red Bogom, vsemogočni! Oče t o in. Popolnoma se je prepuščala Njemu. Klečala je nepremično v klopi in so zdela kakor spokornn skušnjava. Grofica Foska jo jc od časa do časa pogledovala, medtem ko je vos čas z. veliko vnemo pahljala in neprestano progibala ustnice v neskončnih molitvah. Všeč ji je bila deklica, ki jo tako pobožno klečala v cerkvi. Videla je žo v duhu, kako se bo klanjal njeni snahi cerkovnik v cerkvi sv. Marije v Benetkah. Nopo jo medtem strašno trpel. Neprestano si jo pritiskal odišavljen robec na nos in gledal izpod čela oba orjaška soseda. Ko so vsi verniki pokleknili, si on ni upal ostati zravnan; previdno je pokleknil, ves v strahu za svoje golobic sivo hlače. Kaka razlika med to mašo in onimi v Turinu, kjer se jo njegov jiogled pase! na ljubkih dekletih in elegantnih damah. Tolažila ga je misel na sostrično. »Aristokratska narava,« si je dejal. j Brez dvoma sein njen ideal. Razumljivo je, da noče, da bi to preveč opazil « . , „ . ,, v , Pozvonilo je k spromonjonju. Nopo je klečal s sklonjeno glavo in mislil: »Tisoč dve sto hektarjev v Lomeli, osem sto v okolici Novare, palača v Turinu in Florenci.« Edita pa ni sklonila glave. Bila je bleda, a gledala jo naravnost pred se, mirno in resno Samo trepetajoče roke so izdajale gorečnost njene molitve, ki je preko sklonjenih glav hitela naravnost k Bogu, in mu govorila: »Gospod, Ti veš, koliko so ga žalili. Hodi usmiljen do njega.« Njen obraz ni izražal vdanosti, pač pa odločno voljo, zasenčeno od žalosti. Naš prijatelj Steinegge pa jo prisostvoval maši »na višavah«, sedeč med hršljanom. šel je iz cerkve, kor se mu jo zdolo, da mu tla gorijo pod nogami. Koliko let že ni prestopil praga Gospodovo ječo, kakor jo imenoval rorkev. Ni si upal pestiti hčerko ob vhodu; komaj pa jo slopil jxxl cerkveno oboke in je videl Edlto, ki je počasi krenila proti klopem na ženski strani, je spoznal, da je naloga, ki jo je prevzel, zanj pretežka. Ni bilo siror v nJem tako močno sovraštvo do vsega nadnaravnega, pač pa nekak jionos. Stari volk je zapustil čredo. Zdaj jo čepel tu zgoraj kakor star in žalosten volk tor so ni zmenil z.a krasoto narave, ki ga je obdajala. Tudi ni slišal skrivnostnega šepetanja dreves okrog sobe. Gledal je cerkveno streho in poslušal nerazločno zvoke orgel in petja, ki so od časa do časa prihajali do njega. Ena sama misel ga jo mučila ves čas: »V njenih očeh sem zavrženec.« Kako grenka je bila ta misel! Toliko se je boril, toliko trjiol, čuval svojo čast, kljub strašni lakoti, na kljub strastem izčrpanega telesa. Čuval jo je bolj zanjo kot pa zase. Ljubil jo je z vso dušo in ona naj ga smatra za zavrženca! Naj se torej poniža pred duhovniki, ki so po njegovi sodhj bili krivi vse njegovo nesreče? »Ponižal se bom,« si je dejal, »samo da me bo Edita vzlju- bila.« Nenadoma mu je šinila neka misel v glavo. »Ce l»i rekel kako besedo temu Bogu, če sploh je?« Dvignil se je in začel govoriti na glas v nemščini: »GosjkhI Ik>g, poslušaj me. Nisva prijatelja? Morda. Grdo sem govoril o duhovnikih, Tebi in o Tebi nisem nikdar rekel nič. Če me kljub temu smatraš za sovražnika, urediva najine račune. Pravijo, da si pravičen in to verujem. Poglej, Gospod Bog v svojo knjigo jx>d ime Friderik SteJnegge iz. Nassaua. Poglej, če nisem že dovolj plačal. Ti si vedno mlad, jaz pa sem star in utrujen. Kaj mi hočeš šo vzeti? Ljubezen moje hčerko Edite? Nič drugega nimam več, Gospod Bog. Morda pa mi jo lahko pustiš. Če tega ne moreš, spravi tudi mene s svetal« Ob zvoku svojega lastnega glasu je postajal Steinegge vodno bolj ginjen. Počasi jo zdrknil na eno koleno. »Prav malo Te poznam, Gospod, a moja Edila Te ljubi z vsem srcem; jaz pa Te lahko molim, čo hočeš. Glej, pred Teboj klečim. Sporazumiva so, če mogočo, brez duhovnikov. Morda Ti lahko dam še kaj. Železno zdravje imam. Vzemi ga. Daj, da počasi izbiram, a ne postavljaj se mod inene in Edito. No morem jmklekniti prod duhovnike in lagati. Vojak sem in ne poznam hi-navščine.« »Gospod Bog,« zdaj je Steinegge pokleknil še na drugo kolono in znižal glas. »Bojim se, da sem v mladosti veliko grešil. Ljubil sem igro in ženske, celo najslabšo. Dvanajstkrat sem se dvo-bojeval; trikrat som dvoboj sam izzval in ranil nasprotnika, čeprav nisem imel prav. Mislim, da so bili lo trije veliki grehi. Vsa leta so me težili.-Gospod. Bog moje Edite, odpusti mi.« Umolknil je in zopet sedel na prejšnje mesto. Bi! je ginjen, a zadovoljen sam s seboj. Zde- lo se mu je, da je naredil velik korak naprej. Ko je govoril z Bogom, je njegova 'f>omanjkljiva vera tako zrastla, da je zdaj žo pričakoval kak odgovor. Imel je občutek človeka, ki uiora govoriti z mogočujakom, čitrar jeze so boji iu ker se boji, da bi ga služabniki zavrnili, ga ustavi na cesti, mu na kratko jx>ve svoje razloge in ker ga nagovorjeni posluša molče, si razlaga tn molk kot začetek usmiljenja. Da bi premagal ginjonost, si je prižgal cigaro. Stotnik Steinegge ne sme jokati. Kadil je skoraj z jezo. Ko se je nekoliko pomiril, je obsedel s cigaro med prsti in zazdelo se mu je, da so travnate bilke, ki 6o rautle med kamenjem šepetalo slovesne iu nerazumljive besede ter da jim je odgovarjalo mrmranje grmičevja. On pa ni uikoli razumel govorice narave, nikdar ni bil sentimentalen I Cigara mu je ugasnila v roki. Kaj naj to pomeni? Zdramil so je, se dvignil in počasi krenil navzdol proti cerkvi. Verniki so začeli prihajati iz cerkve. Najprej so prihajali moški, ki so se ustavljali pred cerkvijo v manjših skupinah, nalo ženske. Steinegge je stal ob strani in opazoval pisani lok, ki je vrel skozi glavna vrata. Čakal je, kdaj se prikaže črni Editin klobuček. Tok je jiostajal vedno počasnejši in redkejši. Ko je minila nevarnost, da bi se človek zadel ob neotesane komolce va-ščanov, sta se prikazala grofica Foska iu Marina, z.a njima pa ,ie korakal Nopo. Za temi so prišle še tri ali štiri starke, nato pa ni bilo nikogar več. Tudi skupine moških so sc razšle in prostor pred cerkvijo se je izpraznil. Steinegge je postaial nemiren. Približal se jo cerkvenim vratom. Cerkev je bila prazna. Obstala sta v njej samo še duhovnik, ki je klečal v prvi klopi prod glavnim oltarjem in nekaj klopi za njim Edita. I. M. A.. L'imponente sviluppo deli ISTITUTO NAZIONALE delle ASSICURAZIONI Sijajen razvoj NARODNEGA ZAVAROVALNEGA ZAVODA Do11922 £ 1942 Capitali assicurati - Zavarovani kapitali 1922.......L 4.133.845.346,— 19 $1.......L 24 983.555.064,- 1942.......L 29.000.000.000,— taporosnimotivi - približno) Huove assicurazioni Nova skleniena stipulate " zavarovanja 1922 .......L 714.365.942,— 194 1.......L 4.191.913.624,—1 1942 .......L 5 500.000.000,— (aporosslmat ivl • približno) Premi incassati - Vplačane premije 1922 .......L 190.355.552,— 1941 .......L 1.149.392.283,— 1942 .......L 1.400.000.000,— taporossimativi - približno) Riserve matematike - Matematične rezerve 1922 .......L 726.886.948,- 1941 .......L 6.698.740.821,— 1942 .......L 7.300.000.000,— (apnrosslmativi - približno) Riserve patrimoniali - Premoženjske rezerve 1922 .......L 83 284.555,99 1941 .......L 469.101.813,— 1942 .......L 500.000.000,— (anprossiinativi - približno) Utili neti! - Cisti dobiček 1922 .......L 14.050.760,70 1941 .......L 81.399.297.87 Dal 1930 agli Assicurati sono state Od 1930. so bili zavarovancem iz- assegnale quali quote di parteci- plačani deleži čistega dobička v pazi one agli utili complessiva- gku znegku L 290.724.603,-. mente L 290.724.fi03,—. Gli utili . , , .r . , . ... si possono riscuotere anno por anno Cisti dobiček se more dvigniti oppure si capitalizzano in aumento vsako leto ali pa se naloži k al capitale assicurato. zavarovani glavnici. I. N. A. Agenzia Generale Generalno zastopstvo Lubiana. via 3 Maggio No 11 v Ljubljani, Ulica 3. maja Jt.11 Telefono 25-71 Telefon 25-71 IMhl iščem v centru mesta začetkom decembra. Ponudbe poslati v upravo »Slovenca« pod iifro »Lokal« 6299. OOSPODJIl POZOR: Klobučarna ..PAJK" ■itrokov. očisti, preoblikuje in prebarva vse »rste klobukov po nizkih cenah. Lastna delavnica. Se priporoča Rudolf Paik. Sv. Petra c-3P Ditta ORBENTO Milano • Via S.Gregorio.38 TUTTO PER IL CICLO Elencateci fabbisogno. Vi comu-nicheremo i prezzi VSE ZA KOLO! Napravite seznam potrebščin in mi vam sporoč mo cene Antlca (asi Ortliola Stara zelenjadna tvrdka F. VANDEN B0RRE - TREVIS0 PIANTE- SEMENTI RASTLINE - SEMENA Cataloeo gratis a richiesta. Na zahtevo katalog brezplačno. SGARAVATTI SEMENTI S. A.. PADOVA Sementi di Ortaggi, Foraggi ecc. Semena zazelenjavo, krmila itd. Chiedere offerte. — Zahtevajte ponudbe. Oelavnlkl: 15-30. 17-30. Sloga od 14 dalje, neielle in prazniki: 10. 13-30. 15-30. 17-30 Popularni komik MAOAHIO v svojem najduhoviteJSem filmu „Ne pravi ml tecja" Sodeluje lepa Silvana Jachlmo in Vanda Ostri KINO StOOA - TEL. 27-30 Tragična Unbezen ruske veltkaSinle ... Film razkošja, romantike in opojne glnsbe! Fedora Izborna igralska trollea Lnlsa Ferlda, Amedeo Nazzarl, Osvaldo Valenti KINO MATICA - TEI. 22-4» Zanimiv in krasen Švedski film TahSen mora biti mol! Lluhezen I epe, razvajeno meSčnnke'in postavnega ter značajnega kmetskegn fanta Igralo!: Adolf Jabr, Birgit Tengrothitd. KINO UNION - rEL. 22-21 KINu MUOELIEVO IEL. 41-64 Odlična glasbena komedija Ljubi Avguštin Paul HOrbieger - Amria Andergast Jackie COOPER v filmu ganljive vseoine Gangslerjev sin Prelstavo: delavnik ob 17, nedelja ob 14 in 16,30 Soe. Con. di R. UAKOSi & C. Milano Stabil: Via F. Argellatl, 22 — Tel. 37.662 Sede Via Camperio, 10 — Tel. 152.S01 PRODOTTI AUTARCHIC1 Goinma lacca - Resine - Vermcette -Peiroli - Sgrassanti - Detersivi - Gli-cine - Lubrificanti - Emulsivi - Cere per pavimenti - Solventi AUTARKT1ČN1 PRODUKTI Guma za lake - Smole - Ličila - Pe troleji - Topila za maščobe - Čistila -Glicine - Mazila - Emulzije - Vosek za tla - Raztopine VERMUT: BIANC0 - BELI VERMUT PO VASI ŽELJI VAM IZDELA NJKOViZNIU LJUDSKE TISKARNE V LJUBLJANI KOPITARJEVA 6/II v svoji črtalnici razne poslovne knjige, ako niso že v zalogi. Istotako izvrši tudi vsa druga knjigo-veška dela posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvali, Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbic, šolskih torbic in sličnih, pasov, denarnic, kovčkov in dragega usnjenega galanterij, blaga Vam nndi te predmete vedno v lepih, okusnih in modernih oblikah vsaki čas. CENE SO SKRAJNO NIZKE! P0SLUŽITE SE JIH! Edgnr \VaIlace: 4 Skrivnost skrivljene sveče Roman. »Ni neumnost,« je vztrajal Kara. »Kadar imate opraviti z Grkom najnižje plasti, je treba tako postopati, da ga vsaj prestrašite. Če ravnate grdo z njim, vam nikdar ne odpusti in verjetno je, da zasadi kdaj svoj nož v vas ali v vašo ženo. Če pa se ob njegovi igri postavile s svojo igro in po-tognete v pravem trenutku revolver, dosežete učinek, kakršnega si želite. Ali imate revolver?« John je stopil k pisalni mizi, odprl neki predal in vzel iz. njoga majhen browning. »To je vse moje orožje,« je rekel. »Nisem ga šo nikoli uporabljal. Neki neznan občudovalec mi ga je poslal za božič.« »Čuden dar za božiči« je menil Grk in ogledoval orožje. »Menim, da so darovalca zavedle moje knjige, po katerih je sklepal, da imam doma kar pravi muzej revolverjev, bodal in škodljivih dišav,« je nadaljeval Lexman spet šegavo. »Priložil mu je tudi pisemce.« »Ali veste, kako se uporablja?« »Res, nikdar nisem poskušal,« jo odvrnil Lox-man. »Vem, da je treba pri polnitvi odriniti pokrov, a kor mi moj občudovalec ni*poslal nabojev, nisem nikdar poskusil.« Tedaj je potrkalo na vrata. »Pošta,« je pojasnil John. Hišna je prinesla na podstavku neko pismo in pisatelj ga je vzol z namrgodenim čelom. »Vassalarovo,« je rekel, ko je hišna odšla. Grk je vzel pismo v roko in ga ogledoval. »2klo grdo piše,« je prifiomnil in ga vrnil Johnu. Lexman je odprl tenki rumenkasti ovitek in vzel iz njega kakih šest listkov rumenega papirja, a popisan je bil samo eden. Pismo je bilo kratko: »Nujno in za gotovo vas moram nocoj videti,« je pisal mazač. »Pridite, da se dobiva na križišču med Bostonom Traveryem in Eastbournejem. Jaz bom tam točno ob enajstih in ako mi želite rešili življenje, bo prav, da mi prinesete na račun znatno vsoto.« Podpis: »Vassalaro«. John je bral pismo glasno. »Gotovo je znorel, da mi piše tako pismo,« je rekel. »Pojdem in dam hudiču pritlikavemu tako lokcijo, da je nikdar več ne pozabil« In je dal pismo Karu, ki ga je tiho bral. »Dobro bi bilo, če bi vzeli s seboj revolver,« John Lexman je pogledal na uro. je rekel, ko mu je vrnil pismo. »še uro časa imam, a da pridem do Easlbour-nejske ceste, je treba skoraj dvajset minut.« »Torej res pojdete?« ga je vprašal Kara začudeno.. »Seveda. Saj ne morem dovoliti, da bi mi prišel na dom in povzročil tu kak neprijeten prizor, kar ta divjačina gotovo namerava.« »Ali ga plačate?« je vprašal Kara tiho. John ni odgovoril. Doma je imel nemara kakih deset šterlingov in čok, ki bi ga moral drugi dan vnovčiti, bi mu jih dal še trideset. Pogledal jo znova pismo. Rilo je pisano na nenavadno hrapav papir, ki je bil kakor pivnik, da se je črnilo na nekaterih mestih kar razlezlo. Bele liste je najbrž priložil kdo, ki se mu je tako mudilo, da ni opazil nenavadnosti. »To pismo shranim,« je rekel John. »Mislim, da bi bilo prav. Vassalaro najbrž ne ve, da se z grozilnimi pismi prekorači zakon in da bi bila taka pošiljka v vaših rokah kdaj še lahko močno orožje.« V kotu sobe je bila majhna blagajna in John jo je odprl s ključem, ki ga je vzel iz žepa. Povlekel je za neki jeklen predal, spustil vanj pismo in ko ga je spet potisnil na svoje meslo, je vse zaprl. Kara je medtem glodal Lexmana tako pazljivo kakor človek, ki ga zelo zanima kaka novost. »Rad bi šel z vami na la zanimivi sestanek,« je rekel, »a žal, imam še drugod nekaj opraviti. Dovoljujem si vam pa le reči, da vzemite s seboj revolver, in sprožite nekaj krat; drugega vam ne bo treba!« Grace je vstala izza klavirja, ko je vstopil Kara v sprejemnico, in spregovorila nekaj običajnih fraz, kako ji je žal, da je bil njegov obisk tako kratek. Grk v prisrčnost njenega obžalovanja seveda ni verjel, ker je bil izredno trezen človek. Trenutek so še pokramljali. »Grem, da pogledam, ali vaš šofer spi,« je rekel nalo John in odšel iz sobe. Ko .je odšel, sla bila gospa in Grk nekoliko časa tiho. »Mislim, da niste kaj zadovoljni, ko me spol vidite,« je rekel končno Kara. Njegova brezobzirnost je spravila gospo nekoliko v zadrego in je rahlo zardela. »Vedno sem zadovoljna, ako vas vidim, kakor sem s katerim koli prijateljem svojega soproga,« je odločno odgovorila. Kara se ji je poklonil. »Biti prijatelj vašega soproga, je že veliko,« je rekel in potem povzel, kakor bi se nečesa spomnil: »Želel som si izposoditi neko knjigo. Kdo ve, če bi bil vaš gospod zadovoljen, da jo vzamem?« »O, ni se vam treba truditi,« je ugovarjal, »saj vem dobro, kje je.« Ne da bi čakal na njeno dovoljenje, je zapustil mlado gospo, ki je imela občutek, da si le preveč drzno na račun prijateljstva z Johnom. Čez dobro minulo se je vrnil s knjigo. »Lexmana sicer nisem vprašal za dovoljenje, da bi jo vzel,« jo rekel, »a ta pisatelj me nekoliko zanima. 0, saj je že tukaj!« se je obrnil k Johnu, ki je prav tedaj vstopil. »Dovolite, da si izposodim to knjigo o Mehiki?« je vprašal. »Jutri zjutraj vam jo vrnem.« John in Grace sta obstala na vratih in gledala za svetilko na avtu, ki je izginjala na cesli, potem pa sta se tiho vrnila v sprejemnico. »Z«ii se mi, dragi, da si prezaposlen,« mu je rekla in mu položila roko na ramo. John se ji je rahlo nasmehnil. »Ali je zaradi denarja?« ga je zaskrbljeno vprašala. Za trenutek ga je imelo, da bi ji povedal vse o pismu, a se jo premagal, ker je vedel, da bi mu ne dala odili, ako bi zvedela vso resnico. »Nič posebno važnega ni.« je odgovoril. »Ili moram v Boston Tracey k zadnjemu vlaku. Pričakujem odtise v pregled.« Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor CenSii